Posamezna številka 10 vinarjev.
MV.SL
v LjoDllani, v CcirlEi, 20. iDrtla IS'6.
Leto XL!V.
== Velja po pošti: =
Za telo loto naprej . , E 28'— za en aieseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29*— za ogtilo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
3a celo ie:o naprej . . £ 24'— za en meseo „ . . „ 8'—
V	upravi prejemati mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: s
za celo leto......K 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9*— ;:a ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
pt. %,	j	
\ V; v »		
• ' L	i	S
Enostolpna petltvrsta [Ti mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3• v za dva- ln večkrat . . H5„ pri vočiili naročilih priuisron popust po doijovoru.
--Poslano:----
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan iz v. emšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je t Kopitarjevi oUol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirsna pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun t oštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7583. — Upravniškega telefona št. 180.
Rusi vzel!
Severno črta Verdunu ogrožena.- Hotzendorf o miru. denarja na nizozemskem poskočila.
Zapustili sc gorki jug in šli v mrzle kraje. Okoli njihovih domov se bije boj za bodočnost naše očetnjave — njej in nam so oni dali na oltar toliko žrtev, da se vsak izmed nas mora livaležno pred njimi odkrili. To so tihi, trpeči meceni naše domovine: dali so ji vse, kar so imeli.
Velika noč prihaja, ko solnčni čas vse dvigne iz zemlje k veselemu vstajenju. Naj ogreje in dvigne tudi vsa naša srca v ljubezni do naših beguncev. Trpek letošnji spomin na srečno Veliko noč v solnčnih goriških domovih naj letos otre ves naš narod z dejansko ljubeznijo do naših beguncev. Velika noč naj nas obudi k novemu, večjemu, smotrenejšemu delu zanje. Oni so del našega narodnega telesa, pa bi mi drugi nc storili vse, da ostane vse telo zdravo in čilo tudi v največjih viharjih, ki buče okolu njega.
Vojska, ki divja po naši zemlji, ne sme otopiti naših src in naših duš, v njej se naj pokaže naš narod kot narod velikan po srcu in veliki duši. In kje narod ložje dvignete do takih dejanj kot z ljubeznijo do njegovih bratov in sester. Šolniki z mladino — kako bi se v plemenitosti vzgajala mladina s šolskimi zbirkami za rodne brale — duhovščina 7. ljudstvom, mladenke v Marijinih družbah, voditelji naroda: naši župani, r.aše narodnogospodarske trdnjave: naše posojilnice in hranilnice — da celo v daljnji Ameriki, naši bratje ameriški Slovenci, vsi se naj zavedo dolžnosti do prcgnancev, ki so šli trpet za našo očetnjavo. Delali za ta del našega naroda, da sc ga ohrani moralnega in zdravega v najhujših časih, je sedaj naše najnujnejše in prvo narodno delo.
Velikonočni ponedeljek nas kliče po vseh cerkvah na Kranjskem k darovanju za naše brate in sestre. Povejte ljudstvu pred darovanjem par besed o tihem junaštvu naših južnih bratov in sester, o njihovih žrtvah, povejte ljudstvu, da mnoge njihove žrtve so nam prihranile žrtve, da smo še na svojih domovih. Zato pa je tembolj dolžnost onih, katerim so junaštva naših čet ob Soči in žrtve naših goriških rojakov oh ranile domove, da odpro v res niči roke in srce za trpečega brata!
Vstani na velikonočni ponedeljek vsa naša domovinska ljubezen, vsa naša požrtvovalnost! Vsak in vsaka, ki čita te vrstice, naj pomaga, da bo v dnevih vstajenja vstal tudi nov pogum naših ubogih beguncev in begunk. In vstal bo, ako bodo videli, da so vsa naša srca ž njimi. Naj se na velikonočni ponedeljek stresejo pred oltarje vstalega Gospoda naši darovi, bogati in skromni, kakor si, kar si in kar imaš. Komur čas ne dopušča priti k cerkvenemu darovanju, pa naj pošlje svoj dar na naslov: »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani,«
Na smrt je bil obsojen od verolomne Italije naš narod ob Adriji — ob letošnji Veliki noči naj ve, da je smrt našega naroda ob Adriji premagana in da se mu naznanja doba novega življenja, nove sreče, da se vsi zavedamo dolžnosti do tega dela našega naroda in naše skupne naloge!
U čelfle vode
Kakor je razvidno iz prospekta, se nudita pri četrtem vojnem posojilu podpiso-valcem dve obliki: 40letno, davka prosto, 5 in poi odst., amortizačno državno posojilo in davka prosti 5 in pol odst., 1. junija 1923 plačljivi državni zakladni listi. Široki ljudski sloji se bodo poslužili predvsem državnega posojila, pri katerem je določena najnižja ponudba na 100 K, dočim sc glase zakladni listi na 1000 K kot najnižjo vsoto. Ti-le zakladni listi bodo prišli prav v prvi vrsti takim, ki imajo sedaj na razpolago denar, katerega bodo pa čez nekaj let zopet rabili za določene namene. Državno posojilo se oddaja po kurzu 92 in pol odst., kar pomenja 6.08 odst. obrestovanje. Zakladni listi se dobe po kurzu 95 odst., kar odgovarja 6.4 odst. obrestovanju. Kakor pri prvih treh vojnih posojilih se tudi to pot ne bo potrebovalo veliko gotovine. Avstro-ogrska banka in banka za vojna posojila bosta dali namreč na novo vojno posojilo do 75 odst., tako da bo treba gotovine le ostalih 25 odst., cdbivši razliko med nominalnim zneskom in emisijskim kurzom. Kakor znano, je pri sestavi za vojno posojilo določena najugodnejša obrestna mera, in sicer za amortizačno posojilo do 1. 1921., za zakladne liste pa do 1. 1919. Novo vojno posojilo se more porabiti tudi v plačilo na vojne dobičke.
Tak je tedaj trgovsko izvrstno pre-
mišljeni načrt za četrto vojno posojilo. Na stežaj so se odprla vrata podpisovalcem vseh vrst, ki jim je dano na prosto voljo, da nalože svoj denar na dolg ali kratek rok. S tem je pa tudi dan migljaj za svoje-časno konvertiranje vseh vojnih posojil; na ta način se da hitro in lahko urediti naše vojne finance. Cela vprizoritev četrtega vojnega posojila stremi za tem, da se pritegnejo velike blagajne, ki naj postanejo s svojimi zalogami trajen temelj za državne finance. Istočasno se odpirajo za okrepitev našega državnega kredita nove možnosti: k zvišanim poštnim pristojbinam se pridružujejo sedaj davki na vojne dobičke, ki posegajo pravično, pa krepko v hitro pridobljene zaklade ter se morejo izpopolniti tako, da bodo neizčrpen vir državnih dohodkov. Finančna bodočnost naše države ne skriva v sebi nobenih mračnih problemov; že danes se more jasno videti, da se bodo naše gospodarske uredbe izvrstno obnesle, da se naši finančni viri množe in se morejo docela pritegniti v službo splošnosti. Četrto vojno posojilo bo prvovrstna preizkušnja za našo finančno moč, in vse kaže na to, da jo bomo izvrstno prestali. Vsi činitelji, ki poznajo razmere, pričakujejo ravno od IV. vojnega posojila najsijajnejši uspeh, ki bo nadkrilil vsa dosedanja posojila in bo našim sovražnikom, ki morda natihoma še vedno upajo, da sami svoje moči ne poznamo in ne znamo in ne znamo izrabiti — zaprl sapo. Avstrijci bomo vsekakor v polni meri storili svojo dolžnost in se ne bomo dali osramotiti od Nemcev v cesarstvu, katerih požrtvovalnost čimdalje tembolj raste.
larsivo.
Pri nas bodo v bodoče (koruzo) baje sledeče m 1 e 1 i : 25 odst. zdroba, 55 odst. krušne moke, 17 odst. otrobi, ostali 3 odst. so dovoljeni za zaprašenje. Zdrob bo po 75 K, moka 45 K in otrobi tudi 45 K (!) neto kvintal v mlinu. Na Ogrskem pa še meljejo po odredbi vlade z dne 4. decembra p. t. sledeče: Iz pšenice 75 kg hektolitra teže 82 odst. moke, iz rži 70 kg hektolitra teže pa 85 odst. Ostali odstotki so otrobi, oziroma zaprašenje. Pšenične moke za kuho št. 2 se primelje 14 odst., za pecivo 20 odst., za kruh pa 48 odst. Maksimalna cena rženi moki sc je nastavila različno za razne kraje, za pšenične in
ržene otrobe pa je povsod najvišja cena 17 K 50 vin. neto 100 kg.
V Egiptu so lansko leto vsled vojske omejili produkcijo bombaža, tembolj pa pomnožili produkcijo žita in sočivja. L. 1915. so ga pridelali in izvozili za 40 odst več kot 1. 1914. Veliko, da, še več pa so izvozili sladkorne surovine, petroleja pa skoro nič, ker pri mnogih vrelcih niso mogli delati. Tam vlada poleg pomanjkanja predmeta petroleja tudi občutno pomanjkanje premoga. Oba ta sta silno draga. Tudi izvoz egiptovskih cigaret je silno padel. Največ so jih izvozili (skoro še enkrat toliko kot 1. 1914.) na Nizozemsko. Večino predmetov so izvažali na Angleško, v Italijo, na Francosko in tudi precej bombaža na Rusko.
Nizozemska je prepoved a^
1 a 1. aprila t. 1. izvoz vseh predmetov, ki vsebujejo sladkor, in med te spadajo tudi likerji, kompoti in čokolada. Ni pa prepovedan izvoz kakao brez sladkorne primesi. Poleg tega je dovolila tudi izvažati razne vrste boba in fižola..
Zadnji čas sta sc tudi poper in paprika silno podražila. Vzrok temu je, da so Nizozemska in Švedska ter Danska vsak izvoz popra prepovedale. Trgovci in zasebniki so se pa nato pričeli z njim pridno zalagati in na trgu se ne nudi več. Nadomestilo za poper pa jc paprika, zaradi tega jc dviganje ccnc popru povzročilo tudi draginjo pri papriki. Sicer pa kot živila, tudi to draže skoro najbolj še pre-kupci, ki so se pojavili ob času vojske v obilnem številu. Blago se namreč nc ponuja več kot prej. Zaloge pa po večini izvohajo ti prekupci, ki obenem tudi natanko vedo, kje je pomanjkanje. Kupijo jc sami in za lep dobiček dalje prodajo, in tako se dostikrat zgodi, da en prekupec eno in isto blago večkrat kupi in nadalje proda. Blago pa r.a ta način kroži iz ene zaloge v drugo, dokler po vise!.i ceni nc pride na konzumenta samega. Tej stvari se bo opomoglo le s tem, če se res izda, kot se sliši, nova odredba, da taki agetili-prekupci,ki so si šslc. ob času vojske pridobili koncesijo, ne smejo žeti več kol 3 odstotke dobička. Da se pa ravno pri nas paprika in poper še posebno dražita, je pa vzrok nekoliko tudi ta, ker imamo precej Ogrov med seboj, oziroma v neposredni svoji bližini, ki paprikaš nad vse ljubijo.
LI bi E
Veleccnjena gospodična! Spominjam sc, da sem Vam pisal enkrat iz Zagreba, ,da bom morda pozdravil pomlad na fronti. Ugodilo se jc tako. Zdaj jc prišla pomlad, ako krasna, kot more biti samo pod tem užnim nebom, kjer pride tko naglo, da se |c'ovek komaj zave. Pred par dnevi še sneženi meteži in dolge, dolge ure, polne dežja in blata, zdaj pa že cvetje in solnce in »ebo tako modro, da sem videl svoj čas 'ako samo v Italiji. Zraven pa gore, nehotene gore, vse še pokrite s snegom, ki blišči in sc svet;, da jemlje človeku vid.
O teh čudovitih krajih vam bom še pisal, danes pa nekaj drugega.
Moj prijatelj jc umrl! Da, umrl jc in moje srce je žalostno, zelo žalostno.
Spoznala sva se v Zagrebu, kamor je
J Prišel iz Prage. Bil je nekaj let mlajši od mene in spočetka ga nisem mogel prav tr-l^eti, ker jc bilo preveč življenja v njem, ^se v niem ic kipelo in vrelo; njegova go-
vorica je bila pesetn. Vse, kar je povedal, je bilo jasno in donelo je kot kristal. Čeprav Čeh, je govoril nemščino tako precizno, da smo se vsi čudili. Govoril je tudi angleško in francosko; v Zagrebu je napravil znanje z navdušeno Hrvatico, tu pa je pričel z Iaščino.
Po enem mesecu skupnega življenja v šoli sva postala prijatelja. Imeli smo se mnogo učiti. Med nama se je šlo za to, kdo bo prvi pri glavni izkušnji. Bilo je krasno tekmovanje, brez zavisti. Uredila sva si tako, da sva se dvs meseca vsak večer skupaj učila.
Bil je navdušen Čeh, vendar tako vsestransko izobražen, da ni bil v svojem navdušenju pretiran in tudi ne krivičen napram drugim narodnostim. Po poklicu jc bil industrijec. Čakalo ga je, da prevzame v par letih po očetu veliko tovarno, eno največjih tiste vrste v naši monarhiji. Po končanih študijah je mnogo potoval, Pariz in London st% mu bila znana pot Praga. Poleg tega se je v prejšnjih letih mnogo pečal z literaturo. Zdaj je čital samo tri romanc, katere jc vzel tudi seboj na fronto: Kellermannov Predor , Kunt Hamsunov »Nova zemlja« in Gruda< nekega ogrskega romnnimisra. v ""Ch teli '»"»b delih SO
glavni junaki možje dela in nezlomljive volje; možje dela na polju industrije. Vsi trije nosijo sklepe, skovane z močjo^ volje in so prenapolnjeni z aktivnostjo. Tak je bil tudi moj prijatelj.
Mnogokrat sva govorila o domovini. To so bile prelepe ure decemberskih večerov tam v Zagrebu. Kako je ljubil ta človek domovino! Z vso realnostjo pravega Čeha. Ni politiziral. Politika mu je bila delo. Delo na vseh poljih. On si je izbral industrijo.
»Zmagamo, da zmagamo! Tudi naš narod bo premagal težave, v katerih živi zdaj. Mi smo vzrastli v trpljenju in tudi sedanje trpljenje nam bo v korist. Naša trgovina je velika, tudi industrija ne zaostaja, ampak mi potrebujemo šc več. Mi potrebujemo na vseh poljih ljudi, ki bodo delali, posebno potrebujemo teh v industriji. Ljudi volje! Tiho bomo delali in šlo bo ... V nas je nekaj židovskega v dobrem smislu. Nezlomljivi smo ...«
In razvijal je misli, pa nc misli sanjača, temveč misli realno mislečega mladeniča.
Enkrat je dejal: Čudno jc to pri nas I Slovanih — čc poslušam Poljaka, je vse 1 pesem in fantazija, Če oosiusam Slovenca.
je vse ideja. Čc pa. govori Čeh, jc vse tako mrzlo realno ...«
V pogovorih o domovini so nama minuli dolgi zimski večeri. Potem je prišla skušnja. Potem odhod iz Zagreba. Bila sva en dan skupaj pri meni doma na Gorenjskem. Moj prijatelj je bil ves navdušen
nad lepoto lepe naše zemlje in obljubil mi je, da pride še pozneje, ko bo mir.
Potem sva prišla semkaj. In zopet sva preživela skupaj mnogo lepih dni. Oba sva bila daleč od domovine in zalo še bolj navezana drug na druzega. Kipeče življenje
v njem ni mirovalo niti en dan. Če sem bil jaz slabo razpoložen, me jc on spravil v dobro voljo.
Samo en večer. Predzadnji. Tisti večer je bil molčeč in zato nisva ost.ila dolgo skupaj. Tožil je, da mu ic hudo, ker žc tri ledne ni prejel nobenega pisma od doma.
Naslednji večer je prišlo povelje, da mora naprej. Ravno sva pri večerji govorila o tem, čc greva nocoj v kavarno, ko pride stotnik s poveljem, da mora moj prijatelj drugo jutro odpotovati naprej.
Tisti večer sva sedela dolgo skupaj. Povedal mi je tudi, zakaj je bi! prejšnji večer slabo razpoložen.
»Prijatelj, jaz verujem v sanje.«
Pri centrali zavoda za promet z žitom ob času vojske na Dunaju bodo odslej delovali sledeči o d-d e 1 k i : Eden se bo pečal z organizacijo
in upravo zavoda, drugi z nabavo žita in določanjem (regulacijo) cen, tretji z razdelitvijo žita in moke na konzumente in določanjem konzumpecijske kvote in četrta s preuredbami, ki se tičejo nove setve in žetve.
Donavska paroplovna družba je izkazala za 1. 1915 nad 4 in pol milijona kron čistega dobička, za 1,434.863 K več kot 1, 1914.
Jajc prihaja vedno manj na dunajski trg. Iz Galicije jih sploh ni dobiti, druge avstrijske dežele jih pa pro-ducirajo komaj za svojo uporabo. S Tirolskega in Solnograškega pa jih hodijo celo na Dunaj kupovat. Z Rusko-Poljske pride semintja kaka pošiljatev. Večina jih dohaja iz Ogrske. Da bi sc dovoz jajc na Dunaj povečal, zvišali so prevzemno ceno od 153 kron na 170 kron pri zaboju. Iz Bulgarije pa pošiljajo jajca večinoma v Nemčijo, ker jc tam višja prevzemna cena dovoljena. Kmetje uporabljajo jajca ^ami, ker so najboljše in najcenejše nadomestilo za drago meso. Sicer jih pa vmesrfa tjrgovina že prej pokupi v konzervne naniene.
V Švedski je dovoljeno izvažati mesa le 70 odstotkov v l,. Jt.§12—1913 izvršene količine. Ta odredba tiče posebno mesenih konzerv.
Nizozemski časopisi poročajo, da se i tam že pojavlja pomanjkanje žita. Amsterdam je preskrbljen samb. za dva meseca, Rotterdam pa celo sanio za 1 teden. Velik strah pa je povzročila še vest, da sta se dve. za Holandslco z žitom obloženi ladji na potu i/ Amerike ponesrečili.
Narodni r u m u n s k i banki so žc vplačali det vsote za od centralnih sil kupljeno žito, Odslej bo na obmejne Stanje v smislu dogovora vsak dan odposlanih 121 praznih vagonov, kier se bodo z žitom napolnili in na določene kraje centralnih sil odposlali. V Bukarešt je te dni dospelo že 50 vagonov iz Nemčije.
Na Češkem ceniio da bo 10 odstotkov manj polja s sladkorno peso obdelanega kol prejšnje leto. Tovarne za cikorijo si še posebno zanjo prizadevajo i" nudijo visoke cene za cikorne korenine.
Angleška je nakupila v Avstraliji 3 milijone ton pšcnice. Šeststotisoč ton je ie odstopila svojim zaveznikom.
^Budimpešta se je dobro preskrbela s prosom in kašo. Mestni aprovizacij-&ki odsek jo bo za 25 do 30 odstotkov ce-neie-:prodajal kot drugi trgovci, in sicer v paketih po 1 kg, označenih z mestnim grbom. Na ta način upajo, da bodo lahko prodajo te mestne kaše, oziroma prosa po jrgo^nah konzumenti sami najlažje kontrolirali. Kuhinjske in gospodinjske šole pa pridno proučavajo, kako bi se dala kaša najbolj za hrano izrabiti.
'c, vojni ojeifliii.
t :-r.	, .
Kako Francozi postopajo z vojnimi ujetniki.
•Tržačan Anton Rutar, pomorski kur-fač,'je bil lani uslužben na ameriškem par-niku -Coamo« kot kurjač in bil kot Avstrijec od Francozov prijet in interniran, kasneje pa po prizadevanju ameriške vlade izpuščen. Svoje doživljaje opisuje v pismu iz New Yorka z dne 15. januarja 1916 tako-le:
9. decembra ob 4. uri zjutraj je naš parnik -Coamo« ustavila neka francoska križarka ter vprašala, ako se nahajajo na parniku avstro - ogrski ali nemški državljani. Avstro-ogrski podaniki smo bili štir-
Začuden sem ga pogledal. On in sanje!
-Predsinočnem sem sanjal čudne sanje. Bil sem s sestro v kopališču ob morju. Na solncu in v vodi sva se kopala. Pa je prišla ladja mimo, Padali so streli in jaz nisem mogel rešiti svoje stestre. Tudi sebe ne. Potapljali smo se ,..«
Potem mi je pripovedoval o svoji mrtvi materi, koliko je delala in trpela. »Brez nje bi ne bila naša hiša danes tako velika. Ko ni imel oče še nič, je delala v pisarni; ko smo imeli že nekaj, je delala noč in dan
v pisarni in odgajala nas. Vedno je delala, dokler ni umrla. Umrla je, ko smo bili otroci že veliki in hiša bogata.«
Postal je resen. Težko sva se ločila, tako težko, kot da sva zadnjič skupaj.
;>Če se ne vidiva prej, potem pri meni na Gorenjskem,« sern mu dejal.
»Da na Gorenjskem!«
Padel je ...
Moje srce je žalostno. Dober prijatelj je zaklad V sedanji časih trojni. Bil je fant, ki je mnogo obetal svojemu narodu. Fant, opasan z oklepom volje in napolnjen z aktivnostjo. Ampak tudi take oklepe prodre svinčena krogi ja. Škoda!------
Moj Tinko mi je pisal še v Zagreb, da mi pošl^ šopek pomladanskih cvetk.Če bi jih dobii semkaj, bi si pridržal samo eno cvetko, vse druge bi pa položil na grob pri alelja Čeha, ki je tudi našo zemlio zelo ljubil. '	P.
je: trije kurjači in en natakar. Proglasili so nas za vojne ujetnike in nas spravili na križarko, kjer smo ostali devet dni in trpeli svoj del. Potem so nas neke noči postavili ua kopno in nas po dva in dva vklenjena v verige vodili peš nad eno uro daleč — v trdnjavo fort de France na Mar-tiniku (francoske AntilJe). Spravili so nas v podzemsko celico — kazemato, kjer nas je bilo 20 mož, dočirn jih je bilo v sosednji 21, vsi avstro-ogrski in nemški državljani. Celice so bile vlažne in voda nam je kapala na glavo. Postelja je bila trša nego kamen, hrana izpod vsake kritike, niti prešič bi je ne maral. Od 7. do 9. ure dopoldne in od pol 4. do pol 6. ure popoldne smo imeli nekoliko svobode na prostem; ostali čas smo prebili v onih vlažnih celicah; ako bit bil ostal ondi še kaj časa, bi bil dobil neozdravljiv revmati-zem. Razen tega so z nami ravnali tako slabo, kakor si je le mogoče misliti: iz trdnjave v arsenal so nas vodili v verigah kakor največje zločince. 7. januar je bil zelo lep dan za nas štiri s »Coame«, kajti po prizadevanju severoameriške vlade smo bili osvobojeni in smo smeli zamenjati fort de France s svobodno Ameriko. Danes, 15. januarja, sem stopil na newyorška tla ...
Kako se godi našim ujetnikom na Ruskem,
Ruski listi poročajo: Vojno in poljedelsko ministrstvo sta sporazumno sklenila, da se puste vsi vojni ujetniki, ki so bili pozimi zaposleni v poljedelstvu, tudi vnaprej na njihovih mestih. Doslej so bili že skoraj vsi vojni ujetniki slovanskega pokoljenia zaposleni v kmečkem in gozdnem gospodarstvu ter rudniških podjetjih; sedaj so pa pritegnili k delom tudi nemške in mažarske vojne ujetnike, ki so bili doslej internirani za Uralom. Kakor izhaja iz notic v ruskih listih, se je neslo-vanskim, t. j. nezaposlenim ujetnikom doslej slabše godilo nego prvim. Tako nezaposleni vojni ujetniki ne dobivajo čaja in mesa in dobe le četrt ruskega funta mesa na dan. Sicer pa hoče Rusija pri vseh vojnih ujetnikih slediti. Tako je poslalo rusko notranje ministrstvo vsem gubernator-jem okrožnice, v katerih se opozarjajo zemstva, da naj pri izdelavi oblek in čevljev za vojne ujetnike kolikor mogoče šte-dijo. Okrožnica naglaša, da so bili dosedanji izdatki v to svrho previsoki. Obleka in obuvalo vojnih ujetnikov ne sme biti boljša nego pri ruskih delavcih; kolikor je mogoče, naj se za vojne ujetnike porabi blago, ki se je izkazalo za opremo čet kot nerabno. — Giavni načelnik Kazanske gu-bernije je naznanil županom in načelnikom zemstev, da smatra vojaška oblast kot zelo priporočljivo, da se vojnim ujetnikom slovanskega pokoljenja dovoli, da smejo ob nedeljah na izprehod, da se smejo s svojimi rojaki pogovarjati, peti, citati itd. — »Sibir« pa poroča, da je transbajkalska železnica tamošnjeinu prebivalstvu pod kaznijo 500 rubljev prepovedala sprejemati v svojih stanovanjih vojne ujetnike — nekatere ruske dame so bile menda pregosto-ljubne nasproti ujetim častnikom. Kar se tiče postopanja s slovanskimi in neslovan-skimi ujetniki je glasom ujetniških pisem stvar taka, da se izprva niso veliko pritoževali ne eni ne drugi, sedaj se pa oboji.
Avstrijski ujetniki v Italiji pri delu,
Dunaj, 18. aprila. Z italijanske meje se piše, da se potrjuje vest o sklepu italijanske vlade, da avstrijske ujetnike porabi pri delu na polju. V južnih in srednjih goratih krajih Italije naši ujetniki že delajo pri pogozdovanju.
Dunaj, »Politična korespondenca« objavlja daljše poročilo, ki potrjuje, da je sklenila laška vlada zaposliti avstrijske vojne ujetnike na polju in v gozdih.
Kolin. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Med našimi sovražniki je Italija glede na postopanje z vojnimi ujetniki izjema, kar se mora pohvaliti. Avstrijski vojni ujetniki, posebno tisti, ki so se nahajali v Srbiji, bivajo na otoku Asinara severno od Sardinije, kjer grade ceste in delajo druga gospodarska dela. Hrane jim ne manjka. Španski veleposlanik v Rimu je obiskal ujetniške tabore in hvali prijazno postopanje Italijanov z vojnimi ujetniki. Umetniško navdahnjeni ujetniki so v prostem času napravili Dantejev spomenik, druga skupina je napravila sobo »Italija« z napisom: »Av-stroogrski vojni ujetniki iz hvaležnosti!« Ujetniki potrjujejo, na poštni in ovojni promet podnje brez vsake graje.
VolsKa z Rasi.
AVSTRIJSKO URaDNO POROČILO, Dunaj, 91. aprila. Uradno se razglaša: Severozahodno od Tarnopola smo z uspehom razstrelili neko mino in zasedli zahodni rob vdrtine. Sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČIT 0. Berlin, 19. aprila. (K. u,) Wc!ff puo-ča iz velikega glavnega stana:
Na severnem delu bojne črte deluje živahnejše topništvo in patrulje.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 16. aprila. Uradno: Sovražna artiljerija obstreljuje mostišče Uexkiill. Severno od Smorgona so Nemci napadli 15. aprila zgodaj zjutraj. Vsi njih poskusi, da bi prišli naprej, so bili z našim koncentričnim ognjem izjalovljeni in so ostali brezuspešni. Med artiljerijsko pripravo za napad je sovražnik uporabljal krogle z duš-ljivimi plini. Južno od kolodvora 01yka smo na posameznih točkah napredovali.
Petrograd, 17, aprila. Uradno: Ob Dvini je nemška artiljerija obstreljevala postojanke mostišča Uexkiill in del postojank pri Dvinsku, južno od Garbunovke. Južno od Dvinska mestoma artiljerijski boj, ki je bil med Miadziolskim inNaroškim jezerom precej ljut. Sovražnik uporablja letala, ki imajo na krilih kroge, po katerih se spoznajo naša letala,
Galicija: Ob. zgornji in srednji Stripi smo izjalovili več sovražnih napadalnih poskusov proti našim jarkom.
BITKA OR NAROŠKEM JEZERU.
Kolin, Cikaškemu »Daily News« poroča njegov poročevalec Schuette, ki je bil navzoč v bojih ob Naroškem jezeru: Rusi so nastopili na bojni črti 100 milj s 700,000 možmi, izgubili so 150.000 mož, med njimi 50.000 mrtvih, Nemci stoje zopet v svojih starih postojankah, dasi se je posrečilo Rusom s svojo premočjo, da so vdrli mestoma v nemške črte. Kozaki so gonili ruske vojake z nagajkami v boj .Sodi se, da je ostalo od ruske armade 6,500.000 mož, s katero so pričeli vojsko, komaj še 750.000 mož.
RUMUNIJA SKRBI RUSIJO.
Berlin, 18, aprila. »National-Zeitung« poroča: Moskovsko »Russkoe Slowo« prinaša senzacionelen članek o obsežnih upravnih odredbah rumunske vlade, ki kažejo, da ne bo dolgo in Rumunija poseže v vojno. Sestavili so 40 novih peš-polkov po 3800 mož in sedaj šteje rumunska armada 120 pešpolkov. Armada bo razdeljena v tri skupine. Rumunska vlada je po celi deželi zaplenila baker in medenino in rekvirira avtomobile, vozove in konje. Celo zimo se je natihem pripravljala na vojno in sedaj so te priprave skoro končane. Kdaj Rumunija nastopi, ni mogoče reči, treba pa je računati, da lahko vsak dan. Že vojaški in zemljepisni položaj to zahtevata, — »Biržewija Vjedomosti« pravijo, da je rumunsko-nemški trgovski dogovor dokaz, da Rumunija ne bo nastopila na strani entente. Sicer pa bo o njenem nastopu odločil vojni položaj v Bu-kovini.
SREDNJE ŠOLE NA POLJSKEM.
Krakov. »Noiva Reforma« poroča, da so na po Avstrijcih in Nemcih zasedenem Ruskem Poljskem otvorili poleg mnogih srednjih šol tudi dekliške trgovske šole. Dalje so otvorili 4 učiteljske pripravnice, 27 gimnazij, 12 progimnazij v Varšavi, 8 realk, 10 trgovskih šol (10 v Varšavi), V Varšavi obstoja zdaj 14 filoloških 8 razrednih srednjih šol, 5 sedemrazrednih realk, 1 šeslrazredna realka s trgovskimi odddelki, 12 progimnazij, 2 gimnaziji, 1 judovska progimnazija s poljskim urnim jezikom, poleg tega 46 sedem in osemrazrednih dekliških šol. V Lublinu obstojata 2 filološki šoli, 2 trgovski šoli, 1 osemrazredna realka in 1 učiteljišče.
armenskem bojišču je bil vedno težaven, ker ni nobene dobre zveze z zaledjem. Turško vojno vodstvo je moralo zato računati na padec Erzeruma in Trapecunta. Odločena pa vojska s Turki še ni, ker pade odločitev šele, če morejo prodirati Rusi na zahod in premagati glavno rusko armado. Rusom gre predvsem za moralen vtis.
Turški uspehi pri Kut el Amari, Rotterdam, Iz Londona se poroča uradno: General Percy Lathe, ki vodi, odkar je odstavljen general Aymler, oprostilne operacije pri Kut el Amari, poroča, da so 18, t. m. ponoči napadli Turki ljuto angleške črte na desnem bregu reke Ti-gris in da so zasedli na nekaterih točkah angleške postojanke v širini 500 do 800 metrov.
Na Balkana.
Turčijo v vojski.
Turško poročilo. Carigrad, 19. aprila. (K. u.) Agence tel. Milli poroča: Glavni stan naznanja:
Iraška ironta. Nobenega novega poročila. Ustanavljamo, da je položaj v Kut el Amari obkoljenega sovražnika zelo kočljiv. Da pride v okom težavam v prehrani, je dal nedavno sovražni poveljnik ukaz, da civilno prebivalstvo izprazni mesto. Pričakuje, da bodo letala metala v mesto majhne vreče z moko,
Kavkaška ironta. Na desnem krilu čo-.ruškega vdseka divja bitkt. Sunke, ki jih poizkuša sovražnik z velikimi izgubami, zadržujejo naše čete s protinapadi. Sovražnik, ki izkorišča zavarovani položaj, ki mu ga daje utrjeni Batum, pritiska od časa do časa z ognjem svojih ladij na naše obrežne stražne oddelke v Lazistanu ter doseza s tem, da ob vsakem ugodnem trenutku ojačuje in uporablja kopne bojne moči, pri operacijah premoč. Toda naše ondi stoječe čete poizkušajo brez ozira na svoje neznatno število s hrabrostje izpod-biti sovražne operacije. Na drugih odsekih fronte neznatni boji predstraž,
Rusi v Trapecuntu. Petrograd, 19. aprila, (K. u.) Uradno: Trapscunt je zavzet.
Kako jc padel Trapecunt,
Kolin, O padcu Trapecunta piše »Kolnische Ztg.«; Ob oicnz;vi glavne ar.nade velikega Kneza Nikolaja je prodrl nek ruski odelek iz Batuma na obal Črnega morja. SlralegiOen položaj turške armade na
Še ta mesec ofenziva iz Soluna?
Bukarešt, 18. aprila. »Dreplatea« hoče vedeti iz absolutno zanesljivega vira, da ententino vojno vodstvo v Solunu še ta mesec prične s pričakovano veliko ofenzivo proti osrednjim silam.
Poraz Francozov pred Solunom.
Atene, 18, aprila. Solunski list »Nea Alithia«, ki je ustavljen na ukaz generala Sarraila zaradi priobčenja vesti o gibanju čet, poroča v svoji predzadnji številki, da se je vnel med Dojranom in Gjevgjelijem ljut topniški boj, kateri traja že par dni z nezmanjšano silovitostjo. Francozi so poskušali osvojiti nazaj izgubljene postojanke, pa so se izjalovili vsi njihovi poskusi. Francozi so bili celo prisiljeni zaradi močne sovražne topniške delavnosti zapustiti izredno utrjene postojanke na levem bregu Vardarja in se umakniti ob celi meji v širini nad 5 kilometrov na svoje notranje obrambne postojanke. Posebno ljuto se je borila nemška in francoska pehota za postojanke pri Patarosu. Končno se je posrečilo Nemcem in Bolgarom vreči Francoze iz imenovane vasi. Teh bojev se je v izdatni meri udeležilo tudi bolgarsko topništvo,
Nova bojna črta v Macedoniji.
Berlin. »Vossische Ztg.« poroča iz Aten: Vse kaže, da ne prepeljejo Srbov v Macedonijo, predno mine ta teden. Sodi se, da poskusi sporazum izposlovati pri grški vladi dovoljenje za prevoz skozi ko-rintski prekop; a pripravili so tudi vse za pohod čez Santi Quaranta in Korico. Mogoče izvede zdaj sporazum novo bojno črto v Macedonijo, katere levo krilo bi ogrožalo nastop Nemcev in Bolgarov.
Srbska armada.
Atene, 19. aprila. Diplomatični zastopniki štirisporazuma doslej niso dobili nobenih novih navodil, kako naj se zadrže nasproti grškemu protestu proti zasedenju železnic v Patras in Lariso. Kakor se Soluna poroča, vsa srbska reorganizirani armada nikakor ne presega 50.000 možj Morala čet je skrajno slaba. Ves grški Epir je poln srbskih dezerterjev, ki se pre-žive s tatvino in beračenjem. Čuje se, da je velik del srbskih čet na Krfu odpovedal pokorščino in noče v Solun.
Ententno brodovje v Jadranskem morju.
Atene, 18. aprila. »Neon Asti« poroča, s Krfa: Razen srbskih čet je izkrcano tudi znatno število angleških častnikov in angleških ženijskih čet na Krfu. V Jadranskem morju se zbira močna mornarica štirisporazuma.
XXX
Grški kronski svet.
Atene, 18. aprila. »Hestia« poroča, Koncem tega tedna se vrši v Atenah pod kraljevim predsedstvom kronski svet, katerega se udeleže ministri, visoki generali in voditelji političnih strank. Venizelos in njegovi pristaši niso povabljeni. Politični krogi pričakujejo, da v tem kronskem svetu pade končna odločitev.
Kaj hoče ententa na Grškem.
Kolin, 19. aprila. »Koln. Ztg.« piše; Francoski listi so nekaj časa sem podvojili svoje grožnje proti Skuludisovi vladi, katero dolžijo, da je povsod spletkarila proti ententi in podpirala sovražnika.
Z novimi grožnjami hočejo deloma doseči, da bi bila vlada bolj dovzetna za nove ententine zahteve, toda glavni cilj je: odstraniti Skuludisovo vlado in v deželi povzročiti pravcati prevrat, ki bi ententi dal priliko za vmešavanje, da spravi na vlado svoje ljudi, Venizelosa in njegove prijatelje.
Angleška in grški protesti.
London, 18, aprila, (Kor, ur.) Z ozirom na grške proteste jc vlada v spodnji zbornici izjavila: Anglija in Francija sta prvotno na vabilo tedanjega grškega ministrskega predsednika Venizelosa sklenili poslat,' čete v Srbijo. Kmalu se je izpremenila grška vlada in ž njo tudi grška politika. Zavezniki riso mo^li odstopiti od začetega podjetja. Vsled bivajjja ententinih čel v Solunu in na Krlu so zavezniki na grških otokih in vodah storili gotove odredbe za var-
stvo teh čet in pa ladij, ki so jim dovažale potrebno gradivo. Vse te odredbe so lc naravne posledice ravno na grško željo storjenega sklepa, da se Srbom pošlje pomožna ekspedicija.
Med entento in Grško šc ni poravnano.
Lugano, 19. aprila. Prevoz srbskih čet iz Krfa v Solun skozi Grško še ni urejen. Čakajo na odgovor vojaškega sveta zaveznikov v Parizu na nasprotujočo izjavo grške vlade.
Venizelos poslanski kandidat.
Atene, 19. aprila. (Kor. ur.) Liberalna stranka postavi za kandidata pri nadomestnih volitvah v Mytilenah — Venizelosa. Venizelos je temu sklepu pritrdil. Bivši ve-nizelistični minister Michalopulos nastopi kot kandidat v Drami.
Ententa na grških otokih.
Atene, 19. aprila. Kakor izve grška vlada iz Kanec (glavno mesto otoka Kreta), so ententine ladje takoj po izkrcanju v zalivu Suda začele luko zapirati z minami in žičnimi mrežami. Ljudstvu se je reklo, da se čet še ne misli izkrcati. V novem pristanišču hočejo seveda ustvariti novo mornariško opirališče proti nemškim podmorskim čolnom. Skuludis je pri en-tentinih poslanikih ustmeno protestiral.
Lugano, 19. aprila. Milanski listi po-■očajo iz Soluna, da se je na otoku Skyros izkrcal oddelek ententinega vojaštva. Grške oblasti so protestirale.
Suda zaliv popolnoma blokiran.
Lugano, »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Angleške ladje so popolnoma blokirale zaliv Suda na Kreti.
X "x X
Rumunija in ententa.
Ruska mejna zsprtija,
Berlin, 19, aprila. Bukareški dopisnik -'■Berliner Tageblatta«, znani dr. Lederer piše: Če naj bo to trajna odredba, tedaj je sklep ruske vlade, da ne bo nič več izdajala izvoznih dovoljenj v Rumunijo in da preklicuje tudi že izdana dovoljenja, brez dvoma najvažnejša izprememba, ki je tekom mesecev nastooila v razmerju entente do Rumunije. Doltr .ovala bi, da je ententa, ki se ji iz lastnih moči ni posrečilo zadaviti Nemčije, sklenila v ozemlje, ki naj odreže Nemčijo od sveta, potegniti tudi nev-tralce. Neposredni povod je najbrže razširjenje gospodarskih vezi med Bolgarijo in Rumunijo. Rusko zaporo t>a deloma odpravi dejstvo, c!a se je začel obsežnejši izvoz iz osrednjih držav in da sta Avstrija in Nemčija izjavili, da sta pripravljeni iz nevtralne Švice, Holandske in Švedske prihajajoče blago co svojih železnicah prevažati v Rumunijo. Zato skoro ni misliti, cla bi en-tentin pritisk na Rumunijo imel kaj uspeha in razdrl gospodarsko soglasje med Rumunijo in osrednjima silama in Rumunijo pognal v naročje entente.
Važni dogovori med Bolgarijo in Rumunijo,
Med bolgarsko in rumunsko vlado se vrše dogovori glede izmenjave podanikov obeh narodnosti iz zasedenih ozemelj. Bolgari iz Dobrudže naj bi se zamenjali s Kucovlahi iz onih krajev, katere so Bolgari v sedanji vojski zasedli. Kucovlahi žive v večjih skupinah v Macedoniji in v dolini reke Timok, dočim stanujejo Bolgari, za katere sc sedaj gre, večinoma v trdnjav-skem štirikotu Dobrudže. Ti dogovori so se šele pričeli, ali na merodajnih dobro poučenih mestih upajo, da sc končajo z uspehom.
Rusija pritiska aa Rumunijo, ki se pa drži.
Sofija, IS. aprila. »Mir« poroča iz dobro poučenih krogov, da je ruska vlada ru-munskemu zunanjemu ministru oficijelno sporočila, cla bo pretrgala diplomatične vezi in Donavo zaprla z minami, če Ru-( rnunija takoj ne ustavi izvoza žit.a v osred-j nji državi. Rusija garantira za izpolnitev | rumunskih narodnih želja, ne da bi bilo Rumuniji treba poseči v vojno. Tudi ji hoče pošiljati premog, pa vse to le pod pogojem, da Rumunija ustavi vsako prijateljsko zvezo z osrednjima silama in oficielno razglasi, da bo proti ententi dobrohotno nevtralna.
Rumunska vlada se je baje temeljito posvetovala o teh predlogih in soglasno sklenila ostati na starem stališču.
Rumunski špirit in vino.
Bukarešt, 19. aprila. Vlada je izvozni komisiji dovolila izvoziti v Avstrijo 100 vagonov špirita. Nemška vlada je poslala v Rumunijo inšpektorja, ki naj organizira izvoz rumunskega vina v Nemčijo za nadomestilo francoskim vinom.
Položaj na bojišču pri Gorici.
Ponedeljek, dne 17. aprila: Pri vseh akcijah na bojišču pri Gorici opazujemo zadnje dni neko aprilovo razpoloženje. Včasih so momenti, ko začne bobneti sto in sto topovskih cevi na tej in oni strani, strojne puške rožljajo in rožljajo z neko trdovratnostjo, in človek pričakuje, da se bo iz vsega tega razvila dalekosežnejša hujša bitka. Toda kar naenkrat potihne grom topov, strojne puške obmolknejo in kraški grebeni in slemena Brd se smejejo v zlatem solncu, kot da bi bil že delj časa mir. Toda kadar bi zopet človek najmanj pričakoval, zavihra z vso ljutostjo bojni ples.
Italija potrebuje rezevno armado za bojno črto.
Lugano. Na poziv angleških in francoskih vojaških pisateljev, naj pošlje Italija pomoč, izjavlja > Corriere della Serra: Italija mora gledati, da se obdela polje, Italijo vežeta le dve železniški progi s Francijo, ki bi v slučaju avstrijske ofenzive ne zadoščali za prevoz čet.
Prepovedani shodi 1. majnika v Italiji.
Lugano. Vlada je prepovedala shode, ki so jih nameravali socialisti prirediti 1, majnika, ker se boje zahtev, naj se sklene mir.
Lahi in jugoslovansko vprašanje.
Lugano. »Giornale d' Italia« pravi, da je priznal Pasič upravičenost italijanskih zahtev na nadvlado na Jadranskem morju. »Tribuna« pa pravi, da je govoril Pasič o združitvi Srbov s Hrvati in s Slovenci in pristavlja, da za rešitev tega vprašanja še ni čas.
Italijanski senat.
Curih, 19. aprila. (Kor. ur.) Laški senat je rešil proračun ministrstva poljedelstva, industrije in trgovine. Glede na bodoče trgovinske pogodbe so izvolili posebno komisijo. Senat je nato nastopil velikonočne počitnice. Predsednik Manfredi je odklonil običaine velikonočne čestitke, češ da ni nobenih slavnosti, dokler se nc premaga sovražnik in ne dobi Italija svojih meja.
Spor med italijanskim učiteljstvom.
Lugano, V narodni zvezi italijanskih učiteljev je nastala kriza, ker nasprotuje večina še zdaj nastopu Italije v svetovni vojski.
31!
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. aprila. (K. u.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana;
Naše čete vzhodno od Moze so izpopolnile svoj predvčerajšnji uspeh in so vzeie danes ponoči kamnolom, ki leži južno od sela Audromout, V ljutem bo-'u na bajonet 'e padel velik dc! njegove posadke. Ujetih je več sto mož in zaplenjenih več strojnic. Izjalovil gr ie francoski protinapad proti novim nemškim črtam severozahodno od sela Thiaumont,
Manjše sovražne pehotne oddelke, ki sc poizkušali približati se na raznih mestih bojne črte našim jarkom, je odbii ogenj naše pehote in ročnih granat. Nemške patrulje so vdrle na višini Combres v sovražno postojanko in sc privedle enega ujetega častnika in 76 mož.
Vrhovno vojno vodstvo.
Vojska i Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 91. aprila. Uradno se razglaša: Izvzemši bojev, ki se nadaljujejo na Col di Lana, ni prišlo do nobenih posebnih spopadov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hgfer. fml
Francosko uredno poročilo.
Pariz, 17. aprila. Ob 11. uri ponoči. Med Avre in Oise so naše baterije porušile sovražne strelske jarke in kritja pri Beuvraignes in Lassigny. V Argonih uničujoč ogenj na nemške utrdbe severno od La Harazee. Pri Vauquois je naša mina pognala v zrak malo sovražno postojanko s posadko vred.
Na levem bregu Moze živahno delovanje sovražne artiljerije proti višini 304 in naši drugi črti. Na desnem bregu Moze so Nemci po vedno ljutejšem obstreljevanju, ki se je pričelo zjutraj in je bilo naperjeno proti našim postojankam od Moze do Douaumonta, je sovražnik proti 2, uri popoldne napadel z najmanj dvema divizijama. Napadalni valovi so sc zlomili na približino 4 km široki fronti ob zapiralnem ognju in ognju iz strojnih pušk in bili odbiti, izvzemši na eni točki, kjer so se v malem prednjem delu naše črte južno od gozda Chauffeur ustalili. Pri tem je imel sovražnik zelo znatne izgube. V Woevre toča artiljerijskih krogel v odsekih ob vznožju višin ob Mozi.
V noči na 17. t. m. so naša napadalna letala vrgla 22 bomb na kolodvora Nan-tillois in Brieulles, 15 na Etain in na taborišče v gozdu Spincourt in 8 na taborišče Vieville in Thilot, kakor tudi severozahodno od Vigneulles.
18. aprila ob 3. uri popoldne. Na levem bregu Moze obstreljevanje naše prve črte Mort homme-Cumicres. Na desnem bregu jc bila noč splošno mirna. Potrjuje se, da je bil včerajšnji nemški napad na naše postojanke med Mozo in Douaumon-tom skrajno ljut. Po novih poročilih so izvedle to ofenzivo čete nekih različnih divizij. Vzhodno od predutrdbe pri Chauf-
four se je posrečilo sovražniku, da jc vdrl v jarke prve vrste, iz katere so ga deloma zopet pregnali protinapadi. Na Woevre topniški boj v odseku Moulainville. Pri Ban de Sapt smo pregnali z ročnimi granatami nek nemški poizvedovalni oddelek, ki je poizkušal približati se našim jarkom iz Hermannper severovzhodno od St. Die.
Ponoči je vrglo 17 sovražnih letal 7 bomb, med njimi eno zažigalno, na Belfort. Poroča se o treh mrtvih in o 6 ranjencih. Stvarna škoda je neznatna.
18. aprila ob 11. zvečer. Topništvo je delovalo pri Four de Pariš in na ceste in zvezna pota sovražnika. Pri Verdunu je oviralo operacije slabo vreme. Podnevi v odmorih obstreljevanje zahodno od Moze v odseku višine 304 in vzhodno od Moze južno od Haudremont in na naše postojanke med Douaumont in Vaux. Pehota ni delovala. Naše baterije so obstreljevale vzhodno od Št. Mihiela sovražna zbiranja pri Woinville.
Angleško uradno poročilo.
London, 17. aprila. Uradno: Ljuto obstreljevanje Voormezelle, Dickebuscha in na prostoru med St. Eloi in Ypernom ter ob prekopu Comines. Obojestransko artilerijsko delovanje pri Hebuterne, med Carnoy in Somme, pri Souchezu in Noeux-les-Mines. Včeraj živahno letalsko delovanje; eno naše letalo pogrešamo.
Boj na življenje in smrt.
Genf. V »Journalu« je pisal senator Humbert o položaju pri Verdunu: Pričel se je velik boj na življenje in na smrt. Nc varajmo se, češ, cla ne konča sovražnik svoje ofenzive ali da zopet počaka eno leto. Pripravil se je za napad kot lani proti Rusiji in hoče zmagati in bo vedno ljutejše napadal, dokler eden med nami popolnoma ne izkrvavi. Nemčija uniči Francijo ali pa pade sama. Ohranimo mrzlo kri, da ne izgubimo vere na zmago.
Kaj so dosegli Nemci pri Verdunu.
Berlin, »Deutschc Tageszeitung«; Tri velike stvari so se ori Verdunu že dosegle: 1. Francoska 15. aprila nameravana ofenziva iz Verduna je preprečena. — 2. Sovražna armada ie postala neškodljiva. — 3. Vse je doseženo, da se uspešno konča pričeta pot,
Francozom primanjkuje vojakov.
Gen3. Listi poročajo: Francosko vojno vodstvo je vpoklicalo vse na dopustu sc nahajajoče vojake.
Geni Francoske potovalne oblasti ne izdajajo od 12. aprila dalje potnih listov moškim državljanom do 50. leta. — Tudi francoski konzulati v inozemstvu preklicu-jejo potne liste.
V Diinkirchnu.
Amsterdam, »Telegraaf« poroča iz Diinkirchna: Civilne osebe pridejo le s težavo v Diinkirchen. Veliko domačinov je zapustilo mesto, večinoma ženske in otroci, možje so še ostali pri svojih poslih. Veliko prebivalcev predmestij Diinkirchna: Maloles-Dains in Rcozentaal, se je pa preselilo v mesto, ker nemška letala, predno obiščejo mesto, obstreljujejo vedno prej predmestja. Večkrat so metali bombe na predmestja, v mesto pa ne, zato sc čutijo v trdnjavi varnejše. Letala poizkušajo tudi mnogokrat, od morja sem presenetiti mesto, a obrežje je strogo zastraženo. Zadnjič so napadla letala mesto 2. aprila. Nekemu Zeppelinu sc je posrečilo, da se je približal od mesta in vrgel hitro 8 bomb, 2 sta padli blizu kolodvora, dve pa v središču mesta. Ranjenih je bilo veliko ljudi. V neki kleti so našli 3 mrtve ljudi. Zelo poškodovanih je veliko zasebnih hiš. Ljudje spe večinoma v kleteh. Nekaj dni čujejo grmenje topov od Yperna.
misija članov kabineta pod splošnim ministrskim svetom. Seja skupnega kabineta je bila nenavadno kratka, toda vojna komisija jc zborovala do večera, ne da bi se bil dosegel uspeh. Končno so zelo hitro sestavili nov odsek, v kateri so odposlali najuglednejše ministre. — >Daily Mail « poroča o posvetu po ministrskem svetu nekoliko drugače. Pravi, da so se posvetovali vojaški strokovnjaki s tistimi ministri, ki so pristaši splošne službene dolžnosti. Ministri so sc posvetovali, kakšno stališče naj zavzamejo, ker se je ministrstvo v svoji celoti odločilo proti njih politiki. Značilno za položaj je, ker se zavzema večina ministrstva prejkoslej proti splošni vojaški dolžnosti, toda manjšina je zelo vplivna in trdno odločena. Položaj jc zelo siten.
Službena dolžnost, na Angleškem sprejeta.
Amsterdsm. (Kor. ur.) Daily News« poroča, da je angleški ministrski svet sklenil splošno brambno dolžnost, ki se pa šele izvede, ko bo to zahtevala korist naroda.
Churchill zopet v Londonu.
London, 19. .aprila. (K. u.) Churchill, ki je zopet v Londonu, je obiskal lorda George.
Rešitev jezikovnega vprašanja v Belgiji.
Amsterdam, 19. aprila. Generalni guverner v. Bissing jc. upravno razdelitev Belgije v jezikovnem oziru tako uredil, da bo odslej zanaprej v flamskih provincah flamski in v valonskih provincah francoski jezik uradni jezik. V glavnem mestu Bruslju bosta oba jezika služila kot uradni jezik.
Goljufive vojaške oprostitve v Franciji.
Bern, 19. aprila. (Kor. ur.) Francoski listi poročajo, cla so odkrili na Francoskem zopet veliko organizacijo za goljufive oprostitve od vojne službe. V Rouenu so zaprli po nalogu vojaških oblasti dve osebi, ki jim bodo najbrže sledile še druge. V zadevo je zapleten tudi neki zdravnik.
Novi čas v Franciji.
Pariz, 19. aprila. (Kor. ur.) Zbornica jc sprejela zakonski načrt o premaknjenju ur na Francoskem. Postava bo veljala do konca tistega leta, ko sc sklene mirovna pogodba. Po postavi 9. marca 1914 postavno določeni čas se lahko izpremeni s sklepom ministrskega sveta.
Vprašanje novačenja na Angleškem.
Rotterdam, 19. aprila. (Kor. ur.) »Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Popolnoma neznano je, kaj se je sklenilo glede na novačenje. Parlamentarni sotrud-nik lista --Times« poroča o posvetu kabinetnega odseka, ki ga tvorijo Asquith, Lensdovvn, Mac Kenna in Cimberley: Zbrali so se zjutraj, da se posvetujejo o nasprotujočih si mnenjih v kabinetu z vojaškimi strokovnjaki, ki so izjavili, da predlogi kabinetnega odseka armadnega sveta ne morejo zadovoljiti. Medtem sta se vršila dva druga važna zbora. Unionističnt člani kabineta so sc posvetovali v poslaniški zbornici, dalje je zborovala vojna ko-
Ženeva, 19. aprila. Pariški časopisi pišejo, da se ostrejša blokada proti nevtral-cera začne 1. maja. Zavezniki na proteste nevtralcev ne bodo odgovorili.
Kodanj, 19. aprila. Dansko časopisje je zelo v skrbeh radi nove angleške odredbe o porabi nemškega premoga. Čc se tudi Nemci postavijo na isto načelo glede angleškega premoga, tedaj je ustavljena vsa nevtralna plovba.
Amsterdam, 19. aprila. Holandsko časopisje zelo ostro nastopa proti angleški odredbi glede nemškega premoga. Courant« piše: Če se pomisli, da so v Rotter-damu vse ladije naložene in kurjene skoro izključno z nemškim premogom, tedaj se lahko presodi dalekosežnost tc odredbe.
Stockholm, 19. aprila. (Kor. ur.l Angleška odredba o nemškem premogu je povzročila veliko razburjenje, češ da je le na* videzno naperjena proti Nemčiji, v resnici pa razširja angleško prisilno gospodstvO nad nevtralne države.	inf. '.f
Kodanj, 19. aprila. (Kor. ur.) Politi*-ken-.< pravi: Sedanji odredbi manjka vsaka upravičenost. Ni nobenega pravnega razloga za zaplenjanje tujega imetja samo zato, ker je nemškega izvora. Lastno kurivo ladij nima nič opraviti s konterbanclc«
Angleška pritiska na holandske ladje.
Haag, 18. aprila. (K. u.) Uradno s« razglaša: Minister za poljedelstvo, industrijo in trgovino je v soboto sprejel ravnatelje holandskih paroplovnih družb in holandskega Lloyda in jim sporočil, da Anglija za bunker-premog na Angleškem ali v angleških premogovnih postajah zahteva, da se da 30 odst. ladijskega prostora na razpolago za vožnje na Angleško. Minister je ravnateljem sporočil, da mora nizozemski ladijski prostor ostati na razpolago potrebam holandske vlade in da se nc more dovoliti, da bi holandske ladje zadostno nc skrbele za preskrbo domače dežele.
Holandske odredbe.
Rotterdam, 18. aprila. Holandska vlada je vsem državljanom, ki so še pod vojno obveznostjo, prepovedala zapustiti deželo. Pristaniški poveljniki so prepovedali hoditi na zunanjo okolico pristaniških naprav.
Novo Wilsom nota Nemčiji.
London, 18. aprila. (K, u.) >-Dily News'. izve iz Washingtona: Predsednik V/ilson je predvčerajšnjim skoro cel dan sestavljal novo noto Nemčiji. Misli se, da jc končana, ni pa še gotovo, ali se odpošlje takoj ali se jo še odloži, da jo pokažejo vodilnim članom kongresa.
O vsebini sc strogo molči; toliko pa se lahko reče z vso gotovostjo, da so v nji vnovič naštete vse pravne kršitve, ki so jih podmorski čolni zakrivili lansko leto. Ne misli sc, da bi bila nota ultimat v tcni smislu, da stavi rok za odgovor.
V Washingtonu imajo dovolj vzroka za domnevo, da si Berlin ne želi razdora in istega duha so tudi tukaj, pa vendar nočejo, ds bi se zadeva vlekla brez konca in kraja.
Miroialle
=3CZJL_JEZ
31
Slovenca
1DCZ3

t
\
>
Govorice 0 miru.
Haag. V finančnih krogih sc zelo govori, da se sklene mir. Na borzi v Amsterdamu so poskočile menice na Berlin v vrednosti za 100 odstotkov, vrednost avstrijskih kron je pa poskočila za 100 od-atctkov.
Geni. Giolitti je izjavil, da se najbrž kmalu sklene mir.
V Milana bodo na veliki petek molili za mir.
Lugano, 10. aprila. V milanski baziliki bo na veliki petek slovesna prošnja služba božja, pri kateri bo kardinal Ferrari in vsa duhovščina prosila Boga za konec grozne vojne in težko zaželjeni mir. Kakor poroča - Italija - , je ta prireditev mišljena kot poklonitev, ki naj odgovarja pred kratkim izraženi želji sv. očeta.
Norveški državni zbor — posredovalec za mir?
Berlin, 18. aprila. >B. Z. am Mittag« poroča iz Kristianije: V državnem zboru se je sporočilo, da je voditelj mirovne ekspe-dicije Ford naprosil norveSki državni zbor, da naj stori ali podpira korake, da se skoraj sklene mir. Govornik desnicc je predlagal. da naj se to vlogo zavrže, ker bi korak državnega zbora v tem trenutku znal 'e škoditi. Na predsednikovo željo se bo o vlogi govorilo v komisiji.
Neizvedljiva trgovinska vojska.
Ameriško vodilno finančno glasilo »Financiel Chronicle« sodi, da jc po štiri-sporazumu nameravana trgovinska vojska neizvedljiva. Znani Anglež William Lo-ver je na nekem shodu izjavil, da mora odsiopiti Rusija po vojski vse kolonije.
Še pol leta vojne?
Ženeva, 18. aprila. Nevtralni vojni poročevalci na francoskonemški fronti sodijo v svojih tedenskih poročilih, da bo vojna trajala šc 6 mesecev. V tem času bosta obe stranki napeli vse sile, da si priborita zmago.
Razno poročilo.
Koliko mila sme porabiti posamezna oseba v Nemčiji.
Berlin, 19. aprila. (K. u.) Po določilih včeraj sklenjene odredbe o obratu z milom itd., se sme oddati vsaki osebi na mesec 100 g finega mila, kakor tudi 500 g drugega mila ali praškov, oziroma drugih maščobo obsegajočih umivalnih stredstev.
Ameriški izvoz mesa pod angleško kontrolo.
London, 18. aprila. (K. u.) Reuter javlja: Zunanji urad je z ameriškimi mesarji sklenil dogovor, da angleška vlada urejuje vse prevažanje vseh izdelkov ameriških mesnic za evropske dežele in sicer za ves čas vojne.
Okrožno poveljstvo v Kragujevcu.
Okrožno poveljstvo v Kragujevcu, katero je bilo doslej v Orangjelovcu, je bilo pred par dnevi prestavljeno skupno z okrožnim orožniškim poveljstvom in okrožnim sodiščem v Kragujevac.
Nemški topovi za Švico.
Iz Curiha poročajo: Te dni pride večja «. dpošiljatev težkih havbičnih poljskih topov, katere odpošljejo po dogovoru nemške tovarne. »Ziiricher Post« izjavlja, da ima ta dogodek tudi svoj političen pomen, ker najjasnejše dokazuje neresničnost govorjenja o nemškem napadu na Švico,
Me družine v nalili.
Potom »Internationaler Verband der kath. Madchenschutzvereine«, Sekretariat, St. Peterstrasse 16, Freiburg, Švica, smo dobili zopet nekaj poročil o naših družinah v Italiji, katere v našem listu tudi objavljamo:
1.	Vendramin Leopolda naznanja svojemu možu Jožefu Vendramin, četovodja, 155. črnovoj. bataljon, 2. stot., vojna pošta 321, da se sedaj nahaja zdrava s svojimi otroci v Vidmu, Sale liva, Viale Venezia, a ne v Šmartnu.
2.	Clemente Marija, roj, Leban, poroča svojemu možu Jožefu, da so vsi zdravi v Oseacco-Resia (Udine — Italija),
3.	Mati, katera je sedaj v Italiji, išče svojega sina-vojaka Simšič Alojzija, rojenega v Gorenjem Cerovem dne 15. februarja 1891, katerega naslov je bil: Sperre Flitsch, fort Hermann.
4.	Mati, nastanjena v Italiji, išče svojega sina Antona Simšiča, rojenega v Gorenjem Cerovem dne 2. januarja 1888.
5.	Sirk Jožef, stanujoč sedaj v Italiji (Pescia), išče svoje tri sinove vojake, in sicer: Franca Sirk (87. pp., 3. stot., vojna pošta 73), Jožefa Sirk (k. u. k. Inf. Artill. II. Ersatzkomp. VIII. Bat., Košice, Ogrsko) in tretjega sina, katerega ime nam pa ni navedel.
6.	Sin in hči, stanujoča sedaj v Italiji, 'ščela svojega očeta Janeza Taljanut, rojenega v Gradiškuti (hšt. 337) dne 23. junija 1864.
7.	Sestra in brat, stanujoča v Italiji, iič«ta svojega brata Janeza Simšič, roje-
nega v Gradiškuti (hšt. 344) dne 17. junija 1898. Njegov naslov jc bil: Filisdorf (?), Pulverfabrik K. Rila. (?) Blluman (?) N. Oe. Janez je sin Jožefa Simšič.
8.	Sin in hči iščeta svojega očeta Josipa Simšiča, rojenega v Gradiškuti (h. št. 344) dne 16. avgusta 1866. Poklican jc bil k vojakom dne 20. maja 1915 v Ljutomer na Štajersko. Bil je sin rajnega Janeza Simšiča, rojenega v Šmartnu, županstvo Kojsko.
9.	Benza Perina poroča svojemu možu Andreju (četovodju, rez, bolnica, Tuzla, Bosna), da ji gre dobro.
10.	Frelih Marija, stanujoča v Cavas-so Nuovo pri F. Pontello, Italija, želi izvedeti, kako je kaj z njenimi stariši, kateri menda stanujejo na Jesenicah na Kranjskem.
11.	Alojzija Peršolja (Vipolže št. 77, p. Medana), išče svojega brata Franca, kateri je bil v Stockerau.
12.	Štefanija in Tina Komavla ne vesta, kje sta sedaj njuna moža. Odgovori naj se na Alojzijo Peršolja, Vipolže.
Vse vesti o teh naj se pošiljajo izključno le na gori imenovani sekretarijat.
V tolažbo vsem sorodnikom in prijateljem! Došlo je pismo iz Italije, da se nahajajo skupaj v nekem zavodu sledeče osebe in družine s Kamnega pri Kobaridu: Mlakarjevi, Ivančikovi, Fonjčevi, Pleškovi, Če. einanavi, Zvanovi. Tam se nahaja tudi njihov dušni pastir č. g. vikar Izajija Božič s svojo materjo.Naslov je: Ricovero Men-dicita, Ferruzzio Ferruzi, Ascoli Pičeno, Marche, Italija. Onim, kateri ne vedo za časa vojne, z Italijo kje da se nahajajo njih družine iz občine Livek, Goriško, bodi tem potom naznanjeno, da so naslednje v Jev-ščku, občina Livek: Kolavova, Tofelnova, Melinceva, Matičkova, Mlinarjeva, Kore-nova, Štokova, Ivanaceva, Agotna, Žva-nova.
Pogrešane družine s Primorskega.
Josip Slak, k. u. k. L. E. S. Komp., Grgljan, išče Antona Skolaris, njegovo ženo Matildo, njegovega sina Franca in hčerki Ano in Marijo, doma iz Marše št. 278, glavarstvo Gradiška. — Martin Kramar, Przemysl, Galicija, firma Redlich & Ber-ger, Styczynska ul. 19, išče svojo rodbino, ki je doma v Podbeli št. 52 pri Kobaridu. — Pogreša sc od začetka vojne z Italijo družina Vidič, sestoječa iz žene z otrokom ter očeta in matere (po domače se kličejo Ivančič), vas Gorenje Nikovo št. 48, obr čina Ajba pri Kanalu, Primorsko. Kdor bi kaj vedel zanje, naj blagovoli sporočiti na moj naslov ali pa na upravo lista. Alojzij Vidič, Landst. Etapp. Baon. 416, 4. Komp., vojna pošta 322. — Inf. Anton Rutar pri Ldst. Baonu. 157, 3. Komp., Feldpost 6, išče svojega očeta Antona Rutar p. dom. Bizjak iz Čiginja b. št. 31 pri Tolminu. — Jernej Korsič išče svojo ženo Frančiško Koršič s petimi otroci. Pojasnila na »Slovenca«. — Lavrenčič Franc, Deizendorf bei Zelerndorf, N. Oe., išče svoja dva sinova, ki sta odšla meseca marca pod orožje in sta doma iz Vrha hriba sv. Mihaela št. 6. — Ohojak Anton, Lir. 36, 1. stot., vojna pošta ' išče svoje stariše, ki so doma v Sužidu št. 33 pri Kobaridu.
Pogreša se Mihael Kodermac iz Fo-jane št. 16 v Brdih, ki je bil ob izbruhu vojne z Italijo prideljen k nekemu trainu v Gorici. Od tedaj ni nobenega glasu več o njem. Ako bi kdo kaj o njem vedel, naj blagovoli sporočiti na naslov: Anton Kodermac, k, u. k. Infanteriedivisions Sani-tatsanstalt Nr. 28, Feldpost
Sprejem v vojaška vzgoievaila in izo&raževaiišča.
V bodočem šolskem letu, ki sc prične v septembru, bodo sprejemali v vsa vojaška izobraževališča tudi prosilce civilnih stanov.
Odtise zadevnih sprejemnih prošenj z načrtom obsega sprejemnih izpitov je mogoče naročiti iz c. kr. dvorne in državne tiskarne, ali i t dvorne knjigarne L. W. Seidl & sin, Dunaj, I., Graben,
Splošno veljajo za sprejem ti-le pogoji:
1.	Avstrijsko ali ogrsko državljanstvo, oziroma domovinstvo v Bosni-Hercegovini, katero je dokazati z domovnico oziroma
j občinskim pristojnostnim izpričevalom;
2.	telesna sposobnost, ki se dokaže z i izpričevalom vojaškega zdravnika;
3.	primerno starost, katero dokaže ; rojstna listina;
4.	predizobrazbo, katero je dokazati s j šolskim izpričevalom in sprejemnim izpi-1 fom.
j Sprejemuim prošnjam je zato priložiti . vse zadevne listine.
Prositi za sprejem morejo tudi deželni | in prostovoljni strelci.
Posebni pogoji,
A. Sprejem v c. in kr. vojaške aka-, demije.
Pri sprejemu v kako vojaška akade« i mijo se zahteva, da dovrši prosilec do sep-
tembra 1916 sedem razredov srednjih šol z vsaj dobrim uspehom.
Prošnje je vložiti do najkasneje 15. maja t. 1. naravnost pri vojnem ministrstvu. Predpise od oddaji prostih, ustanovnih in plačanih mest je mogoče vpoznati iz sprejemnih pogojev.
Pri oddaji prostih mest se je ozirati v prvi vrsti na sinove častnikov, vojaških, dvornih in državnih uradnikov. Razven tega se morejo predlagati izjemoma tudi drugi prosilci v oddajo prostih mest.
Pravico do plačanih mest imajo sinovi vseh avstrijskih ali ogrskih državljanov ter bosansko-hercegovskih deželanov, vendar imajo prednost nadarjeni mladeniči z dobrimi izpričevali, zlasti sinovi častnikov in vojaških (mornaričnih, deželnobrambenih) uradnikov, potem dvornih in državnih uradnikov.
Letna oskrbnina je v vojaških akademijah določena na 1600 K. Plačati jo je polletno vnaprej pri dotičnem zavodu.
Šolnina v znesku 28 K se plača ob pri-četku šolskega leta.
Razven tega je položiti za vsakega plačujočega gojenca v najvišjem letniku vojaške akademije hkrati s poslednjim obrokom oskrbnine tudi vsakokrat določeni znesek za opremo gojenčevo za slučaj, da ostavi kot častnik akademijo,
B.	Sprejem v kadetne šole.
Vobče se sprejemajo gojenci le v prvi letnik kadetnih šol. Topniška kadetna šola v Traiskirchenu ne sprejema prosilcev.
Učni jezik je v pehotnih kadetnih šolah v Budimpešti, Temešvaru in Nagyzse-benu, v vojaški realki (v letnikih kadetne šole) v Košicah, potem v ogrskem paralelnem razredu konjeniške kadetne šole nemški in ogrski, v pehotnih šolah v Kame-nici in Karlovcu nemški in hrvatski, v ostalih nemški.
Za sprejem v prvi letnik je potrebno izpričevalo o dovršenih štirih razredih srednjih šol z vsaj zadostnim skupnim uspehom.
Visokost šolnine izhaja takisto iz sprejemnih predpisov. Sinovi državnih nastav-ljencev uživajo izdatne ugodnosti.
Prošnje za sprejem v kaaetno šolo morajo sestaviti svojci prosilcev in nasloviti v smislu sprejemnih predpisov. Poslednja doba je do 15. julija. Da bi se predložila prošnja za sprejem v kadetno šolo naravnost vojnemu ministrstvu, ni dovoljena. Pri sprejemnih izpitih se morejo izražati prosilci v olajšavo pri dokazu svojega znanja v materinščini.
C.	Sprejem v deški oddelek c. in kr. zavoda častniških sirot in c. in kr. vojaških realk.
Tudi na teh šolah sc sprejemajo gojenci vobče le v prvi letnik. Za sprejem v vojaško nižjo realko se zahteva štiri ali pet razredov ljudske šole, v vojaško višjo realko, dovršene štiri razrede srednjih šol z najmanj dobrim skupnim uspehom.
Glede sprejemnih prošenj, ki so predložiti do 15. maja naravnost vojnemu ministrstvu, se je treba naslanjati na razložene sprejemne predpise.
Peoovor s MMii.
Berlin, 19. aprila. Dopisnik lista »Lo-kalanzeiger« je imel razgovor z generalnim polkovnikom Conradom pl. Hotzen-dorf. Dopisnik je omenil nenavadno priljubljenost Conrada v monarhiji in Nemčiji. Generalni polkovnik je k temu pripomnil: Prijetno mi ni, da se toliko govori o meni. Pa mora že tako biti, ljudstvo najbrže vedno potrebuje koga, ki ga hoče imeti za popularnega. Mi imamo toliko generalov in častnikov, ki bi to pravtako zaslužili in o katerih se v javnosti skoro ničesar ne ve. Nespametno je misliti, da eden vse napravi; tu sodeluje toliko glav, da se ne more vsega pripisati eni glavi, Jaz vršim svojo dolžnost, kakor vem in znam, in to dela vsakdo izmed nas,
O bojih pred Verdunom je dejal: To gre občudovanja vredno precizno in gotovo. Francoske fronte se vsak dan košček odtrga in jaz popolnoma zaupam v izid te orjaške bitke.
Dopisnik vpraša: Ali mislite, eksce-lenca, da bi res padec Verduna prinesel bližje miru?
Conrad je odgovoril: Vsak uspeh, ki ga dosežemo, nas privede bližje miru. Ni naša krivda, če še ni miru. Mi smo v položaju dveh mož; ki so bili od petih napadeni in se morali braniti in potem ko teh pet ni hotelo drugače, moramo, da ne bomo sami uničeni, uničiti nje, če nočejo preje nehati. To je pravzaprav jasno. Kanclerjev govor jc označil Conrad kot izboren.
Primorske novice.
Naše orožništvo. Odkar obstoja ta kor, se je še vedno izkazal, da vrši svoj težavni in važni pose! v blagor deže'e in države z vso požrtvovalnostjo, tako da lahko trdimo, da je orožništvo v deželi in državi oni steber, na katerega se vsak državljan c polnim zauoaniem rad naslanja. Šc bol? ka-
kor kdaj prej, si je pridobil ta elitni kor naše zaupanje v sedanjih hudih vojnih časih. Kjerkoli je bilo treba, si našel našega orožnika; bil je na sovražni meji kakor tudi v notranjosti vedno in povsod ob pravem času na svojem mestu, da ščiti državo, državljana in njega imetje. Ko se je začel pomikati naš verolomni zaveznik Italijan čez mejo, ga je kot prvo pozdravilo naše orožništvo, pred tem je pa vse potrebno storilo v blagor in korist svojega ljudstva, da je, kolikor jc bilo šc mogoče, uredilo svoje reči in bilo tudi od mladega do najstarejšega pripravljeno, postaviti se v bran nezvestemu zavezniku. Od začetka vojne pa do danes sem imel priliko opazovati, kako požrtvovalno in brez ozira na svojo osebo je sledilo to moštvo noč in dan svojemu težavnemu poklicu; kjerkoli ga je bilo treba, si našel orožnika, ki je zbegano ljudstvo budil k pogumu in hrabrosti nasproti bližajočemu se sovražniku domovine, Delalo je kakor ptica proti kači, da obrani gnjezdo in mladiče pred strupenim sovragom. Ljudstvo, katero tvori moč države, zaupa temu koru in vsled tega je naše orožništvo velevažcn faktor dežele in države ki se nanj ne sme pozabiti tudi tam, kjer se deli plačilo za tako zvesto in spretno službovanje.
Vesti o odstopu dr. Faiduttija. Te dni je krožila po Goriškem, in sicer v krajih, ki pravijo, da imajo ožje zveze z deželnim odborom na Dunaju, vest, da misli odstopiti za dr. Rizzijem tudi goriški deželni glavar dr. Faidutti, Kakor smo se informirali pri dobro poučenih mestih, so te vesti o odstopu goriškega glavarja ne le prenagljene, ampak nimajo nobene resnične podlage.
Tožbe slovenskih beguncev. Da begunec ne more biti zadovoljen, je naravna stvar. Imel je svoj dom, svojo zemljo, na kateri je živel včasih kakor majhen kralj, spoštovan je bil od sosedov, za njegovo naklonjenost so se potegovali poslanci, a čez noč je postal brez lastne krivde berač, cigan, kateri je napoti vsem, navezan na ljudsko milost, odvisen od činiteljev, kateri se ne morejo poglobiti v njegovo duševno stanje. Toda to se ne da izpremeniti. Evakuacije večjih ali manjših pokrajin so ne-razdružno združene z načinom modernega vojskovanja. Pač pa je dolžnost državne uprave, da stori vse, da beguncem kolikor mogoče olajša bridke dneve njih začasnega prognanstva. Naši upravi ne moremo očitati, da se ni zavedala te naloge. Takoj po izbruhu svetovne vojne je poskrbela, da so bili gališki begunci nastanjeni v velikih koncentracijskih taboriščih ali pa razdeljeni po različnih krajih naše monarhije. Celo inozemski listi so hvalili skrb avstrijske vlade za gališke begunce. Prišla je potem vojna z Italijo in ž njo — begunci z juga. Kam ž njimi? Odgovor je bil na dlani: v barake, katere so po odhodu ga-liških beguncev ostale prazne. Taka rešitev novega begunskega problema je bila v prvi naglici kot provizorij jako dobra. Pri stalni ubikaciji primorskih beguncev v taboriščih pa se mora upoštevati velika razlika, ki je v načinu življenja, v hrani, značaju in temperamentu, v izobrazbi, morali med gališkimi in primorskimi begunci. Kar je bilo za prve ohranitev življenja, to je bilo za druge smrt, kakor je pokazala velika mortaliteta, zlasti med najdragocenejšim državnim imetjem, mecl otroci. Kako naj živi v zaprtih prostorih človek, kateri se je celo življenje, leto in zimo, gibal na prostem? Glavna tožba naših beguncev velja sploh sistemu skupnih taborišč. Želijo si dela, hočejo na kmete, na Spodnje Štajersko, na Dolenjsko. Tu naj bi uživali begunsko podporo, kakor so jo uživali Poljaki in Rusini. — Druga tožba se sliši glede vojaških podpor. Navajajo se slučaji, da žene in matere še danes niso dobile podpore, čeravno sta odšla mož in sin že 21. ali 22. maja k vojakom. Pomnoži naj se pri dotičnih komisijah osobje, saj ljudi ne manjka. Med begunci n. pr. je mnogo javnih uradnikov, kateri bi se dali uporabiti. Potem pritiče po duhu zakona beguncem najvišja zakonita podpora, in sicer od dneva vpoklica dotične vojaške osebe. Kdo je potreben, če ne oni, kateri je vsled vojne popolnoma odrezan od vseh virov svojih dohodkov? Zgodilo se je tudi, da se je reklo begunkam, da dobe podporo le tedaj, če gredo v begunska taborišča. Ta praksa ni legalna. Ko se je ustvarjal zakon, je bil pojem »begunska taborišča« sploh neznan. Begunstvo in vojaške podpora niso med seboj v nobeni zvezi. — Tretja tožba. Naši begunci čutijo, da se za italijanske veliko več stori. Ne zavidajo jih radi tega, saj so tudi ti reveži, toda želijo, da bi se poklicani gospodje tudi zanje nekoliko pobrigali. Italijani so ostali blizu doma ln imajo v Lipnici najbolje urejeno taborišče. Tu so imeli že takoj od začetka svoje šolstvo, med njimi so bili vedno poslanca Piccinini in Ponton, potem zdravstveni svetnik dr. Pontoni. Zdaj je njih šef-zdravnik deželni poslanec dr. Rcbulla iz Tržiča; sploh so njih narodni voditelji v vedni zvezi ž njimi, za kar zaslužijo priznanje, Slovenski bcgunci so bili v Gmfindu, potem v Steinklammu in Brucku ob LitvL
Skoro do najnovejšega časa niso videli v svoji sredi inteligenta, s katerim bi se lahko v materinem jeziku pogovorili. Od
goriških poslancev je prihajal med nje edini vlč. dekan Roječ, Lahi imajo svoje srednje šole in konviktc za srednješolce v Gradcu in na Dunaju, Slovenci — 0. Mnogo Lahov je oproščenih vojaške službe, ker se smatra njih delo med begunci za tako važno, da so, kar je tudi res, »unentbehrlich«. Toda prenehajmo z rekriminacijami, glejmo raje, da bo v bodočnosti bolje. Imamo deželni odbor, čegar agende so se vsled vojne zmanjšale, in cel štab deželnih uradnikov. Postavijo naj se v službo beguncev. Imamo na Dunaju »Zentralstelle fiir Fliicht-linge aus dem Siiden«. V tem odboru so tudi slovenski zastopniki. Naj povzdignejo svoj glas. Dunajska javnost živi v dobri veri, da je Primorje po večini italijanska dežela. Tu je potrebno informativno delo. — Dobra volja za to legitimiranih mož iz Primorja bi izdatno izboljšala položaj slovenskih beguncev.
Ujeli ali internirani? Družini Gulič v Dutovljah na Krasu je bila dostavljena dopisnica nekega Antona Peric, V. Gruppe, II. riparto, Asinara, Sardinija — Italija. Naznanja da je zdrav skupaj s tovarišema Pepom Micetovim in Pepom Pinretovim. Svojo soprogo prosi, naj mu pošlje 50 kron ter naslov sestre in brata. Dopisnica je pisana dne 22. februarja letos. Kdor bi poznal tega Perica, riaj opozori njegovo družino na to vest.
Slana na Vipavskem. Z goriškega Vipavskega nam poročajo: Mislili smo da bomo obvarovani pred slano. V soboto pa se jc vreme nenadoma zopet spreobrnilo in v nedeljo je zapadla slana, ki je vinograde posebno v nizkih legah, grozno opu-stošila. Sadno drevje ni toliko prizadeto.
Obdelovanje pplja na Goriškem zadnje dni zelo napreduje. Vojaštvo res vztrajno in pridno pomaga pri vseh delih. Ako bomo imeli nadalje to lepo vreme, bo letos na velikonoč že večina polja zoranega. — Slana je na goriškem Vipavskem veliko hujše opustošenie napravila, kakor se je začetka mislilo. Nekateri vinogradi na ravnini so popolnoma požgani od te morilke. Res, nesreča za ljudstvo, posebno v teh težkih časih. Kranjska stran Vipavske doline je ostala nedotaknjena.
V Kronbergu vztrajaja še vedno domači ljudje. Kronbergu samemu zadnje dni Lahi bolj prizanašajo, pač pa obsioljejo sistematično in zelo gosto prostor krog Sv. Trojice.
Sladkor v Trstu, C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša, da morajo stranke pri nakupu sladkora v zabojih 5 kg odšteti le za 4 kg 75 dkg nakaznice, ker 25 dkg tehta papirnati zaboj, dočim je treba plačati sladkor za vseh 5 kg teže zaboja.
Žveplo in modra galica, Tržaški okoličani in vinogradniki so v velikih skrbeh radi žvepla in modre galice. Naša primorska kmetijska družba bi storila prav, da kmetu pove potom časopisov, v koliko se ji je posrečilo nabaviti to blago in ako se je bati, da bi nastopilo pomanjkanje. Čas za obdelovanje trte je tu in če je še kaj ukreniti, naj se to čimprej zgodi. Na vsak način je treba, da se naša kmetijska družba oglasi vsaj v pomirjenje vinogradnikov.
Cspo-ville se imenujejo tisti gospodje v Trslu, katere je magistrat nastavljal za okrajne predstojnike. Izbiral je vedno zaupnike laško-liberalne stranke (kamore). Ta sistem je bil znan. Šele sedaj, ko je prevzela občinsko upravo državna oblast v roke, se je pričelo nekoliko trebiti. Čestitamo, a žal nam jc, da ni prišel c. kr. komisar par let poprej na tržaški magistrat.
Lah. V ponedeljek je prišel nad Trst laški ptič. Bilo je ob 3. uri popoldne. Vrgel je par bomb, ki so ranile par oseb. Druge škode ni bilo. V jezi, da je popoldne tako slabo opravil, je prišel še zvečer okoli 9. ure ter vrgel eno bombo. To pot pa ni bilo druge škode kot ta, da je porušil neko grmičevje. Obakrat so ga naši s topovskim ognjem pregnali.
Nov list, V Trstu je pričel izhajati dnevnik »Gazzetta di Trieste«. Tendenca lista ni znana. Tiska ga tržaška »Edinost«.
»L'Imparziale«, laško pisani dnevnik, je pričel v Trstu izhajati.
Prenehal je izhajati v Trstu dnevnik »U Cittadino di. Trieste«. Imel ni nobene trdne tendence. Bil je danes Turek, jutri Lah, stolpci pa so mu bili napolnjeni le z intrigami. Zdi se, da je »Gazzetta di Trieste« njegov naslednik.
Kava. Kava je sedaj jako draga v primeri z drugimi živeži. Res je, da iz naselbin ne prihaja več, toda popolnoma gotovo je, da je bilo pri nas ob izbruhu vojne kave za par dobrih let. Ono malo, kar se jo dobi od aprovizacijske komisije, pa ne zadostuje. Gotovo je, da bi aprovizacijska komisija — govorimo o Trstu — dajala večje porcije kave, če bi jo imela več zalogi. Znano je, da špekulanti skrivajo kavo, ker jo hočejo prodati, kadar bo še dražja. Radi tega bi bilo umestno pregledati magacine v javnih skladiščih, katerih večina je zaprta, kakor tudi skladišča privatnih trgovcev, S tem bi se prišlo do pre-
cejšnjih vreč kave in pri tej priliki morda tudi do druzega blaga.
Tobak. V Trst je došla večja množina cigaret in cigar ter tobaka po 30 vin. Pred tobakarnami se vidi gruče kadilcev, katerim se je izvršila tako goreča želja. Med tem so se nekateri privadili pipam, kar je za Trst novost, ker Tržačan ni kadil nikdar pipe.
Slanina se v Trstu prodaja na debelo po 7 K 50 vin., na drobno pa po 7 K 80 vin. kilogram.
Krompir se v Trstu prodaja na debelo po 50 K kvintal. Cena zelenjavi pa je nasprotno močno padla. Letina paradižnikov bo jako dobra. Tudi graha je precej vsajenega. Kmetje so bili za letošnjo letino bolj skrbni in obdelali so vsak kotiček zemlje. K temu je pripomoglo neizmerno veliko vojaško poveljstvo.
Ribolov. Pretekli teden je bilo v Trstu na trgu precej rib-sardel. Stara navada, prodajati ribe na komade, je od vojne naprej odpravljena ter uvedena prodaja na vago. Cene za posamezne vrste rib so določene od tržne komisije.
Nesrečen padec. V petek je padla v Velikih Žabjah 13letna Amalija Jejčiž, ko je jemala, stoječa na ognjišču, lonce iz shrambe, tako nesrečno, da si je ranila ob ostrih železnih vratcih vzidanega kotla za kuho prešičem roko zelo močno na osmih krajih. Ajdovski zdravnik dr. Jenko ji je rane sčistil in obvezal.
Stabilimento tehnico Triestine je sklenil na občnem zboru, da razdeli dividendo 150 kron na temeljno glavnico in 75 kron na odlične delnice. Dalje se izpremeni ime v »Austriawerft, A. G.«, da se tako jasno izrazi avstrijski značaj družbe.
Bolnišnico za tuberkulozne so otvorili in blagoslovili v begunskem taboru v \Vagni.
Samoumor. V gozdu pod Lovcem v Trstu so našli mrtvega 54 letnega pomorskega tolmača za grški, turški in bolgarski jezik, Aleksandra Nicolao. Zastrupil se je bil s karbolno kislino; vzrok beda. — Razen tega slučaja sta se isti dan pripetila v Trstu še dva poizkušena samoumora z zastrupljenjem: 70 letni brezposelni kotlar A. N. in 21 letna Marija S. iz Kanala pri Gorici. Oba so prepeljali v bolnišnico.
Kos starega Trsta — Corte Marinella v kratkem izgine s pozorišča; hiše so bile v tako slabem stanju, da je oblast odredila, da se podero. Hiše so bile last fidejkomisa Callo. Med ljudstvom živi o njih pripovest o lepi krčmarjevi hčerki Marinelli in beneškem oblastniku, ki ga zapeljana deklica umori.
ne novice,
—	IV. vojno posojilo. Njegovo Veličanstvo cesar je ukazal, da se podpiše 10 milijonov kron avstrijskega in 10 milijonov ogrskega vojnega posojila iz njegovih sredstev,
—	IV, vojno posojilo, Varuštvo otrok rajnega prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda je podpisalo pri Kreditnem zavodu znaten znesek na IV, vojno posojilo, Na četrto vojno posojilo so dalje podpisali: Berndorfska kovinarska tvorni-ca Adler-Krupp 4 milijone, akcijska družba prej Sigi v Dunajskem Novem mestu 11/2 milijona, c. kr. avstrijski vdovski in sirotinski sklad skupne oborožene sile 500 tisoč kron, dunajska pozavarovalna družba l]/i milijona, združene usnjarne Flesch, Gerlach, Horitz akcijska družba 2 milijona kron, knez Ferdinand Zdenko, Lobkovic v Pragi 1 milijon kron. Brnske banke so izjavile, da so pripravljene razviti obsežno propagando za podpisovanje vojnega posojila.
— Zadolžnice vojnega posojila za plačevanje vojnega davka. »Wiener Ztg.« objavlja razglas finančnega ministrstva z dne 18. aprila 1916 glede uporabe zadolžnic 4. avstrijskega vojnega posojila za plačevanje vojnega davka.
-f Veleč, župne urade prosimo, da v nedeljo blagovolijo s primernimi besedami opozoriti ljudstvo na ponedeljkovo darovanje za goriške begunce.
+ Za brate in sestre iz Goriške naj bi se velikonočni pondeljek ne vršilo darovanje samo po kranjskih cerkvah, ampak po vseh farnih cerkvah na Slovenskem.
+ Naše posojilnice in goriški begunci. Za goriške begunce nam je poslala povodom velikonočnega nabiranja za goriške begunce Kmečka hranilnica in posojilnica v Rajhenburgu 20 K. Vsa naša gospodarska in druga društva, naj se spomnijo do velikonočnega ponedeljka svojih bratov! Darove je pošiljati naravnost na naslov »Posredovalnica za goriške begunce, Ljubljana, Dunajska cesta.«
Kranjski deželni predsednik eksce-lenca baron Sclmarz je odlikovan z velikim križem Franc Jožefovega reda.
-f- Imenovan je za pravega dvornega svetnika in za namestnika dež. predsednika pri kranjski dež. vladi g. vitez L a s c h a n.
-(- Razvcljavljenje oprostitev od črnovojniške službe. Tozadevna včerajšnja notica je bila pomanjkljiva, zato jo prinašamo
Še enkrat v celoti: C. in kr. vojaško poveljstvo v Inomostu je z odredbo z dne 31. marca 1916, M.-A. št. 33139, I. Lst. iz evidenčnih ozirov razveljavilo s 30. junijem 1916 vse od tega poveljstva za nedoločen čas izdane oprostitve od črnovojniške službe. Od te odredbe so izvzete: za nedolo čen čas dovoljene oprostitve uradnikov in nastavljencev najvišjih dvornih uradov in osrednjih ter njim podrejenih oblasti, c. kr. deželnoknežjih dež. avtonomnih deželnih oblasti, uradov in zavodov, nadalje profesorjev, uradnikov in nastavljencfev visokih šol, srednje in ljudskošolskih učiteljev in uradnikov ter nastavljencev državnih in zasebnih železnic (izvzemši lokalnih malih železnic). Na določen čas omejene oprostitve s to odredbo niso prizadete, če tudi so dovoljene preko 30. junija, pravtako tudi tiste oprostitve, katere je dovolila kaka osrednja vojaška oblast.
—	Podeljena je župnija Senožeče č, g. Ivanu Rihar, župniku na Gori pri Sodra-žici.
—	V vojno službo je bil kot kurat vpoklican g. župnik iz Prema Martin Š k r -j a n c , bivši rezervni častnik. Nadomestuje ga g. Ignacij Žganjar iz Trnovega. Nad vse priljubljenemu in delavnemu župniku želimo veliko uspeha in blagoslova na bojnem polju!
—	Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru trgovski nastavljenec Franc Lepej. — V Celju je umrla soproga krojaškega mojstra gospa Marija Jicha. — Umrla je v Studencih pri Mariboru veleposestnikova soproga Jedert Čeh roj. Košar, stara 66 let. — V Sp. Poljčanah je umrl gostilničar in posestnik Anton Fijauš. — Umrl je v Zagrebu vsled ran, dobljenih na bojišču, infanterist 47. pp, Franc Scholer, — Umrla sta v Gradcu infanterista Rudolf Dominik in Jožef Mahne.
—	Knjiga »Hrvati in Slovenci« zaplenjena, Kakor se iz Berlina poroča »Hrvatski Rieči«, so nemške oblasti zaplenile knjigo »Hrvati in Slovenci«, katera je izšla v Diederichovi založbi v Jeni.
—	Imenovanje, Za nadzdravnika je imenovan asist. zdravnik Černič Miroslav, garn. bolnica št. 1, prideljen polj. bolnici št. 9/10.
Zlatko Balokovid na dvoru. Mladi hrvatski virtuoz Zlatko Balokovie je bil te dni navzoč pri nekem dinerju pri nadvojvodi Leopoldu Salvatorju in je ob tej priliki prvikrat igral pred prestolonasledni-co nadvojvodinjo Žito. G. Balokovič je bil živcihno pozdravljen.
" — Zima o Veliki noči. Okoli Logatca je te dni snežilo. Padlo je precej snega.
—	6. razredna loterija. Dunaj. (K. u.) Uradna »Wiener Zeitung« objavlja načrt 6. razredne loterije. Število srečk se poviša od 110.000 na 115.000. Za povišanje števila je kljub vojski merodajno, ker se znatnemu številu kupcev ni moglo ugoditi in ker se zahtevajo srečke tudi v okupiranem ozemlju, na kar se pri omejenem številu srečk ni moglo upoštevati. Glede na dobitke so se pomnožili srednji dobitki po 1000 kron. Višjih dobitkov niso pomnožili,
—	Od brzovlaka povožen, V soboto je povozil brzovlak opoldne starega malen-skega Andrejčka pod Pregeljnovo hišo v Gradcu pri Litiji. Bil je. gluh in je najbrže tako zašel na železniški tir.
—	Nesreča z orožjem. 20 letni čevljarski pomočnik Jožef Mlakar iz Slov. Bistrice je te dni tako nerodno ravnal s flobertovko, da se je sprožila ter je strel zadel njegovega brata v vrat in ga težko poškodoval.
—	Nagrado v znesku 52 K 50 vin. je priznala deželna vlada Ivanu Košiček v Žužemberku, kateri se sedaj nahaja na bojišču, ker je rešil z lastno življenjsko nevarnostjo Pavlo Legat v Žužemberku, da ni utonila.
lj Zdravniško orodje. Pri uredništvu
»Slovenca« je na razpolago najdena nikelj-nasta palčica, ki ima na enem koncu ostro konico, na drugem lopatico. Kdor pogreša, naj se oglasi!
Mm novice.
V strelskem jarku postal škol. Kakor je že znano, morajo duhovniki na Francoskem ravnotako pod orožje in iti na bojišče, kakor drugi ljudje. Župnik de Lo-belle, sedaj narednik, je imenovan od papeža za škofa v Gapu. Novi škof je svojim vernikom poslal prvo pastirsko pismo iz strelskih jarkov. Novi škof ostane tolike časa narednik, dokler mu vojaška uprava z ozirom na njegovo dostojanstvo ne da dopusta, da more prevzeti upravo svojs škofije.
Henrik Sienkiewicz praznuje 5. maja 70 letnico svojega rojstva. Posebnih slav-nosti ne bo. V Varšavi bodo tem povodom nabirali za poljske šole.
— Rotovž v Litomeicicah se podrl. 19. t. m, se je podrla v Litomericah mestna hiša, zgrajena 1, 1530. Rotovž se je podrl opoldne. Človeške žrtve ni zato nobene.
98 pivovaren zaprli so v Nemčiji, kei niso dobavile 10% izvarjenega piva armadi.
Velikansk požar v Ameriki. V Passaic (New Jersey) je uničil velikansk požar cel mestni del. 250 rodbin je brez strehe. Ško' de je nad 200.000 funtov šterlingov.
Širajk natakarjev in kočijažev v New Yorku. V Nc\v Torku je začelo štrajkati 5000 natakarjev, ki zahtevajo višje plače. Del štrajkujočili so nadomestili z ženskim osobjem. Razen tega je začelo štrajkati 500 pristaniških kočijažev — istotako radi izboljšanja plač.
irsMsirišfca posražnlca Rdečega Krila.
Prebivalci ilirsko-bistriškega sodnega okraja so že doslej žtrvovali v ta namen mnogo denarja in blaga — kakor je bilo svoječasno poročano. Zato je odbor prepričan, da tudi v »Tednu Rdečega križa« ne bodo zaostajali v svoji požrtvovalnosti, marveč podpirali plemenito stremljenje kot doslej, da lajšamo bolečine naših juna ških braniteljev ljubljene domovine.
Podružnica priredi v ta namen dne 30. aprila »Družabni večer Rdečega križa s petjem, z igranjem na glasovirju itd. v Ilirski Bistrici hotel »Ilirija«; dne 7. maja pa dobrodelno predstavo s petjem, živimi slikami itd. v Trnovem pri »Ribariču«. Začetek obeh prireditev ob 8. uri zvečer. Med tednom se poskrbi v korist »Rdečega križa« pobiranje prostovoljnih doneskov: hodil bode lajnar v spremstvu gospodične od hiše do hiše.
Da se ta patriotična prireditev izvrši čim najuspešneje, je podružnica stopila že v stik s krajevnim odborom in učiteljstvom. Na delo tedaj vsi, ker resnobni so dnevi, saj delo in trud Bog blagoslovil
Srbi v Franciji.
Madridski dopisnik »Az Esta« poroča, da je prišlo do upora med srbskimi četami v Franciji, ker se Srbi nočejo boriti.
LiiHHjanske novice.
lj Velikonočno nedeljo bo presv. gosp. knezoškof po pontifikalni sv. maši v ljubljanski stolnici podelil slovesen papežev blagoslov, z katerim je združen popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
lj K obredu umivanja nog za veliki četrtek so bili letos sprejeti naslednji starčki: Bernik Jožef, Št. Vid nad Ljubljano, star 87 let; Zalar Janez, Borovnica, 87 let; Avšič Anton, D. M. v Polju, 84 let; Jauh Martin, Predoslje, 83 let; Jenko Peter, Mavčiče, 83 let; Gregorc Anton, Ljubljana, 79 let; Mohar Ant., Št. Jurij pri Kranju, 77 let; Arnež Janez, Predoslje, 74 let; Rotar Matej, Gorice, 73 let; Arlič Matej, Ljubljana, 72 let; Novak France, Št. Jurij pri Kranju, 72 let in Sušnik Jernej, Št. Jurij pri Kranju, 69 let. Zadnji pa ni prišel, ker je nevarno obolel,
lj Oškodovani mornar. 20 K je izgubil danes zjutraj mornar, ki jc clošel na dopust. Pošten najditelj naj jih odda oziroma pošlje najemu uredništvu.
Trdovratno se vzdržuje govorica,
da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) seclaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj, — Opozarjamo na današnji oglas »Sreč-kovnega zastopstva« v Ljubljani.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Ako naročite
__ in to nemudoma storite,
2569
1 srečko avstrijskega Rdečega križa 1 sročko ogrskega Rdečega križa 1 srečko budlmpeštanska bazlllKe 1 dobltnl lisi 3»'„ zumlj. sračk Iz 1.1880 1 dobltnl list 4% ogr.hlp. srečk Iz 1.1884
Mesečni obrok za vsoh pet srečk ozlr. dobitnlh listov samo E kron
-12 žrebanj vsaka leto, slavni dobitki 630.000 kron —
flnhlfp igralno pravico do dobitkov llwim«S ene turške srečke v znesku do
£000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Za Veliko noč7
Jzvanredno velika razprodaja damske in moške konfekcije, po najnižjih cenah. — 1^sli /Cd Cl log Cl bolgarskih in drugih bluz že od 4 K naprej samo pri
O. Bernaiovič-u
Ljubljana — Mestni trg 5.
^Jjj
2332
Vam plačani, ako Vaših kurjih očes, bradavic iu trde kožo,
j tekom 3 dni s korenino, • brez bolečin ue odpravi Cena lončku z jam-
____________llfo stveniui pismom
K 1-50, 3 lončki K 4— 0 lončkovK5-50. Kemeny, Kascbau (Kassa) I., poštni predal 12 549 Ogrsko
Išče s® proti dobri plači v dobro hiš v Ljubljani prav dobro izurjena samostojno
PRODAJALKA
izučena v manufakturni i« špecerijski trgovini, zmožna voditi tudi filialko, žoli piemeniti službo. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Poštena 991« na upr. Slovenca.
absolvent več kmetijsko-strokovnih šol, z večjo prakso na kmetijski šoli z najboljšimi izpričevali želi dobiti službo ekonoma ali temu primerno. Naslov pove upr. Slov. pod št. 995.
Dobro renomlrano
trgovino
s vsaj 100.000 K letnega prometa, v prijaznem kraju in sicer na Kranjskem ali Štajerskem
kupim tako] za prevzetje s 1. julijem 1.1.
Cenj. ponudbe ua upravo lista pod »Merkur 970«.
Notar drJo$.Barle« Kozjem
na Štajerskem Išče Izvežbanega
nottirskeflflkflndldOtO
Plača in vstop po dogovora.
JfiKKKKJSO OKOOXnXOM X
z večletnimi spričevali, ki si upa kuhinjo samostojno voditi in držati v redu. Ponudbe na upravo .Slovenca" pod ..Kuharica 97a."
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in tra;no
udUlIlJ&<U-jeve vi
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
C v a n č a r a, drogerija. Ljubljana; J. R. H o če-var. lekarna, Vrhnika: J. Kosohir (»Pri Orlu).
Kamnik.	43
Fina za vsa peciva, tudi ne da bi	..
bila kaj mešana s sladkorjem, se	y
se dobi pri meni vedno brez kart.	g
Drugače iste primesi kot ,.Hasin".	| Samo, dokler še kaj zaloge.
1 zavitek stane K 1"30.	|
Opozarjam, da se bližajo prazniki,	|
torej ne odlašajte z naročili na	% zadnje dni.
Haznošijainica »siartljeve moke«
1MH liHM, Ljubljana, Mesni trs 13.
Prosiru, oglejte si predležece oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, tla oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
specialist za ortopedična in anatomična obuvala
Liubliana, Selenburgova ul. 4.
I.	Na 40 letno davka prosto 5 '/2% amortizacijsko državno posojilo po ceni 92.50 kron za 100 K nom.
II.	Na davka proste 572%, 1. junija 1923 povračljive ^ državno-zakladne liste pa po ceni 95 kron za 100 K nom.
K.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranj--J ska deželna banka tudi hipotekama posojila.
X	____
K X X XXX K K X K 3CK K K SC K K X X X
£a6erne
Specijalna trgovina pletenin, tri/tofaž in perila
- J&juBljana
dffiesfni 10
n
Tvrdka A. Zank? sinovi v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesti in jako marljivi sotrudnik, gospod
knjigovodja
izvršujoč svojo domovinsko dolžnost na severnem bojišču, zbolel, in prepeljan domov, izdihnil svojo blago dušo. Tvrdka mu ohrani za vedno časten spomin!
V Ljubljani, dne 20 aprila, 1916.
\ priporoča bogato zalogo dun.
A Mildner-jsva nasl. | modelov naMaičamh in praznili
i p. BARB0RIČ
Ljubljana, Mestni 7. F23P Majniž e cene.
i
Cene stalne in solidne.
Naslov za pisma: Josip Peteline
Ljubljana.
Sv. P c i i d liaiiji i.
ro<lt>ir.«teo in ol>rt 110 ra.bo najboljši in najpripraMiejši s :
c7os. c^eicfinca
„Gritzner" Šivalni Stroji — »Afrana"
šivajo, vezejo, krpajo perilo In nogavice.
Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo, levo, blizu franč. mostu, tretja hiša.
Išče se pridna in poštena
rodajalk
vešča slovenskega in nemškega jezika za prodajalno mešanega blaga pri A. Žlbert v Prešernovi ul. Vpraša se v prodaj.
Proda se hiša z
Kuocein z dežele se
n a l> .i v i šlva«neBa stroja povrnejo s 1 r o š kM^vj^
ln nekolika urla. Naslov pove uprava „Slovenca,; pod št. 934.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jolel Gostinčar. državni noslanec,