GOSPODARJENJE V LETU 1985
Pričakovanega uspeha ni bilo, »velikani« v krizi!
Leto 1985 viškemu gospodarstvo ni prineslo pričakovanega in potrebnega gospodarskega uspeha. Podatki iz zaključnih računov sicer kažejo visoke številke in dokajšnje stopnje rasti, upoštevanje infladje in že malce podrob-nejša analiza doseženega pa marsikaj izniči. Ob tem so v krizi trije viški industrijski »velika-ni« - v Hoji in Iliriji Vedrog so imeli izgubo (TOZD Stavbeno mizarstvo, TOZD Zaga Skofljica in TOZD Ilirija), v Tobačni tovarni Ljubljana pa so ugodne finančne rezultate do-segli ob nadaljnjem padanju količinskega obse-ga proizvodnje in izgubljanju tržnega deleža. Količinsld obseg proizvodnje je lani stagniral (in pade! v Toviln, Plutalu, KIG, Iliriji Ve-drog, Zmagi, Tobačni tovarni in Tiskarni, če-prav v teh podatkih ni povsod dosledno upošte-vana sprememba strukture proizvodnje - pre-hod od enostavnejših k zahtevnejšim izdel-kom, večji delež vloženega znanja), po nekaj-letnem vzponu je padel izvoz (v primeijavi z letom 1984 za 17 odstotkov, konvertibilni celo za dobro petino)
Celotni prihodek viškega gospodarstva je la-ni znašal že skoraj 140 milijard dinarjev (indeks 184) in se je nadpovprečno povečal v obrti (indeks 223), gozdarstvu (218) in v finančno poslovnih storitvah (199), padel pa v trgovini (178), gradbeništvu (177) in kmetijstvu (172). Zanimivo je, da je viško gospodarstvo kar 2,2 odstotka celotnega prihodka doseglo z obrest-mi (v letu 1984 le 1,6 odstotka)! Tako so znaša-li prihodki od obresti dobre tri milijarde dinar-jev, izdatki za obresti pa skoraj 5,5 milijard dinarjev (akumulacija gospodarstva pa 6,6 mi-lijard dinarjev)! Ob upoštevanju spremembe obračunskega sistema, se je primerljivi doho-dek povečal za 90 odstotkov (podvojil v indu-striji, za dve tretjini večji v trgovini), svojo pot pa je ubrala delitev ustvarjenega dohodka.
Mimo sprejetih usmeritev so v organizacijah zlasti v zadnjem četrtletju bistveno več sredstev namenili za osebne dohodke in skupno porabo delavcev in tako znižali delež akumulacije v
dohodku s 30,4 odstotka v prvem kvartalu na 23,5 ob koncu leta. Tako so realni osebni dohodki kar za 7,5 odstotka večji kot leto poprej, v globalu pa niso posledica boljših re-zultatov, ampak marsikje ugodnejših cenovnih razmerij in kratkovidnih poslovnih odločitev.
Štiri organizacije so leto zaključile z izgubo (tudi SCT TOZD Opekarne), število zaposle-nih se je povečalo za odstotek, stopnja odpisa-nosti opreme se je za malenkost zmanjšala (oprema je odpisana skoraj 79 odstotno, v in-dustriji 82, v predelavi kemičnih izdeikov 96 odstotno!), krepko so, zlasti v industriji, nara-sle zaloge.
Ob takšnih izhodiščih in upoštevanju nego-tovosti zlasti pri uvozu ni pravega optimizma niti v začetku leta 1986. Kljub nizki primerjavi v letu 1985 štart pretirano ne navdušuje. Janu-arski izvoz je sicer sorazmerno visok tudi zara-di taktičnih odločitev nekaterih izvoznikov, ki si v letu 1985 niso želeli ustvariti previsokega izhodišča, zato pa količinski obseg proizvodnje ostaja na lanski, torej sorazmemo nizki ravni. Krepka odstopanja od plana ugotavljajo v še-stih od 26 industrijskih organizacij, lanskega obsega pa v prvih dveh mesecih niso dosegli v devetih OZD. Tak količinski obseg proizvod-nje je odsev resnih (zlasti prodajnih) težav v Avtomontaži TOZD Utensilia, Iliriji Vedrog TOZD Ilirija, Emoni IPKO Zraagi, TTL TOZD Proizvodnja in SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki. Kratko obdobje dveh me-secev seveda ne daje osnove za jasnejše napo-vedi do konca leta, bojazni glede zagotavljanja repromaterialov iz uvoza, breme visokih obre-sti in vse težje razmere na trgu pa kažejo, da so pravilno ravnale tiste OZD, ki so posvetile dovolj strokovne pozornosti pripravi srednje-ročnih planskih dokutnentov in ponovni preve-ritvi svojih proizvodnih programov. Kljub te-mu, da spremembe niso možne čez noč, si lahko uspešnejše poslovne rezultate v daljšem časovnem obdobju obetajo le prodornejše in učinkovitejše organizacije združenega dela.
S.D.