Leto LXVM PoSfnlna plačana T j?o?ovInlA VY LJuBIJanT, v MM, ?nl 23. junTJa 1933 Stev. 146 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-08, 4 Neirilija'pdMjtt Rusiji nenapadalni pakt, s čimer hoče dokazati, da pakt proti Iiotminterni ni naperjen proti Sovjetski Rusiji, marveč samo proti komunistični internacionali in proti komunistom po drugih državah. 2. Nemčija ponuja nadalje nenapadalna pogodbo z ozirom na baltske države, s katerimi je nemška vlada itak posamič sklenila nenapadalne pogodbe. 3, Nemčija ponuja končno posebno trgovinsko pogodbo, v kateri bi odprla v dobro sovjetske vlade visoke denarne kredite za nakup nemških strojev in nemškega orožja. Sovjetska vlada na te ponudbe, tako pravi »Temps«, če so res prišle v Moskvo, ni ničesar odgovorila. Strang pri Molotovu Moskva, 28. junija, c. Danes je bil v Moskvi zopet nov kratek sestanek med Molotovom in Strangoin ter angleškim in francoskim veleposlanikom. Seeds je iz Londona že snoči prejel nova navodila. Naggyar pa jih bo dobil nocoj in zato bo jutri glavni in odločilni sestanek v Kremlju med Strangom in Molotovom. Predsednik vlade se je odpeljal v Belgrad Ljubljana, 28. junija. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je po službi božji v tukajšnji pravoslavni cerkvi odpeljal v spremstvu bana dravske banovine dr. Marka Natlačena in svojega osebnega tajnika Boža Anastasijeviča v Predddvor, kjer je bil obed. Po obedu je predsednik vlade s svojim spremstvom napravil izlet na Jezersko, odkjer se je ob 18.15 spet vrnil v Ljubljano. V Ljubljani se je Cvetkovič v spremstvu bana dr. Marka Natlačena sprehajal po tivolskem parku. Iz Tivolija je odšel predsednik vlade v vrtno restavracijo hotela »Union«, kjer je večerjal. Ob 20.30 se je odpeljal Cvetkovič v Belgrad. Z istim vlakom se je odpeljal v Belgrad tudi zunanji minister dr. Aleksander Cincar - Markovič, ki je bil danes na Bledu. Zapustil nas je naš predobri in nenadomestljivi očka in soprog, gospod Hinho Perne rišji finančni svetnik. Na zadnji težki poti iz. mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu ga spremimo v petek 30. junija ob 5 popoldne. ,V L j u b 1 j a n i, dne 28. junija 1939. Milka roj. Mahorčič, soproga. Vera, hčerka. Dušan, dipl. jurist, sin. Letalstvo na šahovnici Evrope C. Rougeron, vojni pisatelj in strokovnjak za letalska vprašanja, je svoj čas napisal v francoskem časopisu: Revue de l'armee de l'Air zanimiv članek: »Letalstvo na šahovnici Evrope.< Ta članek so kasneje ponatisnili v različnih tujih strokovnih časopisih. Članek obravnava evropske velesile in možnost njihove obrambe pred napadi iz zraka glede na zemljepisno lego njihovega državnega ozemlja in njihovega splošnega ekonomskega stanja. Članek se glasi v prevodu takole: Med evropskimi velesilami se nahajata Nemčija in Italija skoraj v enakem položaju. Niti ena izmed njih nima na svojem evropskem zemljišču dovolj naravnih virov, ki so potrebni za ohranitev onega življenjskega standarda, katerega smatrajo civilizirani narodi za neobhodnega. Italija si je 6icer res ustvarila kolonialno cesarstvo, ali eks-ploatacija tega cesarstva zahteva, da se najprej naloži denar in da preteče nekaj časa, preden bo črpala iz njega koristi. Italija Če primerjamo Nemčijo in Italijo, pridemo do zaključka, da se zadnja nahaja v slabšem položaju. Niti ena država ni tekom zadnjih let pretrpela tako velike "strategi jske dslabitve zaradi svoje zemljepisne lege kot ravno Italija. Pojav letal na vojnem odru je njen položaj še poslabšal. Na 6vojih kopnih mejah na vzhodu in severozahodu, nesrečno potegnjena.veriga Alp izpostavlja Italijo veliki nevarnosti, .tudi. pri najmanjšem zavijanju njene obrambne črte...... Pomorske komunikacije in uvozni transporti, ki 6e vrše po teh morskih potih, predstavljajo za Italijo vprašanje življenja ali smrti. Res je, Italija je hrabro prenesla ekonomske sankcije za časa abesinske vojne, ali ne smemo pozabiti, da je bila to le kolonialna vojna, v kateri ni bila potrebna popolna mobilizacija vseh sredstev produkcije v državi. Vojni ukrepi, ki so jih takrat podvzeli, 6e niso nanašali na ona sredstva, odnosno proizvode, katerih pomanjkanje bi lahko imelo usodne posledice, kot so n. pr. bencin in premog. Z omenjenimi sirovinami 60 varčevali le nekaj mesecev, a njihova produkcija 6e je vršila normalno tudi tekom vojne, kar ne bi bilo mogoče v primeru celinske vojne: Iz teh razlogov tudi niso takrat občutili nekih posebnih težkoč. Ozemlje Italije je zelo izpostavljeno napadom iz zraka in to v taki meri, da se letalske akcije lahko končajo uspešno še poprej, preden stopi obramba v delo. Skoraj 80% njenega ozemlja 6e razprostira v razdalji, ki je manjša od 100 km od kopnih in morskih meja.,Čim se pojavi sovražnik na Brennerju ali Sv. Bernardu, se more le težko pričakovati, da bodo tovarne v Milanu in Turinu zmogle nadaljevati svojo vojno aktivnost. Na ostalem ozemlju je nevarnost še večja od one na severu. Ozki primorski predeli so zelo gosto naseljeni, poleg tega je tukaj središče poljedelstva, industrije in trgovine, in v6e to je izpostavljeno zračnim napadom z morja. Ce je v preteklem stoletju hotela Angleška izvajati kak pritisk na Italijo, je to 6torila tako, da je zbrala 6Voje brodovje na Malti/Leta 1935 je bila pa Angleška primorana svoje brodovje pobegniti v Gibraltar in Pori, Said. To le Ml jpak angleške slabosti, seveda'samo znak slabosti njenega brodovja v ozkih morjih, ne pa njene splošne slabosti v Sredozemskem morju. Ce je pa Malta na drugi 6trani nesposobna, da igra vlogo morske baze, je vendar usposobljena za letalsko bazo, kar predstavlja za Italijo veliko resnejšo nevarnost. Vojni strokovnjaki v Italiji večkrat opominjajo na možnost hitrih ofenzivnih operacij, ki naj sovražniku ne dajo časa, da se pripravi na odpor. Take poglede smo poznali že pred 1. 1914, pa smo vendar preživeli vojno, ki je trajala čez štiri leta. Če bi bil morebitni sovražnik Italije v Berlinu, Parizu, Moskvi ali Londonu, ni izgleda, da bi ofezivna akcija zmogla doseči tako hitro te cilje, pa da pri tem ne bi dala sovražniku časa za reakcijo, kar bi pripeljalo do letalskih akcij, ki bi mogle biti katastrofalne. Nemčija Tudi Nemčija je zemlja, v kateri prevladuje doktrina kratkotrajne vojne, da bi se odstranili pomisleki na težave, če ne celo na nemogočnost dolgotrajne vojne. Ali izkustva na Španskem so pokazala, da so ofenzivne akcije, v katerih so uporabljena številna mehanična sredstva, motorizirane enote in letalstvo pogostokrat bile zaustav-lajne in ovirane, kar daje povod sumnje v uspeh »oklopnih divizije, če je namreč fronta dobro utrjena, posebno če je fronta po globini dobro organizirana. Vprašanje premoči na morju je danes važnejše kot je bilo leta 1914. Čim bolj se poudarja vloga materiala v vojni, tem težje 60 okojnosti za državo, ki je primorana uvažati bencin, železo in ostale proizvode. Morebitni zavezniki Nemčije ne bodo v stanju, da ji pomagajo v tem pogledu, še več, pri njih bi se pojavile iste potrebe. Raz-vitek pomorskih sil ni bil Nemčiji naklonjen, tudi danes ji preti nevarnost blokade njenih izhodišč na Atlantski ocean. Pomorski promet v Baltiku je izpostavljen bolj kot kdaj nevarnostim podmorskih akcij. V ozkih morjih, kakor sta Baltsko in Severno morje, je letalska nevarnost celo večja od podniorniške. Dasiravno manj izpostavljena nevarnosti napadom iz zraka od strani svojih sosedov kot pa Italija, ni Nemčija niti najmanj v boljšem položaju v pogledu obrambe od takih napadov. 98% njenega ozemlja 6e razprostira na razdalji, ki je manjša od 200 km od kopnih in morskih meja. Kar koli bi storila za varstvo svoje vojne industrije, vendar važni letalski centri ostanejo izpostavljeni zračnim napadom. Na Francoskem pa obmejni pas od 200 km meji na črti Dijon—Troyes— Reims; uspešni zračni napadi z morja bodo težko izvedljivi. Ostale tri velesile: Francija, Anglija in Sovjetska Rusija se nahajajo v mnogo boljšem položaju od Italije in Nemčije v primeru morebitne zračne vojne. Te države imajo v svoji metropoli ali pa v svojih kolonialnih posestih največji del sirovin, ki so potrebne za vojno. Resnica je, da morejo biti komunikacije Francije in Anglije z njjhovimi kolonijami ali inozemstvom ogrožene, prevoz bi dalj časa trajal, ker bi ladje morale napraviti daljšo pot. Pri sedanjih pomorskih in letalskih mogočnostih, se lahko pomorski promet v Sredozemskem morju prekine; važnost I/ondona v pomorski trgovini Velike Britanije bi bila tedaj zmanjšana, mnoge trgovske ladje v arktičnih vodah bi mogle biti torpedirane, pa vendar poleg vsega tega se ne bi mogel nikdar popolnoma ustaviti uvoz potrebnih vojnih proizvodov v Nantes in Liverpool, ali pa na kopnih cestah, ki vežejo azijsko in evropsko ozemlje Sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija Med vsemi evropskimi državami ima Rusija najboljšo lego v primeru morebitne zračne vojne. Njeno prostrano ozemlje je bilo tako rekoč vedno neosvojljivo. Pomorske operacije nikdar niso predstavljale neko posebno nevarnost. Tudi danes bi bile vsake ekspedicije po morski poti čez Baltik izpostavljene veliki nevarnosti od podmorniških in zračnih napadov. To pravilo velja v veliki meri tudi danes za letalske operacije, kajti na ozemlju, ki obsega 1000 X 1000 km, tudi najmodernejša današnja letala težko dosežejo vitalne centre, katerih bombardiranje bi se izplačalo. Sicer pa je Sovjetska Rusija edina država v Evropi, ki zamore postaviti svojo vojno industrijo izven oblasti delovanja letal in njenih eventuelnih sovražnikov. To je skoraj že doseženo, kajti vse važne panoge industrije, posebno vojne, so izseljene iz Leningrada v smeri Moskve in dalje proti Uralu in Centralni Aziji. Anglija Anglija ostane zavarovana pred invazijo toliko časa, dokler bo imela premoč na morju. Njen položaj v pogledu napadov iz zraka pa se lahko smatra kot eden najboljših ali najslabših, in lo glede na to: ali je njen morebiti sovražnik od-dvojen z barijero držav, ki se nahajajo na njeni nasprotni obaii, ali če so te države postale baza napadalčevega letalstva. Tako postane v nekaterih predpostavkah strategijski položaj Anglije eden od najtežjih, kar si jih sploh moremo zamisliti. V prvim primeru bi bila Anglija dovolj daleč, da se v znatni meri zmanjša učinek napadalčevega letalstva, na drugi strani bi pa imela relativno povoljne baze na svojih obalah za napade na kontinentu. V drugem primeru, če bi povražnik uspel, da svojo baze postavi 150 km daleč od Londona, se položaj spremeni in postane zelo delikaten za Anglijo, kajti London predstavlja zelo ugoden cilj za bombardiranje iz zraka, pa tudi ostala industrijska središča so bolj izpostavljena bombardiranju iz zraka kot marsikatera središča na kontinentu. Le mizar zna narediti pohištvo kakor more perilo čisto oprati le dobro milo Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno paduhteva in ostane dolgo trdno TERPFNUNOVO MILO p) eXlcdj®rc«$\ Francija Položaj Francije ni tak, da bi se mogel lahko izpremeniti, niti bi ta položaj postal nevzdržen, celo ne v primeru, če bi sovražnik iz Belgije napravil svojo vojno bazo. Francija nima naravno zavarovanih meja. Njena pomorska lege ne nudijo možnosti, da zavaruje svoje komunikacijske črte, niti da zavaruje promet na onih črtah, katere ne bi bile v vojni popolnoma presekane. Francijo bi bilo mogoče prisiliti, da evakuira Sredozemsko morje, da bi zavarovala svoja pristanišča na Atlantiku. Toda letalski položaj Francije ni nič slabši od položaja njenih eventuelnih sovražnikov. Pro-stranost njenega celinskega ozemlja, konfiguracije tega ozemlja, težkoče napada od smeri Atlantskega oceana, vse to v veliki meri varuje večji del države pred napadi iz zraka. Francija je metropola velikega imperija, ki ji zmore prožiti znatno pomoč, ali ta imperij ni tako ti organiziran, da bi metropoli prožil ono pomoč v primeru vojne, ki bi jo mogel in ki bi jo moral nuditi. Četudi je v stanju, da znaten del vojnega materiala izdeluje v državi, neovirano od zračnih napadov v primeru morebitne vojne, vendar njena industrija ni pravilno, razdeljena po ozemlju, posebno ne železna industrija. V resnici ni do pred kratkim nobena država popolnoma razumela novih vojnih pogojev, ki jih zračna vojna narekuje organizaciji industrije. Le tako moremo razumeti dejstvo, da se mnogi objekti tudi dandanes grade tako, kot da letalo ne bi obstojalo. Druge manjše evropske države predstavljajo silno pisanost v letalskem pogledu, mnoge izmed njih bodo tudi potegnjene v morebitno bodočo vojno in njihova ozemlja bodo predstavljala prave vojne arene. na vojna naklonjena v znatni meri onim narodom, ki bodo zmogli izpopolnjevati svoje vojne potrebščine v materialom, ki bo izdelan izven območja sovražnega letalstva. Upanje, da bo letalstvo doprineslo k hitremu koncu vojne, predstavlja veliko iluzijo, od katero bi se morali ozdraviti narodi, ki ne zmorejo izdr-žati dolgotrajne vojne. Letalstvo bo najverjetnejši činitelj za podaljšanje vojskovanja, kajli zračnt napadi bodo skušali uničevati prav tisto vire, k> bi pospešili konec vojne. Letaske akcije zmorejo hitro končati vojno samo tedaj, če ima ena od vojskujočih se strank nesorazmerno slabše le"talstvo — ali če ga sploh nima, kot smo imeli primer v abesinski vojni. V vsakem drugem primeru se trajanje vojne ša bolj podaljšuje. Letalstvo ni vrsta orožja, ki more nadomestiti pomanjkljivosti naravnih sredstev za napad in obrambo šibkejših narodov — zaključuje pisatelj. Letalstvo je zelo napredovalo in strateški položaj je izpremenjen. Sedanji vek, vek letalstva, bo za države, ki nimajo 500 kvdr. milj površine, ali okrog 50.000.000 prebivalstva, ki govori isti jezik, zelo težak. Letalo pa vendar ne bo doprineslo k hitri odločitvi vojne, nasprotno, spremenilo bo vojno v stabilizirano vojno. Skoraj vse države so z navdušenjem sprejele teorije, v katerih se zahtevajo čim obilnejša mehanična bojna sredstva, posebno čim močnejše letalstvo; sredstva, ki naj bi predstavljala bitni element narodne obrambe. Ali mnoge od teh držav bi lahko upoštevale koristen nauk iz znanega pregovora Van der Goltza-paše: »Tisti, ki piše o strategiji in taktiki, bi moral razvijati samo narodno strategijo in taktiko, ki bi bile koristne samo narodu, za katerega so pisane.< Zračna vojna ne bo koristila vsem državam, nasprotno, zračna vojna bo celo strategični položaj razvila v škodo posameznih vojskujočih se držav. Semkaj spadajo posebno oni narodi, ki pod napadom sovražnega letalstva ne bodo v stanju, da proizvajajo vojni material. Nasprotno bo zrač- Italija si prizadeva v Bolgariji ',Telegrato" o prvenstvenih pravicah Italije na Balkanu Rim, 28. junija. TG. Italijanski tisk zadnje čase mnogo piše o Bolgariji ter vidno podčrtava obisk, ki ga bo bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov napravil v Berlinu in v Rimu. Italijanski tisk podčrtava važnost Bolgarije v merjenju med velesilami na Balkanu. Zaveznici Italija in Nemčija sta se sprijaznili s tem, da so Romunija, Grčija in Turčija šle popolnoma na stran angleško- Daladier klice k slogi »Ob naših mejah stoji 3 milijone oboroženih mož« »Naša skrb; oborožiti se, združiti se in — živeti« Pariz, 28. junija. AA. O priliki včerajšnje zaključne parlamentarne seje, je imel predsednik vlade Daladier govor, v katerem je v glavnem dejal: Varnostnim ukrepom, ki smo jih podvzeli na naših mejah, sp imamo zahvaliti, da smo ohranili mir. Nikoli v teku zadnjih 20 let ni bil položaj resnejši kakor je sedaj. Ob naših mejah stojijo trije milijoni oboroženih mož sosednih držav, pri čemer niso všteto prostovoljske čete, katerih pomen je dovolj znan. Vse vojne industrije sosednjih držav mrzlično delajo. Za prihodnje tedne so napovedana velika zbiranja čet v razmerju, ki ga dozdaj še ni bilo. Izven naših mej se izvaja verska in plemenska propaganda, ki jo spremljajo zastareli predsodki. Ta propaganda ima namen zlomiti angleško-francosko vzajemnost. Vojaški ukrepi, ki jih je izvedla Francija, ne pomenijo mobilizacije, temveč so bile poklicane pod zastavo samo določene potrebne čete. roklicati na vajo dva letnika je bilo neobhodno potrebno. Utrjene meje predstavljajo jamstvo za ohranitev miril. Francija je pripravljena napraviti vse. da bi se doseglo miroljubno sodelovanje z najt odi, ki imajo isto leljo la sodelovanje, toda Francija je istotako pripravljena, da se z vsemi silami zoperstavi vsakemu poizkusu nadvlade. — Letos moramo izbirati med miroljubnim sodelovanjem narodov in poskusom nadgospostva nekaterih narodov nad drugimi. Francija je pripravljena na vsako miroljubno sodelovanje, če narodi zares mislijo na to, da bi delali za uresničenje miru na svetu, ne pa na to, da bi pripravljali propad civilizacije. Francoska je prav tako odločena i vsemi svojimi silami nastopiti proti poskusom nadoblasti. Oborožiti se, združiti se in živeti — to je prva skrb Irancoske vlade. Vse mora hiti podrejeno obrambi države, in bodoči dogodki bodo narekovali tudi bodoče delo vlade. Tako si bo vlada prilastila pravico, izdali odlok o amnestiji, ker ima amnestija zvezo z narodno obrambo. Vlada pa ne bo mogla v tem času posvetiti socialnim vprašanjem onih milijard, ki jih zahteva narodna obramba. Dnncs je treba ustvariti blok vseh narodnih sil in razviti francosko diplomatsko delavnost v vsej Evropi, da bi se na ta način uresničil sporazum med narodi, ki so sklenili, da »n upro napadu in da delajo za skupno dobro flo-veštvft Zatem je predsednik vlade Daladier prebral odlok, o zaključitvi zasedanja. francoske »mirovne fronte«. Bolgarija pa še omahuje. Zato si tudi italijanska vlada mnogo prizadeva, da bi pri bolgarski vladi dosegla preokret v korist »osi Rim-Berlin«. Posebno izrazito piše »Telegrafoc, ki je glasilo zunanjega ministra grofa Ciana. Ta list namreč pravi, da je Italija po zasedbi Albanije postala ne samo Balkanska država, marveč med vsemi balkanskimi državami namočnejša. Kot takšna želi imeti na Balkanu tudi mnogo več vpliva, kakor na pr. Anglija in Francija. Italiji pripada sploh vodilno mesto na Balkanu. — Bolgarija naj to upošteva in naj se nikar ne spušča na pota, ki bi za njo znala postati usodna. Bolgarija naj ne pozabi, da so njene težnje po popravi njenih meja, ki jih je dobila od verjaskih državnikov, našle popolno razumevanje pri Italiji, ki jih bo podpirala. Tudi sicer je opaziti veliko razgibanost v medsebojnih odnošajih med Italijo in Bolgarijo. Časnikarji obiskujejo drug drugega domovine, gospodarski krogi se pogajajo za novo trgovinsko pogodbo, izobraženci pripravljajo pogodbo o kulturnem sodelovanju, ki bo italijanske univerze odprlo bolgarskim visokožolcem v izredno lahkih okoliščinah. V političnih krogih v Rimu pa ne prikrivajo mnenja, da je stališče Bolgarije popolnoma odvisno od stališča Jugoslavije, kajti med Bolgarijo in Jugoslavijo vladajo tako dobri odnošaji. da sc bo bolgarska vlada ravnala po zunanji politiki svoje jugoslovanske sosede. Neapulj, 28. junija, b. Danes se je vrnilo iz ftpnniie še 5000 italijanskih prostovoljcev z ladjama »Piemonte« in »Lombardia«. Iz franroskega Maroka pa se je istočasno vrnilo v Italijo 400 italijanskih državljanov, ki niso hoteli sprejeti francoskega državljanstva, Stebri Kristusovega občestva Praznik svetih apostolov Petra in Pavla je praznik Kristusove Cerkve, ki počiva na najvišji in nezmotljivi učeniški oblasti, podeljeni Petru in njegovim naslednikom na rimski stolici, pa na neutrudni delavnosti od svetega Duha navdušenih delavcev v božjem vinogradu, ki si po zgledu apostola Pavla prizadevajo za rast božjega nauka do konca sveta. Oboje je potrebno: oblast, ki varuje čistost nauka, ohranja v Kristusovem občestvu disciplino in ga brani proti zunanjim sovražnim silam in zmotam, ki izvirajo iz samovoljnosti človeških strasti — in gorečnost po božji milosti nadarjenih duhov, ki naslonjeni na nezmotljivo učeništvo Petra, širijo božje kralje-I stvo v vseh območjih življenja in ga poglabljajo v vsako dušo. Tako je v Petru in Pavlu modro v popolnem medsebojnem skladu poosebljeno načelo vse dobro in resnično trdno ohranjujočega vodstva na eni in napredka duhovne rasti, čedalje globljega objemanja resnice in čim širših nalog Kristusovega občestva na zemlji na drugi strani. Eden je pastir in varuh, drugi je neumoren širitelj božjega odrešilnega oznanila. Papeževa rimska Cerkev je obenem cerkev vseh narodov: to nam pove vzajemnost, ki vlada med Petrom in Pavlom. In še eden jc, ki stoji med obema, ki pa je skrit in se ne imenuje na ta praznik, to je apostol ljubezni sv. Janez, ki je stal pod njegovim križem, ko je bila dokončana največja skrivnost božje žrtve za izveličanje sveta. V Janezu so poosebljene mistične sile krščanstva v neprestani molitvi srca, samozatajeva-nju in neprenehajočih žrtvah za blagor drugih v vse objemajoči ljubezni. Tako se nam v delu teh treh Gospodovih učencev razodeva pravna, duhovna in ljubezenska funkcija Cerkve, ki nobena ni od druge ločena in nobena drugi ne nasprotuje — kakor se semintja sliši — ampak se vse tri med seboj dopolnjujejo v enoto življenja in rasti ter izveličevalne naloge Cerkve. Peter, Pavel in Janez: avtoriteta in svoboda, združena po ljubezni. Najbolj varuje to harmonijo Peter, vrhovni pastir Kristusovega občestva; zato v Cerkvi ni nobenih skrajnosti in nad njo nimajo moči zablode, ki eno načelo pretiravajo v škodo drugega. In tako je šlo vse mimo Cerkve, spiritualizem, racionalizem, materializem in vsi nešteti izmi, ona pa je ostala na trdni Petrovi skali neomajana, ne da bi to oviralo bogate rasti vseh pozitivnih krščanskih sil duha in srca. Velik je Peter, ne po sebi, ker je bil kakor mi človek s svojimi slabostmi, temveč po Kristusu, ki ga zastopa, pašoč njegove ovce. Zakaj njegova oblast je Kristusova, ki, čeprav je zaupana slabotnemu človeku, nikoli ne zatone in ji tudi slabost na najvišjem mestu ne more ničesar prizadeti. Velik je Pavel, ki je razdrl ozki okvir judovskega krščanstva, dasi je bil sam po krvi Jud, je prinesel evangelij Grkom, od katerih je imel svojo omiko, in ga razširil po vsem imperiju mogočnega Rima, od katerega je imel svoje državljanstvo. Tako je Cerkev postala vsem mati in se nikoli ni enačila z nobenim narodom ali z njegovo svet-sko omiko in z njegovimi političnimi interesi, pač pa vsem nosi večno izveličanje in jih vse druži v eno božjo družino. Danes pa je treba posebno poudariti, da sta oba apostola za Kristusa pretrpela smrt. Petrova oblast ni oblast od tega sveta in zato je izpostavljena po zgledu svojega nebeškega poglavarja Kristusa tudi preziranju, preganjanju in trpljenju. Toda to trpljenje je porok njene zmage skozi vse čase do konca. In ravno tisti papeži najbolj svetijo skozi vsa stoletja, pod katerimi je Cerkev morala v borbi za večno resnico in nravstveno rast svojih otrok največ prestati in pretrpeti. Svetovna industrijska proizvodnja V izvozni prilogi »Deutsche Bergwerkszel-tungs: z dne 25. junija 1939 čitamo zanimiv članek 0 spremembah v svetovni industrijski produkciji. Članek namreč posveča veliko poeornost stalno naraščajoči industrializaciji v doslej neindustrij-skih deželah in državah. Ta pojav je zlasti zanimiv v zvezi z vračanjem starih industrijskih držav h kmetijstvu. Članek našteva naslednje glavne razloge za razvoj industrijalizacije v dotlej agrarnih in surovinskih državah. 1. Svetovna vojna je povzročila motnje v preskrbi dotlej kmetijskih in surovinskih držav z industrijskimi izdelki iz starih industrijskh držav. 2e med svetovno vojno se je 5;natno razvila industrija v angleških kolonijah, nadalje je zgradila svojo industrijo Indija in tudi Južna Amerika je v industrija]izaciji zelo napredovala. NSdalje se je znatno industrializirala tudi Holandija, brez primere pa je napredek japonske industrije za časa svetovne vojne. 2. Desorganizaci ja trgov zaradi novih meja po vojni je povzročila, da so se kmetijske države začele industrializirati. Kriza je povzročila hud padec cen in s tem nerentabilnost važnih proizvodov, kar je dalo povoda za industrializacijo teh držav, da se rešijo enostranske odvisnosti od industrijskih držav - kupcev njih proizvodov. 3. Donosnost kmetijskih kultur V nekdanjih deviških deželah je začela padati, kar je pospešilo industrijalizacijske načrte. 1'Ovprečni pridelek raznih vrst žita je bil po vojni manjši kot pred vojno. Tako je znašal v povprečju 1909— 1913 v svetovnem obsegu pridelek pšenice na 1 ha 10.4 met. stota, v povprečju 1932—1936 pa samo 9.8 met. stota. Pri rži imamo zaznameno-vati padec od 13.4 na 13.1, pri ječmenu od 12.1 na 11.6, pri ovsu od 12.7 na 11.6, pri koruzi od 14.8 na 12.8 in pri rižu od 10.1 na 15.3 met. stota na 1 ha (to so številke brez Rusije in Kitajske). 4. Veliko naraščanje prebivalstva v surovinskih državah je povzročilo, da je šla gospodarska politika za iskanjem novih virov preživljanja prebivalstva. V primeri z evropskimi industrijskimi državami je naraščanje prebivalstva drugod naravnost ogromno. Nemški letni prirastek je znašal do nedavna 0.54% letno, angleški 0.53, francoski pa samo 0.03%. Nasprotno pa je znašal na osnovi rezultatov zadnjih ljudskih štetij naravni prirastek v pre-komorskih državah: Venezuela 4.45, francoski Maroko 3.05, Kolumbija 2.91, holandska Indija 2.28, južnoafriška Unija 2.15, Turčija 2.11, Brazilija 2.0, Alžir 1.98, Mehika 1.67, Kanada 1.65, Avstralija 1.63, Japonska 1.60, Čile 1.39, britska Indija 1.01% letno itd. 5. Prve faze industrijalizacije prinašajo veliko korist v tem, da se lahko izkoriščajo vse najnovejše tehnične pridobitve drugih, za katere so morali drugi narodi žrtvovati velike vsote in porabiti mnogo časa, da so prišli do izboljšanja proizvajalne tehnike. Praktično povedano: male industrijske države niso obremenjene s posebnimi odpisi (v narodno-gospodarskem smislu) za produkcijska sredstva, ki lahko naenkrat postanejo ničvredna ali se njihova vrednost izredno zmanjša. V starih industrijskih državah je tempo naraščanja industrije počasnejši, čim bolj se le države industrializirajo. Posamezni deli industrijskih naprav v novih industrijskih državah so urejeni bolj smotreno, ker so bili zgrajeni skupno, dočim so v starih Industrijskih državah podjetja posamezne dele obratov organično in počasi priključevala celemu obratu, tako da je vedno bil kje kakšen zastanek enega dela nasproti drugim, dočim tega v novih Industrijskih napravah ni. Počasnejše naraščanje prebivalstva vpliva kvarno tudi na tehnični napredek. Nadalje piše avtor tudi, da je zelo važen problem industrijskega delavstva, ker se z naraščajočo mehanizacijo stavljajo nanj vedno večje zahteve in da morajo zato industrijske države izredno paziti na svoje kulturno visoko stoječe delavstvo, ki je dovolj inteligentno in pridno. 6. Tendenca delati izvozne posle na vsak način, je povzročila, da so industrijske države izredno rade dobavljale naprave itd. po najnižjih cenah. To je zelo važno zaradi tega, ker so obenem s to prednostjo imele industrije v novih državah tudi nižje cene za surovine in pollabrikate kot industrijske države. 7. Eden glavnih vzrokov industrijalizacije pa je gotovo v želji, tudi vojaško zagotoviti neodvisnost lastne države. Izkušnje v svetovni vojni in živa teorija totalne vojne in zgraditev gospodar-sko-vojaških organizacij vsepovsod na svetu, so bile za to merodajne. Tako n. pr. razvijajo angleške kolonije lastno strojno, avtomobilsko in letalsko industrijo z vsemi pripadajočimi obrati v predprodukciji in pomožnimi obrati. Tudi Japonska gradi svojo industrijo po vojaških vidikih, posebno v Mandžukuu. Naslednje številke kažejo razvoj industrijske proizvodndje, odnosno njen napredek v zadnjih 20 letih. Tako je industrijska proizvodnja narasla v Romuniji od 1913 do 1928 za 0.3, do 1937 pa za 3.9%, na Madžarskem od 8.0 na 3.8, na Finskem se je zmanjšal napredek od 5.6 na 4.3, na Švedskem je napredek narastel od 3.3 na 6.0, na Norveškem od 2.9 na 3.8 in na Danskem od 2.2 na 4.3%. V Grčiji se je industrijska proizvodnja od 1928—1937 povečala povprečno letno za 4.9, na Letonskem za 5.4, na Estonskem pa za 3.8% letno. Nadalje kažejo statistični podatki, da je v starih industrijskih državah industrijska proizvodnja narasla daleč pod svetovnim povprečjem, v novih državah pa je naraščanje daleč nad svetovnim povprečjem, to velja za vso povojno dobo. . v izvoz živine Z začetkom toplejših dni je v Italiji zanimanje za klavno živino zelo padlo. Tem večje pa je povpraševanje za plemensko živino, predvsem za teleta, ker hoče Italija zopet dvigniti^ stanje svoje živine, katero je zima zelo razredčila zaradi pomanjkanja hrane. Konzum mesa je v Italiji v primeri z lanskim letom zelo nazadoval. Temu so delno krive tudi visoke cene. Pričakovati pa je, da bodo cene znižane, ker je Italija sklenila z Argentino ugodno trgovinsko pogodbo, po kateri se je obvezala v Argentini kupiti velike količine mesa (za 55 milijonov lir zmrznjenega mesa, za 12 milij. lir pa mesnega ekstrakta itd.) M. DRENIK IJUBUANA "Tg in zavijačke MSBBSHHHBBHBHHBHSMBn zlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. t d. Zaaube Mnogo mesa sedaj porabi vojaščina, ki sd je prej preskrbovala z argentinskim zmrznjenim mesom. Za naš izvoz, ki je zadnje čase popolnoma zastal, je občutna madžarska konkurenca, ki dobi v Italiji boljše cene: 3.50 lire za kg, medtem ko dobijo naši izvozniki samo 3.15 lire. Tudi so naše cene za Italijo razmeroma previsoke. Odločba Državnega sveta Davčna uprava v G. je naložila v letu 1937 — na zahtevo taksnega revizorja — javnemu notarju v G., da mora v več zapuščinskih zadevah_ donesti koleke v takratnem iznosu a 5 din k dotičnim zaznamkom stroškov na razpravnih zapisnikih, ako-ravno ni bilo tam nobenega zahtevka za odmero dotičnih stroškov. Ker je javni notar smatral, da dotične takse niso upravičene, jih je sicer plačal, obenem pa zaradi principijelnosti zadeve sklenil, izzvati tozadevno odločbo zadnje instance. Napravil je najprej samo v eni zadevi prošnjo na Dravsko fin. direkcijo v Ljubljani za povračilo takse v dotičnem slučaju po 5 din ter se skliceval na odlok ministrstva financ, odd. za davke z dne 16. III. 1933 št. 98215-32, po katerem se ima stroškovnik kolekovati le takrat, ako se izrečno za- Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Generalna dirkcija drž. želcznic kraljevine Jugoslavije v Ljubljani nam sporoča, da je prošnja pripravljalnega odbora za KK, naj 6e vsem udeležencem ko,ngre6a dovoli znižana polovična voznina na državnih železnicah .ugodno rešena pod št. 51896/39 22. junija 1939. Udeleženci kongresa morajo pred odhodom kupiti celo železniško vozovnico in železniški obrazec K 13 na podlagi kongresne legitimacije. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek s potrdilom kongresnega odbora o udeležbi lastnika vozovnice na KKK v Ljubljani. Udeleženci iz inozemstva kupijo na obmejni postaji celo vozovnico na podlagi potnega lista in kohgresne legitimacije. Nadškof Zichy o kongresu. Nadškof v Kaloczi na Madžarskem Julij grof Zichy, ki je pokazal že prej velika zanimanje za Rcgnum Christi, nam je poslal pismo, v katerem pravi, da se kongresa sam sicer ne bo mogel udeležiti, pač pa mu želi velikega uspeha in daruje v namene kongresa 300 P (pengo je približno 10 din). Obenem nam piše, da bo poslal na kongres nekaj svojih duhovnikov, med katerimi omenia gg. dr. Otta Angelija, dr. Jožefa Erddsa in dr. Ge-rarda Belona, profesorje teološke fakultete. Vsem iupnim uradom! Te dni smo ponovno razposlali vsem župnim uradom kongresne lepake. Lepo prosimo čč. gg. župnike, da jih izvesijo na vidnem javnem mestu, S tem budimo zanimanje med narodom za kongres. Prijavljajtel Kongresni odbor lepo prosi, vse ki jim je naložena ekrb, da organizirajo udeležbo mladine, da pošljejo prijave čimprej. S tem olajšate delo odboru! Pripravljatje tudi druge udeležence Za kongres. Po vseh župnijah smo že ponovno razposlali dopisnice kat prijavnice, Pošiljajte jih na škofijski ordinarijat v Ljubljano! Gotovo še ne veste, da so velikim prireditvam, kakršna bo letošnji kongres, potrebne tudi velike finance, da kongresu še vedno primanjkuje stanovanj za udeležence, da kongres prav od vas pričakuje, da mu z malo žrtvijo pomagate, da se bodo kongresa udeležile tudi mnoge visoke inozemske osebnosti, da se tujina In ves svet živo zanima za kongres, da bo prav vaša udeležba mnogo pripomogla h kongresnemu slavju, da Ljubljana svojega Kristusa še nikdar ni tako mogočno proslavila kakor ga bo letos. Še en svetovni kongresi Za 4. avgusta, to se pravi točno štiri dni po našem kongresu je v Moskvo sklican svetovni brezboiniiki kongres! Brezbožniki z vsega sveta in vse, kar je proli Bogu, se bodo takrat navduševali in menili o 6vojem satanskem delu! Katoliški Slovenci! V srcu naše lepe slovenske zemlje, ki nI nič manj vredna, da se imenuje slovanska, kakor uboga Rusija, bo svetovni kongres vernih vojakov — borcev Kristusa Kralja I Po datumu smo one v Moskvi že prehiteli. Prehitimo jih še po svoji mogočni in številni udeležbi! V številni udeležbi bomo vsem božjim nasprotnikom pokazali, da stojimo mnogo, mnogo višje nad njimi! Živel Kristus Kralji l KINO SLOGA tol. 27-30 Reititudla Dve srci se ljubita, živita ln borita proti nezmotljivim zakonom življenja. - ROBERT TAVL0R. - Režija: JOHN JU STSHl. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri ] Film večno bajne in pravljične Indije po romanu Jamesa Hil-tona »Izgubljeni horizonte V glavni vlogi Ronald Colman in Jane VYyatt. — Predstave »..m ,,.„.., danes ob 15, 17, 19 in 21. KINO 0NI0N tal. 22-21 Nekje v Tibetu | hteva, da se mu priznajo dotični stroški, česar pa javni notar ni zahteval, ampak je dotične stroške brez kakega predloga za odmero le zaznamoval v dotičnem uradnem zaznamku, s katerim je predložil končani spis sodišču. Izvajal je tudi, da je itftk v razpravnem zapisniku rečeno, katera stranka plača stroške javnega notarja kot sodnega komisarja in da je ravno v tem določilu že zapo-paden predlog strank za odmero stroškov. Dravska fin. direkcija v Ljubljani je prošnjo javnega notarja za povračilo takse po 5 din zavrnila, ravnotako pa tudi ministrstvo financ, odd. za davke. Proti tej odločbi ministrstva financ je vložil javni notar tožbo na Državni svet v Belgradu, ki je sedaj z odločbo z dne 2. V. 1939 št. 14286-38 odločil, da se odlok ministrstva financ (odd. za davke) razveljavi in sicer iz razloga, ker ravno javni notar ni zahteval izrečno, da se mu priznajo stroški, ampak jih je samo na koncu zapisnika zaznamoval v smislu obveze iz §§ 234. in 235. zakona o javnih notarjih. Tako bo morala drž. blagajna na ta način javnemu notarju le povrniti dotično takso v znesku 5 din. Da pa je javni notar to dosegel, pa je moral poleg drugih stroškov samo za kolekovino za tožbo na Državni svet plačati znesek 200 din. m^Krno KodeJ/evo te/.4i-64mm Danes ob Va6 in 9 ter jutri in soboto ob l/s9 Požar nad Anglijo Antonio Adverso (Fred. March in Olivia de Hawilland) Plačan dopust v kmetijstvu Mednarodni urad za delo je začel proučevati tudi vprašanje plačanih dopustov za kmetijsko delavstvo, kar je aktuelno zaradi tega, ker se vedno bolj uveljavljajo plačani dopusti za industrijsko delavstvo. Toda pri tem so težave večje kot v industriji. Ze skrajšanje delovnega časa v kmetijstvu predstavlja težaven prablem, še težje pa je vprašanje plačanega dopusta. Težišče je v tem, da se mora najti za dotičnega delavca namestnik za 8 do 14 dni. Dninarji tukaj ne pridejo v poštev, ker more izučenega delavca nadomestiti le izučen delavec. V večjih obratih je težava še večja, ker je treba skrbeti za več namestnikov. Posebno težavno je v mlekarstvu in v živinoreji, kjer je težko pustiti živinev neizvežbanim in nevajanim rokam. Lažje bi šlo v manjših obratih, kjer kmetovalec lahko 6am vse kontrolira in če je potrebno, tudi sam poprime za delo in pomaga. Iz podatkov Mednarodnega urada za delo je razvidna, da obstoja že zakonodaja o plačanih dopustih kmetijskemu delavstvu, vendar skoro samo v državah, kjer prevladuje manjša posest. Predpogoj je enoletna zaposlitev pri istem delodajalcu. V nekaterih državah kot n. pr. v Francjii, na Danskem, Finskem in v Rusiji zadostuje že 6 mesecev zaposlitve pri istem delodajalcu. Druge države, ki 60 vpeljale pojdobne ukrepe, so Nemčija, Italija, bivša Avstrija, Češkoslovaška, Holandija, Poljska, Španija, Švedska, Estonska, Mehika, Peru in Nova Zelandija. Iz tega pregleda je razvidno, da gre predvsem za države s 6pretno manjšimi kmetijskimi obrati in za visoko industrializirane države. Vprašanje je zelo težavno in pravi 6am Mednarodni urad dela, da se ta vprašanje tiče ne samo plačanega ročnega dela, ampak V6ega kmetijskega prebivalstva. • Gradnja carinskega oddelka na Ljubelju. Banska uprava v Ljubljani razpisuje za 22. julij prvo licitacijo za oddajo gradbenih del za gradnjo carinskega oddelka na Ljubelju. Preračunska vsota znaša 373.360.61 din. Most čez Selško Soro v Dolenji vasi. Za 15. julij je razpisana licitacija za oddajo gradbenih del pri gradbi mostu čez Selško Soro v Dolenji vasi. Preračunska vsota je 497.299.57 din. Zanimanje za našo celulozo. Iz Belgrada poročajo, da se neka tuja finančna skupina zanima za našo celulozo. Ta skupina je predlagala, da bo odkupila ves presežek proizvedene celuloze, v kolikor nam ostaja po zadovoljitvi domačega trga. Ta celuloza bi šla predvsem v devizne države in nam je pripravljena dotična finančna skupina dati večje posojilo v devizah Vrednost letno odkupljene celuloze bi znašala 70—80 milijonov dinarjev. Naša proizvodnja zlata in srebra. V prvih petih mesecih t. 1. je znašala naša proizvodnja zlata in zlatonosnega kvarca 231.7 kg čistega zlata. Pri tem pa ni upoštevano zlato, ki se nahaja v surovem bakru in se izvaža v inozemstvo. Tega zlata dobimo letno okoli 1800 kg. Nadalje je znašala v prvih petih mesecih naša proizvodnja srebra 142.1 kg, pri tem pa 6pet ni všteto zlato, ki se nahaja v svinčenih koncentratih, katere izvaža Trepča Iz naše države. Pričakovati pa je, da bo še letos začela delati topilnica svinca v Žvečanu, kjer bomo dobili tudi srebro iz svinčenih koncentratov. Računajo na letno proizvodnjo okoli 60.000 do 70.000 kg srebra. Udarec za naš turizem. Iz Budimpešte poročajo, da je Madžarska narodna banka opozorila vse denarne zavode, da se ji vidno manjša kvota dinarjev, s katerimi razpolaga in da morajo paziti, da se ne izčrpa vsa količina dinarjev. Dosedaj so madžarske banke dajale vsakemu potniku v našo državo 4500 din mesečno in še 500 din v efektinih bankovcih. Po jx>ročilih iz Budimpešte kaže, da ne bo tako lahko priti do turističnih dinarjev in da nam je zaradi tega pričakovati zmanjšanja dotoka madžarskih gostov. — Lansko leto je obiskalo Slovenijo 4441 madžarskih državljanov, leta 1937 pa samo 1597. Cerenleksport, d. d., Belgrad. Vpisana sta pro-kurista: Osvald Gras in Sergije Kalendjijev. Fuzija praških bank. Iz Prage poročajo, da sta so fuzionirala Češka Union banka in Nemška agrarna in industrijska banka. Odtok zlata iz češkomoravskega protektorata. Ker mora češka industrija vedno več surovin plačevati z zlatom in devizami, kopni zaradi tega zlati in devizni zaklad češkomoravske narodne banke. Na koncu meseca marca 1939 je znašal zlati zaklad še 1896 milij. kron. devizni pa 982 milijonov. Po zadnjem izkazu pa je imela 22. junija ie še 1798 milij. kron zlala in 767 milij. deviz, tako da se je zlati zaklad zmanjšal za 97, devizni pa za 215 milij., skupno torej za 312 milij. kron v skoraj treh mesecih. Borze Denar Dne 28. junija, Med našimi borzami je danes delala samd belgrajska borza. Na efektnem trgu sploh ni izkazovala prometa, v devizah pa je znašal promet 3,796.245 din. V zasebnem kliringu so nemški čeki ostal! neizpremenjeni na 14.30, grški boni so beležili 31.40—32.10, Praga pa srednji tečaj 150. Belgrad — Svobodno tržišče: Amsterdam 100 gold. , , . . , 2906.48—2944.43 Bruselj 100 belg 931.04— 944.04 Curih 100 frankov „ , . . , , 1235.77—1245.77 London 1 funt 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ..„..„ 144.82— 147.12 Newyork 100 dolarjev .... 5488.13—5518.13 Belgrad — Zasebni kliring: Berlin 1 marka 14.20— 14.40 Praga 100 kron...... , 148.80— 151.20 Solun 1 drahma .»..„■■ 31.40— 32.10 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.765, Newyork 443.5, Brusilj 75.425, Milan 23.34, Amsterdam 235.45, Berlin 177.90, Stockholm 106.90, Oslo 104.325, Kopenhagen 92.70, Sofija 5.40, Praga 15, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1475, Buenos Aires 102.75. Vrednostni papirji Vo|na Skoda s v Belgradu 465 denar Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko po* sojilo 99.50 denar, agrarji 62.50 denar, vojna škoda promptna 465 denar, begluške obveznice 86.50 denar, dalm. agrarji 85—86, 4% severni agrarji 61.75 blago, 6% šumske obveznice 81.50—82.50, 7% Blerovo posojilo 92.50—95. Živinski sejmi V Mariboru, dne 27. junija 1939: Prignanih ja bilo 16 konjev, 15 bikov, 130 volov, 329 krav iri 26 telet; skupaj 516 komadov. Cene so bile naslednje: Voli, debeli 3.80—5 din, poldebeli 3.20 do 4 din, plemenski 4.25—5.75 din; biki za klan jo 3—4.25 din; krave, klavne debele 3.50—4.30 din, plemenske 3.50—4.50 din, za klobasarje 2—3 din, molzne 4—5.25 din, breje krave 3.50—4.50 din; mlada živina 4—5.25 din, teleta 4.50—6 din. —t Prodanih je bilo 312 komadov. — Mesne cenei. ' Volovsko meso prve vrste 10—12 din, druge vrste 8—12 . din, meso od bikov, krav, telic 6—12 din, tele&jis,, meso, prve vrste. .10—12 din, druge vrste 8—io din; svinjsko meso sveže 10—16 din za kg. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelc* pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zju« traj očisti prebavni kanal s salinskira sredi stvom za odprtje. _Ogl. reg. S. br. 30474/35. _ Nova zadruga. V zadružni register je bila vpw sana Delavska stavbna zadruga v Jaršah, zadr. z omej. jamstvom, prvi član upravnega odbora Rihtar Stane. Konkurz je razglašen o imovini Mondini Bro-nislava, lekarnarja v Slovenski Bistrici, prvi zbor upnikov 7. julija, oglasiti se je do 25. avgusta, ugotovitveni narok 9. septembra. Izvenkonkurzna likvidacija. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije je dovoljena izvenkonkurzna likvidacija Hranilnici in zastavljalnici* d. d. v Zagrebu. Odlog plačO je dovolilo kmetijsko ministrstvo-Kmetski hranilnici in posojilnici v Ratečah-Planici, r. z. z n. z. za 6 let, počenši od 29. marca 1938 dalje. Odlog velja za dolgove, nastale do 31. januarja 1938. Obrestna mera 2%. CREP DE CHINE od 8 do 12 din meter dobite pri Trpinu, Maribor. Vetrinjska 15. ZA DNEVE TABORA po znBžanih cenah perilo za moške, ženske in otrokei lepe bluzice ter otroške oblekce itd-pri «* VIDA"" Maribor, Koroška cesta 10 Zahvala Ob nepričakovano hitrem slovesu, ko nas je zapustil za vedno naš ljubi sinko in bratec Jožko lurca izrekamo vsem, ki bo na kakršenkoli način izrazili svojo globoko sočustvovanje in na« tolaiili ter ga v tako častnem Sle. vilu spremili na njegovi zadnji pobi, našo prisrčna zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo čč. dn-hovSčini, /.astopstvn KO, fn.Mnl četi mladcev, uftiteljst vn, ki je nudilo vso skrb pokojnemu v Splitu in oh prevozu v domač kraj ter Šolski min.lini za spremstvo In v srcu sogajo^o Jalostlnke v poslednje slovo svojemu soiolcu So enkrat vsem Bog plačaji Koroška Bela, dne 28. junija 1930. 2ALUJOCA DRUŽINA Mladinski tabor v Mariboru Od 29. VI. do 2. VII. Pokrovitelj Nj. Vel. kralj Peter II. v Častni predsednik: dr. Anton Korošec, predsednik senata častni odbor: dr. Miha Krek, gradbeni minister, Franc Snoj, minister brez listnice, dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, dr. Ivan Tomažič, škof lavantinski, dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, dr. Alojzij Juvan, župan mariborski Slovenski javnosti Nj. Vel. kralj Peter je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad Mladinskim taborom v Mariboru. S tem je naši mladini, organizirani v Zvezi fantovskih odsekov in Zvezi dekliških krožkov bilo izrečeno najvišje odlikovanje, zaupanje in priznanje. Slovenska mladina se zaveda svoje dolžnosti, ki ji je s tem pokroviteljstvom naložena. Prišla bo v Maribor v tako velikem številu, kakor ni bilo pričakovati. Prijave iz dneva v dan naraščajo. Pa tudi Maribor sam se veseli letošnjega tabora in njegovega najvišjega pokroviteljstva. Mesto samo Zastopnik kralja Petra II. na mladinskem taboru Pokroviteljstvo Mladinskega tabora v Mariboru, Nj. Vel. kralja Petra II., bo zastopal poveljnik mariborskega mesta, brigadni general Čeda Stanojlovič. Pevska vaja za ljudsko petje V petek zvečer ob 8 bo v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva ul. 12, nasproti klasične gimnazije) pevska vaja za ljudska petje in za državno ter fantovsko himno. Najprej pozivamo vse člane in članice ,mladce in mladenke, tekmovalce in tekmovalke, ki bodo v že v Mariboru, dijake in dijakinje in sploh vse, ki bodo v nedeljo pri sv. maši, na stadionu, da se vaje udeležijo! Za sodelovanje pa prosimo tudi vse pevce in pevke, mariborskih in bližnjih pevskih zborov, zlasti cerkvenih! S seboj je prinesti taborne knjižice (zaradi besedila)! — Vaia bo trajala dobre pol Poziv vsemu članstvu. Vse naše članstvo pozivamo, da se brezpogojno poslužijo le posebnih vlakov, ker redni vlaki ne bodo mogli prevzeti vseh potnikov. Le s posebnimi vlaki bo članstvo moglo pravočasno priti v Maribor. Zveznim, podzveznim odbornikom in odbornikom. Ko pridete v Maribor, se javite v pisarni Pripravljalnega odbora Aleksandrova cesta 6, ker dobite predsedstveni trak. Vsak mora trak osebno dvigniti. Fotografi. Kdor želi prosto fotografirati naj se javi v pisarni Pripravljalnega odbora na Aleksandrovi cesti, kjer dobijo znake, s katerimi bodo imeli prosto kretanje. Plačati morajo 50 din in se zavezati dati po en posnetek vsake slike. Prijavite žel. postajam udeležbo. Zaradi lažjega odpremljanja udeležencev naj odseki svojim odhodnim postajam javijo število vseh udeležencev iz njihovega kraja. Tudi vozne listke naj kupijo v predprodaji pri žel. blagajni in vprašajte za odhod vašega posebnega vlaka. Izrežite vozni red posebnih vlakov. Svetujemo vsem udeležencem tabora, da iz Slovenca izrežejo vozni red posebnih vlakov in ga vzamejo s seboj v Maribor, da jim ne bo treba V Mariboru toliko povpraševati. Glavna pisarna Pripravljalnega odbora se nahaja v dvorani Aleksandrove ceste 6. in ima tel. številko 26—07. Tukaj se bodo dobile vse nakaznice za stanovanja, prehrano. Informacijska pisarna bo poslovala v dvorani Zadr. gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, na peronu Glavnega Kolodvora, na Glavnem trgu v osrednji avtobusni pisarni in v nedeljo ves dan tudi na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Tisti, ki nimajo tabornih knjižic naj se vkljub temu odpeljejo v Maribor, ker bodo znižano voznino dobili tudi brez taborne knjižice. Morajo pa taborno knjižico kupiti v Mariboru, ker sicer ne bodo dobili potrdila o udeležbi, brez katerega ne bodo imeli pravice do brezplačnega povratka s kupljeno vozno karto. Rezervirajte si vstopnice za sedeže za telovadno akademijo v soboto, dne 1. julija v Narodnem gledališču ob poldevetih zvečer in za glavni javni telovadni nastop dne 2. julija ob treh popoldne na stadionu SK Železničar na Tržaški cesti. Vstopnice si rezervirajte pri Pripravljalnemu odboru v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Župnijskim uradom! Župnijske urade prosimo, da oznanijo vozni red in odhodne čase posebnih vlakov v kolikor prihajajo v poštev za njihove župljane. Stanovanja. Nakaznice za stanovanje dvignite v glavni pisarni na Aleksandrovi cesti 6. Nakaznice naj dvignejo vodje skupini Na stanovanjih naj vlada red in disciplina! Kajenje strogo prepovedano! J Stanovski zbori. Stanovski zbori na mladinskem taboru v Mariboru bodo zelo lepe prireditve ter se jih bodo udeležili tudi voditelji glavnih naših stanovskih organizacij. Na kmečko zborovanje pride predsednik Kmečke zveze poslanec g. Brodar, obrtnikom bo predsedoval predsednik Obrtniškega odseka. Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin, delavce bo vodil g Preželj, na učiteljskem zborovanju pa bo predsedoval predsednik Slomškove družbe g. Ivan Štrukelj. Za vsa stanovska zborovanja vlada zanimanje tudi med mariborskimi obrtniki in delavci. Prihod na stanovska zborovanja. Na stanovske zbore kmečki in obrtniški pridite že v soboto z jutranjimi vlaki. Začetek zborov je ob 10. uri dopoldne. se mrzlično pripravlja za ta veličastni zbor slovenske mladine. Tudi slovenska javnost se naj pridruži veselemu pričakovanju slovesnih dni. Kakor slovenska mladina in Maribor, tako bo tudi oslala slovenski mladini naklonjena javnost pokazala svojo narodno in državljansko zavest in sprejela najvišje predstavnike države z največjim spoštovanjem in vdanostjo. Zato ho pa tudi iz vseh krajev Slovenije prihitela v Maribor in skupaj z mladino manifestirala za svojega mladega Kralja, narod in državo. V soboto večer baklada skozi mesto na Slomškov grob. Za soboto večer vabi Slomškova družina fante in može, da se udeleži jo baklade. Zberemo se od 8. do pol 9. zvečer na športnem prostoru Železničarja, ki je ob cesti od bolnišnice čez železnico. Tu dobimo tudi bakle po 1 din. Sprevod gre ob železnici na Frankopanovo cesto, Dvorakovo ulico, Trg kralja Petra, Glavni trg, Gosposka ulica, Gregorčičeva ulica na pokopališče. Slovenski fantje bodo nosili v sprevodu pismo, ki so ga v letu 1932 prinesli v štafeti preko vse Slovenije do Slomškovega groba, prepisano na pergament in ga bodo za stalno izvesili v Slomškovi kapeli. Ostalo občinstvo se naj zbere žo preje na pokopališču. Vendar bo tudi tu mogel na pokopališče le tisti, ki bo imel bakljo, katere se bodo dobile tudi na prostoru pred pokopališčem, ki bo tako samo z baklami razsvetljeno. Spored pobožnosti na grobu je sledeč: Pesem Angeljsko češčenje. nagovor prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana To-mažiča, molitev za beatifikacijo, pesem Sv. Križ. Po pobožnosti razhod. Koncert na Glavnem trgu. V soboto večer bo po končani pobožnosti na Slomškovem grobu priredila godba Radna na Glavnem trr»u koncert, na katerega opozarjamo. Vozove In kolesa ter avtomobile pustite na periferiji mesta. Vsak si naj shrambo za svoje prevozno sredstvo sam poišče. 18 posebnih vlakov v Maribor A) V soboto zjutraj za članstvo, ki se vozi k generalni vaji. 1. Proga Zidani most—Maribor: Zidani most 7.12, Rimske toplice 7.23, Laško 7.33, Celje 7.49, Štore 7.56, Št. Jurij 8.03, Grobelno 8.09, Ponikva 8.15, Lipoglav 8.25, Poljčane 8.36, Slov. Bistrica 8.45, Pragersko 8.55, Rače Fram 9.04, Orehova vas Slivnica 9.08, Hoče 9.13, Maribor 9.25, Na ta posebni vlak se pripeljejo člani in članice iz vseh štajerskih stranskih prog s svojimi rednimi jutranjimi Vlaki. 2. Proga Ljubljana—Maribor: Izredni kot drugi del rednega vlaka z odhodi: Ljubljana, cirka ob 8. uri zjutraj, Devica Mar. v Polju, ca. 8.09,; Zalog, ca. 8.14; Laze, ca. 8.23; Jevnica, ca. 8.28; Kresnice, ca 8.35; Litija, ca 8.44; Sava, ca 8.51; Zagorje, ca 9.02; Trbovlje, ca. 9.09; Hrastnik, ca. 9.16; Zidani most, ca. 9.43; prihod v Maribor ob ca. 12. uri. Ta vlak bo sprejemal udeležence iz Ljubljane, nadalje udeležence iz gorenjske, kamniške, vrhniške, dolenjske in rakeške proge in iz vseh postaj na progi Ljubljana—Zidani most. Oba zgornja vlaka sta določena predvsem za, prevoz telovadečega članstva, ki mora dospeti v soboto 1. julija dopoldne v Maribor zaradi skupne generalne vaje na prireditvenemu prostoru. Pa tudi ostali udeleženci, ki prispejo v soboto dopoldne v Maribor, se lahko poslužijo teh dveh vlakov. B) V noči od sobote 1. na nedeljo 2. julija. 3. Direktni posebni vlak Ljubljana—Maribor: Ljubljana.......odhod 22.30 Zidani most ......... 23.48 Maribor ....... prihod 1.30 Za udeležence iz Dolenjske, Kamniške proge in iz Rakeka. Ti naj pridejo z rednimi večernimi vlaki v Ljubljano. 4. Direktni posebni vlak Jesenice—Maribor: Jesenice.......odhod 20.50 Slov. Javornik (p. tov.) , „ . , . 20.56 Žirovnica (izog.) ....... 21.04 Lesce-Bled ......... 21.18 Radovljica (p. tov.) ,«,,,. 21.24 Otoče (izog.)......... 21.40 Podnart-Kropa.......»21.46 Sv. Jošt (p.) 21.57 Kranj......... , > 22.02 Ljubljana ..»,.,,,,. 23.04 Zidani most a ....... . 0.22 Maribor .......prihod Za udeležence iz Bohinja, gor. savske doline in od Jesenic do Sv. Jošta. Udeleženci iz Bohinja in Rateče-Planica naj se pripeljejo do Jesenic z rednimi vlaki I 5. Direktni posebni vlak Kranj—Maribor: Kranj ..,,,,.. odhod 22.15 Zabnica iz. , ........22.34 Škofja Loka.........22.41 Gorenja vas-Rateče (p.) ..... 22.47 Medvode......... . 22.54 Medno (.)..........22.59 Št. Vid-Vižmarje.......23.06 Ljubljana..............23.50 Zidani most <•■.■■... 1.08 Maribor........prihod 2.50 Za udeležence od Tržiča in od Kranja do Št. Vida. Udeleženci iz tržiške proge se naj pripeljejo v Kranj z rednim vlakom! 6. Izredni posebni vlak Brežice—Zidani most: Odhodi: Brežice v nedeljo zjutraj cn- °b 3. uri, Videm-krško ca. 3.10, Rajhenburg ca. 3.15, Blanca ca. 3.21, Sevnica ca. 3.30, Breg ca. 3.39, prihod v Zidani most ca 3.50. Ta vlak se v Zidanem mostu pretvori v 7. Izredni direktni vlak Zidani most—Maribor: Zidani most odhod 4.00 Maribor........prihod 5.42 V Zidani most se pripeljejo ti udeleženci z izrednim vlakom, ki vozi na progi Brežice—Zidani most. 8. Izredni direktni vlak Celje—Maribor: Odhodi: Celje v nedeljo 4.54, Štore 5.00, Sv. Jurij 5.07, prihod v Maribor 6.12. Za udeležence od Celja do Sv. Jurja. 9. Izredni vlak Velenje—Celje—Maribor: Velenje ....... odhod 3.35 Pesje (p.)......... 3.39 Soštanj-Topolšica ....«.« 3.45 Paška vas (p.)....... • 3.59 Šmartno ob Paki , , . . • » . 4.04 Polzela-Braslovče...... , 4; 13 št Peter v Savinski dolini . . , 4.20 Žalec ...........4.28 Petrovše (p. tov.) 4.32 Celje............ 5.03 Grobelno .... a .... . 5.22 Ponikva .....»„.., 5.27 Poljčane....... , , , 5.45 Slov. Bistrica . .......5.54 Maribor........ prihod 6.20 Ta vlak je določen za udeležence od Velenja do Petrovč in za domače udeležence od Grobel-nega do Slovenske Bistrice (okolica glavne postaje). 10. Izredni direktni vlak Ljubljana—Maribor: Ljubljana.......odhod 3.10 Devica Marija v Polju (p.) , . . 3.17 Zalog.................3.22 Laze ............3.31 Jevnica (p.) ...........3.37 Kresnice . • ■ ■ ......3.45 Litija ........... 3.56 Sava .. ........ . ■ 4.04 Zagorje ...........4.16 Trbovlje ........... 4.24 Hrastniku''!' 'v .«».,,.. 4.32 Zidani most.........4.52 Rimske Toplice ........ 5.03 Laško ...........5.13 Maribor........prihod 6.40 Za udeležence od Dev. Marija v Polju do Laškega. 11. Izredni direktni vlak Ljubljana—Maribor: Ljubljana odhod 3.50 Zidani most .........5.08 Maribor .........prihod 6.50 Za udeležence Ljubljana loco. 12. Izredni direkt. vlak Čakovec-Maribor-Studenci: Čakovec ........ odhod 3.13 Macinec (p.) , . .......3.23 Središče..........„ 3.29 Ormož ...........3 52 Velika Nedelja (p.).......3.59 Osluševci (p.).............4.05 Moškanjci..........4.12 Hajdina...........4.26 Sv. Lovrenc na Dravskem polju, iz. . 4.35 Cirkovce (p.)............4.41 Maribor—Studenci .... prihod 5.20 Za udeležence od Čakovca do Cirkovci. 13. Izredni direktni vlak Ptuj—Maribor: Pti".i.........odhod 5.40 Sv. Lovrenc na Dravskem polju (iz.) 5.54 Maribor-Studenci.....prihod 6.31 Za udeležence iz Ptuja. 14. Izredni direktni vlak Velenje—Dravograd—Maribor—Studenci: Velenje ........ prihod 3.50 Sel° • ........ . . . 3.56 Pafca ............4.05 Gornji Dolič.........4.20 Mislinja................4.28 Dovže.............4.36 Turiška vas.........4.44 Šmartno pri Slovenjgradcu .... 4.49 Sloven jgradec ..........4.54 Mesto Slovenjgradec 4.58 Sv. Jedert ...........5.07 št. Janž pri Dravogradu , . . . , 5.13 Otiški vrh.............5.17 Dravograd-Meža ........ 5.26 Trbonje (p.)........ . 5.34 Vucenica-Mtita ........ 5.41 Vuhred-Marenberg ....... 5.51 Brezno-Ribnica . ... ... . 6.02 Sv. Ožbalt (p.) ........6.09 Sv. Lovrenc na Pohorju a . . , , 6.19 Fala............6.28 Ruše ....... . ... . 6.37 Bistrica ........... fi 43 Limbuš (p.) .........6.48 Maribor-Studenci . ... . . prihod 6.53 Za udeležence od Velenja do Maribora-Stu-denci. 15. Izredni direktni vlak Murska Sobota—Maribor—Studenci: Murska Sobota.....odhod 3.40 Beltinci...........3.52 Dokležovje (p.)........3.59 Veržej ........... 4.06 Ljutomer . ...........4.22 Ljutomer postajališče (p.) • • . . 4.26 Zerovinci (p.)...... . . . 4.43 Ivanjkovci....... . ■ . 4.53 Pavlove! (p.) ......... 5.02 Pušencl (p.) ......... 5.07 Ormož ........... • 5.38 Sv. Lovrenc na Dravskem polju . . 6.20 Maribor-Studenci.....prihod 7.00 Za udeležence od Murske Sobote do Ormoža. ZAŠČITO PRED SONCEM zahteva tudi Vaša koža. Sonca jo ulrujal Solea-krema pa jo varuje, hrani, hladi in gladi firema m fiofjlo- -ptefiianc kože 16. Izredni direktni vlak Gornja Radgona—Maribor—Studenci: Gornja Radgona.....odhod 4.00 Slatina Radenci........4.13 Hrastje-Mota ......... 4.23 Bučečovci..........4.32 Križevci pri Ljutomeru ..... 4.43 Ljutomer ..........5.04 Ivanjkovci..........5.36 Ormož .......... . 6.03 Ptuj............6.35 Maribor-Studenci .... prihod 7.25 Za udeležence predvsem iz Gornje Radgone — Ljutomer in iz Ljutomer loco. 17. Izredni direktni vlak Poljčane—Maribor: Odhodi: Poljčane v nedeljo ob ca. 6.40, Slov. Bistrica 6.49, prihod v Maribor ca 7.25. Ta vlak je določen predvsem za udeležence iz Konjiške proge in Slov. Bistrice-mesla. 18. Izredni vlak št. Ilj—Maribor: Redni vlak, ki vozi sicer le ob delavnikih zjutraj, vozi izjemoma tudi v nedeljo 2. julija. Ta vlak prevaža udeležence iz te proge. Iz stranskih prog Rogatec—Grobelno bo vozil' jutranji vlak ojačen z več vozovi, ki bo imel zvezo z jutranjim vlakom iz Grobelnega, iz Grobelnega ca. oh 6. uri. Na progi Zreče—Poljčane bosta vozila eden ali dva jutranja vlaka, ki bosta imela zvezo s Poljčanskim posebnim vlakom. Odhod iz Poljčan ca. 6.40. Na progi Slov. Bislrira-mesto— Slov. Bistrica bodo jutranji vlaki ojačeni z več vozovi. Priporočamo vsem udeležencem, da bi se posluževali predvsem navedenih posebnih vlakov, da ne bo na redne vlake prevelikega navala. Na ta način boste prišli domači župljani strnjeno s posebnimi vlaki v Maribor in vam ne bo treba drug drugega iskali po mestu. Opozarjamo še na to: Vse postaje imajo glede vlakov podrobna navodila, ko boste prejšnji dan ali sicer pravočasno kupovati karte za vlak. boste dobili tudi vse informacije, ki vam bodo še potrebne. Pazite na tole: Članstvo kupuje izkaznico K 14, ostalo občinstvo izkaznico K 13 in vozno karto do Maribora. Kanrt nikjer ne oddaste, pač pa v Mariboru na določenih mestih dajte žigosati obrazec K 14 odnosno k 13 in pa taborno knjižico, da sle res bili na taboru, kadar se zastonj nazaj peljete, članstvo bo moglo imeti četrtinsko vožnjo le na podlagi članskih izkaznic, zato naj teh nikar ne pozabi doma. Če bi pa kdo ne imel taborske knjižice, se lahko pripelje v Maribor le z železniškim obrascem K 14 odnosno K 13, dobi taborsko knjižico v Mariboru pri potrjevanju udeležbe. Važno! Udeleženci naj prihajajo pri odhodu iz Maribora na kolodvor šele pol ure pred odhodom svojega posebnega vlaka Vsi bodo prišli pravočasno na vrsto le, če se bodo mirno in disciplinirano zadržali i n poslušali navodila, ki jih bodo dobili na stadioni! in pred kolodvorom po zvočnikih in od rediteljev. Važno je še to, da boste odhajali r. vlaki v enakih skupinah — domačini skupaj, kakor ste prišli v Maribor. Prostora bo za vse dovolj. Zato (Nadaljevanje na 8. strani.) hMdce Koledar Četrtek, 29. junija: Peter in Pavel, apostola. Petek, 30. junija: Spomin sv. Pavla: Luclna. Sobota, t. julija: Presveta Rcšnja Kri; Teo-bald, puščavnik. Novi grobovi -f- Na Jesenicah Je v torek, 27. Junija mirno v Go«podti zaspal gospod Kočar Rudolf, delovodja pri K. I. D., v starosti 66 let. Pokojni je bil veren in značajen moz, 6krben oče 6voje družine, katero je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Bil je 33 let v službi pri K. I. D.; dolgo vrsto let zvest naročnik »Slovenca«. Pogreb pokojnika bo na praznik sv. Petra in Pavla ob 4 popoldne izpred hiše žalosti Aljaževa cesta 16 na župno pokopališče. Pokojniku naj sveti večna luči Svojcem naše iskerno sožaljel Osebne novice — G. ban dr. Nallačen bo odsoten do 1. VIII. = Upokojeni so peh. stotnik I. razr. Vinko Kraus in orožniSka podpolkovnika Milan Milu-tinovič in Borivoje Vukojevič. Obenem so prevedeni v rezervo. Imenovan je za uradniškega pripravnika v VIII. pol. skupini inženir Vladimir Korda. = Odlikovani so z redom belega orla petega razreda orož. podpolkovnik Milan Miluti-novič; z redom jugoslo-v. krone četrtega razreda orož. podpolkovnik Borivoje Vukojevič in z redom sv. Save petega razreda peh. stotnik I. razr. Vinko Kraus. — Z zlato kolajno za vestno službovanje pa mornariški narednik vodnik Josip Nejedli. = Imenovan je za lekarniškega poročnika Alfred Pravdič, civilni lekarnar in rez. lekarniški podporočnik. — Poroka. Preteklo nedeljo 6ta se poročila v Mokronogu g. Anton Stare, upravnik banov, trsnice in drevesnice v Vinomeru pri Metliki in gdč. Olga Kovač,ič, voditeljica gospodinjskega tečaja iz Mokronoga. Obred poroke je izvršil ženinov brat g. M. Stare, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova! se pravi z slabovidnimi oam iH skozi iivi/enje. Zato raje nosile tako/ očala ac/ e 4pM a&M/ec LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA ^EssEEBsaaa I — Narodno gledališče na Bledu. V nedeljo 2. julija bo igralo narodno gledališče iz Ljubljane v Prosvetnem domu na Bledu Bevkovo trodejauko »Partija šahac pod režijo g. Vala Bratine. Ta igra je bila z velikim uspehom že igrana v ljubljanskem in mariborskem gledališču. Začetek bo ob pol devetih zvečer. Vstopnina 12 do 4 din. Vse prijatelje lepe umetnosti vabimo, da se predstave udeležijo. ' — Na orglarski šoli Cecilijanskega društva v Ljubljani so koncem šolskega leta 1938/39 napravili ušposobljenostni' organistovski izpit: Bečaj Janezi Habe Stanko,'MegliCAnton, Mrvar Alojzij, Rajgelj Pavel. — V šolskem letu 1939/40 se novi učenci ne bodo sprejemali. _Prosvetna slovesnost na Brezovici pri Ljubljani je bila v nedeljo 18. junija. Tamkajšnje društvo je obhajalo svojo 35 letnico. Ze na predvečer (Nadaljevanje s 5. strani.) ne silite na redne vlake, razen potnikov, ki se peljejo na progo Grobelno—Rogatec( to je vlak št. 16, ki odpelje ob 20.55 iz Maribora gl. kol.). Za vas so določeni posebni vlaki, to poudarjamo in tega se točno držite 1 Odhodi posebnih vlakov iz Maribora 15 posebnih vlakov za odhod iz Maribora. Vlak št. 1 ob 19.30 za potnike proge Št. IIj odpelje iz Maribora gl. Vlak št. 2 ob 19.30 za potnike proge Ptuj loco odpelje iz Maribora-Studenci. Vlak št. 3 ob 19.40 zu potnike proge Konjice in Slov. Bistrica-mesto odpelje iz Maribora gl. Vlak št. 4 ob 19.52 za potnike proge Cirkov-ci-Čakovec odpelje iz Maribora-Studenci. Vlak št. 5 ob 20.00 za potnike proge Št. Jošt-Jesenice-Rateče-Planica-Bohinj odpelje iz Maribora .. T . , r Vlak št. 6 ob 20.05 za potnike proge Limbus-Dravograd-Velen je odpelje i/. Maribora-Stud. Vlak št. 7 ob 12.10 za potnike proge Ormož-Hodoš brez Ljutomera odpelje iz Maribora-Stud. Vlak št. 8 ob 20.15 za potnike proge Št. Vid nad Lj.-Vižmarje-Kranj in za tržiško progo odpelje iz Maribora gl. . Vlak št. 9 ob 20.40 za potnike proge Liub-ljana loco in bližnje okolice odpelje iz Maribor'1 ... T . , Vlak št. 10 ob 21.10 za potnike proge Ljutomer loco - Ljutomer - Gor. Radgona odpelje u Maribora-Studenci. Vlak št. II ob 21.20 za potnike proge Laško-Ljubljana odpelje iz Maribora gl. Vlak št. 12 ob 21.35 za potnike proge št. Juri j-Štore-Celje loco odpelje iz Maribora gl. Vlak št. 13 ob 21.50 za potnike na progi Zid. most-Brežice s priključkom Sevnica-Št. Janž odpelje iz Maribora gl. Vlak št. 14 ob 22.03 za potnike proge Slov. Bistrica do Grobelnrga in od Petrovč do Velenja odpelje iz Maribora gl. Vlak št. 15 ob 0.20 za potnike kamniške, novomeške, rakeške, kočevske in vrhniške proge odpelje iz Maribora gl. Vlnk št. 16 (redni vlak) ob 20.55 za potnike nrntrp Grnbrlnn-Rngatee. ' 'Vsi vlaki stranske proge, kakor vlak Slov. Bistrica-mesto, Konjice-Zreče in Rogatec bodo čakali na vaše vlake. je društvo priredilo Finžgarjevo »Verigo«. Drugi dan pa je v lepo okrašeni Brezovici kar vrelo ljudstva. Veličasten sprevod je uvedel slavnostni dan. Med službo božjo, ki jo je daroval g. dekan Lavrič, je imel cerkveni govor g. dr. Simončič. Potem se je začel tabor, ki se ga je udeležil tudi ban g. dr. Marko Natlačen, burno pozdravljen od ljudštva. Na taboru, ki ga je vodil g. Šerjak, sta govorila najprej g. Peršuh in g. dr. Blatnik, je spregovoril tudi g. ban dr. Natlačen. S tabora so bili poslani pozdravi kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in škofu dr. Rožmanu. Na koncu je spregovoril tudi poslanec g. Miloš Stare, Popoldne je bila sijajna telovadna prireditev, pri kateri je bila največje pozornosti deležna zlasti mednarodna telovadna vreta. PrImarIJ dir. Bafc Oton ne ordinira od 80. VI. do 19. VII. -— Ob 100 letnici pravnika Tomaža Dolinarja priredi društvo »Pravnik« v nedeljo, dne 2. julija ob 15 popoldne v Dorfarjih (pri Škofji Loki, železniška postaja Zabnica) pred rojstno hišo umrlega pravnika Tomaža Dolinarja komemoracijo s poklo-nitvijo venca v spomin na 100 letnico njegove smrti. Člani in prijatelji društva se k tej slovesnosti vljudno vabijo. Za dotične, ki bi slovesnost združili z dopoldanskim izletom (na Sv, Jošt ali kam drugam) bo prirejeno skupno kosilo v gostilni Kozinc v Zabnici (prijave pri vratarju sodne palače v Ljubljani do petka do 12). 1 Za na hribe: Lepo vreme, dobra volja in Slamičeve konzerve — Predsednik kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije dr. in dr. h. c. univ. prof. Metod Dolenc je odpotoval v Belgrad, da v kongresnih zadevah intervenira pri pristojnih ministrstvih in vladi. Kot znano bo letos veedržavni pravniški kpn-gres koncem septembra v Rogaški Slatini in Mariboru. — Maturanti iz škof. zavodov letnik 1918/19 obhajamo 20 letnico mature dne 4. julija 1939. Zbirališče v zavodih zvečer ob sedmih. — Letalski meeting v Stični na Dolenjskem. Pripravljalni odbor krajevnega odbora aerokluba v Stični bo priredil v nedeljo, dne 2. julija velik letalski meeting v Stični za Marofom. Sodelovala bodo motorna ietala oblastnega odbora aerokluba v Ljubljani ter' brezmotorna letala jadralne sKu- Sine Stična, ki deluje na Dolenjskem že pet Jet. ve brezmotorni letali bosta prileteli v aerovlelui z ljubljanskega aerodroma ob 3 popoldne, prav tako tudi sjFranz-Josef< erenčice. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 28. t. m. so objavljene »Odločbe o činu raznih šol in tečajev«, dalje »Pojasnilo o postopku glede priznavanja plačane banovinske trošarine na kis, dobavljen državnim ustanovam«, »Odločba o pobiranju posebnih taks za potrdila zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« in »Odločba o carinjenju na pol izvaljanega železa«. — S toplo ali hladno vodo? Čudno vprašanje, na katero vam bomo v jutrišnji steviiki dali odgovor Kvik. p4> dbi&Gvi B^iBirvnnKff^UumnsouijumR&iiiiinsTitjjiaEnHt] umnutruniJimTTmjjj rnrrrjiuiiniEiiijj3unuiiitTnT!niiniininjuiiUBHBin^ * Nemška Hitlerjeva stranka Varaždinu darovala avtobus. Kakor znano, so svoj čas avstrijski hitlerjevci, ki so pribežali iz Avstrije v našo državo, našli zavetje v Varaždinu, kjer so imeli svoje taborišče. Sedaj se je nemška narodn^so-cialistična stranka iz Nemčije hotela oddolžiti mestu Varaždin za gostoljubnost, ki so jo svoj čas njeni avstrijski člani uživali tam. Stranka bo mestu darovala avtobus. Spočetka je bilo rečeno, da bo avtobus znamke Mercedes. Izkazalo pa se je, da je ta tovarna tako zaposlena, da tega naročila ne bi mogla izvršiti, zato bo stranka darovala avtobus znamke Bissingen. Sedaj je prišlo na mestno občino v Varaždin vprašanje, za koliko ljudi želi avtobus. Občina je odgovorila, da za 24 ljudi. Stranka je odgovorila, da bo avtobus za 32 oseb. Prišel bo že to jesen ter bo vozil ljudi v kopališče iu na izlete. * Nemški zdravniki lz Jugoslavije so imeli svoje zborovanje v Novem Sadu. Izvolili so tudi svoj odbor. * Sinjsko polje, ki je močno zamočvirjeno, si tamkajšnji kmetje prizadevajo osušiti. V ta namen pa je treba najmanj 12 milijonov dinarjev. 10 mi-iijonov bo dala država iz investicijskega posojila, drugo pa bo sedaj dala banovina. Z osuševanjem bodo pridobili 4800 ha rodovitnega polja. * Evharistični. kpngres y Tuzli se je za 28. in 29. junija .zbral, iz. vse severpovzhodne Bosne. Hotel Lončarič - Selce prt Crihvenict Čisto na obali, blizu kopališča, 22 sob 8 tekočo vodo, balkoni itd. — Izvrstna domača in dunajska kuhinja Jedila a la carte. — Popolni pension z vsemi, taksami in kopanjem 65—75 din. — Zahtevajte prospekte. * Po strelih iz zasede trije mrtvi. Blizu hrvatske vasi Vezišče pri Vojnem križu so se po cesti vračali domov kmetje Tomo Kosak z 19 letnim sinom Ivanom ter 9 letnim sinom Slavkom, dalje kmet Franjo Strebačič z 18 letnim sinom Ivom in Stjepan Blaguševič. Naenkrat je izza grmovja na nje počil strel iz lovske puške, za njim pa takoj šo drugi. Ker je strel prišel čisto od blizu, je bil v prsi zadet najprej Tomo Kosak, ki je bil pri priči mrtev Pri drugem strelu so popadali vsi, razen kmeta Franja Srebačiča, ki ni bil zadet. Pač pa je bil hudo zadet njegov sin Ivo. Oče je brž priskočil k ranjenim pomagat jim. V tistem hipu pa se je izza grmovja zakadil vanj neznan možak ter ga z nožem šestkrat zabodel, da je tudi ta na mestu mrtev obležal. V bolnišnici pa je umrl tudi njegov 18 letni sin. — Kaj je vzrok tega krvavega zločina, listi ne povedo, dajo pa slutiti, da je morda vmeg politično sovraštvo. * Brata ubil zaradi ene ovce. V mali vasici Mala Vašlca pri Iloku v Sremu živi starodavna rodovinska zadruga Dačaninov. Vedno so složno skupaj živeli ter se vzajemno podpirali. Mladi rod pa je postal drugačnih misli. I)va brata sta sedaj sklenila, da gresta s svojima družinama vsaksebi. V ta namen je treba premoženje zadruge razdeliti. Tako sta pred dvema dnevoma razdelila sporazumno vse premoženje. Nazadnje sta delila ovce. Eno je dobil starejši, drugo mlajši in tako je šlo, dokler je bilo kaj ovac. Nazadnje je ostala ie ena ovca, ki bi jo kot prvo moral dobiti starejši. Mlajši pa jo je hotel ?ase. In sla se sprla. V prepiru je mlajši brat Ilija pograbil kol in z njim tako udaril svojega brata "Uroša po glavi, da ga je na mestu ubil. * Strela v Bosni. V vasi Vladojeviči blizu Sarajeva je oni dau silno razsajala nevihta. Na va- Ljubljana, 29. junija Gledališče Opera. Petek, 30. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje gdčne. Lidije VVisiakove. Red Četrtek. Radio Ljubljana Četrtek, 29. junija: 9 Napovedi, poročila —• 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 10.20 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček) — 10.40 Skladbe Joh. Seb. Bacha (plošče) — 11 Iz opernega carstva. Tenorist g. Jožo Goetič, član zagrebške opere, Radijski orkester, dirig. D. M. Šijanec — 12.30 Zborovske točke (plošče) — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Salonski trio (gg. K. Novak, L. Comelli. B. Borštnik) — 14 Kar imamo, to vam damo (plošče po željah) — 17 Vnovčevalne zadruge — izboljšanje poljedelstva (g. inž. Rado Lah) — 17.30 Godba Sokola I. — 18.30- Plošče — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 20 V razvedrilo (igra Radijski orkester) — 21.15 Klavirski koncert ge. Jadvige Štrukeli-Poženelove — 22 Napovedi — 22.15 Pesmi iz zvočnih filmov, gdč. Vida Rudolf, »premija g. prof. M. Lipovšek. Petek, 30. junija: 12 Naša pesem (plošče) <—' 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kmečki trio — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Prvo sadje (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Pisan drobiž (plošče) — 18.40 Prodajanje je umetnost (g. Stanko Megušar) — 19 Napovedi, poročila 19.30 Pomen kongresa za gasilsko vodstvo (g. inž. Jože Dolenc) — 19.40 Nac. ura: Sveta gora in 6amo6tan Hilendar (Branko Mašič, knjiž. (Zagreb) — 20 Komorni trio (gg, V. šušteršič, J. Gregorc in H. Sve-ter) — 20.45 Grieg: Prva in druga euita »Peer Gynt« (plošče) — 21.15 Samospevi ge. Marije Tut-ta, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila '— 22.20 Angleške plošče — 22.50 Esperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kra-Ija. DrugI programi Četrtek, 29. junija. Belgrad: 20 Humor — 21 Nar. pesmi — Zagreb: Klavir — 20.30 Vok. konc — 21 Ork konc. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — 21 Komorna gl. — Varšava: 19.30 Simf. gl. — Budimpešta: 20 Igra — 22 Pevski konc. — 22.25 Ork. konc — 23 Plesna gl. — Trst-Milan: 17 Simf. konc. — 21 Igra »11 due sergetti« — Rim-Bari: 21 Verdijeva opera »Ples v maskah« — Florenca: 20.30 Simf. konc. — Dunaj: 20.15 Vojaški večer — Hamburg: 20.45 Nar. gl. — 21.30 Filmska gl. — Vratislava: 19 Operetna in filmska gl. — Mo-nakovo: 19 Filmski šlagerji — 20.15 Stare operetne melodije — Beromnuster: 20.05 Zab. konc. — 21.25 Pihala — Strasbourg: 21.30 Vojaška godba. Petek, 30. junija. Belgrad: 20 Zagreb — 20.30 Igra — Zagreb: 20.30 Mandoline — 21 Prenos iz Italije — Praga: 20.15 Instrumentalni konc. — 21 Lisztova simfonija »Faust« — Sofija: 19.45 Smetanova opera »Prodana nevesta« — Varšava: 21 Zbor. ork, in solisti — Budimpešta: 20.50 Cig. ork. — 22 Operni ork. — 23 Plesna gl. — Trst-Milan: 17.15 Violina — 21 Opera — Riin-Bari: 21 Simf. konc. — Konigsberg-Stuttgart: 20.15 Vojaška godba — Hamburg: 20.15 Leharjev večer — Vratislava: 19 Brahmsove skladbe — Monakovo: 20.15 Liszt-Wagner — Strasbourg: 20.30 Richarda Strau66a festival. nt m — Kino Kino-Vig predvaja danes ob 6 in pol 9 zvečer opereto krasnih melodij »Veseli poročnik«. V gl. vlogi Maurice Chevalier in Claudette Colbert. Godba Oskar Straus. Predstava tudi v petek ob pol 9. Pride za konec sezone iilm — naslov prihodnjič? Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v četrtek* mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12. in mr. Komotar, Vič-TržaŠka cesta: v petek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. škem pašniku je paslo pet pastirjev, ki so pred nevihto skrili pod veliko hruško. Prav v tisto hruško pa je udarila ter je ubilo tri pastirje, stare od 10—16 let. — Prav tisto uro je divjala huda ura tudi v vasi Davidoviči. Strela je udarila v hišo kmeta Rašiča. Domači so bili v hiši in so brž pobegnili na prosto. Komaj pa so bili zunaj, je treščilo drugič v isto hišo ter jo do tal razdejalo. ♦ Šoferji zahtevajo strožji cestni red. Šoferji vrbaske banovine so imeli zborovanje ter so od oblasti zahtevali, naj bolj odločno preprečuje prometne nesreče, ki se dogajajo zadnje čase v okolici Banjaluke. Šoferji trde, da mnogo lastnikov avtomobilov sami šofirajo, čeprav nimajo nika-kega šoferskega izpita. Prav taki vozniki so krivi največ nesreč. Zato zahtevajo od oblasti, naj najstrožje prekontrolirajo šoferske izkaznice. Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja. Ruše Prvo nedeljo meseca julija se na Smolniku redno obhaja smolniška nedelja kot proščenje 6molniške cerkvice Matere božje. Ker pa je leto6 prvo nedeljo mladinski tabor v Mariboru, se preloži smolniška nedelja letos na drugo nedeljo in bo torej proščenje na Smolniku dne 9. julija. Sv. opravilo bo ob 10 dopoldne. Straien trenutek. »Za božjo voljol Sedaj eem pa prav zares plešast!« (I DUBD4N4 Vidov dan je Ljubljana slovesno obhajala Ljubljana) 28. junija. Vidovo, žalni dan srbskega naroda in po zedinje-nju tudi spominski dan vseh Jugoslovanov, praznuje Ljubljana vsako leto prav slovesno. Letos pa obhaja vsa država slovesno 550 letnico kosovske bitke in zato je proslava Vidovega dne tudi v Ljubljani bila posebno slovesna. Ljubljana se je vsa odela v zastave, ki so vihrale s sleherne hiše. Žalne službe božje pa so bile v stolnici, v pravoslavni in protestanto>vski cerkvi. Najbolj slovesna ie bila pontifikalna sv. maša za-dušnica v stolnici. V cerkvi je bil postavljen mogočen katafalk. Ko je pristopil k oltarju knezoškof dr. Gre-gorij Rožman ob asistenci generalnega vikarja Ignacija Nadraha kot arhidjakona in kanonikov dr. Kli- narja, dr. Zupana, Šiške in Volca, je bila vsa razsežna stolnica nabito polna. Zbrali so se najodličnejši predstavniki ljubljanskega javnega življenja. Navzoči so bili g. ban dr. Marko Natlačen, zastopnik divizijskega poveljnika general Dodič, ljubljanski župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Slavič, predsednik apelacije dr. Golia, upravnik policije dr. Hacin, poveljnik orož-ništva polkovnik Barle, direktorji in načelniki raznih državnih uradov in ustanov, načelniki banske uprave, občinski svetniki ter tukajšnji predstavniki tujih držav, oficirski zbor, dobrovoljci, rezervni oficirji, zastopniki raznih društev in korporacij in številno občinstvo. Med mašo so nad Ljubljano krožila vojaška letala, pred lepo okrašenim magistratom pa se je medtem postavila častna četa vojakov z godbo. Tam so se zbrali tudi številni rezervni oficirji in dobrovoljci z zastavo. Po maši so odšli vsi odličniki pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja, namestnik divizijskega poveljnika pa je obšel četo vojakov, ki mu je z gromkim »Bog ti pomogao« vrnila pozdrav. Vojaška godba je zaigrala molitev, zatem pa so zastopniki Združenja rezervnih oficirjev položili pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja krasen vence. Četa vojakov je oddala častno salvo, državna himna pa je zaključila prisrčno slovesnost. V pravoslavni cerkvi pa se je ob K12 pričelo žalno bogoslužje, katerega se je udeležil tudi predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, ki se mudi te dni v Sloveniji. Pred cerkvijo so predsednika vlade pričakovali ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, zastopnik divizijskega poveljnika general Dodič, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, oficirski zbor in predstavniki pravoslavne cerkvene občine. Pospremili so predsednika, ki je prišel v spremstvu šefa kabineta dr. Markoviča in vršilca dolžnosti bana savske banovine dr. Mihaldžiča v cerkev. Po opravljenem bogoslužju je predsednik vlade odšel v spremstvu časnikarjev čez Aleksandrova cesto in Frančiškansko ulico v hotel Union. Med potjo so ga mnogi, ki so ga spoznali, pozdravljali. Vsem tem je predsednik vlade ljubeznivo odzdravljal. Po vseh lubljanskih šolah pa so bile prirejene lepe spominske svečanosti, ki se jih je udeležila vsa mladina s svojimi učitelji. Tako je Ljubljana prav slovesno počastila spomin kosovskih iimakov, padlih za krščansko vero in svobodo zlato. Drugo darilo ljubljanskega župana za mladinski tabor Zadnjič smo objavili sliko in opis prekrasne fcupe iz srebra in črnega barjanskega hrasta narejene ter s elonovo kostjo in oniksom okrašene, ki jo je ljubljanski župan dr Juro Adlešič podaril za tekmo Zveze fantovskih odsekov na Mladinskem taboru v Mariboru. Seveda so pa od ljubljanskega župana dobile tudi tekmovalke Zveze dekliških krožkov izredno elegantno darilo, namreč zlato vazo v obliki grške amfore na tri-nožniku iz medenine, ki je brunirana v barvi jekla. Načrt za to izredno elegantno vazo je napravil, kakor tudi že za pokal, podarjen Zvezi fantovskih odsekov, ljubljanski mestni inženir arh. Boris Kobe, in prav tako je tudi to vazo odlično izdelala pasarska in posrebrarska delavnica Bratov Žmuc na Tyrševi cesti 23 v Ljubljani. Sloka amfora je znotraj pozlačena in polirana, zunaj pa je zlato-motno, edino obe ročki in kroglice, ki je z njimi okrašena, so svetlo polirane. Okrog amfore je vgraviran napis: »Dr. Juro Adlešič — župan mesta Ljubljane — Zvezi dekliških krožkov — Mladinski tabor v Mariboru — MCMXXXIX«, a pod napisom je v krogu vgraviran ljubljanski grb. Čudovito lepo in po obliki ter pomenu zares plemenito darilo je ustvarjeno prav za 6lovenska dekleta in bo zato gotovo popolnoma (izpolnilo svoj namen,, hkrati je pa tudi epet do: kaz prefinjenega okusa "inž. arh. Borisa Kobeta in mojstrske spretnosti Bratov ZmuC. Ljubljansko mestno županstvo je že'z< dolgo vrsto umetnin in izbrano krasnih daril dalo tudi drugim županstvom, korporacijam in organizacijam dober zgled dn dokaze, da naši domači umetniki in obrtniki ustvarjajo tudi najlepša dela, ki se s popolnim uspehom kosajo z uvoženimi tovarniškimi izdelki. 'Amfora je do petka 29. t. m. zvečer razstavljena v izložbenem oknu trgovine Radio Ljubljana na Miklošičevi cesti. _ Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 nega načelstva, — rojstne podatke, ime očeta in matere ter točen naslov na Zvezo bojevnikov v Ljubljani, Masarykova cesta, hotel Mildič-Metropol. Prijave se sprejemajo do 30. junija 1939 med 8 in 12 ter med 16 in 19. 1 Uredba novega potniškega vlaka na progi Zalog-Ljubljana. Od 1. julija dalje vozi ob delavnikih od Zaloga do Ljubljane potniški vlak štev. L 630, ki odhaja iz Zaloga ob 6.17, iz Device Marija v Polju ob 6.23 in prihaja v Ljubljano ob 6.32. 1 Bolgarski akademik P. P. se je spopadel z eksekutorjem«, smo poročali med ljubljanskimi vestmi 24. t. m. Žal smo bili napačno informirani in je bil omenjeni akademik le žrtev napada. Na padel ga je popolnoma neopravičeno medicinec N. K. in mu poškodoval roko. Zaradi tega radi popravljamo, da akademik P. P. ni imel nobenega spopada z eksekutorjem in da je bil le nedolžna žrtev. Portorose mm HOTEL PALAZZO 200 sob Hotelski boni kategorije A Šport — Mondenost Bromove, jodove kure Pojasnila: ENIT-Beograd. Terazije 16 ter v vseh potovalnih pisarnah in pri ravnateljstvu hotela */a ure avto-vožnje od Trsta Jakob Kidrič — 99 letnik Sladka gora, 27. junija. 99 let dopolni v četrtek g. Kidrič Jakob, prevžitkar v Mestinju št. 39. Rojen je bil dne 29. junija 1840 v Ločendolu v župniji Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Prvič 'je bil poročen istotam s Frančiško Jecl, s katero je imel 5 otrok, od katerih 6amo 2 še živita. Drugič ee je poročil 1. 1900. kot 59-letni vdovec z Rozo Sinko, ki ji je bil šo krstni boter, staro 31 let. Otrok ni bilo. V revnem kraju si je s pridnostjo precej pripravil. Bil je tudi 6 let župan občine Sladka gora. Pri vojakih mu je rekel »Stabsarztc, da dolgo ne bo zemlje tlačil, vendar je dočakal zavidanja vredno starost. Zadnje 2 leti je bolj v hiši, vendar za svojo starost še dovolj vedrega duha in precej krepak, kakor ga kaže slika. Kot najstarejši faran v Sladki gori se dobro spominja petih gg. župnikov, ki so tukaj delovali. Gotovo je najstarejši prebivalec v okraju Šmarje pri Jelšah. Želimo mu, da bi trden in čilega duha dočakal še svojo lOOlelnico — tako redek življenjski jubilej. Bog ga živil MARIBOR Danes pričetek mladinskega tabora Pojdimo gledat športne tekme slovenskih fantov 1 0 učnih uspehih na naših srednjih in učiteljskih šolah smo včeraj prinesli pregledno tabelo. Med številke pa se je pomešal tiskarski škrat, ki nam je napravil dve silno neljubi pomoti. Zato s tem popravljamo napaki in sicer:_ Na ur-šulinski ženski realni gimnaziji v Ljubljani je skupaj zdelalo 82.14%, na zasebnem učiteljišču pri uršulinkah v Ljubljani pa je zdelalo vsega skupaj 96% učenk. Te številke so bile včeraj pokvarjene, dasi je iz drugih številk lahko vsakdo seštel prave odstotke, ki dokazujejo, da je učiteljišče pri uršulinkah najboljši zavod v Sloveniji in morda tudi v vsej državi, ženska njihova gimnazija pa med najboljšimi. . ... 1 K poročilu o zrelostnem izpitu na državni klasični gimnaziji v Ljubljani je pomotoma izostalo ime: Brenk Jože, VIII. b. 1 60 letnico rojstva in god obhaja dolgoletni 5n vsem dobro poznani policijski uradnik, redni dežurni g. Peter Kette, ki se je rodil na Vrhniki. Vsi naši bravci ga gotovo po imenu poznajo iz poročil, ki jih prinašamo o raznih dogodkih v zadevi s policijo. Na mnoga leta! 1 Vse učiteljice, ki bi bile pripravljene delati pri KA, vljudno vabimo na duhovne va'je dn tečaj KA, ki bodo od 9 do 15. julija v uršu-linskem samostanu. Začetek prvi dan ob 6 zvečer. Prehrana in stanovanje 130 din. Prijavite do 2. julija t. 1. Zvezi katoliških učiteljic, Dom dijakinj, Masarykova cesta 12. i Kresovanje sv. Cirila in Metoda na Kodelje-vem. Na pobudo Salezijanske prosvete priredijo katoliška društva na Kodeljevem na predvečer 4. julija t. 1. sv. Cirila in Metoda sledečo prireditev: L Ob pol 9 zvečer sprevod z baklami pa kode- ljevskih ulicah. (Bakle bodo vsakemu udeležencu za malenkostno odškodnino na razpolago pred cer- kvijo Male Terezike na Kodeljevem): 2. Slavnostni govor prof. Terčelja na športnem prostoru Salez. mladinskega doma; 3. Štafeta SK Mladike prinese ogenj z groba vladike Jegliča, s katerim se prižge kres; 4. Narodni plesi pri kresu; 5. Nastop pevskih društev; 6. Nastop rakovniške salezijanske goidbe; 7. Razhod. — Vabimo vsa sosedna katoliška društva, da se prireditve udeleže polnoštevilno. Vse hišne posestnike in stanovalce na Kodeljevem pa prosimo, da razobesijo zastave, razsvetle in okrase okna in s tem počaste 6pomin slovanskih blago-vestnikov, 1 Izlet na Sv. Višarje. Sv. Goro. soška bojišča. Gorico in Trst se vrši 15., 16. in 17. julija 1939. Odhod 15. julija ob 3 popoldan, prihod 17. julija zvečer. Izlet se vrši z avtobusi preko Gorenjske, Soške doiine, Gorice in Trsta Ir. vrača preko Po stojne in Rakeka v Ljubljano. Celokupni stroški za potni list, prehrano in prenočišča znašajo 380 dinarjev. Vsak udeleženec izleta mora poslati 2 Bliki, —• ako je izven Ljubljane, potrdilo okraj- Z današnjim dnevom začenja Maribor pražil nične dni mladinskega tabora. Mesto si je za te velike slovesnosti slovenske mladine nadelo svojo najsvečanejšo obleko. Vsa poslopja so v zastavah, po ulicah veselo vihrajo slovenske trobojnice, zasebne in javne zgradbe se kitijo, ceste so polne živahnih, mladih obrazov, katerim odseva iz oči slavnostno razpoloženje. Z vsakim vlakom prihajajo nove množice, mesto se polni, postaja vsako uro živahnejše. Po vsej Sloveniji je šel pretekle dni odmev mogočnega glasu od osebe do osebe, od vasi do vasi, vabilo na mladinski tabor v Maribor. Po telovadnicah in na športnih igriščih se je pripravljala nanj slovenska mladina, fantje in dekleta, mladci in mladenke, urili so si svoje mišice, navduševali se na seetankih, vsi so se pripravljali za Maribor. Vsa Slovenija je zaživela s svojo mladino, kmetje, obrtniki, delavstvo, vse se je pripravilo za velike stanovske dneve. Maribor je zedinil mladino in ljudstvo. Maribor — ta lepi biser severne Slovenije — jih vse ob prihodu prisrčno in veselo pozdravlja. Najprej je pozdravil tekmovalce, ki bodo danes in jutri in v soboto pri tekmah pokazali rezultate 6vojega dela na igriščih in telovadnicah. Vodstvo tekem — Ivo Kermavner in Jože Hvale — s svojim štabom se nahaja že nekaj dni v Mariboru ter je imelo polne roke dela s pripravami za tekme in veliki nastop. Tekmovalci pa so večinoma prispeli v Maribor že snoči. Iz vseh odsekov, iz vseh krajev so se zbrali, da se v plemeniti športni borbi pomerijo med seboj. Športne tekme so na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Pojdimo tja, videli bomo cvet slovenske mladine. Spored današnjih prireditev Ob tri četrt na 7 zjutraj budnica — fanfara FO bo s strehe Mestne hranilnice oznanja Mariboru pričetek Mladinskih dni. Ob 7 zjutraj sv. maša za tekmovalce in sodnike V cerkvi sv. Alojzija na Glavnm tegti. Od 16—20 nadaljevanje tekem na stadionu boju in deseteroboiu (obvezne orodne vaje) na stadionu SKZ, in plavalne tekme za člane in mladce na Mariborskem otoku. Od 16—20 nadaljevanje tekem na stanionu SKŽ v dvanajsteroboju in deseteroboju (poljubna orodna vaja, poljubna prosta vaja in poljuben skok čez konja). Ob 20.30 je v Narodnem gledališču slavnostna predstava Ljudskega odra >Miklova Zala«. Jutri pa so na sporedu sledeče prireditve Od 8—12 na stadionu SKZ: tekme posameznikov v dvanajsteroboju (lahkoatletski del), lahkoatletske tekme posameznikov (članov in mladcev) ter predtekmovanja štafet, tekme v odbojki za člane in mladce, tekme za prvenstvo seniorjev (sfarih nad 38 let), tekme članic v mešanem deseteroboju. Ob 10 bo stanovsko zborovanje za dijake in izobražence v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva 12), ob 15 pa istotam stanovsko zborovanje za učitelje in vzgojitelje. Od 15—20 se bodo nadaljevale športne tekme, in sicer: tekme mladcev posameznikov v mešanem deseteroboju, lahkoatletski petereboj članov posameznikov, lahkoatletske tekme posameznikov (članov in mladcev) ter semifinale štafet, drugo kolo tekem v odbojki za člane in mladce ter prvo kolo tekem v odbojki za članice in mladenke. Vseh teh tekem se bo udeleževalo okrog 800 športnikov. Največje število jih bo nastopilo v soboto. Sodniški zbor, ki vodi tekmovanja, šteje 80 članov. Tako obsežnih športnih tekmovanj, s tolikimi tekmovalci pri nas na Slovenskem še ni biio. Te tekme bodo pokozale ogromen pomen in obseg športnega dela, ki ga vršijo FO skoraj v I sleherni slovenski vasi. m V. I. letnik državne učiteljske šole v Mariboru bo letos sprejetih 80 učencev in 40 učenk. Prosilci ne smejo Ijiti rojeni pred 1. 1922. Z din kolkovane prošnje s priloženim izpričevalom o nižjem tečajnem izpitu na gimnazijah ali s prav dobrim ali odličnim završnim izpitom na meščanskih šolah in krstnim listom sprejema ravnateljstvo do 31. julija. Zaradi zdravstvenega in slušnega pregleda naj se javijo vsi prosilci v ravna-teljevi pisarni v ponedeljek, dne 28. avgusta ob 8. uri. Meščanskošolski učenci imajo nato še pismeni in ustni izpit iz slovenščine 'n ustni iz matematike. ...... . „ m Pevci In pevke mariborskih m bližnjih pevstah zborov prosim, da se danes gotovo udeleže pevske vaje za ljudsko petje, ki bo ob 8 v Karlinovi dvorani. Zafošnik. Kruh ..TURIST" od Feiertaga le poseben, r*en, zelo redil?", ostane 8-10 dniI »ve*. Naihnlila hranilo za i7.|ciniko l)ohl »j « MHianM e. 43, Olivnim trgu I*. » tn»W«l »«?■ ' Ullel X-,KI-2'lB ni MiU'kl CM" 85-_ m Dijaki in dijaki. W ste v Mariboru, pridite jutri zvečer ob 8 k pevski vaji v Karlinovo dvorano. Vsi in vse, ki boste v nedeljo na stadionu. m žetev smrti. V Cankarjevi ulici 26 ,e umrla v visoki starosti 82 M zasebnica Marija Herman. V bolnišnici je ugrabil" »mrl 26 letno soprogo mehnmka Štefanijo Nass. V Lošk ulici 2 je umrl v starost. 74 let tesar Henrik Breznik Na; počivajo v miru! m 7Hr.WJko praznisko službo za nujno zdravniško"p^oč ima na današnji praznik UUiU zdravniK dr Velker Hugoo. Pobrežka cesta Z. m Neraren tat in vlomilec v rokah pravice. Orožniki pri Sv. Trojici v SI. gor. so aretirali 18 let- in Vidovdanska proslava. V okviru vidovdanske proslave se je vršila včeraj dopoldne v stolni in mestni župnijski cerkvi pontifikalna žalna sv. maša za vse za domovino in vero padle junake. Sv. opravilo je ime! škof dr Tomažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. Prisostvovali so: oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, mestni župan dr. Juvan, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, zastopnik mestnega poveljnika major Maslač * številnimi oficirji, predstojniki ostalih državnih in samoupravn-Ji uradov, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec in drugi odličniki, dalje zastopstva raznih društev in korporacij ter številno občinstvo. Za časa trajanja službe bož|e so bili vsi lokali v mestu zaprti. Po šolah, kjer je bil danes sklep ter razdelitev spričeval, se je vršila vidovdanska proslava po običajnem sporedu. Obiskovalcem Maribora 1 Oglejte si največjo izbiro angleškega in češkega blnga v Češkem mugazlnu, nasproti predstoinlštva polici le. nega Vilibalda Kaučiča iz Zg. Porčiča, ki je kljub svoji mladosti izredno nevaren tat ter je bil nekaj časa pravi strah vse okolice. Kaučič je izvršil številne vlome in tatvine. Med drugim je vdrl v klet Marka Po-lanca v Zg. Žerjavcih ter mu odnesel 80 litrov šmar-niče, vlomil je pri posestnici Barbari Maričnik v Zg. Ročici ter ji ponoči odn»sel razne stvari iz stanovanja, posestnico samo pa je, ko se je prebudila, pobil na tla. Posestnici Mariji Roškadič v Zg. Ročici je dvakrat zaporedoma vlomil v njeno klet ter ji obakrat odnesel po 50 1 vina-, pra» tako ie vdrl v klet posestnika Jane za Deičmana v Zg. Žerjavcfb ter tnu odnesel veliko količino vina in žganja. Po vrhu tega ie izvršil še celo vrsto drugih tatvin. Kaučiča so oddali v sodne zapore. m Ob 10 lctnici Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Letos obhaja ta dom 10 letnico obstoja. Vzlic težkim gospodarskim časom se je krasno razvil in izpopolnil, tako da už.va vsesplošen ugled. Dom je do danes sprejel že okoli 4000 slabotnih otrok, pretežno iz najrevnejših slojev ter vrši tako važno zdravstveno in človekoljubno na'ogo. Da bo dobil nova sredstva za svoj razvoj, priredi Žensko društvo v Mariboru, ki dom vzdržuje, za časa Mariborskega tclna veliko tombolo. Prihodnje dni bodo članice društva obiskale razne tvrdke, pa se naprošajo lastniki, da jih blagohotno spremejo ter jim izročijo darilo, ki je v to svrho namenjeno. MIKLOVA ZALA v Narodnem gledališču 20. ln »0.1, m. m Prosvetno društvo v Studencih ie gostovalo v Selnici ob Dravi. Uprizorilo je igro »Podrti križ« ter je doseglo z njo krasen uspeh. m Mladina sili v srednje šole. Na maribor, srednjih šolah je bil velik naval k sprejemnim izpitom. Tako se je na klasični gimnaziji priglasilo za izpit 93 dečkov 'n 30 deklic, napravilo pa ga j« 83 dečkov in 28 deklet. Na realni gimnaziji se je prijavilo za izpit 75 dečkov, napravilo pa ga jo 64. m Dva lepa filma. Grajski kino bo v dneh Mladinskega tabora ? Mariboru piedaval dva lepa filma: Kralj kraljev, in mesto običajnega žurnala film o Mladinskem taboru, ki se je vršil v Ljubljani lar.sko leto. Opozarjamo Mariborčane in okoličane na ta dva iilma, ki ju toplo priporočamo. m Pričetek Mladinskega tabora bode danes ob 6.45 razglasile fanfare mariborskega fantovskega odseka s strehe mariborske Mestne hranilnice. m Pripravljalni odbor za Mladinski tabor v Mariboru prosi vse hišne posestnike, da v čast pokrovitelja Mladinskega tabora Nj. Vel kralja Petra II. in njegovega zastopnika ter v pozdrav udeležencem tabora izobesijo državne zastave raz svojih biš. m Razstava daril zmagovalcem pri tekmah ZFO in ZDK. Dragocena darila, ki so jih darovali prvi možje naše države in banovine za zmagovalce pri tekmah ZFO in ZDK bodo razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Kovačič v Slovenski ulici. Oglejte si darilal Ob priliki MLADINSKEGA TABOltA vnbl Plzenski dvor. A. SEMCA. Tattenbachova, kjer boste solidno postre?eni. Obširni prostori, senčnat vrt m Predprodaja vstopnic. Opozarjamo vse Mariborčane, da se dobijo vstopnice za akademijo, ki se bo vršila v soboto ob pol devetih v Narodnem gledališču, v predprodaji obeh prodajalen Tiskarne sv. Cirila. Tam se prav tako dobijo tudi vstopnice za sedeže za glavni telovadni nastop na stadionu SK Železničarja, v nedeljo dne 2. junija popoldne ob treh. m Križcc z razpelom, 14 cm visok se je izgubil. Najditelj naj ga odda v upravi »Slovenca«, Koroška C. 1. , ,T , m Veter prevrnil lestvo s tremi osebami. Huda nesreča se je pripetila pri lipi v parku poleg protestantske cerkve. Tri žene so obirale lipovo cvetje ter so stale vs tri na eni lestvi, ki je bila prislonjena na veje. Nesreča pa je hotela, da je hud veter lestev prevrnil. 14 letna Fma Grobin, ki je stala na vrhu lestve, je treščila 10 metrov globoko ter je obležala nezavestna s počeno lobanjo. Njeni tovarišici sta zadobili lažje poškodbe. Grobinovo so reševalci zapeljali v bolniš- Celje e Praznovanje Vidovega dne. Kakor vsako leto, se je tudi letos slovensko Celje praznično odelo v državne trobojnice. Ob 8 zjutraj je opravil celjski opat g. Peter Jurak ob asistenci mestnih kaplanov gg. Babška in Korbana slovesno žalno sveto mašo, katere so se udeležili okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, komandant 39. pp. polkovnik Defar, komandant mesta g; polkovnik Milkovič s častniškim zborom, poveljnik celjske orožniške čete g. Vindikajevič, predsedniki upravnega, okrožnega in okrajnega sodišča s sodniki, zastopniki upravnih in političnih uradov, korporacij in društev. Fantovski odsek in Sokol sta poslala k sveti maši posebno zastopstvo v krojih. Po slovesni službi božji v opatijski cerkvi so bili opravljeni žalni obredi še v pravoslavni, starokatoliški in evangeljski cerkvi. Šolska mladina se je udeležila internih šolskih proslav v posameznih šolah. c Završni izpiti na dvorazredni drž. trgovski šoli v Celju so bili od 9. do 24. junija pod predsedstvom g. Koreniča Davida, načelnika ministrstva za trgovino in industrijo v pokoju. K izpitu je bilo pripuščenih 37 kandidatov in kandidatinj. Izpit so napravili: z odličnim uspehom Zdolšek Anica, s prav dobrim uspehom: Zupančič Rajmund, Bavc Helena, Bukove Elza, Kočar Magdalena, Ltskovcc Marija in Žerovnik ^ora. Z dobrim: Fodermajer Bolfenk, jug Ivan, Kampjnt Miroslav, Kavtičnik Fortunat, Lednik Janko, Rcpenšek Miloš, Skubin Vladimir, Ura-njek Ivan, Babič Marta, Cestnik Marija, Fortunat Darinka, Likozar Marija, Miklič Angela, Mušič Matilda, Zagrarlišnik Štefanija; z zadostnim uspehom: Goršek Ervin, Miklavžina Matija; odklonjenih je bilo na septembrski rok 11 kandidatov, oziroma kandidatinj, od izpita je odstopil 1 kandidat, 1 kandidatinji pa je zaradi nenadnega obolenja dovoljen ustni izpit v septembrskem roku. c V Prešernovi ulici ? jc umrla včeraj 78 letna vdova po trgovcu ga. Antonija Berna roj. Kotnik. Pogreb drage pokojnice bo jutri, v potek 30. junija ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Na Ostrožnem pri Celju jc umrla 63 letna posestnica Kovač Neža. V celjski bolnišnici pa je zaspala v Gospodu 46 letna 1'evpc Rozalija od Sv, Štefana pri Šmarju pri Jelšah Naj jim sveti večna luči c Taborne knjižice in znake za veliki mladinski tabor v Mariboru dobite v prosvetni pisarni, Cankarjeva ulica 4. KULTURNI OBZORNIK Sklepne produkcije ljubljanskih konservatoristov Ljubljanski glasbeni konservatorij je ob koncu šolskega leta manifestiral uspehe svojega vzgojnega dela v ve S javnih produkcijah, na katerih so gojenci razkrili dane glasbeno vzgojno uspehe z več strani. Mladi izvajalci so nastopali z igro na klavirju, na violini in violončelu, na klarinetu, pa tudi v zvezah raznih teh instrumentov v okviru komornega glasbenega večera; nastopili pa so še kot solistični pevci raznih glasovnih značilnosti. Zanimivo, pa tudi samo ob sebi razumljivo je dejstvo, da se mladi ljudje največ oklepajo igre na klavirju, tedaj na glasbilu, ki je ne glede na to, da je izrazito harmonski instrument, tudi obenem ono glasbilo, ki si ga je ustvaril in izpopolnil človek zadnjih stoletij kot svojemu notranjemu ustroju najbolj odgovarjajočo glasbeno izrazno sredstvo. Dolga vrsta gojencev, ki so nastopili z igro na klavirju (Logerjeva, Seifertova, Zidaričeva, Bradačeva, Ogrinova, Jelenčeva, Kruljčeva, Palči-čeva in Adamič, Osaiia, Laurenčič, Cvetko, Eiletz), pa je obenem tudi dokazala, da sta vzgojno delo in študij klavirske igre zelo umno, smoireno in umetniško trdno zastavljena, kar sega v uspehih n. pr. pri Adamiču in pri Logerjevi že do presenetljive umetniške dozorolosti, da pa so zato tudi ostali uspehi temu primerno razveseljivi in zelo laskavi za vzgojitelje, ki so se v igri gojencev razodeli (profesorji Janko Kavnik, Tone Ravnik, Marijan Lipovšek in Pavel Šivic). — Dovolj močno je bila zastopana tudi igra na violino, ki je subjektivnemu izražanju skoraj najbolj naklonjeno glasbilo, in je tudi v tej smeri vzgojno delo prof. Šlaisa, ki mu je resno stopil ob stran prof. Pfeifer, zelo uspešno. To je dokazal umetniško zgrajeni nastop Kajetana Burgerja ter presenetljiva in kar smelo trdna igra male Jelke Staničeve; a tudi Ivan žižmond je uspešno nastopil, le s preveč neumir-jenim zanosom. — Na violončelu, ki je izredno polnobarvno, pa silno delikatno glasbilo, sta razvila mnogo glasbenega talenta dva učenca pedagoga Miillerja (Čehovin in Ravnihar), le da je spričo kar prevelike tehnične zahtevanosti izvedenih skladb delikatnost instrumenta stopila nekoliko na pot čistemu uspehu. — Prikupen je bil tudi nastop mladega klarinetista Gunzela, ki se v šoli pedagoga Launa zelo lepo razvija. — Soli- »Veronika Deseniška« v Murski Soboti Za časa Prekmurskega tedna je v torek Murska Soborta poleg svojih številnih prosvetnih, gospodarskih in društvenih prireditev doživela tudi svoj odrski praznik. Igralci, izbrani iz vseh soboških društev, ki se bavijo z dramatiko, in še pomnoženi z nekaterimi, ki ne pripadajo društvom, so uprizorili Župančičevo igro »Veroniko Deseniško«. Uprizoritev sc je vršila na dvorišču občinskega gradu. Nekdanji Saparijev gro-fovski grad je bil kot nalašč za mogočen okvir te srednjeveške plemenilaške drame. Četverokoten grad ima namreč v svoji sredi uklftifMicftčetverokotrio dvorišče, na katerem so zgradili čez vso širino oder. Ta ohširno pozorišče je »omogočilo, .tla sc je igra razvijala nemoteno in je uprizoritev dajala vtis prostornosti in širine. Stiske za prostor ni bilo, zato so mogle biti tudi kretnje svobodne in široke, hoja naravna in nemotena. Saj je režiser povzdignil prostor-ninski občutek celo s tem, da so na oder pri jahali skozi obokana vhodna vrata nekateri igralci kar na konjih. Loki in številna okna v visokih nadstropjih so bila prelep okvir igri in so ustvarjala z Župančičevo besedo in gibanjem igralcev polno, živo dramo nesrečne Veronike in trdega celjanskega starca Hermana ob slabotnem Frideriku. Od igralcev moramo omeniti režiserja in nosilca glavne vloge prof. Jožeta Potokarja, ki je našludiral igro do vseh podrobnosti, da je izbranost Župančičevih klenih verzov prišla med tcm.iimi zidovi starega gradu do polne veljave. Gospa Elizabeta Bergerjeva je podala pretresljivo tragiko Veronike zelo prepričevalno in naravno, prav tako pa gospa Gabi Ravnikarjeva Jelisaveto Franko-panko. Proi. Vladimir Močan je zaigral Friderika tako, kakor smo pri tem odličnem igralcu že vajeni. Izrazite tipe so predstavili v ostalih vlogah še gosp. Milan Ferjan kot Jošt, profesorji Hvala, Liška in Smolej, gospodične Kranjčičeva, Rituperjeva, Benci-kova in Faflikova ter gg. Antalič, Potočnik, Novak Igri, ki je v svitu reflektorjev in vzpričo bogate garderobe ljubljanskega narodnega gledališča imela še poseben čar je prisostvovalo nad tisoč gledalcev. Zakasneli so komaj dobili prostora, toliko je bilo zanimanje. Prišli so tudi gosti iz Ljutomera, Gornje Radgone in od vseh strani Prekmurja. Grajsko dvorišče se je izkazalo kot nalašč za take prireditve, * Apostol Kristusa Kralja. Prosto po p. Mateu. Druga izdaja. Izdal Glasnik presv. Srca Jezusovega, Ljubljana 1939. Knjiga »Apostol Kristusa Kralja« ki je pred dobrim mesecem izšla, je med slovenskim preprostim ljudstvom, kakor tudi med slovensko katoliško inteligenco naletela na nepričakovan sprejem. — Prva izdaja je bila takorekoč na mah razprodana, prav tako ponatis prve izdaje. Ker je za knjigo še vedno veliko zanimanje, je pravkar izšla druga izdaja. Za novo izdajo sc je založnik odločil tem raje, ker je delo kakor nalašč imenitna duhovna in miselna priprava na ljubljanski kongres Kristusa Kralja. Pisatelj namreč z naravnost žarkim patosom in silno prepričevalnostjo govori o temi, ki je program in smisel ljubljanskega kongresa — o potrebi laifne apostolske dejavnosti, o smislu, načinu in dolžnosti katoliške aktivnosti vsakega izmed nas. Knjiga zavrača tak apostolat, ki je zgolj zunanja taktika in stremljenje po vidnih, trenutnih in tostranskih uspehih in ki se ga večkrat držo preveč posvetni nameni, ter poudarja, da je apostolat dejavna ljubezen, resnični altruizem, ki največkrat ne povzroča vidnih, kričečih uspehov, temveč neviden, skrivnostno snujoč vpliv v dušah. Apostolat je velikodušno, požrtvovalno in navdušeno delo za Kristusovo kraljestvo v dušah in v javnem življenju z namenom: da bi povsod zavladal Kristus. Tak apostolat je naša dolžnost, vzgoja takih apostolov je tudi namen in naloga kongresa Kristusa Kralja. Zato knjigo, ki bo sijajna priprava na kongres, vnovič toplo priporočamo. — Naroča se pri upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana. Zrinjskega cesta 9. — Dobi se tudi po knjigarnah. — Cena: broširana 10 din, vezana 16 din, po pošti 2 din več. Univerza v Ankari. — Turčija je imela do zdaj svoje vseučilišče samo v Istambulu, zdaj pa se izpopolnjujejo nekateri oddelki tudi v Ankari, tako da bo z novim ietom v Ankari nastala popolna univerza. »II Pensiero«. Krog mladih katoliških razumnikov ie pod vodstven dekana uedagoške la- stično pevski naraščaj je v nastopih dokazal prav za prav raznovrstne uspehe, ki so zavisni od raznih metod pevskih pedagogov (ravnatelj Betetto, Foedranspergova, Trostova). Zolo ugodno se javlja povsod skrb za sproščenost glasu, ki pa je po nastavku nekje bolj pokril, drugje zopet bolj odstrt; v splošnem pa je manjša pozornost do jasne izgo-varjave in vokalizarije. Tenorist Gostiša se razvija v tehniki, pa mu je malce na poti barva glasu, sopranistka Tiranova uspeva s čistini in dobro oblikovanim •glasom, sopranistka Polajnarjeva se lepo razvija po glasovnem obsegu, sopranistka Frlanova pa razkriva ugoden začeten pevski razvoj. Sonja Ivančičeva se kot absolventka visoke šole ponaša z ne ravno obsežnim in za spoznanje zasenčenim, a silno prožnim, sproščenim in tehnično izdelanim sopranskim glasom, ki je izrazito koloraturnega značaja in se zato tudi odločno močneje uveljavi v koloraturah kot v kantilenah. Res-noba in bistrina sta pevki in njeni interpretaciji v prid ter ji moreta pomagati k ugodnim nadaljnjim uspehom. Na komornem večeru je prišlo do lepega izraza poglabljanje v intimne lepote čiste glasbene umetnosti, in sicer v raznovrstnih izvajalnih skupinah, ki so jih intepretacijsko izgladili pedagogi Miiller, Pfeifer in Turšič. Violončelni kvartet (Ravnihar, Praprotnik, Poljanšek, Pešl) se je v barvitosti lepo prelival in se dinamično ugodno razvil; klavirski trio (Logerjeva, Gregorc, Jerajeva) je zaživel v jasnem in tehtno izdelanem zvočnem utripanju; trio dveh klarinetov in fagota (Gunzela, H oš in pedag. Turšič) se je izrecno uveljavil v ubrani bizarni zvočnosti in v dobrem 6tilnein razumevanju; godalni kvartet (Jerabek, Zalokar, žižmond, Praprotnik) pa je v tehtni in dobro preliti igri uspešno zaživel in dokazal lep zmisel za posebne zahteve komorne igre. Tako je vrsta produkcij zapustila pri poslušalstvu, ki se s posebnim zanimanjem udeležuje teh mladinskih glasbenih prireditev, zelo ugoden vtis, vezan z upravičenim prepričanjem, da obetajo take sposobnosti ob nadaljnjem skrbnem vzgojnem delovanju mnogo lepih uspehov na polju naše glasbene kulture. V. U. kultete katoliške univerze v Milanu začel izdajati zbirko pod zgornjim naslovom. V tej zbirki (doslej devet knjig) so zbrani modroslovni teksti od Platona preko sv. Avguština, sv. Anzelma, Kartezija, Leibnitza do najnovejših. Knjižicam so pridejani odlični komentarji priznanih strokovnjakov. Vrednost teh modroslovnih knjig je predvsem v izboru, ki je kratek in jasen in pa v obliki. Ta je prikupna in priročna; nič tiste raz-košnosti, ki onemogoča nakup srednjemu sloju inteligentov — in prav tem je namenjena. R. B. Roditeljski list, št. 9—10. Vsebina: Dr. A. Trstenjak: Družina kot temelj za vzgojo k narodni zavednosti. — Dr. S. Gogala: Našim rodbinam manjka' očeta. — Vilko Kolar: Kmečka družina in kmečki otrok. — Dr. B. Škerlj: Vzgoja za življenje v družbi. — Gustav Šilih: Otroške napake. — Milica Ostrovškova: Mladini časnik v roke? — Dr. Žgeč: To bo pač imenitna šala. — Pavla Šegula: Moj očka. — Tone Gaspari: Strahovi. — Dr. VI. Schmidt: Presojanje otrok za vstop v srednjo šolo. — Vzgojni nasveti, zdravstveni nasveti. — Roditeljski pokret. Ognjeni ljudje. To je preizkušnja novih oblek, ki se jih noben plamen ne loti. ŠPORT Gutenbergov spominski brzi turnir Danes, na praznik priredi ob treh na igrišču Jadrana v Koleziji SK Grafika Gutenbergov spominski brzi turnir, pri katerem sodelujeio poleg prireditelja še SK Jadran, SK Svoboda in SK Korotan. Ob treh igrata Svoboda : Korotan, ob 15.45 pa Jadran : Grafika. Nato igrata oba premaganca za tolažilno darilo in zmagovalca za prvo darilo. Prosvetni odsek grafične organizacije je kot fiokrovitelj prireditve daroval za turnir dva epa pokala. Nogometna tekma v Kranju V četrtek, dne 29. t. m., ob 5 popoldne bo nogometna tekma tekstilnih tovarn: »Jugobru-sa< : »Franjo Sirce na igrišču SK Kranja. Čisti dobiček je namenjen krajevni Protituberkulozni ligi. Smrt Richarda Seamana Avtomobilska dirka za letošnjo »Veliko nagrado Belgije«, ki je bila v Spaju ter je na njej zmagal Nemec Hermann Lang, je zahtevala tudi smrtno žrtev. Angleški avtomobilski dirkač, eden najbolj znanih na kontinentu, Richard Seaman, ki je bil na svojem Mercedes Benzu že deset rund v vodstvu ter je vse kazalo, da mu zmage, ne bo mogel nihče več iztrgati, se je nenadoma težko ponesrečil. Vnel se mu je dirkalni voz, pri požaru pa je dobil tako hude opekline, da je kljub najboljši zdravniški skrbi nekoliko pred polnočjo v bolnišnici v Spaju izdihnil. Richard Seaman je bil šele šest in dvajset let star, pa je bil že brez dvoma v povojni dobi Dom za učiteljiščnike zidajo v Ljubljani Jeseni ga ze odprol Preureditev gospodarskega poslopja v Dijaški dom Ljubljana, 28. junija. Da potrebujemo še mnogo dobrih učiteljev, je splošno prepričanje in tudi tarnanje. Največja umetnost, vzgajati, potrebuje kajpak tudi zares izbranih in skrbno izoblikovanih, značajnih umetnikov, vzgojiteljev. Že dolga leta se v naših središčih, v Ljubljani in Mariboru, prizadevajo za to, da bi za vzgojo z ljudstvom čutečih, dobrih učiteljev sezidali tudi posebno ognjišče, svoj dom. Tam naj bi bilo mogoče študirati tudi kmečkim fantom, ki zdaj ali vobče ne morejo v šole, ali pa žive včasih v obupno žalostnih gmotnih razmerah jx> mestu in se zato ne morejo v miru in zadostno pripraviti za učiteljski stan. V Ljubljani se zdaj tak dom za učiteljiščnike zida in bo do začetka prihodnjega šolskega leta pripravljen za sprejem prvih svojih gojencev. Družba sv. Vincencija Pavelskega je dala v Marijanišču v Ljubljani na razpolago zemljišče in že stoječo stavbo, ki jo zdaj predelujejo in do-zidavajo za Dom učiteljiščnikov. Narediti je treba le učilnice, spalnice, umivalnico, sobe za nadzorstvo, glasbeno in društveno sobo; vse druge prostore, ki jih mora imeti tak dom, kakor kapelo, dvorano, kopalnico, vrt itd., pa bo dom imel v Marijanišču, h kateremu se bo novi dom priključil. S tem se bo zidava doma zelo pocenila, za kar gre zasluga Družbi sv. Vincencija Pavelskega, lastnici Marijanišča. Stroške za postavitev in opremo doma je prevzela stavbna zadruga Slomškov dom, ki se je že pred leti ustanovila v Ljubljani z namenom, da postavi dom za učiteljiščnike; zdaj z veliko vnemo in požrtvovalnostjo zbira denarna sredstva in sporazumno z Marijaniščem zida dom. Sodelujeta pri tej akciji tudi društvo Pripravniški dom, ki je že dosiej mnogo podpiralo revne učiteljiščnike in jih še naprej podpira, ta Kmečka zveza, ki pozna želje ia potrebe zlasti kmečkega ljudstva in ji je zato mnogo, mnogo za to, da pomaga vzgojiti čim več z ljudstvom čutečih in tudi za kmeta delavnih učiteljev. Ker je dalje učiteljstvo eden najvažnejših činite-Ijev pri narodni in državljanski vzgoji in ker zakon o učiteljiščih zahteva, da se morajo bodoči učitelji prav za prav vzgajati v internatih, zato to delo za postavitev doma z veliko ljubeznijo in tudi z gmotno jx>df>oro sj>remlja naša banska uprava; ta dom bo med drugim lepa priča modre delavnosti sedanjega vodstva naše banovine. Tudi naše občine so se v svojih preračunih spomnile po svojih denarnih zmožnostih novega doma za učiteljiščnike, zakaj dobri učitelji so tudi zanje dragocena pomoč in za prosvetno in narodno vzgojo mladine prevažen činitelj. Sicer do sedaj nabrani denar, podpore in darovi in imetje zadruge Slomškov dom ne bodo pokrili vseh stroškov za dom, vendar bo donj do jeseni postavljen in opremljen. Prihodnje šolsko leto bo na učiteljsko šolo v Ljubljani v prvi letnik sprejetih 80 dijakov s srednjih in meščanskih šol. Starše, ki imajo otroke z maio maturo, ki imajo sposobnost in veselje za učiteljski poklic, vabimo, da jih dajo na učiteljsko šolo. Tako bodo ti otroci že čez pet let prišli do svojega kruha. Po sedanjem stanju sodeč bo čez pet let skoraj pomanjkanje učiteljstva; zato se ni bati, da bi bili učiteljiščniki po dovršenih študijah kar leto in več brez službe, kakor je to zadnja leta. Zdaj že dve leti vobče ni bilo novih učiteljev maturantov! Zato bo učiteljski stan kmalu spet trdna jx>t do kruha. Posebno je potrebno, da gredo na učiteljišče kmečki dijaki, ker bodo ti najlažje in večinoma tudi najbolje delovali med ljudstvom. Zato kmečke starše vabimo, naj dajo sinove z malo maturo za učitelje. Glavni namen novega doma za učiteljiščnike je prav ta, da omogočimo kmečkim fantom šolanje za učitelje. Ko bo namreč dom postavljen, bodo razne ustanove kmečke učiteljiščnike podpirale, da bodo vobče mogli študirati. Dijaki učiteljiščniki, zlasti kmečki, ki žele že letos priti v novi dom v Marijanišču, naj narede prošnjo (brez kolka) na vodstvo doma za učiteljiščnike v Ljubljani, Marijanišče, Poljanska c. HO. Mesečnina se bo določila po razmerah v posebnem dogovoru. Prosilci naj prošnji prilože prepis spričevala in zapečateno nravno spričevalo svojega župnika ali kateheta. Dijaki se morejo tudi osebno zglasiti pri vodstvu Marijanišča, kjer zvedo podrobnosti. Prošnje vlagajte čim prej. Verni starši, ki žele svojim otrokom zagotoviti versko vzgojo in jih v dijaških letih vbvaro-vati nravnih nevarnosti mesta ter jim preskrbeti zadostno nadzorstvo pri študiju, izročite svoje dijake učiteljiščnike novemu domu, ki naj domače družinsko življenje nadomesti in vzgoji duševno in telesno zdrave učitelje,- bodoče vzgojitelje slovenske mladine. Darujte za dom za učiteljiščnike! najznamenitejši angleški avtomobilski dirkač. Leta 1935 se je izredno močni in visoki Anglež prviS pojavil na dirkališču ter js bil že leta 1936 najboljši vozač »ERA«. Leta 1937 se je obvezal za tvrdko Mercedes Benz ter si je takoj za Nemcem Berndom Rosemayerjem priboril drugo mesto v velikih ameriških avtomobilskih dirkah za Van-derbiltov pokal v Newyorku. Svoj največji uspeh pa si je Seaman priboril leta 1938, ko si je na Niirburgringu osvojil »Veliko nagrado Nemčije za leto 1938«. Lani je bil povrh še drugi v dirki za veliko nagrado Švice ter tretji za »Veliko nagrado Donnington parka«. V svoji zadnji dirki si je z velikim znanjem priboril skoraj že odločilno prednost, pa ga je zadela tragična smrt. Mednarodna atletika v Antwerpenu AC Berschot je priredil veliko mednarodno lahkoatletsko tekmovanje v Ant\verpenu. Tega tekmovanja se je udeležilo 10.000 gledalcev, ki so lahko videli celo vrsto sijajnih dejanj. Najvažnejši rezultati na tem meetingu so bili naslednji: Tek na 100 metrov: Osendarp (Holandija) 10.5 sek.; tek na 200 m: Osendarp (Holandija) 22,1 sek.; tek na 400 m: Baumgarlen (Holandija) 49,9 sek.; tek ha 800 m: Llie (Norveška) 1.56,3 min.; tek na 1500 m: 1. Peli (Anglija) 4 min., 2. Mostert (Belgija) 4.00,2 min.; lek na 110 m iez zapreke: Bras-ser (Holandija) 14,7 sek.; tek na 5000 m: Emery (Anglija) 15 min.; tek na 400 m iez zapreke: Bos-nianns (Belgija) 54,4 sek.; skok v višino: Stai (Norveška) 1.85 m; skok ob palici: 1. Kaas (Holandija) 4 metre, 2. Vintousky (Francija) 3.90 met kopja: Varzegy (Madžarska) 67.36 m. Zagrebški boksarji v Nemčiji Zagrebški boksarji so bili te dni v Nemčiji,-kjer so najprej nastopili proti boksarski reprezentanci Miinchena, s katero so boj izgubili v razmerju 5:11 Sodniki so v Miinchenu sodili tako pristransko, da je proti njihovim odločitvam — po poročilu posebnega poročevalca »Jutarnjega lista« — protestirala vsa objektivna nemška publika. Posamezni dvoboji so se končali takole: V mušji kategoriji:.Schiegl (Miinchen) : Nemeček (Zagreb) z zmago Schiegla (2:0 za Miinchen); v banlamski kategoriji: Hirsch (M) : Hrbič (Z) z zmago Hrbiča (2:2); v peresnolahki kategoriji: Schmitt (M) : Fou()ue (Z) z napačno dosojeno zmago Schmitta (4:2 za Miinchen); v lahki kategoriji: Strehle (M) : Devčič (Z) neodločeno (5:3 za Miinchen); v kategoriji icelter: Hemauer (M) : Jurkovič (Z) z zmago Hemauerja (7:3 za Miinchen); v sred,nji kategoriji: Wolff (M) : Krleža (Z) z zmago Krleže (7:5 za Zagreb; v polleiki kategoriji: Tauscheclc (M) : Hladni (Z) z nepravilno dosojeno zmago Tauschecka (9:5 za Miinchen); v težki kategoriji:. Fischer (M) : Albini (Z) z zmago Fischerja. — Končno stanje dvoboja je tedaj 11:5 za Miinchen. Nato so zagrebški boksarji nastopili še proti boksarski reprezentanci Augsburga. Tudi v Augs-burgu je občinstvo močno protestiralo proti pristranskim odločitvam sodniškega zbora. Tekma sama se je končala z istim rezultatom kakor v Miinchenu, namreč z 11:5 za augsburško boksarsko reprezentanco. Podrobni rezultati so bili v Augsburgu naslednji: v mušji kategoriji je zmagal Schiegl, ki je tokrat nastopil za Augsburg, nad Zagrebčanom Nemečkom (2:0 za Augsburg); v banlamski kategoriji je zmagal Ferber (Augsburg) nad Zagrebčanom Hrbičem (4:0 za Augsburg); v peresnolahki kategoriji je zmagal Hirsch III (Augsburg) nad Zagrebčanom Fou nesrečno jutro pa je Kinioch slišal, kako je gosi'« Speddingova pristorkljala po hodniku. Duri S/cMine sobe so po vsem videzu ostale odprte in mož je nenadoma zaslišal slarkin glas: »Seznamek stvari, ki jih želite, gospodična Stella, ne rnnre biti pravilen.« Kinioch je siišal prasketanje papirja. »Za bi'žjo voljo, saj še niste mogli porabiti vseh reči, razen Če ima BenTIorrockes krivo mero.« Kinioch se je spet zavedel nove in nepričakovane nevarnosti in se sklonil naprej. »Jaz'—'jaz bi rada, ne bi rada, da bi mi primanjkovalo,« je odvrnila Stella. »No, res, krepko^se zdaj zalagate, gospodična Stella, čeprav nimate od tega mnogo pokazati,« je zamomljala starka, »saj niste niti približno tako polni, kakor mora biti mlado dekle.« Kinioch je slišal, da se je dama skušala za-6mejati. »Pa menda ne mislite, da ne izgledam, kakor treba, gospa Speddingova?« Starka je bržkone krivo razumela njen nemir. »Oh, milostljiva, le nikar se ne trapite zaradi svoje zunanjosti. Saj nimate nobenih obiskov. Naši ljudje mislijo, da izgledate lepše ko kdaj koli,« je dejala starka prepričevalno. »No, celo tisti stari krapar Jakob Wytch je moral zaeukatni glavo, ko vas je včeraj videl; menda ga je pogled na vas prav tako zaonegavil, kakor mladega Boba A mesa. Sama sem ga slišala pripovedovati staremu Udenu, ki vas še nikoli iti bil videl, da ste lepša ko kraljica Saba, ki so jo naslikali na vozu na steni cerkve v Brookyju pred kakimi šestdesetimi leti, ko je bil on še fant. Ampak jaz ne bi hotela reči kaj takega —.« Glas je ponehaval, kajti stara gospa je bila odvedena ali pa je sama odhitela od dosega Kinlochovih ušes, in mož ni ničesar več slišal. š Kniloch pa je še dolgo časa prav tiho sedel ondi in premišljeval, kar je bil pravkar slišal. In njegove misli sprva niso imele ničesar opraviti z odkritjem, ki ga je bil lako željan. Vse dotlej je bil komajda kdaj radoveden, kakšna je njegova gostiteljica. Slepec se ne zanima dosti za človekovo zunanjost. Več zaleže pri njem glas. In po njenem glasu, ki se ji je morda po nedavnih doživetjih poglobil, je mož negotovo sklepal, da mora biti ženska starejša, kakor se mu je dotlej zdelo. A kakšno luč je to njegovo odkritje vrglo na celotno tragedijo v Ealingu! Kinioch se je spomnil Beau-montovih besed, da je bila za večidel vsemi zločini skrita vselej kakšna ženska, seveda, če so jo mogli najti. In le-ta mora biti zares lepotica. Dojeni, ki ga je bila napravila na Jakoba Wytcha, lo potrjuje. Kinlocha se je globoko dojmil vtis, ki ga je bila ženska napravila na etarega Wytcha. Pogled nanjo je zbdil v tem starcu po šestdesetih letih spomin na tisto, kar mu je v njegovi mladosti nedvomno veljalo za vzor vsega, kar je v ženski lepega. Kin-locli se je skoraj bal pomisliti na pomembnost tega dejstva. In duh se mu je povrnil nazaj in mu pii-klical v spomin iinena lepih žensk, dobrih in slabih, žensk, kakor so bile Helena izpred Troje, Deirdre, Kleopatra. egiptska kraljica, in Mary, škotska kraljica, katerih lepota je moške uničevala in izročala smrti. Ob tem odkritju se je Kinioch zdrznil. V zadevi v Ealingu je bilo več, kakor je domneval; vode so bile globlje, kakor je sklepal. Toda pri vsem tem, da |e bil plah v svojem srcu, je kmalu sprevidel, da mora zdaj še iz več razlogov dognati, kje je. Tako je zašel šiloma nazaj na prvotno Črto svoje delavnosti. Na besede gospe Speddingove je jel gledati iz novega kota A tisto, kar je vedel, je bilo videti presneto malenkostno Starka je bila omenila cerkev v Brookyju. To je bilo sicer določno, ampak moglo je bili zelo oddaljeno; in vrhu tega je bilo videti, da je ime tega kraja nekakšna kratica nekega drugega polnejšega imena. Pa si je vendarle ime tega kraja Kinioch vtisnil v spomin za morebitne poznejšo potrebe. V celoti je imel Kinioch več upanja v svojevrstne izraze narečja, ki ga je gospa Speddingova govorila. Slarka je imenovala Wytcha starega kraparja. ki ga ju bil pogled na dekleta prav tako »zaonegavil« kakor mladega Amesa. Dveh besed iz tega njenega stavka, »krapar« in »zaonegavil«, še sploh ni bil dotlej slišal, ampak že sam njun prizvok mu je povedal njun pomen. To sta bila izraza narečja, nedvomno ne v splošni rabi, marveč, kakor vsako narečje, znana samo v bolj ali manj omejenem področju. Tak prizvok ima večjo poudarnost. Kinioch, zadovoljen s svojo bistroumnostjo, je bil za trdno prepričan, da bi poklicni detektiv ti dve besedi kratko malo pusti! zneniar. Njemu to ne bi služilo za ključ, ki bi mu kaj pomenil Kinioch pa je sam pri 6ebi sklenil, da ne bo ničesar pustil znemar. Otroški kotifek. Pravljica iz gozda (17) Ko sta se opomogla od prestanega strahu, sta prišla iz skrivališča in veselo nadaljevala pot. »Pa sva ga provarila hudobneža in mu ušla,« je klepetala Kukica. Za dijake in dijakinje kolesa najugodneje kupite le pri ,.Tehnik" Josip Banjai Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 10. Samostojnega poslovodjo z dokazano praktično sposobnostjo pri izdelavi pralnega in toaletnega mila išče tovarna mila v Srbiji. Ponudbe na »Sapun«, Beograd, poštni predal 518. Naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno naznajava, da bova vodila zopet svojo delikatesno trgovino v lastni hiši na Kralja Petra cesti 13 v Celju v lokalih, ki jih je imel doslej v najemu g. J. Benko. Svojim odjemalcem bova nudila vedno prvovrstno sveže in prokajeno meso vseh vrst, kakor tudi vse mesne izdelke po zmerni ceni. Potrudila se bova, da bova postregla cenjene stranke točno in solidno. Dostava mesa in mesnih izdelkov po naročilu na dom. Vljudno se priporočava za obilen odjem. V. rf Šeligo Z A N Y mesarija, prekajevalnica in delikatesa Celje, Kralja Petra cesta 13 Mali oglasi V malih orlaHlh velja Tinka beseda 1 din; teiiltovanjslit •dasi t din. Debelo tiskane naslovne besede ae računajo dvojno. Najmanjši inesek tn mali oelas 15 din. • Mali oglasi ae plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolnnska, 3 mm visoka petltoa vrstica po 1 din. • Za pismene odgovore (lede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Čevljarskega pomočnika sprejme takoj Mlklavčlč, St. Vid nad LJubljano. Pomožne natakarje Jn natakarico sprejme hotel »Orel« v Mariboru Kamnoseškega pomočnika za marmor ali granit — Fprejme Kunaver Franjo, kamnosek, Sv. Križ — LJubljana. (b) Preddelavca-cementista ln dva cemontlsta za boljša dela, sprejme takoj tovarna »Al peko«, Ljubljana. (b) 2 mizarska pomočnika na stavbo ln pohištvo — sprejmo takoj Golmajer Janez, strojno mizarstvo, Breg 3, p. Križe na Gorenjskem. (b) Vzgojiteljica energična, zmožna nemškega ln francoskega jezika, v starosti 25—35 let, se sprejme. Izčrpne ponudbe v podružn. »SI.« v Celju pod »Takoj« St. 10-169. (b) Modistinjo z večletno prakso, sprejmem za stalno z lepo plačo. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb v upravo »SI.« pod »Maribor 946« 10470 Gospodinjska pomočnica pridna in poStena, zmožna pranja, likanja, pospravljanja in kuhanja -so sprejme za stalno v Celju. Naslov v podnižn. »Slovenca« v Celju. (b) Dekle vajena gospodinj, dela ln kuhe, zdrava, pridna in poStena, dobi mesto pri tričlanski družini. - Inž. Manda, Ljubljana VII., Gasilska 6-1. (b) Hišna pomočnica čim samostojnejša — se sprejme k uradniški družini treh oseb. Prva plača 300 din. Pismene ponudbe s podatki na dr. Lapajne, Mlrje, Boglšlče-va 3. ' (b) Vnajem ODDAJO: Urarska obrt na prometnem kraju Gorenjske, se odda v najem. - Resni interesenti dobe naslov v upr. »SI.« pod Silro »Ugodnost« St. 10439. (t) Tovarniške prostore v Ljubljani, primerne za vsako industrijo ali skladišče, takoj oddamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10412. (u) Čevljarsko delavnico z lokalom, pri Kranju, ln kompletno opravo, prodam ali oddam v najem z obrtjo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10462. (1) Sposobne organizatorje ln zastopnike sprejme največja svetovna zavarovalnica za vse področje dravske banovine, kjer je žo dobro vpeljana. — Kondlcije po dogovoru. Pismeno ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dober zaslužek« St. 10386 (b) Sposobnega upravitelja sprejme graščina v Sloveniji. Reflektlra se samo na prvovrstne moči, ki lahko dokažejo, da so bile žo vsaj 10 let zaposleno v Sloveniji v podobnem svojstvu. Samo oženjeni reflektlntl naj sporoče svoje zahteve z navedbo dosedanjega delovanja na Publi-cltas, Zagreb, Ilica 9. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni oče Rudolf Kočar delovodja pri KID v torek, dne 27. junija, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, na praznik, ob 4 popoldne na farno pokopališče. Jesenice, dne 27. junija 1939. Globoko žalujoči ostali Po daljši, mučni bolezni nas je danes za vedno zapusitila naša nadvse dobra, ljuba mati, tašča, babica, svakinja in teta, gospa Morija Herman roj.Žunhovič zasebnira v 82. letu starosti. — Pogreb nepozabne pokojuice bo v četrtek, dne 29. junija 1939 ob 2 (14) popoldne iz hiše žalosti, Maribor, Cankarjeva ulica 26, na pobreško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v pohoto 1. julija Ob pol 9 v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 28. junija 1939. Franjo Herman, špediter - sin; Katica Herman, sinaha; Viljem Herman, vnuk — in vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Upokojen železničar ali Ilnancar iz Ljubljane, ki pozna dobro gostilničarje v Ljubljani ln na Gorenjskem, se sprejme kot proviz. potnik vinske trgovine. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10509. (b) mm\ Pekovskega vajenca ln raznašalea kruha — sprejme pekarna N i k , Goriče, Golnik. (v) Pekovskega vajenca in raznašalea sprejmem takoj. Tekarna Božič Anton, Jarše pri Domžalah Učenko za damsko krojaštvo, Iz boljše kmečke hiše, sprejme takoj »Noblesse« v Kranju. (v) Vajenke za umetno vezenje In predtisk sprejme Mat^k & Mikeš, Ljubljana, Frančiškanska ulica. (v) Vajenko za trgovino galanterijskega in modnega blitg-a sprejmem. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10426 (v) i tftff m Tečaj za nemščino (počitniški tečaj), kon-verzacija, pravopis, korespondenca. — Začetek 3. julija. Trgovska šola Kovač, Maribor, Tyrševa cesta 14. (u Kupimo Zlato in srebro Vam dobro plača grajski urar Jan, Maribor. (k Industrijske tračnice ln vagončke kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Parna žaga« štev. 10.477. (k) HJTrTiFTuigl jši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (I) Kopalne hlačke od 8 din dalje, tudi po meri vam Izgotovl v šestih urah poceni »Luna« v Mariboru — samo na Glavnem trgu 24. Najfinejše salame domače ln ogrske, polno-masten polemendolskl sir — dobite pri I. Buzzolinl, Llngarjeva ulica, delikatesa. Telefon št. 26-28. r ZAGE original Domicus Remscheid izberete najceneje pri »Jeklo« - Stari trg Parkete in parketne odpadke ugodno proda Iv. Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, tel. 22-44. (1) KLEINDIENST & POSCH MARIBOR, Aleksandrova c. 44 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Vprašati od 2—3 pri hišniku, Gledališka 13. (1) Košnjo trave blizu Sv. Križa, prodam. Vprašati: Sv. Petra c. 34 Prodam konja, vozove zapravljlvč-ko, sanke ln drugo opremo. - Mrežar Alojzij, mesar, 6t. Vid nad Ljublj. Iščem družabnico k dobro vpeljanemu podjetju. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kapital« št. 10461 (b) Hranilne knjižice 3°/® obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 IBEBESI Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .WolIova ulica št. 8 Ugodno prodam zaradi odhoda poravnalni stroj (Abrlchtmaschine), brusilni aparat za nože (Schleifmaschine) — ter stružnico za les. Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 10440. (1) Preklic! Podpisana uprava obve šča vse Interesente ln ostalo javnost, da gosp. Ferjančlč Jovo nI upravičen zastopati našo upravo v nikokem oziru, niti nI upravičen za upravo prevzemati nlkaklh obveznosti ali kaslratl gotovino. Vsa vplačila, Izročena Imenovanemu, od današnjega dne dalje uprava ne bo priznala. -Uprava »Kažipot po LJubljani«. (a) Harmonij lep, močan glas, 5 oktav, 12 registrov B subbasom, prodam. Cena nizka. — Tramte, Medvode. (1) Tvrdka Ivan Kacin Domžale - proda več raznovrstnih harmonijev po znižani ceni (tudi na obroke). PANATOMIC • X Film za vsakega amaterja in za vsako razsvetljavo. Še manjše zrno kljub zvišani občutljivosti. PLUS- X Specijalni finozrnati film za Kamere; malega formata. Velika občutljivost — fino zrno. SUPER- XX Pankromatski film največje občutljivosti, fino zrno, za najkrajše osvetlitve. Kljub povečani občutljivosti in finejšemu zrnu — nepovišane cene KODAK d. s. o. i. ZAGREB Ob modernizaciji našega podjetja Vam nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica tO. ofel. 5 POHIŠTVO! E. ZELENKA Ob priliki fantovskega tabora v Mariboru in ugodnosti znižaoe žel. vožnje si ne pozabite ogledati skladišče tvrdke Justin Gustincii v Kneza Kodi* ulici / Tattenbachova ulica It. 14 in v podružnici vogal Tržaška-Ptujska cesta, kjer dobite vsakovrstno železje, orodje, stroje, dele strojev za kmetijstvo, obrt in industrijo. Uporabljivo železje kakor cevi, nosilci, ograje, betonsko železo, transmisije, mlinski stroji itd. Nove normalne kose Iz prvovrstnega jekla po Din 15'—. Koleta raznih znamk, Šivalni stroji, motorji BSA, bencinska Črpalka Zahvalo izreka vsem, ki so ob težki izgubi naše mamice in soproge, gospe mr.ph.Pavledp.BezičEve roj. Pompe z nami sočustvovali, zlasti pa darovalcem krasnih vencev ter številnim onim, ki so blagopokojno spremili na zadnji poti. K ra n j, dne 29. junija 1939. Dr. Josip Bezič Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič Govor vojnega ministra gen. na Kosovem polju (K poročilu spominske slavnosti na I. strani) Priština, 28. junija. AA. Vojni minister ar-mijski general Miljutin Nedič je imel pred spomenikom padlim junakom na Kosovem govor, v katerem je med drugim izvajal: Kosovo ni bila bitka, kakršnih je vse polno v zgodovini. To je bil usodni spopad dveh plemen, dveh celin, dveh svetov. Novo carstvo se je rodilo sredi azijskih step, nova orkanska sila je zagrozila stari Evropi, razrvani in razkosani po prepirih dinastij in bojih velikanov. Balkan je prvi sprejel naval. Galipoli je bil prehod, skozi katerega je šel turški pohod v Evropo. Dušanovi konjeniki so se srečali s tem novim osvajalcem pri Dimojki, pa je tedaj zadostovala močna roka srbskega vladarja, da je bilo varno njegovo carstvo na Balkanskem polotoku in z njim ves evropski zahod. Nenadno pa je Dušanova smrt spremenila njegovo močno carstvo v nešteto majhnih državic, ki so gojile zavist druga proti drugi. Osvajevalec Male Azije ni imel več vrednega nasprotnika pred seboj. Zdelo se je, da je bil po Černomenu, ko sta ugasnili v valovih Marice življenji kralja Vukašina in despota Uglješa, bil zlomljen še poslednji odpor, ki ga je nekoč veliko Dušanovo carstvo moglo nuditi Turkom. V kratkem je padla Sofija, zavzeta sta bila Prilep in Bitolj in že davno so bili vsi kraji bizantinskega cesarstva razen Carigrada oblegani od Turkov. Ko so Turke zadržali pri Stari Planini in Pločniku, so prodrli preko Albanije do Bileče in Huma. Vihrale so zmagoslavne zastave na sami meji Dubrovnika. Toda glavni naval je šel proti Srbiji. Srbija je bila zadnji pomembnejši branik Evrope. Sam sultan Murat s sinovoma Bajazitom in Ja-kubom je krenil z najboljšimi vojskovodji in sto-tisoč vojaki na Kosovo. Srbi so v zadnjem trenutku spoznali svojo skupno usodo in so se začeli zbirati okoli kneza Lazarja. Z Ovčjega polja sta prišla Krajimir in Damjan, sinova despota Oli-vera, bratje Mušiči so privedli planince s Kopao-nika, vojvoda Pavle Orlič je prijezdil s svojimi konjeniki v težkih oklepih z Rudnika, bosanski kralj Tvrdko je poslal vojsko pod poveljstvom vojvode Vladka Vukoviča, iz Hrvatske je prispel ban Ivanič Horvat s svojimi vitezi. Toda sloga je prišla pozno. Od 35.000 vojakov, ki so prišli branit svobodo držav južnih Slovanov in jugovzhodne Evrope, so se vrnili samo oni, ki jih je rešil Vladko Vukovič in ki jih, kakor se zdi, ni povedel v boj Vuk Brankovič. Niso izginili samo poveljniki in vojaki — Je nadaljeval vojni minister Nedič — tudi oba nasprotna vladarja sta obležala mrtva na bojišču. Sultana Murata je zabodel z mečem Miloč Obilič, knez Lazar pa je padel pod bodalom svojega sovražnika. Čeprav pred zmagovalci ni bilo več Srbov, ker so vsi padli za domovino, se je novi sultan Bajazit kljub temu vrnil s preostalo vojsko nazaj. Prvi glasniki, ki so hiteli skozi Evropo, so javljali zmago srbske vojske, v Notre Dame v Parizu, kjer je klečal sam kralj Karel VI., v Benetkah in v Florenci, na Dunaju in v Čenstohvi pa so peli zmagoslavno »Tebe Boga hvalimo«. — Toda usoda vse jugovhodne Evrope je bila tragično odločena. Leta so prihajala in so prinesla popolno uničenje Bolgarije, Srbije, Bosne, bizan- tinske države in Madžarske. Sele Poljaki pod vodstvom Jana Sobieskega so pri Dunaju mogli tristo let pozneje zaustaviti to strašno poplavo, da ne bi zalila vse Evrope. Na Kosovem je s krvjo zapisano eno najslavnejših poglavij naše narodne zgodovine. Tragična volja usode je prekinila tu nit svobodnega življenja srbskega naroda in prekinila njegove kulturne podvige. Toda ie je Kosovo pomenilo propad stare srbske države, je na drugi strani pomenilo začetek novega vstajenja. Niti ene zmage ni naš narod nosil tako globoko v srcu, kakor si je globoko v srce vtisnil poraz na Kosovem. Ni bil to samo spomin na starodavne dni, pač pa tudi velika pobuda v težkem boju, ki ni prenehal 500 let, in drago plačana skušnja. Če bi bil naval osvajevalca naletel na močno Dušanovo carstvo, bi bila drugačna usoda našega naroda in usoda Evrope. Toda v naši stari državi zrahljani in razkosani, kakor so velevale koristi posameznikov, ni bilo enotnega narodnega čustva in odločujoče skupnosti. Ko je nazadnje zavest o skupni nevarnosti privedla na Kosovo ljudi iz vseh naših krajev za obrambo proti skupnemu sovražniku, je bilo že pozno. Toda kljub vsemu malemu upanju na uspeh, in kljub že slovitemu junaštvu Turkov ter mnogo večjemu številu vojakov, kakor smo jih imeli mi, so se branitelji Srbije, Bosne, Hercegovine in Hrvaške postavili hrabro v bran. Ta junaška požrtvovalnost, katere simbol je Obilič, je doživelo poraz in propad, a je iz njega naredilo najlepšo epopejo. Iz kosovske epopeje so izšli vsi naši narodni podvigi, izkovala se je vzdržnost in jeklena odpornost, razplamtel se je duh bojevitosti in požrtvo-vanja, vstala je vera v bodočnost. Skozi 500 let je bilo življenje Srba od rojstva do smrti izpopolnjeno s kuitom Kosova in narodni pesnik je napisal tele besede matere Jugovičev: Ne plačite, moje kčeri drage ak i jesu odleteli zdrali ostali su ptiči zdraloviči hranit čemo ptiče ždraloviče naše pleme poginuti neče. Kosovo je ostalo kot večni primer kako ne izgubi svobode narod, ki to svobodo stavlja nad svoje življenje in ki jo tedaj, ko je ogrožena, brani s požrtvovanjem Miloša Obiliča, ki je s svojo viteško smrtjo prekoval vsa srca tudi bodočih rodov v junaška srca. Morda se žrtev Kosova komu zdi celo nepotrebna, toda bila je rešitev poznejšemu življenju in je težki poraz spremenila po nekaj stoletjih v gotovo zmago. Kosovo polje je bilo primer in temelj, na katerem smo zgradili današnjo državo. Če bi bil knez Lazar pristal na to, da ostane Muratov vazal, bogat in varen, tega trdnega temelja danes ne bi bilo. Tudi danes po 550 letih, prepojeni z duhom iz tega našega življenjskega vira, se zavedamo, kaj pomenita usodna skupnost in moč krepko organizirane države. Neomajno čuvamo tudi misel in žrtev kneza Lazarja in kosovskih vitezov, da se ne bomo ustrašili umreti, če bi to zahtevala domovina. Vsem junakom pa, ki so padli na Kosovem polju za narodne ideale, junakom, ki večno žive, kličemo: Slava jim I Vse številne množice, ki so poslušale vojnega ministra so soglasno ponovile »Slava jim!«. Napredovanja v vojski in mornarici Belgrad, 28. junija, m. Danes je izšel velik vidov-danski ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih častnikov. Med drugim so napredovali sledeči aktivni častniki: V čin polkovnika Zgaga Mirko in Vilfan Mirko, v čin kapetana vojne ladje Andolšek Vladimir, Pire Metod, Leveč Ivan, Pleiweiss Mirko, v čin majorja je napredoval Čižmek Adolf, v čin kapetana I. razreda dr. Mirko Korošec, v čin poročnika vojne ladje Polak Josip, v čin kapetana II. razreda so napredovali: Laurich Dragotin, Gliha Viktor, Kralj Ivan, Orač Kari, Kukman Alojzij, Stražišar Alojzij, Toma-zet Milan, Goleč Anton, Višnar Ivan, Velikonja Ivan, Bohte Alojzij, Podbevšek Ciril, Šprof Milan. V čin poročnika vojcie ladje II. razreda so napredovali: Lampe Alojzij in Grošelj Vinko. — V čin poročnika fregate Pečovnik Branko, Pregelj Vitomir, Plesničar Ivan, dosedaj poročniki korvete. V čin kapetana I. razreda Štok Ludvik, Bezjak Franc, poročnika. Od rezervnih častnikov so napredovali: v čin poročnika Orožen Janko, z rangom od 27. maja 1926, v čin kapetana I, razreda Turk Ernest z rangom od 28. junija 1928, Drnovšek Franc z rangom od 25. avgusta 1925, v čin poročnika dr. Josip Vrtovec z rangom od 31. decembra 1935, Pečkovšek Viktor z rangom od 31. decembra 1937 in Traven Anton z istim rangom. V čin kapetana I. razreda dr. Gantar Janez z rangom od 6. septembra 1938. V čin poročnika Ilovar Ivan, Veble Dimitrij, Gostenčnik Engelbert, Preskar Ivan, Kukovec Vekoslav, Slokan Kari, Pahor Kari, Šnuderl Bernard, Cimperšek Karlo, dosedaj podporočniki in to z rangom od 31. decembra 1938. Jakob Kidrič — 99 letnik Sladka gora, 27. junija. 99 let dopolni v četrtek g. Kidrič Jakob, prevžitkar v Mestinju št. 39. Rojen je bil dne 29. junija 1840 v Ločendolu v župniji Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Prvič je bil poročen istotam s Frančiško Jecl. s katero je imel 5 otrok, od katerih samo 2 še živila, Drugič se je poročil 1. 1900. kot 59-letni vdovec z Rozo Sinko, ki ji je bil še krstni boter, staro 31 let. Otrok ni bilo. V revnem kraju si je s pridnostjo precej pripravil. Bil je tudi 6 let župan občine Sladka gora. Pri vojakih mu jo rekel »Stabsarzt«, da dolgo ne bo zemlje tlačil, vendar je dočakal zavidanja vredno starost. Zadnje 2 leti je bolj v hiši, vendar za svojo starost še dovolj vedrega duha in precej krepak, kakor ga kaže slika. Kot najstarejši faran v Sladki gori se dobro spominja petih gg. župnikov, ki so tukaj delovali. Gotovo ie najstarejši prebivalec v okraju Šmarje pri Jelšah. Želimo mu, da bi trden in čilega duha dočakal še svojo 100 ieinico — tako redek življenjski jubilej. Bog ga živil Neznani junak na Avali odlikovan s Karadiordievo zvezdo z meči Belgrad, 28. junija, m. Današnji vojni službeni list prinaša naslednji ukaz: »V imenu Nj. Vel. Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, 6« kraljevi namestniki na predlog vojnega ministra odločili, da se odlikuje z zlato Karadžordževo zvezdo z meči neznani junak na Avali. Smrtonosne nevihte nad Nisem, na Poljskem, v Romuniji Niš, 28. jun. m. Tekom včerajšnje noči je divjala v bližini Aleksinca nad vasmi Subotinac in Bovan nevihta, zaradi katere so močno narasli hudourniki, ki so povzročili mnogo škode, obenem pa zahtevali 11 smrtnih žrtev. Varšava, 28. junija. AA. V okolici Vilne je divjala strašna nevihta. Čez 50 I,udi je našlo smrt, čez 100 pa jih je ranjenih. Bukarešta, 28. junija. AA. Včeraj so divjale po vsej Romuniji silovite nevihte s točo. Nevihta je zahtevala pet človeških žrtev. Poljaki sestrelili nemško letalo Varšava, 28. jun. b. šele sedaj so prispela poročila, da so poljski protiletalski topovi sestrelili nad področjem Gdinje, kjer so Poljaki zgradili mornariško oporišče, nemško letalo, ki se navzlic opominu ni hotelo spustiti. Posadka je z letalom padla v morje, kjer jo je pa rešila neka nemška ladja. Grški kralj v Italiji Benetke, 28. junija, b. Davi ob 8 je prispel s svojo jahto »Hellasc v Benetke grški kralj Jurij s prestolonaslednikom Pavlom in princesinjama Frideriko in Katarino. Grškega vladarja je pozdravil predsednik italijanskega senata Šuardo in drugi krajevni predstavniki. Grški kralj Jurij je odpotoval s svojim spremstvom v Florenco, kjer bo prisostoval 1. julija poroki vojvode 4od Poleta s princesinjo Ireno. Pariz, 27. junija, c. Danes Je bil za člana »Academie Goncourk izvoljen Sacha Guitry, pisatelj dramskih del, gledališki igralec, pisatelj filmskih del in filmski igralec in filmski režiser obenem. 9ortorose me HOTEL PALAZZO 200 sob Hotelski boni kategorije A Šport — Mondenost Bromove, jodove kure Pojasnila: ENIT-Beograd. Terazije 16 ter v vseh potovalnih pisarnah in pri ravnateljstvu hotela */2 nre avto-▼ožnje od Trsta p LJUBLJANA! Vidov dan je Ljubljana slovesno obhajala Ljubljana, 28. junija. Vidovo, žalni dan srbskega naroda in po zedinje-nju tudi spominski dan vseh Jugoslovanov, praznuje Ljubljana vsako leto prav slovesno. Letos pa obhaja vsa država slovesno 550 letnico kosovske bitke in zato je proslava Vidovega dne tudi v Ljubljani bila posebno slovesna. Ljubljana se je vsa odela v zastave, ki so vihrale s sleherne hiše. Žalne službe božje pa so bile v stolnici, v pravoslavni in protestantovski cerkvi. Najbolj slovesna ie bila pontifikalna sv. maša zadušnica v stolnici. V cerkvi je bil postavljen mogočen katafalk. Ko je pristopil k oltarju knezoškof dr. Gre-gorij Rožman od asistenci generalnega vikarja Ignacija Nadraha kot arhidjakona in kanonikov dr. Kli-narja, dr. Zupana, Šiške in Volca, je bila vsa razsežna stolnica nabito polna. Zbrali so se najodličnejši predstavniki ljubljanskega javnega življenja. Navzoči so bili g. ban dr. Marki Natlačen, zastopnik divizijskega poveljnika general Dodič, ljubljanski župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Slavič, predsednik apelacije dr. Golia, upravnik policije dr. Hacin, poveljnik orož-ništva polkovnik Barle, direktorji in načelniki raznih državnih uradov in ustanov, načelniki banske uprave, občinski svetniki ter tukajšnji predstavniki tujih držav, oficirski zbor, dobrovoljci, rezervni oficirji, zastopniki raznih društev in korporacij in številno občinstvo. Med mašo so nad Ljubljane krožila vojaška letala, pred lepo okrašenim magistratom pa se je medtem postavila častna četa vojakov z godbo. Tam so se zbrali tudi številni rezervni oficirji in dobrovoljci z zastavo. Drugo darilo ljubljanskega župana za mladinski tabor Zadnjič smo objavili sliko in opis prekrasne kupo iz srebra in črnega barjanskega hrasta narejene ter s slonovo kostjo in oniksom okrašene, ki jo je ljubljanski župan dr Juro Adlešič podaril za tekmo Zveze fantovskih odsekov na Mladinskem taboru v Mariboru. Seveda so pa od ljubljanskega župana dobile tudi tekmovalke Zveze dekliških krožkov izredno elegantno darilo, namreč zlato vazo v obliki grške amforo na tri-nožniku iz medenine, ki je brunirana v barvi jekla. Načrt za to izredno elegantno vazo je napravil, kakor tudi že za pokal, podarjen Zvezi fantovskih odsekov, ljubljanski n.estni inženir arh. Boris Kobe, in prav tako je tudi to vazo odlično izdelala pasarska in posrebrarska delavnica Bratov 2muc na Tjrrševi cesti 23 v Ljubljani. Sloka amfora je znotraj pozlačena in polirana, zunaj pa je zlato-motno, edino obe ročki in kroglice, ki je z njimi okrašena, so svetlo poiirane. Okrog amfore je vgraviran napis: »l)r. Juro Adlešič — župan mesta Ljubljane — Zvezi dekliških krožkov — Mladinski tabor v Mariboru — MCMXXXIX«, a pod napisom jo v krogu vgraviran ljubljanski grb. Čudovito lepo in po obliki ter pomenu zares plemenito darilo je ustvarjeno prav za slovenska dekleta in bo zato gotovo popolnoma izpolnilo svoj namen, hkrati je pa tudi spet dokaz prefinjenega okusa inž. arh. Borisa Kobeta in mojstrske spretnosti Bratov Zmuc. Ljubljansko mestno županstvo je že z dolgo vrsto umetnin in izbrano krasnih daril dalo tudi drugim županstvom, korporacijam in organizacijam doper zgled in dokaze, da naši domači umetniki in obrtniki ustvarjajo tudi najlepša dela, ki se s popolnim uspehoni kosajo z uvoženimi tovarniškimi izdelki. Amfora je do petka 29. t. m zvečer razstavljena v izložbenem oknu trgovine Radio Ljubljana na Miklošičevi cesti. • I 0 učnih uspehih na naših srednjih in učiteljskih šolah smo včeraj prinesli pregledno tabelo. Med številke pa se je pomešal tiskarski škrat, ki nam je napravil dve silno neljubi pomoti. Zato s tem popravljamo napaki in sicer: Na ur-šnlinski ženski realni gimnaziji v Ljubljani je skupaj zdelalo 82.14%, na zasebnem učiteljišču pri uršulinkah v Ljubljani pa je zdelalo vsega skupaj 96% učenk. Te številke so bile včeraj pokvarjene, diši je iz drugih številk lahko vsakdo seštel prave odstotke, ki dokazujejo, da je učiteljišče pri uršulinkah najboljši zavod v Sloveniji in morda tudi v vsej državi, ženska njihova gimnazija pa med najboljšimi. 1 K poročilu o zrelostnem izpitu na državni klasični gimnaziji v Ljubljani jc pomotoma izostalo ime: Brenk Jože, VIII. b. I BO letnico rojstva in god obhaja dolgoletni in vsem dobro poznani policijski uradnik, redni dežurni g. Peter Kette, ki se je rodil na Vrhniki. Vsi naši bravci ga gotovo po imenu poznajo iz poročil, ki jih prinašamo o raznih dogodkih v zadevi s policijo. Na mnoga leta! 1 Vso učiteljice, ki bi bile pripravljeno delati pri KA, vljudno vabimo na duhovne va';o in tečaj KA, ki bodo od 9 do 15. julija v uršu- Nemčija protestira proti očitku, da podpira irske revolucionarje Miinchen, 28. ju"- TG- Tukajšnja »MUnchner Neueste Nachrir'I'en« objavlja članek, v katerem z ogorčenjem z/ivrača očitek, ki so ga izrazili angleški listi, ~c<# da je Nemčija tista, ki hujska irsko revolur'0"arno stranko (IRA), da nadaljuje s terorističnimi dejnnji (kot nastavljanjem peklenskih stroje' in bomb) na angleških tieh. Nemški list protes'ira proti pisanju angl. lista »Yorkshire Post«, ki jo glasilo bivšega angleškega zunanjega ministra Edena, ki je zapisal, »da nikdo v Angliji ne bo začuden, ako bo nekega dne prišlo na dan, da sta bila nemška intriga in denar na delu, ko je IRA izvajala svoje teroristična dojenja«. — Monakovski listi pišejo, da so takšni očitki, za katere ni nobenega dokaza, zlohotni, ker z izmišljotinami hujskajo narode drugega proti drugemu. Po maši so odšli vsi odličniki pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja, namestnik divizijskega poveljnika pa je obšel četo vojakov, ki mu je z gromkim »Bog ti pomogao« vrnila pozdrav Vojaška godba je zaigrala molitev, zatem pa so zastopniki Združenja rezervnih oficirjev položili pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja kras3n vence. Četa vojakov je oddala častno salvo, državna himna pa je zaključila prisrčno slovesnost. V pravoslavni cerkvi pa se je ob K12 pričelo žalno bogoslužje, katerega se je udeležil tudi predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, ki se mudi te dni v Sloveniji. Pred cerkvijo so predsednika vlade pričakovali ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, zastopnik divizijskega poveljnika general Dodič, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, oficirski zbor in predstavniki pravoslavne cerkvene občine. Pospremili so predsednika, ki |e prišel v spremstvu šefa kabineta dr. Markoviča in vršilca dolžnosti bana savske banovine dr Mihaldžiča v cerkev. Po opravljenem bogoslužju jc predsednik vlade odšel v spremstvu časnikarjev čez Aleksandrovo cesto in Frančiškansko ulico v hotel Union Med potjo so ga mnogi, ki so ga spoznali, pozdravljali. Vsem tem je predsednik vlade ljubeznivo odzdravljal. Po vseh lubljanskih šolah pa so bile prirejene lepe spominske svečanosti, ki se jih je udeležila vsa mladina s svojimi učitelji. Tako je Ljubljana prav slovesno počastila spomin kosovskih junakov, padlih za krščansko vero in svobodo zlato. linskeni samostanu. Začetek prvi dan ob 6 zvečer. Prehrana in stanovanje 130 din. Prijavite "<3 do 2. julija t. 1. Zvezi u.itoliških učiteljic. Dom dijakinj, Manarykova cesta 12. 1 Kresovanje sv. Cirila in Metoda na Kodelje-vem. Na pobudo Salezijanske prosvete priredijo katoliška društva na Kodeljevem na predvečer 4. julija t. 1. sv. Cirila in Metoda sledečo prireditev! 1. Ob pol 9 zvečer sprevod z baklami po kode-ljevskih ulicah. (Bakle bodo vsakemu udeležencu za malenkostno odškodnino na razpolago pred cerkvijo Male Terezike na Kodeljevem); 2. Slavnostni govor prof. Terčelja na športnem prostoru Salez. mladinskega doma; 3. Štafeta SK Mladike prinese ogenj z groba vladike Jegliča, s katerim se prižge kres; 4. Narodni plesi pri kresu; 5. Nastop pevskih društev; 6. Nastop rakovniške salezijanske godbe; 7 Razhod. — Vabimo vsa sosedna katoliška društva, da se prireditve udeleže polnoštevilno. Vse hišne posestnike in stanovalce na Kodeljevem pa prosimo, da razobesijo zastave, razsvetle in okrase okna in s tem počaste spomin slovanskih blago-vestnikov. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 1 Izlet na Sv. Višarje, Sv. Goro, soška bojišča, Gorico in Trst se vrši 15., 16. in 17. julija 1939, Odhod 15. julija ob 3 popoldan, prihod 17. julija zvečer. Izlet so vrši z avtobusi preko Gorenjske, Soške doline. Gorice in Trsta in vrača preko Postojne in Rakeka v Ljubljano. Celokupni stroški za potni list, prehrano in prenočišča znašajo 380 dinarjev. Vsak udeleženec izleta mora poslati 2 sliki, — ako je izven Ljubljane, potrdilo okrajnega načelslva, — rojstne podatke, Ime očeta in matere ter točen naslov na Zvezo bojevnikov v Ljubljani, Masarykova cesta, hotel Miklič-Metropol. Prijave se sprejemajo do 30. junija 1939 med 8 in 12 ter med 16 in 19. 1 Uvedba novega potniškega vlaka na progi Zalog-Ljuhljana. Od 1. julija dalje vozi ob delavnikih od Zaloga do Ljubljane potniški vlak štev. L 630, ki odhaja iz Zaloga ob 6.17, iz Device Marija v Polju ob 6.23 in prihaja v Ljubljano ob 6.32. 1 Bolgarski akademik P. P. se jo spopadel z eksekutorjem«, smo poročali med ljubljanskimi vestmi 24. t. m. Zal smo bili napačno informirani in je bil omenjeni akademik le žrtev napada. Napadel ga je popolnoma neopravičeno medicinec N. K. in mu poškodoval roko. Zaradi tega radi popravljamo, da akademik P. P. ni imel nobenega spopada z eksekutorjem in da je bil lo nedolžna žrtev. Maribor MIKLOVA ZALA v Nor od nem gledališču 20. in SO. I. m. Obiskovalcem Maribora! ORlelte »I nn j večjo Izbiro HnifleSkegn ln fflškoprn blnitn v Cvskem majrnzinu, nasproti nrortmoinUtva nnllclie. Oh priliki MLAOINSKEOA TABORA vsbl Plzenskl dvor, A. SEMCA. Tattenbachova. kjer hfmtn solidno nostreJenl. Ohsirni prostori.nenfnnt vrt Kruh „TURIST" od Feiertaga je poseben, r/en, zelo retlilen, ostane 8—10 dni sre>. INAlhollAft nrnniln ».» Ivlotnilr* !»«ki ■••»•*..bi e. M, Glavnem trg« H, v trpuliil Sk*<«, V UllciVtVt Y.7n na Mdjikl cattl (S. KULTURNI OBZORNIK Sklepne produkcije ljubljanskih konservatoristov Ljubljanski glasbeni konservatorij jo ob koncu šolskega lela manifestiral uspehe svojega vzgojnega dela v vež javnih produkcijah, na katerih so gojenci razkrili dane glasbeno vzgojne uspehe z več strani. Mladi izvajalci so nastopali z igro na klavirju, na violini in violončelu, na klarinetu, pa tudi v zvezah raznih teh instrumentov v okviru komornega glasbenega večera; nastopili pa so še kot solistični pevci raznih glasovnih značilnosti. Zanimivo, pa tudi samo ob sebi razumljivo je dejstvo, da 6e mladi ljudje največ oklepajo igro na klavirju, tedaj na glasbilu, ki jp ne glede na to, da je izrazito harmonski instrument, ludi obenem ono glasbilo, ki si ga je ustvaril in izpopolnil človek zadnjih stoletij kot svojemu notranjemu ustroju najbolj odgovarjajoče glasbeno izrazno sredstvo. Dolga vrsta gojencev, ki so nastopili z igro na klavirju (Logerjeva, Seiferlova, Zidaričeva, Bradačeva, Ogrinova, Jelenčeva, Kruljčeva, PalČi-čeva in Adamič, Osana, Laurenčič, Cvetko, Eiletz), pa je obenem tudi dokazala, da sta vzgojno delo in študij klavirske igro zelo umno, smotreno in umetniško trdno zastavljena, kar sega v uspehih n. pr. pri Adamiču in pri Logerjevi že do presenetljive umetniške dozorelosti, da pa so zato tudi ostali uspehi temu primerno razveseljivi in zelo laskavi za vzgojitelje, ki so se v igri gojencev razodeli (profesorji Janko Ravnik, Tone Ravnik, Marijan Lipovšek in Pavel šivic). — Dovolj močno je bila zastopana tudi igra na violino, ki je subjektivnemu izražanju skoraj najbolj naklonjeno glasbilo, in je tudi v tej smeri vzgojno delo prof. Slaisa, ki mu je resno stopil ob stran prof. Pfeifer, zelo uspešno. To je dokazal umetniško zgrajeni nastop Kajetana Burgerja ter presenetljiva in kar smelo trdna igra male Jelke Staničeve; a tudi Ivan žižmond je uspešno nastopil, le s preveč neumir-jpnim zanosom. — Na violončelu, ki je izredno polnobarvno, pa silno delikatno glasbilo, sla razvila mnogo glasbenega talenta dva učenca pedagoga Miillerja (Čehovin in Ravnihar), lo da je spričo kar prevelike tehnične zahtevanosti izvedenih skladb delikalnosl instrumenta stopila nekoliko na pot čistemu uspehu. — Prikupen je bil tudi nastop mladega klarinetista Gunzela, ki se v šoli pedagoga Launa zelo lepo razvija. — Soli- »Vsrosiška Deseniška« v Murski Soboti Za časa Prekmurskega tedna je v torek Murska Sobota poleg svojih številnih prosvetnih, gospodarskih in društvenih prireditev doživela tudi 6voj odrski praznik. Igralci, izbrani iz vseli soboških društev, ki se bavijo z dramatiko, in še pomnoženi z nekaterimi, ki ne pripadajo društvom, so uprizorili Župančičevo igro »Veroniko Deseniško«. Uprizoritev sc je vršila na dvorišču občinskega gradu. Nekdanji Saparijev gro-fovski grad je bil kot nalašč za mogočen okvir te srednjeveške plemenitaške drame. Četverokoten grad ima namreč v svoji sredi iiklenjeno četverokotno dvorišče, na katerem so zgradili čez vso širino oder. To obširno pozorišče je omogočala, da se je igra razvijala nemoteno in je uprizoritev dajala vtis prostor-nbsti in širine. Stiske za proslor ni bilo, zato so mogle biti tudi kretnje svobodne in široke, hoja naravna in nemotena. Saj je režiser povzdignil prostor-ninski občutek celo s tem, da so na oder pri jahali skozi obokana vhodna vrata nekateri igralci kar na konjih. Loki in številna okna v visokih nadstropjih so bila prelep okvir igri in so ustvarjala z Župančičevo besedo in gibanjem igralccv polno, živo dramo nesrečne Veronike in trdega celjanskcga starca Hermana ob slabotnem Frideriku. Od igralcev moramo omeniti režiserja in nosilca glavne vloge prof. Jožeta Potokarja, ki je naštudiral igro do vseh podrobnosti, da je izbranost Zupančičevih klenih verzov prišla med temnimi zidovi starega gradu do polne veljave. Gospa Elizabeta Bergerjeva je podala pretresljivo tragiko Veronike zelo prepričevalno in naravno, prav tako pa gospa Gabi Ravnikarjeva Jelisaveto Franko-panko. Prof. Vladimir Močan je zaigral Friderika tako, kakor smo pri tem odličnem igralcu že vajeni. Izrazite tipe so predstavili v ostalih vlogah še gosp. Milan Ferjan kot Jošt, profesorji Hvala, Liška in Smolej, gospodične Kranjčičcva, Rituperjeva, Benci-kova in Faflikova ter gg. Antalič, Potočnik, Novak Igri, ki je v svitu reflektorjev in vzpričo bogate garderobe ljubljanskega narodnega gledališča imela še posebtn čar, je prisostvovalo nad tisoč gledalcev. Zakasneli so komaj dobili prostora, toliko j« bilo zanimanje. Prišli so tudi gosti iz Ljutomera, Gornje Radgone in od vseh strani Prckmurja. Grajsko dvorišče 6e je izkazalo kot nalašč za take prireditve, * 'Apostol Kristusa Kralja. Prosto po p. Mateu. Druga izdaja. Izdal Glasnik presv. Srca Jezusovega, Ljubljana 1930. Knjiga »Apostol Kristusa Kralja« ki je prpd dobrim mesecem izšla, je med slovenskim preprostim ljudstvom, kakor tudi med slovensko katoliško inteligenco naletela na nepričakovan sprejem. — Prva izdaja je bila takorekoč na mah razprodana, prav tako ponatis prve izdaje. Ker je za knjigo še vedno veliko zanimanje, je pravkar izšla druga izdaja. Za novo izdajo se je založnik odločil tem raje, ker je dplo kakor nalašč imenitna duhovna in miselna priprava na ljubljanski kongres Kristusa Kralja. Pisatelj namreč z naravnost žarkim patosom in silno prepričevalnostjo govori o temi, ki je program in smisel ljubljanskega kongresa — o potrebi, laične apostolske dejavnosti, o smislu, načinu in dolžnosti katoliške aktivnosti vsakega izmed nas. Knjiga zavrača tak apostolat, ki je zgolj zunanja taktika in stremljenje po vidnih, trenutnih in tostranskih uspehih in ki se ga večkrat drže preveč posvetni nameni, ter poudarja, da je apostolat dejavna ljubezen, resnični altruizem, ki največkrat ne povzroča vidnih, kričečih uspehov, temveč neviden, skrivnostno snujoč vpliv v dušah. Apostolat jp velikodušno, požrtvovalno in navdušeno delo za Kristusovo kraljestvo v dušah in v javnem življenju z namenom: da bi povsod zavladal Kristus. Tak apostolat je naša dolžnost, vzgoja takih apostolov je tudi namen in naloga kongresa Kristusa Kralja. Zalo knjigo, ki bo sijajna priprava na kongres, vnovič toplo priporočamo. — Naioča se pri upravi Glasnika presv. Srca Jpzusovega, Ljubljana. Zrinjskega cesta 9. — Dobi se tudi po knjigarnah. — Cena: broširana 10 din, vezana 16 din, po pošti 2 din več. Univerza v Ankari. — Turčija je imela do zdaj svoje vseučilišče samo v Istambulu, zdaj pa se izpopolnjujejo nekateri oddelki tudi v Ankari, tako da bo z novim ielom v Ankari nastala popolna univerza. sli Pcnsicrn«. Krog mladih katoliških razumnikov je pod vodstvom dekana pedagoške fa- slično pevski naraščaj je v nastopih dokazal prav za prav raznovrstne uspehe, ki so zavisni od raznih metod pevskih pedagogov (ravnatelj Beletto, Foedranspergova, Trostova). Zelo ugodno se javlja povsod skrb za sproščenost glasu, ki pa je po na-slavku nekje bolj pokrit, drugje zopet bolj odstrt; v splošnem pa je manjša pozornost do jasne izgovarjava in vokalizacije. Tenorist Gostiša se razvija v tehniki, pa mu je malce na poti barva glasu, sopranistka Tiranova uspeva s čistim in dobro oblikovanim glasom, sopranistka Polajnarjeva se lepo razvija po glasovnem obsegu, sopranistka Frlanova pa razkriva ugoden začetpn pevski razvoj. Sonja Ivančičeva se kot absolventka visoke šole ponaša z ne ravno obsežnim in za spoznanje zasenčenim, a silno prožnim, sproščenim in tehnično izdelanim sopranskim glasom, ki je izrazito koloraturnega značaja in se zato tudi odločno močneje uveljavi v koloraturah kot v kantilenah. Res-noba in bistrina sta pevki in njeni interpretaciji v prid ter ji moreta pomagati k ugodnim nadaljnjim uspehom. Na komornem večeru je prišlo do lepega Izraza poglabljanje v intimne lepote Čiste glasbene upiPtnosti, in sicer v raznovrstnih izvajalnih skupinah, ki so jih intepretacijsko izgladili pedagogi' M lil ler, Pfeifer in Turšič. Violončelni kvartet (Ravnihar, Praprotnik, Poljanšek, Pešl) se je v barvitosti lepo prelival in se dinamično ugodno razvil; klavirski trio (Logprjeva, Gregorc, Jerajeva) je zaživel v jasnem in tehtno izdelanem zvočnem utripanju; trio dveh klarinetov in fagota (Gunzela, Roš in pedag. Turšič) se je izrecno uveljavil v ubrani bizarni zvočnosti in v dobrem stilnem razumevanju; godalni kvartet (Jerabek, Zalokar, žižmond, Praprotnik) pa je v tehtni in dobro preliti igri uspešno zaživel in dokazal lep zmisel za posebne zahteve komorne igre. Tako je vrsta produkcij zapustila pri poslušalstvu, ki 6e s posebnim zanimanjem udeležuje teh mladinskih glasbenih prireditev, zelo ugoden vtis, vezan z upravičenim prppričanjem, da obetajo take sposobnosti ob nadaljnjem skrbnem vzgojnem dplovanju mnogo lepih uspehov na polju naše glasbene kulture. V. U. kultete katoliške univerze v Milanu začel izdajati zbirko jx>d zgornjim naslovom. V tej zbirki (doslej devet knjig) so zbrani modroslovni teksti od Platona preko sv. Avguština, sv. Anzelma, Kartezija, Leibnitza do najnovejših. Knjižicam so pridejani odlični komentarji priznanih strokovnjakov. Vrednost teh lnodroslovnih knjig je predvsem v izboru, ki je kratek in jasen in pa v obliki. Ta je prikupna in priročna; nič tiste raz-košnosli, ki onemogoča nakup srednjemu sloju inteligentov — in prav tem je namenjena. R. B. Roditeljski list, št. 9—10. Vsebina: Dr. A. Trstenjak: Družina kot temelj za vzgojo k narodni zavednosti. — Dr. S. Gogala: Našim rodbinam manjka očeta. — Vilko Kolar: Kmečka družina in kmečki otrok. — Dr. B. Škerlj: Vzgoja za življenje v družbi. — Gustav šilih: Otroške napake. — Milica Ostrovškova: Mladini časnik v roke? — Dr. Žgeč: To bo pač imenitna šala. — Pavla šegula: Moj očka. — Tone Gaspari: Strahovi. — Dr. VI. Schmidt: Presojanje otrok za vstop v srednjo šolo. — Vzgojni nasveti, zdravstveni nasveti. — Roditeljski pokret. Ognjeni ljudje. To je preizkušnja novih oblek, ki se jih noben plamen ne loti. Š F* O M T Gutenbergov spominski brzi turnir Danes, na praznik priredi ob treh na igrišču Jadrana v Koleziji SK Grafika Gutenbergov spominski brzi turnir, pri katerem sodelujejo poleg prireditelja še SK Jadran, SK Svoboda in SK Korotan. Ob treh igrata Svoboda : Korotan, ob 15.45 pa Jadran : Grafika. Nato igrata oba premaganca za tolažilno darilo in zmagovalca za prvo darilo. Prosvetni odsek grafične organizacije je kot fiokrovitel.j prireditve daroval za turnir dva epa pokala. Nogometna tekma v Kranju V četrtek, dne 29. t. m., ob 5 popoldne bo nogometna tekma tekstilnih tovarn: »Jugobru-na< : »Franjo Sire« na igrišču SK Kranja. Čisti dobiček je namenjen krajevni Protituberkuloz-ni ligi. Smrt Richarda Seamana Avtomobilska dirka za letošnjo »Veliko nagrado Belgije«, ki je bila v Spaju ter je na njej zmagal Nemec Hermann Lang, je zahtevala ludi smrtno žrtev. Angleški avtomobilski dirkač, eden najbolj znanih na kontinentu, Hichard Seaman, ki je bil na svojem Mercedps Benzu že dpset rund v vodstvu ter je vse kazalo, da mu zmage ne bo mogel nihče več iztrgati, se. je, nenadoma težko ponesrečil. Vnel se mu je dirkalni voz, pri požaru pa je dobil tako hude opekline, da je kljub najboljši zdravniški skrbi nekoliko pred polnočjo v bolnišnici v Spaju izdihnil. Richard Seaman je bil šele šest in dvajset let star, pa je bil že brez dvoma v povojni dobi Dom za učiteljiščnike zidalo v Lfublfam leseni ga že odpro! zlasti kmečkega ljudstva in ji je zalo mnogo, mnogo za lo, da pomaga vzgojiti čim več z ljudstvom čutečih in tudi za kmeta delavnih učiteljev. Ker je dalje učiteljstvo eden najvažnejših činite-ljev pri narodni in državljanski vzgoji in ker zakon o učiteljiščih zahteva, da se morajo bodoči učitelji prav za prav vzgajati v internatih, zato to deio za postavitev doma z veliko ljubeznijo in tudi z gmotno podporo spremlja naša banska uprava; ta dom bo med drugim lepa priča modre delavnosti sedanjega vodstva naše banovine. Tudi naše občine so se v svojih preračunih spomnile po svojih denarnih zmožnostih novega doma za učiteljiščnike, zakaj dobri učitelji so tudi zanje dragocena pomoč in za prosvetno in narodno vzgojo mladine prevažen činitelj. Sicer do sedaj nabrani denar, podpore in darovi in imetje zadruge Slomškov dom ne bodo pokrili vseh stroškov za dom, vendar bo dom do jeseni postav-ljen in opremljen. Prihodnje šolsko loto bo na učiteljsko šolo v Ljubljani v prvi letnik sprejetih 80 dijakov s srednjih in meščanskih šol. Starše, ki imajo otroke z malo maturo, ki imaio sposobnost in veselje za učiteljski poklic, vabimo, da jih dajo na učiteljsko šolo. Tako bodo ti otroci že čez pet let prišli do svojega kruha. Po sedanjem stanju sodeč bo čez pet let skoraj pomanjkanje učiteljstva; zato se ni bati, da bi bili učiteljiščniki po dovršenih študijah kar leto in več brez službe, kakor je to zadnja leta. Zdaj že dve loti vobče ni bilo novih učiteljev maturantov! Zato bo učiteljski stan kmalu spet trdna pot do kruha. Posnbno je potrebno, da gredo na učiteljišče kmečki dijaki, ker bodo ti najlažje in večinoma tudi najbolje delovali med ljudstvom. Zalo kmečke starše vabimo, naj dajo sinove z malo maturo za učitelje. Glavni namen novega doma za učiteljiščnike je prav la, da omogočimo kmečkim fantom šolanje za učitelje. Ko l>o namreč dom postavljen, bodo razne ustanove kmečke učiteljiščnike podpirale, da bodo vobče mogli študirati. Dijaki učiteljiščniki, zlasti kmečki, ki žele že letos priti v novi dom v Marijanišču, naj narede prošnjo (brez kolka) na vodstvu dnina za učiteljiščnike v Ljubljani, Marijaniščn, Poljanska c. 30. Mcsečnina se bo določila po razmerah v posebnem dogovoru. Prosilci naj prošnji prilože prepis spričevala in zapečateno nravno spričevalo svojega župnika ali kateheta. Dijaki so morejo tudi osebno zglasili pri vodstvu Marijanišča, kjer zvedo podrobnosti. Prošnje vlagajte čim prej. Verni starši, ki žele svojim otrokom zagotoviti versko vzgojo in jih v dijaških letih vbvaro-vati nravnih nevarnosti mesta ler jim preskrbeti zadostno nadzorstvo pri študiju, izročite svoje dijake učiteljiščnike novemu domu, ki naj domače družinsko življenje nadomesti in vzgoji duševno in telesno zdrave učitelje, bodoče vzgojitelje slovenske mladine. za dom za učiteljiščnike! Preureditev gospodarskega poslopja v Dijaški dom Ljubljana, 28. junija. Da potrebujemo še mnogo dobrih učiteljev, je splošno prepričanje in tudi tarnanje. Največja umetnost, vzgajati, potrebuje kajpak tudi zares izbranih in skrbno izoblikovanih, značajnih umetnikov, vzgojiteljev. Že dolga leta se v naših središčih, v Ljubljani in Mariboru, prizadevajo za lo, da bi za vzgojo z ljudstvom čutečih, dobrih učiteljev sezidali tudi posebno ognjišče, svoj dom. Tam naj bi bilo mogoče študirati tudi kmečkim fantom, ki zdaj ali vobče ne morejo v šole, ali pa žive včasih v obupno žalostnih gmotnih razmerah po mestu in se zalo ne morejo v miru in zadostno pripraviti za učiteljski stan. V Ljubljani se zdaj tak dom za učiteljiščnike zida in bo do začetka prihodnjega šolskega leta pripravljen za sprejem prvih svojih gojencev. Družba sv. Vincencija Pavelskega je dala v Marijanišču v Ljubljani na razpolago zemljišče in žo stoječo stavbo, ki jo zdaj predelujejo in do-zidavajo za Dom učiteljiščnikov. Narediti je treba le učilnice, spalnice, umivalnico, sobe za nadzorstvo. glasbeno in društveno sobo; vse druge prostore, ki jih mora imeti tak dom, kakor kapelo, dvorano, kopalnico, vrt itd., pa 1k> dom imel v Marijanišču, h kateremu se bo novi dom priključil. S tem se bo zidava doma zelo pocenila, za kar gre zasluga Družbi sv. Vincencija Pavelskega, lastnici Marijanišča. Stroške za postavitev in opremo doma je prevzela stavbna zadruga Slomškov dom, ki se je že pred leti ustanovila v Ljubljani z namenom, da postavi dom za učiteljiščnike; zdaj z veliko vnemo in požrtvovalnostjo zbira denarna sredstva in sporazumno z Marijaniščem zida dom. Sodelujeta pri tej akciji tudi društvo Pripravniški dom, ki je že doslej mnogo podpiralo revne učiteljiščnike in ii H še naprej podpira, in Kmečka zveza, ki pozna želje in potrebe najznamenitejši angleški avtomobilski dirkač. Leta: 1935 se je izredno močni in visoki Anglež prvi? pojavil na dirkališču ter je bil žo leta 1936 najboljši vozač »ERA«. Leta 1937 se jo obvezal za tvrdko Mercedes Bcnz ter si je takoj za Nemcem. Bcriidom Rosemayerjem priboril drugo mesto v velikih ameriških avtomobilskih dirkah za Var-derbiltov pokal v Ne\vyorku. Svoj največji uspeh pa si je Seaman priboril leta 1938, ko si je na Niirburgringu osvojil »Veliko nagrado Nemčije za leto 1938«. Lani je bil povrh še drugi v dirki za. veliko nagrado švice ter tretji za »Veliko nagrado Donninglon parka«. V svoji zadnji dirki si je zt velikim znanjem priboril skoraj že odločilno prednost, pa ga je zadela tragična smrt. Mednarodna atletika v Antwerpenu AC Berschot je priredil veliko mednarodno lahkoatletsko tekmovanje v Antverpenu. Tega tekmovanja se je udeležilo 10.000 gledalcev, ki so lahko videli celo vrslo sijajnili dejanj. Najvažnejši rezultati na tem meetingu so bili naslednji: Tek na 100 metrov: Osendarp (Holandija) 10.5 sek.; tek na 200 m: Osendarp (Holandija) 22,1 sek.; tek na 400 m: Baumgarten (Holandija) 49,9 sek.; tek na 800 m: Llie (Norveška) 1.56,3 min.; tek na 1500 m: 1. Peli (Anglija) 4 min., 2. Mostert (Belgija) 4.00,2 min.; tek na 110 m čez zapreke: Bras-spr (Holandija) 14,7 sek.; tek na 5000 m: Emerjr (Anglija) 15 min.; tek na 400 m čez zapreke: Bos-manns (Belgija) 54,4 sek.; skok v višino: Staii (Norveška) 1.85 m; skok ob palici: 1. Kaas (Holandija) 4 metre, 2. Vintousky (Francija) 3.90 m^ met kopja: Varzegy (Madžarska) 67.36' m. Zagrebški boksarji v Nemčiji Zagrebški boksarji so bili te dni v Nemčiji* kjer so najprej nastopili proti boksarski reprezentanci Mtinchena, s katero so boj izgubili v razmerju 5:11. Sodniki so v Miinchenu sodili tako pristransko, da je proti njihovim odločitvam — po poročilu posebnega poročevalca »Jularnjega lista«: — protestirala vsa objektivna nemška publika. Posamezni dvoboji so se končali takole: V muiji kategoriji: Schiegl (Miinchen) : Nemeček (Zagreb) z zmago Schiegla (2:0 za Miinchpn); v bantamski kategoriji: Hirsch (M) : Hrbič (Z) z zmago Hrbiča (2:2); v peresnolahki kategoriji: Schmitt (M) :' Fouijue (Z) z napačno dosojeno zmago Schmittai (4:2 za Miinchen); v lahki kategoriji: Strehle (M) : Devčič (Z) neodločeno (5:3 za Miinchen); v ka-tegoriji welter: Hemauer (M) : Jurkovič (Z) z zmago Hemauerja (7:3 za Miinchen); v srednji kategoriji: Wolff (M) : Krleža (Z) z zmago Krleže (7:5 za Zagreb; v polteiki. kategoriji: Tauscheck (M) : Hladni (Z) z nepravilno dosojeno zmago Tauschecka (9:5 za Miinchen); v teiki kategorijic Fischer (M) : Albini (Z) z zmago Fischerja. —> Končno stanje dvoboja je tedaj 11:5 za Miinchen. Nato so zagrebški boksarji nastopili še proti boksarski reprezentanci Augsburga. Tudi v Augs-burgu je občinstvo močno protestiralo proti pristranskim odločitvam sodniškega zbora. Tekma sama se je končala z istim rezultatom kakor v Miin-clienti, namreč z 11:5 za augsburško boksarsko reprezentanco. Podrobni rezultati so bili v Augsburgu naslednji: v mušji kategoriji je zmagal Schiegl, ki je tokrat nastopil za Augsburg, nad Zagrebčanom Nemečkom (2:0 za Augsburg); v bantamski kategoriji je zmagal Ferber (Augsburg) nad Zagrebčanom Hrbičem (4:0 za Augsburg); v peresnolahki kategoriji je zmagal Hirsch III (Augsburg) nad Zagrebčanom Fouquejem (6:0 za Augsburg); v lahki kategoriji je boksal z Monakovčanom Streh-lejem, ki je prav kakor Schiegl ojačil augsburško boksarsko reprezentanco, Zagreban Devčič neodločeno, kar je občinstvo sprejelo s protesti in zahtevalo, da se prizna zmaga Devčiču, ki je bil odločno boljši (7:1 za Augsburg); v kategoriji velter je Zagrebčan Jurkovič boksal neodločeno s Hirschem. (Augsburg), kar je dalo 8:2 za Augsburg; v srednji kategoriji je Zagrebčan Krleža, ki je bil mnoga boljši od Weibla (Augsburg) boksal neodločeno (9:3 za Augsburg); v polteiki kategoriji je Hladni! (Zagreb) premagal v odličnem slogu Augsburžana Schneiderja (9:5 za Augsburg); v teiki kategoriji pa je Augsburžan Bnrtl premagal Zagrebčana A1-. binija (11:5 za Augsburg). Bavarci bodo prišli nai povračilne tekme v Zagreb že lelos 29. julija, zagrebške boksarje pa bo do tačas dobro pripravili črnec Jim Lygget. SK Grafika: V četrtek naj bodo na igrišču ob 15 tile igralci: Mam, Bačak, Tomažič, Mar-tinčič, Potrato, Žagar, Usnik, Bežan, Scagneti, Jankovič, Drašler I„ II., Rone, Gestrin, Ciinpcr^ man, Lave. /n izlet srn v rlnlinn Trlplavskih jezer po fin nai razpolago sedeži v avtobusu, ki odpelje v soboto 1. julija ob 15 izpred evanirelske corkve v I.juhlia.ni ter prispe v iZlatorop ob Bob. jezeru že okrog 18, tako da ji' do noti mogočo doseči preko Koniarče kočo pri Triglavskih jezerih ali Dom na Kotlini. V nedeljo 2. julija ob 11 dopoldno se vrši pri koči pri Triglavskih jezerih slovesna otvoritev spominske ploščo zaslužnemu planincu pok. p. KnaTelcu. Od Zlatoroga* odpelje avtobus ob 'jn v nedeljo nazaj proti Ljubljani, kamor prispe oklu« 'J3. Prijavite pravočasno svo.o udeležbo v pisarni SPIl, Ljubljana, Aleksandrova t-I,