Urednlllva . apravti Llobljana, Kopitarjeva t. lelcloO 4001-4004
Ueiečaa naročnin« It iti, u Inozemstvo JlJO Ui.
Cek. rnS LlaMJoo« 10.650 ta naročnino la III.M4 u laierai«
Zastopstvo sa oglas« Is Italija la inozemstva Imai UPI b. A. Milano
iWENEC
PKCKMBhK UM;
30
ČETRTEK
flsssserordentliche Harfe der Kampfe im Osten
Sowjetangriff auch im Abschnitt Korosten - Von 26 schweren USA-Bombern 22 zum Absturz gebracht - Seegefechte im Gebiet der Biscaya
Aus dem Fiihrerhaupt(|uartier, 20. Doz. DNB. Das Oberkommando der ,Wehrmncht gibt bekannt:
Nordlich Kirovvogrnd nnbmen unsere Truppen trot/, ziihen feindlichcn W'iderstandes mehrere Orlschaflen im Sturm und zersehlugen Bereitstellun-g<n der Sovvjels in iiberrasehenden Vorstoss.
Im Rnum von Schitomir ver-stiirkte der Feind seine Angriffe. In schvveren Kiimpfen wurden seine An-gi iffsspilzen siidostlich Schitomir aufgefangen. Weiter niirdlich scheiterten alle sovvjetischen Angriffe.
Insgesamt w urden 41 feindliehe Panzer abgeschossen.
Die Sovvjets traten gestern nach starker Artillerievorbereitung und mit znhlreichen Panzcrn aucli im Abschnitt von Korosten zuin Angriff un. Er-bitterte Kiimpfe sind im Gnnge.
Bei W i t e b s k vvurden vveiterhin alle Durchbruchsversuehe des Feindes \ereitelt. Sofort angcsetzte Gegenstiisse vvarfen die Bolsrhevvisten an einigen Einbruchsstelien nach harten Kiimpfen zuriick.
In S ii d i t u 1 i c n verliet der Tag bis auf einen erfolglosen feindiichen Angriff nordlich Venofro ruhig.
A m vergangenen Tnge stiessen 26
schvvere nordamcriknnische Bomber unter Jagdseliulz in den oberita-1 i c n i s c h e n Rnum vor. 20 Bomber vvurden in Luftkiimpfen, zvvei vvcitore durch Flakartillerie der Luftvvatfe zum Absturz gebracht. Vier deutsche Jagd-flugzeuge gingen verloren. Ilire Flug-zeugfiihrer kountcn sich jcdocli durch Fallschirmabsprung retten.
An der italienischen West-kiiste vvurden zvvei nordamerikanisehe Jagdriugzeuge vernichtet.
In den Morgenstunden des 28. Dez. versuehten die Briten ein Kommando-unternehmen gegen die Kannlinscl Sere q. Ks seheiterte bereits in den dichten Minenfeldern der Kiiste, iu de-nen der Feind bei scincin ciligen Riick-zug Tote zuriiekliess.
Im Seegebiet der B i s c a v a fanden von 27. bis 29. Dezember Getechte zvvi-schen deutschcn Zerstorer und Torpe-dobooten und euglisehen ieichten See-streitkriiHon statt. Die eigene und feindliehe Luftvvaffc griff laufend in die Operationen ein. Im Verlaufe der harten Kiimpfe entstanden auf beiden Seiten Beschadignngen.
In der vergangenen Nacht fiihrten einige britisehe Flugzeuge Stiirnngrif-fe aul vvestdeutsches Gebiet durch.
Izredno srditi boji na vzhodu
Sovjetski napad tudi v korostenskem odseku - Od 26 težkih USA bombnikov 22 sestreljenih - Pomorski boji pri Biscayi
Splošni evropski vojni položaj
Berlin. 28. dec. DNB. O splošnem evropskem vojne m položaju piše danes vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallens-leben:
Dočim najdemo v nemških vojaških krogili mirno gotovost in poudarjeno ma-lobesednost, pa tembolj v/.bujujo pozornost glasovi iz sovražnega tabora, ki si nasprotujejo glede sedanjega položaja in glede bodočega razvoja na bojiščih. Sovražniki so zaskrbljeni in skušajo to svojo skrb skriti za navideznimi poročili o uspehih. To velja enako za zimsko bitko, ki se je ' priiVla na vzhodu kol za vprašanje ustanovitve resničnega drugega bojišča, vprašanje, o čigar aktualnosti so na nemški strani prepričani. Nemška poveljstvo so povsod pripravljena, da spuste v tek veliki protiinvazijski stroj, ki čaka ob vsej evropski obali na sprejem Angloamerikancev. Inšpekcijsko potovanje feldmaršala Rommela na eventualne točko bodočega vdora in najnovejša uradna objava o tem posetu sta dovolj pojasnili, da je na nemški strani vse gotovo, lo se pravi, da potrebuje nemški obrambni in protinapadalni aparat le še pritiska na gumb. Sovražnik ne sme zamuditi, lo je splošno mnenje nemške vojske, kajti sicer bi 6e kmalu znašel pred položajem, ki bi ga bilo še težje obvladali kot sedaj, ko je sovjetska zimska ofenziva navezana na nujno razbremenitev. Istočasna izvedba obeh podjetij je po nemškem mnenju za sovražnika nujna. To je bil tudi brez dvoma bistveni vojaški zaključek konference v Teheranu. Tudi vse. kar sovražnik tozadevno izjavlja in kar je medlem storil, jasno kaže, da bo treba pač izvesti poskus, seveda s pomočjo odvrnitve pozornosti od resničnega kasnejšega vdor-nega težišča. Ali bodo vdor resnično tvegali? Ker so na nemški strani tozadevno izvršene vse priprave, zanima odgovor na to vprašanje nemški generalni štab lo v toliko, ker bi s pričetkom takega sovražnega podjetja prišel čas za razvitje onih nemških sil, ki se doslej nahajajo v zaledju. V tej zvezi postane zanimiv tudi Rooseveltov božični govor, zlasti dejstvo, da so Angleži, ki bolje poznajo nevarnosti vdora, prepustili vrhovno poveljstvo nameravanega »kombiniranega napada«, torej druge fronte,
in s lem tudi vso odgovornost za morebitni poraz, Anierikancem. Imenovanje generala Eisenhovverja za šefa vdora je zaradi tega enako pomembno kot dejstvo, da je postal general Spaatz, zopet nikak Anglež temveč Ainerikanec, nekak vrhovni poveljnik vdornega letalstva. Londonska poveljstva si torej iz previdnosti že vnaprej umivajo roke. Oba Ame-rikanca pa bosta morala končno odgovarjati za to, o čemer je Roosevelt dejal, da bo prineslo zaveznikom visoke izgube. »Nikaka prijetna pot ne vodi k zmagi in konec še davno ni na vidiku.c Ta Rooseveltov stavek nemški vojaški krogi močno podčrtujejo. V teh krogih gredo celo lako daleč, da glede na poznanje nemškega potencijala in nemške ofenzivne energije ter po pretehtanju angloameriških in sovjetskih možnosti označujejo to izjavo ameriškega predsednika kot optimizem, ki se bo kmalu iztrezifil.	•
Položaj na vzhodu so vsekakor ni tako razvil, kot jo bilo predvideno v načrtu nasprotnikov. Uporaba zimskih rezerv, naj bi to dokončala, kar ni uspelo prejšnjim množičnim naporom in žrtvam, ni prinesla končnega uspeha. Trenutno lahko opažamo v bojih celo lahko popuslitev napetosti. Vendar na nemški strani računajo z nadaljnjim oja-čenjetn sovjetskega navala na nemške postojanke in smatrajo sedanje zimske boje le za predigro.
Toda prej kot slej tokrat boj na vzhodu ni več nikaka enostranska boljševiška zadeva. Obdobje borbe za inicijativo se je zamenjalo z obdobjem borbe za ohranitev pobude. Vzhodno od Žilomira skuša Vatutin dati nemškemu maršalu von Mannsteinu šah-mat z boka. Ne sme mu pa uspeli, ker Sovjeli ne streme tu le v smeri avtomobilske ceste Kijev-Zitomir, temveč tudi proti severozahodu in jugovzhodu. Odkrita so bila nova boljševiška zbirališča. Tu bo prišlo torej še do težkih in najtežjih bojev. Nemci so nanje pripravljeni. Drugo težišče sovjetske ofenzive leži pri Vitebsku. Zanimivo je, da se v razliko od prejšnjih let. tudi tu vrše nemški protinapadi, čeprav je bilo videti, kot da je to področje popolnoma ofenzivna domena boljševikov.
Fiihrerjev gin vni stan, 29. decembra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil juvlja:
Severno od Kirovega gradu so zavzele naše čete navzlic žilavemu odporu sovražnika več krajev v naskoku ter razbile s presenetljivim sunkom pri-prnvljulue sovjetske postojanke.
V	prostoru pri Žitomiru je sovražnik ojučil svoje napade. V težkih borbah so bili njegovi napadalni klini jugovzhodno od 2itnmiru prestreženi. Dalje proli severu so šc izjalovili vsi sovjetski napadi.
Skupno jc bilo zbitili 41 sovražnih oklepnikov.
Sovjeti so nastopili včeraj po močni topniški pripravi s številnimi oklepniki tudi na odseku pri Korosten u k nupudu. Srdite borbe so v teku.
Pri Vitebsku so se izjalovili vsi nadaljnji sovražni prodorni poskusi. Takoj začeti prolisunki so vrgli boljševike na nekaterih vdornih mestih po trdih bojih nazaj.
V	južni Italiji je potekel dan, razen brezuspešnega sovražnikovega liupndu severno ud Venafra, mirno.
V	minulem dnevu je prodrlo 26 težkih severnoameriških bombnikov pod lovsko zaščito v severnoitalijatisk i prostor. 20 bombnikov je bilo sestreljenih v letalskih borbah, dva ua- | daljnjn pa od protiletalskega topništva zračnega orožja. Štiri nemška lovska letala so bila izgubljena. Vodje letal pa so se lahko rešili s padali.
Ob italijanski zahodni obali sta bili uničeni dve severnoameriški lovski letali.
V	jutranjih urah 28. decembra so poskusili Britanci komnudsko podjetje l>roti rokavskemu otoku Sercij. l/.ja-
I lovilo se je že v gostih minskih poljih ' obale, na kateri je sovražnik pri svo-> jem hitrem umiku imel mrtve.
Nu morskem področju Biscnye so bili od 27. do 29. decembra boji med nemškimi rušilci iu lorpediiimi čolni ter angleškimi lahkimi pomorskimi bojni' mi silami. I.uslno in sovražnikovo zračno orožje je stalno posegalo v boje. V teku trdih bojev so nastale ua obeh straneh poškodbe.
V	minuli noči je nekaj angleških letal izvršilo molilne polete nu zahodno nemško ozemlje.
»Nemci se bore fanatično«
Ženeva, 28. dec. T. »Exchunge-poroču iz glavnega stana generalu Ale-\andra o bojih na italijanskem bojišču. Neki podpolkovnik osme armade opisuje zagrizen obrambni boj nemških čet v bilki zu Ortono.
Ta podpolkovnik poroča med drugim: »Večinoma so to zelo mladi ljudje. Borijo se s fanatično zagrizenostjo do zadnjega moža in do zadnje kroglo. Ce jim poide strelivo, potem se branijo z golo pestjo, pograbijo za bajonete ali pu se poslužujejo puškinih kopit in mečejo strešno opeko ali kamenje. Do blaznosti gre ta borbena odločnost teli vojakov. To so dobili od nurodnega socializma in ne poznajo besede kapitulacija.« Britanski častnik pripoveduje nadalje, da ne ka/o nemške branilce zametavaU že zavoljo izgub, ki jih zu-dajajo kanadskim četam. Z žrtvovanjem svojih lastnih življenj vedno znova spuščajo v /rak zaklonišča Kanadčanov, ki so jih ti ravnokar očistili razstreliv. Ker je general Alexander brez dvoma bral to poročilo, kaže, da jc brituuski vrhovni poveljnik osme
armade spoznal, da so vsa slepila o popuščanju nemške bojne morale ničova. I o, kur je doživel britanski podpolkovnik lin italijanskem bojišču, morejo potrditi tudi Sovjeti. ludi nn vzhodnem bojišču se bore nemški vojaki, ki tvorijo zid proti boljševizmu, z. isto odločeno zagrizenostjo in brezpogojno pripravljenostjo nu žrtve. Polni so odločne volje in trdnega zuupanja v zmago.
Doživetja britanskega častnika pa bodo mordii podobna onim Roosevelt« in Churchilla, če se bosta drznila uresničiti invazijo, o kateri sovražna propaganda zopet toliko govori in piše. Potem bodo anglonmeriške čete zopet stale nasproti »od narodnega socializma obsedenim vojakom, ki ne poznajo besede kapitulacija«. Nemške čete kar gore, du bodo pripravile Angloumer kancem dostojen sprejem v Evropi. Zu temi bojevitimi vojaki p« stoji kot jeklo trdna domovina, ki je pripravljena z isto voljo požrtvovalnosti do zadnjega nadaljevati boj za svoj obstanek.
Strašna usoda poljskih izgnancev
Zopet krvavi porazi Titovih tolp
Berlin, 29. dec. T. Razbijanje komunističnih tolp v severnovzhodni Bosni načrtno napreduje. Po dosedanjih poročilih je imel sovražnik samo v zadnjih treh dneh 589 mrtvih in 442 ujetnikov. Poleg tega so bili zaplenjeni 4 metalci min, 5 strojnic ter mnogo streliva in oskrbovalnega materijala. Znano rudniško mesto Varcš je bilo osvobojeno.
V vzhodni Bosni so imele tolpe tudi v obeh dneh pred Božičem enako občutne izgube. Znašale so 388 naštetih mrtvih in 295 ujetih. Mnogi člani tolp, ki so bili zaradi komunističnega vodstva zelo razočarani, so prebežali k Nemcem. Poleg tega so izgubili tolovaji 11 strojnic, 2 težka metalca min, 1 protitankovski top in 300 pušk.
Čistilni nastopi na hrvaškem ozemlju južno od Kolpe, kjer je bilo zgrajeno glavno oskrbovalno področje, so se uspešno končali. V nepreglednem gozdnem in gorskem ozemlju so se odlikovale poleg nemških čet tudi hrvaške edinice in domači samozaščiteni oddelki. Naštetih jc bilo 882 mrtvih tolovajev, 191 pa jih je bilo ujetih.
Po izpovedih številnih prisilnih mobi-Iiziranccv znaša število število težko ra-
njenih tolovajev več sto. Bogat plen obsega 47 strojnic, 3 topove, 2 metalca min, protitankovsko orožje, nešteto drugega vojnega gradiva ter več municijskih skladišč. Poleg tega je bilo zavarovanih nad 3.000 glav goveje živine, 80 konj, 14 mul in 60.000 kg živil,
V srednji Albaniji je bilo zaključeno neko nadaljnje očiščevalno podjetje, pri katerem so komunistični tolovaji izgubili 33 mrtvih in 344 ujetnikov, večinoma Ba-doglijevih Italijanov. Zaplenjeni so bili topovi, strojnice, metalci min, puške, mnogo streliva in mul.
Vsepovsod, kjer si danes na zapad-nem Balkanu upajo komunistične tolpe iz svojih skrivališč, so težko napadene od nemških in zavezniških čet. Tako so morale napade v severni Hrvaški plačati s 45 mrtvimi in 25 ujetimi, v severni Črni gori pa so izgubile v bojih za neko manjše mestece, ki je ostalo trdno v nemških rokah, nadaljnjih 50 mož.
Berlin, 28. dec. kg. Pri očiščevalnih nastopih v srednjebosanskih gorskih predelih so nemške čete naletele na močno komunistično tolpo. Vodil jo je angleški kapetan Jesseries. Tolovaji so bili uničeni ter so imeli nad 300 mrtvih. Med
Ženeva, 20. dec. DNB. Nnd usodo Poljakom, ki no bili svoječasno o Ivleče-ni v središče Sovjetske zve/e, fe pritožuje v dopisu »Munchester Guardianu« Llmar Dangerfield, ki je že pred meseci opozorila v angleškem mesečniku »Ninetecntli Century and After« z zelo opaženim člaukoin na usodo teli izgnancev. V dopisu pravi Dangerfieldo-va, da bi rada obrnila pozornost britanske javnosti na »veliko, skoraj |k>-polnoma neznano tragedijo med največjimi tragedijami te vojne«, lire za usodo poldrugega milijona Poljakov in Baltijcev, ki so jili Sovjeti nasilno odvlekli. V živinskih vagonih so Sovjeti odpeljali te ljudi tisoče milj duleč v azijsko in arktično Rusijo. Mnogi izmed njih so umrli žc med vožnjo oni pa, ki so zdržali napore so se znašli končno v zaporih nli jia v takozvanih delavskih taboriščih in kazukstnnskih kolektivnih farmah na prisilnem delu. Druge so Sovjeti poslali v rudnike Ka-rajra.ida in Kolvmo ali pa v opekarne in na žage. Tisoči so umrli zaradi pre-
velikih naporov, bole/ni in nezados'ne hrane; zlasti, kot pravi Dangerfiel lova, sturci in otroci. Med temi izgnanci sc nahajajo zastopniki vseli poijskih stanov: kmetje, delavci, profesorji, zdravniki in advokati, večinoma skupno s svojimi rodbinami. Živeti mora jo v prenapolnjenih barakah, v luknjali v zemlji, da celo v svinjakih. Nihče zanje ne skrbi. Kdor ne more delati, ne dobi niti jilače, niti hrane, tako da morajo otroci s svojim delom vzdrževali bolne starše ali starše pri življenju. Umrljivost med otroci je obupna. Cenijo, da jih je umrlo že 25 do 30%. Tudi Mi.000 baltskih otrok je že preminilo. Časopis piše dalje, da nc more danes nihče izvedeti od Sovjetov, kje se nahajajo Poljaki in Baltijci, ki žive, ter kako jim gre. Kdo ve, koliko tisočev jih bo postalo žrtev letošnje zime. Sovjeti ne puste nikogar v inozemstvo. »Nfanclie-ster Guardian« pravi v svojem komentarju, da je usoda teli ujetih Poljakov in Baltijcev brezupua.
Napetost med Rooseveltom in kongresom
Stockholm, 28. dec. T. List »Afton Bludet« je priobčil pod naslovom »Znak boja med Rooseveltom in kongresom« poročilo Associated Presso iz \Vashing-toda o reakciji kongresa USA nn Roo-seveltovo božično poslanico. V tem članku je rečeno, da jc bil radijski govor predsednika, kot je znano, njegovo prvo poročilo o potovanju v Kairo in Teheran. »Tiho godrnjanje« kongresa se je sedaj pretvorilo v odpor proti Rooseveltov im »diktatorskim navadam«, ker ni pokazal zaupanja parlamentu. marveč se je, nasprotno v božični poslanici, obrnil naravnost nu vojsko USA in je parlament pri tem obšel. Rooseveltovi svetovalci so zelo zaskrbljeni zaradi vedno bolj rastoče predsednikove težnje, da bi vse sam odrejal. Tudi ni vplivalo pomirjevalno poročilo, da bo Roosevelt objavil še man jkajoče važne podrobnosti v novoletni poslanici na kongres. Kongres snuje maščevanje, in sicer hoče po vojni odklonili sodelovanje z Anglijo, s Sovjetsko Unijo in Cungkajškovo Kitajsko,
38 ujetniki so se nahajali ludi angleški kapetan ter dva podčastnika, ki so bili zadnji ostanek angleškega zveznega poveljstva pri tolpah. Angleški zvezni štab je bil s temi zadnjimi tremi vojaki v celoti uničen ali zujut.
kakor je že nekoč maščevanja željni kongres torpediral Wilsonovo Društvo narodov. Pretirana samostojnost bi mogla Roosevelta privesti tja. kamor je Wilsona njegova in bi vodila do tega, da bi ponovil vse njegove politične napake.
Izjava bolgar. notranjega ministra
Sofija, 20. dec. DNB. Na torkovi seji Sobranja je odgovoril notranji minister llristov na vprašanja profesorja Cankova o bolgarski notranji politiki. Minister je dejal, da je podlaga sedanje vladne oblike brezstrans-ka vlada, ki jo sicer različno tolmačijo, kar pa tudi ni nepolitično. Profesor Cankov je med drugim izjavil, da je del vaških županov komunističnega prepričanja. To je morda res le v izjemnih primerih, na splošno pa nikakor ne drži.
Ker so mu očitali, da je izjavil na nekem zborovanju, da bo vlada zaplenila vse vojne dobičke, ki jih bo poleni uporabila za izboljšanje položaja delavcev in uradnikov, je odgovoril, da še vedno vztraja na izvedbi tega ukrepa, ki pa s« naj po njegovem mnenju uporablja lo glede nepravično pridobljenih dobičkov. Dejal je, da ne dvomi v odkritosrčnost profesorja Cankova in dn je pripravljen, da v interesu narodne enotnosti z njim i sodeluje.
Albanski regentski svet Fiihrerju
Berlin, 29. dec. DNB. Predsednik albanskega regentskegn sveta, Mclidi Frusheri, je naslovil Fiihrerju poslanico, v kateri mu poroča o ponovni proglasitvi albanske neodvisnosti in o izvolitvi albanskega regentskega svetu ter se iti 11 v njegovem imenu zahvaljuje za dragoceno pomoč, ki jo je nudil Vc-likoncmški Reich albanskemu narodu.
Nemški poslanik pri Pctainu
Vichy, 29. dec. DNB. Nemški poslanik Abctz jc v torek popoldne skupno s posebnim odposlancem nemške vlade pri maršalu Petainu, poslanikom von Renthe-Finkom, prispel v Vichy, Maršal Pctain je kmalu nato sprejel oba diplomata.
Nov teroristični napad na Rim
Rim, 29. decembra. T. 28. decembra okrog poldneva so odvrgla sovražna teroristična letala veliko kulibrske bombe na rimska predmestja. V nckcin stanovanjskem predelu blizu bazilike San Pao-o fuori lc niura jc bilo podrtih več hiš. Tukaj in pa drugje je bilo ubitih ali ranjenih več oseb.
Titove krvoločnosti nad Srbi
Beograd, 28. dcc. T. Sovražno stališče Tita ne samo do srbskega naroda, marveč tudi do lastnih komunističnih tolp, je lepo razvidno i/, poročilu, ki gu objavlja Novo Vreme« o usodi takozvane Moravske skupine, ki je bila sestavljena izključno iz srbskih komunistov in je delovala samo v južni Srbiji. Ko pa so bili komunisti v Bosni stisnjeni, je bila ludi Moravska skupina premaknjena v Bosno iu njen komandant iu komisarji so bili nadomeščeni s tujimi elementi. Skupina je bila poleni uporabljena za pordečenje srbskega naroda. V bojih je utrpela hude izgube. Ko so se nato srli-ski komunisti pritožili in zahtevali, da su jih zopet premesti v Srbijo, jo zapo-vedal Tilo, da mora bili ustreljen vsak peli mož te skupine. Skupina je bila nato raztepena na vso vetrove in mnogo
njenih pripadnikov se je predalo. *
Iz gornjega kratkega, toda zelo značilnega poročila je razvidno, da odgovarjajo resnici govorice, ki zadnje čase prihajajo zlasli iz Srbije ler iz Like, kjor jo nastal važen preobrat v stališču do komunističnih tolovajev. Tako je član Nedičeve vlade srbski minister .lonič pred kratkim izjavil, da je pri vseh Brezovih tolovajih le 6% Srbov in da ima Broz-Tilo namen, uničiti vse, kar je pravoslavnega in srbskega. Srbsko prebivalstvo vidi v Titovih tolpah lujce. torej nesrbski element in v Srbiji se je začela velika borba proli komunizmu v imenu arbstvn, V tej borbi sodelujejo ludi ti.-li elementi, ki so bili doslej zaslepljeni ler so ostali ob strani. Podobno vrenje se opaža tudi v Liki, kjer jo prav tako mnogo Srbov. Pod geslom >Srbi na okup« se je začel tam velik odpor proli Titovim tolpam. Prebivalstvo I.ike, ki je prej toliko pretrpelo od tolovajev, je po prihodu nemške vojske začelo z nemško pomočjo ustanavljati samoobrambno vojaške edinice, ki varujejo svoje vasi in sela pred tolovaji. Prisilno mobilizirano prebivalstvo v množicah uhaja od tolovajev ler pristopa k domači samoobrambi, ki bo do zadnjega pomedla s Titovimi komunističnimi tolovajskimi ostanki.
Angleški komunisti ponovno odbiti
Ženeva, 29. dec. T. »Dailv Workcr« poroča, da so angleški komunisti s pomočjo svojega glavnega tajnika IIarryja Pollitta izvršili nov poizkus, da bi sc vrinili v angleško laburistično stranko. Pol-litt je namreč naslovil laburističnemu 1aj» niku Middletonu pismo, v katerem pravi po nagovoru »dragi tovariš« še sledeče: Da bi dosegli višek enotnosti v delavskem pokretu, naj imenuje izvršni odbor laburistične stranko zastopnike za izmenjavo misli z vodilnimi komunisti. Kot sedaj objavlja »Times«, je laburistična stranka odbila tudi to predlog komunistov. Middlelon jc dal Pollittu v svojem odgovoru razumeti, da ni po mnenju laburistične stranke nikakih dokazov, da bi sprejem komunističnega predloga lohko služil »kakršnemu koli koristnemu namenu«.
Kratka poročila
Ženeva, 29. dcc. T. Roo«ev<;lt je objavil imenovanje generalnega majorja Jimmyja Doolittleja, ki jc postal znan vsled podlega napada na Tokio, za poveljnika ameriškega letalstva v Veliki Britaniji. Njegov prednik Baker jc postal vrhovni poveljnik letalstvo v Sredozemlju. Oba nmeriška generala sta z gangsterstvi izpričala svojo kvalifikacijo.
Beograd, 29. dcc. T. Srbski prosvetni minister je imel v Nišu govor, v katerem je dejal, da jc Srbija napovedala boljševizmu in tolovajstvu vojno do popolnega uničenja. Bodočnost Srbije je odvisna od uspeha nacionalnih sil
Madrid, 29 dcc. DNB. Reuter javlja, da so se morale izpostavljene severnoameriške izvidnice na področju pri Aravvi na Novi Britaniji umakniti zaradi pritiska japonskih protinapadov.
Madrid, 29. dcc DNB V Madridu mudečega se velikega kaida španskegi Maroka Amarja-Uchcna, je po bislui pn španskem zunanjem ministru spreici ludi državni poglavar general Franco.
»Tribune« kritizira Edenovo politiko
Ženeva 28. dec. DNB. Angleški tednik »Tribune« kritizira v omembe vredni obliki britansko zunanjo politiko. Med drugim piše: Smernice angleške zunanje politike ne kažejo nu resničnega in sposobnega voditelja, marveč kažejo, da delo zunanjega ministra drži koinnj kornk z dogodki. Eden ne uvidi, da vlada povsod v Evropi revolucionarno razpoloženje, pa ne revolucionarno razpoloženje v starem smislu nekega zatiranega razreda, ki hoče zrušiti svoje zatiralce. Gre zu nekaj veliko večjcgn: Nov rod išče novega sveta in ni razpoložen niti nu koncesije niti nu kompromise.
Ne sme biti presenetljivo, dn je britansko zunanje ministrstvo ali Cliur-chillova vlada nesposobna postaviti v račun ta novi pojav, ki vstaja nn političnem obzorju, la pojav zahteva danes politične in vojaške gospodarje treh velesil. Gibanje, ki ni nikoli obsegalo poleg delavcev kmeta, srednjegu stanu in nacionalnih gibanj. Istočasno je globoko socialno. Vsa taka gibanja v Evropi so pritegnila nase močne na-
cionalne elemente, ki streme po nadaljnji evropski enotnosti. Zunanji minister Eden in britanska zunanja politiku pa sta se zagrizla ravno v nasprotno. Novi pogoji zunanje politike pu ne bodo mogli biti izpolnjeni nikdar z vlado, v kateri bodo vladali Torvji in s pretežno konservativnim parlamentom. Angleški vladni krogi ne bodo mogli nikdar pridobiti prijateljstva novih sil, ki vstajajo v Evropi, marveč nasprotno, jih bodo odbili in jih postavili proti sebi. Tuko politika bo prisilila Anglijo samo slediti politiki USA in Sovjetske Zveze.
Stockholm, 29. dec. DNB. Ameriški mornariški miniser Knox sc je v torek na tiskovni konferenci toliko izdal, da je priznal, da so japonski letalci pri rtu Gloucestru (Nova Britanija) potopili en ameriški rušilec in eno obalno prevozno ladjo.
Amsterdam, 29. dec. DNB. Britanska poročevalska služba javlja, da je prispel Beneš v torek v Teheran, Sedaj se vrača iz Moskve.
Obdaritev begunžkov v vladni palači
Ljubljana, 28. decembra.
Trav danes — na tepežni dnn — se je Pokrajina po rokah ge. prezidentove lepo odkupila pred »tepežkanjenu največjih revčkov med nami — begunčkov. Ob treh popoldne se je glavna dvorana vladne palačo napolnila s fantički in de- j klicami, ki jim divjanje komunizma ni pustilo, da bj mirno preživljali mladost mi svojem domu. Sedaj so nastanjeni v ki je bila nekoč Sernečeva last in f>a v šoli na Ledini. Z otroki je prišlo tudi nekaj begunskih maler, 'ki skušajo nadomeščati starše tem malčkom, ki jih je komunizem napravil za sirote.
V dvorani sta ustvarjali božično »nz-položenje dve smrečici. Vsaka je bila okrašena z Jezuščkom v plenicah.
Malim gostom, ki so udobno posedli po naslanjačih, je priredil »vrtec« gospodične Vencajzove ljubko Ivožično igrico. Deklice — enn med njimi je peslovala punčko — so se na odru domenile, da bodo uprizorile žive jaslice. Razdelile so si vloge in se njim primerno oblekle. Prej so še s pesmijo »Zima, zima bela« in rajanjem »snežink« pričarale v toplo dvorano pravo zimsko vzdušje. Nato pa , se je pred vsemi ponovila betlehemskn sveta noč: Marija in Jožef ob jaslicah; prikazen nntrelčkov, pojočih ljubko božično: »Angelčki stopajo skozi nebesa«; preplah, potem pa navdušenje pastircev, ki takoj odhite k hlevcu, prenevaje: »Mi gremo Ija do .lezuščka, ki zeljno čaka nas«. Pa pastirčki so prinesli k jaslicam darove... No, ker pastirička ni imela kaj podariti, se je ponudila Mariji za deklo. Zaradi .lezuščka bo služila zastonj. Navdušenje glednlčkov pa je doseglo višek, ko je pesmica »Na kamelah jezdijo«, naznanila svete Tri kralje. Končno ie stopil na rob odra nadangelček Gabrijel in pod njegovim vodstvom je vsa dvorana zapela: j Glej, zvczdice božje.«
Pravo veselje za malčke pa je prišlo šele sedaj. Poskakali so s sedežev — stoli so bili v hipu potisnjeni k stenam — in začeli, nn vzpodbujanje prezidentove hčerke, ge. Suvajdiičove, rajati po dvorani. Gospa Suvajdžičeva samn je vodila raj in pregnala s svojo prisrčnostjo otrokom vso plahost, da so pogumno — prav kakor doma — zapeli: »Mi gremo v Jeruzalem Od tam naprej pa v Betlehem.c Vsi ožarjeni so potem malčki posedli okrog pogrnjenih miz; pa ne l>ojte se, da bi se prehladih, kajti Čakal jih je že topel čaj in sijajen prigrizek — za vsakega tri žemljice s snlnmo in kolaček. Gospa prezidenlova pa je otrokom ponovno polnila skodelice s čajem.
Po obilni malici so bili otroci še bolj razigrani. Manjši so spet zarnjali po dvorani, večji fantiči pn so se šli »ravbarje in žandarje«. Da bi jih videli, kako so brzeli po rdečih preprogah glavnega stopnišča!
Glavna točka pa je bila vsekakor delitev bogatih dnril. Zavoji so bili dolgi dobrega pol metrn. široki kakih 30cm, visoki pn knkih 20, tolikšni, dn so jih obdarovanci komaj odnašali. Vsebina je bila za obdarovanre vsekakor dragocena: obleka, ali blngo zanjo, dvoino perilo, pecivo in v zavojih za najmanjše tudi igrače. Obdarovani so bili vsi. Trije zavoji bodo naslovnikom dostavljeni celo na stanovanje, ker zaradi bolezni niso mogli priti sami ponje.
Itadoslnih src so zapuščali malčki in mamice dvorano. Gospa prezidenlova z gospo hčerko sla so ljubeznivo poslavljali od obdarovancev, s knterinii sla se meti prireditvijo do dobra seznanili. — Kako so zažarela ličeca otrokom, ko sla jih gospe v slovo pobožali po glavici! Še dolgo ne liodo mouli pozabili dobre gospe prezidentove in nično preljubeznive gospe hčerke.
Odpor delavstva proti komunizmu
Ljubljana, 2f). decembra. |
Začetek protikomunističnih predavanj med tovarniškim delavstvom pomeni važen mejnik v razvoju delavske miselnosti. Ta predavanja so namreč napravila konec na eni strani hujskaški komunistični propagandi, nn drugi strani pa mrtvilu, ki je vlnilalo ined proti-komunistično usmerjenimi delnvci. Vsega tega je zdaj konec! Klic časa je zdramil tudi delavstvo in mu velel, naj gre v odkrito in neizprosno l>orbo proti uničevalcem slovenskih malih ljudi. Naše pošteno delavstvo je temu klicu sledilo, ker se zaveda, da je komunizem največja laž vseh laži in največja nesreča vseh nesreč.
Iz leh vzrokov je delavstvo predavanja, 'ki so se vpeljala, pozdravilo z veseljem in odkritimi simpatijami. — Po mnenju delavcev samih je bil skrajni čas, da so se taka predavanja vpeljala in da je bila dana možnost, da se onemogočijo nadaljnje 'komunistične laži, zlasti pa, da se onemogoči komunistični teror nad delavstvom. Teh predavanj iu organizirane protikomunistične akcije med delavstvom so se zlasti razveselili tisti delavci, kateri so ves čas od nastopa OF nosili v tovarnah težo protikomu-nističnega boja in na katere so priga-njači OF zaradi tega bruhali ogenj in
žveplo. Toda oni se niso bali groženj. Vztrajali so v znpočetem protikoinuni-stičnem delu, ker so se zavedali, da je samo v tem rešitev slovenskega naro'la in s tem tudi rešitev slovenskega socinl-negn vprašanja.
Nič manj, kakor predavanj samih, l>n so se delavci razveselili dejstva, da jim predavajo njihovi lastni bratje-delavci iz tovarn in obrtniških delavnic, torej ljudje, ki jim lahko govore iz duše v dušo in iz srca v srce. Prav zaradi tega so bili predavatelji povsod deležni toplih simpatij delnvsiva. Zlasti pn se je delavstvo razveselilo in je najprisrčneje pozdravilo sodelovanje vseh vidnejših delavskih voditeljev v borbi proli komunizmu. Vse pozitivne sile v delavstvu so jiokazale v tem enolno in železno volio, da slro strupeno kačo, ki se je vsesala na narodovih prsih.
Delavstvo se prebuja! Zadosti je bilo spanja, zadost mrtvila in zadosti komunističnega terorja. Znpočelo veliko delo zbiranja vseh zdravih delavskih sil se bo nadaljevalo in izvršilo. Program, ki ga je slovenskemu delavstvu razglasil glavni odbor Delavske protikomunistične akcije, se bo dosledno izvedel. Tako se bo začelo tudi za našega delavca novo življenje, življenje svobodnega človeka in nosilca zdrave socialne reforma.
Umetniki in Zimska pomoč
N» rečem, da pri svojem delu za Zimsko pomoč ne naletimo na to ali ono oviro. Moj Bog, saj »mo na lo pripravlje-nil Ljudje namreč niso brez glave in mislijo po svoje, kakor nanese. Pametno in bedasto, dobro in zlobno. Toda pripravljeni nismo bili na tako zlobo in nebo-tično prismuknjenost, kakor smo nanjo naleteli pri enem najplemenitejših dejanj gospoda prezidenta divizijskega generala Rupnika. Da, priznam v svojo sramoto, na lako zlobo in prismuknjenost pa le nismo bili pripravljeni.
»Mi tako težko damo denar za reveže,« Zimska pomoč ga bo pa potratila za Narodno galerijo.«
Saj ni tega rekel tisti, ki je že obilno del za Zimsko pomoč. Nel To je rekel nekdo — kramar v krznu —, ki še svoj živ dan nI dal škrbastega ficka za umetnost, niti prebite pare za Zimsko pomoč. Ker »čaka«, da bo prejel poziv, torej, da bo prišel zadnii »v našo cerkev k maši«, ki pa je dal 100.000 lir za OF. Torej toliko za moritev in požiganje in uničevanje slovenskih cerkva in umetniških redkosti, kolikor Zimska pomoč za napredek te umetnosti in za vse njen« siromašne tvorce. Nad seboj naj se zgrozi; kramar-ska duša. Poznamo ga in nam ne uide! Kajti nam nobena nerga ne bo ušla. Neprijetno pa je pri stvari, da blebetaš morda celo ti sam za njim to brezčutno neumnost. Tebi bi pa rad povedal, da to mišljenje odpira vprašanje meccnstva na novo. Ta graja odkriva brezmejno podlost. Odpira pogled v brezdanjo sebičnost, da me je pretresla do mozga.
Temu sittmu kramarju prav razločno, kratko besedo I
Umetnino napravi umetnik. Umetnik je človek. Človek mora j«sti, piti, oblačiti se, nekje stanovati in kaj še vem, kaj potrebuje. Končno mora umetnik tudi nekje delati, torej mora imeti svoj atelje.
Zato je treba — kajne, kramar v krznu — denarja; denar prejme za umetnino, ki jo proda. Umetnino mora vsekakor nekdo kupiti, kajti čc revež ne more prodati, ostane revež. Torej je tudi umetnik lahko revež. Da pa nekaj kupiš, moraš dobiti denar — Layer je bil res poskusil ponarediti bankovec, pa so ga zaprli! — Če bi bilo pri na6 veliko mezenov, bi dobili umetniki denar pri njih in bi ne bil noben umetnik revež. I.ahko bi se tudi skrbelo iz takih sredstev za bolne in onemogle umetnike. Ker pa jih nimamo dovoli, mora pač priskočiti Zimska pomoč. Znesek Narodni galeriji v ta namen znaša samo osemdesetinko predvidenega zneska. Ta znesek dobe potrebni in vredni vmetniki. Ponavljam: potrebni in vredni! Torej zaradi te osemdesetinke je nastal ta grozni hrup! Nismo kratke pnmeti, da ne bi vedeli, da komunistom in OF to ni všeč. Vragu pač nobeno dobro delo ni všeč! Vemo, da bl tudi dvignili krik, da je na te reveže pozabil gospod prezident, če ne bi bil nič namenil za to:
»Lepa reč, na vse je mislil, samo na umetnike ne!«
Ko so se Ribničanu vrh hriba zvalile zeljnste glave na vse strani sveta, je dejal: »Eh, kaj, vsaka glava ima svojo pamet, celo tista, ki je gnila «
Narte Vellkonja.
GOSPODARSKE VESTI
Nesrečo v angleški oboroževalni industriji, Stockholm, 28. dec. Angleški časopis »Ncw Leoder« se pritožuje nad pogostimi nesrečami delavk, zaposlenih v oborožitveni industriji. V lelu 1942 jo število nezgod naraslo v primeri z le-lom 1938 za 380 odstotkov. Časopis omenja, da so nesreč krive zastarele in ne-dovoljne varnostne in zaščitne naprave.
Angleške nabave oranž. Rritski minister zn prehrano je izjavil, da bo v bo-dočnosli prejemala Anglija oranžo iz Špnnljo in 1'ortugnlske.
Amerika prodaja vrednostne papirje. Čilska vlada je kupila del Čilskega inozemskega posojila v National City Bank v znesku 2 milijonov dolarjev.
Podzemski silosi v Argentini. Buenos Aires, 28. dec. Argentinska vlada je odobrila izgradnjo podz. silosov, ki bodo imeli prostora za 1 milijon ton pšenice in katerih izgradnja Im> stala 6,43 milijonov pezov. Na la način naj bi bila Argentina bolje preskrbljena in imela stalno dovoljno zalogo pšenice. Dalje je vlada odobrila 5.12 milijonov pezov za kritje transportnih stroškov kakor tudi za kritje izgube ob priljki vskladiščenja.
Iz ameriške jeklarsko industrijo. Lizbona, 28. dcc. Nevarnost generalne Slavko v severnoameriški jekleni industriji je prisilila Roosevelta. dn je storil odločujoč korak. Glasom neko vesti iz Ne\v Yorka je odposlal vodji delavstva Mur-ryju kakor tudi trem največjim koncer-noin v Združenih državah brzojavke, v katerih je prejemnike pozval, da store vse, kar je v njihovih močeh, da ne pride do stavke. Ker je uvidel, da je položaj delavstva težak, je obljubil znatno zvišnnje mezd.
Ameriški stroški za gumi. Člnn ameriškega senata, llugh Butler je pred nedavnim časom trdil, da stane Združene države kavčuk iz področju Amnzone skoraj '»oo dolarjev pol kilograma. Proti tej trditvi se je sedaj oglasil predsednik korporacije zn dvig so-veroameriške produkcije kavčuka. On je izjavil pred gospodarskim komitejem Združenih držav, du znašajo stroški proizvodnje kavčuka iz področja Amazone nekako 1.12 dolarja za pol kilograma. Toda ta nejasna izjava ni zapustila dovolj trdnega vtisa v javnosti, ker je bila podana mnogo prepozno.
Lissnbon, It. dec. Kakor nam sporočajo, je bila portugalska vlada prisiljena, izdati za trgovino z namiznimi vfni nekatere omejitve. Vzrok tem omejitvam je filnba vinska letina letu 1911. knkor tudi velik izvoz vin posebno v Švico, ki je dovede! do pomanjkanja namiznih vin na Portugalskem. Ker pn jc letošnja l-.-tina jako
lian na dan se večajo potrebe. - Darujte zato tfikoj za Zimsko pomoč
dobra, je vlada sedaj nekatere teh omejitev že preklicala in določila nove norme zo trgovino z namiznimi vini. Vendar pa je izvoz nekoliko o.nejiln.
J5ito za cignrofo na Hrvatskem, Hrv. kmetijsko ili prehranjevalno ministrstvo je odredilo, da se bodo odslej kmetijski pridelki, za katere obstoja državni odkupni monopol, nakupovali za zameno. Gre pa samo za presežke, ki naj bi prišli v promet. Vsnk prolzvodnlk, ki hi nad obveznimi količinami oddal še 100 kg žita ali koruzo, CO kg fižola, 400 kg krompirja, 1(X> litrov neposnetega mleka, 6 kg masla ali 6 kg masti ali 4 kg čiste svinjsko masti, dobi poleg cene še 200 cigaret, odnosno odgovarjajočo količino tobaka ali 2 kg sladkorja. Za goveda nad 350 kg dolvi kmet usnja za en par čevljev s podplati vred, pri govedih nad 500 kg pa dobi kmet šc nudaljo en par čevljev.
Zvišanje poštnih tarif na Hrvatskem. S f. januarjem 1944 se zvišajo pošlnc, brzojavne in telefonske pristojbine na Hrvatskem za 50—100%. Zvišanje se nanaša tako na notranji kot na inozemski promet.
Povišanje trošarine na vino na Hrvatskem. Na vino se pobira odslej poseben IroSorinski dodatek, ki znaša za hI 800 kun, za namizna vina pa 1200 kun. (ločim znaša dodatek za peneča se vina 20 kun na liter. Ob priliki zvišanja je bilo trebn prijaviti vse obstoječe zaloge.
Švedski klirlngi. Šef Švedskega klirinškega urada Markland je glasom »Afton-tidningen« o priliki poročila o memcntal-nem klirinškem stanju Švedske izjavil, da jc sedaj kliring z Nemčjio tako dobro izravnan, da je možno sedaj predložena izplačila brez nadaljnjega izvršili. Tudi saldo specialnega konta, na podlagi katerega je bilo možno svoječasno gotove Švedske eksportne predmete odposlali na kredit, je v razvoju in se zmanjšuje, V šved-sko-ilalijanskem kliringu zaznamuje Švedska sedaj deficit, isti je tudi z Dansko in zaradi tega še prišlo do majhnega za6toja izplačil.
Zbiranje starega železja v Bolgariji.
Posebni odbor za zbiranje starega železja se je obrnil z oklicem na bolgarski narod ter opozoril Bolgare na pomanjkanje železa, ki je nujno potrebno za obrambo države pred nepriiatelji Radi tega ie odbor pozval vse Bolgare ,da oddajo v gotova zbirališča vse železje, ki se nahaja v njihovi posesti. Istotako je pozval mladino, da pomaga pri zbiranju starega železja.
Stavka v Združenih državah. V Združenih državah obstoja nevarnost, da bi izbruhnila stavka okroglo milijona železniških naseljencev.
Proti kopičenju živil v Turčii. Trgovski min:ster je dobil od vlade pooblastila, da uvede za živila in življenjske potrebščine, ki so jih začeli kopičiti, ozirnma katerim se je v zadnjem času zelo dvignila cena, vstem živilski nakaznic. Ta ukrep je bil določen na eni zadnjih konferenc v trgovskem minististvu
Nevarnost komunizma
(Pastirsko pismo ljubljanskega škofa.)
Od vseh teh pričakuje Bog in njegova Cerkev, da bodo tudi med našim narodom vodili resno in odločno borbo zoper to največjo nevarnost današnjega časa, navdahnjeni od tiste prave ljubezni, ki ljubi duše in ne pusti, da bi jih brezboštvo odtrgalo od Boga, in ki ljubi Bogu in nc more trpeti, da bi brezbožniki Bogu jemali češcenje, ki so um ga vsi ljudje dolžni.
Toda s svetim očetom moram vas, dragi verniki, še opozoriti, da naša svetu borbo zn vero v Bogo in za zve-ličanje vseh duš našega narodu ne bo mogla biti zmagovita brez posebne pomoči božje in priprošnje božje Matere Marije. Zato moramo svojo borbo podpirati z molitvijo v duhu pokore. Ko so apostoli nekdaj vprašali Gospoda, zaka j niso mogli iz obsedenega človeka izgnati hudega duha. jim je Gospod odgovoril: »In rod se ne izžene drugače ko z molitvijo in postom« (Mt 17, 20). Z molitvijo in pokoro morajo v loj borbi pomagati vsi brez izjeme, zlasti še nedolžni otroci in bolniki, ki zu drugačno borbo s študijem, s poučevanjem ili z deli ljubezni niso sposobni. Čeprav sem vns, dragi verniki, že večkrat pozival k molitvi v duhu pokore, vas zopet vabim in prosim, ne nehajte, ampak še podvojite svoje molitve v trdnem zaupunju, da Bog naših prošenj, ki mu jih po rokah Murije Pomagaj izročamo, ne bo zavrgel.
Ne smemo pa pozabljati moliti za spreobrnjenje vseh zaslepljenih svojih rojakov, ki so ali pruvi brezbožni komunisti uli pa njihovi pomočniki uli pu v nevarnosti, da postanejo pravi bre/bo/niki. Usoda njihovih neumrljivih duš nam je pri srcu, tudi njim želimo, du bi nekoč Bogu gledale in uživale. Nnnje naslavljam dobesedno očetovski opomin, ki gn jim jc poslal papež Pij XI.: »Preden pa končamo to okrožnico, želimo nagovoriti še tiste siriovc, ki so že bedno okuženi s komunizmom uli pa blizu tega, du se okužijo. Kukor prisrčno prosimo nje, naj poslušajo besede ljubečega očeta, tako pa tudi goreče prosimo Boga, nnj jih razsvetli in odvrne s spolzke poti, ki vodi v žalostno pogubo, in da spoznajo in priznajo Jezusa Kristusa, edinega Odrešenika človeškega rodu: ./.nkaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mogli v njem zveličati' (Apd 4, 12).«
V borbi zoper brezbožni komunizem moramo biti vsi verni katoličani popolnoma edini in složni. Zato ponavljam resni opomin papeža Pija XI., ki ga je v svoji okrožnici o brezbožnem komunizmu nuslovil na vse vernike in ki v sedanji naši narodni stiski vprav nam posebno velja: »Vse sinove Cerkve,« tnko pravi papež, »katerega koli stanu in naroda, kutere koli skupine zopet in z o p e t nujno opominjamo, nuj bodo, kar le moči.' složni. Zc večkrat so Naše srce z bolestjo napolnili prepiri med katoličani, ki nastanejo dostikrat iz praznih vzrokov, a imajo neredko žalostne posledice, ko se bore med seboj sinovi iste matere Cerkve. Tako dobe prevratni ljudje, ki jih sicer ni toliko, usodno priliko, du te prepire netijo in dosežejo to, česar si tako žele, dn namreč katoličane druge proti drugim nabujskajo.« Končno papež opozarja na veliko odgovornost, ki jo imamo, dn vzdržujemo med seboj edinost in enotnost mišljenja in ravnanja, in kar preteče pravi: »listi, ki netijo prepire ined katoličani, si nalagajo strašno odgovornost pred Bogom in Cerkvijo.« Ne pustimo torej, da bi komunisti med nas katoličane vnesli neslogo in prepir, kar bi koristilo njihovim brezbožnim ciljem.
Predragi verriikil V kratkih orisih sem vam opisal nevurnost brezbožnega komunizma in vašo krščansko dolžnost, boriti se z vso odločnostjo in doslednostjo zoper to nevarnost, ki grozi vašim dušam in tudi vašemu zemeljskemu življenju. Govoril sem samo z verskega stališča, nisem sc spuščal v politična in gospodarska vprašanja. Kot verni katoličani, ki verujemo v Bogo, v večnost in se zavedamo odgovornosti pred večnim Sodnikom, moramo načelno in brezpogojno obsojati komunizem in storiti^ v ponižnem zaupanju v božjo pomoč vse, kar moremo, da odklonimo od svojega ljubljenega naroda nesrečo brezbožnega komunizma in od (ega malega kotička Evrope, kjer prebivamo, nevarnost bol jševizma, ki bi uničil krščansko kulturo.	(Konec.)
KULTURNI OBZORNIK
Drugi simfonični koncert
Na drugem letošnjem simfoničnem koncertu smo spoznali dela treh avtorjev: • Haydna, Beethovna in Liszta. Od prvega 1 smo slišali simfonijo v d-duru, delo, ki je v prvem stavku sveže, ostro ritmično, v j izpeljavi naravnost mojstersko, v drugem ; stavku mehko občuteno, v tretjem humo- I ristično nadahnjeno, v četrtem poljudno razigrano. Beethovnov koncert v es-duru je umetnina, v kateri skladatelj tehnično in muzikalno sicer do skrajnosti izrabi solistični instrument, vendar glavne misli smiselno prehajajo iz klavirskega parta v orkester in obratno. V Lisztovih preludi-jih pa pride do izraza zlasti orkestralna tehnika in barvitost.
Pečat zadnjemu koncetu je vsekakor vtisnil mladi dirigent Oswald Buchholz, ki smo ga tokrat imeli priliko prvikrat spoznati v naši sredi. Če smo pri veliko dirigentih vajeni, da polagajo posebno pažnjo na čustvovanje podajanje skladb, motivifna izdelanost in arhitektonska gradnja jim je pa drugotnega pomena, če ju celo ne zanemarjajo, potem smo spoznali v Buchholzu dirigenta, ki ume postaviti pred poslušalca skladbo v vsej nieni stvarnosti, skoraj brez slehernih
čustvenih primesi, Vsak najmanjši motiv, vsak bežen domislek, pa tudi daljše razpredena misel: prav vse pograbi, pa naj je skrito v katerem koli neznatnem instrumentu, ter uporabi kot grndbeni člen, iz katerega raste v smislu skladateljeve zamisli veličastna zgradba, ki ob koncu neomajno stoji pred poslušalčevimi duhovnimi očmi Pri njem ni nič slučajnega, nič takega, kar bi lahko omalovaževal, temveč vse dosledno vodi proti postavljenemu cilju, ki je: zadnja razvidnost členov, ki sestavljajo celoto, vendar tako, da ista na svoji zaokroženosti prav nič ne trpi. Zgledna je bila dinamika, ravno tako pa na primer pri Beethovnovem koncertu vsestranska izravnanost med klavirjem in orkestrom.
Poleg dirigenta je na tem večeru žel velik uspeh prof. Anton Trost kot solist. Ni lahka naloga, ki jo stavi Beethoven v tem koncertu na solista, pa naj jo gledamo s tehnično-virtuozne ali z interpreta-cijske strani, Obojo nalogo je prof. Trost odlično rešil. Zgledno je sledil dirigen-tovim intencijam in vpostavil idealno enotnost v medsebojni igri klavirja in or kestra. Tt'di pomnoženi radijski orkester je na tem koncertu zablestel kot novo očiščena dragotina. Ni bilo 6icer še poda-
no vse tako, kot smo čutili, da želi imeti dirigent; v nekaj kratkih vajah vsega tudi doseči ni mogoče. Vendar je pokazal orkester toliko pozitivnih .doslej skoraj ne-opaženih strani. na|si bo v smiselnem fra-ziranju, v tematični izdelavi, v izravnani dinamiki ali v čisti intonaciji, da smo ga bili od srca veseli Gotovo zahteva priprava takega koncerta od izvajalcev napornega dela, ki je v danih razmerah dvakrat naporno, vendar je uspeh vreden truda. To je znalo ceniti tudi občinstvo, ki je V6e podajanje z navdušenjem sprejelo,	M. T,
Nove skladbe
Ivan Repovš: Nauk o glasbi.
I.	del. Glasbena teorija v obrisu za L,
II.	in III. lotnik učiteljskih šol. Ljubljana 1943. Pokrajinska šolska založba, Cena 26 lir. Knjiga, ki obsega 90 strani, je razdeljena v tri poglavja: ritem, melodija in dinamika. V prvem poglavju obravnnvn avtor v glavnem dolžino not in pavz ter različne takte; v drugem vse, knr zadeva višino Iona, to je zlasli intervale, durove in molove lestvice, kromntiko, trozvok in čelverozvok; to poglavje je najobšlrnejše: obsega dve tretjini knjige; v tretjem poglavju je razložena dinamika, tempo in okraski. Seveda ne veljn In razdelitev zn šolski
i pouk, kol avlor pravilno pripominja v
uvodu. Učitelj bo moral v smislu učnega načrta jemati snov iz prvega in drugega pog'.avjn nekako vzporedno, tretjo poglavje bo predelovnl snmoslojno. V knjigi moramo zlasli jtohvalno omeniti obilico gradiva, teoretičnega in praktičnega (notni zgledi), ki ga je nvlor vešče uporabil. Pri razlagi se ne omeji samo nn izključno šolsko tvnrino. ampak od , slučaja do slučaja vplete v rnzlngo v ob- 1 liki pripomb zanimivn dopolnila, ki ne . bi spadala v strogo učno tvarino, vendar učencu širijo obzorje preko običajne šol- j ske snovi. Marslkako teoretično zanimivost, ki bi jo človek tudi v obširnejših knjigah zastonj iskal, dobimo tukaj. Seveda se pri razmeroma obširni razlagi javi nevarnost goslobesednosli nli nejasnosti, ki ji je avtor na nekaterih mestih tudi podlegel, če nima učenec pri roki učitelja, ki ga z razumevanjem vodi od poglavjn do poglavja, mu bodo nekateri zapleteni notni ali pismeni zgledi deloma nejasni ali vsaj leže razumljivi. Knjign bo zelo porahna 7.n šo- j lo, kjer učitelj sproti odstrnnjn težave'v razumevanju, dobra bo tudi za obnovo in osvežitev lega ali onega poglavja iz glasbene teorije, dočim bo vsaj ponekod teže razumljiva tistemu, ki brez pomoči učitelja prvič predelava glasbeno teorijo; pri morebitnih naslednjih izdajah, ki bodo tekom Časa golovo potrebne, bi kazalo bolj upoštevali ludi učenco samo-
uke, kl v rednih razmerah tvorijo lep del odjemalcev.
Naslednja knjiga bo, kot je iz opomb razvidno, obsegala obris nauka o harmoniji; pri popolnem pomanjkanju tozadevne učne knjige v slovenščini in pri velikem povpraševanju po njej bo treba posebno temu delu posvetili veliko skrb. Prvi del te knjige, ki je povrh še izredno poceni, interesentom toplo priporočamo.	M. T.
Gledališki koledarček za leto 1943/44. Cena 16 lir. Izšel je v založbi Združenja gledaliških igralcev priročen koledarček, čigar vsebina obsega skoraj izključno gledališko področje. Tako se zapiski in opombe ob posameznih dnevih v mesecu takoj v začetku koledarčka nanašajo na razne spominsko dneve, ki so v zvezi bodisi z Izvajanimi slovenskimi deli ▼ obeh gledališčih ali pa z njih izvajalci. 0 raznih gledaliških vprašanjih razpravljajo v notranjosti koledarčka 0. Župan« čl8, Fr. Vodnik, Fr. Govekar. Ost, L. Drenovec, M. Bravničar, E. Frellh in M. Skrbinšek; med razprave so vpletene razne slatlslike in podoben drobiž. Predvsem pa omenimo, da krasijo koledarček številne slike dramskih in opernih predstav iz zadnjega časa; vmes ja tudi nekaj slik naših še živili pa tudi žo umrlih umetnikov. Ljubiteljem gledališča ho koledarček izvrsten mentor v gledaliških vprašanjih,	M. T.
Primorska in Goriška vstajata k novemu življenju
Z lažmi, s podtikanji in z grozodejstvi si skuša komunizem pridobiti primorsko in goriško ljudstvo — Med liudstvom raste vedno večji odpor proti komunizmu
Trst, konec decembre.
V razmere, ki so vladale na Goriškem in Primorskem pred 8. septembrom 1943, je nenadoma stopil komunizem in pričel prišepetovati ljudstvu očarljive in zape- , ljive besede: »Uprimo se, zmagali bomo | gotovo, saj so naši sovragi že na koncu svojh moči. Mi smo tvoji rešeniki, mi te bomo vodili po poti do svobode.« Komunisti so kar prekipevali od silnega domoljubja, iz njih ust so se cedili slavo-spevi na slovenstvo. O Marxu, Engelsu, Leninu in Stalinu ter o njihovi revolucionarni ideologiji takrat še ni nihče govoril. Komunistom je šlo najprej zato, da dobe narod v svojo organizacijsko skupnost. Zamolčali so, da hočejo iz goriških in primorskih Slovencev narediti miličnike komunistične stranke. Postopali so na isti način, kakor so pred dvema letoma postopali v Ljubljanski pokrajini. Najprej so se izdajali za narodno gibanje. Ko so dobili dovolj borcev, so se razgalili in pokazali svoj pravi obraz.
Komunistična propaganda
Goriško je pokrila poplava propagan-distov, ki so se povsod predstavljali kot »ubogi pregnanci« in narodni mučeniki. Zbirali so med ljudstvom darove zase in za svoje tovariše, ki da so izgubili vse. Toda nabrani denar niso uporabljali za podporo beguncem, temveč so ga pošiljali v Ljubljano komunističnemu vodstvu. Istočasno pa so z vso vnemo agitirali za Osvobodilno fronto. Najbolj so se pri tem odlikovali tisti polizobraženci, ki so po prejšnji svetovni vojni zapustili Primorsko in se v pričakovanju boljših časov preselili preko meje. Tam so obešali svoje namišljeno mučeništvo na veliki zvon. Sedaj, ob nastopu komunistične revolucije, pa so prihajali zopet nazaj kot rdeči propagandisti. Pričakovali so, da bodo dobili na Primorskem dobra mesta in da bo marsikdo še utegnil napraviti kariero. S stremuško vnemo, ki jim je tako lastna, so se vrgli na delo in povzročili kmalu vidne učinke. Ljudstvo je dajalo, a vojne ni hotelo biti konec, čeprav so mu ga komunistični voditelji obljubljali iz meseca v mesec Fantje so zapeljani odhajali v hribe, za njimi pa je izginila vsaka sled. Komunisti so jih tirali iz njih rodne zemlje na Dolenjsko ter jih ščuvali v borbo proti lastnim bratom. Če besede in grožnje niso pomagale, so jih komisarji s strojnicami gonili v prve vrste kjer so padali kot žrtve bra-tomorilske borbe.
Nauk 8. septembra
8. september je pač vsakomur pokazal, da komunistom ni bilo nikoli za kako narodno borbo, temveč jim ie šlo samo za to, da bi skupno z badoljevskimi pristaši izropali in čimbolj uničili brez-brambno ljudstvo, ki je v svojem zdravem mišljenju enako odklanjalo komunizem kakor tudi badoljevsko perfidnost. Po 8. septembru je za badoljevce le napočil čas, ko so mogli iz skritega zavezništva in podpiranja preiti k očitnemu pobratimstvu s komunisti Kot žrtev ta podle zarote gnijejo po Dolenjskem in Notranjskem kosti neštetih zdravih, mladih in idealnih primorskih fantov, dočim jih v premnogem domu še vedno pričakujejo osivele matere in s strepeta-jočimi srci čakajo, kdaj se vrnejo njihovi sinovi.
Ko je prišel 8. september, so komunisti razglasili, da so oni zmagali, pregnali okupatorja in da je sedaj napočila svoboda. Proglasili so splošno mobilizacijo. In zopet so šle prisiljene množice Slovencev na žrtvenik revolucije. Komunisti so jih brezčutno vodili skoraj popolnoma neoborožene proti tankom in oklepnim avtomobilom ter pod ogenj strojnic. Saj Slovencev ni škoda, da le ostanejo partijci, ki se znajo spretno varovati, tako so govorili. Zato navzlic silnim žrtvam nikoli ne manjka komunističnih komandantov ali komisarjev, čeprav so bile mnoge brigade popolnoma razbite.	__tJ
Komunistična strahovlada
Kratkotrajna komunistična vlada se je kmalu klavrno zaključila Neštevilnim likvidiranim Slovencem, ki so jih komunisti v dneh svoje strahovlade pomorili, so se pridružili še tisoči zapeljanih in padlih v času nemške ofenzive.
Ko so nemške oblasti razglasile, da se vsi mobiliziranci in nekomunisti lahko vrnejo na svoje domove in ko so dovolile slovenski jezik, dovolile slovenske šole in dale Slovencem enakopravnost, je ko munistična propaganda zgubila svoj smisel. Zato pa je komunizem posegel po terorju. Ljudstvo je videlo, da so nove oblasti korektne, da so vsi strogi ukrepi le posledica komunističnega izzivanja, in zato kmalu spoznalo, da mora biti zadaj za propagando OF vse nekaj drugega. Komunisti so začeli uvajati po oddaljenih vaseh pravcato strahovlado. V terenskih odborih so prevladali najslabši elementi; postopači, lenuhi in tatovi so stopili na mesto uglednih kmetov, ki so prej sodelovali v prepričanju, da gie za narodno stvar. Če kdo izrazi svoje mišljenje, ki se ne sklada s komunističnim, ga odvedejo v gozdove, odkoder se več ne vrne.
Vse gibanje prebivalstva v krajih, ki so izven območja nemških posadk, komunisti strogo nadzorujejo. Kmetje se tresejo pred krvoločnimi terenci. Dajatve so vedno težje, od komunistov obljubljeni konec vojne pa se vedno bolj oddaljuje. Tiho, pridušeno, a silno nezadovoljstvo se širi med ljudstvom proti komunistom. Kmet vidi, da ga je komunizem zapeljal navzdol, v dim, ogenj in kri, vidi požgane vasi, vidi tavajoče brezdomce, vidi pa tudi rejene komisarje, ki se ravnodušno »prehajajo, »redi revščine in
imajo polna usta bahavih besedi sredi obupanega naroda.
Na mitingih, katerih se morajo ljudje nasilno udeleževati, jim komunisti vtepajo v glavo komunistični nauk.
Propaganda laži in podtikanja
Komunizem čuti, da se goriško in primorsko ljudstvo s strahom in nezaupanjem odvrača od njega, zato s ploho laži, podtikanj in psovk skuša oblatiti tiste, katerim je do sedaj zaupalo in sc k njim zatekalo v najtežjih trenutkih. Vsega so krivi duhovniki in častniki. .« Toda ljudje majejo z glavami. Možje, ki so vsa leta nudili ljudslvu edino zaščito in oporo, naj bi sedaj naenkrat postali izdajalci, pravi patrioti pa naj bi bili tisti, ki so zapustili narod v najtežjih trenutkih in se vrnili sedaj, da bi v kivi pobrali to, kar so drugi s svojim trpljenjem rešili in ohranili.
»Častniki so izdajalci«
Ljudje na Primorskem in Goriškem so kmalu izvedeli, da se je v Ljubljani organizirala slovenska domobranska voiska pod vodstvom slovenskih častnikov Cele golide propagandne gnojnice so vlili komunisti na glave tistih, ki so se v najtežjem trenutku odločili, da pomagajo rešiti slovenski narod pred poginom. Domobranca je komunistična propaganda
napihnila' v pošast, v zmaja, kl pokončava slovenski narod. Komunist pa si privzema vlogo sv. Jurija, ki bo temu zmaju zavil vrat.
Toda pot v Ljubljano je odprta: tisti Primorci, ki so z lastnimi očmi videli resničen položaj v Ljubljani, so postali nehote najbolj iskreni propagandisti proti komunističnim lažem. So pa tudi nekateri zaslcpljenci, ki zapirajo oči pred resnico in lažejo še naprej po Primorskem. Častnike so vse prog!asili za izdajalce. Toda ljudje sc še dobro spominjajo časov, ko so savoiski pristaši tirali častnike v Italijo in jih tam prepuščali pomanjkanju in bedi samo zato, da narodu odvzeli vojaške voditelje proti komunizmu.
Zatiranje slovenskih časopisov
Ljudje čutijo, da nastopa nov čas in da sc bo marsikaj spremenilo, zato željno pričakujejo novic. Toda komunisti jim ne puste brati slovenskih časopisov, ker se boje resnicc. S smrtjo grozijo tistim, , ki jih čitajo. Po hišah stikajo in prega-I njajo tiskano slovensko besedo mnogo ! huje, kot so delali badoljevski policaji. In prav zato si ljudje tembolj žele slovenskih časopisov, da se čimbolj prepričajo o komunističnih lažeh Da bi ljudstvo dobili na svojo stran, izzivajo komunisti nemške oblasti in jih hočejo prisi-
liti na represalij«, od katerih ti potem
sami obetajo dobiček. Skaliti hočejo dobro razmerje, ki vlada med ljudstvom in med oblastmi.
Vedno večji odpor med ljudstvom
Ves ta komunistični teror rodi vedno večji odpor. Ljudstvo spoznava, da si bo moralo samo kovati svojo lastno usodo. Samo bo moralo prijeti za orožje ter se rešiti pritepenih komunističnih teroristov, da bo moglo očuvati svoje domove otrokom. da bo ohranilo vsaj nekaj žive slovenske krvi za bodočnost. Spoznava, da sc bije sedanja vojna med orjaki za novo obličie sveta in da je naloga milega slovenskega naroda predvsem ta. da na svojih tleh ohrani red in mir ter pomede z mednarodnimi komunističnimi revolucionarji. Ti so povzročili na Doleniskcn in Notranjskem nnihujšo katastrofo j,; | vseh časov sem. sedaj pa hočejo isto napraviti na Primorskem in Goriškem. Dozoreva žc spoznanie. da sc bomo morali strniti vsi pošteni Slovcnci. ki te čutimo odgovornost do narodi ,in končno pomesti s komunistično sodrgo. Srcdnic poti ni. Zato tisti, ki unaio na ta kompromis, lc odlagajo odločitev tpr prevzemajo težko odgovornost ra bodoče žrtve in za trpljenje ljudstva To dokazuje zgodovini komunizma v Ljubljanski pokrajini. Do'žnost vseh Slnvenrov je. da na Primorskem to pr»nrcčimo. Slovenske narodne straže na Primorskem mor.iio postati izraz zdraverfa liudskega mnenia, ka!ti to ie tis'i sila. ki bo pomnrfli narodu v njeiiov;h naite*iih trenu'kiVi in mu pomagala izoblikovati lepšo bodočnost.
A.
Velikodušen dar dveh zavednih slovenskih žen
Naše ljudstvo se čuti živo povezano s svojo domobransko vojsko in vidi v njej poroštvo
lepše bodočnosti
Ljubljana, 29. dec. 1943.
Priobčujemo pismo, s katerim požrtvovalna slovenska žena stavlja na razpolago domobranskim ranjencem svojo hišo iu svojo postrežbo.
Spoštovani organizacijski štab domobrancev 1
Ker bi podpisani iz srca radi v teh težkih časih pomagali naši verni, hrabri vojski, našim domobrancem, sva ponudili pomoč našemu prezidentu, generalu Rupniku, ki se nama je iskreno zahvalil in naju je napotil k Vam, da dobiva pri Vas nadaljnja pojasnila, kako naj bi se vse to uredilo.
Radi bi, da bi najina majhna in skromna hišica, katere približen tloris prilagava ter najina dobra volja in najine moči služile Vam.
Zamislili sva si to tako: Ranjenci ali rekonvalescenti, kakih 10 do 15 po številu, ki jim ni več nujno potrebno prebivati v bolnišnici bi se nastanili pri naju v stanovanjskih prostorih, ki so v tlorisu označeni. S tem bi bilo zopet prostora za omenjeno število težje ranjenih v bolnišnici.
Me obe pa bi posvečale vse svoje moči kot bolničarski pomočnici našim domobrancem-ranjcncem. Za okrepči-lo bi jim služil tudi vrt z dobrim zrakom bližnjih smrekovih gozdov našega Rožnika. Ker je hiša kmečka, toda čista, bi bila zelo primerna predvsem za preproste junake naše vojske za take, ki so iz revnih kmečkih hiš.
Malo in skromno je sicer to, kar Vam nudiva, v primeri s tein, kar bi Vam radi nudili, ko bi imeli. Pa nc odklanjajte te iz srca prihajajoče ponudbe, marveč sprejmite jo in naj Vam bo za pomoček do večje pomoči, ki jo boste imeli s tem, da Vam bo toliko prostorov prostih za težje ranjence v bolnišnici
Zraven podpisana moja prijateljica Mici Štembal je bila popolnoma iz-vežbana bivša bolničarka, bivša operacijska sestra prejšnjega sanatorija Elizabetinum. Jaz pa sem se v enajstletni bolezni moje preblage matere tudi nekoliko izvežbala v i/.pi/anju in obvezovanju ran ter tozadevne postrežbe.
Na ta dvojni omenjeni način bi radi tudi midve kot zvesti domobranski pomočnici pristopili ob stran Vašim hrabrim četam v bran za našo vero, za našo domovino in za naše domačije, Saj:
To ni le boj za posvetne dobrine, najsvetejše nam čuvajo meča ostrine.
Zato Bog z Vami v blagor in zmago!!
Želiva, dn bi Vam bila najina ponudba vsaj malo v pomoč ter beleživa v preodličnem spoštovanju
Greti Vanišcva, Mici štembalova.
20. dec. 1943.
Pismo, v katerem slovenska slikn-rica stavijo domobrancem na razpolago svojo hišo, živo dokazuje, kako slovenski narod čuti, za kuj naj V tej borbi gre: Ne le za ohranitev premoženja, ki ga komunisti uničujejo poštenim Slovencem: ne le za oblast in za vprašanje, ali bo to oblast komunizem dobil ali ne. Gre za življenje slovenskega naroda in za njegove najdražje svetinje; za obrambo slovenskih domačij in ohranitev družinskih ognjišč, za čast naše domovine. Gre za vero, ki je naša največja narodna svetinja, pa jo komunisti preganjajo in blatijo. To so dobrine, ki si jih narod ne sme pustiti vzeti, če hoče sploli še obstati. Da branijo te dobrine, so p r i -
t"oli naši domobranci za orožje. Kajti .omunisti jih napadajo z ognjem in mečem in treba jih je braniti z enakim orožjem, ne morda z vdanim čakanjem brez resnega odpora, kakor bi to radi videli nekateri sentimentalni preroki popačene krščanske ljubezni.
In kadar gre za take stvari, je treba žrtvovati mnogo. Fantje domobranci so se odločili, da bodo dali zanje tudi kri in življenje, če bo treba. — Dolžnost vseh ostulih pa je, da napore
domobrancev z vsemi močmi enoduš-no podpirajo. Danes ni čas polovičarstva. Treba je žrtvovati mnogo, da rešimo vse, kar imamo. Staviti moramo na razpolago svoj čas, svoje delo in premoženje. Nihče komur je resnično mar narodnih koristi, ne more stati ob strani. Kdor bi hotel biti v tem boju le nevtralen gledalec, kdor bi hotel le pasivno in brezbrižno gledati življenjski boj naroda z namenom, da si ohrani življenje in prihrani žrtve, bi sc izpostavljal nevarnosti, da zaigra vse. Kajti ko bi delali vsi tako. ko bi le sedeli za zapečki, bi komunizem že zdavnaj preplavil slovensko zemljo in jih zbudil iz njihove idile ter z njimi brezobzirno pomedcl. To je slovensko ljudstvo dobro razumelo, zuto se je sklenilo v neprodirne vrste za našimi domobranci. Postavilo se jc ob stran domobranskim hrabrim četam, »v bran za našo vero, za našo domovino, za naše domačije,« kot pravi pismo, ki ga objavljamo. Prisrčnost in navdušenje, ki diha iz pisma darovalk, njun plemenit dur in vroča želja, da bi mogli dati še več, trdno dokazujejo, kako živo se čuti ljudstvo povezano z domobranci, ki se bore zanj. Tudi preprosti ljudje prinnšujo vsak svoj obulus in kažejo pripravljenost podpreti z vsem, kar imajo, sveto borbo domobrancev. Iz take trdne povezanosti ljudstva z našimi borci, iz požrtvovalnosti in zuupanja mora priti zmaga.
Z Goriškega
Slovenska pridiga na Travniku. V
»Slovencu* smo že poročali, du so očetje frančiškani nu Kostanjevici vpeljali slovensko pridigo in petje pri nedeljski deveti maši, kar so verniki z velikim zadovoljstvom sprejeli. Sedaj pu moramo zapisati >e l">lj razveseljivo dejstvo, tudi v cerkvi sv. Ignaciju na Travniku se bo začela slovenska pri-digu, in sicer tudi pri muši ob devetih. Margotti je to določil s posebnim dekretom. /.a pridigarja je imenovan stolni kanonik msgr. dr Brumnt, ki je sklenil, da bo govoril zlasti o pravičnosti, ki je podlaga srečnemu življenju posameznikov, družin iu narodov. Pri tej sveti maši ho tudi slovensko petje, zu katero lin skrbel znani glasbenik Krnil Konici, ki prosi vse pevke m pevce, ki bi rudi sodelovali, naj se zgluse pri njem. Prva slovenska pridiga bo v nedeljo, 2. januarja, t j. na praznik prosv. Imena Jezusovega. Dolžnost slovenskih vernikov je seveda, da se polnoštevilno udeležujejo svete maše s slovensko pridigo. — Začel se bo tudi krščanski ■nu u k za slovensko mladino, in sicer \ vsaki župniji posebej. Potrebno je, da starši otroke priglasijo vsak pri svojem g. župniku. Upajmo, da bo v* a k slovenski otrok v Gorici priglašen zu krščanski nauk v slovenščini.
Nesreče in zločini. Iz Komna so pripeljali v goriško bolnišnico precej hudo ranjenega 55 letnega Avgusta Grgiču. Izjavil je, da ga je 21. t. m. pred domačo hišo zadelo več krogel. Kdo je streljal nanj. ne ve. - Utonil ie 52 letni Feliks Zižmond iz Vrtojbe. V temi se je zvečer vračal domov, pa je zgrešil not. Prišcdši do potoka Vrtojbica ga je hotel prekoračiti, n inu jc spodrsnilo, da je padel in zadel z glavo ob kamen ter obležal nezavesten v plitvi vodici. Ker ni bilo pomoči, je utonil. — Na Slapu pri Idriji je neki neznanec ob-strelil 24 letno šiviljo Viktorijo Kovačič. Zadel jo je v desno nogo ter ji tako močno ranil kost, dn so ji morali v goriški bolnišnici odrezati nogo nad kolenom. — V Solkanu so v neki hiši našli mrtvo truplo nekega starega moža. Pozneje se je dognalo, da je to 74 letni Štefan Gomišček, ki pa je stanoval v čisto drugi ulici. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. — lz Idrije poročajo, da je tragitnu -mrl zmlela go. Kiišinanovo, mater bivšega /upnika v Kojskcm v Brdih. — tfi letni miličnik Ivan Kenda, doma z Reke, a bivajoč v Gorici, je sna/il svojo puško, ki jc bila nabita. Nenadoma se je sprožila ter ga krogla zadela v glavo, du je kinulu nato umrl.
Namesto novoletnih voščil sorodnikom in znancem in namesto pošiljanja novoletnih daril bogatim znancem - pošljite letos voščila neznanim revežem - tako da darujete za Zim. pomoč in pošljete darove njim!
Celoten komunistični bataljon uničen pri Logatcu
Nemška in domobranska posadka v Logatcu je presenetila pri črnem vrhu močno skupino
komumstov in jo uničila
Nekaj dni pred božičem jc logaška nemška in domobranska posadka naredila pohod v okolico Ilotederščice in Črnega vrha. Na svojem pohodu je naletela na samotno naselje, odkoder so komunisti odprli nanjo ogenj. Takoj nato so nemške in domobranske čete naselje obkolile in pozvale komuniste k predaji. Čez nekaj časa se je predalo 80 komunistov Ostali pa so se še borili še naprej in jih jc v boju 40 padlo. Najtrdovratnejši so vztrajali v dveh hišah, kjer so bili uničeni od napadalnega ogn ja. Teh je bilo okrog 30. Poleg teh 30 je bilo še 12 komunističnih civilistov, ki so prav tako doživeli svoj konec med razvalinami. Med dokončnimi borbami je bilo ujetih še 10
Logatec, 29. dcc.' komunistov. Število komunističnih iz-1 gub torej znaša 160 borcev in 12 drugih bnnditov. Nn nemški in domobranski | strani so izgube malenkostne: 1 mrtev
in trije lahko ranjeni. Razumljivo je, da taki uspehi dajejo logaškim funtom Se večje navdušenje zu nadaljnjo lior-bo proti komunistom.
Božičnica notranjskih beguncev v Logatcu
I.ogatcc, 29. dec.
V sejni dvorani občinskega doma v I-ogatcu je odbor za notranjske begunce na Štefanovo priredil lx)žičnico najpotrebnejšim. Bili so navzoči ljudje iz starološke občine, ki so jih komunisti pregnali z njihovih domačij, lako si videl med njimi onemogle starčke in enoletne otroke, ki jim bes komunizma tudi ni prizanescl. Večina navzočih je bila v najbližjem sorodstvu z junaki, ki so padli v Grahovem in po drugih bojiščih. Pri skromni, a prisrčni slovesnosti so bili navzoči tudi msgr. Škr-bee, ki je notranjski rojak, domači žu-
pan Kržič, poveljnik domobrancev ka- munistom!«
petnn Fortuna in logaški župan Oblak. Na begunce je imel iskren in prisrčen nagovor msgr. škrbee, nato kapetan. ki jim je zagotovil, da bo komunistični teror strt, in župan Oblak, ki jim je zagotovil vso razpoložljivo gmotno |wi-moč. Begunci so pokazali svojo hvaležnost za skrb in bratsko pozornost, ki jim jo nudijo oblasti in dobra slovenska srca. Izrazili so tudi jiolno zaupanje našim domobrancem. Neka težko preizkušena mati jc dejala: >()d štirih sinov sta mi žc dva padla v Grahovem. Toda raje vidim, da mi pndejo vsi štirje kot pn da bi bil en sam šel h ko-
Novo mesto si počasi ureja življenje
Mit einem lierzlichen Weihnachfsspiel trat die Laihncherjugend vor den Kin-dern unserer Fluchtlinge auf. — Ljubljanska mladež je nastopila pred begunskimi otroki s prisrčno božično igro.
Novo mesto, 20. decembra.
Novo mesto se počasi vrača k normalnemu življenju in vstaja iz razvalin. — Vendar nudi še precej žalostno sliko. Hiše okoli glavnega kolodvora, v katerih so se skrivali komunisti, so šo vse v ruševinah.
Ljudje iz okolice ne prihajajo v mesto, čeprav so bloki odprti. Po okolici se | namreč klatijo komunisti in je vsakomur jiod smrtno kaznijo prepovedano hoditi v mesto. Straža, V avta vas in Toplice so popolnoma odrezani od mesta. Iz Toplic že dva meseca ni mogel nihče priti v 6tik z Novim mestom.
Varna pa je pot iz Novega mesta proti Št. Petru. Pot drže trdno v rokah nemške in domobranske edinice. Komunisti so zbrani na Trški gori. Tu se nahaja Cankarjeva brigada. Ti izvajajo nad ljudmi veliko nasilje. Prepovedali so jim tudi brati časopise, ki prihajajo iz Ljubljane. Med ljudmi vlada hudo pomanjkanje. V komunističnem raju nimajo niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin, soli, kvasa ia olja.
Za preskrlio Novega mesta z živili si veliko prizadeva predvsem g. glavar Sku-bic. V mestu je tudi precej beguncev, ki pa imajo težave s stanovanjem in hrano. Za pomoč tem beguncem se je ustanovila podružnica škofijske dobrodelne pisarne. Ustanovni občni zbor jc bil na Štefanovo.
Preselitev delavske propagandne pisarne
Propagandni odsek Pokrajinske upln-ve javlja, da se je njegov referat za pro-pagando med delavstvom preselil v nove prostore na Miklošičevi cesti št. 22b, II. | nadstropje (palača Delavske zbornice, i vhod nad javno knjižnico). Telefonska številka lega referata je 4(>I8. Vabimo vse sodelavce Delavske protikomunislič-ne akcije kakor tudi prizadete delodajalce, da se v zadevah delavske propagande obračajo neposredno na pisarno I delavskega referata Propagandnega od-I seka Pokrajinske uprave,
I
r
Dolžnosti naroda
Mod tolikimi boleznimi, ki razkrajajo v teli časih posamezne ljudi — pu tudi cele narode, moramo obžalovati predvsem tisto, ki zadeva resničen iu končen cilj našega življenja in za katerega smo tudi ustvarjeni, du živimo na tem svetu. Mnogi se ne zavedajo več, da so dolžni dajati čast Bogu, ki nas je ustvaril. Mnogim, ie premnogim, te resne naloge ni več mar. Pri tem niti ne mislimo le tistih, ki so izključili Gospoda popolnoma iz svojega zasebnega, kakor tudi iz javnega življenja. Tudi med takimi, ki še pravijo, dn verujejo v Boga so še, ki jim zn božjo čast ni veliko mar.
Druga bolezen, ki je rnzsežnn 111 v svojih posledicah vznemirja vsakega človeka je nekrščauskn ali premalo krščanska vzgoja, ki je nujna pri oblikovanju človekovega značaja in s tem tudi pri oblikovanju značaja človeške družbe in značaju celih narodov.
Ako tudi nnš slovenski narod tako pretresajo današnje težave, da pod njih težo stokamo in obupujemo, tedaj je to tudi zaradi gornjih dveh bolezni. Popraviti to, je dolžnost vsakega posameznika, pa tudi dolžnost vsega naroda.
Če nns nnš vladika dr. Gregorij Rožnimi kliče k raznim pobožnostim, tedaj je to zato, da bi se uprli tem boleznim. Mnogo jc plemenitih duš, mnogo verskih organizacij, ki so se trudile in se šc trudijo, da bi preprečile strašna razdejanju, ki jih povzročajo moderne zablode. Toda to ni dovolj. V tej borbi za priznanje Boga, za njegovo češčenje, za pravo krščansko vzgojo se mora strniti ves pošteni slovenski narod. To je njegova dolžnost.
Vse kar šola ne dn, vse kar slaba družba jemlje moramo popraviti in nadoknaditi z dobrini, 7. boljšim. Pri tem pu je za nus vse važna posebno mladina, kateri vzgoji se je treba posvetiti in jo usmeriti v popolno krščanstvo, da bo iz vsakega slovenskega otroka postal cel pošten Slovenec, ki bo po svojem značaju tnko plemenit, tuko inočau, tako udan božjim postavam, da nikdar več ne bo naš mali narod tiran na rob propada, kamor gn danes gonijo tolike in tnko strašne moderne bolezni, med katerimi jc najstrahotnejša komunizem.
Novo leto, ki stoji v mogočnem znamenju brezmadežnega Srca Marijinega, nas kliče na goreče delo v tej smeri.
Pojdite in učite vse narode je bilo naročilo Kristusa njegovim apostolom. Med narodi, ki naj poslušajo Gospodovo besedo pa je tudi naš slovenski narod. Dolžnost naša je, dn se popolnoma predamo delu zn Gospoda, za Njegovo popolno zmago v našem zasebnem in javnem življenju.
Zndoščevanje brezmadežnemu Marijinemu Srcu pa je samo pot do te zmage pot do zmage tistih naukov, ki nas bodo rešili iz današnjih stisk in ki so kakor sol, ki ohranjuje, da bomo mogli prejemati in uživati časne in večne dobrote, ki nam jih bo O11 dodelil.
Opravljati pobožnosti petih prvih sobot, ki se začne z novim letom, je torej velika — največja narodna dolžnost v današnjem času. Zavedajmo se je v celem njenem obsegu in zato ne spreglejmo nikogar, ki bi ga mogli pripeljati v veliko družino vernih Slovencev, ki bo združena okoli Kraljice Slovencev zadoščevula Njej in Njenemu božjemu Sinu!
Za današnji dan
Koledar
Četrtek, 30. grudna: Evgen, škof; Anizij, škof; Liberij, škof; Anizija, mučenica.
Petek, II. grudna: Silvester T., papež: Melanija, sveta žena; Donata, mučenica.
Dramsko gledališče
»Cvetje v jeseni«. — Red Četrtek. — Ob 16.30.
Operno gledališče
»Prodana nevesta«. — Izven. — Ob 16.
Kino »Matica«
»Knrneval ljubezni«. — Predstave ob 15 in 17.30.
Kino »Union«
»Med dvemn snubcema«. — Predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»Ko spet sonce zašije«. — Predstave ob 15 iu 17.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne:
mr. Leustek, Resljeva cesta I; mr. Bahovec, kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Božično zborovanje Slomškove dražbe
Letošnje božično zborovanje Slom-1 Ambrožica, svetnika Marka Kranjca, čč.
škove družlie je zbralo lepo število člaiv siva iu somišljenikov v Marijanišču. Ob devetih je bila sv. maša z ljudskim petjem prelepih božičnih pesmi. Sv. maša se jo brala za žrtve komunizma iz učiteljskih vrst, kakor tudi za umrlo člane v zadnjem poslovnem letu.
Po sv. maši se je napolnila marijani-ška dvorana do zadnjega količka. Pred občnim zborom je bilo predavanje »Te-melji in cilji bodoče slovenske šolec. Predaval je predsednik Štrukelj. V predavanju je najprej primerjal versko in simul-tansko šolo. Dokazal je. da ima verska šola več pozitivnih verskih temeljev, kar pri simultanski pogrešamo. Dokazal je, da jc sedanjih razrvanih razmer in skrajno hudih razmer kriva pač simultanska šola, ki ni znala najti pozitivnih smeri za vzgojo. Teh negativnih posledic pa je krivo dejstvo, ker je 6inmltanska vzgoja usmerjena v samo materijo, zgolj v to-stranost brez vsakega duhovnega podviga. Razkristjanjena družba ne gleda ne na v večnost usmerjenost v šoli, v knjigi, v književnosti sploh, ne v pedagogiki in pedagoškem delu. Saj v 6amo tostranost usmerjena, tudi kaj takega ne zmore. Zmotno je moderno načelo »Vse iz otroka!« Vemo pa, da je edino pravilno »Vse iz Pravzgojitelja!«
Referat je objavil »Slovenski učitelj«.
Po temeljitem referatu, ki so 11111 vsi z največjim zanimanjem sledili, se je pričel občni zbor. Predsednik je pozdra-\ il v prisrčnih besedah zastopnika prosvetnega oddelka pokrajinske uprave inšpektorja Kranjca in nadzornika Bobiča, nadzornika verouka ljudskih in meščan-sVh šol prelata Volca, zastopnika sred-niili šol direktorja Bajuka in dr. Capu-
i. /; -'upnika Katehelskega društva dr.
redovne profesorice in učiteljice, zastopstvo državnega in zasebnega učiteljišča, zastopnica katoliških žena go. Natlače-novo, preč. g. lazarista Plantariča, prof. dr. (iogala in hišnega gospodarja dr. Pogačnika, okrajne šolske nadzornike in mnoge iz ogroženih krajev ter vse člane in članice, ki so se zbrali v tako lepem številu.
V predsednikovem poročilu se spominja predsednik vseh žrtev iz učiteljskih krogov in v tem poslovnem letu umrlih članov in članic. Zborovalci jim zakličejo trikratni »Slava!«
Iz tajniškega poročila je razvidno Intenzivno delo društvenega odbora. Številne seje so pokazale agilnost odbora, ki kljub razmeram skrbi za čim boljše in uspešnejše vzgojno delo.
Blagajniško poročilo je pokazalo, da je tudi to leto, kljub skromnim finančnim razmeram članstvo omogočilo izhajanje »Slovenskega učitelja«.
Urednik »Slovenskega učitelja« je zlasli poudaril, da uredništvo želi pridnega sodelovanja in se posebno priporoča za kratke in aktualne članke. Za prihodnje leto pa bo uredništvo posvetilo posebno pažnjo vzgoji.
Urednik »Vrtra« je poudaril, da je »Vrtec« srečno dopolnil svoje 74. leto in je skušal kakor doslej bili otrokom dober tovariš in zvesti spremljevalec.
Upravnica »Vrtca«, Sadarjeva. je vsem navzočim priporočila tudi bodočo marljivo sodelovanje pri nabiranju naročnikov in se je zahvalila vsem poverjenikom in poverjenicani za dosedanje uspešno delo.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Predsednik je nato končal občni zbor z iskrenimi voščili za mirno novo lelo.
Novi frvnKnv?	I ognjenik, bruhali ojenj in pepel; zasul
feiuuuvi	jo h.. mc8ta: HerkulaneJ, pompeje in
-j- Franc Reisner. V Ljubljani je po j stabije, ki nam pa danes, ko so jih iz-daljšem trpljenju izdihnil g. Franc Reis- ii0p<iii izpod pepela, pričajo o stari
ner, krojač in trgovec. Blagega rajnega 1 odo pokopali iz kapele sv. Pelra na Žalah v četrtek, ?0. t. m., ob 3 popoldne. ?'aj mu sveti večna Luč, njegovim dra-r;:m naše sožalje.
Zgodovinski paberki
SO. grudna: "!). lela se je rodil rimski cesar T i t. Preden je zasedel njegov oče cesarski prestol, se je boril Tit skupaj z njim z upornimi Judi. Vespazianu se je posrečilo, da je zadušil vstajo in podjarmil vso deželo, le Jeruzalem se mu je upiral. Ker so ga uporne legije oklicale za cesarja, je prepustil obleganje Jeruzalema svojemu sinu. 'l it je Jeruzalem šele po silno krvavem boju lela 70. v naskoku zavzel ter razdejal. V splošnem požaru je pogorel tudi starodavni tempel. Na stolisoče Judov ie poginilo v petletni vojni; kar pa jih je ostalo, so jih Rimljani odvedli v egipčanske kamnolome, v šole borikev ali pa prodali v suženjstvo. Odslej žive Judje brez države razkropljeni po vsem svelu. Tit je bil bjag in plemenit vladar, ki je vse svoje življenje posvelil blaginji države, skušal je lajšati težke nesreče, ki so tedaj zadele Italijo. V Rimu je izbruhnila strašna kuga, l<i je v preobljudeneni mestu zahtevala strahotne žrtve: malo kasneje pa jo tridnevni pežar uničil velik del mesta. Leta 79. je začel Vezuv pri Neaplju, o 'katerem so dotlej mislili, da je ugasel
turi in o načinu življenja tedanjih bivalcev.
ul-pre-
Ne, koliko Jedo da, ampak koliko bi tnofjcl dati, na to bodo nekoč gledali.
Dramsko gledališče
Petek, 31. decembra, ob 16: »Cvrfek za pečjo«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. Sobota, 1. januarja, 0b ir>.,10: »Cvetje v Jeseni«. Izven. Cono od 22 lir navzdol. Nedelja, 2. Januarja, ob ili: »Nevesta s krono«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 3. januarja: Zaprto.
I. Tavčar »Cvetje v jeseni«, dramatizacija povesti v 13 slikali: Ost. Osebo: dr. Ivan
—	VI. Skrbinšek, 1'resečnik — Cesar, Bnrbn, njegova žena — P. Juvanova, Meta, njuna bet — Levarjevn, Liza — Itakarjevn, Daniel
—	Lipab, Skalar — Košuta, Knlur — M. SkrbinSek, Luca, Sknlnrjeva žena — Kraljeva. V ostalih vlogah velik del dramskega ansambla. Itežiser prof. Sest, sconogruf inž. E. Franz.
Ch. Dickens »Cvrfek za pečjo«, hožična igra, komedija v 3 dejanjih. Osebe: John — Cesnr, Galeb — J. Kovič, Tacleton — M. SkrbinSek, Edvard — Gregorin, Dotka — finričovn, Berta — V. Juvanova, gospa Find-lingovn — Rakarjeva, Maya Fiedlingova — Brecelj-Lcvarjevn. Režiser C. Debevec, prizorišče inž. E. Franz. načrti za kostumo J. Vilfanova.
Ooerno gledališče
Petek, 31. decembra, ob 16: »Melodije srca«.
Izven. Ceno od 36 lir navzdol. Sobota, 1. decembra, oh 16: »Prodana nevesta«. Izvon. Ceno od 32 lir navzdol. Nedelja, 2. januarja, ob 16: »Travlata«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 3. januarja: Znprto.
Za operne In dramske predstave na 811-vestrovo In za oba praznika bodo vstopnice t prodaji v Operi od četrtka, 30. t. m., od 1(1.30 dalje. Zaradi ogromnega navala blagajne vstopnic no rezervirajo.
Smetana »Prodana nevesta«. Danes, v četrtek, bo debutiral kot Janko v »Prodani nevesti« g. Vinko Slanovec, učenec rektorja ■Julija Betcttn, ki bo pri tej priložnosti prvič nastopil na odru. Pevec razpolaga z izdatnim glasovnim matorialom in kljub kratkemu pevskemu Študiju z dobro pevsko tehniko. Marinko bo pela Polajuarjeva, ostala zasedba običajna.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 30. december:
7 Jutranji koncert, vmes ob 7.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Narodopisna ura — 10 Koncert dueta harmonik — 10.30 Poročiln v slovenščini, pregled sporeda — 10.45 Mala glasbena medigra — 20 Poročiln v nemSčini — 20.10 Slavni pevci — 21 Lahka glasba — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč.
Izplačevanje podpor
Škofijska dobrodelna pisarna sporoča, du se bodo za mesec januar izplačevale podporo v naslednjem redu: v ponedeljek, 3. januarja, od A—G, v torek, 4., od II—O, v sredo, 5., pa od P—Ž. Zu dijake pa v soboto, R. januarja. Nove prošnje se tj dni ne sprejemajo.
Vsem, ki so darovali knjige za naše domobrance
Zbiranje knjig za naše domobrance je doživelo nepričakovano velik uspeh. Odziv na naše vabilo za zbiranje ie bil tako splošen, da je že sam na sebi domobranstvu najlepše spričevalo, kako ga komunističnih luži, groženj in nusilja osvobojena Ljubljana presoja. Darovane knjige so bile najprej razposlane našim ranjenim borcem v Iu-zaretili. še vedno pa prihajajo nove knjige, ki jih za to določeni domobranci z enako skrbnostjo in veseljem urejajo in odpošiljajo posameznim edinicum.
Tako številčno kot kvalitetno je zbiranje v polni meri doseglo svoj namen. Med darovanimi knjigami so tudi prvovrstna dela domače in svetovne literature, kur moram s posebnim veseljem ugotoviti; mnogi so knjigam leposlovne vsebine priložili tudi moli-tvenike, ki jili bodo domobranci gotovo veseli. Zbralo se je tudi veliko družabnih iger (tombol, šahov, namiznih kegljišč itd.), s katerimi bodo domobranci v zdravi zabavi izpolnili svoje proste ure na položajih, kakor jim bodo tudi bodrilna in pozdravna posvetila, s kuterimi so mnogi darova-telji opremili darovane knjige, v prijetno presenečenje.
Vsem zasebnikom, založbam in tvrd-kam, ki so v tako plemeniti meri pokazali razumevanje za duševne potrebe oboroženih borcev za osvolioje-nje slovenskega naroda od komunizma, se najiskrcneje zahvaljujem!
Poveljnik.
Vlaganje davčnih prijav
dohodkov, zavezanih rentnini za davčno leto 1944.
V času od 2. do 31. januarja 1944 so dolžne vložili prijavo za rentnino vso osebe, ki so imele v letu 1943 dohodke od premoženjskih predmetov in imovinskih pravic pod pogojem, da niso ti dohodki zavezani že kakšni drugi davčni vrsti.
Pod rentni davek spadajo: obresti od dolgov kakršne koli vrste, rente, najemnine in zakupnine za razne inventare za stavbišča in zemljišča, če dohodek od le-teh presega katastrski čisti dohodek.
Predmet obdačenja so v letu 1943 dejansko doseženi dohodki. Davčne prijave so dolžne vložiti osebe, ki so imele dohodke, če se pa te nahajajo v inozemstvu, mora vložiti prijavo in plačati davek dolžnik.
Če prijava ne bo vložena do 31 januarja 1944, se bo odmerila 3% kazen, ali 10% 'kazen, čo se prijava no bi vložila niti na pismeni poziv. Utaja obresti, rent najemnine in zakupnine, se bo kaznovala po čl. 142 zakona o neposrednih davkih.
Opozorilo
Vsakdanja Ljubliana po kronistovih zapiskih
THi K0¥0SII tri tapa novoletna darila
1.	S c v e r i n Sali: »SREČAVANJA S SMRTJO«. Nova, sodobna pesniška zbirka .... lir 20,—
2.	Mile Buda k: »MUSINKA«.
LiSki roman. Pcnclant »Ognjišču«. Vez. lir S?.—
3.	B a 1 s a m o - C r iv e 11 i: »RAFAEL SANTI« in Mere/k o v s k i j : »MICHELANGELO«
v eni knjigi. — Z ilustracijami. — Uvod: dr. Fr. Stcle. — Vezano . ......lir 95.—
IJUDSKA KNJIGARNA V UUBtJANI
[RE3 ŠKOFIJO i	MIKLOŠIČEVA CESTA 5
Gruče pred Kazino
Okrog devetih dopoldne vidiš zadnje dni pred Kazino gruče ljudi. To so ljudje, kl so se morali pred »ljubeznivostjo bratov komunistov zateči pod okrilje nemške vojske. Ker so morali tlom zapustiti skušajo priti še vsaj za malo časa v svoj kraj, da kaj urede in da vzamejo pri povratku v Ljubljano s seboj najnujnejše potrebščine in lahko prenosljive vrednosti. Nemška vojska jim gre pri tem ka-valirsko na roko in jih vzame na svoje avtomobile, ki gredo na Dolenjsko in Notranjsko. Vsi se 6eveda ne morejo stlačiti na avtomobile, no pa poskušajo srečo drugič. Prednost imajo seveda domobranci, ki žele pogledal, kaj je z njihovimi domovi.
Živilski trg ob koncu leta
V sredo je bil letos zadnji tako imenovani »tržni dan"', ki je druga leta pač bil dosti živahnejši kot lotos. Ob gosti megli se je zelo pozno začelo tržno vrvenje. Na izbiro ni bilo mnogo dobrin. Okoli prodajalk, ki dovažajo iz Trnovega lepo kislo zelje, okoli prodajalk kisle repe so so že zgodaj postavile v vrste gospodinje, da so si nakupile primerno količino kislega zelja in kisle repe. Po kislem zelju je veliko povpraševanje. Na trg pa zato prihajajo vsak dan, zlasti ob sredah in sobotah celi škafi kisline. Kislega zelja. upamo, ne bo zmanjkalo. Mnogi Ljubljančani so si letos sami napravili po več škafov kislega zelja. Neka-
teri so znali prav strokovnjaško pripraviti dobro kislino, drugi pa so imeli smolo. Zelje se jim je deloma pokvarilo. Odvisno je mnogo od posode. Tudi kisla repa gre dobro v kup. Naprodaj je bilo dalje nekaj motovilca, špinače, rumene kolerabe. Branjevke pa so ponujale v prvi vrsti čebulo in česen. — Po prizadevanju nemškega gospodarskega delegata se je tvrdki Riba pretekli teden posrečilo dobiti iz Trsta pošiljko morskih rib, v prvi vrsti morski list in sipe. Kakor računajo, bo dobava morskih rib najbrž v kratkem primerno urejena.
Odkod, junaki?
V	praznikih si opazil na ulicah mlade fante v zelenih krojih, izdelanih iz zaplenjene robe cesarske vojske. Na čepicah posebne oblike se jim je blestel trikoten slovenski znak, na prsih pa maj lien ščit, prav tako v narodnih barvah To so fantje, ki dvigajo duha slovenske mu Primorju. To so fantje, ki so se zakleli, da bodo rešili Goriško in Tržaško badoglievih rdečkarjev in nesrečnih Slovencev, ki prvim pomagajo pri po gubljanju našega živijo.
Letaki v izložbah
V	ljubljanskih izložbah so s lojavili novi letaki, ki gledalca na krati,o pouče o najsodobnejših vprašanjih. En letak nam kaže zverinstvo komunističnih razbojnikov, ki se ne plašijo ne krvi brez brambnih svojih hralav, nc uničenja slovenskih domov, samo da bi dosegli svoj
Na Silvestrov dan in Novega leta dan se v smislu naredbe prezidenta Pokrajinske uprave z dne 14. dec. 1943 pobira na vsako vozovnico električne cestne železnice v Ljubljani 0.50 lire za Zimsko pomoč. — Opozarjamo potujoče občinstvo, da se bodo v teh dneh prodajali v ta namen posebni kuponi. Kii|)Oiii veljajo 0.50 lire (čeprav so označeni z 1 liro).
Vsak posetnik gostinskih obratov v Ljubljani bo na Silvestrov dan, 31. decembra 1943, in na Novega leta dan, 1. januarja 1944, v smislu naredbe gosp. prezidenta Pokrajinske uprave z dne 14. decembra 1943 plačal prispevek 1 liro za Zimsko pomoč. Prepričani smo, da se bodo vsi, ki bodo v teh dneh obiskovali gostinske obrate, spomnili naših najpotrebnejših in njim v korist radevolie prispevali malenkostni znesek 1 liro. Ta prispevek je za vse posetnike gostinskih obratov obvezen. Posebni kontrolni organi odbora Zimske pomoči bodo nadzorovali, da bodo imetniki gostinskih obratov prodajali vsem gostom kupone po 1 liro v korist Zimske pomoči.
»raj« v sproščenosti živalskih nagonov.
Drugi letak skuša Ljubljančane vzpodbuditi k lajšanju bede. nastale zaradi nesrečne revolucije pri nas. Zlasld tisti, ki so komunistom nasedli in pomagali pri uničevanju — z denarjem ali besedo —, naj ne pozabijo, kaj je sedaj njih sveta dolžnost!
Prometne nesreče in drugo
V nedeljo, na Štefanovo okoli 8 dopoldne se je na glavni cesti primerila v bližini cerkve sv. Cirila in Metoda huda prometna nesreča, ki jo ni zakrivil vodnik motornega vozila. Po šolski maši je mladina, dečki in deklice v mladostni razgibanosti prečkala brez opeznosti glavno cesto. Privozil je v trenutku, ko so tri učenke prečkale cesto, neki motoci klist s prikolico. Vse tri je motor podrl. Neka deklica je mrtva obležala na mestu, drugi dve deklici: 10letna delavčeva hčerka Angela Polajnarjeva in 10 letna delavčeva hčerka Julka Mohoričeva pa sta dobili hude telesne poškodbe. Neki avtomobil, ki je. kmalu za notociklom privozil. ju je hitro naložil in odpeljal v bolnišnico. — V Kolodvorski ulici stanujoči ključavničar, 60 letni Alojzij Kranjc je dobil po mali poškodbi zastrupljenje roke. — Uradnik Viziak Engelbert. stanujoč v Čopovi ulici štev. 1 je padel z II. nadstropja in se hudo poškodoval. — V Šmarju-Sapu je v torek popoldne našel posestnikov sin, 5 letni Tonček Oma-hen na travniku granato. Igral se je ž njo. Granaia je eksplodirala ili dečka hudo razniesarila.
Dnevne novice
Vse ženske in dekliške Marijine družbe vabimo k izročitveni slovesnosti oltarnega prta Mariji Pomagaj, Slovesnost bo v stolnici na novega leta dan ob tri četrt na pet popoldne |>o sledečem redu: 1. skupni rožni venec; 2. cerkveni nagovor, ki gu bo imel prevzv. g. dr. Gregorij Rozman. Po govoru obnovitev posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu (papeževa posvetitev — prinesite s seboj) in za zaključek pete litanije.
Najlepše božične pesnil boste slišali na novega leta popolduo ob polih v frunči-škunski dvorani. Nekuj jih izvaja orkester, nekaj jih poje moški zbor. Nastopil pa bo tudi trio sester Finkovih. Torej užitek izredne mere. Dobiček jo namenjen za zimsko pomoč našim beguncem. Predprodnja vstopnic pri Sflligoju, na praznik dopoldne in popoldne pn pri blugajui.
Obvestila Prevoda na 6. str.
Zimska pomoč. Našim beguncem in Bi-romnkom lahko pomagaš, ako si preskrbiš vstopnico v frančiškansko dvorano. Na novega leta dnn bo izvajanje najlepših božičnih pesnil na prireditvi zimske pomoči. Vstopnice so na razpolago pri Sfiligoju.
Božični čas zbudi v vsakem človeku dobro stran. Tnko mora vplivati tudi igru, ki pomeni notranjo prerojenjc in spreobrnjenje človekovo na sveto noč. Igra »Trije kralji«, katero bo uprizoril Rokodelski oder na praznik Novega leta, jo ena Izmed redkih odrskih stvaritev, ki v polni meri vrši svojo pravo poslanstvo. Vsem obisk toplo priporočamo. Prodprodajn vstopnic ho nn Novega letn dan od 10—12 in od 14 daljo do pričetkn predstave v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno.
NAROČNIKE POŠTE RAKEK prosimo cenj. obvestila, če se f jim naši časopisi redno dostavljajo. — Vse ev. reklamacije sporočite takoj naši upravi.
Krojaška zadruga v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo pogreb Franca Reisnerju, krojača in trgovca, v četrtek, 30. decerflbrn, ob 15 izpred kapelice sv. Petra na 2nlah na pokopališče pri 8v. Križu.
Tramvaj za zimsko pontoč. Uprava cestne železnice opozarja potnike, du bo na 811-vestrovo in na Novo leto k vsaki vozovnici pobirala prlbitck 0.50 lire za zimsko pomoč.
Božtčnlca za nameščence Industrijskih In obrtniških podjetij. Dno IS. decembra 1943 jo bil sklenjen med Pokrajinsko zvezo delodajalcev ln Pokrajinsko delavsko zvezo sporazum, po katerem so vsem nameščencem v industrijskih in obrtnih podjetjih, za katera veljajo določila čl. 324—338 zakona o obrti h, izplača v toku muscca decembra 1843 božič-nica v višini zadnje enomesečno plače, v kolikor je podjetja v obliki trinajste plačo šo niso izplačala. V božičnico se smejo vračunati do višine odgovorjajočegn zneska izredni prispevki, ki so, Jih podjetju žo dala v teku leta 1943.
Cenjene oglaševalce
prosimo, da nam izroča
novoletne in druge oglase
najkasneje do petka, 31. t. m. do 9 zjutraj
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov
v Ljubljani obvešča cenjene člnno, dn bo pogreb pokojnega člana g. Franca Reisner-.ia 30. decembra ob 15 z Žal. Prosimo obilno udeležbe. — Načelstvo.
Vse pomočnice za prvo hišno pomoč vabimo, naj so udeleže tečaja, ko bodo zdravniki predavali o prvi pomoči. Vse one, ki so so prijavile za prvi tečaj in ki jo bila za nje prijava zaključenu 20. I. m., naj pridejo 2. januarja ob 9. uri dopoldno v sejno dvorano mestnega magistrata. Za one, ki so se prijavilo pozneje, t. j. ud 21. do 27. t. m. so prične drugi tečaj v nedeljo 16 januarja. Nalančni razpored o drugem in o nadaljnjih tečajih bo objavljen v dnevnikih 14. januarja. Mestni fiziknt sprejemn obvezne prijavo pomočnic za prvo pomoč še nadalje vsak dnn od 10. do 12. ure v svojih uradnih prostorih, II. nadstropju Mestnega doma. Pripominjamo, dn ho predavanje 2. januarja trajalo poldrugo uro.
J. Oregorc »Melodije srcn«, opereta v 3 dejanjih, libreto napisal H. Stepančič. Dejanje je sodobno in se godi v veliki modni hiši in poleti na Bledu. Glavno tenorsko partijo Marjana bo pel pri petkovi prod-slavi Drago Čuden, vsa ostala zasedba običajna. Predstava bo na Silvestrovo ob 16.
Za deslnlekrljo ust la grla Forolco tablete. Dobite v vsaki lekarni.
Zahtevajte AMIDON tablete proti gtavobolu, nevralgiji. gripi, infltienci in revmalizmu. — Dobite jih v vsaki lekarni.
Pecilni prašek v odlični predvojni kakovosti izdeluje Žikin laboratorij.
Za Zimsko pomoč
Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoči smo prejeli:
Prošnje za zimsko pomoč se sprejemajo v Frančiškanski ulici 6/1.
Darujte perilo in čevlje! Če nam ne morete sami dostaviti, prosimo, sporočite svoj naslov v prostore Zimske pomoči: (nasproti Daj-Dama, poleg trgovine Ro-jna), da pridemo sami po darove.
Za informacije gledo '-Zimske pomoči« kličite: 47-71 (int. 44)! — Prostori »Zimske pomoči r so v Puccinijevi ulici 9/1., levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580,1
Obveščamo cenjene bralce, da objavljamo samo imena tistih darovalcev, ki so prvi iz svoje široke, oziroma poklica darovali za Zimsko pomoč. Premožnejše Ljubljančane in trgovce prosimo, da po vseh močeh prispevajo v blagu, perilu ali obutvi za najpolrehnejše. — Darove sprejemamo v prostorih Zimske pomoči poleg trgovine Rojina nasproti Daj-Dama. Urad posluje dopoldne in popoldne.
Gozd - neizčrpen vir surovin
Go/d je za naše splošno gospodarstvo velikanskega pomena, zaknj les je eden naših največjih založnikov surovin za vse panoge življenja. Industrija pnpirja je brez lesa prav tako nemogoča kot proizvodnja lesne vole. A tudi manjvredne vrste lesa so kot surovina v različnih industrijah na vs načine uporabno. Iz različnih od-pndkov lesa se na kemični način izdelujejo vlaknaste plošče. Zgoščena vlaknasta plošča tvori dragoceno trdo ploščo, ki se ne spreminja kot naraven les in se tudi pod volivom vode prav nič ne predrtigači. V bodočnosti jo bodo uporabljali še za vse mogoče namene. S primesjo žaganja in umetne smole so začeli izdelovati še bolj trde plošče. Prav tako jo moči uporabljati odpadke lubja in trsak, kar smo doslej zanemarjali. Vsi ti odpadki sc s primesjo žaganja in razmnščenega mleka še vroče stisnejo skupaj in se uporabljajo kot stenski opaž, ki je na pogled kot pisan marmor. Te plošče niso uporabne le v stanovanjske namene, marveč tudi za izdelovanje umetelnih predmetov.
Zmeraj večjega pomena je
proizvodnja sladkorja iz lesa
in lesnih odpadkov. Lesni sladkor pustijo k i neti in se nato spremeni v alkohol. Tn sladkor predelajo z dodatkom kvnsnih glivic in hranilnih snovi v krmilne beljakovine, ki jih v poljedelstvu bolj in bolj s pridom uporabljajo. Tudi s kvasom, ki vsebuje mnogo vitaminov, že zdaj krmijo živino. Razne lesne odoadkc in manjvredne
lo. Na tem področju ima lignin še i volčjo jagode, rman, trpotec itd., ki veiliko bodočnost. I* r i razluženju jc ' moči pridobivati tudi mnogo alkohola, tako zvoni sulfitni špirit in velike množine krmilskili beljakovin. Ta alkohol uporabljajo kot gonilno snov za motorje.
Gozd nam daje največ smole
Smolo ne pridobivamo samo iz živih dreves, ampak tudi iz odpadkov, posebno iz korenin, ki jih razdrobimo in izžemamo. lz lesnih odrezkov nareja-mo vlaknaste plošče ali jih uporabljamo za pridobivanje lesne volne nli lesnega sladkorja. Smolo predelavajo dal je v ličilo, umetno smolo, papirnat klej ali linolej. Več vrst le-n. zlasti na les iglavcev, vsebuje uporabno oije. Da se izdeluje iz lubja, posebno iz hrastovega lubja, strojilo, je znano; manj pa je znano, d;, pro;zvajajo iz ličja izvrstna vlakna (posebno iz vr-bovega lubja).
*
Tu smo našteli le prav malo snovi, ki jih pridobivamo iz neizčrpne zakladnice lesnih odpadkov. Zato je zmeraj velika škoda za nnrodno gospodarsko, če uporabljamo les samo kot drva za kurivo.
Da dobivamo iz gozda razen lesa še mnogo drugih stvari, je znano, vendar se za to še vse premalo zmenimo. Koliko je v gozdu grmovja, zelišč, gozdnih sadežev, jagod in gob, ki nimamo nič koristi od njih, ker jih ne po/namo ulj pn jili ne znamo izrabiti. Poglejmo samo divji kostanj, ki ga je na leto po več tisoč ton in se nareja
vrste lesa vplinjajo, in znano je, da je iz njega dobro olje, beljakovine in
1 m nl/\ 1 nC M—	I ! .. .. n .1 -. ..1*1	... L L »nn f I ■■ rl i !n >,.>., ! « X!.V.I. _	.1
imelo lesno oglje vedno velik pomen v kemični industriji in z lesnim plinom poganjajo avtomobile in razne strojne naprave. Stranski proizvodi iz lesa sta oetovn kislina in lesni katran in še druge snovi, jako važna je uporaba lesne snovi, ki se imenuje lignin, iz katerega spet izdelujejo važno snov — strojilo — za usnjarsko industrijo. Tudi v industriji za izdelovanje mila so spojine lignina, ki moremo iz njih izdelovati razne kleje in umetno smo-
skrobl Tudi jezice in šiške vsebujejo izvrstno olje. Nn okrajkih gozdov raste in sc razcvita na milijone šipka, ki daje jesrni rdeče šipkove jagode, ki vsebujejo največ vitamina C. Iz šip-kovih jagod narejamo izvrstno vino in odlično mezgo.
Storži iglavcev, ki jih na tone gnije po tleh, vsebujejo razen smole še ter-pentin in eterična olja. Skoraj neizčrpne so v gozdu zaloge zdravilnih rož in zelišč, kot so: arnika, kamelice,
II
1/ živalskem vrtu po letalskem napafu
jili utegnemo u|»onibljati doma ali v Iekarnali. Zal se mnogo naših ljudi ne zaveda, koliko dragocenih snovi pohodijo vsak dan. Če bi različne gozdne jagode v redu nabirali, bi imeli v shrambah bogate zaloge živil. Kar se tiče užitnih gob, jili poznamo le še prav malo. Po vsem tem vidimo, dn jo naš gozd najbogatejši vir najrazličnejših dobrin. Ničesar, kar je v gozdu, ni brez koristi jn naučiti *e moramo, da bomo vse njegove zaloge izrabili in okoristili z njimi svoje gospodarstvo.
Velika volčja nadloga na Finskem
S severne Finske poročajo o vedno hujši volčji nadlogi. Tako je, na primer, en sam volk na severnem Finskem v prvih zimskih mesecih raztrgal 90 severnih jelenov in 80 ovac in je s tem povzročil škode za 300.000 finskih mark, ne da bi se bilo doslej posrečilo volka ustreliti. Tako imemo vsi svojo šibo božjo: kjer ni komunistov, so pa volkovi.
Proces v Parizu
Pariško »kraljico beračev«, Germaino Tillmannovo je pariško kazensko sodišče tožilo, naj vrne 2,250 030 francoskih (ran-kov. Pri obravnavi je bilo v dvorani veliko razburjenja in predsednik se je bal, da bo občinstvo samih beračev potegnilo z 51 letno obtoženko in bo nastala kar prckucija. Med prosiaki ie bila Germaine znano kot »z'ata roka«, ki je že več let delila siromakom denar, ki ga je sama na-kradla »Zlata roka« je bila milijonarka, to jc bilo beračem dobro znano in prav tako policiji. Pred nekaj dnevi so Germaino Tillmannovo zaradi beračenja prijeli na buljvaru Sebostopol v Parizu Dobili so pri njej 1,250.000 frankov, ki jih je imela všite v obleki v samih tisočakih. Na sodišču ie ogorčeno vzkliknila: »Res je, ta denar sem nakradla in je sad mojega dolgoletnega delovanja. A kar jaz nakradem, to razdelim med reveže in opravljam torej dobro delo « Berači v dvorani so temu solznih oči pritrjevali, češ: »Res je, nikar ji nc vzemite denarja!« Toda sodiče je bilo manj človekoljubno kot »zlata roka«, zakaj Germaine Tillmannova je bila osumljena, da jc 7. septembra 1940 ukradla ra buljvaru Ed-
Egipt V stiski
»Ncues Wiencr Tagblutt« poroča v decembrskem dopisu iz Aten: Egiptovska vladu sc ui v poslednjih dveh letih zbala nobenega truda za pobijanje splošnih bolezni prebivalstva v po-krajinuh ob Nilu. Predvsem se je posvetila z najmodernejšimi sredstvi uničevanja očesnih ku/nili bolezni in logarja. Iz ustanov bogatašev in vladnih pod|>or >o /gradili najmodernejše bolnišnice s tehničnimi pripomočki iz Nemčije in \nierike. A vojna je Egipt, dasi se ne udeležuje bojev, popolnoma odrezala od Evrope in s tem od pošiljk zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Zato pa je pretresljiva statistika o zvišanju vsakoletne epidemije logarja, ki ie zlasti /u I. 1943 naravnost porazna. V mesccii septembru je umrlo zaradi legarja 48 000 ljudi in vsak teden je javljeiuh Hkm novih primerov tc bolezni. Ta strahotni porast pa ni le znak pomanjkanja zdravil, marveč je predvsem posledica nezadostne prehrane. Egipt nima nič žita, a ne zato, ker bi bil Egipčnn *-lab kmet, ali ker bi zemlja ne bila plodna, saj je bil Egipt skozi tisočletja žilnica Sredozcmlia. Egipčani niso sami krivi, da se je »do-
med Ali, ustanovitelj sedanje dinastije in preporoditelj Egipta, leta lsjo po zgledu Mrije dal zasaditi prve nasade liombaževea, ni slutil, da je postal ta l>o - k u za obnovo egiptovskega poljedelstva hudo zlo za deželo. 1 eta 1^2 so se Angleži polastili Egipta in so še bolj pospeševali proizvodnjo bombaža, tako da sta zdaj dve tretjini egiptovske plodne zemlje zasajeni z bomba-ževci. lak.i je zdaj Egipt navezan na uvoz živil in na mib^l drugih držav. Povsem razumljivo jc, da mora v deželi, kjer pride 437 prebivalcev na I kvadrilni kilometer, v č«-ii. ko zaradi vojne ni mogoče dobiti ladij za prevoz, izbruhniti lakota in kužne boleni.
Stiska Egipta pa ni samo prehra-nievnliio-gospodarskcga pomena, ludi glede 11,1 surovine, ki su potrebno za industrijo in obrt, je Egipt navezan na uvoz, čeprav ie v Egiptu še mnogo rudnin v /eiulji. ki jih ni*o niti št> začeli spravljati na dan. Mnogi obrati so morali prenehati z delom, in število brezposelnih je zmeraj večje. Po vsem tem je bodočnost Egipta zavita v nepredirno temo, in vlado tarejo zmeraj
brota spremenila v sirotot. Ko je Meh- hujše skrbi /a obstoj prebivalstva.
Učanfta \i pradavninc. Ohapi — f trata?
Okapi - najdražja žival na svetu — Konj, cebra ali žirafa?
Veletrgovine z želvami v Afriki pražirafe zmeraj večji, njih noge so že nekaj let zaznamujejo kol najdraž- se višale in vrat se je daljšal, da so je živo bitje nu svetu neko žival, ki je mogle živali videti preko dreves, ka-iudi v zooloških vrtovih velika redkost,' dar so sj i«kale živeža. Toda le meta To je okapi, /are* čudno bitje, ki sla- morfoze ni«o bile deležne \-e vrste ne mnogo več kot slon, povodnji konj žiraf. Oliranila se je tudi pražirala, ki ali tiger. Prav malo je ljudi, ki bi ima še vedno čisto normalen vrat in znali odgovoriti na vprašanje: >kni je okapi?« Pa jih tega ni treba biti srnin, saj prav do najnovejših časov niti zoologi niso znali povedali, kaj da' je okapi in kam spada. Nekateri so j menili, da je lo neke vrste konj, drugi so bili mnenja, da spada k ccbram, I
le zmerno visoke noge. V ■-rednjeafri-škili džunglah je živela dalje in je dobila «vo| živež med grmičjein, kjer je imela med ovijalkami svoje ležišče.
lako «o šla mimo te živali kar cela razdobja zemlje, preživela ie vse čase skoraj neopazno. Ko so dandanašnji a tretji, da je iz družine jelenov. I zoologi prvikrat naleteli na okapi ja. Konj. cebra ali jelen? Kaj je torej 511 ''di jako presenečeni in so dolgo okapi? Nc to, nc ono. Zdaj so stro- razmišljali uganko o izvoru tega bitja.
kovnjaki dognali, odkod i/ha ju lo čudovito bitje, ki ima oslovsko glavo, močan vrat in noge kot cebra. To je prednik žirafe in je tako ena najstarejših živali, kar jih živi na svetu. Okani je tako rekoč preostanek iz pradobe. živa starina, ki sega njena zgodovina najmanj tako daleč ko /go
šele leta 18>»3. je moderno raziskovanje odkrilo okapija. čigar ime izhaja iz jezika afriških Pigmcjcev ali pritlikavcev.	-
Obrekovanje ali krivo natolcevanje
Bprlfo ilolie srca Je dobrota brez mofl.
»Berlincr Lokalanzeiger« z dne 5. deccmbra 1943 prinaša naslednji opis živalskega vrta po hudem bombardiranju.
»Osem slonov — naši dobri, sivi, veliki prijatelji veselih nedel) v zoološkem vrtu — leže v bivališču za slone; vsi so po bombah razcefrani, okrutno razmesarjeni in sežgani. Nikoli ne bom mogel pozabiti tega pribora in tudi ne kopice poginulih aligatorjev, krokodilov in velikanskih kač pred akvarijem. Bivališče krokodilov je pod milim nebom. Tu je v celo zadela bomba in zgornja nadstropje, terarij, se sploh ne da popisati. Tu ni mogoče ničesar več ne rešiti ne popraviti.
Ali še veste — kolibriji?
V deloma razdrtem poslopju za ptiče, kjer nas je včasih pozdravljalo vreščanje ararasov in kakadujev, je mrtvaška tišina. Eden čuvajev žalostno pobira razmesarjene pernate kepice, ki ležijo sredi pepela in steklenih črepinj. Kako se more takle ptiček izmaličitil »Po šest Čuvajev je leto in dan z neskončno skrbnostjo negovalo te ptiče — ali še veste — kolibriji?« pravi čuvaj, »in v eni sekundi je bilo vsega konec.«
Da koj povemo: vsega ne! V fazani-žču in topli stavbi so še papige, in v raznih kletkah je še več večjih ptic. Prvi vtis po nesreči je zmeraj najhujši Profesor Heck, ki vodi ta vrt, biva zdaj v pralnici svoje zgorele hiše in ta mi našteva, kaj je mrtvo in kaj je še ostalo.
Predvsem: človeške žrtve ni nobene, čeprav so čuvaji ves čas reševali. Nekaj opic in en aligator je ušlo na cesto, pa so jih potem ujeli. Aligatorja kaj lahko; kar z zanko krog života. Po vrtu pa še tekajo okoli: dingosi (divji psi) in druge manjše zverine, pa bivoli, jeleni in nekaj manjših opic. Od teh jih vsak dan nekaj polovimo. Opice-mandrili so zmrznili — razen dveh, a druge, ki so iz Kameruna,
so hudi mraz prestale. Za preživelega gorilo in oba velika šmpanza so takoj napravili leseno lopo in so zadaj namestili veliko peč s cevmi.
V selitvi je bila rešitev
»Gorile niste mogli z drugimi dragocenimi živalmi že prej spraviti na varno?«
»Žal, je bilo to nemogoče storiti. Nikjer ni take kletke s tako močnimi palicami, ki bi jih ne bil ta štiri stote težki orjak polomil. Tu je moral ostati.«
Nasprotno pa je bilo moči prej spraviti iz Berlina 150 velikih živali na bližnja posestva in v druge živalske vrtove. Neki zasebni ljubitelj je vzel v oskrbo oran^-utana in dva šimpanza. K tem živalim, ki so na varnem spravljene, spadajo predvsem dragoceni, že izumirajoči zastopniki bizonov, divjih konj, divjih oslov, cebujev in bivolov. Dva leoparda in dva tigra, dva orangu-tana in ena žirafa so v drugih zooloških vrtovih.
Morski slon »Roland« je še zmeraj na starem mestu Pri življenju so šc vsi povodni konji, vsi medvedi, noji, kazuari in kenguruji. Prav tako jc živ nbu-markub,
.. —. v.... —. » - -	- ■•• - -' - ----I |	■	.	,	n	i	"t" » " »iuit ,, , a ji i,,,,, i,	in
gar Quinet nekemu trgovcu 2 miliiona ' dovnm izumrlega mamuta. Hazvil se nobra volj« kakega soseda ne more frankov. Zatorej je bila obtoženka obso- ■ J<" /iraške /iva i, ki je nemara /i- vl(| ,„„„,„ do ,0.C(|ai ,0 nl0It
jena na 5 let ječe in da se 20 let ne *mc nikamor preseliti in da mora povrniti 2,250.000 frankov v denarju.
Naročajte »SVET«
Mlado italijansko republikansko armado bodo skozi in skozi izoblikovob po novih, revolucionarnih načelih. Povsem se je odpovedala birokratski preteklosti, se naslonila na nemški zgled in črpa iz novih socialnih zamisli fašizma mnogo svojih smernic. Troje načel velja za izbor in ravnanje za častnike in vojake: 1. izredni ptič s kljunom, podobnim čevlju. Izbor najboljših, 2. socialna enakost čast-
t i .j,	l i n ..	nikov in prostakov, 3. materialna preskr-
Jako prizadete so bile zverine Pogi-	, .	. -l j .«• i u u i:
•u i ... . .	, Kt "s	ba voiastva in nph družin. Izbor naibol -
nili so levi, tigri in	leopardi. Nasprotno . ' ,i- t-«_ _____.. s»_is:_J
____ i . i i ,	i.i i . ...	sih ie povzročil različne novosti v itau an-
pa so obstale kače	velikanke, dasi ph	, •	j- * ,_-i : . :„i.;__, ' ;„
■ _____i. : i _	n . , ••	ski armadi Častniki in vo aki ne sme o
velu na svetu pred milijoni let in se Mr,nl poirMll „ moivlrJe. Tltkn „. Jp l(0. je zaradi ugodnih prilik v srednji llllo tud| „Uremu Kovafll. kl Je ,1(ll>ll no. Afriki ohranil do dnnn-nj.h dni. dasi j ,„„.,,„ |n k| Jf hr„ „,„,„„,„ povo(la
na vso moč obrekoval Kovača.
Kovat11, človek miru In sloge, Je skutal to enostransko sovraštvo razorožiti najprej i molkom, nato pa > odkritosrčnimi he»e-danil. Pa mu nI uspelo. In ko Jc njegov »o«ed nekega dne spet trosil okoli, da Jc Kovat storil In rekel to In tn, nI kazalo Kovač n nič drugega, ko da Jc poklical »od-n I Jo na pomoč. ficlc rdaj Je nhrekovalp« streslo, hlUlna lapora mn Je Sla na Utvrc In prUel Je In ne oprostil. »Nikoli več ne liom tak,< Jp zatrjeval, »In vse prekllčeni, kar koli srni slabega govoril o vas!« Kovač ca Jc resno pogledal. »Ne vem, zakaj lil svojrga »oseda spravil v ncsrrčn,« Je odvrnil, »vendar Jc treba za vsak greli zadostiti.«
»Prosim, kar Izvolite!« Kovač Je vstal, Ke| v lilev In Jc prinesel zaklanega petelina. Dal sa Je sosedu, re!<oč: »Vzemite petelina In ca neslte v svojo lilfio, kl Je zn st0 korakov oddaljena nd moje.« Je ukazal. »Poleni pridite počasi spet
je le malo okapijev in živijo /c zdavnaj pod znščito.
Žirafa je dandanes zn nas žival, ki se v prvi vrsti odlikuje z neznansko dolgim vrutom. V resnici pa je žirafa, V • » vi • r-i v _«._•_ • o čemer pričajo najdbe ohranjenih Komaj se je rodi!, je bil ze Stric okostnjakov in pa dognanja strokov-Te dni je neka ženska v Donaiti v j njakov, le izmaličena potomka praž.i-severni Franciji rodila otroka. Mati ' rafe, ki jc bila prvotno laka. kot jc ima 4> let in je /e 23 let poročena. Od še zdaj živeči okapi. Sprememba «e je njenih 19 otrok jih živi še 13, med izvršila na prav zanimiv način: Ko so njimi tudi jior dvojčkov. Novorojen- j posta jala drevesa v gozdovih pred ček je prišel že kot stric na svet, ker mnogimi sto tisoč leti zmeraj višja, je njegova najstarejša sestra že mati se jc živalski svet tem spremembam dveh otrok.	prilagodil. Tako s,> postajali potomci
Nova italijanska armada
je mraz takoj ohromil. Prav tako živijo želve, a od žiraf je živa ena sama.
Nikoli bi si ne bil mislil — pravi dopisnik lega lista —, da bom nekoč hodil po tako žalostni poti po tem lepem, po vsem svetu slovitem, zoološkem vrtu. Globoko me je pretresel ta obisk. Trije rdeči flamingi ležijo ob poti. Zdaj niso več rdeči. Tako borni so videti v pepelu! Časih smo se jih veselili, ko so na svojih
smc|o
biti mlajši kot 17 in ne starejši kot 37 let. Le poveljuioči častniki in generali bodo izili iz starejših letnikov Vojaki od 17. do 30. leta tvorijo del stalne vojske, oni od 31. do 37. leta pa so miličniki, ki se bodo udejstvovali le v času vojne. Le izjemoma bodo vpoklicani starejši kot 37-letni vojaki in še to le za uporabo kol zasrdbeni miličniki.
Povprečna starost italijanskih voja
moral sleherni častnik služiti prej kol navaden prostak V tej, številčno še omejeni armadi, bo lahki izbirati častnike. Za častnike velja zahteva, da morajo biti krepki, športni in inteligentni in da zna- . , , jo vojaštvo ognjevito navdušiti. Tvorci | n"I,,J ,n »no«"m« sk.il.lte petelina In nove armade želiio, da bi si bili častniki *"<■ '""rJt "" levo ,n n»	k™"'0-
dolgih nogah stopicali po vodi in se po- kov bo torej najmlajša od vseh sedanjih menkovali z vreščečim glasom. Toda — armad Častniki in podčastniki so vsi pro-čos bo vse popravil!	stovoljci. Povsem nova je uredba, da bi
in vojaki tovariši. Častniki uživajo hrano skupno ali pa ločeno od vojakov, vendar imajo isto hrano kot navadno vojaštvo, kar je tudi posneto po vzorcu nemike armade. Disciplina mora biti bolj stroga ko doslej .vendar si morajo častniki in vojaki drug drugemu zaupati in sc razumeti. Uniforme ostanejo za zdaj še preiš-nje, le krone na čepiach in na generalskih znakih na rokavu odpadejo Pozneje pridejo na dan nove uniforme ,ki se povsem razlikujejo od bivših, savojskih uniform.
Nadaljnja novost ie visoka plača ar-mide. Stara armada je daiala častnikom jako slabe plače Le sinovi bogatih družin so mogli biti poklicni častniki. Zdaj bodo častniki dobro plačani in bodo prejemali še doklade za ženo in otroke,
To Je prvi del vaScca zadoščevanja.«
Sosed Je storil, kot mu Je bilo rečeno. In ko Je lili sprt pri Kovaču In mu )e Izročil oskubencKa petelina, mu ,'e Kovač naročil:
»Tako. /daj pa pojdite spet po Isti poti nazaj In zberite vse perje.«
Sosed Jc zmedeno zajeeljal:
»T.e kako naj lil pobral vsa peress? .laz sem Jih kar tako raztresal okoli, ne da bi kaj mislil pri tem. In medtem ea Je sapa raznesla na vse Ittrl strani neba. I.o kako lil vse perje mogel pobratit«.
»Vprav l0 sem bolel sllSatl od vas! Natančno tako Je 7. obrekovanjem ali krivim natolcevanjem, flm ga Izusfte, Je se raz-prM In nič ne vemo. kam Le kako bi ga mogli kar tako preklicali?«
(Jo Hans Rlisler.)
F. CIIIE3A
29
Ariana pa je molčala. Obrnila se je proti oknu, kakor da bi gledala na vrt, ne da bi se zmenila za sestro. Ko pa Amarilis ni odnehala, je začela risati črte po steklu. Nato pa se je nenadoma okre-nila z glasom, obrazom in kretnjami nekdanje komedijantke. A zdaj ni samo glu-mila; s to mimiko je dala duška nevolji, ki je ni več prikrivala.
»Pojdi! pojdi! pojdi!... Pusti me pri miru... Saj,« je pristavila, »ti ne bo treba več dolgo nas prenašati.«
»Ariana...»
Amarilis se je naslanjala na zid ter z žalostnim in začudenim pogledom opazovala sestrino početje.
»Kaj se je zgodilo?« je zažepetala.
»Zgodilo se je to, da je skrajni čas, da pridemo do zaključka. Prav kmalu bo konec, da veš. Niti en dan ne bo treba več čakati. Odšli bomo... Kam? To te prav nič ne briga. Morda bo bolje ali slabše; tebi to nič mar... Glavno je, da gremo rdtod, proč iz Tandardinijeve palače,.. Nc verjameš? Zakaj mc gledaš tako?«
»Ariana . , .«
»Ah, kaj, Ariana! Parditeva razcapan-ka... Reci tudi ti tako, kot tvo|a gospa teta... Saj ima precej prav tvoia teta...
Kazcananka .. .«
Brcnila je z nogo v zid. da ji je čevelj odletel pod posteljo. Nato je sedla na nizek stolček, uprla komolce ob kolena in ostala negibna z obrazom med dlanmi.
»Pardijeva vlačuga. . ..« je zašepetala.
Amarilis se ji je približala. Narahlo jo je božala po razkuštranih laseh in si ni upala reči ji ničesar. Ariana se je nekaj časa pustile božati; nato pa je otresla sestrine roke in planila pokonci »Uf!« je vzkliknila. Stopila je k mizi in začela iskati med papirji. Medtem pa je godrnjala, kakor da bi ponavljala gledališko vlogo.
»Seveda, vlačuga ... Zakaj ne? Saj tudi videz nekaj pomeni Sicer pa je še nešteto gržih besed. Toda gospa Bonelli jih ne bi izgovorila, tudi če bi ji nastavili nož na vrat... Rekla bo le: nikakor ne morem dovoliti, da bi učiteljica mojih otrok bila... bila vlačuga.«
»Tako ti je rekla?«
»Da. Potem pa se je popravila. Razumeli boste, mi je dejala, da bi se gospodična, ki poučuje moje otroke, dala slikati tako... tako...«
Ker je uboga Amarilis nt razumela, je Ariana razlmiU pred nio neko revijo, ki
jo je medtem našla, in ii pokazala sliko, ki je zavzemala celo stran in je pod njo stal napis; »Slika nage deklice«.
Saj ni mogoče!« je vzkliknila Amarilis, ko je spoznala sestrin obraz. Sama sebe jc hotela prepričati, da ni Ariana to dekle, ki leži razgaljeno na postelji, ki je vsa v neredu. Primerjala je oba obraza in morala priznati, da je res.
»Nesrečnica ...« je zašepetala.
Ni utegnila reči drugega, ker je v tem trenutku mati na široko odprla vrata in vstopila v sobo. Bilo je to nekaj nenavadnega, ker je navadno tako malo odprla vrata, da je komaj zlezla skozi nje. Tudi njen obraz je bil popolnoma spremenjen. Na rumenkastem obrazu je imela rdeče madeže in oči so se ji čudno svetile. Tudi glas je bil drugačen. »Drage... drage... drage...« je jecljala in hotela objeti obe hčerki naenkrat. Toda Ariana se je oprostila objema in pahnila mater od sebe.
»Po žganiu smrdiš,« je vzkliknila.
Tretji del. I.
»Amarilis, Aminta, Ariana .. . Kakor v kakšni spevoigri iz sedemnajstega stoletja. Je bil vaš oče glasbenik?«
Aminta: »Nikakor nc, gospod doktor. Bil ie poslovni človek. Morda je bilo v njem nekaj pesniškega .. . Sicer pa so tri imena, ki začenjajo z A, prvo črko v abecedi. Vam to nič ne pove? Mialim, da je
naš pokojni oče v tem primeru uveljavil svoje upoštevanje reda. Najprej pride a, potem, b, nato c Če bi imel več otrok, bi bržkone imeli v družini Barbaro, Bernardo, Bereniho . ..«
»Ne, ne. To je čista glasba iz sedemnajstega stoletja, Amarilis..«
Čudno, da je Amarilis ponavljala v mislih bratove duhovitosti in opazke doktorja Samuelija Bilo je proti koncu januarja. Mati ie padla v veži in si izvinila nogo. Treba je bilo poklicati zdravnika. Toda starega doktona se je po božiču dotaknil prst božji. Ostal je dalj časa priklenjen na naslonjač in nadomestoval ga je mlad zdravnik iz mesta, ki ga je bilo treba klicati za vsak primer bolezni. A bil je hiter ko blisk. Komaj je tisti, ki ga je klical, odložil slušalko, je že pridrvel s svojim malim zelenim avtomobi lom.
»Zelo nagel dečko,« je ponavljal Aminta; več poti je naredil v nekaj mesecih, kot kateri njegovih tovarišev v več letih «
»A kdo je? Odkod je prišel?.., Samueli? Zdi se mi, da tega priimka ni pri nas.«
»Gotovo ne. Zdi se, da prihaja iz Basla, kjer je bil baje nekaj časa asistent na neki privatni kliniki. Nekateri trdijo, da se je moral umakniti iz političnih razlogov, drugi govorijo o družinski žalo-igri. Nekateri celo dvomijo, da bi Samueli bilo njegovo pravo ime.
»Kako neki, da tak dvomljiv tip...«
»To je pač navada. Kdor hoče doseči tukaj uspehe moi a priti najmanj z lune. Jaz sem, žalibog, prišel le iz vile Morija Luiza, ki ni tako visoko in nc tako daleč... Treba pa je priznati, da ie fant na mestu in da se v svojem poslu prav dobro spozna Sama si videla, kako je liubezniv in se vede kot pravi gospod. Govori se, da je nezakonski sin neke osebnosti knežje krvi. Zdi se, da bi bilo mogoče najti v njegovih žilah nekaj kapljic burbonske krvi . . .«
»Res? Na vsak način pa ,..«
Amarilis je umolknila, ker je nekdo motil njun razgovor Hotela je reči: Na vsak način pa je zopern človek ... A ta beseda bi ne bila čisto primerna. Znano je, da je lahko tudi zelo lep obraz zopern Nekateri trdijo celo, da mora vsak zopern obraz imeti neko mero lepote. A lepota tega mladega doktorja ie bila precej skromna Zagorel, ne preveč pravilen obraz, ljubek, kolikor pač more biti moški obraz, ki je razsvetljevalo dvoje svetlih oči Od daleč se ie zdel še deček: tako ie bil gibčen in vitek. Napol otroški je bil včasih ludi niegov glas, ki pa ga je takoj obvladovala razsodnost tridesetletnika in ga spremenila v živahen in blagozveneč. Zopern? .. 7nal ie pripovedoval-' toliko lepih in zabavnih stvari s tolike preprosto in iskreno pri-srčnostio Tudi v šali je bil pravi mojster. Kako prisrčno se ie za«rneial, če ic kdo povedal kakšno stvar, ki je imela vsaj videz duhovitosti.
Obvestila ljubljanskega »Prevoda«
Prodaja mesa na odrezek št. 657
Potrošniki bodo dobili v petek, dne 31. t. m., pri svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa proti odrezku št. 657 decembrske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbov. urada v Ljubljani.
Obvestilo mesarjem
Vsi mesarji morajo biti zaradi dodelitve mesa v četrtek, dne 30. t. m., iočno ob 8. uri na mestni klavnici. Vse mesarje opozarjamo,^da morajo brezpogojno prinesti pobrane odrezke v ponedeljek, dne 3. januarja, na Prevod kot običajno.
Kostanj za mladino
Na odrezek 1 in 8 decembrske do-'datne živilske nakaznice za mladino prodaja kostanj še I. Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg 2).
Naknadna nakazila graha in fižola trgovcem
Trgovci, ki niso prejli dovolj graha in fižola, naj pridejo po nadaljnja nakazila dne 31. decembra 1949,
Odrezki živilskih nakaznic za december
Mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih nakaznic za mesec december prevzemal v II. nadstropju Mestnega doma, soba št. 8, tako da pridejo na vrsto:
3.	januarja trgovci z začetnicami A—Ba,
4.	januarja za začetnicami Be do konca,
5. januarja z začetnicami C—F, 7. januarja z začetnicami G in H, 8. januarja z začetnicami I in J, 10. januarja z začetnicami K do Kom, 11. januarja z začetnicami Kon do konca, 12. januarja z začetnicami L do Ma, 13. januarja z začetnicami Me do konca, 14. januarja z začetnicama N in O, 15. januarjt z začetni-nicami Pa do Pir, 17. januarja z začetnicami P1 do konca, 18. januarja z začetnicama R in S, 19. januarja pride na vrsto Nabavljalna zadruga drž. železnic, 20. januarja trgovci z začetnicama S in T, 21. januarja z začetnicama U in V, 22. januarja pa pridejo na vrsto trgovci z začetnicama Z in 2.
Dne 24. januarja bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke od pekov z začetnicami A do J, 25 .januarja z začetnicami K do Pi, 26. januarja pa od vseh pekov z začetnicami Pl do 2.
Gostinski obrati pa morajo brezpogojno do 8. januarja 1944 oddati vse njim že izročene decembrske odrezke, med tem ko bo urad januarske odrezke od teh obratov prevzemal šele v mesecu februarju po vrstnem redu, ki bo objavljen o pravem času. Po 8. januarju mestni preskrbovalni urad od gostinskih obratov, kamor spadajo gostilne, restavracije, mlekarne, menze in slično, ne bo sprejel nobenih odrezkov, ker bo urad ta dan z navedenimi obrati napravil natančen obračun za vso dobo do konca leta 1943.
Posebej opozarjamo trgovce in peke, naj prinašajo odrezke le ob zanje določenih dnevih.
T,L KINO »SLOGA« »•»
Velika filmska umetnina po znanem romanu Stiina Strcuvelsa »Der Flacbsackers
»Ko spet sonce zašije«
V glavni vlogi je najboljši evropski karak-terni igralec Panl We*gener. Sodelujejo: Paul Klingcr, Bruni Lobel, M. Koppenhofer Predstave n« praznik In v nedeljo ob 10.10, 13.30, 15.30, 17.30. Ob delavnikibi 15 in 17.
,£L KINO »UNION« ™
Napeta ljubezenska drama
»Med dvema snubcema«
Borba mlade žene med ljubeznijo in dolžnostjo
Marte Harell, Willy Birgel, Evvald Balser. PREDSTAVE eb delavnikih: 15.30 In 17.301
Razdeljevanje mlečnih nakaznic za prihodnje fromesečje
Nakaznice za mleko bodo razdeljene starostnim upravičencem v mle,-k h r n a h.	.
30.	t. m. bodo na vrsti upravičenci mlekarn:
dopoldne: Kovačič Angela, Gruden, Samec, Rupena, Kovačič Luciju, Tušar;
popoldne: Rezek, Pezdir, Kernc, Pen ko, Drolc, Vidic.
31.	t. m.:
dopoldne: Leskovic, Glavan, Levka, Kcrin, Kraje, Pečar.
3.	I. 1944:
dopoldne: Lovšin. Janežič, Vrh, Stric, Korošec, Lupine;
popoldne: Zajec, Pluhuta, Vovk, Vo-kač. Ros, Babic.
4.	I. 1944:
dopoldne: Kroupa. Korclec, Fttrlan, Bevc, Šinkovec, Krese;
popoldne: Jerman, Kovačič Broni-slavn. Skole, Valjavec, Perpar, Krasna.
5.	I. 1944:
dopoldne: Rančigaj, Doberlet, Potokar, Medved, Guzelj, Kramar;
popoldne: Dolinšek, Slanic, Špan,
Kopljenik, žorž, Mahovič, Turk.
Čas poslovanja:
dopoldne od 8—11 ure, popoldne od 13—17.30 ure.
S seboj je treba prinesti;
1.	stare mlečne nakaznice,
2.	živilske karte za januar (tudi dodatne otroške) tistih članov družine, ki mleko prejemajo (kdor januarskih nakaznic še n i prejel, naj prinese decem-berske).
Urad za razdeljevanje mleka bo od 30. XII. 1943 do 5. I. 1944 posloval le v najnujnejših primerih: upošteval bo le nakazila za dojenčke, preselitve in priselitve. Reklamacije bo sprejemal od 10. L 1944 naprej.
Dokler stranke ne dobe novih nakaznic, morajo mlekarne deliti mleko na stare v dosedanji' količini.
K običajnemu dnevnemu poslovanju pripominjamo, du mora stranka, kadar javi preselitev, prinesti s seboj potrdilo anagrafskega urada, kadar se prijavlja nu novo, pa živilsko nakaznico.
IEL KINO »MATICA«
Sloviti tenorist Johannes Ileesters ▼ Tclikem muzikalncra filmu
»Karneval ljubezni«
Pikantna Ijnbavna zgodba, okusno prepletena s Hans Moserjevlm humorjem. Velike
plesne revije in baletne skupinel Ostali soigralci: Sarmantna Dora Komar, Doril Kreysler, Axel v. Ambiisser itd. PREDSTAVE ob delavnikih: IS In 17.30!
Nove prijave dodatnih nakaznic za ročne delavce
S 1. februarjem 1944 bodo vsem osebam, ki iz kakršnegakoli naslova prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce, te dodatne nakaznice ukinjene.
V mesecu februarju bodo torej prejemale dodatne nakaznice za ročne delavce le tiste osebe, ki bodo zanje na novo zaprosile, oziroma predložile nove prijave. Te prijave morajo biti spisane na pol pole pisarniškega formata v dvojniku in morajo vsebovati sledeče podatke:
Ime in priimek delavca, očetovo ime,
rojstne podatke (dan, mesec in leto), ime družinskega poglavarja pri katerem stanuje, točen naslov, točen opis dela, ki ga delavec opravlja, in naslov delodajalca.
Pravilno in točno izpolnjene prijave bodo delodajalci vlagali na Mestnem preskrbovalnem uradu v palači Bata I. nadstropje v času od 3. do vključno 8. januarja 1944. Osebe, ki v tem času ne bodo predložile prijav, ne bodo prejele dodatnih nakaznic za mesec februar 1944.
Mestni preskrbovalni urad bo te prijave predložil Prevodu v oceno in presojo, če dodatek za ročne delavce prošnji-ku res pritiče. Pri tem bo po nalogu nadrejenega oblastva postopek strog in natančen. Zato naj ne vlagajo prijav za ročne delavce razni pisarniški in višji poklici (inženirji, tehniki, skladiščniki, trgovski pomočniki, akviziterji, inkasanti i. t. d.), katerim dodatek ne pripada, ker s tem le ovirajo redno delo in poslovanje.
Oddaja naročilnic živilskih nakaznic za januar 1944
a) Poziv potrošnikom	I
Osnovne in družinske živilske nakaz- J niče za januar so opremljene z naročilnicami, s katerimi naročijo potrošniki živila pri svojem trgovcu, ta pa pri Prevodu. Potrošniki naj oddajo naročilnice le svojemu trgovcu in to takoj po prejemu nakaznic in za vso družino oziroma gospodinjstvo naenkrat. Istočasno oddajo tudi naročilnico družinske nakaznice v katero pa še prej, v za to določeni prostor, napišejo ime in bivališče družinskega poglavarja odnosno ime osebe, na katero se glasi družinska nakaznica. Samski potrošniki, ki nimajo družinske nakaznice, naj napišejo svoje ime na prvo naročilnico svoje živilske nakaznice, kateri je priključiti vse 06tale naročilnice iste nakaznice.
b) Poziv trgovcem
Trgovec potrdi stranki prejem naročilnic tako, da žigosa njegovo živilsko nakaznico na prostoru, ki je za to določen. Žigosanje je potrebno tudi zato, da stranka ne bo zahtevala živil pri drugem trgovcu. Trgovec uredi naročilnice tako, da bodo naročilnici družinske nakaznice priključene vse naročilnice za vse blago in za vse člane istega gospodinjstva. Naročilnice enega gospodinjstva morajo biti pritrjene skupaj, zato zadostuje, da je ime družinskega poglavarja vpisano samo na naročilnici družinske nakaznice. Svežnje naročilnic družin in posameznikov uredi trgovec nato v istem zaporednem redu, kot je bil spisan seznam odjemalcev, ki ga je svojčas trgovec izročil Prevodu. Vse skupaj vloži v
Z Gorenjskega
Božična prireditev SA mož v Kamniku. SA skupinu v Kamniku je na božični prireditvi nastopila s predavanji in lepim petjem. Nato pa je govoril vodja skupine lfaberl, ki je obravnaval že opruvljeno delo v minulem letu in razvijal načrte za naprej.
Božična prireditev v Radovljici. Pred božičem je bila prirejena v sejni dvorani hiše, v kateri ima svoje prostore stranka, božična prireditev. Priredilo jo je nacionalnosocialistično ženstvo. Krajevna voditeljicu žena, gospa Freuden-Iterger, je pozdravila častno goste, med katerimi so bili okrožna voditeljica ženstva Kronthaler, okrožni vodja dr. I lochstciner, vodja krajevne skupine Ilofer in župan Ilofmann. Pevske točke, recitacije in deklamncije so ustvarile na prireditvi pravo božično razpoloženje.
Izredno lepe slike iz prirode bodo krasile šesto .SVETOVO" knjigo
EGIPT
I. DEL
Knjigo je spisal dr. V. Bohinec, kar jamči za kakovost.
Naročite se na edino slovensko poljudno znanstveno knjižnico
»SVET«
IMU OGLBSI
POSTREŽNICO pridno iu zanesljivo sprejmem enkrat tedensko za ves dan — ostale dneve od pol 2 popoldne. Nastop takoj ali s 1. januarjem. Plača dobra. Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 8986.	(b
NAJDITELJA
denarnice z izkaznico nu ime Hafner Pavle, prosim, da mi jo vrne na nuslov proti nagradi r>(M) lir.	(c
POHIŠTVO preproge ter druge uporabne predmete kupi trgovina z. rabljenimi predmeti Ogled, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).	(k
PRODAM:
zimsko moško obleko, rabljeno, modne hlače, deški suknjič, siv, salonsko suknjo, pri-čes hlače in telovnik, vse predvojno blago. I'rankopauska — Čez dvorišče — 25, pritličje, 11. vhod, 2. vrata.
_(I
HIŠO IN PARCELO
stavbeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljana ali okolica« št. 9043. (p
ŠIVALNE STROJE
vseh vrst kupimo, plačamo res dobro. Ponudite trgovini z rabljenimi predmeti Ogled, Mestni "trg št. 3 (vhod skozi vežo).
NOVA SPALNICA
nleskana na oreh, zelo lepa, ugodno naprodaj. Zbasuikova i, podpritličje, Kolczija-Trnovo.	(š
PRAšIčJEREJCI!
Odlične buče za krmo dobite še nekaj dni v Maistrovi ulici št. 10, za belgijsko vojašnico.
Slamit Ljubljana
kupuje SUHE GOBE
stalno in po najvišjih dnevnih cenah
ŠIVALNI STROJI
pogrczljivi, ugodno naprodaj. Nova trgovina, lvrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
KNJIGE
znanstvene, tehnične, medicinske in leposlovne, slovenske in nemške, kupuje knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva cesta št. 14.
PRODAM:
železen kotel, poljski kotel in klavirsko harmoniko z, 4H basi. Poljanska cesta 51. (I
PODPISANI
sem izgubil 24. dec. tri oblačilne nakaznice na ime: Kapš Leopol-dina, Zalog 129, Vi-žintin Zofija. Zalog XI in Vižintin Marija. Zalog XI. Prosim poštenega najditelja, naj vrne na postajo Ljub-Ijana-fiifika. Kapi Alojzij, zvaničnik II, postaja Ljubijana-šiška. _(e
OKRASNI CVETLIČNI LONEC lep, velik, prodam. Iz prijaznosti na ogled v cvetličarni Herzman-sky, pasaža Nebotičnika.	(1
PIANINO
vzamem v najem ali kupim. Naslov v upr. »Slovenca« pod 9055.
GAšPERčKA
ali pločevinasto peč kupim. Ponudbe dostaviti upravi »Slovenca« pod »Peč« št. 9052. (k
AJDOVA PLEVA IN PSA
dobrega čuvaja, nemškega ovčarja, prodam Naslov v upravi »Slovenca« pod 9051. (1
AKTOVKA IN MALI KOVCEG izgubljena 24 dcc. — Najditelja prosim, da odda svoj naslov npr. »Slov.« pod »Dobra nagrada« št. 9042. (e
ZGUBILA SEM
v nedeljo zvečer volneno sivo damsko rokavico od stolnice do Strcliške ulice. Najditelja prosim, da jo odda v Streliško ul. 2, Zaletel Nešku.	(e
NOVA KNJIŽNA ZBIRKA
»SVET«
STAR PAPIH
kupujemo. R. WEBER, Prečna ul. 8, nasproti Mestnega kopališča.
STEKLENICI! razne vrsle, kupujemo. Plačamo dobro. Na islo željo |ib prevzamemo ua doma. • B. Guštia, Vodnikov trff
tu a._
OD .MAMA, MLEKA
E razne ikulljo zopet opujemo. B. GuSiio. Vodnikov trg 8.
MIŠI, PODGANE
in žčurke zanesljivo
Iiokončate s strupom, :i ga dobile v droge-riji KANC, Židovska ulica 1.
KLOBTJCARNA
w »P A JKH
«_i Vam strokovno oemaJt, preobilica in prebarva Vai klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF P A J K , LJUBLJANA,
SV. PETRA CFSTA ST. 88
MIKLOŠIČEVA CESTA M. 12 (Nasproti hotela Union)
tmiiiiii»niin,n>nii|Mil*
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega ljubljenega sina - edinca
Jenko Viktorja
ga spremili na njegovi zadnji poti in obsuli s cvetjem ter počastili na kakršen koli način njegov spomin, iskrena hvala. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 31 decembra 1943,
v farni ceVkvi na Viču. Ljubljana, dne 29. dec. 1943.
Žalujoči starši in sorodniki
Po daljšem bolehanju, Je v Splošni bolnišnici dne 28. decembra zvečer, v starosti 67 let, mirno zatisnil za vedno oči naš dragi
REISNER FRANC
krojač in trgovec
Pokojnik leži na Žalah v kapelici sv. Pelra. Pogreb bo v četrtek, dne 30. decembra 1943, ob treh popoldne. Ljubljana, dne 29. decembra 1943.
Žalujoči ostali: Frančiška roj. Vodnik, soproga; Jožef Reisner, brat; s. Maria Nicephora Heisner, sestra ter oslalo sorodstvo
vrečico in jo zalepi. Na vrečico napiše koliko je v njej družinskih naročilnic A, koliko B, koliko C, koliko je samskih in nato koliko je naročilnic za trde maščobe, koliko za olje, koliko za riž in testenine, koliko za sladkor, sol in milo.
Vse naročilnice živilskih nakaznic za januar morajo trgovci oddati Prevodu, Novi trg št. 4-IL, soba 12, do dne 5. januarja 1944.
Prijava novih odjemalcev
Kdor se na novo naseli v Ljubljani, se mora potem, ko prvič prejme od Mestnega preskrbovalnega urada (Batova palača) novo živilsko nakaznico, osebno javiti na Prevodu, Novi trg št. 4-IL, soba št. 12, kjer mora javiti, pri katerem trgovcu želi kupovati živila. Prevod vpiše potrošnika v seznam dotičnega trgovca, ter to zabeleži in potrdi na hrbtu živilske nakaznice. Šele potem sme trgovec sprejeti od potrošnika naročilne liste oz. postreči z blagom. — Ko je potrošnik vpisan v trgovčev seznam kot njegov odjemalec, ne sme brez dovoljenja Prevoda preiti k drugemu trgovcu.
Zahvala
V dneh moje težke žalosti mi je bilo splošno sočustvovanje, ki ml je bilo izkazano ob smrti mojega nepozabnega soproga
Miroslava Pogorelca
šefa administracije in prokurista Beograjske radijske postaje, majorja v rezerti, imejitelja več odlikovanj za hrabrost
v največjo tolažbo. Posebno zahvalo izrekam vsem, ki so spremili rajnega s tako častno udeležbo na njegovi zadnji poti in okrasili oder z venci in šopki. Nadalje izrekam prisrčno hvaležnost g. primariju dr. ftvajgerju za izreden trud in nego ob času dolgotrajne bolezni pokojnega, kakor tudi čč. sestram sanatorija ftlajmerjev dom za vso požrtvovalno skrb. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, 31. decembra 1943- ob pol 9 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije Pomagaj.
Ljubljana, dne 30. decembra 1943. Globoko žalujoča soproga DANICA ter ostalo sorodstvo.
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Polovica ruske vojske je že srečno pregazila reko, ko je D/.cbe dal znak za napad. Kakor roj razdraženih sršenov so se zakadili mongolski jezdeci, vsi spočiti in za napad pripravljeni, na Ruse na bregu reke. Zaradi zmede, ki ob vsakem prehodu čez reko nastane, so imeli Mongoli lahko delo.
V kratkem jc bila ruska armada uničena in razbita. Mnogo ruskih velikih knezov se je v boju vdalo, potem ko so jim zagotovili življenje. Seveda Mongoli tudi to pot niso držali dane besede. Pri slavnostni pojedini, na kateri so pirovali mongolski častniki in proslavljali zmago, so bile deske, ki so služile za mizo, položene na trupla ruskih častnikov in velikašev. Na teh mizah in deskah pa so plesali mongolski zmagovalci in peli zmagoslavne bojne pesmi.
'Po porazu ruske vojske je mongolska armada lahko vdirala v južno in srednjo Rusijo, kjer je le hotela. Povsod kjer je šla mimo, je puščala za seboj same razvaline, na desettisoče rodbin iz rodti Kipčakov je moralo /.bežati. Večinoma vse so se i/selile v vzhodno rimsko cesarstvo. Ti izseljenci so bili prvi, ki so prinesli v Evropo novico o Džingiskanu in njegovih krvoločnih krdelih.
Te govorice so seveda liile sila nejasne. Toda previdni državniki v vzhodnem rimskem cesarstvu so vzeli govorice za res in so brez oklevanja začeli — 7. oboroževanjem.
V prvi polovici leta 1223 sta mongolska generala že dobro pomedla po južni Rusiji, ko ju je v drugi polovici leta dohitelo posebno Džingiskanovo povelje. Odpotovala naj bi na skupno zbirališče, ki je bilo od pokrajine, v kateri so bili. oddaljeno kar celih 2000 mil j proti vzhodu.
Tako j je za jahalo okrog 20.000 Mongolov svoje kon jiče z namenom, dn po-jezdi jo daleč nazaj proti domovini. Nn tem po jezdil so si spotoma kar tako mimogrede podvrgli pleme Bulgarov, ki so tedaj prebivali ob srednji Volgi. Bolgari so radi obl jubili, da bodo Džingiskanu plačevali davek.
Na poti proti domovini umrl general Džebe. Z njim so pokopali _naj-sija jnejišega jezdeca in na (odličnejšega vojskovodjo.' Subotaj pa je sam vodil vojsko naprej proti vzhodu. Molče in žalosten je jezdil, toda kljub temu ni nikdar pozabil nadaljevati delo, ki sta ga znpočela s tovarišem. Od učenjakov, 1 ki so potovali z njegovo vojsko, je I iahteval, da so sproti zaznamovali rc
ke, ki so jih prekoračili. Na posebne zemljevide so morali vrisati jezera, bogata rib; dalje ležišča soli, srebrne rudnike in podobno. Povsod, koder ga je vodila pot, je dal graditi ceste, urejal poštne postaje in postavljal na čelo javne uprave namestnike. Tudi ljudska štetja je dal izpeljati.
Vsa ozemlja, ki jih je prepotoval, si je dobro zapomnil. Ko je jezdil nekaj let kasneje v nasprotni smeri — na tistem pohodil je prodrl v Moskvo — je. začel svoj vojni pohod prav iz tiste pokrajine, iz katere ga je poklical 13žingiskan ob zaključku prvega bojnega pohoda.
Ko se je Subotaj — že prileten in s slavo ovenčan vojskovodja — vrnil k Džingiskanu, ga je ta kar obdržal v svoji neposredni bližini. Cele tedne sta tičala skupaj. Subotaj je poročal. Pa je Džingiskan tudi znal izpraševati, stari general pa pripovedovati, saj je prehodil svet od Koreje pa do poljske meje. Ob zaključku svojega dolgega pripovedovanja je bila Džingiskanu najbolj všeč naslednja trditev:
»Vidiš, povsod prebivajo ljudje našega plemena in našega rodu. So to sicer poturice, snj so postali pripadniki Mohamedove vere, toda kljub temu so naši krvni sorodniki. Ti si gospodar in vladar nad vsemi rodovi, ki jezdijo po pustinjah. Zato si po božji volji tudi njihov gospodar. Povsod smo na teh
pojezdih naleteli na sledove tvojega velikega pradeda Atile. še naprej proti zahodu, v deželi, v katero na žalost nismo mogli več priti, ker si nas poklical nazaj, tam, v tisti deželi teče ve-letok, ki mu pravijo Donava. Tam je stal Atilov gradeč. In njegovi potomci bivajo še dandanes, kakor so nam pripovedovali, na bregovih tega veletoka.«
Tako in podobna pripovedovanja so vzbujala v Džingiskanu nove načrte. Tako rekoč pravljični uspehi razmeroma majhne konjeniške armade, njene malenkostne izgube, pa naravnost ogromen plen... vse to ga je utrjevalo v mnenju, da ima posebno poslanstvo, da mu je Bog žc nekako potrdil go-spodstvo nad vso zemljo. In zato je postajal vedno trdnejši njegov sklep, da bo uresničil svojo sanjo in si podvrgel ves svet. Uresničiti je hotel staro pripovedko o cesarstvu slavnega pradeda, čigar potomci so živeli ob bregovih Donave.
Prav zato se je Džingiskan s svojim vojskovodjem umaknil v zatišje. »Gospodar zemlje« je koval načrte. Njegov izvedenec in strokovnjak pa je bil Subotaj, Vse, kar sta moža na svojih samotnih izletih po pustinjah sklenila, vse. kar sta se dogovorila, vse to je spoznala in doživela dve desetletji kasneje Evropa sama.---
Medtem ko sta Džebe in Subotaj podila svojo konjeniško divizijo ob obalah Kaspiškega morja, je bil tudi Džingiskan na vojnem |>oliodu. Svtijo vojsko je podredil obema sinovoma. Vsak sin je dobil polovico velike armade. Skupno sta vdrla v severno Per« zijo, v Irak in v pokrajino Korasan. Vse te dežele sta podjarmila na dolgem, toda uspeha polnem bojnem po-hodu. Ko sta svojo nalogo opravila in zasedbo izpeljala, so se začele bučno proslave. Prirejali so velikanske lovske pogone pa tudi viteške igre. Ožin-giskana take zabave niso zanimale, pa je zuto pošiljal posebne karavane v Mongolijo, kamor je dal odpeljavati ogromen bojni plen. S temi karavanami pa ni pošiljal le naropanih dragocenosti in blaga, z njimi so morali odpotovati tudi tisoči in tisoči roko-< delcev, ujetnikov iz pod jarmi jenih de-« žel. Ti rokodelci naj bi v rodnih moin golskih stepah naučili Mongole raznih spretnosti — rokodelstev. Ujetniki naj bi prenesli industrijo zahoda na mongolski vzhod, vse do tja, do koder so pnč tedaj segale meje mongolskega cesarstva. Te karavane z ujetniki pa so srečavale v pustinjah druge karavane, ki so šle v nasprotni smeri. V teh so bili premnogi mongolski uradniki. Na zahod jih je klical Džingiskan zato. da bi jim poveril vlado in upravo nad osvojenimi deželami, i	(Dalje.) l