•j PROBANKA PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure VARNOST KRAM J ,i.A KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE DEŽURNI CENTER (04) 20 15 100 UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Ban/ca j poAuhom Nižje obrestne mere - od 1.4.2003 ®McJJ©IMGLAS" Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 27 - CENA 290 SIT (14 HRK) Kranj, petek, 4. aprila 2003 Foto: Gorazd Kavčič Zemljiška luknja Ko je državni zbor ob koncu marca zavrnil predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, je pri prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami nastala pravna praznina, ki omogoča prost in nenadzorovan promet in jo je eden od poslancev slikovito označil z besedami: lov je odprt. Praznina verjetno ne bo trajala dolgo, a vendarle je lepa priložnost za premožne ljudi, da si kupijo svoj "ranč", in za spretne "trgovce z novci", ki bi kmetijska zemljišča kupili, jih kasneje morebiti spremenili v stavbna in pobrali mastne zaslužke. Ker je ustavno sodišče ugotovilo, da so nekatere določbe poglavja o prometu s kmetijskimi zemljišči, še zlasti o omejevanju lastninske pravice, v nasprotju z ustavo, je zaradi medsebojne prepletenosti odločb lani razveljavilo celotno poglavje in "naložilo" vladi in državnemu eni 5 milijonov tolarjev za štipendijski sklad uida 1,5 milijona od-^ame Turistični zvezi in nameni kulturni zvezi Medvode. Za dom v J^Cah pa so sklenili, da se nameni denar za projekt, k. je bil sprejet |* januarja lani. . , „ , nh plašni so bili ob sprejemu letošnjega proračuna, da ob polletju ob-Č;k* "Prava pripravi pregled poteka uresničevanja P™™una.mza ?c>ame, kjer se bo izkazalo, da ne bodo uresničeni, dena, prerazp -SNp. Torej naj bi že po poletji naredili rebalans "gP^Pf*^ Hk'ati Pa so občinsko upravo in župana zadolžili, da se v celot. tičijo investicije, ki so opredeljene v letošnjem P^^um ža|ar V neposredni bližini Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki bo v naslednjih dveh do treh letih zrasla bivalna enota varstveno delovnega centra za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Škofja Loka - V skladu z nacionalnim programom socialnega varstva do leta 2005, ki predvideva razvoj strokovnih mrež, oblik pomoči in bivanja osebam, ki iz različnih vzrokov ne morejo normalno funkcionirati in potrebujejo ustrezno družbeno pomoč. Na območju Škofje Loke bo v skladu z nacionalnim programom predvidena zagotovitev pokritja bivalnih potreb za 24 oseb. Občina Škofja Loka si skupaj z društvom Sožitje ter Centrom za socialno delo Škofja Loka in Varstveno delovnim centrom Kranj že mnogo let prizadeva za pridobitev bivalnih pogojev za ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V ta namen so izdelali nekaj variant, kot najbolj primerno lokacijo, ki upošteva zagotovitev vrste kriterijev pa so izbrali lokacijo v Stari Loki, na državnem zemljišču. Varstveno delovni center Škofja Loka bo stal na jugovzhodni strani Strahlovega gradu v Stari Loki. Objekt je zasnovan tako, da je prostorsko odprt in odmaknjen od bližnjih sosedov ter z odlično lego glede osončenja in razgledov. V okolici bo park z vrtno lopo, igrišče z igrali in večjim igriščem, ki bo dostopen tudi drugim uporabnikom. Vrt bo urejen v skladu "vrta za slepe" oziroma ljudi s posebnimi potrebami. Varovanci v bivalni enoti bodo odrasli, moteni v duševnem in telesnem razvoju, ki bodo tu preživeli 24 ur na dan vse dni. Motnja se pri teh osebah pojavi že ob rojstvu ali v zgodnjem otroštvu. Zaradi tega so odvisni od drugih, njihove pomoči in vodenja vse do smrti. Socialne varnosti si ne uspejo ustvariti sami. V bivalni enoti jim bo omogočen razvoj v družini podobni skupnosti. Omogočila jim bo maksimalno samostojnost, zasebnost ter ob tem tudi vso pomoč in podporo lam, kjer jo bo stanovalec potreboval. Za 24 stanovalcev naj bi skrbelo vsaj šest zaposlenih, ki bodo različni strokovnjaki in negovalni delavci, ki bodo imeli vlogo zaupnih oseb in koordinatorjev dela. Boštjan Bogataj Okoliši naj ostanejo Šenčur - Konec marca je bila v Šenčurju četrta redna seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o infrastrukturi, proračunu, prijavah na javne razpise, o razvojnem programu do leta 2006, investicijah v krajevne skupnosti, šolski problematiki, saj se številni starši, katerih otroci zaključijo četrti ali peti razred, odločijo, da bo otrok nadaljeval osnovno šolo drugod in ne na matični šoli. Interes šenčurske občine je, da čim več osnovnošolcev obdrži v svojem šolskem okolišu. Začeli bodo postopek za začasno zavarovanje reke Kokre. Že takoj na začetku seje je Aleksander Sašo Zupan ponovno opozoril, da sklic četrte redne seje ni bil v skladu s statutom občine, ki določa, da morajo gradivo za obravnavo na seji člani sveta dobiti najmanj petnajst dni pred pb-ravnavoma občinskem svetu. Zupan občine Šenčur Miro Koželj se je strinjal z opozorilom in za razlog navedel pričakovane podatke iz šolskega ministrstva. Janko Golorej se ponovno ni strinjal z višino sredstev, ki so namenjena kmetom v občini. . Predlog Odloka o proračunu občine Šenčur za leto 2003 je bil na seji sprejet z dodanimi amandmaji. Sprejet je bil tudi predlog Pravilnika o financiranju programov pospeševanja kmetijstva in gozdarstva za leto 2003. Imenovali so še svet uporabnikov javnih dobrin, svet predstavnikov Občine Šenčur v Svet zavoda Osnovne šole Šenčur, predstavnika občine v Svet zavoda LTO Kokra, predstavnika v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, imenovani pa sta bili tudi komisija za delitev premoženja in občinska volilna komisija. A.B. GORENJKA - GORENJEC MESECA MARCA 2003 Prvak in slavistka David Primožič Marjeta Žebovec Izšlo se je še eno iskanje Gorenjca meseca. Tokrat smo ga iskali za mesec februar. V četrtem glasovalnem krogu seje prav tako večina odločila, da nameni svoj glas učiteljici Jolandi, ki je tako k zbranim klasovom pripisala še 44, Alenka pa jih je v zadnjem krogu zbrala 26. Tako je Alenka Bole Vrabec zbrala skupaj 118 glasov, Jolanda Prešeren pa 309 in je tako postala tudi Gorenjka meseca februarja 2003. Nova dva predloga za Gorenjko ali Gorenjca meseca marca 2003 pa sta: David Primožič je na svetovnem prvenstvu v telemark smučanju v ameriškem Big Mountainu zadnjo nedeljo v marcu v disciplini telemark sprint premagal svetovno konkurenco in osvojil naslov svetovnega prvaka. Primožič pa je k odličju svetovnega prvaka potem dodal še srebrno medaljo za osvojeno drugo mesto v veleslalomu. Marjeta Žebovec, slavistka, je raziskala poti najbolj branega slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Napisala je knjigo Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence in pripravija novo izdajo njegovih Previsov. Pri njenem delu je bil Marjeti Žebovec v veliko pomoč tudi Jalnov pranečak Jani Mulej, ki skrbi za Jalnovo spominsko zbirko na Rodinah. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu aprilu tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska števil ka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Marjeta Polajnar, Ul. Ivana Hribarja 23, 4207 Cerklje. Vrednostna pisma prejmejo: Anka Žnidar, Vopovlje 24, 4207 Cerklje; Andrej Glavač, Jama 19, 4211 Mavčiče in Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Matjaž Kokalj, Studeno 26, 4228 Železniki; Klara Primožič, Stagnc 25, 4290 Tržič; Mirko Jekovec, C. talcev 8 D, 4270 Jesenice; Edita Aleš, Blejska Dobrava 127, 4273 Blejska Dobrava; Janez Kopač. Pot v skale 4, 4226 Tržič in Marija Burja, Za gradom 7, 4260 Bled (pri blagajni pokažite le osebni dokument). CTCBI 131 *—» 'i W ■ mmm m mmm , * * ■ Razpisuje prosti delovni mesti za: 1. Samostojnega računovodjo Pogoja: - samostojno vodenje računovodstva, - končana višja ali visoka šola. 2. Vodja prodaje Pogoja: - izkušnje na področju prodaje, - končana višja ali visoka šola. Pisne prijave pošljite na gornji naslov. Obravnavali bomo samo prijave po pošti! Steelplast, d.o.o., Otoče 32, 4244 Podnart SEDMICA Generalova generalna zmota Neka znanka si je življenje uredila po naravnem načelu seks za bogastvo. Že pri dvajsetih je bila namazana z vsemi žavbami, pri petindvajsetih pa je ujela premožnega petdesetlctnika, ki se je ob pol mlajšem tkivu od ženinega spet počutil zelo živahno. Damica in gospod Abraham sta se poročila in bolj ali manj srečno živela. Mlada gospa ni imela drugega dela, kot da je čakala na moža. Medtem pa je plava v domačem bazenu, se vozila v Milano k frizerju in v London po garderobo. nakar je v spremstvu ponosnega moža vse skupaj razkazovala v prestižnih ljubljanskih lokalih. Po dvajsetih letih flankiranja v visoki družbi je srečala Abrahama številka dve, se do ušes zaljubila in na vrat na nos ločila. Misleč, da se bo ločil tudi novi Abraham. Pa se ni. Po enoletni avanturi se je gospodična vsa panična vrnila k zapuščenemu možu. Ker se možakarju ljubezenske rane še niso zacelile, da gangrene niti ne omenjam, jo je velikodušno sprejel nazaj. Zmenila sta se, da se še enkrat vzameta. Še preden pa se je gospodični uspelo preseliti v nekdanji brlog razkošja, je ženin -Bog mu daj večni pokoj - izdihnil. Že nekoliko načeta nevesta je ostala brez prebite pare in brez dneva delovne dobe. Zdaj čisto resno razmišlja, kako bo (ko bo pač čas za to) od države izsilila penzijo po nekdanjem možu. Opa, draga moja, to pa ne bo šlo, sem ji rekla ob kozarčku šampanjca, ki sva ga srkali v lokalu ob Ljubljanici. Si se pač zmotila, sem še pripomnila in seji za vse večne čase zamerila. Verjamem, da bi se tudi tako podkovani pravnik, kot je cenjeni gospod Matevž Krivic, v navedenem primeru z mojim sicer laičnim razumevanjem stvari strinjal. Oziroma, da bi se strinjal s trditvijo, da nobena država na svetu zmotnih osebnih odločitev posameznikov ne popravlja. Niti v primeru, da gre za zmotne življenjske odločitve, ne. V nasprotnem primeru bi morala država denar vrniti vsem tistim, ki so ga zaradi želje po brezdelnem zaslužku vložili v eno od številnih denarnih verig, na koncu pa se obrisali pod nosom. (Navsezadnje se finančne verige pletejo s tihim pristankom države, a ne?) Pa tudi vsem tistim slovenskim državljanom, ki so svoje prihranke zaupali kranjski hranilnici ali ljubljanski Sicuri, ki sta bili čisto legalni finančni ustanovi. Zdaj pa k bistvu diskurza. To je k upokojenemu generalu nekdanje JLA gospodu Milanu Aksenti-jeviču, ki je kot poslanec takratnega slovenskega parlamenta gla- soval proti naši osamosvojitvi. Petnajstega oktobra 1991 se je z vsemi drugimi pripadniki agresorske vojske vkrcal na vojaški trajekt in se odpeljal v smeri svojih korenin. Češ, "ja sam Šumadi-nac", kar koli naj bi to že pomenilo. Najprej se je odpeljal v Zagreb, kjer so ga hrvaške oblasti zajele in zamenjale za nekega svojega dobavitelja orožja. "Zamenjanega" polkovnika je Jugoslovanska armada poslala v Sarajevo, kjer seje Aksentijevič tik pred bosansko kalvarijo upokojil kot general. Je državljan države Srbov in Črnogorcev, kar pomeni, da prejema tamkajšnjim razmeram primerno penzijo. V času slovenskega osamosvajanja se je Milan Aksentijevič pač zmotil in določil za vojsko Slobodana Milošcviča. Tako kot so se zmotili tisti Evropejci, ki so v drugi svetovni vojni prisegli Adolfu Hitlerju in bili pozneje ožigosani kot izdajalci. In ni mi jasno, zakaj bi bil gospod general v svoji življenjski pomoti de jure na boljšem od moje znanke. Marjeta Smolnikar Začetek konca tranzicije Branko Grims, Socialdemokratska stranka Komaj petnajst let je minilo, odkar je na Gorenjskem potekala obsežna policijska preiskava. Vzrok: droben bedi z napisom: "Ko bom velik, bom carinik na Kolpi.". Reje re n d u ms k a dve tre tj i n ska večina za vstop Slovenije v zvezo NATO in skoraj devetdesetodstot-na podpora vstopu Slovenije v Evropsko zvezo sta presenetili vse. Za zvezi je bil to dar z neba, saj sta obe zaradi svojih trenutnih notranjih dogajanj potrebovali legitimacijo. Stopnjo soglasja o EU je sicer mogoče pojasniti na različne načine. Po eni strani je zagotovo demagogija kampanje proti vstopu Slovenije v zvezo NATO delovala kot katalizator kampanje za vstop v Evropsko zvezo. Po drugi strani pa je najbrž v tako visoki številki skritih tudi nekaj prevelikih pričakovanj, ki se lahko hitro sprevržejo v razočaranje. Objektivno gledano pa je še veliko večji uspeh več kot prepričljiva podpora vstopu v zvezo NATO, ki se pokaže v vsej veličini šele ob upoštevanju vojne v Iraku in še posebej večletne sistematične "neodvisne" medijske gonje proti ZDA ter zvezi NATO v celoti. Za "mirovniške " jugonostalgi- ke, ki so obujali nekakšno neuvrščenost, je v nedeljo nastopila noč dolgih nosov. Sedaj napovedujejo akcije, s katerimi bodo poskušali izničiti dobre odnose Slovenije z ZDA, tako da v Kongresu ne bi prišlo do ratifikacije pogodbe o vključitvi Slovenije v NATO. Najbrž, bi storili bolje, če bi se zamislili nad dejstvom, da so tudi sami zagotovo prispevali k velikemu uspehu referenduma o vključitvi v zvezo NATO, saj so bili povsem neverodostojni (zgodbe o financiranju "mirovnikov", njihova agresivnost in demagogija; vodili so jih ljudje, ki So javno nasprotovali osamosvojitvi Slovenije...). Analitiki so pohiteli z različnimi ocenami dogajanja. Mnogi so kot vzrok za tako visoko soglasje navedli dogajanje na Balkanu. Nedvomno so atentat na srbskega premiera Zorana Đinđića ter hrvaška zaplemba slovenskih ladij vplivali na izid, saj se je kot milni mehurček razblinila (medijska) utvara o tem, kako živimo v najbolj varnem in mirnem koščku sveta. Toda prav vsi so spregledali bistveno točko. Ta je bila v resnici dosežena z vztrajanjem SDS in NSi, da mora biti referendum zavezujoč in izveden kot nacional- ni projekt. Enotnost politike, ki je bila dosežena ob spremembi ustave, je hitro bistveno vplivala na javno mnenje, pa tudi na nastopanje nekaterih prej "omahljivih" mnenjskih voditeljev (kar precej spominja na zgodbo slovenske osamosvojitve). Zato ne preseneča, da razen Koalicije Slovenija nihče ni niti pomislil, da bi tudi navadni državljani radi praznovali ob tem dogodku. Vlada se je zaprla v Cankarjev dom in jih dobila po nosu, ko se je predsednik Evropskega parlamenta na svojo željo raje pridružil navadnim državljanom pod Prešernovim spomenikom. Tja sta zbrane prišla pozdravit tudi nadškof dr. Franc Rode in dr. Dimitrij Rupel, ki je referendumski izd opredelil kot konec tranzicije. Morda to velja v zunanji politiki, drugod je ocena pretirana. Toda tisti proces, ki smo ga želeli doseči ž,e na volitvah leta 1990, se je nepovratno sprožil na referendumu v nedeljo, 23. marca 2003: začel se je proces konca slovenske tranzicije. Izid referendumov o vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo in še posebej v zvezo NATO je zgodovinski dogodek, logično nadaljevanje osamosvojitve in njena nad-graditev. Na Kolpi bo v prihodnjih letih vzpostavljena šengenska meja, zaščitena močjo zveze NATO. Balkan s tem ne bo več stalen vir ogrožanja in izsiljevanja naše države, ampak kvečjemu izletniška točka. Zahteve po transparentnosti javnih financ in doslednem spoštovanju osnovnih demokratičnih načel ter Evropskih norm pa bosta prisilili vlado k drugačni politiki. Slovenci so znova dokazali, da je vedno, kadar le dobijo možnost, da neposredno odločajo na referendumu, njihova odločitev premišljena - in dobra. A^T^BiDS) 041 944 944 s5*2&944 Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrusica Internet: www.radiotop.net Piše Milena Miklavčič Usode Z dvema v sožitju in ljubezni Barbara se je k svoji dobrot niči vračala le sem ter tja, ko ji je postalo dolgčas ali pa, ko je njena druga mama ponjo poslala koga iz vasi. "Ko sem nekoč spet prišla, so bili vsi "poklapani ", povedali so mi, da Lukova žena ne bo več dolgo, da je že zelo hudo z njo, da bo nekdo moral skrbeti za otroke, da ne bodo ostali brez mame. Kar pri srcu me je stisnilo, ko sem to slišala. Po drugi strani sem imela svojo službo rada, imela sem malo denarja, šla sem, kamor sem hotela in mi ni prav nic dišalo, da bi se vrnila nazaj in prevzela breme nase. Pa še zelo mlada sem bila, tudi kakšen moški je gledal za menoj, Luka se mi je pa zdel zelo star in prav nič zanimiv, " počasi pripoveduje Barbara in vsi smo slišali, kako izbira besede, da ne bi rekla kaj preveč ali premalo. Luka, kije napelo poslušal, se oglasi s svoje postelje samo z "baba zmešana ", potem mu Barbara nekaj zagodrnja nazaj, toda že poseže v prepir Andrej, tako da "dasta potem oba mir". Barbara se še dobro spominja, kako jo je Lukova mama poklicala v kamro, kjer sta se usedli za mizo in potem so njena mlada ušesa poslušala zgodbo o hvaležnosti, ki se sedaj mora "poplačati", da se to od nje pričakuje, da jo bo bog "štrafal", če jih bo pustila na cedilu in podobno. "Jaz sem kar vkup lezla, malo zaradi hudih besed, malo pa tudi zaradi svoje slabe vesti. Ne vem zakaj, toda takrat sem se zelo bala, če je kdo rekel kakšno o "štrafanju ". Zato sem na pol pristala, da bom skrbela za otroke, za Luko pa ne, ker ni po mojem okusu, sem dejala. Kaj pa je narobe z njim, je njegova mama skočila pokonci, da sem že mislila, da mi bo eno pripeljala okoli ušes. Po pravici sem ji povedala, da se premalo umiva, da grdo preklinja in da za šmrkanje ne uporablja robca, ampak to naredi kar na tla. Bom že jaz uredila, je potem pristala, meni pa je rekla, da če bom tako natančna, da bom ostala sama do konca življenja." Barbara je potem skoraj dve leti zelo trpela. Še zmeraj je stanovala v svoji sobici v samskem domu, takoj po službi je sedla na kolo in vsak dan naredila 15 km, da je skrbela za tri otroke tako, kot se spodobi. Veliko ji je pomagala tudi Lukova mama, vendar več kot toliko tudi ona ni imela časa. Luka se jim ni posvečal niti takrat, ko je imel pozimi čas, niti ob nedeljah, koje zapravljal dan v gostilni ali pa je šel z drugimi moškimi na "balinplac". "Vendar sem se "oblegirala" in svojo besedo sem Želela držati, zlepa ali zgrda. Po dveh letih pa so naju z Lukom začeli domači siliti, da se poročiva, da je čas žalovanja že zdavnaj mimo in da se morava že zaradi drugih, ki naj bi naju opravljali. Priznam, da sem tudi sama slišala ene čudne govorice v fabriki, loda nič nisem dala na to, ker sem sama pri sebi vedela, da mi do Luka nič ni. Na živce pa mi je šlo, če smo šle dekleta kdaj na ples in mije kdo podrobil, da "mora name pazit, ker mu je Luka tako naročil". Enkrat sem mu jih zaradi tega napovedala, pa je rekel, da je res to naročil, ker me želi za ženo. Tako sem potem po skoraj desetih letih šla prvič domov, k mami, da sem ji povedala, da se bom omožila. Sploh me ni več poznala, rekla je, da je njena hči umrla, da sem prevarantka, ki bi jo rada okradla. Tisti njen "potrebnez" je stal za njenim hrbtom, že ves slinast in betežen, obrnila sem se in šla nazaj, toda brez solz in gorja. Če si se ti meni odpovedala, se bom pa še jaz tebi, sem si rekla, in tudi, ko je umrla, nisem šla na pogreb, tako. " Po poroki sojo otroci še kar naprej klicali Barbara, nihče se ni mogel navaditi, da bi ji rekel mama. Imela jih je rada, kaj jih ne bi, saj so bili pridni otroci, malo plašni in nerodni, toda bili soji zelo pri srcu. Kakšne ljubezni si niso bili vajeni izkazovati, edino, če ni bilo nikogar blizu, so se kdaj naslonili name in mi rekli, naj jih objamem, se spominja Barbara. "Tudi meni je bilo nerodno objemat in lup-čkat, tega nisem bila vajena. Mene nihče ni nikoli crkljal, oh, še takrat ne, ko sem bila otrok. Mislila sem, da tako mora biti in amen, samo otroci so me počasi navadili, da včasih kar "paše", če se malo stisnemo. O, saj sem jih tudi našeškala, če so bili potrebni, še danes so mi hvaležni za to. Posebno Janez jih je včasih naprosil!! Zmeraj je vse izgubil, in enkrat mi je prekipelo. Dala šem ga čez koleno in ga natepla, potem mije pa čez leta povedal, da sem dobro naredila, ker je začel i glavo misliti, kar prej ni počel." Kako sta se pa z. Lukom ujela? Med vama je bila tudi velika starostna razlika, jo povprašam. "Luka je že na poročni dan povedal, da otrok ne bova imela, da jih ima že dovolj. Hehehe, meni seje kar oddahnilo, saj sem bila takrat še prepričana, da gredo zakonci samo takrat skupaj v posteljo, ko želijo narediti novega otroka. Meni pa ni bilo nič do tega, da bi z Lukom to počela. Potem pa, ko sva že nekaj mesecev spala skupaj v eni sobi, sva se malo premislila, " pove med smehom, vendar podrobnosti raje zadrži zase. Sad tega "spremenjenega mišljenja", je bila Tinka, danes zelo dobra zdravnica... Barbara pove, da je bilo življenje na kmetiji zel° težko. Poleg tega je hodila še v službo, kjer pa si}e z leti izborila to prednost, da je delala samo dopoldan. Otroci so rasli, pomagali pri vsakodnevnih delih, vendar sta Lukova starša počasi hirala in n'sH.\ zmogla vsega dela tako kot nekoč. Zlasti oče &. Je vidno sušil, pa ni bil bolan, le preveč zgaran. P°ncli či ni mogel spati in je motovilil po hiši, da je o'«1 še druge. "Imela sem ga rada, ker je bil dober človek, li mi ni rekel žal besede. Kadar sem prišla 00 hišo, kjer je sedel za pečjo, mi je zmeraj rekel "takih bab, kot si ti Barbara, malo". Potem sem ■ skuhala lipovega čaja, malo posedela pri njeni, v dar sem se ga tudi hitro naveličala poslušati, ™jL. "trobil" vedno ene in iste štose iz vojnih časov. ^ tem je nekoč samo zaspal za mizo, in ga ni bilo ^ To se nam je zelo poznalo, saj je on odločal, kdU '(() bo treba lotiti kakšnih del na kmetiji, potem Pa^t0 breme padlo na Luka, ki sploh ni bil tako potr~Pe kot oče in zato smo se velikokrat sprli. rt:e) (nadalje^ Kruh in srce kranjskih družin Gorenjski muzej je sinoči odprl v Stebriščni dvorani mestne hiše zanimivo razstavo o kranjskih mestnih in podeželskih družinah, njihovih običajih in navadah. Poroka, rojstvo in smrt so bili temeljni mejniki vsake družine. Kranj - Odlično postavljena razstava, ki so jo oblikovali Tjaša Štempihar in Ariana Furlan Prijon, z zvočno kuliso pa Boštjan Perovšek, predstavlja življenjske prostore in način življenja kranjskih plemiških, meščanskih, obrtniških, delavskih in kmečkih družin. Razstavljeni so ohranjeni predmeti iz življenja, kot so pohištvo, stoli, mize, jedilni pribor, krožniki, postelje, zibke, krsta, obleke, stare fotografije, slike, matične knjige in dokumenti. Avtorica razstave kustosinja Marjana Žibert je raziskala njihovo življenje v času od 17. stoletja, ko so našli prve zapise v krstnih knjigah, do časa pred drugo svetovno vojno. Zgodbe vseh družin so se odvijale okrog poroke, rojstva in smrti. Marjana Žibert je ob raziskavi tematike, ki soji posvetili tudi katalog, spoznala presenetljive zanimivosti: "Podirajo se nekateri tabuji. Neveste se niso poročale zelo mlade, starih od 19 do 21 let je bilo zelo malo. Večina se jih je tako kot danes, od 22. do 30. leta, fantje pa od 25. do 33. leta. Veljalo je, da so imeli veliko otrok, a ni bilo tako. Število rojstev je bilo res veliko in žen- ven še hlapca in deklo, v mestih pa so bile družine razširjene. V družini so bili še stari starši, bližnji sorodniki, kuharice, hlapci, trgovski pomočniki. Največ Kranjčanov je na prelomu stoletja umr- lo v starosti do 15 let, sledi starostna skupina nad 51 let: otroci zaradi težkih porodov in nalezljivih otroških bolezni, odrasli pa zaradi pljučnih bolezni, srčne kapi, mrtvoudnosti, raka, srčne napake, črevesnega katarja, vodenice, sušice, vročice in seveda starosti. Zanimiva razstava bo na ogled do konca meseca junija. Katja Dolenc, foto Tina Doki Fantastika, grozljivka in srednji svet Ljubljana - V torek, ob obletnici rojstva velikega pravljičarja H.C. Andersena, ko v svetu praznujemo tudi svetovi dan mladinske in otroške literature, je založba Mladinska knjiga predstavila tri nove knjige za mlado generacijo. Dvema novima deloma Leteči krožnik na našem vrtu in Krvava legenda pisateljice Janje Vidmar se pridružuje prva knjiga iz trilogije Veterna piščal VVllliama Nicholsona. Kranjske družine spoh niso imele tako veliko otrok, kot smo včasih mislili, je ugotovila kustosinja Marjana Žibert, saj jih je veliko umrlo. Pogled v improvizirano notranjost preproste kranjske kuhinje. ske so rojevale skoraj vsako leto, a veliko teh otrok je pomrlo. Število otrok na zakonski par je bilo sredi 18. stoletja 1,7 otroka, stoletje kasneje pa 1,8." Največ otrok se je rodilo januarja in marca, nato avgusta, julija in junija. Razlog gre iskati v večjem številu porok po veliki noči, v poletnih meseci in pred adventom, kar je značilno za poljedelske družbe, je pojasnila Marjana. Na kranjskem je prevladovala enojedrna družina, značilna za revnejši sloj. Kmetje so imeli zra- Pisateljica Janja Vidmar je zagotovo ena najbolj produktivnih slovenskih avtoric, saj se je kljub še ne tako dolgi ustvarjalni dobi podpisala že pod več kot 30 knjižnih del tako za odraščajočo generacijo kot odrasle, piše pa tudi filmske scenarije (Blues za Saro). Zanjo so vedno znova značilni napeti teksti, polni domišljije, ki pa so hkrati napisani tudi zelo življenjsko. Ponavadi gre za problematičnega junaka, ki pa je kljub svoji neobvladljivosti dovolj dojemljiv za življenjske zadeve. Pri knjigi Leteči krožnik na našem vrtu že ob kratkem listanju dobimo vtis, da gre za celovit tekstovno likovni izdelek. Številne ilustracije, ki skozi celo knjigo izvrstno dopolnjujejo tekst, je pri- speval Damijan Stepančič, tekst pa je tokrat ubran na temo znanstvene fantastike. Nejčev oče je astronom, a kljub temu, da mu je vesolje tako rekoč sveto, ne verjame v NLP. Sinov domišljijski svet je nekaj povsem drugega. Mu bo uspelo očetu dokazati, da so ga obiskali marsovci? Z drugo knjigo (gre za žepno knjižno izdajo) Krvava legenda Vidmarjeva odpira nov žanr v slovenski literaturi za mlade - gre namreč za izvirno slovensko grozljivko. "Bila sem navdušena nad filmom Čarovnice iz Blaira, pa sem se lotila pisanja," je povedala Vidmarjeva. Štirje mladi gredo na izlet v gozd. Tam se jim začnejo dogajati čudne stvari, izkaže pa se, da ima vsak do drugega določene sovraž- ne namene. Na koncu menda ne vemo, ali je vse res ali zgolj potegavščina. Izvrstne (skoraj stripov-ske) ilustracije je prispeval Seba-stijan Čamagajevac. tretja novost je prvi del trilogije Veterna piščal avtorja Williama Nicholsona, novo prevodno delo v lani ustanovljeni zbirki Srednji svet. Zbirka je namenjena fantazijski literaturi, lani pa so jo v založbi utemeljili s prvim delom trilogije Gospodar prstanov. Kot je na predstavitvi povedal prevajalec Jakob J. Kenda, Nicholsona odlikujeta predvsem velika dialoška kondicija (vidi se, da ima za seboj že številne filmske scenarije), in od začetka do konca zelo premišljen potek zgodbe. Kenda, ki bi ga lahko označili kar za največjega prevajalca fantazijske literature pri nas ("njegova" sta tudi Harry Potter in Severni sij), je že prevedel naslednji del Mojstrovi sužnji, ki bo izšel še letos. Igor Kavčič Zlata plaketa za De profundis Vse tamburaške poti vodijo v Reteče Kranj - Na 18. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2003 so se izkazali trije pevski zbori iz Kranja, De profundis z zlato plaketo, APZ France Prešeren in Osti jarej pa s srebrnima plaketama. Posebno priznanje tudi zborovodji De profundisa Branki Potočnik Krajnik. Na tekmovanju, ki je tudi tokrat potekalo v Unionski dvorani v Mariboru, seje preteklo soboto in nedeljo predstavilo 26 zborov iz vse Slovenije, med njimi kot rečeno tudi trije iz Kranja. Vsak zbor se je predstavil z obvezno skladbo Pomladni spev (v priredbi Antona Lajovica), ter s tremi skladbami P« lastnem izboru, od tega je ena skladba morala biti ljudska. Zbore Je letos ocenjevala mednarodna komisija, ki ji je predsedoval Sto- jan Kurct, poleg Andraža Haupt-mana in Karmine Šilec pa sta bila v žiriji še Darinka Matic - Maro-vič iz Beograda in Carl Hogset iz Osla. Za najboljšega med mešanimi pevskimi zbori letošnje Naše pesmi je bil izbran Komorni zbor Ipavska iz Vipave, ki ga vodi Matjaž Šček, drugo mesto pa sta si razdelila MPZ Obala pod vodstvom Ambroža Čopija in Komorni zbor De profundis, ki ga že več kot desetletje uspešno vodi Branka Po- Napišite zvezdnato pesem za Strnišo Ljubljana - Društvo slovenskih pisateljev pripravlja ob zaključku že osmih Slovenskih dnevih knjige, ki bodo v parku Zvezda letos Potekali med 22. in 26. aprilom, zaključno prireditev 25. aprila ob 21. uri v 10. nadstropju kavarne Nebotičnik. Vsem, ki jim je blizu Pesniška beseda, zvezde, vesolje in poezija Gregorja Strniše, vabijo k sodelovanju in oblikovanju večernega programa. Napišite svojo zvezdnato pesem, nastalo po navdihu Strniševih verzov, ali pa krajšo refleksijo o njegovem delu ali njegovi pesniški osebnosti. Prispevke Pošljite do 7. aprila v pisarno Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. V kavarni bo tudi pianino, ki ga lahko uPorabite za glasbeno spremljavo. Katja Dolenc točnik Krajnik. Za De profundis je to že četrta zlata plaketa, letos pa so za svoj nastop sicer prejeli 92 od 100 možnih točk. Srebrni plaketi sta prejela APZ France Prešeren z dirigentom Primožem Ker-štanjem, s 86 osvojenimi točkami in Komorni pevski zbor Osti jarej, ki je dosegel 83 točk. De profundis se je ob obvezni sicer predstavil s tremi skladbami: s prvo izvedbo Speivaj nama, Katica, ljudsko iz Črenšovccv, v priredbi Andreja Missona, skladbo Samotno Ugibanje (Uroš Krek -Jože Udovič), komisija pa je posebej opazila skladbo Narciso lif-vanskega skladatelja Jonasa Ta-mulionisa iz ciklusa skladb z naslovom "Canciones de amor", na besedilo Federica Garcia Lorce, ki gaje zboru v izvajanje zaupal sam skladatelj. Za izvedbo skladbe je zborovodja Branka Potočnik Krajnik prejela posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe 20. stoletja. V Komornem zboru De profundis so bili z uspehom zelo zadovoljni, na zaključnem koncertu "zmagovalcev" v nedeljo pa je zbor spet dokazal, da sodi v sam vrh slovenske zborovske glasbe. I.K. Reteče - Jutri, v soboto, 5. aprila, bo v Retečah pri Škofji Loki potekalo 23. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije. Tudi letos, "vseslovensko srečanje" tambu-rašev so v Retečah prvič uspešno pripravili lani, bo prireditev v tamkajšnjem Kulturnem domu, nastopilo pa bo 13 skupin iz 11 slovenskih krajev. Predstavile se bodo v dveh terminih, ob 17. in 19. uri. Uvodni nastop na prvem koncertu ob 17. uri bo pripadel domači skupini KUD Janko Krmelj -Tamburaška skupina Bisernica (veterani), sledili pa bodo: Tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj, Trio Dva čardaša, Tamburaški orkester kulturnega društva Brezje, Tamburaški orkester osnovne šole Draga Bajca Vipava, Tamburaški orkester Dobreč. Drugi koncert ob 19. uri bo začela Tamburaška skupina PD Cir-kovce, v nadaljevanju pa bodo nastopili še: Tamburaški orkester KD F. Prešerna Videm pri Ptuju, Tamburaška skupina Kašarji, Tamburaši iz Cirkulan, KUD Janko Krmelj - Tamburaška skupina Bisernica (srednješolci), Tamburaški orkester KUD O. Župančič Artiče in Orkester Mandolina. Skupine se bodo predstavile največ s tremi prijavljenimi skladbami po lastnem izboru, najboljši pa bodo prejeli priznanja in nagrade. Strokovna žirija, ki jo bosta sestavljala Tomaž Habe in Dauiir Zajec, bo podelila nagrade za najboljši umetniški vtis celotnega nastopa, za najboljše izvedbe umetne, ljudske in zabavne sklad- be, najboljša debitantska skupina bo prejela tamburico izdelovalca Maria Žmegača, tamburico izdelovalca Velimirja Zvirna pa bo dobila skupina z najboljšo tehniko igranja tamburice. Tudi letos bo revijo pripravil Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Škofja Loka. Celotno prireditev bo posnela tudi TV Slovenija, Radio Slovenija pa bo poskrbel za radijsko snemanje. GORENJSKI l? MUZEJ KRANJ Vas vljudno vabi na ogled razstave DRUŽINA V KRANJU z zgovornim podnaslovom KRUH IN SRCE v Stebriščno dvorano in Galerijo Mestne hiše v Kranju. t Vsebina razstave je postavljena v čas od 17. stoletja, ko najdemo prve krstne knjige, do začetka druge svetovne vojne; razdeljena pa je na tri mejnike, ki zaznamujejo življenje družine: poroka - rojstvo - smrt. »GLAS" p'še Miha Naglic po ljudeh gor, Po ljudeh dol podl istek o znamenitih Gorenjcih čvarci, Tirolci, Furlani Preden je bilo loško ozemlje podarjeno freisinškim sM<>m, je bilo le redko poseljeno. Prebivalstvo je "° slovanskega in nemara še starejšega in avtohto-J8a porekla. Po pridobitvi te posesti jo je začel , ,°/Po svojih oskrbnikih intenzivno kolonizirati. Da ' f*el kaj od nje. Na najboljšo zemljo, na Sorsko 'pie< ki leži ob starodavnih poteh proti Kranju, va,nniku in Ljubljani, je naselil svoje domače ba-podložnike. Ti so se v stoletjih poslovenili, o J'ioVem nemskem p0reklu danes pričajo le še nji-i°p Priimki. Blaznih zapiše: "Še konec 16. stol. je "anški živelj na Sorskem polju toliko številen, da ki "urološki župnik pridigoval tudi v nemškem jezica 17• stoL Je govorilo prebivalstvo po Bitnju me-slovenskega in nemškega jezika. Danes nas f°Wnjajo na nekdanje nemške koloniste le še kra-H[Hci> zemljiščna in osebna imena, kot Cegnar, Cof, •rner, Hartman, Heinricher, Homan, Kaiser, Ku- rah, Langerholc, Logonder, Macher, Šifrer, Triller, Vilfan, Bajželj, Volgemut, Ziherl ipd." Drugi val nemških kolonizatorjev je pljusknil iz Pustertala na Tirolskem. Ta je konec 13. in v začetku 14. stoletja poselil sončna, a strma pobočja pod Ratitovcem, kjer je tedaj nastala cela^vrsta naselij od Sorice do Podlonka. Ko je Pavle Blaznik pisal svojo doktorsko disertacijo (Kolonizacija Selške doline, 1928), je ugotovil, da so priimki, ki so nastali prav tu in jih ne zasledimo nikjer drugje. "Nedvomno edino od tu izvirajo imena: Torkar iz sela Torka, Thaller iz. dvorca 'Im Tkali' /V Dolini/ poleg Sorice, Zarz.er iz Sorice. " Se pravi: vsak, ki se danes kjerkoli v Sloveniji piše Torkar, T(h)aler in Za-rzer, ima svoje prednike v Sorici. Thaler je po slovensko Dolinar, Za-rzer je Soričan, Sorici seje po nemško reklo Zarz, uradno še v letih 1941-45. Pogled v telefonsk M ml' da v obeh Soricah, Zgornji in Spodnji, ni nobenega Torkarja in Zarzerja več. Za cel tirolsko-podratitovški niz naselij (od Sorice do Prtovča in za naselja pod Črno Prstjo in Rodico, ki so takisto tirolskega porekla) so vrh tega značilni še drugi priimki nemškega, vendar ne izključno soriškega izvora: Trojar, Haberle (Heberle), Kofler (Kobler), Behaimb (Pegam), G amperi (Kemperle), Grochawr (Grohar), Gansterl (Jensterle), Erhardt (Egard), Gartner ... Nekaj je tudi splošno znanih nemških priimkov: Pinter, Weber, Gasser (Gosar), Kayser (Kheser, Košir) ... Nekateri nosilci teh priimkov, ki so bili dejansko doma iz teh krajev, so kot ustvarjalci zasloveli med vsemi Slovenci: poštni inovator Lovrenc Košir, slikar Ivan Grohar, pisatelj France Koblar, smučarski strokovnjak Filip Gartner, publicist Marko Jensterle, minister imenik pa pokaže, Prtovč, poslovenjena tirolska vas pod Ratitovcem. Zoran Thaler Manj številni, a pomembni prišleki, so bilifužinar-ji Furlani. "Le-te je zemljiški gospod poklical z očitnim namenom, da uvedejo na tleh loškega gospostva naprednejši način pridobivanja železa. Prva listina, ki govori o teh vprašanjih in poteka iz 1384, je dokaj zgovorna. Govori o poklicnih železarjih (evssner meister) z deloma značilnimi romansko zvenečimi priimki. Listina ugotavlja, da so železarji Jacomo, Barthlme Zschab, Muron Silvester," Monfiodin in njegov brat Jakob gospostvu zvesto služili— " Ob seznamu fužinarjev iz leta 1747 pa Blaznik ugotavlja, da ni v njem nobenega furlanskega priimka več. Pač pa so že tedaj tudi med njimi značilna selška in soriška imena: Jelene, Megušar, Froelich. Koblar, P i nt ar. In kateri so najbolj značilni slovenski priimki v Selški dolini? Tudi te je ugotovil Blaznik: Eržen, Kos, Luzner, Prevc, Notar, Megušar, Betoncelj, Cen-čič, Potočnik, Pogačnik, Bernik, Okorn. Ti se pojavljajo po vsej dolini. Iz Davče pa izhajajo nekateri priimki, kijih sprva najdemo samo v tej največji slovenski vasi: Tušek, Kenda, Peternelj, Jemc, Močnik. Ti pričajo, da so bili prvi kolonizator ji Davče tolminskega porekla. Čisto davška lastnina je priimek Tavčar (Davčar), čeprav nekateri trdijo, da je to le poslovenjeni Deutscher. Kot najbolj tipični selški pa je Blaznik izpostavil priimek Jelene. Ta je bil sprva doma le v Dražgošah, na Pečeh in sosednjih Jelen-ščah, od tod se je razširil še v druge kraje. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Petek, 4. aprila 2003 Vsak ponedeljek naGTV I ob 20.30 I Ne prezrite Študentska organizacija Slovenije bo dobila novega predsednika Od 4. do 6. aprila 2003, se bodo na Rogli prvič v zgodovini slovenske študentske organizacije zbrali vsi študentski predstavniki Slovenije, ki svoje interese zastopajo v Študentskem parlamentu ŠOUM, Študentskem zboru ŠOUL ter zvezi Študentskih klubov ŠKIS. Poglavitni namen srečanja je celostno zasnovati ter utrditi medsebojno sodelovanje. Ob tej priložnosti bodo potekale tudi volitve za predsednika ter generalnega sekretarja Študentske organizacije Slovenije. Pomoč na EP v vaterpolu Če želite postati član organizacijskega odbora ali sodelovati pri aktivnostih, ki bodo potekale na Evropskem prvenstvu v vaterpolu v Kranju, pokličite na Info Točko ŠO FOV, kjer se zbirajo prijave za prostovoljno 9. Tradicionalni študentski piknik se nezadržno bliža, z njim pa tudi glasbeni natečaj Zlata deka Kateri štirje srečneži bodo v velikem finalu Tudi letos se bodo lahko mlade obetajoče glasbene skupine potegovale za naziv najbolj obetavne skupine na natečaju za Zlato deko, ki se bo odvijal na 9. Tradicionalnem študentskem pikniku, ki bo 27. maja 2003 v Kranju. Zavod mladim V četrtek, 10. aprila 2003 bo od 20. ure dalje v cafe Rondo-ju poleg Mercatorja potekal že težko pričakovani predizbor za glasbeni natečaj Zlata deka. Od desetih glasbenih skupin se bo v prvem krogu med seboj pomerilo prvih pet skupin: Giljotina (Dramlje), Arcus (U), Esca-pe (KR), Bananas (Prebold) in Unameit (Radomlje). Po mnenju žirije se v veliki finale Zlate deke, iz prvega predizbora uvrstita dve najboljši skupini. ŠO FOV Nagradi vse študente, ki so v aprilskem roku opravili izpit pri predmetu Naravoslovje in tehnologija (prof. dr. Vuk) z oceno 10. Nagrado dobijo tudi študentje četrtega letnika, ki so vse izpite opravili v prvem poskusu (na INFO točki vpišejo št. indeksa + geslo). Nagrado pa dobita tudi najmlajši študent prvega letnika in študent z najdaljšim študentskim stažem. Dokazovanje uspešnosti, informacije in nagrade na INFO točki! Klub Radovljiških študentov V Blejskem mladinskem centru (BMC) bomo skupaj z Klubom študentov Bled, organizirali predavanje o ČUSTVENI INTELIGENCI. Predavanje bo v nedeljo, 13. aprila 2003, ob 18. uri v prostorih BMC-ja. Svojo udeležbo potrdite do četrtka, 10. aprila 2003, Mojci Slivnik na gsm 031/300-478 (po 17. uri). V primeru premajhnega števila prijavljenih, predavanje odpade. Nova ponudba bonov za študentsko prehrano v Kranju Od meseca aprila 2003 dalje, se je ponudba bonov za študentsko prehrano v Kranju, obogatila kar za 9 novih ponudnikov bonov in sicer: Restavracija »R« (Resman Naklo), Picerija Silvester (modra hiška na Planini), Hotel Bellevue (Šmar-jetna gora), Kitajska restavracija Azija (poleg avtobusne postaje), Njamy-dostava na dom, Kavarna Evropa, Hotel Creina in Živila - faksi na FOV. Predizbora bosta potekala v mesecu aprilu. Prvi bo že prihodnji četrtek, 10. aprila, v klubu Rondo, naslednji pa 24. aprila na isti lokaciji. Žirija bo izbrala štiri najboljše skupine, eno pa boste lahko izbrali vi preko internetnega glasovanja. Strokovna žirija bo ocenjevala nastop skupine, tekst avtorske skladbe in spremljajoči vokal. Zmagovalci bodo za nagrado svoje Maskoti piknika skladbe posneli v studiu Poet in tako ustvarili prve neuradne studijske posnetke. Sledijo pa opisi glasbenih skupin, ki so se prijavile na glasbeni natečaj za Zlato deko. Giljotina Je trio iz Dramelj, ki si že od leta 1997 trudi narediti svoj avtorski pristop, ki odstopa od mainstrea-ma in se po eni strani vanj vključuje vendar na svoj energičen način. Člani skupine so: David To-man (kitara in vokal), Miran Kosec (bobni) in Dragan Bagarič. Arcus Skupina Arcus iz Ljubljane je bila ustanovljena 28.10.2002. Sestavljajo jo Kristjan Radočič (vokal, ritem kitara), Simon Jovanovič (bas kitara), Žiga Brlek (bobni) in Rok Derenčin (solo kitara). Fantje igrajo alter ročk glasbo in imajo že štiri avtorske skladbe: Planet, Sanje, Padli in Katarza. Skupina o sebi lahko pove, da so njihova besedila, s katerimi poskušajo izraziti svoj pogled na svet, polna melodičnih okraskov, živahnega ritma in prepletajočih se motivov. Escape Je ročk skupina iz Kranja, ki je prišla na »sceno« avgusta leta 1998. Na skupno pot so stopili bobnar Rok Liebhart, kitarist Anže Vidic ter bas kitarist Gašper Gantar. Po trimesečnem, ambicioznem začetku je sledila prva prekinitev. Anže jo je popihal čez lužo na Mu-sicians Institute v Los Angeles, kjer je z zanimanjem prisluhnil zvokom in predavanjem šestih strun. Kasneje se jim je pridružilo mlado, perspektivno dekle s še nedotaknjenim glasom z imenom Tanja Simonovič. Sledilo je nekaj mesečno ustvarjanje lastnih hard ročk oziroma energičnih ročk »komadov«, ki so jih v pomladnih dneh leta 2001, zapekli v demo verziji. Posneli so pet skladb, ki pa so vse odpete v angleškem jeziku. Več informacij o skupini si lahko ogledate na njihovi spletni strani: www.escape-theband.com Bananas Glasbena skupina iz Prebolda, obstaja že dve leti. Na samem začetku sta Nejc in Sebastjan začela kot garažni duo. Kmalu zatem sta se jim pridružila Andrej in Gašper. Ko je skupina začutila potrebo po še eni kitari, se je skupini pridružil Alen. Po štirih mesecih sta se Alen in Gašper poslovila od skupine. Danes skupino zasedajo: Andrej VVasserman (vokal), Nejc Domen-ko (kitara), Nejc Podbregar (bas kitara), Sebastjan Huš (bobni). Igrajo ročk glasbo domačih in tujih izvajalcev, pa tudi lastne skladbe. Zgodilo se je Nova številka študentskega časopisa Organon V sredo, 2. aprila je izšel novi Organon, ki vas bo popeljal skozi nadvse zanimivo branje. In kaj boste brali? Če vas zanima zakaj, se študentje že dalj časa pritožujejo nad odnosom države do njih, si to preberite v rubriki Mladinska problematika. Preživeli smo dan s Skupina Escape iz Kranja zgoščenko z naslovom »Kašn Cirkus za prazen nič«. Zgoščenka je posneta v samozaložbi. Tudi oni imajo spletno stran, in sicer: http://triieDiancki.tripod.com/ Alcohollica Člani skupine Alcohollica so iz Tržiča in okolice. V obstoječi zasedbi skupina deluje že leto in pol. Igrajo pa ročk in hard ročk. Igrali so že na nekaterih večjih prireditvah kot je Šik Bled, Noč v Lescah in razni moto zbori. Za seboj pa imajo tudi nekaj samostojnih koncertov. Njihova glavna motivacija so uspešni samostojni koncerti. MoonArt Kranjska pop ročk skupina MoonArt je bila ustanovljena pred približno tremi leti. Skupina skuša že od samega začetka ustvarjati svoje lastne »komade«, katerih teksti so zaenkrat vsi napisani v angleš- simpatično študentko iz Ekvadorja ter opravili intervju s trenutno najbolj vročo pop skupino BEPOP. Tudi tokrat nismo šli mimo nasvetov o karieri. Vpeljali smo novo rubriko, v kateri vam spremenimo videz. V dobro voljo vas bodo spravile dogodivščine s popotovanja neke študentke po Kitajski. Odslej lahko Organon berete tudi na internetu S ŠO FOV brezplačno v kino Odslej boste lahko s ŠO FOV-om odšli enkrat mesečno brezplačno v kino. Prvi tovrsten ogled je bil 1. aprila v kinu Storžič, kjer ste si lahko ogledali film Gospod Schmidt. Naslednja predstava bo 6. maja. Pohitite z rezervacijami, saj je število kart omejeno. Dodatne informacije dobite na INFO točki ŠO FOV ali na tel: 04/23-74-204. Študentje imamo novega sekretarja Študentski parlament Študentske organizacije Univerze v Mariboru je na svoji 15. redni seji dne 27. marca, izvolil Zorana Kačičnika na mesto podpredsednika ŠO-UM. Odgovoren bo za sodelovanje s Študentsko organizacijo Slovenije in Vlado RS. Na mestu sekretarja za socialna vprašanja ga je nasledil dosedanji podsekretar na oddelku za socialna vprašanja, Zdenko Škraban. Skupina Bananas iz Prebolda V prihodnosti si želijo igrati v ostalih regijah Slovenije, saj je glasba del njihovega življenja že od malih nog. Unameit Na začetku je bila štiri članska zasedba, brez pevca so igrali avtorske »komade«, ki jih imajo skupaj 13. Skupina je imela tri samostojne koncerte. V času obstoja so zamenjali štiri pevce in eno pevko. Toda dokler niso nekega decembra naleteli na Anžeta niso vedeli kaj sploh hočejo. Sedaj so v polni postavi in polni norih idej. Več o njih na: www.qeocities.com/paaemak-ers2001/about.html Trije pijančki Skupino sestavljajo trije mladi fantje izpod Ratitovca. Skupaj delujejo že približno 5 do 7 let. Igrajo v glavnem glasbo, ki jo napišejo sami. Pravkar so izdali svojo kem jeziku. Band sestavlja pet članov: Bogataj Mare (ritem, solo kitara), Draksler Kaja (spremljevalni vokal, klaviature), Štular Tomaž (vokal), Medved Gašper (bass kitara) in Repovž Iztok (bobni). Odmevnejši nastopi: nastop na Tednu mladih 2001 v Kranju, preizbor Ročk Otočec 2002, Adi-jo Poletje 2002 (Lendava) in Loka Festival 2002. Chakra Skupina iz Slovenskih Konjic obstaja približno leto in pol. Nastopili so že na večih koncertih, natečajih in manjših festivalih. Chakra je pet članska zasedba, sestavljena iz samih izkušenih članov. Skupina spada v new-age ročk in v celoti igra svoje »komade«. SenZa Zasedba skupine SenZa iz Velenja je naslednja: Barbara Jedov- nicky (vokal), Tine Čas (solo kitara, backvokal), Luka Verdnik (ritem kitara, backvokal), Lenart Je-rabek (bas kitara, backvokal), Rok Kolar (violina) in Mitja Melan-šek (bobni). Gre za skupino mladih in izobraženih glasbenikov, saj so vsi obiskovali glasbeno šolo. Igrajo ročk s primesmi metala in crossoverja, dodajajo pa tudi elemente klasične in orientalske glasbe. Drugače rečeno gre za moderni ali new-age ročk. Posneli so dve studijski skladbi, Gospa B. in Ventil. Odigrali so prek 80 koncertov po Sloveniji, sodelovali so na kompilaciji Lignit II, na natečaju »Kdo bo osvojil Triglav?« in na »Ročk Maratonu«. Njihova največja želja je snemanje prvenca in pa čimveč koncertov širom Slovenije. Uršula Hafner Tekoči izzivi Moram priznati, da se je pomlad umirila. Mogoče je to še zaradi zadnjega mraza, ki se nikakor noče posloviti. Čakamo na punce v kratkih krilih in na lastovke... Saj bodo oboje priletele. Vrabčki, kar počistite svoje hišice. Prejšnji teden je Klub ljubiteljev laškega piva spravil pod streho letno skupščino. Strumni fantje in dekleta so še za eno leto obljubili zvestobo do roba. Mene žal ni bilo zraven, bom pa se jim pridružil ob prvi večji akciji. Prvič smo za mlade organizirali brezplačen ogled filma po izboru ŠO FOV. Projekt bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih z namenom, da mladi ugotovijo, da ni vse v kokicah in avionskih sedežih. Aktivno se pripravljamo na Teden Evrope, pred vrati je Študentski piknik in še zadnja številka Časopisa študentov Gorenjske Organon vtem študijskem letu. Poleti bodo mladi spet trli na otok mla-dosti Obonjan, vmes pa naredili še kakšen izpit... Dan norcev je za nami in upam, da ste koga potegnili za nos. Na ta dan bi morale biti vse P0' membne seje in sestanki, saj D) zaključki le teh lahko bili tudi bolj norčavi. In včasih še vedno manj /iori, kot so na kateri drugi dan-Pa adijo Gorenjska. Beno Fekonja Natečaj za najbolj obetavno glasbeno Sučeva 3T7 - KRANJ ca //<• POKROVITELJ LAVNE NAGRADE: j poet JL TONSKI STUpjS Petintrideset srčnih let Sožitja V petek, 21. marca, je društvo Sožitje Škofja Loka skupaj z Radiom Sora praznovalo lepo obletnico svojega delovanja ter materinski dan. Ob zabavnem programu, ki so ga popestrili znani obrazi iz sveta glasbenikov, so se obiskovalci seznanili z razvojem in delovanjem društva, ki je danes že močno zastopano. Škofja Loka - Prvo društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju je bilo na pobudo rojaka iz Bukovščiee, Zdravka Tomažina, ustanovljeno leta 1963 v Ljubljani, predstavljalo pa nekakšen začetek Zveze Sožitje Slovenije, v katero je sedaj vključenih 51 društev. Na pobudo socialnih in strokovnih delavcev ter staršev prizadetih se je leta^ 1968 ustanovilo tudi društvo v Škofji Loki. Ustanovni člani so takrat postavili dva cilja: poiskati osebe z motnjami v duševnem razvoju in jim pomagati ter pomagati staršem in strokovnim delavcem pri samoorganizaciji društva. Zadnjih 27 let društvo vodijo starši, v njem pa so varovanci iz občin Gorenja vas, Poljane, Železniki, Žiri in Škofje Loke. Trenutno je 105 oseb s prizadetostjo, 130 članov pa je skrbnikov, strokovnih delavcev in podpornih članov, ki jih še vedno vabijo v društvo. Predsednik društva Sožitje Filip Mohorič je pojasnil, da je danes vloga društva drugačna, kot pred desetletji, saj so del civilne inicia- Na srečanju so se otroci zelo zabavali. tive: "Glede na možnosti financiranja iz proračuna mora biti naše delo projektno. S tem smo postali partner lokalnim skupnostim in državnim. Različna druženja, kakor so izleti, pikniki, novoletna in druga številna srečanja, so le ena od društvenih nalog. Naše poslanstvo je porazdeljeno v smislu normalnega življenja teh oseb v do- mačem okolju - domače pravice, varstvo, izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje in bivanje. Društvo izvaja tudi prevoze oseb iz štirih občin v razvojni vrtec, v Osnovno šolo Jela Janežiča, Varstveno delovni center Škofja Loka in v Sonček Kranj. Resnično želimo, da bi s prevozi lahko nadaljevali tudi v prihodnje in da ne bi bile finančne težave tisti vzrok, s katerim bi se stvari podirale," je povedal Mohorič. Ob teh nalogah izvajajo tudi pomoč družinam v obliki seminarjev, svetovanja, obiskov na domovih, izobraževanj in zaposlovanj, če so sposobni; urejajo stike z javnostjo, obveščajo s prispevki v medijih; prizadevajo si za bivalno skupnost ter organizirajo športne in rekreativne aktivnosti. Finančno pomoč jim nudijo Zveza Sožitje Slovenije, vse omenjene občine, lastna sredstva, ki jih ustvarjajo s prevozi, Zavod za Zaposlovanje, donatorji in sponzorji. Ker so invalidsko in humanitarno prostovoljno združenje, so zelo veseli tudi zunanjih članov in podpornikov, saj s svojo pomočjo pomagajo staršem prizadetih. Med povabljenimi gosti so se velike zabavne prireditve v dvorani Poden udeležili tudi Mihael Prevc. župan Železnikov, Igor Draksler, župan Škofje Loke, podpredsednik zveze Sožitje Srečko Lapajne, direktorica Vzgojno varstveno delovnega centra Kranj Ivica Matko, direk- Skrinjici za dobrodelne prispevke Lions klub Kranj je v prodajalni Merkur na Primskovem in v prostorih mestne občine Kranj postavil skrinjici za dobrodelne prispevke. Kranj - Dobrodelno gibanje v Lions klubih je namenjeno predvsem pomoči slepim in slabovidnim ter drugim ljudem, ki so pomoči potrebni. Sedaj so klubi tudi na Slovenskem že dobro uveljavljeni (prvi je bil osnovan v Ljub-: ljani leta 1990, svetovno gibanje pa obstaja od leta 1917 in združuje več kot 1,3 milijona članov) in se ljudje nanje obračajo s prošnjami za različne oblike pomoči. Lions klub Kranj je lani praznoval prvo "petletko" in ima za seboj že vrsto uspešnih akcij. "Dejavnost LC Kranj je bila do sedaj usmerjena v naslednje dobrodelne akcije na območju Kranja in širše okolice: nakup mamo-grafa za kranjsko porodnišnico, pomoč VDC Kranj, pomoč pri ureditvi vrtca Mavrica, kjer skrbijo za otroke s telesnimi in duševnimi motnjami, nakupi računalnikov za slepe in slabovidne, pomoč društvu Vita, sodelovanje s cen- trom slepih, SOS telefon in podobno," pove sedanja predsednica Liops kluba Kranj Mira Grm. "V tem mandatnem obdobju (2002/2003) smo že, skupaj z dvema gorenjskima LC kluboma, kupili računalnik za slabovidnega dečka. Sedaj pa nameravamo prispevali k dejavnosti Zavoda Korak, ki se bo v Kranju začel ukvarjati z rehabilitacijo po nesrečah s poškodbo glave. Poleg tega pripravljajo gorenjske šole projekt, kako sprejeti drugačnost (tako ali drugače prizadeti osnovnošolci), s čimer smo sodelovanje z osnovnimi šolami še dopolnili, saj sodelujemo z njimi tudi z vsakoletnim projektom "Plakat miru". Vsak dan imamo veliko prošenj za različne oblike pomoči, zato bomo naše aktivnosti za zbiranje finančnih sredstev še povečali. Odločili smo se, da bomo na več lokacijah postavili skrinjice, kjer bi mimoidoči lahko daro- Predsednica kranjskih lionsov Mira Grm z lionoma Alojzom Podgorškom in prejšnjim predsednikom Alešem Paternostrom predaja namenu skrinjico v Merkurju. vali denarne prispevke. Na skrinjici je poleg našega grba vidno označen tudi namen zbiranja Elan glavni pokrovitelj športnikov specialne olimpiade Letos junija bodo na Irskem 11. letne igre Specialne olimpiade, namenjene tekmovalcem z motnjami v duševnem razvoju. , Jgre Specialne olimpiade, zimske in letne, vključujejo blizu osem tisoč športnikov iz 152 držav, na zadkih letnih igrah pa so nastopili v 19 športih. Sveto-Vr>o gibanje Specialne olimpiade, šport za osebe z J^°tnjo v duševnem razvoju, sega v leto 1963, ko je I?'1 na pobudo družine Kennedv organiziran prvi sPortni tabor, danes pa je v to gibanje prek nacionalen programov vključenih že več kot 25 milijonov |Judi. Slovenija seje gibanju pridružila leta 1990, ko Je bila pri Zvezi društev za pomoč duševno prizade-llm Slovenije osnovana komisija za šport, ki seje leta preimenovala v nacionalni komite Specialne °Umpiade. Leta 1998 seje registrirala kot samostojno društvo v okviru Zveze Sožitje, nacionalni komi- cj. Pa seje preimenoval v izvršni odbor Specialne °*impiade Slovenije. Programi Specialne olimpiade ^vključujejo le Športnih dejavnosti, pač pa gre za dejavnosti, ki s svojo vsebino vplivajo na uspo- .al%nje in kvalitetnejše življenje oseb z motnjo v ■ Revnem razvoju. Prve igre Specialne olimpiade so Jlc "a državni ravni organizirane leta 1989 v Crni na Roškem, prve zimske 1991. Od takrat se tekmova- la odvijajo redno na lokalni, regionalni in nacional- ' ravni. Državne igre so izmenjaje vsako drugo leto, 's Vo leto letne, drugo leto zimske. Reprezentanca uJefialne olimpiade Slovenije se že od leta 1991 Ue|ežujc letnih in zimskih svetovnih iger, ki so bile doslej vsakič v Ameriki. Junija 2003 pa bodo letne igre prvič v Evropi, in sicer v Dublinu na Irskem, kar sovpada tudi z letošnjim evropskim letom invalidov. Slovenija ima že več uspešnih specialnih olimpij-cev, nosilcev medalj. Na letošnjih igrah bodo slovenski športniki tekmovali v atletiki, plavanju, kolesarjenju, namiznem tenisu in košarki. Letos jih na Irsko odhaja 21, razen njih pa še sedem trenerjev in dva delegata. Posebnost letošnjih iger je tudi družinski program in tudi staršem tekmovalcev omogoča, da se udeležijo dogodka in navijajo za svoje otroke, na Irskem pa se bodo seznanili tudi /. družinami olimpijcev iz drugih delov sveta. V olimpijski reprezentanci sta tudi dva Gorenjca: Uroš Rot iz Kranja, ki bo tekmoval v namiznem tenisu, in Elvis Čauše-vič iz Škofje Loke, ki bo kolesaril, oba pa smo v našem časopisu že predstavili. Kot nam je povedala Tea Beton, članica IO Specialne olimpiade Slovenije, z Gorenjske prihaja tudi generalni pokrovitelj reprezentance, begunjski Elan. To je še en dokaz, da se je gibanje Specialne olimpiade v Sloveniji dobro prijelo, da je njeno idejo poleg ljudi / motnjo v duševnem razvoju, njihovih staršev, trenerjev, prijateljev in drugih, sprejela tudi širša družba. Special sredstev. Dve skrinjici smo že postavili: v prostorih Mestne občine Kranj in v trgovini Merkur na Primskovem (pri slednji nam je pomagal lion Jakob Piskernik, predsednik nadzornega odbora Merkurja). Sicer pa so za izdelavo in postavitev skrinjic poskrbeli v podjetjih Mizarstvo Alojz Ovse-nik in PAN Elektronik, projekt pa je realiziral naš član Lojze Podgoršek." Predsednica Mira Grm je prepričana, da bodo s skrinjicami postali tudi bolj prepoznavni, češ da je večina ljudi še vedno prepričana, daje lionizem le elitizem in ne dobrodelnost. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič tor Želve Vinko Bidiču. direktor Centra za slepe in slabovidne Boris Koprivnikar, dr. Štefka Križnar in dr. Urška Omejc, direktorica Vrtca Škofja Loka Olga Bandelj, ravnatelj OS Cvetka Go-larja Franc Benedik in Breda Arnšek iz Sile. Voditelj Jure Svoljšak je med zabavnim programom, v katerem so nastopili Andrej Šifrer, Navihanke, Ivan Hudnik, Ansambel Tulipan, Varovanci varstveno delovnega centra Kranj, učenci OŠ Jela Janežiča in Vrtca Škofja Loka, omenil tudi pridobitve društva, ki so prispevale k boljšemu življenju prizadetih oseb. Med pomembnejšimi so ustanovitev oddelka za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju na OŠ Blaža Ostro-vrharja, razvojni vrtec pri Vrtcu Škofja Loka za predšolske otroke, ustanovitev Varstveno delovnega centra za starejše prizadete osebe, med prvimi v Sloveniji so pripravili tridnevni seminar za starše, ki je še danes priljubljen način druženja in izobraževanja, pridobitev kombija za razvoz oseb. Za vse pridobitve se vsem sponzorjem in donatorjem, ki so kakorkoli pomagali s svojimi, sredstvi ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo in upajo na pomoč tudi v prihodnje. Le tako jim bo uspevalo življenje prizadetim nekoliko olajšati. Katja Dolenc Dobrodelna akcija GORENC GORENCU Pomagamo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroki. Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po 100 tisoč tolarjev. Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu bo potekala tri mesece, prostovoljne prispevke zbiramo za invalidne otroke, ki smo vam jih predstavili v Gorenjskem glasu 31. decembra 2002. Dobrodelno akcijo vodi naša novinarka Danica Zavrl Žlebir, ki je bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi veliko ljudi, le impulz rabijo, da ga potegnejo na piano." Z nami je Sladžan Umljenovie /. Jesenic, ki je bil lani uvrščen med ljudi odprtih rok: "Darovati je posebna sreča. Tisti, ki niso še nikomur pomagali, zamujajo najlepše trenutke v življenju. Občutek, da si nekomu pomagal, je nepopisen." Z nami je tudi Aleksander Mežek iz Žirovnice, živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš, kar lahko. Pomembno je le, da daješ." Svoje prispevke lahko nakažete: - za Zana z Bodešč pri Bledu, ki potrebuje transportni invalidski voziček, na transakcijski račun OZ Rdečega križa Radovljica 07000-0000487321 (sklic 00 2909) - za Aleksandra, Emino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Abanki 05100-8010106034 (sklic 555) - za Zorana iz Škofje Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske 07000-0000108633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen). Od zadnje objave so za Zana darovali: Branka Smole (5000), Lado Hlebec (10.000) in Zdravko Mrak (6000); za Zorana Marija Rant (10.000) in Ravnikar (10.000), medtem ko invalidni otroci iz OŠ Toneta Cufarja na Jesenicah tokrat niso bili deležni prispevkov. Blizu 1,4 milijona za mlade mamice Kranj - Prejšnji teden je Klub Študentov Kranj priredil dražbo likovnih del, katere izkupiček bodo namenili mladim staršem - študentom. Klub študentov Kranj že več let pomaga svojim Članom, ki že v času študija postanejo starši. Zbirajo denar, kupijo bone v trgovinah z otroškimi potrebščinami in jih podarijo mladim študentskim družinam. Tretje leto zapored denar zbirajo na dobrodelni dražbi likovnih del. Letos je 38 likovnih umetnikov za dražbo namenilo 52 likovnih del, ostalih pa organizatorji zaradi prostorskih in časovnih omejitev niso uspeli uvrstiti ne na razstavo ne na dražbo. Prejšnji teden so na dražbi prodali 14 likovnih del, po besedah Franca Lavtarja s Kluba študentov Kranj pa po dražbi še vedno vlada povpraševanje za slike. Do dražbe so bila dela razstavljena v prostorih Mestne občine Kranj, tista, ki jih doslej še niso prodali, pa so na ogled v gostišču Arvaj. Doslej so v akciji Mlade mamice zbrali 1,370.000 tolarjev, še vedno pa sprejemajo prispevke na račun Območnega združenja Rdečega križa Kranj (07000-0000100776) s pripisom: Mlade mamice. Letos je tudi staršev, ki so zaprosili za pomoč, kar veliko. 43 se jih je prijavilo na razpis. S pomočjo umetnikov, kupcev njihovih del in vseh, ki bodo še prostovoljno prispevali, bodo še v aprilu osrečili 51 otrok. Danica Zavrl Žlebir Dan odprtih vrat v dnevnih centrih Šent Kranj, Radovljica - Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, bosta oba gorenjska centra Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent (Šentgor iz Radovljice in Sent'k iz Kranja) priredila dan odprtih vrat v svojih dnevnih centrih. V ponedeljek, 7. aprila, bodo od 10. do 15. ure odprta vrata v dnevnem centru Šentgor v radovljiški graščini, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali program dejavnosti centra in si kupili izdelke, ki jih člani ustvarijo v delavnicah. Od 10. do 17. ure pa bodo obiskovalcem odprta tudi vrata v centru Šent'k na Tomšičevi 13 v Kranju. Ob 17. uri bodo predstavitev dne evnega centra zaokrožili z lutkovno predstavo na olimpiada postaja način življenja, saj je šport Sami dobri nasveti ali ljudem nikoli ne ugodiš, ki so alternativa, ki dviga kakovost življenja. ^ jo pripravili uporabniki sami. Pričakujejo' obiskoval Danica Zavrl Zlebir pe, ki želijo spoznati talente ljudi, ki jih mučijo težave v duševnem zdravju, da ob tej priložnosti dokažejo, kaj vse zmorejo. D.Z. Dobrodelni koncert ob evropskem letu invalidov Radovljica - V Linhartovi dvorani v Radovljici bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 20. uri dobrodelni koncert, ki ga Društvo paraplegikov Gorenjske pripravlja ob evropskem letu invalidov. Prireditev bosta povezovala Alenka Bole Vrabec in Janez Dolinar, nastopajo pa humorist Podokničar Franci Pestotnik, pevci Saša Lendero, Anka Čop, Rudi Šantel, Jaka Jeraša. Braco Koren, kantavtor Mare M. ter ansambli Vita, Jožovc in Gorenjski kvintet. Vstopnice po 1500 tolarjev so v predprodaji v Turističnem društvu Radovljica (na avtobusni postaji) in uro pred prireditvijo pri blagajni Linhartove dvorane. D.Ž. Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA Vrt že ponuja prvo zelenje Ni nujno, da bi nam že kaj zraslo v topli gredi, porabimo raje tisto, kar je na vrtu ostalo od zime: pora je dovolj, obrašča se blitva, korenje nam je tudi še ostalo v zemlji in motovileč bo mimogrede ušel v cvet, če ga ne bomo hiteli rezati. In tu so že tudi mlade koprive! Spinača iz mladih kopriv nam bo dala obilje potrebnih rudnin in vitaminov, da preženemo pomladno utrujenost. Kremna juha iz mladih kopriv z enim jajčkom, strokom česna in malo zdro-ba bo teknila starim in mladim. In če na posebej pečene puranove zrezke daste na čebuli popečeno blitvo, potresete s slanim sirom in vse skupaj še malce prelijete s kislo smetano, boste imeli izdatno, zdravo kosilo. Porabite zelenjavo, kjer je le mogoče. Gobova juha z ajdovo kašo En zavitek zamrznjenih gob (pol kilograma svežih ali 6 do 7 dag posušenih, ki jih prej na- močimo), 5 dag ajdove kaše, 2 dl kisle smetane, 1 žlica moke, lovor, strok česna, zelen peter-šilj in 2 žlici sesekljane gomolj-ne zelene, sol, poper. Gobe odtajamo in denemo kuhat v liter in pol vode. Dodamo list lovora in gomoljno zeleno. Ko gobe že kakšnih 15 minut počasi vrejo, zakuhamo dobro oprano ajdovo kašo. Ko se kaša dovolj zmehča, primešamo podmet iz kisle smetane in moke. Solimo in popramo. Kuhamo še nekaj minut, da se moka skuha. Na koncu juho potresemo še s sesekljanim svežim peteršiljem. Krompirjevi žličniki s sirom En kg krompirja, slan krop, 10 dag masla, 2 do 3 jajca, zelen peteršilj, 20 do 25 dag moke, 8 dag naribanega sira, mast ali olje za cvrenje. Krompir skuhamo v oblicah, olupimo in vročega pretlačimo, Tedenski jedilnik Nedelja: Kosilo: gobova juha z ajdovo kašo, goveji zrezki, krompirjevi žličniki s sirom, zelena solata, šarkelj z rozinami, jabolčni kompot. Večerja: omlete s špinačo (ali s koprivami), črn kruh, pivo. Ponedeljek: Kosilo: blitva s krompirjem po dalmatinsko, mesni polpeti, regrat s fižolom. Večerja: široki rezanci z makom, bela kava ali mleko. Torek: Kosilo: piščančja obara, ajdovi žganci, marelični kompot. Večerja: sardelice iz konzerve, zrnat kruh, regrat s krompirjem. Sreda: Kosilo: mlinci z zaseko in smetano, motovileč s fižolom, sadni puding. Večerja: kurja jetrca z jajci in s čebulo, vložena kisla paprika, črn kruh. Četrtek: Kosilo: rižota s telečjim mesom in zelenjavo, rdeča pesa. Večerja: govnač, črn kruh, bela kava. Petek: Kosilo: korenjeva kremna juha, ocvrt oslič, solata s krompirjem, kompot. Večerja: koruzni žganci z ocvirki, jogurt ali kislo mleko. Sobota: Kosilo: puranovi zrezki z blitvo, kislo smetano in slanim sirom, pire krompir, motovileč z jajcem. Večerja: jabolčni zavitek, češpljev kompot. mu primešamo narezano maslo ali margarino, jajca, sesekljan zelen peteršilj, sol, sir in moko. Vse skupaj zgnetemo v testo, oblikujemo žličnike in jih ocvremo v maščobi. Omlete s špinačo Za 4 osebe potrebujemo: 8 svežih jajc, 5 dag suhe slanine, 4 žlice mleka, sol, poper, 2 žlici naribanega sira, 40 dag sveže ali zamrznjene špinače, malo masla. Slanino narežemo in rumeno preevremo. Jajca ubijemo v skledo, jih razžvrkljamo in postopoma prilivamo mleko. Solimo in popramo. Precvrto slanino razdelimo na štiri dele in za vsako omleto porabimo četrtino maščobe in četrtino razžvrkljane mase. Ponev obračamo tako, da se jajca enakomerno razlezejo po ponvi in spečemo. Pečena omleta naj lepo zdrsne na ogret krožnik. Vsako napolnimo z gosto, na maslu zdu-šeno špinačo ali gosto kremno špinačo. Omleto prepognemo, po vrhu potresemo z naribanim sirom in vročo ponudimo. V modi je roza Tuje zvezde iz sveta filmskega, glasbenega in modnega sveta so že od nekdaj prve javne osebnosti, ki s kreacijami vodilnih modnih kreatorjev nakazujejo modne smernice. Letošnjo pomlad je v modi roza barva. Cat Deelev, Nell McAndrew in Evo Herzigovo, katerih obleke predstavljamo na sliki, so fotografi angleške revije In Style zalotili na javnih prireditvah. Prvi dve obleki sta v nežni roza barvi, ki ji radi rečejo tudi sladoledna roza. Na prvi je vkreiran spomin na hipijevske čase sedemdesetih let, skupaj z vzorčki indijskega ali perzijskega etno izročila, druga pa abstraktne vzorce preproste tapiserije. Evina obleka pa je. ob rozi kombinirana z rumeno in oranžno, toplimi sončnimi barvami. Tudi ta obuja spomin na čase otrok cvetja. Namesto tabletk mali stroki Dejavnik kakovosti: VISOK Uspešen v pravem trenutku TKI Rače it it Baver CropScience Česen razkužuje, poživlja, raz-struplja, zdravi in ohranja odpornost organizma. Je pravi temelj trdnega zdravja, zato se je kljub vonju vredno potruditi in ga prežvečiti surovega. Največjo zdravilno vrednost česna predstavlja alicin in iz njega izvirajoče spojine, zaradi katerih deluje protibakterijsko močneje kot penicilin, je v knjigi Zelenjava zapisal Dario Cortese. Česen deluje razkuževalno na celo telo, najbolj ugodno pa vpliva na prebavila, jetra, dihala, srce in ožilje. V zmernih, vendar rednih količinah poživlja delovanje jeter in spodbuja učinkovine njihovih razstrupljcvalnih encimov, spodbuja in uravnava prebavo, spodbuja peristaltiko črevesja ter deluje diuretično. Odlično nastopi proti zajedavcem vseh vrst, tudi proti težko odstranljivim amebam. Česnove hlapne žveplove spojine mehčajo in pomagajo izločiti sluz iz dihal, v kateri so K roza oblekam spada tudi ličneje obraza v rožnatih in vijoličnih odtenkih. Roza na obrazu deluje, nežno, čisto in nevsiljivo, zelo ženstveno pa poudari oči. Katja Dolenc Eno striženje, dve frizurci Predstavljamo vam eno pričesko, ki jo lahko oblikujete na dva povsem različna načina. Pričesko, kot jo vidite na sliki, so oblikovalci podjetja Racoon International najprej obarvali v odtenek ognjene. Konice las so nežno pristrigli, da mehko padejo ob obraz, s čimer se poudari ženstvena zaobljenost. Pričesko so oblikovali v dva stila, takšni preprosti pričeski pa lahko naredite tudi sami. Za bolj živahen izgled počešite lase v dve kontrastni smeri, pri čemer jih nato oblikujete s kremo, sprejem, lakom ali finim oblikovanim gelom, ki sprime skupaj lase v kontrastno, štrlečo in vihravo obliko. Za bolj klasičen stil čiste elegance pa lase počešite ravno in jih "po-likajte" s krtačo, fenom in bleščečim sprejem. Modno, lepo in preprosto. Katja Dolenc S sredstvi /;i varstvo rastlin ravnajte previdno! Pred uporab« preberite navodila za uporabo. zbrani odpadki, ki se jih telo ni moglo znebiti po naravni poti, dihala pa obenem tudi razkužuje. Zato varuje pred prehladi in odstranjuje tudi vzroke zanje, ki po mnenju Daria niso nič drugega kot zasilni ventili, skozi katerega telo sprošča pritisk, nakopičen s slabo prehrano, stresom in nezdravim načinom življenja. Česen preprečuje in celo zdravi rakasta tkiva, močno pospešuje dejavnost limfocitov in makro-fagov, je odlično sredstvo za ožilje, saj redči kri, ohranja njeno pretočnost, znižuje vsebnost holesterola in trigliceridov, zavira nastajanje holesterola, znižuje tlak ter zmanjšuje aterosklero- zo. Pokuri maščobne celice, če s hrano seveda ne pretiravamo, ob tem pa vežejo tudi težke kovine, s Čimer se zmanjšuje obremenjenost organizma s svincem, kadmijem, živim srebrom in podobnim. Vsak organizem česen prenese drugače. Če ga uživamo v prevelikih količinah nadraži prebavila in se močno vpleta v telesno presnovo, kar je sicer odlično v primeru zaužitih velikih količin mastne hrane, mesa in klobas, kdor pa je v glavnem sadje in zelenjavo, mu pa česen ne prija toliko. Organizem ga celo ne prenese. Najbolje je zato poslušati svoje telo. Katja Dolenc Aragonit iz Maroka Aragonit se formira v žarkas-tih, vlaknastih in kroglastih oblikah. Pomaga stabilizirati pre-hiter razvoj otrok, ki jim primanjkuje kalcija, blaži prebavne motnje. Stabilizira tudi duhovni razvoj. Kamen je dobil ime leta 1788 po španski pokrajini Aragoniji, oziroma reki Rio Aragon, številne polprozorne predmete iz aragoni-ta pa večkrat prodajajo tudi pod neustreznim komercialnim imenom oniks. Aragonit je lahko brezbarven, bel, bledo rumen, tale na sliki je rjav, iz Maroka. Zelo lep, ritmično oblikovan aragonit so našli na Češkem. Tadej Pretner v knjigi Minerali pojasnjuje, daje podoben alabastru, vendar trši. V železovih rudiščih se pojavlja v obliki, ki se imenuje železov cvet in je podobna koralam. Aragonit na fizičnem nivoju stabilizira pre- hiter razvoj otrok, ki jim primanjkuje kalcija, za zdravljenje pa se uporablja v glavnem kot eliksir, ki stimulira mišično aktivnost, rast in elastičnost medvretenčnih diskov. Na energetskem nivoju kamen stabilizira duhovni razvoj, če poteka prehitro. "Njegova vibracija nas prizemlji in dela zbrane, tolerante in mirna," pravi Pretner. Kamen do neke mere pomaga tudi pri prebavnih motnjah, poleg eliksirjev pa se uporablja tudi kot obesek ali ročni kamen. Katja Dolenc mi gorenjske lekarne Z računalnikom do zdravja!? Medmrežje ponuja ogromno informacij - internet je lahko koristen vir informacij za zdravstveno izobraževanje ter lažje posvetovanje z zdravnikom ali farmacevtom. Ima tudi možnost zastavljanja vprašanj po elektronski pošti. Uporaba medmrežja pa ne more nadomestiti osebne komunikacije z zdravstvenim delavcem in ni namenjena postavljanju diagnoze ali samozdravljenju. Kako PRAVILNO UPORABLJATI medmrežje kot vir tovrstnih informacij? Za verodostojnost podatka je pomembno prepoznati ponudnika informacij. Bolj zanesljive so informacije uradnih in pooblaščenih zdravstvenih in znanstvenih ustanov. Preverimo datum, kdaj so bili podatki objavljeni oz. zadnjič posodobljeni. Informacije o zdravilu morajo biti popolne (navedeno mora biti zaščiteno ime zdravila, učinkovine, pomožne snovi, za katero bolezen je zdravilo namenjeno, kdaj se zdravilo ne sme uporabljati, način uporabe, stranski učinki, način shranjevanja, podatki o proizvajalcu in datum, kdaj so bili podatki pripravljeni). Kdaj PODVOMITI O PODATKU? Podatek je predstavljen samo s pozitivne plati. Če so navedeni izrazi: čudežna ozdravitev, brez stranskih učinkov, brez tveganja, v celoti naravnega izvora, skrivnostna formula, hiter učinek ... Pogosto se pojavijo neresnični, laž vzbujajoči podatki v zvezi z zdravljenjem hudih bolezni (aids, rak...) in Pre" tirane obljube za lajšanje tegob, povezanih z videzom. Naveden je rezultat raziskav znamenitih medicinskih izvedencev, ni pa navedeno njihovo ime m ustanova, kjer je bila raziskava opravljena. PASTI ISKANJA INFORMACIJ in PONUDBE ZDRAVIL preko medmrežja Pogosto je zdravilo predstavljeno predvsem iz ekonomskih razlogov. P°" datki so lahko nepravilni, pristranski, pomanjkljivi ali celo zavajajoči, med ponujenimi zdravili je tudi precej ponaredkov. Nadzor nad objavljenimi datki ni mogoč, zato je težko preveriti verodostojnost ponudnika in prep°z' nati kakovost podatka in izdelka. . .. Ponudniki zdravil preko medmrežja niso vedno lekarne. Veliko različni družb in posameznikov ni strokovno usposobljenih in registriranih z lekarniško dejavnost oz. razpečevanje zdravil. Zdravila zahtevajo posebn pogoje shranjevanja in transporta, zato mora tudi dostava zdravila o naročnika ohraniti predpisano kakovost. V primeru težav pri uporabi zdra ■ kupljenih preko medmrežja, je otežen nadzor nad sledenjem odgovornos ^ Lekarne v Sloveniji prometa z zdravili preko medmrežja ne opravljajo, ke .j zakonsko trenutno ni dovoljen. Zakonodaja omogoča varno uporabo zdr z zagotavljanjem kakovosti, učinkovitosti in sistemom nadzora ter iz° zdravila v lekarni. Preko medmrežja pa je to nekoliko težje zagotoviti. ^ Za informacije o našem javnem zavodu in za strokovni nasvet smo vartl|e|<-voljo tudi na naši spletni strani: www.gorenjske-lekarne.si in preko e tronske pošte. mag. Nina Pisk, mag farm- 7. APRIL JE SVETOVNI DAN ZDRAVJA ZORA spodbuda za redne preglede Rak na materničnem vratu je na Gorenjskem na petem mestu med vsemi raki pri ženskah, rak na dojkah pa je najpogostejši maligni tumor žensk. Program ZORA spodbuja ženske k rednim preventivnim ginekološkim pregledom. Osem korakov samopregledovanja dojk. Ljubljana - Znanka Marjana je pred leti zbolela za rakom na dojkah. Bolezen, ki nosi s seboj prizvok smrtonosne bolezni, so ji zdravniki zgodaj odkrili. Pravzaprav je zatrdlino otipala najprej sama. Zajela sta jo strah in panika, saj je takoj pomislila na raka. In v prvem šoku je celo mislila, da ne bo preživela. K sreči je bil čas, ki je pri raku ponavadi bolnikov sovražnik, njen zaveznik. Bolezen so odkrili v zgodnji fazi, operacija in zdravljenje sta bila uspešna in od tedaj je minilo že dobro desetletje in pol. Zatrdlino je med umivanjem slučajno odkrila, saj je vedno znova 'pozabila' na samopregledovanje. Rak na dojkah je najpogostejši rak pri ženskah, vsak peti novi primer raka pri ženskah je namreč rak na dojki. Po podatkin Registra raka za Slovenijo se obolevnost povečuje od leta 1950. Letno zboli okrog 900 novih žensk, kar Slovenijo uvršča v sredino svetovne lestvice. Leta 2000 je zbolelo za rakom na dojkah 932 žensk, od tega 76 odstotkov po 50. letu starosti. Preživetje bolnic z invazijskim rakom se v Sloveniji postopno izboljšuje; v letih 1993-1997 je 72-odstotno. Kljub boljšemu pre- živetju pa rak na dojkah ostaja še vedno prvi med vzroki smrti zaradi raka pri ženskah, pred tremi leti je zaradi njega umrlo 365 žensk. Nevarnost raka na dojkah se veča s starostjo, dejavniki, ki večajo ogroženost raka na dojki, pa so: predhodni rak na eni dojki, dedna obremenitev, nekatere vrste be-nignih sprememb v dojki in prvi porod po 30. letu starosti. Najpogostejši je med 55. in 70. letom starosti, pri ženskam po 50. letu pa se tveganje povečuje tudi s čezmerno telesno težo. Samopregledovanje dojk naj bi ženske opravile vsaj enkrat mesečno. Preventivni pregledi so za zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembni, redna mamografija po Zdravniški nasveti Kranj - Ni ga čez dober nasvet. Tudi zdravniški. Vam, drage bralke in dragi bralci Gorenjskega glasa, so namenjeni naši zdravniški nasveti, na vaša vprašanja pa odgovarjata zdravnika Metoda Košiček, dr. med., in prim. mag. Slavko Popadič, dr. med. Prosimo vas, da vaše vprašanje ni daljše od 20 vrst, pripišite tudi svojo starost in dosedanjo diagnozo. Vprašanja pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'zdravniški nasveti'. Sem mati dveh otrok, stara 43 let, zadnjih pet let pa imam zelo hude težave s krčnimi žilami. Ko so se pojavile, jim nisem namenjala posebne pozornosti, sčasoma pa je bilo stanje čedalje slabše. Vse več jih je bilo, poleg tega pa so moje krčne žile vsaj za prst debele in zelo vidne. To je zelo neprijetno in občutek imam, da se je stanje po rojstvu drugega otroka zelo poslabšalo. Bila sem že pri zdravniku in občasno nosim nogavice proti krčnim žilam, vendar nimam občutka, da bi se stanje zaradi njih izboljšalo. V časopisu sem prebrala, da krčne žile tudi uspešno operirajo. Zelo rada bi se jih znebila, vendar bi pred ope- racijo rada poskusila še kaj drugega, vendar ne vem, kje naj poiš-čem pomoč. Poleg tega vas prosim, ali mi lahko poveste, kako poteka operacija, ali gre za velik poseg in kako dolgo je treba čakati nanjo. Alije po operaciji krčili h žil za vselej konec? Ali se bo moje stanje, če se ne odločim za operacijo, z leti še slabšalo? Bralka Majda Zdravljenje krčnih žil Krčne žile se v glavnem pojavljajo zaradi dedne nagnjenosti, njihov nastanek pa pospešijo stoječe delo, debelost, ženski spolni hormoni, večkratne nosečnosti in DRUŽINSKI NASVETI Mami, strah me je... (2) Damjana Šmid Otroci nimajo niti izkušenj niti znanja, da bi se znali soočili s strahovi, zato pri tem potrebujejo pomoč odraslih. Kadar so v stiski, nas z jokom opozarjajo, naj jim pomagamo. Težko se soočajo z novimi situacijami in strah jih je še lastnih čustev, ki jih ne znajo obvladati. Zato nikar ne podcenjujmo otroškega strahu, čeprav se nam zdi še tako nepomemben in ne vemo, zakaj se otrok boji. Razumevanje staršev je tista sestavina, ki pomaga pri premagovanju strahov. Ce priznamo otrokov strah, pomeni, da mu verjamemo in da ga razumemo. Čeprav strah ni realen, pa so občutki zelo realni in tako otroku nič ne koristi, če mu rečemo: "Grmenja pa tebe ne more biti strah...'. Ce strahu ne priznamo, se bo otrok naučil prikrivati svoj strah z drugačnim vedenjem, včasih tudi neprimernim. Odrasli naj bi razumeli strah in naj bi bili dobri pomočniki pri obvladovanju le-tega. Za dobro razumevanje pa je potrebno dobro poznavanje otroka, preko igre, opazovanja, preko pogovora bomo izvedeli marsikaj. Tako bomo včasih opazili strah, se preden ga bo otrok z vedenjem pokazal. V takšnih situacijah lahko rečemo otroku, da je videti, da ga je strah in daje vsakega človeka kdaj strah. Skušajmo mu razložiti, kako bo strah minil in da mu boste pri tem v pomoč. Strah je eno izmed čustev, ki ga otrok še ne zna obvladati in skušajmo si prestavljati, da je v novem svetu, ki ga mora odkriti vsak otrok toliko novega! kot bi sedeli na treh različnih vrtiljakih. Le komu se ne bi zvrtelo od vsega tega? Poleg tega je potrebno za obvladovanje čustev vložiti nekaj energije, kar razumsko težko razložimo otroku, ki jc ves pod vplivom strahu. Eden izmed pogostih strahov pn otroku je strah pred psom. Zanj je neobičajen, kosmat, z velikimi zor> mi in nepredvidljiv. Otroci, ki odrastejo s psom v blizini se ga navaai-jo že zgodaj in tako jim pes ne predstavlja nekaj nenavadnega, bictr pa otrok sčasoma spozna, da pes ni tako grozen, kot je videti in stran preraste v določenem obdobju Drugače je, če je otrok že doživel slabo izkušnjo s psom in takrat se strah običajno stopnjuje. Nekaterim pomagajo mehke igrače, drugi premagajo strah s svojim psom, ircjn pasnz-kušnjo zapomnijo za vse življenje in se izogibajo psov. V vsakem primeru pa otrok potrebuje razumevajoče starše, ki razumejo ^ - če otok v svojem razvoju nazaduje. Na ta način kaže potrebo P°™^?^> saj vemo, da so mlajši otroci pogosto deležni več P^£a^ Kadar otrok sesa palec, moči posteljo, je neješc ah ga *f>™™™™ kakor nekaj dogaja v njegovi notranjosti. Je bil pred tem že samostojen. Otrokovo obdobjejejno^mv^}^ ^ noSiiir&vSa to velja za obdobje, ko |cn Otrokovo obdobje je pri odkiivan-čutkov podobno velikemu toboganu, po katerem se spuscado vzpenja navzgor, vse to pa potrebuje energijo, čas in potrpežljivost Metoda Košiček, dr. med. ortopedske težave na spodnjih okončinah. Lahko pa se pojavijo tudi po preboleli venski trombozi. Krčne žile so lahko zelo tanke (metličaste), ali pa obsežne - trun-kusne, ki lahko v premeru merijo tudi 2 centimetra. Ob tem imajo bolniki lahko občutek težkih in napetih nog, mišičnih krčev, oteklin okrog gležnjev, ki se pojavijo proti večeru, čez noč pa splahne-jo. V področju krčnih žil se lahko pojavljajo tudi bolečine. Koža spodnjih okončin sprva ni spremenjena, če pa se bolnik ne zdravi, lahko pride do vnetja kože, skrajno razvit stadij bolezni pa predstavlja venska razjeda goleni. Zato krčne žile niso le estetska težava, ampak tudi zdravstvena in socialno ekonomska, saj je zdravljenje venske razjede dolgotrajno, za bolnika neprijetno ter drago. Zato moramo krčne žile začeti zdraviti zgodaj in poskrbeti moramo tudi za preventivne ukrepe. Najprej naj omenim kompresijsko zdravljenje z medicinskimi nogavicami, ki vam jih lahko predpiše le dermatolog-fiebolog, ki določi višino in moč nogavice. Glede na izgled krčnih žil in na stanje zaklopk v področju najpomembnejših povezav med globokimi in površinskimi venami, se specialist dermatolog-fiebolog odloči za zdravljenje krčnih žil z injekcijami ali z operacijo. Namen obeh oblik zdravljenja je odstranitev krčnih žil iz obtoka, saj so brez funcije v telesu. Pri obeh oblikah je potrebno sočasno izvajanje kompresijskega zdravljenja, najprej z elastičnimi povoji, nato z medicinskimi kompresijskimi nogavicami. Po pravilnem zdravljenju krčnih žil bolniki nimajo več, oziroma so veliko manjše, preprečujemo pa tudi nastanek venske razjede goleni. Zdravljenje z injekcijami (sklerozacije) opravijo dermatologi-flebologi, operativno zdravljenje pa žilni kirurgi v vseh bolnišnicah po Sloveniji. Čakalne dobe za sklerozacije in operacije so različne, od 2 mesecev do 2 let. Metoda Košiček, dr. med. 50. letu starosti zmanjša umrljivost za rakom na dojkah za okrog 30 odstotkov. Ženske naj bi v tej starosti hodile na mamografijo vsako drugo leto, zelo pomembno pa je tudi redno samopregledovanje, kajti večino zatrdlin v dojkah odkrijejo ženske same. Dobro ga je opraviti vsaj enkrat mesečno, najbolje teden dni po koncu menstruacije, ko so dojke najmanj otekle in občutljive. Pri pregledovanju obstaja osem korakov, pregledovanje je dobro opraviti pred ogledalom, dojki pa je treba pretipati v stoječem in ležečem položaju, z. vzdignjenimi in spuščenimi rokami. Pri tem je treba biti pozoren na velikost in obliko dojk, pozorno pa morajo ženske pretipati tudi predel med dojko in pazduho ter biti pazljive tudi na morebitni izcedek iz bradavice. Za lažje drsenje po dojki in boljši otip so na voljo posebne rokavice, ki ženskam olajšajo samopregledovanje. Pri raku na materničnem vratu pa je zelo pomembno zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, preventivni program ZORA, ki naj bi ženske spodbudil k rednim ginekološkim pregledom, saj z njimi lahko preprečijo nastanek raka na materničnem vratu pri marsikateri ženski. Ozaveščenost žensk v Sloveniji je še zelo nizka, saj približno polovica žensk ne hodi na redne preventivne preglede in tudi zato je zadnja leta več obolenj. V državnem programu ZORA bo vsaka ženska, stara od 20 do 64 let, ki ne bo sama prišla na ginekološki pregled, dobila vabilo na odvzem brisa in testa PAP. Z omenjenim testom, ki je zelo zanesljiv, ugotovijo, ali so celice zdrave, oziroma najdejo spremembe celic, ki bi lahko postale rakave. Pomembno je njihovo zgodnje odkritje, saj se jih da uspešno odstraniti in se prava bolezen sploh ne razvije. Pri več kot 85 odstotkih žensk, ki hodijo na redne ginekološke pregle- Rokavica za samopregledovanje dojk, ki je bila na ženevskem salonu inovacij izbrana za inovacijo leta, povečuje občutek dotika in pomaga, da ženska lažje odkrije tudi manjše zatrdline. de, so celice normalne. Ženska, pri kateri bo izvid PAP dveh pregledov, opravljenih v enem letu, negativen, bo dobila vabilo na naslednji test čez tri leta. Malo verjetno je, da bi za rakom na materničnem vratu zbolela ženska, pri kateri so bili testi PAP vse do njenega 64. leta starosti negativni. Za raka na materničnem ustju je namreč značilno, da se začenja klinično neopazno, ko pa začne povzročati težave, je zdravljenje zahtevnejše in pogosto tudi manj uspešno. Leta 1996 je v Sloveniji za omenjenim rakom na 100.000 prebivalk zbolelo skoraj 20 žensk, povprečje v Evropski uniji je manj kot 12, na Gorenjskem pa je odkritih več novih primerov, kot je povprečje za Slovenijo. Rak na materničnem vratu je najpogostejši pri ženskah starih od 35 do 44 let. V naslednjih dneh bodo ginekologi začeli pošiljati vabila ženskam, ki že več kot tri leta niso bile na ginekološkem pregledu, vabila bodo prejele tudi ženske, ki še nimajo izbranega ginekologa, zloženkam pa bo priložen tudi seznam ambulant, kjer se lahko prijavijo na pregled. Na Gorenjskem so slednje v jeseniški bolnišnici in kranjski porodnišnici ter v zdravstvenih domovih v Kranju, Skorji Loki, Gorenji vasi, Železnikih, Žireh, Radovljici, Bohinju, Tržiču, na Jesenicah in na Bledu. Renata Škrjanc, foto: E.K. Humanitarna akcija Smeh Malega Sončka Ljubljana - Minuli torek se je začela humanitarna akcija zbiranja sredstev za nakup opreme za novo Pediatrično kliniko z naslovom Smeh Malega Sončka - SMS, ki se bo končala 30. junija. Akcijo vodi podjetje Lineair International, d.o.o., denarne prispevke pa bodo zbirali s pomočjo uporabnikov mobilne telefonije. Humanitarno akcijo SMS so predstavili: (na sliki z leve) prof. Tanja Bečan, pediatrinja Majda Zbačnik, dr. med., namestnica predsednice uprave ustanove za novo Pediatrično kliniko Meta Stvarnik in direktor Lineair International Jani Štepec. V humanitarni akciji lahko sodelujejo vsi naročniki in uporabniki Mobitela, Simobila in Debi-tela, ki bodo poslali SMS sporočilo z besedo OTROK na številko 2929. Sledili bosta potrditev prijave in povratno SMS sporočilo z mislijo, ki sojo pripravili otroci in mladostniki Pediatrične klinike ter 30 znanih Slovenk in Slovencev. Misel se bo spreminjala, vsak dan bo nova misel ali krajši verz. Cena sporočila je 100 tolarjev, toliko namreč prispevate z enim klicem, od vsakega povratnega SMS-a pa bo 50 tolarjev namenjenih Pediatrični kliniki. Lepe misli lahko prispevate tudi bralke in bralci Gorenjskega glasa ter jih pošljete na naslova:info@otrok.si ali pozdrav@otrok.si. Vsebine SMS-ov in elektronske pošte ter podatki o zbranih sredstvih bodo objavljeni na posebni spletni strani www.otrok.si. Direktor podjetja Lineair International Jani Stepec je ob začetku humanitarne akcije Smeh Malega Sončka povedal, da naj bi z akcijo omogočili komunikacijo med otroci in mladostniki, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki, in vsemi, ki se jih dotakne usoda bolnih otrok, ob tem pa bodo zbirali tudi denar za novo opremo. Akcijo poleg spletnega programa oglašujejo tudi na lončkih za tople napitke in na panojih za samopostrežne aparate. Direktorica bolnišnične šole prof. Tanja Bečan je dejala, da bodo otroci, šolo letno obiskuje 2800 otrok in 500 srednješolcev, radi sodelovali v dopisovanju prek SMS-ov, ki naj bi jim popestrili čas v bolnišnici. Štepec pričakuje dober odziv Slovenk in Slovencev, od 40.000 do 80.000 SMS-ov, s katerimi naj bi zbrali od 2 do 4 milijone tolarjev. Hudo bolni otroci in mladostniki iz vse Slovenije se sedaj zdravijo v nemogočih razmerah stare Pediatrične klinike, tipanje za njihovo izboljšanje pa daje podatek, da Pediatrični kliniki po večletnem čakanju končno dobro kaže. Država je Pediatrično kliniko uvrstila med prednostne gradnje in zagotovila sredstva za gradnjo. Novo kliniko bodo začeli graditi jeseni, gradnja naj bi bila končana leta 2005, opremljena in vseljiva pa leto pozneje. Pripravljalna dela so se že začela, sedem stavb na zemljišču, kjer bo stala nova Pediatrična klinika, so porušili, v kratkem naj bi še preostali dve. Renata Škrjanc, foto: R.S. Neslutene sposobnosti človeka Ljubljana - Društvo za mentalno higieno in mejne znanosti Lemu-ria s svojimi predavanji predstavlja mejna področja znanosti. Letošnje predavanje z naslovom Neslutene sposobnosti človeka bo 22. aprila, ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani, govorili pa bodo o pomenu bioenergije in o premagovanju vsakodnevnega stresa, ki lahko, če se pojavlja dalj časa, vodi tudi v bolezen. Predaval bo zdravilec Zdenko Domančič, ustanovitelj društva Le-muria, ki se z zdravljenjem z bioenergijo ukvarja že dobri dve desetletji. Njegovo metodo uporablja na stotine učencev po svetu, z njo pa je doslej zdravil že več kot milijon pacientov. Na otoku Ugljanu je imel kliniko s 1200 posteljami, v kateri je delovala skupina šestdesetih sodelavcev s celega sveta (Kitajske, Japonske, Koreje, Velike Britanije, Irske, Nemčije), zadnjih osem let pa živi in dela v Kranjski Gori. Njegova metoda zdravljenja temelji na bioenergiji, življenjski energiji, za katero se v znanstvenih inštitutih po svetu vse pogosteje uporablja izraz bioplazma, ki jo po Domančičevem mnenju lahko v neskončnih količinah jemljemo iz narave in jo kot posredniki dajemo organizmu. Domančič pravi, da nima preveč energije, spoznal je le tehnike, kako jo iz narave prenesti v bolni organizem. Pri terapiji svojo pozornost usmerja na zdravi de! telesa, da se telo okrepi in premaga bolezen. Cilj zdravljenja je spodbuditi obrambni sistem, da s svojim znanjem in informacijami reši težave. Domančič pri svojih terapijah razišče vzrok, šele potem simptom bolezni, bolan človek pa mora spremeniti tudi način premišljevanja in življenja. Pomembno je. da se človek zna umiriti in preseči nerealne želje, ki pogosto povzročajo stres, nezadovoljstvo in slabo počutje. Renata Škrjanc Ženski nogomet se razvija V Velesovem že štiri leta deluje ženski Nogometni klub Velesovo, ki je po rezultatih danes na repu slovenske ženske nogometne lige. Punce so začele povsem spontano: nagovorile so nogometnega trenerja Davida Česna in ekipa je bila narejena. Danes vabijo k sodelovanju vse, ki se rade podijo za žogo. HOKEJ NA LEDU Velesovo - Nogometni klub Velesovo deluje že 20 let. pred štirimi leti pa je dobil še žensko četico. Na začetku jih je bilo samo 8, potem je število naraslo na 21. Danes je 17 članic in 9 deklet v mlajši skupini do 15 let. Igrajo z vsemi ženskimi klubi v Sloveniji: ŽNK Krka Novo mesto, ŽNK Skale Maribor, ŽNK Senožeti, ŽNK Domžale in ŽNK Odranci i/. Prekmurja. Trener David Česen je tudi sam igral nogomet, zdaj pa že 11 let trenira člane v velesovskem klubu. Leta 1999 ga je hči Aleksandra presenetila s prošnjo, da bi njena skupina prijateljic rada ljubiteljsko trenirala nogomet, a punce so jeseni leta 2001 že prišle v slovensko žensko nogometno ligo. Trenutno so uvrščene na 6. mesto. Vse so amaterske igralke in nimajo plača- ODBOJKA___ Po hudem boju zmagali Kamničani Kamnik - Odbojkarji Calcit Kamnika (v svetlo modrih dresih) so v prvi finalni tekmi v domači dvorani le s težavo premagali neugodni Maribor Stavbar IG M s 3:2 (-20, 23, -28, 21, 16). Stavbar je tekmo dobro začel in si v prvem nizu priigral tri točke prednosti, ki jo je tudi /lahka ubranil. V ostalih nizih sta bili moštvi vseskozi izenačeni, še posebej v tretjem nizu, ko so Kamničani zapravili tri zaključne žoge in nazadnje niz prepustili gostom. Kamničanom tako do ohranitve naslova državnih prvakov manjka še ena zmaga 1 «■"»««•»■ ali n morebitni tretji tekmi v Kamniku. nih ali najetih, kakor je v večini slovenskih ženskih nogometnih klubov. Zato trikrat tedensko vestno trenirajo v Velesovem na nogometnem igrišču in se ob tem tudi zabavajo. Za trenerja Davida Česna je bil trening nogometa za ženske velik izziv, saj se na igrišču obnašajo drugače kot moški. A počasi seje navadil na "ženske muhe" in postal taktičen tudi v besedah, razlika je tudi v učenju nogometne taktike. Punce so začele igrati pozno, pri osemnajstih, le nekaj jih je začelo igrati že prej, kar se pozna. Zdaj skušajo dekleta za nogomet navdušiti že v nižjih razredih osnovne šole, saj se bo le tako nekoč oblikovala bolj izkušena ekipa. Kljub veliki moči ostalih ženskih klubov, ki so se z leti združili in najeli profesionalne igralke, so punce v svoji "nogometni karieri" imele nekaj uspehov. Največje je bilo 4. mesto na mednarodnem turnirju v Murski Soboti letos januarja, na katerem so se uvrstile za predstavnicami Hrvaške, Madžarske in Jugoslavije. NOGOMET ali v Mariboru ali na S.Š., foto: T.D. Z nakupom se prihranek šele začne Astra do 265.000 SIT* Mod.l ,.7 DTI 75 KM J. , « 7 1/100 k» no|»ord,,«jM » •••*«' Zafira do 566.000 SIT Nova Opel Zafira - odslej i novim dizajnom. Odločitev za Opla je pametna odločitev. Prihranili ste že pri nakupu, z varčnimi dizelskimi inačicami Astre m Zatire pa se bo vas prihranek z vsakim prevoženim kilometrom še povečeval. Preverite pri vasem pooblaščenem trgovcu vozil Opel. Opri. Nove k** bol)4i avtomobili- Slovenski ženski nogomet se je začel razvijati šele v zadnjih letih, letos pa bo praznoval deset let. Vse več je mednarodnih tekem in vse več mlajših igralk. Razdeljene so na kadetinje, mladinke in A reprezentanco. Priprave in tekme so tudi v tujini. Na gorenjskem je ŽNK Velesovo edini, nogometaši-ce pa so tudi pri Sv. Duhu, vendar še niso povezane. Od slovenskih ženskih klubov so trenutno najboljše članice ŽNK Krka Novo mesto, ki bodo letos gotovo prvakinje. Na drugem mestu je ŽNK Skale Maribor, na tretjem pa ŽNK Domžale. Letos si punce želijo zmagati še na kakšni tekmi, saj so združene ekipe tako močne, da seje z njimi težko kosati. Po moči so si enakovredne le z ŽNK Senožeti. Zato v svojo vrsto vabijo nove zagnane igralke, ki se rade podijo za žogo in bi trenirale. Starostne omejitve ni, treningi pa so vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18.00. Trener David bo rad dal informacije (tel. 041/416-247). Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Osvojili potrebne točke Ljubljana - Po blesteči igri v prvem polčasu je nogometna reprezentanca na svoji tretji kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo na Portugalskem s 4:1 (4:1) premagala Ciper. Naši nogometaši so prek Er-mina Šiljka povcdli že v 5. minuti, gostje so po napaki slovenske obrambe izenačili prek Konstantinuja v K), minuti. Razpoloženi Šiljak je z izrednim strelom z 18 metrov še v drugo premagal ciprskega vratarja. Najboljši strelec slovenske reprezentance Zlatko Zanovič je povišal vodstvo v 39. minuti z enajstmetrovke, dobro igro pa je z golom v 43. minuti kronal Nastja Čeh. Slovenija je v 1. skupini s šestimi točkami na drugem mestu, vodi Francija (15 točk), ki je v sredo premagala Izrael z 1:2. Zmagala je tudi slovenska mlada reprezentanca, ki je ciprske vrstnike premagala z 2:0, čeprav je od 36. minute igrala z desetimi igralci. S.Š. KOŠARKA Triglav zmagal v gosteh Zagorje - Košarkarji Triglava so v četrtem krogu drugega dela državnega prvenstva v gosteh premagali Zagorje Banko Zasavje 64:77 (34:59, 16:36, 8:25). Tekma je bila praktično odločena že v prvi četrtini, ki so jo dobili s 17 koši razlike. Najučinkovitejša pri Kranjčanih sta bila Jure Eržen z 19 točkami in Domen Lorbek s 17 točkami. V skupini od 9. do 14. mesta Triglav zaseda tretje mesto. S.Š. KOLESARSTVO___ Kolesarji Save znova uspešni Kranj - Člani Save so z reprezentanco do 23 let nastopili na mednarodni dirki v Montebelunu v Italiji. Na 150 kilometrov dolgi in izredno zahtevni dirki, na kateri je nastopilo 200 kolesarjev, je zmagal Italijan Corioni Claudio, od devetih slovenskih kolesarjev pa je bil najboljši Tomaž Nose na devetem mestu, medtem ko sta savčana Kristjan Fajt in Rok Jerše dirko končala na 13. in 23. mestu. Š.Š. Primorsko gorenjska dirkaška naveza Državni prvaki, pa brez dvorane Kranj - V sredo popoldne je kranjski župan Mohor Bogataj pripravil sprejem za mladinsko ekipo Hokejskega kluba Triglav Kranj, ki je letošnji mladinski državni prvak, kar sedem igralcev pa tudi članov mladinske slovenske reprezentance, ki je bila tretja na minulem SP divizije 1 v Latviji. Županje izredno zadovoljen s takim uspehom kranjskih hokejistov, še posebej ob dejstvu, da so pred sezono ostali brez lastne ledene ploskve. "Odkar so ostali brez drsališča, dosegajo še boljše rezultate kot prej. Zakaj bi sploh gradili novo dvorano?" se je pošalil, nato pa resno nadaljeval: "Skoraj polovica sredstev, ki jih občina v svojem proračunu namenja za investicije, gre za športne objekte. V Kranju trenutno gradimo skakalnico in letno kopališče, zato resnično ni na razpolago sredstev, da bi začeli že z gradnjo ledene dvorane. So pa v letošnjem proračunu pripravljena sredstva za izvedbo projektov, v naslednjih dveh letih pa, upam, da bomo zgradili tudi dvorano, kar naj bi občino stalo okoli 500 milijonov tolarjev, pri čemer zemljišče, ki je v občinski lasti, ni všteto." Pri bodoči investiciji bo z desetimi odstotki sodelovala država, kranjski hokejisti pa nameravajo ustanoviti poseben sklad, v katerega naj bi se stekla sredstva v višini desetih odstotkov vrednosti gradnje nove dvorane. "Brez dvorane nimamo prihodnosti. Če že odmislim trenutne organizacijske težave z usklajevanjem treningov na Bledu, Jesenicah in v Zalogu, občasno pa celo v Mariboru in Celju, nam grozi odhod igralcev. Po drugi strani ostajamo vsaj za dve leti brez novega podmladka, to je od 20 do 25 otrok na leto, kolikor se jih navadno vsako leto na novo vpiše v naš klub," je predsednik Brane Pavlin predstavil le del težav, s katerimi se spopada H K Triglav. S.Š., foto: T.D. Finale alpske hokejske lige za dekleta Jesenice - Hokejska sezona se počasi končuje tudi na Jesenicah. Danes ob 19.30 bo v dvorani Podmežakla prva tekma finala mednarodne alpske lige za ženske. Pomerili se bosta ekipi Acroni Jesenic in KAC-a iz Celovca. To je ponovitev lanskega finala, naslov prvakinj pa branijo jeseniška dekleta. Ker zaradi reprezentančnih obveznosti, ni bilo možno finala odigrati prej, sta se ekipi dogovorili, da bo v primeru neodločenega rezultata v dveh tekmah, odločala boljša gol razlika (če bi bila tudi ta enaka po dveh tekmah, pa se bo v Celovcu igral podaljšek oziroma streljali kazenski streli). Povratna tekma bo prihodnji teden v Celovcu. Naj omenimo še, daje v tej ligi nastopila od slovenskih ekip tudi kombinirana ekipa Triglav - Bled, ki je osvojila končne tretje mesto. B.J. AT VIS, KRANJ, C. Staneta Žagarja 53a, 4000 Kranj, 04/281 71 77 Ljubljana - Letošnja sezona v avtomobilskem športu je tik pred vrati in dirkači, ki se bodo merili za lovorik, so že v najvišjem stanju pripravljenosti. Ta teden se je predstavila tudi primorsko-gorenjska posadka Seat Dunlop Racing. V ekipi so sami prekaljeni dirkaški mački, glavna pokrovitelja pa sta podjetji Porsche Slovenija, ki zastopa znamko Seat in kranjska Sava Tires z gumami znamke Dunlop, ki sodijo v koncem Goodvear. Za volanom dirkaško dodelane seat ibize skupine N z 1,9-litrskim tur-bodi/elskim motorjem, ki razvije okoli 180 konjskih moči, bo sedel Miran Jerman, na sovoz.niškem sedežu pa mu bo asistiral Boris Ton-ejc. Vodja ekipe je večkratni državni prvak Izolan Andrej Jereb, ki se tokrat prvič preizkuša v tej vlogi, da bo vse teklo gladko, pa mu bo pomagal še nekdanji rallvjevski sovoznik Miran Kacin iz Idrije. Ekipa si za letošnje državno prvenstvo v rallvju in gorsko hitrostnih preizkušnjah ni zastavila natančnih ciljev, želijo pa si, da bi na vseh dirkah dosegali konstantno dobre uvrstitve. M.G. Vabila, prireditve Nogometni spored - 2. SNL, 19. krog (nedelja, 6. aprila, ob 16.30) - Domžale : Triglav. 3. SNL - center, 17. krog - Avtodebevc Dob : Kamnik (sobota, 19.00), Slovan : Šenčur ProtectGL (nedelja, 16.00), Elan 1922 : Britof (nedelja, 16.30), Alpina Žiri : Zarica (sobota, 16.00), Slaščičarna Šmon prosta; 1. gorenjska liga, 15. krog (sobota, 5. aprila, ob 17. uri): Jesenice : Železniki, Velesovo : Sava, Polet: Ločan, Bitnje : Naklo, Lesce : Visoko. 2. gorenjska liga, 12. krog (sobota, 5. aprila, ob 17. uri): Podbrezje : Preddvor, Kondor : Podgorje, Trbojc : Bohinj, Hrastje : Kranjska Gora. Košarkarski spored - i. A SKL, člani, od 9. do 14. mesta, 5. krog (sobota, 5. aprila) - Triglav : Alpos Kemoplast (20.15). l.B državna liga, člani, 24. krog (sobota) - Radovljica : Radenska (17.30), Banex : Loka kava TCG (19.00). 1. SKL, članice, II. del - 10. krog (sobota, 5. aprila) - Odeja : Jesenice (15.00). Rokometni spored (sobota, nedelja) - Siol liga, člani, 19. krog -Termo : Trimo. l.A državna liga, članice, 16. krog - Loka kava Jelovica : Sava Kranj. Kolesarska dirka za Veliko nagrado Šenčurja - Kolesarsko društvo Šenčur jutri, 5. aprila, organizira kolesarsko dirko za Veliko nagrado Kranja, ki je tudi prva letošnja dirka za Pokal Slovenije. V krožni dirki po ulicah Šenčurja (krog ima 2.200 m) bodo tekmovali mlajši (15 krogov) in starejši mladinci (21 krogov), Člani do 23 let (30 krogov) in elite (30 krogov). Sodelovali bodo vsi pomembnejši slovenski klubi in nekateri hrvaški, na dirko pa so bili vabljeni tudi slovenski legionarji Martin Hvastija, Andrej Hauptman, Zoran Kle-menčič in Tadej Valjavec. Start v obeh članskih kategorijah je ob 13. uri, v mladinskih kategorijah pa kasneje. Turnir v latinsko ameriških in standardnih plesih - Plesni klub Urška Kranj jutri, 5. aprila, organizira državni kvalifikacijski turnir v latinsko ameriških in standardnih plesih, ki bo na Osnovni šoli Praočeta Prešerna v Kranju. Začetek tekmovanja bo ob 13. uri, ko bodo nastopili pionirji in mlajši mladinci, ob 17. uri bo uradna otvoritev turnirja, nato pa bodo nastopili še starejši mladinci in člani. S.S- Državno prvenstvo v raftu - ŠD Tinaraft bo v soorganizaciji RZS v soboto, 5. aprila, pripravil tri tekme. Ob 10.00 uri se bo začelo s prvo vožnjo (izmed treh) v šprintu, ob 12.30 bo na sporedu start spusta (Lancovo - RC Tinaraft), ob 14.30 pa še start spusta v miniranu-Cilji vseh preizkušenj bodo v Rafting centru Tinaraft ob novozgrajen' Fuksovi brvi ob radovljiški separaciji. ^" Gorenjska teniška liga - Prihaja čas za igranje tenisa ne le v dvoranah, temveč tudi na prostem. Zato vodstvo gorenjske teniške ligc 1 sklicuje sestanke, ki pa bodo potekali: v torek, 8. 4., ob 18.00 uri / III. in IV. ligo, ter novince, v torek, 8. 4., ob 19.00 uri za žensk ekipe, v četrtek, 10. 4., ob 18.00 uri za I. in II. ligo, ter v četrteKj 10.04., ob 18.30 uri za veteranske ekipe (nad 40 let). Sestanki bw na teniških igriščih Triglava v Kranju. Vodje morajo na scs[a|!^p prinesti izpolnjene sezname in prijavnino, ki za leto znaša 12.000 ža moške in 7.000 SIT za ženske. I juj, Obtožnica govori o najmanj 560 kilogramih pretihotapljenega heroina Ivan Grilc pod prisilo Albancev v zaporu lažno priznal Včeraj se je pred velikim senatom okrožnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel, začelo sojenje Ivanu Grilcu, Jožetu Strahu in Urošu Petriču, obtoženim, da so od decembra 1995 do marca 1996 organizirali prevoz oziroma prepeljali najmanj 560 kilogramov heroina. Kranj - Obtoženi so 42-letni avtoprevoznik Ivan Grilc iz Cerkelj, ki je po zasegu 90 kilogramov heroina na Nizozemskem že odsedel skrajšano osemletno zaporno kazen, februarja letos pa se spet znašel v preiskavi zaradi domnevnega tihotapljenja 28 kilogramov marihuane, ki sojo policisti prestregli pri Šenčurju; 49-letni Jože Strah iz Ljubljane, prvi mož transportne zadruge Strah, doslej nekaznovan; 28-letni Uroš Petrič z Zg. Brnika, voznik, doslej prav tako nekaznovan. Medlem ko so Ivana Grilca na kranjsko sodišče pripeljali pazniki iz pripora v Radovljici, se druga dva obtoženca zagovarjata s prostosti. Zagovornik Ivana Grilca je po uradni dolžnosti kranjski odvetnik Anton Šubic, Jožeta Straha ljubljanski odvetnik Žiga Klun, v Kranju znan predvsem s sojenja "Hartmanovi heroinski navezi", Uroša Petriča pa odvetnica Marjeta Šinkovec. Nihče od njih ni nasprotoval, da obravnavo vodi sodnik, ki se je sicer "okužil" z nedovoljeno izjavo Petriča iz prcdkazenskega postopka, a jo je izločil iz kazenskega spisa. Obtožbo za trojico je prebrala okrožna državna tožilka iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Branka Zobec Hrastar. Grilcu in Petriču očita po pet, Strahu pa štiri kazniva dejanja neupravičenega prometa z mamili. Jože Strah naj bi decembra 1995 po dogovoru z dobavitelji na Poljskem Ivanu Grilcu naročil prevoz sto kilogramov heroina s Poljskega v Slovenijo, kar naj bi Grilc skupaj z Urošem Petričem tudi opravil. Zatem naj bi se Strah dogovoril še z odjemalcem v Veliki Britaniji za dobavo najmanj 120 kilogramov heroina, ki naj bi ga iz Slovenije v Veliko Britanijo prav tako odpeljala Grilc in Petrič, tam pa prevzela dva Turka. Februarja 1996 naj bi se Strah z odjemalci v Švici dogovoril za najmanj sto kilogramov heroina, ki naj bi ga spet odpeljala Grilc in Petrič ter ga izročila Turku. Istega meseca naj bi se Grilc z dobavitelji iz Bolgarije dogovoril za 120 kilogramov heroina, ki naj bi ga preVzel Petrič ter ga z Grilčevim tovornjakom pripeljal v Slovenijo. Marca 1996 pa naj bi Strah po dogovoru z. odjemalci v Veliki Britaniji Grilcu ponovno naročil prevoz najmanj 120 kilogramov heroina, na pot je Grilc odšel s Petričem in drogo v Angliji predal Turkoma. Ivan Grilc je od letošnjega februarja spet v priporu. - Foto' Tina Doki Grilčev zagovornik Anton Šubic je menil, da gre v primeru, če bi obtožbe seveda držale, kvečjemu za kaznivo dejanje v nadaljevanju, ne pa za pet kaznivih dejanj. Senatu je tudi predlagal, naj iz kazenskega spisa izloči zapisnika dveh od skupaj treh zaslišanj Ivana Grilca v nizozemskem zaporu, ker naj bi mu na zadnjih dveh zaslišanjih ne bi dan ustrezen pravni pouk o pravici do zagovornika. Predsednik senata Igor Mokorel je pojasnil, da je zaslišanja treba ocenjevati po zakonodaji, ki velja na Nizozemskem, vodil Alkohol prepovedan tudi za smučarje Novi zakon o varnosti na smučiščih prepoveduje smučanje vinjenim osebam, zahteva uporabo zaščitnih smučarskih čelad otrokom do 12. leta starosti, uvaja inšpekcijski nadzor nad zagotavljanjem varnosti na smučiščih... Direktor SZS Jaro Kalan in demonstracijska skupina Združenja trenerjev in učiteljev smučanja med predstavljanjem zakona. Krvavec - Medtem ko se letošnja smučarska sezona nezadržno končuje, so nekateri v mislih že v Prihodnji. S l. decembrom tega leta bo namreč stopil v veljavo n°vi zakon o varnosti na smučiš-Clh, za katerega vsi, ki so pri njem s°delovali, zagotavljajo, da bo Punesel jasna pravila in pravi red na sl°venskih smučiščih. Bistvene sPreniembe, ki jih zakon prinaša, So ta teden ob prisotnosti nekate-1,n poslancev državnega zbora Podstavili na Krvavcu. Pri pri-'«lo dveletnem pisanju zakona s° s°delovali vsi, ki so povezani s Ručanjem: smučarska zveza, smru^"ie žičničarjev, upravljavci * uči.šč, ministrstvo za zdravje in branje ministrstvo. Med seslav-JdVci novega zakona je bil tudi nekdi! °iaž M Ul.|i pravosodni minister To- arušie: "Baza zakona je deset temeljnih pravil vedenja na smučiščih, ki jih je zapisala Mednarodna smučarska zveza." Predlagatelj zakona je bil poslanec Jožef Kavtičnik (LDS): "Smučanje je šport s povečano tveganostjo za lastno varnost in varnost drugih. In varnosti brez ustreznega zakona in kazni ne moreš zagotoviti. Bistvene novosti so v tem, da bodo sedanje redarje zamenjali nadzorniki, uvajamo inšpekcijski nadzor nad varnostjo na smučiščih, zahtevana je reševalna služba na vsakem smučišču, v zakonu je zapisano, da je smučanje izven urejenega smučišča na lastno odgovornost smučarja samega. Po novem je obvezna uporaba" zaščitne čelade za vse otroke do 12. leta starosti in prepovedano je smučanje pod vplivom alkohola." Po novem se bo moral smučar na smučišču obnašati podobno kot voznik na cesti, saj se za vinjenega šteje tsak, ki ima v organizmu več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi. V kolikor bo nadzornik pri kom posumil, da smuča pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil, mora o tem obvestiti policijo, ta pa nato smučarju odredi preizkus al-koholiziranosti ali strokovni pregled. Vinjenemu smučarju bo prepovedano nadaljnje smučanje, upravljavec pa bo moral na zahtevo policista preklicati veljavnost njegove vozovnice. Seveda bo takim smučarjem pripadla tudi denarna kazen v višini od 10 do 75 tisoč tolarjev. Večja pooblastila bodo pripadla tudi nadzornikom, ki bodo imeli med drugim pravico prepovedi vožnje smučarjem, ki ogrožajo ostale ali imajo pomanjkljivo opremo, ugotavljati identiteto smučarjev, urejati gibanje na smučišču idr. V primeru neupoštevanja njegovih opozoril, bo nadzornik o tem obvestil policista. Po spremembi zakona o prekrških pa bo lahko nadzornik tudi sam izdajal plačilne naloge. "Z novim zakonom smo izredno zadovoljni, saj je postavil Smučarsko zvezo Slovenije v vlogo, ki ji pripada. Do nove smučarske sezone pa bo potrebno sprejeti še nekaj podzakonskih aktov, da bo zakon zares učinkovit," je zadovoljen Jaro Kalan, direktor Smučarske zveze Slovenije, ki bo kot panožna organizacija tudi vodila usposabljanje nadzornikov in učiteljev smučanja. Simon Šubic, foto: Tina Doki jih je tamkajšnji sodnik, na kar je Anton Šubic predlagal vpogled v nizozemsko pravo. Pisal pod prisilo? "Kar očita obtožba, absolutno ne drži," je svoj včerajšnji zagovor začel Ivan Grilc. "Drži le moj prvi zagovor na Nizozemskem, na drugih dveh sem govoril isto kot v pismih, ki sem jih v zaporu pisal pod grožnjo oziroma prisilo albanskih sojetnikov. Zaradi strahu pred njimi sem tudi klical kranjskega preiskovalnega sodnika Srečka Škerbca, mu na tretjem zaslišanju izročil svoj rokopis. Sker-bec mi je obljubil, da me bo zašči- til, če mu vse podpišem, to sem tudi storil. Dejal je, da bo uredil, kar imajo proti meni v Kranju." Ivan Grilc je v svojem pisanju pa tudi na zadnjih dveh zaslišanjih na Nizozemskem močno obremenil Jožeta Straha, ki ga je imel za organizatorja prevozov prepovedane droge. Obremenil je tudi oba brata Hartmana, Andreja in Matjaža Gabra. "Jože Strah, s katerim sem poslovno sodeloval štiri ali pet let, me je enkrat obiskal v zaporu, prišel je z. mojim bratom, ki je tudi vozil zanj. Kaj naj pišem, so mi narekovali Albanci, od imen se spomnim le Fadila Berishe, ne vem, zakaj so to zahtevali od mene. Za Straha sem vozil po vsej Evropi, Uroš Petrič je bil z menoj morda petnajstkrat. Petrič je zame vozil pet ali šest mesecev, z njegovim delom nisem bil zadovoljen. Tovor je pustil na meji, dvakrat poškodoval cerado, imel sem škodo, sprla sva se, grozil je, da me bo ustrelil, zažgal tovornjak, ker mu nisem plačal 2500 mark," je včeraj povedal Ivan Grilc in po prebranih zadnjih dveh zaslišanjih na Nizozemskem ponovno zatrdil, da večino od tistega, kar je takrat povedal o heroinu in z njim povezanih imenih, ne drži. Grilc govoril o "moki" Uroš Petrič, ki naj bi z Grilcem sodeloval pri tihotapskih prevozih heroina, včeraj svojima pričanjema pred preiskovalnim sodnikom ni imel kaj dodati. Dejal je le, da pri izpovedbah vztraja, obžaloval, daje počel, kar je. in daje zaradi slabe vesti to moral povedati vsem. Pred preiskovalnim sodnikom je Petrič leta 1997 dokaj podrobno opisal vse vožnje z Grilcem, za katere je slutil, da se med tovorom pelje tudi heroin. Za "moko" naj bi mu Grilc vselej povedal šele na pol poti. je pa tudi 'sam opažal sumljive predaje očitno težkih športnih torb in karto-nastih škatel med Grilcem, Poljaki in Turki. Dejal je, da sta se z Grilcem razšla zalo. ker ni hotel voziti v rizične vzhodne države in države nekdanje Jugoslavije. "Grilc me je izkoriščal, slabo plačeval, 8000 mark sem dobil šele sredi leta 1996. pa še to po posredovanju Matjaža Hartmana," je Petrič med drugim povedal v preiskavi. Njegovih izjav na včerajšnji obravnavi ni komentiral nihče. Senat je zaslišal tudi Jožeta Straha, ki je kategorično zavrnil vse obtožbe. "Svoj zagovor sem dal že preiskovalnemu sodniku. Tega, kar mi je očitano, nisem nikoli počel. Droga me ne zanima, imam drugega posla preveč." Sojenje Grilcu. Strahu in Petriču se bo nadaljevalo 6. maja. Helena Jelov čan Promet je živa stvar Petdeset voznikov, ki je že srečalo Abrahama, bo ponovno preverilo svoje vozniško znanje. Kranj - Z akcijo Za volanom s prvim jutranjim programom bodo novinarji radia Slovenija skupaj z avtošolami in v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu preverjali, ali bi imetniki vozniških dovoljenj, starejši od petdeset let, danes še uspešno opravili vozniški izpit. Med dvesto prijavnicami so izbrali petdeset voznikov iz sedmih slovenskih krajev, iz Ljubljane, Kranja, Celja, Murske Sobote, Novega mesta, Postojne in Kopra, ki bodo morali znova pokazati vse svoje vozniško znanje, tako v teoriji kot v praksi. Najstarejši udeleženec ima 83 let, povprečna starost pa je 63 let. Pri izbiri udeležencev so poskušali zajeti čimbolj raznoliko strukturo glede na starost, spol in vozniško znanje. Nekateri med njimi tako že več let, tudi dvajset, niso sedli za volan, drugi vozijo redno, a opažajo,'da jim njihove vozniške sposobnosti pešajo, v poznavanju cestnoprometnih predpisov pa se pojavljajo luknje. Ta teden udeleženci na predavanjih, ki so jih zanje pripravile avtošole in izpitni centri, vadijo za republiški izpit iz teoretičnega poznavanja cestnoprometnih predpisov. Kako križarili po mestu. Zadnji dan akcije, to je 15. aprila, pa se bodo morali dokazati tudi na izpitni vožnji in si pri tem lahko prislužili "radijsko vozniško dovoljenje". "Z akcijo želimo starejše voznike spomniti, da danes ni več dovolj tisto znanje, ki so ga osvojili pred leti. Želimo tudi, da se zavedo svojih pomanjkljivosti in temu prilagodijo svojo vožnjo," je pojasnila urednica prvega jutranjega programa Alenka Dakič. V Kranju se je svoje vozniško znanje odločilo preveriti osem so se odrezali pri tem, bo znano v torek. Prihodnji leden jih že čaka nova preizkušnja, ko bodo sedli za volan skupaj z inštruktorjem in voznikov, med njimi tudi Ana Zupanič, ki ni vozila že 22 let. "Vozniški i/pit sem opravila pred 25 leti. a sem vozila samo tri leta, potem pa nič več. Zdaj si niti ne upam sesti za volan. Od takrat, ko sem jaz opravljala izpit, se je mnogo spremenilo. Gostota prometa je bistveno večja, nova so tudi krožišča." Slednja delajo preglavice tudi Mariji Kričaj. "Poskrbim, da mi ni nikoli treba peljati skozi krožišče. Vendar ga bomo zdaj imeli v Medvodah in se moram navaditi." Milan Kra-ševec. ki ima vozniški izpit že 45 let, pa si je sumljivo ogledoval knjigo s cestnoprometnimi predpisi. "Včasih je bila precej tanjša," je pripomnil. Akcija se mu zato zdi dobra priložnost, da se seznani z novitetami na tem področju. Akcijo bodo izpeljali skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ob strokovni pomoči slovenske policije. Predsednik Sveta za preventivo^ in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender meni, da vožnjo večina ljudi dojema kot otročje lahko zadevo. "Tako tudi je. dokler gre vse v redu; šele ko je potrebno odločanje v trenutku, spoznaš, koliko znanja je treba za to." Poudaril je, da je priprava na izpit žal enkratno dejanje, promet pa je živa stvar. Ža varno ravnanje v prometu zato ni dovolj zgolj vozniško dovoljenje, treba je stalno /hirali nove informacije in poslušati nasvete strokovnjakov. Višji inšpektor pri odseku za cestni promet na ministrstvu za notranje zadeve Miha Kunstler pa je opozoril, da začnejo naše sposobnosti po petdesetem letu hitro upadati in starejši vozniki naredijo več napak. "Vendar pa upad sposobnosti nadomestijo z izkušnjami in strpnostjo," je še dodal. Mateja Rant, foto: Tina Doki Dragocene informacije pri iskanju zaposlitve Ta teden so v Delavskem domu v Kranju odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), namenjen tistim, ki iščejo zaposlitev in načrtujejo poklicno kariero. Kranj - Kranjski CIPS je že dvanajsti, ki jih je od leta 1998 v Sloveniji odprl Republiški zavod za zaposlovanje z namenom zagotoviti informacije o izobraževanju, uposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka o vsem, kar posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje poklicne poti. V Kranju so ga v prostorih Delavskega doma na Slovenskem trgu 5 slovesno odprli Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer, direktorica kranjske območne enote zavoda Lučka Žižek in župan mestne občine Mohor Bogataj. Ko je leta 1996 na zavodu za zaposlovanje stekel projekt prenove poklicnega svetovanja, so želeli zlasti izboljšati poklicno informiranje in svetovanje. Dve leti pozneje so odprli prvi poskusni center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) v Ljubljani, projekt pa je bil vključen v program Phare. Na Gorenjskem sta pred kranjskim nastala CIPS pri uradu za delo na Jesenicah in v Škofji Loki. Izkušnje za sedaj 12 CIPS-ov v Sloveniji kažejo, da informacije v njih išče precejšnje število ljudi: v letu 2002 jih je iskalo 50 tisoč ljudi, od tega je bilo največ individualnega informiranja, veliko pa je bilo tudi in- formacij ali skupinskega dela v obliki delavnic. Te možnosti bodo imeli sedaj tudi iskalci zaposlitve v Kranju. Sedež CIPS-a je v prostorih, ki so v lasti Sveta gorenjskih sindikatov, pred tem je v njih gostovalo eno od Iskrinih podjetij, starejši Kranjčani pa se bodo spomnili prodajalne Chemo. Informacija je iskano blago, tudi na trgu delovne sile, kjer so gibanja tudi na Gorenjskem zelo intenzivna. Lani je bilo na borzi dela prijavljenih 7041 brezposelnih, kar predstavlja manj kot 9 odstotkov prebivalstva. V državi je stopnja brezposelnosti namreč več kot 11 -odstotna. Vendar sta v (dokaj ugodnem) gorenjskem povprečju skriti dve okolji, kjer je podoba manj rožnata: Jesenice, kjer je brezposelnih skoraj 13 odstotkov ljudi, in Tržič z 12-odstot-no brezposelnostjo. Jesenicam že kažejo premiki na bolje, saj se je denimo v tej upravni enoti število potreb po delavcih, ki jih vsako leto napovedujejo delodajalci, lani povečalo za dobro petino, za prav toliko pa seje v primerjavi z letom poprej povečalo tudi število zaposlitev. Potrebe po delavcih se občutneje povečujejo tudi v radovljiški upravni enoti (za skoraj 13 odstotkov), enako nove zaposlitve (za 16,5 odstotka), malenkostno pa v Škofji Loki. V Kranju je potreb in tudi realiziranih zaposlitev nekaj manj kot leto poprej. v Tržiču pa se žal oboje še vedno zmanjšuje. Delodajalci so lani napovedali za skoraj 19 odstotkov manj potreb po novih delavcih kot leto dni prej, zaposlitev pa je bilo /a 17 odstotkov manj. Razlike v brezposelnosti znotraj regije pa so velike tudi po strukturi brezposelnosti. Tako je na Jesenicah največ mladih brezposelnih in iskalcev prve zaposlitve, v Tržiču največ brezposelnih brez izobrazbe in najvišji delež dolgotrajno brezposelnih, v Kranju pa največ starejših od 50 let. Delež dolgotrajno brezposelnih se na Gorenjskem giblje med 37 do 45 odstotkov in ti tudi težko dobijo delo. Delo se sicer da dobiti: delodajalci so lani izrazili več kot 12 tisoč potreb po delavcih, vendar kar 73 odstotkov za določen čas. Lani je bilo denimo na novo vključenih v zaposlitev 4820 ljudi, od tega kar 87 odstotkov za določen čas. Skoraj 17 odstotkov je bilo prvih zaposlitev, manj kot 10 odstotkov pa se je uspelo zaposliti trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Zal tudi na borzo dela prihajajo novi ljudje: lani se jih je vse leto na novo prijavilo 8431. Med njimi je bilo skoraj dve petini takih, ki se jim je iztekla pogodba o delu za določen čas, petina je bila iskalcev prve zaposlitve, 15 odstotkov ljudi pa je izgubilo delo v stečajih ali pri ugotavljanju trajnih presežkov. Novoprijavljenih brezposelnih na borzo dela je bilo lani za skoraj 4-odstotke več kol prejšnje leto, odliv iz brezposelnosti pa je bil za 4,6 odstotka večji. Med brezposelnimi je bilo decembra lani skoraj 54 odstotkov žensk, 16 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, 22 odstotkov starih do 26 let, 28 odstotkov stečaj nikov ali trajnih presežkov, 41 odstotkov brezposelnih nad eno leto, četrtina starih med 40 in 50 let, skoraj tretjina pa starejših od 50 let. Glede na stopnjo izobrazbe pa je v strukturi brezposelnih lani višji delež ljudi z visoko izobrazbo in delež tistih brez izobrazbe, najbolj pa se je zmanjšal delež brezposelnih s III. in IV. stopnjo izobrazbe. Danica Zavrl Žlebir Park je lahko tudi prednost Prva javna predstavitev novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) za bohinjske in blejske občane. Javna razgrnitev v bohinjski občini še do 20. aprila. Stara Fužina - Sedanji zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP) v dvaindvajsetih letih ni bil deležen sprememb. Avtor in predlagatelj (s skupino poslancev) novega zakona o TNP Dušan Vučko je na javni predstavitvi dejal, da je sedanji zakon zastarel in pomanjkljiv, zato je čas za korenite spremembe in za novi zakon. Bohinjska županja Evgenija Kegl Korošec pa je izrazila zadovoljstvo, da novi zakon izhaja iz Bohinja, kajti avtorji sedanjega zakona leta 1981 pripomb domačinov niso upoštevali. Sedanji zakon o TNP temelji na omejitvah in prepovedih, je brez razvojnih spodbud za ljudi, ki živijo na območju Triglavskega narodnega parka, poleg tega ga je uprava zavoda TNP dosedaj zelo togo izvajala, zato je bil pogosto neživljenjski. Novi zakon naj bi našteto popravil, pripravljavci pa so poskrbeli tudi za njegovo uskladitev s pravno ureditvijo parkov v Evropski uniji in z Zakonom o ohranjanju narave. Vučko je dejal, da bo novi zakon ohranjal in varoval naravno dediščino ter hkrati ljudem, ki živijo v parku, omogočal razvoj. "Zakon naj bi bil bolj življenjski in ne tako omejevalen do prebivalcev kot sedanji, kije pri njih spodbudil odklonilno mnenje do parkov. V Sloveniji bo ostal le en narodni park, nova pa bodo lahko zavarovana območja. Glavno načelo zakona je, da je dovoljeno vse, kar ni z zakonom ali s predpisom, sprejetim na podlagi zakona, izrecno prepovedano. Določil naj bi varstvene režime, ki bodo varovali kulturno krajino in naravne vrednote ter hkrati dal možnosti za razvoj," je povedal Vučko. Zakon največji poudarek daje kmetijstvu, gozdarstvu in turizmu, v robnem območju pa tudi drugim dejavnostim. Z novim zakonom se bodo spremenile tudi meje parka, po novem se izločijo naselja Ribčev Laz, Stara Fužina in Studor, iz osrednjega območja pa Ukane in smučišče Vogel. Zdaj park obsega 84.000 hektarjev, od tega 55.000 hektarjev osrednje območje, z novim zakonom pa naj bi se območje parka zmanjšalo za 1257 hektarjev ali 1,5 odstotka. V osrednjem (območju miru) in robnem območju bo prepovedana gradnja počitniških hiš, novih vojaških objektov, trajnih odlagališč odpadkov, ograjevanje zemljišč, razen za kmetovanje, rejo in vzrejo, ob tem zakon dovoljuje tudi izjeme, stanovanjske hiše pa bodo lahko preuredili za turistično dejavnost le, če gre za planinske postojanke. Dovoljena je rekonstrukcija in gradnja za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pri čemer je možna sprememba namembnosti. "Del prepovedi je povzet iz sedanjega zakona, če pa se bo v praksi izkazalo, da ima novi zakon luknje, ne bomo čakali 22 let na spremembe. Pri urejanju prostora za območje parka mora država skupaj z občinami pripraviti regionalno zasnovo prostorskega razvoja. Dogovoriti se morajo, kaj želijo, načrt upravljanja pa mora biti skladen z regionalno zasnovo. Upravljavce parka ne more oblikovati politike, ampak je le izvrševalec zakona," je pojasnil Vučko. Pomembna novost so tudi določila o omejevanju prometa, ki naj bi park obvarovala pred čezmernim prometom, pri državnih razpisih imajo prednost fizične in pravne osebe z območja parka, drŽava naj bi občiifam za projekte komunalne infrastrukture prispevala 80 odstotkov vrednosti projekta, ljudje, ki živijo na območju parka, pa denarja zgolj zato, ker živijo v parku, ne bodo dobili, saj država za to, po Vučkovih besedah, tudi nima denarja. Nadzor bodo izvajali inšpektorji in naravovarstveni nadzorniki, za hujše kršitve fizične osebe je določena kazen od 30.000 do 150.000 tolarjev, za podjetnike pa od 300.000 do 3 mi-lijonc tolarjev. Javne predstavitve seje udeležilo kar lepo število domačinov in nekaj blejskih občanov. Dušan Blazin je opozoril na omejitev vožnje po jezeru z motornimi čolni, ki naj bi bila dovoljena le za Dušan Vučko L- M—MlKL-._----S--- jr . . ___L__'. „.,;;,____J Prve javne predstavitve novega zakona o TNP se je udeležilo precej domačinov in nekaj blejskih občanov. reševanje, natančneje pa naj bi določili tudi čas in območja za kanjoning. Ob tem je še dodal, da je vesel, ker ne živi v območju, ki bo izvzeto iz zavarovanega območja, saj bo park lahko, kljub prepovedim, določena zaščita za prebivalce. Slednjemu je pritrdil tudi Milan Pazlar z blejske občine in dejal, da je dobro biti v parku, posebej glede subvencij, s katerimi ima sam dobre izkušnje. Za dobrega je novi zakon označil tudi bohinjski občinski svetnik Franc Kramar, po njegovem mnenju pa bi morali sedež zavoda TNP z Bleda preseliti v Bohinj. Sandra Lešnjak je predlagala, naj Fužinarski zaliv iz osrednjega območja prestavijo v robnega, med udeleženci je bilo slišati tudi predloge, da bi se o mejah parka odločali z referendumom, županja Evgenija Kegl Korošec pa je občane povabila, naj do 20. aprila dajo svoje pripombe in predloge. V Kranjski Gori bo javna predstavitev 14. aprila, slovenski parlament naj bi o novem zakonu razpravljal na junijski seji, zakon pa bi bil, po mnenju Vučka, lahko sprejet oktobra. Renata Škrjanc, foto: R. Š. Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega mraza Vračala sva se obložena s paketi in z največjim Omarjevim bogastvom: pečko za 500 rubljev. Kar sijal je od zadovoljstva in jo vsake toliko časa potrepljal. "Dal ji bom ime! Tole je najboljši partner, ki ga imaš lahko," se zasmeje. Ni čudnega: prejšnjo noč je preživel povsem oblečen, tresoč se pod eno samo študentsko desko, ki jo dobimo ob prihodu v študentski dom. Sledil je tudi revolucionarnemu zgledu Goranovega preurejanja moje sobe1. Z radiatorjev je snel lesene plošče, s katerimi so zagrajeni. Iz nerazumljivega, estetskega?, razloga. "Dela," je potem vzklikal. Dejansko je rahlo bolj toplo. In tukaj se vsaka stopinja pozna. Zavidljivo sem pogledovala na Omarjevo pečko. Nova je in dela. Predvsem pa ne proizvaja čudnega glasnega ropota, kakršnega sta zmožni moji dve pečki. Pa sem že ugotovila, kako jih rahlo utišati. Ko tole pišem na eni od njih, stojijo težki čevlji na eni strani in na drugi nekaj debelih knjig. In ropot je postal znosnejši. Da bi proslavila nakup in se malce po- (XI. del) grela, sva zavila s tržnice v prvi kafič. Kaj kmalu se nama je pridružil Robert. Škot, ki je v Petersburgu študiral ruščino, sedaj pa uči angleščino na eni tukajšnjih šol za tuje jezike. Ves denar porabi za letalske karte, nama je razlagal. Vsakih nekaj mesecev odide domov. Pa ga niti ne vleče. In vedno komaj čaka, da pride nazaj. "Všeč mi je mraz. Prav vzljubil sem ga," odgovori na vprašanje, ali ni že sit te večne ruske zime. In hodi naokrog v dveh tankih majicah z dolgimi rokavi in v, po mojem mnenju, lahki jesenski jakni. Pri tem pa žari od veselja, daje -18. Pogrešal je mraz, ko je bilo ie malce pod ničlo. Omar se pa kmalu seli v študentski dom. Bo že videl. Mraz lahko preneseš, če imaš toplo stanovanje, da se potem pogreješ, ampak z mrzle ulice v mrzlo sobo pa niti ni več tako zabavno. Sredi našega nedeljskega klepeta me je ujel klic: oča, mami, ati, Eva, Tone, Črt, Marija. Ne veste, kako zelo vas pogrešam. "A je vse v redu, Maja?" sta zaskrbljeno vprašala moja dva spremljevalca, ko sem odložila slušalko. Ja, vse je v redu. Pro- V Rusiji pravzaprav ni pomembno, kje voziš po cesti, četudi so črte narisane. slavljajo dedkov rojstni dan, sem se smejala med debelimi solzami, ki kar niso hotele presahniti. Zvečer po nedeljskem pohodu sem si zaslužila nagrado. Po Omarje-vem mnenju. Skuhal mi je odličnega piščanca po turško, močno začinjenega, in mi podaril plastičen prt za na mizo. Jaz pa sem za predjed pripravila eno od treh slovenskih juh, ki jih hranim v omari. In sem se počutila malce topleje in skoraj tako, kot bi bila doma. Juho sem namreč jedla brez kruha in masla, kot je to splošna navada tukaj. In končno je imela pravi okus. Ne tisti hitri 2,5 rublja medli okus s kepo rezancev, ki se neuspešno trudijo prekrili vodenost zvarka. Vseeno pa mi je hitra hrana, kot kaže, tukaj usojena. Šola mi ne da prav veliko časa, da bi se posvetila kuharskemu mojstrstvu. S ponedeljkom torej nazaj k vodenim jušnim zvarkom... Četrtek, 27. 2. 2003 Kljub temu da je bil včeraj kar uspešen dan, naredila sem namreč prvi teoretični izpit, sem omagala in danes ostala doma. Vest me gloda na vseh koncih in krajih. Sama sebi se zdim lena. Kar, če realno razmislim, niti ni res, saj doma berem, pišem in se pripravljam za naslednje dni. Zbudila sem se z bolečo glavo in raska-vim grlom. To je to, sem si mislila in treščila nazaj na blazino. Saj skoraj tretjina našega razreda leži doma z gripo. Pa sem jo menda delček tudi jaz staknila. Vreme neprestano niha. Pomoli ti rahel vonj po pomladi pod nos, pa ti takoj pokaže figo. Včeraj nas je blagovolilo spet zamesti s snegom. Moji dve pečki pa sta obupali: ena je skurila že tretjo vtičnico, tako da seje ne upam več vključiti, druga pa je začela tako neznosno brneti, da me neprestano preganja občutek, da bo eksplodirala. Omar me pomilovalno pO* gleduje, ko vedno večkrat zahajam k njemu na obisk. Sedi na udobnem naslonjaču in se greje ob svoji neslišni, topli, vroči, novi, z več funkcijami, ampak sen! močna in bom prenesla. Še mesec in po • mi pravijo, pa bo pomlad. Meni pa se ZXH> da se zima ne bo nikoli končala. Vzdušja v razredu je postalo že kar pomladansK ^ Vsi hočejo delati, ampak se jim v bistv ne da. Kot da bi nas trije sončni dnevi. smo jih bili deležni, polenili in uspava • (Se nadaljuj^ 71. GLASOVA PREJA: Spoznajmo Janeza Jalna Let nad literarnim gnezdom pod gorami Janez Jalen: "Bog je bogastvo nepojmljive lepote. Če nisi sam v Bogu bogat, boš kaj revno znal v leposlovju prikazovati lepoto ljudem. Kar nič ne morem več dvomiti o tem, da me je pokojni župnik Tomaž Potočnik predvsem zato poslal v šole, da bi kdaj Slovencem pisal zdrave besede življenja." Jalen o svojih rojakih Z gornjimi besedami je Jalen sam sebi razjasnil svoje pisateljsko poslanstvo. Lahko pa jih uporabimo tudi za poskus pojasnitve literarnega in duhovniškega fenomena pod Stolom. Od kod na tem kraju toliko literatov in duhovnikov? Ko se je 20. maja 1734 na Breznici rodil Anton Janša, si seveda nihče ni mogel misliti, kakšen strokovnjak bo iz njega - da bo cesarje učil čebelarjenja. Koje živel in čebelaril na Dunaju, je 1771 izšla njegova Abhandlung von Sclnvaermen der Bienen; Peter Pavel Glavar jo je pet let pozneje prevedel v Slovenščino pod naslovom Pogovor o čchclnih rojih (1776). Tudi ko sta se že po Janševi smrti rodila Matija Čop in France Prešeren - prvi v Žirovnici, 26. januarja 1797, drugi v Vrbi, 3. decembra 1800 - ni mogel še nihče slutiti, kaj se tu dogaja. Koje Jalen stoletje in četrt pozneje Prešernu v spomin napisal sestavek Pesmi je pel (1925), seje seveda že zavedal, daje ta fara literarno blagoslovljena. Tudi zato, ker sta se po prej imenovanih treh peresnikih v njej rodila še Fran Šaleški Finžgar in Jane/. Jalen, prvi 9. februarja 1871 v Doslov-čah, drugi 26. maja 1891 na Rodi-nah. Omizje, ki je obiskovalcem tokratne Glasove preje na zanimiv način predstavilo Janeza Jalna. Italiji. A to nas to pot ne zanima. Zanima nas duhovni blagoslov, ki gaje bila deležna. Jalen ga v imenovanem spominskem besedilu lepo opiše. Zavedajo se ga tudi fa- "Gospod Mulej, vi ste Jalna tudi osebno zelo dobro poznali Fara, o kateri pišemo, je Brezni-ca na Gorenjskem. Ko se je rodil Prešeren, je bil njen sedež še na sosednjih Rodinah, France je v krstno knjigo vpisan tam. Na Breznico je bil sedež župnije prenesen 1821. Rodine so bile prafa-ra, že ob koncu 10. stoletja, in lako velika, daje zajemala vso današnjo radovljiško dekanijo, na zahodu pa segala do Bele Peči v rani, ko se vračajo od nove maše, tako slovesno razpoloženi, da sami sebi "kadijo": "Redka je fara, ki se more meriti z našo. Dvaindvajset živih duhovnikov nima vsaka in naj bo tudi trikrat večja." Spomnijo se, daje njihov tudi "Lenčkov škof, Prešernov sosed iz Vrbe. V cerkvi so mu vzidali spomenik z njegovo doprsno podobo. Ko so ga postavlja- li, so modrovali. Prvi je zatrdil: "Škof je bil, edini iz fare." Drugi je podvomil: "Če sem prav slišal, je bil Ribičev doktor, ki je pesmi pel, več." Tretji seje postavil: "Še gospod ni bil, pa nad škofa zraste." Četrti je spet stavil na pesnika: "Čeprav ni bil, da je le z Bogom Spravljen umrl." Peti je modro zaključil: "Ko bi bil novo mašo pel, ne vem, če bi bil tudi pesmi." Lenčkov škofje bil Janez Zlatoust Pogačar. Rodil se je 22. januarja 1811 v Vrbi, umrl 25. januarja 1884 v Ljubljani, V letih 1875-84 je bil po vrsti 26. ljubljanski škof. Svojega predhodnika Jerneja Vidmarja, rojaka, ki je bil po rodu Kranjčan, je spremljal na prvi vatikanski koncil v Rimu, spodbujal je prosvetno delovanje, ustanovil več časopisov, tudi Zgodnjo Danico, pobudi I zbirko Zgodovina fara ljubljanske škofije (urejal jo je železnikarski rojak Anton Koblar) in se zavzel za izdajo slovensko-ncmškcga slovarja; pripravo je najprej zaupal Levstiku, uresničil jo je Maks Pleterš-nik. Jalnovi moževalci vsega tega najbrž, niso vedeli, zadostuje jim že, da je bil en njihov rojak škof. Takrat seveda niso mogji vedeti, da bo ljubljanski škof še eden izmed njih, ki pa je bil tedaj že na tej poti: Anton Vovk. Rodil seje v isti hiši kot Prešeren, 19. maja 1900, in umrl 7. julija 1963 v Ljubljani. Kljub sorodstvu s pesnikom posebnih literarnih darov ni izkazoval, a tudi če bi jih imel, bi jih le težko. Vodenje škofije je sprejel po izgnanstvu škofa Rozmana, v času najhujšega komunističnega pritiska na Cerkev; leta 1952 so ga na železniški postaji v Novem mestu polili z bencinom in zažgali. pri Jezersku v Medvodah se je tudi na tokratni preji zbralo veliko ljud Marjeta Žebovec Ob duhovnih se brezniški farani v Jalnovcm besedilu spominjajo tudi svojih literarnih rojakov. Najprej učenega čebelarja: "In če bi nas kje v tem dohiteli /v številu duhovnikov/, cesarje je učil vsajati čebele samo Kuharjev z Brezni-ce. Takrat so se pisali Janša." Tudi Čopa spoštujejo, čeprav gaje Prešeren ironizira! v "učenega dihurja". Rojaki mu priznajo učenost kot tako. Prvi: "Tudi Ovsenekove-ga Matija iz Žirovnice v jezikih še dolgo nihče ne bo dosegel. Devetnajst jih je govoril." Drugi: "ln tudi domačo besedo je imel v čistih. Koliko se jih spakuje, če znajo le devetnajst tujih besed!" Tretji replicira: "Več je imenitnih. A pesnika Ribičevega iz Vrbe nad vse slave." Četrti: "Alije tudi znal peti." In peti: "Noben mu do danes ni kos." Drugi o Jalnu Ko je Jalen to pisal (v Domu in svetu, ob 125. obletnici Prešernovega rojstva), sebe seveda ni omenjal. Bi se ne spodobilo in takrat še ni bil to, kar je postal pozneje in je še zdaj. Tudi Finžgarja ne omenja, čeprav je bil ta takrat že ugleden pisatelj. Vzrok je najbrž v tem, da odnosi med njima niso bili najboljši. Finžgar naj bi bil Jalnu nekakšen vzornik, a njuni "poetiki" sta bili precej različni -Finžgar je epski, Jalen bolj lirski, "idilik". Starejši je mlajšemu hotel biti mentor in mu je prav rad kaj črtal in "svetoval". Pozneje je priznal, da ni ravnal prav. "Ob spisovanju in skupnem branju sem vedno silil Jalena, naj mi povest zaplete, naj se Marku kaj /godi, naj ga vsaj volk popade ali si zlomi nogo - hotel sem dejanja. Marko mi je bil premil, preblag, kar nečloveško priden. Skratka: Jalena sem silil v epiko. Pogrešno! Jalen je idilik, najlepši prav tam, kjer je doma: v gorah, pri lovcih in divjadi, pri pastirjih in plezalcih po previsih. Naj piše in snuje karkoli, naj je trilogija Bobrov, Trop brez zvoncev ali gorju-ška Cvetkova Cilka - vse je idila. Prav in v redu. Vsak ptič poje, kakor mu je zrasel kljun." "Uradna" literarna zgodovina gleda na Jalna bolj zviška. Priznava mu kvečjemu status pisatelja za mladino. Josip Vidmarje v Literarnih kritikah (1951) ostro obračunal z njegovo dramatiko. V Jalnovi spominski zbirki na Rodi- oceno povzema Helga Glušič v knjigi Slo slovenskih pripovednikov (1996). Smolej ugotavlja, da Jalen ni tiste vrste pisatelj, pri katerih že iz spisov vidimo, katere ideološke barve so. Jalen ni "črn" in v "rdeče" se ne zaletava. Tudi v nobeno od izrazitih slogovnih smeri svoje dobe se ni vključil. "Proti ekspresionizmu, ki se je odvračal od preproste zemlje in se spuščal v široke svetove, tudi izmišljene in izsanjane, je slavil najbližji, zemeljski svet in v njem drobno cvetko in malega hroščka. Ta usmerjenost je bila identična s smerjo, ki so jo propagirali do-minsvetovci med vojno; poudarjanje domačijske idilike, vračanje v kmečko okolje in povzdigovanje zlasti družbene brezkonfliktnosti. Enako se je postavljal v svoji prozi proti novemu realizmu, ki je odkrival globino razkroja in propadanja sodobne družbe, velikokrat s trdim, večkrat surovo poudarjenim črnim.slikanjem. (...) Jalen ne polemizira z nobenim od omenjenih stališč, a s svoje strani tudi ne ponuja svojega ideološkega recepta. Zato so Jalna sprejeli s pritrjevanjem dominsvetovski tradicionalisti, z naklonjenostjo povojni knjigotržci in s pri/.aneslji-vostjo pristaši osvobodilnega gibanja." Sicer pa je tole pisanje povzročila oziroma omogočila Marjeta Žebovec, prva, ki je o našem žlahtnem rojaku napisala knjigo -Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence - in poskrbe-la za ponovni natis Previsov. Izid obeh knjig je bil tudi povod za • našo prejo. Poročilo o njej lahko preberete na naslednjih dveh straneh. Mi se namesto sklepa še enkrat ozrimo na literarni fenomen krajev pod Stolom,v na župnijo Breznica in občino Žirovnica. Tu je moral od druge polovice 18. do prve polovice 20. stoletja delovati neki posebni genius loci, dobri duh teh krajev. Soroden tistim (ali isti?), ki SO duhovno obdarili "slovenski VVeimar" - Velike Lašče z okolico, pa Prlekijo in gorenjski jug - Škotjo Loko z obema dolinama. Na teh kulturnih območjih ponekod kar mrgoli literatov, drugod likovnikov in znanstvenikov ali pa vsakih nekaj. Odkod ta fenomen, da so nekatera območja Slovenije duhovno bolj obdarjena od drugih? Božji dar? O tem smo Pogovor o kulturi: Zdravko Krvina,. gostitelj številnih Glasovih prej, igralec Pavle Ravnohrib in direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. nah pa sem videl diplomo, s katero mu jeHvlestna občina ljubljanska malo pred vojno izrekla priznanje za njegovo delo. Podpisani so župan Adlešič in člani razsodišča, med njimi kot zadnji in lastnoročno - Josip Vidmar. Stvarno in naklonjeno ga je v Zgodovini slovenskega slovstva VII (1971) označil literarni zgodovinah Viktor Smolej. Njegovo že večkrat ugibali, tudi na Glasovih prejah, vendar odgovora nismo našli. Dejstvo ostaja. Pogled nanj nam je omogočil let nad literarnim gnezdom Pod gorami, polet je spodbudila Marjeta Žebovec s svojo knjigo. Želimo ji/si. da bi svojo raziskavo in promocijo Jal-novega opusa nadaljevala / enako srčno vnemo kot doslej. Miha Naglic O življenju in delu Janeza Jalna Pisal je zdrave besede življenja "Brezniški župnik Tomaž Potočnik je Janeza Jalna poslal v šole, da bi nekoč Slovencem pisal zdrave besede življenja. In njegova dela so besede optimizma, vere v življenje z veliko začetnico, zaupanje v družino." Sora pri Medvodah - Bržkone so le redki med nami, ki niso prebrali kakšne izmed knjig Janeza Jalna, vsaj Bobre, če drugega ne. Slovenci Jalna beremože od tridesetih let prejšnjega stoletja, celih sedemdeset let torej. Če bi šteli po številu bralcev njegovih knjig, bi brez zadržkov lahko rekli, da gre za enega najbolj branih, če ne kar za najbolj branega slovenskega pisatelja. Po drugi strani je uradna literarna zgodovina na Jalna vedno gledala nekako z viška. Priznavajo mu status kvalitetnega mladinskega pisatelja, o tem, da sodi v prvo ligo slovenske literature, pa še vedno ne razmišljajo. Z nalogo, da bi bolje spoznali Janeza Jalna, smo na tokratni Glasovi preji zbrali ta hip zagotovo najbolj primerno omizje. Povezovalec, publicist Miha Naglic, je k javnemu pogovoru povabil slavistko Marjeto Žebovec, ki je napisala knjigo Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence in pripravila novo izdajo njegovih Previsov, k omizju je prisedel Jani Mulej, pisateljev prane-čak, ki z družino živi v njegovi rojstni hiši na Rodinah in skrbi za Jalnovo spominsko zbirko. Dramski igralec Pavle Ravnohrib, ki je tokrat "nadomeščal" Janeza Jalna, pa je prebral nekaj zgovornih odlomkov iz njegovih del. Kot je uvodoma povedal Miha Naglic, so bile prve Glasove preje, ki so to pomlad dopolnile že polnih petnajst let, ubrane prelomnim časom primerno, zato smo gostili predvsem osebe iz političnega življenja. "V zadnjem času pa smo končno ugotovili, da niso na svetu samo politiki, ampak tudi še drugi ljudje, ki počno tudi kaj mnogo bolj ustvarjalnega," je bil hudomušen Naglic. Tako je to v zadnjih dveh letih že četrta preja na temo književnosti oziroma literature. Naši gostje so bili pisatelj Vladimir Kavčič, imeli smo preji ob 150-letnicah rojstev Ivana Tavčarja in Janeza Kersnika, tokrat pa se srečujemo z Janezom Jalnom. Puntar za vedno Z vami, gospa Marjeta Žebovec, smo končno dobili nekoga, ki se je podal po sledeh Janeza Jalna, njegovega življenja in dela ter vse to zapisal v knjigo. Od kod vaše zanimanje za Janeza Jalna? Marjeta Žebovec: "Moje zanimanje za Jalna, tako kot najbrž pri veliki večini drugih, izhaja še iz najstniških let, ko sem najprej prebrala Bobre z domače knjižne police. Ker so me ti zelo pritegnili, sem si potem v knjižnici izposodila tako rekoč vse jalnove knjige, ki so bile na razpolago. Prav vsa njegova dela sem z velikim užitkom prebirala vedno znova in /nova. Ker me je tako navdušil in sem ga hotela še bolje spoznati, sem se odločila, da se bom z Janezom Jalnom ukvarjala tudi v diplomski nalogi. Temo naloge "Tematska klasifikacija Jalnove kratke pripovedne proze" sem kasneje še natančneje obdelala v knjigi z naslovom Previsi. Pravzaprav gre za Jalnove kratke zgodbe, jaz pa sem knjigo predvsem uredila. Pred šestimi leti sem napisala članek, v katerem sem njegova dela obdelala z vidika njegovega odnosa do družine, deloma tudi odnosa duhovnik - družina. Hkrati s tem člankom sem napisala tudi osnutek scenarija za dokumentarni film o pisatelju. Preteklo je kar nekaj časa in danes je film posnet, kmalu naj bi bila končana tudi montaža. * Predvsem je bilo moje druženje z Jalnom zelo intenzivno v zadnjem letu. Dan po tem ko se mi je konec leta 2001 iztekel porodniški dopust /a najmlajšo hčer Ano, pa sem na neki poseben način začutila, daje Janeza Jalna potrebno obdelati, ga predstaviti Slovencem. Vedela sem torej, da bo to dokumentarni film, videokaseta, knjiga kratkih pripovedi in na koncu še življenjepis v knjigi. Zakaj kratke pripovedi in ne kakšno bolj uveljavljeno delo? V kratkih pripovedih je moč najti največ njega samega. V njih je zelo veliko avtobiografskega, v marsikateri zgodbi opisuje dogodke v prvi osebi, spet drugje nastopa kakšen kaplan Janez, katehet Janez ali pa kar Janez z očali. Včasih se tudi skrije, a je v zgodbah vseeno moč razbrati njegov značaj. Na zelo odkrit načinje svoj značaj orisal v naslednji pesmi: S'm puntar bil rojen, bom puntar ostal, po svoje bom hodil, po svoje glavtav. So srne sestrice, in gams mije brat, lisjak mi pa hodi na rob praga srat. Pa brcnem ga doli, sušiti pustim, če s črko ne zmorem, naj z drekom učim. Je žalostna zgodba, človeka je sram, zato tele bajte za ves svet ne dam. Je imel Jalen res tak puntarski značaj, kaj menite, gospod Jani Mulej? Bili ste rojeni pri njem v zupnišču v Grahovem, vasi, kjer je med 2. svetovno vojno svoje življenje žalostno končal tudi pesnik France Balantič. V kakšnem spominu imate strica, kakšen je bil? Jani Mulej: "Janeza Jalna se spominjam kot mojega drugega očeta. Ob njem sem odraščal v obdobju, ko mi še ni bilo potrebno hoditi v šolo, kasneje pa sem ga pogosto obiskoval ob vikendih in počitnicah. Z očmi otroka sem v njem videl tisto najboljše, kar lahko človek je. Kupii mi je prve smučke, kupil mi je prve igrače, vedno meje peljal s seboj, kamorkoli je šel, pogosto pa ministrirat v katero od podružničnih cerkva. Na teh poteh sem doživel mnogo lepega. Kako lepo je znal opisati tistega volkuna, ki se je podil za Prvi Jalna bere, druga o njem piše, tretji sprašuje, četrti skrbi za njegovo zapuščino. srnami, učil me je, kako se v naravi ugotavljajo smeri neba. V naravi seje odlično znašel, saj je bil tudi izreden gornik, lovec, predvsem pa ljubitelj narave. Nikoli v življenju ne bom pozabil, da me je pri enem letu ponovno obudil v življenje. Hudo bolan sem bil, tako rekoč že klinično mrtev, a me je rešila le njegova prisebnost, ko meje z umetnim dihanjem ponovno oživel. Tudi to mi podzavestno nalaga dolžnost, da sem kasneje ohranil in poskrbel za njegovo zapuščino. Pred šestimi leti smo se v družini odločili, da njegovo zapuščino pokažemo Slovencem in jo temu primerno tudi zaščitimo. Tudi s pomočjo države, a je bila večina dela vendarle na meni in moji družini." Marjeta Žebovec: venski pisatelj." "Lahko bi rekla, da je Janez Jalen najbolj bran slo- Jani Mulej: "Jalna se spominjam kot mojega drugega očeta." Vi, Marjeta, ga osebno niste poznali, ste pa njegov značaj spoznavali skozi njegova dela... M.Ž.: "Brez vsaj osnovnega poznavanja njegove biografije je nemogoče do potankosti poznati njegov značaj. Posebej pa ne iz velikih del. Mogoče je del sebe vnesel v osebo Udarnega Jalna iz Bobrov, v tega ognjevitega, pa vendar prijetnega, poštenega in dobrega človeka. Podoben mu je mogoče Klemen iz Vozarjev." Očitno je bil precej koleričen po značaju, hitro je vzkipel, a se je na drugi strani tudi "hitro vnesel", kot se reče... M.Ž.: "Prof. Janko Moder je povedal, da je bilo, potem ko se je umiril, vse tako, kot da se ni nič zgodilo, kot njegovega izbruha sploh ni bilo. Po značaju je bil res precej koleričen, tudi zato, ker je bil v 1. svetovni vojni kurat v Le-bringu, v tem grozotnem jetni-škem taborišču, sam ga je videl kot stradališče... Vse življenje je zato imel težave z živci. Kot sem omenila, sem knjigo začela z rekonstrukcijo odnosa med njegovima staršema. Tudi sam jih opisuje v kratkih pripovedih Previsi in Kratko seno. Prva pripoved govori o tem, kako se je Jalnov oče Matija z nekim prijateljem pri plezanju v gorah skoraj ubil. Njegova žena Marjana, zelo skrbna ženska, v tem odlomku pripoveduje njunim otrokom, kako lepo je za njihovega očeta in njegovega prijatelja poskrbela Marija. Pisanje nam še posebej dobro pokaže, kako sta se njegova starša dobro poznala med seboj, kako tesen notranji stik sta imela, kako dobra zakonca sta bila." Najboljši za Jezusa, ostali za babe V nadaljevanju Glasove preje je publika najprej izvedela marsikaj o Jalnovi mladosti, njegovih šolskih letih, odločitvi, da gre za duhovnika... "V šolo je vstopil na Breznici, najbolje pa sta mu šla pisanje in branje," je začela Marjeta Žebovec. Domači župnik Tomaž Potočnik gaje sklenil poslati v šole. Bil je neke vrste njegov mentor, seveda pa je bil nad sinovim šolanjem zelo navdušen tudi njegov oče. Gimnazijo je začel v Prvi državni gimnaziji v Ljubljani, a mu ni šlo najbolje, saj je prvi letnik delal dve leti. Prešolali so ga v Kranj, kjer je gimnazijo tudi dokončal. Čeprav so ga pregovarjali v nasprotno, se je Janez Jalen odločil za bogoslovje. V enem poznejših osebnih pisem prav poudarja, da se je za to odločil popolnoma prostovoljno in ni nihče pritiskal nanj. O tem govori tudi ena od številni anekdot: Jalen je v gimnaziji imel tudi nekaj simpatij. Z eno od teh se je leta kasneje, bil je že "le-menatar" srečal, pa ga je ta vprašala, ali ga ni škoda za lemenat, pa tako jest fant je. Janez je odgovoril: "Jezus je hodil po hribih in gledal fante, ki so bili spodaj. Najboljše si je potem izbral zase, ostale pa je babam pustil." To je še velikokrat povedal, kadarkoli ga je kdo kaj vprašdlna to temo. Po pripovedovanju Žebovčeve je Jalen v primerjavi /. drugimi duhovniki imel zelo pestro poklicno in življenjsko pot. Zamenjal je kar nekaj kaplanskih mest. Začel je v Srednji vasi v Bohinju, kjer je ka-planoval najdlje, celi dve leti. Od tam je kot kurat odšel v vojsko, potem tri mesece nadomeščal župnika v Besnici pri Kranju, od tam pa je odšel v Črnomelj, kar ga je na začetku zelo potrlo. Pisal je svojemu škofu, pa so ga prestavili v Staro Loko, kjer je bil zelo zadovoljen. Tam ni deloval le kot duhovnik, ampak tudi v vlogi spodbujevalca kulturne dejavnosti. Režiral je igre, delal z Orli in se z njimi celo udeležil prvega slovanskega orlovskega tabora v Mariboru leta 1920. Od tod je od- mu je bila največja želja pisateljevanje. Zato je pogosto svoje predstojnike prosil, naj ga pošljejo v tak kraj, kjer bo blizu kulturnemu središču (Ljubljani) in da ne bo imel preveč duhovniškega dela. Prav zato je bil v Črnomlju, kjer je imel ogromno duhovniškega dela, nesrečen. Seveda je imel tudi zelo svojevrsten značaj. Čeprav je rad po svoje gvavtal in je mislil predvsem s svojo glavo, je bil vedno pošten duhovnik. Njegova vera je bila zelo globoka in trdna, kar se vidi iz njegovih osebnih pisem pa tudi iz njegovih del. Sam je govoril, da ga je Tomaž Potočnik zato poslal v šole, da bi ljudem pisal zdrave besede življenja. Eden glavnih nagibov, da si je izbral samski stan, je bil, da bi bil prost skrbi za družino in bi se lahko čim bolj uspešno ukvarjal z leposlovjem." Kakšen pa je bil do faranov? Vi, gospod Mulej, ste to sami doživeli... J.M.: "Do faranov je bil Jalen izredno preprost, tudi na prižnici je bil zelo konkreten in jasen. Ko je želel kaj povedati, ni "šparal jezika", povedal je tisto, kar seje bil namenil. Rad je tudi v posvetnem življenju komuniciral s preprostimi farani, z njimi se je sestajal, kakšno rekel, se poveselil z njimi ... Rad je imel preproste ljudi, z njimi je začutil, daje preprost tudi on sam. Bil je pravi ljudski duhovnik. Ni uporabljal visokih besed, kot bi kdo pričakoval od duhovnika, ampak se je posluževal preprostega, vsem razumljivega jezika." V prvi pridigi, koje konec maja 1945 prišel nazaj v domačo župnijo na Breznico, se je pokazal za Dva izmed Marjetinih osmih otrok bosta v nekaj letih gotovo spoznala vse Jalnove knjige. šel za pol leta v Ljubljano v Trnovo, kjer pa se je že pripravljal za delo kateheta. V tridesetih letih je bil tudi kurat v Studencu, kasneje pa je odšel v Notranje Gorice. Bil je pravi ljudski duhovnik Jalen je bil pogosto v konfliktu s svojimi predstojniki, a ne zato, ker bi mu manjkalo vere in bi počel kaj takega, kar naj duhovnik ne hi počel. Mislim, da gre predvsem za njegov značaj. Zakaj je bil raje katehet, kot duhovnik na fini? M.Ž.: "Predvsem sije želel drugačno organizacijo časa, kot gaje imel kot kaplan. Že od mladosti Hiša kulinarike Jezeršek je bila odprta 1996. leta. Njeni začetki danes poznanega družinskega podjetja pa segajo še dobre četrt stoletja nazaj, ko sta Franci in Sonja Jezeršek prišla v Soro pri Medvodah. V novozgrajeni hiši sta skupaj z Alenko Lipovec začela razvijati gostinsko dejavnost, ki je bila takrat poznana kot catering. Iz kuhanja vsakdanjih malic za zaposlene v podjetjih je nastala pred leti Hiša kulinarike. Danes so Franci in Sonja s sinovi Rokom, Juretom, Luko in Martinom ter z zaposlenimi v hiši prava velika družina. Pripravijo lahko sprejeme za dva ali pa za 20.000 gostov. Poleg hladnih in toplih jedi so poznane tudi njihove potice. Imajo pa tudi jedi iz kuharskih bukev Valentina Vodnika, ki je bil tudi eden od sooblikovalcev zgodovine Sore. Hiša ima tudi vinsko klet z vinote-ko. Sponzor preje je bila tokrat tudi občina Medvode z županom Stanislavom Žagarjem. Organizator Glasove preje Andrej Žalar. velikega domoljuba, oblast pa mu je očitala ravno nasprotno... J.M.: "Tako je pridigal - Dragi rojaki, po dobrih štirih letih težkega tujega jarma, ki nas je žalil več kakor samo do krvi, vas prisrčno pozdravljam. Na svoji zemlji smo spet samo mi gospodarji. Hvalo Bogu... Škof gaje preprosil, da se je čeprav nerad, vrnil v svoje domače okolje, da bi zamenjal župnika, ki je odšel v Ljubljano. Kaj kmalu so ga v Ljubljani spravili za tri tedne za rešetke." Zanimiva je tudi njegova naj' krajša pridiga, ki ste mi jo oni dan povedali... J.M.: "Bila je huda zima v Grahovem, ko je pridigal takole Huda zima, hud je mraz, ntene zebe tudi vas. Amen. " Kaj ponavadi poveste obiskovalcem vašega muzeja? J.M.: "Odvisno. Če pridejo otroci, jim najprej povem nekaj biografskih podatkov o pisatelju, njegovem življenju in delu. Za za ključek jim povem tudi kakšno humorno, seveda tako, ki jo otroci lahko slišijo. Bil je zelo hudo- mušen možakar. Medse so ga radi povabili tisti, ki so kaj proslavlja li. Neka gospa z Blejske Dobrav ga je povabila na svoj rojstni da-Na'licu mesta, še v talarju ji P1 stital - Pa da bi še vsaj lvnnv ~—- -bi se ti noge do rit' "znuc'a >a vse najboljše ti vsaj toliko časa živeli » Ko je najmlajša Ana dopolnila prvo leto, je njena mamica Marjeta začela pisati knjigo o Janezu Jalnu. Gospa je bila najprej kar malo užaljena, dokler ni doumela voščila kot želje še na mnoga leta, saj se še nikomur niso noge obrabile do zadnjice. Nekaj posebnega so bili "špeti-ri", ki sta jih imela s Franom Šaleškim Finžgarjem. Ko je Jalen napisal Ovčarja Marka, ga je dvajset let starejši in izkušenejši Finžgar želel kar nekoliko popravljati. V kritiki je napisal, da bi želel, da Jalen Ovčarja Marka napiše bolj napetega, da se morebiti s tem Markom kaj zgodi, da si zlomi nogo ali roko ali da ga mogoče volk popade. Jalen je seveda na kritiko v časopisu odgovoril v svojem slogu. Pravzaprav je Ovčarja Marka napisal Finžgar sam, kar je napak v njem, jih je zagrešil Jalen. Ali Finžgar postaja do kraja otročji, mogoče zloben, ali pa se mu meša. Sicer pa, če naj bi Marka vsaj volk popade l, zakaj pa ni Ireno kakšen Teodor ali pa oficir vsaj malo v rit uščipnil, da bi ne bila bolj popolna, kot so angeli. Luštne so njune primerjave eden drugega. Finžgar pravi, vsakemu ptič poje, kakor mu je zrasel" kljun, Jalen pa mu je vrnil, bo že res, vsak prašič pa kruli, kolikor se je dreka nažrl." Prav velika prijatelja nista bila, Finžgar in Jalen, mar ne? M.Z.: "Jalna s Finžgarjem ni mogoče primerjati, ne tako, ne drugače. Sicer sta oba doma iz istih krajev, oba sta bila duhovnika, oba pisatelja, oba iz številnih družin, bila pa sta si zelo različna že po značaju, seveda pa tudi po literarni usmeritvi. Finžgar je bil epik, kot ga je označil prof. Jože Šifrer, Jalen pa je bil idealist. Finžgar je pripovedoval zgodbo z mogočnimi zapleti in z enkratnimi rešitvami, Jalen pa je opisoval preprosto vsakdanje življenje, tako, kot ga živimo tudi mi. Vedno ga je opisoval tako, da je bralec lahko kaj potegnil iz tega. V pretanjenem opazovanju vsakdanjega življenja ljudi, odnosov med njimi, je glavno bogastvo Jalnove-ga literarnega opusa. Kot je bilo rečeno, župnik z Breznice Tomaž Potočnik ga je poslal v šole, da bi nekoč Slovencem pisal zdrave besede življenja. In njegova dela so besede optimizma, vere v življenje z veliko začetnico, zaupanje v družino. Jalen je preprosto hotel vsakega človeka pripeljati do srečanja s samim seboj in hkrati do srečanja z drugimi." Jalen nikoli ni bil pozabljen Bobre je napisal med vojno, takrat so tudi izšli. Zato je imel takoj po vojni kar nekaj težav, češ da se ni držal kulturnega molka... J.M.: "Očitano mu je bilo, daje s svojimi deli posegal v takratno revolucionarno dogajanje. Taka je vsaj bila uradna razlaga, nad katero bi se lahko zamislili. Ljubljansko barje in mostiščarji mislim, da s takratnim dogajanjem nimajo nobene zveze, prav tako tudi Ovčar Marko nima konkretnejše povezave z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Mislim, da so bili Bobri samo razlog, da so mu v zaporu malo ohladili dolg jezik. Večji problem je bil, fJa je Jalen preveč jasno in glasno govoril, da mu ni všeč prihajajoča ruska revolucija." Kakšni so bili razen sporov s Finžgarjem sicer njegovi odnosi s kolegi pisatelji? M.Ž.: "Predvsem se je družil s pisci iz kroga revij Dom in svet in Mladike. Pogosto so se dobivah v kakšni gostilni na Viču, Pri Ža-barju, Pri Katici, velikokrat tudi v Unionski kleti, in takrat je bilo ponavadi zelo veselo." Če prav vem, ste vi nosilec avtorskih pravic za Jalnova dela. Še kaj "kapne"? J.M.: "Nosilec pravic je moj oče. Nekaj denarja še pride na ta račun. Pri zadnjem ponatisu Založbe Mladinska knjiga (Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Trop brez zvoncev) sem dobil v roke pogodbo za 45.000 izvodov. To ni malo za Slovenijo. Pred kratkim je v veliki nakladi izšel tudi ponatis Bobrov. Zato nas čudi, da se Jalen niti ne pojavlja pogosto v medijih, kot uspešen pisatelj. Od leta 1965 se Jalnova dela vse bolj ponati-skujejo. Že letos naj bi izšla prva knjiga izbranih del Janeza Jalna pri Mohorjevi družbi." Ko človek bere Bobre, jih kar vidi na filmu. Kot vem, so že bile ideje na to temo, a bi bil to zagotovo zelo zahteven projekt, kot kakšen Gospodar prstanov, in dvomim, da bi ga slovenska filmska industrija zmogla... J.M.: "Res je bilo že nekaj idej za film. Menda ima veliko željo, da bi posnel Bobre, celo Marcel Stefančič. Tudi TVS seje že zanimala. Kaže pa tako, da bi film radi snemali brez kakršnekoli odškodnine. Vemo pa, da vsako skrpucalo danes drago plačajo, zakaj ne bi še Bobrov. Samo toliko, kot po vseh papirjih sledi, nič več. Tudi mi imamo veliko željo, da bi nastal film, saj bi bila to tudi ena največjih promocij pisatelja. Potem se ne bi bilo treba toliko truditi, da se Jalen vrne na tisto stopnico slovenske literature, ki mu pripada." Težave so tudi s preživetjem vašega zasebnega muzeja. Kolikor vem, ne uživa širše podpore... J.M.: "Odkrito moram reči, da bi župan in občina verjetno bistveno več pripomogla k stvari, če bi bili problemi okrog zasebnih muzejev urejeni na nivoju države. Zakonske osnove za zasebni muzej so nedorečene, jih ni. Tako imam nek čuden "sp", ki se mu reče "Prodaja vstopnic ob kulturni prireditvi". Tako ne uživam ugodnosti, ki jih sicer uživajo vsi državni muzeji, nimam pravice do sredstev, da bi z njimi ščitil zapuščino, obnavljal objekt, pripravljal prireditve ali kaj podobnega. Zanimivo, da me naš Gornjesavski muzej očitno ne želi medse. Ne vem, kaj je razlog? Pred leti, ko sem urejal Jalnovo zapuščino, sem na .upravni enoti Jesenice zaprosil, da bi sodeloval z muzejem, da bi me vključili v lastno trženje muzejev..., pa nas največkrat kar pozabijo omeniti. Da tu pod gorami obstaja tudi rojstna hiša pisatelja Jalna. To je boleče. Pred kratkim sva se z ženo pogovarjala, da če ne bo šlo drugače, bova objekt zaprla in zapuščino dala..., ne vem kam. Imava šest otrok in majhno hišico, a je družina vseeno veliko vložila tudi v zapuščino." Marjeta, tudi vi ste že končali snemanje filma o Jalnu. Za kakšen film gre? M.Ž.: "To bo dokumentarni film o Jalnovem življenju. Pavle Ravnohrib v njem povezuje pripovedovanja "informatorjev", ki jih je kar veliko. Poleg Janija Muleja še družina Ambrožič, Mimica Markošek, ljudje iz Grahovega, Janko Moder, župnika Božidar Slapšak iz Leskovice, ki ga je Janez Jalen učil verouk v osnovni šoli v Mostah, in France Urbanija z Dovjega, ki se je z Jalnom srečeval na svojih romanjih iz Domžal na Brezje..." Jani je dejal, da Jalnova dela še vedno tiskajo v visokih nakladah. Ali to pomeni, da ga tudi mladina še vedno bere? M.Ž.: "O tem sem prepričana. Ne glede na to, da njegove knjige niso več v obveznem branju. Mislim, da Jalen še vedno živi med ljudstvom, da so njegova dela še vedno brana. Trdim celo, daje Jalen najbolj bran slovenski pisatelj." Torej Jalen ni pozabljen pisatelj? ■ M.Z.: "Nikakor ne. Mogoče so ga nekoliko pozabili mediji, mogoče je zapostavljen, odrinjen, nikakor pa ne pozabljen." Kaj želite, da bi se med Slovenci v prihodnje dogajalo z njegovim delom, zapuščino? M.Ž.: "Vsekakor želim, da njegovo, delo med Slovenci še naprej živi, da ga še naprej beremo, spoštujemo, želim, da bi posneli film Bobri. Tu bi morali iti širše, da bi bili dobrobiti Bobrov deležni tudi drugi narodi, ne le mi. Želim raziskati preostalo Jalnovo literarno zapuščino, precej je še neobjavljenega. Če bodo ti trije izdelki, obe knjigi in videokaseta, ki sem jih izdala, šli dobro v promet, potem si bom lahko to privoščila, sicer si bom morala poiskati službo. Vsekakor se še naprej želim ukvarjati z Jalnom." O Jalnu so povedali Pavle Ravnohrib, dramski igralec Pavle Ravnohrib, igralec Mladinskega gledališča Ljubljana, ki je v nadaljevanki o Prešernu sijajno odigral glavno vlogo, v dokumentarcu o Janezu Jalnu nastopa kot povezovalec zgodbe o njem. Kakšni so njegovi občutki ob tem, ali lahko primerja oba umetnika, ki sta si vendarle tako različna? pesnike, Cankarja, Kosovela, Gradnika.... ki jih obožujem in rad prebiram." Dr. Vida Košmelj "Sem ena od redkih sorodnikov brezniškega župnika Tomaža Potočnika, ki je bil mecen ne le Ja- "Zelo težko. Ob filmski izkušnji s Prešernom sem spoznal, da je branje literature oziroma uživanje v literaturi nekaj popolnoma drugega, kot pa poglobiti se v nekega človeka. Pri Jalnu te možnosti nisem imel. Do snemanja filma o Prešernu sem tudi sam pesnika doživljal predvsem od zunaj, kot pesnika. Nikoli se nisem vprašal, kaj v resnici je ta človek čutil takrat, ko ni pisal pesmi. Scenarij, kakršen koli je že bil, če se spomnimo na ves pomp, ki ga je ta izzval na Slovenskem, če bi uporabil Jalnove besede, ni prinašal zdravih besed življenja, ampak mislim, daje trčil ob boleče točke Prešernovega življenja. Sam sem poskušal na neki način doživljati njegove notranje odločitve. Pri Jalnu mi možnost spoznavanja njegovih notranjih poti ni bila dana. Nanj gledam predvsem od zunaj, kot na ostale pisatelje in neza Jalna, ampak tudi Frana Šaleškega Finžgarja in Janka Mlakarja. Rojena sem bila v isti hiši kot on. Moj oče se je dobro poznal z Jalnom, čeprav sta bila po letih sedem let narazen. Nekaj časa sta v času šolanja živela celo pri isti gospodinji v Kranju." Franc Pfajfar, župan Občine Žirovnica "Imel sem to čast, da sem Jalna spoznal tudi osebno* Pred ženitvi-jo, leta 1959 sva šla z bodočo ženo k njemu kot k svojemu župniku na izpraševanje. Bil je namreč tudi župnik za Blejsko Dobravo, od koder izhajam. Takrat golobradega mladeniča meje bilo strah, kaj mi bo župnik rekel, kakšne zahteve naložil. Ugotovil pa sem vse tisto, kar je bilo danes povedano. Janez Jalen je opravljal še marsikaj drugega, kot le cerkvene stvari. Takrat je bilo vprašanj zelo hitro konec. Ponudil je "zakmašno" vino in pogovarjali smo se o vsem drugem, samo o tistem ne, zaradi česar sva z bodo- čo ženo prišla k njemu. Ta dogodek imam v zelo lepem spominu. Jalen je bil mogoče res ves ta čas v senci drugih velikih mož, ki so se rodili v naših krajih, Prešerna, Čopa in Finžgarja. Leta 1999, ko smo ustanovili občino, pa smo to nekoliko popravili. Za grb smo izbrali motiv pet stiliziranih gosjih peres na zeleni podlagi. Poleg omenjenih treh ostali d^e peresi pomenita še Janeza Jalna in čebelarja Antona Janšo. Krajani iz vasi pod stolom Jalna zagotovo niso pozabili. Mislim, da do tega. da bi v Rodinah morali zapreti muzej o njem, ne bo prišlo, tega si enostavno ne smemo dovoliti. Ne glede na lastništvo muzeja moramo le tega vključevati v kulturno podobo naše občine." Darja Mohar Najprej čestitam Marjeti Žebovec za dobro opravljeno delo. Kako vam je ob tako veliki družini vse to uspelo, saj ste tudi mama osmih otrok? Marjetin mož Ciril je ženi v imenu cele družine čestital za napisani knjigi: "Naša streha je s tem končana, samo še pokrijemo jo, pa bo. " M.Ž.: "Veliko mater z velikimi družinami je, ki hodijo tudi v službo. Sama sem si službo naredila kar doma. Pomembno je, da me je družina pri tem podprla, mož se je v času mojega pisanja, tako je tudi sicer, veliko ukvarjal s tamalimi otroki, pri tem so mu pomagali taveliki, ki so bili v pomoč tudi pri mojem delu. Marta je pomagala pretipkavali Previse, prav tako Matej in Katarina ... Mislim pa tako: če ima človek voljo, lahko v življenju stori marsikaj." Av*or tega zapisa v pogovoru s Pavletom Ravnohribom, ki v novi predli Sneguljčica, Mladinskega gledališča Ljubljana, igra palčka. foto: Igor Kavčič, Gorazd Kavčič Začetki mešanega mladinskega pevskega zbora Sv. Urh iz Smlednika pod vodstvom Andreja Žagarja segajo v leto 1990. Na pobudo župnika Rafka Kralja je kasneje nastal cerkveni mladinski zbor, ki od takrat naprej združuje mlade pevce iz Smlednika in okoliških vasi. Danes v zboru sodeluje 23 pevk in pevcev. Med letom imajo več koncertov, letos pa zbor sodeluje pri projektu Janez Jalen. Avtocestni križ je res " kriz Gradnja slovenskega avtocestnega križa se bo časovno skoraj podvojila, hkrati pa bo postala skoraj trikrat dražja. Zaradi zapletov okrog nesoglasja načina izgradnje avtoceste na območju Radovljice se lahko zgodi, da bo v tem delu Gorenjska ostala brez avtoceste. S tem, ko seje slovenska vlada v začetku marca seznanila s predlogom statusnega preoblikovanja (začetka preoblikovanja in privatizacije) Družbe za avtoceste (DARS), ki je sicer v 100-odstot-ni državni lasti, je prižgala zeleno luč za začetek dokaj velikih sprememb na tem področju. Ko bodo vse te spremembe dokončno potrjene, bo to pomenilo, da se bo v financiranje izgradnje, v upravljanje in vzdrževanje avtocest lahko vključeval tudi zasebni sektor, država pa razmišlja tudi o oddaji koncesij za izgradnjo avtocest. Po pričakovanju vlade naj bi tudi s tem izgradnjo avtocest precej pospešili, saj ta močno zaostaja za prvotnimi načrti. Avtocestni križ skoraj trikrat dražji Spomnimo se, da seje prva, prava gradnja avtocest v Sloveniji začela že leta 1970. Do leta 1994 je bilo nato zgrajenih 198,5 kilometra štiripasovnih in dvopasovnih cest. Tega leta pa je državni zbor nato sprejel nacionalni program, po katerem naj bi bilo do konca leta 2004 zgrajenih 499 kilometrov avtocestnih povezav v vrednosti 2,2 milijarde dolarjev. Pozneje so program večkrat popravili, izhodišča pa so ostala večinoma ista. Kot glavni vir je takratna vlada predvidela lastna sredstva, za kar je sprejela tudi zakon o t. i. obveznem bencinskem tolarju, ki ga še danes plačujemo vsi uporabniki vseh vrst motornih vozil ter denar iz cestnin. Med zunanjimi viri pa so bila predvidena posojila. Izgradnja pa naj bi se končala v letu 2004. Vendar pa so se stvari že kmalu zataknile, gradnja avtocest se je upočasnila, denarja pa tudi ni bilo dovolj, čeprav je država polovico sredstev za izgradnjo zagotavljala iz bencinskega tolarja, cestnin in ostalih domačih virov, za polovico pa je najemala posojila tako pri domačih kot tujih bančnih in drugih denarnih ustanovah. V tem času je vlada tudi popravila številčne podatke in sicer je odobrila za 55 kilometrov več cest, hkrati pa je že pred časom ocenila, da bo za ce- lotno izgradnjo dovolj 4,2 milijarde dolarjev. Razlog za to naj bi bil v tem, da so bile prvotne ocene in načrti močno podcenjeni, danes pa graditelji ugotavljajo, da bo cena dokončanja 554 kilometrov avtocestnih povezav bistveno višja in bo znašala najmanj 5,9 milijarde tolarjev. Po zadnjih podatkih je bilo za izgradnjo 220 kilometrov avtocest, kolikor jih je bilo dokončano v času od 1994 do 2002, porabljenih 2,1 milijarde dolarjev, kar pomeni le 40 odstotkov načrtovanih del. Tako je za preostalih 334 kilometrov potrebnih še 3,8 milijarde dolarjev, pa tudi rok za dokončanje del se premika v leto 2010, najobsežnejša vlaganja po sedanjem programu pa naj bi se predvidoma izvajala v letih od 2004 do 2008. Čeprav je bencinski tolar ves Čas predstavljal pomemben vir financiranja in je Dars pričakoval, da mu bo vlada iz naslova bencinskega tolarja odobrila za najmanL5 odstotkov višji prihodek na letni ravni (za vsako leto posebej), pa se to ni zgodilo, saj je vlada lani ta vir zakoličila na 160 milijonih evrov letno in to vse do konca izgradnje. Na Darsu opozarjajo, da jim bo iz Cestnine in t. i. bencinski tolar predstavljajo polovico denarja za izgradnjo avtocest. tega vira in iz vira cestnin v naslednjih letih močno zmanjkovalo denarja, s katerimi bi lahko financirali nadaljevanje izgradnje. Posebno še, ker mora Dars zagotavljati tudi denar za vračilo že v preteklih letih najetih posojil. Vse težave in tegobe Kilometer zgrajene avtoceste v Sloveniji stane 8 milijonov dolarjev in je v primerjavi s tujino enkrat dražji. Tisti, ki imajo vpogled v kalkulacije izgradnje, zatrjujejo, da so za tolikšne podražitve krivi visoki stroški odkupa zemljišč in izgradnje vzporednih objektov, ki jih lokalne skupnosti od države izposlujejo v zameno za vsa potrebna dovoljenja, vprašanje pa je, ali gre temu povsem verjeti. Nasploh pa naj bi bila težava tudi v tem, daje vračilo posojil (t. i. ročnost posojil) za izgradnjo avtocest prekratka. Ekonomisti opozarjajo, da bi bil razumen rok za vračilo posojil vsaj od 20 do 30 let. Nasploh pa bi bilo po njihovem mnenju boljše izdati dolgoročne obveznice in te nato odplačevati s cestninami. Te obveznice bi lahko izdala država ali pa tudi Dars po preoblikovanju, ki bi s cestami upravljal kot koncesionar, če bi dobil možnost pobiranja cestnine na vseh zgrajenih območjih. S prihodki od cestnin, še naprej zakonsko določenim bencinskim tolarjem in izdanimi obveznicami bi nato lahko preoblikoval svoj, zdaj sicer slab portfelj in bi nato lahko gradil avtoceste naprej ter na primer v tridesetih letih odplačal tudi vsa posojila. Skratka; Dars naj bi po preoblikovanju tako "sfinanciral" izgradnjo avtocest, vodilni ekonomisti pa zatrjujejo, da gredo razmišljanja vlade v to smer. Glede na to, da se v javnosti že postavljajo vprašanja, kdo bo vrnil že najeta posojila, je med vladnimi ekonomisti slišati mnenje, da država teh nikakor ne bo prevzela. Izplačati se morajo s cestninami. "Posojila je najel Dars, zato jih mora ta vrniti, pri tem pa si lahko pomaga z rekonstruiranjem svojega portfelja in podaljševanjem ročnosti odplačevanja posojil," pravijo. Lahko pa jih vrnejo tudi iz cestnin, če bo teh dovolj. Avtocest se še ne splača prodati Privatizacija Darsa po vladnem predlogu pomeni med drugim tudi to, da vlada v doglednem času načrtuje t. i. koncesijsko gradnjo avtocest. V ta namen je ministrstvo za promet na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete (EIPF) naročil izdelavo posebne recenzije, katere izsledki so pokazali, da se vladi v sedanjem trenutku (podobno kot pri Telekomu) nikakor ne izplača prodati sicer 100-odstotnega državnega deleža, ki ga ima v avtocestah. Ekonomisti še ugotavljajo, da se bo prava vrednost avtocest izkazala šele po izgradnji celotnega avtocestnega križa. Dars pa nato lahko postane konkurent tudi na tem področju, š čimer se bi izognili tudi temu, da bi družba postala javna služba, ki bi počasi odmirala in bi nato nekdo drug prevzel njene posle. Poslovne priložnosti pa nam bi s predčasno odprodajo avtocestnega dela spolzele iz rok, s tem pa tudi nadpovprečno pričakovani donosi. Vlada je izsledke študije upoštevala, saj v v začetku marca sprejetem programu o začetku preoblikovanja Darsa skorajšnja odprodaja državnega deleža ni več predvidena. Koncesije so smiselne Za mnenje o smotrnosti koncesijske izgradnje avtocest smo povprašali tudi dr. Francija Križani-ča, direktorja EIPF. Povedal nam je, da vsak, ki se odloči, da bo kot koncesionar gradil cesto, od tega pričakuje najmanj 20 do 30-leten dobiček in mora presegati običajen donos varnih prihrankov. Sledeč prej omenjeni študiji pa se je izkazalo, da na nekaterih cestnih odsekih ni dovolj prometa, da bi se ta izgradnja koncesionarjem tudi izplačala. Pri tem je dr. Kri-žanič omenil predvsem odseke Gruškovje - Šentilj in Lendava -Pince. Zaradi tega lahko država v primeru, če se odloči, da bo izgradnjo prepustila koncesionarjem, to pomanjkanje prometa in s tem prihodka lahko kompenzira le tako, da izroči koncesionarju v upravljanje in uživanje tudi dodatne odseke avtocest, na katerih se sicer že pobira cestnina. Prav na omenjenih odsekih se je namreč izkazalo, da bi morali na več kot 1 km gradnje na obeh odsekih koncesionarju dati pozneje v upravljanje še kilometer druge, že z državnim denarjem zgrajene avtoceste. Dejal je še, da je problem Darsa kot upravljalca avtocestnega omrežja v tem, da se bo ta družba v državni lasti skladno z evropskimi standardi morala privatiziran, zato seje država odločila, da bo oblikovala kapital iz že teh obstoječih avtocest in drugih vzporednih objektih, čigar vrednost bodo morali šele ovrednotili. S tem pa bo ustanovljeno podjetje, ki bo nudilo storitve vzdrževa- Dve novi ugodnosti: znižane obrestne mere in motnost zavarovanja kredita s hipoteko na kupljeno nepremičnino. Informacije: telefon 02 228 83 72; info@pbs.si, www.phs.xi. Obrazce za kredit lahko prevzamete in oddate tudi na vsaki pošti. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Dr. Franci Križanič, direktor EIPF, je prepričan, da je koncesijska izgradnja avtocest smiselna. nja avtocest in bo lahko nato z doseženimi dobički konkuriralo tudi za izgradnjo avtocest, po drugi strani pa bo lahko tudi v tujini konkuriralo za vzdrževanje avtocest. Če tega vlada ne bi naredila, bi bilo za pričakovati, da bi po našem vstopu v EZ druga že ustanovljena podobna podjetja konkurirala še za vzdrževanje naših cest. S tem pa bi še ta denar in te poslovne priložnosti odplavale po vodi. Vse skupaj pa je treba urediti po letu 2006, ko bo večina ključnih avtocestnih odsekov že izgrajenih. Predvidena gradnja avtocest na Gorenjskem Po načrtih Dars bodo v naslednjih letih na Gorenjskem dokončani tri odseki avtocest. Končanje odseka Podtabor - Naklo je sicer po načrtu predvideno v letu 2005, vendar poznavalci razmer zatrjujejo, da bo ta odsek zgrajen že v letu 2004. V letu 2006 naj bi bila V primeru Radovljice pa bi prišlo do preobrata, in kaj lahko se zgodi, da bo občina zaradi bolj ekološko usmerjenega ravnanja preprečila, da bi kraj avtocesto dobil. Sicer pa si v Radovljici prizadevajo za nadstandardno gradnjo avtoceste po vzoru nekaterih avstrijskih mest, kot je na primer Celovec. V Ljubljani zatrjujejo, da so želje Radovljičanov sicer dobrodošle, vendar bi to bistveno podražilo izgradnjo tega dela avtoceste. Že tako ali tako stane kilometer zgrajene avtoceste v Sloveniji 8 milijonov dolarjev, kar je enkrat več kot v tujini. Graditev "nekakšnega betonskega okvirja" bi namreč pomenil nekajkrat višji strošek, po drugi strani oblikovalci avtocestnega programa še zatrjujejo, da bi bila vožnja v tem primeru neprijetna za voznike, saj bi ti imeli občutek, da se peljejo pod "nekakšnim toboganom". Opozarjajo še, da se lahko zgodi, da se bomo, navkljub temu, daje ta odsek izgradnje v načrtu do leta Lahko se zgodi, da bo del gorenjske avtoceste prekinjen in se bomo vozniki v tem delu vozili "pod sklopko". dokončana obvoznica Šentvid Koseze, ki se sicer nahaja na ljubljanskem koncu, vendar omogoča, da bo prehod iz Gorenjske v druge dele Slovenije tekel tekoče in se ne bo treba voziti po ljubljanskih "ulicah". Istega leta bo, če gre verjeti načrtom, končan tudi odsek Peračica - Podtabor, kjer naj bi vzporedno do leta 2006 zgradili še en avtocestni pas. Po prepričanju naših sogovornikov so leta dokončanja povsem realna in se naj ne bi premikala več. Bolj kot to pa jih skrbi izgradnja avtocestnega dela med Vrbo in Pera-čico, katere dokončanje je po avtocestnem programu predvideno do leta 2008. Pri tem smo izvedeli, da se lahko zgodi, da ta avtocestni pas (morda) nikoli sploh ne bo zgrajen. Razlog za to naj bi bil v odločitvah vodstva občine Radovljica, ki za izgradnjo v tem delu ne da soglasja. V Ljubljani je tako slišati velika začudenja, saj analize kažejo, da je razvoj v krajih, kjer so avtoceste že zgrajene, močno povečan. Kot primer navajajo Logatec in dodajajo, da izgradnja avtocest dejansko pripomore k razvoju, uspešnosti in blaginji kraja, zato si ljudje močno prizadevajo za izgradnjo avtocest. 2008, po avtocesti pripeljali le do Brezij, nato pa se bomo nekaj kilometrov peljali po "normalni dvopasovnici" in nato proti Avstriji spet po štiripasovnici. Glede na naraščajoči promet pa lahko to predstavlja še večjo težavo kot avtocesta sama. Ko smo dobre poznavalce razmer povprašali, ali bo država spoštovala želje prebivalcev Radovljice, smo sicer neuradno izvedeli, da obstaja možnost sprejema zakona, s katerim bi občini Radovljica odvzeli pravico do dajanja soglasja za izgradnjo, vendar pa je malo možnosti, da se bo vlada odločila za ta kom k. } najboljšem primeru se lahko lg°~ di to (tako naši viri), da bo država zgradila avtocesto z obeh s,ra'11* kar bi bila tudi ena izmed oblik pritiska. In na koncu; nobena izmed idej ni ravno najboljša, vedno je najboljši dogovor, saj tako lahko dosežemo zadovoljiv vseh; tistih, ki živijo ob avtoces^ in vseh voznikov, ki to cesto up rahljajo, če pri tem odštejemo dk stvo, da vsakršni nepotrebni , pleti še dodatno dražijo že si tako drago izgradnjo slovenska' avtocestnega križa. .„„ VidaBH Kavč'* foto: Gora/d Na gorenjske multinacionalke bi morali biti bolj ponosni Za gorenjsko gospodarstvo je značilno, da je hude preizkušnje, ki jih je prinesla osamosvojitev Slovenije in sprememba družbenoekonomskega sistema, prebrodilo brez velikih pretresov in brez pomoči od drugod. Kranj - V sredo se je na razširjeni seji sestal upravi odbor Območne zbornice za Gorenjsko, ki se mu čez dober mesec, podobno kot vsem organom Gospodarske zbornice Slovenije, izteka štiriletni mandat. Nekaj ur pred sejo smo se o delu Območne in Gospodarske zbornice Slovenije pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Območne zbornice za Gorenjsko Mirom Pinteričem, sicer znanim dolgoletnim direktorjem škofjeloške Tovarne klobukov Šešir, človekom, ki je pogosto brez dlake na jeziku in ki je ta odbor vodil dva mandata. Zaključujete torej dveletni mandat. Kaj imate danes na dnevnem redu, s čim boste začeli priprave na volitve? "Za današnjo sejo upravnega odbora nismo želeli, da bi se ukvarjali le s predvolilnimi formalnostmi, zato smo razširili krog povabljenih in na sejo povabili podpredsednico Gospodarske zbornice Slovenije mag. Marto Kos, da nam spregovori o tem, ali je gospodarstvo dovolj pripravljeno na vstop v Evropsko unijo. Pričakujem, da ne bomo poslušali le predavanja, pač pa, da se bo o tej aktualni temi razvila tudi zanimiva razprava. Sicer pa je naša današnja naloga, da se dogovorimo, koliko članov bo imel upravni odbor območne zbornice v prihodnje, ker je to po statutu prosta odločitev. Doslej nas je bilo 17 in za toliko članov je pripravljen tudi predlog za vnaprej. Želimo namreč, da bi bili tudi v prihodnje v upravnem odboru zastopniki lokalnih skupnosti od Kranjske Gore do Žirov in predstavniki širših panog gospodarstva." Koliko časa že delujete v območni zbornici? "Bil sem že član odbora, ko je tega vodil g. Piskernik, za njim pred osmimi leti prevzel mesto predsednika, pred štirimi leti pa mandat ponovil, ker predlagani novi kandidat ni bil izvoljen. Za naprej upam, da se bodo našle ustrezne nove kadrovske rešitve, pripravljen sem še sodelovati, ne pa več voditi. Naj dodam, da ima območna zbornica tri člane neposredno v upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije, poleg tega pa trije naši kolegi vodijo tudi panožna združenja na nacionalni ravni." V Sloveniji smo doživeli korenito spremembo družbenoekonomskega sistema, mnogi pa so prepričani, da gospodarsko zbornič- ni sistem temu ni povsem sledil. V zadnjem času so vroče polemike tudi o predstavljanju delodajalcev, kijih GZS zastopa v socialnem dialogu. Kaj menite o tem? "Tudi sam se velikokrat sprašujem, ali sem res delodajalec, če so me lastniki podjetja zadolžili za vodenje družbe. Menim, da nisem. Pravi delodajalci so lastniki, ki pa niso organizirani. Tako trenutno ne vidim drugega kot prav GZS za zastopanje delodajalcev. Kazalo pa bi o tem še razmisliti, ali je to najboljša in najbolj prava rešitev. Reči pa moram, da me to, kar slišim o socialnem dogovarjanju, pa tudi na primer zadnje čase o dogajanju v kmetijstvu, močno razburja, saj je očitno, da pri postavljanju zahtev spregledujemo realne gospodarske razmere, razmere in možnosti v državi in vse hujšo gospodarsko krizo v Evropi, na katero smo že usodno vezani. In prav pri opozarjanju na realnost mislim, da je GZS nepogrešljiva, ima strokovno pripravljene in v gospodarstvu usklajene argumente, zato menim, da nima alternative." Pa je mogoče trditi, da so v GZS usklajeni avtentični interesi gospodarstva? "Moja izkušnja je, da so. GZS je pravzaprav edina pot, prek katere je iz gospodarstva sploh mogoče sporočati in uveljavljati interese. Lokalno skupnost največkrat ne zanima več naše gospodarjenje, zanjo je važno samo, da plačujemo nadomestila, prispevke in davke, gorje pa, da bi celo vprašali, za kaj jih bodo porabili. Težko sodim, ali je zbornična organiziranost najboljša, iz svojih pogostih stikov s partnerji in kupci v tujini pa ugotavljam, daje primerljiva z organiziranostjo v razvitih zahodnih državah. V Nemčiji je morda razlika le v tem, da so od Miro Pinterič same zbornice močnejša in bolj vplivna panožna združenja. Morda včasih celo preveč, saj prav v Nemčiji lahko opazimo, kako prehaja povsem pod vpliv zgolj kapitala. Naj dodam, da je težko najti pravo ravnovesje, zato so tudi ta dogovarjanja tako zahtevna. Ob rasti življenjskih stroškov okoli 9 odstotkov je jasno, da delavci vedno težje živijo, ob rasti cen hrane pa še zdaleč nisem prepričan, da kaj od tega dobijo tudi kmetje." Pa se ti interesi gospodarstva preko GZS v zadostni meri prenašajo tudi na državo? "Po mojem prepričanju premalo. V tujini je najbolj normalno, da imajo vodje držav ob sebi vedno gospodarstvenike in pri nastopih v tujini je v ospredju zastopanja interesov države najprej posel, šele nato ves ostali ceremonial. Pri nas še ni tako. Politika mora samo odpirati vrata, pri nas pa se dogaja - pomislite samo na lansko obnavljanje stikov s Srbijo, ravno obratno. Gospodarstveniki smo močno prehiteli politike, poznam pa tudi nekaj primerov, ko so izjave politikov samo otežile stike gospodarstvenikov. Nastop Toneta Ropa, ki je najprej prišel na GZS, še kot mandatar, vzbuja zaupanje, da se bo ta odnos le spremenil." Je mogoče reči, da je država Slovenija prijazna do gospodarstva? "Predvsem je naša država strahotno zbirokratizirana. Lahko Mastop podpredsednice GZS mag. Marte Kos na seji upravnega odbora Območne zbornice za Gorenjsko ie vzbudil veliko zanimanja in široko razpravo. vam povem, da Šešir prav, zaradi tega ukinja del svoje proizvodnje, saj zahtevam države ni več mogoče slediti. Če bi naši inšpektorji prišli h konkurenčnim podjetjem v Belgiji ali na Madžarskem, bi ta podjetja takoj zaprli. Tudi sam lahko rečem, da se ne bi mogel strinjati in delati na način, kot to delajo tam, vendar pa smo pri nas zašli v tako skrajnost, kije ne prenese nobena ekonomija. Tu pogrešam boljše zastopanje gospodarstva, pri pripravi zakonodaje in načinu njenega uveljavljanja. Država živi od gospodarstva, zato bi morala biti do njega bolj prijazna." Kaj je mogoče reči za gorenjsko gospodarstvo? Država se praktično celo desetletje pripravlja na vstop v EV. "Znano je, da je Gorenjska po razvitosti in gospodarski moči tretja regija v Sloveniji, po izvozu pa celo druga. Razpad stare države je mnoga podjetja hudo prizadel, saj niso izgubila le trgov, pač pa tudi ogromno premoženje. Prehod je bil na Gorenjskem brez večjih bolečin, zato pa imamo nekoliko nižji standard. Drugod so podjetja v težavah počistili, ponekod celo po neumnosti, znali so tarnati in dobili pomoč. Tega na Gorenjskem ni bilo. Tudi stalni suficit v izvozu nas stane, saj je vrednost tujih valut zelo podcenjena, to pa ima posledice na nižjih plačah. Toliko bolj moramo biti ponosni na razvoj podjetij, kot so Sava, Iskraemeco, Iskratel, Merkur, ki postajajo uspešne multinacionalke, na podjetja v tekstilni, obutveni in lesarski panogi, ki se rešujejo sama, in rast nekaterih malih podjetij, nastalih praktično iz obrti, danes pa stopajo že med velike. Vsekakor je potrebno omeniti tudi vlogo Gorenjske banke, ki je gorenjska le še po imenu. Če se ob tem vprašamo, ali smo znali izkoristiti možne pomoči države in preko nje raznih mednarodnih skladov, je po mojem mnenju odgovor, da ne, tu smo bili premalo aktivni." Kaj pa razvoj Gorenjske širše? "Znano je, da imamo na Gorenjskem kar tri razvojne agencije, ki so zagotovo premalo prepoznavne, predvsem pa ne vključujejo, ali pa znatno premalo, gospodarstva. Nujno bi bilo, da se na Gorenjskem bolje povežemo, da začnemo skupaj načrtovati tako pogoje življenja, kot infrastrukture, od katere je gospodarstvo še kako odvisno. Predvsem pa mora biti jasno: delovno intenzivna industrija se seli proti vzhodu, vrsta uspešnih podjetij kaže na to, da bo dala dovolj zaslužka le proizvodnja z visoko tehnologijo in tiste dejavnosti, kjer se prodaja predvsem znanje. To pa pomeni, da se nam tovarniške hale počasi praznijo, da bo potrebno razmišljati tudi o drugih vrstah zaposlitve. Tak razvoj narekuje tudi drugačno načrtovanje prostora, drugačen odnos do okolja." ECO OUL 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. obutve iz prejšnjih sezon 5% NIŽJE CENE pri plačilu z gotovino _dao. Sprejemamo naročila za geodetske storitve Pisarna: Ljubljana: Pot k sejmišču 30, tel./fax: 01 56 31 492, e-mail: geomer@siol.net Kranj: Slovenski trg 7, tel./fax: 04 20 12 901 Radovljica: Gorenjska cesta 24, tel./fax: 04 53 12 271 Škofja Loka: Mestni trg 27, tel./fax: 04 51 22 328 T In kakšna je bila vloga Območne zbornice v preteklem, ali celo zadnjih dveh mandatih ? "Predvsem menim, da je območna zbornica storila kar precej na povezovanju gorenjskega gospodarstva in njegovem odpiranju navzven. Direktor te zbornice, g. Prislan je bil izredno aktiven in napravil veliko pri navezovanju stikov ter poslovnih vezi navzven. Celo za obisk naše delegacije na Kitajskem lahko danes rečemo, da je imel za posledico gradnjo naše tovarne na Kitajskem, da o obnavljanju stikov v državah nekdanje Jugoslavije, kjer je naša zbornica prednjačila, sploh ne go- vorimo. Območna zbornica za Gorenjsko je znana kot ena naj-' bolj aktivnih, poleg tega pa lahko pohvalim, da niti enkrat pri tem ni prišlo do kakršnihkoli konfliktov, kar je v tovrstnih asociacijah pri nas redek primer. Pohvalil bi rad tudi strokovne službe te naše zbornice, ki so odlično servisirale naše delo. Postajamo del najbolj razvitega sveta, kar bo prineslo zagotovo nove in zelo trde izzive. Upam in želim, da bomo znali tudi za bodoče delo izbrati najboljše, ki bodo temu kos." Štefan Žargi Ugodna in sveža ponudba sadja in zelenjave. Najceneje to soboto! PARADIŽNIK GRAPOLO Vsako soboto v vsakem Hipermarketu podarimo košarico svežega Niperaktivna ponudba PURANJI FILE 1.339,00 SIT Hrib, 1 kq { ~ ANANASOV KOMPOT G00D s koščki ananasa, 850 ml 239,00 SIT . HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmovo, Trži V stečajni masi 363 milijonov tolarjev Upniki propadle Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj so stečajnemu senatu prijavili nekaj manj kot 1,7 milijarde tolarjev terjatev, trenutno pa je v stečajni masi 363 milijonov tolarjev denarja. Kranj - Upniški odbor Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj -v stečaju se je v sredo sestal z upniki, jih seznanil s potekom stečajnega postopka in poskušal pridobiti koristne predloge in mnenja za nadaljnje delovanje. Sestanka se je udeležila dobra desetina upnikov (od 758, kolikor jih je stečajnemu senatu prijavilo terjatve), poleg njih pa tudi stečajni upravitelj Andrej Toš, predsednica stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju, sodnica Janja Roblek in Andrej Simonič iz odvetniške družbe Ceferin. Kot je povedal predsednik upniškega odbora Simon Antolič, je v stečajni masi trenutno 363 milijonov tolarjev. Glavni vir stečajne mase so posojila, zadnje zapade v plačilo leta 2007, pri tem pa so tudi težave, saj jih vsi posojilojemalci niso pripravljeni sami vrniti in so potrebne tožbe. Problemi so tudi pri unovčenju premoženja, prvi dve dražbi nista bili uspešni. Kdaj bo prva delitev denarja iz stečajne mase in kolikšen delež lahko pričakujejo upniki, je težko napovedati in je odvisno predvsem od vračanja posojil in unovčenja pre- moženja. Da bo prva delitev denarja ob koncu leta, je za zdaj le hipoteza, je dejal Antolič, zavrnil očitke, da je upniški odbor pasiven, in poudaril, da si skupaj s stečajnim upraviteljem in sodiščem prizadevajo, da bi čimveč "kapni-lo" v stečajno maso. Ker so nekateri upniki na prvem naroku za preizkus terjatev stečajnemu upravitelju očitali razsipnost zato, ker še vedno plačuje visoko najemnino za prostore SHP na Primskovem, se je skupaj s sodelavci preselil v svojo odvetniško pisarno v Ljubljani. Nespremenjene cene naftnih derivatov Kranj - Čeprav so se cene naftnih derivatoy v mediteranski kotaciji znižale, se v torek maloprodajne cene niso spremenile. Vlada je namreč na ponedeljkovi seji zvišala trošarine, ki pa so še vedno precej nižje kot na začetku leta. Kot so ob tem sporočili iz Petrola, se je v opazovanem štirinajstdnevnem obdobju v primerjavi s prejšnjim tečaj dolarja znižal za 0,3 tolarja, v mediteranski kotaciji pa so se pocenile vse vrste naftnih derivatov - neosvinčeni 95-oktanski bencin za 8,4 odstotka ali za 28,6 dolarja na tono, dizelsko gorivo za 0,4 odstotka ali za 1,4 dolarja in kurilno olje za 1,93 odstotka ali za 6,5 dolarja na tono. Vlada je tokrat pri oblikovanju cen prvič uporabila dopolnjeni model, po katerem je pri izračunu cene upoštevala štiritedensko obračunsko obdobje, od dvajsetih kotacij pa ni upoštevala pet najvišjih in pet najnižjih dnevnih povprečij. S spremembo uredbe je zvišala trošarino za neosvinčeni motorni bencin s 76.768 na 80.913 tolarjev za tisoč litrov, za dizelsko gorivo s 56.772 na 56.899 tolarjev in za kurilno olje s 4.190 na 4.876 tolarjev. Še vedno pa so bistveno nižje kot na začetku leta, ko je za neosvinčeni bencin znašala 90.954 tolarjev, za dizelsko gorivo 63.456 in za kurilno olje 7.500 tolarjev. Po oceni ministrstva za finance bo zaradi nižjih trošarin v letošnjih prvih štirih mesecih v državnem proračunu za 4,2 milijarde tolarjev prihodkov, ob nespremenjeni trošarini do konca leta pa bi izpad narasel na okrog 15 milijard tolarjev. C.Z. Ko se je stečaj začel, je imela po-sojilnica in hranilnica vsega 16 milijonov tolarjev denarja, zdaj ga je v stečajni masi 363 milijonov, ves ta denar pa je bilo treba izterjati, je dejal stečajni upravitelj Andrej Toš in dodal, da je ta denar v obliki kratkoročnih depozitov naložen v petih največjih bankah v Sloveniji, na njihovih računih pa bo vse do odločitve sodišča o razdelitvi. Po zakonu se stečajna masa lahko začne deliti, ko je zbrana večina, torej vsaj polovica pričakovane stečajne mase. V primeru SHP, Predsednik upniškega odbora Simon Antolič. kjer so ob začetku stečajnega postopka na podlagi bilanc ugotovili od 600 do 700 milijonov tolarjev veliko finančno "luknjo", je realna stečajna masa že na začetku predstavljala le še okrog 60 odstotkov upniških terjatev, zato bo glavna razdelitev denarja tedaj, ko bodo prodali večino premoženja oz. zbrali približno 30 odstotkov denarja. Stečajni upravitelj bo predlog za glavno delitev denarja iz stečajne mase pripravil še letos in če se pri potrjevanju ne bo zapletlo, bi upniki predvidoma še letos lahko dobili del denarja, pri tem pa bo višina izplačil enaka zbrani stečajni masi. Stečajni postopek se bo nadaljeval tudi po glavni razdelitvi denarja iz stečajne mase, v primeru, da bodo zbrali še dodatni denar, pa bodo tudi tega razdelili med upnike. Prvo izplačilo bo najvišje, vsa morebitna nadaljnja bodo verjetno občutno nižja. In kako je nastala velika finančna "luknja"? Kot smo slišali, je hranilnica in posojilnica, ki je bila dejansko hranilno kreditna služba, nazadnje pozitivno poslovala 1992. leta, vsa kasnejša leta pa z izgubo, ki je naraščala iz leta v leto. To je bila izguba iz tekočega poslovanja, ki je nastajala predvsem kot posledica slabih naložb in posojanja denarja, pri katerem so le redka posojila zavarovali s hipoteko. Pri pregledu poslovanja v minulih letih niso ugotovili dogodkov, ki bi kazali na to, da bi finančni primanjkljaj lahko nastal tudi z nezakonitimi "odlivi" denarja. S poslovanjem SHP-ja in delovanjem njenih štirih ustanoviteljev se ukvarja tudi kriminalistična služba, vendar pa njene ugotovitve javnosti zaenkrat še niso znane. Tožbe zoper ustanovitelje Kot je navedel stečajni upravitelj, bo brez sodnih postopkov možno izterjati še 138 milijonov tolarjev posojil, vsi ostali posojilojemalci so problematični in bodo potrebni sodni spori, ki lahko trajajo od enega do pet let. Iz teh spornih primerov pričakujejo malo denarja ali skoraj nič, na prvih dveh dražbah tudi niso uspeli prodati stanovanjske hiše v Zvir-čah in poslovnega prostora v Tržiču, poskusili bodo na tretji dražbi, a ob nizkih cenah nepremičnin v Predsednica stečajnega senata Janja Roblek in stečajni upravitelj Andrej Toš. tržiški občini ne pričakujejo velikih zneskov. Apartmajsko naselje v Novigradu je knjižno vredno pol milijona evrov, v dokončanje bi morali vložiti še nekaj denarja, del stroškov predstavlja tudi plačilo davkov. Stečajni upravitelj je proti vsem štirim ustanoviteljem SHP-ja, to so tri podjetja in ena zadruga, vložil tožbe zaradi povzročene škode, pregled njihovega poslovanja pa je pokazal, da od njih ni mogoče pričakovati veliko denarja, razen v primeru, če bi morebiti policijsko kriminalistična preiskava odkrila, da so z nezakonitimi dejanji oškodovali stečajno maso. "Več kot to, da sem vložil tožbo proti ustanoviteljem, ne morem narediti, saj mi zakon večjega pravnega varstva ne daje," je dejal Toš. Odškodninska odgovornost Banke Slovenije? Upniški odbor in odvetniška družba Ceferin, ki zastopa del upnikov, razmišljata tudi o tem, da bi vložila odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, ker domnevata, da je proti SHP-ju prepozno ukrepala. Medtem ko posojilnica in hranilnica kot hranilno kreditna služba 1. januarja 2002 ni izpolnjevala predpisanega pogoja o 110 milijonih tolarjev osnovnega kapitala, je banka ukrepala šele pet mesecev kasneje. Pravni temelji za tožbo obstajajo, je dejal Andrej Simonič iz odvetniške družbe Ceferin in dodal, da bo to prvi takšen primer v Sloveniji. Tožbo bodo vložili po glavni razdelitvi stečajne mase oz. potlej, ko bo že znano, kolikšna je razlika med terjatvami upnikov in izterjanim denarjem. V razpravi je bilo še slišati, da sta poleg ustanoviteljev oz. vodstva SHP-ja, ki je zavajalo varčevalce, za polom SHP-ja kriva tudi država z nezadostnim nadzorom nad poslovanjem in sodstvo, ki je po dolgotrajnem sporu ustanoviteljske pravice namesto, .66 obrtnikom priznalo le peščici. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Pospeševalci podjetništva naj bi bili bolj usklajeni V Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo so prepričani, da bodo k boljši usklajenosti svetovalnih mrež pripomogle pogodbe, ki so jih podpisali z GZS in OZS. Razvejanega programa projektov ne bodo širili, pač pa naj bi povečali kvaliteto storitev. Ljubljana - Na sedežu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (znan je tudi po kratici PCMG) so tudi letos pripravili predstavitev svoje dejavnosti v tem letu, ki je izredno raznolika, zato ne težijo več k širitvi, pač pa k večji kvaliteti svojih storitev. Prizadevali si bodo za še večjo uveljavitev vavčerskega sistema svetovanja, nove možnosti pa vidijo na poudarjeni internacionalizaciji in uporabi možnosti, ki jih nudijo strukturni skladi Evropske unije. K večji usklajenosti na terenu naj bi pripomogli dogovori in podpisane pogodbe z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije. tudi denar Evropske unije. Posebno pozornost bodo namenili nadaljnjemu razvoju podjetniške kulture in promociji podjetništva po posameznih ciljnih skupinah. V okviru novo nastajajoče mreže Pakta stabilnosti in Euro info centra bodo pospeševali internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, obetajo pa si tudi nove projekte z udeležbo na sredstvih strukturnih skladov EU, katerih končni uporabnik naj bi bil tudi PCMG, medtem ko naj bi se nekateri projekti, ki so jih doslej izvajali, osamosvojili oz. izločili iz PCMG in nadaljevali v okviru nekaterih novonastajajočih podjetij. Krepijo svoje sodelovanje s štirimi ministrstvi in novo službo za regionalni razvoj in s sklenitvijo krovnih pogodb z GZS ter OZS si obetajo sinergijske učinke pri pospeševanju podjetništva v Sloveniji. Novo je sodelovanje z izvenproračunskimi uporabniki in finančnimi institucijami (NLB, Koprska banka, Slovenska izvozna družba), katerih finančne storitve lahko pripomorejo k razvoju podjetništva. V.d. direktorja PCMG Božidar Marot Po besedah vršilca dolžnosti direktorja PCMG Božidarja Ma-rota bo tudi letos ta center sledil programskim ciljem, ki jih je sprejela slovenska vlada. Prvi in izvorni je zagotovo ta, da bo mreža svetovalnic za malo gospodarstvo lažje dostopna in bolj učinkovita. Pri tem postaja ključni program sistem vavčerskega svetovanja, za katerega so letos zagotovljena enkrat višja sredstva (z lanskih 300 so povečana na 600 milijonov tolarjev), v prihodnje pa naj bi za to uporabljali Programi za mlade, ženske in podeželje Veliko načrtov in začetih projektov imajo na področju razvoja podjetniške kulture, ki ga na PCMG vodi Vanja Hanzel, zlasti pri skupinah, ki so bile v preteklosti nekoliko zanemarjene oz. zanje ocenjujejo, da obstajajo določene tržne niše. Pri tem so v ospredju ženske in mladi in njih vstopanje v svet podjetništva, razvoj lokalnih podjetniških grozdov in podjetniška prenova podeželja. Za mlade so pripravili 12 programov podjetniškega usposabljanja in 10 podpornih projektov, v katere računajo, da bodo vključili 4500 mladih. Gre za seznanjanje in usposabljanje za vstop na trg dela, usposabljanje za timsko delo, seznanjanje z metodami uresničevanja projektov in odpiranje poti v mednarodne asociacije podjetnikov. Pri tem opažajo, da se vedno več vključenih študentov po študiju samozaposli, kar je bistveni kvalitetni premik. Po statističnih podatkih so tudi ugotovili, da imajo ženske manj poguma in možnosti za vstopanje v podjetnjštvo, zato so leta 2000 začeli s posebnim programom usposabljanja promotork ženskega podjetništva, ki naj bi v letošnjem letu na lokalnem in osrednjem nivoju začele izvajati konkretne projekte za mlade ženske, za odpuščene in za ženske iz podeželja. V ta namen so organizirali tudi brezplačno svetovanje preko informacijskega centra Meta (tel. 0881150), ki gaje lani koristilo kar 7500 žensk. Za razvoj podjetništva na podeželju so lani uvedli pilotni program razvoja podjetniške infrastrukture in specializiranih inkubatorjev s povezavo s kmetijskimi svetovalnimi službami, lokalnimi svetovalnimi podjetji in izobraževalnimi organizacijami. Tako so se že v petih centrih organizirale testne kuhinje za predelavo sadja, polnilnice, pakirnice, vse z namenom, da se povežejo funkcije od pridelave, predelave, pa vse do trženja produktov. V okviru projekta "Edinstveno iz Slovenije" se bo nadaljeval tudi projekt "Dobrote slovenskih kmetij" v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico v obliki ocenjevanja izdelkov, standardov kvalitete in marketinškega pristopa. Usposobili bodo lokalne grozde Po zgledu ministrstva za gospodarstvo, ki že tri leta vspodbuja povezovanje srednjih in velikih podjetij v grozde, so se na PCMG lotili tudi povezovanja mikro in malih podjetij na lokalni ^avni in lani usposobili 40 koordinatorjev, preko svetovalne mreže pa ugotovili kar 128 zaželenih povezav, ki jim letos želijo konkretno strokovno pomagati. Vzpodbujali bodo tudi v naprej e - poslovanje v 10 referenčnih centrih, kjer naj bi znanja nadgrajevali in usposabljali dodatne svetovalce. Bistvene premike v kvaliteti storitev pa na PCMG obljubljajo tudi v mreži svetovalnih centrov po terenu. Vodja razvoja kvalitete storitev Alenka Hren meni, daje bila lani že dosežena ustrezna pokritost z regionalnimi in lokalnimi centri, zato je letos poudarek na kvaliteti storitev. Lani je ponovno zaživela Sekcija podjetniških svetovalcev Slovenije, s katero nameravajo skrbeti za nadgradnjo specifičnih in specialističnih potrebnih znanj, zlasti za internacionalizacijo, pomoč v managmentu in pri upravljanju s človeškimi viri. PCMG je tudi odgovoren za 2,8 milijona evrov vreden mednarodni projekt Phare Slovenija - Italija, ki se bo začel izvajati sredi tega meseca inje namenjen dvigu konkurenčnosti in povezovanju podjetij za nastope na mednarodnih trgih. V pomoč za učinkovito in kvalitetno delo svetovalne mreže snujejo raziskovalno enoto, ki bo skrbela za pridobivanje znanja in informacij. Že sedaj se izdajata dva elektronska priročnika oz. informacijska biltena dostopna 19.500 podjetjem. jSkupaj s Španijo, Francijo in Švedsko so vključeni tudi v dvoletni, tako imenovani Peti projekt Evropske unije, ki se ukvarja s proučevanjem dobrih praks in z razvojem storitev. PCMG je kot izvajalec projekta "Vse na enem mestu" vključen tudi v antibirokralski program slovenske vlade, pri čemer se telefonska pomoč že izvaja, v teku pa je usposabljanje za e-obliko. Vavčerski sistem bo podprla tudi EU Sicer pa se je lani eksperimentalno uveden sistem vavčerskega svetovanja po oceni vodje področja razvoja podpornega okolja za podjetnike mag. Jake Vadnjala izredno dobro prijel in dodatna sredstva v letošnjem letu in možnost koriščenja strukturnih skladov EU v prihodnje mu omogočajo še nadaljnji razvoj. Posebnega pomena postaja tudi skrb za začetno financiranje malih in srednjih podjetij, saj praksa kaže, da ideja in znanje za zagon podjetja še nista dovolj, naše banke pa v okviru kreditne ponudbe tovrstnih projektov ne financirajo. Na splošno velja, da na področju zagotavlja- nja tveganega kapitala Evropa zaostaja /a Ameriko, tako zaradi neprilagojenega pravno fiskalnega sistema, kot tudi pri uveljavljanju soinvestiranja kapitala po načelih partnerstva. V sodelovanju z revijo Obrtnik in Sekcijo slovenskega tveganega kapitala (SLEVCA -prostovoljno združenje rizičnih skladov) je bil ustanovljen Klub poslovnih angelov, ki je "ženitna posredovalnica" med nekaj bogatimi posamezniki, ki so pripravljeni vlagati, in podjetji, ki iščejo kapital. Borza podatkov ima evidentiranih 24 poslovnih angelov in 95 podjetij, lani pa so bili v tem, kot nekateri pravijo, "intelektualnem eksperimentu" sklenjeni štirje tovrstni posli. PCMG pa se s posebno pozornostjo vključuje tudi v mednarodne podjetniške povezave in institucije. Temu vedno bolj služi Euro-info center, ki ga bodo še naprej razvijali, posebej pomembno pa postaja CE certificiranje, saj bodo morali to oznako čez dobro leto imeti vsi izdelki tudi na domačem trgu, ki bo del evropskega. Po bc" sedah vodje področja za mednarodno sodelovanje mag. Andreja Poglajna pomembno sodelujejo tudi v večletnem projektu Pa Stabilnosti, ki je namenjen drža-Vam na področju nekdanje Jug?" lavije (razen Hrvaške), v okvir Borze 4 pa se izmenjujejo Pon.".0 be in povpraševanje, izmenjuje izkušnje ter dogovarjajo USP°,S' ljanja. V povezavi s flamsko sK?F nostjo se zaključuje prvi krog )>q jekta Plato, v katerega je h vključenih 70 malih in sred!n'0, podjetij ter 8 velikih - lako iin«, vanih botrov. Letos naj bi se drugi krog. §lpfanžarfi SAN© 999- Mleto goveje in svinjsko meso, nezačinjeno, pakirano cena za kg, MDK, Kočevje; Košaki, Maribor ABC Pomurka International, Murska Sobota Špageti, 500 g Mercator, Ljubljana Pasiran paradižnik Valfrutta, 500 g, brik Mercator, Ljubljana s.- Sir parmezan, 2 okusa: s česnom in peteršiljem ali s čebulo, 40 g Melitas, Trzin Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 1. 4. do 8. 4. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma jy Hm erva!Lwtuzjboljši sosed 7j2l vas beležimo čas! KERAMIČNE PLOŠČICE mti -*» £2! ZIRCONIO CElAMICi od 3. do 26. aprila 2003 JMHGLAS Najboljše za vašo kopalnico Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo vašim željam in vam svetujemo pri izbiri. Oglejte si kopalniške ambiente, ki predstavljajo nove trende bivanjavkopalnici;lesenokopalniško pohištvo vnaravnih tonih, keramiko .v drznih odtenkih, razkošne bordure, nove linije umivalnikov in armatur, svetila ter preproge. Najboljše za vašo kopalnico poiščite v Merkurju na oddelkih s kopalniškim programom. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur in kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu - v Merkurjevih trgovskih centrih s prodajnim programom MERKURDOlvI. Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih ploščic Zirconio ali sanitarne keramike Keramag vam od 3. do 26. aprila priznamo 10 % popust! MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Spodnji Plavž 3b, Jesenice, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska c. 41, Radovljica, tel.: 04 537 13 00 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo SUZUKI Odar, d.o.o., g. PE Ljubljano, (01) 58-10-130 (01) 58 10 127, I PE Celje, (03) 42-54-361 www.suzuki-odar.si, prodaja@suzuki-odar.si J PE Maribor, (02) 320-80-16 SALON VOZIL - POOBLAŠČENI SERVIS AVTO KADIVBC Kadivec Janez s.p. Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur tel.: 04/279 OOOO I SALON VOZIL ■ POOBLAŠČENI SERVIS IAVTOMEHANIKA Lušina Franc s.p. I Gosteče 8, 4220 ŠKOFJA LOKA [tel.: 04/502 2000 NIŽJE OBRESTNE MERE - UGODNEJŠI POGOJI ZA KREDITE Ce imaš cilj, boš našel tudi po, POSEBNE UGODNOSTI: • ponujamo vam kratkoročne kredite, kjer za nakupe do 1 milijona SIT (za najboljše komitente banke pa do 2 miljonov SIT), omogočamo najem kredita brez dodatnega zavarovanja, • komitenti banke lahko vse vrste kreditov odplačujete tudi s trajnim nalogom, • za dolgoročne kredite, zavarovane z vsemi oblikami zavarovanja (razen zavarovanja pri zavarovalnici), smo podaljšali odplačilno dobo iz 5 na 7 let. Stanovanjski kredit Potrošniški kredit Potrošniški kredit Višina kredita 2.000.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT Čas odplačila 10 let 5 let 7 let Stroški odobritve 30.000,00 SIT 15.200,00 SIT 15.200,00 SIT Stroški zavarovanja 54.251,00 SIT 35.299,00 SIT zavarovanje s poroki Letna obrestna mera T + 4,20 % T + 5,50 % T + 5,50 % Skupna letna efektivna obrestna mera 11,77 % 14,58 % 12,57 % Višina mesečne anuitete 26.588,00 SIT 21.939,00 SIT 17.330,00 SIT Pri informativnem izračunu je upoštevana mesečna temeljna obrestna mera 0,5 %. Kredit je dokumentaren, anuiteta pa izračunana iz skupne obrestne mere. VIŠINA KREDITA Odvisna je od odplačilne sposobnosti kreditojemalca in načina zavarovanja kredita. Konkurenčna prednost je višina anuitete, ki ob sklenitvi kreditne pogodbe (odvisno od višine vaše plače ali pokojnine) lahko znaša do 55 % mesečne plače kreditojemalca. Mesečna anuiteta ob sklenitvi dolgoročne kreditne pogodbe ne more biti nižja od 10.000,00 SIT. NAJEM KREDITA PRI PRODAJALCU Dodatna ugodnost, ki jo imamo pripravljeno za vas, je najem potrošniškega kredita tudi prek kreditnih posrednikov Gorenjske banke. Gre za prodajalce različnega blaga (avtomobilov, stanovanjske opreme...), ki imajo z banko sklenjene pogodbe o sodelovanju in pri katerih lahko kupite blago z najemom potrošniškega kredita Gorenjske banke. DODATNE INFORMACIJE Informativne izračune za kredit si lahko izdelate sami, in sicer na spletni strani www.gbkr.si. Pripravljeni so tako, da omogočajo izračun efektivne obrestne mere, ki jo morajo banke prikazovati v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Gorenjska y Banka Banka d posluhom Gozdarska suša v žepu Država namenja vse manj denarja za delovanje javne gozdarske službe in za vlaganja v gozdove. Ljubljana - V Zavodu za gozdove Slovenije ugotavljajo, da bi letos za izenačitev s sorodnimi javnimi službami potrebovali dodatnih 646 milijonov tolarjev, za celotno izvajanje del, ki jih predvideva Program razvoja gozdov v Sloveniji, pa kar 1,2 milijarde tolarjev. Mag. Franc Ferlin Kot je na nedavni novinarski konferenci Zavoda za gozdove Slovenije povedal predsednik sveta mag. Franc Ferlin, seje nevzdržno financiranje začelo že ob koncu devetdesetih let, nadaljuje pa se tudi letos. Država je lani namenila za delovanje javne gozdarske službe le dobre tri četrtine denarja in za vlaganja v gozdove četrtino denarja, kot ga predvideva nacionalni program razvoja gozdov. Zavod je v takšnih razmerah kar 81 odstotkov denarja porabil za plače, ki so še vedno od 20 do 30 odstotkov pod povprečjem javnega sektorja, medtem ko mu je za materialne stroške in investicijsko vzdrževanje ostala manj kot petina denarja. Letos, ko je proračun za gozdarstvo nominalno večji le za 2,7 odstotka, bodo razmere še slabše. Ko je svet zavoda na nedavni seji sprejel letošnji program dela in finančni načrt, je opozoril vlado, da zagotoviti 236 milijonov tolarjev za izvedbo zakonsko določenih nalog in s tem za ohranitev sedanjega števila delavcev javne gozdarske službe. Za uveljavitev sistemizacije, s katero bi njihove plače izenačili z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju, bi letos potrebovali dodatnih 400 milijonov tolarjev, za izvajanje celotnega obsega del, ki jih predvideva program razvoja gozdov, pa še 554 milijonov tolarjev oz. skupno 1,2 milijarde tolarjev. Ce vlada ne bo zagotovila dodatnega denarja, bo po oceni sveta zavoda treba'zmanjšati javno gozdarsko službo, ki številčno dosega le polovico srednjeevropskega obsega; to pa bo ob vse manjših vlaganjih v gozdove ogrozilo kakovost, stabilnost in sonaravni razvoj gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bi po mnenju sveta moralo čimprej Andrej Kermavnar Poročilo o namolzenem mleku Kranj - Iz agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so sporočili, da morajo kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, do 15. maja letos oddati na agencijo poročilo o količinah namolzenega mleka "v obdobju od lanskega 1. aprila do letošnjega 31. marca. Obrazec bo skupaj z navodili za izpolnjevanje na voljo na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, objavljen pa je na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v uradnem listu. V torek, 1. aprila, je začel teči tudi rok za oddajo zahtevkov za neposredno plačilo za rejo plemenskih živali za obdobje od letošnjega 1. januarja do 31. marca. Upravičenci bodo lahko vlagali zahtevke do 30. aprila. Zahtevek je priložen k zbirni vlogi, na voljo pa je tudi na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih. CZ. predložiti vladi celovito analizo o uresničevanju programa razvoja gozdov, ta pa državnemu zboru, ki edini lahko odloči o morebitnem zmanjšanju državne finančne podpore gozdovom in njihovim lastnikom. Direktor zavoda Andrej Kermavnar je ob tem "postregel" tudi z nekaterimi konkretnimi podatki. Leta 1999 je država za nego in varstvo gozdov namenila 903 milijone tolarjev, lani pa le 699 milijonov, za delovanje javne gozdarske službe pa zadnja tri leta okrog 3,3 milijona tolarjev, kar ob upoštevanju inflacije pomeni precejšnje realno zmanjšanje. Približno pet odstotkov dohodka ustvarijo na trgu, največ z deli za sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, v prihodnje pa bi si finančni položaj lahko nekoliko izboljšali tudi z naravovarstvenim nadzorom. V zadnjih letih so število zaposlenih po "naravni poti" zmanjšali za trideset. Ko je pomočnik direktorja za strokovne zadeve mag. Živan Veselic predstavljal poročilo zavoda o gozdovih za lani, je dejal, da se površina gozdov v Sloveniji povečuje že več ljišča se še naprej zaraščajo, hkrati pa je v bližini mest vse večji pritisk za posege v gozd in gozdni prostor. Lani so zabeležili 909 posegov v gozdove s skupno površino 279 hektarjev, med njimi pa je bilo 111 nezakonitih. Povprečna lesna zaloga se je povečala za 2,6 odstotka, na 241 kubičnih metrov na hektar, povprečni letni prirastek pa za 1,8 odstotka, na 6,17 kubičnega metra na hektar. Lastniki gozdov so lani posekali nekaj več kot 2,6 milijona kubičnih metrov drevja, kar je največ v obdobju 1991 - 2002, a še vedno samo 72 odstotkov z načrti dovoljene količine. Medtem ko so v državnih gozdovih dosegli načrtovani posek, so v zasebnih zaostali za njim za eno četrtino, kar je predvsem posledica neekono-mičnosti sečnje tanjšega drevja. Ker je bilo lani že četrto leto zapored brez večjih vremenskih ujm, je sanitarno varstveni posek Mag. Živan Veselic kot 120 let, na podlagi lani izdelanih načrtov gozdnogospodarskih enot se je povečala za 6.764 hektarjev in zdaj znaša že 1.149.633 hektarjev. Odmaknjena in za kmetijstvo manj primerna zem- Nove herbicidne rešitve Powtr bU Plateen ® Temeljni herbicid za varstvo krompirja Zatira najpomembnejše enoletne ozkolistne in širokolistne plevele v krompirju. A Nova herbicidna aktivna snov FOE iz raziskovalnih laboratorijev podjetja Bayer 0 širok spekter delovanja uporaba po setvi pred vznikom krompirja Q odmerek 2 - 2,5 kg/ha 0 Bayer CropScience predstavljal le dobro petino poseka. Sečnje brez gozdarjeve odobritve je bilo 2,4 odstotka, kar je najmanj po letu 1993. Pri gojenju in varstvu gozdov so močno zaostali za načrti gozdnogospodarskih enot, pri negi so ga izpolnili le 49-odstotno, pri obnovi pa 64-odstotno. Občutili so tudi pomanjkanje'denarja za vzdrževanje gozdnih cest, za posodobitve in gradnje cest pa je država lani iz proračuna namenila le 19 milijonov tolarjev. Medvedov je preveč V nekaterih okoljih je divjad še vedno povzročala veliko škodo, škode po volku so presegle škodo po medvedu, tudi lani pa seje nadaljevalo upadanje številčnosti divjega petelina, pernate poljske divjadi in poljskega zajca. Kot je povedal Marko Jonozovič, je v Sloveniji po oceni zavoda od 500 do 700 medvedov, letni prirastek je od 100 do 150 živali. Da številčnost presega I zmogljivosti Marko Jonozovič okolja, dokazujeta tudi število škodnih primerov, v katerih je bil udeležen medved, in izplačana odškodnina, ki je bila lani najvišja v zadnjih devetih letih. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se lani na predlog zavoda odločili za prvi korenitejši poseg v medvedji "trop" in iz njega odvzeli 116 živali. Letos je zavod predlagal odvzem (odstrel, izgube, ulov) 120 medvedov, ministrstvo pa je doslej izdalo odločbo za 80 živali. Cveto Zaplotnik Uvoz znižal cene prašičev Odkupne cene doma zrejenih prašičev so zaradi uvoza z Madžarskega padle pod mejo, ki še omogoča normalno poslovanje. Ihan - Dumpinški uvoz prašičjega mesa z Madžarskega, kjer še niso prepovedali uporabe mesno kostne moke, uničuje slovenske rejce, opozarjajo v gospodarskem interesnem združenju Prašičereja Slovenije in dodajajo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s prepoznimi in vnaprej napovedanimi ukrepi le na videz pomaga domači prašičereji. Razmere na slovenskem trgu s prašiči in prašičjim mesom so se ponovno močno poslabšale, saj je uvoz prašičjega mesa po znižanih, dumpinških cenah iz sosednje Madžarske povzročil padec cen doma zrejenih prašičev. Medtem koje v prvih dveh letošnjih mesecih povprečna cena domačih prašičev znašala 260 tolarjev za kilogram žive teže, se je po podatkih strokovnega odbora za prašičerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob koncu marca gibala med 220 in 240 tolarjev. Cena 260 tolarjev za kilogram bi še omogočala normalno poslovanje, po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije pa se zadnje mesece polna lastna cena za pitanje s popolnimi krmnimi mešanicami giblje okoli 300 tolarjev za kilogram žive teže. Slovenski rejci prašičev so zaskrbljeni, saj jim uvoz po dumpinških cenah onemogoča enakopravno konkurenčno tekmo, hkrati pa slabi njihovo razvojno moč in jih gospodarsko uničuje. V razmerah, ko se tehnološko in organizacijsko pripravljajo na konkurenco z drugimi evropskimi rejci prašičev, pričakujejo od vlade, da bo pravočasno ukrepala ter s tem v prehodnem obdobju do vstopa v unijo vplivala na pogoje gospodarjenja in na socialno varnost. Vlada je na seji 20. marca sicer uvedla za uvoz prašičev posebno dajatev v višini 20 tolarjev za kilogram in še posebno dajatev za uvoz svežih šunk, zamrznjenih prašičjih prsi s potrebu-šino in zamrznjenega drugega prašičjega mesa brez kosti, vendar je po oceni interesnega združenja rejcev prašičev reagirala prepozno, saj so se v Sloveniji že nakopičile zaloge svinjskega mesa z Madžarske in s Poljske, ki so povzročile tudi težave pri prodaji domačih prašičev. Dajatev za uvoz prašičev je po oceni rejcev prenizka in komaj pokriva olajšave, ki jih Slovenija priznava drugim podpisnicam sporazuma Cefta, z uvedbo dajatve na uvoz svežega in zamrznjenega mesa pa se ne strinja gospodarsko interesno združenje Meso in izdelki, ki združuje mesno predelovalne obrate. Cveto Zaplotnik Tekmovanje Mladi in kmetijstvo Planina pod Golico - Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj bo v sodelovanju s podeželsko mladino iz krajevne skupnosti Planina pod Golico in s pomočjo pokrovitelja - Občine Jesenice pripravila jutri, v soboto, pri Čopu v Planini pod Golico tradicionalno, Agencija rešuje lanske pritožbe Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je lani prejela 66.096 vlog za subvencije, bo v kratkem rešila še zadnjih tristo vlog, pri katerih je ugotovila napačne račune, dvojne zahtevke za isto parcelo in druge nepravilnosti. Do konca marca je izdala tudi večino odločb za klavne premije, za katere so rejci oddali zahtevke do sredine letošnjega januarja. Ob koncu prejšnjega meseca je začela pošiljati odločbe upravičencem, pri katerih je inšpektor pri pregledu na terenu ugotovil nepravilnosti; ta mesec pa bo začela reševati tudi 1.500 pritožb, kijih je lani prejela na odločbe. Agencija je do 20. marca letos izplačala za lani 18,6 milijarde tolarjev subvencij, od tega 12,5 milijarde tolarjev za neposredna plačila na površino in na živali, 4,3 milijarde izravnalnih plačil za območja s težjimi razmerami za kmetovanje in 1,8 milijarde tolarjev za ukrepe iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa, poleg tega pa še 3,6 milijarde tolarjev za posebne in klavne premije. CZ. TKI Rače i! S sredstvi za varstvo rastlin ravnajte previdno. Pred uporabo preberite navodila za uporabo! VETERINARSKA AMBULANTA VISOKO VISOKO 45a, 4212 VISOKO telefon 04 25 35 150 OBVEŠČAMO LASTNIKE PSOV V OBČINAH ŠENČUR IN CERKLJE da bo cepljenje psov starejših od štirih mesecev proti steklini od 8. 4. 2003 do 12. 4. 2003 na običajnih mestih na terenu. Cena za cepljenega psa je 6.800,00 sit. Lastnike psov prosimo, da prinesejo s seboj knjižico o cepljenju in značko. Psa lahko cepite tudi v naši ambulanti na Visokem, ki je odprta za malo prakso od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure, torek in četrtek pa popoldan od 17. do 18. ure. Za dodatne informacije in pojasnila smo dosegljivi po telefonu 25 35 150 in na sedežu veterinarske ambulante. že dvanajsto regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na tekmovanju - začelo se bo ob petih popoldne - bo nastopilo sedem ekip, ki bodo odgovarjale na vprašanja o skrbi za varnost in zdravje pri kmetijskih delih, dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in bontonu. Zmagovalna ekipa bo zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki bo 26. aprila v Svetem Juriju ob Sčavnici. CZ. Prihodnje leto še višja plačila Kranj - Znani so že tudi nekateri ukrepi kmetijske politike v letih 2004 in 2005. Neposredna plačila naj bi prihodnje leto po višini dosegla 85 odstotkov plačil v Evropski uniji, leto zatem pa 90 odstotkov. Naslednje leto bodo poskusno uvedli mlečne kvote m jih leto kasneje dokončno uveljavili. Rejcem bodo določili število pravic za premije za krave dojilje ter za ovce in koze na dan 31. december 2004, v letu 2005 pa bodo sistem delitve pravic uveljavljal1 že v praksi. Če bo pri 71 tih seštevek zahtevkov za neposredna plačila presegel nacionalno r)a/'^ površino 125.171 hektarjev, bod° podpore znižali glede na prekoračitve. Za pridelovalce, ki pn L lajo več kot 92 ton žit, bo v le 2005 obvezna praha. Proi/V^jn0 sladkorja bo omejena na vi•'J kvote (52.973 ton), morebji^ presežke bo možno izvoziti . tretje države. Neposredno P*f^. za sladkorno peso ne bo vev ^ voljeno, temu primerno v,Xorja odkupna cena. Tovarna sla d bo morala plačati Pridclo,Vajsi,rio vsaj s tržnim redom pfcclP 0<) minimalno ceno 45,7 evra /a j (10,57 tolarja za kilogram)- V PETEK, 4. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Pomlad je tu 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Po poteh Rupnikove linije 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskih postopkih 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice in Pogled v današnji dan 8.50 Gorenjka - Gorenjec meseca 9.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Dr. Petek 14.00 Veterinar na obisku - prebavne motnje pri govedu 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Akcija Moj zdravnik 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Dr. Petek (ponovitev) 23.00 Ta teden na Radiu Triglav - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje, dober dan - skupna oddaja radia Odmev, Alpski val in radia Sora 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 RGL-ov forum, Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 RGLovtop 13, glasbena lestvica 19.20 Vre- me 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Info oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Obala neznanega - izzivi vere 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Skupni program Radio Sora, Odmev in Alpski val 11.00 Regijske novice, osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Živimo lepo - portret 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program - Snidenja 22.00 Nočni glasbeni program SOBOTA, 5. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.20 Happveve novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Oglašanje - slovensko naj smučišče 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.15 Danes na Radiu Triglav 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v,gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, Verne in Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9-50 Kiropraktik dr. Peter Gregor 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Tednik občine Žirovnica 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.50 Beseda mladih 13.50 Podarim - dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice in pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica - Rdeča kapica 19.50 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut preti vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.00 Tema po izboru voditelja 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Študentska napetost 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2. - 4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 TOP 10 - glasbena lestvica 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne - gostja Livija Roje, gledališka delavka 19.00 Svežih 50 -sobotni glasbeni program 22.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 6. APRILA 20P3 SNOP - skupni nočni program radijskih Postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do £5.00 na frekvencah Radia Triglav, *ranj in Sora - RADIO KRANJ 5KRANJ cp 0 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 j~pp 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni-,a 5-30 BIO vremenska napoved, sonce, una 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, Ppd 650 Epp 740 Pregled tiska 7.50 s50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.20 Današnja pravljica - Rdeča kapica 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otro- ke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Motorci 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Makler 13.00 Z lliriko na prvomajske praznike 13.30 Pogled v današnji dan 14.00 Voščila 15.00 Aktualno 15.25 Radio prihodnjih dneh 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 11.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.15 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Oddaja o modi in lepoti - Katja Fašink 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.20 Tandem Logatec in blagovna znamka Hore 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne - gost ansambel Gorski cvet 19.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 7. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Ifranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Gorenjske lekarne 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno -15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big Bangovih 10 zmagovitih'18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Kaj bom, ko bom velik? Mizar 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -Jože Lavrinc -prehrana in osteoporoza 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Gorenjske lekarne 9.15 Voščila, obvestila 10.00 Nasveti iz Heliosa 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja - Boštjan Konečnik 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh -Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Kjer je volja, tam je tudi pot - oddaja za invalide 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - Obrtniki 18.00 Žrelo znanja 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 RGL-ov forum, Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besed z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1, Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besede (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program - Maraton štirih občin - Jože Dakskobler 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Šport + Boris Benedik, svetovni prvak v kegljanju 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program TOREK, 8. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 UNICHEM 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Re-lax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: Ob dnevu Romov - pred koncertom skupine Sukar v Prešernovem gledališču 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Semenarna, kontaktna oddaja 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.45 Izgubljeni, najdeni predmeti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Kviz Bist-roumčki 20.00 Večerni program - z Artur-jem skozi igre življenja - TV nekoč in danes gostja Ajda Kalan in Lado Bizovičar 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 10.00 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.50 Voščila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 14.50 Delovna mesta 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Večer z Bracom Korenom 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 OKC - Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.40 Radio v prihodnjih dneh 23.15 Računalniške novice - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Po- gled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 R G Lova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Gospodarska oddaja 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avto-mobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program SREDA, 9. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan Mestne občine Kranj 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Mercator center Kranj 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Štiri tačke 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.10 Gremo k Pečjak 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z... Mirkom 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - nekajenje povečuje kakovost življenja 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 10.00 Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Zlata kočija, formula ena 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice, Pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Gimnazijska oddaja 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Crna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba (ponovitev) 20.00 Pot k svetlobi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku Obči'na Gorenja vas - Poljane - 1. del 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Go- spodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo ostanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 PogdVor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.1 »Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema - Občina Logatec 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mladi val 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti - gost ansambel Modrijani 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 10. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasveti 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Radovljica 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved - Skriti predmet 16.20 Merkurjeve nagrade 17.00 Novice 17.10 Group štiri 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Zakla- di ljudske modrosti 9.15 Voščila 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 11.40 Oglasi 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno - OKS 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.30 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek z Dragom Arijanijem 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev), Radio v prihodnjih dneh - Glasba do polniči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 91118.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 RGL-ov forum, Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem. 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip.15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program Radio Kranj KRVAVEC - V želji, da bi si malce spihali in prevetrili možgane, smo se v soboto skupinsko odpravili na Krvavec. Priložnost smo izkoristili tudi za drugo prvenstvo Radia Kranj v veleslalomu. Zmagovalka v ženski konkurenci je bila Vesna Maček, v moški pa Igor Štefančič. O samih smučarskih radostih niti ne bi zgubljali besed, seje pa snežna podlaga zmehčala v ravno pravem času (beri ob 11.30), da smo lahko pripravili majhno zabavo. Taje s pomočjo brunarice Sonček, in naključnih obiskovalcev hitro prerasla v nepozabno popoldne. Poudariti velja, da se je 12. smučarjem gorenjskega megasrčka pridružil še večji kontingent ostalih sodelavcev, ki so smuko "špricali", vendar pa s seboj prinesli dovolj argumentov, da jim izostanka nismo zamerili. Edina žrtev argumentov je bil Marjan Koželj, ki seje dokaj hitro vdal in "zapustil" prizorišče. Za dobro glasbo sta vneto skrbela Igor Štefančič in Izidor Koželj, Mirko Bartolac seje naučil deskanja na snegu, Gregor Eržen pa je dokazal, da kljub svoji zimski orientiranosti (bordar), lahko zdrži s fosili. Ostali smo pridno preizkušali Sončkov ričet ter joto, direktorja, ki je založil naročilnico kovali v zvezde in ugotavljali, daje treba podobne akcije večkrat ponoviti. Mimogrede za konec. Pogrešali smo le boljšo Anteno. Zdaj pa še nekaj besed o programu v prihodnjih dneh.V petek vas ob 9.20 vabimo po poteh Rupni-kove linije z Dašo Ster v oddaji Gremo na potep z Radijem Kranj. Sobotne bistre glavice bodo razmišljale o lažeh, majhnih, velikih, prvoaprilskih ... V nedeljo ob 9.00 bo z vami priljubljena pevka Brina, opozorimo pa naj vas še na skupni nočni program slovenskih radijskih postaj, ki bo v noči s sobote na nedeljo potekal iz našega studia. Slavica Bučan bo z Brankom Pajerjem na motorju "obiskala" najbolj severno točko Evrope. Naslednjo noč, prav tako iz našega studia, pa bomo govorili o turnem smučanju -za številne občudovalce gora eno najlepših dejavnosti. Vzpon s smučmi na nogah, pohajanje po brezmadežni belini, pa zarisovanje vijug navzdol. Takšne rekreativne ture za dušo so v nekaterih prebudile tekmovalnega duha - in prav tega bosta v noči z nedelje na ponedeljek lovili Petra Lombar in Lili Kalan, seveda skupaj s tekmovalnimi turnimi smučarji. Radio Triglav Petek, 4. april - 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku; 11.00 Povabili vas bomo, da v oddaji 1001 nasvet povprašate tiste, ki vedo in vam bodo odgovorili; 13.00 Dr. Petek - aktualna zdravstvena problematika; 14.00 Veterinar na obisku - prebavne motnje pri govedu; 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica; 18.30 Tednik občine Bled." Sobota, 5. april - 9.50 - Obiskal nas bo ameriški kiropraktik dr. Peter Gregor; 11.00 Tednik občine Žirovnica; 12.50 Beseda mladih; 17.00 Oddaja o modi; 19:30 - Pravljica - Rdeča kapica. Nedelja, 6. april - 8.00 Mirin Vrti- ljak, oddaja za najmlajše; 10.00 Motorci; 13.00 z Iliriko na prvomajske praznike, ob 14 h in 16 h Voščila; 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe. Ponedeljek, 7. april - 8.05 JEJMO MALO, JEJMO ZDRAVO - osteoporoza in posebnosti prehrane; 9.00 Gorenjske lekarne; 10.00 Nasveti iz Heliosa; 12.20 Gorenjska črna kronika; 13.00 Športni ponedeljek; 14.00 Prometna varnost na Gorenjskem; 18.30 Tednik občine Kranjska Gora; 19.00 Moja je lepša kot tvoja - gost Boštjan Ko-nečnik. Torek, 8. april - 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku; 10.00 Gibljive slike; 14.50 prosta delovna mesta; 18.00 Večer z Bracom Korenom. Sreda, 9. april - 8.05 Zdravnikov nasvet - kajenje ne povečuje kakovost življenja; 9.00 Nagradni kviz Pivovarne Laško; 10.00 Olimpijski kotiček; 11.00 Zlata kočija formula ena; 13.00 Glas ljudstva; 18.00 Oddaja o modi; 18.30 Tednik občine Jesenice; 20.00 Pot k svetlobi z Antonom Hladnikom. Četrtek, 10. april -8.05 Zdrav način prehranjevanja; 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi; 13.00 OKS; 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice; - 18.30 Tednik občine Radovljica; 19.30, Zimzeleni večer. Radio Sora Na Radiu SORA bo zanimivo tudi prihodnji teden. V petek, 4. aprila, bo ponovna zaživela skupna oddaja treh sosednjih radijskih postaj. Vsak prvi petek v mesecu si ob pol enajstih rečemo Sosedje dober dan ustvarjalci in poslušalci programa Radia Odmev iz Cerknega, Alpskega vala iz Kobarida in Radia Sora. Mateja Hafner Dolenc nam bo v imenu Skupine za lepšo Loko v prispevku predstavila prizadevanja za čisto mesto Škofja Loka, ki bi moralo biti bolj urejeno in polepšano s cvetjem. Tega bo mogoče kupiti na 2. cvetličnem sejmu, ki bo na Mestnem trgu prihodnji vikend. Tudi letos bo Skupina za lepšo Loko pripravila tekmovanje v ocenjevanju najlepše urejenih hiš v občini Škofja Loka in posvetila veliko pozornosti ocvetličenju in urejanju javnih površin. Pridružite se nam pri poslušanju v petek med pol enajsto in dvanajsto uro. V ponedeljek, 7. aprila, ob 9.00 bo na sporedu redna mesečna oddaja za invalide - Kjer je volja, tam je tudi pot. Pogovor o izgrad- nji bivalne skupnosti za duševno prizadete odrasle osebe v Škofji Loki, bo avtor oddaje Darko Ki-sovec prepletal z odlomki glasbe, ki jo je na prireditvi ob 35-oblet-nici SOŽITJA izvajala varovanka STANKA KUHAR. Popoldne ob 18.00 pa se bosta v kvizu ŽRELO ZNANJA pomerili ekipi petošol-cev iz osnovne šole Žiri in osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka. V sredo, 9. aprila, bomo v rubriki "Povej naglas" ob pol desetih govorili o tem, kako smo obremenjenimi s starostjo in leti, ki hitro tečejo. Nas prve gube na obrazu in sivi lasje spravljajo v slabo voljo? Med Zaklade slovenskih spominov vas bomo povabili ob 10.20. Pred cvetno nedeljo vam bomo predstavili izdelovalca buta-ric iz zelenja Miho Kerna s Prim-skovega. V županovi uri pa bomo ob 11.00 gostili župana občine Gorenja vas - Poljane Jožeta Bogataja. Pogovor z njim ponovimo v studiu 911 ob 1100 uri. Še na četrtkovo dogajanje na Radiu Sora bi vas radi spomnili. Rdeča nit dopoldneva so Pobude in vpra- šanja poslušalcev med II. in 12.00 uro. Poslušalci nam radi zaupajo svoje težave in opozorijo na probleme širše skupnosti. Naša naloga pa je, pri pristojnih službah in ljudeh poiskati prave odgovore. Enkrat mesečno se ob četrtkih v studiu 911 ob 17.00 srečujemo s policisti Policijske postaje Škofja Loka, s katerimi pripravljamo oddajo Za varen vsakdan. Tokratna tema bo "prometna varnost". Opozorili vas bomo, na kaj vse je potrebno biti pazljiv kot udeleženec v prometu, slišali boste kako spomladanska utrujenost vpliva na sposobnost za vožnjo, kaj vse je izkusil v svoji dolgoletni vozniški karieri, nam bo zaupal izkušen voznik kamiona, povezali pa se bomo tudi z enim od Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Škofjeloškem. Z avtomobilsko temo bomo nadaljevali v oddaji Od svečke do volana ob 18.00 in za prijeten zaključek četrtkovega večera še zavandrali s harmoniko med 19.00 in 20.00 uro. Gorenjski prijatelj Radio Sora igra tudi za vas - ujemite ga. KINO Petek, 4. aprila_________ CENTER anim. pust. film KNJIGA O DŽUNGLI 2 ob 16. uri, amer. muzic. CHICAGO ob 17.45 in 22. uri, finska črna kom. MOŽ BREZ PRETEKLOSTI ob 20. uri; STORŽIČ amer. srhlj. LADJA GROZE ob 17. uri, amer. kom. MAFIJSKI BLUES ob 19. uri, franc. drama NEPOVRATNO ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA akcij, film DAREDEVIL ob 18. in 20. uri; ŽIRI amer. drama 8 MIU ob 18. uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 20.30 uri; ŽELEZAR JESENICE kom. drama LAHKI DEKLETI ob 18^ uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 20. uri JSKI BLUES ob 18. in 20. uri, franc. drama NEPOVRATNO ob 22. uri; ŠKOFJA LOKA akcij, film DAREDEVIL ob 18. urUom. drama ZGODILO SE JE NA MANHATTNU ob 20. uri; ŽIRI amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 18. uri, amer. drama 8 MIU ob 20.30 uri; ŽELEZAR JESENICE kom. drama LAHKI DEKLETI ob 18. uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 20. uri Sobota. 5. aprila CENTER anim. pust. film KNJIGA O DŽUNGLI 2 ob 17. uri, amer. muz. CHICAGO ob 18.45 in 21. uri; STORŽIČ amer. srhlj. LADJA GROZE ob 16. uri, amer. kom. MAFIJSKI BLUES ob 18. uri, finska črna kom. MOŽ BREZ PRETEKLOSTI ob 20. uri, franc. drama NEPOVRATNO ob 22. uri; ŠKOFJA LOKA rom. drama ZGODILO SE JE NA MANHATTNU ob 18. in 20. uri; ŽIRI Moški pevski zbor Alpina LETNI KONCERT ob 19.30 uri; ŽELEZAR JESENICE kom. drama LAHKI DEKLETI ob 18 uri amer drama GOSPOD SCHMIDT ob 20. uri Nedelja. 6. aprila__ CENTER anim. pust. film KNJIGA O DŽUNGLI 2 ob 17. uri, amer. muz. CHICAGO ob 18.45 in 21. uri; STORŽIČ amer. srhlj. LADJA GROZE ob 16. uri, amer. kom. MAFI- Ponedeljek, 7. aprila_______—— CENTER amer. muz. CHICAGO ob 18.30 in 20.45 uri; STORŽIČ anim. pust. film KNJIGA O DŽUNGLI 2 ob izuri, amer. kom. MAFIJSKI BLUES ob 19. uri, franc. drama NEPOVRATNO ob 21. uri Torek. 8. aprila__— CENTER amer. muz. CHICAGO ob 18.30 in 20.45 U . STORŽIČ anim. pust. film KNJIGA O DŽUNGLI 2 ob • uri, amer. kom. MAFIJSKI BLUES ob 19. in 21. uri; S* J A LOKA črna kom. MOŽ BREZ PRETEKLOSTI ob ZV- Sreda. 9. aprila CENTER anim. pust. film KNJIGA O DŽUNGLI 2 °J l7-.^ amer. muz. CHICAGO ob 18.30 in 20.45 un; ®J""20. Danes zaprto!; ŠKOFJA LOKA amer. grozlj. KROG ° uri Četrtek, 10. aprila_-___ ŠKOFJA LOKA krim. drama TOLPE NEvV VORKA o Dober glas seže v deveto vas Sašo Gašperlin, Biljana Kovačev in Martina Barle, dijaki 3. letnika Srednje gostinske šole iz Radovljice, so z nalogo Prebudimo Bledeč zmagovalci letošnjega projekta Mladi za turizem. Radovljica - Sedem nalog iz petih slovenskih srednjih šol za gostinstvo in turizem je namreč tekmovalo v okviru tradicionalne konference z naslovom Slovenija kot destinacija mladinskega turizma, ki sta jo pripravila nacionalno turistično združenje in Srednja gostinsko turistična šola Izola. Dijaki radovljiške šole, ki jih je pri raziskovanju usmerjala mentorica Mojca Vergelj, so bili najboljši med vsemi, drugo in tretje mesto sta zasedli ekipi celjske in mariborske šole. Biljana, Martina in Sašo sami še nimajo izkušenj z mladinskim turizmom, njihova mentorica Mojca Vergelj pa je včasih veliko potovala in prenočevala po youth hostelih. Slovenija ima za zdaj samo dva mladinska hotela, ki sta odprta vse leto, eden od njiju je tudi blejski Bledeč, odprt od leta 1959, sicer pa je tradicija mladinskega turizma stara že sedemdeset let. To je trojica mladih dognala, koje brskala po zemljiški knjigi in odkrivala, kako je bilo z lastništvom Bledca od začetkov do danes. Tako se je namreč oktobra lani začela njihova raziskovalna naloga: od zamisli, prek raziskovanja, anketiranja gostov Bledca, brskanja po internetu, pisanja naloge do priprave filma, zloženke in plakata, s katerimi so na predstavitvi prejšnji četrtek "podprli" svojo nalogo. "Prvič smo bili na takšnem tekmovanju, zato nas je malce skrbelo, kako se bomo izkazali. Pri predstavitvi nam je nagajala še tehnika, tako da smo ostali brez zvoka in smo morali naš film komentirati kar v živo," pripovedujejo trije mladi raziskovalci, njihova mentorica pa dodaja, tla je bila predstavitev prav zaradi tega še bolj simpatična, kot če bi vse delovalo brezhibno. Pohvali jih, predstavitvijo mladinskega hotela Bledeč. "Ni dovolj, da gostje v mladinskem hotelu zgolj prenočijo in gredo naslednji dan naprej, pač pa bi jih radi zadržali, kar se bo zgodilo le v primeru, da jim ponudimo še kaj več," so prepričani ra- Raziskovalci z radovljiške gostinske šole z mentorico prebirajo novico o svoji zmagi v Gorenjskem glasu. da so se zelo trudili in v nalogo vložili veliko dela, zato jim zmaga prinaša še toliko več veselja. V šoli bodo to znali ceniti in nagraditi njihov trud, organizatorji tekmovanja pa so jim na nagrado namenili obisk Benetk. Na predstavitvi so Biljana, Martina in Sašo komisiji in občinstvu razdelili zloženke s predstavitvijo športne ponudbe Bleda in okolice (naslovili sojo Adrenalinske skušnjave) in kulturnih dogodkov (pod naslovom Od štanta do gvanta) in predstavili tudi večjezični plakat s POMLAD V TERMAH OLIMIA Z možnostjo bivanja v HOTELU BREZA**** ali v apartmajih APARTHOTELA ROSA**** ter VASI LIPA*** v času velikonočnih praznikov in do 30.4.2003 3 dni že za 32.900 SIT USPEŠEN PROGRAM HUJŠANJA z juho DiETA ponovno razpisan termin 14.4. - 20.4.2003 7-dnevni paket za ceno 82.300 SIT TERME OLIMIA Atomske toplice, d.d., Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek, Telefon: 03 / 829 70 00, Fax: 03 / 5829 024 RECEPCIJA, 03/ 582 90 09 UPRAVA info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com ziskovalci in mentorica. "Prav zato smo sestavili program športnih in kulturnih prireditev. Ta ponudba je zelo dobra, Bled in okolica ponujata veliko tradicionalnih športov, najdemo pa tudi več adrenalinskih (od raftinga do zor-binga), ki utegnejo zanimati /lasti mlade. Tudi kulturne ponudbe je veliko, anketirani gostje pa ugotavljajo, da je zlasti med letom premalo zabave. Tujci, ki prenočujejo v Bledcu, običajno vedo le za Bled in tamkajšnji otok sredi jezera, za vse ostalo, kar ponuja širša okolica, in za mnoge dejavnosti, ki bi jih lahko dlje časa zadržale na Gorenjskem, pa ne. V nalogi zato predlagamo, da bi Bledeč povezal ponudnike vseh teh dejavnosti, o njih informiral, Dobrote Blagajeve dežele Polhov Gradec - Turistična zveza Dolomiti bo ta konec tedna pripravila v Polhograjski graščini prodajno razstavno prireditev Dobrote Blagajeve dežele, hkrati pa bo pod skupnim naslovom Velika noč v novem tisočletju tudi tekmovanje v izdelavi nenavadnih pirhov, velikonočnih "butare" in jedi. Strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali etnolog dr. Janez Bogataj, oblikovalka Janja Ošlaj in cvetličar Marjan Lovšin, bo v vsaki skupini izbrala tri najizvir-nejše izdelke in jih nagradila. Razstava, na kateri bodo predstavili značilne gostinske in prehran-ske izdelke tega območja, bo oba dneva, v soboto in v nedeljo, odprta od 10. do 18. ure. V soboto bo tudi cvetličarska delavnica, v nedeljo pa dražba izdelkov. CZ. ■IMMJVIMMMMHPINM Avto Triglav d.o.o., ekskluzivni uvoznik vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo obvešča javnost da Avto Mlakar d.o.o. na Dolenjski cesti 242b v Ljubljani in Avto Mlakar Podboršek d.o.o. na Ljubljanski cesti 30 v Kranju, nista več pooblaščena trgovca in serviserja vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo. Podboršek s.p., Struževo 1, 4000 Kranj ostaja pooblaščeni serviser vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo. •HtllRH in s 24 urno pomočjo FLAR SOS po vsej Evropi organiziral skupine, ki bi se jih lahko udeležile pod ugodnejšimi pogoji, skratka svoje goste tudi animiral. Animatorji bi bili lahko tudi študentje ali dijaki iz gostinsko turističnih šol, ki bi lahko pri takem delu opravljali svojo prakso. Seveda je vse to povezano s stroški. Tudi država bi morala to podpirati, saj gre za potencialne turiste, na ta način pa bi turizem v naših krajih bolje zaživel. Zadovoljen gost ponese dober glas v deveto vas. Gostje penziona Bledeč namreč prihajajo z vseh koncev sveta: 40 odstotkov jih je iz prekooceanskih držav, iz Avstrali- je in Nove Zelandije, sicer pa prihajajo tudi iz evropskih držav. Tujci vedo za Bledeč, med Slovenci pa je manj poznan, oboji pa v anketi ugotavljajo, da manjka oznak, ki bi pripeljali goste do njega in informacij, ki bi bolje predstavili vso bogastvo tukajšnje turistične ponudbe." Mladi raziskovalci so pri izdelavi naloge uporabili veliko virov, se povezali ne le z osebjem penziona Bledeč, pač pa tudi z lokalno turistično organizacijo in turističnimi društvi na tem območju, tako da so se pri nalogi naučili tudi celovitega raziskovalnega pristopa. Srednja gostinska šola iz Radovljice je prvič sodelovala na takšnem tekmovanju, udeleževala se jih je Srednja ekonomsko - turistična šola. Program turističnega izobraževanja so sedaj s slednje prenesli na gostinsko, ki je potemtakem podedovala tudi tekmovanja. Šola se sicer lahko pohvali z dobrimi dosežki, kar dokazujejo številna priznanja. Sašo, Biljana, Martina in profesorica Mojca jim bodo dodali še eno. Pravzaprav dve, saj je skupinica oktobra dosegla tudi drugo mesto na kvizu gostinsko -turističnega zbora. Danica Zavrl Žlebir Na dopust raje bližje domu Turistični obisk v Sloveniji naj bi letos naraščal hitreje od evropskega povprečja. Ljubljana - Možni upad domačih turistov bo predvidoma nadomestil večji obisk turistov iz evropskih držav, ki bodo letos dopust večinoma preživljali bližje domu oz. v bodočih članicah Evropske unije, kjer bodo odkrivali "nove pokrajine", menijo v združenju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in poudarjajo, da je vse več gospodarskih panog odvisnih od turističnega povpraševanja. Kot so zapisali v letošnji program dela, bodo spremljali razvoj turizma in gostinstva ter se zavzemali za primerne pogoje poslovanja in za uresničevanje strategije razvoja turizma do leta 2006. Ministrstvu za gospodarstvo bodo predlagali spremembe in dopolnitve zakonov o pospeševanju turizma in o gostinstvu, članom pa bodo pomagali pri uveljavitvi zakona o nadzoru nad živili in sistema Haccp ter pri reševanju nekaterih davčnih problemov. Ob pripravi prostorskega plana Slovenije bodo opozorili na probleme in potrebe turističnega gospodarstva, skupaj z združenjem delodajalcev pa bodo sodelovali pri pripravi nove kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem. V združenju se bodo zavzeli za uveljavitev zakona o varnosti na smučiščih in pravilnika za pridobitev znaka kakovosti smučišča, izdelali bodo cenik za kampe za prihodnje leto in sodelovali pri pripravi predpisov o kategorizaciji kampov, o varstvu pred utopitvami ter o kopalnih vodah, njihovi kakovosti in pogojih za obratovanje kopališč. Vodili bodo register licenc za turistične agencije ter register turističnih vodnikov in turističnih spremljevalcev, izdali bodo priročnik o kongresni dejavnosti v Sloveniji ter dopolnili katalog kongresne ponudbe. Da bi olajšali oddajanje zasebnih turističnih sob in apartmajev, bodo predlagali spremembe zakonodaje, načrtujejo pa tudi izdajo kataloga za prihodnje leto. Med pomembne letošnje naloge sodi organizacija in izvedba jubilejnega 50. gostinsko turističnega zbora na Bledu, priprava kuharske ekipe za kuharsko olimpiado prihodnje leto v Erfurtu in tekmovanje vinskih svetovalcev na temo Slovenska vina v naši ponudbi. Izdali bodo priročnik Hotelsko gospodinjstvo in priročnik za goste zasebnih sob in apartmajev. Cveto Zaplotnik Razglednica Ceni vključujeta 20-% DDV. »: Gikart, T&Graf, Hočevar Gorazd Šinik Nedavno tega mi je uspešen poslovnež, a žal le povprečen bralec našega časopisa, dejal, da navkljub vsem dobrim spremembam v časopisu, še vedno nimamo slik "babnic". Naj mi dame oprostijo. Tudi v njegovem imenu. Čeprav sem in tja kateri celo godi, ko ji prisoliš, da je dobra baba. Ane? Prijetne portrete deklet že objavljamo. Na bolj drzne še čakamo. Jih iščemo! več pa nas kupuje na razprodajah. 28 odstotkov je takih kupcev. Pred tremi leti je bila pomembna velika izbira, letos le dobro razmerje med ceno in kvaliteto. Zanimivo. Helena Draškovič verjame, da nas je bilo veliko takih, ki nismo verjeli v uspeh modnega centra s "kotički" blagovnih znamk. Pravi, da se zanašajo na znanje, dober občutek in na srečo, ki je potrebna v vsakem poslu. pesmijo, še bolj z "lookom", vročim stilskim kompletkom, ki so ga celo prodali na dražbi. No, ja. Vsekakor mora zvezdica takega kova poskrbeti, da ima dober izgled. In uredila si je nekajmesečno sodelovanje s podjetjem G-„ Trade iz Celja, podjetjem, ki ima v lasti ljubljansko Drogerijo in kup zastopstev znane kozmetike. Trgovine Drogerije je direktor podjetja Uroš Godec preimenoval v Vpsilon. Ob začetku kozmetične pogodbe so Piko Božič povabili v svojo trgovino in Manca Masel, vizažistka, jo je prikupno obarvala. Bravo. Ves projekt je Helena Draškovič, Ivana Delać in Borut Meh Tokratni "GN" bo bolj ženski. Nekje med modo in kozmetiko.^ Eno brez. drugega ne gre. Se manj moda brez dobrih oblek. Bolj ali manj zvenečih imen modnega oblikovanja. Emporium je zagotovo center, ki je presenetil tako poznavalce slovenskega modnega trga kot "navadne" porabnike. Pred dnevi so v Empori-umu predstavili Murino modno kolekcijo, Helena Draškovič, direktorica Emporiuma pa nam je s svojo ekipo postregla z zanimivimi številkami. Od dobrega poslovnega rezultata v minulem letu. kar 26,3 milijona evrov so obrnili, do zelo zanimive tržne raziskave. Prvo so opravili leta 1999 in drugo letos. Predvsem so nas dodobra navadili kupovati doma. Letos samo še 22 odstotkov ljudi kupuje v tujini, leta 1999 kar 42 odstotkov. V velikih centrih kupuje že 55 odstotkov kupcev, kar 9 odstotkov več kot pred tremi leti. Za celih 16 odstotkov VRTIMO GLOBUS_ Več kot očitno je ženska ekipa na moč uspešna. Lidia Pavlin, vodja oddelka za tržno komuniciranje v Emporiumu nas je obložila z novostmi, ki so jih pripravili za po- Ivana Delać Lidia Pavlin in Maja Oven mlad in poletje. Dokaj zanimivo Murino revijo si je ogledal sam prvi šel Mure Borut Meh, ki je s svojo ekipo že prinesel novega vetra v podjetje, ki se sicer ubada s težavami. Nasploh pa je "e-mura", pomlajena in trendovska linija še enkrat prepričala. Prireditev je popestrila predstavitev letošnje Miss Universe Hrvaške, nadvse simpatične Ivane Delač. Najprej se je mično sprehodila v Murini večerni obleki, potem pa se je prijetno nasmejana predstavila zvedavim slovenskim novinarjem. Vau! Res prijetno dekle. Hrvaško prireditev, ki je bila v Vili Astra v Lovranu pri Opatiji, sta sponzorsko podprla BTC in Emporium, ki je prispeval oblačila dekletom za finalni nastop. V komisiji je bila tudi Maja Oven, direktorica marketinga v BTC-ju. Pravi, da je Ivana enostavno očarala izbirno komisijo s svojo očarljivostjo, nastopom in znanjem treh jezikov. Ivana Delač je doma z Reke inje absolventka fakultete za turizem in managment. Za naziv Miss Universe je bila Ivana tudi dobro nagrajena. Emporium ji je prispeval 1000 EUR za nakup oblačil, Gianni Baldinini, znani italijanski modni čevljar, ki je bil tudi član komisije, pa je Ivano obdaril z nekaj pari čeveljcev. Pa še v Habakuk v Maribor sojo povabili za teden dni. Fino, a ne. Na pol službeno, napol iz "firbca" si je revijo prišla ogledat Marjeta Kljajič. Marjetka, arhitektka s svojo agencijo "Nicha" je sestra Lidie Pavlin, ekonomistke, prve PR-ovkc Emporiuma. Sestrici imata zanimivo zgodbico. Obe sta bili stevardesi pri Adrii. Obe tudi nadvse uspešni manekenki, tako na modnih brveh kot pred fotoaparatom. Zdaj sta starejša Lidia in mlajša Marjetka celo sošolki. Končujeta magisterij na ekonomiji. Aja, in obe sta že mamici. In Samo Rančigaj uspešno izpeljala pomočnica šefa Biserka Anterič. Seveda brez nadzora vedno šarmantnega Uroša Godca ni šlo. Ob tem so se od- Andreja Comino in Marjeta Kljajič tako je Marjeta navdušeno stisnila novinarko Jane, Andrejo Co-mina, ki svojega prvorojenca pričakuje čez slabe štiri mesece. Po- Hugh Grant išče partnerko Filmski igralec Hugh Grant je za revijo Vanitv Fair povedal, da želi spoznati prijazno dekle, s katero se bo poročil. 42-letni Britanec ima težave pri iskanju partnerke, saj veliko mladih dam pokaže zanimanje zanj samo zaradi slave. Pravi, da je naveličan igralstva, zato se bo v prihodnosti posvetil drugim stvarem, zanima ga pisanje. Predvsem pa si želi resnejše razmerje, v svojem življenju pa si predstavlja tudi otroke. Maradona se ločuje dejala, da bi rada zmenek. Agnes, ki je že več kot 30 let vdova, je povedala, da se ne bi še enkrat poročila, rada pa bi imela prijatelja. Upravnik doma je njeno željo vzel resno in njeno zgodbo objavil v lokalnem časopisu. Vabilu so se odzvali štirje moški, Agnes je plesala z vsemi štirimi, osebje pa je izmed njih izbralo najprimernejšega, s katerim je preživela večer. Satelitska snubitev t Žena legendarnega argentinskega nogometnega zvezdnika Diega Maradone je nedavno vložila zahtevo za ločitev od svojega soproga. Claudia Vil-lafane, ki je bila z Maradono poročena 14 let, zahteva tudi skrbništvo nad hčerkama Dalmo in Gian-nino, razlogi za ločitev pa javnosti še niso znani. Maradona, nekdaj uspešen nogometaš, ima zadnja leta težave z drogo. Živi na Kubi, daleč stran od družine in prijateljev, kjer se v mirnem okolju zdravi odvisnosti od drog. Zmenek za 105. rojstni dan Agnes VVarnerturned, ki biva v domu upokojencev v ameriški zvezni državi New Jersev, je prejšnji teden praznovala 105. rojstni dan. Ko jo je osebje doma vprašalo, kaj si želi za tako visok jubilej, je Pika Božič nosni oče bo nihče drug kot predsedniški kandidat, slikar Jure Ce-kuta. Škoda, da Jure ni bil izvoljen. Bi imeli prvorojenega predsedniškega otročaja. Otročiča ima tudi Pika Božič. Po nastopu na letošnji Emi je še bolj popularna. Navdušila je s ločili širši javnosti predstaviti francosko lasno kozmetiko Blon-de De Blonde in za pomoč poprosili popularno Barbro Drnač. Novinarko, ki na TV skrbi za oddajo o plesu, v prostem času pa rada zapeljivo nastopa na, recimo "dobrodelnih" prireditvah. Skrbi tudi za "g-tradovo" revijo Ypsi-lon. Barbra bo v reviji kot model predstavila "blond" kozmetiko, kot izkušena novinarka pa še pogovor s Piko Božič. Relacija Celje - Ljubljana in naprej do nas, Gorenjcev, zelo dobro teče. Vsaj tako pravi zanimivi poslovnež Samo Rančigaj. Samo je modni oblikovalec z Vranskega pri Celju. Moda in usnje sta on sam in njegov prvi pošel. Pravi, da imamo na tem koncu še vedno največ denarja. Da ima skoraj 90 odstotkov strank prav iz Ljubljane in Gorenjske. S svojimi usnjenimi izdelki je oblekel vrsto popularnih. Celo Heleno Blagne je uspel očarati z nekaj kosi usnja. Samo Rančigaj, vedno duhovit do konca in nazaj pravi, da je popoln moški in se sprašuje, kaj bi šele bilo, če bi imel štiri centimetre več. Ga pa poznajo tudi ljubitelji motorjev. Predvsem ameriških. Harlevji so mu najbliže. Je tudi navdušen zbiralec umetnin in sli- 29-letni britanski vojak Adam Holmes je odšel v Irak, še predenje lahko njegova izvoljenka privolila v snubitev. Ker ni odnehal, je ministrstvo za obrambo izdalo dovoljenje, na podlagi katerega je lahko vojak svoj snubitveni nagovor ponovil neposredno i/. Iraka prek satelistke povezave GMTV. "Se želiš poročiti z mano? Ljubim te iz vsega srca," je dejal Adam, 27-letna Caroline Nesbitt, ki je njegovo snubitev spremljala v televizijskem studiu, pa je takoj privolila. Andreja Medvedič karskih kbsov. Portret Sama Ran-čigaja je nastal pred sliko akademika Jožeta Šubica, ki te dni razstavlja v Eurocentru z razstavo "FAK". Štajerci v Ljubljani. Včeraj pa so v Celju, v zasebni galeriji Dan, odprli razstavo Petra Bevsa. Leo Grabar, lastnico galerije, oblikovalko in znanko Ran-čigaja vam predstavim naslednjič. Kranjčanka, akademska slikarka Klementina Golija pa je včeraj odprla razstavo na Štajerskem. V Art galeriji poslovnega hotela Piramida v Mariboru. Še ena popularna bo mamica. Andreja Medvedič, art direktorica v Tovarni Vizij. Julija bo povila svojega prvega otroka. Že dolgo je povezana z modo, oblikovanjem in s svojim delom močno medijsko prisotna. Andreja Medvedič je bila ob koncu 80-tih in v začetku 90-tih manekenka in foto model, ki si je uspešno kariero naredila v tujini. Zdaj je Andreja skupaj z možem Iztokom Aberškom uspešna v njuni oglaševalski agenciji Tovarna Vizij, ki ima za sabo Tea Hegeduš veliko odmevnih akcij in "kultnih" oglasov. "Zmaga je pomembnejša od pravil" je slogan mlade 16-članske ekipe, ki uspešno ponuja kreativne rešitve na vseh segmentih tržnega komuniciranja. Internem i m "freekom" priporočam obisk njihovega spleta. Modna in očarljiva je bila Andreja na reviji Mure v ljubljanski Operi. O Iztoku Aberšku kdaj kasneje. Se se spominjate njegove oddaje o ameriškem snu? Z modo, novinarstvom in modnim oglaševanjem je povezana tudi Tea Hegeduš. Tea se je najprej preizkusila kot ljubiteljska gledališka igralka in manekenka. Moda jo je tako prevzela, daje P0] diplomski študij modnega oblik0' vanja končala v Italiji. Preizkus"* modi. Prve da v Jam, se je še s pisanjem o •zanimivosti je prispevah-potem pa sta se z mamo Vero geduš odločili narediti modno agencijo in zatem še revijo Glam°' iiem sc iovij^ - j ur. Agencija Image Managm . je prispevala veliko zanimiv«1 ^ razov. Kar nekaj njenih pun«* ^ ima kariero čez mejo. RevijoP^ pred časom preimenovali v Seveda se Tea, modna, urejen^ ^ zapeljiva, še vedno rada p°KJ Biserka Anterič, Uroš Godec, Barbra Drnač in Manca Masel pravih dogodkih. No, toliko o dekletih in m odi- GLOSA Ali s' ti tud' noter padu? Slovenska politika je popolnoma izgubila kompas, kaj kompas, verodostojnost. Medtem koje z izjavami, ali smo ali nismo del angloameričke koalicije v vojni v Iraku, tako rekoč iz ure v uro zahajala v svoja lastna protislovja, je našo spremenljivo zunanjo politiko popolnoma razgalil ameriški tisk. V svojih komentarjih se je norčeval iz malega biserčka Slovenije, češ ljubčki, ne bo šlo tako gladko. Če ste si premislili in želite odkloniti 4,5 milijona dolarjev vojnega dodatka za zavezništvo, ste se ušteli. In dalje pisali, da ameriška zunanja politika ni šala, kajti tudi drugim ni uspelo uiti. Ne, Anton, tako pač ne bo šlo - so se norčevali iz premiera. Ali po naše: če si not padu, boš not tudi ostal. Anton. Kdo pravi, da je Slovenija nerazpoznavna in da nas kljub plačanim reportažam v tujem tisku še vedno zamenjujejo s Slovaško? Eh, kolikokrat smo se trudili, da smo z domačih dveri in izpod domačega kozolca obupano in domala že zadirčno dopovedovali svetu, da nismo Slovaška, ampak Slovenija! Eh, kolikokrat smo na-drli poštarje, ki so nam nosili pisma, ko ob naslovniku ni pisalo Slovenija, ampak Slovaška. Pokončnim in samozadostnim nam ni in ni šlo v glavo, da ima lahko širni svet toliko malo zemljepisnega znanja. In da sploh more kdo zamenjati to deželico z neko Slovaško! Veliko bolj kot za formalno zmoto nam je šlo za ponos. Saj! Ko bi nas zamenjavali za kakšno Švedsko, ne bi bili tako užaljeni. Ampak s Slovaško - to pa ne. Zdaj pa se je kar naenkrat in to po zaslugi vlade - odprlo. Ni bilo treba ne lipovega lista in ne tistega turističnega emblema Sloveni- HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min Oven (21.3. - 21.4.) Velike misli in dvome vam bodo povzročili prijatelji, s svojimi idejami in nasveti bodo prišli tako daleč, da bodo omajali zaupanje, ki ga imate do njih. Ker ste seveda pravi borec, kar velja za vsakega pravega ovna, nikakor ne boste popustili in boste ravnali po svoji pameti. Bik (22.4. - 20.5.) Že pred davnim ste se odločili in začeli pri znancih ločevati zrnje od pleva. Spoznanje, da ste se ušteli med prebiranjem, bo nosilo določene posledice. Vsaka šola nas nekaj nauči in tudi vas bo. Zaenkrat še ni prepozno, da popravite napako. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Zadnje čase ste se počutili, kot da ste vsem odveč in ste skušali biti čimbolj neopazni. Iz več različnih smeri boste deležni dobrih novic in zopet se boste počutili zaželeni, kar je tudi prav, saj vas samota ubija. V ljubezni se počasi pripravite na pogovor na štiri oči. Rak (22.6. - 22.7.) V prvih dneh tedna se boste počutili utrujeno in lahko, da se vas bo prejel prehlad. Brez skrbi, malo se boste "pocrkljali", pa bo. V. ljubezni se umakne vsa negotovost, saj vam ljubljena oseba kmalu pove za cilje v prihodnosti. Tudi vi si želite več, zato ne bo težko. Lev (23.7. - 23.8.) Ste morda premišljevali o spremembi stanovanja? Sedaj je za take spremembe najbolj ugoden čas. Priložnost bo čudovita in ne boste je hoteli izpustiti iz rok. Pri financah si boste delali velike skrbi, a na koncu se bo vse rešilo tako, da bodo vsi zadovoljni. Devica (24.8. - 23.9.) Ker ste zadnje čase kar precej počivali in ste taka in drugačna opravila prelagali, je čisto razumljivo, da boste morali pošteno zavihati rokave, če boste hoteli ujeti vse zamujeno. Ker ste včasih še preveč redoljubni, vam to ne bo naredilo večjih težav. Tehtnica (24.9. -23.10.) Ponudila se vam bo izjemna priložnost za daljše potovanje. Vse to bo za vas tako nepričakovano, da ne boste zmogli najti vzrokov za proti. Na delovnem mestu boste zvedeli za novice, zaradi katerih boste v prednosti pred sodelavci. Glejte, da boste izkoristili! Škorpijon (24.10. - 22.11.) Končno je prišel čas, da boste lahko izpregli in se v celoti posvetili sami sebi in svojim najbližnjim, ki so že začeli rahlo kuhati zamero. Telefonski klic vas bo prijetno presenetil in zopet boste začeli premišljevati o lepih stvareh, ki ste jih v zadnjem času imeli vse premalo. Denar! Strelec (23.11. - 21.12.) Vso energijo boste usmerili v poslovne investicije in s tem hkrati uresničevali stare želje. V naslednjih dneh bodite še posebej pazljivi pri dogovoru z nekom, ne sme vas preslepiti dejstvo, da ga dobro poznate. Saj veste, največji sovražnik nam je lahko samo prijatelj. Poslušajte svoj notranji glas! Kozorog (22.12. - 20.1.) Vzeli si boste čas zase, saj bo prišel skrajni čas, da si odpočijete možgane, na splošno boste upočasnili življenjski tempo. Pri neki zadevi si boste delali skrbi, a že z malo truda vam bo uspelo najti pozitivno rešitev. Nekdo zelo hrepeni po vaši ljubezni. Vodnar (21.1. - 19.2.) Bodite pozorni na poslovne dokumente, ne spreglejte niti malenkosti, saj je lahko ravno v drobnem tisku opozorilo, ki vas opozarja. Na osebnem področju vas čaka razveseljiv dogodek in videli boste, da ste se obremenjevali po nepotrebnem. Ribi (20.2. - 20.3.) V sebi boste odkrili nove občutke ljubezni. Računajte na to, da se lahko tudi ustrašite in za nekaj časa poniknete. A zavest, da je to tisto pravo in da ne morete ubežati, vas bo pripeljala do cilja. Pri financah bodite pazljivi, da vam ne poide skrita rezerva. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA MOJA GORENJSKA! je, tistih turističnih barvnih pack za prepoznavnost, kdo da smo Slovenci. Nič ni bilo treba plačati, da so nas vidni ameriški časopisi uvrstili v prvovrstne dnevne vesti. Celo več. Prepričani smo lahko, da se je pa komu le obstalo v glavi, da pa je nekje neka Slovenija, ki hoče ven iz umazane vojne. Saj so številni Američani tudi proti-vojno usmerjeni in morda si je pa kdo le zapomnil, da je nekje v Indijskem oceanu neka Slovenija, ki hoče ven, čeprav je že globoko padla not. Da smo padli not, v luknjo, je plod politike, ki nič ne bere, kaj šele misli. Živi prazno dnevnopolitično življenje: od enega do drugega sprejema, faksa in telefona, pa je dneva, ki je dolg 25 ur - konec. Nima kvalitetnih svetovalcev, zaresnih strokovnjakov, saj si naziv strokovnjakinje lasti zadnja frajla, ki so jo zaposlili na ministrstvu. Tastare so tako ali tako od-plenkali v penzijone, da so dali delovnega poleta mladim, ki se jim še mlekec cedi po bradi. Tako nove, globalne delitve sveta očitno sploh ne zaznajo. Ne vedo, da je konec ene delitve sveta, začela se je druga. Ne zaznajo, da gre v Iraku veliko več kot le za nafto. In če drugega ne, bi se pa ja lahko malo ogledali in istovetili tudi po dobri stari Evropi, ki ni ravno navdušena nad vojno in ne podpisuje na vrat na nos nekih proameriških deklaracij. Saj smo Evropa zdaj in tukaj. Vsa maska, kako da je zunanja politika velika umetnost, je padla. Pri nas že ni - pri nas je bilo v zadnjem času, od Davosa sem, toliko blamaže, da bi se človek zjokal. Veliki brat je dal krepko in nesramno zaušnico s hehetanjem po časopisih in tako je bilo pri priči konec vsega momljanja in sprenevedanja, kako da smo fini, diplomatski in zviti. Ježeš, kakšna diplomacija. Kot otrok, ki se zlaže, potem pa pada in pada v nove laži. Ata diplomat pohlevno kima Amerikancem, ata vladni zazna, da Evropa pa ne kima Amerikancem. In se odpove dolarjem, nakar ga zasmehujejo v širni amerikanski javnosti. Kakšna krasna slovenska politika ... Nato kljub momljanju, da nismo del zavezniške politike, pošljejo vojno dotacijo in amen. Vsaj prepoznavni smo. Nismo več Slovaška, smo Slovenija. Tista Slovenija, ki vstopa v Nato in EU, dokler bosta. Nikar se preveč ne ukvarjajte z vprašanjem, ali je bilo dobro ali slabo, ko smo se odločili za vstop v Nato in EU. Vse bo tako ali tako prekmalu propadlo. Še vsaka državna asociacija, v katero je Slovenija vstopila, je propadla. Kar poglejmo - od Avstro-0grške naprej... Darinka Sedej Pika Božič iz Ljubljane. Foto: Gorazd Sinik ŠTIRI TAČKE Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 28. marca do 4. aprila 1903 Javni učiteljski shod Kranj, 4. april 1903 - Javen učiteljski zbor, katerega se bodo udeležili vsi kranjski učitelji in učiteljice, bo potekal v sredo, 8. aprila, v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma. Edina tema shoda je regulacija plač kranjskega učiteljstva. Shoda naj se udeleže tudi vsi gorenjski učitelji, saj se bodo le skupaj lahko borili za izboljšanje položaja učiteljskega stanu v naši deželi in zato je to dolžnost vsakega učitelja. Sicer pa je shod popolnoma nepolitičen in se ga lahko udeleži vsakdo, ki ga zanimajo in skrbijo razmere in ugled našega šolstva. Bolj obiskan tedenski živinski sejem Kranj, 3. april 1903 - V primerjavi z jesenjo so se razmere na kranjskem tedenskem živinskem sejmu močno izboljšale. Ponudba se je znatno povečala, predvsem pri goveji živini. Tudi cene so padle, verjetno zaradi pomanjkanja krme za živali, saj lansko leto vreme ni bilo najboljše za spravilo pridelkov in sena ter je zato kar nekaj pridelka zgnilo. Tako je bilo ta teden na sejmu naprodaj kar 225 glav goveje živine, 18 telet, 8 odraslih prašičev, 30 ovc, 1 koza in 2 konja. Raje nor kakor obsojen Dvorje pri Cerkljah, 2. april 1903 - Iz Dvorja pri Cerkljah nam poročajo, da se Menarčev "ta kunštn" Janez pretvarja, da je duševno zbolel. Sredi aprila ima namreč obravnavo na sodišču v Ljubljani in upa. da ga bodo zaradi neprištevnosti oprostili. Zadnji čas pije, kolikor le more, vedno se prepira in če je le možno, se tudi stepe s svojimi pivskimi prijatelji. Vedno je povsem umazan, raztrgan in okoli njega dobesedno zaudarja. Pred kratkim si je zlomil roko, verjetno v pretepu, a on se dela, kakor da nič ne ve o tem. Vsi njegovi prijatelji in znanci, ki ga dobro poznajo, pa dobro vedo, daje bil Menarčev Janez, še pred enim mesecem povsem normalen in zato vedo, da se le pretvarja, da je znorel. Navihan je Janez, toda upajmo, da ne bo prekanil sodnijskih organov. Ženski pretep Kranj, 31. marca 1903 - V soboto popoldne so se v hiši na mestnem trgu pošteno sprle in steplc štiri starejše ženske. Zakaj seje spor začel ni znano, a prepirljivke so bile tako glasne, da so sosedje na pomoč poklicali policijskega stražnika, da je naredil mir. Vendar prihod policaja ni bil dovolj, saj so se vse štiri družno spravile nanj in ga opsovale. Najhujša je bila najmlajša izmed žensk, brezposelna natakarica, ki jo je policaj zaradi napada nanj tudi aretiral. Svet pred sto leti Predebeli newyorški policaji New York - Novi policijski komisar v New Yorku je takoj ob prihodu na delovno mesto sprožil čistko proti predebelim mestnim policistom. Komisar Green se je za to odločil, ko je izvedel, da eden izmed stražnikov ki tehta skoraj dvesto kilogramov ni sposoben preteči niti razdalje okoli malo večje stavbe. Tako bodo morali sedaj vsi newyorški varuhi reda opraviti test vzdržljivosti in biti v dobri telesni pripravljenosti, na tem preizkusu jih je do sedaj padlo že sedem in vsi so takoj izgubili službo. Pasja mesnica v Nemčiji Berlin - V berlinski klavnici Monakovo so v februarju odprli poseben oddelek za klanje psov in prodajo pasjega mesa. V dveh tednih so zaklali in tudi prodali že 35 psov različnih pasem. Meso kupujejo predvsem reveži, pravijo pa, da je zelo okusno in podobno telečjemu. Tat je zadel glavni dobitek na loteriji Madrid - V Madridu živi mali žepni tat po imenu El Dientes, ki ga imajo mestne oblasti zapisanega v črni knjigi kot nepoboljšljivega prestopnika. Mož pa je pred kratkim na državni loteriji zadel glavni dobitek v znesku 60.000 peset. Koje izvedel za dobitek, seje takoj odpravil h guvernerju in ga zaprosil, naj ga črta iz seznama v črni knjigi. Obljubil mu je, da se je že spremenil in bo v bodoče najbolj pošten človek v Madridu. Guverner mu je prošnjo uslišal in ga oprostil vseh prekrškov, ki jih je bivši žepar storil. Opozoril pa gaje, naj se od sedaj dalje še posebno varuje pred svojimi bivšimi stanovskimi kolegi in sodelavci. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (april 1903) Ana Bešter Razstava psov Vsak, ki si želi psa, pa ne ve, katera pasma je zanj najbolj primerna, lahko obišče tudi pasjo razstavo, kjer vidi ogromno psov različnih pasem, barv, velikosti in starosti. Kinološka zveza Slovenije je v soboto, 29., in v nedeljo, 30. marca, organizirala že 40. jubilejno mednarodno razstavo psov vseh pasem - CACIB Ljubljana 2003. Kot ponavadi je ocenjevanje psov potekalo oba dneva od 9. do 15. ure, od 15. ure naprej pa je bil delile prvakov in podelitev priznanj. Na razstavo so razstavljavci iz 14 držav pripeljali več kot 1000 psov, tako da so obiskovalci lahko videli kar 176 različnih pasem. Na razstavi so sodili priznani sodniki iz Belgije, Avstrije in Slovenije. Kot smo lahko izvedeli, sodniki ocenjujejo predvsem psa, njegovo zunanjost, obarvanost, vedenje, pa tudi ureje-nosi, zagotovo pa ni odveč, če je lepo urejen tudi razstavljavec. Prvi dan smo si lahko gledalci ogledali terierje, jazbečarje, goniče, pti-čarje, prinašalce in šarivec ter polarne pasme, kot so aljaški malmut, samojed, sibirski huskv in drugi. Drugi dan razstave pa smo lahko videli ovčarje, boksarje, dobermane, šnavcarje, doge, kraške ovčarje in šarplanince, švicarske planšarske pse, pa pudlje, ter druge pritlikave pasme in hrte. Najmlajši kužki so se potegovali za nazive zelo perspektiven, perspektiven in manj perspektiven, ostali pa za prvak mladih, mednarodni naziv CACIB, državni CAC, prvak pasme BOB, najlepši pes dneva in najlepši pes dvodnevne razstave. Oba dneva je potekalo tudi tekmovanje otrok in pes, ki se gaje udeležilo zelo lepo število mladih razstavljavcev. V okviru mednarodne razstave CACIB Ljubljana 2003 pa je potekala tudi 1. specialna razstava CAC Slovenskega kluba za bernske planšarske pse. Vsi, ki jih je zanimala prav ta pasma, so lahko videli 43 bernskih planšar-skih psov. Od tistih najmlajših, pa do tistih, ki so bili na razstavah že velikokrat in se že ponašajo /. lepimi nazivi. Največ jih je prišlo i/ Slovenije, nekaj pa tudi iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Glede na to, da so razstavljavci na razstavo pripeljali več kot 1000 psov, so obiskovalci lahko videli zelo različne pse vseh pasem, vseh velikosti, starosti in barv. Sodniki so zmagovalce v vsaki kategoriji izbrali po svojih strogih merilih, ne glede na to, kdo je zmagal, pa je za vsakega lastnika njegov pes zagotovo najlepši. Tudi'tokrat pa se je pokazalo, da je razstava odlična priložnost za vse bodoče kupce psov, saj lahko dobijo informacije o različnih pasmah, lahko se tudi pogovorijo z lastniki psov o nphovih izkušnjah in tako najdejo tisto pasmo»psa, ki bo njihovemu načinu življenja •n pogojem za štirinožnega prijatelja najbolj ustre/ala Foto: Mojca Sajovie HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Lenti 12.4. 2003, Trst 17.4. 2003, Medžugorje od 8. do 11.5. 2003; Palmanova in tovarna čokolade 11.4.; Banovci od 25. do 28.4.; Madžarske toplice od 29.5. do 1.6. 2003; in od 28.6. do 4.7..2003; in od 19.7. do 28.7..2003; Gardaland 28.4.; Peljašac od 7.6. do 14.6. 2003 (ekskluzive); HOKO - prevozi Hočevar Stanislav, s.p. 04/596-38-76, 04/595-77-57 IZLETI - POTOVANJA - NAKUPI: Lenti četrtek in sobota, Trst (nakupovalni center) in Fernetiči (živilski diskont) sreda in petek (sobota). Ostali prevozi po dogovoru. GSM.: 041 734 140 WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA tel.: 04/51-20-850 GSM: 041/730-982 Spodnji trg 14, Škofja Loka Danes, v petek, 4. 4., ob 19.30 uri H. Kondoleon: LINDA HER, C. Durang: KRIZA IDENTITETE, režija: Miha Kalan, gostuje gledališka skupina NEPREDVIDENI, gimnazija Škofja Loka, za IZVEN. Jutri, v soboto, 5. 4., ob 10 uri Slovenska ljudska pravljica: MOJCA POKRAJCUUA, režija: Juša Berce in Meta Petrač, sobotna matineja, za IZVEN. Otroška skupina KD Bohinjska Bela, lutkovni in dramski krožek OŠ prof. dr. J. Plemlja Bled, Otroško gledališče Linhartovi Čuki OŠ A: T. Linharta Radovljica, Dramska skupina Kulturnega društva Gorje; otroci delavnice Zdenke Dobravec Bohinjska Češnjica, Gledališče Bohinjska Bistrica, Kulturno društvo Brezje, Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno in Dramska skupina pri PGD Bohinjska Češnjica. Umetniški večer Kamnik - V Domu kulture v Kamniku se bo danes, v petek, 4. aprila, ob 19. uri začel umetniški večer z gosti. Prireditev bo povezoval Silvo Teršek. Vstopnine ni! Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6 4000 Kranj e-mail: presern-gled@s5.net www.presernovogledalisce.com 8. april ob 19.30: Koncert skupine SUKAR. 11. april ob 20.00: G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO. 12. april ob 20.00: Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za IZVEN in KONTO. 13. april ob 20.00: J.B.P. Moliere: SKOPUH za IZVEN in KONTO. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.30 do 11. ure. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Velikonočni sejem Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo na cvetno soboto, 12. aprila, organiziralo tradicionalni velikonočni sejem pred Osnovno šolo Davorina Jenka. V avli šole bodo že dopoldne pripravili ocenjevanje pirhov in najlepše tudi nagradili. Na stojnicah bo možno kupiti najrazličnejše blago ter proizvode za velikonočni čas. Ure pravljic Bohinjska Bistrica - V sredo, 9. aprila, se bo ob 17. uri v Bohinjski Bistrici začela pravljična ura za otroke, stare vsaj štiri leta. Pravljico Cvetlice male Ide Hansa C. An-dersena bo za otroke pripravila Irena Razinger. Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici bo Tatjana Bertoncelj v torek, 8. aprila, ob 17. uri otrokom pripovedovala ljudsko pravljico Lisica pastirica. Radovljica - V radovljiški knjižnici bodo otroci dramskega krožka OŠ prof. Josipa Plemlja Bled v četrtek, 10. aprila, ob 17. uri zaigrali igrico Jane Kolarič Salon Expon. Igrica je primerna za otroke, ki so stari vsaj tri leta. Sredin večer Škofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu se bo v sredo, 9. aprila, ob 19. uri začela pireditev z naslovom Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje. O praznovanju v velikonočnem času bo tekel pogovor z Damjanom J. Ovscem in Mileno Miklavčič. Spoznajmo Janeza Jalna Radovljica - V knjižnici A. T. Linharta se bo v torek, 8. aprila, ob 19.30 uri v okviru Torkovih večerov začelo predavanje z naslovom Spoznajmo Janeza Jalna. Predavanje o projektu, ki predstavlja življenje in delo enega najbolj branih slovenskih pisateljev, je pripravila avtorica Marjeta Žebovec. Ob prazniku občine Bled Bled - V okviru praznovanj ob prihajajočem prazniku občine Bled, 10. aprilu, bodo na Bledu potekale naslednje prireditve: v nedeljo, 6. aprila, se bo v Hotelu Astoria ob 17. uri začelo Družabno srečanje starejših občanov s plesom; v ponedeljek, 7. aprila, bo ob 18. uri v preddverju Festivalne dvorane odprtje razstave ročnih del Društva žena in deklet na vasi; v Gorenjke In Gorenjci Poslušamo AJ-TgfejjBS> 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net sredo, 9. aprila, se bo v Knjižnici Blaža Kumerdeja ob 18. uri začela okrogla miza na temo Česa si na Bledu želimo ob 1000-letnici?, v Hotelu Astoria pa bo ob 18.30 uri odprtje razstave Foto kluba TNP Bled - razstavlja Matej Rupel; v četrtek, 10. aprila, bo ob 13. uri pred Zdravstvenim domom odprtje prenovljenih prostorov za službo nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Bled, v Festivalni dvorani pa bo ob 19. uri osrednja prireditev ob občinskem prazniku občine Bled s podelitvijo občinskih priznanj v letu 2003. Tržič pleše 2003 Tržič - V Osnovni šoli Bistrica se bo jutri, v soboto, ob 19. uri začela pireditev z naslovom Tržič pleše 2003. Nastopile bodo tržiške plesne skupine. Javorniški veleslalom Lom pod Storžičem - Športno društvo Lom pod Storžičem prireja v nedeljo, 6. aprila, ob 11.30 uri na planini Javornik tradicionalni Javorniški veleslalom. Dobrodelna hokejska pireditev Jesenice - Jutri, v soboto, bo v dvorani Podmežaklji potekala zabavno-dobrodelna hokejska prireditev. Ob 17.15 uri se bo začela tekma med ekipama Acroni Jesenice - dekleta in Izid computers - v ekipi bosta tudi veslača Luka Špik in Jani Klemenčič, v vratih pa legenda hokeja Rudi Knez. Ob 19. uri bo še tekma Veterani Jesenice - vzhod proti Veteranom Jesenice - zahod. Za zabavo bo poskrbel Don Mentoni Bend, celoten prihodek pa bo namenjen otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. Vstop je prost. Semenj ob dnevu knjig Kranj - Jutri, v soboto, 5. aprila, bo v organizaciji Turističnega društva Kranj na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure potekal Semenj ob dnevu knjige. Poleg tega pa bo to semenj domače in umetne obrti, ki je eden izmed tradicionalnih v Kranju in vabi obiskovalce že nekaj let. Dupljakof čušpajs Predoslje - V Kulturnem domu Predoslje se bo jutri, v soboto, ob 19 30 uri začel koncert tamburaške skupine Dupljak "Dupljakov čušpajs" s povezovalcem Vasilijem Vaskom Poličem, ki bo tudi skrbel za zabavo in smeh. Srečanje mladinskih pevskih zborov Naklo - V Osnovni šoli Naklo se bo danes, v petek, 4. aprila, ob 18? uri začelo območno srečanje mladinskih pevskih zborov Kranj 2003. Nastopili bodo: Mladinski pevski zbor KUD Pod lipo Ader-gas, Mladinski pevski zbor OŠ Orehek, Mladinski pevski zbor OŠ Naklo in Mladinski pevski zbor Matije Čopa Kranj. Srečanje otroških pevskih zborov Kranj - V Osnovni šoli Staneta Žagarja se bo v četrtek, 16. aprila, ob 16. uri začelo Območno srečanje otroških pevskih zborov Kranj 2003. Nastopili bodo: Otroški pevski zbor z Orffovim instrumentarijem OŠ Simona Jenka, PŠ Primskovo; Otroški pevski zbor OŠ Šenčur, PŠ Voklo; Otroški pevski zbor OŠ Simon Jenko Kranj; Otroški pevski zbor OŠ Naklo; Otroški pevski zbor OŠ Stra-žišče, PŠ Žabnica; Otroški pevski zbor OŠ Predoslje; Otroški pevski zbor OŠ Jakoba Aljaža Kranj; Otroški pevski zbor OŠ Matije Čopa Kranj in Otroški pevski zbor OŠ Franceta Prešerna Kranj. KRONE ŽILE? 05 628 53 39 Srečanje tamburaških in mandolinskih skupin Reteče - V Kulturnem domu v Retečah pri Škofji Loki bo jutri, v soboto, 5. aprila, potekalo 23. republiško srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije. Prireditvi bosta ob 17. in 19. uri. Ob 17. uri bo nastopilo 6 skupin, ob 19. uri pa 7 skupin. Najboljši bodo nagrajeni z denarnimi nagradami in tamburicami. Obe oddaji bosta posnela Radio in Televizija Slovenija. Srečanje plesno -mažoretnih skupin Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja se bo v sredo, 9. aprila, ob 18. uri začelo območno srečanje plesno-mažoretnih skupin. Nastopile bodo skupine: Baletni oddelek G.Š. Jesenice, TVD Partizan Jesenice, ŠKD Linhartovi čuki - OŠ A. T. Linharta Radovljica, KUD Ansambel kranjskih ma-žoretk, KD Oulenium - Metulji, KD Oulenium - Snežne vile, KD Oulenium - Iluzija, KD Oulenium - Vizija in KS Oulenium - Princese senc. Tradicionalni pevski večer Kokrica - Vokalna skupina Kokr-čan prireja jutri, v soboto, 5. aprila, z začetkom ob 20. uri v Kulturnem domu na Kokrici 8. pevski večer slovenskih ljudskih pesmi. Nastopili bodo: otroška folklorna skupina Pastirček, oktet Lipa Trebnje, MPZ Dobrava Naklo, oktet Klas, nonet Brdo in gostitelji Vokalna skupina Kokrčan. Gledališki maraton Radovljica - V Linhartovi dvorani v Radovljici od 3. do 6. aprila poteka 6. Linhartov gledališki maraton - Območno srečanje gledaliških skupin Bled, Bohinj in Radovljica. S predstavami bodo nastopili: Rodio Tfiglor ® Prvi glo/ Corenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Obisk rojakov na Koroškem Bled - Krajevna skupnost Rečica in Zgodovinsko društvo Bled 1004 na povabilo Slovenskega kulturnega društva Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem v soboto, 12. aprila, organizirata obisk rojakov na avstrijskem Koroškem. Ogledali si boste Gosposvetsko polje, galerijo slovenskega kiparja Franceta Goršeta, Miklavževega muzeja z etnološko zbirko in morda še Vrbskega jezera. Informacije in prijave: 574 27 49 (Metka) ali 040 88 30 66 (Ana). V Gorico Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka organizira v sredo, 9. aprila, nakupovalni izlet v Gorico. Obiskali boste nakupovalni center LIDL in trgovino čokolade Gordol ter na mejnem prehodu v Vrtojbi Primeks. Prijave zbirajo v društvu vsak dan do zasedbe avtobusa, tel.: 512-06-64. Na Svinjak Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 12. aprila, na planinski izlet na Svinjak. Odhod izpred trgovine Dvor bo ob 5.30 uri. Prijave in informacije do četrtka, 10. aprila: Janez Planine, tel.: 255 15 65. Pohodi z DU Naklo Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi v aprilu na tri pohode: 7. aprila smer Krpin - Draga, zbirališče ob 14. uri v Podbrezjah pti Grmač; 21. aprila smer Kranjska Gora - Krnica, zbirališče ob 8. uri pri Grmač; 27. aprila smer Dežman - Udinboršt, zbirališče ob 9. uri pri Dežman na Kokrici. V Švico Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi ljubitelje zanimive Švice na lep izlet, ki bo 8. maja. Prijave zbirajo poverjenice ali po telefonu 2571-699. Lahkoten izlet v Julijce Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira za svoje člane v četrtek, 10. aprila, lahkoten izlet v Julijce, v lepo dolino Tamar. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo približno 3 ure. Vodnika Slava Ob-radovič in Miha Planine priporočata pohodniške palice in seveda obleko in obutev, primerno vremenu, saj je v Tamarju lahko še sneg. Prijave sprejemajo v pisarni društva do srede, 9. aprila, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Pohod na Mohor Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 9. aprila, na planinski pohod na Mohor. Prevoz na Čepulje bo z osebnimi vozili. Zbor udeležencev bo ob 8. uri na parkirišču za Gasilskim domom v Šenčurju. Pohod bo le v primernem vremenu. Na Kraški rob Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 12. aprila, na planinski izlet na Kraški rob nad Črnim Kalom. Tura je primer- na za vse planince. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. Po poteh Valentina Staniča Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na planinski pohod Po poteh Valentina Staniča, ki bo v soboto, 12. aprila. Skupne hoje bo za približno 8 ur, lahko pa se odločite, da prehodite le polovico poti. Vodnik Marjan Prinčič priporoča dobro obutev, pohodne palice, planinsko opremo ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Odhod posebnega manjšega avtobusa ali kombija bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni. Slovenski Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik Koroška Bela, skupaj s PD Jesenice, organizira prevoz na Pohod po poteh Valentina Staniča na Primorsko: Solkan, Sabotin, Kora-da, Kanal. Udeleženci lahko izbirajo dolžino pohoda, štiri ali osem ur. Izlet bo v soboto, 12. aprila. Odhod avtobusa s Hrušice bo ob 5.30 uri. Obvezno se prijavite do četrtka, 10. aprila, do 9. ure po telefonu 5863 841 (Jožica Ža-kelj). Kolesarski izlet Žabnica - Bitnje - Kolesarska sekcija pri DU Žabnica - Bitnje vabi ljubitelje rekreacije, da se jim pridružite v ponedeljek, 7. aprila. Zbor bo ob 16. uri pred Osnovno šolo Žabnica. Podali se boste na kolesarski izlet po bližnji okolici. Izleta s turnim smučanjem Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja jutri, v soboto, 5. aprila, izlet s turnim smučanjem s tritisočaka Sonnblicka. Odhod z osebnimi vozili (ali kombijem) bo izpred hotela Creina ob 20. uri. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica in Komisija za gorsko popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije vabita na turno-smučarski izlet na Sonnblick nad Heilligenblutom v Avstriji. Izlet bo jutri, v soboto, 5., in v nedeljo, 6. aprila. Tura je primerna za izurjene turne smučarje. Informacije dobite po tel.: 041 540 043. Po poti bohorskih slapov Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet po poti bohorskih slapov. Odhod posebnega avtobusa bo v sredo, 16. aprila, ob 7. uri z avtobusnega postajališča pri Sv. Duhu. Avtobus bo ustavljal na vseh postajališčih od svetega Duha do Kranja. Hoje bo za približno 4 ure, nakar se boste okrepčali z enolončnico. Planinski vodniki priporočajo obleko in obutev, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtnikih nekaj okrepčila. Informacije lahko dobite po telefonu 231 22 88, prijave z obveznimi vplačili pa sprejemajo do zasedbe avtobusa. V Terme Olimija Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet 9. aprila v Terme Olimija z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Globusa. Po kopanju bo kosilo na kmečkem turizmu Smoletova gorca. Prijavite se v društveni pisarni. Po Koroški Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Koroški, ki bo v torek, 15. aprila, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4. Izlet na Korčulo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačili akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu. Obvestila Meritve tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica - Preventivne meritve tlaka, holesterola in sladkorja se bodo v mesecu aprilu vršile v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici v ponedeljek, 14. aprila, od 8. do 10. ure. Če je možno, ne zajtrkujte. Meritve se bodo nadaljevale ponovno v mesecu oktobru. Velikonočna delavnica Kamnik - V Mladinskem centru Kamnik se bo v torek, 8. aprila, ob 17. uri začela velikonočna delavnica za vse starosti. Prispevek za material je 500 SIT. Srečanje gostinskih delavcev Škofja Loka - V Gostilni Krona bo v petek, 11. aprila, ob 19. uri četrto srečanje nekdanjih in sedanjih gostincev, ki so vabljeni, da si vzamejo nekaj uric časa za svoje nekdanje sodelavce, znance in prijatelje ter poklepetajo z njimi,. Za lažjo organizacijo srečanja svojo prisotnost potrdite do torka, 8. aprila, po telefonu 04/512-79-10 - gostilna Krona. Srečanje skupine za samopomoč Tržič - Danes, v petek, 4. aprila, se bo ob 19. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začelo srečanje skupine za samopomoč. barcaffe DOBER IZLET - DOBER IZLET PO NAKUPIH V TRST 16.4,22.5. BENETKE Z OTOKI - križarjenje po Beneški laguni 26. 4. DAN ZABAVE V GARDALANDU 26.4., 2.5. ČUDOVITA AVSTRIJSKA JEZERA - Salzkammergut 1.3. SEJEM LOVA IN RIBOLOVA - Gornja Radgona 10.5. DVE SRCI SEVERNE ITALIJE 17.5. POGLED Z "ORLOVEGA GNEZDA" 7.6. MOGOČNE GORE IN DOLINE ITALIJE - Dolomiti 14.6. 2.500 SIT 5.200 SIT 5.500 SIT 5.500 SIT 3.900 SIT 6.900 SIT 6.100 SIT 7.200 SIT Z NAMI V POMLADNIH DNEH! PRISRČNO VABLJENJ!" Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust. ALPETOUR potovalna agencija Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turi^c™h70 poslovalnicah po Gorenjski: Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - U' 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled a - v -.57 80 420. GLASOV KAŽIPOT Z gibanjem do zdravja Bled - V okviru prireditev ob prihajajočem prazniku Občine Bled, 10. aprilu, se bo jutri, v soboto, 5. aprila, ob 10. uri začel test hoje na 2 km, ki poteka v okviru akcije Z gibanjem do zdravja. Nogometna dekleta Velesovo - Ženski nogometni klub Velesovo vabi dekleta z Gorenjskega, ki jih veseli igranje nogometa in so polna energije, da se udeležijo treningov, ki na nogometnem igrišču Velesovo pri Cerkljah potekajo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18. uri. Starostne omejitve ni. Delovna akcija Lesce - Krajevna skupnost Lesce, Hortikulturno društvo Lesce in Turistično društvo Lesce vabijo krajane in člane društev, da se udeležijo delovne akcije jutri, v soboto, 5. aprila, ob 9. uri. Nadaljevali bodo z uspešno akcijo izpred dveh let Sosedova lipa, tako da bodo obnovili že obstoječe nasade dreves ter nasadili nove prostore. Poleg tega bodo pograbili in uredili ter očistili smeti najbolj neprijazne dele vasi, zlasti ob vstopnih cestah. Zbor in razdelitev nalog bosta pred Družbenim centrom v Lescah v soboto, 5. aprila, ob 9. uri. Volivni občni zbor Begunje - V torek, 8. aprila, se bo ob 9.30 uri v klubskem prostoru Društva upokojencev Begunje začel redni volivni občni zbor Zveze društev upokojencev Radovljica, Bled, Bohinj. Poleg delegatov na občni zbor vabijo tudi predstavnike lokalnih skupnosti in predstavnike organizacij in institucij, s katerimi Zveza sodeluje in razrešujejo problematiko starejših. Občni zbor Gasilske zveze Bled Bohinj Stara Fužina - Gasilska zveza Bled Bohinj sklicuje 48. občni zbor, ki bo danes, v petek, 4. aprila, ob 18. uri v Penzionu v Stari Fužini. Delegate prosijo, da pri vhodu oddajo pooblastilo. Udeležba gasilcev je v svečani gasilski uniformi. Občni zbor TD Škofja Loka Škofja Loka - Turistično društvo Škofja loka vabi na redni občni zbor, ki bo danes, v petek, 4. aprila, ob 19. uri v gostilni Krona na Mestnem trgu v Škofji Loki. Občni zbor PD Tržič Tržič - Jutri, v soboto, se bo ob 18. uri v dvorani Splošnega športnega društva Tržič začel občni zbor Planinskega društva Tržič. Podeljene bodo nagrade za uspešno dokončanje akcije "100 vrhov za 100 let" in opravljeno Slovensko planinsko pot. Po končanem uradnem delu so člani alpinističnega odseka pripravili zabavni program s skupino Super-nova in gostinsko ponudbo. Predavanja Menopavza Naklo - Ob dnevu zdravja vabi društvo kmečkih žena Sloga v ponedeljek, 7. aprila, ob 20. uri v prostore Zadruge Naklo na predavanje dr. Ksenije Šelih Martinec, spec, gin. inpor., na terho menopavza. Po predavanju vas bo strokovnjak iz družbe DIFAR iz Trzina seznanil s "pomagali" pri lajšanju ^enopavzalnih težav. Zdrave vrtnine 2 domačega vrta Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina Pri Radovljici vabi na sedmo iz njza pomladanskih srečanj. Da-nes, v petek, 4. aprila, ob 17. uri °o Miša Pušenjak, univ. dipl. inž. a9ronomije, predavala, kako na domačem vrtu pridelali zdrave vrtnine. Prsne bolečine Sr. Dobrava pri Kropi - Krajevni odbor RK vabi vse krajane na predavanje dr. Ane Veternik Debeljak v četrtek, 10. aprila, ob 18. uri v zgornjih prostorih doma krajanov na Sr. Dobravi. Naslov predavanja je Prsne bolečine. Po predavanju bo redni občni zbor RK. Potopisna predavanja Ljubljana - V Klubu Hound Dog, Trg prekomorskih brigad 4 (nekdanji Hotel Ilirija), v Ljubljani vsak torek potekajo dia-pozitivna potopisna predavanja. V torek, 8. aprila, bo Tomaž Jakofčič Jaka predaval o Patagoniji, 15. aprila Janez Mihovec: Tur Abdin - dežela Aramejcev (turško-iraška meja), 22. aprila pa Matej Černetič: Grčija - Jonski otoki in Kreta s kolesom. Gibanje, dejavnik srca in ožilja Kranj - Gorenjska podružnica za varovanje srca in ožilja prireja v torek, 8. aprila, ob 18. uri v sejni sobi 14 kranjske mestne občine predavanje Gibanje, dejavnik srca in ožilja, predstavitev merilcev srčnega utripa. Turčija Kamnik - V sredo, 9. aprila, bo ob 19.30 uri v dvorani MKK potopisno predavanje o Turčiji. Predavala bosta Bojan Težak in Iztok Pavlic. Lesna biomasa - neizkoriščen vir energije Tržič - Na turistični kmetiji Pr'Š-pan se bo jutri, v soboto, ob 10. uri začela strokovna delavnica Lesna biomasa - neizkoriščen vir energije, ki jo prireja Občina Tržič. Osupljiva odkritja v starodavnih deželah Kranj - V okviru niza avdiovizuel-nih predavanj Osupljiva odkritja v starodavnih deželah s svetovnim popotnikom Davidom Curriejem iz Nove Zelandije bo danes, v petek, v Kongresni dvorani Zavarovalnice Triglav na Bleivveisovi 20 v Kranju predavanje Trije angeli nad Kranjem - Apokaliptična sporočila in njihova izpolnitev - Evangelij kraljestva po vsem svetu za pričevanje vsem in konec sveta. Žive vode Radovljica - Društvo za varstvo okolja Radovljica vabi na predavanje mag. Iztoka Ostana, soavtorja knjige Ko zdravila odpovedo, o pridobivanju soka iz pšeničnih bilk, sočenju zelenjavnih sokov in mineralnem prahu FHES. Predavanje se bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 19. uri začelo v Sindikalno izobraževalnem centru (bivši Šlan-drov dom), Gradnikova 1, Radovljica. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 041/853-956. Želena telesna teža brez diet Trata - Društvo narava Škofja Loka vabi na predavanje nemške zdravilke Irene Gilberg, ki bo govorila o poti do želene telesne teže in njenem ohranjanju brez diet. Pravi, da je navadno vzrok za debelost treba iskati v otroštvu, in ko ga najdemo, smo opravili že polovico zdravljenja. Podobnim zanimivim ugotovitvam lahko prisluhnete danes, v petek, 4. aprila, ob 18. uri v Gasilskem domu na Trati. ttanto Belvi Krmiš 9B.3MM* Glasbene želje: 04 231 60 80 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Udio Bel»l. d.o.o., Šmaijetna 6.4000 Kianj Biološko dinamično poljedeljstvo Gozd Martuljek - CELEK, Inštitut za celovito kulturo bivanj, Gozd Martuljek, vabi danes, v petek, na predavanje z naslovom Biološko dinamično sadjarstvo, ki se bo ob 18. uri začelo v Hotelu Špik. Solopevski recital Kamnik, Kranj - Študentski servis Kamnik in Glasbena šola Kranj vabita jutri, v soboto, ob 20. uri v Kamnik (Zapriča) in pa v ponedeljek, 7. aprila, ob 19.30 uri v Glasbeno šolo Kranj na solopevski recital. Nastopili bosta: Barbara Koželj, mezzosopran in Phyllis Fer-vverda, klavir. Izvajali bosta dela skladateljev: Monteverdi, Haen-del, Pergolesi, Ravel, Berio, Šker-janc in VVeill. Letni koncert Žiri - Društvo glasbenikov Žiri, Moški pevski zbor Alpina vabi na letni koncert z gosti Folklorno skupino Škofja Loka, ki se bo jutri, v soboto, 5. aprila, ob 19.30 uri začel v DPD Svoboda Žiri. Revija pihalnih orkestrov Kamnik - Jutri, v soboto, 5. aprila, bo ob 19. uri v Domu kulture Občinska revija pihalnih orkestrov Kamnik z gosti. Kilimanjaro Bled - V hotelu Astoria na Bledu bodo v sredo, 9. aprila, ob 18.30 uri, ob predvajanju diapozitivov odprli razstavo z naslovom Kilimanjaro Murima Mukubvva Africa. Razstavlja Matej Rupel. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radolji-ca. Božji grob Kranj - V Razstavišču ZVKDS OE Kranj Sava - Kokra na Tomšičevi 7 v Kranju bodo v sredo, 9. aprila, odprli razstavo Božji grob v Šentvidu pri Lukovici. Restavratorka in avtorica razstave je mag. Eva Tr-šar Andlovic. Fotografije Polone Mlakar Žiri - V Galeriji DPD Svoboda Žiri razstavlja črno-bele in barvne fotografije Žirovka, študentka Višje šole za uporabno umetnost, oddelek za fotografijo v Ljubljani Polona Mlakar. Razstavo je poimenovala z imenom Podobe zvoka. Razstavo bodo odprli danes, v petek, ob 19. uri. Mlado umetnico bo predstavil Stane Kosmač, v kulturnem programu pa bo zapela dekliška pevska skupina Lira iz Cerknega. Velika noč nekdaj in danes Ljubljana - Kmečke žene in dekleta občine Dol pri Ljubljani in Mestne občine Ljubljana ter kmetijska svetovalna služba Jezica vabijo, da si obogatite praznovanje velike noči z ogledom tradicionalne razstave Velika noč nekoč in danes. Razstava bo na cvetno nedeljo, 13. aprila, vžupnišču na Jezici od 8. do 17. ure. Razstava v galeriji Fara Škofja Loka - Fotoclub G Graz in galerija Fara vabita na ogled razstave fotografij, katere otvoritev bo v galeriji Fara danes, v petek, 4. aprila, ob 19. uri. Predstave Poročil se bom s svojo ženo Breznica - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabi na ogled zelo uspešne komedije Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo v izvedbi gledališča Aksa v režiji Franca Tušar-ja. Komedijo si lahko ogledate jutri, v soboto, 5. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Breznici. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu: 5866-151 ali na GSM 041/749 134. Politika, bolezen moja Besnica - Dramska skupina Kulturnega društva Besnica vabi na večer, s katerim bodo zaključili uspešno gledališko sozono. Še enkrat si lahko ogledate komedijo Toneta Partljiča Politika, bolezen moja. V uvodu se jim bodo pridružili "rokovnjači" s predstavo Dimež - naš Robin Hood? Predstava se bo v dvorani gasilskega doma v Besnici začela jutri, v soboto, ob 20. uri. Vstopnice lahko kupite dve uri pred predstavo. Od kod si, kruhek? Radovljica - Danes, v petek, se bo ob 17. uri v Linhartovi dvorani začela predstava Od kod si, kruhek? V izvedbi gledališča Unikat iz Ljubljane. Predstava je na 10. mednarodnem festivalu Three are too many, two not enough v Lovdi-vu v Bolgariji prejela prvo nagrado žirije občinstva in tretjo nagrado Stiching Oost-Europa projecten z Nizozemske. Pridi gola na večerjo Stražišče, Predoslje - V Kulturnem domu Stražišče si lahko danes, v petek, ob 19.30 uri ogledate komedijo avtorja Marca Camo-lettija Pridi gola na večerjo v izvedbi KUD Predoslje. V nedeljo bo ob 19. uri predstava v Kulturnem domu Lancovo. Poročni list Brezje - Dramska skupina slovenskega prosvetnega društva iz Radiš bo v nedeljo, 6. aprila, ob 18. uri gostovala na Brezjah s komedijo E. Kishona Poročni list. Stari Ilija Adergas - Jutri, v soboto, bodo ob 20. uri člani dramske skupine KUD Pod lipo iz Adergasa še zadnjič v letošnji sezoni na domačem odru v Adergasu uprizorili ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih velikega gledališkega igralca, režiserja, pedagoga in dramatika Ignacija Borštnika Stari Ilija. Igro je reži-ral Silvo Sire, v predstavi pa sodeluje 31 igralcev. Nepredvideni na Loškem odru Škofja Loka - Danes, v petek, se bo ob 19.30 uri na Loškem odru začela premierna uprizoritev dveh enodejank, in sicer Kriza identitete in Linda Herr, ki. ju bo krstno uprizorila gledališka skupina Nepredvideni Gimnazije Škofja Loka. Ženska Breznica - Gledališče Julke Dolžan iz Breznice vabi na ogled gledališkega dela štirih ženskih monologov z naslovom Ženska, ki bo v soboto, 12. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Breznici. Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna Kranjska Gora - Otroška dramska skupina KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora bo v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori uprizorila pravljično igro za otroke Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. Miška smetiška Žirovnica - V Čopovi hiši se bo v nedeljo, 6. aprila, ob 10. uri začela matineja Miška smetiška, predstava gledališča Papilu iz Kopra. (R) RADI^DMEV 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS GLASOV IZLET Marca v Istrske terme 12. marca nas bo pot peljala v sosednjo Hrvaško v Istrske terme. Zdravilno moč termalne vode-in blagodejnost blatnih oblog so cenili že stari Rimljani, Danes je to eno najstarejših hrvaških zdravilišč in edino v zasebni lasti, še vedno pa po kvaliteti termalne vode sodijo v sam evropski vrh. Priporočajo jih vsem revmatičnim bolnikom, hrbteničarjem in ljudem, ki imajo težave s kožo. Pred obiskom term si bomo ogledali še najmanjše mesto na svetu Hum iz 13. stoletja, če nam bo čas dovoljeval, pa še Motovun. Izlet je zanimiv in pester. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. Napovedujemo: rekreativni izlet 26. aprila v Rogaško Slatino. Vaše klice pričakujemo po tel.: 04/201 42 47 04/201 42 49 041/626 154. jfc; RC£dc: PMT KLIMA COMMERCE, d.o.o. Pot na Lisice 8, 4260 Bled, razpisuje prosta delovna mesta 1. DELAVEC V PROIZVODNJI Pogoji: najmanj 2 leti delovnih izkušenj v kovinarski stroki marljivost, natančnost, urejenost, komunikativnost ter želja po nadaljnjem izobraževanju vozniški izpit B kategorije sprejemanje odgovornosti Izbranim kandidatom omogočamo: urejeno delovno okolje v mladem in vedrem kolektivu krojenje OD glede na uspešnost zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom Če izpolnjujete zahtevane pogoje in bi se radi pridružili našemu kolektivu, nam pošljite prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 8 dneh na zgoraj navedeni naslov. OBČINA ŠENČUR ORGANIZIRA KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV ODPADKI SE BODO ZBIRALI NA SPODAJ NAVEDENIH LOKACIJAH PO NASELJIH. ODVOZ BO POTEKAL PO NASLEDNJEM URNIKU: OD 7. - 8. APRILA 2003 ZA NASELJA: Naselje Luže Šenčur Srednja vas Milje Visoko Naziv sprejemnega mesta pri Gasilskem domu spodnje parkirišče pri pokopališču pri športnem parku pred Gasilskim domom pri lipici parkirišče pred Kulturnim domom OD 8. - 9. APRILA 2003 ZA NASELJA: Naselje Naziv sprejemnega mesta Hotemaže pri Gorjancu Olševek na Stagnah Trboje-Žerjavka pri Parizarju v Trbojah Voklo pri trgovini pri domu nasproti cerkve Voglje pred trgovino križišče Vogljanske in Krožne poti OD 9.-10. APRILA 2003 ZA NASELJA Naselje Naziv sprejemnega mesta Prebačevo obračališče pri Cerkvi Gasilski dom Odpadki, ki ne sodijo med gospodinjske kosovne odpadke, so gradbeni material, sodi z vsebino, odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti, koristni odpadki, kot so papir, steklo, pločevina in plastika, ki sodijo na ekološke otoke. Predvsem pa med kosovne odpadke ne sodijo nevarni odpadki, kot so kemikalije, barve, akumulatorji, ki jim je namenjena posebna akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Občane prosimo, da na zbirnih mestih ločijo kovinske odpadke od drugih odpadkov. PROSIMO, DA SE DRŽITE RAZPOREDA, DA BO AKCIJA LAHKO USPEŠNO POTEKALA. ODPADKE ODLAGAJTE V ZA TO NAMENJENE ZABOJNIKE. ŽUPAN MIRO KOZEU JEM, d.d. JESENIŠKE MESNINE Spodnji plavž 14, Jesenice Zbiranje ponudb za odprodajo OBJEKTA NA LOKACIJI Titova 13 a Jesenice 1. Objekt za proizvodnjo je zidan in je pritličje ter nadstropje z ravno streho cca 610 m2 2. Na dvorišču je zidan objekt - skladišče z ravno streho cca 45 m2 3. Nadstrešek kovinska konstrukcija cca 40 m2 in asfaltirana dvoriščna površina cca 220 m2 4. Dovozna pot dostop z M. Tita 5. Prac. št. 351/1., K.O. Jesenice 6. Skupna površina parcele 912 m2 7. Izhodiščna cena 22.000.000,00 SIT 8. Možnost plačila z aro in dva obroka 9. Prevzem objekta 1.9.2003 10. Objekt je komunalno opremljen z elektriko, vodo, kanalizacijo, telefon Ponudbe zbiramo do 1.8.2003. Ogledi možni vsak petek v tednu po 13. uri. Kontaktni osebi: Miro Duič in Franci Košir 041/734-106 in 041/734-105 ali 04/5833 726 in 04/5833 732. Štirideset let učenja zdravstvene nege V letošnjem šolskem letu program izobraževanja tehnikov zdravstvene nege na Srednji šoli Jesenice beleži štirideset let obstoja. V vsem obdobju je šolanje zaključilo več kot 1600 dijakinj in dijakov. Letos se jih za poklic tehnik zdravstvene nege izobražuje nekaj več kot 200, v triletnem programu bolničar, ki se zaključuje, jih je še 50. Jesenice - Srednjo Solo za medicinske sestre je ustanovila Občina Jesenice, pri čemer gre največ zaslug Miri Jazbinšek, kasneje več kot dve desetletji ravnateljici. Na prvi razpis se je leta 1962 prijavilo 105 kandidatk, sprejetih pa je bilo 38. Sprva so se vpisovala le dekleta, po letu 1980 so prihajali tudi fantje. Zadnja selitev je bila leta 1993 na sedanjo lokacijo jeseniških stro- kovnih šol. Višja medicinska sestra Sonja Ravnik, ki je učila nego bolnika in vodila prakso v bolnišnici 35 let (z novim letom seje upokojila), pravi, da so največje spremembe nastopile, z uvedbo usmerjenega izobraževanja. Manj časa je bilo namenjenega strokovnim predmetom in več splošnim. Meni, da se sedaj stroka počasi vrača na prvo mesto, vendar program še ne dosega tiste Pomoč na domu zaenkrat za tri mesece Lukovica - Glede na to, da občina Še nima proračuna, so na zadnji seji občinski svetniki potrdili podaljšanje začasnega financiranja javne porabe za tri mesece. Potrdili so tudi cene za osebno pomoč in pomoč na domu ter določili način financiranja političnih strank v občini. Precej dvomov pa je med svetniki vzbudila postavitev dveh turistično-infor-macijskih panojev v bližini cestninske postaje Kompolje, za kar je potrebno soglasje občinskega sveta. Zato so sprejeli dopolnilo, da morajo pred njuno postavitvijo preveriti ekonomsko upravičenost tega za občino in tudi vsebino panojev. Pri sprejemanju cen za osebno pomoč in pomoč na domu je pozornost svetnikov pritegnila izjava direktorice centra za socialno delo Nuše Šink, da so trije od štirih upravičencev zavrnili pomoč, saj niso pripravljeni podpisati tako imenovanega zemljiškoknjižnega zavarovanja. "Stari ljudje ne pristajajo na podpis tega zavarovanja, saj ne razumejo, da bi to pomenilo le vračanje določenega deleža občini. Prepričani so, da ko bodo enkrat podpisali, bodo ob lastnino," je pojasnila Nuša Šink. Vinka Pirnata je zato zanimalo, ali bo občina lahko izvajanje pomoči na domu uveljavljala kot terjatev, če ne bo tega zavarovanja. Šinkova mu je zatrdila, da lahko, vendar svetniki kljub temu niso pristali na to, da bi omenjeno zavarovanje kar črtali. Gregor Zdovc je predlagal, da zaenkrat izvajanje pomoči in cene za to potrdijo zgolj za tri mesece, pred sprejetjem dokončne odločitve pa zadevo podrobneje proučijo. S tem so se strinjali tudi ostali svetniki. Čeprav je bilo sprva mišljeno, da bi politične stranke v občini sofinancirali v višini trideset tolarjev na mesec za posamezen glas volivca, seje svetnikom ta vsota zdela prenizka. Ob različnih predlogih so se na koncu uskladili, da naj bi bil ta znesek petdeset tolarjev. Pri poročilu o poslovanju javnega glasila Rokovnjač pa je svetnika Janeza Bernota zmotilo, zakaj je prišlo ob koncu decembra do več kot milijon tolarjev neplačanih objav. Zanimalo gaje, ali neplačnikom prihodnjič zavrnejo oglas. Odgovorna urednica Marta Lavrič je priznala, da delo pri tem res nekoliko šepa. Kljub temu seje Andreju Kržanu zdelo pozitivno, da se v uredništvu tudi sami trudijo iskati oglaševalce, kar v končni fazi za občino pomeni cenejši časopis. M.R. Sonja Ravnik širine, ki jo je imel v prvih desetletjih. Zdi se ji dobro, da se ohranja in dograjuje program tehnika zdravstvene vzgoje, medtem ko se program izteka zaradi premajhnega zanimanja za ta poklic. Kot potrjuje ravnatelj Stane Vidmar, je običajno tudi več zanimanja za štiriletno šolanje. Lani seje za vpis v prvi letnik zanimalo 72 dijakov, letos je 61 evidenčnih prijav, sprejmejo pa jih lahko 56. Prihajajo z vse Gorenjske, pa trudi s primorske strani. Veliko jih po opravljeni poklicni maturi opravijo peti maturitetni izpit (izpite določijo fakultete) ali izobraževanju namenijo še dodatno leto in se v maturitetnem tečaju na gimnaziji pripravijo na klasično maturo. "Tisti, ki se odloči za poklic tehnika zdravstvene nege, mora imeti notranji čut za sočloveka, moralne norme, rad mora delati z ljudmi in znati poslušati," pravi Sonja Ravnik. "Seveda je pomembna tudi stroka, logično mišljenje, prijaznost. Občutek imam, da so bile nekdaj medicinske sestre bolj zagnane in so bolj živele za svoj poklic in da postaja ta odnos sedaj ohlapnejši." Vedno je vesela, ko sreča nekdanje učence ali njihove starše in ji potrdijo, da nadaljuje šolanje na višjih in visokih strokovnih šolah zdravstvene stroke, del pa je tudi takih, ki jim vpis v program služi zgolj za premostitev in se v kasnejšem izobraževanju usmerijo v druge poklice. Tudi tistim, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij, pot ni zaprta. Lahko se odločijo, da so se v srednji šoli naučili pravega odnosa do ljudi in to prenesli v poklic. Na Srednji šoli Jesenice bodo 40 let izobraževanja za zdravstvo obeležili 10. aprila s krajšo slovesnostjo in ogledom predstave Zupanova Micka v Gledališču Toneta Čufarja. M.K. Ob prazniku torta in kozarček vina Škofja Loka - Marca v domu oskrbovancev Doma slepih in slabovidnih Škofja Loka praznuje več kot 20 oskrbovancev. Denis Kamnar, delovna terapevtka, je vse navzoče že sedaj povabila tudi na sodelovanje prihodnje leto: Ob smehu so skupaj zapeli tudi znano KoFko kapljic tol'ko let in ker se med seboj vsi niso poznali, je sledilo predstavljanje. Nekdanji kovač Jože Strel prihaja iz Gorenje vasi inje pred dobrim tednom praznoval 90 let. Lojze Eržen, 89-letnik, je v domu zadnjih 5 let in prihaja iz Selške doline. Jožefa Vidic iz Škofje Loke je praznovala 83 let, Francka Koblar iz Martinj vrha pa 81 let. Matilda More iz Sv. treh kraljev nad Žirmi je praznovala 76 let. Številni Žirovci seje spominjajo kot odlično kuharico v Alpini, sicer pa je delala na kmetiji. Majda Ambrož je praznovala 82. rojstni dan inje v domu že več kot leto dni. Prihaja iz Šentvida pri Ljubljani. Sokrajanka kovača Strela je Marija Mlakar, v domu je zadnjih osem let, pred dnevi pa je praznovala 89 let. Že 20 let pa je v domu Maja Petriček iz Celja, ki je pred leti odlično obvladala vsaj pet tujih jezikov, pri nedavno dopolnjenih 68 letih pa je žal že veliko pozabila. Tudi Zlata Špendal je že skoraj dve desetletji v domu. Tudi ona je imela opravka z jezikL saj je profesorica angleškega in nemškega jezika. Lojze Nikolič iz Želimelj je bil zadnji od 12 otrok številne družine. Živel je v Ljubljani, zadnji dve leti v Škofji Loki pa sta mu hitro minili. Pred tem se je poklicno ukvarjal z elektriko. Pavlina Biček bo praznovala jutri. Mnogi seje spominjajo kot dolgoletno učiteljico iz osnovne šole v Retečah. V domu je zadnjih pet let. Marijana Peternel je marca praznovala 95 let in prihaja iz Zirov, prav tako pa Rozi Čuk iz Sv. Duha, ki je praznovala le dve leti manj. Stane Markelj je v ponedeljek praznoval okroglih 70 let in prihaja iz Gorenje vasi. Angelca Smid, ki je bila vrtnarka, pa je v začetku meseca praznovala 78 let. Prihaja iz Škofje Loke. Ana Ferek je praznovala 84 let inje zelo zadovoljna z zadnjimi petimi leti v domu. Julijana Cafu-ta se, še vsak dan odpravi na kolo. Jože Eržen je praznoval 89 let, Joži Mrak pa 71 let na prvi dan letošnjega meseca. Mrakova sicer prihaja iz Stare Oselice. Dušanka Milašinovič prihaja iz Prijedora, a je bila že dolgo let v Sloveniji inje varovala sinove otroke. Pred dnevi je praznovala 85 let. Tudi Jože Frelih se dobro drži. Marca je praznoval 89 let, rojen je bil v Martinj vrhu, a je več kot 50 let živel v Rogaški Slatini. Boštjan Bogataj PREJELI SMO Spoštovani Zaradi nakupa zemljišča, na katerem danes stoji skakalnica, je bilo že veliko napisanega, in če bi bile stvari izpeljane korektno in po predpisih, se zamere in prepiri ne bi vlekli že toliko časa. Res je, da denar, oziroma premoženje spre še tako dobre prijatelje in tako se je dogajalo tudi v našem primeru. Nikogar nisem direktno obdolžila, navedla sem samo tiste, ki so trkali na moja vrata, oziroma so bili podpisani na uradnih zini, kamor sem se primožila. Že ko sem prišla k hiši, me niso marali, vse sem bila, samo človek ne. Nasilje, tako in drugačno, se je stopnjevalo z moževo smrtjo in z dejstvom, da je bila "njihova" kmetija prepisana na pritepenko, za kar so me ves čas imeli. Tudi o naših družinskih prepirih hranim obsežno dokumentacijo. Žalostno, toda resnično, v njej je več gorja kot lepih besed. Le najbližji sosedje mogoče poznajo drobce, nevtralnim bralcem pa bi morala povedati celotno zgodbo, da bi ra- papirjih. S kakšnimi nameni so to počeli, vedo le sami, svoje resnice niti nisem povedala zato, da bi spraševala njihovo vest, temveč zato, ker so prav v Gorenjskem glasu objavili podatek, da smo za parcelo, na kateri stoji skakalnica, dobili 65 milijonov. Ta podatek, ki pa so ga novinarki dali drugi, je sprožil plaz, pred katerim sem se morala tudi sama braniti. Dejstvo je, da je majhen človek, ki se ne spozna na paragrafe in predpise, lahko zmanipuliran. Se zmeraj vztrajam, da se je to Zgodilo tudi v mojem primeru, kar se odškodnine tiče. Toda, če imajo tisti, ki so to zakuhali, lahko mirno vest, zakaj je ne bi imela še jaz, ko sem povzdignila glas samo zato, da sem po pravici povedala, koliko so nam v RESNIC/ PLAČALI???! Povsem druga zgodba pa je, ko Ivanka Jerala piše o dru- zumeli, kaj vse se je pod našo streho dogajalo. Kljub vsemu mi je uspelo kmetijo obdržati, jo voditi in od nje živeti. Čeprav se bojim, da mi moževi sorodniki do konca življenja ne bodo dali miru. Žal mije tudi, da moram prebirati laži, saj želim početi kaj drugega kot pa trkati na vsaka vrata in s papirji, fotografijami in drugo dokumentacijo v roki dokazovati, da imam mogoče tudi jaz svoj prav. Prilagam fotografijo (doma jih imam, še veliko), na kateri si lahko ogledate srčno kulturo tistih, ki so nekdaj lepo stanovanje v jezi zapustili. Vas prav lepo pozdravljam, Zofija Kert Z objavo tega odgovora zaključujemo polemiko o nakupu zemljišča^ za smučarsko skakalnico v Kranju. Uredništvo In prvi bodo zadnji Pod tem naslovom je bila v Delu (pa tudi v nekaterih drugih časopisih) s strani prizadetih kritizirana država, na obravnavanje in reševanje problemov žrtev genocida, ki so ga izvajali okupatorji nad zavednim slovenskim narodom. Na vse to se je 8. marca 2003 oglasila predstavnica Vlade in naštela, kaj vse je le-ta iz te problematike obravnavala, ničesar pa, kaj je iz teh obravnav, kijih je bilo več, naredila. Res je, da je država Slovenija za odškodnine žrtvam vojne prispevala iz svojih sredstev na račun davkoplačevalcev veliko PREVEČ, še posebej, če vemo, da bi moredi škodo plačati tisti, ki so jo povzročili, in če vemo, daje Slovenija plačala "neko odškodnino" tudi osebam, ki do nje nikakor niso upravičene. Splošno znano je, da je bil Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZŽVN), št. 63/95, veliko skrpucalo, ki je in še zahteva popravke in dopolnitve. Se večje skrpucalo, ki je ponižujoče in žaljivo do žrtev vojnega nasilja, pa je Zakon za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, št. 1'8/01,, ta ni sprejet za žrtve vojnega nasilja, ampak na račun t: i. žrtev povojnega nasilja in sodelavcev in sobor-cev okupatorjev. Nekaj dejstev na hvalo predstavnice Vlade: 1. Združenje žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj je 7. J. 2002 poslalo Vladi in odgovornim ministrom zahtevo za popravo in dopolnitev Zakonov za popravo krivic žrtvam vojnega nasilja, storjenih v omenjenih Zakonih. a) zahteva, da se v Zakon št. 18/01 vključi materialna odškodnina in da se v čl. 10 popravi višina odškodnine za begunce - deporti-rance, b) da se v Novelah Zakona, št. 43/99 in 28/2000, za status "otroci -vojne sirote" popravi diskriminacija in črta čl. 6, c) da se končno prizna status tudi vojnim ujetnikom. Ta zahteva izvira že iz leta 1997. 2. Ves čas, odkar se naša organizacija trudi, da moralno in materialno odškodnino poplačajo okupa- torjeve naslednice, prosimo Vlado za pomoč, vendar do sedaj še niso storili ničesar v tem smislu. Prav zaradi tega smo 27. 3. 2002 poslali na Vlado zahtevo, da plača slovenskim žrtvam tudi materiano odškodnino, za kar smo pripravli tudi osnutek Zakona. 3. Vlada je dne 9. 5. 2002 na 73. seji razpravljala o problemih iz tč. 1 in 2 in po dveh razpravah zadolžila ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo z.a finance in ministrstvo za gospodarstvo, da pripravijo pregled in predloge za rešitev problemov. Za koordinacijo je bilo zadolženo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je edino iz te zadolžitve pripravilo materiale, kar je bilo možno, medtem ko so ostala ministrstva uspela napisati samo predlog, da se zadeva umakne iz vladne procedure? in takšna aktivnost Vlade je ostala še vse do danes. 4. Od paketa naših zahtev je Vlada rešila edino priznanje statusa vojnim ujetnikom bivše jug. vojske s sprejetjem Zakona, ki ga je nekoliko diskriminirala - pa vendar. 5. Vse navedeno smo 2. 9. 2002 zapisali v ODPRTO PISMO - JAVNI PROTEST in ga poslali na vse institucije od Vlade do DZ ter sredstvom javnega obveščanja, od katerih so se le redki odločili za objavo (takšnih zadev ne objavljata ne Delo in ne Dnevnik). 6. Ostale probleme poskušamo rešiti preko sodišč in DZ, kjer pa vladajoča koalicija, na čelu z g. Anderličem, nima kakšne posebne volje in posluha za rešitev. Izjema sta le g. Potrč in g. Kavčič. Menimo, da ni dovolj izjava, da je Vlada problem obravnavala. Čudi nas pa indolentnost tabo--riščnikov in izgnancev na krajo že priznane odškodnine, ker ne dobijo poplačanega še časa do vrnitve domov in s tem izgubi vsak cca 100.000.- SIT. Prav tako smo začudeni nad ravnanjem večine beguncev, ko pristajajo na diskriminacij-sko ponižujočo odškodnino 12. 000.- S IT/me s., medtem ko dobijo mobilizirana po 20.000.- SIT/mes. Pravica pa taka?! Naša organizacija se še naprej trudi in poskuša preko DZ in sodišč, da se nepravilnosti popravijo. Mislimo, da hi bilo zelo koristno, če bi se vsi, ki se na kakršen koli način trudimo, združili, ker bi enotni verjetno dosegli več, kar je že pokazal naš protestni shod, dne 8. maja 2002, pred Vlado v Ljubljani, na katerem pa ni bilo piscev protestov. Vabimo vse, ki mislijo in želijo dobro, da se nam priključijo. S spoštovanjem Združenje žrtev okupatorjev 1941- 45 Kranj Predsednik Tone Kristan Program in kapital Odgovor na članek pod gornjim naslovom. Spoštovani! V članku avtorice Renate Škrjanc z naslovom "Program in kapital" z dne 1. 4. 2003je po moji oceni hote ali nehote napisano kar nekaj navedb, kijih lahko vsak domačin ali pa tisti, ki smo v preteklosti načrtovali lokalno politiko, demantira. Že uvodni stavek, da bohinjski turizem boleha, ne drži v celoti, saj ga lahko demantiramo s podatki o številu nočitev v hotelih in zasebnih sobah, posebej pa še v avtocampih v zadnjih letih. Nočitve so bile iz leta v leto številnejše, to lahko trdim tudi zaradi dejstva, da se je v občinsko blagajno iz leta v leto stekalo več turistične takse. Torej je o kakšnem bole-hanju bohinjskega turizma nespametno govoriti. Prav tako ne drži definicija avtorice članka, da Bohinj nima vizije razvoja. Bohinj ima vizijo razvoja, sprejeta je bila na občinskem svetu občine Bohinj in se imenuje Program razvoja turizma v Občini Bohinj. V njej so zapisane vse smernice in programi, ki naj bi se v prihodnosti razvijali v Bohinju in so realni in uresničljivi. Strinjam se, da v preteklosti ni bilo interesa za vlaganja in vsi napori občine so ostali jalovi, kljub temu pa je potrebno navesti, da je občina vlagala tudi v turistično infrastrukturo (Reševanje smučišča Kobla leta 1996 s krediti, vlaganje sredstev v novo nihalko na Vogel, izgradnja večnamenske dvorane, nakup izletniškega čolna Bohinj, vložek občine v smučišče Senožeta itd.) in s tem ustvarjala pogoje za razvoj turizma v Bohinju. Skratka, če povzamem, se v letih obstoja občine Bohinj področje turizma ni zanemarjalo, prav nasprotno, ustvarjali so se pogoji za razvoj in rezultati so bili vidni v povečevanju nočitev iz leta v leto. to so dejstva, ki jih, gospa Renata Skrjanec, lahko preverite na občini Bohinj. Ob tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da smo zaradi birokratizma države potrebovali polnih pet let, da se je začela uresničevati ideja o izgradnji vodnega parka, o katerem ste napisali, da ima dve pomanjkljivosti in sicer izvedbeni roki in preveč pogojnikov. Spoštovana avtorica, lahko vam zagotovim, da so izvedbeni roki realni, in da ni tukaj nobenih pogojnikov več, razen tistih, ki so vezani na pridobivanje upravnih dovoljenj. V vsej celoti pa se strinjam z vami, da je hotelsko infrastrukturo povozil čas in da je potrebna svežega kapitala. O tem, da je kapital Že prišel v Bohinj, smo uspeli razbrati v medijih in o imenih lastnikov kapitala ne bom razpravljal, ker je to baje poslovna skrivnost in nam navadnim smrtnikom prepovedana. Tudi prav in v tem delu se strinjam, da v bistvu ni važno, kilo je lastnik, važno je, da bo prišlo do obnove hotelov, ki bodo dvignili kvaliteto hotelske ponudbe v Bohinju in ki bodo nudili novo zaposlovanje domačinov. Meni kot županu takrat iz meni znanih razlogov to ni uspelo in če je bilo potrebno, da zapustim župansko funkcijo in s tem odprem svežemu kapitalu pot v Bohinj, sem danes vesel, da bo to uspelo današnji občinski oblasti. Skratka, spoštovana g. Renata Škrjanc, navedbe, ki ste jih zapisali v svoj članek, ne držijo v celoti in so neke vrste nezaupnica vsem tistim, ki smo osem let odločali o lokalni politiki v Bohinju, zato sem Vam bil dolžan v imenu vseh nekdanjih svetnikov, občinske uprave in tudi župana odgovoriti na vase navedbe. Upam lahko samo, da v prihodnosti ne boste v svojih člankih vedno le črno belo opisovali razmere v Bohinju, ampak boste upoštevali dejstva, ki se lahko vedno preverijo. S spoštovanjem. Franc Kramar KROVSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, ŠKRII I, BRAMAC, TONDACH, CREATON, TUFF11LE, VELUX, FASADNI SISTEMI ESAL IN PRODAJA REZANEGA LESA. MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 ffax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 17. ure. APARTMA -PRIKOLICE Otok Šolta pri Splitu, APARTMAJE v hiši, blizu morja, ODDAM, B 041/596-015 4335 Na otoku krku ODDAM VIKEND (2 apartmaja). B 233 14 89, 040/756-303 4356 Prodam PRIKOLICO v avtokampu Tašalera Premantura. Voda na parceli, privez, pogled na morje. B 041 /620-466 4375 Prodam CAMP PRIKOLICO 390, dobro ohranjeno, B 041 /812-400 4390 Ugodno prodam starejšo BRAKO PRIKOLICO z novejšim platnom in podvozjem. B 031/323-843 4408 ČATEŽ v centru term oddam hišico s treni spalnicami, odlična lokacija. B 041/582-166 4495 ŠMARJEŠKE TOPLICE - Prodamo več apartmajev različne velikosti po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 APARATI STROJI Prodam KLEPARSKO RAVNALNO MIZO Globaljig, I. 93. B 20-19-380 4239 Ugodno prodam MOTORNO ŠKROPILNICO za drevje ali trto. "B 204-18-38 43oa DOM nepremičnine 04/202 33 00 Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj Prodam PLUG obračalni, enobrazdni za traktor TV ali Ferari. B 2591-452 4321 Prodam pletilni STROJ Singer na kartice in mikrovalno pečico, B 5743-741, zvečer « Prodam MOLZNI STROJ Alfa Laval na vrč. _? 041/538-583 4345 Prodam KOSILNICO BCS ali menjam za BIKCA simentalca. B 041/830-417 4347 Prodam malo rabljen PREDSETVENIK Mušič (205). _r 041 /266-284 4350 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Novi Pionir, 26 m3, prodam. Markun, Bašelj 2 TT 031/699-145 4353 MAKLER BLED d.o.4 PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 bled, ljubljanska cesta "), tel.: 5767-600, 041/647-974 Prodam nov AGREGAT Honda E 4000 S 2 HB 1, ugodno. B 533-65-20_4354 Prodam KOSILNICO BCS. "B 252-28-14 PRALNI STROJ Gorenje starejši, brezhiben, prodam. B 041/878-494 4391 Prodam BCS KOSILNICO 127, bencin petrolej, dobro ohranjena, cena po dogovoru. B 533-41-70, od 19. do 21. ure 44to Prodam industrijsko šteparico in Overlok Singer ugodno. B 25 26 590, zvečer 44ia VRTAVKASTI OBRAČALNIK - PAJEK SIP 330 prodam. Zg. Bitnje 18 "B 23-12-391 Prodam PAJKA 4 m, vrtavkasti ZGRABL-JALNIK, SILOKOMBAJN Mengele MB 220. V 041/356-157__4443 Prodam avtomatski SADILEC KROMPIR-JA. Jeglič, Podbrezje 192, B 041/538-538 Prodam HLADILNIK Gorenje, v dobrem stanju, poceni. Štern, UI.1. avgusta 3, Kranj Prodam PAJEK SIP 2 vretan in sadilec kromprija Hmezad. TT 040/661-859 4470 Prodam VGRADNI ŠTEDILNIK GORENJE. 2 x elektrika + 2 plin. B 041/265-650 GARAŽE Oddam GARAŽO za nebotičnikom, cena 6.000 SIT ali po dogovoru. B 202-65-99 KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387__ V najem oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju. B 20-22-569 GR. MATERIAL BUKEV sveža 3-4 m dbeleina po želji, prodam. B 031/542-993 4298 Rabljena, dobro ohranjena MACESNOVA 3 DELNA GARAŽNA VRATA, 275 x 210, pro-gfrn za simbolično ceno. B 231-26-60 Ugodno prodam OPEKO Porolit, deb. 50 mm. _f 041 /838-580 "371 Notranja VRATA LIP Bled z podboji, natur, 4 kom, prodam. B 041/562-892 4402 Prodam PUNTE dol. 225 cm, bankine 50 kom, smrekove plohe 4 m3, strešne letve 100 kom. B 041/526-700 440« 14,5 m2 hrastovega PARKETA 10x10 cm po 600 SIT/m2 in 74 m2 stenske PLUTE 7,5x30 cm po 300 SIT/m2, prodam. B 041/582-166 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222__4253 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 HIŠE PRODAMO V centru Preddvora prodamo POLOVICO HIŠE z lastnim vhodom, 68 m2 dvorišča ali zamenjamo za manjše stanovanje v Kranju. B 031 /449-038 3250 V Kranju v centru mesta prodam starejšo HIŠO z vrtom. V 041/21-99-36. zvečer Tominćeva 2. 4000 Kranj - Stražišče l: 04/2315-600. fax: 04/2315-601 gsm. 040/200-662 iBiafltm POSR€DOVRNJ€, ZASTOPflNJe. PRODAJA KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabno površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, MLAKA starejšo hišo na manjši parceli, 110 m2 uporabne površine, 18 mio SIT, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333,041/333-222 4251 KRANJ - okolica, 320 m2, starost 1 leto, izredna lokacija, parcela 550 m2, cena po dogovoru. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - okolica, 200 m2, starost 2 leti, III. gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ZALOG PRI LJUBLJANI - manjšo vrstno hišo, cca 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazno in takoj vseljivo, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Breg - Drulovka pri Kranju: prodamo stanovanjske hiše In na Primskovem - nove dvojčke. Interda d.o.o.. Tel.: 041/647-257 PODNART, okolica - starejšo stan. hišo, cca 90 m2, potrebno popolne prenove, pare. 774 m2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si STRAŽIŠČE -1/2 stan. tiiše (3 sobno stan.) v pritličju, velika klet, sam. vhod, pred kratkim obnovljena v celoti, opremljena, pare. 500 m2, lep vrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si RADOVLJICA: Gradnikova, atrijska hiša. parcela 520 m2, stanovanje v pritličju in nadstropju, v celoti podkletena, garaža, za zgornje stanovanje pripravljen poseben vhod. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - STRAŽIŠČE, v večstanovanjski hiši prodamo dva obnovljena trosobna stanovanja v izmeri 90 m2, s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 z IBN licenco Tj)A NEPREMIČNINE 4,1, sedaj tudi na internetu tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 PREDDVOR - CENTER, prodamo polovico starejše hiše (3 ss) v fazi obnove. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 _ VODICE, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886. 041 386 930 Preddvor, 18 let stara stan. hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Sp.Besnica-Pešnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja' Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Škofja Loka - smer Kranj, dvo-stanovanjska hiša 210 m2, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelo 1000 m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost, prodamo v dveh delih ali menjamo za stanovanja ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. FR_xST d.0.0. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 e-mail:nepremicnine@hast.si Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoizgrajeno, znotraj nedokončano stan. hišo atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 500 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša na parceli ca 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd. Cena: 34.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Na celotnem območju Gorenjske Šk.Loka-Poljanska dolina, Cerklje, Kovor, Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ, bližina - novejša vrstna krajna hiša, vel. 6,5 x 12 m, parcela 300m2, takoj vselji-va, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRBOJE - stan.hiša vel. 9,2 x 8,3 m, na parceli manjši objekt, parcela 883 m2, ravna in sončna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRA - stan.hiša na parceli 1447 m2, potok na parceli, vseljiva po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠENČUR - novejša nedokončana stan.hiša, vel. 9,5 x 11,5 m, na parceli 900 m2, na dobri lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - starejša stan.hiša delno obnovljena, parcela 715 m2, menjamo tudi za stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - nova nedokončana stan.hiša vel. 10 x 11 m, parcela 541 m2, sončna lokacija, možnost dokupa še dodatne parcele, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Žiganja vas - stan.hiša vel. 9 x 12 m, stara 21 let, parcela 574 m2, lepo urejena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Drulovka - vrstna končna hiša, lepo urejena, podkletena v celoti, parcela 151 m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - na odlični lokaciji hiša v IV. gr.fazi, montažna izvedba, parcela 1.320 m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PREBAČEVO nedokončano hišo na lepi lokaciji, 8,3 x 13,3 m, na parceli 492 m2 z možnostjo dokupa 200 m2 parcele, BREG OB SAVI visokopritlično, nedkončano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, NAKLO enonadstropno hišo (27 let) na parceli cca 500 m2, 110 m2 v etaži + 2 garaži, cena 40 mio SIT, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritiličje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT, PODVIN okolica ugodno prodamo nadomestno gradnjo na manjši parceli, primerno za vikend. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4252 V Živinicah pri Tuzli BIH ugodno prodam novejšo, še nedograjeno HIŠO, 500 m2 parcele in 2 ss 64m2. V 252-30-94 in 031/827-094 4303 Prodam starejšo HIŠO in zraven 3 garaže, lokacija Lesce - Hraše, cena ugodna. B 031/743-208 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA - NOVO: sproščen klepet ob strokovnem vodenju - ob sredah (od 9.4.03), 19.15 - 21.00 ure, vstop možen od 19.15-19.30 ure. ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, B 04/23-12-520 3593 Tečaj angleškega jezika na CD-jih, ugodno prodam. B 041/626-154_3968 Prodam CD -je ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE, po ugodni ceni. "B 041/626-154 Iščem inštruktorja angleščine za 8. razred OŠ, Radovljica-okolica. B 040/887-205 Iščemo študentko/osebo, ki ima izkušnje pri poučevanju angleščine, kranj. B 23-12-520 _«39 MATEMATIKA, FIZIKA priprave za vse šole. ENAČBA-izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 25311-45, 041/564-991 IZGUBLJENO V četrtek, 27.3.03 sem v središču Šenčurja - okolica banke IZGUBIL večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja naprošam, da proti nagradi pokliče: 041 /589-884 KOLESA Prodamo dva KOLESA do 5 let, dva KOLESA od 5 do 10 let in eno KOLO od 10 do 13 let. B 572-02-14 KUPIM Kupim cisterno za vodo. W 041/721-625 4344 Kupim rabljeno VRTAVKASTO BRANO do širine 2 m. B 031/698-018 4364 Kupim nove in rabljene roletne žabice za vodenje gurtne (starejša izvedba) tovarne In-les Ribnica. B 233-15-93 4411 Kupim MOTOKULTIVATOR ali KOSILNICO z možnostjo menjave priključkov. B 040/807-803__4429 Kupim PAJEK na 4 vretena, šir. 3,5 m. V 041/916-180 4434 Kupim zračno suhe smrekove deske 40 mm. B 5958-324, 041 /645-616 446i CEPILEC DRV - SVEDER in DISKASTO KOSILNICO, 2 m, kupim. B! 252-16-26 LOKAL ODDAM ODDAM lep prostor za dobri lokaciji za skladišče ali drugo dejavnost s parkiriščem, ugodno. B 041/754-547 4241 Opremljeno in upeljano trgovino z živili predam drugemu v poslovanje, okolica Bleda. "B 031 /443-271 4325 V najem oddamo opremljeni LOKAL z izložbo, cca 50 m2. Lokal je na odlični lokaciji na ožjemobrobju mesta Kranja, primeren za trgovino, mirno obrt ali pisarne in ima lastno parkirišče, g 041/715-148 ŠKOFJA LOKA ugodno oddam prostor 30 m2 in 100 m2. B 040/531-667 4400 KRANJ Zlato polje LOKAL 28 m2 za trgovsko ali storitveno dejavnost, ODDAM. "B 041 /298-425_*m V industrijski coni Primskovo oddam SKLADIŠČE, 2 x 100 m2. B 041/297-577 KRANJ, Primskovo- v pritličju in nadstropju poslovne prostore, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, bližina - pizzerijo brez odkupa inventarja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _ V Kranju - PRIMSKOVO, na dobri lokaciji, oddamo opremljen POSLOVNI PROSTOR -CVETLIČARNO, 77 m2 in SKLADIŠČE, v obratovanju. B 23-24-304_44w Gostinski lokal v Kranju z gostilno - picerijo in kava barom oddam v najem z odkupom inventarja. 1P 041/787-059 LOKAL PRODAM Industrijska cona Primskovo - nov LOKAL, primeren za vse dejavnosti (trgovina, fitnes, proizvodnja in drugo), 240 m2, ugodno! B 041/297-577_4433 RADOVLJICA, bližina- novejše gostišče v obratovanju vel. 230 m2, z vsem inventarjem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠENČUR Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni v Šenčurju pri Kranju Prostori so primerni za pisarniško, storitveno, trgovsko, obrtno, servisno ali skladiščno dejavnost. Nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: PROTIM Ržišnik & Pere d.o.o., Delavska cesto 24, W, tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25, www.rzisnik-perc.si, e-mail: protim@rzisnik-perc.si KAMNIK - poslovni prostor 120 m2 v poslovnem objektu na odlični lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL v Kranju, Gregorčičeva ulica 6, ODDAM v najem. Informacije: Boštjan Hladnik, Langusova 22, Ljubljana, tel.: 01/2513-654 KRANJ - poslovni prostor 35 ali 25 m2 v pritličju objekta na Planini 3, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOTORNA KOLESA DAELIM VL 125, dobro ohranjen, I. 00, modre barve, dodatna oprema B 041 /723-698 NAJDENO Iščemo lastnika mob.tel.: 041/881-413 OBVESTILA Vljudno VABLJENI NA OGLED RAZSTAVE TAPISERIJ v baru TINKARA v Zgornjih Bitn-jah. OBLAČILA Prodam kompletno fantovsko OBLEKO za 10-12 let, primerno za obhajilo ali birmo B 031/840-203 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKO POSTELJICO 2 VOZIČKA, AVOTOSEDEŽ, NAHRBTNIK za nošenje otroka. _r 041/442-540 4379 Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in AVTOSEDEŽ. *r 040/389-518 OSTALO Prodam KOLESA starih lojtrnikov in kupim otroške plezalne pasove. "B 031/798-183 4337 Prodam ČEBELJE DRUŽINE na 7. satih B 031/360-467 LIGUSTER - lepe sadike za živo mejo, ugodno prodam. B 5318-314, 031/370- 428 4244 Prodam SEMENSKI KROMPIR desire, lan-ski uvoz. B 25-25-879_4297_ ODDAM TRAVO za košnjo. B 041 /996-260, po 19. uri_ 4304 Prodam bela in rdeča VINA. _r 05/3666-075,041/518-171 4323 Prodam dobro DOMAČE NARAVNO RDEČE VINO iz Štajerske, cena 230 SIT. _r 5318-208 4336 Prodam SENO in OTAVO. Selška dolina, B 51-41-005 zvečer 4367 Prodam dvoletne sadike LIGUSTRA in zimzeleni PUŠPAN za živo mejo. "B 031/715-358 4392 Prodam 10 travnatih bal in 1000 kg koruze v zrnju. B 25 22 637_4394 Prodam SENO. "B 580-20-31, Smokuč, Žirovnica 4397 Prodam 3 tone kvalitetnega, nebaliranega sena, prva košnja. B 041/378-798 4403 Prodam uležan hlevski GNOJ in silažne BALE. _f 25-22-569 4417 Prodam dvoredni SADILEC koruze, borove deske in smrekove prizme. Podbrezje 67 4425 Prodam JEDILNI KROMPIR in KROMPIR, primeren za sajenje, sorte desire. Žeje 3, _? 2571-876_4437 Prodam SILAŽNE BALE in SEMENSKI KROMPIR Romano in carlingford. 1T 040/27-27-10_4478 Prodam nekaj SENA in OBRAČALNIK za traktor TV. B 512-18-78 PODARIM Podarim zelo prijazno samico ROTVVEIL-ER. B 5801-617 4357 Podarimo dve leti staro PSIČKO, skupaj s kočo. "B 04/234-3651 POSESTI KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. "B 031/54-88-41 1314 Prodam PARCELO v Britofu (Voge), skupaj z opeko, g 204-23-97 4170 SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 GOLNIK-Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ Parcelo 900 m2 z objektom za nadomestno gradnjo (vsi priključki ter hišna št.) 6 km iz Kranja - smer Preddvor prodamo ali menjamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 POLJANE - okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. POLJANE - okolica, cca 500 m2, sadovnjak, sončna in mirna lokacija, bližina Starega vrha, primerno za vikend, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - Trata, 2200 m2, zazidljiva parcela, v sklopu obrtne cone, možen začetek gradnje spomladi,komunalna infrastruktura. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. BITNJE - stavbna parcela 1.700 m2 ob glavni cesti, primerna za poslovno in stanovanjsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Labore - stavbna parcela za poslovno dejavnost 3786 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GORJE pri BLEDU: stavbno parcelo 412 m2 z lokacijsko dokumentacijo, lokacija s pogledom, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Lahovče pri Brniku prodamo parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše. Interda, d.o.o., tel.: 041/647-257 PRIDELKI Sedaj je pravi čas za sajenje živih mej, kvalitetne sadike domače vzgoje dobite v DREVESNICI TUŠEK, v Vodicah B 01/832-41-8 6 4230 SMLEDNIK - stavbna parcela 600 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, PREDDVOR UGODNO prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, rahlo v bregu in ob cesti, cena 9000 SIT/m2, RETNJE UGODNO delno v bregu prodamo zaz. parcelo 769 m2, dostop urejen, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, SMLEDNIK okolica UGODNO prodamo 800 m2 ravne, zazidljive parcele in 2000 m2 podolgovatega travnika, 10,5 mio SIT, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222_42M PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 4255 PARCELO nezazidljivo ob slovenski obali -Portorož, Izola, Koper, kupim. B 031/743-170, 2323-912__4273 Prodam KMETIJSKO ZEMLJIŠČE 2 ha, NJIVE, TRAVNIK, blizu Golf igrišča Bled, primerno za vzrejo nojev ali konjev ali za sadovnjak. B 5801-915_4328 Prodam dve NJIVI blizu vasi Velesovo. Informacije na mob.041/860-202 4359 Možnost obročnega odplačevanja. Sonja BLED, d.o.o., Jamova 14. BLED GSM: 041 662 127 e-mail: sonja.bled@siol.net Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Bitn-jah (Kranj), ob glavni cesti Kranj - Šk. Loka, 967 m2, izredna lokacija, voda in elektrika na parceli, cena zelo ugodna. B 041/404- 960 _ 4422 6 km iz Kranja prodam lepo, sončno, ZAZIDLJIVO PARCELO, 755 m2 ali menjam za 2 sobno STANOVANJE. B 041/979-837 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. B 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.o.o., Kranjska c 4, Radovljica KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.o.o. Stritarjeva 5, Kiani POZNANSTVA Začnite to pomlad drugače - začnite jo v dvoje. Pokličite AFRODITO - ženitno posredovalnico B 596-12-45, ki vas obenem vabi na ples, v soboto 5. aprila 2003 v hotel TRANSTURIST, Šk. Loka_4378 POMLADNI VETER vabimo Gorenjce, ki želijo spoznaji novo dekle ali gospo, da pokličete klub za stike, tel. 090 54 24 ali 090 54 25 (186 SIT/min). Pokličite od 9 ure dalj. Veselimo se sodelovanja z vami. RAZNO PRODAM Prodam VRTNO FOLIJO VRTEKS. GSM B 041/58-22-40_'_4311 Prodam PESJAK 2 x 2,5 m 20 000 SIT in EL. KOSILNICI, ŠKARJE za živo mejo, po ugodni ceni. Tf 2025-658, 040/884-119 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO in ŽENSKO KOLO Holand. B 202-14-99 «383 Prodam betonske stebre za grozdje. B 25 11 968, 031/850-536_ 4393 Prodam jedilni kot (120x80) in dekliško ob-hajilno obleko. B 031/883-019, 5146-630 Prodam TROSED, raztegljiv in star ČEVL-JARSKI, ŠIVALNI STROJ. B 041/297-577 Prodam ZAJKLO z mladiči, ogromen kaktus agava in 240 I zamrzovalno omaro. B 041/597-933 _ STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje delno opremljeno garsonjero v hiši, 30 m2, 46.500 SIT/mes + varščina, KRANJ okolica oddamo več 2 ss in 3ss stanovanj v hiši. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369-333, 041/333-222_«49 V Žirovnici oddam 2 STANOVANJA (2x60m2) in poslovni prostor, primeren za obrt ali skladišče (70 m2) ali celo hišo. B 5801-141, 041/535-937_«42 ODDAM SOBO s souporabo sanitarij ter dlno uporabo kuhinje, mirnim, poštenim os-ebam. B 513-42-28_«ot_ V najem oddam 3 ss v Hotemažah. B 031/566-786 _■__<_ V Šk. Loki oddam 1 ss, 41 m2, 5. nadstr. B 031/595-329, pop._j|456 STANOVANJE ODDAM - blizu Bleda, svoj vhod, opremljeno, samski ženski. B 041/515-990 BOHINJ - NOMENJ: 70 m2, prostorno 3 ssv 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ: ODDAMO 2SS v ŠORLIJEVEM NASELJU, GARSONJERO, etažo hiše na Jezerskem, ENOSOBNO V BEGUNJAH FRAST nepremičnine 041/ 734 198 KRANJ - bližina zdravstvenega doma, oddamo 2ss, lepo in obnovljeno. 54 m2, v 1. nad., delno opremljeno, najemnina je 300,00 EUR + stroški. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 386 930_ Šk.Loka-Podlubnik: Oddamo v najem 1SS. 38m2, P, vsi priključki, opremljena kuhinja, predplačilo, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661______ Kranj: Planina II - garsonjera 33 m2 z vso opremo, garsonjera v hiši, pred Škofjo Loko - (za poslovne partnerje) nova samostojna hiša z vso opremo, velika garaža, takoj vseljiva, Trboje - celotno hišo primerno za skupine ali delavce, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66» ___ STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosobno stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 222 4248 iS KERN N E P R E M iTnTn E Muislmr lifi 4000 Knmj Tel, 2021-353 1(1X2022-566 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE - TEH! Na različnih lokacijah na Gorenjskem PRODAMO POSLOVNE PROSTORE Mokrica - frodgča NQVA poslovna mm KpKrto • pisarne - 258 m2 v I. nadstropju - ugodna cena • poslovni prostori v pritličju 350 m2, primerni za skladišča, delavnice, trgovino ipd. (bivša menza Gradbinca Kranj) • na nezazidanem zemljišču možna tudi novogradnja po želji kupca Informacije: 041 719 169 (Srečko Koritnik) • poslovni prostori primerni za pisarniško, storitveno, izobraževalno, trgovsko, gostinsko dejavnost... v bivšem IBM izobraževalnem centru Informacije: 041 720 242 (Špela Mokotar) ELO, d.o.o., Gradaška 12a, Ljubljana, tel.: 01-252-70-51, fax: 01-252-70-52 ŠKOFJA LOKA Kupimo dvosobno stanovanje NEPI nepremičnine 041 425-380 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO Trisobno STANOVANJE ali hišo vzamem v najem, B 041/458-843 3936 KRANJ, ŠENČUR: NAJAMEMO HIŠO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST nepremičnine 041 743 198 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4250 Mlad par išče 1 ss ali garsonjero, lahko v hiši, Kranj - bližnja okolica, s sprotnim plačevanjem. B 031 /598-413 4326 Mati, vdova samohranilka s 14 letno hčerko, išče SOBO. Nudim pomoč ostarelim + doplačilo. _? 040/647-513 4355 Zakonca brez otrok, nekadilca najameva mnjše stanovanje-hišo v Kranju. _? 031/262-119___04 Par brez otrok najame 2 ss v Kranju, brez posrednika. "B 031/344-057 STAN. OPREMA Ugodno prodamo dobro ohranjeno KUHINJO z JEDILNIM KOTOM in DNEVNO SOBO ter SEDEŽNO GARNITURO. "B 031/343-188 4222 Poceni prodam rabljeno KUHINJSKO PO-HIŠTVO. Tf 2511-495_437_ Ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE v barvi marelice, hladilnik in pomivalno korito. B 23-11-930 4413 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, cena 10.000 SIT. B 256-58-20 4415 Poceni prodamo starejšo, rabljeno DNEVNO SOBO in KUHINJO z jedilnim kotom. Arh, Mladinska 13, Bled B 041/982-203 SPORT Rabljena KOLESA in ROLERJI - komisijska prodaja. B 204-91-91, popoldan 4296 Ugodno prodam ROLARJE ROCES št.39 in dekliško KOLO calxipso za starost 8 do 10 let. B 25-26-660 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 MISO, s.p. C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 * MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: • ROLETE * ŽALUZIJE* LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA ' TALNIH * STENSKIH in * STROPNIH OBLOG - suhomontažna prenova oken in vrat ■ polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov ■ brušenje in lakiranje vseh ^ vrst parketov f ""V"* ■ montaža in servis novega * *— oz. obstoječega pohištva - NOVO - nudimo vam tudi kvalitetno tesnjenje starih oken TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. B 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1312 Selitve, prevozi, odvozi starega pohištva, prevozi doma in po tujini, posredovanje prevozov, hitro in ugodno. _? 041/35-80-55 Matej, 041/737-245 Tadej, Brce Tadej s.p., J.Platiše 11, Kranj 2697 Izdelujemo in postavljamo lesene vrtne ute, garaže, nadstreške ter vrtne sedežne garniture. Vse po vaših željah in potrebah. B 041/714-781, Šoštarič&Co. d.n.o., Krakovska ul. 26, Šenčur 2715 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, cest in dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije. Izdelava vseh vrst škarp in robnikov. B 031/369-520, 01/8317-285, Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Kanuf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. B 5186-055, 041/765-842, Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane 3114 RODE STROJNI E S T R I H I Sr. vas 107, Šenčur Tel.: 04/25-11-605 041/653-780, 031/653-780 »ode Franc s.p. FASADE in STROJNE OMETE KVALITETNO IZDELUJEM. TS 041/584-227 Damjan Vajdec s.p., Ul. Prvoborca 6, Jesenice 3200 KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, B 031/508-168_3810 ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe C 041/941-067, 04/5958-360 3823 PVC ali ALU okna, vrata, zimski vrtovi. Ugodni kredit. ANCORA, d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana, 01/430-12-53, 041/762-044, wvvw.ancora.si. Zidarstvo in fasaderstvo izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije z materialom ali brez. Zidarstvo in fasaderstvo, Bytyqi Halim.s.p., Glavni trg 14, Kranj, "B 2027-031, 041 /760-614 3828 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi., nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič and Comp., d.o.o., Jelovška 10, Kamnik, 01/839-46-14,041/680-751 4126 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEN V Knauf IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRČAD, POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031 /50-46-4 2 4287 PREVZAMEM VAS ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TALKOVANJE DVORIŠČ, KANAL-IZACIJA-DELAMO HITRO IN POCENI. "B 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 4388 GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Cerklje izvaja vse od temeljev do strehe, omete fasad, notranje omete, predelne stene, kamnite škarpe ter urejanje in tlakovanje. IT 041/589-966 STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, balkon, 2. nadstr., prodam. Cena 9,5 mio SIT. P 040/831-251_• 178 BISTRICA PRI TRŽIČU prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, balkon, sončno - južna stran, lep razgled. Cena 12,5 mio SIT. Inf. na B 041 /845-792 iai RADOVLJICA - CANKARJEVA: 3 ss, 70 m2, odlična lokacija, vredno ogleda. "B 031 /53-98-54, 04/531-48-53_srao TRŽIČ - 4 ss, v centru mesta, 100 m2 + 50 m2 podstrešja, CK (olje), tel., možnost menjave za manjše stanovanje na Bistrici z našim doplačilom. B 031/878-483, do 19. ure ŠKOFJA LOKA-Partizanska, enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Groharjevo naselje, enosobno, 33 m2, ohranjeno, ugodno. BOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA Kamnitnik stari bloki,enosobno stanovanje 34 m2 NEPI nepremičnine 041 425-380_ LESCE, - gars., 20,55 m2, M, pokrit parkirni prostor, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - gars, 28,90 m2, VI.nas., obnovljena in v celoti opremljena, balkon, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE zg. - 2 sobno, 48,80 m2, IV.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO PODE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si TRŽIČ, Bistrica - 3 sobno (predelano v 2+2 z okni), 76,55 m2, III. nad., vredno ogleda, prodamo, možen dokup garaže v triplexu, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2+2 sobno, 89,30 m2, V.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA-Mesto- Atelje, 70 m2, 2. nad., vzhodna mirna lega, balkon in loža, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. LESCE: 49 m2, 1 ss v 2. nadstropju, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED: 32 m2, ohranjeno 1ss v 1. nadstropju, klet, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, 1ss s kabinetom v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, 2ss v 1. nadstropju, vsi priključki, velik balkon, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 38 m2, 1ss v 3. nadstropju, alpski blok, obnovljeno, balkon, klet, CK, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED: 52 m2, 2ss v alpskih blokih, 2. nadstropje, balkon, klet, ohranjeno, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: 50 m2, 2ss v 4. nadstropju, zastekljen balkon, CK. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, balkon, klet, CK. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si ŠKOFJA LOKA: na Partizanski, v Podlub-niku in Groharjevem naselju prodamo takoj vseljiva ENOSOBNA STANOVANJA. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 KRANJ: kupimo enosobno stanovanje z atrijem. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 UGODNOIKRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 loman d.o.o., mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1 ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo garsonjero, 32 m2, kuhinja ločena, z balkonom, nizek blok, v 3. nad./3, cena je 9,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Stražišče, prodamo 2ss, 53 m2, v. I.nad. stanovanjskega bloka, cena po dogovoru. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BLED, alpski bloki, dvoinpolsobno stanovanje, ca 60 m2, nadstrešek za avtomobil! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/,2362890 V PREDDVORU na voljo več novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Nepremičninska družba LOMAN, d.o:o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 _ NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj tel/fa« 2366-670,2366-677 GSM:041 /755-296 E-MALMnepremicnine® siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. ■ I I V. I ■■■ I V< M OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! KRANJ, Planina, prodamo dve garsonjeri, vseljivi takoj. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina, prodamo dvoinpolsobno stanovanje v I.nadstropju! Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 -T- Več dvosobnih stanovanj, kvadratur ca 55 m2 v severnem delu Kranja prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Mlakarjeva ulica, 3 sobno, 74 m2, visoko pritličje, nizek blok, adaptirano ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 NEPREMIČNINE AGENT - Kranj (65-360,2365-361 .Kram_črtsflo.«., Uubinna MEDVODE, stanovanje 43 m2, 2. nadstr., 5 let star nizek blok, balkon, komfortno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 Kranj-Planina II: 3SS, 88 m2, VI. nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/ 755-296, 040/ 204-661 Kranj-Orehek: 2SS, 52m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vseljivo 1. 7. 2003, dve parkirni mesti. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Šk.Loka-Podlubnik: 2SS, 62m2, IX.nad, vsi priključki, nova kuhinja, lepo vzdrževana, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-296, 040/204-661 ' Kranj-mestno jedro: Manjše 2SS, 46m2, I.nad, lasten vhod, obnovljeno, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Tržič-Ravne: 1SS, 33m2, I.nad, vsi priključki, brez balkona, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 I NEPREM IC NINE! i—yy—\rr\ i mike-co.si KoroSka c, 54, Tržit dodv 2026-172 Šenčur - novogradnja: Večja garsonjera 54m2, III. nad, vsi priključki, velik balkon s čudovitim razgledom, mirna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj - Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 KRANJ - atrijsko 3 SS 93 m2, ugodna cena, stanovanje že prazno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - pri avtobusni postaji 3 SS 81 m2, 2. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1,5 SS v 5.nad., pogled na Krvavec, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7.nad., predelano v 2,5 SS, plačljivo z odlogom, 2,5 SS 63 m2 v 8.nad., 2 SS + K 80 m2 priti, z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 1nad. 3 SS 84 m2 in pol mansarde ter drvarnica, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MEDVODE - 2 SS 58 m2, pritličje, starejša večstanovanjska hiša, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 56 m2 v I.nad., zastekljen balkon, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 EST Alltel.: 583-65-00, 041/703-806 KRANJSKA Gora: 1 SS 45 m2 v pritličju, vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BLED, alpski bloki -1,5 SS 52 m2, 2.nad., vsi priključki, možnost nakupa tudi garaže, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Radovljica - 2 SS + K 71,14 m2 v 1. nadstropju hiše, CK, nova okna, nova vrata, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Škofja Loka, Groharjevo naselje - 1 SS 34 m2 v 3.nad./4.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Planina I. prodam GARSONJERO 28 m2, vsi priključki, opremljena, z balkonom, 8,5 mio Sit. B 041 /399-410 4005 ŽELEZNIKI - prodamo 2 ss, 60 m2 v pritličju manjšega bloka, CK, KATV. Samo resni interesenti. "B 510-22-90 4208 KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovljeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 222 4247 m * a » E.® 10 ^. **» * NEPREMIČNINSKO _§? 2 © O? POSLOVANJE •S v a S. J K A — s! 4) 0 H U- a Prodam GARSONJERO v starejši hiši v Tržiču, 24 m2, s souporabo sanitarij, brez kopalnice, obnovljena, cena samo 2,4 mio SIT! "B 041/874-125 4313 MEDVODE - POLOVICO HIŠE v dvojčku, 2 dvosobna STANOVANJA, 58 m2 + 127 m2 klet z dvema garažama in nekaj vrta, prodam. Cena 36 mio SIT. B 031/791-216, 040/550-068 4316 KRANJ - PLANINA I, trosobno STANOVAN-JE, 78 m2, renovirano, zastekljen balkon, prodam brez posrednika, cena 15 mio SIT. O 041/882-415 _ 4319 Prodam 2 ss 65,70 m2, nizki blok, III. nadstr., brez posrednikov, lahko opremljeno. Kličite po 19. uri ali zjutraj do 9. ure B 2326-021,040/795-940 4376 Prodam trisobno ohranjeno STANOVANJE, vseljivo junija 2003. S 040/851-906 4414 I NI l>Hr MIČNINI o., Ljubi]**/. Oujf v« ulicA 12, Kra oi/?ai.iooo NFPRFMICNINi Rt Al r STATI Ugodna ponudba! Planina I, enosobno stanovanje, 45 m2, 11. nad., balkon, priključki, cena 11 mio SIT, prodam. B 23 15 600 , 040/200 662 , 041/774 101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 4420 Prodam 2 ss pri Vodovodnem stolpu, 60 m2. 1T.041/76 5-212 4438 V lescah oddam 2 sobno STANOVANJE. IT 5720-151, po 17. uri 4457 Na Planini II prodam dvoetažno atrijsko 3 SOBNO STANOVANJE, lasten vhod, možnost parkiranja ali opravljanja mirne dejavnosti, obnovljeno, takoj vseljivo. "B 041 /236-078 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Drole Boris,s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. IT 04/50- 50-500 ' 3244 Prodam tri letne GUME s platišči Sava Ef-fecta 175/70 R 13, ugodno, gume skoraj nove. B 202-57-33 . 4197 AVTOPLAŠČI malo rabljeni od 13-16 col do 2500 SIT. "B 031 /542-993 4299 Prodam LETNE GUME Michelin 195/50 R 15. S 255-66-00 4343 Prodam TOVORNO PRIKOLICO tip LPA 230/126, skupna nosilnost 1000 km, dim. 230x130, s ponjavo in carinsko vrvico. B 070/891-218 4445 Prodam 4 letna PLATIŠČA AL VW GOLF, 6 kraka 5 vijakov in letne gume Goodvear 205-55-16. IT 25 211 94, 040/849-541 VOZILO KUPIM Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. B 031/770-833_seso ODKUP KARAMBOLIRANIH IN CELIH VOZIL ter sprejem vozil v posredniško prodajo. Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 A, Kranj, B 2041-168, 041/730-939 4235 Kupim OSEBNO VOZILO od 1.93 naprej, takojšnje gotovinsko plačilo. B 041/787-050 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). B 5134-148, 041/632-577 26 MARK MOBIL d.o.o., Kranj, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. IT 2353-500 in 041/668-283 2682 ODKUP, PRODAJA, PREPISI VOZIL. MEPAX d.o.o. TT 2323-298, 041/773-772 3655 ALFA 75 1.8 J, letnik 1993, dobro ohranjena, ugodno prodam. B 041/645-743 4289 RENAULT MEGANE BREAK RT 1.6 L.99, ABS, klima. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 VW POLO 1.0, letnik 97, rdeče brave, ugodno prodam. Tel.: 041/627-354 VOLKSVVAGEN GOLF L.91 1.3 5V. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 ndomplan družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem l in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO ' na Planini III. v Kranju prodamo enosobno stanovanje v IV. nadstropju, izmere 38,3 m2; Tržiču prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, Kmere 32 m2; Kranju pri Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I. nadstropju, izmere 54,5 m2; Na Planini III. v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno + kabinet stanovanje s hobi sobo v kleti, samostojnim vhodom in dvema atrijema, izmere 94,50 m2; na Planini I. v Kranju prodamo 2*2 kabineta stanovanje v Vi nadstropju, izmere 91 m2: Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno ♦ 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103.7 m2; Kranju na Planini I. prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v nadstropju, izmere 88,6 m2; starem mestnem jedru Krania prodamo starejše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadsstropiu, izmere cca 130 m2 na Planini I v Kranju prodamo obnovljeno garsonjero v XI nadstrop-i, izmere 21 m2; v Škofji Loki prodamo enosobno stanovanje v III nadstropju, v izmeri 33 m2 - nizek blok - klasično ogrevanje: na Planini I. v Kranju prodamo garsonjero v V. nadstropju, 28 m2: na Planini III. v Kranju prodamo garsonjero v II. nadstropju, izmere 33,30 m2 - nizek objekt, v bližini Vodovodnega stolpa v Kranju prodamo trosobno stanovanje pritličju, izmere 74 m2: v Lescah prodamo starejše trosobno stanovanje, potrebno obnove, v II. nadstropju, izmore 75 m2; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: v Šorlijevem naselju v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje I. nadstropju, izmere 63 m2; na Planini I. v Kranju oddamo v najem v celoti opremljeno dvosobno stanovanjevVlI. nadstropju, izmene 55 m2; HIŠE - PRODAMO v Grčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom i urejenim parkirnim prostorom; Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno hišo z 345 m2 bivalne površine m kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša ie prenovljena); v Podbrezjah prodamo visokopntlično hso z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 Nižini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m2. na parceli velikosti 572 m2; v Kranju, v centru mesta, prodamo na lep lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt; Zmincg pri Škofji Loki prodamo visokopntlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli velikosti cca 600 m2; Iz Bleda, 10 km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2; na Kokrici pri Kranju prodamo novozgrajeno hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli velikosti 541 m2; v bližini Nakla prodamo visokopntlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli 500 m2; bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2. na Pnmskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; Brezje nad Tržičem - vas Lese - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2; v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo. tlorisa 13 9 m2 na parceli velikosti 685 m2; na Kokrici pn Kranju prodamo starejšo visokopritlično hišo, tlorisa cca 10 x 8 m. na parceli velikosti 460 m2; na Drulcvki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17x6 m2, na parceli velikosti 182 m2; POSLOVNI PROSTOR - prodamo na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, vil nadstropju, v izmeri 307 m2; v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; lanini III. v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2; Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III nadstropju, v izmeri cca 135 m2, primemo za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur); v Kranjski Gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, Btieri 136 m2; v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2; v Kranju - Zlato polje prodamo postavni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2; v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming); v Kranjski gon prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m2 v pritličju stanovanjsko preskrbovalnega centra; Hrastju pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmen 400 m2, primeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cca 60 m2; Križah pri Tržiču prodamo poslovni prostor (pnmeren za trgovino) v pritličju, amere 64 m2 - parkinšče urejeno; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem v Čirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m2, višine 4 m; v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II. nadstropju; v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere cca 32 m2 -samostojni vhod; na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v naiem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje + etaža) v izmeri cca 150 m2; blizu Kranja oddamo v najem večje parkinšče, na parceli velikosti 60 m2; v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v naiem poslovni prostor izmen cca 40 m2; v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3.30 m); VČirčah pri Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v izmen 50 m2. v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, primeren za trgovino ali pisarno; PARCELA - PRODAMO: v Kranjski gon - Podkoren prodamozazidljno parcelo v izmen 2.500 m.2; na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3000 m2, možnost delitve tudi na manjše; v Bitnjah pri Kranju prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1800 m2; v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; na Planini v Kranju prodamo cca 8.000 m2 zazidljive parcete za poslovno - stanovanjski objekt; v komunalni coni Primskovo - Kranj prodamo zazidljivo parcelo za poslovno dejavnost v izmeri 1.200 m2; Zg Bitniah pn Kranju prodamo zazidljivo parcelo, velikosti 430 m2; VIKEND PRODAMO na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2; na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2, na parceli velikosti 1400 m2; VIKEND PARCELA pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. SEAT CORDOBA 1.6 L.99 4V. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93_______ ŠKODA FAVORIT 135L L.91 5V. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93____ PEUGEOT 306 1.6 L.99 5V klima... Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93___ PEUGEOT 306 1.6 L.96 5V. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 __, Fiat marea 1,6 16v sx, letnik 1996, 181.000 km, srebrne barve, cz, es, radio, servo volan. Cena: 890.000,00. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 1930°. FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001, METALI K SREBRNA, 16.000 km, AIR BAG, DCZ, ES. CENA: 1.690.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR P0®' BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.-04/20 19 308 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632 047 Klemene Vladimir •> /> GANTAR Bratov Piaprotnik 10, 4202 Naklo Tel./Fax: 04/257-60.'>2 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER s?*J AVTOMOBILSKIH ^ BLAŽILCEV^MOMROES CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! CITROEN AX 1.1, LETNIK 1992, BELA BARVA 150.000 km, LEPO OHRANJEN. CENA: 350.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC, MET-ALIK MODER, 90.000km, RADIO Z CD IZMENJEVALCEM, CZ, ES. CENA: 1.290.000,00 SIT. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 FIAT TEMPRA 2.0 4*4 KARAVAN, LETNIK 1993, OPEČNO RDEČ, 43.000 KM, KLIMA, ABS, CZ, ES, TEMNA STEKLA, SERVO VOLAN. CENA: 490.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 lUEPHEMlClUtME Irena J«rell Gode4lć83, 4220 3to«a Loka Tel.! 04 513 75 90 _O.SM: 041 860 938 www.tridanepremicnine-ij.si RENAULT 19 1.8 16V, LETNIK 1995, BELA, 140.000 KM, DCZ, ES, STREŠNO OKNO, SERVO VOLAN, ŠPORTNI SEDEŽI. CENA: 790.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308_ Prodam R 4 letnik 1989. B 041/369-083 THALIA 1.4 RT L.2001, 29.000 km 1.LASTNIK, METALIK RDEČA 1.450.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 MEGANE BREAK 1.9 Dci L.01, KLIMA, 2.500.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA 1.8 authentique L.02, 12 mesecev garancije 3.500.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 MEGANE 1.9 dCi fairway 1.2002, VSA OPREMA ASP Lesce 53 53 450 MEGANE COUPE 1.6 DYNAMIQUE , 1.02 metalik , nov model ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA 1.8 Rt 1.96, ,1.320.000 SIT 1 .lastnik ASP Lesce 53 53 450 MASTER 2.5 dCi , 1.2002, povišan , podaljšan, ABS, bela barva ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA 2.2 dCi GRANDTOUR, L.2002, ZLATA BARVA, PANORAMSKO OKNO, AVT.KLIMA.ALU, XENON ASP Lesce 53 53 450 MAZDA 626 1.8 1.2001, klima, srebrna, garancija 12 mesecev 2.790.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 HONDA ACORD L.92, m.zelena, ohranjen, 620.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 SCENIC 1.6 16v RT alize .12001, klima, 6xairbag, ASP Lesce 53 53 450 ŠAFRANE 2,5 1.97, usnje,1.lastnik,servisna 2.300.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 PASSAT 1.6 GL 1.96, KLIMA, 1.LASTNIK, METAL SIVA 1.100.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 VOLVO 850 GLT L.93 metal zelena , ohranjen ASP Jesenice 58 33 330 LAGUNA 1.8 16V RXT L.99, 1.LASTNIK, AVT. KLIMA, ASP Jesenice 58 33 330 AUDI A4 1.8 ,1.95, avtomatska klima, alu, 1.lastnik, servisna knjiga ASP Lesce 53 53 450 TWINGO 1.2 16V DYNAMQUE L.2002, SERVO,METAL ČRNA, MENJALNIK OUICKSHIFT ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA GRANDTOUR 3.0 INITIALE, 1.01, VSA OPREMA TUDI NAVIGACIJA cena 4.880.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 TVVINGO 1.2 expression , I2002. el.opre-ma.cz, 1.590.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 NISSAN TERRANO L.95, 1 LASTNIK, 1.650.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 MEGANE BREAK 1.6 EXPRESSION L..00, KLIMA, .1 LASTNIK ASP Jesenice 58 33 330 MERCEDES C 200 CDI , L.2000, METAL ČRNA, AVT.KLIMA ASP Lesce 53 53 450 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica * tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-22 2 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-2 2 2, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041 /357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. FIAT BRAVO 1.6 SX L.99, AVT. KLIMA, 1.LASTNIK ASP Lesce 53 53 450 VW TRANSPORTER 1.9 TDI L.96, 1 LASTNIK, 1.250.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 XANTIA 1.8 L.98, KLIMA, 1.LASTNIK 1.590.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 POLO 60 L.96, MODRA 990.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 TVVINGO 1.2 PACK, L.98, 1.LASTNIK ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCI DY-NAMIOUE L.2002, AVT.KLIMA.ALU 17 4.380.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 MEGANE 1.6 AIR L.02, KLIMA, 1.LAST-NIK, 2.615.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 NISSAN ALMERA 1.4 LX L.96,. 1.LASTNIK , 70.000 km 1.020.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 FIAT STILO 1.6 DYNAMIQUE L.2002, 8.500km ;AVT.KLIMA ASP Jesenice 58 33 330 NEPREMIČNINE P5745-444. BLKI) PKKŠKKNON \ :,0 MONDEO 1.8 KARAVAN L.2001 SREBRN, 1 .LASTNIK ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA 2,2 DCI PRIVILEGE L.02, vsa oprema, ASP Lesce 53 53 450 ESPACE 2.2 DCI AUTHENTIOUE, L.02, SREBRN,PRTLJAŽNIK 5.350.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 R 5 I. 95, 128.000 km, 1. lastnik, rdeč, 370.000 SIT. B 031 /542-993 4301 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531 -44-24, 031/322-246, 041/703-839 Prodam DAIHATSU SHARADE I. 90, cena 110.000 SIT, g 031/739-006_4306 Prodam R 19 RTi S TEC, I. 93. Boskan, B 031/558-549 4309 R 4, I. 91, 140.000 km, cena 70.000 SIT. B 031/413-637 4314 TVVINGO 96, metalno temno zelen, ser.kn-jiga, cen. dalj. zaklepanje, elek. stekla. B 040/315-388 4315 HYUNDAI LANTRA GLS 97/1, ohranjen, 90.000 km, klim, lita platišča, cena 990.000 SIT. B 031/689-130 4322 CLIO 1,2 FIDJI, 1.3/98, 80 000 km, metalne barve, 3 vrata, 790 000 SIT, ohranjen. « 51-32-332 4324 Prodam GOLF II, 1.89, lepo ohranjen in karambolirano FORD FIESTO GHIA, 1.93. B 031/605-072 4329 Prodam FORD MONDEO 1.8 16 V karavan, I. 94, AB, elek. paket, 620.000 SIT. B 031/507-442 4332 Prodam FORD FIJESTO 1.1, 1.91, registriran, cena po dogovoru. B 031/743-107 4333 RENAULT 5 CAMPUS, 1.93 in GOLF JXD, 1.91, prodam, S 041/820-119 4351 FIAT UNO 1.0 IE, 1.94, metalno rdeč, 5 V, lepo ohranjen, cena 370 000 SIT. C 031/586-130 4352 Trg Svobode 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.trzic@siol.net, http://agencija-primo.! Prodam GOLF III 1,8 I MAN, 1.96, rdeče barve, 5 V, servo volan, radio, servisna knjiga, klima, 84 000 km, lepo ohranjen, vreden ogleda, cena po dogovoru. B 031/318-177, po 15. uri 4358 ACCENT 1,5 GSI, model 98, 1.97, 121 000 km, kovinsko siv, 3 V, servo volan, 1. lastnik, nekarambbliran, cena 800 000 SIT. •S 031/61-27-56_4360 Prodam POLO 1,4 16 V, 100 KM, 70 000 km, 1.96, cena po dogovoru, S 041/292-625 __4361 Prodam ZX, 1.93, 120 000 km, ohranjen. •S 031/250-682_4353 Prodam HYUNDAI PONY 1300, letnik 1991, registriran do septembra 2003. V 041 /245-813_4370 Prodam CORSO, 1.4/1994, 91 000 km, reg. do 8.4.03, 570 000 SIT. B 041/871-137 _ 4373 R CLIO 1,4 RT letnik 95, kovinsko zelen, 3 vrata, 690 000 SIT. B 031 /307-0 5 7 43bo Prodam TWINGO BASE 98 prva lastnica, servisiran, 890.000 SIT. CT 041/204-294 Ugodno prodamo TVVINGO 1.2 I. 97, THALIA DYN 1.4 16 V, I. 2002, MEGANE 1.9 dCi DYN.CONF. I. 2002, MEGANE COUPE EXP.CONF.1.6 I. 2002, LAGUNA BREAK 1.3 I. 98, LAGUNA GRANDTOUR 1 9 dCi I. 2002, SCENIC 2.0 RT I. 97, SCENIC 1.9 dCi I. 97, SCENIC 1.6 I. 2002, MEGANE BREAK 1.9 dCi I. 2001, FIAT MAREA 1.8 I. 98, VW TRANSPORTER 1.9 FURGON I. 95, TRAFIC FURGON I. 98. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. B 281-5711 ali 281-5712 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 4386 LADA NIVA 1.7 L, 4x4, dodatno opremljena, bela, 73000 km, prodam. B 232-45-90,031/565-905 4406 Prodam GOLF III 1.8 CL, I. 92, 120.000 km, bel, lepo ohranjen. "B 040/894-298 n >*«vrL—www.loka-sp.si L!d®LiSalnepremićnine promet 1 nepremičninami Fajlar Janez s.p. Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547 Prodam R 4, I. 86, 117.000 km, cena po dogovoru. B 031/503-099 4412 ŠKODA FELICIA 1,3 LXi, 1.99, rdeče barve, 20 000 km. B 041 /227-338 4423 Prodam BMW 520, 1.93, 114 000 km, lepo ohranjen. B 23-24-301 ali 041/744- 177 4426 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. "B 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c.34, Kranj 4435 Prodam odlično ohranjen, garažiran, osebni avto FIAT CROMA 2000 ie, I. 1993, 135.000 km, modre barve, prvi lastnik. Cena 450.000 SIT. B 041 /799-381 4440 PASSAT 1.9 TDi, 1.00, karavan, vsa oprema, cena ugodna 2.690.000 oz po dogovoru. B 041/774-286 4447 BMW 316i, 1.93, servisna knjiga, SV, CZ, alu platišča, + zimske gume, cena ugodna 890.000 SIT, g 041/774-286_4448 Terenski avto HONDA CR-V, 1.98, 50.000 km, vsa oprema, kot nov. "B 041/398-574 Prodam SUZUKI MARUTTI 800, registrian marca 2003, I. 93. B 031/731-140 4453 Prodam BMW 316,1.87, potreben manjšega ličarskega popravila, cena zelo ugodna. B 040/640-574 4454 Prodam DAIHATSU APLAUS 1.6 16 V, I. 92, 180.000 km, vlečna kljuka, nove gume, radio, reg. 30.8., ohranjen, cena 250.000 SIT. S 041/378-965 4460 Prodam JUGO I. 87, je neregistriran, cena 20.000 SIT, pripravljen za registracijo. "B 040/307-239 4473 Prodam R5,1.91, reg.celo leto, zelo ohranjen, kot nov. B 031/392-742 VIKENDI PODČETRTEK - HRASTJE: brunarica v treh etažah po 35 m2, opremljena, parcela 1400 m2, vinograd (470 trt), sončna lega, 10 km od Podčetrtka. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si ZAPOSLIM Takoj zaposlimo KUHARJA, NATAKARJA in PICOPEKA, Nudimo redno zaposlitev in dobro plačilo. "B 041/75-11-66 AVTOBIT d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica 3976 Takoj zaposlimo več KV ali PKV PLESKARJEV. S 20-49-630 ali 040/624-078 JR KRANJ d.o.o., Golniška 13, Kranj 4025 Zaposlimo ELEKTROMEHANIKA, STROJNEGA MEHANIKA ALI AVTOELEKTRIČAR-JA. Delovno mesto v Hrastju pri Kranju. Nastop dela možen takoj. B 041/631-795, Jakopič Franc, s.p., Mošnje 6 d, Radovljica Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo senčil, razpisuje 3 prosta delovna mesta: KOMERCIALISTA, DELAVCA V PROIZVODNJI IN DELAVCA NA TERENU. Pisne prošnje pošljite na naslov: Senčila Bled, Pintar Jože s.p., Partizanska 18, 4260 Bled 4113 Imate dovolj prostega časa in ste stari nad 35 let? Če imate tudi avto se javite za dobro plačano delo, kjer ni denarnega vložka. B Marija 041/743-521, Nataša 041/40-22-68, Sprager Nataša,s.p., Kranjska c. 14, Šenčur a,qR Zaposlimo CARINSKEGA DEKLARANTA v poslovalnici Jesenice. Pogoji: 5.stopnja izobrazbe in 2 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu carinskega deklaranta. Pisne ■vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.o.o., Savska cesta 22, Kranj 4219 Zaposlimo osebo s trgovsko, ekonomsko ali tekstilno izobrazbo za delo v tekstilnem salonu v Kranju. 'B 041/754-547, Cakič Goran, s.p., Grintovška ul. 10, Kranj 4240 V začetku maja odpiramo že poznano prenovljeno pizzerijo "JAKA" v Homcu pri Domžalah. Takoj zaposlimo izkušenega KUHARJA PIZZOPEKA in NATAKARJA-ico. Samo resne ponudbe na naslov: Simona Schonlieb - Uršič.s.p., Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno, B 041 /672-776 4242 nepremičnine, d.o.o. Pod PlevBo 42, Šk. loko, fel.: 5I1-04-20,041/425-380 Redno ali honorarno zaposlimo samostojnega PARKETARJA ali MIZARJA za montažo pohištva. "B 041/681-510 MIŠO Bunič s.p., C. St. Žagarja 44, Kranj 4302 Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo. Zagotovljeno uvajanje v delo ter najboljši pogoji za zastopnike in stranke. B 041/634-584, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87 4307 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE 1UEHMMK. d.d. PRODAJALKO zaposlimo v Market GOLICA & TUŠ na Jesenicah. Pogoj: eno leto izkušenj v živilski stroki. Vloge pošljite na: P0LITEX, d.o.o., C. borcev 1, 1235 Radomlje. IŠČEMO ŽENSKO ZA 24 URNO VARSTVO STAREJŠE GOSPE - MOŽNOST NASTANITVE (PO DOGOVORU). DOBRO PLAČILO. B 041/335-070_4312 Iščemo mlado, prijetno dekle za delo v strežbi, redno ali honorarno. B 041/756-367 Jereb Helena s.p., Savije 101, Ljubljana družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka PRODAMO: NOVOGRADNJE; VSELITEV V JUNIJU • ŠENČUR -SAJOVČEVO NASELJE - 2S STANOVANJA OD 47 m2 - 3S STANOVANJA OD 86 m2 - 3S+K VELIKOSTI 90 m2 •ŠKOFJA LOKA - ATELJE -GARSONJERA 41 m2 - 2S STANOVANJE 65,86 m2 - 2S+K VELIKOSTI OD 73 m2 - 3S STANOVANJE -DUPLEXI 00 119 m2 •GORENJA VAS - STANOVANJA IN LOKALI - GARSONJERA 30,5 m2 -2S STANOVANJE 51,5 m2 - POSLOVNI LOKALI VEL. OD 30m2 •LESCE - 2S+K OD 68 m2 NUDIMO VAM MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA POSLOVNEGA PROSTORA V KOMPLEKSU METULJČEK V PODLUBNIKU (LOKALI VELIKOSTI OD 55 m2); CENA 210.000 SIT/m2 IN GARAŽNI BOKS V TRIPLEKS GARAŽAH NA TRATI (ŠKOFJA LOKA). INFORMACIJE PO TELEFONU 04 51 12 600 Zaposlimo več delavcev v proizvodnji plovil na delovnem mestu MIZAR - lokacija Kropa (Gorenjska). Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje in voljo do dela. mi pa ponujamo kreativno in dinamično delo ter stimulativno nagrajevanje. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na kadrovsko službo Adria Event d.o.o.. Zg. Plrnlče 45d, 1215 Medvode ali se oglasite po telefonu 04/530-87-80 Janezu Kališniku (vodja proizvodnje). Iščemo mlado dekle ali žensko srednjih let za samostojno delo v kuhinji, redno. B 041/756-367 Helena Jereb s.p., Savije 101, Ljubljana 4318 Zaradi širitve dejavnosti bomo potrebovali IZKUŠENE VOZNIKE v mednarodnem transportu, potrebna je izobrazba 4. stopnje in vozniški izpit B, C in E kategorije. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje do 15.4.2003 na naslov KOPAČ TRANSPORT, Kopač Edvard s.p., C. na Brdo 53 A, 4000 Kranj 4366 Zaposlimo izučenega MIZARJA z delovnimi izkušnjami. Pohištvo Iskra d.o.o., Barletova c. 3, Medvode, B 01/3611-211, 01/3613- 522 4368 Zaposlimo DELAVCA kovinarske smeri (obdelava, montaža, lahko tudi varjenje), za nedoločen čas, poizkusna doba , zaželjena starost do 30 let. "B 20-41-479, 23-41-740, Vreček Agro d.o.o., M.Vadnova 22, Kranj Zaposlim VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOLI ŠPED d. o.o., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj 4463 Zaposlimo NATAKARICO in KUHARICO. Gostišče Češnar, Slovenska c. 39, Cerklje, tel.: 25-291-30 REGENERACIJA, d.o.o., zaposli: # - SKLADIŠČNIKA Pogoji: izpit za viličarja, končana poklicna izobrazba, vestnost in poštenost pri delu Pisne prošnje v roku 8 dni pošljite na naslov: REGENERACIJA, dno. Alpska 43, 4248 Lesce. Iščemo vestnega DELAVCA za montažo lesenih balkonskih ograj. Možna redna zaposlitev. Mlinar d.o.o., Sp. Bitnje 31, Žabnica, "B 2312-290 ZAPOSLITEV IŠČE Iščeva delo narodno zabavni duo ali trio igra na porokah, obletnicah, ugodno. V 533-1015 __386°_ Nujno iščem delo v gospodinjstvu, pospravljanje, likanje. B 031/437-355 Iščem kakršnokoli delo za računalnikom -skeniranje, obdelava, oblikovanje slik, imam ADSL. g 031/785-777_43^ Išem zaposlitev igranje na zabavah, nudim ozvočenje. B 031/551-753 1« ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustil dragi oče. ded, praded, tast, stric in boter MATIJA ZAVRL Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Predvsem pa zalivala g. župniku za lep obred in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, brat, ata, stari ata, stric, tast in bratranec FRANC KLEMENČIČ iz Srednjega Brda 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc. darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Lojzu Oražmu za pogrebni obred z mašo, pevcem, praporščakom, gasilcem, trobentaču, ge. Anici Dvojmoč za govor pri odprtem grobu. Posebna zahvala sodelavcem Terma, Kladivarja, Mizarstva Jezeršek, LTH, d.o.o., S.P. Jeram Franc, Siajka, d.o.o., VOGT elektronik Blejska Dobrava ter dr. Nadji Šubic za zdravniško pomoč v času njegove bolezni. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI CADEZ Qy^akovost, ki jo kusiš. Vabljeni v naše prodajalne na Gorenjskem: KRANJ: Jezerska c. 3, tel.: 04/201 34 81 Koroška c. 26, tel.: 04/201 34 82 Maistrov trg 3, tel.: 04/201 34 83 Ul. Lojzeta Hrovata 4a, tel.: 04/201 34 86 ŠKOFJA LOKA: Cankarjev trg 1, tel.: 04/201 34 85 JESENICE: C. Cirila Tavčarja 6, tel.: 04/583 34 64 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Bližajo se velikonočni prazniki in z njimi običaji, po katerih na vaši praznični mizi nikakor ne smejo manjkati velikonočne dobrote. Zato se vam v tokratni križanki predstavljamo z našo pestro ponudbo suhomesnatih dobrot Mesarstva Čadež, ki zaznamuje našo praznično prehrano, s katero lahko zadovoljimo se tako izbran okus. Naj omenimo le nekaj izdelkov: suhi svinjski vrat, suha plečka v mrežici, suha šunka, rol-šunka,... Za vse tiste, ki cenite klasične izdelke in domačnost, sta tu klasično sušen svinjski vrat in kmečka šunka, ki temeljita na spoštovanju izkušenj in izročil naših prednikov. Nudimo vam tudi svežo in že pečeno prato, ter čreva za domačo pripravo prate, vsekakor pa tudi domača jajca za pirhe. Kot posebnost naj omenimo, da vam v predprazničnem času nudimo tudi domače jagnječje meso. Vse te dobrote so vam v Mesarstvu Čadež v pred prazničnem času na voljo po še posebej ugodnih cenah. V naših prodajalnah imamo stalo v zalogi tudi več kot sto vrst drugih mesnih izdelkov in vse vrste svežega, domačega, slovenskega mesa, vzrejenega pri okoliških kmetih (od svinjskega, govejega, konjskega ter žrebičjega mesa tja do divjačinskega, kunčjega, piščančje-ga in puranjega mesa). Za konec pa, ker se bližajo topli dnevi, naj vas spomnimo samo še na našo ponudbo izdelkov za žar, po kateri nas zagotovo že poznate, saj je res pestra. Za reševalce NAGRADNE KRIŽANKE MESARSTVA ČADEŽ smo pripravili 6 lepih nagrad: 1. nagrada - bon v vrednosti 7.000,- SIT za nakup velikonočnih dobrot 2. nagrada - bon v vrednosti 5.000,- SIT za nakup velikonočnih dobrot 3. nagrada - bon v vrednosti 3.000,- SIT za nakup velikonočnih dobrot Tri nagrade podeljuje Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 16. aprila 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Izžrebanci nagradne križanke LES3 1. nagrado: 10.000 sit prejme DANIJELA ŠMID, Storžiška 19, Drulovka, Kranj 2. nagrado: 7.000 sit prejme JOŽE SLABE, Smledniška 39, Kranj 3. nagrado: 5.000 sit prejme ANTON MERJASEC, Šibeniška 6, Ljubljana Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: MIRKO FLORJANČIČ, Gorice 33b, Golnik; ALOJZ HOSTNIK, Podvasca 11, Tržič in KATJA MILOŠIČ, Zg. Jezersko 66, Jezersko. ŽIGA KUUN IGRALEC PACINO MIŠLJENJE IGRALEC FURIJAN PREDUJEM SOCVETJE 3 NAŠA PEVKA (VTTA) ITAL. REŽISER (SERGIO) REKA V AMERIKI (SLAPOVI) NEKD. AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS) BABICA SLIKAR AKVARELOV ANET0V ROMAN 34 16 BINE (OBLIKA PISAVE) 23 HUMANIST ROTTER-DAMSKI KANEC (MANJS NASILEN VLADAR 38 NEKD. MINISTER TURNSEK 17 ODŽAGAN DEL DEBLA PETER ČAMI PA 39 SODOBNA PSIHIČNA BOLEZEN 32 NAŠA NEKD SMUČARKA (NATAŠA) GOZDNA -ČISTINA 27 35 GORENJSKI GLAS TURŠKO POKRIVALO KOPASTA VIŠAVA NERESNICA RIMSKA 4 MESOJEDA MOČVIRSKA RASTLINA RAZSTAVNI PROSTOR. VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI DRŽAVNA BLAGAJNA 24 BORIS STREL HRVAŠKA REKA MOŠKO IME, IU GORENJSKI GLAS TELUR CELOTNA VSOTA 29 VULKANSKI IZMEČEK 37 UŠP ČEBELJI PRODUKT ČOLN ZA LOVUENJE TUNOV 13 GORENJSKI GLAS NASELJE JZOD SLOVENSKIH KONJIC ČLOVEKU PODOBNA OPICA GLASBENIK KtINAR IGRALEC GABIN KOHONT IRENA SLED V SNEGU 15 NIKALNICA JUNAK IZ RISANKE 19 42 ANTON ŽABH KAR 43 DEBELA PALICA 18 INOZEMKA 26 GLAVNI ŠTEVNIK VZKLIK NA BIKOBORBI HLOD BOJAN ČOP ROMUNSKI DŽIP 25 SOL TITANOVE KISLINE SLOVNIĆAR AASEN PEVEC YOUNG IGRALEC GIBSON 30 HRVAŠKO MOŠKO IME 21 33 ANTIČNO PREROKOVANJE 28 14 NICK NOLTE BEOTSKI REČNI BOG PISATELJ CANKAR UKIZ VISOŠKE KRONIKE BICIKEL DRUGO IME ZA DUŠIK PIRATKA 40 PESNIK* ŽUPANČIČ LOJZE ROZMAN OSSIP ZADKINE 20 LETOVIŠČE NA SEVERU ITAL. RIVIERE 12 ALFI NIPIČ ČEBELJI SAMEC 22 ANTON NANUT SREDIŠČE MESTA NAŠA PESNICA (MAJDA) 26 GORENJSKI GLAS URADNI ŽIDOVSKI JEZIK REKA V ITALIJI CEUE NAGRADNA KRIŽANKA 2G 3/ STANKO VRAZ MADŽARSKA REKA SEČNJA SLIKAR MESKO 38 10 29 40 KONEC POLOTOKA 2. IN 3. VOKAL IVERNA PLOŠČA 31 20 42 GRŠKO MIT. POD-ZEMLJE 36 43 ELEKTROTEHNIK telekomunikacij išče delo, primerno izobrazbi. Instrukcije, prva-janje anlgeščine. B 20-45-275, Igor 4442 Iščem delo na obletnicah, porokah-ihtsnjr na frajtonarico+midi. "B 25 22 152 ali 031/582-457 446? Iščem delo kot POMIVALKA ali ČISTILKA. B 040/631-410 ŽIVALI RJAVE JARKICE, tik pred nesnostjo, pro-dam. Oman, Zminec 12, B 512-78-78 3832 JAGENČKE, mesnate pasme, prodajamo. Kmetija princ, Hudo 1, (pri Kovorju), T. B 041 /747-623 4055 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, domača krma. Sp.Brnik 5, B 25-22-636 4290 Prodam 2 BIKCA simentalca, stara 10 dni. B 533-31-96 4294 NAPRODAJ JE ŠE NEKAJ PLEMENSKIH PETELINOV. Žabnica 39 B 2311-767 4320 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. B 58-76-090 4334 LJUBITELJU KONJ iz Gorij nudimo jahanje v zameno za nego konja. "B 041 /567-108 Prodam ČEBELJE DRUŽINE na AŽ, 6 in 9 satov. B 5333-914, 041 /948-077 4346 KRAVI SIMENTALKI primerni za dojilje in sedež za traktor, prodam. "B 518-2643 4348 Prodam BIKCA simentalca 200 kg, TELICO 300 kg, primerno za planino. » 514-63-17 4362 Prodam ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo. "B 041/293-312 4396 TELIČKO simentalko staro 7 dni ter drobni KROMPIR prodam. "B 23-11811, 041/378-911 4399 Prodam eno leto staro TELICO od dobre krave in pašno. "B 5949-141_4419 BIKCA čb starega en teden, prodam. B 041/820-487_442i_ TELICO brejo 8 mesecev, TELICO staro 5 mesecev in bika starega 5 mesecev, pro-dam. g 2527-575_4436 Prodam TELICO simentalko v 7 mesecu brejosti. B 250-36-37 4439 Prodam dve leti staro TELICO simentalko, težko 500 kg. B 5721-833 44si Prodam mlado KOZO z dvema mladičema. Rebernik, Strahinj 52 4468 Brejo TELICO po izbiri in TELIČKO 300 kg, prodam. B 514-11-14 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO, krave, teleta. "B 041/650-975 4117 Kupim BIKCA SIMENTALCA ali mesne pasme, starega do 10 dni. B 041/503-623 KUpim BIKCA simentalca, starega do 20 dni. B 259-12-69 4214 Kupim BIKCA 130-250 kg, mesne pasme za nadaljno rejo. B 533-66-88 4295 Kupim bikca simentalca do 14 dni starega. B 031/245-415 4398 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca g 533-88-51_4472 Kupim 10 dni staro čb TELIČKO. B 031/253-521 4492 Kupim mladička NEMŠKEGA OVČARJA, dolgodlakega, do 35 000 SIT, lahko brez rodovnika. B 5742-279 4493 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /ijT_g>=x«Bg> 04i 944 944 U M m mhz Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www.radiotop.net ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. V našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina, ko na tvojem grobu lučka zagori, se v naših srcih solza zablesti! Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata, strica in bratranca STANETA JAMNIKA p.d. Luskovcovega ata iz Virmaš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, so'sedom, sodelavcem podjetja Aquasava Kranj in sodelavcem družbe Perne-Juliana, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ambulanti za nujno medicinsko pomoč in zdravnikom Zdravstvenega doma Škofja Loka ter patronažni službi za pomoč ob njegovi bolezni. Zahvala tudi župniku g. Snoju in domačemu župniku g. Simonu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Dih iz sv. Duha za zapete pesmi. Vsem gasilcem za spremstvo na zadnji poti, trobentaču za zaigrano Tišino in podjetju Hipnos za organizacijo pogreba. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Še preden se je razcvetelo prvo pomladansko cvetje, ki ga je tako težko pričakoval, je ugasnilo življenje našega brata, strica in svaka FRANCA SAJOVICA p.d. Modrovega Franceljna iz Predoselj št. 10 Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, še posebej g. župniku Janezu Kokalju in dr. Tatjani Primožič, ki sta mu vlivala upanje v trenutkih nemoči in lajšala duševne in telesne bolečine. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, darove za sv. maše, cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Besede zahvale izrekamo g. župniku Romanu Kavčiču za darovano sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem okteta Klas iz Predoselj za občutno petje v cerkvi in ob odprtem grobu, g. Alojzu Sajovicu za izbrane besede slovesa, nosačem, praporščakom, g. Jermanu in pogrebni službi Navček. Vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin ali mu poklonili lepo misel, še enkrat lepa hvala. VSI, KI ZA NJIM ŽALUJEMO Predoslje, Orehovlje, Kranj, Ljubljana, marec 2003 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča ANGELCA LUŽOVEC p.d. Povonekova mama, u Poženika pri Cerkljah, roj. Sersen Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njeni zadnji poti. Posebna zahvala ZD Cerklje dr Beleharju in osebju, patronažni sestri Silvi Jenko, Infekcijski kirurški bolnišnici Ljubljana. Bolnišnici Sežana, sodelavcem Agroprometa Cerklje Intec TIV, d.o.o., Kranj, kolektivu Sat Control Poženik, Kratochvvill, d o o Ljubljana za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala g župniku Gradišku za lep pogrebni obred, pevcem Zupan ml. za zapete pesmi ob slovesu zahvala pogrebniku Franciju Jeriču za dobro opravljeno delo, Praznikovim ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, zahvala praporščakoma Društva upokojencev in Zveze društev invalidov Slovenije, zahvala zvonarjem, nosilcu lanterne g. Ivanu Porovnetu, molilcem rožnega venca, Francu Bolki za izobešanje žalne zastave in nosačem. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Rajko, hčerka Vandaz družino, sin Franci z družino, sin Lojze s hčerko Tjaso Poženik, 29. marca 2003 _ ZAHVALA Spet pomlad na tvoj vrt je prišla in čakala je, da prideš ti, sedla je na rosna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Ob boleči izgubi sestre VIDE KREK iz Selc se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala sosedom in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Brat Božo Selca, 25. marca 2003 ZAHVALA Ob izgubi naše skromne mame, babice in prababice JULIJANE PILČIK se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so se s cvetjem in svečami poslovili od nje. Hvala Ireninemu svaku Ivanu, sosedom iz Lenarta nad Lušo, Frankovega naselja in vsem sodelavkam iz Zdravstvenega doma. Hvala tudi družini Humer, Šubic, Petrinim in Markovim prijateljem in sodelavcem in vsem ostalim, ki ste se v takem številu še zadnjič poslovili od naše drage mame. Zahvala pa tudi gospodu župniku Janezu Zupancu, pevcem za zapete pesmi in Loški komunalni za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala. Hči Irena Terkaj z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage SONJE VLAŠIČ 30. 1. 1967 - 9. 3.2003 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh bili v oporo, nam pomagali, ustno in pisno izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala kolektivu Pošte Slovenija PE KRANJ, gospodu Miranu Čehovinu za poslovilni govor, Vojku Zidarju za lepo prebrano pesem in gospodu župniku Janezu Avseniku za opravljen obred. Sin Luka, oče Mirko, mami Ivanka in sestra Mira z družino Rateče-PIanica, 4. aprila 2003 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mati, stara mama, prababica in teta MARIJA ŠEMROV z Zg. Jezerskega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Anici Jakopič za lep poslovilni govor, pogrebcem ter pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJENI Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami ne več v šumenju voda niti vej ni te nikjer več, kjer bila si prej V SPOMIN 3. aprila 2003 je minilo leto, odkar nas je zapustila naša draga ANICA TRILLER Hvala vsem, ki seje spominjate. VSI NJENI ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA ^^^^ od -1 °C od -3 °C od -1 °C do 6 °C do 10 °C do 5 °C Padavine bodo danes ponehale, čez dan se bo od zahoda počasi zjasnilo. Hladno bo. V soboto in nedeljo bo povečini jasno, le v noči na nedeljo bo nekaj več oblačnosti. Takrat so prehodno možne tudi manjše padavine. Z rapanjem prepričal žirijo Dijak ekonomske gimnazije Nejc Košnik se je odlično odrezal na frankofonskem tekmovanju. Kranj - "Pred nastopom sem imel grozno tremo. Zelo sem bil živčen, še posebno, ker nisem vedel, kako bodo sprejeli mojo točko, ki se je precej razlikovala od drugih. Toda potem bi kar ostal na odru," je svojo rapersko izkušnjo pred publiko opisal dijak drugega letnika ekonomske gimnazije Nejc Košnik. Nič posebnega, boste verjetno pomislili, marsikdo se med šolanjem sooči tudi z nastopanjem na odru. Nejčeva izkušnja pa le ni bila tako "običajna" - celotno točko je namreč izvedel v francoščini. Za učenje francoskega jezika ga združil v nastop, s katerim se je je pred tremi leti navdušila ses- predstavil na frankofonskem dne- trična. Tako je tudi sam poskusil, vu v Celju. In navdušil žirijo, tako in kot pravi, mu je francoščina daje postal eden izmed štirih na- enostavno všeč. Všeč pa mu je grajencev, ki bodo julija potovali tudi glasbena zvrst rap in oboje je v Francijo, kjer se bodo zbrali vsi, ki imajo radi francoščino, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz drugih evropskih držav. Nagrado sta mu pomagali prislužiti še dve plesalki, Vesna Urek in Miša Ferjan, ki sta sestavili koreografijo na njegovo skladbo. "Vse skupaj je bilo bolj za 'foro', nismo pričakovali, da bi lahko osvojili nagrado. V Celje smo se odpravili z namenom, da sodelujemo, ne, da zmagamo," je bil skromen Nejc Košnik. Da se je sploh odločil za nastop, ima precej zaslug tudi nova učiteljica Corrine Savignon, ki pomaga pri učenju francoščine na gimnaziji in ekonomski šoli. "Zaradi nje se je precej povečalo zanimanje za francoščino, dvignila je kakovost pouka," je razložila profesorica francoščine na ekonomski gimnaziji Helena Jošt. Pri njej je Nejc dobil zgoščenke s francoskim rapom. "Glasbo in besedila sem si po posluhu zapomnil že skozi poslušanje, vendar ko sem se odločit, da bom s tem nastopil na frankofonskem dnevu, sem moral popraviti izgovorjavo določenih besed." Vendar kaj veliko priprav tudi ni bilo, saj sta imela na voljo zgolj dva tedna. "Francoščina je tež- Dokumentarni film o Bohinju Bohinjska Bistrica - V Domu Joža Ažmana so premierno predstavili dokumentarni film z naslovom Bohinjska manifesta, ki je bil posnet v Bohinju in bohinjskih planinah. Režiser in scenarist filma je Marjan Fran-kovič, direktor fotografije in snemalec Aleš Belak, mojster zvokovne obdelave Igor Laloš, film pa je bil posnet v uredništvu kulturnodokumentarnih oddaj Televizije Slovenija. Bohinjska manifesta je 51-mi-nutni dokumentarni film, v katerem osnovna pripoved prikazuje dvojnost: med naravo in civilizacijo, med prvobitnim in zunanjim ter med tistim, kar želimo, in tistim, česar nočemo ne videti ne slišati. Film se razlikuje od dosedanjih filmov o Bohinju in bohinjskih ljudeh, v njem je prisotno prepletanje bohinjske idile, tradicije in body arta, prav prizori slednjega so na čase neprijetni, vulgarni in pri gledalcu vzbudijo nerazumevanje in odpor. Režiser Frankovič je o svojem dokumentarnem filmu dejal, da skuša s tra- Po premieri filma Bohinjska manifesta, dicionalnimi narativnimi in dra- misli, da vse svoie (t maturškimi postopki prikazati kontrast tradicije pridelave hrane in sodobne, nikoli dovolj utemeljene trende v razvoju sveta in umetnosti. Osrednja tema je plan-šarstvo (sirarstvo) v Bohinjskem Kotu, ki jo je režiser prepletel z 'ementi pohodništva. "Osnovni filma lahko zaokrožim v e motiv vetja) nosimo s sabo, za to naj bi šlo tudi pri pohodništvu, za katerega ljudje mislimo, da bomo z odhodom v idilične hribe začasno pobegnili vsem težavam, kar se največkrat izkaže kot iluzija," je pojasnil Frankovič. Maja bo film predvajala tudi Televizija Slovenija. Renata Škrjanc, foto: R.Š- LPOioi Igre štirih itevllk mu Izžrebane 03.04.2003 12:00 02.04.2003 12:00 01.04.2003 12:00 številke * h?.,9.?..4i ' *4S8B 3.989.870 sit pRI NAA POALDiAHO & n7 % mu A RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si E-posla: .SI (iOUtimi tttfttttt spletna stran: http://www.radio-kranj NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM^ ka, vendar gre skozi glasbo lažje, učenje naredi bolj zanimivo," je ob tem še povedal Nejc Košnik. Med več kot sto tekmo- Cesta proti Strahinju odprta Naklo - Konec marca so na obnovljeni cesti med naseljema Naklo in Strahinj položili grobi asfalt, tako da je tam spet možen promet. Kot je povedal Ivan Fic iz Občine Naklo, so prej zgradili 1700 metrov primarne kanalizacije od podvoza pri Cegelnici do Strahinja. Obenem so obnovili vaški, vodovod in položili nove cevi javnega vodovoda. Obe naložbi bosta občino stali približno 100 milijonov SIT. Sredi aprila bo končana tudi izgradnja 1350 m dolgega kraka kanalizacije od Strahinja do Spodnjih Dupelj. Ko bo narejen preizkus glavnega kanala, bo možna izdelava okrog 40 priključkov za hiše v Strahinju. S tem bodo letošnja dela na tem območju končana. Prihodnje leto načrtujejo izgradnjo kanalizacije od Spodnjih do Zgornjih Dupelj in sekundarnega omrežja v Strahinju. Do te vasi bodo ob potoku Dupeljščica zgradili še 300 metrov pločnika in na razširjeno cestišče položili še fino asfaltno prevleko. Stojan Saje Danes so izšle Bohinjske novice Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj in Sotočje Brezplačno za občanke in občane občine Medvode valci - sodelovalo je 17 šol - je očitno žirijo prepričal prav s svojim izvirnim pristopom, doslej namreč kaj podobnega še nihče ni poskusil. "Večina pripravi kakšno igrico ali pevsko točko, rapal pa sem samo jaz," je pojasnil. Na ekonomski šoli se dijaki s francoščino srečujejo že sedmo leto. Pred štirimi leti sojo uvrstili v redni pouk, letos bo tako prvič tudi na maturi, že prej pa so se imeli dijaki možnost učiti tega jezika na krožku. "Francoščino na naši šoli poučujemo kot drug tuj jezik, pri čemer dijaki lahko izbirajo med francoščino in nemščino," je pojasnila Helena Jošt. Opažajo, da je zanimanje iz leta v leto večje. Helena Jošt to pripisuje temu, da dijaki očitno gledajo v prihodnost, da jim bo ta jezik lahko koristil, ko bomo vstopili v Evropsko unijo. "V prete- klih letih je bil bolj odrinjen na obrobje, glavna ovira je bila, da ga je bilo zelo malo mogoče uporabljati v praksi." Njegova glavna privlačnost pa verjetno še vedno ostaja tisti čar francoskih besed, ki ga nihče ne zna točno opisati, ko mora odgovarjati na vprašanje, kaj je tako zanimivega pri francoščini. Prav zato so se ga dijaki ekonomske šole pripravljeni učiti tudi v nič kaj primernih prostorih. "Zaradi splošne prostorske stiske na šoli smo pouk francoščine morali organizirati v kleti, kjer je bilo prej zaklonišče," je opozorila Helena Jošt. Nagrada, ki jo je osvojil njihov dijak, je veliko priznanje za njihovo delo in vzpodbudo za v prihodnje, pomeni pa še večjo obvezo, meni Joštova. Mateja Rant, foto: Tina Doki Jutri čiščenje Medvod Medvode - Glavne čistilne akcije v občini Medvode bodo jutri, v soboto, 5. aprila. Tako so se odločili v Turistični zvezi Medvode in hkrati pozvali društva in krajevne skupnosti, da se odločijo zanje kot prejšnja leta. Če bo vreme slabo, bodo akcije prihodnjo soboto. V krajevni skupnosti Medvode pa je bila akcija že minulo soboto. Vodil jo je predsednik krajevne skupnosti Medvode Matevž. Jekler, v njej pa je so- delovalo 25 občanov. Po končani akciji je predsednik Jekler v sen -povedal, da so nabrali precej predvsem polivinilastih odpadkov, oa v je smeti vendarle iz leta v leto manj. "Kaže, da so k temu pnpomj^ tudi vsakoletne čistilne akcije in prepričanje, da imamo veni en prostor, v katerem živimo." A.Z.