Telefon M. 74. fonarnna številka lO h. Siniti prejgRtaft: st i«Io teto asprej 26 K — h po! iela , 13 , —■ , ielrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, * spravslštvu prsjsrnaa za «*lo leto naprti 20 K. — h pol lela „ 10, — , «etrt , , 6 , - , •aesec , 1 ,70, 2!» poJiljanjo na dom 20 h na iaasec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in Inser&te iprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vrnftajo, nefrankovann pisma ne vsprejemajo. Uredniitvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja v*ak dan, izvzema nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldan. . 33. V Ljubljani, v ponedeljek 10. februvarija 1902. Letnik XXX. Laži. Med lažmi, b katerimi izkušajo liberalci zbegati katoličane, je zopet ena, ki se je razširila po vseh liberalnih listih. V Italiji narašča krščansko-demokratično gibanje, katero izpodmika tla socialni demokraciji. Zdaj je bilo treba proti temu najti kako sredstvo. Nasprotniki krščanstva bo seveda to sredstvo tudi našli — kedaj ga neki ne naj dejo ? — ter so poslali med svet zopet raco! . . . v katerej pravijo, da je papež proti krščanski demokraciji, da so jezuitje (!) z intrigami dosegli, da je kardinal Ram-polla prepovedal duhovnikom udeleževati se tega gibanja, da ne smejo pisati v krščan-sko-demokratiške liste itd. To je stara zvijača nasprotnika krščanske ideje. Ker je Ribanje samo na sebi tako koristno in ljudskim potrebam primerno, da proti njemu direktno ni mogoče z uspehom nastopiti, pa lažejo, da je cerkvena oblast proti njemu, seveda le zato, da bi udarili po cerkvi Seveda so tudi naši liberalci prinesli to laž. A izšla je iz boc. dem. lista „Avantija", odtod se je brzojavila najprej v vse večje liberalne italijanske liste, odtod so se je polastili nemški judje itd. Tako se dela. A vse je zlagano. Cerkvena oblast rada vidi, da se demokratično gibanje, v kolikor soglaša s krščanskimi načeli, razširja, da se ljudstvo probuja, da si ustanavlja koristna društva, da se gmotno krepi in organizira. To je sv. oče tudi v zadnji veliki okrožnici zopet proglasil. Oa je branil krščansko-demokracijo in njena načela pred onimi, ki imajo ša zdaj pred demokratičnimi načeli neki čuden, neopravičen strah. Seveda, če bi to gibanje tu ali tam zašlo na napačna pota, bi ga bilo treba privesti zopet v pravi tir. A zdaj se sme reči, da je to mlado, silno živahno gibanje ljudstvu, cerkvi in državi le v največjo korist. Državni zbor. Dunaj, 9. svečana. Boj sa Celje. Celjsko vprašanje je najnovejši dokaz, da jo vse javno življenje v Avstriji še pre- pojeno z narodno idejo, okuženo po skrajnem šovinizmu, ki kali jasen pogled ter poznavanje dejanskih razmer in potreb. Pri glasovanju o celjski postavki bo Btali Nemci z Italijani združeni proti slovanom, s katerimi je glasoval edini Lupul v imenu Ru-munov. Naglašal pa sem že v zadnjem poročilu, da sta nemška konservativca dr. pl. Fuchs in baron Morsey omahovala do zadnjega, in gotovo se ne motimo, ako trdimo, da sta glasovala proti Bvojemu boljšemu prepričanju le vsled skrajnega terorizma nemških nacionalcev. Imenovati pa bi mogli tudi ministerskega kandidata, ki je nemškim konservativcem slikal celjsko vprašanje v taki luči, da je bila postavka odklonjena, alovenci bi torej nemškim konservativcem delali krivico, ko bi vbo krivdo zvračali nanje. Mej nemškimi konservativnimi poslanci se čujejo glasovi, da ne odobrujejo postopanja svojih voditeljev v tem vprašanju. Gotovo pa je, da bi celjsko vprašanje ne napravilo toliko hrupa, ko bi bil še baron Di-pauli v parlamentu. Treba pa je poznati vse zvijače in pc-litiške zarote, ki odločujejo v parlamentarnem življenju. Ako pazljivejo prečitamo izjave raznih nemških poslancev o dispozicij-skem zakladu v proračunskem odseku ter jih uvažujemo z ozirom na njihovo stališče nasproti vladi, moramo reči, da je ta n e -odkritosrčnost že značaj naših parlamentarnih razmer. Že dneve in dneve so šteli glasove, da zagotove vladi dispozicijski zaklad, a pred volivci hlinijo svoje opozicijsko stališče. Kako naj sodimo o takih izjavah in kaj naj rečemo o tajnih dogovorih ? Vulgus vult decipi, ergo decipiatur 1 In približno enaki dogovori so bili me-rodajni pri glasovanju glede celjske gimnazije. Ali se moremo še čuditi, da vlada upo rablja take slučaje, ki niso slučaji! Vlada dela z vso silo, kar je tudi njena dolžnost, da čimpreje dobi proračun ter se loti zapletenih in težavnih vprašanj glede nagodbe z Ogrsko in trgovinskih pogodeb. Zato je strankam samim prepustila, da najdejo pot iz opasnih prepornih vprašanj. Mi tega gotovo ne odobrujemo in ne opravičujemo, ker vlade dolžnost bi bila, da brani in zagovarja svoj proračun. Kar velja za Opavo in Tešin, to bi moralo veljati tudi za Celje. Ali na svetu je že tako, da močnejši hitreje najde zaveznikov, nego slabejši. In tako je vlada navzlic temu, da hoče biti baje nevtralna, polagala večjo važnost na češke in poljske poslance, nego na jugoslovanske zastopnike. To nam pojasni tudi izid glasovanja. Naravno, da slovenski poslanci niso mogli molčati, ker krivica ostane krivica, četudi jej vtisnejo sto legalnih pečatov. »Slovarski centrum« in »slovensko-hrvatski klub« sta soglasno sklenila, da hočeta izvajati vse posledice in, če treba, pričeti takoj z obstrukcijo. Zagotovljena jim je bila podpora od čeških poslancev in radikalnih Rusinov. Pripravili bo razne nujne predloge, s katerimi bi brez dvoma onemogočili razpravo o proračunu. Slovensko časopisje in tudi slovenski poslanci niso nikdar odobravali obstrukcije, najmanj pa nemške, ki je bila iz trte zvita brez vsacega vzroka. Toda v tem slučaju bi bila slovenska obstrukcija le b i 1 o b r a n proti nasilju mogočnega nasprotnika. Javno moramo pribiti »in perpetuam rei memo-riam«, da je bilo glasovanje o Stiirgkhovi resoluciji že pred tednom dogovorjeno mej strankami. Cehom in Poljakom naj se pusti „status quo", a blovenci naj plačajo račun za Miheljna. In kdor pozna razmere, mora pritrditi, da je češka gimnazija v Opavi večji »trn v nemškem mesu«, če stvar presojamo z nemškega stališča, nego takozvana slovenska v Celju. Menda je to jasno povedano za našo javnost. Toda velika večina češkega kluba, vsi agrarci in češki narodni socialisti bi bili navzlic vsej diplomaciji svojih voditeljev stali ramo ob rami slovenskih poslancev. Nikar pa se ne varajmo, da bi kdo v politiki skočil levu v žrelo, za svojega — mlajšega brata! Navzlic temu je pretila včeraj nova parlamentarna kriza. Razun štirih čeških poslancev so vsi ostali na hodnikih. Ker je bilo mnogo nemških poljskih poslancev odsotnih in so vsi slovenski poslanci zapustili dvorano, seja ni bila skoraj celo uro sklepčna ker niti 100 poslancev ni bilo v dvorani. Predsednik in strežaji bo zvonili, poganjači so iskali poslancev, konečno je ob četrt na 12. uro mogel predsednik otvoriti sejo. Ministerski predsednik je bil že v petek naznanil jugoslovanskim poslancem, da se hoče glede Celja razgovarjati ž njimi. Včeraj opoludne mej sejo je dr. pl. Koerber vsprejel deputacijo. Pogajanja so trajala nad eno uro ter bila jako živahna. Vspeh je znan. Jugoslovanski pcBlanci bo dobili prepričanje, da vladne »dispozicije« niso take, ki bi Be da j jugoslovanske poslance silile do skrajnosti. — Cdjsko vprašanje pa s tem ni še rešeno. Principiis obsta! Vojaški novinoi. Pri vsaki razpravi o vojaških novincih se v državnem zboru ponavljajo stare, večinoma opravičene želje in zahteve glede olajšav v vojaški službi. Noben pravi domoljub ne more biti sovražnik vojaštva. Armada je v razmerah, v katerih živimo, eden najmočnejših stebrov države in tudi velevažen pogoj državnega in družabnega reda. Nikakor pa se ne more tajiti, da tudi v armadi ni vse tako, kakor bi moralo biti. Vojaška služba je jako težko breme, katero čutijo vsi davkoplačevalci, osobito pa delavski stanovi. Najboljši mladeniči zapuste domačo hišo za več let, očetje in gospodarji zgube najkrepkejše delavce. Najhuje pa je ondi, kjer mora mlad gospodar na vaje ali edini sin v vojašnico. To so nedo-statki, katere morajo grajati ljudski zastopniki. Ti v imenu prebivalstva dovoljujejo novince in novce, torej imajo tudi pravico parlamentarne kontrolo. Nobena človeška naprava ni popolna, in tudi armada ne, v kateri se vrše dogodki, ki zaslužijo odločno grajo. Take napake bo tudi včeraj navajali in grajali razni govorniki. Prihodnja seja je v četrtek. Skoraj gotovo bode minister za deželno brambo odgovarjal na razne pritožbe. Nato se vrši glasovanje ter prične razprava o bosanskih železnicah. LISTEK. Prijazni urednik. V veselih in žalsstnih urah. — PiSe Mana se G a vrilovič. (Dalje.) Gospod J. S., brivski pomočnik v Vranjem brdu, zadnja pošta Jazbovin. — Pišete mi: »Preblagorodni, veleučeni itd., — ker me vleče ven v širni svet, in ker čutim v sebi oni neizrekljivi večni nagon, da stopim na širno polje napredka in prosvete, obračam se do Vas, visokočastiti itd. . . ter Vas prosim, da mi odgovorite na vprašanje: Ali se naj posvetim pesništvu ali izobraževalni umetnosti ? Prilagam nekaj zgledov. Opozarjam Vas pri pesmi »V mraku«, da sem pri njej mislil na itd. — Risbe so moja duševna last itd. — Prilagam znamko za odgovor .. Opozarjam, da želim biti modem vseskozi, le tega ne vem, ali naj postanem pesnik ali umetnik . . .« Dragi prijatelj! Vi zahtevate od mene mnogo, in težko Vam ustrežem v enem sa-r»i.jm pismu. A Vaše zaupanje je tako gin-Ijivo, da Vam moram odgovoriti. Vi torej hočete svoj lepi brivski stan zamenjati s požrtvovalno službo lepote. A Vaši pomisleki, na katero pot da krenete, se mi zde tako uvaževanja vredni, da Vam moram s stališča moderne estetike pojasniti Vaš težavni položaj na razpotju. Ključ za rešitev Vašega problema bi se dal po mojem mnenju najti pri Kantu. Ta mož je bil nemški mislcc ali filozol, to se pravi, človek, katerega nauki bo tedanji in sedanji ljudje tem bolj občudovali, čim manj so jih umeli. Sicer tudi jaz in še marsikdo drugi ne more prav umeti vsega, kar je trdil, a to nič ne de, ker je bil nemški mislec. Ta je dejal, da se čutno spoznavanje vrši v dveh formah ali dušnih oblikah: v času in prostoru. In glejte : Pred tema dvema oblikama stojite vi, in ne veste, v katero bi se vtaknili s svojimi modernimi nazori. Cas in prostor! Meni se zdi, da imate prvega jako mnogo, a drugega nekoliko manj v vaši brivnici, in tako bi se Vam morda godilo tudi, če bi škarje zamenjali b čopičem ali s peresom. A glejte! Na teh dveh oblikah je osnovana vsa moderna umetnost, katera Vas tako mika. In je res nekaj neskončno mikavnega v času in prostoru. Ce pogledate na nebesni modri svod ali na morsko širno ravnino, ali tudi če spite za pečjo ali kje drugod, Vas obdaja ta čudna dvojica, in Vi jo nehote ra- bite, ali pametno ali ne pametno, to je druga stvar. Moderna doba ima tisočere opravke. Vse se vrši sicer v času in prostoru, a vse ima čisto drugi namen, ki je lahko bolj ali manj praktičen, n. pr. izdelovanje žveplenk, sna-ženje ulic, menjavanje denarja, vladanje držav, volitev poslancev itd. Tudi umetnostjo imela do najnovejšega časa različne namene. Eni so rekli, in ti so bili, žal, klerikalci, da mora umetnost služiti v to, da se ljudstvo blaži. Zato je ta »klerikalna« umetnost iz leposlovja in iz vpodabljajočih umetnosti izključevala vse, kar more ljudstvo kvariti, kar pospešuje nenravnost in razširja surovost. Jasno je, da je ta »klerikalna« umetnost poleg časa in prostora imela še druge višje smotre, zaradi česa ni bil čist namen, izpolnjevati Bamo čas in prostor. Novodobna umetnost je pa čisto izpre-menila to zastarelo stališče. Ona je izčistila oblike in pojme. Iz oblik je vrgla ven vse pojme, in iz pojmov je vrgla ven vse, kar jo višje, kakor namen izpolnjevati čas in prostor. In glejte: Po tem izčiščenem nazoru deluje moderna umetnost. Slikarstvo je samo zato, da izpolnjuje prazni p r o b t o r. Koliko je praznega po hodnikih, po gledi- ščih, po sobanah, po plesiščih! Ta prazni prostor čuti v sebi neukrotno hrepenenje, da se v času izpolni. In moderna umetnost zahteva, da se izpolni z debelimi črtami, z mogočnimi lisami težke barve, b ploščami raznih bolj ali manj izraženih tako imenovanih »nians". A izključeno je iz moderne umetnosti vse, kar bi kakorkoli spominjalo teologije, školastike, ali recimo: litanij vseh svetnikov. In v pesništvu in v pisatelj s k i umetnosti je isto. Nikar ne pojte „Me-sijade" 1 To je že davnej premagano stališče. Saj naloga pesništvu in pisateljevanju je samo, da izpolni čas, in sicer brez vsake primesi zunanjih, ta namen kvarečih in časovno uporabo ctežujočih primesi! Glejte, kako mnogo časa imajo ljudje! Ta Bpi v pisarni, oni Bloni v kavarni, tretji komari pri kvartah, četrti gleda ob oglu ulice zaspano v svet. Ti ljudje imajo čas, in tega je treba izpolniti. Tisti mož, ki jim naj ta čas izpolni, Bte vi. In sicer ga izpolnite s črnilom in papirjem. Bog ne daj, tem ljudem usiljovati kake visoko pojme ali jih truditi celo z nazori ! Prepričan sem, da vas bodo ti ljudje, če tako nastopate proti njim, sovražili do smrti. Ne bodo Vas volili za državnega, ne za deželnega poslanca, kaj Nadvojvoda Fran Ferdinand v Petrogradu. Sprejem nadvojvode Franc Ferdinanda v Pttrogradu je bil nad vse prisrčen. Na kolodvoru v Petrogradu ga je sprejel car z mnogimi dvornimi dostojanstveniki. V soboto zvečer je bila visokemu gostu na čast prirejena slavnostna predstava. Tekom sobotnega dopoludne je nadvojvoda v spremstvu generalnega adjutanta kneza Dolgcrukega posetil grob carja Aleksandra III. ter položil na krsto krasen svež venec. Ob 10. uri je nadvojvoda v spremstvu grofa Nostici posetil avstro-ogersko poslaništvo, kjer ga je sprejel poslanik baron Aehrenthal s svetnikom grofom Kinskim in ostalim poslaniškim osobjem. Tekom popolu-dneva je posetil nadvojvoda velike kneginje in velike kneze ter zunanjega ministra grofa Lambsdorfa, ki je nadvojvodo že dopoludne obiskal. Zvečer ob 7. uri se je vršil dvorni obed, katerega se je udeležilo 70 oseb. Avstrijskemu prestolonasledniku je bil od ločen prostor ob strani carice-vdove. Pri tej priliki je car napil v francoskem jeziku: »Srečen, da Vas vidim v naši sredi, pijem na zdravje Nj. veličanstva cesarja in kralja Frana Josipa in na zdravje Vaše cjsarske visokosti.« Prestolonaslednik je odgovoril: V imenu Nj. veličanstva cesarja in kralja Frana Josipa in v svojem lastnem imenu se iz celega srca zahvalim Vašemu carskemu Veličanstvu za ravnokar izgovorjene, ljubeznive besede. Globoko ganjen po milostnem vsprejemu, kateri se mi je naklonil, pijem na zdravje Vašega veličanstva, Nj. carskih veličanstev caric Marije Feodorowne in Aleksandre Feo-dorovne kakor tudi cele carske rodbine. Včeraj dopoludne ob 10. uri je prestolonaslednik prisostvoval sv. maši v poslaniški kapeli, potem pa sprejel deputacijo avstro-ogerskih podanikov. O velikem politiškem pomenu najnovejega obiska pišejo »Novvosti« mej drugim: »Avstro-Ogersko moramo podpirati, ker je sila, ki loči Rusijo od ostalega germanskega sveta, in je vez mej ruskim narodom in zahodnimi Slovani. Treba je namreč vedno imeti pred očmi dejstvo, da Avstrija ni čisto nemška, marveč polslovanska država. Zedinjenje z Rusijo s stališča evropskega ravnotežja je umljivo .... Politika cesarja Frana Josipa je bila napram Rusiji vedno kar najprijazneja. Balkanska pogodba z leta 1897 potrebuje popolnitve, posebno so potrebne ožje gospodarske zveze, morda celo politiško zbližanje preko balkanske pogodbe. Rusija pa seveda še, še celo v bolniško blagajno Vas ne bodo hoteli voliti, in Vi ne prodaste petnajst in pol izvodov svoje učene muze. Vi morate enostavno pisati brez misli in tendenc samo besede, ki izpolnjujejo prazni čas. Se celo dovtipi, pri katerih je treba nekoliko višje misliti, so izključeni. Tako umeva svobodna umetnost vprašanje časa in prostora. Vi hočete postati novodobni umetnik. Kot brivec se mi zdite za oboje izredno primerna oseba. Saj vi delate z milom na lice in pod nosom mogočne bele lise ter s tem izborno mašite dotični prostor. Vi delate to s toliko virtuoznostjo, kakor mažejo novodobni slikarji na platno svoje težko-belobarvane zimske pokrajine. Vi tudi veste, da mora pod vašo spretno roko čakati vsaka vaša žrtev vsaj pol ure, da jo primerno OBkubete. Zato ji dotični čas krajšate z vprašanji o vremenu, o zdravju, o epidemijah in o železniških nesrečah. Vi torej znate izborno izkoriščati čas in prostor. Zato 6te rojen moderni umetnik, ne glede na to, ali se hočete posvetiti slikarstvu ali pisateljBtvu. Jaz sploh mislim, da je brivec najboljši uzor za modernega umetnika, naj li ta išče svojih lavorik na tem ali onem polju. In to sem vam hotel povedati v tolažbo za vašo skrupuloznost. Sicer pa Bto- :te, kar hočete! Ker nisem umetnik, ne smem z Vami tratiti niti časa niti prostora. Vaš prijazni urednik. (Dalje ob priliki.) obenem spoštuje obveznosti Avstro Ogerske napram drugim državam in noče izvajati nikakega pritiska na njeno slobodno voljo." Iz državnega zbora. Poslanska zbornica je po dveh sejah v minulem tednu zopet nastopila počitnice. Prihodnja seja se vrši v četrtek, 18. t. m. V tej seji, tako upajo, bo rešena predloga o vojaških novincih, obenem se pa že prične razprava o državnem proračunu. C ) se to zgodi, seveda še ni gotovo, ker pride mogoče na dnevni red dotične prve seje po sedanjih počitnicah še kaka druga zadeva. Vlada izrecno želi in zahteva, da so proračunska razprava prične vsaj 18. februvarija. Od tega dr.d bo zborovala zbornica vsak teden pet dni in imela po dve seji na dan. Vihar v hrvaškem saboru. V sobotni seji hrvatskega sabora je povzročil velik vihar opozicionalni poslanec Vinkovič, ki je interpeliral vlado radi raznih nepostavnosti. Interpelant je povedal vladi in njeni stranki toliko bridkih resnio, da jih je poslednja komaj sproti prebavljala. Ko jim je pa govornik jel dokazovati, da so vladinovci mnogo nevarneji za hrvatski narod nego Mažari, ker so le hlapci poslednjih, ki ne delajo v svojo, marveč le v ma-žarsko korist, ter jih nažgal z mažaroni, tedaj jim je vendarle zavrela kri in jeli so rohneti proti opoziciji. Ta seveda ni molčala in vladinovci so bili še večkrat počeščeni s krasnim imenom. Poročilo, da obračun za leto 1900 sklepa z deficitom 17 milijona, so pa mažaronovci mirno vzeli na znanje. Angleško-burska vojska. Angleški vojni minister je ta dni podal nov dokaz, da se nahaja vojna uprava v velikih škripcih. Naročil je namreč minister, da se mora nagloma nabirati novih vojakov za Južno Afriko za takojšnji odhod. To je pa dol-az, da Angleška še noče odnehati, da nujno potrebuje novih vojnih moči. Kako se pač čudno ujema ta najnovejša naredba vojnega ministra z izjavami oficioznih listov, ki so pred 14 dnevi naglašali, da se je »nabor moral ustaviti, ker se je oglasilo preveč prostovoljcev«. O popolnem uničenju burskega rodu naj pa Angleži nikar prezgodaj ne govore, sicer bodo tem večje njih bFamaže. Splošen lov na Deweta je sedaj zapovedal iord Kitchener. Te operacije so udeležuje kar 23 angleških oddelkov in kakor trdi list »Daily News«, je le vprašanje časa ujetje Deweta in uničenje cele njegove armade. V to svrho se sedaj dogotavlja črta stražnic mej Heilbronom in Betlehemom. Na majhnem, vsestranski zastraženem prostoru se mož z burskimi bojevniki ne bo mogel prosto gibati in noč in dan ne bo imel miru. V pomoč angleškim četam dospe iz Anglije 5000 novih jezdecev, iz Indije pa pričakujejo celo vrsto novih poveljnikov. »Vse kaže na to, da bo v mesecih marcu in aprilu strta vsa burska moč.« Ali kali? O burskem položaju je prejel Krtiger te dni obširno uradno poročilo Schalk-Burgerja. Poročilo sklepa z zadnjim decembrom lanskega leta in pravi, da je položaj silno ugoden. Burov na bojišču je še vedno do 20.000. Njih vrste se vedno množe. Vojska bo trajala še več let. Buri se je ne ustrašijo. O miru se bodo burski generali pogajali le v sporazumu s Kriiger-jem in njegovimi svetovalci, ker so se pri svojedobnem razhodu zavezali, da nihče ne bo postopal na svojo roko, posebno da ne bo sklepal nikakih mirovnih dogovorov. Londonska vlada je neki že naročila lord Kitchenerju, naj obvesti burske voditelje, d« jo angleška vlada voljna sprejemati eventualne mirovne predloge, če jih bodo namreč Buri res stavili. Iz brzojavk. Poslanec Prade namerava odložiti tudi svoj državnozborski mandat. — Zakta za varstvo predsednika pripravljajo v ameriških združenih državah. — Na Nemškom Be spiritizem jako širi. Sedaj so pričeli na Nemškem z nekim »Gesundbeten«, ki je posebno razširjeno v inteligentnih krogih. Cesar je prepovedal vsem takim osebam vstop k dvoru. — Vsenemci bo sklenili, da bodo zopet razgrajali v parlamentu. Delo jim no diši. — Bojkot proti Nemcem se med Poljaki silno širi. Mnogo francoskih trgovcev je prišlo na Poljsko ustanovit trgovine. — Hrvaška regnikolarna d o p u -t a c i j a bode imela tekom marca več sej, v aprilu bodo skupne sejo z ogersko regni-kolarno deputacijo. V hrvaško regnikolarno deputacijo je sedaj prvič Bprejela mandat tudi združena opozicija ter je poslala v deputacijo poslanca dr. V r b a n i č a. — Ruski prestolonaslednik bode po toval v Madrid zastopat carja pri s^avnostih vstoličenja. — Peticije za starostno in inv a 1 i d i tetno zavarovanje so se predložile avstrijski poslanski zbornici. Peticije imajo 693.007 podpisov, 1480 peticij so uložile občine, 1201 peticij društva, 408 peticij bolniške blagajne. — Delegacije in deželni zbori. Gazetta Narodi poroča, da se sestinejo delegacije meseca maja, deželni zbori pa bodo imeli svoje zasedanje še-le meseca junija. — Naš cesar podari povodom kronanja angleškega kralja le temu svojo sliko, katero slika sedaj slikar Beniur. — L o u b e t pride sredi junija v Kronstadt. — Socijalnodemo-kratiška zmaga. Pri dopolnilnih volitvah za obč. svet iz tretjega volivnega razreda v Dunajskem Novem Mestu je zmagal z malo večino soc. dem. Nelson. Zanj so glasovali tudi krsč. soc. delavci. — J u -stični minister jo v drž. zboru izjavil, da s(i preiskava radi znane igre v du najskem J)kty klubu nadaljuje. — Poslanec Cvilinski je odložil svoj drž.-zborski mandat, ker bo v najkrajšem času imenovan dvornim svetnikom v naučnem ministerstvu. Tudi poslanca Romano-v i c z in K o z 1 o w s k i bodeta v najkrajšem času odstopila. — Demonstracije proti poljskemu plemstvu so bile v Varšavi, ker se je plemstvo udeležilo plesa pri ruskem guvernerju. Dopisi. K dopisu iz Device Marije v Polju z dne 7. febr. V dopisu »Od Dev. Mar. v Polju, objavljenem v št. 31 našega lista, se nam je vrinila pomota, ki dela dopis nerazumljiv. Zato prinašamo prvi odstavek, kakor bi se Hnel glasiti, še enkrat: Tukajšnji začasni učitelj g. Ivan Kavčič je v pravdi s podpisanim vsled poravnave v ^Slovencu" objavil sledečo »Izjavo« : Ker sem zapeljan po napačni informaciji imenoval našega g. kape-lana M. R lažnika, tem potom prelilicujem in obžalujem ta izraz ter izjavljam, da po prejetem pojasnilu nimam povoda dvomiti o resnicoljubnosti imenovanega goBpoda. Pri D. M. v Polju, dne 9. dec. 1901. Dne 24 januv. 1902, tedaj po preteku dobrih 6 tednov, pa je objavil g. Janko, kot goreč dopisnik v »Narodu« dopis, ki kaža njegovo doslednost in značajnost. V »izjavi« v »Slovencu« pravi: Zapeljan sem bil po napačni informaciji, da sem imenoval gosp. kapelana lažnika; v »Narodovem« dopisu pa g. Janko na podlagi ravno istih napačno i n f o r -mujočih prič vnovič ponavlja popolnoma izmišljeno trditev, da je kapelan pri agitaciji obrekoval uči-teljstvo. V „izjavi" pravi gosp. Janko : Izjavljam, da nimam povoda dvomiti o resnicoljubnosti imenovanega gospoda — in v dopisu v »Narodu« podtika kapelanu zopet laž, in sicer v ravno isti zadevi, glede obrekovanja učiteljstva pri volivni agitaciji, in to dvakrat v istem dopisu. Poprej obžalujete in preklicu-jete, sedaj isto ponavljate. Kako naj se označi ta doslednost? Iz Branice, 8. febr. Ker »Primorec« in »Soča« grdo obrekujeta našega ljubljenega kurata, pošiljamo Vam sledečo pojasnilo: »Primorec« trdi, da je naš kurat g. M. Vales računal znanemu ženinu F. U. od Ko-bolov samo za oklice 14 K. A poglejmo, kaj je na tem resnice! Vsled št. 3 Stolnih pristojbin, katero Bi je nasa nova duhovnija sama naložila z dnem 10. jun. 1870 in katere je potrdilo knezoškofijstvo z dnem 1. jul. 1870 št. 937, mora stranka zraven ko-lokov za vsak krstni, oklicni, poročni i. dr. list plačati pristojbine 4 K 20 b. Ker je dotični ženin rabil po cerkvenem pravu 3 listine, smel bi g. kurat zahtevati 12 K 60 h, a je v istini računal 10 K, ker bo znašali 3 K koleki. Kdor tega ne veruje, temu je izvirno pismo na razpolago. Dopisnik onega podlega napada v »Primorcu« se pa zelo moti, ako miBli, da bo na ta način omajal našo ljubezen do g. kurata, in kličemo v spomin ono slovesno uda-nostno izjavo g. kuratu M. V a 1 e s u , katera se je prebrala dno 2 7. maja 1 900 pred cerkvijo, katero je 57 gospodarjev (o d 6 0) podpisalo in ki ima trajno vrednost. Izpred sodišča. Internacijonalnl ponarejalen listin. Daleč po svetu je že bil okolu 491etni Franc Kadloch. Delati ne mara, zato pa prosjači okolu. Po zvanju je »flikšuštar.« Mož jo doma iz Starega Tabora in jo bil že 4krat radi ponarejanja uradnih listin kaznovan. Mož si kar sam — in pravijo, jako spretno — sestavi kako spričevalo, da ravnokar prihaja iz dela. Ponaredil je celo vrsto domovinskih listin nemških občin na oeškem, a tudi ma-žarske listine je sestavljal, sove v taki ma-žarščini, da jo noben Mažar ne razume. Podpisoval jo pod listine imena, ki so v do-tičnih krajih splošno neznana. Ponarejena spričevala je kazal orožnikom, da ga niso aretovali radi vagabundaže, a na Kranjskem se je Kadloch pošteno vjel. Kadloch odločno taji, da bi bil on zmožen ponarejati tako »učene stvari«, pravi, da ni zmožen tako »lepe« pisave, posebno ognjevito pa taji, da bi bil že enkrat v Cirknici zaprt. Z dolgim govorom opisuje svojo pot po Bavarskem, in pravi, da je prvič sedaj potoval skozi Kranjsko, ker se je hotel podati v Bosno k — trapistom. „Gospodje sodniki, jaz nisem nikoli trdil, da so listine priBtne", izgovarjal se je Kadloch. Kako spreten berač je bil Kadioch, dokazuje dejstvo, da je bil aretiran v trenotku, ko se je z nekim človekom kregal, da starega krajcarja ne mara v dar, ampak hoče novega. Pri Kadlochu so našli 64 K in dva zlata prstana, kar pravi, da je vse zaslužil s »flikanjem«. Strokovnjaka gg. Franke in Vesel sta spoznala, da se ponarejanje popolnoma krije s tistim ponarejanjem listin, radi katerih je bil Kadloch že kaznovan. »To ne razumem«, pravi Kadloch, „ni-sem strokovnjak v pisavi, a jaz jih ponaredil nisem, našel sem jih nekaj v nekem grmu, nekaj sem jih pa pustil narediti." Svojega »fabrikanta«, ki ga že desetletje zalaga s ponarejenimi listinami, pa noče povedati. Državni pravdnik jo predlagal, naj ga po prestani kazni oddado v prisilno delavnico. Kakor bi ga bil z vodo polil, tako je uplivala na Kadlocha ta izjava. On, da bi bil prisiljen delati! Pogledal je debelo sodnike, potem pa drž. pravdnika. „S tem se pa ne strinjam", je pričel zopet »kaj pa mi-Blite, gospodje. Na cesarja bom apeliral, in videli bomo, ako za reveže ni več pravice. Ali ne ve sodišče, da je na svetu več ponarejenih listin, nego pravih, in ravno jaz bi moral sedeti ? Durchaus nicht!« Na sodni dvor ta zagovor ni nič vplival. Prisodil je Kadlochu 8 mesecev ječe in da ga ima vlada pravico oddati v prisilno delavnico. Ker jo mož že od 6. nov. v zaporu, bode »sedel« nad eno leto. Kadloch jo razburjen izjavil, da se bo pritožil proti taki sodbi, »ker z listinami ni nobenemu naredil krajcarja škode.« nj)aj ga malo, daj ga malo«, je na Igu v gostilni mesar Jančel dejalv Ant. .štruklju in rinil k Štrukljevi mizi Mat. Sivca. Štrukelj je Šivca res sunil na tako prijazen način, da je v dobil oivc težko telesno poškodbo, Ant. Štrukelj pa danes pred deželnim sodiščem radi t«ga dva meseca ječe in plačati bo moral Sivcu za bolečine. Amerikanca. 16 letni Janez Kuzman iz Dragatuša in 19 letni Jože Judnič iz Zia-darce sta hotela v Ameriko brez »posa« in ne da bi zadostila vojaški dolžnosti Janez Kuzman je pred deželnim sodiščem izjavil, da bi do nabora prišel še nazaj, in bil je oproščen, ker ima zato res še nekaj let časa. Državni pravdnik jo prijavil priziv, ker je mnenja, da je Kuzman starejši. Judnič je bil obsojen v 14dnevni zapor in plačati bo moral 10 kron. KnjižeTiiost in umetnost. »Revček Andrejček" je včeraj zopet napolnil gledališče. Središče zanimanja je bil g V e r o v š e k , ki je tudi »Revčka Andrejčka« mojsterski pogodil ter sijajno zopet dokazal svoje velike zmožnosti. To je bil res zopet domač tip in le želimo, da se take uloge v narodnih igrah izroče le domačim igralcem, ki poznajo naše ljudstvo. — Jutri ob 5 uri popoldne igra g. Verovšek „Vrbana Debeluharja". Dnevne novice. V Ljubljani, 10. februvarija. Sveti oče Leon XIII. bode 20. t. m. praznoval 251etnico papeževanja. Ves katoliški svet bode ta izredni jubilej praznoval s primernimi slavnostmi, o proslavah na Slovenskem spregovorimo v kratkem. Oficielni naslov kneginje Win-dischgraeti slove vsled cesarjeve odredbe z dnč 22. jan. tako-le: „Svetlost gospa Elizabeta Marija kneginja Windischgraetz, rojena cesarska princezinja in nadvojvodinja avstrijska, kraljeva princezinja Ogrska, Češka itd., cesarska in kraljeva visokost. Jezuitski milijon. Ker je obče znani o. Frančišek Doljak S. J. vsled starosti ie preveč obnemogel, ga je pristojna oblast rešila službe misijonarja. Vodil bode odslej inisijone o. Jakob V e r h o v c , nameščen v Ljubljani (Elizabetina cesta 5), v sporazumu 'po na Koroško ter so pokopali z veliko slovesnostjo. Zaslužnega veterana so pokopavali č. g. župnik iz Podkloštra Einspieler. Korošcem 88 je lepi nastop društva jako do-padel in so se jako laskavo izražali o vzornem tem društvu. Društvo se tudi zahvaljuje č. g. župniku Einspielerju za prijazni vsprejem. Rajnki se je udeležil v6jne 1.1859 in 1866 ter je bil odlikovan z dvema svetinjama in z enim zaslužnim križcem. Naj mu bo žemljica lahka! Društveni načelnik g. Alojzij Peterman priporoča dragega rajnika v blag spomin in molitev. Liberalno poročanje. Del liberalnega slovenskega časopisja ne omenja ni z besedico nastopa poslanca Povšeta za slovensko univerzo in celjske slovenske vspo-rednice v proračunskem odseku, niti ne omenja njegovega nastopa za po potresu oškodovane hišne posestnike. Komentara ni treba. Trgovska in obrtniška zbornica V Ljubljani opozarja trgovske kroge, ima-joče zveze z Mehiko, glede občevanja s c. in kr. poslaništvom v Mehiki, 1. da je dopise na to poslaništvo nasloviti: »Prega-tion J. y. R. de Austria-Hungaria in Mexico D. F.«, 2. da je pri vprašanjih o kreditnih razmerah natančno navesti ime, bivališče in stroko (branžo) tvrdke, o kateri se vpraša. Trgovci in obrtniki, kateri imajo v Creskovcu (Srbsko) stopiti v kupčijske zveze, ali jih pa že imajo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani važno zaupno naznanilo. Mandat odložil je deželni poslanec kmečkih občin gradiščanskega okraja vitez D o 11 o r i, kakor pravi, vsled starosti in bolehnosti. Predpustne zabave. Kakor vedno, je tudi včerajšnja veselica „K a t o 1. r o k o d. društva pomočnikov" v Ljubljani prav dobro vspela. Vspored je bil prav izbran, prednašanje dobro, in kar je tudi posebno važno, dvorana je bila zopet natla- čena do zadnjega kotička. Naj bi društvo le češče prirejalo družbinske večere, kajti tako se bode življenje tudi v društvu poživelo. V novih prostorih »Prvega delavskega konsumnega društva" S9je včeraj razvijalo jako veselo življenje. Dokaz, da društvo trdno stoji, bila je številna udeležba pri tej „predpustni komediji", polni raznih šal. Razširjene prostora je napolnilo okolu 300 oseb in pokazalo se, da tudi sedaj razširjeni in prav elegantno urejeni prostori skoro postanejo premajhni. Poroča se nam, da je bila včeraj tudi v »Katoliškem društvu za delavko prav prijetna zabava in da so požrtvovalne družabnice na splošno zadovoljnost izvršile nekaj primernih točk. Uprav velikanska bi morala biti dvorana, v kateri bi naša tukajšnja društva priredila skupno zabavo — dokaz, da tudi v Ljubljani napredujemo. Zabavni večer Meščanskega kluba se prične danes točno ob l/% 8. uri zvečer v društvenih prostorih »Katoliškega doma«, na kar še enkrat opozarja odbor. S .deluje Meščanska godba. Smrt v valovih Kolpe. Iz Fare pri Kostelu se nam poroča: Dne 3. t. m. popoludne okoli četrte ure našla je grozno smrt v valovih Kolpe 201etna deklica Marija Grgorič iz tukajšne župnije. Imenovana deklica je peljala po čolnu nekaj žita s Kranjske strani na Hrvaško stran v mlin. Na sredi Kolpe pa ji drog, s katerim je čoln krmarila, po nesreči pade v vodo , in tedaj je bila nesrečnica na milost in nemilost izročena Kolpi. Ljudje, ki so na bregu stali in zapazili to nesrečo, so ji kričali, naj so usede v čoln, da se ji ne bo nič žalega zgodilo (in res bi bila srečna, ko bi v čolnu ostala, ker ga je voda k bregu zanesla); a revica se je bala, da bo voda čoln zanesla na jez, kjer se gotovo prevrne, in je valed tega skočila v vodo, kjer si pa ni mogla pomagati s plavanjem, kajti voda na tistem mestu je precej deroča, zraven pa v tem času se mrzla. Nekaj časa so jo se videli na površju, a kmalu je zginila pod vodo. Šli so jo precej s čolnom iskat, a je niso še do danes našli, in je bržkone tudi ne bodo, ker je Kolpa sedaj radi južnega vremena silno narasla. Protestantstvo v Ptuju. Včeraj je v mestni (!) glasbeni dvorani v Ptuju imel vikar Maknert protestanško opravilo. V Štajercu" pa ptujski Nemci priobčujejo pastirska pisma katoliških škofov. Časnikarstvo. Vsenemški list na Sp. Štajerskem „Deutsches \Vochenblatt fur Untersteiermark" je prenehal izhajati. Le tako naprej! Pisarna notarja dr. Radeya v Mariboru se, kakor poroča »Siidsteier. Presse«, v kratkem zopet otvori. Ljubljanske novice. Umrla je hišna posestnica gospa Elizabeta Kuhar. —Begunec iztiradiške naŽab-j a k u. V soboto smo poročali, da so orožniki prijeli i z Gradiške ubeglega tatu Franc Zupanca. Oddali so ga sedaj dež. sodišču v Ljubljani, ker je jako sumljiv, da je na svojem begu izvršil mnogo tatvin. — Zopet Ahlinkin pes. Pes posestnice Marije Ahlin je na Karlovski cesti napal agenta Luko Zajca, ki je na psa streljal, a ga ni zadel. So le nedavno je pes napal nekega častnika. Proti posestnici je zopet uložena ovadba in tako postane ta popadljivi pes ako drag. — Smrt alkoholika. V noči od 8. na 9. t. m. so našli na dvorišču hiše št. 52. na Poljanski cesti mrtvega de lavca Alojzija Fuchsa, ki je bil znan ljubitelj žganja. Zadela ga je kap na možgane. — 32 jajc v 8 košarah je sedaj na novem Franc Jožefovem mostu. Ljubljančani ob njih zbijajo dobre in slabe dovtipe. — Našli so na Poljanski cesti srebrno žensko uro. Vilo na Učki gori si zgradi župan iz Voloske g. dr. Stanger. Zagorje ob Savi. V soboto popoldne je soi oženjeni delavec Franc Lavrič ob bregu Save domov. Med postajo Zagorje in Renkami začelo je drseti kamenje s kviška ter je pobilo Lavriča na glavi tako, da je obležal v krvi nezavesten. Slučajno došla žendarmerijska patrulja je našla ponesrečenca ter ga spravila v bližnjo hišo. Prepeljali so ga v deželno bolnico, pa jo malo upanja, da okreva. — Šola, ki je bila vsled oslovskega kafilja v Toplicah in Zagorju zaprta, se zopet prične v sredo 12. t. m, Društvo za varBtvo avstrijskega vinarstva priredi v kratkem v Ljubljani zborovanje zaupnih mož, bi-vajočih na Kranjskem. Društvenih zaupnikov je sedaj na Kranjskem okolu 30. Iz Kranja so nam piše: Prosimo liberalne državno poslance pojasnila, zakaj jo zaveznik dr. Tavčarja in dr. Ferjančiča baron Schvvogel glasoval zoper slovensko gimnazijo v Celju 3 Klub malkontentov. Napad na svate. Zadnjo nedeljo mi-nolega meseca se je poročil posestnik Fr. Cajhen iz Dragomelja pri Ihanu. Po poroki v cerkvi v Št.Jakobu ob Savi so se odpeljali svatje v Podgorico na okrepčilo. Pred odhodom od gostilne je pa fant Kokalj v družbi svojih tovarišev zahteval od ženina vsaj 4 K odkupnine. Ker se želji ni ustreglo, je zagnal Kokalj snop s petrolejem polite slame konjem pod noge. Konji so se splašili in Ie z največjem naporom so jih še pravočasno ustavili. V nevarnosti radi ognja je bil tudi del vasi. Iz Maribora se poroča, da je poslopje nekdanjega okr. sodišča kupil trgovec Grubič za 110.000 K. Požar v karlavski jetnišnici. Iz Gradca se poroča, da so imeli v soboto do poldne ogenj v karlavski jetnišnici. Ko so jetniki šli ob 10. uri dopoldne na dvorišče na izprehod, vnelo se je v delavnici, kjer jetniki izdelujejo škatljice za žvepljenko. Ognjegasna društva so bila hitro na mestu ter se je po velikem trudu posrečilo ogenj pogasiti, vendar je zgorelo 2000 škatljic. Nemško gledališče v Varaždinu. V ljubljanskih nemških krogih se govori, da namerava tukajšnja nemška gledališka družba prirediti nekaj nemških predstav v Varaždinu. Pozor Varaždinci! Nov lokalni vlak bode ob nedeljah in praznikih vozil med Mariborom in Spiel-feldom. 11 Maribora sa bode odpeljal ob 3. uri in ob 8. uri zvečer se bode vrnil v Maribor. Z Reke se poroča, da je ondi bivši srbski minister Tavšanovič umrl. Regulacija hudournika Korena, ki je mnogo škode napravil Gorici, se je približala v toliko uresničenju, da je mini-fcterstvo prošnji goriškega magistrata ugodilo v toliko, da zahteva predložitev potrebnih načrtov za regulacijo Korona glede na gradnjo bohinjske železnice. Načrte napravi goriška železniška ekspozitura. Torej reši šele nova železnica Gorico poškodeb, katere jej dela Koren! Samomor podčastnika V Gorici je podčastnik Weber 47. pešpolka, ki služi pri godbi, pil strup in si prerezal vrat, ker se mu je žugalo z degradiranjem radi raznih norednostij. Prenesli so ga iz vojašnice v vojaško bolnico, kjer je umrl. Pravijo, da je Weber že večkrat rekel, da se usmrti. Tihotapec zmrznil. Tihotapec Ivan Kersnik C h i n e s e iz Osijaka v Reziji v Italiji, nakup;l jo raznega blaga na Žagi pri brpenici in ga hotel vtihotapiti čez mejo. Med potoma pa ga je zalotil hud mraz in našli so ga zmrznjenega. Na predvčerajšnji semenj dnč 8. t. m. je bilo prignanih 615 konj in volov, 163 krav in 60 telet. Skupaj 938 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker je prišlo vo- liko kupcev iz tujih dežel. * * * Najnovejše od raznih strani Anzengruberjeva ustanova. Nek mccen jo založil na Dunaju bogato »Anzengruberjevo ustanovo«, katere namen bo nagraditi dobre igro iz avstrijskega ljudskega življenja. — Marconijov brezžični brzojav je upeljan že na 38 vojnih ladijah in 25 trgovskih ladijah. Ta brzojav izroči 25 besed v minuti in bodo brzojavko tega sistema znatno cenejši, nego so brzojavke žičnega brzojava. — Po vodi iz Linca na Dunaj namerava priti iz-najditelj »vodnih čevljev« kapitan Gross-mann v osmih urah. — »Bataljone mladine« iz obrtniških in industrijskih podjetij snuje ogersko ministerstvo, da tako mladino disciplinira. Na Angleškem take napravo lepo vspevajo. — Operaciji »B a r n u m & B a i 1 o y e v i h« zračenih d v o j č k o v se je, kakor smo javili, vsled protesta »adoptivne« matere zakasnila za nekaj dni, vendar so v kratkem vrši. Ena deklica bo po operaciji gotovo umrla, drugi bodo pa ohranili živ- I ljenje. »Adoptivna« mati je zahtevala, naj se operacija kinematografično povzame. — Tomaž sidney Cooper, senior angleških slikarjev je umrl. — Zadrugo fotografov so ustanovili fotografi na Dunaju. — Rešilna družba n a D u -n a j u posluje sedaj na saneh. — Za preiskavanje severne luči imajo nabranih 20.000 kron. — Trdovraten samomorilec. Iz Lvova se poroča: 261etni učitelj Karol Mrzyglod si je na posebno trdovraten način končal življenje. Naj-proj je izpil arzenikovo zmes, ker je bil pa učinek jako počasen, je ustrelil nase iz revolverja, a se ni smrtno zadel, naposled se je obesil na kljuki sobinih vrat. Pred smrtjo jo zložil smrt proslavljajočo pesem. — Telegrafično k dvoboju pozvala sta dva budimpeštanska časnikarja urednika »Oesterreichische Glaserzeitung« na Dunaju Urednik je poziv hvaležno odklonil, značilno pa je, da je erarični brzojavni urad tako brzojavko sprejel. — 3 4 8 novih meščanov je imenovala nemška večina obč. zastopa v Budjejevicah, da si ohrani večino. Cehi bo vložili pri vladi protest. — Za pospeševanje z g r a -deb delavskih stanovanj je dovolil 4 milijone mark državni zbor v Nemčiji. — Rim Berolin u. Z ozirom na to, da je nemški cesar poslal v dar Rimu kip Goethejev, hoče rimski obč. zastop poslati Birolmu v dar kip Dantejev. — Velikanski vihar je, kakor se poroča iz Madrida, uničil v Murciji več hiš. Ebro je na raznih mestih izstopil. — Milo podražilo se je pri 100 kg za 4 krone. — M a r c o n i , iznajditelj brezžičnega brzojava, je bil te dni nemudoma odpoklican na Angleško. Ker bi moral peljati nevesto k altarju, je bil v nemali zadregi. Nevesta ni hotela več čakati, a Marconi se ni udal in je odpotoval. Nevesta mu je na to dala slovo. — V žalosti radi moževe b m r t i je v Debrecinu gospa Sipos zvlekla na sredo sobe kup obleke, polila jo s petrolejem in jo zažgala. Ko so vrata udrli, se je gospa že zadušila v dmu. Kotiček za liberalce. Sobotni »Narod« je bil všeč ljudem, ki bi radi na stroške drugih pili in jedli. »Tako je prav«, bo dejali, ko so brali »Narodovo« notico o Heleni V i dal i, bivši gostilničarki v »Katol. Domu«, „gostilna v „Katol. Domu" bi morala biti za to, da bi se vsak zastonj napil, plačali naj bi pa— »farji". In zabavljali so čez »klerikalce", ki so druzega mnenja. Helena Vidali je v „Katol. Domu" prišla ob vse, kar je imela, pravi „Narod". Naj bi povedal, kaj je »vse imela", ko je prišla v „Katol. Dom". Vpraša naj njene upnike. »Narod" je iz »Katol. Doma« pri-občeval razne aferice, ko je pa odbor »Kat. Doma« se o raznih stvareh prepričal in storil konec »gostilniškemu dolovanju« gospodične Helene Vidali, tedaj jo zopet — »Narod«, kateremu to ni prav. Kako bi se »Narodu« Bploh ustreglo ? Za časa volitev v peto skupino je bilo, ko je v »Katol. Dom« prišla neka družba in zahtevala pijače. Gostilničarka jim jo pijačo dala, te danji hišnik gosp. K r i s t a nj pa je prišel takoj povedat v »Meščanski klub«, da dotični »gostje« hočejo piti na račun stranke. Heleni Vidali se je na to takoj opetovano povedalo, da ni za dotične žejne goste nihče nič naročil in da, ako jim kaj daje, stranka ne bo plačala. G. Štefe ji je prišel to v družbi g. Kristana parkrat povedat, a gdč. Vidali je pijačo dajala naprej, misleč si menda, »bodo že gospodje plačali«. Tako je preskrbela, da so dotični ljudje snedli in spili menda za 23 gld., a denarja ni spravila niti gostilničarka, niti kdo drugi. Račun je ostal neporavnan. Na take vrste »računea se nihče ne ozira, ker bi se utegnili sicer strahovito množiti in bi po raznih ljubljanskih gostilnah pričeli liberalni »gostje« popivati na naš račun. Radovedni smo, če vodstvo liberalne stranke poravnava take »račune?« — »Plačane maše!« to je bil zopet članek za pošteno liberalne duše. Liberalec ae najprej laže, da so maše »prodajajo« v katoliški cerkvi. Vprašajte Zava-dila, da vam pojasni, da mašne intencije niso nikaka »cen a«, ampak samo prispevek k vzdržavanju duhovščine, ki so dajo ob priliki, ko duhovnik mašujo v gotov namen. Daritev sa nikdar ne proda, pač pa se sme zahtevati povračilo za fizično delo. sicer pa ja vseeno, kaj liberalci sodijo o tem Radovedni smo, koliko masnih intencij jo že prišlo od M a 1 o v r h o v e roke. Zanimivo jo, kako bi dr. Tavčar vzdržoval duhovščino, če bi šlo po njegovem Torej za sv. maše bi duhovniki ne smeli jemati nič. Bero se naj odpravi. Cerkveno premoženjo so naj po nauku modernih ^kristijanov'' konliicira. Tudi nabiranje miloščine jo prepovedano. Zdaj nam pa povejto, dr. Tavčar in vas vso časti vredni Malovrh, od česa naj bi pa duhovni živeli potem? Zdaj pa hočete šo celibat odpraviti, da bi vsak imel kopo družino, za jesti pa nič ! Dr. Tavčarju, ki ima deželno odborništvo, advokaturo, grajščino itd. — so posebno lepo poda tako , duhovito" pisanjo. — Nova tiskarna, ki je dobila koncesijo v Ljubljani brez dr. Tavčarjevega dovoljenja , dela njegovim ožjim pristašem velike skrbi. Hribar bi s to tiskarno postal neodvisen od ,Naroda'. „Narod" pravi, da ima stvar politično ozadje in da bo o njej o priliki še govoril". Mislimo, da dr. Tavčar ne bo imel poguma, mnogo o tem govoriti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 7. februv.*) Ni je res, da sem jaz kriv resolucije Sturgkhove glede celjskega slovensko-nemškega gimnazijskega zavoda, da sem jaz rekel štajerskemu ces. dež. namestniku, da utegnejo Slovenci biti zadovol ni s samostojno slovensko gimnazijo v Mariboru, da sem jaz zastopal to stališče tudi dne 19. januvarija v Celju in da sem reti-riral, ko se je meni odločno iti strastno oporekalo. Res je marveč, da sem jaz zbranim slovenskim štajerskim deželnim poslancem dne 19. januvarija samo poročal o nakanah nemških poslancev glede celjskega zavoda, o vsebini resolucije, katero bode poročevalec v bud-getnem odseku stavil, in da je skoraj nedvomno, da bode ta resolucija sprejeta. — Poročal sem tudi, kar bi se nam vse ponudilo, ako bi se soglašali s tem, da se razpusti celjski zavod. Po tem poročilu je bila samo kratka in popolnoma mirna debata, ker vsako pogajanje v navedenem vprašanju se je smatralo kot nemogoče in nedopustno. Jhz sem bil na to pooblaščen, naznaniti merodajnim krogom vlade to stališče slovenskih štajerskih poslancev, kar sem koj drugi dan, to je ponedeljek, 20. jan. storil. S štajerskim ces. dež. namestnikom dosedej še nisem nikdar občeval, torej tudi glede Celjskega zavoda ne besedice govoril. Dr. Ploj, drž. posl. Dunaj, 10. febr. Proračunska debata v drž. zboru se prične 18. t. m. Vlada se trudi, da bi se rešil proračun še pred Veliko nočjo. Vsak teden naj bi bilo petero sej, ki bi se razdelile na dnevne in večerne seje. Tako bi bilo za proračunsko debato določenih 20 dolgih sej. Predloga o naslovu inženirjev pride v posvetovanje še-le po proračunu. Kolin, 10. febr. Sem so prišle vesti, da je Kriiger izjavil, da je ves angleški trud osamiti evropske zastopnike Burov, zaman. Burski generali, ki so na bojnem polju, se na noben način sami ne bodo dogovarjali s sovražnikom in je to že dogovorjeno. Dokler Angleška ne da prostega kabel na, o resnih mirovnih pogajanjih ni govora. Bruselj, 10. febr. Lord Methuen se je nesmrtno blamiral. Napadel je po noči nek transport voz ter nanj streljal. JKo ga je zavzel, spoznal je, da ni burski transport, ampak angleški. London, 10. febr. Južno od De-lagoa železnice sežgala sta Piet Viljoem in Prinsloo kljub novim čuvajnicam več angleških skladišč in sta razgnala več angleških straž. *) Gospod dvomi svetnik nam to sporoča, skli-cevaje se na § 19. tiskovnega zakona. Mi Želimo, da bi v celjski zadevi stali vsi slovenski poslanci neomajno in trdno, ter da poizkusijo vse, kar bi Slovence rešilo poraza v tej velevažni stvari. Listnica uredništva: Prijatelj v Ustju pri Ajdovščini: Vaš dopis o vipavski burji smo prinesli takoj, ko ste ga poslali. PiSite km&lu šel Meteorologifino porodilo. mina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-013 1 Cu opa-uniji 8tanje barometra T mm. Temperaturi po Celiljtt VetrtTl Nebo |1« o« 9. zveč. "724 4 61 bI. zah. | oblač. 29 9 7. zjutr. 2. popol. 728 2 727 8 37 63 si. jzah. » oblač. » 9 9. tveč 726 6 2-7 si. szah. | dež 16'3 10 7. zjnlt. 2. popol. 724 4 7247 4-1 54 si. serer brezv. 1 dež j > Srednja temperatura sobote B'6", normale: —0-9*. Srednja temperatura nedelje 3-9°, norm.: — 0'8°. Dunajska borza dud 10. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....101'25 Skupni državni dolg v srebru.....101-10 Avstrijska zliita renta 4%......121-30 Avstrijska kronska renta 4%.....98-75 Ogerska zlahi renta 4%..............120 05 Ogerska kronska renta 4%......97-75 Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. . 1644-— Kreditne delnic«, 160 gld. G9J-60 London vista .....................239-60 Nemški drž bankovci za 100 m. ne n drž.velj. 117-22' 20 mark............23 43 20 frankov (napoleondor)......19-04 Italijanski bankovci......... 93 20 C. kr. cekini...........11-31 mmmm Zahvaia. 177 1-1 Podpisana rodbina izreka tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kateri so blagovolili dnfe 4. svečana 1902 spremiti nagega drazega nam očeta k zadnjemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa se moramo še posebno zahvaliti prečastiti duhovščini, slav. občinskemu odboru, ki se je udeležil polnoštevilno, slavni požarni hrambi in slavnemu šolskemu vodstvu, ki so skazali našemu rajneemu očetu zadnjo čast. Drazega rnjncega očeta priporočamo v blag spomiu. Š k o c i j a n , dne 7. svečana 190?. Žalujoča rodbina Globevnik-ova. LeŠtilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Cikdgi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—6 Edina zaloga na Kranjskem lekarna piccoli „pri Angelu" i. 2 (50-e) Ljubljana. IDunajska ©esta MMM IiLSUMiia tMMMMŠ Piecoli -i -ja ^ krepca malokrvne, p ...a Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. Služba organista -^r- in se odda o sv. Jurju v Blagovici. Župni urad Blagovica (p. Lukovica), dnč 5. februvarija 1902 149 4-3 i ) dunajske tvrdke, s sedmimi oktavami in močno donečim glasom, se prodi za 180 gld. (360 kron). 162 3-1 Več se izve pri upravništvu »Slovenca«. Pozlačena 159 3-2 za večno je na prodaj. Kje, pov6 upravništvo »Slovenca«. Vsako število Slavnemu občinstvu uliudno naznanjam, da sem 2 dnem 8. t m preselil svojo Ml I & iz Lingerjevih ulic št. 1 na, Poljansko cesto št. Tč>. Prodajalo se l>o