r^nSK' DNEVNIK le začel izhajati v Trstu dne^p?^'®' bra iqIi pa 26' eovem-Ceri9;4i v vasi Zalsr'ž nad razmnožen na 17. sep-tiskal ^'odTZ Jembra'tga4 se Je g''akarn! »Doberdob« v Si, odUiari0?0,renil Trebu‘ »Slov« «,a 1945 v 'iekarni Pri i^ ',a'' pod v°isl,^et*tem ko so se po vseh '1 jf,;'1 testih na pobudo sindika-iiJriaiUf»,.?VlV*1 organizacij nadaljeva-}acije za mir, se je med itali- 9trankami vnela še ostrejša Vkonfliktuel°VaniU Ital^e V ZaliV’ P« licuJ0 skrk^u' Kl Ie med Prvo v°jno (I4 je strn?stno izginil. Vladna koa-Po-itaiIlda svoje vrste, opozicija Pi s ^zprs,9, V,ada ie o zapletih v Za-C' la bo !1]ala že dopoldne in skle-SP(^0- d?°?^a še eno lovsko letalo PrpH , k° italijanski kontinget >ra<1šnideSet letal' kot iih je tar av' Sam1* ° Ponesrečeno misijo. O kj .bi dati nič točnega. Skop je stra??- J® pnnister De Michelis, l«f' 91obrtfač Pa n)S Posameznih dogod-na dogajanje gleda d®] upošteva, da je itali- janski kontingent del mednarodnega vojaškega kompleksa, katerega delo je treba ocenjevati v celoti. Sicer pa so se polemike nadaljevale tudi po poročilu podsekretarja Mastel-le predsedstvoma zunanjepolitične in obrambne komisije poslanske zbornice. Po oceni socialista Intinija je nepojmljivo, da bi se komisiji sestali in razpravljali o izgubi enega lovskega letala. Povsem drugačnega mnenja pa je bila opozicija. KPI je z Giannijem Cervettijem zahtevala, naj se o dogajanju razpravlja v pristojnih parlamentarnih komisijah, gen. Viviani, ki je bil izvoljen na listi radikalov, je predlagal obisk parlamentarcev v italijanskem oporišču v Zalivu, Russo Spena (DP) je pribil, da »ne bomo lojalni do te umazane vojne«. V tem vzdušju je malo verjetno, da bi poziv PRI k solidarnosti lahko imel ugoden odmev. Poostreni so bili tudi varnostni ukrepi. Po poročilu ministra Scottija je bilo včeraj izgnanih 10 Iračanov, med katerimi dva »zelo nevarna elementa«. Odobren je bil samo referendum za manjše število preferenc Ustavno sodišče sprejelo le enega od treh volilnih referendumov RIM — Ustavno sodišče je po dvodnevnem posvetu zavrnilo dva referenduma o volilni reformi, tretjega, ki je resnici na ljubo najmanj »nevaren«, pa je sprejelo. Štirinajst sodnikov je razsodilo, da so referendumi nesprejemljivi, s tem pa je volilcem onemogočilo neposredno izbiranje raznih političnih vladnih koalicij. Tak volilni sistem imajo vse zahodne demokracije. Odbor za referendum o volilni reformi je predložil tri referendume; s prvim naj bi odpravili proporčni sistem za senat; drugi je predlagal uvedbo večinskega sistema tudi za občinske volitve, tretji pa je predlagal zmanjšanje števila preferenčnih glasov s sedanjih štirih (ali treh, odvisno do dežele) na enega. Prvih dveh predlogov sodniki niso sprejeli, tretjega pa so podprli z veliko večino glasov. Po razsodbi stranke niso čakale z ocenami in kritikami. Odbor za referendume je včeraj izrazil razočaranje, ni pa bil presenečen, vsaj z ozirom na pritisk, ki so ga izvajali nasprotniki referenduma. Odbor pa ne namerava odnehati; njegovi člani so že napovedali, da se bodo preimenovali v »Gibanje za reformo volilnega in političnega sistema«. Sklicali so že tudi neke vrste ustanovno skupščino, ki bo 26. januarja. Odbor je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da potreba po reformi izhaja iz globoke zavesti, da se mora tudi Italija prilagoditi sodobni demokraciji. Z razsodbo ustavnega sodišča pa so nadvse zadovoljni socialisti; Craxi meni, da je treba sedaj rešiti številne vzpo- redne probleme, Di Donato pa je prepričan, da je razsodba »izklopila nevarno mino, ki bi lahko povzročila zmedo, kakršne Italija ne pomni«. Liberalci, ki niso v celoti podpirali odbora za referendum, so rahlo razočarani nad ražsodbo, saj se njihova stranka od nekdaj trudi, da bi volilci imeli svobodnejšo izbiro na voliščih. Misovci so navdušeni, saj so od vselej trdili, da so tovrstni referendumi protiustavni. Razsodba pa je »globoko razočarala« komuniste, medtem ko so radikalci izrekli proti sodnikom že kar žaljive ocene. Tajništvo Proletarske demokracije je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem z »olajšanjem sprejemajo razsodbo sodnikov. Odobritev referendumov bi povzročila kaos in spodbudila zlorabo volilnih zakonov.« Za socialdemokrate je razsodba »edina sprejemljiva rešitev«. Morebitno volilno reformo, v kateri ne bi bilo možnosti zlorabe, pa bi morala v popolnem soglasju določiti vladna večina. Volilni upravičenci bodo tako šli na referendum v času od 15. aprila do 15. junija. Kot za vse referendume bodo volišča odprta samo en dan, na nedeljo, posamezne stranke pa se bodo že v prihodnjih dneh dogovorile, kdaj bodo začele volilno kampanjo. Parlament pa ima še možnost in čas, da z nekakšno mini reformo prepreči referendum, oziroma da ne določi datuma zanj, seveda če v tem času ne bo prišlo do vladne krize. V primeru, da bi padla vlada, bi referendum odložili za dve, tri leta. panes poteče rok za izročitev orožja ' Sloveniji in na Hrvaškem je mirno daša — »V Sloveniji ni enot, na katere se Vf v Slov zveznega predsedstva o vračanju orožja, sifonu k d/d ni tega vračanja.« To je v bistvu na kj Vehske vj1S j0vn' konferenci povedal predsednik ^k°vl6 ad/ Lojze Peterle po srečanju z Antejem Ho sedstVanopOterle je tudi poudaril, da se ukaz Si Qbramk ^LRJ ne nanaša na sloveni p nikb ’ ker ne nanaša na slovensko teritorial-je zakonita inštitucija Republike ^ ''Sern^od desec*e predsednika slovenske vlade fer^i,Vlada me^števdrdmi^ShDvenci11 Danes lov 6 skunir!e rok' do katerega bi morale vse »neza-4q atlski arm j-ln Posamezniki« izročiti orožje jugos-'lLA°dstotkov r ' ^dLele so namreč potrdile, da kar SpriL ki nsi v/lddi ne izključuje nevarnosti posega silo uresničila ukaz zveznega pred- ^dstva nai bi* sp kbvašk sončilo, v u°tranje ministrstvo pa je včeraj objavilo Irvašurem navaja število in vrsto orožja, ki askem vrnili policiji po ukazu predsed- na Hr stva Jugoslavije o vračanju orožja. Kot piše v sporočilu, je policijska uprava na Hrvaškem sprejela vrsto zakonskih ukrepov, da bi orožje, posebej vojaško, ki je nelegalno prišlo v roke nepooblaščenih prebivalcev, vrnili. Do sedaj so hrvaški policiji izročili 78 pušk, eno brzostrelko, 43 pištol, 11 ročnih granat in 1.621 metkov. Ministrstvo pa sploh ne omenja srbskih natolcevanj, da je Hrvaška baje iz Madžarske uvozila kar 36 tisoč avtomatskih pušk AK-47 in jih razdelila hadezejevcem. Prav tako ne omenjajo več srbskih obtožb, da so prekomerno povečali število hrvaških miličnikov in republiških »specialcev«. Tudi v Srbiji se nadaljuje akcija oddajanja orožja in streliva. Iz republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so sporočili, da so v dosledno uresničevanje ukaza predsedstva Jugoslavije vključeni tudi organi za ljudsko obrambo, ki od oseb, ki niipajo dovoljenja za nošenje orožja sprejemajo orožje in strelivo. Na vprašanje, ali v republiki Srbiji obstajajo paravojaške enote, so v sekretariatu odgovorili, da takšnih ali podobnih formacij v Srbiji ni. Kipar Giacomo Manzu prestopil »vrata smrti« V četrtek zvečer je v svoji hiši pri Ardei v bližini Rima umrl znani italijanski kipar Giacomo Manzu. Manzu se je rodil leta 1908 v Bergamu. Bil je dvanajsti izmed štirinajstih bratov. Z enajstimi leti se je zaposlil kot vajenec pri lesorezen. Ko je opravljal vojaški rok, se je odločil, da bo postal kipar. Z enaindvajsetimi leti se je odpravil v Pariz. Po dveh tednih so ga francoske oblasti izgnale, ker se je zaradi lakote onesvestil na neki pariški ulici. Leta 1930 je za Katoliško univerzo v Milanu pripravil serijo basrelielov. Leta 1938 je bil med pobudniki likovnega gibanja Corrente. Istega leta je pripravil bronaste basreliefe, ki jih bo po vojni naslovil Kristus v našem človeštvu. Leta 1941 je postal profesor kiparstva v milanski Akademiji Brera. Poučeval je do leta 1952. Od leta 1952 do 1904 je izdeloval svojo najlepšo in v svetu najbolj znano umetnino: vrata smrti za katedralo sv. Petra v Rimu. V letih 1955-58 je ustvaril vrata ljubezni za katedralo v Salzburgu, v letih 1965-69 pa je izdelal serijo velikih vrat vojne in miru za katedralo v Rotterdamu. Leta 1966 je dobil Leninovo nagrado za mir. Leta 1977 pa je dokončal znani spomenik partizanu v Bergamu. Svojo vilo v Ardei, pravcati muzej Manzujeve umetnosti, je leta 1981 daroval italijanski državi. Pred smrtjo je izrazil željo, da bi ga tu pokopali. Manzujeva smrt je globoko odjeknila v Italiji tako v kulturnih kot v političnih krogih. Napetost v pribaltskih republikah se počasi pomika iz Litve v Latvijo in Estonijo Po nedavnih krvavih dneh v Pribaltiku iščejo sedaj izhod iz krize s pogajanji RIGA, VILNIUS, TALLINN — Iz Pribaltika prihajajo skrajno protislovne vesti. Vrhovni sovjet Latvijske SSR in centralni komite latvijske partije menita, da se bo lahko kriza med Latvijo in zvezno vlado rešila na političnih pogajanjih, po drugi strani pa prihajajo vznemirljive vesti o novem prihodu sovjetskih padalcev v pribaltske republike. Tako je latovski poslanec Mucins izjavil, da so včeraj pristala v vojaških oporiščih Skulte in Spilve v Latviji vojaška letala, dodal pa je, da tudi v Litvo prihajajo novi padalci. Včeraj je latvijski radio objavil vest, da se bosta v kratkem srečala predsednik Latvije Anatoli Gorbunov in sovjetski notranji minister Boris Pugo. Sicer pa stanje ni povsod enako. V Litvi je bilo najbolj »vroče« pred tednom dni, ko je redna vojska streljala na ljudi in opravila pravi pokol (Gorbačov se je kasneje branil, da ni ukazal tega streljanja), sedaj pa se tam stanje izboljšuje, čeprav je še vedno skrajno napeto. Sovjetski vojaki v obsežnih akcijah v glavnem iščejo na-bornike-dezerterje, ki nočejo služiti v rdeči armadi, in ne poskušajo več zasesti parlamenta v Vilniusu. Napetost se tako premika proti severu, kjer očitno iščejo miroljubnejše poti za izhod iz krize. V glavnem mestu Estonije Tallinnu je namreč estonski parlament pooblastil estonskega predsednika Ruutela, naj se čimprej sreča s predsednikom Gorbačovom in naj skupno prediskuti-rata estonsko krizo. Obenem pa je glavni vojaški estonski svet ukazal, naj se v Estoniji dvignejo barikade, medtem ko so v Latviji zaukazali, naj se jih podre. Včeraj sta se Bush in Gorbačov telefonsko pogovarjala prav o pribaltski krizi, Bush pa si je zaželel, da bi prišlo do njene rešitve na miroljuben način. Ponoči na Rai samo skupne non stop oddaje iz Zaliva RIM — Od sinoči so na treh re^111, mrežah RAI po včerajšnjih polemik® uvedli nove urnike, ki bodo veljali novih nasprotnih ukazov. Ločeni Pr® grami se bodo zaključili ob 2.30, na^ pa se bodo nadaljevala skupna Por Čanja iz Zaliva, ki jih bodo izmenic^ posredovale vse tri televizijske mreZ Medtem pa so objavili presenetili''® podatke o gledanosti posameznih te vizijskih mrež, ko so poročale o vOJ v Zalivu. Najbolj neverjeten podatek se nan® ša na obdobje med 00.23 in 2. uro m četrtkom in petkom, ko je Por0^L RAI3 gledalo 11 milijonov oseb! ?0 ^ tek je toliko bolj presenetljiv, če P mislimo, da pomeni ta številka ieP ,pia aktivnega prebivalstva, ki je bee fl,;?.0 86 milijard dolarjev (do dq i^Posti 'larci lir), toda po začetku 2q vn. V kongresu že razmišljajo, rjni odobrili še dodatnih 35 Q°larjev. WASHINGTON — »Ameriški vojaški komandanti so prav dobro vedeli, kaj počenjajo, ko so se odločili, da bodo začeli operacijo Puščavski vihar sredi noči, ob tretji uri zjutraj po krajevnem času«. To je mnenje nekaterih ameriških psihologov in psihiatrov, specializiranih v analizah spanja in sanj, ki so dejali, da je ciklus spanja najbolj globok prav med drugo in tretjo uro zjutraj, kar je za poprečnega človeka točno sredina noči. Ta ritem spada v normalno valovanje srčnih utripov in metabolizma, ki dobi svojo popolno nočno ravnovesje prav v tej nočni uri. Psiholog dr. Allen z John Hopkins University je še dodal, da to uro prav f dobro poznajo tatovi, ki radi takrat opravljajo svoje »delo«, očitno pa tudi vojaški strategi, ki izkoriščajo trenutke, ko človeštvo najbolj globoko spi. Sorodnega mnenja je bil tudi ravnatelj bolnice Henry Ford iz Detroita dr. Timothy Rohers, ki je še dodal, da človek, katerega nenadoma zbudijo med drugo in tretjo uro zjutraj, potrebuje najmanj od 15 do 30 minut, da se popolnoma zbudi. Vendar je dodal, da ne verjame, da je bil ta razlog, da so pro-tiiraške sile prav ob tisti uri sprožile napad, saj ni verjetno, da bi takrat nasprotnikove vojaške sile spale in da bi jih tako lahko presenetili. RIM — Tornado IDS (Interdiction strike) je večnamenski reaktivec, ki lahko igra vlogo tako lovca prestreznika kot lovskega bombnika, in je rezultat kooperacije med britansko, italijansko in nemško industrijo. Njegova glavna značilnost je sposobnost nizkega leta, tako da ga sovražni radarski sistemi ne odkrijejo. Letenje le nekaj metrov nad krošnjami dreves, hiš in drugih ovir je samodejno. Poleg pilota je v letalu tudi navigator, ki je zadolžen za nadzorstvo nad samodejnim letenjem. Tornado lahko poljudno spreminja razpon svojih kril glede na hitrost, tako da ohrani izredne maneverske sposobnosti tudi pri subzvočni hitrosti in je zato lahko primeren tudi za iz-vidniške polete. Pri kotu 25 stopinj znaša razpon kril 13,91 metra, pri kotu 67 stopinj pa le 8,60 metra. Tornado je dolg 16,72 metra, visok pa je 5,95 metra, površina kril pa znaša 30 kvadrat- nih metrov. Njegova masksimalna hitrost je 2.200 kilometrov na uro, operativna pa 1.400 kilometrov na uro. Oborožen je z dvema 27-milimetr-skima brzostrelnima topovoma iwka-mauser. Pod kriloma lahko na 7 »ročicah« namestijo do 8 ton »koristnega tovora«. To so lahko rakete zrak-zrak sidewinder, rakete zrak-morje kormoran, vodene bombe, granate, mine in celo slepilne bombe, ki zatemnijo sovražnikove radarje. Ta letala niso izrecno opremljena za protielektronski boj, imajo pa vseeno nekaj protielektron-ske opreme, predvsem za boj proti infrardečim raketam. Ob vzletu v popolni bojni opremi tehta tornado kar 27 ton. Njegov akcijski radij je od 550 do 750 kilometrov, ki pa se lahko zviša, saj se tornadi lahko oskrbujejo z gorivom tudi med poletom. Na sliki (telefoto AP): britanski tornado v Savdski Arabiji. T iaJ je in kako deluje ustanova, ki razpolaga z najmodernejšimi kompjuterji in sateliti ajna organizacija NSA zbira podatke za Pentagon Skorn: drd v Piirno ZVezi z vojno v Zalivu ameriški tisk fog Jjnii sj^de omenja dejstvo, da so pravkar ,ejo irade fOle satelita Sigint, ki so jih prejeli v Poril! ,sateht°v Keyole KH-11, ki nadzoru-'h kdo je te signale dešifriral, jih vskla-,?9ov„ ^erjCn r.aztolmačil? To je sigla, ki jo tisti 06s(Q. ihjo ki sploh vedo, kaj je in čemu služi, kot neuta!e' kot nekaj, kar obstaja in ne k kQ| . kaj, o čemer se ne sme ali ne more Zvez/?^ ki S A, kje in kaj je Fort Meade, v s/, « CM, splošno znano ameriško ob-i.{držazo°? NSA pomeni National Security n Brni Ma/n , u?tanova za varnost), ljudje, tisti JfewJ° Zq »ju2*3 nien obstoj, pa siglo šaljivo inter-.. v Ponjpn? sucb Agency«, kar v dobesednem >M: £.ndQr 0k ‘>n! take ustanove«. oktoHtaia! kma tudi točen datum ustano-J Pffcr,'5vojo op3 '952, in je torej prav pred kratkim (,ai9o Iednik r,'. °bletnico. Takrat je bodoči ameriš-OpPov^odfan ^knrd Nixon podpisal sedem strani 5 katero so lirndnn nntrdili n ion n Vn?iZQci-ev-Nš/ ^a(ero 80 uradno potrdili njeno Slači/ ,e nastala na pogorišču znane or-,9 Pq d " Chamber, ki je v dvajsetih letih o kišn kaj »obrtniški« način. Podkupovala SPcrf'!e6now ^0fn°čn,ce in vrtnarje v rezidencah vj' so iim odpirali pisma in zaseb-ndar pa so to počenjali tako nerod- no, da je moral takratni državni sekretar Henry Stimson izreči danes že znameniti stavek: »Gentel-man ne bere pošte drugih!« Časi se spreminjajo, sedanja naslednica Black Chamber je ovita v tenčico skrivnosti. Direktor NSA, viceadmiral VJilliam Studeman noče razkriti niti kanček skrivnosti, saj dosledno odbija intervjuje. Ve se le to, da ima NSA zelo natančne kompju-terje, ki lahko opravijo milijon operacij na sekundo in lahko dekodirajo katerikoli še tako tajen ali zapleten sistem šifriranja. Kateri so »uspehi« NSA? Uspeli so zapisati celoten pogovor dveh oseb v nekem privatnem stanovanju na razdalji več tisoč kilometrov samo z natančnim merjenjem tresljajev oken, to »izkušnjo« pa so uporabili v Kremlju, kjer so dekodirali marsikateri bistven pogovor. Koliko osebja pa šteje »armada« NSA? Sedež je ogromen, saj se razprostira po 400 hektarjih terena pri Fort Meadu v Marylandu, na pol poti med Baltimora in VVashingtonom, po vsem svetu pa imajo kar 160 tisoč »uslužbencev« (vohunov, obveščevalcev, protiobveščevalcev). Sodelujejo s podobno »bratsko« angleško organizacijo s sedežem v Cheltenha-mu, ki se je proslavila s tem, da je prestregla telefonski poziv nekega nemškega tehnika iz neke javne telefonske govorilnice, s katero so nato odkrili Gadafijeve tovarne v Rabti. Bilanca NSA je seveda nekoliko »nejasna«, tesno pa je povezana z vsedržavnim proračunom Pentagona. Govori se o kakih 15 milijardah lir, vendar pa imajo ob potrebi na razpolago 33 tisoč vojakov redne vojske, 54 tisoč vojakov pomožnega letalskega osebja, 33 tisoč članov vojaške mornarice, 3300 marincev in 17 tisoč vojakov raznih rodov vojske. V centre NSA, katero lahko že kar imenujemo tajno vohunsko službo, ki deluje po vsem svetu, se torej stekajo podatki, ki nato »krvavo« služijo Pentagonu pri vseh vojnih operacijah. Za svojo dejavnost imajo na razpolago satelite KH-U, radarje lacrosse, magnum in vortex, ki »nadzorujejo« vse vroče točke sveta 24 ur na 24. Tako so npr. odkrili škandal Iran-Contra, ko je 22. novembra leta 1985 ob 17. uri vodja ameriške protiteroristične službe Charles Allen telefoniral na NSA in dejal, da je »njegov človek« v Tel Avivu gotov, da pripravljajo odpošiljko 80 raket hawk v Iran. Kako se je zadeva razširila in izrodila vemo, NSA pa je pripravila celoten dosje proti Oli-vieru Northu, kar je zamajalo celo Reagana in Busha na procesu »Irangate«. V vseh teh mesecih od 2. avgusta, ko je Irak zasedel Kuvajt, je NSA »pridno« nabirala podatke v Iraku in drugih arabskih državah, te bogate mape s podatki pa sedaj uporablja Pentagon v zalivski vojni... Varnostne ukrepe sprejeli tudi v Jugoslaviji BEOGRAD — Po zaostritvi zalivske krize še zlasti pa po izbruhu oboroženega spopada so Jugoslovanski organi za notranje zadeve močno okrepili zaščito varnosti države. Kot je rečeno v sporočilu sekretariata za informacije pri zvezni vladi so okrepili tudi varnost okoli tujih diplomatskih in drugih predstavništv, ki bi utegnili biti tarča terorističnih akcij. Kar največjo pozornost so namenili odkrivanju morebitnih pripadnikov terorističnih organizacij. Okrepili so nadzor na mejnih prehodih, obenem pa so dodatno zaščitili osebnosti in objekte vseh sprtih strani in sprejeli ustrezne ukrepe za zaščito prometnic in drugih najpomembnejših objektov v državi. Doslej ni bilo v Jugoslaviji nobenih dogodkov, ki bi bili posledica izbruha zalivske krize. Telavivska vlada si pridržuje pravico, da odgovori na napad v primernem času Z napadi na Izrael skuša Sadam Husein pritegniti arabske države na svojo stran AMAN — Vojna v Zalivu je z nočnim iraškim napadom na Izrael dobila nove razsežnosti. Na židovsko državo je poletelo osem raket scud. Dve sta eksplodirali v predmestju Tel Aviva, dve v okolici Haife. V eksplozijah je bilo 12 ranjenih, trije pa so umrli zaradi zadušitve z maskami. Zdaj vsi čakajo, kaj bo storil Izrael. Če bo vrnil udarec, bo to bržkone storil ponoči. Novica je kot bomba odjeknila med novinarji v hotelu Intercontinental v Amanu. Američani, ki jih je največ, so že pred četrto uro zjutraj po tukajšnjem času planili v svoje močeradas-te uniforme, ki so jih privlekli s seboj. Nekateri so imeli v rokah maske. Nekaj jih je sililo v zaklonišče. Toda čez nekaj časa, ko se je izkazalo, da Amanu vendarle še ne preti nevarnost, so si spet nadeli normalna oblačila. Toda zaskrbljenost je v Amanu vendarle precejšnja, kajti rakete so letele čez Jordansko ozemlje. S tem se vojna v Zalivu vse bolj bliža tudi Jordaniji. Jordanski parlament, ki je že pred nekaj dnevi ustanovil nekakšen krizni štab, se je včeraj popoldne sestal na izrednem zasedanju. Cilj iraškega napada na Izrael, ki ga je Sadam Husein v bistvu napovedal že zdavnaj, je dokaj jesen. Ponoči ga je poslušalcem radia BBC razložil tudi nekdanji svetovalec ubitega egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata. Dejal je namreč, da Irak želi razbiti mednarodno koalicijo in arabske države v njej pritegniti na svojo stran. George Bush je že sredi noči, praktično takoj po napadu na Izrael, sicer izjavil, da ima vsaka država pravico braniti se, toda mnogi tukajšnji opazovalci vendarle menijo, da tudi Ameri- Razdejanje, ki so ga povzročile iraške rakete v Tel Avivu (Telefoto AP) čane skrbi morebitni vstop Izraela v to vojno in da so izraelski vladi priporočili, naj skrbno pretehta ta korak. Kabinet se je sestal že zgodaj dopoldne, v trenutku, ko poročamo, ni nikakršnih poročil o morebitnih ukrepih. Popoldne je radio Bagdad sicer lansiral vest, da je osem izraelskih letal prek južnega Libanona in Sirije poletelo proti Savdski Arabiji, vendar je Sirija to vest kmalu zanikala. Sirija bi bila ob izraelskih protiukrepih bržkone prva, ki bi izstopila iz koalicije, saj je tamkajšnje prebivalstvo, kljub odločitvi vodstva države za vstop v zavezništvo v ZDA, zelo proi-raško usmerjeno. Podobno je pravzaprav tudi v Egiptu, toda Mubarak očitno vsaj za zdaj še ne misli stopiti na iraško stran. Egipt je namreč edina arabska država, ki je doslej podpisala mirovni sporazum z Izraelom. To se je zgodilo leta 1979, kajpak pod ameriškim pokroviteljstvom. Jordanija bi ob vstopu Izraela v vojno potegnila sila kratek konec. Za palestinsko prebivalstvo (gre za 1,7 milijona ljudi) na zasedenih ozemljih na zahodnem bregu Jordana in v Gazi že zdaj velja policijska ura, v primeru vojne pa se zna zgoditi, da bi izraelska vojska ves ta živelj pregnala v Jordanijo in tam tudi sama zasedla še vzhodni breg. Jordanska vojska ob meji z Izraelom je sicer v pripravljenosti, vendar v spopadu ne bi bila kos veliko bolj izurjenim in tudi nekajkrat močnejšim Izraelcem. Položaj se torej bolj zapleta, diplomacija pa malodane povsem molči. Američani so v noči na petek vnovič silovito napadli iraške položaje. Eden od ciljev je kajpak tudi uničenje raketnih izstrelišč, in raket, namenjenih na Izrael. Po včerajšnjih zahodnih podatkih so zavezniki izgubili sedem letal, Iračani pa trdijo, da so jih sestrelili 72. Jordanija je včeraj sklenila odpreti mejo z Izraelom, potem ko je dobila zagotrovila Organizacije združenih narodov za pomoč v nesrečah (UN-DRO), da bo ta prispevala denar za pomoč beguncem. Za zdaj je govor, o 56,6 milijona dolarjev. Pritisk na jordansko mejo bo ogromen, saj tod pričakujejo največjo reko vojnih beguncev v zadnjih dvajsetih letih. Tukajšnji krogi ocenjujejo, da bi v Jordanijo utegnilo pribežati okrog 1,3 milijona ljudi. Včeraj je bil v Amanu dokaj miren dan, kajti petek je v muslimanskem svetu dan počitka. Ljudje so pripravljeni na najhujše, toda nekaterih se počasi loteva nervoza. Tudi za novinarje, zlasti tiste iz držav koalicije, Jordanija ni več prijazna država. V mestu Žarka nedaleč od Mrtvega morja so se skrajneži spravili na štiri italijanske novinarje in enega lažje ranili. Podobne nevšečnosti je doživelo tudi nekaj Francozov in Britancev. Nekateri novinarji bi se radi prek Sirje prebili v Turčijo, saj letal praktično ni več, toda sirsko veleposlaništvo daje vize novinarjem samo s pristankom ministrstva za informacije v Damasku. BRANKO SOBAN Iraški napad na Izrael z raketami scud Sredozemsko * MHaifa Tel Aviv 'ili Iraški strokovnjaki so sovjetskim taktičnim raketam podvojili domet Zastavek, a še vedno nevarne rakete TEL AVIV — Rakete, ki so prejšnjo noč dosegle Izrael, so iraška različica sovjetske taktične rakete scud-B. Ker ima ta stara sovjetska raketa iz šestdesetih let le 300 kilometrov dometa, so jo Iračani izpopolnili, tako da imajo sedaj dve »domači« raketi, in sicer Al Husein (675 kilometrov dometa) in Al Abas (783 kilometrov dometa). Iračani so res povečali domet, a niso odpravili ostalih pomanjkljivosti. Ta večstopenjska raketa, ki ob izstrelitvi tehta kar 6.300 kilogramov, ima 85 centimetrov premera, dolga pa je enajst metrov, je namreč skrajno netočna, saj lahko zgreši cilj tudi za več kilometrov. To navsezadnje ni niti tako bistveno, če je v konici jedrska bomba, ki povzroči ogromno razdejanje, pri polnjenju s klasičnim eksplozivom, ki ima omejeno rušilno moč, pa je lahko vsakomur jasno, da taka raketa služi le za ustrahovanje civilnega prebivalstva. To je Bagdad dokazal že v osemletni zalivski vojni, ko je take rakete pošiljal na iranska mesta, kjer tudi večkilometrska napaka ni bila tako bistvena, ker je bilo vseeno precej žrtev. Ena tona razstreliva povzroči namreč v gosto naseljenih območjih zaradi eksplozivnega vala precejšnje razdejanje. Konice pa lahko polnijo tudi z biološkim in kemičnim nabojem, tako dS je netočnost še manj pomembna. Iztrelijo jih lahko s fiksnih in mobilnih ramp. S prvih lahko te rakete pripravijo in izstrelijo v roku ene ure, medtem ko potrebujejo kar tri ure, da lahko raketo izstrelijo s transporterja. Napačna uporaba plinske maske: tri osebe umrle TEL AVIV — Iraške rakete, ' so v noči iz četrtka na petek dele izraelsko ozemlje, nePhe. redno niso ubile nobene oserio Kljub temu pa je pet oseb uid zaradi Iraškega napada. ai Triletna punčka arabsk 9 porekla se je zadušila s P1*1?* v masko. Dekletce, ki je žive* j vasi Taibe na pol poti I(,edtejo Avivom in Haifo, sicer ni 1*° :0 nadeti plinske maske. V t0Ajji. zaradi alarma prisilili Pod masko se je otrokovo “ j nje prekinilo. Starši so jo * g, odpeljali v bolnico, a vsak V skus, da bi jo rešili, je t*11 manj. .ipti*a' Starejša, dvainšestdeset* -j, ženska iz Rehovata se je z® la, ker ni odstranila zamasK ' s. ščiti iilter za zrak plinske ^{, kc. Zdradi istccja vzrokfl la tudi osemdesetletna z® zj0' ki je stanovala v Rishon L nu- .v vas«" Zaradi srčne kapi sta v Ramla in Ramat Gan dve petisedemdesetletm, jaI-K*; ma šestinsedemdesetletni Izraelska služba za prvo P r0či' Magen David Adom je jPanajs* la, da so rakete ranile da oseb. Zaradi raketnega JpV*' je približno 500 oseb potr^pii lo zdravniško pomoč. a gvn***1 primerov so morali ^f^nstv6' poseči zaradi shocka ne tesnobe. ali iuSl vojna v zalivu na LAN — Iraški raketni napad evfoA' V Precejšnji meri ohladil valu ^°' ^ ie v četrtek po prvem svPt *aPa,d°v na Bagdad zajela vse Za v t11!6- dorze- Včeraj je sicer bor-posle °**U usPela zaključiti svoje vrBri„ 2 rahlim dvigom poprečne ko delnic, že v Hongkongu, tkov Dli° 26 več konkretnih poda-trpnd 0 nočnem napadu, pa se je je l. °ornil v negativno smer, ki se skih tf116!6 potrdila tudi na evrop-7- Jdančnih trgih. kov aWien°st borznih strokovnja-voinazilaia iz dejstva, da zalivska usne^bo tako kratka, kot so prvi je ne,! združene protiiraške koalici-sPoniri°VedovaL' toda ob zalivskem ki obstajajo še drugi vzroki, borzajr0 povzročijo precej težav na odprti' ■ naprej ostajajo namreč riške rVS1 osnovni problemi od ame-sre(y; ecesije do težav, s katerimi še sektol?!0 nekateri najpomembnejši ®°rzni svetovnega gospodarstva, tudi v s!;roLovnjaki opozarjajo, da konCa Pnrneru hitrega in uspešnega ne bi 2advskega spopada na borzah kopif^doknadfili izgub, ki so se na-Glede f od junija lani do danes. Prvejp l2redno pozitivne reakcije po ocip aaPadu pa vse to pripisujejo ■PedtgjA ,ene izmed negotovosti, ^olent 80 vse druge še ostale, dtdi izr ? pa se strokovnjaki bojijo V New Yorku danes zasedanje finančnih ministrov sedmerice najbolj razvitih držav Četrtkov iraški raketni napad na Izrael ohladil navdušenje na svetovnih borzah .. odgovora na iraški ,iicj-Kl ni lahko razbil protiiraško SU v stN' Precej spremenil razmerje vse to pa bi nedvom- V Ovn 4 imB^adu. vse to pa ^ v$p f-° zelo negativne posledice C^nčne trg9e. ^ Še 7af?.ri0, je včeraj tokijska bor-ditn izključila posle z 1,54 odstot-d>kkgj ečanjem vrednosti indeksa evropske borze pa so imele vse negativne predznake. Najbolj je padla vrednost indeksa dax v Frankfurtu, in sicer za 1,21 odstotka. Podobne izgube so zabeležili tudi na ziiriški, amsterdamski in pariški borzi, nekoliko manjša je bila izguba v Londonu, v Milanu pa so se posli zaključili z 0,5 odstotnim zmanjšanjem vrednosti indeksa Mib. Na valutnih trgih pa je dolar včeraj še naprej izgubljal na vrednosti. Na evropskih finančnih trgih je dolar povsod izgubil na vrednosti, kljub temu pa valutni strokovnjaki napovedujejo, da naj bi se dolar v naslednjih dneh v Evropi nekoliko okrepil. Toda vzroki za njegovo krepitev naj bi bili izključno tehnične narave. Včeraj je v Milanu dolar veljal 1140,6 lire, oziroma 3,15 lire manj kot v četrtek. Podobno je bilo v Frankfurtu, kjer je včeraj veljal 1,5153 marke, v četrtek pa 1,5200 marke. V okviru EDS je marka izgubila nekaj svoje vrednosti v primerjavi z liro, ki se je okrepila v odnosu do vseh glavnih evropskih valut. Tako je vrednost marke padla s četrtkovih 752,56 na 752,1 lire, francoskega franka z 221,48 na 221,23, nizozemskega guldna s 667,36 na 667,05 lire, britanski funt z 2197,8 na 2197 lir in končno ecu s 1553,25 na 1552,4 lire. Danes se bodo v New Yorku sestali tudi finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav. Po vsej verjetnosti bodo razpravljali predvsem o razdelitvi stroškov za zalivsko vojno, skušali pa bodo tudi zagotoviti nadaljnjo podporo dolarju in ohraniti čim večjo stabilnost finančnih trgov v teh delikatnih trenutkih. Zaradi velike ponudbe cena nafte padla pod 20 dolarjev TOKIO, RIM — Eden iz- Atie neH, V Voine v Perzijskem zali-2,kt0ku y°nino nafta. Na Arabskem daT N kvo* naivečja ležišča fto V°jni riVetu' Povsem razumljivo je, n® N sv°(°9°dki vplivajo na ceno na-rn Strokovl°v?ih tržiščih. Velika veči-sn rast cpo L°v je napovedovala hit-dri,tl4 voinp B Surove nafte. Tržišča pa dOCJOdkp rparrirala nnvspm 'hork!ta. fare ogodke reagirala povsem Vfp ki kj Lla londonski borzi so j cenil-9? morali izročiti marca, V1®*5 pa i 1 ^'50 dolarja na sod, v 19,70 dolarja. tolnhev/N 8° s.od brenta plačevali 21 Soc, ke bnrV'0 12 Dubaia so ob zaprtju Trn' 2.50 Hn?e cenili 18,50 dolarja na arja manj kot v četrtek, hafto ; hjege Prot conča*, . °do prodali velike količi- 5^t^a manj e( lii W ^a°avecela 9a jJ^Najšn,;0 80 Prepričani, tudi za-Ha kakega ^9® omejenega in jalove- ie Ak^iriist^ l;eno. S tem v zvezi je tasj^hied 7-.!i.Za nafto Savdske Arabi-iziavi?rvi hiož nYomani' ki I® bil dol9° c®ha nv inten? ftnega kartela OPEC' ha a haft6 ,®rpuju za BBC, da se bo PorS severi!7'xla cel° na 12 dolarjev Povile Teda če bo še naprej ' ' tr'4nii Parf Se Povpraševanje sa^levn^. adec ceno r,afto ki , naprej veliko ševanje ne bo ain-veth A"c cene nafte, bi po Ya-Poiiti,°PEc kenju’ lahko preprečila th usjrnega tj-g pa zaradi splošnega uk^vir„&"rbSLm,is ssSas.« lahko dvignila za-nafte na sve-raketni napad Perzij-preprečil ka- Iraški la^L Plt4h0^llvu?af‘ne terminale ilali 'h VekL.na primer preprečil Ka- kfhur^ie laodp® Hkeriev’ da bi P°Pe' G bj ® lh d° terminalov Ras kas^rali v^ab' ^edem tankerjev, f^tko^^hjejji^^olozaj stabiliziral. Iz 7da nabori3 bi se lastniki ladij Ti kf6nu lv, bi več poslali svojih hdi ^ko oiiieiitf^ala Savdska Arabi-ie iiriel dnevno proizvodnjo. t4tikV°dP °dPrto manišlmi tankerji iz t nNrjell‘ ha vgjTnOrje. kJer jo bodo OdaSi n,lcer bi ike tranzoceanske va?a')6n ?Mi dr,niorab tranzoceanski 4 iOValSakothaj in°toka Kharg, ki je ihC 2.5 * Preij b0 milj od Iraka. Za-hrn*94 hi°dstotkn Za tako potovanje žba &,>• Iran ,Vrednosti natovor-Nl0c ganska državna naftna Pa je sporočila, da bodo v kratkem tankerji lahko natovorili nafto na otoku Lavan, na začetku Zaliva. Za tako potovanje stane zavarovalna premija 0,125 odstotkov vrednosti natovorjenega blaga. V primeru zmanjšane razpoložljivosti nafte, bi evropske države nedvomno usmerile porabo na druga alternativna goriva. Za male potrošnike bi to nedvomno bil plin. Italijansko združenje prodajalcev plina GPL je določilo maksimalne cene za plinske jeklenke, da bi tako preprečilo morebitne nezakonite špekulacije. Trgovci ne bodo smeli prodajati 10 kilogramsko jeklenko dražje od 16.250 lir. Najvišja dovoljena cena za 15 kilogramsko jeklenko je 24.375 lir. Največja dovoljena cena za 25 kilogramsko jeklenko, napolnjeno s propanom, pa je 43.450 lir. Združenje prodajalcev plina GPL sporoča, da razpolaga z velikimi zalogami plina, tako da je strah, da bi, zaradi vojne v Zalivu, plin zmanjkal na tržišču, povsem neupravičen. Na sliki: prazna bencinska črpalka v Indiji, kjer so novice o izbruhu vojne v Zalivu izzvale nakupovalno mrzlico avtomobilistov. Vodstvo Rai krni prostor informaciji RIM — Vse kaže, da v Italiji ni mogoče brez polemik, tudi v ključnih in kočljivih trenutkih, kot so današnji dnevi, ko se je v Zalivu razplamtela vojna. Po ostrih političnih sporih o tem, kako naj se italijanski vojaški kontingent vključi v dogajanje v Zalivu in po dramatični razpravi v parlamentu, je sedaj spet v ospredju sporov in polemik informacija. Povod za novo polemiko, ki se bo najbrž vlekla še prihodnje dni, je sklep namestnika generalnega direktorja RAI Corrada Guerzonija, ki je zadolžen za radijske oddaje: Guerzoni je včeraj dopoldne poslal direktorjem vseh treh radijskih dnevnikov okrožnico, s katero jih je obveščal, da so do nadalnjega prekinjene >mo stop« oddaje o dogajanju v Zalivu. Sklep namestnika generalnega direktorja je izzval oster odpor med novinarji, ki so odločno in enoglasno zavrnili navodilo in sklenili, da bodo nadaljevali s svojim delom kot sedaj. Uredniški odbori vseh treh radijskih dnevnikov in sindikat novinarjev Rai Usigrai so v sporočilu, ki so ga prebrali na skoraj vseh radijskih dnevnikih, izrazili »začudenje in zaprepadenost« ob sklepu Corrada Guerzom-nija. V svojem sporočilu so sindikalne strukture poudarile, da »je bilo delo, ki so ga radiski novinarji opravili v teh urah - kot sta priznala predsednik Manca in generalni direktor Pasguarelli - dragoceno za vso italijansko družbo. Prav zaradi tega menimo, da je treba ohraniti "odprt mikrofon"«. V svojem sporočilu sindikalne organizacije poudarjajo, da je treba spoštovati »pravila igre« in načela o poklicni avtonomiji, po katerih imajo direktorji posameznih dnevnikov pravico do odločanja ob upoštevanju pravic uporabnikov. Sindikalne strukture so tudi sporočile, da niso oklicale protestne stavke samo zato, da bi zagotovile kontinuiteto informacije. Zelo odločna je bila tudi novinarska zbornica, po kateri ima javno mnenje pravico do kompletne in ažurne informacije. Guerzonijev sklep pa je po oceni novinarske zbornice še toliko hujši, ker so novinarji RAI v tem kočljivem trenutku dokazali znatno strokovnost in poklicno angažiranost in so tudi osebno tvegali, da bi zajamčili kompletno obveščanje javnosti. V polemiko se je vključil tudi socialistični senator Guido Gerosa, po katerem je neumestno zavirati informacijo o vojni tudi glede na briljantno informacijo zasebnih te- levizij, od Berlusconijevih mrež do Telemontecarla. Novinarji Rai so dokazali, da so dobri reporterji, ko lahko svobodno delajo. Nihče noče ustvariti panike, todo italijansko javno mnenje ima pravico do informacije in nikomur ne smemo dovoliti, da bi mu to pravico kratil. Pozneje je vodstvo RAI pojasnilo, da se je odločilo za prekinitev »no stop« oddaj, da bi zajamčilo usklajen program na vsaki mreži. Po vodstvu podjetja je jasno, da se bodo direktorji dnevnikov lahko odločili za neposredne neprekinjene informativne oddaje vsakič, ko bo to potrebno, vendar je treba te odločitve usklajevati z vodstvom mrež, ker je samo na ta način lahko zajamčeno koordinirano delo in je radijski program uravnovešen. Kot običajno vsaka polemika, ki izbruhne v Rai, zajame tudi vprašanje profesionalne avtonomije novinarjev, v tem primeru zlasti pravice direktorjev. Mimo tega pa dejansko obstaja vprašanje, kako lahko kopica informacij, ki jo televizijske in radijske postaje proizvajajo uro za uro, mimuto za minuto, vpliva na javno mnenje. Po oceni psihanalista Emilia Servadia obstaja dejanska nevarnost ustvarjanja kolektivnih psihoz. Nedvomno »bombardiranje« z novicami sodi v sodobni svet, posledice tega pa so težko preverljive. Kako pa lahko vplivajo na otroke? Prof. Servadio je bil mnenja, da vpliv na otroke ni neposreden. Mladoletniki v tem primeru odražajo predvsem odnos in duševno stanje staršev. V Italiji so neposredni televizijski in radijski prenosi ter »no stop« oddaje iz Zaliva in o vojni v Zalivu vzbudile precejšnjo pozornost ljudi, kar naj bi dokazovali tudi podatki o poslušanju in gledanosti. V ZDA pa so se, kot kaže, nekateri ljudje že naveličali vojne navzlic prvim spektakularnim posnetkom o bombardiranju Bagdada. Dva od treh glavnih ameriških networkov sta se odločila, da bosta takoime-novani »prime time«, to je časovni pas, v katerem največ ljudi sede pred televizijo, spet posvetila nadaljevankam in nanizankam. Namesto bombardiranja in intervjujev z udeleženci vojne v Zalivu so se pri NBC in CBS vrnili k lažjim oddajam, varietejem in nani-zamkam, medtem ko so pri ABC sklenili, da vztrajajo pri 'neprekinjenih informativnih oddajah. Poleg teh je seveda v neprekinjenem informiranju angažirana tudi mreža CNN. 1400 milijard za brennersko prometno žilo TRENTO — Med včerajšnjo predstavitvijo finančnega načrta družbe Autostrada Brennero za obdobje 1991-2005 so povedali, da bodo v prihodnjih šestih letih investirali več kot 1.400 milijard lir. Od tega pojde preko 407 milijard za nova dela in 961 milijard lir za redno ter izredno vzdrževanje in za prenovo oziroma modernizacijo zdajšnjih prometnih struktur. Med drugim bodo na brennerski avtocesti uredili priključke na navadno cestno mrežo v Sterzingu, Trentu, Roveretu, Mantovi in Campogallianu. Pripravili bodo tudi vrsto novih postajališč, izboljšali servisne prostore, v bližini naselij postavili protiropotne pregrade in položili fonovsrkujoč asfalt, okrepili pro-metno-asistenčne naprave (diagnostične aparate, telekamere z upočasnjeno sliko itd.) in uredili povsem nov operativni center, ki bo tehnološko najsodobnejši v Italiji. Med naložbami, ki jih bodo predvidoma izpeljali do leta 1997, pa ni zaslediti v finančnem načrtu postavke o podaljšanju brenner-ske avtoceste do Tirenskega morja, se pravi o uresničitvi avtocestnega odseka Nogarole Rocca -Parma - Lucca, v katerega bi bilo treba vložiti po dosedanjem izračunu 7000 milijard lir. Otto von Habsburg se je mudil na slovenski obali »Jugoslavija kljub vsemu še vedno znotraj Evrope« KOPER, PIRAN — Dr. Otto von Habsburg se je drugi dan obiska v Sloveniji najprej mudil na slovenski obali. Ugledni poslanec evropskega parlamenta, predsednik medparlamentarne skupine za srednjo in vzhodno Evropo ter predsednik Panevropske unije je najprej obiskal Luko Koper, nato pa še piransko občino, kjer se je pogovarjal s predstavniki italijanske narodnosti in s turističnimi delavci z obale. V Luki so ga predstavniki, kakor tudi Interevrope in Splošne plovbe izčrpno seznanili z vlogo omenjenih podjetij in te regije nasploh pri organizaciji transportnih tokov s srednjo Evropo. Gosta so predstavniki Luke opozorili na diskriminacijske preferencialne sporazume v zvezi s pretovorom citrusov — te morajo uvozniki iz Evropske gospodarske skupnosti obvezno pretovarjati v svojih lukah, zlasti v Trstu in Antwerpnu — kar za seboj "povleče" še druge tovore. Po mnenju direktorja Luke Rudija Dujca taki sporazumi nikakor ne sodijo v moderno Evropo. Gost si je kritične pripombe zapomnil in poudaril, da ima Luka (v Kopru se pretovori okrog 2 milijona ton tovorov za srednjo Evropo, največ za Avstrijo, in tranzit nenehno narašča) ob vključevanju Slovenije v Evropo velike možnosti za delo in razvoj. Menil je tudi, da bi bilo dobro vprašanje preferencialnih sporazumov ponovno proučiti. V Piranu so dr. Otta von Habsburga sprejeli pripadniki italijanske narodnosti. Predsednik Unije Italijanov Istre in reke Silvano Sau in Anton Mikeln z Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine sta mu predstavila prenovljeno Tartinijevo hišo in na kratko opisala položaj tu živeče italijanske narodnosti. Kasneje se je dr. Otto von Habsburg sestal še s portoroškimi turističnimi delavci, kjer ga je zanimalo, kakšen turizem namerava razvijati portoroško turistično gospodarstvo. Mitja Logar, direktor Obalno-kraške Turistične poslovne skupnosti, mu je pojasnil, da bi zaradi omejenih prostorskih možnosti v Portorožu radi razvijali le kar najbolj kakovostno raven turističnih storitev. Na konkretno vprašanje novinarja Primorskih novic Vitka Kogoja o tem, kako ocenjuje razmere v Jugoslaviji oziroma možnost konflikta med jugoslovanskimi narodi, je dr. Otto von Habsburg izključil vsakršno možnost, da bi tu prišlo do vojaških spopadov. Jugoslavija je namreč kljub vsemu še zmeraj v Evropi. D. G. - B. Š. Na Ravanci danes skupščina Rezijanske folklorne skupine ki je izdala še lastno brošuro REZIJA — Rezijanska folklorna skupina se bo zbrala danes na redni letni skupščini. Na Ra-venci bo njen predsednik Nevio Madotto podal prerez lanske bogate dejavnosti, hkrati pa tudi smernice za delovanje v tekočem letu. Po izpolniti obveznosti, ki jih takšen zbor zahteva, bodo šli seveda na skupno večerjo in jo zaokrožili s petjem in plesom. Med lanske pobude Rezijanske folklorne skupine, ki je bila ustanovljena že pred 152 leti, velja uvrstiti decembrsko izdajo lastne, elegantno zasnovane, okusne, živahne brošure ob finančni zaslombi Gorske skupnosti za Kanalsko dolino in Pod Vilo. V brošuri, katere naslovnico vidimo tu zraven in ki je napisana v italijanskem ter angleškem jeziku, zasledimo med drugim krajši, vendar pa jedrnat opis narodnih noš, plesov in pesmi, ki so značilni za te kraje in ki po zaslugi pričujoče skupine gotovo ne bodo tonili v pozabo. Med fotografskimi posnetki eden prikazuje Lipe Bile Maškare. V brošuri so tudi praktični napotki za vse, ki bi radi imeli Rezijansko folklorno skupino kdaj v gosteh. G^ofouao%7?^ Penzija po novem KOPER — V Italiji so objavili pričakovane redne spremembe pokojninske zakonodaje, po katerih tudi mnogi upravičenci iz Slovenije dobivajo sorazmerni del italijanske pokojnine. Marjan Cerkvenik, direktor območne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kopru, ocenjuje, da so po novem možnosti za uveljavitev pravice do dela italijanske pokojnine precej manjše kot doslej. Pokojnine bodo deležni le tisti upravičenci, ki imajo v Italiji priznanih najmanj 52 tednov (to je eno leto) zavarovalne dobe. Doslej je za uveljavljanje namreč zadostoval že en teden v Italiji priznane pokojninske dobe. V dopolnjenem zakonu je za slovenske upravičence razveseljivo le to, da tistim, ki imajo že priznano pokojnino po starih predpisih, pravic ne bodo krčili: že odobrenih pokojnin jim ne bodo spreminjali. Bolj negotova pa je usoda italijanskega dela pokojnin za drugih približno 19.000 upravičencev iz Slovenije. Spremenjenemu zakonu namreč niso bila priložena navodila za izvajanje. To bo po mnenju strokovnjakov omogočalo različno tolmačenje zakonskih določil in različno obravnavo tudi pred sprejetjem novosti vloženih zahtevkov za pokojnine ter priznavanje dobe, preživete v italijanski vojski. J. O. Podvig slovenskih pomorščakov KOPER — Posadka ladje Pohorje, ki je last slovenskega podjetja v tujini Genshipping (podjetje Splošne plovbe), je zadnje dni decembra z razburkanega Atlantika rešila ranjenega Francoza, 68-letnega Richarda George-sa. Ta je s še tremi drugimi prijatelji plul z deset metrov dolgo jadrnico čez Atlantik. Neko noč je bil na straži in bum jadrnice ga je udaril po glavi. Udarec pa mu je naredil dokaj hudo, 17 centimetrov dolgo rano. Pohorje, ki vozi na redni liniji med Sredozemljem, zahodno obalo ZDA in Kanado, je plulo od Paname proti Valencii in je bila le kakih 1200 milj od Las Palmasa. Takrat pa so od prostovoljne reševalne službe AMVER dobili sporočilo, da je Pohorje najbližje jadrnici Basil, na kateri je bil hudo ranjeni jadralec. Se zmeraj pa je to pomenilo kar 610 milj ali 1100 kilometrov. Pohorje je dobilo sporočilo preko satelita in AMVER iz Francije je ladjo s slovenskimi pomorščaki potem tudi vodil do ponesrečene jadrnice s pomočjo satelitske navigacije. Pohorje je seveda moralo zaviti s svoje poti in po 28 urah plovbe, 26. decembra ob 20. uri, končno našlo jadrnico z ranjencem. Seveda pa je bilo morje zelo razburka11 1 tako da so le s težavo izpeljali reševalno akcijo. ,a Na jadrnico je s Pohorja skočil prvi oficir Poho J Zvonko Barač in tam našel štiri, že dokaj izčrpane ja , ralce. Jadrnico so privezali ob čezoceanko in z vrV spravili ranjence na varno. Medtem se je vreme še P slabšalo, tako da se je prvi oficir komaj vrnil na Poh° * in sicer tako, da si je okrog pasu zavezal vrv in 9a ^ posadka potegnila na krov. Jadrnica z ostalimi jad1® , pa se je spet oddaljila od Pohorja in reševalci ne ve s0 kaj se je potem dogajalo z njo. Za ranjenega Francoza ^ na ladji poskrbeli, kolikor se je dalo, in 31. decembra ga živega predali zdravnikom v Las Palmasu. 0|j Ladja Pohorje je ravno včeraj vnovič odplula Pr Združenim državam Amerike. Ko se bodo vračalb b'.ef morali ustaviti tudi v francoskem pristanišču Sete, nameravajo zvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo z ) ralci in kako je okreval Richard Georges. » Bo imela vsaka slovenska občina en krajinski park? Sugestiven pogled na prelepo in kajpak zaščiteno Logarsko dolino PIRAN — V Sloveniji dela 29 strokovnjakov - naravovarstvenikov (uradno: konservatorjev za varstvo naravne dediščine). Tu je tudi osemnajst že razglašenih krajinskih parkov, kar 47 pa naj bi jih še razglasili. To bi pomenilo v povprečju po en krajinski park na vsako slovensko občino. Vse to uvršča Slovenijo med najbolj organizirane v državi in sorazmerno visoko tudi v evropskem merilu. Kljub temu pa se zdi, da je strokovnjakov, ki bi čuvali naravne vrednote, še zmeraj premalo, saj se slovenski konservatorji srečujejo z vrsto težav. Zanje smo lahko zvedeli na sredinem delovnem srečanju slovenskih poklicnih "varovalcev" narave, ki ga je v piranski Tartinijevi hiši organiziral Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu. Srečanja se je udeležil tudi dr. Dušan Plut, član predsedstva R. Slovenije, ki je poudaril, da je v Sloveniji še zmeraj veliko odporov do oblikovanja krajinskih parkov, čeprav se je vrsta stvari v odnosu do teh parkov vendarle spremenila. V večini slovenskih občin ni več vnaprejšnjih in neargumentiranih napadov na predlagane krajinske parke, z druge strani pa posamezniki že začenjajo razmišljati, kakšne koristi bi jim lahko prinašali ti parki. Po nje- govem bi zdaj morali znati vzp°s jfii stik med strokovnimi naravovarstv 0. službami in oblikovalci planskih s0 mentov, saj bi morali konservator ^ delovati pri oblikovanju temelji1111 ^jr vojnih dokumentov v občinah in ! r liki. jfggtl France Zupan, pomočnik slaven so ministra za kulturo, je opozoril jjpl naravovarstveniki orehitro zadov ~ prehitro 1 s tem, ko dosežejo sprejem °a^0qe ^ že s tem, ko krajinskem parku. Tu pa se resnici šele začnejo. Pri tem bi “‘ggltl' doseči vsaj nekaj: da bi namreč V beli za ustrezno osveščanje o P° ^ 1° varovalnih režimov v parkih, postala nekakšna moda, — . „„ - biti krajinski parki vsaj na dolg\*oSt)e nančno donosni in da bi uveljavit kazni za kršilce predpisov. Konservatorji se kaj pogostom0 ^ fitr. jejo z nespoštovanjem predpisov jinskih parkih, tako celo tudi s s°: gradnjami. Inšpekcijske službe P večini primerov nemočne. Zato rrj0rt‘‘' med drugim predlagali, da bi sVoF slovenski krajinski parki imet nj eie skrbniške službe in vsak park vs ga inšpektorja. da bi Delavstvo izolskega Mehana je vendarle zopet pognalo stroje IZOLA — Po sedmih delovnih dneh so delavci izolskega podjetja Mehano že spet pognali stroje. Stavkovni odbor oziroma sindikalna pogajalska skupina je v torek popoldan vendarle dosegla dogovor z vodstvom podjetja o vseh svojih zahtevah, ki so jih bili postavili. Dobili so izplačan celoten osebni dohodek in potne stroške ter vrsto obljub, ki jih je podpisal direktor Marjan Starc. Sindikat je dobro vodil potek stavke in izbojeval tudi vse zahteve, pa čeprav te zares niso bile posebno visoke. Za podjetje je dobro tudi to, da škoda zaradi stavke ni velika, saj gre za obdobje mrtve sezone, ko imajo že po tradiciji manj dela. Seveda pa bo trajalo še nekaj mesecev, preden se jim bo vsaj za silo posrečilo izviti iz težavnega položaja, v katerem se nahajajo. g g Velenjskemu rudniku lignita včeraj podelili »veliko plaketo JLA« VELENJE — Poveljnik petega vojaškega območja generalpolkovnik Konrad Kolšek je včeraj slovesno izročil vodstvu znamenitega velenjskega rudnika lignita "veliko plaketo JLA". Podelitev tega visokega priznanja je utemeljil z okoliščino, da je kolektiv velenjskega rudnika dolgo vrsto let uspešno poslovno sodeloval z Jugoslovansko ljudsko armado. Od osvoboditve Jugoslavije izpod nacifašističnega škornja pa vse do današnjih dni je prišlo iz velenjskega rudnika več kakor 850.000 ton lignita. General Kolšek se je dotaknil ob tej priložnosti tudi aktualnih žgočih vprašanj, s katerimi se spopadajo tačas republike oziroma pokrajini. Naglasil je, da je zdaj v teku premišljena propaganda proti JLA, da pa se vojska v resnici zavzema za mirno razreševanje vseh problemov in sicer v skladu z ustavo in zakonodajo SFRJ. Novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini Sežatlil Vsi veliko računajo na mlade sik SEŽANA — Predsednik sežanske skupščine Ivan Vodopivec je v sredo priredil novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini. Pogovora z duhovniki so se udeležili tudi prvaki parlamentarnih strank. Ivan Vodopivec je gostom predstavil prizadevanja za vzpostavitev novih pravil političnega in parlamentarnega delovanja po evropskem vzoru. Opozoril je tudi na prizadevanja za ohranitev enakomernega policentričnega razvoja občine, kjer tudi v zaostrenih razmerah Sežana dosega pomembne uspehe na področju družbenih dejavnosti, v komunali in pri izboljševanju prometne ter energetske infrastrukture. Več težav imajo Sežančani na gospodarskem področju. Vendar tudi tukaj zaradi raznolikosti dejavnosti občina ni tako prizadeta kot tisti, ki so svoj razvoj organizirali bolj enostransko. Tudi zaradi tega ima na Krasu dovolj priložnosti zasebna pobuda. Ta se uveljavlja v številnih novih, tudi proizvodnih podjetjih, katerih ustanavljanje podpirajo z odpiranjem obrtnih con po italijanskem vzoru. Med najpomembnejše programske naloge pa Ivan Vodopivec prišteva ustvarjanje ugodnih pogojev za uveljavljanje in delo mlade generacije. Hkrati bi radi čim- bolj izkoristili prednost obmejne lege občine, ki gjo-s podporo republike postala najpomembnejša zvez venije z Evropo po letu 1992. meh5*1* V imenu sežanske duhovščine je govoril k°® ,0^-dekan in župnik Franc Krapež. Vodstvu občine, PjVSeifl nih strank in vsem prebivalcem je zaželel Pr® .zaje' miru in delovnih uspehov. Prisotne je seznanil s P .^or vanji za duhovno prenovo katoliške cerkve na yZg0]° skem. Njena dejavnost je usmerjena predvsem v ajanib mladine in v utrjevanje zaradi materializma 0IIVveiie duhovnih vrednot. Opozoril je še na oživljanje cereno',° pevske tradicije in na vse uspešnejšo duhovno P uSpe; Cerkve. Župnije na Krasu in Brkinih se ponašajo tu£ji hi pri obnavljanju cerkva, kjer učinkovito PornafriU M KS in občina. V razpravi pa so duhovniki op° cerK',e' probleme v zvezi z vračanjem nacionaliziranega težak nega premoženja, na težave pri obnovi župnl ^'arSjKje socialni problem duhovnikov ter nenazadnje na ^fanje še vedno živo politično sektaštvo oziroma na Cerkve pri opravljanju njene dejavnosti. oOA® JANEZ PRIMORSKI DNEVNIK — sobota, 19. januarja 1991 od sobote do sobote □ stran Zgodbe o Silviji K Borivoj Repe 0 Silviji samo najbolje Mogoče bo kdo pomislil, glej ga hudobo, (j°2na neko gospo Silvijo in sedaj si domišlja, lat v nekaj zgodbah razvrednoti, ob- nitj *n °^Mva. O ti sveta preproščina, to ni bil j: v sanjah moj namen. Poglejte, nekateri r . ^6 80 dobri kot svetniki, a jim gre vse na-re(< ®' ^ndi meni so se pogosto dogajale takšne ys *' ^ tem ne mislim trditi, da sem dober. nek6110' imaŠ naIbolIši namen, rad bi naredil oh ^ Za človeštvo, rezultat pa je po navadi tiak^n- st ljudje narobe tolmačijo tvoje ta ane ali pa se ti vse obrne narobe. Plemeni-^misel se sprevrže v navidez grdo dejanje. a! vem, da me razumete, v bistvu sem s pQ Uv°dom hotel povedati, da Silvija sama VseSebi ni slaba. Ko je študirala, je hotela Potr1 naIb°tje' ko je vzela Silva, mu je hotela kidi at*' Pomagati je hoteja Žožoju v bolnici, 9ostilničarjem je skušala pomagati. Ved- no in vselej se je samo razdajala na vse strani, rezultati so, žal, bili skoraj vedno obratni. Tako je nekaj časa njen mož Silvo hodil v službo bled, neprespan, utrujen. »Si zaljubljen?« smo ga spraševali, otožno se je nasmehnil. »Si bolan?« le odkimal je z glavo. »Kaj te tare?« zatrjeval je, da nič. Čez nekaj časa je stanje postalo neznosno. Ko je hodil je spal, dostikrat je zadremal ob zakoniku ali kakšnem drugem uradnem aktu. Potem sva ga z Žožojem postavila pred dejstvo: »Povej, kaj je s teboj narobe.« Dolgo časa se je branil, končno je povedal. Silvija. Seveda. Silvija, kdo pa, porečete. Vidite, pa ni res, tudi to pot so njeni nameni bili popolnoma altruistični, človek bi rekel astralno čisti, niti najmanj pa ne naperjeni zoper kogarkoli, še najmanj zoper dobričino Silva. Silvija ima šivalni stroj, najprej je pričela tarnati, da nima kaj obleči, potem, da je vse tako drago, in končno, da bo sama šivala. Marsikateri mož bi bil srečen, ker hoče žena prihraniti pri družinskem proračunu. Re- čeno, storjeno: sama bo šivala. Tudi Silvu je verjetno bilo prav. Vsaj v začetku. Šivalani stroj imata v spalnici, to sem mimogrede pozabil omeniti. Večina naših stanovanj, zgrajenih po vojni, ni posebno velikih, ne luksuznih. Ni nepotrebnih velikih sob, kabinetov, salonov, predsob, dolgih hodnikov in vsega ostalega. Sobica, dve, majhne lunkje. Silvija je tako pričela šivati. Šivala je eno noč, drugo noč, noč za nočjo. Silvo je včasih malo zadremal, že ga je zbudil stroj in tako ves teden. Marsikdo bi rekel, tipičen primer maniakalnega delovanja, v tem primeru šivanja. Vidite, jaz tega nisem nikoli rekel. Silvo je skušal pomanjkanje Španca nadoknaditi v službi, to pa ne gre, šefi tega ne marajo. Silvija je šivala že drugi in tretji teden, pa mislite, da je bilo kaj videti? Ponoči sešiješ, podnevi ti ni všeč, podereš in spet šivaš, saj ne more biti vsakdo Dior ali Coco Chanel. Spet so se ji skazile vse dobre namere. Tako smo jo pripeljali do dokončnega razpleta - do tragedije. Tedenski pregovor: Kjer vsi gospodarijo, svet propade. M K ( angleški) Spominski datumi: □ Pred 115 leti: 20.1.1876 je bilo v Gorici ustanovljeno slovensko narodno in politično društvo Sloga. □ Pred 40 leti: 20. in 21.1.1951 je bil v Trstu ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov za Tržaško ozemlje, ki so se ga udeležili delegati delavcev iz cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. □ Pred 65 leti: od 20. do 26.1.1926 je bil v Lyonu 3. kongres KPI, ki je sprejel Gramscijev koncept partijske politike s stališčem do vprašanja nacionalnih manjšin v Italiji. □ Pred 70 leti: 21. 1.1921 se je na kongresu Italijanske socialistične stranke v Livornu odcepila komunistična struja in ustanovila Komunistično stranko Italije. Osebnosti: □ 19.1.1876 se je na Premu na Notranjskem rodil pesnik Dragotin Kette, ki je umrl 26.4.1899 v Ljubljani. □ 20.1.1916 je v Rimu umrl odvetnik in isatelj Karel Podreka, ki se je rodil edadu 18.9.1839. X cJ1BLjana V^jev dom trii vgf OJEVI DVORANI v ponedeljek, 21. 1„ ob 19.30: koncer-dateij r s slavnostno podelitvijo nagrade Društva slovenskih skla-Mston naizaslužnejšemu izvajalcu slovenskih skladb v letu 1990 -Vriiau Slovenski oktet, dir. Anton Nanut (Mihelčič, Hrovat, Sre-Božič, Jež, Tomc, Krek, Merku). T^išče 25. L, ob 20. uri: jazz klub - nastopa Otional V.B. lift0 v zasedbi Franco Vallisneri (klavir), Ratko Divjak (bobni), ■ix* 6 CUeria (bas), Vlado Batista (violina). 3^ V j!**0 gledališče Slovak. 25. 1., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra RTV Oov, *Ia, dir. Anton Nanut, violinistka Liana Issakadze (Rahmani- sr*11 N1o*q.° gledališče (Teatro Regio) Manj,.. ^ 19. L, ob 21. uri: koncert godalnega kvarteta Amati in w a Borisa Blocha. na\sng aPer6 ABLIKEM ODRU CD v torek, 5. 2., ob 19. uri: premiera 11 x w v lurejs, o. z., uu iu. uii: piemieia (p0n lc*a (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič, rež. Jacgues Kar-M> bl °vitve 8., 9., 12., 13., 16. in 18. 2.; vstopnice so na razpolago Cankarjevega doma). V St!uV dom Meds. MOVl DVORANI nocoj, 19. 1., ob 20. uri: premiera javne Qvan & študentov 4. letnika AGRFT - Življenje plejbojev (Dušan Bfani _lcl' rež- Samo Strelec. V sojfNG ' lova D' IB- L, ob 20. uri: premiera predstave Don Juan na psu WV srPri ovit). rež. Dušan Jovanovič (pon. 21. in 22. 1. ob 19.30). r°’ 23. 1., Zločin in kazen (Fjodor M. Dostojevski-Andrzej 7 Petp?ž' 2-arko Petan (ponovitev 24. L). . VipiM' 25. 1 ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Fevdeau), Mau^ko Moderndorfer. r ^ hp'tl?ž- Žarko Petan (ponovitev 24. L). Vipk(k' 25- 1- ob 19.30: Dama iz Maxi V^a-—„ 23. L, ob 20. uri: monodrama Blagi pokojniki, dragi • Petp!?0 Nicolai), rež. Boris Kobal, nastopa Polona Vetrih. I^ko Rp.M °b 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Sl£, scenografija Miloš Jugovič. Japp®k. 24. i f ob 19.30; Krokar (Edgar Allan Poe-Janez Pipan), ~ Bipan (ponovitvi 25. in 26. L). 'Mrtek ob 1B-30: Potohodec (Dane Zajc), rež. Mile Korun. 'Ms^v lc' 24. 1,, ob 19.30: premiera predstave Lažnjivka (Bricai-Bhe), rež. Dušan Mlakar (ponovitev 26. 1.). Mala scena V petek, 25. L, ob 19.30: Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede - iz ljubezenskih pisem Stanka Vuka, rež. Jože Babič. Lutkovno gledališče NA VELIKEM ODRU v soboto, 19. L, ob 11. in 17. uri: Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce (Ivo Svetina), rež. Janez Pipan. NA PODSTREHI v ponedeljek, 21. L, ob 17. uri: Sovji grad (Franz Pocci), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 25. L). NA PODSTREHI v sredo, 23. L, ob 19. uri: Doktor Faust (iz lutkovne zapuščine slikarja Milana Klemenčiča), rež. Jelena Sitar in Igor Cvetko. KOPER Gledališče Nocoj, 19. L, ob 20. uri: Pokvarjenec ali lepota in moč (Alexan-dre Dumas), rež. Vito Taufer. NOVA GORICA PDG Nova Gorica V MALI DVORANI KD danes, 19. L, ob 11. in 16. uri: abonma malega polžka - Salon Expon (J. Kolarič-A. Bačar), nastopa lutkovna skupina OŠ Drago Bajc iz Vipave. V SOLKANU nocoj, 19. L, ob 20. uri: Lubjezen, uojska, lakota (Angelo Beolco Ruzante), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič, kostumi Giuliana Gerdol (ponovitev 24. L). AJDOVŠČINA Kulturni dom V torek, 22. L, ob 20. uri: Lubjezen, uojska, lakota (Angelo Beolco Ruzante), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič, kostumi Giuliana Gerdol, gostovanje PDG Nova Gorica. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 21. 1., in torek, 22. L, ob 20.30: La commedia da due lire (prosto po Beggar s Operi Johna Gaya), rež. Giampiero Solari, glasba Enzo Jannacci, s skupino A.GI.DI nastopajo Paolo Rossi, Davide Riondino in Lucia Vasini. ČEDAD Gledališče Ristori V nedeljo, 20. L, ob 21. uri: Una commedia da due lire (prosto po Beggar's Operi Johna Gaya), rež. Giampiero Solari, glasba Enzo Jannacci, s skupino A.GI.DI nastopajo Paolo Rossi, Davide Riondino, Lucia Vasini. VIDEM Palamostre Nocoj, 19. 1., ob 21. uri: Danzando tra il classico ed il moderno (koreografije Nicolete Joachim Josifescu, Fabiane Dallavalle in Roberta Cocconi), s skupino Piccolo Teatro citta di Udine. V sredo, 23. 1., ob 20.45: Una commedia da due lire (prosto po Beggar's Operi Johna Gaya), rež. Giampiero Solari, glasba Enzo Jannacci, s skupino A.GI.DI nastopajo Paolo Rossi, Davide Riondino, Lucia Vasini (ponovitev 26. 1.). Auditorlum Zanon V petek, 25. L, ob 21. uri: Lettera agli attori (Falere Novarina), rež. Bernard De Coster, s skupino Rideau De Bruxelles nastopa Pietro Pizzuti (ponovitvi 26. in 27. L). PARMA Kraljevo gledališče (Teatro Regio) V sredo, 30. L, ob 20. uri: opera Alzira (Giuseppe Verdi), dir. Maurizio Benini (ponovitvi 2., 4. in 6. 2.). januarja v gorici GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 21. L, in v torek, 22. L, ob 20.30: gledališka predstava SSG Kaj pravijo rože (Federico Garcia Lorca), rež. Meta Hočevar. V torek, 22. L, in v sredo, 23. L, ob 20.30: posvet o dianoetiki; prir. društvo Dianetica. V četrtek, 24. L, ob 20.30: diapozitivi z odprave na Everest; prireditelj SPDG. V četrtek, 24. 1., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Leningrajski kavbojci, rež. Aki Kaurismaki; prir. Kinoatelje. V petek, 25. L, ob 20.30: koncert Slovenskega okteta; prireditelja ZSKD in KD. V soboto, 26. L, ob 9.30: srečanje združenja ACAT iz Gorice. V nedeljo, 27. 1., ob 11. uri: v okviru ciklusa Lipizer - koncert flavtistke Giuliane Križman in harfistke Nicolette Sanzin (ponovitev za šole 28. 1. ob 10.30). V četrtek, 31. L, ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Taxi Blues, rež. Pavel Lounguine; prir. Kinoatelje. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288. rock koncerti VIDEM Palasport Carnera V ponedeljek, 21. L, ob 21. uri: koncert kantavtorja Francesca Guccinija. TRST Športna palača V ponedeljek, 28. L, ob 21. uri: koncert skupine Litfiba. • Za oba koncerta predprodaja vstopnic v Trstu - agencija UT AT, Pasaža Protti 2 (tel. 040/65700); v Tržiču - La Luna, Ul. Matteotti 6 (tel. 0481/790290); v Gorici - Discoclub, Ul. S. Chiara 2 (tel. 0481/32925); v Vidmu - Angolo della Musiča, Ul. Aguileia 89 (tel. 0432/505745) in Natura! Sound, Ul. Porta nuova 12 (tel. 0432/290486). MESTRE Gledališče Toniolo V sredo, 23. L, ob 21. uri: koncert Pierangela Bertolija. PORDENON Gledališče Verdi V sredo, 13. 2. (in ne 14. 2., kot je bilo prvotno najavljeno), ob 21. uri: koncert kantavtorja Ivana Fossatija. TREVISO Palaverde V ponedeljek, 18. 2., ob 21. uri: koncert kantavtorja Francesca Guccinija. fVN OVEN (21.3.-19.4.) I I T-. VI IN DELO: Pričakujete lahko 1 ustvarjalen in us-ie Pe^eu teden. Nebo VQ.ristiteP^ecei naklonjeno. Iz--Mere PriJaznost Jupitra in he najpomembnejše ^ b0 Marsikatera želja se so6^a nflZp° nBa, ker bo dobra H« ?am nVaši strani- Obetajo bt)iitlariS?Zlbvne spremembe lswm Področiu- VI IN t>0i ]em hi n pogovor s par- Dhlashil n vam fahko nekaj -deij.VSodna dneva bosta ]ek m petek. BIK (20.4.-20.5.) - r\ VI IN DELO: Obe-ta se vam vsekakor tov* Er'jeten teden. pri0 vpliv«iVezde bodo Pozi' dsvSern le na vaše delo in ML^fkurfn l; ugoden polo- Wa ig Nekaterih težav. Ne- H^oi^Ponedejjgk vam bosta V PRUr-r J naklonjena. VI s%labk0 tu^-jnMjena oseba Na1 Uqo£ prijetno pre-^ 4 ln četrtak dneva bosta ^- DVOJČKA (21.5.-Tt 20.6.) — VI IN DELO: Teden bo dokaj razgiban, a spremenljiv. Po vsej verjetnosti vam v soboto in nedeljo ne bo šlo vse tako, kot bi si želeli. Prav lahko se boste spoprijeli s kakšnimi težavami, zapleti ali nejasnostmi. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Razveselila vas bo ugodna vest. VI IN DRUGI: Prijetne izkušnje vas čakajo na družabnem področju. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Nebo vam ta teden ni preveč naklonjeno. Ne grozijo vam sicer večje težave, lahko pa pride do zapletov ali komplikacij. V ponedeljek ali torek vaše počutje ne bo najboljše, razpoloženje pa dokaj spremenljivo. Raje se izognite večjim naporom. Rojenim od 21. do 30.6. bodo zvezde prijaznejše. VI IN DRUGI: Razočaral vas bo nekdo, ki vam je bil pri srcu. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. S LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Pred Jk # vami je sicer ugo-V den, a vseskozi tudi dokaj nemiren teden. Precej možnosti je, da se vam pri delu kaj zaplete, vendar boste težavam uspešno kos. Bodite vedno pozorni in skušajte ne zamuditi izjemne priložnosti, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Sreda in četrtek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Pozor: niso vsi znanci tudi prijatelji! Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. _ DEVICA (23.8.- 22.9.) — VI IN I If DELO: Zvezde so I YA vam naklonjene, zato bo teden prav uspešen in zadovoljiv. Uspelo vam bo izpeljati, kar si že dolgo želite. Odprla se vam bo tudi možnost, da pridete do boljšega zaslužka. Ob koncu tedna vas bo prijetno presenetila vesela novica. Ponudila se vam bo ugodnost, ki jo je vredno izkoristiti. VI IN DRUGI: Čas je, da se odločneje postavite zase. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9.-fj 22.10.) — VI IN ■■Mb DELO: Obeta se •mmmmm vam dokaj uspešen delovnik, v katerem vas bo spremljala odlična delovna forma. Pri delu boste spretni in predvsem iznajdljivi. Čas je ugoden, da uspešno izpeljete svoje načrte. Nasmehnila se vam bo sreča na poslovnem področju. Muhasta dneva bosta le ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil nenavadno presenečenje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ... ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI I I I IN DELO: Napo- | ved je za vas še kar ugodna. Obetajo se vam spodbudne spremembe, ki vam bodo v veselje in zadovoljstvo. Pričakujete lahko dobre delovne rezultate in nekaj priložnosti, ki vam lahko delo precej olajšajo. Pozor: ne prenaglite se v neki odločitvi, ker se vam nepremišljenost lahko maščuje. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju so možne neprijetnosti. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. . STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN • DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar tudi muhast in nagajiv. V soboto ali nedeljo vam neprijazna Luna lahko prekriža načrte. Pretijo vam drobne sitnosti in slabše razpoloženje. Druga polovica tedna vam bo vsekakor bolj naklonjena. Čaka vas tudi prijetno presenečenje. VI IN DRUGI: Doživeli boste prijeten večer z nekom, ki vam je pri srcu. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12.-O 19.1.) — VI IN DELO: Zvezde so ^ ^ vam naklonjene. Spremljala vas bo dobra delovna forma in odprle se vam bodo tudi nekatere ne-slutene možnosti za uresničitev vaših ciljev. Teden vam bo ponudil enkratno priložnost, ki vam lahko spremeni način življenja. Ponedeljek in torek vam bosta nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo dokazal svojo naklonjenost. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. a a * VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Teden bo sicer delovno ugoden, vendar občasno tudi dokaj utrudljiv. Glede na to, da sta vam Mars in Jupiter še vedno precej nenaklonjena, obstaja nevarnost kakšnih neprijetnih in neljubih dogodkov. Skušajte izkoristiti predvsem prvo polovico tedna, ko vam bodo zvezde vsekakor milejše. VI IN DRUGI: Srčne želje se vam bodo izpolnile. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ ^ VI IN DELO: Te-■AiM den vam bo ponu-J dil nekaj zanimivih priložnosti. Vseskozi vas bosta spremljala dobra delovna forma in prijetno razpoloženje. Izkoristite naklonjenost zvezd za vse, kar si najbolj prizadevate. Obstaja tudi precejšnja verjetnost nepričakovanega zaslužka. Povečalo se vam bo zaupanje v lastne moči. VI IN DRUGI: Poskusite biti do nekoga nekoliko bolj nepristranski. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Občutki po skupni protestni prireditvi tržaških sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL Manifestacija proti nesmislu vojne v Zalivu delno zamujena priložnost tržaških občanov Demonstracija proti vojni v večernih urah. To je bil enotni odgovor sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL izzivu, ki ga sodobni družbi zastavlja vojna z Irakom. Po prvi, 5-mi-nutni stavki, ki je pomenila simboličen protest vseh italijanskih delavcev in njihovo zahtevo po takojšnjem umiku iraških sil iz Kuvajta ter sklicanje mednarodne konference o bližnje vzhodnem vprašanju, so se sindikalne organizacije odločile za niz vsedržavnih pobud, ki gredo od baklad do nočnih shodov, od sprevodov do skupnega razmišljanja o miru. Tudi tržaške sekcije CGIL, CISL in UIL so poskrbele za shod, ki je povsem upošteval in dosledno spoštoval izhodišča vsedržavnih sindikalnih organizacij, po mnenju katerih je treba še tako odločen odklon vojne logike uokviriti v akcije, ki nimajo oblike stavke in torej ne sodijo v delovni umik. Prvi primer tovrstne oblike protesta je bila sinočnja manifestacija proti vojni v Zalivu. Zbirališče je bilo ob 18. uri na Trgu Unita. Pred občinsko palačo so se zbrali predstavniki tržaških sekcij sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, ženske, ki so vključene v ACLI, ARCI, članice »Kavarne žensk« ZŽI ter združenja »Luna e 1'altra«, upokojenci, predstavni- Baklada v Križu Tudi v Križu je bila sinoči manifestacija za mir, ki jo je priredil Odbor za zaščito vasi ob sodelovanju vaških organizacij. Tihega pohoda z baklami po vaških ulicah se je udeležilo res veliko število vaščank in vaščanov, ki so dostojanstveno, a odločno izpričali, da si ne želijo vojne fn zahtevajo miroljubno rešitev vseh odprih mednarodnih vprašanj. Ljudje so se zbrali na trgu pred vaško cerkvijo, od koder so v sprevodu krenili do spomenika padlim partizanom. Tukaj so sestavili človeško verigo, nekaj priložnostnih besed je pred obeležjem NOB spregovoril Mario Turel. ki zveze borcev in internirancev, anarhisti, naravovarstveniki in tudi precejšnje število občanov, ki so se ustavili morda predvsem iz radovednosti. Na osrednjem tržaškem trgu so razvili velik prapor z mavrico; ki je simbol miru. Bele golobice iz plastike so bile prišite na lahki tkanini, zastavo miru pa so držale ženske in otroci. Kronist, ki je sledil manifestaciji, pa le ne more mimo ugotovitve, da so se na Trgu Unita zbrale v bistvu ene in iste osebe, ki so svoje miroljubno prepričanje že izrazile na podobnih manifestacijah, ki so bile v našem mestu pred in po izbruhu vojne v zalivski državi. Geslo »zaustavimo vojno« je zato vsaj v prvi fazi sprevoda, ki se je vil s Trga Unita po Korzu Italia, zvenelo nekoliko čudno, saj mu niso pustili ustaviti niti prometa, kaj šele vojne! (Na nekaterih križiščih je policija zaustavila sprevod in šele nato avtomobile.) V Trstu se občani niso tako množično odzvali sindikalnim organizacijam, kot so se v drugih italijanskih mestih, kljub temu, da bi imele lahko take manifestacije tudi globoke emotivne vzgibe. Največji uspeh sinočnje manifestacije pa je bil prav gotovo v demokratičnem duhu, ki je objel najbolj vztrajne demonstrante, ko je sprevod prispel do trga pred cerkvijo sv. Antona Novega. Množici se je predstavila skupina kulturnih delavcev, ki je nadomestila običajne govornike. Besedo so imele le poezije in odlomki literarnih del, v katerih so pesniki in pisatelji izrazili grozoto vojne. Na trgu pa se je dvignil tudi glas, ki je v slovenščini prebral odlomke iz Cankarja in Grudnovo pesnitev. Pobudniki manifestacije so hoteli prav z literarnimi ekscerpti iz vseh časov in literatur poudariti, da je vojna v Zalivu pač vojna, enaka vsem ostalim: nesmiselna in kruta. Na slikah (foto Križmančič) utrinka s sinočnje manifestacije tržaških sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Na zgornjem posnetku je videti prapor miru, ki so ga ženske prinesle s Trga Unita, na spodnjem pa zbirališče demonstrantov pred občinsko palačo. Dijaki Nordia so se z dvojezičnim pismom opravičili slovenskim kolegom Dijaki tokrat res skupno za mir Včeraj ob 9. uri zjutraj so se dijaki slovenskih višjih šol in njihovi italijanski kolegi dobili na Trgu Goldoni. Po torkovi skupni manifestaciji za mir, med katero so fašistični dijaki napadli skupino Slovencev in jim raztrgali dvojezični transparent, so se dijaki ponovno zbrali v imenu skupne zahteve po diplomatski rešitvi oboroženega spopada v Zalivu. Skoraj tisoč dijakov mestnih višjih srednjih šol je v sprevodu odkorakalo s Trga Goldoni na Ulico Carducci. Po eni glavnih tržaških prometnicah so se podali do želež-niške postaje, nato pa so po Nabrežju prišli do Trga Unita, ki so ga obdali s človeško verigo in ga proglasili za demilitarizirano območje. Dijaki so že na jutranji manifestaciji potrdili, da je vprašanje vojne v Zalivu nekaj, kar zelo globoko občutijo, pri tem pa niso prezrli pomena, ki ga je pobuda imela na krajevni ravni. Po nesmiselni provokaciji skupine fašistov je namreč še posebno razveseljujoče dejstvo, da so slovenski in italijanski dijaki demonstrirali z dvojezičnimi transparenti in z dvojezičnimi napisi. Prav v zvezi s torkovo manifestacijo, ko so raztrgali dvojezični transparent, velja zabeležiti vest, da so dijaki inštituta Nordio naslovili slovenskim kolegom pismo, v katerem obžalujejo obnašanje nekaterih študentov in izražajo upanje, da ni bilo med tistimi, ki so raztrgali transparent, dijakov iz Nordia. Kar pa je še najbolj pomembno je dejstvo, da je bilo pismo napisano v italijanščini in slovenščini. Sožitje med dijaki je bil torej prvi korak na poti miru, o katerem toliko govorimo v tem času, ko je v Zalivu vojna. V skupnem komunikeju so pobudniki študentovske manifestacije naglasili predvsem to dejstvo, slo-vesnki dijaki pa so poleg tega pripravili še letake, ki so jih delili udeležencem. V tekstu so obnovili tudi zahteve vseh dijakov in sicer to, da zahtevajo sklicanje novega zasedanja OZN za mir in sklicanje konference o Bližnjem Vzhodu. Na sliki (foto Magajna): več sto italijanskih in slovenskih študentov se je včeraj zbralo na »dvojezični« manifestaciji proti vojni. Izjava profesorjev liceja F. Prešeren Sola naj bo prostor demokratične razprave Na Znanstvenem liceju France Prešeren so Pt0%. sorji ob tragičnih dogodkih v Perzijskem zalivu spr jeli posebno izjavo, ki jo v celoti objavljamo. Profesorji Znanstvenega liceja France PrV.OM VK V\ ^ 7_ ^ | TV Slovenija 1 ~\ 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.30 Šolska TV: izobraževalna oddaja Elektronski mikroskop, 9.50 Bogastvo na robu morja - Sol 10.20 Angleščina za najmlajše 10.35 Mostovi 11.05 Nan.: Zakon v Los Angelesu 11.50 Video strani 14.50 Angleščina za najmlajše (pon.) 15.00 Mostovi in Žarišče 15.50 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik s 17.05 Šolska TV (pon.) 18.05 Dok.: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade: Lokomotiva (Niko Grafenauer) 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nanizanka: Simenon 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Vrnitev Arsena Lupina 23.50 Video strani \ TV Koper 16.00 Šport 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nanizanka Woobinda 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti frutti (vodi Alex Bini) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 VVrestling Spotlight TV Slovenija 2________________ 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dokumentarec: Divji svet živali 21.00 Mali koncert 21.10 Večerni gost 22.00 Komedija na slovenskem odru: Ščuka, da te kap (Tone Partljič, predstava SLG Celje) 23.30 Premor, nato Yutel RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A RADIO KOPER % 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa; 9.50 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (21. del); 11.45 Lahka glasba raznih narodov; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Orkestri; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočna glasba. (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila za gospodinje; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Naše sanje; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PY_0^>^N A K V’ Paul McCartney TRIPPING THE LIVE... Paul McCartney je pred kratkim izdal nov trojni album Tripping The Live Fan-tastic. Vsakemu poslušalcu je lahko takoj jasno, da je avtor spet našel veselje do igranja. Primerjava s slavnimi Beatlesi ga torej ne skrbi več. Kot član ansambla Wings (na začetku 70. let) je edina pesem »čudovite četverice«, ki jo je uspel peti na koncertih, bila Vester-day, medtem ko zdaj predstavlja veliko število pesmi, ki jih je napisal v sodelovanju z Lennonom. Med temi so tudi Hey Jude, Sgt. Peppers Lonely Hearts Club Band, Get Back, The Fool On The Hill, se pravi vse tiste pesmi, ki jih občinstvo še danes posluša z veseljem in zanimanjem. Tripping The Live Fantastic je nekakšna pripoved dolge turneje, s katero se je McCartney lani predstavil po vsem svetu. V tem albumu je zbral najboljše pesmi Fab Fourjev, Wingsov in nekaj skladb, že posnetih na veliki plošči Flower In The Dirt. Album vsebuje tudi pesem Birthday, ki jo je avtor prvič predstavil 30. julija 1990 v Kneworthu. O njej je povedal, da jo je pred leti napisal v sodelovanju z Lennonom. Veselilo pa ga je predvsem dejstvo, da je pesem izšla na mali plošči lanskega 1. oktobra, prav ko bi Lennon praznoval svoj petdeseti rojstni dan. Pri uresničitvi plošče so sodelovali Chris Whitten, Paul Wickens, Linda McCartney, Hamish Stuart in Robbie MacKintosh. Produkcijo sta poleg McCartneyja podpisala še Bob Clearmountain in Peter Henderson. Tripping The Live Fantastic vsebuje 37 pesmi, ki so bile posnete na koncertih v Riu de Janeiru, Rotterdamu, Parizu, Wem-bleyju, Dortmundu, Birminghamu in Los Angelesu. PIZZA CONNECTION, Italija 1985. V četrtek, 24. januarja, ob 20.30, na Rete 4. Dramatični film. Film se začne in tudi konča krvavo, v New Yorku. Tu upravlja picerijo bivši mafijski morilec Michele Placido. Njegovi nekdanji pajdaši ga ponovno vabijo v Palermo, kjer je treba izvršiti posebno zapleten umor. Med pripravami na podvig živi Placido pri domačih in snubi mlajšega brata, poštenega Marka Chaseja, da bi mu za mastne denarce pomagal pri umoru. Mlajši brat po dolgem oklevanju sprejme to ponudbo, tudi zato, ker potrebuje veliko denarja, da bi rešil svojo zaročenko pred prostitucijskim izkoriščanjem. Ko pa izve, da je tarča njihovega atentata pogumni sodnik, ki raziskuje zapletene zakulisne povezave med mafijo in krajevno oblastjo, obvesti policijo... Poleg izostrene družbenokritične fabule je lepo prikazan odnos med obema bratoma, z vpogledom v biblijsko zgodbo o Kajnu in Abelu. A ^ VIDEO NOTES Oddaja: ............ Postaja:,.-:.■.tL. .■...' Ura:'__________________ \________________________/ ITALIJANSKE TV MREŽE / RA! 1 / / rai a 1 1 RAI 3 j 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nanizanka: Un anno nella vita 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Benvenuti a »Le Done« 11.40 Variete: Occhio al bigiietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Dokumentarec: Conoscere 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Možnosti za vikend: Piacere Raiuno - Piacere Arezzo 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Arrivederci ragazzi (dram., Fr. 1987, r. Louis Malle, i. Gas-pard Manesse, Raphael Feito), nato Popotovanje okrog človeka - Mladina (vodi Sergio Zavoli) 23.00 Dnevnik 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Izobraževalna oddaja: Handika-pirani po svetu 7.00 Risanke in nanizanka Lassie 8.00 Otroški variete: L albero azzurro 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io '91 10.20 Tečaj angleščine in francoščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Blunt, il guarto uomo (krim., VB 1986, r. John Glenis-ter, i. lan Richardson) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Tednik: Andiamo a canestro 17.30 Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Casablanca, šport, Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Club '92 22.40 Nanizanka: Villa Arzilla 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje, horoskop 0.20 Film: Strada a doppia corsia (dram., ZDA 1971, r. Monte Hell-man, i. James Taylor) Imate raje nadaljevanko ali kriminalko? Dolgovezna nadaljevanka ali slikovita filmska kriminalka? Katera od dveh predstavnic TV žanrov si zasluži, da jo še dalje gojimo in tako rešimo pred debelo plastjo arhivskega prahu? Tako se glasi vprašanje, ki ga zastavlja Gigi Proietti (na sliki s »širokogrudno«, a prikupno Nadio Rinaldij v tokratni telefonski anketi med ekranoma-ni. Odgovor bo priljubljeni gledališčnik in show-man seveda ponudil v nocojšnji oddaji varieteja Club 92 (ob 20.30 na RAI 2). 9.30 Smučarski tek 12.00 Vabilo v gledališče: La cicogna si diverte (Andre Roussin, r. Marco Parodi, i. Gianni Agus, Marzia Ubaldi) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Aladinova svetilka (vodi Barbara Ronchi della Rocca) 15.30 It. prvenstvo v rokometu 16.30 Šport: A tutta neve 17.10 Gospodarski tednik 17.40 Nanizanka: Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Speciale Chi I ha vi-sto? (vodi Donatella Raffai) 23.00 Večerni dnevnik 23.30 Film: Duello mortale (dram., ZDA 1941, r. Fritz Lang, i. Wal-ter Pidgeon, Joan Bennett) 1.10 EP v umetnostnem drsanju Z A S EBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: Gli attendenti (kom., It.1961, r. Gior-gio Bianchi, i. Renato Rascel, Gino Cervi) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.35 Tris, 13.20 O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Aktualno: Radio Lon-dra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Sotto il vestito niente (krim., It. 1985, r. Carlo Vanzina, i. Tom Shanley, Renee Simonsen) 22.40 Variete: Rivediamoli 23.10 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.15 Striscia la notizia 1.30 Radio Londra (pon.) 1.40 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.40 Ope-razione ladro 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.30 Gosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio, 13.05 Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Ceneren-tola,16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa 19.40 Nad.: Marilena 20.30 Film: Il tormento e 1-estasi (biog., ZDA 1965, r. Carol Reed, i. Charl-ton Heston, Rex Harri-son) 22.50 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.20 Filmska rubrika: Ciak 0.10 Aktualno: Kronika 1.00 Film: Seguestro peri-coloso (krim., VB 1972, r. Stephen Frears, i. Albert Finney, Billie Whitelaw) ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della Ca-lifornia, 12.00 TJ. Ho-oker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanka: Compagni di scuola 16.00 Nanizanke: Magnum P.I., 17.00 Simon & Simon, 18.00 MacGyver, 19.00 Tutti al college, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri, 20.30 Chiara e gli altri 21.30 Variete: Paperissima 22.20 Rubrika: Calciomania 23.35 Nanizanke: Valentina, 0.05 Cin Cin, 0.35 Kung Fu, 1.35Samurai ODEON______________ 13.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Due magnifiche canaglie (kom., ZDA 1956, r. Sherman Rose, i. Mickey Rooney, Jack Carson, Jeff Don-nell) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Pasgualino Cam-marata ... capitano di fregata (It. 1974, r. Mario Amendola, i. Aldo Giuffre, Agata Flori) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Pronto ad ucci-dere - Allo sbaraglio (krim., It. 1976, r. Franco Prosperi, i. Elke Sommer, Ray Love-lock) TMC________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Dokumentarec: Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 SP v smučanj: ženski smuk (iz Saalbacha) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 14.30 EP v umetnostnem dr-saanju (iz Sofie) 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Settimo sguil-lo 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofie) TELEFRIULI__________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.25 Nadaljevanka: Delitto distato 21.30 Nanizanka 22.00 Furlanske zgodbe: Album 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar 0.30 Nočne vesti TELE 4______________ TV Slovenija 1 \ \ TV Koper \ 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Star papir 1990 9.30 Nanizanka: Simenon 10.30 Video strani 14.45 Video strani 14.55 Žarišče (pon.) 15.25 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik: Tednik (pon.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke: Pravljica o carju Saltanu (Puškin, 4. del) 18.25 Nanizanka: Cirkuške živali 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dokumetarna serija: Midasov dotik (3. del) 21.25 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Maurice (dram., VB 1987, r. James Ivory, i. James Wilby) 1.10 Video strani 16.00 Šport 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nan. Giorno per giorno in ris. Don Chuck, il castoro 20.00 Dokumentarec: Uomini e nazio-ni del XX. secolo 20.30 Nad.: II diario di Sara (4. del) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.30 Rubrika: Goli z evropskih igrišč TV Slovenija 2 ____________ 12.20 SP v smučanju: ženski smuk 15.45 EP v umet. drsanju 16.30 Ženski smuk (posnetki) 17.30 Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Oči kritke 21.10 Izraelski komorni orkester 22.00 EP v umet. drsanju 23.10 Yutel in satelitski prenosi RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Co-untry glasba; 9.30 To je življenje; 9.45 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (22. del); 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.45 Lahko noč, otroci!; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Aktualno-politična oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20,00 Mix Time. 1 FILMI NA MALEM EKRANU Nasvidenje dečki ARRIVEDERCI RAGAZZI — Au revoir les enfants, Francija 1987 Režija in scenarij: Louis Malle □ Fotografija: Renato Berta □ Scenografija: Wil-ly Holt □ Montaža: Emmanuelle Castro □ Kostumografija: Corinne Jerry □ Glasba: Schubert, Saint-Saens □ Igrajo: Gaspard Manesse, Raphael Fejto, Frani-ne Racette, Stanislas Carre de Malberg, Philippe Morier-Genoud, Fran^ois Bere-leand TV premiera v petek, 25. januarja, ob 20.40, na RAI 1 Dramatični film. Sergio Zavoli, eden najuspešnejših italijanskih TV časnikarjev, se je vrnil k svojemu priljubljenemu delu za montažnim mešalnikom ali v studiu. Tako je po uspešnem nizu dokumentiranih rekonstrukcij o sodobni italijanski zgodovini z naslovom Noč republike sedaj na vrsti njegova filmska rubrika Popotovanje okrog človeka, ki je tokrat posvečena mladim. V Franciji 1944. leta dvanajstletni Julien Ouentin (Gaspard Manesse) obiskuje zavod v Fontainbleauju, ki ga sredi težav in preizkušenj vojne vihre vodijo menihi. Tu spozna sošolca Jeana Bonneta (Raphael Fejto), izrednega po občutljivosti in bistroumnosti, ki postane njegov najboljši prijatelj. Vendar v zavod vdrejo gestapovci in med drugimi gojenci židovskega rodu odpeljejo s sabo tudi Bonneta... Francoski novovalovec Louis Malle se je po številnih uspehih doma (Fuoco fatuo, Lacombe Lucien) v 70. letih preselil v ZDA (Pretty Baby, Atlantic City). S tem filmom se Malle ponovno vrača v Francijo, z iskrenim, skoraj bolečim spominom na svoje otroštvo, na travmatični dogodek, ki je vplival na vse njegovo poznejše življenje. MAURICE, VB 1987. V petek, 25. januarja, ob 22.50, na TV Slovenija 1. Dramatični film. Mladi Maurice (James Wilby) spozna v Cambridgeu nekon-formističnega študijskega kolego Clivea (Hugh Grant). Med njima se razvije globoko, ne zgolj prijateljsko razmerje, ki pa ostane vedno v mejah platonske ljubezni. Maurice je zaradi svoje postopne nepokorščine izključen iz collegea in postane borzni agent, Clivea pa močno zamori takratno togo moralistično okolje. Ker se noče odreči svojim statusnim privilegijem, mora izbrati normalno zakonsko zvezo. To spravi Mauricea v globoko depresijo, tako da se sprva skuša rešiti svoje »patološke« nagnjenosti do homoseksualnosti, pozneje pa jo sprejme kot »normalno« danost. Prefinjeni režiser James Ivory je občutljivo prevedel v sliko istoimenski Forsterjev roman, pri čemer sta mu bila odlična sodelavca oba filmska protagonista. Vsi trije so bili za to nagrajeni na Beneškem festivalu. / A VIDEO NOTES Oddaja:.... ........... Postaja: __ Ura:___________________ V_______________________J Doslej smo se že obširno posvetili vsakovrstnim in skorajda običajnim obračunom ob zaključku leta, kljub temu pa nikakor ne gre spregledati »Oskarjevih nagrad za glasbo«, Grammy Awards za leto 1990, ki jih bodo podelili 20. iebruarja na svečani slovesnosti v newyorškem Radio City Musič Hall. Ravno te dni so namreč bila objavljena imenovanja, ki so kot po navadi dvignila precej prahu. Še posebno so se razvneli glasbeni kritiki Washington Posta, Los Angeles Timesa in drugih pomembnih časopisov v ZDA, ki so mnenja, da je imenovanja tudi letos pogojevala komercialna logika. Poleg polemik pa letošnja podelitev prestižne nagrade prinaša tudi nekaj omembe vrednih dejstev. Zanjo tekmuje nič manj kot 77 kategorij in 27 različnih glasbenih zvrsti. Angleški zvezdnik Phil Collins (na sliki) je zbral kar osem nominacij, ameriški glasbenik Quincy Jones pa pet, tako da se sedaj lahko ponaša s skupno 77 imenovanji v celotni karieri, to je več kot Henry Mancini, ki je bil v preteklosti že skorajda naročen na grammyje. Ljubitelje kakovostne glasbe bodo verjetno razveselila štiri imenovanja za Sinead 6’Connor, kar dokazuje, da v tekmovanju, ki se ozira predvsem na tržišče, lahko včasih uspe tudi pravi umetnik. Ljubiteljem blues-rocka, ki so občudovali spretnost nedavno preminulega kitarista Stevieja Raya Vaughana, bodo morda v delno tolažbo dve posmrtni imenovanji za prelepo ploščo, ki jo je lani posnel z bratom Jimmyjem. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje in Eva Fornazarič Šport: Marjan Kemperle Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Poročilo pokrajinskega tajnika Coste na kongresu tržaške KPI Vloga nove levičarske sile DSL za vsestranski preporod Trsta Politični položaj v nabrežinski občini Župan Locchi šibkejši v pogajanjih za upravo ^adnji kongres tržaške KPI je že si-t * odprl pot ustanovitvi Demokra-^ ne stranke levice. Pokrajinski tajnik lco Costa je v svojem poročilu pod-al da je preteklost dokončno mimo i da je treba tudi v Trstu, podobno °t drugod po državi, oblikovati novo ^apredno stranko, ki bo v ljudeh us-arila upanje, zlasti pa zaupanje v ko-Ode politične spremembe. »Bitka bo 9° ovo zelo naporna, če hočemo spre-niti levico, pa moramo najprej ko-Q n*t;o spremeniti same sebe, brez kej 0C^0V *n slepomišenj,« je še re-^ Costa, ki ima za sabo nekaj več 52 odst. delegatov. Ti so odraz bi^ri Pre^on9resne bitke. Ta boj je etn* ° zadniega trenutka napet in ne-na 0v, Posebno spričo dejstva, da so ch ?adniem kongresu prevladali Oc-pnettoVi nasprotniki. DSL je torej tudi Un »nas stvarnost. Pozornost je sedaj gre • V kjer bo državni kon- qr s ln predvsem v dogajanja po kon-Vor|SU' k° bo jasno, koliko članstva in str lteliev KPI bo pristopilo v novo tja t ° ie priznal huda notra- dej trenja in opozoril na občutek, da dvp105^0 na Tržaškem že obstajata Bori Str°90 ločeni frakciji (KPI in DSL). ta °in°at glede tega ni videti rožna-vrj evarnost razkola oziroma odcepit-tjeo*1 frfe izvita. v DSL pa bo po turi- Vem mnenju mesto za večine in Za manjšine. sk0 sf® je prepričan, da se je poosim-2r,Qri0bci°bje končalo in da je bil ta la rj'^mski trenutek, ki ga je označi-Jko^sem nazadnjaška politika LpT, ztal J1V za cefetno skupnost, ki ni se ra in hotela gledati naprej. Sedaj 0Cc[Tniere na srečo spreminjajo (tudi rrif.ni1edova zmaga v Trstu nekaj po-ozj, i’ sPlošna politična paraliza, ki ti te*] 6 P°krajino in Občino Trst, pa tavati odraz mesta, ki se postopoma sp0 a svoje vloge in se skuša otresti lorp Pieteklosti. Rešitve niso za voga-bistv ta političnem prizorišču pa bo ena vloga, ki jo bosta odigravali Nico Costa DSL in PSI v duhu skupnih naporov za splošno krepitev levice. Svet se vsekakor ne konča pri Lazaretu, kot mislijo nekateri Tržačani, glasen klic po sodelovanju prihaja danes iz Slovenije, Hrvaške in Istre, ki zahtevajo mesto v novi Evropi. Tajnik je znova obnovil poziv pristojnim telesom, naj odobrijo zakon za zaščito Slovencev kot sodobno sredstvo v obrambo pravic manjšine, brez privilegijev in prisil za nikogar. Nastopil je proti logiki »ločenih skupnosti in narodnostnih kletk«, Slovenci so sestavni del te stvarnosti, njihova zaščita bi pomenila korak naprej in bi obogatila celotno skupnost. Maccanicov zaščitni osnutek je nepopoln in vsebinsko omejevalen, glede sožitja pa je treba odločno nadaljevati po poti, ki so jo v teh letih začrtali italijanski in slovenski demokrati. Costa je govoril tudi o položaju Italijanov v Jugoslaviji. Izrazil je upanje, da bodo korenite politične spremembe v Sloveniji in Hrvaški odprle nove perspektive tudi italijanski skupnosti, čeprav ponekod v Istri žal narašča hrvaški nacionalizem. Kongres se je nato nadaljeval s predstavitvijo treh kongresnih resolucij. Platformo sekretarja Occhetta je predstavil poslanec Antonio Rubbi, resolucijo Ingrao-Cossutta je zagovarjal senator Rino Serri, stališča neapeljskega poslanca Bassolina pa je utemeljil Enrico Melchionda. Ta tretja komponenta KPI, kot jo že imenujejo nekateri, je na sekcijskih kongresih dosegla nekaj več kot en odstotek glasov in je na kongresu zastopana z dvema delegatoma. Na Tržaškem jo vodi Giorgio Fortunat, na kongresih sta jo med drugimi podprla nekdanji dolinski občinski odbornik Boris Mihalič in bivša tržaška občinska svetovalka Marta Iva-šič. Njeni pristaši podpirajo spremembo imena in simbola stranke in si prizadevajo za premostitev sedanjih nesoglasij med notranjima komponentama, pri čemer odločno nasprotujejo možnosti odcepitve. Otvoritve kongresa se je udeležilo več delegacij strank in gibanj. Zastopstvo SKGZ je vodil predsednik pokrajinskega odbora Suadam Kapic, delegaciji PSI in Slovenske skupnosti pa sta vodila pokrajinska tajnika Alessan-dro Perelli in Miro Oppelt. Kongres se bo nadaljeval danes ves dan, zaključil pa zvečer z izvolitvijo treh delegatov za vsedržavni kongres v Riminiju. Occhettova komponenta bo izvolila dva delegata (po vsej verjetnosti tajnika Costo in zgoniško občinsko odbornico Tamaro Blažina), en delegat pa bo šel notranji manjšini. Po vsej verjetnosti bo to poslanec Antoni-no Cuffaro. Ta komponenta bo skoraj gotovo na podlagi vsedržavnih ostankov dobila še enega delegata, ki bo v tem primeru pristaš senatorja Cossutte Fausto Monfalcon. Pokrajinske voditelje nove stranke bodo izvolili po kon-gr^su v Riminiju. V Nabrežini se bodo najbrž v prihodnjih dneh začela pogajanja za oblikovanje nove občinske uprave, ki se obetajo precej težka. Polemike o vprašanju osebnih izkaznic in o Sesljan-skem zalivu so namreč precej zaostrile odnose med strankami in močno ošibi-le župana Locchija, ki je, kot znano, na zahtevo Slovenske skupnosti tudi formalno odstopil. Gotovo ne bo lahko znova spraviti na noge dosedanjo tris-trankarsko koalicijo med Krščansko demokracijo, Slovensko skupnostjo in socialisti, kar pa velja tudi za druga morebitna zavezništva. Župan Locchi in odbornik za urbanistiko Caldi sta včeraj v skupnem tiskovnem sporočilu izrazila veliko zadovoljstvo nad nedavno odobritvijo sklepa, ki zaključuje postopek za izvedbo načrta o razvoju Sesljanskega zaliva. V izjavi je tudi rečeno, da je bila v občinskem svetu premagana obstrukcija, ki so jo po trditvah župana in odbornika izvajali komunisti in svetovalec zelenih z edinim namenom, da se blokira celotni postopek za Sesljan. Opoziciji tudi očitata, da ni pravočasno posegla takrat, ko je pokrajinski nadzorni odbor zahteval nekatere popravke h konvenciji, ki jo je odobrila prejšnja občinska uprava. Konvencija po njunem mnenju vsebuje zadostna jamstva glede javne uporabe zaliva in njegove turistične namebnosti. To pa še ne pomeni - zaključujeta Locchi in Caldi - da Občina v sporazumu z družbo Fintur ne bo mogla izboljšati tega pomembnega dokumenta, saj to obvezo vsebuje tudi resolucija PSI, ki jo je župan osvojil na zadnji seji občinskega sveta. Locchiju in Caldiju je neposredno odgovoril načelnik KPI Depangher, ki v tiskovni noti zavrača obtožbo o obstrukciji in utemeljuje, zakaj je stranka v tem posebnem trenutku predložila amandmaje v zvezi s Sesljanom. KPI je upala, pravi Depangher, da bo uprava pred odobritvijo konvencije resnično preverila, ali je vse v redu v zvezi z lastništvom zaliva in da bo po- ^od Trgom Perugino parkirišča tudi za bližnji Kulturni dom? ^ hohw9°m Perugino v ?a izri ? Vsaj predvideva načrt, ki k.riini zaeiafa arhitekta G. Berni in G. dl predLvr,Užbo IREC-PARC in ki je mogoče že v^hiščč ff;ri urejeno podzemsko staril. Take, k° sPrejel0 do 300 k^0vanh!a(Vlien javnosti sinoči ob V CeCc. . ^ških občinskih odborni-rin.iPfja in Traunerja ter vodi-IREC s predsednikom AlcV^ruž^ T} 1 V-Or-' i ^ o bi ^ hari\° Parkirišče naj bi obsega- jega vozila. Načrtovalci parkirišča pod Trgom Perugino so nam povedali, da bi ta problem prav gotovo lahko rešili v okviru njihovega projekta. Dovolj bi bilo, da bi Občina odkupila vsaj eno izmed nadstropij in dajala parkirišča na primeren način na razpolago za obiskovalce Kulturnega doma. M. B. Obrtniki skrbijo tudi za varnost uporabnikov Deželni in pokrajinski odbor vsedržavnega združenja obrtnikov CNA sta včeraj priredila tiskovno konferenco na sedežu združenja na Trgu Venezia, da bi predstavila propagandno kampanjo, s katero bodo javnost seznanili z gospodarsko in družbeno vlogo sodobnega obrtništva. Deželni tajnik CNA Roberto Cosoli-ni je poudaril, da so obrtniki pomemben dejavnik, ki lahko z reševanjem drobnih problemov učinkovito prispeva k rasti kvalitete življenja v našem mestu. Izboljšanje kvalitete življenja ter večja in boljša ponudba obrtniških storitev sta delovno vodilo vseh sekcij združenja, je poudaril Cošolini. V tem duhu sta sekciji elektro in termoinšta-laterjev pripravili posebno kampanjo, ki sta ji dali naslov »Varnost napeljav je jamstvo za tvoje življenje«. S to kampanjo hočejo obrtniki CNA opozoriti javnost na nevarnost nestrokovno montiranih električnih, termičnih in plinskih napeljav. »Ni ga dneva, da se ne bi kak naš someščan ponesrečil v svojem stanovanju. Tovrtsnih nesreč je žal veliko. Zaskrbljujoče je, da je zelo pogosto glavni vzrok teh nezgod nestrokovno nastavljena napeljava,« je dejal Coso-lini. »Da bi prihranili nekaj tisočakov, zaupajo ljudje tudi zahtevna dela strokovno neusposobljenim posameznikom, ki delajo na črno. Ti ljudje povzročajo obrtništvu in državi ogromno škodo, saj ne plačujejo davkov in s tem dampinško konkurirajo poštenim operaterijem. Kar pa je najvažnejše, s svojo nestrokovnostjo ogrožajo varnost klientov.« Da bi povečali zaupanje ljudi v obrtnike, so termo in elektroinštaleriji, ki so organizirani v CNA, sklenili, da bodo na razpolago vsem občanom za strokovne preglede napeljav v njihovih stanovanjih. To bodo opravili praktično brezplačno. Občanom bodo svetovali vse morebitna popravila, ki bi bila potrebna. Poleg tega bo CNA v kratkem organizirala poseben servis, ki so mu dali ime »Halo obrtnik«. Vsakdo, ki bo potreboval storitev kakega obrtnika, bo tako lahko telefoniral na CNA, združenje pa bo poskrbelo, da se bo obrtnik zglasil pri stranki v teku štiriindvajsetih ur. Poleg tega pa so obrtniki CNA z namenom, da bi zaščitili stranke pred nepoštenimi operateriji, objavili natančen cenik vseh svojih storitev za leto 1991, ki je seveda na razpolago vsem interesentom. (w) h fto r,t se ra7rftroPia' Prvo od katerih naj /Testiralo le pod polovico n« Ori „0rei. bilo tudi za polovico s^Parkiris.sfalih treh. Skupna površi-Pa patrov nai bi znašala skoraj 6 ti-tr aai bi j.',.v posamezna nadstropja 2(i|a Poj bi d?*® udobna pot. Površina 3o ^aatjii !?da v glavnem urejena z tam*? riom,961110 pa tudi na razpola-t, ■fe ori1 l0e odkrite tržnice, ki je Pigfl6sPiči?evkdaj <9,lei slik°)- dtij iard n X projekta bo zahtevala 7 če]' 'fala. Rainvesticij in približno 600 Ija i^aja an - nai.°' da bodo z deli za-Čij' ,a bo Ur Junija letos. Poudariti ve-QSnLak° inalesnieitev projekta omogo-PA>i Savani zakon Tognoli, na Rarc? imela 9a bo družba IREC-Bo a išče 7 na razpolago podzemsko zače,,tala W d°bo 99 let, Občina, ki Prav!. ubrano93' pa b° že od vsega ^; po letu 1967, osvojila drugo mesto s 93,7 točke na sto možnih in le za Be .^ost zgrešila prvo nagrado, za katero je bilo potrebnih vsaj 95 točk. lian06 Zonta je izvajala zelo zahtevno 2. sonato za klavir tržaškega skladate-ja ^lompaola Corala. Tako nastop kot ocenjevanje strokovne komisije je bilo n°- Naši pianistki gre za lep dosežek vse priznanje in pohvala, (jk) Godbeno društvo Nabrežina Želi pomladiti svoje vrste Godbeno društvo Nabrežina že rs.to let uvrščamo med najuspeš-!leMe zamejske pihalne orkestre. a uspeh je sad stalnih prizadeli godbenikov, da bi pomladili v°je vrste. Dosledno s to delovno ^meritvijo so se odborniki druš-.a odločili, da bodo vsem otrokom ,evinsko-nabrežinske občine od *stega do trinajstega leta starosti °sloli pismo, v katerem jih vabijo, Q/ se priključijo godbi. V ta na-, er> bodo godbeniki prihodnjo so-oto, 26. t. m., priredili na sedežu ^ubenega društva v Nabrežini se-nvu6li z zainteresiranimi otroci ter J^ovimi starši. Tečajnike bodo nilu Sergio Gratton ter Davide Si-9°j. Oba sta diplomirala na kon-^otoriju Tartini. C^ednik godbenega društva Zqh ° Gabrovec nam je z vidnim ^°vpljstvom povedal, da je bilo qj*}ai minulo leto za nabrežinsko 0 nadvse uspešno. »Veliko z° nastopali. Še posebej pa sem $ai?v°ljen, da smo občutno izbolj-d 1 našo kvaliteto. Dolgoletno Zjt ° z mladimi se prej ali slej po-vQ,v!10 obrestuje. Številni pozna-šar' ‘n strokovnjaki, ki so poslu-1 naš tradicionali božični kon- cert, so nas pohvalili. Godbeniki, še posebej najmlajši, so se na ta nastop vestno in resno pripravljali. Imeli smo več vaj in dirigenta Stanko Mislej ter Sergio Gratton sta posvetila veliko pozornosti posameznikom.« Za kroniko naj pristavimo, da je koncertu sledilo številno občinstvo. Trenutno nabrežinsko godba na pihala šteje 44 članov, glasbene tečaje pa obiskuje sedem učencev. Vodstvo godbe se pripravlja na bližnji pust, ko bo kot ponavadi obiskala vse vasi devinsko-nabre-žinske občine. Letos se bodo godbeniki prvič podali tudi v Medjo vas. Konec februarja pa nameravajo odborniki prirediti sestanek s člani, da bi razpravljali o bodoči organizacijski podobi društva. »Naše društvo ne bi moglo shajati,« nam je povedal Gabrovec, »brez odločujoče pomoči staršev in številnih simpatizerjev, ki nam pomagajo ob vsaki priložnosti. Njihova pomoč je neprecenljiva. Obenem pa bi rad opozoril, da naše društvo plodno sodeluje z ostalimi društvi devinsko-nabrežinske občine, predvsem z društvi Fantje izpod Grmade ter Igo Gruden.« Tudi jutri ^beli vlak« smučarji se bodo tudi jutri o, P°služili »belega vlaka«, ki do 'l' Vsako nedeljo povezuje Trst s smučarskimi središči na rtbi^em sedlu, v Ovčji vasi in na f i-a otroke 10 tisoč), iz Vidma pa I v c *r (otroci 6 tisoč). Kot je znano, ,‘'ri s^i '0 vozovnice vključen tudi obi-n s*'or'*;evi kot npr. avtobusna jrPUsti 9 0c* ®už na Nevejsko sedlo, , Pri nakupu celodnevne smu-a.ne in pri najemanju smuči in Vheevljev“- "belj , 0 še urnike: Iz Trsta odpotu-p GQri vlak« ob 7.15, iz Tržiča ob 7.40, j^hocj 7.58, iz Vidma pa ob 8.35. Tvr a TrKi* -v 9 55^ večerni odhod prihod v Trst pa ob Trbiž ob 9.55, 9-SS. Ža °b 17.12, prih. S^° pQfS st°pata na skupno življenj- Anica in nevio ^evQm„Sr.e<5e in medsebojnega razu-0fq vn;,.??.a voščijo člani pevskega silij Mirk Prosek-Kontovel. v Sa-večno 2lp,0''citViP, goriške nadškofije S(ot>0 1 uanes obljubita ' in »KRAŠEVKA« S°tKO »s KRIŽCA« 1 Se tnnnkraškemu paru čestita in . n°9o malih Kraše \rasevcev SAZGO gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 V petek, 25. t. m., premierska predstava (red A) Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale DAscola. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev dela CARO BONBON iz dopisništva Itala Sveva v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Režija Marco Sciaccaluga, v glavni vlogi nastopata Massimo De Francovich in Nicoletta Corradi. Jutri ponovitev ob 16. uri. V abonmaju: odrezek št. 6A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Od sobote, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bobbio. Gledališče Ul. Ananian Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Gabriellijevega dela A.A.A. CERCA-SI v uprizoritvi skupine I Grembani. Režija Bruna Brosolo. Ponovitev jutri ob ob 16.30. Gledališče MIELA V ponedeljek, 21. t. m., ob 20. in 22. uri bo na sporedu večer Carpenter z "Essi vivono" in "The ressurection of Broncho Billy", ki ga organizira La Cappella Un-dergraund. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija: META HOČEVAR DANES, 19. t. m., ob 20.30 Abonma RED B JUTRI, 20. t. m., ob 16. uri Abonma RED C kino ARISTON - 16.45, 22.15 II te nel deserte, r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EKCELSIOR - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 In nome del popolo sovrano, i. Nino Manfredi, Serena Grandi, Elena Sofia Ricci. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Fantozzi alla riscossa, kom., i. Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - 16.00, 22.15 La storia infini-ta 2. EDEN - 15.30, 22.00 L’iniermiera di not-te del reparto solo uomini, pom. □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Rocky V., i. Syl-vester Stallone. LUMIERE - 17.45, 22.15 Cuore selvag-gio, r. David Lynch, i. Nicholas Gage, Williem Dafoe, Isabella Rossellini. ALCIONE - 15.40, 22.10 Ghost (lantas-ma), r. Jerry Zucker, i. Patrick Swayze, Demi Moore. RADIO - Zaprto. Prepovedano mladini pod 14. letom U - 18. letom □ □ razstave V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) je še jutri, 20. t. m., odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HISTRAE -Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: ob praznikih 10.30-13.00. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je na ogled razstava preprog PIERA DO-RAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Bernini (Ul. Bernini 4 - Trg Sansovino) bo do 23. t. m. na ogled razstava olj in risb MIHE RENKA. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito bodo danes ob 11.30 odprli razstavo z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 19. t. m., vse člane in prijatelje, da se v velikem številu udeležijo SREČANJA Z MLADIMI SLOVENCI IZ ARGENTINE. Gostje nam bodo prikazali slovensko skupnost v Argentini, njihovo delovanje in pričakovanja. Sledi družabnost. Začetek ob 18.30. V nedeljo, 20. t. m., bo v barkovljan-skem draštvu, Ul. Cerreto 12, Lelia Rehar predstavila knjigo Joška Lukeša IGRA ZA VSE ŽIVLJENJE. Sodeloval bo tudi zbor M. Pertot, ki ga vodi A. Pertot. Začetek ob 18. uri. PD Mačkolje vabi jutir, 20. januarja, na predstavo čarodeja Vikj Show, ki bo ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. V OSMICI MILIČ v Zgradcu bo v petek, 25. t. m., zvečer interpretiral svoje »ŠTORIJE IN BALDORIJE« Iztok Mlakar. Poslušali ga bomo ob kraškem pršutu in teranu. Interesente vabimo, da čim-prej rezervirajo Mirandi tel. (040) 212119, ker so mesta omejena. razna obvestila Pogrebno društvo Trebče vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. januarja 1991, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju v župnišču v Trebčah. mali oglasi IŠČEM katerokoli zaposlitev, tudi kot gospodinjska pomočnica. Tel. od 20. do 21. ure na št. (003867) 69221. IŠČEMO mlade sodelavce za kvalificirano delo v reklamnem sektorju, tudi v Jugoslaviji. Tel. 722301/2. OSMICO je odprl Mario Milič - Zgonik 26. Toči belo in črno vino. V OKOLICI PROSEKA se je izgubil mlad pes, pesme dalmatinec. Najditelj dobi nagrado. Tel. 225070 ali 225124. V BAZOVICI se je prejšnjo soboto izgubil pes pasme pointer oranžno-bele barve, star sedem mesecev. Pošten najditelj naj tel. na št. 226149. TRGOVINA JESTVIN »Despar« v Bazovici išče vajenca ali delavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini. DAJEM LEKCIJE iz angleščine. Za informacije telefonirati v jutranjih ali večernih urah na tel. štev. 280579 DIPLOMIRAN ekonomist in strojni tehnik z izkušnjami v komercialnih dejavnostih sprejme resno zastopstvo za Jugoslavijo. Tel. 421412 po 20. uri. V DOBERDOBU pri županstvu je odprl osmico Arnaldo Kukuk. Nudi pijačo in prigrizek jesenskih kolin. 22-LETNA UČITELJICA z večletnimi izkušnjami pri izobraževanju tudi prizadetih otrok nudi lekcije osnovnošolcem ali pomoč kot otroška varuška. Telfon (0481) 78092 ob uri kosila. PRODAM apecar P3 letnik 88. Telefon 228713. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234 ob uri obedov. IŠČEM katerokoli zaposlitev v Gorici. Telefon (003865) 25901. PISARNA išče knjigovodjo s prakso. Tel. 365260. V SREDIŠČU Opčin dajemo v najem prostore za urade ali zdravniške ambulante in skladišče. Telefon 211043. PRODAM 80 basovsko harmoniko. Telefon (0481) 882179. IŠČEMO dvo- ali trisobno stanovanje. Telefon (0481) 81863 ali pisati Po. Box 16 - Gorica. koncerti Societš del concertl - Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil OUARTET-TO GUARNERI. Gledališče MIELA Nocoj ob 21. uri bo na sporedu KONCERT. Nastopil bo ROGER ENO s sodelovanjem Maurizia CODRICHA in Irene PAHOR. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 19. januarja 1991 KNUT Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 9.12 - Luna vzide ob 9.06 in zatone ob 20.47. Jutri, NEDELJA, 20. januarja 1991 BOŠTJAN PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.17 najnižja -20 cm, ob 10.46 najvišja 33 cm, ob 17.14 najnižja -53 cm, ob 23.58 najvišja 44 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1029,7 mb, ustaljen, veter 5 km na uro, severovzhodnik, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI STA SE: Nicole Valentini, Erika Mauro. UMRLI SO: 53-letna Graziella Zupin, 52-letni Luciano De Marchi, 19-letna Grazia Lombardo, 90-letni Giuseppe Ban, 82-letni Arturo lacus, 21-letna Sara Ceri-esa, 84-letni Giovanni Valencie, 79-letna Augusta Ota, 85-letni Giulio Fragiacomo, 81-letna Ermenegilda Menegotti, 94-let-na Emma Salvador, 87-letna Maria Cnes por. Gregori. OKLICI: fizik VVerner Hinrich Jark in fizik Silvia Di Ponzo, menežer potujočih prireditev Riccardo Maggi in menežer potujočih prireditev Michela Dalleaste, uradnik Fulvio Leo in uradnica Raffaella Pistan, pleskar Salvatore Chiaramonte in študentka Daniela Zavarise, natakar Roberto Palumbo in natakarica Monica Flora, poštar Giorgio Miraz in prodajalka Gabriella Mezzetti. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (tel. 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospe-dale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. prispevki V spomin na Lavka Bitežnika darujeta Bruno Kralj 30.000 lir in Rinaldo Vremec 30.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jernej. Namesto cvetja na grob sestrične Marte Malalan darujeta Zora in Edi Vidoni 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. V spomin na Franca Križmančiča darujejo balinarji ŠD Zarja 180.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob sestrične Marte Malalan daruje Drago z družino 50.000 lir za MPŽ Vasilij Mirk in 50.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Franca Kocjana darujejo I. Bitežnik, N. Ferluga in M. Jercog 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Marte Tence darujeta Mari in Vinko Sirk 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina prof. Maksa Šaha daruje 5. a DTTZ 105.000 lir za Sklad Josipa Tavčarja. V spomin na Romana Daneua daruje zlatarna Štoka 100.000 lir za balinarsko sekcijo Primorje. V spomin na Marto Malalan daruje Paolo Bukavec 100.000 lir za balinarsko sekcijo Primorje. V spomin na Romana Daneua, Milka Miliča in Marto Malalan daruje družina Ferluga 60.000 lir za balinarsko sekcijo Primorje. V spomin na Gelo Vremec (Čilkevo) darujeta Anica in Marčelo Malalan 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Nosilci krste pokojnega Mirota Colje darujejo 200.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na Slavo Čebulec daruje Carla Smotlak 15.000 lir ter Vinko Tau-čer 25.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marte Malalan daruje teta Gabrijela 25.000 lir za Društvo Albert Sirk in 25.000 lir za Dekliški pevski zbor Vesna. V spomin na Ljudmilo Volčič daruje Zdenka Šavli 25.000 lir za Združeni center za socialno dejavnost. V spomin na planinskega tov. Edija Grgiča daruje dr. Sonja Mašera 50.000 lir za SPDT. Ob 10. obletnici smrti Pavla Sedmaka darujejo Ciril in Fani iz Križa ter Grazia in Mario 20.000 lir za kotalkarsko sekcijo ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Ljudmile Sak-sida-Volčič darujeta Pavla in Stanko Volčič 100.000 lir za visokošolski Sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob Marte Tence por. Malalan darujeta Ida in Drago Purič 20.000 lir za dekliški zbor Vesna, 20.000 lir za moški zbor Vesna in 20.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Marte Tence darujeta Marcellina in Gigi 15.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na Romana Daneua darujeta Anica in Srečko Orel 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na Romana Daneua daujeta Anica in Milko Širca 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na Romana Daneua darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 20.000 lir za FC Primorje. OBVESTILO 0 ZAPOSLITVI KVALIFICIRANEGA OSEBJA Iščemo osebo z univerzitetno diplomo iz znanstvenih ved ali tehnika (perito) z odličnim znanjem slovenščine (ustno in pisno), z obvladanjem osebnega računalnika za tehnično-komercialno delo v laboratorjih, znanstvenih ustanovah itd. na Tržaškem in v Furlaniji. Zaželeno je tudi znanje angleščine ali nemščine. Delovno mesto v Trstu. Poslati curriculum v italijanščini na PUBLIEST - Ul. dei Montecchi 6 -Trst- šifra »KEMIK«. A. PERTOT vam ponuja fantastično blago Lj za fantastično pustno obleko /' PUST - PUST - PUST TRST — Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 Množične manifestacije dijakov in delavcev za mir Sinoči pohod delavcev v Tržiču Manifestacija dijakov v Gorici Dijaki in delavci, ki so že v četrtek prvi množično odgovorili na izbruh vojne v Zalivu, su tudi včeraj manifestirali za prekinitev spopada in za reševanje sporov s pogajanji. Nove pobude bodo predvidoma tudi danes in v prihodnjih dneh. Dijaki vseh višjih srednjih šol v Gorici, tudi slovenskih, so včeraj množično stavkali. Ob pol desetih so se zbrali pri spominskem parku, od koder so nato v sprevodu šli na Travnik. Delegacija dijakov je odšla na Prefekturo, kjer je izročila spomenico in kjer je obrazložila stališče in želje dijakov, ki v ogromni večini nasprotujejo vojni kot sredstvu za reševanje mednarodnih sporov. Že včeraj smo poročali, da je bila v četrtek dopoldne v Tržiču velika manifestacija delavcev, v glavnem tamkajšnjih tovarn, in da je bila drugod na Goriškem stavka. Za to takojšnjo akcijo so se dogovorili predstavniki treh sindikalnih zvez, avtonomno. Tr-žiška množična manifestacija je bila v četrtek edina v deželi. Včeraj pa so se sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL odzvale vabilu vsedržavnega vodstva in pripravile protestni pohod v Tržiču. Trajal je približno dve uri, udeležilo pa se ga je okrog tisoč delavcev in predstavnikov strank in drugih družbenopolitičnih organizacij. Z baklami v rokah so odšli, nekaj po 17. uri izpred športne hale, obšli v sprevodu glavne ulice in tudi trg pred županstvom in se nato vrnili na izhodišče. Manifestacija je potekala mirno in omikano, če izvzamemo manjšo skupino precej glasnih demop-roletarcev. Danes ob 8.30 bodo protestni shod pripravili dijaki srednjih šol v Tržiču, na pobudo koordinacijskega odbora. Pokrajinsko vodstvo republikanske stranke je v stališču o vojni v Zalivu predvsem napadlo komuniste in takoi-menovane pseudopacifiste. Izbruh vojne in grožnja o razširitvi spopada že vpliva na redni potek ži- vljenja. Tako je vodstvo Rdečega križa začasno odložilo tradicionalno plesno prireditev, ki je bila napovedana za 24, t.m. Vsi z zaskrbljenostjo pričakujejo, kdaj bodo televizijski in radijski poročevalci (pri časopisih žal ne moremo biti tako ažurni) vrgli v eter besedi konec vojne. Zdi se, da se ta trenutek oddaljuje. Na sliki (foto Čubej) včerajšnja manifestacija dijakov v Gorici. Na pobudo mestnega komiteja KD Danes in jutri razprava o Statutu in zakonu 142 Občinski komite krščanske demokracije v Gorici je dal pobudo za dvodnevno javno razpravo o zakonu št. 142/90 (zakon o reformi krajevnih ustanov). Razprava se bo odvijala danes zvečer in jutri dopoldne v predavalnici "Paolino di Aguileia" v Semeniški ulici 7. Osrednja tema razprave bo priprava občinskega statuta in v skladu s tem iskanje najbolj primernih načinov za stimuliranje sodelovanja občanov pri upravljanju občine. Današnji del zasedanja se bo pričel ob 17. uri z uvodnim poročilom dr. Marina Marina in Ivana Strizzola, ki pri deželnem vodstvu KD odgovarja za delo krajevnih uprav. Drevi se bo tudi začela razprava, ki se bo nadaljevala jutri ob 9. uri. Zaključni poseg bo imel predsednik deželnega združenja občin (ANCI) Giannino Ciuffarin. Priprava Statuta je za sleherno občino zelo zahtevna naloga. Za Gorico velja taka ugotovitev še posebej, piše v poročilu občinskega komiteja KD, saj naj bi prav v Statutu predvideli načine vrednotenja zgodovinskih, jezikovnih, kulturnih in družbenih specifičnosti mesta in s tem omogočili mestu nadaljnji razvoj v novi vlogi gospodarskega in kulturnega središča. Ob tem velja sicer omeniti, da se je razprava o statutu v občinskem svetu v Gorici začela v precej neprijaznem okolju, saj se predstavniki strank niso mogli dogovoriti za skupen jezik in si je župan avtoritarno vzel pravico, da bo on po svoje imenoval komisijo, ki naj bi pripravila osnutek statuta. Od odobritve zakona je minilo že več kakor sedem mesecev, niti Pet mesecev pa ni več do zapadlosti roka-v katerem, vsaj po dosedanjih določilih, morajo občine in druge 'ustanove pripraviti Statut. Glasba na šolah Društvo Rodolfo Lipizer je te dni obnovilo pedagoško dejavnost, usmerjeno v seznanjanje osnovnošolske mladine s klasično in zlasti komorno glas' bo. V decembru so obiskali številne osnovne šole na Goriškem. Krog bodo zdaj sklenili z obiskom tudi preostalin šol. Poleg predstavitve glasbenih inštrumentov društvo ob vsakem obisku poskrbi tudi priložnostni koncert. Izvaja ga godalni trio "Lipizer"..Med mladimi je za tako obliko dela precejšnje zanimanje. čestitke U liepi cierkvi na Samatorci h® Tržaškem se bo danas, 19. ženarja 1991, poročiu NEVIO, zvesti bralec Novega Matajurja, z liepo čečo ANICO. Novemu paru noviču želn).0 puno, puno srečnih dnevu u njih življenju. Parjatelji Matajurci - Gorica. PD ŠTANDREŽ - DRAMSKI ODSEK E. Labiche - Ž. Petan - E. Fritz Strožja določila za plačevanje ticketa Občani, ki nimajo pokojnine morajo plačati participacijo Odstop direktorja Primexa Vodstvo poverili D. Bašinu Prejšnji teden smo poročali o sestanku med komisarjem KZE dr. Pani-com, predstavniki občin ter zdravniške zbornice in zbornice lekarnarjev, kjer so se dogovorili za način, kako začasno premostiti težave, nastale z novimi predpisi glede plačevanja oziroma oprostitve plačevanja participacije za zdravila in zdravstvene usluge s strani upokojencev. Predstavniki občin so se obvezali, da bodo vsem upokojencem po pošti poslali na dom potrdilo o oprostitvi plačevanja ticketa. Na omenjenm sestanku pa žal ni bilo rešeno vprašanje, ki zadeva kategorijo občanov z nizkimi osebnimi dohodki, oziroma tiste občane, ki dohodkov sploh nimajo. Novi predpisi predvidevajo, da so le-ti ob koncu lanskega leta izgubili pravico do oprostitve plačevanja ticketa, občine pa bodo morale sprejeti zadevno finančno breme. Čeprav so minili že trije tedni, je, kot se zdi, to vprašanje obtičalo na mrtvi točki in najbrž po treba še kar precej časa, da se bo našla primerna rešitev. Pri občinskem odborniku Colelli v Gorici smo se posebej zanimali, kaj so na Občini medtem napravili v tem pogledu. "Ustanavljamo komisijo, ki naj bi preučevala vsak posamezen primer občana, ki nima dovolj sredstev za plačevanje participacije. Vprašanje je zapleteno, saj po eni strani občina nima denarja, po drugi strani pa se s KZE sploh nismo začeli pogovarjati, kako obravnavati take primere." V kategoriji občanov brez ali z nizkimi osebnimi dohodki je bilo lani vpisanih 360 oseb. Če tem dodamo še družinske člane, se število vsaj podvoji. Kako naprej? Zaenkrat morajo vsi ti plačati participacijo. Od 1. januarja dalje. Če kdo zahteva potrdilo o oprostitvi plačevanja ticketa, bo komisija točno preverila dejanske dohodke in šele nato izdala potrdilo. V vsakem primeru pa je treba vložiti prošnjo. Direktor Primexa Aleksander Lovec je odstopil. Vest so sporočili na tiskovni konferenci včeraj popoldne. Lovec bo namreč prevzel vodstvo podjetja Primex Italia, ki ima sedež v Gorici. Lovec, ki se je srečanja z novinarji tudi udeležil, je posebej poudaril, da odstop ni posledica političnih pritiskov ali drugih težav. Na čelu Primex Italia bo verjetno laže obvladovati položaj, ki je nastal zlasti v Srbiji po uvedbi druge blokade proti slovenskim podjetjem in po uvedbi raznih drugih ukrepov v odnosu do podružnic slovenskih podjetij v tej republiki. Poslovanje Primexa Nova Gorica, ki se nanaša na Srbijo se bo tako preneslo v Gorico. V Italiji ima Primex še štiri druga podjetja, v nekaterih pa ima tudi nalgžen kapital. Aleksander Lovec je bil direktor Primexa devet let in v tem obdobju je podjetje zabeležilo svoj največji uspeh. Tako so lani (v letu 1990) ustvarili okrog 360 milijard lir prometa, za letos pa načrtujejo da bo promet dosegel okrog 450 milijard lir. V podjetju je v raznih dejavnostih zaposleno okrog petsto uslužbencev. Sklep o razrešitvi oziroma o odstopu Lovca je sprejel delavski svet. Za vršilca dolžnosti direktorja pa je bil imenovan Danilo Bašin. V prihodnjih dneh bo Aleksander Lovec z razlogi svoje odločitve seznanil tudi predsednika slovenske vlade, Lojzeta Peterleta. razna obvestila Ženski odsek KD Danica sklicuje 24. t. m. ob 19.30 sestanek, kjer bo govor o pripravi proslave 8. marca. Sestanek bo v KŠC Danica. SPD Gorica obvešča, da bosta smučarska avtobusa jutri vozila po istem razporedu, kakor prejšnjo nedeljo. Priporoča se točnost. Tečaj se bo nadaljeval tudi v nedeljo, 27. januarja, zatem pa v nedeljo, 10. februarja. w Razstava grafik Staneta Zerka Proti koncu lanskega leta odprta razstavna galerija v Katoliški knjigarni uspešno nadaljuje svojo dejavnost. Tako bodo danes ob 17. uri odprli razstavo akvarelov Staneta Žerka iz Škofje Loke. Razstava bo odprta do 23. februarja. Slikar in grafik Žerko, ki je likovno izobrazbo pridobival pri profesorju Milanu Batisti v slikarski šoli Centra za estetsko vzgojo v Kranju, tudi goriški publiki ni neznan. Ni še dolgo tega, kar je razstavljal svoja dela v prostorih KD Briški grič na Bukovju, kjer so obiskovalci z zanimanjem občudovali igro prelivanja barv, ki daje poseben pečat njegovim stvaritvam. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gledališka sezona 1990/91 FEDERICO GARCIA LORCA Kaj pravijo rože Režija META HOČEVAR V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - red A V torek, 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - red B Vozni red avtobusov za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Standrež. LA MAGUA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074 MAGL01/4 Popusti ob koncu sezone V kombiju videmske registracije se je skrivalo kar 15 Maročanov V zadnjih nekaj mesecih so policijski organi spričo naraščajočega števila prebežnikov poostrili nadzor ob meji. Ukrepe so ponovno zaostrili prav te dni ob izbruhu vojne v Zalivu. Taki ukrepi so se pokazali kot uspešni. Včeraj so policijski organi v Gorici izročili jugoslovanskim oblastem skupno 30 oseb, ki so ilegalno prešle mejo, oziroma niso imele utemeljenih razlogov za bivanje v Italiji. Največjo skupino so v noči na petek zajeli pri go-riškem letališču karabinjerji iz Sovodenj. Med običajnim nadzorovanjem prometa so ustavili dostavno vozilo in v njem odkrili 15 Maročanov. Vozniku je uspelo pobegniti, vozilo pa so zaplenili. Gre za manjši furgon z videmsko evidenčno tablico, ki naj bi bil last neke Romke. Nekaj ur kasneje so karabinjerji na istem mestu zalotili še štiri Maročane, ki so menda čakali na prevoz. V severnem delu mesta pa so goriški karabinjerji v jutranjih urah prestregli štiri Iranke. Gre za žene Irancev, ki jih je ista usoda doletela že predvčerajšnjim. V Ulici Duca d'Aosta pa so karabinjerji ustavili še štiri Poljake. Neupravičeno zahtevala plačilo Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj pričel proces proti 66-letni Paoli Bon iz Štarancana in 60-letnemu Carlu Colauttiju iz Tržiča. Gre za zdravnika, ki sta pogodbeno sodelovala s KZE. In prav v tej funkciji naj bi zagrešila dejanja zaradi katerih sta se znašla na zatožni klopi. Od pacientov naj bi namreč zahtevala plačilo nekaterih uslug, čeprav do tega nista imela pravice. V postopku je navedenih okrog sedemdeset obremenilnih prič. Nekaj so jih zaslišali že včeraj. Voznik citroena umrl v silovitem trčenju pri Šempasu V silovitem čelnem trčenju v Šempasu je v četrtek zgodaj zjutraj izgubil življenje 29-letni Hari Uršič iz Nove Gorice. Peljal se je v avtu v smeri iz Ajdovščine proti Novi Gorici. Na razmeroma ravnem odseku ceste je zapeljal na levi vozni pas. Nasproti je tedaj s tovornjakom pripeljal 47-letni Silvan Humar iz Solkana. Slednji je sicer poskušal z zaviranjem preprečiti trčenje. Citroen v katerem je bil Uršič se je z vso silo zaril v tovornjak. V trčenju je bil voznik hudo ranjen in je umri v razbitinah avtomobila. Zaradi nesreče je bila magistralna cesta med Novo Gorico in Ajdovščino dalj časa zaprta za promet. Gospod Evstahij z Goriške Komedija v treh delih Režija E. Aberšek — Premiera v nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani "A. Gregorčič' v Standrežu. |_____________izleti______________ KD O. Župančič bo ob velikonočni^ praznikih priredilo 5-dnevni izlet Pariz. Rok za prijave traja do 20. t- a Podrobnejša pojasnila daje Mar Zorn (Klanec), tel. 21407. razne prireditve r_j Slovensko planinsko društvo va četrtek, 24. t. m., na predvajanje lozitivov in filmov z lanske ekspedj » Alpe Adria Sagarmatha Expedih ia Everest. Prireditev bo v mali d ^ ani Kulturnega doma v Gorici s P etkom ob 20. uri. kino 3 Gorica CORSO 17.00-22.00 »II te nel desert0®' Režija B. Bertolucci. VERDI 15.30-22.00 »La storia infin«3 _ VITTORIA 17.30-22.00 »Vacanze di Na le '90«. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »Rocky 5«. COMUNALE 18.00-22.00 »Taxi blues«- Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 » talni poziv«. ^ SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Hen DESKLE 19.30 »Bloop - mehur ubijal DEŽURNA LEKARNA V GORlCl iel Al Giardino — Korzo Verdi 57 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ, 7 „ Alla Salute — Ul. C. Cosulich r tel. 711315. pogrebi Danes v Gorici ob 9.30 Angel miti iz splošne bolnišnice v ll' kev in na glavno pokopališče, ^£,1-uri Dušan Gabrijelčič iz splosn ,e v nišnice v cerkev in na pokopa* jz Pevmi, ob 12.30 Luigi ^°sCpiaC^l splošne bolnišnice v cerkev na in na glavno pokopališče, 0 ^gjn^' Marcello Lorenzon iz splošne pesnice v Gradišče, ob 13.15 If^-njce V san, vd. Pian iz splošne bolni Gradišče. t Sporočamo, da naš v, v Dušan Gabrijelčič star 56 let .r AaneS'' Od njega se bomo poslovni soboto, 19. januarja, on 1L ur,' iz ipr1 v Pogrebni sprevod bo kren Q0rPg. ke veže splosne bolnišnice ..^jg p cerkev v Pevmi in na tamK J kopališče. . paiii 1 Žena, sinova Dario in drugi sorodniki Pevma, 19. januarja 1991 Te dni so začeli preurejati upepeljevalnik za odpadke Po dveh letih rezultatov napovedane dodatne analize še ni na razpolago mesecev bližini upe- trai rVe januarja leta 1989 se je pričela nekaj Pel- °*a ostra diskusija o zastrupljanju okolja v bliiim upe-p-J^alnika za odpadke v goriški industrijski coni. Objava r®zi k °V ° ana^zah, ki jih je opravil Evropski institut za str skave iz Ispre je sprožila zelo odločne reakcije. Na eni Z(j ni se je vsul plaz zahtev prebivalstva, naravovarstvenih tj„ ^enj 'n nekaterih političnih strank po takojšnjem zapr-pp °bieirta, dodatnih analizah o prisotnosti in akumuliranju straarnih klorovih spojin v zemlji in na rastlinah, po drugi nih 1 ]e krla težko razumljiva in nervozna reakcija takratno kPraViteljev ^iorine Gorica. Najdlje je šel župan Scara-ga j ^ v občinskem svetu zatrdil, da raziskava evropske-jpi nstituta nima nobene znanstvene veljave ter celo na-p11 *' ba je bila "pilotirana". štor-,0 ernike, ki jih je sprožila objava podatkov — to so k0nf 1 takratni upravitelji sovodenjske občine na tiskovni deJ^nci 7. januarja 1989 — so v nekaj dneh dosegle njem1?1 SVet' Pokrajino, na Občini Gorica pa so že v nasled-za , ebnu povzročile pravi pretres. Ne toliko zaradi skrbi ok,.. ravje tu okolje, ampak zaradi poskusov, da bi zadevo bnua Ut)ePeljevalnika izkoristili v političnih igrah. Že 19. dat . rta ie socialdemokrat Esposito vrnil odborniški man-stoiri anu Scaranu, tri dni zatem je župan odvzel vse pri-Pod-ti omenjenemu odborniku. 15. februarja je odstopil krizaUpan ^>el ben, dan zatem pa župan in celoten odbor, so s na Občini je trajala do sredine aprila, takoj zatem pa Počele težave v Tržiču in Ronkah. Pndročj ° ^ar zacteva posledice na politično-upravnem n° S6'61111 tehnični odbor, ki naj bi v zadevi izdal strokov-anaijf61?-'6, februarja 1989 dal svojo razlago podatkov Peljeve 'nstituta iz Ispre. Zelo jasno je povedal, da so upe-Valniki primarni vir onesnaževanja z nevarnimi spoji- nami klora in priporočil izvedbo dodatne analize, ki naj zajame širše območje okrog upepeljevalnika. Določeni so bili tudi kriteriji in cilji, ki naj jih taka raziskava zajame. Odbor proti upepeljevalniku, ki se je osnoval v Sovod-njah pa je že 20. januarja s pomočjo odvetnika Genoveseja vložil ovadbo proti goriškemu županu Scaranu in proti upraviteljem objekta v industrijski coni. Kasneje se je odbor prijavil še kot civilna stranka. Sodna oblast je, vsaj na osnovi do zdaj razpoložljivih informacij, odredila tudi posebno analizo. Ta analiza je bila izvedena. Postopek pa je — pravijo da zaradi kopice dela in velikih zastojev v sodnih uradih — obtičal v kakšnem predalu. Marsikdo od bralcev se bo vprašal, kje je smisel obnavljanja dogodkov izpred dveh let. Razlogov je več. Prvič ker je zadeva okrog upepeljevalnika imela za posledico osveščanje prebivalstva o primarnih vprašanjih varstva okolja in zdravja in prav odločna reakcija prebivalstva, nekaterih političnih strank, združenj naravovarstvenikov in ne nazadnje sovodenjske občinske uprave, je prisilila Občino Gorico, da je vendarle poskrbela za prilagoditev upepeljevalnika zakonskim predpisom. Dela za prilagoditev so se začela sicer šele zdaj, po dveh letih. Vprašanje zase je, kdaj bi se če takratne široke akcije ne bi bilo. Pozitivni rezultat je tudi pokrajinski načrt za uničevanje odpadkov, ki je bil medtem pripravljen in ki pomeni vsekakor osnovo za drugačen pristop do reševanja še zmeraj aktualnega vprašanja. Dodaten razlog za objavo tega razmišljanja pa je ugotovitev, da ni vesti o tem, da bi za javno zdravstvo pristojne oblasti opravile napovedane sistematske analize. Po drugi strani pa so že v teku dela za saniranje deželne palače, z odstranitvijo azbestnih oblog. Bolj evidentnega primera ne bi mogli navesti. Morda je za Deželo zadeva zaključena. Kar je bilo, je bilo? Četudi je kdo nastradal na zdravju? Danes v pokrajinskem muzeju na gradu Razstava o okameninah Veliko eksponatov iz FJK V pokrajinskem muzeju na gradu bodo danes ob 17. uri odprli zanimivo (in prvo tovrstno razstavo v teh prostorih) razstavo o okamenelih ribah. Pripravili so jo v sodelovanju z Milansko univerzo, Univerzo v Urbinu, Naravoslovnim muzejem v Vidmu in Pa-leontološkim muzejem iz Tržiča. Razstava je pretežno didaktičnega značaja. Poleg razstavljenih okamenin, bodo o nastajanju usedlin in o premikih v zemeljski skorji spregovorili tudi veliki panoji. Razstava je zanimi- va tudi zaradi tega, ker je med eksponati veliko takih, ki prihajajo iz najdišč v naši deželi (Preone v Karniji, Rajbl, Barnas, Polač pri Foljanu. Pred postavitvijo v Gorici, je razstava naletela na živahno zanimanje v Modeni, Mondainu ter v kraju Induno Olona. Na ogled bo do 17. februarja. Na sliki: okamenela ribica, dolga približno 4 centimetre v kamnitih plasteh iz obdobja krede. Najdišče: Barnas v Benečiji. Občina bo letos obnovila stečaj »Balcone fiorito« "Balcone fiorito" bodo ob- noviČudo ki i)0.jln dopolnili. Poleg zasebnikov, ■H p,.,.0 s°delovali pri pobudi za lepšo 0koiiJ®’-nejšo podobo mesta in tudi ?,e9tUli t krajev, bodo k pobudi pri-.Ho^di rajone. O oživitvi pobude jzpelja).e fiorito", ki je lani sicer niso 'eteia '■ Pač pa je v prejšnjih letih na-9ovar- a zelo ugoden odziv, so se po-?iehi V,1 *;e dni člani Odbora za ome-‘Uz2i f^daj in občinski odbornik očani naj bi, poleg urejanja lastnih vrtov in teras, poskrbeli tudi, v sodelovanju z mestno vrtnarijo, za urejanje in opremljanje javnih zelenic. Tako sodelovanje je pravzaprav potrebno in nujno, saj na Občini primanjkuje osebja. Gredice in zelenice naj bi urejali s prostovoljnim delom, predlaga odbornik Tuzzi, ki je prepričan, da bo apel naletel na ugoden odziv in veliko razumevanje. Sodelovanje občanov bo dobrodošlo že v sedanji, pripravljalni fazi. konca meseca rok vlaganja Prošenj za deželne prispevke 6 PtQ{ . seca zapade rok za vlaga-?evkover^ za dodelitev finančnih pri-b®nn . za kulturno dejavnost, glas- -•■u Vz0f.. ucjavmjsi, yms- 6 . rekrp .0' kniižnice in muzeje ter 'n šp°rtn0 dejavnost, p PokraS' fe na teh področjih prešla at>oVe zato morajo društva, us-apoltf,.. zasebniki prošnje nasloviti ..... „ ^ Prispevki so predvideni v ^/8l f nasiednjih deželnih zakonov: (ki T'"'=unjin aežeimn zaKonov: za rrna dejavnost), 15/87 (po- t9jgVanja^r?P',;ev kulture miru in so kre ?n/83 (o]!L60/76 (knjižnice in muzeji), >6krearu ^na vz9°ia)' 43/80 (športna te, Porir v.ka dejavnost). Hetiti ?~nejša pojasnila naj se in-___ urnejo do urada za kulturne dejavnosti na Pokrajini, oziroma do urada za športne in rekreacijske dejavnosti. Predhodna informacija je potrebna, saj se pogosto dogaja, da so prošnje neustrezno ali pomanjkljivo izpolnjene in takih prošenj navadno ne jemljejo v poštev. • Zavod za ljudska stanovanja (IACP) obvešča, da 28. t. m. poteče rok za predložitev prošenj za natečaj za sestavo lestvice dodeljevanja ljudskih stanovanj na območju občin Škocjan ob Soči, Fara, Romans in Vileš. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo do uradov zavoda v Gorici, Korzo Italia 116, vsak delavnik, razen sobote od 10. do 12.30. Dramski odsek PD Štandrež pripravil premiero Gospod Evstahij z Goriške Dramska skupina prosvetnega društva iz Štandreža bo z jutrišnjo premiero komedije Gospod Evstahij z Goriške (na sliki prizor), ki bo ob 17. uri v župnijskem domu Antona Gregorčiča, uspešno začela leto 1991. Lani je skupina z vrsto pobud obeležila 25 let neprekinjenega delovanja. V tem času so člani dramske družine postavili na oder 27 celovečernih in več krajših predstav. Nastopov v zamejstvu, Sloveniji, Koroški, Švici, Parizu in ZDA je bilo več kot 300. Gledališko delo v okviru prosvetnega društva se je začelo leta 1965, ko so v Štandrežu zgradili dvorano župnijskega doma, ki nosi ime po Antonu' Gregorčiču. Že na sami slavnostni otvoritvi dvorane so štandreški gledališki navdušenci pripravili krajši prizor, nekaj mesecev zatem pa so na oder postavili dela Zgubljena stava, Pogodba med možem in ženo in Umijmo zamorčka. Po teh in drugih enodejankah, ki sta jih režirala domači župnik Jožef Žorž in Ivanka Zavadlav, ki je skrbela pretežno za otroške igre, se je večja skupina mladih navdušila za celovečerna dela. Prešli so od besed k dejanjem. V nekaj mesecih so namreč naštudirali veseloigro v štirih dejanjih Divji in nedeljski lovci. V naslednjih letih pa so tej predstavi pridružile Linhartova Zupanova Micka, Kersnikov Testament, Lipa-hov Glavni dobitek, Čehov Medved in snubač, Gogoljeva Ženitev, Levstikov Juntez in Manzarjevi Mrtvi ne plačujejo davkov. Ob stoletnici štandreške čitalnice, maja 1969 je dramska skupina PD Štandrež sodelovala na proslavi z Vilharjevo Pošteno deklico. Povedati pa gre, da so štandreški gledališčniki bili deležni številnih priznanj, med katerimi bi omenili Linhartove značke za skupino in posameznike. Zadnje uspešno opravljeno delo štan-dreških članov dramskega odra pa je bila komedija v treh delih J. S. Popoviča Jara meščanka, katere premiera je bila v Gregorčičevem domu 14. januarja lani. Komedijo v treh delih Eugena Labic-heja, katere slovensko priredbo sta pripravila Žarko Petan in Ervin Fritz, je režiral Emil Aberšek, ki je s štandreškimi gledališčniki postavil na oder že trinajst celovečernih del. V komediji nastopajo Božidar Tabaj (Evstahij), Jordan Mučič (Kapetanovič), Marko Brajnik (Marovec), Vladimir Bastjančič (Ocepek), Damjan Paulin (Ficko), Danjela Puia (Ocepkova), Kristina Marušič (Vida), Ljudmila Šuligoj (Minka). Scena je delo Lucijana Pavia, za glasbeno opremo sta poskrbela Miran Rustja in Valentina Pavio, šepetalka je Marinka Leban. Jč v.fm P° bencin P0rlške^0*JolLOiVCandussi >AAKL ' Tossalon G\A(?EŽCiržavni cesti 111 - Trg prev°red Moreri 9 Uarpaccio MCSTO*. . sedež^Ua Salute, ki deluje v Loč1 . akciij, 8 v Ulici Bersaglieri 5, je arl Vs^atije r,24 obnovitev članstva in 8an ”'?VA članov. Sedež je od- 'ei!?' 'mer d 8'30 do la3° in od f5-30 S na ?(nti lahko pokličejo tudi U u9snt0stov0b' 39170°' Združenje de-Podrofj 'im osnovi in nudi vrsto Ja zdravstvene oskrbe. Demografska gibanja v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu V enem letu en odstotek manj prebivalcev V občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan se je število prebivalcev v lanskem letu znižalo za 37 enot, ali približno za en odstotek. Najbolj občuten padec so zabeležili v občini Doberdob, kjer se je število prebivalcev znižalo za 23. Enajst manj prebivalcev imajo v Števerjanu. V Sovodnjah se je število rezidenčnega prebivalstva znižalo za 13 enot, ali 0,7 odstotkov. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da je v vseh treh občinah bilo dvakrat več smrtnih primerov, kakor rojstev. Največ otrok se je sicer v lanskem letu rodilo v sovodenjski občini (12), v Doberdobu 8, v Števerjanu pa le 4. Negativen je bil tudi migracijski saldo: iz omenjenih občin se je odselilo skupaj 94 oseb, priselilo pa 66. Podatki, ki jih navajamo, se nanašajo na demografske spremembe v treh občinah v letu 1990. Imena in priimki so zapisani tako, kakor izhaja iz registrov na posameznih županstvih. OBČINA SOVODNJE RODILI SO SE (12): Piergiulio Tron-kar, Marjet AntonL Maja Devetak, Štefan Petejan, Jan Černič, Laura Saria-no, Karin Marson, Patrick Scifo, Romi-na Cijan, Luca Brumat, Martin Devetak, Manuel Butkovic. UMRLI SO (20); Giovanni Tomšič, Veronica Primožič, Dorotea Zavrtanik, Lorenzo Panariti, Agostino Marušič, Vittorio Fonzari, Giovanni Tomšič, Danijel Reščič, Maria Markut, Mario Zotti, Paola Tomšič, Domenico Grillo, Ottavio Drago, Giuseppe Marini, Olga Cotič, Carlo Urdih, Sofia Ozbot, vd. Mauri, Ludmilla Tomšič, Pierina Ozbot, Francesco Tomažič. OKLICI (9): Fabio Miani in Eva Or-zan, Raffaela Scifo in Emanuela Bos-chin, Alessandro Peric in Linda Petea-ni, Daniele Macovez in Suši Kovic, Roberto Ghelfi in Maddalena Pelicon, Giovanni Longo in Caterina Stanzani, Alessandro Gergolet in Gianna Marson, Oskar Pavletič in Vanda Srebotnjak, Franco Abrami in Rosanna Devetak. POROČILI SO SE (9); Raffaele Scifo in Emanuela Boschin, Alessandro Peric in Linda Peteani, Davide Macovez in Suši Kovic, Giovanni Longo in Caterina Stanzani, Roberto Ghelfi in Maddalena Pelicon, Alessandro Gergolet in Gianna Marson, Fabio Miani in Eva Orzan, Franco Abrami in Rosanna Devetak, Aleš Fajt in Tanja Klančič. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 33. ŠTEVILO PRISELJENCEV: 31. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1989: 1778. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1990: 1765. OBČINA ŠTEVERJAN RODILI SO SE (4): Lara Prinčič, Aliče Ouaglia, Peter Perše, Matteo Roiz. UMRLI ŠO (8): Peter Komic, Giuseppe Rožič, Daniele Bajt, Olga Pirih, vd. Terpin, Guglielmo Rožic, Carolina Medvešček vd. Prinčič, Felicita Rožič, vd. Humar, Ernesto Pittoli. OKLICI (1): Marino Fiorelli in Da-miana Komjanc. POROČILI SO SE (2): Silvano Černič in Slavka Pertovt, Marino Fiorelli in Damiana Komjanc. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 24. ŠTEVILO PRISELJENCEV: 13. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1989: 859. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1990: 848. OBČINA DOBERDOB RODILI SO SE (8): Elena Bidini, Vannick Pozzo, Peter Giovannini, David Croselli, Andrea Stefanachi, Alan Cadez, Daniela Vižintin, Tina Frando-lič. UMRLI SO (15): Antonio Frandolich, Maria Lavrenčič, vd. Jelen, Andrea Marussi, Teresa Gravner, Veronica Gergolet, vd. Jarc, Giuseppina Stafuz-za, vd. Verzegnassi, Luigi Devetak, Maria Peric, vd. Frandoli, Olga Zuzic, Giovanni Ulian, Giuseppe Ouinzi, Giuseppe Pahor, Gristian Donda, Norma Scochet, por. Gergolet, Emilio Pacor. OKLIci(ll): Alessandro D Angelo in Franca Farra, Aldo Croselli in Bernarda Kofol, Luigi Lefons in Daniela Lavrenčič, Walter Bevilacgua in Caterina Sabani, Luciano Frandolic in Catina Ferfoglia, Franco Cossutta in Clara Žago, Oskar Pavletič in Vanda Srebotnjak, Alessandro Peric in Linda Peteani, Alessandro Gergolet in Gianna Marson, Claudio Cadez in Irene Rade-tič, Fabio Rodighero in Roberta Battis-ti. POROČILI SO SE (10): Aldo Croselli in Bernarda Kofol, Luigi Lefons in Daniela Lavrenčič, Walter Bevilacgua in Caterina Sabani, Luciano Frandolic in Catina Ferfoglia, Franco Cossutta in Clara Žago, Oskar Pavletič in Vanda Srebotnjak, Alessandro Peric in Linda Peteani, Alessandro Gergolet in Gianna Marson, Claudio Cadez in Irene Radetič, Fabio Rodighero in Roberta Battisti. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 37. ŠTEVILO PRISELJENCEV: 22. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1989: 1425. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1990: 1402. Na kvalifikacijski tekmi za današnji moški smuk Huda nezgoda Reinstadleija V ženskem smuku za svetovni pokal v Meribelu Kronbergerjeva nedosegljiva Danes superveleslalom za SP WENGEN (Švica) — Na včerajšnji kvalifikacijski tekmi za današnji moški smuk (nastop si je na podlagi doseženih časov zagotovilo samo 30 tekmovalcev) je prišlo do hujše nezgode, v kateri se je poškodoval 20-letni Avstrijec Gernot Reinstadler, ki se sedaj bori za življenje. Še sreča v nesreči je bila, da je padel blizu cilja, kjer mu je zdravniška ekipa takoj priskočila na pomoč. Reinstadler, ki je pred tremi leti osvojil avstrijski državni naslov v veleslalomu in kombinacijo za mladince, je bil že na zadnjem delu proge, ko je zadel v varnostno ograjo. Padel je, noge so mu šle narazen, drsel je še 50 m naprej in za sabo puščal širok madež krvi. Kaže, da mu je palica prebodla žile v trebušni votlini, poleg tega si je zlomil tudi kolk. Zdravniki, ki so bili v trenutku pri njem, so mu pomagali z umetnim dihanjem in dajali plazmo, da bi vsaj delno nadomestili veliko količino krvi, ki jo je izgubil. Po 20 minutah so ga s helikopterjem odpeljali v bolnico, kjer so ga nemudoma operirali. Zdravniki pa pravijo, da mu bodo zelo težko rešili življenje: »Čudež bo, če bo preživel,« je izjavil primarij Paul Giinther, »izgubil je namreč izredno veliko krvi, kolk pa je kot zlomljen na dva dela.« Mladi Reinstadler pa ni edina žrtev včerajšnjega tako kritiziranega kvalifikacijskega smuka. Padla sta tudi Švicarja Christian Bruesch in Mario Summermatter. Slednji si je zlomil nogo. Ta kvalifikacijski smuk je v bistvu novost, ki pa ni naletela na odobravanje. Nejevolja je bila še večja zaradi omenjenih nezgod, tako da so nekateri celo hoteli stavkati. Včerajšnja tekma je v bistvu služila za določitev najboljše trideseterice, ki bo danes vozila za nove točke svetovnega pokala. Najhitrejši je bil Švicar Daniel Mahrer (na sliki AP), ki je progo prevozil v 2'27"92, kar pa je skoraj 20 sekund slabše od časa, ki ga je predvčerajšnjim dosegel Heinzer (2'08"06). Slednji je bil včeraj tretji: »Moj edini cilj je bil, da nastopim na tisti pravi tekmi, zato nisem tvegal, saj to ne bi nič koristilo,« je iskreno priznal. Italijan Ghedi-na je dejal, da je naredil vrsto napak, a računa, da se bo povzpel na zmagovalni oder. Poleg Ghedine so se uvrstili še Runggaldier, Vitalini, Colturi in Michael Mair. To ni uspelo Perathonerju, ki je preveč grešil in dosegel šele 50. čas. Nekaj včerajšnjih časov: 1. Mahrer (Švi.) 2'27"92; 2. Ska-ardal (Mor.) 2'028"37: 3. Heinzer (Švi.) 2'28"94; 4. VVirnsber-ger (Av.) 2'28"99; 5. Hoeflehner (Av.) 2'29"02; 6. Ghedina (It.) 2'29"27; 7. Zehentner (Nem.) 2'29''49; 8. Piccard (Fr.) 2'29"87; 9. Stock (Av.) 2'30"03; 10. Boyd (Kn.) 2'30"07; 11. Runggaldier (It.) 2'30"20; 12. Resch (Av.) 2'30"53; 13. Tauscher (Nem.) 2'30"55i 14. Henning (Šve.) 2'30"79; 15. Thorsen (Nor.) 2'30"83; 18. Girardelli (Luks.) 2'31"1825. Vitalini (It.) 2'31"67; 26. Colturi (It.) 2'31’'90; 27. M. Mair (It.) 2'31"97. MERIBEL (Francija) — Avstrijka Petra Kronberger je tudi na včerajšnjem smuku za svetovni pokal pustila za sabo vso konkurenco. Edinole domačinka, Francozinja Carole Merle, je kljub nekaterim napakam na začetnem delu proge imela na koncu manj kot sekundo zaostanka. V skupni razvrstitvi za svetovni pokal je med Kronbergerjevo in ostalimi pravo brezno: drugouvrščena Gutensohn-Knopf ima kar 170 točk manj. Lahko rečemo, da je Avstrijka v bistvu že osvojila končno zmago. Glede na njeno izredno formo je tudi pričakovati, da bo svojo zmagovito pot nadaljevala na: svetovnem prvenstvu, ki se bo pričelo prihodnji teden na domačih smučiščih v Saalbachu. Včerajšnja proga je bila precej težka, ena izmed uglednih žrtev pa je bila Švicarka Chantal Bournissen: potem ko je bila druga v Morzineju ter tretja v Ban Kleinkircheimu, je včeraj pristala na dnu lestvice z več kot štirimi sekundami za-sotanka. Svetovni ženski pokal se bo nadaljeval že danes, ko bo v Meribelu superveleslalom. Favoritinja je seveda znova Kronbergerjeva. Vrstni red smuka: 1. Kronberger (Av.) 1'57"59; 2. Merle (Fr.) 1'58"37; 3. VVallin-ger (Av.) r59"02; 4. Gutensohn-Knopf (Nem.) 1'59"06; 5. Stoeckl (Av.) 1'59"15; 6. Gerg (Nem.) 1'59"30; 7. Mežihradska (ČSFR) 1'59"89; 8. Spescha (Švi.) 2'00"09; 9. Bouvier (Fr.) 2,00"43i 10. Vogt (Nem.) 2'00"68; 11. Zeller (Švi.) 2'00"83; 12. Four-nier (Švi.) 2'02"41: 13. Gladišiva (SZ) 2'01"57; 14. Haas (Av.) 2'01"60: 15. Lee- Gartner (Kan.) 2'02"05; 25. Marzola («•) 2'04"13. Vrstni red smuka za SP: 1. Kronberger (Av.) 73 točk; 2. Gutensohn-Knopf (Nem.) 72; 3. Merle (Fr.) 50; 4. Ginther (Av.) 39; 5. Bournissen (Švi.) 35. Skupni vrstni red za SP: 1. Kronberger (Av.) 251 točk; 2. Gutensohn-Knopf (Nem.) 81; 3. Ginther JAv.) 78; 4. Med6 (Fr.) 77; 5. Schneider (Švi.) in Bournissen (Švi.) 72; 6. Wiberg (Šve.) 69; 8. Salvenrno-ser (Av.) 68; 9. Masnada (Fr.) 66; 10. Fer-nandez-Ochoa (Šp.) 63; 11. Maierhofer (Av.) 62; 12. Wachter (Av.) 59; 13. Stoecld (Av.) 51; 14. Šarec (Jug.) 49; 15. Bokal (Jug.) 48. V hitrostnem drsanju V Sarajevu pričelo evropsko prvenstvo SARAJEVO — V olimpijskem kom: pleksu Zetra v Sarajevu je bila včeraj uradna otvoritev evropskega prvenstav ^ hitrostnem drsanju, na katerem bodo nastopali tekmovalci in tekmovalke iz 1 drežav. . je Prvenstvo, ki se bo zaključilo jnhn ‘ otvoril član predsedništva Bosne in Her cegovine Stjepan Kljuič. Jutri Crvena zvezda - Jesenic® BEOGRAD — Odloženo tekmo kola hokejskega prvenstva JugoslaviJ med Crveno zvezdo in Jesenicami boo odigrali jutri s pričetkom ob 17.30. I elitnim moli opozoriti i vojno RIM — Predsednik FIG C Antonio Matarrese je dejal, da se nogometaši strinjajo s predlogom italijanskega olimpijskega odbora, da bi danes in jutri na vseh športnih manifestacijah z enominutnim molkom pokazali vso svojo soudeležbo ob dramatičnih trenutkih, ki jih svet preživlja zaradi vojne v Zalivu. Matarrese pa je še izključil možnost, da bi na stadionih prebrali neki razglas ali kaj podobnega: »Ne uganjajmo demagogije,« je pristavil, »z obiskom stadionov se lahko razbremeni tudi napetost. Treba pač živeti.« Včeraj pa se je zvedelo, da se ameriška igralca košarkarske peterke Ma-kabija, Horton in Royal, nista vrnila v Tel Aviv po tekmi pokala prvakov, ki jo je izraelska peterka odigrala v Solunu. Makabi je v Grčijo prišel v sredo, varnostne mere pa so bile izredne. Američana sta dejala, da se bojita za svoje življenje in da se bosta posvetovala s svojim odvetnikom, kaj narediti prihodnji četrtek, ko Makabi igra v Nemčiji proti Leverkusnu. Rekord Prosta v Le Castelletu LE CASTELLET (Francija) — Na progi »Paul Richard« v Le Castelletu, kjer te dni razne avtomobilske hiše formule ena preizkušajo svoja vozila, je Ferrarijev pilot Alain Prost dosegel rekorden čas 1’02"85. Bil je za volanom modela 642, ki je bilo tudi opremljeno s kvalifikacijskimi gumami. Drugi Ferrarijev pilot, Jean Aleši, je z modelom 641-2 vozil v 1'04"80. Četrti najboljši čas (1'05"06) je dosegel Martini na vi-zilu minardi, ki je letos opremljeno z motorji ferrAferrari. Valeruz se je spustil s Cerro Torreja CERRO TORRE (Argentina) — Toni Valeruz iz Doline Fassa, ki se je proslavil z nekaterimi izjemno tveganimi-mi spusti s smučmi, je sporočil, da je premagal tudi Cerro Torre v Patagoniji. Valeruz naj bi v ponedeljek po 10 urah hoje dosegel vznožje Cerro Torreja, naslednji dan naj bi po treh urah vzpona dosegel vrh in se zatem s smučmi spustil po južni steni (višinska razlika je bila 1500 m, naklon pa je znašal tudi 58%). Domov naj bi se Valeruz vrnil 25. januarja. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 8-16-23. Dobitnikov je bilo 126, prejeli pa bodo po 8.847.500 lir. obvestili ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da je odhod avtobusa v Trbiž iz Doline ob 6. uri, iz Boljunca ob 6.10 in iz Boršta ob 6.15. Priporočamo točnost. ŠD POLET sklicuje 23. letni občni zbor, ki bo v torek, 29. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.00 in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni člani in simpatizerji društva. V šestnajstini finala odprtega teniškega prvenstva Avstralije Omar Camporese namučil Beckerja MELBOURNE — Le malo je manjkalo, da bi Italijan Omar Camporese na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije, ki šteje kot prva letošnja preizkušnja za Veliki slam, poskrbel za prvovrstno senzacijo. V dvoboju še-stnasjtine finala ga je namreč Boris Becker, drugi igralec na svetu in eden od favoritov tega prvenstva, izločil šele po petih nizih igre, zadnji niz pa se je končal z rekordnim rezultatom 14:12. Dvoboj je trajal 5 ur in 11 minut. To je najdaljši dvoboj v dosedanjih izvedbah tega turnirja. Lani sta Američana Sampras in Mayotte neprekinjeno igrala štiri ure 59 minut. V osmino finala pa se je uvrstil Camporesejev rojak Cristiano Caratti, ki je premagal Američana Layendec-kerja. Od nosilcev skupin sta tokrat izpadla št. 8 Svensson in št. 16 Berger, ki ga je premagal Patrick McEnroe, mlajši brat mnogo bolj slavnega Johna. V igri dvojic (2. kolo) je Caverzasio-va skupaj z Belgijko Wassermanovo s 6:1, 2:6, 6:2 izločila francosko-britanski par Van Lottum-Wood, Selešva in Smithova (ZDA) pa sta s 6:2, 7:5 premagali Radfordovo (Avstral.) in Smol-lerjevo (ZDA). Jugoslovani bodo igrali danes. Monika Seleš bo že drugič nastopila na centralnem igrišču, Prpič in Ivaniševič pa se bosta (žal) med sabo pomerila na igrišču št. 2. Včerajšnji izidi šestnajstine finala: Moški: Woodforde (Avstral.) - Con-nell (Kan.) 6:4, 3:6, 7:5, 6:3; Forget (Fr.) -Stich (ZRN) 7:6 (7:5), 7:6 (8:6), 6:3; Becker (ZRN) - Camporese (It.) 7:6 (7:4), 7:6 (7:5), 0:6, 4:6, 14:12; Krajiček (Niz.) - Ca-hill (Avstral.) 6:7 (5:7), 6:3, 6:3, 7:6 (7:4); Ferreira (J.Afr.) - Eltingh (Niz.) 6:2, 6:4, 6:2; Caratti (It.) - Layendecker (ZDA) 6:4, 6:4, 5:7, 4:6, 7:5; P. McEnroe (ZDA) -Berger (ZDA) 6:1, 7:5, 7:5; VVoodbridge (Avstral.) - Svensson) 7:5, 6:2, 6:1. Ženske: A. Sanchez (Šp.) - McNeil (ZDA) 6:4, 3:6, 6:0; Frazier (ZDA) - Cun-ningham (ZDa) 3:6, 6:2, 6:2; Garrison (ZDA) - DecKaume (Fr.) 6:2, 6:4; Sabati-ni (Arg.) - Strnadova (ČSFR) 6:1, 6:1; Habsudova (ČSFR) - Smylie (Avstral.) 6:0, 3:6, 8:6; Novotna (ČSFR) - Stafford (ZDA) 6:7 (2:7), 6:1 (8:6); Graf (ZRN) -Provis (Avstral.) 6:4, 6:2; McOuillan (Avstral.) - Scheffling (ZDA) 6:4, 6:0. Na sliki AP: Omarju Camporeseju podvig proti Beckerju za las ni uspel. Kot zatrjuje sam igrala Letos dokončno slovo Maradone? NEAPELJ — Bomo videli, če bo ^ koncu sezone držal besedo. Marado je namreč v rubriki, ki jo podpisuje . neapeljskem dnevniku »Roma«, ziaF(j sal, da se bo ob koncu leta poslovil ^ nogometa. Prejšnje dni je bil dom® Argentini, kjer naj bi veliko r®zinte[ Ijal, govoril z očetom in materjo . dokončno sklenil, kaj mu je nar®\.a. »Ne morem nadaljevati,«- pravi ^ e, dona »ko pa so se vsi spravili na od predsednika Bigona do časnikar) • s severa in športnega sodnika. Ka) torej preostane? Pozdravil bom vse šel. Tako bodo vsi bolj zadovoljim čenši z mano.« Sacchi diskvalificiran MILAN Disciplinska komi5^ italijanske nogometne zveze je t. m. diskvalificirala trenerja M1 2-Arriga Sacchija. Slednji je med 1-' j3l polčasom tekme Milan - Samp® , v ki je bila že 28. oktobra lani, PrlSj te-slačilnico svoje ekipe, čeprav je b1 daj diskvalificiran. rhi®' Za 1 kolo je bil diskvalificiran 'r 0 rico (Barletta), Maradoni pa so na , 10 milijonov lir globe: oba so kazh 11 zaradi izjav tisku. Nadalje so p° li, da sta Pagliuca (Sampdoria) in 2 nedetti (Torino) diskvalificirana ^ koli, Mancini (Sampdoria) pa '3°g mesto dveh kol »počival« samo en ■ t V naših amaterskih nogometnih ekipah težave zaradi slabega vremena in številnih odsotnost1 Juventina v gosteh, vodstvo Gaje prevzel Čermelj 1. AMATERSKA LIGA PRO AVIANO - JUVENTINA Štandrežci začenjajo povratni del letošnjega prvenstva z gostovanjem v Avianu. Tabaj in tovariši bodo to pot odpotovali brez izključenega Trevisana (4 rumeni kartoni), kar bo od trenerja Campija zahtevalo, da bo ponovno spremenil postavo. Verjetno bo Trevisanovo mesto »libera« prevzel Černigoj, s tem pa bo ekipa obu-božena na levem delu sredine igrišča. Ne glede na to pa se gledalcem obeta dvanajsti neodločeni izid Juventine, ka/ je v bistvu že konstanta letošnje prvenstvene poti Štandrežcev, saj je njihova »forma mentis« tako naravnana, da jim gre pretežno za delitev točk. Če je doslej taka taktika rodila pozitivne sadove, bo odslej treba zbrati kakšno točko več. Tamai se namreč že nevarno oddaljuje in obstaja bojazen, da bomo v naslednjih kolih prisostvovali odločilni odcepitvi najboljših od glavnine. Škoda, da med prvimi ne bi bilo Juventine. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA - M ARI ANO Zadnja dva tedna so pri Zarji (pa ne samo pri njej) imeli precej težav s treningi: najprej megla, zatem še huda burja in mraz so onemogočili redno delo. Poleg tega je še igrišče poledenelo, tako da pravih pogojev za trening res ni bilo. »Kljub temu pa mislim, da bomo zdržali, imamo dobro podlago,« je menil trener Milan Mikuš. Glede na položaj obeh ekip na lestvici (Zarja je prva s 27 točkami, Mariane predzadnji z 9) bi se dalo sklepati, da zmaga jutri res ne more uiti. Mikuš pa nas )e spomnil, da jih je jutrišnji nasprotnik v prvem srečanju prisilil na neodločen izid (0:0), da gre za nekam čudno, ekipo, telesno močno, ki lahko računa na 2-3 solidne igralce. Poleg tega je lahko med tednom redno vadila, zato bo treba igrati preudarno in previdno. Pri Zarji bosta manjkala diskvalificirani Auber in pa Egon Fonda, ki ima lažjo infekcijo na nogi. CAPRIVA - VESNA Položaj pri Vesni je tak, da bi skorajda bila potrebna »pomoč« Rdečega križa. O rezervah se ne govori, saj se bojijo, da ne bi sploh zbrali potrebnih 11 igralcev, ki naj bi stopili na teren: Pertan in Leonardi sta diskvalificirana, na poškodovanega Kos-tnapfla vsaj še mesec dni ne morejo računati, Naldi si je v Comu di Rosazzo pretegnil mišico, Peter Sedmak si je prejšnji teden snel mavec in ima za sabo le dva treninga, Niko Sedmak se je v nedeljo udaril v prša in oko, tako da je na trening prišel šele včeraj... To je res dovolj in še preveč Križani bi se lahko potolažili s tem, da gostujejo pri zadnjeuvrščenemu na lestvici, a kaj, ko je Capri-ca prav v nedeljo zabila Zarji dva gola. GAJA - PRO ROMANS Pri Gaji je ta teden prišlo do spremembe. Vodstvo ekipe je namreč prevzel Čermelj. Prav Čermelj je padriško-gropajsko enajsterico že vodil v zadnjih dveh sezonah, letos pa so zaradi njegovih delovnih obveznosti, ki mu niso dopuščale, da bi bil ves čas z ekipo, glavno odgovornost za moštvo poverili, Tre-mulu. Slednjemu so sedaj ponudili, da bi še naprej pomagal, saj želijo z njim ostati v dobrih odnosih, Čermelj pa naj bi Gajo vodil tudi v prihodnji sezoni. Glede jutrišnje tekme povejmo, da bo Gaja brez diskvalificiranega Stranščaka in libera Bulla, ki je dobil 4. opomin. Poškodovan pa je Gabrielli. Vsekakor je vzdušje dobro in računajo, da bodo proti solidnemu Pro Romansu osvojili točko. FOGLIANO - PRIMORJE Težave s streningi so razumljivo imelp t® . Primorju, saj so vadili samo v četrtek in v‘-eE,ji leg tega jih pesti še vrsta odsotnosti: CreV.®a[ p® Smlini sta diskvalificirana, še vedno bo man) ,aril Marco, ki se je pred poldrugim mesecem n1! koleno. Kot da to ne bi bilo dovolj, si je m1 zjasf gi pretegnil še Ussai. Te odsotnosti b.0“.u osf®’ čutili v napadalni vrsti, v kateri bo v bist no občutili v napadalni osamljeni Miclaucich. mljeni Miclaucich. rnner . Nasprotnik Fogliano je sicer ena ^ jgS' ijsteric v tej skupini, saj je na spodnjem a pj-v®!1 enajsteric v tej skupini, saj je i tvice. Ne gre pa pozabiti, da je v prvem stva kar s 3:1 zmagal na Proseku. Zato bi s® v0. na tpm rrnstnvaniii vpriptnn zadnvoliilo S toCK na tem gostovanju verjetno zadovoljilo s 1 3. AMATERSKA LIGA FINCANTIERI TS - BREG , nikal ^ Pri Bregu ni večjih težav s postavo (ma r stoP _ le Diminich, ki ga boli koleno). Morda bo gre?®, kdo od mladincev (Rocchetti ali Sancin). Tu JreI1iti9' ni so imeli zaradi slabega vremena težave 3 vendar se je verjetno isto godilo tudi nasp p Računajo seveda na zmago, tako da bi Pr ]ej so venstva končali s solidnim obračunom (d°s A veCJ, živeli en sam poraz). To bi jim gotovo v*r jgijo v ga zaupanja vase, saj jih že naslednjo ne povratnem kolu čaka sedaj prvouvrščeni P- EXNER - PRIMOREC . pil® Na četrtkovem treningu Pirmorca J eicip® v okrog 10-11 igralcev, kar jasno priča, d® 3 lahTm-mogla pripraviti kot bi morala. Tolažba J ^^gj v c tem, da je jutrišnji nasprotnik Trebencev .pj-jijio* j prečni Exner, ki je doslej zbral le 8 toCKnedef)0irof jih ima 15). Velja spomniti, da Exner v,apšei11 * ‘igral, zato je s pripravo verjetno še na = Primorec. Jadranovi košarkarji bodo drevi gostili šibko peterko Mester Uspeh je nujno potreben liiv atan^no teden je minil od razbur-trpr^r Srbija tržaških košarkarskih sk| Je !9a^ev in jadranovci bodo drevi du m 1 Prv' ^ro9 tekmovanj v spopa-Q: s Predzadnjeuvrščenim moštvom DrilfnP ,<“r'cb iz Mester. Odveč je tu tekoavtti, da sodi zmaga med »nujne SDrr.t 'iZa^eve«1 Prvi^ zato ker so na-Ujgj doslej dokazali, da sodijo dfu .®krornnejše postave letošnje lige, za i a ^a' *cer ie bil uvod v novo leto da 7ranovce slabši od pričakovane-snlni at:o le treba spet popravljati zlastjtie vtise in moralo v ekipi, še z mn F0- zadniem neugodnem dvoboju gre .lmi tekmeci. Resnici na ljubo let0jJristaviti, da so »modri bojevniki« dar, redk°kdaj naleteli na tako slab Latte kot se jim to zgodilo proti prišel h ra°' Č™ ban pa je pravzaprav garc .ao izraza postopoma, saj so Pre-usn»*.n ostali v uvodnih minutah kar tazdfr0 zadevali koš tudi padel Jej v nadaljevanju pa minut' 2°. neverjetnih zadnjih štirih ' ^0 SO f^ntip zaripli iz velike nadaljevanju pa je učinek Samo" v c LIGA Pestre športni palači: Jadran n vP»CIJSKALIGA 1. i}),,. Pleta! , .em Kulturnem domu: •Ui: Ci(su~ ^Hlesse; 18.15 v Trstu, na °ntovei °aa - Santos; 20.30 v Rep-Ubertas 6 30 v t5AvNI KADETI ic rvr>* nd ^ maju: Boi Oom00,. v 0r*?,LNl KADETI a18°o R45 1. maju: Bor - SGT rn.uv goHfvNl KADETI uaia kem Kulturnem domu: aa pJ^ŠČAJNIKI eKU: Kontovel - Stefanel V Trstu n^ČKI ’ na 1. maju: Bor - SGT 5 119 CW,„1sbeda: Libertas - Po-nah: Inter Opicina - Bor p 18.00 ŽEN°SK?0JKA ia AV Cerv,0*a' ^8-80 v Červinjanu: •9nano - Bor Elpro Cu- Cf«1^ - Bor *g-dale: Itely - Valprapor v>9bje ^hC-2 LIGA acco °ko1 Indules - Libertas MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, šola Čampi Elisi: Amici del Cuore - Soča Sobema ŽENSKA D LIGA 20.30 na Proseku: Kontovel - Virtus 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Ronkah: ACLI Ronchi - 01ym-pia; 19.00 v Dolini: Breg - Killjoy; 20.00 na Opčinah: Sloga - La Marmotta DEKLICE 17.00 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Bor Friulexport A NARAŠČAJNICE 16.00 v Dolini: Breg - Ricreatori; 18.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 16.00 v Leccu, Ul. Nullo: Canottieri Lecco - Kras Corium MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Lega Nazionale Gorica ŽENSKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Zinella NOGOMET UNDER 18 14.30 v Miljah: Fortitudo - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - Domio ZAČETNIKI 15.30 v Trstu, Sv. Ivan: Fani - Zarja JUTRI NEDELJA, 20. JANUARJA 1991 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Avianu: Pro Aviano - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 V Bazovici: Zarja - Mariano; 14.30 v Koprivnem: Capriva - Vesna; 14.30 na Padričah: Gaja - Pro Romans; 14.30 v Fo-Ijanu: Fogliano - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 10.45 v Domju: Fincantieri - Breg; 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij: Exner - Primorec NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Campa-nelle; 10.30 v Dolini: Breg - Zaule Rabuiese; 10.30 v Bazovici: Zarja - Fortitudo NAJMLAJŠI 11.30 v Trstu, Campanelle: Servola -Primorje ZAČETNIKI 12.15 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana A -Primorje ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Virtus 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA B -Breg; 9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire - Bor Friulexport DEČKI 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Teknoprogres - 01ympia; 11.00 v San Gi-ovanniju al Natisone: Rangers sports -Sloga DEKLICE 9.00 na Opčinah: Sloga B - CUS B KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcola-na - Bor Radenska; 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Sokol DRŽAVNI KADETI 11.00 v Repnu: Kontovel - Stefanel NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - SGT DEČKI 10.30 v Nabrežini: Sokol - Santos; 11.00 na Proseku: Kontovel - Poggi ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Ouarto d'Altino Priložnost za borovce sokolovke z vodilnim Čeprav je položaj na lestvici moške C-2 lige ta čas zelo ugoden le za Bor Ag-rimpex, lahko rečemo, da preživljajo vsi trije naši tretjeligaši dokaj dobro obdobje forme, zato ni izključeno, da bi lahko tudi drevi vsi zmagali. Vodilni Bor Agrimpex bo gostoval v Gradišču. Tamkajšnja Torriana se že nekaj sezon bori izključno za preživetje. Tako je tudi letos, čeprav gre ekipi mogoče nekoliko bolje od rok. Ne smemo namreč pozabiti, da je šesterka iz Gradišča vse svoje dosedanje štiri zmage dosegla v zadnjih šestih nastopih. Ne glede na to, pa so seveda plavi nesporni favoriti in je pravzaprav samo od njih odvisno, kako se bo izteklo. Novi točki bi borovcem prinesli bistveno izboljšanje položaja, kajti v Povolettu bo drugouvrščeni Friuli gostil Vivila, ki s plavimi deli prvo mesto. Če bi Friuli ugnal goste, bi se torej znašli borovci čisto sami na vrhu lestvice, mogoče pa bi jim še bolj ustrezala zmaga gostov, kajti v tem primeru bi Friuli imel že štiri točke zaostanka, v višjo ligo pa napredujeta dve ekipi... Od naših šesterk. bo doma igrala le 01ympia CDR. Gostila bo Prato, ki je doslej izbojevala samo tri zmage (Goričani pa pet) in igra letos slabše kot v minuli sezoni. Treba je vedeti, da je 01ympia v zadnjih sedmih kolih štirikrat zmagala, trikrat pa izgubila le po tie breaku in to proti Vivilu in Friuliju ter v slovenskem goriškem derbiju. Rezultati torej kažejo, da so Jakopičevi varovanci pravzaprav zelo dobro pripravljeni, verjetno jim primanjkuje le nekoliko več izkušenosti in odločnosti v končnicah setov. Zato lahko upamo, da bodo tokrat proti šibkejšemu tekmecu, povrhu še doma, prepričljivo zmagali. Po lepem uspehu proti Remanzaccu so se povečale tudi kotacije Valprapora Imsa. Gostovanje v Fojdi proti Itelyju, ki ima na lestvici toliko točk kot Goričani, pa vsekakor ne bo lahko. Beneška šesterka je bila po treh kolih celo pri vrhu, v zadnjih sedmih tekmah pa je zmagala le dvakrat, toda eden od njenih žrtev je bil drugouvrščeni Friuli. Verjetno drži, da so si v ženski C-2 ligi sokolovke s porazom v Čenti zapravile vse možnosti, da bi se potegovale za napredovanje, toda drevi jim v domačem nastopu z Martignaccom nemara ne bo zmanjkalo motivacij. Furlanke namreč nepremagane vodijo na skupni lestvici in imajo že štiri točke prednosti pred trojico zasledovalcev Čenta, Cordenons, Videm. Ne le to: CUS-a so že premagale v gosteh, Čento pa doma. Zanimivo je, da je Martignacco tvegal poraz samo s šibkima Rivignanon in Čedadom, ki jih je odpravil (doma!) šele po tie breaku. Podatek, da ekipa trenira petkrat na teden (se pravi praktično vsak dan!) o ambicijah varovank trenerja Ceroneja pove vse. Prav zato pa smo prepričani, da bodo nabrežinske odbojkarice dale vse od sebe, da pripravijo veliko presenečenje. Veliko bolj dramatičen je položaj združene goriške ekipe Agorest Posmil-nica Sovodnje. Po gladkem porazu v Čedadu se je položaj na lestvici spet zapletel, kajti Čedajke, mlade igralke Promo-volleyja in zdaj tudi Rivignano, se - sodeč po rezultatih - ne mislijo kar tako sprijazniti z izpadom iz lige in bo treba nanje še kako računati. Drevi bodo Gori-čanke v Sovodnjah gostile močno ekipo Banca popolare iz Čente, ki predvaja sicer preprosto odbojko, a je zelo dobra v obrambi in na servisu. Vsekakor bi bilo zmotno misliti, da je nasprotnik nepremagljiv, kajti obstanka ne bo mogoče doseči samo z zmagami proti slabšim tekmecem. Četrtoligaš Soča Sobema bo v drugi tekmi svojega triptiha proti tržaškim tekmecem (prejšnji teden so Goričani premagali Prevenireja, čez osem dni pa bodo gostili še CUS-a) igrala v Trstu proti ekipi Amici del Čuore (bivši San Sergio), s katero delijo 9. mesto s točkama prednosti pred goriškim Caldinijem, ki bi skupno s preslabim Pallavolom TS izpadel, če bi se prvenstvo končalo po prejšnjem kolu. Goričanom se ponuja lepa priložnost, da se še oddaljijo od nevarne cone, ki zaradi odpovedi dveh ekip’ letos zadeva samo zadnji dve uvrščeni ekipi. Nasprotnik Sočanov je sicer izkušen, a gre v bistvu za igralce, ki igrajo za zabavo in brez ambicij. Doslej je premagal močno Carnio (3:2), Porcio (0:3) in Caldinija (3:2). Če Kontovelke želijo še ohraniti kanček upanja v obstanek v ligi, res ne morejo izgubiti tudi drevi, ko bodo na Proseku v pokrajinskem derbiju gostile Vir-tusa. Ta ima na lestvici šest točk, se pravi štiri več od gostiteljic, ki so doslej premagale samo zadnjeuvrščenega Pieri-sa. Virtus je prav v minulem kolu dosegel spodbudno zmago proti solidni hu-minski šesterki Al Ledra, zato se obeta dokaj hud boj za točki. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A OMA A - SOKOL 3:0 (15:8, 15:13, 15:12) SOKOL: Pertot, Caharija, Golemac, Legiša, Švara, Ferlan. V svojem prvem nastopu v tem prvenstvu so sokolovke kljub porazu zadovoljile, kajti bile so v bistvu enakovredne nasprotniku, v vrstah katerega nastopa nekaj starejših in bolj izkušenih igralk, medtem ko sokolovke sodijo v kategoriji »deklic«. DEKLICE SKUPINA A RICREATORI - SOKOL 3:1 (15:1, 14:16, 15:7, 15:8) SOKOL: Pertot, Caharija, Golemac, Legiša, Ban, Švara, Radetič, Kralj. Zaradi nesporazuma so sokolovke prišle na igrišče z zamudo in začele tekmo, ne da bi se ogrele, zato pa se je uvodni set tudi hitro iztekel. V nadaljevanju pa so dekleta igrala mnogo bolje. Servis je bil učinkovit, večji trudi je bil vložen tudi v gradnjo igre. Posebno sta se izkazali Caharija in Ban. SKUPINA B BREG - SLOGA A 3:0 (15:2, 17:16, 15:11) BREG: Bandi, Mauri Alenka in Sonja, Federica in Martina Sancin, Pettirosso. SLOGA: Stopar, Karli, Živec, Ferluga, Prelec, Ferri. Brežanke so z lahkoto premagale šibko Slogino postavo. Zelo dobre so odigrale prvi set, medtem ko so v naslednjih dveh svojo igro poslabšale. Zelo dobro je deloval servis, s katerim so v prvem setu popolnoma nadigrale nasprotnice. Drugi set je bil najbolj izenačen in dekleta so se borila do zadnjega. Brežanke so igrale brez kapetanke Kosmač in so vse zadovoljile. (Qta) ŽELITE BITI O VSEM OBVEŠČENI ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ? BI RADI BRALI DNEVNIK ŽE OB JUTRANJI KAVI? Sl ŽELITE VESTI, KI JIH DRUGI ČASOPISI NIMAJO? PREBIRATE VČASIH NAŠ DNEVNIK? STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI? v Če je samo eden od odgovorov pritrdilen, ne pomišljajte! ... dobro jutro vam želi Ne odlašajte. Prednaročninska cena 200.000 lir velja samo do konca januarja-Pohitite torej z vplačilom v slovenskih bančnih zavodih ali pri raznašalcih in Primorski dnevnik bo postal vaš vsakodnevni prijatelj in informator.