Št. 135 (16.172) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. --.io 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI ,y pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž fiud Cerkin.., razmnožen na cikhstil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. __________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7786300 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 5 OUCH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 SREDA, 10. JUNIJA 1998 Kvarni vplivi zmage desnice _______RIM / DELNO SPREJETA PRITOŽBA PICCOLIJEVE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE_ Nedeljske deželne volitve v dvomu zaradi razsodbe državnega sveta Pristojni deželni urad po dolgem zasedanju odložil odločitev na danes Sandor Tence Volitve v Furlaniji-Jurski krajini so deželne ^olitve in od volilnih •žulov bo odvisna sesta-Va novega deželnega Sveta. Tako pa ne razmišljajo voditelji Pola ^oboščin, posebno ne plvio Berlusconi, ki je .dno prepričan, da bo lniela nedeljska volilna Preizkušnja vsedržavni P°liticni pomen. Po neu-sPehu ustavnih reform, P° uspehu na delnih uPravnih volitvah in po sPrejetju »Forza Italia« v Evropsko ljudsko Branko, ima bivši mini-Strski predsednik sedaj spet veter v jadrih. V nedeljo upa, da bo še moč-?(jjsi in da bo jeseni ®bko naskakoval vlado k°mana Prodija. Ce je Berlusconi optimistično in skoraj evfo-lcno razpoložen, je nje-Sov zvesti zaveznik lanfranco Fini, kot edno, previdnejši. Ne r°liko zaradi volilnih ezultatov, ampak zara-i1 konkretne možnosti ealicije med Severno ^!8o in Berlusconijem, I bi spravilo v veliko a dr ego Nacionalno za-eznistvo. Prav na II kem shodu v Tolmeču ^ Umberto Bossi, ki se 0 zaradi tega moral za-^°varjati na sodišču, ^ ®d nekaj meseci poz-Qal ligaše, naj javno ...r^motijo vse pristaše mjjeve stranke. Mnogi saktiki pa imajo kratek jP°min in ni izključeno, a bo NZ na nek način °dprlo morebitno e^lno vlado Liga-FI. y tej možnosti, kot se-tj/'1 tudi o drugih poli-d^jk kombinacijah, bo-vnl.yneli glavno besedo l (-i in to kljub volil-s. mu sistemu, ki pušča l m/kam proste roke o d„j tcijah. Desnica in ^ tudi Liga se v teh k anjih dneh volilne ^ mpnnje obnašata, kot Uo • že vse odloče-m kot da imata zma- Mevžepu- krt U,Seveda ne vemo, bo° °° zmagal in kdo v Porazen. Dobro pa Uii °’ kaj bi za Furla-Za° ^U^jsk° krajino in sc naš° narodnostno Zm Pn°st pomenila nasa8a desnice, ki v Hi v-, 2eli na srečo še na na oblasti. Poz-in 0 Pa jo iz goriških izv zlasti tržaških hai Nedeljski glas »Proti” Zat° tudi glaS Jtjeni bi proti desnici in 111 skominam, da .nasi deželi z enim vUi lln Zamahom ustali ^ e Ze ne premakni-vine Za) kazalce zgodo- RIM - Državni svet je postavil v dvom nedeljske deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini. Najvišji upravni organ je namreč sprejel priziv novoustanovljene Krščanske demokracije (vodi jo Flami-nio Piccoli) zoper razsodbo Deželnega upravnega sodišča iz FJK, ki je zavrnilo rezervni volilni simbol te stranke. Državni svetniki so razsodili, da je bil simbol nove KD zakonit. Pravni zastopnik nove KD je v sinočnji izjavi podčrtal, da bi morali zaradi včerajšnje razsodbe odložiti nedeljske volitve. Ustrezne zahteve za odložitev deželni vladi še niso dostavili, paC pa so ji včeraj poslali kopijo razsodbe in napovedali, da bodo zahtevo formalizirali danes. Nova Krščanska demokracija bi vsekakor zahtevala nekajtedensko odložitev volitev, da lahko zbere podpise in predstavi svojo kandidatno listo. SinoCi se je na sedežu deželne vlade sestal pravni urad Dežele, prisoten pa je bil tudi odbornik za krajevne av- tonomije Gianluigi D’Orlandi. Po večurnem zasedanju so odločitev odložili na današnji dan. D’Orlandi je sinoči izjavil, da je stanje zelo kočljivo in je zaradi tega zelo zaskrbljen. Ena izmed možnosti, o katerih naj bi menda govorili, je poskus, da bi deželno uprav-. no sodišCe že danes ali jutri sprejelo dokončno razsodbo v zvezi s simbolom KD. Tako bi izničilo razsodbo državnega sveta, ki je zadevala samo suspenzijo postopka. FRANCIJA / OD DANES DO 12. JULIJA Začetek 16. SP v nogometu S slovesno otvoritvijo in tekmama med Brazilijo in Škotsko ter Marokom in Norveško se bo danes v Franciji priželo 16. svetovno prvenstvo v nogometu. Od danes pa vse do 30. junija bodo tekme na sporedu vsak dan, kar utegne izčrpati še tako »treniranega« zasvojenca z nogometom, od četrtine finala dalje pa bo v igri za naslov ostalo samo osem moštev. V Italiji seveda srčno upajo, da bodo med temi tudi »azzurri«, ki se pripravljajo na jutrišnji krstni nastop s Čilom. Sinoči je bila na osrednjem pariškem trgu Plače de la Concorde uvodna manifestacija. Na 10. in 11. strani ŠPETER / PETJEZICNI SLOVAR ZA DIJAKE Spodbuda k razumevanju Slovarje tiskala Gorska skupnost za Nadiške doline SPETER - Prispevek k spoštovanju različnosti in k medsebojnemu sporazumevanju. To želi biti med drugim petjezični slovar (italijanščina, furlanščina, slovenščina, nemščina in angleščina), ki so ga včeraj v špeterski šoli Danteja Alighierija izročili šolarjem in dijakom srednjih šol iz Nadiških dolin. Na slovesnosti, ki so se je udeležili ravnatelj šole Enrico Modussi, predsednik čedajskega šolskega okraja Stefano Gasparin, predsednik GS Firmino Marinig in odkornik za kulturo Beppino Crisetig, so poudarili, da želi biti glavno sporočilo te pobude vabilo mladim, naj se učijo vseh jezikov tega okolja, ki zaslužijo enako spoštovanje. Na 3. strani Marijan Brecelj - Gianni Nažzi LINGUE D’EUR0PA Dizionario Pratico ITALIANO - PRIULANO - SLOVENO TEDESCO - INGLESE EDlZtONR / __________________________________ Umri je kardinal Agoslino Casaroli VATIKAN - V 84. letu starosti je umrl kardinal Ago-stino Casaroli, zunanji minister papežev Pavla VI. in Janeza Pavla II. v letih hladne vojne. Papež Janez Pavel II. je Casarolija leta 1979 razglasil za kardinala. Istega leta je postal državni sekretar in si posebej prizadeval za navezavo dialoga med Cerkvijo in komunističnimi režimi vzhodne Evrope. Vatikansko diplomacijo je vodil do leta 1991, ko se je upokojil. Na 14. strani Srečanje SDGZ o Trstu prihodnosti TRST - Podpredsednik Združenja Trieste Fu-tura Federico Pacorini in njegov projektni menedžer Lucio Susmel sta bila gosta slovenskih gospodarstvenikov SDGZ, ki sta jim na dobro obiskanem večeru v Gregorčičevi dvorani opisala zamisel, njeno rojstvo in faze uresničevanja. Treba bo pohiteti in izrabiti možnosti, ki jih ima Trst do vstopa Slovenije v EU, ko bo odpadla meja proti vzhodu. Ce se bo načrt uresničil, potem se bo mesto globoko spremenilo, o čemer že zdaj pričajo številni znaki. Na 15. strani Zaključne prireditve na šolah in v vrtcih TRST - Šolsko leto se hitrih korakov bliža koncu. Na osnovnih in nižjih srednjih šolah ter v otroških vrtcih potekajo številne zaključne prireditve, s katerimi se učenci, dijaki in malčki poslavljajo od pouka. Mnogokje so na zaključnih prireditvah podelili tudi bralne značke najbolj vztrajnim mladim knjižnim moljem. Najvč prireditev bo jutri in pojutrišnjem, ko se bo za večino učencev in dijakov tudi zaključil letošnji pouk. Po volitvah se bodo na šole vrnili le učenci in dijaki zadnjih razredov, da bi opravili še zaključne izpite. • Na 6. strani Uslužbenci TVM močno zaskrbljeni TRST - TVM je prejela letos manj naročil od predvidenih, zato je sploh vprašljivo, kakšno bo njeno nadaljnje delovanje. Najbrž bodo morali že v kratkem nekateri uslužbenci v dopolnilno blagajno. O tem vprašanju so razpravljali včeraj delavci na skupščinah. Že lani so predvideli, da bo v tekočem letu primanjkovalo dela za približno 30 tisoč ur, sedaj pa kaže da znaša primankljaj kar 52 tisoč ur. Na 6. strani PRIMORSKI DNEVNIK v Trstu ima novo telefonsko številko: 7786300 QR/ Borgo Grotta Gigante ' TEL.040/225028 (Športni center “Ervatti” - BRIŠČKI) vabi v na ogled tekme ITALIJA - ČILE na MAXHEKRANU in po televiziji v prelepem vrtu! Na razpolago številne specialitete na žaru in bogata izbira piv. Urnik med prvenstvom: vsak dan od 16.00 do 24.00, v petek in soboto do 02.00. Na razpolago teniška igrišča po najcenejši tarifi!!! Tel. 225028 Sreda, 10. junija 1998 ITALIJA 2 MAFIJA / PREISKAVA SODSTVA IZ PALERMA Zahteva po aretaciji poslanca Foiza Italia Posl. Giudice človek mafije? - Za zapahi 16 osumljencev Posl.Giudice s koordinatorjem Fl Miccichejem (AP) PALERMO - »Dragi poslanec, takoj se moraš vrniti v Palermo!« Poslanec Forze Italia Gasparre Giudice je bil na seji v poslanski zbornici, ko so ga poklicali iz Palerma na mobitel in kljub izgovorom, češ da je truden in da v tistem trenutku ne more zapustiti političnega dela, so mu zabičali: »Mi smo te postavili na tisto mesto in mi te zdaj rabimo v Palermu...« Giudice, so ugotovili preiskovalci, je nemudoma zapustil palaCo Montecitorio in se z letalom vrnil v Palermo, kjer se je srečal v javnem lokalu z nekaterimi osumljenci mafijskih poslov. Karabinjerji so pod mizico podtaknili mikrofon in z videokamero posneli srečanje Berlusconijevega parlamentarca z domnevnimi mafijci. Gre za enega izmed najbolj zgovornih primerov v okviru preiskave, ki jo vodi državno prav-dništvo iz Palerma pod vodstvom Giancarla Ca-sellija in je privedla do do aretacije številnih domnevnih mafijcev in zahteve po aretaciji vidnega predstavnika Forze Italia. Preiskava sloni na pričevanjih vrste skesancev, pa tudi na objektivnih dokazih, ki so jih zbrali karabinjerji in fi-nancarji. Iz gradiva izhaja, da je drugi mož Forze Italia na Siciliji bil tesno povezan z mafijskimi krogi, in to ne samo na podlagi omenjenega telefonskega posnetka. Prav telefonsko prisluškovanje je vzbudilo protest Ignazia La Russe (Nacionalno zavezništvo), predsednika parla- mentarne komisije za imuniteto parlamentarcev. Ustava prepoveduje prisluškovanje parlamentarcem, ugotavlja La Russa. Vendar so razgovor posneli, ko so nadzorovali mafijce, poslanec Giudice pa je bil vpleten v preiskavo, ker se je paC razgovarjal z njimi. Za La Russo bi morali Črtati iz preiskave vse, kar se nanaša na Berlusconijevega poslanca, predstavniki Forze Italia pa že glasno tarnajo, da sodstvo preganja privržence njihove stranke z namenom, da bi oškodovali Berlusconija prav v te-nutku, ko beleži vrsto nedvomnih političnih uspehov. La Russa vsekakor predlaga, da bi pred koncem poletja odobrili zakon, ki naj ureja vprašanje prisluškovanja poslancem, saj je to že drugi letošnji primer, ko sodstvo zahteva postopek proti poslancem na podlagi preiskave brez predhodnega dovoljenja parlamenta. Poleg 55-letnega Berlusconijevega poslanca Gaspareja Giudiceja je v preiskavo vpletenih še več drugih oseb, od katerih so jih 16 že aretirali, med katerimi je nekaj pomembnih in znanih osebnosti kot n.pr. zdravnik Giorgio Ciaccio, ki naj bi bil eden od najvplivnejših svetovalcev mafijskega vrha. Izkazalo se je tudi, da je poslanec Giudice bil solastnik vrste podjetij, pri katerih so bili vpleteni znani mafijci: med drugim so se ukvarjali z jahtami ne samo zaradi donosnosti posla, ampak tudi, ker je to omogočalo reciklira- nje znatnih vsot umazanega denarja, pa tudi dostavo heroina po morski poti. Sodstvo iz Palerma je zato predlagalo, naj parlament omogoči aretacijo Giudiceja zaradi nevarnosti, da ustrahuje priče, da prekrije dokaze in da nadaljuje svoje nelegalno delovanje; zahtevali so tudi možnost, da preverijo vse telefonske razgovore, ki jih je poslanec Giudice imel v zadnjih Časih. Zanimivo je tudi, da je odgovorni za Berlusconijevo stranko v Palermu Gianfranco Micciche najprej obtožil sodstvo, da spet preganja stranko Forza Italia, zveCer pa je pristavil, da bo poslanca Giudiceja »zbrcal v zadnjico,« ko bi se izkazalo, da je resničnih ena sama desetina obtožb. Obtožbe, ki bremenijo poslanca Giudiceja in ostale, so res hude; v bistvu gre za prepletanje nelegalnih gospodarskih in političnih interesov pod okriljem mafijske organizacije. O možnosti aretacije sicilskega poslanca bo morala v kratkem odločati poslanska zbornica. Pred nedavnim so poslanci izglcasovali za imuniteto v podobnem primeru, ki je zadeval poslance Severne lige na podlagi prisluškovanj sodstva iz Verone. REFORME / PO RAZBITJU USTAVODAJNE VEČINE Poslanska zbornica vzela na znanje politično smrt dvodomne komisije Ostra polemika med LD in Fl o odgovornosti za izjalovitev načrtovanih reform - Kako naprej? RIM - »Predsednik dvodomne komisije za ustavne reforme mi je sporočil, da je predsedstvo njegove komisije vzelo na znanje, da so zmanjkali politični pogoji za nadaljevanje obravnave naCrta reforme v zbornici.« S temi besedami je predsednik poslanske zbornice Luciano Violante včeraj ob 15. uri sporočil zbornici, da jemlje z dnevnega reda te veje italijanskega parlamenta predloge ustavnih reform, ki jih je izdelala dvodomna komisija v poldrugem letu delovanja. Violante se je v svojem kratkem sporočilu nanašal na sejo predsedstva, do katere je prišlo vCeraj dopoldne pod predsedstvom Massima D’Aleme. Seja je bila silno kratka, saj so na njej lahko paC samo ugotovili, da se je po umiku Silvia Berlusconija in za njim vsega Pola svoboščin razbila politična večina, ki je izdelala predloge ustavnih reform v dvodomni komisiji, tako da je za njihovo obravnavo na plenarnih zasedanjih parlamenta odmanjkala ustrezna večina. To ugotovitev je potem DtAlema sporočil Violanteju, slednji pa jo je na osnovi sklepa konference načelnikov skupin posredoval sami zbornici. S tem je seveda Violante dejansko formaliziral politično smrt dvodomne komisije za ustavne reforme. Toda komisija bo kljub temu še naprej na nek način životarila, saj se je rodila z ustavnim zakonom, zaradi Cesar bo dokončno umrla šele, ko bo parlament izglasoval enakovreden zakonski ukrep, ki bo določal njeno smrt. Kdaj in kako se bo to zgodilo, Ce se sploh bo, pa ni še znano. A to so bolj formalnosti. Če gledamo na bistvo zadeve, potem je treba paC ugotoviti, da se je vCeraj tudi formalno ustavil postopek, ki bi po prvotnem naCrtu moral privesti do obsežne revizije drugega dela italijanske ustave s širokim soglasjem parlamenta, obsegajočega glavnino vladne večine in desnosredinske opozicije. Ob tem so se včeraj na italijanskem političnem prizorišču vrstile obtožbe, kdo je zakrivil prezgodnjo smrt dvodomne komisije, nekateri pa so se raje spraševali, kaj bi se dalo še napraviti, da bi rešili vsaj del opravljenega dela v dvodomni komisiji. Kar zadeva obtožbe, lahko rečemo, da je vCeraj prišlo do pravega križnega ognja med predstavniki Levih demokratov in gibanja Forza Italia. Načelnik skupine LD v poslanski zbornici Fabio Mussi je dejal, da dvodomna komisija ni umrla zaradi samomora ali zaradi nekakšnega iktusa, ampak zato, ker jo je nekdo umoril, in ta nekdo naj bi bil Silvio Berlusconi. Načelnik skupine Forza Italia v poslanki zbornici Giuliano Urbani pa je repliciral, da so za smrt komisije krivi mnogi, predvsem pa tisti, ki niso hoteli sprejeti resničnih reform. S tem je seveda mislil predvsem na glavnino Oljke. Kar zadeva vprašanje, kaj bi se dalo storiti, da bi nadaljevali delo dvodomne komisije, pa so se tudi vCeraj pojavljali zagovorniki dveh različnih tez. Tako je npr. predstavnik Nacionalnega zavezništva Gustavo Selva dejal, da bi bilo najbolje, ko bi izvolili ustavodajno skupščino, ki naj bi na novo pretresla celotno italijansko ustavo. Proti takšni možnosti pa se je izrekel sam predsednik dvodomne komisije Massimo D’Alema, ki je dejal, da je mogoče zdaj realistično misliti le na delno revizijo ustave na osnovi postopka, ki je v sami ustavi predviden. To možnost je omenil tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, ko je ob formalizaciji politične smrti dvodomne komisije dejal, da se bo zdaj s predlogi za spremembo ustave morala ukvarjati komisija za ustavne zadeve. NOVICE SENAT / KOMISIJA ZA OTROŠTVO BRUSELJ / EVROPSKI PARLAMfjjl Tomizza in Istra TRST - Dnevnik »Diano della settimana« bo danes objavil daljšo reportažo pisatelja Fulvia Tomizze pod naslovom »La mia Istria« (moja Istra). Tomizza v reportaži, ki so jo opremih s fotografijami Giovannija Montenera, opisuje dogodke v Istri po obeh vojnah, konflikte v obdobju 1940-1945 ter 1991-1995. Di Pietro ne potrebuje zdravil in napada Berlusconija MILAN - »Ne potrebujem zdravil, temveč podpise za referendum«. S temi besedami je senator Antonio Di Pietro pomiril bralce tednika »Oggi«, potem ko ga je v prejšnjih dneh obšla slabost. Di Pietro se je zlasti zaustavil ob referendumih za odpravo proporcionalne kvote ter polemikah zadnjih dni, za katerimi je Berlusconi. Po mnenju bivšega sodnika se voditelj Fl dobro zaveda, da ne more več odlašati s procesi in hoCe zaigrati še zadnjo karto, javnost hoCe prepričati, da mu ne sodijo zaradi tega, kar je poCel kot podjetnik, temveč da proti njemu obstaja politična zarota sodnikov. Novosti v poslanski zbornici RIM - Pri delu poslanske zbornice bo z današnjim dnem prišlo do mini revolucije. Zbornica bo zakonske osnutke obravnavala v ponedeljkih popoldne (in morebiti zveCer) ter v petkih zjutraj, vendar brez glasovanja, v torkih, sredah in Četrtkih zjutraj pa je poleg obravnave predvideno tudi glasovanje. Z resolucijami bodo imeli opravka v torkih, sredah in Četrtkih popoldne, vprašanja z neposrednim odgovorom predsednika vlade in ministrov bodo v sredah ob 15. uri. Zlobni jeziki so takoj pripomnih, da poslanci želijo v miru slediti svetovnemu nogometnemu prvenstvu, Gustavo Selva (AN), ki se je udeležil sestanka načelnikov skupin, pa pravi, da gre za golo naključje. Poostritev kazni za pedofile Hujši pregon izprijencev, ki se poslužujejo interneta RIM - Senatna komisija za otroštvo je odobrila zakonski osnutek proti spolnemu izkoriščanju mladoletnih. Za odobritev so volili predstavniki večine medtem ko so se pripadnik Stranke komunistične prenove in Kartela svoboščin vzdržali. Zakonski osnutek napoveduje pravcato sveto vojno proti pedofilom, per-verznežem, spolnim maniakom, a tudi proti vsem tistim, ki se poslužujejo mednarodnega informatiCnega omrežja za zadovoljevanje svojih nizkotnih spolnih strasti. Zakonski osnutek predvideva hude kazni za vse, ki bi zlorabili mladoletne v spolne namene. Kdor bo navajal mladoletne k prostituciji ali bo izkoriščal prostitucijo mladoletnih bo tvegal od 6 do 12 let zaporne kazni in globo v višini od 30 do 300 milijonov lir. Kdor bo spolno občeval z mladoletnimi od 14. do 16. leta starosti proti plačilu, bo kaznovan z zaporno kaznijo od 6 mesecev do 3 let in z globo od 3 do 10 milijonov lir. Težke kazni so predvidene tudi za izkoriščanje mladoletnih v pornografske namene. Kdor bo izrabljal mladoletne za pornografski material, bo obsojen na zaporno kazen od 6 do 12 let in z globo od 50 do 500 milijonov lir. Kdro pa bo razširjal pornofragski mate- rial z mladoletnimi po računalniškem omrežju, bo kaznovan na zaporno kazen od enega do pet let in z globo od 5 do 100 milijonov lir. Trda bo predla tudi tistemu, ki bo kupoval ali posedoval pornografski material z mladoletnimi. Taki tvegajo obsodbo do 3 let jeCe in globo od 3 do 13 milijonov lir. A to še ni vse. V zahodnem svetu se vse bolj uveljavlja tako imenovani »spolni turizem« v vzhodnoazijske in latinskoameriške države. Mnogokrat so tarča takega turizma prav mladoletni. Zakonski osnutek predvideva kazen tudi za organizatorje takih potovanj in tiste, ki bodo taka potovanja reklamizi-rali. Obsojeni bodo od 6 do 12 let zapora in na globo v višini od 30 do 300 milijonov lir. Predsednica senatne komisije za otroštvo Carla Mazzuca Poggiolini (Italijanska prenova) je povedala, da bo zakon dovolil sodstvu in policiji uporabo telefonskih prisluškovanj in ustvarjanju lažnih računalniških okenc, da bi na ta naCin odkrili pedofile, ki se izživljajo z mladoletniki. Obenem je izrazila svoje razočaranje, ker niso besedila podprli tudi elani opozicije, kar gre pripisati najnovejšemu zaprtemu Berlusconijevemu odnosu do večine. Osnutek bo morala sedaj odobriti še poslanska zbornica. Dvajset predstavnikov Fl v skupini ljudske stranke BRUSELJ - Dvajset predstavnikov gibanja Fot Italia v evropskem parlamentu sodi od vCeraj v s pino Evropske ljudske stranke. Tako so se odlo ^ Člani parlamentarne skupine, ki so z veCino 8 .s sprejeli dvajset posameCnih pristopov predstavnic gibanja FL Prej so odbili predlog predstavnikov neluksa, naj bi o pristopu Fl odločali po evrop8 . volitvah, ki bodo naslednje leto. V znak solidarno z italijansko Ljudsko stranko, ki se je do konca Pr° vila vstopu predstavnikov Fl, se niti predstavniki neluksa niso udeležili glasovanja v težnji, da o & onemogočili zaradi prenizke udeležbe. j j Kot že reCeno, so se vsi včerajšnji poskusi kot posegi vidnih italijanskih politikov prejšnjih ^ izjalovili. Vztrajanje po vključitvi predstavnikov ^ temelji na želji Evropske ljudske stranke, da . evropskem parlamentu prevzela primat Str evropskega socializma. Doslej je socialistična sk na na skupnih 626 parlamentarcev štela 213 ^ medtem ko so jih v »ljudskih« vrstah prešteli 1 ' vstopom 20 predstavnikov Fl se je razlika med _ pinama zmanjšala na 13, evropski liderji pa ra jo, da bodo z volitvami naslednje leto postali naj Cnejša skupina evropskega parlamenta. ^seUJtupi-vCeraj v skupini ljudske stranke že nastala PolApino-na, ki se bo zavzemala za »obrambo krščansko kratskih idej«. dS^o Vključitev dvajsetih parlamentarcev Fl v evrop ^ »družino« ljudske stranke pa je v Italiji nale e g. ostre kritike predstavnikov LS in pripombe n •ja> rih drugih sredinskih sil, ki opominjajo Berlusc ^ naj se tudi s političnimi programi sedaj vkljuc mokratiCni reformistični center. ŠPETER / IZDALA GA JE GORSKA SKUPNOST NADIŠKIH DOLIN NOVINARSKA KONFERENCA Fetjezični slovar kot prispevek k boljšemu sporazumevanju Slovar, ki ima 4 tisoč besed, sta pripravila Marjan Brecelj in Gianni Nazzi Frlec bi rad hitreje reševal probleme z Zagrebom Odnosi z Avstrijo so napredovali, z Rimom so zdaj intenzivni SPETER - Včeraj so v Prostorih srednje šole Pante Alighieri v Spetru Jzrocili šolarjem in dija-*0ni šol iz območja Gor-skupnosti Nadiških aolin uporabni slovar, ki gajema kar pet jezikov: dalijanšCino, furlanšCi-do, slovenščino, nemšCi-n° in angleščino. Razen Mednje, ki je mišljena *°t svetovni jezik, so °stali jeziki doma na ob-drocju dežele FJK in šir-Sega zaledja. In ravno to želi biti tu-01 vsebinsko sporočilo tega dragocenega pripo-orocka: na tem območju daj se mladi učijo jezikov, ki vsi zasluzijo ena-. 0 spoštovanje in dostojanstvo, vsakdo pa naj ohranja svojo lastno govorico in kulturo v soži-Jo z ostalimi. V tem to-0u so na slovesnosti ^Pregovorili vsi, ki so pri \e) pobudi kakorkoli so-elovali. Ravnatelj šole jdirico Modussi se je za-valil predvsem priso-niina avtorjema Marja-du Breclju in Gianniju azziju, pa tudi vsem dstanovam, ki so omogočile izid slovarja, med .ddii Gorski skupnosti Nadiških dolin. s 2a njim je spregovoril , jefano Gasparin, ki je '1 kot predsednik Cedaj-Koga šolskega okraja po Plošnem mnenju najskrajnejši pobudnik slo-. arja: »Evropo se gradi z različnosti, ki jih je v.eda spraviti skupaj in } irnate to srečo, da do-1.v'jate cas, ko meje izgi-. Ja)o. Ostanite to, kar ste 1 čuvajte tako svoj jezik i1 kulturo, kot jezik in fo svojega soseda«, k ~ preprostimi in ucin- kultu; _°vitimi besedami dejal konfari11 zbranim dija- , Predsednik Gorske j: dpnosti Nadiških do-v . ' irmino Marinig se je ,lrnenu uprave, ki je 0 P^dr izdala, zahvalil Jo.rniku za kulturo cPPinu KrizetiCu, ban-Z {di Ustanovam ter de-. di upravi, ki so pri-°Vali k uresničitvi na-j2 a' Predsednik GS je pzil zeljo, da bi slovar lspeval k sožitju in i>h0Zl?avaniu kulturnega havL^d med mladimi v g V': krajih. Odbornik Hat 'n° KritzetiC pa je v * P°delil izvode slo-saJ9 Predstavnikom po-^nihsol. Zj,: °Var je v bistvu knji- PreHPOn,atis Prilo8e’ ki le viH nekaj leti izhajala z kjgddiskim dnevnikom je vSa8gero Venet o. Izšel dar ^^^0 izvodih, ven-iZ(j P.e že govori o novi nj6 jP’ kajti povpraševa- daj1 ®recelj nam je pove-serj’ da Vsebuje 4000 be-siCerV Petih jezikih, kar vec T! Vse’ ie Pa krepko 3qq ?d tistih klasičnih PQtMSed’ ^ nai bi bile sp0 dne za osnovno bila ZUn}evanie- Ker )e UPorahvtiskanie kniige oljena ista tiskar- J? Je nenavadno veliko. °d avtorjev, Ma- ska postavitev kot za Časopisno prilogo, avtorja žal nista mogla popraviti nekaterih očitnih napak, kar sta sicer želela storiti. Marjan Brecelj ocenjuje predvsem praktično vrednotenje slovarja, ki bo gotovo pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju ljudi. Sicer pa, neglede na take ali drugačne manjše pomanjkljivosti, bistvo je po Brecljevem mnenju v tem: vseh pet jezikov je v slovarju popolnoma enakopravnih, problem »manjšine in večine«, »večje ali manjše kulture«, »bolj ali manj pomembnega jezika« je tu odsoten. Boljšega napotka k medsebojnemu spoštovanju in sožitju dijaki res niso mogli dobiti. (D. U.) LJUBLJANA Odprta vprašanja s Hrvaško se po besedah vodje slovenske diplomacije Borisa Frleca ne rešujejo tako hitro, kot bi se lahko. Ministra Boris Frlec in Mate Granič sta se na sestanku konec tedna na Brionih dogovorila za pospešitev dogovarjanja, tako da bi čim-prej poiskali rešitve, ki bodo ustrezale obema stranema. Se ta mesec naj bi se sestala tudi mešana diplomatska komisija za meje, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal Frlec, ki ocenjuje, da sta Ljubljana in Za- TRBIŽ / ZAKLJUČNA AKADEMIJA GOJENCEV ŠOLE TOMAŽA HOLMARJA Dvajset let glasbenega šolstva v Kanalski dolini Predsednik Planike Rudi Bartaloth podčrtal vlogo in prispevek glasbenega pouka v slovenščini TRBIŽ - Minulo soboto je bila na Trbižu akademija ob zaključku glasbenih tečajev šole Tomaža Holmarja, ki deluje kot podružnica Glasbene matice v okviru Slovenskega kulturnega središča Planika. Letos je bila prireditev še posebej slovesna, saj je sovpadala z 20-letnico glasbenega šolstva v Kanalski dolini. O pomenu te dvajsetletnice je spregovoril predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, ki je zlasti podčrtal daljnovidnost tedanje odločitve. Glasbeno šolstvo je namreč v dveh desetletjih doživelo spodbuden razvoj in je mnogo prispevalo k utrditvi organizirane dejavnosti Slovencev Kanalske doline, velik vzgojni doprinos pa je dalo mladim. V bogat obračun šole Tomaža Holmarja sodijo desetine nastopov doma, drugod v zamejstvu, v Sloveniji in na avstrijskem koroškem. Sola je s sosednjimi glasbenimi zavodi razvila trajne stike in sodelovanje, tako da so ob glasbenem pouku rasli tudi človeški odnosi, okrepila pa se je tudi zavest o slovenski prisotnosti v Kanalski dolini. Bartaloth je ob nastopu izročil priznanja vsem, ki so najbolj zaslužni za uspeh glasbene šole. Med temi velja omeniti pokojnega Salvatoreja Venosija in župnika Maria Gariupa, ki sta bila prva pobudnika, šolske sestre iz Zabnic in tri pedagoginje iz Slovenije. Na akademiji so sodelovali tudi gojenci in mentorji Glasbene matice iz Trsta, Gorice in Spetra, pa še iz Celovca in glasbenih šol Gorenjske. Pomen obletnice so s svojo prisotnostjo podčrtali tudi ravnatelji in pedagogi sosednjih glasbenih šol in kar trije ravnatelji Glasbene matice: nekdanja Gojmir Demšar in Svetko Grgič ter sedanji Bogdan Kralj. (D.U.) greb še najbližje dogovoru glede jedrske elektrarne Krško. Sicer pa minister Frlec meni, da odlog obiska hrvaškega predsednika Franja Tudmana v Ljubljani - predviden je bil za začetek julija - ne bo vplival na odnose med državama, ki sicer dobro sodelujeta. Politični odnosi z Avstrijo so po besedah ministra Frleca v zadnjem Času napredovali. Prav zdaj na Dunaju potekajo pogovori o sklenitvi kulturnega sporazuma med državama, ki bo, kot je pojasnil Frlec, uredil zadeve s področja kulturnih potreb manjšin, ne bo pa opredelil statusa manjšin. Priložnost za pogovore o slovensko-avstrijskih odnosih pa bo že v začetku julija ob obisku avstrijskega zunanjega ministra VVolfganga Schuessla v Ljubljani. Odnosi z Italijo so ta Cas intenzivni predvsem na gospodarskem področju. V drugi polovici junija se bo v Rimu sestala mešana komisija za gospodarske odnose, kmalu pa naj bi sklenili sporazum o zaščiti naložb. Frlec je tudi povedal, da je italijanska stran slovensko seznanila, da bo zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji sredi julija v konCni razpravi v rimskem parlamentu. (STA) UKVE / PREDSTAVITEV PREJŠNJO SOBOTO NOVICE Novo združenje Maria Černeta Ob predstavitvi novega združenja je nastopil priznani ansambel New Swing Guartet" UKVE - V ukljanski cerkvi v Kanalski dolini je v soboto zveCer nastopil znani slovenski vokalni ansambel New Svving Quartet. Nastop, ki mu je prisluhnilo lepo število domačinov, je obogatil javno predstavitev pravkar ustanovljenega združenja, ki bo nosilo ime po zaslužnem domačem duhovniku Mariu Černetu. Novo združenje je pred koncertom v Ukvah predstavil njegov predsednik Gabriele Moschitz. Orisal je lik duhovnika Černeta, ki je bil rojen v Cmem vrhu v beneški občini Po-dbonosec in je kot župnik služboval v Žabnicah od leta 1962 do 1984. Bil je dober organizator in se je ostalo svetišče na Viša- slovenski katoliški tiradi- Moschitz dejal, da bo za domaCe ljudi razdajal rjah pod upravo župnije v ciji, ki je živa v župnijah združenje delalo vse to, vse do prerane smrti. Bil Žabnicah. Ukve in Zabnice«, je dejal kar je že do sedaj, le od- je med ustanovitelji Spor- »Naše združenje je na- Moschitz in izrekel pri- slej pod bolj uradno ozna-tnega društva Zabnice in stalo na podlagi potrebe znanje šolski ravnateljici ko. Pripravljajo serijo ve- neutrudljiv organizator mnogih ljudi, ki so že veC in javnim upraviteljem za Cerov, ob tem pa še izidi predstav za otroke. Skrbel let vključeni v delovanje nedavno uvedbo posku- knjige za šolo in zbirko je za ohranjanje sloven- na kulturnem in politi- snega tečaja slovenščine v originalnih rokopisov peškega jezika in si tudi Cnem področju za zaščito javnih šolah. smi Tomaža Holmarja. uspešno prizadeval, da bi bogate kulture v stoletni Glede programa je (D. U.) Predstavniki ZSO pri Schiffrerju LJUBLJANA - Predstavniki Zveze slovenskih organizacij iz Celovca so se včeraj srečali s predsednikom komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu Marijanom Schiffrerjem, podpredsednikom Davorinom Terčonom in elanom Zoranom Lešnikom. Predsednik ZSO Marjan Sturm je elane komisije seznanil s potekom nedavnega izrednega občnega zbora zveze, ki je bil namenjen aktualnim vprašanjem koroških Slovencev in odnosom s Slovenijo. ZSO se zavzema za dosego minimalne usklajenosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem, predvsem glede vprašanj, ki jih doloCa 7. Člen avstrijske državne pogodbe, ter za državniški odnos Slovenije do manjšin v zamejstvu. Sogovorniki so največ Časa namenili pogovoru o obliki finančne podpore, ki jo Slovenija namenja manjšinam. Člani komisije so poudarib, da naj slovenska manjšina v posameznih sosednjih državah sama oblikuje usklajen predlog za finančno podporo, ki ga bo Slovenija upoštevala. (STA) Porazdelitev funkcij pri novinarski zbornici Na svoji prvi seji je novoizvoljeni dežehu odbor novinarske zbornice na predsedniško mesto soglasno potrdil Silvana di Varma. Za podpredsednika je bil izvoljen Fulvio Sabo, za tajnika Sergij Premru, blagajnik bo Giulio Garau. Vsi trije so prav tako dobili soglasno podporo. V deželnem svetu so še Pietro Villotta, elemente Bo-rando, Marina Tagliaferri ter publicista Raffaella Me-stroni in Ennio Kuret. Za predsednika nadzornega odbora je bil imenovan Giorgio Braulin, v odboru sta Se Giovanni Comelb in Roberto Cannalire. Iz dežele Furlanije-Julijske krajine so izšb tudi trije državni svetovalci, profesionalca Miro Opelt in Laura Capuzzo ter pubbeist Silvano Bertossi. OGLEDALO Krošnja drevesa Dremajhnimi o do podelili tudi na pr° seški šoli Frana Levstika, in sicer vedno v Peti* v v dopoldanskih urah-petek zvečer (ob 20-pa se bo v kulturnem ^ mu v Boljuncu začela Pr reditev nižje srednje Simona Gregorčiča iz line. Poleg dijakov bo sodelovali tudi učen GOS Frana Venturini) GOS Mare Samsa Domja in Ivana Trinka' Zamejskega Ricmanj® Domjo ter učenci ^ Srečka Kosovela iz o® ne. Prostovoljne P spevke bodo namenun korist sklada Evrošola Naposled bo v sobot -13. junija ob 18. uri v pnijski dvorani v Nabr® ni še prireditev nabre ske šole Iga GrU^ej]0. njenega kriškega od , ples in pesmi pa j zaokrožiti prireditev P dokončnim odhodom počitnice. PREDSTAVITEV V OKVIRU GUTENBERGOVEGA TRGA KD RDEČA ZVEZDA Vrsta prireditev o židovski skupnosti Predvidene številne razstave, glasbene, gledališke in filmske predstave Zborovski nastop pred odhodom na gostovanje v Cerhenice Včeraj so pod belim šotorom Gutembergovega sej-toa knjig predstavili pobudo Salom Trst, ki se bo Zafela konec julija in bo "tajala celotno mesto. Kot je Povedal tržaški podžupan Damiani, ki je med drugim z zadovoljstvom poudaril Veliko zanimanje, ki ga kul-krra vzbuja, je dejal, da bo osrednja prireditev velika tozstava Poti sveta v bivših konjušnicah miramarskega Stodu; posvečena bo velikemu doprinosu, ki ga je židovska skupnost dala raz-v°iu Trsta. S to osrednjo mzstavo bo povezan niz drugih razstav in raznolikih Pobud v raznih krajih me-razstava o velikih židovskih družinah v Trstu °d leta 1814 do 1914 v mu-Zeju Sartoriju, rastava o Rudnikih na Krasu, ki so dur tradicionalno v židov-ski lasti (priredil jo bo Nara-voslovni muzej), fotograf-razstava o Letu življenja Zidovske skupnosti v Trstu miries, razstava ob 50. oblet-dici ustavovitve izraelske države v Ljudskem vrtu. oliko bo tudi koncertov in Stodaliških predstav. Na .icah, v dvoranah, v stol-toci. Predviden je tudi niz dunov v gledališču Miela; gtostna knjižnica bo priredila vrsto pobud o židovst-v Svevu. Tudi večeri v Kruzeju Sartorio bodo po-svečeni isti temi, glasbeno deratne prireditve bo opremljala ponudba jedi oser. Pobudi se bo pri-^dižil mdi Revoltellov mu-e) z razstavo in poletnimi Puudami. Muzej židovske urture bo priredil razstavo d Zidovski emigraciji skozi Jzaško pristanišče. Vrh Sega bo v okviru niza v ,cetku oktobra v Rosset-)evem gledališču predsta-aMoniaOvadije. BoV Crozzolijeve slike o barvah pristana V ponedeljek zvečer je bil v sugestivni cerkvici sv. Urha v Sama-torci prvi celovečerni koncert mešanega pevskega zbora KD Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Zbor je začel delovati letos jeseni in se te dni pripravlja na potovanje in koncert na Češko. Zato je bil tudi naslov ponedeljkovega pevskega večera Z mislijo na Češko... Pevci so kljub velikemu navdušenju za koncert v zlati Pragi želeli posvetiti svoj prvi celovečerni koncert domačinom. V polno nabiti mali in ljubki samatorski cerkvici so se predstavili v treh različnih zasedbah: mešani, moški Med včerajšnjimi pobudami gutembergovega knjižnega sejma, ki so pritegnili največ občinstva, se uvršča predstavitev nove knjige fotografij, ki jih Gabriele Crozzoli posveča svetlobi in barvam tržaškega pristanišča. Poleg fotografa in predstavnika založbe sta o knjigi spregovorila še tržaški odbornik za kulturo Roberto Damiani in novinar Fulvio Mohnari, avtorja spremnega besedila. Odbornik je polega umetniške dovršenosti Croz-zolijevih slik polemično poudaril gospodarski pomen pristanišča, ki ga mora mesto spet smotrno uporabiti, čeprav se manjšina nosilcev oblasti temu zoperstavlja. Crozzolijeve slike so navdušile tudi Fulvia Molina-rija, ki jih je označil kot poetično predstavitev kraja, ki ga Tržačani ljubijo, ve-dar ne poznajo, in ki je obenem prav konkretno mesto truda in dela. BoV pj ZAKLJUČNA PRIREDITEV U Zabaven lov na zaklad v mavhinjskem vrtcu Malčki otroškega vrtca v Mavhinjah so nas v nedeljo prijetno presenetili na zaključni prireditvi. Zamislili so si pravo gusarsko posadko, ki jo je vodil znani kapetan Cook, in s pomočjo najdenih map odšli na lov za zakladom po vsej vasi. Ko so po prestanem izpitu postali pravi gusarji, so za nagrado dobili vsak primeren plen, del najdenega zaklada. Prireditev, ki sta jo skrbno vodih učiteljici Andrejka in Ivana, se je odvijala na prelepem dvorišču vrtca, kjer so nam malčki prikazati tudi svoje glasbene in plesne sposobnosti. Po zakjlučku so si številni prisotni ogledati lično razstavo ročnih del, nakar je sledila družabnost za »staro in mlado« ob dobrotah, ki so jih pripraviti starši malčkov in seveda še bogat srečolov... Tudi tokrat se je izkazala nenadomestljivost otroškega vrtca, za katerega res vetno skrbi občinska uprava; osebje pa je pokazalo veliko navezanost na svoje poslanstvo, saj je poleg tega, da je vpletlo v organizacijo vse starše in ostale sorodnike, tudi samo žrtvovalo prosti dan, da omogoči čim večji obisk tudi tistim, ki so med tednom zaposleni. Eden izmed nonotov in ženski pevski zbor. Program, ki ga je povezovala predstavnica zbora Luana Grilanc, je bil pester in raznolik. Moški zbor, ki je pri društvu aktiven že celo vrsto let, je zapel nekaj slovenskih narodnih, pa tudi dalmatinskih, in eno tržaško pesem. Ženski oziroma dekliški zbor je imel svoj krstni nastop z venčkom ramantičnih ljubezenskih pesmi. Mešani zbor je odprl večer s tremi slovenskimi narodnimi pesmimi. Nato je zapel dve pesmi na lovsko tamatiko, od katerih eno v češčini -Naty lovce zeleny, ki so se jo naučili prav za priložnost gostovanja na Češkem. Večer so zaključili z dvema črnskima duhovnima pesmima Amen in Happy day ter s Foersterjevo Planinsko. Navdušeni publiki so ob koncu uradnega programa še enkrat zapeli češko skladbo ter se z narodno Mnogaja leta napotili iz cerkve na dvorišče, ki je bilo razsvetljeno s svečami, kar je poudarilo slovesen ton večera. Seveda je potem na dvorišču sledila zakuska in pesem je donela še pozno v noč. Pevski zbor KD Rdeča zvezda je dokazal, da se je v kratkem času naučil lepega, čistega in ubranega petja, zato mu voščimo, da bi se tudi na Češkem tako izkazal ter dosegel na nadaljnji poti še mnogo uspehov. (BiS) ______DS]____ Predstavitev knjige prof. Zore Tavčar Predstavil jo je Zorko Simčič V ponedeljek je bila v Peterlinovi dvorani DSI predstavitev knjige prof. Zore Tavčar Slovenci za danes - v zdomstvu in emigraciji, ki jo je izdala Družina iz Ljubljane v sozaložbi s tržaško Mladiko. Knjigo je predstavil pisatelj Zorko Simčič, večer pa je popestril še oktet Adoramus iz Novega mesta. Na slovenski knjižni potici bo odslej ponosno izzivala radovedneže nova publikacija, ki ji je odmerjeno prav posebno mesto. Nosi namreč bogastvo naroda, ker opisuje življenje in delo ljudi, Slovencev, ki so v svetu dosegli zavidljive cilje ali rezultate na raznih področjih. Lahko bi rekli, da ni področja, kjer se ne bi Slovenci v zdomstvu in emigraciji uveljavili. Knjiga pa je poleg tega zanimiva še zaradi treh dejstev (kot je poudaril pisatelj Simčič v predstavitvenih besedah): prvič, ker avtorica enkratno podaja življenjsko zgodbo sogovornika v nesenzacionalističnem stilu. Drugič, ker je v nastavek knjige direktno vpletena revija Mladika, saj so intervjuji nastajali za tisti forum. Tretjič pa, ker je končno globoko zadihalo slovensko telo. Ge si zamislimo namreč, da je Ljubljana srce naroda, moramo nujno ugotoviti, da so pljuča in udje v zamejstvu, zdomstvu in emigraciji. Vsi pa smo v enem telesu in vsi moramo z novimi načrti in energijami utrjevati skupni slovenski duh in narodno čutenje. Le sodelovanje z diasporo lahko vodi v harmonijo in torej moč, ponos, vitalnost in drznost, uspeh Slovenije in svetovne Slovenije. Avtorica predstavlja intervjuvanca celostno, pred srečanjem se prof. Tavčarjeva temeljito pripravi, da ima takorekoč v mezincu človeka in stroko, da lahko gradi intervju na bazah poznanega in tako zavrta globlje v moč in uveljavljanje emigranta, mu s kulturno občutljivostjo omogoča, da se odpre. Vsem izseljencem pa je skupni imenovalec ljubezen do jezika in domovine v skupni povezanosti vseh, ki jih je doletelo breme tujega sveta. M.R. PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK S PROSEKA KONTOVELA V BREŽICAH VCERAJ-DANES ‘m LEKARNE Srečanje »Štiriperesne deteljice' v ^°t dogovorjeno, so se pohoto, 6. t. m., med n ' )n 14. uro zbrali v ežicah pevci na tradi-°tialnem srečanju ”Sti-je h e*ne deteljice", tako dobilo ime to vsakoletni l2iuenično srečanje Di'0r^V az Brežic, Stražišč >,1? Kranju, Železne Ka-rnlt na avstrijskem Ko-tov Jm *n Broseka - Kon- 26 °stitelji letošnjega KlmreCania’ Pevci zbora L) Brežice, so najprej žborPremili gostujoče PoH; 4-na °8led znanega Pol 6t a ^no Brežice, ki uv e8 sortiranih vin pro-n/* tudi brezalkoholne okr 6' Podjetje, ki ima )ai?8 200 uslužbencev, ^Oon ustekleniči do Uto Tsteklenic vina na tirj' iu so pevcem tudi ^Pravih kosilo, nakar si ogi6Vd^okrice’ °ieuali igrišče golfa Vet?i0Vr^n* 70 ha in v za-dVp uiokriških gozdov ParkSt0!etni angleški ’ v katerem je kar 70 vrst drevja, z baročno kapelo sv. Ane, ki čaka na restavriranje. V pasji vročini so pevci našli osvežitev v hotelu, lepo preurejenem srednjeveškem gradu, ki ima sobe opremljene s stilnim pohištvom, restavracije, vinoteko in konferenčne sobe. Kazalci na uri so neusmiljeno preganjali pevce na vajo v akustično Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice, kjer se je zvečer odvijalo pomembno srečanje zborov. Nastopajoče sta spremljala podžupan občine Železna Kapla Bela Engelbert Ojster in Mira Starc, ki je zastopala župana občine Kranj Vitomira Grosa. Večer je o tvorila Elizabeta Križanič, ki je s primernim veznim tekstom povezovala celotno prireditev in predala besedo županu občine Brežice Jožetu Avšiču, ki je v svojem pozdravnem govoru podčrtal pomembnost takih srečanj, ki utrjujejo bratske in prijateljske vezi med pevci ter zbližujejo Slovence tostran in onstran meje. Prvi so zapeli domačini v moški, ženski in mešani sestavi pod vodstvom Elizabete in Dra-gutina Križaniča. Zbori, ki so se precej okrepili predvsem v ženski sestavi so pokazali lep napredek. Dovršeno so odpeli štiri pesmi, med katerimi je s temperamentnim tempom in uravnovešeno zlitostjo barve glasov pritegnila pozornost "Uspavanka". Pod vodstvom tokrat zelo živahnega Slavka Mežeka, ki je v tretji pesmi bil tudi solist je MePZ iz Železne Kaple v prvi ruski narodni bil morda prešibak v moški sestavi, medtem ko je v Artačevi "Mati" bil into-nančno čist. Mešani zbor iz Stražišča se je tokrat predsta- vil okrnjen (19 pevcev) in z novim mladim dirigentom Rudijem Cercem. Pozornost je vsekakor pritegnil ob izvajanju Gobčeve "Iz zemlje gre" in Simonitijeve "Pod jasnim nebom roža rdeča", kjer največ zaslug gre nedvomno odlični solistki, ki je žela val odobravanja. Zbor V. Mirk pod spretnim vodstvom Mirana Žitka se je dobro predstavil z Danevovo "Sopot", kjer je prišla do izraza mogočnost ruske pesmi z barvitimi nizkimi toni drugih basov. Po Mirkovi "Sumi, potok šumi", pa je glavno vlogo v Otovi "Neviera" in Kern jako vi "Katrca" imel tenorist Mario Simič, ob glasovni zlitosti in ubranosti pevcev, ki so se pozorno podrejali dirigentovim sugestijam. Večer se je zaključil z nastopom združenih pevskih zborov, ki so zapeli pet pesmi, izmenič- no pod taktirko vseh dirigentov. V teku prireditve je prišlo še do izmenjave daril in pozdravov, ki so vsi poudarili željo po utrjevanju in nadaljevanju "Štiriperesne deteljice". Po nastopu so pevci večerjali v Čateških Toplicah, kjer se je vzdušje takoj ogrelo, ko je nad sto pevcev nazdravilo tenoristu zbora V. Mirk Mariu Simiču, ki je praznoval rojstni dan. Čestitk in voščil ni manjkalo, saj je Mario že vrsto let med protagonisti pokoncert-nih družabnih srečanj. Vzdušje ob prijetni glasbi in petju je bilo res enkratno in nobenemu se ni mudilo domov, čeprav jih je čakala še dolga pot. Domačinom je treba čestitati za res prijetno slavljenje. V jutranjih urah so si pevci pred odhodom obljubili, da se srečajo čez leto dni na Proseku - Kontovelu. Bruno Rupel Danes, SREDA, 10. junija 1998 BOGUMIL Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.37 - Luna vzide ob 20.58 in zatone ob 5.56 Jutri, ČETRTEK, 11. junija 1998 FELIKS VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,3 stopinje, zračni tlak 1016 mb narašča, veter sever severovzhodnik, barja, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Tommaso Fonda, Marco Amoroso, Elena Del Piero, Roberta Scarazzato, Marco Paddeu, Ginevra Radi-vo, Sven Mathias Liden. ' Umrli so: 74-letna Albina Smilovich, 72-letna Margheri-ta Matossi, 99-letni Aldo Orlando, 52-letna Ondina Cam-pagnolo, 63-letni Fabio Versa, 66-letna Carmela Bachi, 63-let-na Rita Hadela, 69-letni Stefane Mattassi, 85-letna Ameba Ruzzier, 73-letna Bruna Fa-bricci, 91-letna Norma Duše, 83-letni Enrico Pampana, 85-letni Marcella Visentin, 75-let-na Sabina Di Bari, 86-letna Antonia Degan, 61-letna Ernestina Barducci, 71-letni Oreste Novel. wu puneuuijKd, o. uu suuu-te, 13. junija 1998 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Iti. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. 8 Sreda, 10. junija 1998 TRST OBČINA DOLINA OBČINSKO GLEDALIŠČE F. PREŠEREN V BOLJUNCU danes, v sredo, 10. junija 1998 ob 20.15 DUNAJSKA SIMFONIJA KONCERT GOJENCEV KONSERVATORIJA TARTINI IZ TRSTA Dirigent Stojan Kuret NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. St. 632663, urnik: od 8.30 do 12.30. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Strade per-dute«, r. David Lynch, i. Bill Pullman, Patricia Ar-quette, Balthasar Getty. EXCELSIOR AZŽUR-RA- 17.00, 19.30, 22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturica, i. Johnny Depp. EXCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.00 »La vita e bel-la«, r.-i. Roberto Benigni. AMB ASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’angolo rosso - Colpevo-le fino a prova contraria« i. Richard Gere. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Aran-cia meccanica« r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo. MIGNON - 16.00, 22.00 »La signora«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Sesso e potere«, i. Dustin Hoffman in Robert De Niro. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Toto che viss dne volte«, r. Cipri in Maresco. M PRIREDITVE SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VIDEM vabi na pode-litev SREBRNIH IN BRONASTIH CANKARJEVIH PRIZNANJ udeležencem tekmovanja v znanju slovenskega jezika. Sodeloval bo pesnik Marij Cuk. Pri- reditev bo jutri, 11. junija 1998 ob 18. uri v dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah. JUNIJSKI VEČERI - ob 120-letnici SKD Valentin Vodnik - v petek, 12 junija bo ob 21. uri v Dolini na K’luži predstavitev knjige o praporih Zastava sveta bodi ti nam vez. Besedo o knjigi in pomenu raziskovanja naše družbeno-kul-tume preteklosti bo obogatil še duo Erika BuzeCan -flavta in Marko Stoka -klarinet. Vljudno vabljeni! ZBOR JACOBUS GALLUS pri Glasbeni matici prireja v soboto, 13. junija ob 20.30 v luteransko-evangelicanski cerkvi v Trstu celovečerni koncert. Na sporedu bodo nabožne in posvetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev. Vabljeni! ŽENSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST vabi na celovečerni koncert, ki bo v evange-ličansko-luteranski cerkvi v torek, 16. junija ob 20.30. Na sporedu bodo skladbe Palestrine, Gallusa, Mendelssohna Barthol-dija, Mokranjaca, Bading-sa, Ebna, Schumanna, Ukmarja, Lukaša, Merkuja, Močnika, Copija in Di-piazze. Toplo vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe! H SOLSKE VESTI NA ŠPORTNEM DNE- VU v Repnu so otroci pozabili majice, trenirke in... Dobite jih na openskem ravnateljstvu, Nanoški trg 2. UCENCI IN UČITELJICE OSNOVNE SOLE KARLA ŠIROKA, Ul. Do- nadoni vabijo starše in prijatelje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo danes, 10. junija ob 14.30 v šolskih prostorih. UCENCI IN UČITELJI OSNOVNE SOLE AVGUSTA ČERNIGOJA NA PROSEKU vabijo na zaključno prireditev, ki bo danes, 10. junija ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Proseku, NA ŠOLAH I. GRBEC in DE MARCHI v Skednju bomo zaključili šolsko leto z veselimi otroškimi igrami danes, 10. junija ob 10.40 na dvorišču šole. VabljenilMc Donaldski OBČINA DOLINA l OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI Občina Dolina obvešča, da je razpisala javno dražbo za službo vzdrževanja in čiščenja občinske kanalizacije v dobi i. 7. ' 1998 - 30. 6. 2001. Javna dražba se bo vršila dne 30. 6.1998. Izklicna cena znaša 36.000.000 lir. brez davka IVA. Zainteresirani lahno dvignejo razpis in zadevni pravilnik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje informacije pri Uradu za zakupe in pogodbe (tel. 3329-240) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Dolina 5. junija 1998 Odgovorni urada za zakupe in pogodbe (dr. VVALTER COREN) OBČINA DOLINA OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI Občina Dolina obvešča, da je razpisala javno dražbo za dobavo kompjutegev in zadevne opreme. Javna dražba se bo vršila dne 2. 7.1998. Izklicna cena znaša 15.000.000 lir. brez davka IVA Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravil-iik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje informacije pri Uradu za zakupe in pogodbe (tel. 3329-240) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Dolina 5. junija 1998 Odgovorni urada za zakupe in pogodbe (dr. VVAlTER COREN) krompir si je slekel svojo ropotijo in je sklenil, da pride v našo kompanijo... Pridi tudi ti, ker se na ŠOLI PRI SV. ANI vse veseli! Zaključna prireditev bo jutri, v Četrtek, 11. t. m. ob 14.30. OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA na Katinari vabi na zaključno prireditev, ki bo jutri, 11. junija ob 19. uri v šolskih prostorih. Učenci se bodo predstavili z igro Pekarna mišmaš. Sledila bo predaja ključev. Toplo vabljeni! UCENCI IN UČITELJICE osnovne šole Virgila ŠCeka obveščajo starše in prijatelje, da bo zaključna šolska prireditev jutri, 11. junija ob 17.30 v šolskih prostorih. Šolska maša bo v soboto, 13. junija ob 9. uri v nabrežinski cerkvi. SREDNJA SOLA I. CANKARJA (Sv. Jakob in Rojan) vabi na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v petek, 12. junija ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). Na sporedu bodo recitacije, glasbene točke, petje, plesi in zabavni prizor PIKNIK OB KONCU ŠOLSKEGA LETA. Vabljeni profesorji, starši, sorodniki in prijatelji ter bivši dijaki. UCENCI IN UČITELJI COS Stanka Grudna iz Šempolaja vabimo v petek, 12. junija 1998 ob 9. uri starše, vaščane in prijatelje na skupni dan v šoli. Istega dne bo otvoritev razstave šolskih izdelkov. Prisrčno vabljeni! NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA -Dolina vabi na svojo ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v petek, 12. junija ob 20.15 v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Poleg naših učencev bodo sodelovali tudi učenci COS Frana Venturinija Bolju-nec-Boršt-Pesek, COS Mare Samsa in Ivana Trinka-Zamejskega Ricmanje-Domjo in učenci OŠ Srečka Kosovela iz Sežane. Vsi prostovoljni prispevki bodo v korist sklada Evrošola 99. Toplo vabljeni! URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do 17.30. B___________IZLETI PARTIZANSKI KLUB'- Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fa-gagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z G’rice v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na št. 228050 (Švara). MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european coo-peration (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži," predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno štu- Slovenska gospodar-sko-prosvetna skupnost in njena Članica Slovenska gospodarska skupnost Čestitata Stanislavu Svari ob današnji otvoritvi prve veletrgovine v devin-sko-nabrezinski občini. Trdna volja in pošteno delo se vedno obrestujeta! dentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in VVashington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. - 23. 8. Informacije in prijave MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure. 60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Ce vas zanima, se čimprej vpišite. Ce imate prijatelje, ki so vaši soletniki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam žal. Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na št. 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. El ČESTITKE Hura za DANO in KATARINO iz Zgonika. Lepi in živahni dvojčici slavita danes prvi rojstni dan. Veliko sreče in veselja danes in vedno jima voščita sestrični Lisa in Gaia iz Boršta. Danes v Trebčah slavita 25-letnico poroke MILAN in OLGA CUK. Se mnogo sreče, zdravja in razumevanja na skupni življenjski poti jima želijo starša Emil in Roža ter sestra Lidija z družino. [U obvestila COS PINKA TOMAŽIČA Trebče prosi lastnike ročnih del, listin, fotografij in šolskih predmetov, da dvignejo razstavno gradivo danes, 10. junija od 8.30 do 16. ure. SD GRMADA, KROŽEK 91 in SKD IGO GRUDEN vas vljudno vabijo v petek, 12. junija ob 20.15 v občinsko knjižnico v Nabrežini na predstavitev knjig Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom, italijanskega prevoda Perle sotto la neve in Budovo oko. Knjige bo predstavila literarna kritičarka Matejka Grgič. O svojih delih bo spregovoril avtor, ki bo tudi predvajal diapozitive s svojega zadnjega vzpona v gorovje Himalaje. ZNANSTVENO-RAZI-SKOVALNO SREDISCE REPUBLIKE SLOVENIJE - KOPER in IZOBRAŽEVALNI CENTER MODRA organizirata od 3. do 16. avgusta v Portorožu 5. poletne tečaje slovenskega jezika na slovenski obali. Tečaji so namenjeni tako popolnim začetnikom kot izpopolnjevalcem, starejšim od 15 let. Ob 40-urnih jezikovnih tečajih je na voljo bogat spremljevalni program (popoldanski izbirni tečaji z delavnicami in predavanji, večerni kulturni in zabavni program, ekskurzije). Udeleženci lahko opravljajo tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (potreben za vpis na slovenski univerzi ter pridobitev slovenskega državljanstva). Rok prijave do petka, 12. junija 1998. Za vse informacije in prijavo Tel./fax 003866-66-272317; e-mail: vesna gomezel@zrs-kp; http: //www.zrs-kp.sl. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ in SZ BOR prirejata 12., 13. in 14. junija 1998 športni praznik na štadionu 1. maj. Spored: v petek, 12. junija začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 mešano, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov, ob 19. uri začetek turnirja v briškoli-trešetu ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirty Fingers; sobota, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briškoli-trešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja, 14. junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki, in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak večer od 21. do 22. ure happy hour. UPRAVA OBČINE DOLINA organizira od 7. do 14. septembra 1998 v Gra-dežu letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo do 12.6.1998, v občinskem uradu za Skrbstvo s sledečim urnikom: ponedeljek 15.00 - 17.55, četrtek 10.00 - 12.30. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. 740 oz. 101 oz. 201 za leto 1997, ali Mod. O bis M, ki ga izda INPS za letošnje leto; zdravstveno izkaznico. SD PRIMOREC prireja v dneh 13. in 14. junija ŠPORTNI PRAZNIK na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Modri Val in Happy day. Do 14. junija poteka vsak dan turnir v malem nogometu za 4. trofejo GOSTILNA-PIZ-ZERIA VETO. Toplo vabljeni! KD FRAN VENTURINI prireja 13., 14. in 15. junija ŠAGRO NA KR-MENKI. Spored: sobota, 13. 6. ples od 20. ure s Kraškim kvintetom; nedelja, 14. 6. ob 17. uri Godba na pihala iz Nabrežine, sledi plesno -akrobatska skupina Flip, od 20. ure ansambel Igor in zlati zvoki; ponedeljek, 15. junija od 20. ure ansambel Status Symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR - REZIJA ’98 - od 24. 8. do 5, 9. 1998. Prijavnice dobite v Narodni in študijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška 20, na Odseku za zgodovino v Ul. Petro-nio 4 in v Ljudski knjižnici Damira Feigla v Gorici, Ul. Croce 3. BOLJUNSKA SRENJA in FANTOVSKA vabita vaščane na čiščenje vasi ob priložnosti vaškega pa-trona in šagre v soboto, 13. junija ob 8. uri pred torklo. 70-LETNIKI z Rovt, Katinare in Lonjerja se zberemo za družabno večerjo v soboto, 13. junija ob 19. uri pri gostimi Beicco DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 15. junija na predavanje dr. Andreja Marušiča na temo Otrokova osebnost in dvojezično okolje. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da v goriškem uredništvu kasiramo PREDNAROCNINE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA 98 in sprejemamo OSMRTNICE, OGLASE, ČESTITKE in OBVESTILA POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. št. 912843 v večernih urah. SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča cenjene člane, da bo v sredo, 17. junija izredni občni zbor. Program: prilagoditev statuta novim določilom in razno. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo sklicanje ob 21. uri. Vljudno vabljeni! KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Študijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. MALI OGLASI tel. 040-7786333 * v ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur na 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. št. 003867-631229 in 673148 od-18. do 20. ure. DOBRO VPELJAN BAR išče natakarico, veščo dela, z znanjem slovenščine. Pisne ponudbe nasloviti na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Bar«. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče računovodjo z vsaj dveletno prakso in popolnim obvladanjem računalnika za redno namestitev, začasno pa uradnika/co, ki obvlada izračunavanje plač. Pisne ponudbe pošljite na upravo SSG, Ul. Petronio 4, 34138 Trst. PRODAM staro kamnito posodo. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. PRODAM licenco za gostilno in bar v Sovo dnj ah ob Soči. Za informacije tel. 0481-530295 v delovnem času. NUJNO ISCEM sodelavca, od 35 do 40 let starega za razvijanje komercialne dejavnosti. Tel. na št. 040/327171 (Bogdan). ISCEM vajenca peka, z opravljenim vojaškim rokom. Tel. na št. 299286 v dopoldanskih urah. GOSPA SREDNIH LET nudi pomoč v gospodinjstvu ali pri varstvu otrok in priletnih oseb. Prosta in vajena hišnih del. Tel. št. 811396. GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko pomočnico s prakso. Informacije na tel. št. 040/229168. IZGUBILI smo temno-sivega psa, podobnega huskiju v soboto, 30. maja v Vižovljah. Odzove se na ime Medo. tel. št. 291014. FIFTV TOP Malagutti v odličnem stanju z obnovljenim motorjem prodam v Sesljanu. Tel. št. 040-299294. IZGUBILA sem črnega kodra (barboncino) v Ce-rovljah (v soboto, 30.5.). Ima rumeno ovratnico, i slep na eno oko. Tel. St. 291482 (Nataša). OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO je odprl Ar-mando Leghissa v Nabrežini Kamnolomi. Poleg vina nudi tudi svoje pri- MEDJE VAS 1 - pri Zupanovih je osmica. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Pridite, da ga čimprej spijemo! V ZGONIKU št. 71 je odprl osmico Mario Milič- V SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj- OSMICA je odprta v Dolini na št. 233. OSMICO so odprli p» Batkovih, Repen 32. OSMICO so odprli pO Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61. PRISPEVKI Ob 4. obletnici smrti nepozabne Majde Legisa daruje nona Kristina 50.000 lir za cerkev v Samatorci. V počastitev spomina Elisabette Colautti darujeta Savina in Aldo 100.000 lir za otroško pevsko skupino Primorec-Tabor. Za cerkev v Bazovici so darovali: Ana KrižmančiC 50.000 lir; sestra Marija -ob obletnici smrti brata Edija - 30.000 lir; Ema Križmančič - namesto cvetja na grob Mitje Prešla - 50.000 lir; žena Ma( rij a - ob obletnici smrti Darkota - 50.000 lir; sorodniki in otroci Antona Stoparja 45.000 lir; Marija Grgič - ob delovni obletnici v gostilni - 50.000 lir> DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel-7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tet 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. Marija Mevlja 20.000 br( Marija Žagar 50.000 b1, Štefanija Kalc - v spo®111 na svoje drage pokojne 50.000 lir; Dora Kalc 15.000 lir; Majda Cijak ' ob 4. obletnici smrti drag6 mame - 50.000 lir. Za cerkev na Pesku s0 darovali: NN 50.000 B (za novo ekektrično na^ peljavo); starši - 0 obletnici smrti Branko Grahonje - 50.000 Dr’ Milka Rapotec 50.0 lir; Marija Bernetič - 0 smrti Marije Grahonj3 50.000 lir. Ob težki izgubi drag mame Valerije odborniku Borisu Mi liču in družini iskre sožalje Glasbena matica Ob izgubi drage n"”® izreka občuteno soz Mojci, Bredi, Dariji vsem sorodnikom dekliška Boljunec Matjažu in družini rekajo iskreno soza I izgubi drage Valerije učenci, starši in udie i COS F. Venturini Boliunec-Boršt-Pese _ GORICA / CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL TRST / MUZEJ REVOLTELLA Slovenski skladatelji pod cerkvenim obokom Nastopili so MePZ Bratuž, Mirjam Furlan in solopevke Trideset portretov Jamesa Joycea Poklon osmih priznanih irskih ustvarjalcev Po Trstu bo razstava najprej potovala v Rim »Slovenski skladatelji Pod cerkvenim obokom« )e bil naslov drugega VeCera ciklusa, ki ga kot ^Glasbeni poklon ob zaključku šolskega leta 1997-98« tudi letos pri-raja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Ko-atel Gorica. V preobleki joplih barv cerkve sv. Ivana so v sredo, 3. julija, nastopili Mešani Pavški zbor Lojze Bratuž z dirigentom Stojanom Juretom (na sliki, f. “Urnbaca), organista dirjam Furlan in solo-Pavke iz razreda prof. franke Žgavec. S teht-aim programom skladb slovenskih ustvarjalcev s° goriški glasbeniki Poustvarili prijeten dogo-lak, ki je vnovič razkri-V&1 izjemno skrb za Vokalno vzgojo in priza-Qavanja, da se javnosti Predstavijo tudi manj znana in redko izvajana domača glasbena dela. ržaški dirigent Stojan I uret, ki je pred dvema et°ina prevzel obnovljena vrste Mešanega pev-skega zbora Lojze Bratuž v Gorici, je v kratkem obdobju uspel oblikovati ^jemno kultivirano go-!Sko pevsko družino, v arvi glasov zelo dopadljivo zborovsko telo, 1 vestno in zavzeto oh-ranja tradicijo lepega Patja na Goriškem. Prepoznavna prefinjenost, .Zstopajoci glasbeni cut d izrazita natančnost ažaskega zborovodje so Plemenitili petje zbora 0)Ze Bratuž in le-ta je vnovič pomembni glasnik novih programskih usmeritev v Gorici. In Čeprav je pevski sestav tokrat nastopil v manjšem številu in so to predpo-letno glasbeno »zaposlenost« najbolj občutili tenorji, je koncert tako v izvajalskem kot programskem zvenu ponudil zanimiv in pouCen glasbeni dogodek. »Sprehod« v cerkveno tvornost slovenskih skal-dateljev sta uvedli Gallusovi mojstrovini (Si pro-lixa facit, Vos, qui nulla datis) in se smiselno »prelili« v pet subtilnih priredb ljudskih pesmi iz Benečije in Rezije Pavleta Merkuja. Zbor Lojze Bratuž ima v svojih vrstah dobre soliste in njihove pevske vrline niso obogatile samo izvedb Merkujevih zbo- rovsko izčiščenih pesmi, ampak tudi »medigro« koncerta v cerkvi sv. Ivana. Sopranistki Julija Kramar in Alessandra Schettino ter altistka Kristina Macarol so ob orgelski spremljavi Mirjam Furlan tokrat svoje lepo oblikovane glasove, temnejših in svetlejših odtenkov, usmerile v prepričljive interpretacije skladb M. Tomca, M. Fileja, S. Premrla in F. Gerbica. Manj znano cerkveno zborovsko zvočnost je ponudil zaključni del večera v korektnih izvedbah skladb P. Jereba, E. Hochreiterja in M. Železnika, posebno programsko poslastico pa smo lahko dobili v izvedbi zadnje skladbe koncerta. »Pobožni vzdihi« - latinska maša za mešani zbor in orgle Avgusta Armina Lebana, glasbenika iz Kanala ob Soči (1847 - 1879) je nastala leta 1885, ko je bil skladatelj star 20 let. Skladbo so na Glasbeni matici v Ljubljani že tedaj ocenili kot izvrstno delo, za katero je avtor prejel Častno diplomo. Vnovična »prebuditev« maše (zasluge zanjo ima nedvomno Stojan Kuret) je na nekoliko preutesnje-nem koru goriške cerkve sv. Ivana v marsikaterem kompozicijskem prijemu razkrila izvirnost melodij in harmonsko sočnost in nam resnično predstavila rojaka toplih Čustev in dobrega skladateljskega talenta, ki pa ga žal zaradi prezgodnje smrti ni uspel tudi primerno razviti. Tatjana Gregorič Se danes je v tržaškem mestnem muzeju Revoltella na ogled trideset portretov Jamesa Joycea, ki jih je ustvarilo osem priznanih irskih slikarjev. Na željo samih ustvarjalcev razstavo prvič prirejajo v Trstu, saj je Joyce tu prebil celih enajst let, ki so bistveno vplivala na pisateljevo umetniško rast. »Joycesight«, to je naslov razstave, ki bo dalje potovala v Rim, Perugio, Pariz, Madrid ter končno v Dublin in želi obuditi podobo Joycea kot projekcijo njegovega uma, pa tudi kot vidno sugestijo, ki nam jo pisatelj ponuja preko slikovitih am-bientacij svojih romanov, ki so še posebej bogati na likovnih spodbudah. Joyce ni bil v resnici nagnjen k likovnemu ustvarjanju in to tudi zaradi težav z vidom, ki so ga mučile skozi celo življenje. Vendar odkrivamo v njegovem opusu vez med besedo in obliko, ki se stalno spreminja, dragocena kot vsaka posamezna Črka rokopisa. Book of Kells predstavlja vezni člen z bogato dediščino. Likovne spodbude, ki jih je znal Joyce obuditi v bralcu, izžarevajo dalje poseben likovni temperament z določenimi barvnimi atmosferami. Med vidnejšimi predstavniki slikarske irske govorice je Luis Le Brocquy, dobitnik prve nagrade na beneškem bienalu leta 1959, je prisoten s svojimi deli v najuglednejših svetovnih likovnih zbirkah: portret postane izpod njegovega CopiCa izziv za razkrivanje globljih psihičnih tesnob. Anne Donnelly živi v Italiji, saj je poročena z italijanskim pisateljem Carlom Mazzantinijem, ostaja pa zvesta pejsažem in Joycejevim ambientacijam s posebno lirično slikarsko izpovedjo. Brian Bourke ostaja zvest bolj figurativnemu prikazu in strogo centralni namestitvi podobe na podlago v sožitju z napisi, ki se pojavljajo znotraj slike same. Kipar Brian King bolj klasično portretira Joyceja v bronu, kiparska govorica kovinskega portreta, ki ga je izoblikoval Co-nor Fallon (na sliki), dokazuje vpliv Bran-cuseja. Barry Coock izpoveduje pretok vode reke, ki teCe skozi Dublin v abstraktni in- terpretaciji. Camille Souter je tudi veliko potovala po Italiji, najraje prikazuje krajine in tihožitja, ki se neposredno navezujejo na Joycejeve ambientacije. Micheal Farrell opeva stik slavnih ustvarjalcev in anekdoto srečanja med Picassom in Joycem, ko si nista sploh spregovorila: slavni španski mojster je v tišini ustvarjal strukturo vžigalic v prostoru, medtem ko je Joyce zamišljen praznil kozarec vina. Posebno duhovite so grafike in slike, kjer izstopa Joycejeva kravata s ti- pičnimi keltskimi motivi, ki se prav tako navezujejo na anekdoto. Slavni irski pisec ni namreC dolgo zdržal pri miru, ko je za slikarja poziral, dokler ni slikarju priporočil naj posveti večjo pozornost njegovi kravati. Razstavo so omogočili Tržaška občinska galerija sodobne umetnosti, Tržaška univerza ter kulturno društvo Italija-Irska. Izšel je tudi dvojezični pregledni katalog v angleščini in v italijanščini z izborom barvnih reprodukcij nekaterih slik. Jasna Merku TRŽIČ / POKLON ROBERTU IN KLARI SCHUMANN NOVICE Pozitiven obračun festivala . ^ uspešnim koncertom v "'/'Uličnega orkestra iz Pado-Ut Veneta pod vodstvom Pe-s, Maaga se je prejšnji petek s^,enil mednarodni glasbeni fe-•j, val v organizaciji občine j. Zic> ki je bil letos posvečen j^Uianticni glasbi Roberta in Schumann. tli Zadniem glasbenem veCe-Qi ?e je v dvorani tržiškega g, Cl"skega gledališča zbralo kar p/ilno občinstvo, ki je nasto-Pel 6Inu orkestm odmerilo to-in ,,SPTejem. Orkester iz Padove 1 Venet je v več kot tridesetleten Vrstniškem delovanju na- ta ^ ®veta, ki so ga ustanovili le- Jr.um na prestižnih odrih v Ita-pt" na tujem. Pod vodstvom Sll La Maaga so simfoniki počel 1 . ethovnove simfonije, za 60 ri koncertni opus Luigija ko^vsrinija, ki obsega dvanajst °rk Ceidov za violončelo in ''q ester, pa so osvojili nagrado at/,',1"* Prix du Disque" pariške p^snrije Charles Gros. fes-.e8led romantične glasbe na Pot1V. u z naslovom "Nebo je beia -0 s°lzo. V kozmosu Ro-cie|® jn Klare Schumann" ("II Nel vn versato una lacrima. Sck c°snio di Robert e Clara dgmftiann") se je končal s tremi ZiCj.1Irii orkestralnimi kompo-(ig-^ artli Roberta Schumanna V0 '1856), ki spadajo v njego-adnje ustvarjalno obdobje. Po poroki s Klaro je nemški skladatelj skušal razširiti obzorja svojih glasbenih izkušenj in je zato prešel k zahtevnejšim oblikam, s tem je izrazil nujo po poglabljanju svojega kompozicijskega znanja. Z romantično vnemo je v kompozicije vložil marsikaj osebnega, tako da so ta dela pridobila povsem samosvoje lastnosti. "Uvertura, scherzo in finale op. 52" iz leta 1841, delo, ki ga je orkester iz Padove in Veneta zaigral v petek za uvod, je eno izmed prvih Schumannovih orkestralnih del. Že istega leta se je Schumann lotil velike glasbene oblike simfonije in jo popolneje razvil v letih 1845-46 v "Simfoniji št. 2 v C-duru op. 61" v štirih stavkih, ki na nazoren način nakazuje romantično nagnjenje k nemiru in napetosti. Poglabljanje romantične poetike je Schumann še dalje razvijal in leta 1850 napisal "Koncert v a-molu op. 129 za violončelo in orkester". Solistično vlogo je v treh doživetih stavkih te skladbe ekspresivno podal Čelist Mario Bmnello. Kdor je v zadnjem mesecu in pol obiskoval trziško občinsko gledališče, se je primerno seznanil s Schumannovim opusom: odkril je lahko tako klavirske skladbe kot Liederje, tako komorne kot orkestralne kom- pozicije. Ob bolj poznanih Schumannovih skladbah so izvajalci predstavili nekatere njegove prehitro pozabljene kompozicije, pa tudi dela tistih skladateljev, ki so mu bili najbolj pri srcu. Pri tem so bile najlepše odkritje prefinjene in tenkočutne klavirske in vokalne skladbe Schumannove zaročenke (kasneje žene) Klare. Tudi letošnji niz tržiškega festivala se je odvijal v znamenju odlične glasbene ponudbe. Vse glasbene interpretacije so bile na visokem kakovostnem nivoju, nekatere pa na samem vrhuncu. Med najboljša izvajanja bi brez nikakršnih dvomov prištevali komorni Jess Trio VVien, ki je o tvoril letošnji festival, in tri pianiste, ki so predstavili samostojen klavirski recital: po vrsti so bili Benedetto Lupo, Louis Lortie in Alexander Lonquich. Komaj omenjeni glasbeniki so našli v tržiški dvorani primerno dimenzijo, v kateri so se izrazili na najboljši način in pri tem pritegniti pozornost poslušalcev. Treba je priznati, da je umetniški vodja Carlo de In-contrera odlično izbral nastopajoče. Prestižnim imenom navkljub pa so bili nekateri izmed skupnih štirinajstih koncertov premalo obiskani, predvsem s strani mladine. Razlog za to bi lahko našli pri ne najbolj poceni vstopnicah in pri premajhni reklami med študenti. S tem sklepom pa smo že pri vpogledu v bodočnost tržiškega festivala. Katero tematiko bodo obravnavali v prihodnjem pomladnem nizu? Trenutno je to še prikrita tajnost. Aleksi Jercog Vilenica letos od 9. do 13. septembra Srednjeevropsko literarno nagrado bo tokrat prejel madžarski pisatelj Peter Nadas, in sicer za celotni opus ter posebej za svoje najobsežnejše delo -Knjigo spominov. Letošnja že 12. Vilenica bo v Lipici, na Štanjelu ter v istoimenski kraški jami potekala od srede, 9. septembra, do sobote 13. septembra. Osrednjega kulturnega dogodka srednjeevropskega prostora se bo po napovedih udeležilo približno 80 piscev iz veC kot 30 držav, med njimi je zastopanih kar 17 srednjeevropskih držav. Vilenica '98 bo letos potekala po že ustaljenem programu, vendar z nekaj novostmi. Uveljavljena srednjeevropska literarnokulturna prireditev se razširja za en dan, začela se bo že v sredo zveCer. Organizatorji so pripravili že tradicionalni disput; naslovljen je Konec stoletja, začetek tisočletja. Tradicionalen je tudi sestanek urednikov in založnikov, kot novost pa se v štiridnevnem programu pojavlja knjižni sejem in predstavitev ene nacionalne literature. Letos bo to madžarska, vendar pa so organizatorji opozorili, da tovrstne prireditve v prihodnje ne hodo nujno povezane z nacionalnostjo nagrajenca. Tretja novost v okviru letošnje Vilenice je petkova večerna prireditev, ki bo namenjena predstavitvi nagrajenca vileniškega srečanja, povezana pa bo s koncertom klasične glasbe v izvedbi vrhunskih izvajalcev. Četrta pomembna novost pa je odprtje fotografske razstave Evgena Bavčarja v galeriji Lojzeta Spacala v Stanjelskem gradu. Pokrovitelji letošnjega srečanja Vilenica '98 so Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, občina Sežana, Časopisna hiša Dnevnik - ta je postala sponzor celotnega dogajanje v soboto, 13. septembra), avstrijsko veleposlaništvo - to je omogočilo simultano prevajanje še v nemški jezik, tako da bodo uradni jeziki prireditve odslej štirje, poleg slovenščine, angleščine in francoščine tudi nemščina -, Založba Obzorja Maribor, Cankarjev dom, DZS, Kobilarna Lipica in madžarsko veleposlaništvo. (STA) 10 Sreda, 10. junija 1998 SP V NOGOMETU JiB"' FTCANGE98 ______PARIZ / V UVODNEM SREČANJU SP NA STADE DE FRANCE_ Branilci naslova Brazilci proti škotskim veteranom Štirikratni svetovni prvaki so favoriti - Veliko zanimanje za nastop Ronalda Škoti več pričakujejo od naslednjih tekem - Glavna neznanka sojenje PARIZ - Kot je že četrtsto-letni običaj, bo imel branilec naslova čast, da izvede začetni udarec na svetovnem nogometnem prvenstvu. Štirikratni svetovni prvak Brazilija se bo drevi na novozgrajenem stadionu Stade de France v pariškem predmestju Saint Denis v uvodnem srečanju pomerila s Škotsko. Brazilci so izraziti favoriti, čeprav tradicija uvodnih srečanj ni na strani branilcev naslova, saj so se ta srečanja za branilce skoraj po pravilu končala slabo za svetovne prvake. Izjema je bila le uvodna tekma na prvenstvu v ZDA pred štirimi leti, ko je Nemčija z 1:0 odpravila Bolivijo. »Carioce« so se na SP dobro pripravile, po mnenju večine strokovnjakov pa so tudi najresnejši kandidat, da že petič osvojijo svetovni naslov. Toda kljub temu je na startu veliko neznank: od novih pravil o obvezni izključitvi igralca, ki napravi prekršek od zadaj, do tega kako bo na igro vplivalo stalno preseljevanje ekip in koliko bo še ostalo od nekdaj romatične igre, ki pa je v večini držav že dolgo tega prepustila prostor poslom in reklamam. Toda glavno vprašanje je pred današnjim otvoritvenim srečanjem vezano na igro »fenomena« Ronalda. Ta po mnenju mnogih trenutno najboljši nogometaš sveta bo imel tokrat velikansko odgovornost. Brazilski napad je zaradi odsotnosti poškodovanega Romaria nedvomno izgubil eno od najostrejših osti in seveda tudi fantazije, toda Ronaldo in Bebeto zagotavljata, da bosta poskrbela za to, da se njegova odsotnost ne bo poznala. Prvi, ki bo testiral njuno prodornost, bo vratar škotske reprezentnace Leigh-ton, ki je s 40 leti najstarejši udeleženec SP. Nedvomno Na trgu Plače de la Concorde je bila sinoči velika manifestacija pred današnjim »pravim« odprtjem Hude obtožbe na račun Blatterja PARIZ - Po včerajšnji izvolitvi Švicarja Josepha Blatterja za novega predsednika Svetovne nogometne zveze (FIFA) šo se danes pojavile hude obtožbe na račun novega predsednika, češ da je do predsedniškega mesta prišel s podkupovanjem. Švedskemu časniku Aftonbladet je drugi kandidat za predsedniško mesto Lennart Johansson potrdil, da je Blatter po njemu znanih podatkih posameznim delegatom skupščine izročal kuverte s po 50.000 dolarji. Johansson je za časnik dejal, da je zato izvedel šele včeraj zjutraj in napovedal, da se bo Blatter moral zagovarjati pred Izvršnim odborom FIFA. Skupno naj bi Blatter razdelil kar milijon dolarjev. Britanskemu časniku International Herald tribune pa je Blatter izplačila celo potrdil. Švicar je pojasnil, da so bila v kuvertah izplačila za finančno šibkejše nacionalne nogometne zveze, s katerimi je bilo to dogovorjeno vnaprej. Blatter je ob tem zavrnil vse očitke o podkupovanju in povedal, da so si delegati lahko ogledali vse račune FIFA in da jim nihče na kongresu ni oporekal. Za financiranje volilne kampanje je Blatter po lastnih besedah potrošil 200.000 švicarskih frankov iz lastnega žepa, pomagala pa naj bi mu tudi dva sponzorja. Johansson pravi, da ne zahteva uradnega pojasnila Blatterja, dodal pa je, da bo zadevo moral pojasniti IO FIFA. Za švedsko tiskovno agencijo je Johansson povedal, da takšen govorice ne gredo enostavno mimo človeka in da se je spraševal, koliko kouvert je razdelil Blatter in komu so bile namenjene. Zadeve so dobile dodatno težo po včerajšnjem glasovanju kongresa FIFA, ki ga je s 111:80 dobil Blatter, pred tem pa je bil Johansson močno prepričan, da bo predsednik on. Denar naj bi bil razdeljen afriškim delegatom, ki so Blatterja podprli na volitvah, saj jim je poleg pomoči obljubil tudi organizacijo nogometnega SP 2006. (STA) ga čaka težko delo. Brazilski selektor Mario Zagallo pravi, da se ne boji otvoritvene tekme. »Škotska igra s štirimi branilci in napada z dolgimi podajami. Njihov nogomet ni lep, toda zelo konkreten. Mnogi moji igralci igrajo v Evropi in dobro poznajo evropski nogomet. Morda na prijateljskih tekmah niste videli Brazilije, ki ste jo pričakovali, toda odslej bo vse drugače. Rasli bomo iz tekme v tekmo,« je prepričan Zagallo, ki se boji le novega pravila o izključitvi, ki po njegovem dopušča sodnikom preveč svobode pri interpretaciji, premalo pa ščiti napadalce. Brazilski selektor se boji, da bi se Ronaldu zgodilu kaj podobnega kot Releju leta 1962 v Čilu, ko so ga nasprotniki s svojo grobostjo že na drugi tekmi SP poslali med gledalce. Glavna moč Brazilije je v napadu, medtem ko je obramba prava ahilova peta. Zato je bil Zagallo po vče- Brazilija - Škotska (17.30) Pariz, Stade de France BRAZILIJA: Taffarel, Cafu, Junior Baiano, Aldair, Roberto Carlos, Dunga, Cesar Sampaio, Giovanni, Rivaldo, Ronaldo, Bebeto., ŠKOTSKA: Leighton, Caldervvood, FJendry, Boyd, Burley, McKinllay, Lamberti, Collins, Daylli, Durie, Gallacher. Sodnik: Garcia Aranda (Španija) TV raiuno rajšnjem treningu precej boljše volje, ko je ugotovil, da je Aldair povsem saniral neugodno poškodbo in bo zato danes gotovo v začetni enajsterici. V škotskem taboru si ne delajo iluzij. Selektor Craig Brovvn je povsem miren: »Srečanje z Brazilijo za nas prav gotovo ni tisto, ki odloča o naši prihodnosti. O tem bodo odločale naslednje tekme.« Škotska je ekipa veteranov, ki ima za cilj uvrstitev v osmino finala, s čimer bi prekinila neugodno tradicijo, saj se v dosedanjih osmih nastopih še nikoli ni prebila v drugi krog. Tudi tokrat bodo Škoti ta cilj težko dosegli, ob Braziliji, ki je zanje najbrž nedosegljiva, pa bo zanje glavna ovira v skupini Norveška, medtem ko Maroko vsaj na papirju ne bi smel predstavljati nepremagljivega nasprotnika. MONTPELLIER / MAROKO-NORVESKA Že odločilno? Oboji merijo na drugi krog Morebitni poraženec dre-višnjega dvoboja med Marokom in Norveško bi se bržkone že moral sprijazniti z izolčitvijo iz drugega kroga SP, zato tudi neodločenega izida ne gre izključiti. Norvežani so že leto dni nepremagani, njihova šibka točka pa je napad, v katerem deluje praviloma en sam igralec, to je Tore Andre Flo. Trener Maroka, Francoz Henri Michel največ pričakuje od igralcev, ki nastopajo v Evropi. Zato bo danes poslal na igrišče tudi člana španske La Corune libera Naybeta in režiserja Hadjija, čeprav si je prvi zvil gleženj, drugi pa ima zlomljen prst na desni nogi. Maroko -Norveška (21.00) Montpellier, Mosson Sta-dium MAROKO: Benzekri, Sa-ber, Naybet, Rossi, EI-EJa-driou, El-Khalej, Hadji, Chippo, Chiba, Bassir, Hadda. NORVEŠKA: Gordas, Halle, Johnson, Berg Bjdr-nebye, H. Flo, Mykland, Solskjar, Solbakken, Rek-dal, T. Flo. Sodnik: Un Prasert (Tajska) V »naj« ekipi brez Italijanov! PARIZ - V superenaj-seterici vseh časov, ki jo je sestavilo 24 časnikarjev iz vsega sveta, začuda ni nobenega Italijana. »Naj« postava bi se odločila za sistem igranja 4-3-3, v vratih bi bil Rus Jaši n, obrambno vrsto bi sestavljali Beckenbauer (Nemčija), Moore (Anglija), Carlos Alberto (Brazilija) in Nil-ton Santos (Brazilija), vezno Cruyff (Nizozemk-sa), Di Stefano (Španija, Argentina) in Platini (Francija), napad pa Ma-radona (Argentina), Pele (Brazilija) in Carrincha (Brazilija). Pariške ulice krasijo velikani Glavne pariške turistične točke v dneh pred svetovnim prvenstvom krasijo (?) dvajset metrov visoki plastični velikani, ki predstavljajo štiri celine sveta. Enega od teh so postavili tudi pod sloviti slavolok zmage. ISKRE - ISKRE - ISKRE - ISKRE - ISKRE VARČEVANJE - Oblasti na Haitiju so prebivalcem svetovale, naj med bližnjim svetovnim prvenstvom čimbolj varčujejo z električno energijo, s čimer se bodo v največji možni meri izognili izpadom električnega toka. Zato naj bi prebivalci med prenosi nogometnih tekem iz Francije izključili vse druge porabnike električne energije, ki jih ne potrebujejo nujno, s tem pa bi preprečili razpad šibkega energetskega omrežja. Haiti je ena najrevnejših držav na svetu, kjer večurni izpadi električnega toka niso nič nenavadnega celo v glavnem mestu Port-au-Prince. GOLOBJA NADLEGA - Organizatorji so novinarjem, ki bodo SP spremljali v Parizu, namenili veliko, lepo in nadvse zračno tiskovno središče. Šal pa je prednosti sodobne zgradbe hitro spoznalo tudi precej golobov, ki so se preselili pod streho tiskovnega središča. S hrano nimajo težav, s tal in miz namreč pobirajo ostanke obrokov, ki si jih novinarji prinašajo iz bližnje restavracije s hitro pripravljeno hrano. Po obilnem kosilu se ptičem prileže počitek na svetlobnih in ogrevalnih napeljavah visoko nad tlemi. Posledica: že pred SP so računalniki in ostala oprema deležni neprijetnih golobjih "spominkov" izpod stropa... ZDRUŽENI KOREJI? - Nogometna zveza Južne Koreje je sporočila, da bo upoštevala nasvet južnokorej-ske vlade in svoji sosedi Severni Koreji ponudila izvedbo nekaterih tekem SP leta 2002, ki ga bo Južna Koreja sicer pripravila skupaj z Japonsko. Čoi Pjongjo, podpredsednik južnokorejske nogometne zveze, je menil, da je ideja odlična, razmišlja pa tudi o ustanovitvi skupne reprezentance obeh Korej. NEMŠKE TEŽAVE Z MLADINCI - Nemška nogometna reprezentanca je v Nici odigrala prijateljsko tekmo z mladinsko selekcijo tamkajšnjih drugoligašev Nice in Cannesa. Pred tekmo so se nemški nogometaši z minuto molka spomnili na žrtve železniške nesreče v Eschedeju prejšnji teden, na igrišču pa so delovali precej neprepričljivo. Moštvo je selektor Berti Vogts sicer še uigraval in preizkušal taktične različice, kljub temu pa ga pičla zmaga z 2:1 ni ravno navdušila. STAVE, STAVE, STAVE... - Angleži, znani ljubitelji stav, lahko v londonskih stavnicah stavijo skoraj na vse, kar je povezano z bližnjim SP. Zanimivo je, da so pobiralci stav zaradi novih pravil o rdečih kartonih znižali možnost, da bodo na eni tekmi izkjučeni štirje ali več nogometašev, z 1:25 na 1:10. Odlična priložnost za hazarderje je tudi stava za britanski finale Anglija - Škotska (1:750), nogometni navdušenci pa lahko stavijo tudi na to, da bo danski vratar Peter Schmeichel dosegel gol z glavo. Razmerje je 1:250. UMIVANJE - Škotski navijači, ki so pripotovali v francosko glavno mesto pred sredino uvodno tekmo SP z Brazilijo, so se pritoževali nad togimi francoskimi uradniki na letališču. Pri kontroli potnih listov so jim namreč cariniki povedali, da morajo odstraniti škotske tartanske čepice, sneti lasulje in si umiti obraze, pobarvane v škotske nacionalne barve. "To je pa res trapasto. Več ur sem potreboval, da sem si naslikal zastavo na obraz, zdaj pa mi rečejo, da se moram umiti, ker ne izgledam tako kot moja slika v potnem listu," se je jezil Andy Finley, navijač, ki se je v Francijo odpravil v popolni škotski narodni noši. Menda Francozi vsaj proti tradicionalnim kiltom niso imeli nič. ZAGRETI NAVIJAČ - Norveška bo imela na SP verjetno enega najbolj zagretih navijačev. Peter Garden se je namreč pripeljal v Saint-Andre-des-Eaux, kjer so Norvežani nastanjeni, kar s kolesom. Iz Osla je prevozil več kot 1800 kilometrov. Njegove poti pa s tem še ni konec, saj bo svoje ljubljence spremljal tudi na tekmah SP v Montpellierju, Bour-deauxu in Marseillu. Na svoji kolesarski turneji bo zbiral drese znanih igralcev in njihove podpise, ki jih namerava nato prodati na dobrodelni dražbi, izkupiček pa nameniti organizacijam za pomoč otrokom tretjega sveta. 2816 ŽOGE - Organizatorji bodo med SP uporabili natančno 2816 nogometnih žog. Vsako izmed 32 moštev ima namreč na voljo 60 uradnih žog SP za trening, za vsako od 64 tekem turnirja pa bodo potrebovali po 14 žog. Uradne žoge SP se imenujejo Equipment tricolore, preizkusili pa sojih v Nemčiji. ROMUNSKI MEDIJSKI BOJKOT - Romunski nogometaši do nadaljnjega ne komunicirajo z romunskimi novinarji. Vzrok za nekoliko nenavadno potezo je kritično pisanje domačih medijev o reprezentančnem vratarju Bogdanu Stelei. Ti so ga napadli zaradi neprimernega obnašanja med prijateljsko tekmo proti Paragvaju prejšnji teden, ko je Stelea g\s-dalcem, nezadovoljnim z njegovimi obrambami, (Romunija je sicer zmagala 3:2) pokazal zadnjico in jim z vulgarno kretnjo pokazal, kaj si misli o njih. Nogometaši branijo Steleo, selektor romunske reprezentance Anghel lordanescu pa ni mogel povedati, koliko časa bodo njegovi varovanci vztrajali pri medijskem "mrku" ter obenem pripomnil, da bi jih morda lahko prepričala le FIFA. J3- FRAIMCE SP V NOGOMETU Sreda, 10. junija 1998 11 »AZZURRI« / PRED TEKMO S ČILOM V italijanski postavi manjka le eno ime V napadu Roberto Baggio in Vieri - Paolo Moldini upa, do bo tudi no SP dol gole Maldini zadržal Chieso v Franciji zaradi Ravenellija SENLIS - V italijanskem taboru pričakujejo jutrišnje srečanje proti Čilu z zmernim optimizmom. Fabrizio Ravanelli ima sicer težave z bronhitisom 'n z visoko vročino (38 c). Ravanelli je včeraj opravil temeljite zdravniške preglede in bo miroval še dva dni, tako da je zvezni trener Maldini iz previdnosti Zadržal v Franciji Enrica Chieso. Glede jutrišnje postave, ki bo igrala proti Čiulu, inia zvezni trener Maldini le en dvom: kdo bo igral na mestu desne zveze? Za ostale vloge pa ni nobenega dvoma, igrali bodo: Pa-gliuca seveda v vratih, li-hero bo Costacurta, branilca Nesta in Cannavaro, ki bosta pokrivala Zamo-rana oz. Salasa. Maldini bo igral na levi strani z otožnostjo prodiranja v napad. Na sredini igrišča (oi e sto na desni strani je še »odkrito«) bodo igrali Albertini, Di Matteo in Di-no Baggio. V napadu pa kaže, da se je Maldini odločil za Roberta Baggia in Ferija. Moreno Torricelli je včeraj opravil lažji trening 'n je pokazal, da kar hitro okreva. Za kapetana Paola Mal-dinije je letošnje že tretje Svetovno prvenstvo. V tej Sezoni je z Milanom imel Več grenkih trenutkov kot Zadoščenj, vseeno pa je Prepričan, da bo na tem Ptundialu dobro igral. Ne Samo: »Doslej na svetov-nern prvenstvu nisem še bal gola. Odkar je moj °če prevzel državno reprezentanco, sem na 14 *ekmah dosegel tri zadetke, proti Moldaviji, poljski in Paragvaju. Mi-^'rn, da je to za branilca kar lep dosežek. Upam, da bom tako nadaljeval tudi na mundialu.« Glede favoritov Paolo Maldini meni: »Zaupati moramo v svoje sposobnosti, ker tudi mi se lahko borimo za končno zmago, predvsem zaradi tega ker je Brazilija na zadnjih tekmah dokazala, da ni ravno nepremagljiva. Za naslov se lahko borijo še Francija, Nizozemska, Španija, Nemčija, Argentina in tudi mi. Niso brez možnosti niti Norveška in Jugslavija, ki ima v svoji sredi Mijatoviča, ki bo gotovo velik protagonist tega prvenstva. Iz Italije se je oglasil Roberto Mancini, ki pravi: »Sacchijeva reprezentanca je igrala dobro. Kako bo igrala Maldinijeva, bomo seveda ocenili pozneje. Gotovo pa je, da ima zvezni trener najboljše nogometaše na svetu, na splošno še boljše od Brazilcev. Kdor meni, da ima Brazilija najmočnejšo ekipo, se bridko moti. Boljši so »azzurri«. Za zmago pa je potrebno več faktorjev pa tudi kanček sreče. Najbolj pomembni pa sta organizacija igre in fizična moč. Te pa Italija ima. Kot protagoniste tega svetovnega prvenstva Mancini omenja mladega angleškega napadalca Ovvna in brazilskega asa Denilsona, za možna presenečenja pa Nigerijo, Norveško, Španijo, Jugoslavijo in Argentino. ZR JUGOSLAVIJA Miljanič: »Tu smo, da osvojimo naslov prvaka« Za predsednika zveze favorit Brazilija - Boškov previdnejši SAINT GALMIER - Na prizorišče SP je včeraj iz ženevskega letališča prispela tudi reprezentanca ZR Jugoslavije. Nastanila se je v kraju Sain Galmier, kakih 20 kilometrov severno od Saint'Etienna, kjer bo v nedeljo debitirala proti Iračanom. Igralci in strokovno vodstvo niso hoteli dati nobenih izjav, s časnikarji pa se je pogovarjal samo predsednik srbske nogometne zveze Milijan Miljanič, bil pa je zelo optimistično razpoložen. »Tu smo, da prvič osvojimo naslov svetovnega prvaka, čeprav osebno menim, da je favorit Brazilija,« je dejal. Nektaeri so hoteli vedeti, ali bodo nove gospodarske sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti Jugoslaviji zaradi položaje na Kosovem, vplivale na potek tekme med ZDA in ZRJ 25. junija v Nantesu. »Leta 1989 je Jugoslavija pomagala pri razvoju nogometa v ZDA, to pomeni, da so odnosi med državama na športenm polju odlični. Dvoboj v Nantesu bo brez političnega ozadja,« je poudaril Miljanič. Kljub temu, da je Vuja-din Boškov uradno samo svetovalec moštva, mnogim se zdi, da ima v moštvu več besede kot selektor Slobodan Santrač. »Jugoslavija ima odlično moštvo. Mislim, da je polfinale v njenem dometu. Največji problem je v tem, da kar 21 igralcev nastopa v tujini. Samo vratar Kralj igra pri Partizanu,« je dejal Boškov. ZR JUGOSLAVIJA 1 Kralj; 2 Mirkovič; 3 Djorovič; 4 Jokanovič; 5 Djukič; 6 Brnovič; 7, Jugovič; 8 Savičevič; 9 Mijato-vič; 10 Stojkovič; 11 Mihajlovič; 12 Lekovič; 13 Komljenovič; 14 Saveljič; 15 Drulovič; 16 Petrovič; 17 Miloševič; 18 Goveda-rica; 19 Stevič; 20 Stankovič; 21 Ognjenovič; 22, Kovačevič. Trener: Santrač. _______________DEJALI SO______________________ Gianni Rivera: »Med Baggiom in Del Pieromje moral Maldini izbrati samo enega. Odločil se je, da bo v Francijo pripeljal oba, upajmo, da si ne bosta konkurirala in da ne bo njun morebitni dualizem ustvarjal napetosti in spore v moštvu. Diego Armando Maradona: »Blatter je baraba, kot njegov predhodnik. Če bi bila moja roditelja Blatter in FJavalange, bi bi raje mrtev.« Fernando Lara in Maria Luisa Valdovino (čilska vedeževalca): »Čile bo premagal Italijo z 2:1.« Lugi Di Biagi (potem, ko je razumel, da ga ne b v začetni postavi na tekmi s Čilom): »Igral bi tudi kot zunanji branilec.« Bobby Charlton: »Brazilija je najmočnejša, a ni brez šibkih točk. To mora biti v spodbudo za vse ostale, tudi za Anglijo. Presenetijo lahko Saudska Arabija, Tunizija in Maroko.« DANES 10.6 Brazilija ■ Škotska (17.30), Maroko -Norveška (21.00). LESTVICA Brazilija 0 0 0 0 0:0 0 Marok 0 0 0 0 0:0 0 Norveška 0 0 0 0 0:0 0 Škotska 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 16.6 Škotska - Norveška (17.30), Brazilija - Maroko (21.00), 23.6 Škotska ■ Maroko (21.00), Brazilija - Norveška (21.00) m JUTRI 11.6 Italija - Čile (17.30), Kamerun - Avstrija (21.00). LESTVICA Avstrija 0 0 0 0 0:0 0 Čile 0 0 0 0 0:0 0 Italija 0 0 0 0 0:0 0 Kamerun 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 17.6 Čile - Avstrija (17.30), Italija - Kamenin (21.00), 23.6 Italija - Avstrija (16.00), Čile - Kamerun (16.00). SKUPIN/A 12.6 Savdska Arabija - Danska (17.30), Francija - Južnoafriška republika (21.00). LESTVICA Danska 0 0 0 0 0:0 0 Francija 0 0 0 0 0:0 0 JAR 0 0 0 0 0:0 0 Savdska Arab. 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 18.6 JAR - Danska (17.30), Francija - Savdska Arabija (21.00), 24.6 Francija - Danska (16.00), JAR. - Savdska Arabija (16.00). 1. KOLO 12.6 Paragvaj - Bolgarija (14.30), 13.6 Španija-Nigerija (14.30). LESTVICA Bolgarija 0 0 0 0 0:0 0 Nigerija 0 0 0 0 0:0 0 Paragvaj 0 0 0 0 0:0 0 Španija 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 19.6 Nigerija - Bolgarija (17.30), Španija -Paragvaj (21.00), 24.6 Španija - Bolgarija (21.00), Nigerija - Paragvaj (21.00). SKUPINA E 1. KOLO 13.6 Južna Koreja - Mehika (17.30), Nizozemska-Belgija (21.00). LESTVICA Belgija 0 0 0 0 0:0 0 Južna Koreja 0 0 0 0 0:0 0 Mehika 0 0 0 0 0:0 0 Nizozemska 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 20.6 Belgija - Mehika (14.30), Nizozemska - J. Koreja (21.00), 25.6 Nizozemska -Mehika (16.00), Belgija-J. Koreja (16.00). 1. KOLO 14.6 Jugoslavija - Iran (14.30), 15.6 Nemčija-ZDA (21.00). LESTVICA Iran 0 0 0 0 0:0 0 Jugoslavija 0 0 0 0 0:0 0 Nemčija 0 0 0 0 0:0 0 ZDA 0 0 0 0. 0:0 0 PREOSTALI SPORED 21.6 Nemčija - Jugoslavija (17.30), ZDA -Iran (21.00), 25.6 Nemčija - Iran (21.00), ZDA-Jugoslavija (21.00). 1. KOLO 15.6 Anglija - Tunizija (14.30), Romunija -Kolumbija (17.30). LESTVICA Anglija 0 0 0 0 0:0 0 Kolumbija 0 0 0 0 0:0 0 Romunija 0 0 0 0 0:0 0 Tunizija 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 22.6 Kolumbija - Tunizija (17.30), Romunija - Anglija (21.00), 26.6 Romunija - Tunizija (21.00), Kolumbija - Anglija (21.00). 1. KOLO 14.6 Argentina - Japonska (17.30), Jamajka-Hrvaška (21.00). LESTVICA Argentina 0 0 0 0 0:0 0 Hrvaška 0 0 0 0 0:0 0 Jamajka 0 0 0 0 0:0 0 Japonska 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 20.6 Japonska - Hrvaška (17.30), 21.6 Argentina - Jamajka (14.30), 26.6 Argentina - Hrvaška (16.00), Japonska-Jamajka (16.00). PREOSTALI SPORED Osmina finala: 27.6.: 1. tekma 1 .B - 2.A (16.30), 2. tekma 1.A-2.B (21.00); 28.6.:- 3. tekma 1 .C - 2.D (1 6.30), 4. tekma 1.D-2.C (21.00); 29.6.: 5. tekma 1 .F - 2.E (16.30), 6. tekma 1.E-2.F (21.00); 30.6.: 7. tekma 1 .G - 2.H (16.30); 8. tekma 1 .H - 2.G (21.00). Četrtfinale: 3.6,- Kval. 2 - kval 4 (21.00); kval 1. - kval 3 (16.30); 4.6.- kval 6 - kval 8 (16.30); kval5-kval7(21.00). Polfinale: 7.6. kval 2/4 - kval 6/8 (21.00) in kval 1/3 - kval 5/7 (21.00). Za 3. mesto: 11.6. ob 21.00. Za 1. mesto: 12.6. ob 21.00. NASVETI ZDRAVNIKOV INTERVJU / PRIČAKOVANJA NOGOMETNEGA TRENERJA Sadje in gibanje proti stresu zaradi poraza ljubljene ekipe LONDON - Uživajte sadje. Ne zahajajte v gostilno z 9vtorn, ampak peš. Telovadite, če vaša ekipa izgublja, Porriagalo vam bo premagati stres. To so nekateri od na)Pogostejših nasvetov angleških zdravnikov »za-Sv°jencem z nogometom«, ki bodo prihodnji mesec dni ^rebili pred televizijskim ekrani. Poznavalci ocenjujejo, a bo poraba piva in drugih alkoholnih pijač skokovito ^arasla, prodajalci so svoje zaloge že povečali za do-r° tretjino. V »dieti« nogometnega fanatika zavzema Spanje osrednjo vlogo. »Če vaša ekipa izgubi, ne bodi-te iezni, ampak kolesarite ali plavajte,« svetuje zdravni-^a Sarah VVilliams na osnovi dokazanega učinka gi-anja proti stresu in depresiji. Od tod tudi poziv: peš na tekmo! Alkohol in navijanje sta eksplozivna zmes, zato je Pomemben nasvet tudi ta: pred televizor nikoli ne sedi-s praznim želodcem. Za človeka, ki misli piti, pride Prav še tako neužitna hrana, z vitamini, ki jih vsebuje Sabje, pa zmanjšujemo učinke alkohola. Kdor pretirava, Pai Popije veliko vode, preden gre spat. Dehidracija . P ko postane usodna, če veselo popivanje traja dolgo Casa. sp pa se bo končalo šele 12. julija.... Posledice Poliranega uživanja alkohola lahko trajajo več dni. Mančevanje pušča za sabo dolgotrajno sled nejevolje nestrpnosti. Tedaj vas ne potolaži niti zmaga svojega °štva, pravi VVilliamsova. kadilce veljajo vsi nasveti dvojno. Naš komentator Miloš Tul: »Navijal bom za Brazilijo« Naš strokovni komentator za francoski »mundial« bo Miloš Tul, zelo priljubljen nogometni delavec, ki je treniral tako mladinske kot članske ekipe pri Bregu, Primorju in Zarji, eno leto je bil pri San Sergiu, letos pa je z Zarjo/Gajo v promocijskem prvenestvo dosegel odlično 3. mesto. Miloš odlično pozna tudi svetovni nogomet in zato je bil razgovor z njim o francoskem SP pravi užitek. Miloš, verjetno ni nogometnega privrženca, ki bi si ne kot prvo postavil tole vprašanje: kdo bo zmagal na tem svetovnem prvenstvu? »Razen tistih nogometnih velesil, kot so Brazilija, Argentina, Italija, Nemčija, uvrščam med favorite tudi Francijo, Anglijo in Španijo.* Med favorite uvrščaš to- rej tudi Italijo ... »Italija ima dokaj kakovostno ekipo, tako da jo lahko uvrščamo med favorite celo za končno zmago.« Misliš, da bo tudi na tem mundialu zmagala zares tehnično najzaslužnejša ekipa ali bo tudi tokrat končna lestvica bolj »politična«? »Ne. Mislim, da bo lestvica dejansko odražala realno stanje prvenstva. Faktorjev, ki bodo vplivali na končno zmago, bo seveda več. Tu so seveda sodniške odločitve in drugo.« Kaj pričakuješ novega, kot nogometni strokovnjak, od tega SP? (»Bistveno novega ničesar. Glede na to, da so imele ekipe sarazmerno malo časa za priprave, vsaj v začetni fazi bistvenih taktičnih novosti ne bo. Nekoliko več novosti lahkol pričakujemo proti koncu prvenstva, ko bo igra že precej izoblikovana in ko bo jasno, kdo in kje kaj igra.« Misliš, da bodo nova pravila bistveno vplivala na igro? »Mislim, da ne.« Je ves ta »hrup« za mundial upravičen, ko svet še vedno pretresajo vojne, socialne krivice itd. »Mislim, da moramo dati nogometu pravilno mesto in težo, ki jo ima v naši družbi. Katero težo dati temu svetovnemu prvenstvu, pa naj vsak sam presodi.« Za katero reprezentanco boš navijal? »Navijal bom za reprezentanco, ki bo predvajala lepši in prijetnejši nogomet. Moram takoj poveati, da je v tem trenutku taka ekipa Brazilija in zato bom zanjo tudi navijal.« Naštej nekaj protagonistov tega mundiala? »Ronaldo, Roberto Baggio, mladi Anglež Owen, nekateri Argentinci, pa tudi Mijatovič, Šuker in drugi.« Kakšno pravilo bi uvedel, da bi izboljšal nogometno igro? »To je precej zahtevno vprašanje, na katero je možnih več odgovorov. Vsekakor mislim, da je pristop trenerja do nogometnega problema tisti, ki odloča nato o igri. Recimo, če sta trenerjeva težnja in cilj ta, da ekipa igra napadalno in da doseže gol, potem bo igra dopadljiva. Nasprotno, če bo trener ubral obrambno taktiko, bo igra bolj zaprta z vsemi posledicami glede spektakla itd. Mislim, da je zato bistveno, kako posamezni trener pristopi do tega vprašanja.« Ali ni svetovno prvenstvo preveč ravzlečeno in predolgo? »Glede na to, da je na tem svetovnem prvenstvu veliko število ekip, drugih možnosti za skrčenje programa verjetno ni bilo. V nekaterih drugih športnih disciplinah sicer skušajo strniti spored, zato bi verjetno lahko tudi v nogometu poskusili kaj takega. Sicer pa po vsaki tekmi nogometaš potrebuje 48 ur, da kompenzira napor. Če potem upoštevamo še razne pdškodbe, je jasno, da je razdobje treh-štirih dni med raznimi tekmami tudi normalno.« (bi) VOLILNA KRONIKA V Krminu srečanje Orzan - Komel V ponedeljek sta se v Krminu sestala neodvisna slovenska kandidatka na levosredinski listi »Progetto cormonese« v Krminu, Elena Orzan in kandidat Levih demokratov za deželni svet v goriškem okraju Igor Komel. Kandidata sta analizirala stanje Slovencev v tej občini in ugotovila, da je sedanja uprava z županom Pasel-lijem bistveno in v pozitivnem smislu spremenila odnos do problematike naSe narodnostne skupnosti: po tej poti je torej nujno potrebno nadaljevati tudi v krmin-ski občini. Slovenska komponenta LD v Krminu torej podpira izbiro in poziva tamkajšnje volivce naj oddajo svoj glas Orzanovi, ki ima stvarne možnosti za iz-vobtev. Po štirih letih bo lahko torej ponovno vstopil v krminski občinski svet predstavnik naše skupnosti. Shod SSk v Štandrežu Na shodu v Štandrežu so o pomenu nedeljskih volitev spregovorili predsednik rajonskega sveta in kandidat SSk na tisti Oljke za občinske vohtve Božo Tabaj, županski kandidat Oljke Ario Rupeni in kandidat SSk za deželni svet na listi Ljudske sredine za reforme Ivo Jevnikar. V razgovoru z udeleženci, med katerimi so biti tudi kandidatka za občinski svet Erika Jazbar, dosedanji občinski svetovalec Bernard Špacapan, strankin pokrajinski predsednik Stefan Bukovec in pa kandidati za krajevni sosvet, so prireditelji ponovno poudarili pomen preferenčnih glasov, Ce hoCemo izvoliti svoje predstavnike, ki bodo zagovarjati pravice in zahteve slovenske narodnostne skupnosti. Govorniki so se odloCno zavzeli za novo občinsko upravo, ki bo znala prisluhniti problemom prebivalstva in bo občutljiva za pravice Slovencev. Ivo Jevnikar pa bo v deželnem svetu, Ce bo tja izvoljen, opravljal dragoceno povezovalno delo med krajevnimi in deželnimi oblastmi. Golob (DFS) za Rupenija Kandidat Demokratskega foruma Slovencev na listi Oljke Marino Golob izpostavlja vrsto negativnih pristopov, ki jih je Valentijeva uprava imela do vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v mestu. 2e dejstvi, da je načrtno »odstranila« vsako pobudo naše skupnosti v okviru priprav na tisočletnico mesta ter da se je kot edina uprava v povojnem Času opredelila proti zaščitnemu zakonu, potrjujeta, da je napočil čas za novo obdobje na goriški občini. Nedopustno bi bilo, ko bi prebivalci Gorice dovolili, da bomo v tretje tisočletje vstopiti z takšno upravo, ki ni znala v teh zadnjih letih poiskati svoje mesto v novih obmejnih dinamikah. Gorica naj postane mesto dialoga različnih kultur, stiCišCe dobromisleCih in laboratorij sožitja za tretje tisočletje. To lahko dosežemo le z zmago demokratične koalicije, ki podpira župansko kandidaturo Aria Rupenija. Jevnikar se nocoj predstavi v Doberdobu SSk vabi volivke in volivce z Doberdoba, Jamelj in Dola na srečanje, ki bo danes ob 20.30 na agriturizmu Pri Cirili v Doberdobu. Poleg pokrajinskega predsednika in tajnika SSk Stefana Bukovca in Aleša Riglja bo prisoten glavni kandidat slovenske stranke za deželni svet Ivo Jevnikar. Udeleženci bodo prejeti vsa navodila in informacije o volilnem programu Slovenske skupnosti, mogoCe pa bo tudi soočanje s kandidatom SSk o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo doberdobsko občino. Komel se bo srečal z doberdobskimi volilci Slovenski kandidat na listi Levih demokratov za Deželni svet Igor Komel se bo nocoj, 10. junija, srečal z doberdobskimi volivci. Pogovor bo potekal v prostorih občinske stavbe v Doberdobu s pričetkom ob 21. uri. Srečanja se bo udeležil tudi do-berdobski župan Mario Lavrenčič. Rupel in kandidati SKP v Gorici in Štandrežu SKP napoveduje sledeče volilne shode v Gorici: nocoj ob 20.30 v gostilni Primožič v drev. 20. septembra, kjer bodo Aldo Rupel, neodvisen kandidat na tisti SKP za deželni svet, Mitja Ožbot in drugi slovenski kandidati za občinski svet v Gorici srečali krajane Pevme, Oslavja, Stinavra in Podgore; jutri ob 10. uri pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu; v petek ob J7. uri pred blagovnico Coop pri Sv. Ani in zatem pred železniško postajo. Sodelujejo nosilec liste za občinski svet Otta-vio Romano, kandidat za deželni svet Al-do Rupel in drugi kandidati. Jutri zveCer ob 20.30 se bodo Aldo Rupel in kandidati SKP za občinski in rajonske svete sreCali z volilci v Štandrežu. Srečanje bo v domu Andreja Budala. Shodi LD v Gorici Slovenski kandidati Levih demokratov iz Gorice so nam javiti seznam volilnih shodov, ki se bodo v zadnjih dneh volilne kampbnije zvrstiti na Goriškem. V zvezi z občinskimi volitvami so napovedani: shod v Gorici, v Četrtek, 11. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu; nato pa še srečanja z volivci v Pevmi, Podgori, Stan-drežu, Stražicah in Placuti. Na omenjenih srečanjih bodo prisotni poleg slovenskega kandidata za deželni svet Igorja Komela še kandidata za goriški občinski svet Nataša Paulin in Marino Golob. Volilne pobude Zelenih Zeleni so predsinoci imeli v gosteh posl. Marca Boata, ki je podprl kandidata za žuapan Gorice"A. Bona in za deželo R. Fiorellija. Boato je spregovoril o propadu dvodomne komisije in izrazil zaskrbljenost, ker je Berlusconi nasedel manevrom Cossige in drugih sil, ki hočejo preprečiti reforme. Županski kandidat Zelenih Bon kritizira druge županske kandidate, ker v njihovih programih ni sledu o problemu odpadkov. Zeleni predlagajo ločeno zbiranje in predelavo odpadkov, s čemer je možen občuten prihranek na stroških (tudi za občane, ki plačujejo občini davek za smeti), še večje pa so koristi za okolje z zmanjšanjem onesnaževanja in prihrankom na surovinah. Bon bo danes dopoldne na voljo votilcem med 9.30 in 13. uro pred ljudskim vrtom. Po Fihiju danes v Gorici še lider Fl Berlusconi Po nastopu vsedržavnega predsednika NZ Gianfranca Pinija, ki je govoril vCeraj na Travniku, bo danes prišel podpret županskega kandidata Kartela svoboščin tudi sam lider Forza Italia Silvio Berlusconi, ki se bo kar tri dni zadržal v naši deželi. V Ronke bo priletel danes zgodaj popoldne. Ob 17. uri bo imel tiskovno konferenco v Palače hotelu ob 19.30 pa bo govoril na javnem shodu v kinu Corso, nakar bo odpotoval v Videm. Rupeni vabi Berlusconija na soočanje s kandidati Kandidat Oljke Ario Rupeni vabi Silvia Berlusconija na soočanje z ostalimi županskimi kandidati o konkretnih upravnih problemih Gorice. To zato, pojasnjuje, da nam ne bo spet pripovedoval o svojih osebnih sodnih zadevah in tudi, da nadomesti Gaetana Valentija, ki je vCeraj napovedal, da se ne bo udeležil danes najavljenega soočenje z drugimi kandidati. Fl: »Oljkarji lažejo in blatijo Valentija« Forza Italia polemizira s kandidatom Oljke Rupenijem in listami, ki ga podpirajo, Ceš da v volilni kampanji sistematično blatijo župana Valentija, da bi prikrili pomanjkanje lastnih programov. Leva sredina, trdi Fl, predlaga stvari, ki jih je sedanja uprava že zaCela uresničevati ali vsaj predvidela. Predstavnike Oljke obtožujejo, da nesramno lažejo o vsem, zlasti ko uvrščajo med neuresničene obljube Va-lentijeve uprave načrte kot so pašerela v Stražicah, 3. del avtoporta, prenova kompleksa v Ul. sv. Klare, ureditev Koma, ki so že ati pa bodo kmalu startali. Obtožbe o nesposobnosti zvraCajo na parlamentarca Oljke, ki da še nista dosegla denarja, da bi odsek Gorica - Vileš spremeniti v pravo avtocesto, pa tudi na samega Rupenija, ki da je po desetih mesecih zapustil APT, ne da bi rešil probleme podjetja. Formentini upa v balotažo Županski kandidat Severne lige Formentini napoveduje, da se bo on v balotaži pomeril z Valentijem, ker je paC Gorica desno usmerjena in Rupeni ne bo ponovil VolciCevega rezultata. Kandidat Lige za občinski svet Antonio Vecchia pa ironizira na raCun pravega vrveža popravil in predvolilnih “kozmetičnih” posegov. To pomeni: 1. župan si plačuje volilno kam-panijo z denarjem občanov; 2. nic se ni spremenilo v primerjavi s preteklostjo; 3. za Cisto in urejeno mesto bi bile potrebne volitve vsakih šest mesecev. VOLITVE / "ČRNA KNJIGA" VALENT1JEVE UPRAVE Podroben pregled štirih let “brezvladja” na občini V okviru volilne kampanije Oljke je občinski svetovalec Crocetti pripravil podroben obračun neuresničenih obljub Nekaj so posplošene kritike in ocene, nekaj drugega je podrobna analiza rezultatov in neuspehov ob upoštevanju programskih dokumentov, navedb, zaključkov, ki jo je z veliko mero doslednosti in velikim potrpljenjem naredil dosedanji občinski svetovalec in pred štirimi leti tekmec župana Valentija v balotaži Bruno Crocetti. Na več kot dvajsetih straneh dosjeja z naslovom »Štiri leta brezvladja v Gorici« je analitično prikazan potek štiriletnega mandata Valentijeve uprave, ki se še zmeraj otepa s težavami, ki jih je imela ob svojem nastopu. Konkretnih rezultatov je bilo bore malo in celoten mandat je avtor opredelil v podnaslovu, ki se po- menljivo glasi: »Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni«. Dokument, ki temelji predvsem na spremnih poročilih občinskih proračunov za leta 1995, 1996, 1997 in 1998, pa tudi na nekaterih statističnih podatkih o utripu gospodarstva na Goriškem, so predstavili predsinoci na srečanju z novinarji v volilnem štabu županskega kandidata Oljke, SKP in tiste »Isontino per l’Eu-ropa« Aria Rupenija. Srečanja so se udeležili poleg Rupenija tudi predstavniki strank in gibanj, ki sodelujejo v koaliciji Oljke. Iz različnih zornih kotov so podčrtali neprimernost, da bi mesto prav v trenutku pomembnih odločitev in sprememb (n.pr. širitev Evropske skupnosti) vodila koalicija, ki je v štirih letih zapravila veliko priložnosti: po eni strani ni znala uresničiti nekaterih pomembnih načrtov, ki jih je podedovala od prejšnjih uprav, po drugi pa sama ni bila sposobna predstaviti in začeti uresničevati novih programov in načrtov. Celotno delovanje Valentijeve uprave je označevala improvizacija, so poudarili govorci, kar je posledica pomanjkanja globalne vizije razvoja -sistema, kakor ga označuje županski kandidat Rupeni. Podčrtali so tudi popolno osamljenost uprave v deželnem kontekstu pa tudi v sodelovanju in povezovanju z drugimi občinami na Goriškem. V drugem obdobju mandata so bili narejeni določeni poskusi v odpiranju proti vzhodu in sodelovanju z Novo Gorico, vendar konkretnejših rezultatov do zdaj ni. Ugotovitve sestavljalca dosjeja so dokaj preproste, in tudi resnične: desnosredinska koalicija, ki je do zdaj skušala upravljati v mesto, je še zmeraj pogojena z ozko in v preteklost usmerjeno vizijo odnosov s Slovenijo. Ne gre namreč pozabiti, da je upravo prevzela v trenutku uveljavljanja “posebne” politike desnosredinske koalicije v odnosu do Slovenije. S tako vizijo in s takimi izhodišči tudi v prihodnje ni pričakovati bistvenih sprememb in odpiranja. Kaj šele, da bi taka politika lahko nudila bodočnost mladim. ŠPORTNI VRTEC / OB KONCU VADBENE SEZONE PRI SZ DOM ^ Otroci so se predstavili s poligonom Vadbi, ki ponuja prvi stik z osnovnimi prvinami telesne vzgoje, je sledilo 30 otrok S prikazom osnovnih telovadnih vešCin, ki so se jih naučili med letom, so najmlajši Domovci imeli svoj zaključni telovadni nastop. Gre za otroke, ki obiskujejo redne vadbene ure pri odseku športnega vrtca go-riškega športnega društva. Ker je šlo za zadnjo vadbeno uro v tej sezoni, je društvo povabilo starše vseh otrokj da si ogledajo, kako je med letom potekal pouk splošne telesne vzgoje in sledijo ne-tekmovalnemu poligonu. Otroci so se pomerili v premagovanju raznih ovir ter staršem dokazali, da so dokaj dobro osvojili osnovne športne prvine, to je gibe in veščine splošnega značaja, ki bi jih moral kasneje, ne glede na izbrano panogo, obvladati vsak športnik. Na začetku sezone, septembra in oktobra lani, se je vadbenih ur udeleževalo nad 30 otrok iz dveh mestnih slovenskih vrtcev. Sredi sezone je zaradi otroških bolezni število prisotnih precej padlo, proti koncu sezone pa se je prisotnost zopet povečala. Kot je že skoraj deset let v navadi, je tudi letos društvo Dom poskrbelo za prevoz iz vrtcev v telovadnico, kamor so jih po vadbi prihajali iskat starši. Otrokom so letos sledile tri vaditeljice: Damijana ČešCut, Katja Cu-lot in Francesca Bruno. Ob koncu telovadnega prikaza so otroci prejeli priznanje za vztrajnost ter priložnostno darilo. Otroci in njihovi starši so ob slovesu obljubili, da bodo v prihodnjem letu ponovno stopili v telovadnico; nekateri bodo telovadili pri športnem vrtcu, starejši pa bodo pristopili k nekoliko zahtevnejšim oblikam telesnokultumih zvrsti. itttj ROMANS / OBISK UČENČEV IZ ŠEMPETRA Za mlade meja ni več ovira Dopisovanju sta sledila prijetno srečanje in skupen izlet Sončnega majskega jutra so se učenci 6. b razreda osnovne šole iz Šempetra odpravili na skupen izlet z vrstniki nižje srednje šole iz Ro-mansa. Ker so si dijaki dopisovali že dober mesec, je srečanje potekalo sproščeno, brez strahu in zadreg, ki so tako značilni za odrasle. Za prijetno razpoloženje so že v uvodnem delu srečanja poskrbeli šempetrski učenci s kratko lutkovno predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico. Igrico so zaigrali v večnamenskem prostoru šole v Gradišču in med občinstvom poželi veliko priznanja in odobravanja. Zgodbico so doživeto zaigrali v angleškem jeziku in jo popestrili s pesmimi. Po kratkem skupnem programu so si mladi v spremstvu profesorjev ogledali zodovinske zanimivosti Čedada (na sliki). Pred vrnitvijo domov so se uCencem in učiteljem pridružili še predstavniki krajevnih oblasti iz Romansa. V govorih so naglasili pomen zbliževanja mladih z obeh strani meje, še posebej zato, ker jezikovne razlike ne predstavljajo veC nikak* ne ovire. Po nasmejan1 obrazih udeležene® srečanja lahko sklepam0’ da je prisrčno navez0^ vanje znanstev in prl), teljstev mladim že uspe uresničiti. VOLITVE / POBUDA POKLICNIH ZBORNIC NOVA GORICA / PRI MEBLU NOVICE Županski kandidati na soočenju s tehniki Arhitekti, inženirji in drugi načrtovalci želijo izboljšati (doslej slabe) odnose z upravitelji Danes odprtje Sejma obrti in podjetništva V petek čezmejni posvet Žalitve in grožnje A. Ruplu zaradi slovenščine na Travniku Aldo Rupel, ki kot znano kandidira za deželni svet na Isiti SKP in je v tem svojstvu na nedavnem shodu z vsedržavnim tajnikom stranke Bertinottijem na Travniku spregovoril slovensko, je včeraj zaradi svojega nastopa prejel žaljivo oz. grozilno pismo. Pustili so mu ga v poštnem nabiralniku Feiglove knjižnice. V njem ga zmerjajo s»s’ciavo di merda«in mu napovedujejo, da»ne boš več govoril v tistem pankrtskem jeziku na svetem trgu«. Rupel je o zadevi obvestil kvesturo. Na pobudo poklicnih zbornic in združenj tehničnih poklicev je prišlo včeraj do prvega neposrednega soočenja med županjimi kandidati v Gorici. Povabilu arhitektov, inženirjev, geometrov, geologov, agronomov ter kmetij-jih in industrijskih izvedencev se je odzvalo pet kandidatov, vsi razen skalnega desničarja Cosme. Čeprav je bila vsebina srečanja precej tehnična, Rezana pač na vprašanja, k1 p obliže zanimajo pripadnike navedenih strok, na njem ni manjkalo nekaj Polemičnih iskric kot tudi 116 poudarkov na vPrašanja, ki zanimajo jrso javnost. Predsednik zbornice arhitektov Massi-^o Rocco je uvodoma Predstavil namen srečanja, ovedal je, da so predstavniki poklicnih združenj nstanovili koordinacijski °dbor, ki naj bi usklajeval njihove dejavnosti in od-nose z javnimi upravitelji, kdede le-teh so predlagali ustanovitev permanentnega posvetovalnega omizja, ki ga tehniki ponujajo bodočim občinskim upraviteljem kot instrument za boljše poznavanje in učinkovitejše reševanje gradbenih, urbanističnih in vseh načrtovalskih problematik, pri katerih je njihovo znanje lahko v pomoč upravi. V ozadju predloga pa gotovo stoji tudi kratek stik, do katerega je prišlo v odnosih med poklicnimi združenji in upravo župana Gaetana Valentija, ki je z novim pravilnikom izključila predstavnike poklicnih zbornic iz občinske gradbene komisije. Valenti se je včeraj opravičeval, češ da so zbornice imenovale svoje predstavnike brez posvetovanja z vsem članstvom, konflikt pa je skušal omiliti s splošnim sklicevanjem na potrebo po dialogu in sodelovanju. Njegovo zadrego so izkoristili drugi kandidati. Kandidat leve sredine Ario Rupeni je pozdravil pobudo tehnikov in soglašal, da je treba čimprej odstraniti sporno določilo. Naglasil je tudi potrebo po prenovi gradbenega pravilnika in po sodelovanju med upravitelji in tehniki, ki so izraz strokovnosti in civilne družbe. Kandidat Zelenih Alessandro Bon je pohvalil pobudo in zlasti prizadevanje po interdisciplinarnem pristopu do vprašanj, podčrtal pa je tudi, da bi morah pri ocenjevanju posameznih načrtov v večji meri upoštevati njihovo kakovost in učinke na teritorij. Miche-le Formentini (Severna liga) je pristavil, da bi morali privilegirati krajevne načrtovalce, kandidat lista Obiettivo Gorizia Vittorino Marzaroli pa je, sklicujoč se na svoje zdravniške izkušnje, podkrepil splošno ugotovitev, da je pri upravnih izbirah treba upoštevati znanje in priporočila strok. Slovenski minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek bo danes imel pozdravni nagovor ob odprtju Sejma obrti in podjetništva v Novi Gorici. Sejem bodo odprhs ob 11. uri na sejmišču v poslovno trgovskem centru Meblo, kjer bo deloval vse do nedelje, 14. junija. Vse dneve bo sejemski program ponujal obiskovalcem poleg možnosti ogleda raznolike ponudbe obrtniških in malih podjetij s Primorske in širše okolice vrsto srečanj, predstavitev, posvetov. Danes bo po otvoritvi in nastopu jazz orkestra Big band ob 12. uri predsatvitev turistične ponudbe Goriške, ob 12.30 prva od modnih revij, ki si bodo sledile vse dneve sejma, ob 16. uri pa predavanje o novostih v zakonu o varstvu potrošnikov. Posebnega pomena bo v okviru sejma srečanje slovenskih podjetnikov iz Italije in severnoprimorske regije Med nami ni meja II. Prireja ga v petek ob 13. uri Gospodarska zbornica za Severno Primorsko skupaj z novogoriško Obrtno zbornico in Slovenskim gospodarskim združenjem Gorica. Po pozdravih Rina Velikonje in Igorja Orla (SGZ) bosta predavala Laura Mo-destino o pomenu in vlogi Storitvenega centra pri navezovanju novih stikov in Drago Tomšič (SGZ) o obmejnem sodelovanju podjetništva in obrti. SINAGOGA / JUTRI ODPRTJE Muzej o židovski kulturi »Jeiuzalem na bregu Soče« Sinagoga v Ascolijevi ulici bo postopoma spremenjena v muzej. V objektu bodo namreč uredili dve stalni zbirki, poleg tega pa bodo v sinagogi prirejali tudi občasne razstave. Objekt bo tako postal zanimiv za obiskovalce mesta. S postavitvijo stalne zbirke o židovski prisotnosti v Gorici bodo skušali zapolniti vrzel v odkrivanju in poznavanju goriške preteklosti s posebnim ozirom na skupnost, ki je doživela tragičen konec v novembru leta 1943 z množično deportacijo. Druga stalna zbirka pa bo likovnega značaja. Na ogled bo namreč 22 gra- fičnih del znanega go-riškega misleca in likovnika Carla Michelstaed-terja. Razstavo bodo dopolnili z videoprojekcijo o življenju in misli C. Michelstaedterja. Pobudo za ustanovitev muzejskih zbirk so poimenovali »Gerusalemme sullTsonzo« (Jeruzalem na bregu Soče). Uresničilo jo bo občinsko odbor-ništvo za kulturo v sode-.lovanju z združenjem Prijateljev Izraela. Odprtje novega muzeja bo jutri, 11. junija, ob 19.30. Obiskovalci bodo imeli vanj vstop ob nedeljah med 10. in 13. uro ter ob petkih, sobotah in ponedeljkih med 16. in 19. uro. iSpNIKA / SRHLJIVA NESREČA ŠTANDREŽ / NA PRAZNIKU ŠPARGLJEV Mlad motorist izgubil roko Učenje na odseku Gorica - Vileš Le dva dni po podobni esreci, ki se je v nedeljo Ppnoči zgodila na držav-i1 cesti na Majnicah in v ateri sta dva mlada mo-ki sta pri tem ime-, ^ zvrhano mero sreče, °bila samo lažje telesne P°skodbe, je včeraj zjutraj j^slo spet do čelnega Cenja med motorjem in Černobilom. z Nesreča se je tokrat 50dila na avtocestnem 1 Cepu med Gorico in Vi-pr eirb kake 4 kilometre y ®d vstopno postajo v 7 ll6Su. Nekaj minut pred p’1:iro sta čelno trčila fiat j °; s katerim se je 27-p Graziano Gomiscek Cj !al v smeri proti Gori-t6’111 motor honda, na ka-su,6111 se )e v nasprotni Si eri peljal 22-letni Mas-■jA10 Valle iz Tržiča. Cerije je bilo tako silovi- to, da je motorist dobesedno poletel in obležal na asfaltu kar sto metrov od kraja nesreče. Prvim reševalcem se je ponudil srhljiv prizor. Valleju je namreč dobesedno odtrgalo levo roko, leva noga pa je bila povsem razmesarjena. Na kraj so poklicali helikopter reševalne službe 118, ki je težko ranjenega fanta prenesel v Porde-non, kjer so mu zdravniki z zahtevnim kirurškim posegom skušali rešiti nogo. Prognoza je pridržana, kaže pa da ni v življenjski nevarnosti. Vzroke nesreče ugotavlja prometna policija. Do čelnega trčenja je prilo na sredini cestišča. Po nesreči je bil odsek Gorica-Vileš več kot dve uri zaprt za promet. Nagrajeni fotoamaterji in mladi “umetniki” V okviru poletnega praznika so v nedeljo priredil' tudi tradicionalno srečanje pritrkovalcev Ob letošnjem tradicionalnem prazniku špargljev so v Standrežu razpisali tudi fotografski natečaj na temo Stan-dreški sprehodi. Komisija v sestavi Silvan Pit-toli, Fabio Devetak in Dimitrij Brajnik je prejela v oceno 21 del sedmih avtorjev. Posnetki so bili, kakor so nam zaupali, zelo zanimivi in kvalitetni. Na prvo mesto se je uvrstil Viktor Selva, drugo mesto je pripadlo Tanji Rakar, tretje pa Damjanu Paulinu. Zanimanje je bilo precejšnje, sodelovali pa so v glavnem domači, štandreški fotoamaterji. Za natečaj prispele fotografije so bile razstavljene; obenem pa so razstavo dopolnili še z izborom del Viktorja Selve. V okviru praznika so priredili tudi otroški slikarski ex tempore v soboto, 30. maja. Udeležilo se ga je 45 mladih umetnikov iz otroškega vrtca, osnovne in nižje srednje šole. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Rami-ra Bric, Marinka Leban in Silvan Bevčar je pregledala vse izdelke in pohvalila predvsem risbe otrok iz vrtca. Sestavila je sledeče prednostne lestvice: vrtec - štiri enakovredne nagrade prejmejo Luca Dellisanti, Veronika Srebrnič, Greta Zavadlav in Mateja Zavadlav; L in II. razred osnovne šole - prva Tina Del Fabbro, drugi Mitja Marchi, tretja Mateja Nanut; IH., IV. in V. raz- red osnovne šole: prva Lara Simoneta, drugi Peter Romanut, tretja Rebeka Bemetič. Posebno priznanje prejme 5. razred osnovne šole Franc Erjavec iz Standreža, ki se je udeležil tekmovanja s sorazmerno največjim številom učencev. Nazadnje gre omeniti še srečanja pritrkovalcev, šesto po vrsti, ki so ga priredili v okviru Praznika špargljev v nedeljo. Srečanja se je udeležilo pet skupin, po dve iz Vipave in iz Ajdovščine ter skupina iz Šempetra. Vse sodelujoče skupine so prejele spominsko listino, j najmlajša in tista, ki je j prišla od najbolj daleč, ' se pravi obe skupini iz Vipave, pa tudi pokal. Recital pianista Jana Bratoža in podelitev klavirskih diplom Danes se predstavi goriškemu občinstvu mladi pianist Jan Bratož, doma iz Divače. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je nadaljeval študij klavirja v eksperimentalnem razredu prof. S. Gadžijeva na Centru E. Komel v Gorici. Z današnjim samostojnim recitalom zaključuje študij na goriški glasbeni ustanovi. Predstavil bo naslednji program: J.S. Bach, Preludij in Fuga v Cis-duru, J.S. Bach, Preludij in Fuga v As-dum, L.v. Beethoven, Sonata op. 27 št. 1 v Es-duru, F. Liszt, Variacije na temo Johann Sebastian Bach»Weinen, Klagen, Sorgen, Zagen«, F. Liszt, Etuda»Eroica«v Es-duru, S. Rahmaninov,»Etudes- % Tableaux«v h-molu op. 39, D. Šostakovič, Preludij in Fuga v Des-duru. Koncert bo ob 20.30 v komorni dvorani KG Lojzeta Bratuža. Ob koncertu bo tudi podehtev diplom slušateljem Dvoletne klavirske šole, ki je bila v Gorici v šolskih letih 1995/96 - 1997/98. Diplome bo podelil predsednik Zveze glasbenih šol Primorske prof. Borut Logar. Prošnje za uporabo šolskih telovadnic vložiti do 30 t.m. Pokrajinska uprava opozarja interesente, da imajo športna društva čas do 30. junija, da vložijo morebitne prošnje za uporabo telovadnic višjih srednjih šol v sezoni 1998/99. Obrazce dobijo v uradu za šport na Pokrajini (tel. 385285), za informacije pa je na voljo zelena številka 167252891. KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10- 22.30 »II grande Lebowski«. Jeff Bridges in Steve Busce-mi. (Vstopnica 8.000 Mr) VITTORIA 3 17.45-20.00-22.00 »Arancia meccanica«. Stanley Kubrick. Prep. ml. pod 14. letom. (Vst. 8.000 Ib) CORSO Zaprto. Jutri: 17.30 prenos nogometne tekme Italija-Cile na velikem ekranu. Prost vstop. H SOLSKE VESTI PRIREDITEV ob koncu šolskega leta bo danes ob 14.15 v OS Alojza Gradnika v Steverjanu. Nastopih bodo malčki iz otroškega vrtca z igrico Mojca Pokrajculja, učenci osnovne šole pa z igrico Marjetka išče zlato srečo. Na prirrditvi bodo podelili tudi bralno značko. NIŽJA SREDNJA SOLA »IVAN TRINKO« vabi na zaključno šolsko prireditev, v petek, 12. junija, ob 20.30 v KG »L. Bratuž«. Nastopih bodo dijaki sedeža v Gorici in oddeljenih razredov v Doberdobu s pesmijo, recitacijami in prizorčkom o Martinu Krpanu. Gostovala bo skupina dijakov Pedagoškega liceja »Simon GregorčiC«iz Gorice z glasbeno živalsko pravljico. Izkupiček bodo namenili po potresu prizadetemu prebivalstvu v dolini Soče. ft KONCERTI GLASBENA MATICA GORICA prireja jutri, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici proslavo»35 let šole Glasbene matice v Gorici«, Vabljeni!. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 18. jtmija, ob 20.30 predsatvitev zgoščenke Slovenec sem, go-riškega tenorja Dušana Kobala in tržaškega pianista Aleksandra Vodopivca, ki je izšla ob 150-letnici prve izdaje Prešernovih poezij. Zi OBVESTILA OBČINA SOVODNJE pri-reja ob občinskem prazniku badicionalno razstavo vin 1. tekmovanje v pripravi domačega kruha. Odprtje obeh razstav bo v soboto, 20. junija. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce, upokojence in kmetijske podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav lahko po-služijo njenega urada v Gorici (Ul. Malta 2), ki je odprt vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644. H RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je do 15. junija odprta razstava risb učencev slovenskih osnovnih šol iz Gorice na temo Maček Muri in Martin Krpan. Ogled ob delavnikih od 9. do 13 in od 16. do 18. ure in med prireditvami. V DEŽELNEM AVDITORIJU je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob praznikih, pa od 10. do 13. ure. : : LEKAR~ DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVV1DENT1, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezera, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI Danes: 9.00, Norma Man-zano vd. Del Medico iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. SVET Sreda, 10. junija 1998 KOSOVO / SLABI IZGLEDI ZA SRBSKO POLITIKO Miloševič je sklical svet za obrambo ZRJ Po sankcijah strah pred vojaškim posegom BEOGRAD, BRUSELJ - Potem ko ga je mednarodna skupnost zaradi Kosova stisnila v kot, je jugoslovanski zvezni predsednik Slobodan Miloševič včeraj povsem nepričakovano sklical jugoslovanski vrhovni svet za obrambo, na katerem so skoraj gotovo proučili kosovske zaplete. Miloševič je doslej zavračal sklic seje, ker ni hotel priznati izvolitve črnogorskega predsednika Mila Djukanoviča, ki je tudi član sveta. Kot kaže, pa so razmere vsem zbežale iz rok, tako da je Miloševič včeraj prvič sedel skupaj z mladim črnogorskim reformatorjem, ki ne skriva svojega nasprotovanja Miloševičevi politiki. Prav na Kosovu, tej zibelki srbske kulture in državnosti, je Slobodan Miloševič gradil svojo pohtično bodočnost. Sedaj pa so se nad Kosovom zgrnili temni oblaki in Miloševič noče ostati edini strelovod, ko bo izbruhnila prava nevihta. Evropska unija in ZDA so že sprožile sankcije proti Srbiji, v petek se bo v Londonu sestala kontaktna skupina, ki je povabila tudi Ibrahima Rugovo, zveza Nato pa že proučuje najrazličnejše možnosti. Ne izključujejo niti vojaške opcije kot »skrajne možnosti, če vsa ostala prizadevanja ne bi zalegla«. Kot prvi korak bi lahko po mnneju nekaterih članic na Kosovo poslali opazovalno misijo. Nekatere članice se celo zavzemajo za prepoved preletov in nadzor zračnega prostora (no fly zone). Nizozemski obrambni minister Joris Voorhoeve se je včeraj odkrito zavzel za vojaško posredovanje na Kosovu, »če je potrebno, tudi brez specifičnega mandata Varnostnega sveta OZN«. Kot možnost je omenil letalske napade na določene vojaške in policijske sile ter napovedal, da bo predlog podal na zasedanju zavezniških obrambnih ministrov konec tedna. Rusija vsekakor ne bo privolila v napotitev enot zveze Nato na Kosovo, je poudaril ruski obrambni mi- nister Igor Sergejev, ki se je z ruskim predsednik Jelcinom udeležil pogovorov z nemškimi voditelji. Tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski pa je včeraj'v Bonnu izjavil, da je spričo kosovske krize srečanje ruskega predsednika Borisa Jelcina in Slobodana Miloševiča »zelo verjetno«, vendar se bo treba o datumu srečanja dogovoriti še z Miloševičem. Nemški kancler Helmut Kohl je ob koncu dvodnevnih nemško-mskih vladnih pogovorov izrazil prepričanje, da bo Rusija uporabila svoj vpliv pri rešitvi krize na Kosovu, Jelcin pa se je izrekel proti nasilnemu posredovanju v tej nemimi pokrajini »od zunaj«. Beograd lahko torej računa na delno podporo Rusije, ki se ni pridružila sankcijam proti Srbiji, Kosovo kot notranje jugoslovansko vprašanje obravnava tudi Kitajska, tako da bodo morah na Kosovu ukrepati skoraj gotovo mimo Varnostnega sveta. VATIKAN / V 84. LETU STAROSTI Umrl je kardinal Agostino Casaroli Skoraj trideset let je s potrpežljivostjo tkal vatikansko politiko do komunističnih režimov VATIKAN - V rimski bolnišnici Colum-bus je v 84. letu starosti prejšnjo noč umrl kardinal Agostino Casaroli, zunanji minister papežev Pavla VI. in Janeza Pavla H. v letih hladne vojne ter nekdanji državni sekretar Janeza Pavla H. Agostino Casaroli je bil rojen v kraju Castel San Giovanni pri Piacenzi leta 1914. Pri 23-ih letih je bil posvečen v duhovnika, leta 1940 pa je vstopil v vatikansko diplomacijo. Leta 1961 ga je takratni papež Janez XXIII. imenoval za podsekretarja Kongregacije za izredna cerkvena vprašanja, nato pa ga je papež Pavel VI. postavil za sekretarja Sveta za javna dela Cerkve. Papež Janez Pavel H. je Casarolija leta 1979 razglasil za kardinala. Istega leta je postal državni sekretar Svetega sedeža za odnose z državami in si posebej prizadeval za navezavo dialoga med Cerkvijo in komunističnimi režimi vzhodne Evrope. Vatikansko diplomacijo je vodil do leta 1991, ko se je upokojil, njegovo funkcijo pa je prevzel kardinal Angelo Sodano. Casaroli je skoraj trideset let uresničeval vatikansko »Ostpolitik«. Veselega in po- zornega značaja je bil prava legenda svetovne diplomacije, saj mu je uspelo tudi tam, kjer bi marsikomu spodletelo. Vsi so mu enostavno pravih msgr. Casaroh, tudi ko je postal kardinal. Obiskal je skoraj vse prestolnice nekdanjih komunističnih držav Vzhodne Evrope in je sodeloval pri pisanju helsinške Listine o človekovih pravicah, tako da je med pariškim zasedanjem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v šah poudaril, da je edini, ki je podpisal helsinško listino. Bil je prvi vatikanski državni sekretar, ki je po oktobrski revoluciji obiskal Sovjetsko zvezo. Sklenil je sporazume z Madžarsko in z nekdanjo Jugoslavijo. V najbolj mračnem obdobju hladne vojne mu je torej uspelo vzpostaviti »modus vivendi« s komunističnimi režimi. Bil je neutrudljivi tkalec dialoga, ki se ni ustavil pred nobeno oviro in jo z nasmeškom in potrpežljivostjo premagal. Ob sožalnih izjavah Vatikanu, ki prihajajo iz vsega sveta, so vsi poudarjah njegovo nenadomestljivo vlogo pri uresničevanju medblokovske odjuge v Evropi. Kardinala Casarolija bodo slovesno pokopah v petek. NOVICE NEMČIJA / NA ZASEDANJU V BDI VČLANJENIH NEMŠKIH INDUSTRIJCEV Scalfaro na Kitajskem tudi o kočljivih temah PEKING - Spoštovanje človekovih pravic, odprava smrtne kazni in popolna obsodba vseh jedrskih poskusov so bile teme, o katerih je s kitajskim predsednikom Jiangom Zeminom spregovoril italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro med včerajšnjim madnim delom obiska na Kitajskem. V več kot poldrugoumem pogovoru je Scalfaro svojemu sogovorniku »jasno« prikazal tradicionalne italijanske zahteve. Sogovornika sta našla skupni jezik le glede jedrskih poskusov, ki sta jih odločno obsodila in zahtevala, da mednarodne organizacije enako obsodijo vse države, ki izvajajo jedrske poskuse. Glede ostalih dveh kočljivih tem je Jiang Zemin pohvalil Scalfarovo »odkritost in odločnost«. Vsekakor je glede teh tem Italija po Scalfarovih besedah za »dialog in ne za kontrapo-zicijo«. Italijanski predsednik je tudi navedel, da smrtna kazen ne zmanjšuje kriminala, a kot kaže ni prepričal svojega sogovornika. Jiang Zemin je seveda poudaril, da so najboljši izgledi za še dodatno poglobitev sodelovanja med Italijo in Kitajsko. Po obisku je podtajnica v zunanjem ministrstvu Patrizia Toia podpisala skupno izjavo in sporazum na znanstvenem področju. Dinijevi pogovori na Kubi HAVANA - Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je med včerajšnjim pogovorom s svojim kubanskim kolegom Robertom Robainom navedel, da Italija »z zanimanjem« gleda na razvoj dogodkov na Kubi in da si želi s Havano »iskren dialog«. Svojemu sogovorniku se je Dini zahvalil za topli sprejem in poudaril, da Italija s prijateljskim duhom gleda na Kubo in da ima Rim ima ves interes za poglobitev odnosov med Kubo in Evropsko unijo. Italija se torej zavzema za postopno vključevanje Kube v mednarodni kontest, kar pa mora vzporedno soupadati z večjo demokratizacijo na otoku. Grozljiv rasistični umor v ZDA VVASHINGTON - Trije belci, ki naj bi pripadali rasistični organizaciji »Arijska nacija«, so v Ja-sperju (Teksas) na zverinski način umorih 49-let-nega čmopoltega invalida Jamesa Byrda. Morilci so Byrda, ki se je ponoči sprehajal po ulici, najprej preteph, ga privezali na kamion in z vehko hitrostjo vlekli nekaj sto metrov, nato pa so mu odrezali glavo. Zločince so hitro odkrili, sodih pa jim bodo po hitrem postopku. General Abubakar prevzel oblast v Nigeriji LAGOS - Načelnik generalštaba nigerijske vojske general Abdusalam Abubakar je po ponedeljkovi smrti predsednika Sanija Abashe včeraj zaprisegel kot novi nigerijski predsednik. Novi predsednik je že napovedal, da bo spoštoval Abashovo obljubo in oktobra razpisal politične volitve. Nigerijska opozicija je že obsodila Abubakar jev o imenovanje, ker po njenem vojska noče izpustiti oblasti iz svojih rok, tako da bodo tudi oktobrske volitve vse prej kot svobodne. Prodi nemškim industrijcem prikazal »novo Italijo« Njegov poseg je prepričal, saj ni skrival zaposlitvenih in drugih težav, s katerimi se Italija še spoprijema BONN - Predsednik italijanske vlade Romano Prodi se je včeraj udeležil skupščine v BDI včlanjenih nemških industrijcev. V svojem posegu je prikazal »novo Italijo«, kot državo, ki je kos svojim odgovornostim, ki je trdnejša in odgovornejša. Ita-lijansko-nemško prijateljstvo je po njegovem pravi »temeljni kamen« za Evropo in je obnovil napore italijanske vlade zadnjih dveh let pri mesničevanju Maastrichtskega sporazuma. »Nedvomno imamo še vedno ogromen javni dolg, a v finančno-gospo-darskem programskem ETIOPIJA-ERITREJA / ZARADI OBMEJNEGA SPORA Novi spopadi, obstajajo pa tudi izgledi za mimo rešitev Obe državi bosta prej ali slej primorani pristati na pogajanja ASMARA, ADIS ABEBA -Kljub mednarodnim pozivom k miru so etiopske in eritrejske enote tudi včeraj nadaljevale hude boje, ki so izbruhnili na obmejnem področju v bližini mesta Za-lambessa. Očividci poročajo, da so etiopske enote naletele na hud odpor, ko so poskušale znova zavzeti Zalambesso; mesto je na začetku junija zasedla Eritreja. V spopadih je bilo več mrtvih in ranjenih, na tisoče ljudi pa je zbežalo z območja bojev. Eritrejski predsednik Isayas Afevverki je včeraj izrazil bojazen, da bi prišlo do stopnjevanja nenapovedane vojne med državama. Ponovil je svoj predlog o nepo-srednjih pogajanjih z Etiopijo, a je vztrajal, da je treba predhodno demihtarizirati celotno obmejno območje. Ni se strinjal s tujim posredovanjem, ker bi po njegovem tujci še dodatno zapletli celotno zadevo. Z nevarnostjo, da bi se sedanji obmejni spopad razširil, pa se ne strinjajo poznavalci krajevnih razmer, ki so prepričani, da bo VVashingtonu prej ali slej uspelo državi prepričati, naj sedeta za pogajalsko mizo. Obe sta namreč proameriško usmerjeni in strateško pomembni kot protiutež fundamentalističnemu Sudanu. Obmejni spopadi so navsezadnje stara dediščina nekdanjih kolonialnih meja. S takimi spori so se soočale in se še soočajo tudi druge afriške države, tako da bodo prej ah slej dobili kako kompromisno rešitev. Rino Serri, italijanski podtajnik, ki je v italijanskem zunanjem ministrstvu zadolžen za afriška vprašanja, bo prihodnji teden odpotoval v Asmaro in Adis Abebo. Italija se je končno odločila, da bo tudi sama poskušala posredovati. Napoved italijanskega posredovanja so v Asmari pozitivno ocenili, kar vzbuja upanje, da bodo prej ali slej sedanji spor premostili. Veselje Eritrejcev ob razbitinah pri Asmari sestreljenega etiopskega miga (lelefoto AR) dokumentu je predvideno 3-odstotno letno zmanjšanje tega dolga* tako da bo leta 2006 padel pod 100% bruto domačega proizvoda,« je poudaril Prodi, ki je dodal, da bi lahko storili še več, a bi tako zavrli napredek j11 povzročili težave. Prodi je poudaril pomen »usklajevanja« z vsemi družbenimi silami, ki je edina pot po kateri se je lahko država spoprijela z vsemi svojimi težavami vključno z vprašanjem pokojnin-Poudaril je tudi, da bodo skrbstveno vprašanje rešili do leta 2012 in s ponosom navedel, da je glede privatizacij Italija med prvimi v Evropski uniji in da bo p° tej poti tudi nadaljevala. Glede dvostranskih odnosov je Prodi navedel, da trgovinska menjava med državama znaša kar 60 milijard mark (približno 60 tisoč milijard lir). Pri tem je spomnil, da je glede nemškega izvoza Italija četrti, za Italijo pa je NemCij3 tretji trgovinski partner-Prodi ni niti prikril ita' lijanskih težav in odkrit0 spregovoril o zaposlitve' nem razkoraku med južn° in severno Italijo. »HoC® mo homogeno državo m na tej poti nas čaka 56 ogromno dela,« je poim3 ril Prodi. Po ekonomskm se je Prodi dotaknil tudi političnih vprašanj predV sem glede širjenja Evrp pske unije proti vzhodu n pri tem poudaril, da moj3 ta imeti Nemčija in Kalil isto vizijo. Po kasnejših komej) tar j ih nemških industrij cev (na sliki AP s Pr® dijem) je poseg predse nika italijanske vlade p1® pričal nemške industrij0, ki niso skoparih s hvalm cami na njegov raC^1flf Predsednik BDI Hans-0 Hankel je navedel, da 1 Italija zanesljiva država da nima dvomov v njen trdnost. J Vaš bančni partner v poslovanju -s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 RAZPRAVE / ZELO USPELA POBUDA SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Podpredsednik Zdmženja Triesle Futura F. Pacorini in projektni vodja L Susmel orisala Trst prihodnosti Zadovoljstvo zaradi podpore slovenskih gospodarstvenikov - Če projekt steče, se bo Trst temeljito spremenil TRST - Če se bo projekt za Trst prihodnosti začel uresničevati, to fiesto ne bo več tako, kot je. Ljudem, so dolga desetletja preprečevali njegov razvoj, bo namreč spodmaknil tla pod nogami, kar dokazuje tudi neracionalno, žolčno nasproto-Vanje nekaterih tržaških krogov, ki Se namesto argumentov poslužujejo deformiranja stvarnosti. Imobilizem namreč ni značilnost tukajšnjega Prebivalstva, ki je pokazalo presene-iljivo veliko navdušenje za projekt, anipak njegovega vodilnega razreda. S temi besedami je predsednik tržaških industrijcev Federico Paco-rini, eden od duhovnih očetov Projekta za Trst prihodnosti (Trieste kutura), politično opredelil zamisel, ki je pred natačno letom (10. junija 1997) dobila tudi formalni okvir z Ustanovitvijo Združenja Trieste Fu-tura. Vanj se je od vsega začetka vključilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je torej med Ustanovnimi člani in ki je v ponedeljek zvečer povabilo Federica Pa-cprinija kot podpredsednika in Lu-cia Susmela kot projektnega menedžerja Združenja Trieste Futura isicer je predsednik Science Parka) Ua srečanje v slovenski krog. V Gre-8°rčičevi dvorani v Trstu se je zbra-0 lepo število podjetnikov in zlasti Urlajših članov SDGZ, katerega predsednik Marino Pečenik je pri predstavitvi gostov poudaril, da vidi slo-Venska stanovska organizacija v lUojektu kakovostni skok in zmago ded zaprtostjo in konservativnimi ežnjami, ki so v preteklosti prevladovale v mestu. p Za pobudnike projekta je bilo po eoorinijevih besedah zelo razve-Seljivo, da je SDGZ zamisel od vsega 2ačetka podpiralo, kajti slovenska gospodarska skupnost je sicer majh-de. toda živahna. Trieste Futura pa P°tebuje prav to živahnost, željo po spreminjanju in razvoju, je dejal Pa-c°rini, ki je naši skupnosti tudi priz-al. da je sprejela zamisel brez in-^trumentalizacij. Zdaj imamo štiri 0 Sest let časa za uresničitev načr-°v> do vstopa Slovenije v Evropsko dijo, kajti potem se bo naša geo-^ufska lega s prenehanjem meje te-deljito spremenila, je poudatil Paco-ldi, ki je podrobno orisal proces .ojevanja projekta in kosensez, ki ga 6 Pobuda doživela med prebivalst-our in stanovskimi združenji (zbra-jP je bilo za 1, 85 milijarde lir kapi-,a> članov pa je več kot 200), kar je djboljsi dokaz o tem, da imobilizem lastnost tržaškega prebivalstva, djpak tistih, ki ga predstavljajo. Kot rečeno, ima Trst zdaj štiri do šest let časa za uresničitev kompleksnega načrta, kajti potem bo meja proti vzhodu odpadla in mesto mora medtem izrabiti možnosti in konsolidirati svoje strateške izbire. Preden je zamisel o Trstu prihodnosti postala idejni projekt, so jo njeni pobudniki preverili v stikih z vsemi dejavniki, od gospodarskih do političnih in seveda med prebivalstvom. Startna točka je bila pristaniški sistem, področje, ki je Trstu že v preteklosti omogočilo izjemen razvoj, in ki je veliko bolj reaktivno od industrijske dejavnosti. Projekt izhaja iz ponovne uporabe starega pristanišča, a zagotavlja tudi novemu pristanišču prostor za nadaljnjih 20 let razvoja. Se posebno, ker je danes govoriti o novem pristanišču pravi nesmisel, saj je tudi to že zastarelo, o čemer govori podatek, da ima 70 let star regulacijski načrt (nov je v pripravi). Izjema je le sodoben Adria terminal, z načrtom Trieste Futura pa se bo pristanišče moderniziralo in širilo proti Miljam, medtem ko bodo površine in strukture starega pristanišča prešle v sklop mesta. Tam naj bi nastala vrsta novih dejavnosti z marino za mednarodno klientelo, z gospodarskim razstaviščem, centrom offshore in World Trade Centrom (WTC) kot nosilnimi poli, ob katerih naj bi se razvile hotelske in gostinske dejavnosti, trgovina, servisni in kongresni center, uradi itd. Tretja tranša projekta zadeva temeljito preureditev podobe mesta, od vstopne prometnice v Barkovljah do Nabrežja, kar naj bi iz Trsta naredilo eno najlepših mest v Evropi. Pacorini je pri tem zavrnil očitke kritikov projekta (npr. o možnosti nepremičninskih špekulacij, izgube delovnih mest itd.) in dejal, da bo s predvideno investicijsko vrednostjo 1.200 do 1.500 milijard lir to nedvomno najpomembnejši projekt, kar jih je kdajkoli doživel Trst. O značilnostih in izvedljivosti projekta, tudi s finančnega vidika, je podrobno govoril dr. Susmel, ki je ocenil, da gre za globalni odgovor na potrebe Trsta, za katerega pa je potrebno politično-vladno soglasje in stalno vzdrževanje splošnega konsenza. V daljšo razpravo se je po izvajanjih gostov vključila dolga vrsta udeležencev zanimivega in zelo uspelega večera, med katerimi so bili tudi visoki konzularni predstavniki Slovenije s konzulom Vlasto Valenčič in vicekonzulom Zdenko Simonovič (ki je zagotovila, da konzulat z velikim zanimanjem spremlja projekt) ter ZRJ s konzulom Petrom Pavičem, (vb) Federico Pacorini, predsednik SDGZ Marino Pečenik in Luciana Susmel na ponedeljkovem večeru (Foto Kroma) Wind tretji upravljalec mobilne telefonije RIM - Tretji koncesionar za mobilno telefonijo v Italiji bo - poleg Tima in Om-nitela - družba Wind, ki je premagala tekmeca Picien-ne in Telon. Prav po tem vrstnem redu so namreč tehniki razvrstili ponudbe, ki so prišle na vladni razpis in ki jih je včeraj soglasno potrdil pristojni ministrski odbor pod vodstvom premiera Romana Prodija. Wind je italijan-sko-francosko-nemško zavezništvo, v katerem so Enel (51%), Deutsche Telekom in France Telecom (vsak s 24, 5%) in ki si je že priborilo ko-censijo za fiksno telefonijo. Kmalu srečanje mešane zbornice TRST - V pripravi na skorajšnje srečanje mešane delovne komisije za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Slovenijo AC-COA (bivša zbornica Ital-Jug) bo jutri v Trstu pripravljalno srečanje vseh zainteresiranih ustanov in organov. Pri tem sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje in njena sekcija za mednarodno trgovino in storitve. Ta bo tudi zbirala predloge članov in jih posredovala ustreznim organom. V zvezi s tem pa lahko gospodarstveniki, ki delujejo na mednarodnem področju, dobijo podrobnejše informacije tudi na tajništvu SDGZ v Trstu (040/362949). • - T I NOVICE Banka Antonveneta formalizirala ponudbo za prevzem Friuladrie PORDENON - S pismom predsedniku ljudske banke Friuladria Angelu Scottiju, je vodstvo pado-vanske ljudske banke Antoniana Veneta formaliziralo svojo ponudbo za prevzem večinskega lastništva pordenonske banke (ta ima mrežo 89 agencij, 8.000 milijard lir skupnih zbranih sredstev, 55 milijard lir čistega dobička). Upravni svet Friuladrie je v preteklih dneh napovedal sporazum z banko In-tesa, ki namerava ustanoviti v Furlaniji - Julijski krajini novo kontrolirano banko z združitvijo agencij Friuladrie in okrog 60 izpostav nekdanje banke Cattolica del Veneta. O novi ponudbi Antonvenete v Pordenonu še niso razpravljali, odločitev pa bo najbrž odvisna od »teže ponudb«; govori se, da je Antonveneta pripravljena odšteti za Friuladrio 1.500 milijard lir. Italijan eden od osmih generalnih direktorjev ECB FRANKFURT - Francesco Papadia iz Banke Italije bo eden izmed osmih generalnih direktorjev Evropske centralne banke. Imnovanja so bila izvedena na včerajšnjem sestanku izvršnega sveta, Papadia pa bo odgovoren za izvajanje monetarne in menjalniške politike ter za investiranje rezerv. 51-letni Francesco Papadia, ki je delal v italijanski centralni banki od leta 1973, je bil zadnja tri leta njen zastopnik pri Evropski komisiji v Bruslju, kot član italijanske delegacije pa je sodeloval v pogajanjih za maastrichtski sporazum. 9. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1737,00 1763,00 nemška marka 977,00 993,00 funt šterling 2829,00 2884,00 švicarski frank 1173,00 1198,00 belgijski frank 46,71 48,71 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 non/eška krona 229,00 239,00 švedska krona 218,00 228,00 kanadski dolar 1181,00 1221,00 portugalski eskudo 9,10 10,00 nizozemski gulden 858,00 883,00 avstrjski šiling 137,80 142,15 španska pezeta 11,10 12,20 grška drahma 5,49 6,29 irski šterling 2439,00 2519,00 japonski jen 11,94 12,84 avstralski dolar 997,00 1.067,00 madžarski florint 7,00 9,00 hrvaška kuna 255,00 280,00 slovenski tolar 10,30 10,55 9. JUNIJ 1998 v Ul IAH 9. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1732,00 1782,00 ameriški dolar 1751,190 nemška marka 977,00 995,00 EKU 1940,840 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 985,03 nizozemski gulden 859,00 884,00 francoski frank funt šterling 293,750 2862,670 belgijski frank 46,90 48,70 nizozemski gulden 873,890 funt šterling 2809,00 2899,00 belgijski frank 47,749 irski šterling 2440,00 2535,00 španska pezeta 11,602 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,600 grška drahma 5,60 6,08 irski šterling 2483,010 kanadski dolar 1180,00 1215,00 grška drahma 5,818 švicarski frank 1173,00 1198,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,618 1201,670 avstrijski šiling 137,90 142,40 japonski jen 12,516 slovenski tolar 10,40 10,65 švicarski frank 1187,650 avstrijski šiling 139,990 norveška krona 234,410 švedska krona 223,180 finska marka 324,080 MILANSKI BORZNI TRG 9 JUNIJ 1998 INDEKS MIB 30: -1,23 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 24.788 -1,75 La Fondiaria 11.206 -1,26 Bca di Roma 3.596 -1,72 Mediaset 11.784 +0,93 Bca Fideuram 11.314 +2,76 Mediobanca 24.409 -1,49 Bca Pop.M 1 15.640 +0,01 Montedison 2.394 -0,82 Benetton 37.469 -3,20 Olivetti 2.660 -0,59 Comit 10.321 -1,41 Parmalat 3.637 -0,65 Credit Edison 10.016 15.949 +2,66 -2,74 Pirelli Spa 6.107 -2,72 Eni 12.600 -1,33 Ras 27.695 -0,53 Fiat 7.849 -1,71 Rolo 44.329 -0,68 Generali 59.506 -0,61 Saipem 10.081 -2,05 Imi 30.419 -0,78 San Paolo To 28.430 -0,66 Ina 5.643 -0,45 TIM 11.837 -1,79 Italgas 8.143 -1,82 Telecom Ita 13.811 -1,22 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOVICE SAK končal sedmi CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so prvenstvo 1997/98 v avstrijski regionalni ligi zaključili na sedmem mestu med 14 ekipami. Igralci trenerja Reinharda Telbana so se v zadnjem krogu na domačem igrišču od svojih navijačev poslovili sicer s porazom proti enajsterici St. Florian iz Zgornje Avstrije (0:1), obenem pa brez večjih problemov dosegli zastavljeni cilj - obstanek v ligi. Zaradi hudih finančnih težav moCno pomlajena ekipa je v prvenstveni sezoni 1997/98 v 26 tekmah osvojila 38 točk - slavila je devet zmag, enajst tekem se je končalo neodločeno, le šestkrat pa je ekipa zapustila igrišCe kot poraženec. Tudi razmerje pri zadetkih je bilo pozitivno (38:32). Velik korak k podvigu v 2. avstrijsko zvezno ligo pa je storila združena ekipa celovške Austrie in beljaškega VSV-a: z zmago v gosteh proti Gratkor-nu je moštvo osvojilo naslov prvaka regionalne lige sredina (3. divizija) in si tako zagotovilo nastop v kvalifikaciji proti prvaku regionalne lige vzhod Untersiebenbrunnu. Prva tekma bo že v torek v Nižji Avstriji, povratna tekma, kjer pričakujejo blizu 5000 gledalcev, pa bo konec tedna v celovškem štadionu. (I.L.) Končni vrstni red: 1. Austria/VSV 53 točk, 2. Voitsberg 52, 3. Gratkom 45, 4. Wolfsberger AC 41, 5. St. Florian 40, 6. Pliberk 39, 7. SAK 38, itd. Peter Wrolich 34. DUNAJ/CELOVEC - Koroški Slovenec Peter »Paco« Wrolich, ki je na 50. kolesarski dirki po Avstriji nastopil v majici avstrijske reprezentance, je jubilejno dirko končal na 34. mestu. Na 1281 kilometrov dolgi dirki je za zmagovalcem Švicarjem Beatom Zbergom zaostal 28:27 minut. V razvrstitvi po točkah je Wrolich osvojil 20. mesto. 23-letni študent prava i^ LoC na Baškem jezeru s svojim nastopom ni bil najbolj zadovoljen (»Dirka po Avstriji mi očitno lezi ne najbolje«), višek letošnje sezone naj bi bil zanj nastop na Tour de la Venier in nato še na državnem prvenstvu. (I.L.) Vukovič trener Salonita LJUBLJANA - Nekdanji igralec odbojkarjev kanalskega Salonita Mijo Vukovič je novi trener tega kluba. Vukovič - letos je nastopal v vrstah prvaka FuZinarja, je na trenerskem mestu zamenjal Dragutina Sukra, ki se je poslovil po sedmih letih uspešnega dela. Kanalsko moštvo je doslej Ze zapustil Sibencan Mario Bašelovič, z Latvijcem Ilmarjem Belodi-som pa še potekajo pogovori. Kot vse kaže, bo okostje ekipe ostalo nespremenjeno, saj naj bi najpomembnejši igralci podpisali nove pogodbe. Prvi podajalec Nikola Vidič bo sicer odšel na sluzenje vojaškega roka, a bo vseeno lahko treniral in igral. Blizu vrnitve domov je Gregor Jerončič, v igri pa je še nekaj slovenskih igralcev in kakovosten tujec. Moštvo bodo skušali tudi pomladiti in vanj vključiti nekaj obetavnih kadetov, ki so v pretekli sezoni brez izgubljenega niza osvojili državni naslov. V naslednjem letu bo Salonit domače tekme odigral v novi dvorani v Kanalu. (STA) AVTOMBILIZEM / RELI PO GRČIJI Škot McRae prvi v Grčiji Zadnji dan se je petkrat zamenjal v vodstvu z Auriolom DELFI - Škot Colin McRae (Subaru) je zmagovalec relija Akropolis v Grčiji, osme letošnje preizkušnje za' svetovno prvenstvo. Drugi je bil Francoz Didier Auriol (Toyota) z zaostankom 20 sekund, tretji pa Finec Juha Kankkunen (Ford), ki je zaostal 45 sekund. V skupnem seštevku vodi McRae s 36 točkami pred Sainzem z 31, tretje mesto pa delita svetovni prvak Finec Tomi Maekkinen in Kankkunen s 24 točkami. McRae je z zmago ponovil svoj uspeh na tem reliju iz leta 1996. Zadnji dan relija se je za prvo mesto krčevito boril z Auriolom, voznika sta se petkrat zamenjala v vodstvu. »Ta zmaga je bila težko priborjena, tako težko, kot je zahteven ta reli. Vozil sem taktično, na začetku smo sicer nekaj izgubili, a se je ob koncu dobro izteklo,« je bil navdušen zmagovalec McRae, lanski drugouvrščeni v svetovnem prvenstvu, ki je letos slavil že na treh relijih. Auriol, ki je vodil še dve hitrostni preizkušnji pred ciljem, pa je bil razočaran: »Prav na koncu relija mi je dovod goriva začel povzročati težave. Mislim, da me je to stalo zanesjive zmage.« Lanski zmagovalec Spanec Carlos Sainz s Toyoto ni bil nevaren, saj je imelo njegovo vozilo težave s krmiljenjem, smolo pa je imel tudi svetovni prvak Maekkinen, ki je odstopil že v prvi hitrostni preizkušnji. V letošnji sezoni je tako ni končal kar polovice preizkušenj. r JADRANJE / DRŽAVNA SELEKCIJSKA REGATA n Arianna Bogateč premočno prva V petih plovih dvakrat na prvem mestu Miran Guštin 12. Johana Križnič 21. Ni slučaj, da Maršala povzema ime po enem najokusnejših vin na svetu. Mesto na Siciliji je namreč obdano z mnogimi vinogradi, začetek vinogradništva pa sega v oddaljen čas, med 6. in 8. stoletjem pred našim štetjem, ko je bilo mesto trgovsko središče Feničanov. No, Maršala se je nasmehnila tudi naši Arianni Bogateč, članici TPK Sirena in najboljši jadralki pri nas, ki je na zadnji državni selekciji za nastope na evropskem in svetovnem prvenstvu v razredu europa premočno premagala vseh 34 tekmecev obeh spolov in dosegla svojo letos drugo zmago na absolutni lestvici. Skupno je organizator izpeljal pet regat. Prvi dan so bile na sporedu tri ob jasnem vremenu in z vetrom, ki je pihal z močjo od 4 do 8 metrov na sekundo. Drugi dan je bilo oblačno, veter pa šibkejši (od 2 do 4 m na sekundo). Verjetno zato, da bi regato približali gledalcem oziroma turistom ah radovednežem, so plovi potekah zraven obale, a ta izbira ni bila posrečena, ker bi bila re- gata na odprtem morju privlačnejša in tehnično bolj zahtevna. Arianna je zmagala v prvi in zadnji regati, enkrat zasedla 3. mesto, enkrat 4. dvanajsto mesto na 4. regati pa je Črtala iz končne lestvice. Za zmago se je potegoval še mladi Neapeljčan Vincenzo Sorrentino. Poleg Bogatčeve sta nastopila še dva naša tekmovalca. Miran Guštin (Sirena) je pristal na 12. mestu, mlada Johana Križnic (Cupa) pa je bila 21. in druga med mladinkami. Rezultati: 1. Arianna Bogateč (Sirena) 9 točk (1, 3, 4, 12, 1); 2. Vincenzo Sorrentino (CV Napolitano) 10 (4, 2, 2, 2, 20); 3. Diego Battisti (CVRoma) 16 (9, 4,1,13, 2); 12. MMiran Guštin (Sirena) 44 točk (10, 11, 11, 16, 12); 21. Johana Križnič (Cupa) 76 točk (26, 28, 25, 8, 17). V torek, 16. tega meseca bo v Nepalju začetek državnega prvenstva za ženske, ki bo ravno tako štel kot selcekcija za mednarodna prvenstva, na njem pa bo Bogatčeva naskakovala svoj že osmi naslov državne prvakinje. Rimini-Krf-Rimini: Puh in Kosmina imata 19 milj prednosti RIMINI - Slovenska jadrnica Gaia Legend pod vodstvom krmarjev Mitje Kosmine in Dušana Puha uspešno nastopa na 15. mednarodni sredozemski regati Rimini-Krf-Rimini. Po 44 urah jadranja je Gaia Legend v vodstvu, pred drugouvrščeno italijansko jadrnico Rivero di Rimini pa ima 19 milj prednosti. Slovenska jadrnica je italijanski zasledo-valki pobegnila ponoči, ko je v višini polotoka Gragano ujela vetrovni rob nevihte, Italijani pa so obtičali v začasnem brezvetrju. Krmarja Puh in Kosmina sta napovedala, da bo Gaia Legend polovico 1000 milj dolge regatne poti dosegla v noči s torka na sredo. Za naslednje dni je napovedano poslabšanje vremena z močnim jugom, tako da bo drugo polovico regatne poti mogoče prejadrati bistveno hitreje kot prvo. Zato utegne slovenska posadka celo postaviti nov hitrostni rekord regate, ki ga je leta 1993 dosegel ita-Ujanski Pegasso s 128 urami in 17 minutami. TENIS / MOŠKO IN 2ENSKO DEŽELNO PRVENSTVO UNDER Polovičen izkupiček za Gajine fante Dekleta novinke v tej kategoriji I - Pavel Ukmar polfinalist v Gradežu V teniških mladinskih prven-stvih se je za večino mladinskih kategorij končala prva faza deželnega prvenstva, Gajeve ekipe pa se niso uvrstile v naslednji del. Sodeč po končnih rezultatih so bili najbližji uvrstitivi v polfinalni del fantje, ki so natopah v kategoriji under 14, saj so v svoji skupini z dvema zmagama in dvema porazoma, pristali na drugem mestu. V zimskem času je ekipa dobro delala, okrepila se je s prihodom Pavla Umarija, ki se je pridružil Juriju Danevu, Alessandru Cossuti in Amedeu Vivianiju. Tik pred prvim nastopom pa si je Alessandro Cos-sutta zlomil roko, tako da je bilo prvenstva zanj konec še pred začetkom. Odločujoč za končni rezultat je bil predvsem nerodni poraz v prvem kolu proti TG Porcia z 1:2, ko sta se obe izgubljeni srečanji odločili v tretjem setu po gotovem vodstvu naših. Ob dveh ekipnih zmagah je treba podčrtati predvsem doprinos Pavla Umarija. Pavel je z uradnimi nastopi začel komaj letos, tako da se mora, ob precej dobrem tehničnem znanju ter fizičnih sposobnostih, predvsem otresti med igro precejšnje napetosti, ki ga ovira, da bi igral bolj zbrano in učinkovito. Poleg prvenstvenih je opravil tudi nekaj nastopov na deželnih turnirjih, najuspešnejši pa je bil prav pred kratkim v Gradežu, kjer je šele v polfinalu s 6:3, 6:2 klonil pred močnim nasprotnikom. Z eno samo zmago v štirih kolih so zaključila letošnje pr" venstvo dekleta v kategoriji under 14. Morena Calzi, Urška Daneu in Anja Pertot so bile letos novinke v tej kategoriji h1 jim to lahko delno štejemo v opravičilo za ne prav dober izkupiček, vsekakor pa bodo morale odslej vec igrati, da bodo pridobile več sigurnosti na igrišču. Upamo, da se bo omenjenim trem tenisačicam ob rednem treningu priključila tudi Fanika Starec, ki je že letos pokazala vidne napredke. ROKOMET / KRAS SKLENIL PRVO SEZONO V 2. SLOVENSKI LIGI »Italijanska« ekipa, ki je presenetila sebe in druge Kras v številkah Končni vrstni red 2. SRL - zahod: Žabnica 34, Alples Železniki 30, Jezersko 28, Kras 14. Duplje 10, Hrvatini 3. Najboljši strelci: 1. Šinkovec (Alples) 122, 2. Vidic (Jezersko) 112, 3. Meglic (Duplje) in Kavaš (Jezersko) 96, 5. Vremec (Kras) 91, 9. Nait (Kras) 72. Krasovi strelci: (v oklepaju število nastopov): Martin Vremec 91 (17). Davide Nait 72 (13), Aleks Milic 53 (17), Fabio Bogateč 47 (17), Massimo Costanzo 35 (12), Gabriele Raseni 34 (17), Alan Ober-dan 24 (11), Adriano Vinci 14 (14), Gorazd Milič 8 (18), Roberto Bidovec 2 (2), Tomaž Ban 2 (8). Sedemetrovke: 1. Jezersko 113 (83 zadetkov, 73,45%), 2. Žabnica 88 (64 zadetkov, 72,72%o), 3. Kras 60 (43 zadetkov, 71,66%) Fair play: 1. Kras (število opominov 39, izključitve v minutah 132, diskvalifikacije 0). Po dvajsetih tekmah se je za Kra-sove rokometaše zaključila prva sezona v rokometnem prvenstvu v Sloveniji. S končnim 4. mestom so Mahničevi fantje zagotovo presenetili vse nasprotnike, ki si ob začetku prvenstva zagotovo niso pričakovali, da bi jim lahko neka »italijanska« ekipa enakovredno konkurirala. Lahko celo rečemo, da bi lahko bila končna uvrstitev višja, če ne bi bilo med prvenstvom toliko poškodb. Ekipa je namreč v popolni postavi igrala celo boljše kot vodilni moštvi Zabnic in Jezerskega, okrnjena pa je izgubila proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Hrvatinov. Nestalnost v igri je prišla do izraza zlasti v spomladanskem delu prvenstva, ko sta Krasovo sedmerko, zaradi poškodb, zapustila oba zunanja beka Nait in Costanzo. Mahničevi fantje so prvi del prvenstva začeli odlično in ob koncu jesenskega dela, zasedli zavidljivo 3. mesto. Pri tem je potrebno omeniti, da so se poleg standardnih igralcev izkazali tudi novinci Gorazd Milic, Malalan in Ban. Upoštevajoč, da sta bila Milič in Malalan na nekaterih tekmah tudi več kot deset let mlajša od bolj izkušenih nasprotnikov, je bil njihov krstni nastop v ligi res spodbuden. O prvem uradnem nastopu neke naše ekipe v državnem prvenstvu Slovenije, smo se pogovorili s Kraso-vim vratarjem Igorjem Glavino, ki je bil eden od podbudnikov selitve moštva v Slovenijo. »Za nastop v Sloveniji so bili trije razlogi: prvič, slovenska moštva so nedvomno boljša od italijanskih, drugič, na nek način bomo s svojo odločitvijo nekako zapisani v zgodovini zamejskega športa, tretji razlog je ekonomski. Dolga potovanja v Ve-neto in na Tridentinsko, v FJK dragih ekip namreC ni, bi bili za nas enostavno predraga, morali bi se odpovedati igranju.« Kako so vas sprejele ostale ekipe v ligi? »Vse ekipe so že od vsega začetka prijateljsko sprejele naše moštvo.« Kaj pa navijači? Presenečeni so bili, ko so izvedeli, da pravzaprav nismo tujci. Iz pogovorov z njimi pa smo spoznali, da marsikdo sploh ni vedel, da v Trstu obstaja slovenska manjšina.« Pri vas že več let igra tudi nekaj italijansko govorečih igralcev. Kaj oni menijo o tej radikalni sprememb? »Z leti so se 100% vključili v mentaliteto Krasa, nekateri poznajo že lepo število slovenskih besed. Ko je na igrišču prišlo do sporov, ki so za rokomet običajni, prevajanje ni bilo potrebno...Nastopanje v Sloveniji tudi zanje pomeni edinstveno izkušnjo.« Razlika v kakovosti igre med italijanskimi in slovenskimi prvoligaši je precejšnja. Velja to tudi za vašo ligo? »Vsekakor. To se je pokazalo, ko smo odigrali prijateljsko tekmo z eh) po, ki vodi v italijanski C ligi. KljllD okrnjeni postavi smo gladko zmag3 li.« _ Za konec, kateri so vaši načrti 28 prihodnjo sezono? , ^ »Namen odseka je nadaljevati nastopanjem v slovenski ligi, saj sO1 videli, da je ta varianta za n®1 vsekakor bolj zanimiva. Odkar 113 stopamo v Sloveniji, se je tudi z31?,, manje novincev povečalo. Pridobi smo nekaj mladincev, tako da zdaj računamo na vključitev n°v\a ljudi v prvo ekipo, s tem pa si seve tudi zagotovljamo prihodnost«. ŠPORT .. V DOBERDOBU / GORSKA KOLESA SK Devin prvi na ekipni lestvici Pokala pomladi Zadovljiva udeležba - Skoraj 40 tekmovalcev se je udeležilo Pokala pomladi z gorskimi kolesi, ki 8a je v nedeljo v Doberdobu organiziralo domače društvo Hrast. Glede na hudo Vročino, je to vsekakor zadovoljiva ude-e2ba. Naj pristavimo, da se je letos pr-viC udeležilo tudi nekaj tekmovalcev Jjalijanskih društev, kar kaže, da postaja doberdobska prireditev zanimiva tudi 23 Sirsi krog ljubiteljev tega športa. Organizacija tekmovanja je bila zelo oobra, pri tem pa gre velika zasluga tudi ^omerilski službi, za katero je v celoti Poskrbel SK Devin. Devinčani so bili tudi ekipno naj-“rdjsi, poleg tega so imeli najštevilnejšo Predstavništvo. Drugi je bilo SPDG, tretji PaKKSilec. Izidi: Baby sprint: . 1- Davide De Benedetto, 2. Ivana Da-^olis, 3. Kevin Ponzetta. Cicibani: .1- Erik Danielis, 2. Danijel Ferlež (oba "Padost), 3. Katerina Marušič (SPDG), 4. Uean Petean, 5. Michele Visintin, 6. Iva-na Černič (Hrast). Prvič tudi italijanski klubi Naraščajniki: 1. Simone Lenarduzzi (Ruda), 2. Aleksij Ferlež, 3. Davide Selva, 4. Patrick Ponzetta. Mladinci: 1. Davide Glavina (Devin). Veterani A: 1. Longino Ferro (Coce’n Bike Team), 2. Denis Bensa, 3. David Coceani (oba Silec), 4. Marjan Vogrič (01ympia), 5. Alexander Coceani (Silec), 6. Klaudio Peric (Hrast), 7. Robert Devetta, 8. An-drea Puggioni, 9. Fabio Leghissa. Veterani B: 1. Giancarlo Milocco (Coce’n Bike Team), 2. Andrej Vogrič (01ympia), 3. Jablanscek Janko, 4. Igor Lakovič. Veterani C: 1. Danilo Bergamasco (Devin), 2. Edi Marušič, 3. Loris Nanut (oba SPDG), 4. Edi Borgo (Cadaiaco), 5. Marino Glavina (Devin), 6. Maurizio Primosi (Devin), 7. Valentino Medeot (Cadaiaco), 8. Jože Guštin (Devin). Društvena lestvica 1. Devin MTB, 2. SPDG, 3. Silec, 4. Coce’n Bike Team, 5. Mladost, 6. 01ym-pia, 7. Ruda, 8. Cadaiaco Ruote, 9. Hrast. Med veterani v odbojki Trst še vedno pred Gorico Slovenska goriska odbojka že več let prekaša tržaško, a med veterani ostaja Trst 3a prvem mestu! Na tekmi nekdanjih tržaških in goriskih odbojkarjev v telovadnici CIympie v okviru tedna odbojke »Pallavolando« so namreč Tržačani zmagali s 3:2. . 1 Pa jim bilo lahko, saj so Goričani v setih že vodih z 2:0, vendar so nato popustih 111 se niso več pobrah, čeprav je bila njihova ekipa v povprečju mlajša. »Kljub vse-11111 je prišla na dan izkušenost Trsta, saj gre za igralce, ki so vsi po vrsti igrah v vi-s°kih ligah (A in B, op. ur.), v ekipi Gorice pa razen mene in Mirka Špacapana, so vsi igrah na nižji ravni,« je povedal Igor Orel, eden od pobudnikov srečanja, ki se je P° petih setih igre v prijetnem ozračju nadaljevalo do poznih ur v neki znani resta-Vraciji. .. Zmagovih Trst so zastopah Guido Neubauer, Učo Jurkič, VValter Veljak, Eho Car-. * Serij Stančič, Igor Zadnik, Edi Vodopivec in Božič Grilanc. Za Gorioco pa so grah Ivan Plesničar, Mirko Špacapan, Igor Orel, Marjan Cemic, Luciano Cemic, l0že Gej, David Mučič, Franko Mervič, Rajko Petejan in Ivo Devetak. Na sklepni prireditvi PK Bor prikaz osvojenega znanja Ud kratkim je bila v bazenu na Alturi sklepna prireditev PK Bor, ki so se je Za elež^i otroci plavalnih tečavej, medtem ko so bili člani tekmovalne skupine V^eni s tekmami. Letošnja sklepna prireditev ni bila tekmovalnega značaja, del skupina je pokazala, kaj je med letom delala in kaj se je naučila. Plavalni s° končali s štafetami. Sledilo je nagrajevanje vseh udeležencev in družab-Srečanje z zakusko, ki jo je pripravilo društvo v sodelovanju s starši. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. MAJA DO 26. SEPTEMBRA 1998 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.12), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke (7.05) (*) 2.35 (IR) Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (2 03) 5.35 (IR) Tržič (5.58), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28), Benetke (7.41 ).(*) 6.33 (R) Portogruaro (5.12), Tržič (6.09) - ne vozi ob praznikih. 5.56 (IC) Tržič (6.19), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39), nadaljuje 7.01 (D) Portogruaro (5.40), Tržič (6.33) - ne vozi ob praznikih. (*) 6.58 (R) Tržič (7.21), Portogruaro (8.14), ne vozi ob praznikih. (*) 7.21 (E) iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič 7.19 (E) Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke (6.57). (9.18). 7.52 (D) Portogruaro (6.44), Tržič (7.26) - ne vozi ob praznikih. 7.53 (IC) Tržič (8.16), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33), nadaljuje v Salerno. 8.50 (E) () iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogruaro (7.49), Tržič 9.00 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59).(‘) 9.20 (R) (8.26). Portogruaro (8.00), Tržič (8.53) - ne vozi ob praznikih. 10.24 (IR) Tržič (10.58), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59) - ne vozi ob praznikih. 9.31 (E) Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.23), Tržič (9.06). 11.00 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).(‘) Tržič (12.23), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47). Benetke (13.59).(‘) 10.48 (IR) Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.43), Tržič (10.25).(*) 12.00 (IR) 11.11 (IR) Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.43), Tržič (10.25) - ne vozi ob praznikih. 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Benetke (14.59). Tržič (14.23), Portogruaro (15.03), Mestre (15.47), Benetke (15.59).(*) Tržič (14.48), Portogruaro (15.46) - ne vozi ob praznikih. 11.58 (E) Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.38), Tržič (11.34). 14.00 (IR) 13.48 (IR) Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.43), Tržič (13.25).(*) 14.18 (R) 14.48 (IR) Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.43), Tržič (14.25).(*) 14.52 (IC) Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43). 16.01 (IC) iz Salerna, Mestre (14.22), Portogruaro (14.58), Tržič (15.37). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), Tržič (15.58).(*) Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.04), Tržič (16.43). 15.00 (D) Tržič (15.23), Portogruaro (16.03), Mestre (16.47), Benetke (16.59). 16.21 (D) 16.00 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.03), Mestre (17.47), Benetke (17.59).f) 17.07 (IC) 16.19 (IC) Tržič (16.42), Portogruaro (17.21), Mestre (17.59), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom). 17.48 (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.43), Tržič (17.25).(*) 17.00 (D) Tržič (17.25), Portogruaro (18.16).(*) - ne vozi ob praznikih 18.48 (IR) Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.43), Tržič (18.25).(*) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.43), Tržič (19.25). 17.29 (E) Tržič (17.52), Portogruaro (18.36), Mestre (19.14), Benetke (19.25). 19.48 (IR) 17.39 (R) Tržič (18.08), Portogruaro (19.20), - ne vozi ob sobotah 20.42 (R) Benetke (18.30, Mestre (18.42), Portogruaro (19.30), in ob praznikih. Tržič (20.16). (*) 18.00 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.03), Mestre (19.47), Be- 20.48 (IC) Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.43), netke (19.59).(‘) Tržič (20.25).(*) 18.57 (E) Tržič (19.21), Portogruaro (20.04), Mestre (20.46), Benetke (20.57). 21.52 (IC) iz Milana, Mestre (20.12), Portogruaro (20.49), Tržič (21.28). 19.26 (R) Tržič (19.55), Portogruaro (20.55) - ne vozi ob sobotah 22.17 (IC) iz Rima, Mestre (20.37), Portogruaro (21.14), Tržič in ob praznikih. (21.53). 20.00 (IR) Tržič (20.23), Portogruaro (21.03), Mestre (21.47), Be- 23.12 (R) Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogruaro (22.01), netke (21.59). Tržič (22.45). 20.22 (E) Tržič (20.45), Portogruaro (21.23), Mestre (22.04) - na- 23.53 (E) Benetke (21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.45), daljuje v Ženevo. Tržič (23.28). 22.30 (E) Tržič (22.53), Portogruaro (23.37), Benetke (0.17), nadaljuje v Rim. (") - »Zeleni« vlak 0 »Zeleni« vlak - samo ob sobotah. Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.12 (D) Tržič (5.27), Gorica (6.00), Videm (6.32) - ne vozi ob praznikih.)*) 6.41 (D) Vdem (521), Gorica (5.52), Tržič (6.14)-ne vozi ob praznikih.f) 5.43 (R) Tržič (6.12), Gorica (6.37), Vdem (7.14) - ne vozi ob praznikih. (*) 733 (R) Vdem (6.01), Gorica (6.38), Tržič (7.02) - ne vozi ob praznikih.f) 6.16 (D) Tržič (6.41), Gorica (7.04), Vdem (7.32) - ne vozi ob praznikih.)*) 7.43 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.20) - ne vozi ob praznikih.f) 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Vdem (8.10)-ne vozi ob praznikih.)*) 828 (R) Vdem (7:00), Gorica (7.34), Tržič (7.58).(*) 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Vdem (8.21).(*) 833 (D) Videm (7.28), vozi preko Palmanove in Cervignana, Tržič (8.07) - 8.06 (R) Tržič (835), Gorizia (9.00), Vdem (9.36) - vozi samo ob praznikih. ne vozi ob praznikih. 8.13 (D) Tržič (8.38), Gorica (9.01), Vdem (9.31)-ne vozi ob praznikih. 8.40 (D) Vdem (7,33), Gorica (7.57), Tržič (8.17)- ne vozi ob praznikih.f) 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Vdem (10.21). 9.13 (R) Vdem (7.45), Gorica (8.19, Tržič (8.43)- ne vozi ob praznikih.f) 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (11.00), Vdem (11.37), - vozi samo ob praz- 9.48 (IR) Vdem (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.25).f) nikih. 10.42 (D) Vdem (9.26), Gorica (9.55), Tržič (10.16)- ne vozi ob praznikih.f) 11.13 (IR) Tržič (113Tf, Gorica (11.57), Vdem (12.21 ).(*) 1138 (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.08) - vozi samo ob praz- 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.34), Vdem (13.11) - ne vozi ob praznikih. nikih. 1206 (R) Tržič (12.25), Gorica (13.00), Vdem (13.37) - vozi samo ob praz- 1233 (IR) Vdem (1126), Gorica (11.50), Tržič (12.10).f) nikih. 1338 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.08) - vozi samo ob praz- 1213 (D) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Vdem (13.32) - ne vozi ob praznikih. nikih. 1240 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Vdem (14.11) - ne vozi ob praznikih. 13.42 (D) Vdem (12.26), Gorica (12.54), Tržič (13.16)- ne vozi ob praznikih. 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21).(*) 14.19 (R) Vdem (12.48), Gorica (13.25), Tržič (13.51). 1323 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Vdem (14.54) - ne vozi ob praznikih. 1433 (IR) Vdem (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.10). 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Vdem (15.30)-ne vozi ob praznikih. 15.12 (R) Vdem (13.40), Gorica (14.17), Tržič (14.43)- ne vozi ob praznikih. 1435 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Vdem (16.06) - ne vozi ob praznikih. 1538 (R) Vdem (14.10), Gorica (14.44),Tržič (15.08).f) 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21).f) 15.45 (D) Vdem (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.19)- ne vozi ob praznikih. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36). - vozi samo ob praz- 1633 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.10).f) nikih. 17.42 (D) Vdem (16.26), Gorica (16.54), Tržič (17.16). 16.13 (D) Tržič (16.38), Gorica (17.01), Videm (17.31) - ne vozi ob praznikih. 1821 (R) Vdem (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.51)- ne vozi ob praznikih. 16.40 (R) Tržič (17.09), Gorica (17.34), Videm (18.10) - ne vozi ob praznikih. 1833 (IR) Vdem (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.10).f) 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Vdem (18.21).(*) 1921 (R) Vdem (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.52)- ne vozi ob praznikih. 1734 (D) Tržič (18.00), vozi preko Cervignana in Palmanove, Vdem (18.43) 19.42 (R) Vdem (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.16).f) -ne vozi ob praznikih. 20.18 (R) Videm (18.50), Gorica (19.25), Tržič (19.49)- ne vozi ob praznikih. 17.46 (R) Tržič (18.15), Gorica (18.41), Vdem (19.19) - ne vozi ob praznikih. 2033 (IR) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.10).f) 18.06 (R) Tržič (18.35), Gorica (19.00), Vdem (19.36) - ne vozi ob praznikih. 22.02 (D) Vdem (20.38), Gorica (21.13), Tržič (21.34). 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Vdem (19.29)-ne vozi ob praznikih. 2233 (IR) Vdem (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.10).f) 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.10) - ne vozi ob praznikih. 1.03 (R) Vdem (23.26), Gorica (0.01), Tržič (0.24). 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Vdem (2021). (') - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah. 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Vdem (21.29). 21.13 (IR) Tržič ((21.37), Gorica (21.57), Vdem 22.21). C) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.11 (E) nadaljuje v Budimpešto preko Ljubljane in Zagreba 6.58 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane 9.07 (E) nadaljuje v Vinkovce preko Ljubljane in Zagreba 11.28 (IC) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane 12.19 (E) nadaljuje v Budimpešto preko Ljubljane 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane 17.54 (IC) nadaljuje v Zagreb preko Ljubljane 20.04 (E) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 10. junija, ob 10. uri bo v veliki dvorani nastopil mladinski oder PDG s komedijo »Le po kom se je vrgel ta otrok?«. Kulturni dom - Gorica Jutri, 11. junija ob 19.30, 35-letnica Glasbene matice. Koncert gojencev. ČEDAD Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest. _____________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: za dosedanje abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. Primorsko dramsko gledališče Danes, 10. junija ob 20.00 uri bo nastopil amaterski mladinski oder PDG z delom »Le po kom se je vrgel ta otrok«. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka pred- stava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. , LJUBLJANA Mestno Gledališče Ljubljansko Jutri, 11. junija, ob 20.00, gledališka predstava »Mož, ki si ne upa«, ponovitve. SNG Drama Danes, v sredo, 10. junija, ob 20.30 uprizoritev dela »Življenje je sen« » Slovensko mladinsko gledališče V petek, 12. junija, ob 23.00. B. Brecht: »Galileo Galilej«. Režija: Matjaž Berger. V ponedeljek.15. junija ob 19.30. Sofokles: »Kralj Oj-dipus«. Režija, Tomi Janežič. Lutkovno gledališče Ljubljana Jutri, 11. junija ob 18.00 in v petek, 12. junija ob 17.00 in 18.30 bo na sporedu delo Jana Malika »Žogica Marogica« Mala drama Jutri, 11. junija, ob 20.00: H. Pinter: »V prah se povrneš«. Petek, 12. in v soboto, 13. junija ob 20.00: W-Schvvab: »Predsednice«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 11. junija ob 19.30: J. N. Nestroy: »Ce se trga srce«. Petek, 12. junija ob 19.30: G. GluviC: »Borutovo poletje«. SNG Maribor Jutri, 11. junija ob 19.30: T. Partljič: »Maister in Marjeta«. Režiser Mario Uršič. Stara dvorana. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Zaključne akademije V soboto, 13. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert MePZ »Jacobus Gallus«, dirigent Janko Ban V torek, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert Ženskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese. Gledališče Verdi Pomladanska simfonična sezona 1998 Pri blagajni gledališča Verdi lahko do 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Preprodaja vstopnic se zaCne 16. junija, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. V petek, 12. junija ob 20.30 bo na sporedu koncert pod vodstvom Kennetha Montgomeryja, sopran Da-nielle Streiff, glasba Britten, Chasson, Mendels-sohn-Bartholdy in Ravel. Ponovitev v nedeljo 14. junija ob 18.00 uri. Poletni koncerti V ponedeljek, 15. junija ob 20,30 v dvorani Audito-rium muzeja Revoltella, klavirski recital dua Maia Berdieva - Alexei Southkov. Gledališče Rossetti Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča V Četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva. Stadion Grezar Petek, 12. junija ob 21.00, koncert skupine »DEEP PURPLE«. V primeru slabega vremena bo koncert v Športni palači. Koncert ansambla Simple Minds, je prenesen na 23. junij. DOLINA Občinsko gledališče »F. Prešeren« v Boljuncu Danes, 10. junija ob 20.15, »Dunajska sinfonija«. Koncert orkestra gojencev konservatorija Tartini iz Trsta. Dirigent Stojan Kuret. Izvajali bodo skladbe Beethovna, Mozarta in Shuberta. GORICA Glasbena matica Gorica Jutri, v Četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici »35 let šole Glasbene matice v Gorici«. Center E. Komel Danes, v sredo, 10. junija ob 20.30 v komorni dvorani centra Lojze Bratuž klavirski recital Jana Bratoža in v soboto, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 10. junija, ob 20.30 bo v komorni dvorani klavirski recital Jana Bratoža. V soboto, 13. junija, ob 20.30 bo v veliki dvorani zaključni nastop »V galeriji zvokov in glasov«. SOVODNJE V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BORDER«. MANZANO Folkest 1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri. MEDUNO Folkest 1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua. VIDEM Štadion »Friuli« 2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija. LIGNANO Kamping Girasole Od Četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal fe- stival reggae glasbe »Rototom - Sunsplash«. ZOPPOLA (Pordenon) Jesolo Lido Od 9. do 11. julija bo na sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Mariin Manson, Prodigy in Sonic youth. VERONA Arena Do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Koncerti v okviru prireditve Verona jazz bosta danes, 31. t. m., ob 21. uri. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 11. junija ob 20.30 bo na sporedu nastop glasbene skupine iz Tahitija. Rezervacije vstopnic va-sak dan od 9.00 do 12. ure v upravi KC S. Kosovel ali po tel. na 00386/67/32531 V nedeljo, 14. junija ob 18.00 uri se bo odvijalo »Srečanje odraslih folklornih skupin Primorske«. V sredo 24. junija se bo v amfiteatru centra odvijal ob 21.00 uri »4. večer domačih viž in narečnih popevk«. V soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega New Age pevca in izvajalca Johna Christiana. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Swing CJuarteta ob 30-letnici delovanja. PORTOROŽ Križni hodnik samostana sv. Frančiška, Piran. V petek, 12. junija, ob 21.00 - Godalni kvartet Carl Nielsen Avditorij Portorož V sredo, 17. junija, ob 19.00 uri veCer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije PogaCar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane SantiC. V petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne gla' sbe »Kreslin Predin Lovšin«. Od Četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. LJUBLJANA SNG Opera in balet Opera balet: 20. junija ob 21. uri, gostovanje na Studencu pri Domžalah v poletnem gledališču z delom J. Straussa: »Cigan baron«. Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. V petek, 12. junija, ob 19.30 bodo nastopili: Renato Chicco Trio, Kenny Garrett Quartet in McCoy Tf' ner & the latin ali stars. Hala Tivoli V ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae. Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. ju' nija, ODPADE. Križanke Danes, 10. junija ob 21.00 »Poletna noC« v izvedbi Big Band RTV Slovenija, dirigent Alojz KajnCan, solistka Anika Horvat in gostje. _____________HRVAŠKA_______________ ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. t. m- je prenesen na kasnejši datum. PULA Arena 5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Famil)’ Za informacije lahko pokličete na Arena Tours d6' 0038552-34355). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Silvia Pavlidis. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob penedeljkih. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8 - 1. nad.): do 19. junija razstavlja Sergio Scabar. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella: še danes, 10. junija, razstavljajo irski umetniki za James Joyca »Joyce Sight« Urnik: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 20.00. Ob nedeljah od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 22. junija bo na ogled razstava slikarke Brigide Nussdorfer. Urnik: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. NABREŽINA Kamnita hiša v Nabrežini: do nedelje, 14. junija bo odprta razstava »Zadnje Fellinijeve sanje«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Druge informacije so na voljo na občini Devin Nabrežina, tel. 040-2017370. ZGONIK Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19. GRADIŠČE OB SOČI Razstava Salvatoreja Viaggija. Na ogled bo do 17. junija. GORICA Kulturni dom - Gorica: 15. junija, zaključek razstave risb slovenskih uCencev iz Gorice. VIDEM Grad: do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Petersburga«. BENETKE Galerija Contini (San Marco 2765): do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija. PalaCa Grassi (San Samuele): do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Urnik: 10-19. Ateneo Basso (Piazzetta dei Leoncini - San Marco): do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Go-gha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Urnik: 10-19. Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni); do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20. Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701): do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih. Schola di SanfApollonia (S. Zaccaria): do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19. Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Urnik: 11-18 (zaprto ob torkih). Palača Fortuny (San Marco - San Beneto): na ogled je fotografska razstava »Venezia Novecento«. V petek, 12. junija bo v Državnem istitutu za umetnost, grafična predstavitev novih Čipk. Urnik ogleda možen do 29. junija in sicer od 9.00 do 17.00 (ob nedeljah zaprto). V petek, 12. junija, bo v B uranu v čipkarskem muzeju, otvoritev razstave »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure. V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«. Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): do 21. junija je na ogled razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SEŽANA Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V sredo, 24. junija, ob 19.00 uri bo otvoritev razst3 ve akvarelov in risb dr. Roberta Hlavatyja ob 1 letnici rojstva. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska raz stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na st venski planinski transverzali. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogleC* ^ razstava slik in risb Stefana Planinca. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in 8a lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »SP° mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdam Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob 116 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska z »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. ob sob. ned. in praznikih 13-17. bilka' 8-16’ PORTOROŽ R Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava tov društva SOLINAR iz Pirana. LJUBLJANA e Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Mod galerije. ,. AjeS Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Prinčič. Mala galerija CD: na ogled je razstava Bra11 Cvetkoviča. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in f°t0' grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdam Muzej novejše zgodbvine: na ogled je stalna raz ^ Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10- 0 ure. A RAI 3 ^ slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) TV kotiček: Rišimo z Ve-1 sno! TV dnevnik, nato Volilna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut Film: Golkfo del Messico (pust., ZDA ’50, r. M. Curtiz, i. John Garfield) Dnevnik Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II medico dei paz-zi(kom., It. ’54, i. Toto, A. Giuffre, F. Marži) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Aladdin SP v nogometu: Otvoritvena slovesnost, 17.20 Brazilija - Škotska, vmes (18.15) dnevnik Aktualna odd.: Mnenja in intervjuji Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La Zingara (vodi Giorgio Comaschi) TV film: Tra noi due tut-to e finito (dram., It. '-Fr. 96, i. E. Sofia Ricci, Richard Barry, A. Casella) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik Šport: Occhio al MOn-diale (vodita A. Clerici in G. Galeazzi) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme 0 RAI 2 ŠS RETE 4 > ITALIA1 Schvvarzvvaldska klinika Nad.: Piccolo amoreo, Otroški variete, vmes Varjete za najmlajše 6.50 Aroma de caf6 Ciao ciao mattina Nad.: Quando si ama, Nan.: Pregled tiska Nan.: Supercar 10.00 Santa Barbara Nad.: Vendetta d’ amore, Film: Mr. Baseball (kom., Tg2 Medicina 33 9.35 Peste e corna, 9.45 ZDA ’92, i. Tom Selleck, Nan.: Buongiomo profes- Sei forte papa, 10.45 Feb- Ken Takakura) sore bre d’ amore’ Šport studio, 12.25 Odpr- Jutranji dnevnik, vreme Dnevnik ti studio, Fatti e misfatti Variete: I fatti vostri (vof- /Aktualno: Forum Nan.: Willy, princ z Bel di Massimo Giletti) Kviz: Kolo sreče, vmes Aira - Štorklja prihaja Dnevnik, 13.30 Navade (13.30) dnevnik Risanke in družba, 13.45 Zdravje Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Simpsonovi Šport - Dribbling Nan.: La dottoressa Gio Aktualna odd.: Colpo di Nan.: 11 Virginiano, 16.05 (i. B, D’ Uršo, F. Testi) fulmine (vodi M. Hun- Komisar Kress, 17.20 Bo- Kviz: OK, il prezzo š giu- ziker) nanza, vmes (16.00, sto (vodi I. Zanicchi) Nan.: Beverly Hills 17.15) kratka poročila Dnevnik in vreme Variete za najmlajše in ri- Vreme, dnevnik, šport Variete: Game Boat sanke Nasveti za izlete in poto- Film: Ricchi ricchissi- Nan.: Flipper vanja: Sereno variabile mi... praticamente in mu- Odprti studio, 18.55 Nan.: Dvojni obraz pravice tande (kom.. It. ’82) Šport studio Rubrika o lotu Film: L’ arbitro (kom., It. Nan.: V osmih pod Večerni dnevnik '74, i. L. Buzzanca) streho, 19.00 La tata (i. SP v nogometu: Maroko - Pregled tiska Fran Drescher) Norveška Film: Cannibal ferox Glasb, oddaja: Sarabanda Izžrebanje lota (srh., It. ’81) (vodi Enrico Papi) Dnevnik 11 brutto anatroccolo (vo- Neon knjige dita Marco Balestri in BSRi Aktualno: Passioni |s| CANALE 5 Amanda Lear) Iz parlamenta, vreme, Nan.: X-Files (i. David šport Duchovny, G. Anderson) Film: Caccia alla vedova ■ Italija 1 šport, 0.40 Šport (kom., It. ’91) Eti” Na prvi strani, vremen- studio, 0.50 Odprti studio ska napoved Film: L’ avventura (’59, r. ro Jutranji dnevnik Tg5 M. Antoniom, i. M. Vitti) m RAI 3 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Ma- ria Teresa Ruta) & TELE 4 Variete: Maurizio Costan- Jutranje vesti zo Shovv Film: Thrilling kom., It. Nan.: Časa Vianello ’65, i. N. Manfredi) Dnevnik TG 5 16.45, 19.30, 23.00 Do- Aktualno: Infinito futu- Sgarbi quotidiani godki in odmevi Film: L’ ultima corsa, ro, 10.00 Mondo 3 Nad.: Beautiful Dnevnik, šport Aktualna oddaja: Uomini 13.40 La sera del ballo Aktualno: Telesogni, e donne - Moški in žen- Nad.: Prava ljubezen 13.00 11 grillo, 13.30 Me- ske (vodi M. De Filippi) Laff Movie dia/Mente Aktualna odd. o zdravju: |Hk$ Cape Rebel Deželne vesti, dnevnik Vivere bene salute IMM Zoom zdravje Znanstveni dnevnik, Nan.: Stefanie - Vietna- MR Aktualno: 11 quadrato 15.00 Tgr Evropa mit ( i. Claudia Schmut- BjR Scoop, 22.30 Laff Movie Šport: kotalkanje, 16.00 zer, Hildegard Alex) Zoom zdravje atletika Verissimo na licu mesta BjBj Nan.: Max Headroom Nan.: Lois & Clark Aktualne teme: Verissi- Dok.: Geo Magazine mo - Kronika v živo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) (#) MONTECARLO Dnevnik, deželne vesti Dnevnik Od 20. do 20. ure Variete: Doppio Lustro Variete: Blob - Mundial (vodita Ezio Greggio in 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Film: Angelica (pust-, Fr. Enzo lacchetti) nik, 13.30 Šport ’65, i. M. Mercier, Robert Film: Codice d’ onore - A Aktualno: Soldi soldi Hossein, G. Gemma) Few Good Man (dram., Film: I 4 cavalieri deli’ Dnevnik, deželne vesti ZDA ’92, i. T. Cruise) Apocalisse (ZDA ’61) Politična tribuna Variete: Maurizio Costan- SP v nogometu: -Brazilija Aktualno: Fronte droga zo Shovv - Škotska, 21 Maroko - Dnevnik, kultura, vreme Nočni dnevnik Tg5 Norveška Fuori orario Variete: Doppio lustro 20.15, 19.30, 22.50 Dnev- IP v boksu Aktualno: Laboratorio 5 - nik nogometn. prvenstva Slovenija 1 ST Slovenija 2 Vremenska panorama Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nadalje- TV prodaja vanka: Alzačani ali dve Tedenski izbor: Nan.: Matildi (Fr., zadnji del) Waynove dogodivščine Pomp (Avstral., 3. ep.), 9.55 Dokumentarna serija: Dok. nan.: Mejniki nara- Petdesetletna vojna - Iz- voslovja in tehnike, rael in Arabci (VB, zadnji 10.15 Besede, 11.10 Po- del) govor s predsednikom Euronevvs Slovenije Milanom Kuča- TV prodaja nom Nadaljevanka: Družinski Nadaljevanka: Gimnazija zdravnik (Španija, 3. del) strtih src (Avstralija, 23. SP v nogometu: Brazilija - del) Škotska Poročila, vreme, šport TV igrica: Kolo sreče Vremenska panorama Nanizanka: Nenadoma Tedenski izbor: Nan.: Susan (ZDA, 1. epizoda) Tretji kamen od sonca SP v nogometu: Maroko - (ZDA, 8. ep.) Norveška Film: Ogenj v temi Nadaljevanka: To ni Obzorja duha zahrbtnost (Finska, Obzornik, vreme, šport zadnji del) Po Sloveniji Vaterpolo: 2. tekma DP fi- Oglasi nale končnice Kviz: Male sive celice Napovedniki Dok.: Galapagos po Darvvinu (VB, 1. del) Risanka Oglasi Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. David James Elliot, Tracey Needham, 4. ep.) Dobrodošli doma Osmi dan Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi /Ne/Znani oder 9. Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov Dokumentarna serijaa: Galapagos po Darvvinu (ZDA, 1. del) Napovedniki Ul Koper TV PRIMORKA 8.00 13.05 14.00 16.00 16.05 16.35 17.40 19.00 20.00 20.30 21.45 22.15 23.00 13.00 Videostrani Alfi Nipič in muzikantje Ljudska opekama Bilje Danes na Primorskem Nad.: Sosedje (30. del) Klepet o glasbi z J. Svete Nogomet: Rudar - Primorje Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik, vreme Kako živeti z diabetesom Nad.: Sosedje (31. del) Koncert združenih zborov Nova Gorica Dnevnik TV Primorka 15.00 15.45 16.15 16.45 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.45 Euroneivs Dokumentarna oddaja Pogovorimo se o... Globus Vesolje je... Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Tv dnevnik, Šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Sredozemlje Skrivnosti 20. stoletja SP v nogometu: Maroko -Norveška, vmes TV dnevnik, vreme SP v nogometu: Brazilija - Škotska TV dnevnik Vsedanes Z- "\ Radio Trst A ^ 10,00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 9'00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-ll kit ubijalec Keiko, bo kmalu svoboden. V teh dneh naj bi ga prepeljali iz akvarija v Oregonu v posebno ogrado v morju na Islandij, kasneje pa ga bodo izpustili na prostost.