/'4.
/ «C
v
m»
»
SO/SKO Q£OqJlJJOp

49094900556,2
OPOZORILO
Prosimo vse tiste šole,ustanove in posameznike,ki so prejeli prvo oziroma drugo številko "Geografskega obzornika", da nam čim prej sporoče,v kolikor še niso,svojo naročbo na naslov: Zemljepisni muzej,Ljubijana,Trg francoske revolucije. V nasprotnem primera prosimo,da nam obe Številki vrnete,sicer Vas štejemo za plačnike prvih, dveh številk oziroma za redne naročnike. S takojšnjo naročnino boste podprli gmostno in moralno rast našega časopisa.Prepričani smo,da boste z razumevanjem upoštevali gornje opozorilo za kar se Vam Že vnaprej najlepše zahvaljujemo.
VSEBIN k.
Stran
Sklepi II.kongresa slovanskih geografov v Mariboru	2 s/Nekaj misli o vzrokin sedanjega položaja geografije
v srednji ooli (Darke Radinja)	4
v^Gczira v Sudanu (Andrej Briški)	<3
Ribarstvc ob atlantski obali ZDA (Stanko Polajnar)	8
Nova Zelandija (Vladimir Koknlt)	lo Ali vplivajr eksplozije atomskih benb na vr^mo (V.Manchin) 12
Podnebni pasovi ( Mirke Avsenak)	14
Reliefni šolski zemljevidi (Valter Bchinec)	18 Nekaj misli ola. uvajanju novega učnv.g-3 načrta za
zemljepis (Tone Oblak)	1°
Navodila aa obravnavo domačega okoliša	22
Drobne novice
Slovenija	24
Jugo&fcavija	26
Evropa	21
Ostali svet	26
Književnost	2^
Društvene vesti	1
Leto I	Štev. 2
GEOGRAFSKI OBZORNIK,časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo,izhaja štirikrat letno. Izdaja:Geografsko društvo Slovenije ,Ods-k za geografski pouk.Urejuje uredniški odbor. Urednik D~-rko Radin j - ,L jubl j ^na, VI. girnn. , oubičeva ul.l. Dopise pošiljajte na naslov uradnika.
Letna naročnina 24o.- Naročajte in vplačujte na naslov.Zemljepisni muze j ,L .jubl jana, Trg francoske revolucije, ¿tev.tek.rauunat 606 - T - 878.
Naklada leoo izvodov Cen-3 6o din Naslovna stran V. Finžgar
Sfe^-gElLj?.'	BšP.SZ&tVJ
v Mariboru od 24.do 26. sept.1954
Geografi Slovenije, zbrani na svoj en drugem kongresu od 24. do 26. septembra 1954- v Mariboru, so prišli na temelju kongresnih referatov ter žive in vsestranske diskusije, do teh-le sklepov:
I.
1/ Geografsko društvo Slovenije naj v okviru svojega na novo zasnovanega Odseka-'za znanstveno delo $im prej organizira pododseke bodisi za posamezne panoge geografije ali za specialne geografske probleme ter po njih skupno z našimi znanstvenimi instituti sodeluje pri sistematični organizaciji geografskega raziskovalnega dela v' Sloveniji. Kongres je mišljenja, da je potrebno in nujno takoj organizirati pododseke za geomor-fologijo, klimatologijo, mestno geografijo, agrarno geografijo in populacijsko geografijo, hkrati pa misliti na ustanovitev pododsekov za druge probleme.
2/ Odsek za znanstveno ielo naj posveti čim več pozornosti proučevanju problemov severovzhodne Slovenije, ki so bili doslej v primeri z nekaterirti drugimi slovenskimi področji dokaj zanemarjeni. Zato naj pospešuje sistematično izdelavo drobnih regionalnih študij in tia tej osnovi sestavo monografij o posameznih pokrajinah aever6vzhodne Slovenije.
3/ Geografi Slovenijo naj pri svojem znanstvenem delu še stopnjujejo tisto povezanost svojih raziskovanj s potrebami našega gospodarstva, našega družbenega presnavljanja in našega življenja vobče, ki je pritp.a na kongresu živo do izraza ob konkretnih problemih severovzhodne Slovenije. Prizadevajo naj si, da bi bili rezultati ttjkih raziskovanj ena izmed osnov pri najbližji fazi našega družbenega razvoja, pri oblikovanju komun in njihovi razmejitri.
4/ Geografsko društvo naj podpre delo komisije za kartiranje izrabe zemljišča pri Nacionalnem komitetu za geografijo FLRJ; izvede naj čim več poskusov takega ka^tiranja v , Sloveniji, predvsem še na kraškem: svetu ter naj koordinira to ^ svoje delo z delom v drugih ljudskih republikah.
5/ Da čim bolj pospeši flntenzivno geografsko proučevanje slovenske zemlje in da poveže šolsko vzgojno delo srednješolskih učiteljev geografije z znanstvenim premo trivanjem pokrajin, v katerih žive in delajo, naj Geografsko društvo izdela osnutek navodil za študij krajevne geografije.
6/ Ker so naši pokrajinski muzeji središča krajevnega znanstvenega raziskovanja, naj se v njih razen strokovnih moči iz drugih znanstvenih panog nameste tudi geografi.
7/ Ker za geografske 'Študije ^ edno nujno pritegniti gradivo in podatke različnih statističnih/ upravnih in prak-tično-raziskovalnih institucij, naj Geografsko društvo skuša doseči, da bodo te institucije vedno in povsod do voljevale geografom. znanstvenim delavcem dostop do tega gradiva.
8/ Ker je za lažjo izvedbo vseh zgoraj naštetih nalog nujno potrebno polno razumevanje vse naše javnosti, zlasti pa gospodarskih in prosvetnih oblasti ter institucij, naj Geograf-/ sko društvo in vsi geografi Slovenije porabijo vsako priliko, da s prikazovanjem iezultatov svojega dela pravilno in prepričevalno naslikajo vsebino in pomen sodobne geografije ter s tem njeno koristnost tako za praktične naloge našega družbenega in gospodarskega razvoja kakor tudi za vzgojo nc.še mladine in izobrazbo vsega našega ljudstva.
9/ S tem v zvezi priporoča II. kongres slovenskih, geografov Svetu geografskih društev FLRJ, da vzame v vsestranski pretres današnje stanje geografije v KLRJ ter vprašanja njene poživitve in vsestranske afirmacije.
II.
Kongres je v zvezi z obravnavanjem problematike geografskega pouka ugotovil, da stanje tega pouka v naših šolah nikakor ni zadovoljivo. Zato naj'Geografsko društvo in vse zainteresirane, ustanove temeljito prouče vzroke takšnega stanja in poiščejo poti za njegovo izboljšanje. Kongfes priporoča^" geografskemu društvu, da za izvršitev tega dela čimprej organizira v okviru svojega Odseka za'geografski pouk ustresne pododseke. Ze na temelju referatov in diskusije na kongresu pa ugotavlja, zahteva :n predlaga:
1/ Ker so najnovejši predmetniki za srednje šole . sestavljeni brez sodelovanja geografskih ustanov ter nikakor ne dajejo geografiji v šoli tistega položaja, ki bi ga morala zavzemati po svojem vzgojnem pomenu, pač pa so ji celo še nadalje zožili okvir, zahteva kongres, da ostanejo v veljavi dosedanji predmetniki, dokler sena sestavijo novi, temeljiteje pretehtani in s pravilnejšim sorazmerjem med posameznimi pred-
2/ Še posebej kongres protestira proti temu, da se je geografija izločila iz osmega razreda in se ji je s tem vzela možnost, da postane fakultativni predmet pri maturi.
3/ Kongres zahteva ponovno, da se pouk geografije na srednjih in strokovnih šolah poverja strokovno usposobljenim geografom.
4/ Čim prej naj se priine s pripravo za izdajo metodike geografije in za geografske čitanke za srednje in strokovne šole.
5/ Kongres poudarja pctrebo po večji koordinaciji geografskega pouka med posameznimi republikami.
6/ Večja skrb naj if posveti Izdaji kvalitetnih in 'trpežnih geografskih učil /3lik, stenskih zemljevidov itd./, zlasti tudi dobrih ozko tračnih filmov. Čim prej naj se pred-'" vsem izda stenski zemljevid Slovenije in ročni zemljevid Jugoslavije. Šole naj dobijo primerne projekcijske aparate.
7/ Ke^ sc geografske ekskurzije sestavni del geografskega pouka, naj se zanje profesorjem geografije prizna pravica do dnevnic in petnih slroškov. Vsebinsko naj bodo ekskurzije dobro pripravljene, pred ekskurzijami po Jugoslaviji ali v inozemstvo pa naj imajo prednost ekskurzije v posamezne slovenske pokrajine, posebno še take, ki jih sicer dijaki nimajo prilike spoznati.
8/ Ker je za uspešno izvedbo ekskurzij z dijaki po- .. trebno, da sami profesorji čim bolj spoznajo posamezne pokrajine naše domovine, naj Odsek za geografski pouk Geografskega društva čim prej ustanovi pododsek za ekskurzije, ki naj bi med drugim organiziral posebne ekskurzije za člane društ-vai' Kongres ponavlja tudi zahtevo po določenem številu brezplačnih vozovnic za aktivne geografe.
9/ Kongres priporoča geografom, da čim bolj sodelujejo v Počitniški zvezi in na ta način omogočijo sebi in dijakom praktično geografsko znanje in poznavanje domovine. V republiškem odooru Počitniške zveze naj ima tudi Geografsko društvo svojega zastopnika,
10/ Kongres ugotavlja potrebo, da Svet za prosveto in kulturo LRS pri vseh vprašanjih, ki se tičejo geografskega pouka, obvezno pritegne k sodelovanju Geografsko društvo Slo veni j e.
^JLplCongres priporoča i eografskemu društvu,da v okviru posebne komisije prouči stanje geografije na naših šolah iti z njimi seznani javnost;hkrati; naj pripravi vse 'potrebno za reformo šolstva
12)Fongres priporoča društvenemu odseku za geografski pouk, da nadaljuje svoje delo za proučitev razmestitve kadrov v smislu sklepov I.kongresa v Kamniku.
III.
Diskusije na kongresu so pokazale,da je bilo za geografsko izobrazbo ljudstva in za popularizacijo naše znanosti kljub nekate rim uspehom dtorjeno doslej pr«®»lQ.Zato je potrebno:
1) Organizirati čim več polju4fto-znanstvenih predavanj''v okviru družtva in po možnosti potrati Ljudski univerzi, sindikatom,
drugim družbeni» in prosvetnim organizacijam, predavanja v radiu in podpreti radijsko šol.uro javnost po časopisju o geografskih aktualnostih
Fočitniški 2)
3)
doma in po
4)
poročili.
zvezi ter Prirejati Obveščati svetu.
Fodpirati "Geografski
obzornik"z ustreznimi elanki in
I «T. j •
Kongres nalaga izvoljenim kocini jam za znanstveno delo,ia eeoerafski pouk in za popularizacijo .geografije nalogo,da skrbe za čim uspešnejše uresnišitev njegovih sjklepov.V ta namen na; še po potrebi razširijo in primerno organizirajo.
Darko Rad in ja
Maribor - Pohorje,26.septembra 1°54
N t; kaj, misli o vzrokih sedan jeg:i položaja geograf i j e__v .
srednji fOli
Družbena vlo^a posameznega predmeta v na&ffi Šoli naj bo tisto merilo,ki mora odločati o njegovem objseeU, razporeditvi in vsebini.
V čcij je torej družbena vrednost ^eo^rafske izobrazbe ,¿.6o^rafske kulture in vzgoje za socialistično difužbe?
Danes §e vsakemu naletu državi janu, posebej pa š*e mlademu človeku,naravnost politično nujno,deizne samostojno in zdravo razsej o druzbeno^ospodarsKin,socitlnin in političnih razmerah po svetu. Brez dvoija morajo s „r^vilnc ¿.«Ot. rs i t. ko vzgojo bistveno pomagati Llaceiju elovkku,da bo znal tehtne je in pravičneje presojati domačo deželo in zivljenje,pra\ ta:o pa tudi dru^e življenjske načine in dru^e družbene sisteme. r'o p-, jv. spričo dinamike dogajanj in njilio vih nasprotij brez geografske vzgoje močno otezVoceno."a dtscrien tacija slabi vol jc , perspektivo in delovni elss,.: kratka , geograf ska vzgoja ore v bistveni n tri pripo oči k zdrave- u|optimističnemu, oziroma naprednemu pogledu na svet.
Ta naloga gecgraiskv vzgoje je ; ri nas brez dvema specifična, je"izrazito socialističn-.; prav v tem je en?, osne nih in za nai.o socialistično družbe, nad vs^ pomembnih nalet geograf i je. \ erjetno ni nkjer drugje družba v telili meri zainteresirana, da if.aje'člani tako napredno poglede, na svet.ir.ittam Iri tem ni niti tolivo pomerub na stopnji--: g*.ograiske izobrazb«-»kolikor geografska kultura sama in napredni geegr. način ir.i1 jen ja,ki cmpgO'" a napredno orientiranost.
Taka vzgeja j*- hVrati lome.-bna tudi za razum evarvj^ med narodi ?a medsebojno naklor. jcncst, za mirno sožitje,skratka z- vse tisto,kar je danes tako pereče v katerem koli rjerilu,lokalnem,nacionalnem ali svetovnem. S pravo geogr.kulturo se laže izognemo orkrsrčnei u naciona lizrnu in čovini£mu."'e bo se nam težko dokopati do prepričanja,da morajo v dobi moderne civilizacije vse dežele in vsi narodi na svetu čim tesneje in smotrneje sodelovati med~seboj.Vzgoja v takem duhu je neprecenljive vrednosti za nirno sožitje na svetu,za nas pa še
irni st va.
uk,
ko te
OID , T).
. uro.
stih
a
za
54
to i.
esc ja t
- o i D 1 3
ia,
ni
jrulo
Ln »
3i
r karal i Lona
/etu
1U
i
svetu, za nas pa še prav posebej. Prav zaradi take vloge, ki jo more imeti sodobna geografska vzgoja, je našla ta zagovornike pri vseh naprednih silah, posebno še v vrsti mednarodnih organizacij OZN.
Pravilno pojmovanje geografije pa ima še eno močno pozitivno potezo, ki ¿ji daje bolj kot pri kateremkoli drugem predmetu izjemen položaj v vzgoji pravilnega svetovnega nazora. To je njena izrazita kompleksnost in dialektičnost. S tem da skuša geografija opredeliti značaj in bistvo prepletanja posameznih elementov in razporeditev njihovih kompleksov, zlasti pa, ko skuša pravilno pojmovati medsebojne odnošaje'. med prirodnim okoljem in človc-kom, res ne moremo dvomiti o širokem vzgojnem pomenu geografije. To ima še toliko večji pomen, ko se toži o naši šoli, da je vse preveč predalčka-sta, predmetno nepovezana in izolirana, se pokaže pomen geografije in njenega kompleksnega gledanja pojavov.
Tu so omenjene le nekatere izobrazbene in vzgojne vrednosti geografije, predvsem tiste, ki so specifične za socialistično šolo. To so lastnosti, ki jih ima geografija poleg dosedanjih spiošnoizobrazivalnih vrednosti.
Že iz tega moremo zaključiti, da je vloga geografije v naprednem svetu izredno pridobila, da je pridobila v vsaki napredni dražbi in bi morslla zato toliko bolj pridobiti v našem socialističnem razvoju. Zato je še toliko bolj potrebno vprašanje, od kod tako nasprotovanje proti nas. Kje so vzroki ir pogoji, ki so dovedli do tega, da se geografija celo izriva iz naše šole Dolžni smo, da te stvari ne samo premotrimo, temveč tudi poskrbimo, da dobi geografska vzgoja tisto družbeno vzgoje! ki ji v socialistični družbi tudi pripada.
V	zadnjem času so bili pri nas pojavi, ki kažejona zapostavljanje geografije v šoli,. To omalovaževanje se kaže v različnih oblikah, najočitneje! pa v tem, da se obseg geografskega pouka v srednji sol:' >pci. Geografije ni več pri maturi, ukinjena ge v osmem raz:pdu, skrčena ;v šestem in ■sedmem itd. Toda se bolj vznemirljivo je poseganje v njeno ,
srž, to je v ekonomsko geografi}o sveta. Vse to, zlasti pa zadnje, nas opozarja na globi je.vzroke. rekli bi, na določeno krizo, hkrati pa tudi na to, da tale odnos do geografijo ne^more biti zgolj siv čajen izris trenutnih okoliščin, tem' več^je to izraz določenih prinqipielnih. odnosov, ki ima v končni obliki tudi take posled::,e. Na to nas opozarjajo razmere tudi v drugih republikah, hkrati pa se stavlja vprašanje o položaju geografije v Jugoslaviji sploh.
Predvsem je treba poudariti, da družbena vloga geografije ni upadla, kakor bi morda sodili po njenem zmanjšanem obsegu v srednji šoli. Nasprotno, njena, vloga se je cé-lo razširila in vedno bolj raste. Trditi moremo celo, da je v načelu pomen geografije prav v socialistični družbi in šoli narasel bo3j kot kdaj koli poprej in kjer koli drugje.
V	času, ko se je spreminjala geografija vloga geografije v šoli, ni bile- pri nas naslediti nobeno stvari, nobenega članka, kaj šele temelgitejše obravnave. Zcyoan zasledujemo obravnavanje teh vprašanj tudi pri tistih Činite-ljih, ki so v zadnjem času krojili geografijo v naši šoli. Zato se tudi ne smemo čuditi, da je pomanjkanje načelnosti
in napredne orientiranosti privedlo do ozkega obravnavanja predmeta in s tem tudi do takih odločitev, ki so ,v očitnem nasprotju z našo družbeno zainteresiranostjo. Oglejmo si nekatere okoliščine, ki so v zadnjem času vplivale na razvoj in položaj geografije v nasi goli.
Ilešiča
1,2
Iz referata F. II/ kongresu
slovenskih geogra:
Geografska znanost in sola, na

K vzrokom, ki so vsaj deloma objektivni, moramo prištevati posledice, ki se javljajo od tod, da so generacije, ki danes odločujejo o smernicah v našem šolstvu,
oz,
konkretno o geografiji, geografije. Zato se mora
1javijati svojo vlogo ne samo v šoli, temveč tudi v naši javnosti, pri generacijah, ki so ohranile tako geografijo tudi v svojem spominu in zavzemajo enak odnos tudi do sodobne geografije. To so zakoreninjeni nazori, s katerimi se mora sodobna geografija temeljito sp-oprijeti, ker prinašajo vrsto negativnih posledic. To je torej eden glavnih vzrokov, da se uveljavlja tudi v odločujočih krogih tako naziranje o našem predmetu.
Druga stvar, ki jo je vredno omeniti, je različna tradicija posameznih predmetov v naši šoli. Na eni strani so tu stari5 utrjeni, klasični predmeti, na drugi strani ga predmeti, ki dobivajo na pomenu šele v novejšem času (družbene vede, tehnične vede) in si morajo svoje mesto šele pridobiti j mednje spada tudi geografija. To je dokaz, da naša šola še marsikje tiči v starem tiru.
Poleg tega čisto razur.L jivega položaja pa imamo še določene subjektivne vplive, ki so pogosto še odločilnejši. Pogosto prihaja namreč do izrazi dejstvo, da so v komisijah, ki odločajo o tem, člani ne uveljavljajo zgolj kot prosvetni delavci, temveč kot matematiki, fiziki, zgodovinarji, sla-
bile delezne se stare deskriptivne sodobna geografija boriti in uve-samo
očala,
visti, fizkulturniki itd. To pomeni, da imamo določene ve cehovstva. Zato moramo gledati tudi skozi ta hočemo razumeti predmetnike na r^ših šolah.
Posredno se tudi močno poznajo sledovi, ki se ljajo v najrazličnejših oblikah in ki izvirajo od tega naša šola marsikdaj in marsikje še močno korenini v
)oja-^e
a vi . j a
m
]av-da
tradici-bi stveno
ji avstrijske šole, česar tudi stara Jugos] spremenila in je morda v nekem imiislu to tradicijo celo nadaljevala. Prav to je eden izmed vzrokov, da se tudi današnja šolska geografija no Eore c.^volj uspešno iztrgati iz tega in da sc ve napori v povojnih letih v bistvu več ali manj formalistične korekture s sicer socialistično etiketo, toda staro vsebino.
Praksa, ki je dovedla do bega, nas opozarja predvsem na dvc.je. Kampanjski načii reševanja šolskih vprašanj je dovedel pogosto do mehaničnega, formalnega in administrativnega reševanja, kar je v bistvu samo zgoscevalo protislovja. Hkrati pa je bila vsebinska stran problemov neštetokrat zanemarjena. Zato se ne smemo čuditi, da so bili kriteriji in načini reševanja pogosto močno individualizirani, tenden-čni in subjektivni. Ta praksa je v nadaijnem pripeljala do očitnega nasprotja s splošnim razvojem. Razumljivo je, da ni mogel ostati tale način, pa bodisi principielen ali ne, brez
odziva in je s tem, da je
postavil geogi^afijo v nov imelo a posteriori za posledico vprašanje vloge geografije v današnji šoli. Basi se tak način reševanja ni uveljavil samo v odnosu do geografije, je vendar ta predmet najbolj prizadel.
Da se te. dediščina tako vztrajno vleče še 'v današnji čas, je prav za prav do nekei: mere razumljivo. Razumljivo je predvsem zaradi personalne kontinuitete hotenih ali nehotenih nosilcev stare miselnosti, iola, osirome njeni posamezni sestavni deli, to je predmeti, v svodih reformah pogosto	11 slediti izrednemu družbenemu razvoju in
so se namesto vsebinske reforme zadovoljevali s formalistično, kar j e v končni posledici privedlo do še večjih nasprotij .
se jo ov, o
oa
z-
cia
se L.
ah, ;ni
ja-
Tl
mo ii-
;e-
•a-ov-.t
rini z i.
1-
h
v
c-0-
,JPrav zaradi tega je tu potrebna korenita vsebinska preobrazba. Ne gre tu direktno za ure, temveč, gre za to, da se da geografiji tisto vsebino, ki ji je potrebna za njeno družbeno vlogo v socialistični družbi in soli. Gre tedaj za to, da ugotovimo oziroma utrdimo, kakšen položaj more in mora imeti sodovba geografska znanost, oairoma njen splošno-izobraževalni in vzgojni substrat. Njen položaj in vlogo moramo torej ugotavljati po pomenu sodobne geografije, ne pa morda geografije, kakrna je v spominu nekaterih, in ki je iz taksnih ali drugačnih•vzrokov trenutno še pogosta v naši šoli. Prav pri^tem vprašanju, ki je izhodiščb premetrivanja, se pogosto greši. Druga naloga pa je potem, ko'utrdimo pomen in vlogo geografijo, da jo tako v šoli tudi omogočimo in ji damo dele ž,ki ji pripada»
Se nekaj je; kar je viredno omeniti. Povojna razširitev šolske obveznosti je prinesla geografiji zaradi pomanjkanja kadra mnogo več težav* kot pa drugim strokam. Ker
;roma mlajša, je bilo pred
Geografijo so študirali v ?ma pomožni predmet. V pove-prevzeli pouk geografije po-v delež dosegel tudi 70 do v tem času potenciralo» ono flje, kar je dejansko marsi-leta pomenijo v razvoju ge-
je geografija na univerzi razmh vojno relativno manj geografov veliki meri kot stranski, ozir čanih potrebah povojnih let so -večini, negeografi, saj je njih^1 80%. In prav zaradi tega se je mnenje o deskriptivnosti geogr; kje tudi postala. Vsa naslednje
ografije skrb za kader, za njenovo pravilno razmestitev in zamenjavo nestrokovnjakov, ki srp v povojnih letih takorekoč prevzeli geografsko vzgojo v žarup. Še danes imamo obilo primerov, da je geografija .predmet, katerega najraje izberejo za dopolnitev učne obvezneiti. Pa tudi šolska vodstva marsikje se vedno najprej oskrtjijo za pravilno zasedbo ostalih predmetov» V zadnjem času rte je sicer položaj na splošno ■izboljšal, vendar je geografija še vedno v fazi, da popravlja posledice, ki izvirajo iz Razširjene učne obveznosti. Saj je celo danos, ko je izšlo!z univerze in VPŠ na desetine in desetine geografov, ostala dobra polovica vseh geo- , grafskih ur na nižjih gimnazijah še vedno neustrezno zasedena.
To dejstvo je izredne! pomembno. Ne zaxadi tega,, ker je geografija v -tem času ♦•■iz objektivnih vzrokov- v ♦ resnici zdrknila v deskripciji oziroma "topografijo", temveč zato, ker se je iz tega predhodnega, nenormalnega položaja, v katerem se je znašla geografija v povojnih letih, zavzel splošni odnos do tega predmeta. Odnos, ki je povzročil omalovaževanje geografije in našel svoj izraz v dejanskem krčenju geografskega pouka. Na tak način je stara deskriptivna geografija, ki živi v spomina odločujoče generacije, našla nesrečen odziv v negeografskem zakupu povojne geografije, kar je seveua s preje omenjenimi okoliščinami pripomoglo do sedanjega položaja.
Nikakor ne smemo pozabiti še enega dejstva, ki je pripomoglo, da so se goraj omenjene okoliščine toliko bolj uveljavile. To je skoraj zakoreninjeno pojmovanje o dveh ge-ografijah, o geografski znanosti na eni in šolski geografiji na drugi štreni. Odmaknjenost "šolske geografije" je eden izmed vzrokov, ki je pripomogel, da se-je tzv. šolska geografija ne samo odmaknila od geografske znanosti in s tem zaostala v svojem rasvoju temveč je često tudi yzapadala pod najrazličnejše vplive in na tak način tudi začela izgubljati pozicije v šoli. Iz tega sledi, da je eno vprašanje v tesni zvezi z drugim. Težnje za afirmacijo geografije v šoli morajo spremljati hkrati tudi tožnje za uveljavljanje njene moderne vsebine.

Andrej Briški
Gezira_v_Sudana
V povojnem obdobju se predvsem v okviru OZN vedno bolj uveljavlja ideja gospodarskega in kulturnega dviga zaostalih držav ter pokrajin. Tudi kolonialne države so spoznale ta pomen ter pričele z raznimi deli na svojih odvisnih ozemljih. Pri tem jih seveda vodijo lastni interesi - povečana proizvodnja surovin itd. - toda istočasno še zboljšujejo' tudi živij enski pogoji domačinov. Predvsem je važno dejstvo, da se tako kolonija ali odvisna dežela dviga iz tehnične zaostalosti.
Oglejmo si tovrsten primer v Anglo-egiptovskem Sudanu, znan pod imenom "The Gezira Scheme". Gezira je pokrajina, ki leži med Belim in Modrim Nilom in to neposredno ob slednjem od Sennarja pa prav na jug od Khartuma. Svet je v glavnem ravninskega značaja ter rahlo nagnjen proti severu in zahodu. Po svoji sestavi je pretežno glinast. Klimatsko smo tu v področju na meji med suho in deževno dobo. Glavne padavine padejo v Geziri julija in avgusta, medtem ko je doba od novembra do marca popolnoma suha. Tedaj tla razpokajo ter so sposobna za absorbcijo zraka in vode.
Na tem ozemlju so zgradili prostrano irigacijsko mrežo. Glavni jez je zgrajen pri Sennarju na Modrem Nilu in se imenuje Ssnnar Dam. Jez je dolg nad 3 km in lahko propu-šča 15.000 m* vode na sekundo. Od tu se odteka voda po večjih in manjših kanalih po vsej Goziri.
Zaradi teh irigacijskih naprav se je produktivnost Gezire izredno povečala. Glavno i3krb posvečajo seyeda plantažam bombaža, ki je večina egiptovskega tipa. Bombaž iz Gezire tvori tri petine vsega izvoza Angl.-egipt. Sudana. Med hranilnimi rastlinami pa najbolj gojijo duro.
Kakšnega pomena so te naprave za prebivalstvo Sudana najlaže razberemo iz sledečih številk: Na osnovi "The Gezira Scheme" se stalno preživlja okrog 450.000 ljudi, poleg teh pa sezonsko tudi okrog 150.000 polnomadov. Njihov živ-1 j enski standard se lahko primerja z najvišjim standardom,'' ki ga premore kmečko prebivalstvo v posameznih deželah Afrike ter Srednjega Vzhoda.
Vir:"Geographical Review", april 1954
Stanko Polajnar
Ribarstvo ob_Atlantski_obali_ZDA
Široko šelfno področje, ki se vleče od Nove Fund-landije do Floride in še dalje ob južni obali ZDA, predstavlja osnovo zapadnoatlantskemu ribarstvu. Ob njem so zrastla ribarska mesta Nove Anglije /Boston, Gloncester, New'Bedfort/, močna ribarska industrija ob zalivu Chesapcahe, kakor tudi naglo se razvijajoča ribarska središča na Floridi in ostalih južnih državah ZDA.
Celotno Atlantsko obalo ZDA pa bi ločili vsaj v dvoje različnih področij. Severno od rta Hatteras'se šelf močno razširi, tukaj prevladujejo tudi hladne atlantske vode, v katerih love predvsem polenovke in sled. Južno od rta
Hatteras se šelfno področje zoži, mordka voda je toplejša, /zalivski tok/, zato se izpremene tudi ribje vrste. Mešanje toplih in hladnih atlantskih voda /Cold Wall/ daje nda vse ugodne oceanografske pogoje za razvoj faune v ten področju.
Morsko ribištvo so v veliki meri že od nekdaj gojili beli priseljenci. Toda-večji gospodarski pomen je imelo - ribištvo le na področju Nove Anglije, kjer so predvsem lovili polenovke. Tukaj je tudi nastala prva večja konzervna industrija. V 40.-tih letih prejšnjega stol. je v Baltimoru zrastla največja predelovalnioa ostrig v ZDA.rNa jugu ZDA,t v New Orleansu, pa se je polagoma razvijala večja industrija, ki je predvsem predelovala posebne vrste užitnih rakov. Nove predelovalne možnosti, kakor tudi razvoj modernejših transportnih sredstev, je stalno dvigal pomen atlantskega ribištva. Tako so leta 1949 ulovili v Novi Angliji 480.000 ton rib in 30,000 ton rakov in mehkužcev v skupni vrednosti okoli 59 milj dolarjev. Ob srednj e-atlantskih obalah /države New York, New Yersey, Delaware/ 215.000 ton rib in 21.000 ton rakov in mehkužcev v vrednosti 27 milj. dolarjev. Samo v Chesapeahe zalivu /Maryland in Virginija/ bo ulovili 10 5.000 ton rib in 46.000 ton rakov, vrednost 25 milj. dolarjev. V južno atlantskih državah pa je vrednost lova mnogo manjša /15 milj. dolarjev ali 150 . 000 ton rib in 30,000 ton rakov/. Slika se pa povsem spremeni na področju KehiSkega zaliva, kjer poleg manjše ulovitve rib - 160.000 ton, naraste delež mehkužcev in rakov na 76.000 ton. To nar. £e lepše ilustrira vrednost lova, saj od skupne vrednosti 50.mil j. dolarjev odpade 36 milj. dolarjev na mehkužce in raiie.
Prav tako so med posameznimi področji velike razlike v tehnični opremljenosti ribabstva. Najbolj moderno ure-,>.jene naprave najdemo v severnem Visoko industrializiranem predelu, kjer vedno bolj prevladujejo modeme, železne ribiške ladje, opremljene z najnovejšimi' tehničnimi pridobitvami. V ^srednj eatlantskem področju je ttga že manj, dočirn na jugu ob Mehiškem zalivu še težko govori¿c o modernem ribolovu. To se t' kaže tudi v življenju ribičev iii, potrebni delovni sili. Od 185.000 ribičev, ki so bili zapt.sleni na obalah ZDA, /brez Aljaske/, jih je še okoli 95.00C živelo na Atlantski obali'. Od teh je odpadlo na Novo Anglijo okoli 25.000, med njimi je bilo še okoli 10.000 takih, ki ¿im je ribarstvp- le postranski zaslužek. V južno atlantskih drŽavah in Mehiškem zalivu pa je bilo istočasno zaposlenih nad 40.000 ribičev, v srednjeatlant-skih državah okoli 15.000 in v. Chesapeahe zalivu, kjer prevladuje lov na ostrige in rake, celo do 20.000. Produkcija in delež potrebne delovne sile dovolj zgovorno nakazujeta vse-razlike med visoko razvitim severom in zžos^-alim jugom.
Razvoj ribarstva na severovzhodu ZDA je v tesni zvezi z močnim industrijskim razvojem zaledja. Nova Anglija je osvojila trg velikega dela ZDA, kjer ji lahko konkurirajo ostala ribarska področja le z onimi vrstami rib in drugih morskih živali, ki jih sama ne proizvaja. Njena dominantna vloga je očitna v vsem severnem in srednjem delu ZDA in sega , daleč proti jugu in zapadu. Cb njenih obalah se je razvila močna predelovalna industrija,-ki skuša z novimi metodami predelovanja in konservi.ranja rib zadovoljiti velike potrebe ameriškega trga.
Medtem ko Nova Anglija zalaga z ribami''velik del ameriškega trga, služi ribarstvo v srednjeatlanfskih državah le za oskrbo ožjega obalnega področja. Tukaj se predeluje in konservira le malo rib, večinoma jih prodajajo kar sveže neposrednim potrošnikom.
Kljub veliki potrošnji rib, velika mesta sreclnje-•atlantske obale niso ribarska središča. V njih najdeno le redke poklicne ribiče. Mesta Baltimore, Philadelphia, New York oskrbujejo z ribami od drugod. Tako je New York konsu-miral leta 1946 125.000 ton rib, ki so jih skoraj polovico uvozili iz Nove Anglije, okoli 36$ iz Chempeahe zaliva, medtem ko so južnoatlantske države dale le 3,6$. Večina rakov in mehkužcev pa je prišla iz Chempeahe področja - 67$, južno-atlantske države so prispevale le 15,4$, Nova Anglija - 13$.
V južnoatlantskem področju in ob obalah Mehiškega zaliva je vse ribištvo /raze» lova na rake/ omejeno na ozko obalno področje in na številne zalive, ki so razviti od rta Hatteras pa vse do izliva reke Rio Grande. Če izločimo lov na posebne vrste sledi /Menhaden, ki jih predelujejo predvsem v ribjo moko in ribje olje/ in na užitne rake, je ostalo ribištvo lokalnega pomena ln lahko zalaga le najbližji trg. Edino na Ploridi ulove večje količine rib, ki služijo za prehrano prebivalstva.
Ob Mehiškem zalivu danes absolutno prevladuje lov na posebne vrste rakov /Garnellen/. V letu 1947 eo v Mehiškem zalivu ulovili 3/4 vseh rakov v ZDA. Tod so danes sštevilna središča za konserviranje ostrig in rakov. Od 52 tovarn te vrste jih odpade 24 na Louisiano in 19 na atlantske države. Zato se v nekaterih predelih zalivske obale skoraj izključno bavijo z lovom na ostrige in rake.
Posebnost, ki je značilna za celotno atlantsko področje, pa je lov na posebno vrsto sledi /Menhaden/, ki jo predelujejo v ribje olje in kostno moko. Lov na te sledi se je zelo razširil in je danes najvažnejša ribarska panoga za-padne poloble. Največja središča za pridobivanje ribjega olja in moke /umetno gnojilo/ so v srednje in južnoatlantskih 'državah /Lewes, Dela, Reedville, Port Moumouth, Beafast N.C. in druga/.
Vir: F.Bartz: Die FischereiWirtschaft an den atlantischen Küsten der USA. Die Erde 1954/2.
Vladimir Kokole
Nova__Zelandija
Komaj dobrih stopetdeset let je minilo odkar je stopil prvi Evropejec na tla tega daljnega otočja, toda v tem času je Nova Zelandija tako temeljito spieuic1"-'1 - ovoje lice kakor le malokatera dežela. Taemanovi mornarji so jo na svojih vožnjah okrog Avstralije prvi zagledali in ji dali ime po eni domačih obmorskih pokrajin. Vendar je šele James Cook sto let za njimi vrisal na zemljevid južnega Pacifika obrise nove dežele. Dva velika otoka, ki v glavnem sestavljata današnjo Novo Zelandijo pa sta bila naseljena že pred tem. Polinezije!, ki so se iz tropskih otokov Tihega oceana širili na vse strani so prišli na Novo Zelandijo že pol tisočletja pred Evropci. Med tem so imeli dovolj časa, da so se prilagodili novemu okolju, ki jim je bilo močno tuje.
Nova Zelandija leži že toliko na jugu od ekvatorja, onstran kozorogovega povratnika, da samo severni cfcok še čuti blagodejne vplive tropikov, med tem ko sega južni' otek vse do 45. vzporednika, daleč v ogromno prostranstvo južnega cirkumpolarnega morja. Skupni učinek te lege je, da ima severni otok milo, domala subtropsko podnebje, kjer temperatura
tudi vJal^uiriejjsjL-letni dobi ne pade pod 10 stopinj. Južni del južnega otoka pa je pozimi že hladen in ima podnebje, ki je jmočno podobno podnebju norveške obale, lega sredi oceana, ki obliva obale Nove Zelandije pa preprečuje, da bi bile razlike med hladnejšo in toplejšo polovico leta znatne. Vsekakor pa je skoraj vsa dežela dobro namočena. Močno se že pozna vpliv zahodnih vetrov, ki začenjajo v teh širinah prevladovati tudi na južni poluti in prinašajo obilo padavin, posebno v hladnejši 'dobi, ko se pas zahodnih vetrov oz. potujočih depresij bolj približa ekvatorju. Visoke gore, ki spremljajo' zlasti južnit otok na zahodni strani prestrežejo največ vlage in povzročajo, da so zahodni deli otočja bolje namočeni kakor vzhodni. Razlika je očitna zlasti na južnem otoku," kjer se'v vzhodnem delu zahodni vetrovi uveljavljajo kot fen in močno znižajo množino padavin, tako da je ta del ponekod četudi na manjših področjih že prav sušen. Ta razlike je dosti manjša na severnem otoku, kjer so zahodni vetrovi šibkejši in je gorski svet manj strnjena pregraja. V celoti je namreč Nova Zelandija gorata in hribovita dežela. Smer s.¿emen JZ -SV je zlasti očitna v zapo vrstnih gorskih slemenih na južnem otoku. To je v soglasju s tektonsko zgradbo otočjA* ki je* v bistvu rob večje avstralske kopnine is preteklih g?oloških dob, a so jo kasnejši premiki razbili tako, da. je ohranila kopnina le na obrobju, ki je bilo tektonsko ak1£vno še v najnovejši dobi. Splošna tektonska in oro graf aka táter ce na severnem otoku izraža le na vzhodu. Zahodni in osrednji del pa so mladi tekton-•ski premiki razbili v več bolj es-^aljenih čokov. V zvezi s tem pa se je razmahnil tukaj tudiijmlad vulkani z em v taki meri kot le malokje na svetu. Odje lav.fc in groha, zajezena jezera, ugasli in živi vulkanski stožci pik cela vrsta drobnih znanilcev nemira v z em olj ski skorji, ko;jt geijziri, solfatare in termalni vrelci ¡;o značilnost za >~se osredje otoka okrog jezera Taupo. Na južnem otoku je diug mlajši pojav preoblikoval lice pokrajine. Še dane3 so Üi'gore - posebno prav ha jugu - zal eden el e ir so bile v najbližji geološki preteklosti r 3e dosti bolj. Ves inventar glacibalnih oblik j e tu zastopan; koritaste doline, moren«;, in je&ejtia za njimi, po krnicah raz-jedeni vrhovi in ledeniki. Mnogi-•od njih - največji meri preko 30 km - se r tekaj o 'na jugozahodu proti obali in se končajo le nekaj sto metrov nad pravimi ¡f j o rdi, po katerih so se nek-1 daj nadaljevali v morje.	ti
V nasprotju z. Avstralijo je Nova Zelandija po priredi gozdnat otok. Vegetacija pa je tu ci3to svojska. Večina rastlin je endsmična, kar kaže, cV-i je bilo otočje že dolgo osamljeno. V novozelandskem gozdu presenečajo iglavci in neverjetna obilic? raznih praproti, od katerih^dosežejo nekatere čez dvajset metrov višine. To je vegetacija, ki priča o obilni vlagi. Severni otok pozna pri svojemu zelo umerjenemu podnebju celo palme.'' Nič manj svojsko ni živalstvo. Z izjemo netopirjev sesalcev, vobče ne pozna, pač pa obilje ptičev in kuščaric, ki kažejo po svodih organih in oblikah, da se je razvoj živih bitij tukaj v marsikaterem pogledu zakasnil za nekaj geoloških dob.
Tn svojska priroda j e .mc ono vplivala na Maore, novozelandske Pclinczijco. Prej vajeni sončnih otokov tropskega Pacifika so se morali v novi domovini krepko spoprijeti z mnogo manj ugodno prirodo. Bolj obilna obleka iz vlaken lilije phormium tennaz in solidno zgrajeno lesene hiš<- okrašene tudi z lepimi rezbarijami so bile pogoj, da so mogli v hladnejši polovici leta prenesti nižje temperature, kot so jih
bili.-vajeni. Njihovi glavni rastlini za prehrano, jam in taro, dve gomoljkasti rastlini, ki so ju prinesli s seboj, sta dajali v ostrejšem podnebju le nizke donose. Kovinskega orodja in orožja vobče niso nikoli poznali pa tudi sicer jim po-žigalniško poljedelstvo ni moglo dosti dati. lov je Ml težaven, kajti velikih živali domala ni. Orjaški, reliktni ptič moa, visok 3-4 metre, je zato hitro izumrl. Smatrajo, da je treba ljudožrstvo in bojevitost maorskih plemen pripisati večni borbi za hrano. Tako je bilo življenje Maorov v prvi polovici 19. stoletja, ko je val evropske kolonizacije dosegel obale Nove Zelandije.	/Nadaljevanje sledi/
dr. Vitalij Manohin
V zvezi z večjimi odkloni vremer skih pojavov od normale, ki so zlasti pogosti v zadnjih letih, krožijo med 1
a' rs, ¿läge, da je vzrok tovrstnim vremenskim prilikam v eksplozijah, atomskih bomb. Znanstveni krogi pa se omejuj ejc predvsem na ustne izjave po radiu, kjer morano razlikovati skupino ameriških in nemških meteorologov, med njimi Wexlerja /ameriški meteorolog/ Steinhauserja /Dunajski meteorolog/, ter skupino japonskih meteorologov, med njimi Okado in Tagasak-hija. Iz znanstvene literature m:, je znano samo eno delo te teme, in sicer "Weather and the atomic bomb tests at Bikini" Bull. Am.Met. Soc. Oct. 194-6. Is vseh navedenih podatkov ei moremo ustvariti to-le predstavo o stališču uradnih znanstvenih krogov do vprašanja vpliva atomskih eksplozij na svetovno vreme: energija eksplozij atomskih bomb, tvori kljub izredno močnemu efektu, kvečjemu le eno desetmiljoninko / po Steinhäuser-ju celo eno milijarainko/ dnevnega obroka one energije, ki vodi svetovno vreme. Na ta način se izključuje vsaka možnost vpliva atomskih eksplozij na svetovno vreme. Omenjena japonska meteorologa pa sta zavzela bolj rezervirano stališče in primerjata učinek atomskih eksplozij z učinkom izbruhov ognjenikov, ki je v naslednjem: izbruh vrže v zrak ogromne množine finega vulkanskega pepela, ki povzj.o5u v smislu znanega Rayleigh-evega zakona mnogo močnejšo oslabitev sončnih žarkov, kakor terestričnih /infra-rdečih/ žarkov. Po Baur-ju /Einführung in die Grosswetterkunde Weisbaden, Diesterich 1948/ znaša oslabitev sončnih žarkov do 3C krat večjo vrednost od oslabitve terestričnih žarkov. Zaradi tega pomenijo ognjeniški izbruhi znižanje temperature in to predvsem v tropih in poleti, kjer prevladuje sončno vžar nje nad terestričnim izžarevanj (ta. V področjih polarno noči, kjer sončnega vž ar even ¿a splch ni, učinkuje ognjeni Jld p ;pcl z lahnim dvigom temperature. Posledica na}' «i^-anih tam; o «.'^urnih sprememb je oslabitev taco z van e zor.al.ne cirkulacije in v ojačenju monsunskih teženj: zonalna cirkulacija ustroja splošni normalni cirku? aciji ozračja, ki pride uc i z raza v močnih subtropakih anticiklonih in prevladujočih z^iodni h vetrovih v zmernih zemljepisnih širinah.. Kot f.r.ano jo fi^j->«lni mehanizem zonalne cirkulacije zasnovan r.a temperaturni razliki med tropi ir tečaji /gl-. n.pr. Oompeaii ¡.um of Metecro logy, 1951 S. 551/. Kadar se ta razlika zmanjša» -se zmanjša tudi zonalna cirkulacija. Ojačoaa zonaina cirkulacija pomeni mile zime in v področju srednje Evrope vroča pol et,; a /gl. H. Trenkle Beiträge zur langfristigen Witterungsvorharsage,
bili vajeni. Njihovi glavni rastlini za prehrano, jam in taro, dve gomoljkasti rastlini, ki so ju prinesli s seboj, sta dajali v ostrejšem podnebju le nizke donose. Kovinskega orodja in orožja vobče niso nikoli poznali pa tudi sicer jim po-žigalniško poljedelstvo ni moglo dosti dati. Lov je bil težaven, kajti velikih živali domala ni. Orjaški, reliktni ptič moa, visok 3-4 metre, je zato hitro izumrl. Smatrajo, da je treba ljudožrstvo in bojevitost maorskih plemen pripisati večni borbi za hrano. Tako je bilo življenje Maorov v prvi polovici 19. stoletja, ko je val evropske kolonizacije dosegel obale Nove Zelandije.	/Nadaljevanje sledi/
dr. Vitalij Manohin
Ali vgliva¿q_eksglozij e_atomskih_bomb_na_yr^e?
V zvezi z večjimi odkloni vremer skih pojavov od normale, ki eo zlasti pogosti v zadnjih letih, krožijo med laiki razlage, da je vzrok tovrstnim vremenskim prilikam v eksplozijah atomskih bomb. Znanstveni krogi pa se omejujejo predvsem na ustne izjave po radiu, kjer morano razlikovati skupino ameriških in nemških meteorologov, med njimi Wexlerja /ameriški meteorolog/ Steinhauserja /Dunajski meteorolog/, ter skupino japonskih meteorologov, med njimi Okado in Tagasak-hija. Iz znanstvene literature m:, je znano samo eno delo te teme, in sicer "Weather and the atomic bomb tests at Bikini" Bull,Am.Met.Soc. Oct. 1946. Is vseh navedenih podatkov pi moremo ustvariti to-le predstavo o stališču uradnih znanstvenih krogov do vprašanja vpliva atomskih eksplozij na svetovno vreme: energija eksplozij atomskih bomb, tvori kljub izredno močnemu efektu, kvečjemu le eno desetmiljoninko / po Steinhäuser-ju celo eno milijardinko/ dnevnega obroka one energije, ki vodi svetovno vremo. Na ta način se izključuje vsaka možnost vpliva atomskih eksplozij nä svetovno vrsme. Omenjena japonska meteorologa pa sta zavzela bolj rezervirajo stališče in primerjata učinek atomskih eksplozij z učinkom izbruhov ognjenikov, ki je v naslednjem: izbruh vrže v zrak ogromne množine finega vulkanskega pepela, ki povzj.oču v smislu znanega Rayleigh-evegn zakona mnogo močnejšo oslabitev sončnih žarkov, kakor terestričnih /infra-rdečih/ žarkov. Po Baur-ju /Einführung in die Grosswetterkunde Weisbaden, Diesterich 1948/ znaša oslabitev sončnih žarkov do 30 krat večjo vrednost od oslabitve terestričnih žarkov. Zaradi tega pomenijo ognjeniški izbruhi znižanje temperature in to predvsem v tropih in poleti, kjer prevladuje sončno včsreva-nje nad terestri^nim izžarevanjt-ai. V področjih polarne neči, kjer sončnega vž are van j a splch ni, učinkuje ognjcrJ.üki popel z lahnim dvigom temperature. Posledica nakovalih t-esa; «.<..-¿.turnih sprememb je oslabitev talco z vane zor sine cirkulf-ci;« in v ojačenju monsunskih teženj: zonalna cirkulacija ust?;oza splošni normalni cirkulaciji ozračja, ki pride uc izraza v močnih subtropakih anticiklonih in prevladujočih £<¿hodtnh vetrovih v zmernih zemljepisnih širinah. Kot f.nano jo fizikalni mehanizem zonrlne cirkulacije zasnovan r.a temperaturni razliki med tropi ir tečaji /gj . n.pr. CompenrK.um of Mstecro-logy, 1951 S. 551/. Kadar se ta razlika zmanjša, -se zmanjša tudi zonalna cirkulacija. Ojačcna zonaina cirkulacija pomeni mile zime in v področju srednje Evrope vroča polet,;a /gl. H. Trenkle Beiträge zur langfristigen Witterungevorhefsage,
Abh. d. Bad. Lendeswetterdienstens 1950 S. 11/.
V nasprotju s tem je zasidrana monsunska cirkulacija na temperaturni razliki med kontinenti in oceani. Ojačene monsunske težnje pomenijo v Evropi ostre zime in hladna deževna poletja. Nacisti način bi lahko vplivale eksplozije atomskih bomb, ki vržejo v velike višave ogromne množine najfinejšega prahu: ta prah je sestavljen iz materije, katero je zdrobila oz. stalila eksplozija: nad morjem bodo ti prašni delci z izvorom v morski soli, na kopnem pa mineralnega izvora.
Ker je bila minula zima 1955-54 po več j ep. delu severne poloble hladna, poletje 1954 pa tudi relativno hladno s katastrofalnimi padavinami, bi kazalo pripisati izredni značaj vremena, v smisli zgornje razlage, u*inku eksplozije vodikove bombe v novembru 1953. Toda zgornja razlaga zahteva prisotnost finega prahu v z gornjih slojih ozračja, česar ni opaziti: prah bi moral povzročiti podalj^anje mraka, ojačeno barvo žari j, dalo pa bi se ga tudi direktno zaznamovati z instrumenti, saj se vsak dan vzpenjajo v višine do 40 km številne radiosonde, to so naprave za merjenje meteoroloških razmer v zgornjih zračnih plasteh. Na ta način odpade domneva, da bi učinkovala zadnja eksplozija vodikove bombe /in tem bolj mnogo šibkejše prejšnje atomske eksplozije/ po 'zorcu učinka ognjeniških izbruhov na svetovno vreme. Sicer judi ognjeniki, kljub povsem utemeljeni in jasni teoriji nimajo bistvenega vpliva na svetovno -vreme: tako je bil v -avgusti. 1883 največji ognjeniški izbruh- v zgodovinski dobi, namreč izbruh Krakata. Ognjeniški pepel je nagooto preplavil zgomj e jzračne plasti po vsem svetu, kar se je pokazalo v pordečitvi farje in podaljšanju mrakov in v drugih svetlobnih pojavih /il. n.pr. Humphreys, W. J,, Volcanic Dust and Other Factors in the Production of Climatio
.-'Changes, and Their Possible Relation to Ice Ages". J. Erantl. Inst. 176, S 131-172. 1913/.
^Toda temperatura je padla takoj Jpo izbruhu le v področju
" Sundskega otočja, t. j. v področ;iu izbruha za kroglo 2°C.	../
Drugod na zemlji ae ni zgodilo ijiČ, kar bi se dalo z gotovostjo pripisati učinku omenjeneg.-ji izbruha. V Evropi sta sicer bila dva prva zimska meseca 1. 4883-84 mrzla in poletje 1&34 deževno, toda isto se je dogajajo v prejšnjih in kasnejših letih, ko ni bilo pomembnih ognjieniških izbruhov. Vzrok temu, da tudi ako močan učinek, kot j V; izbruh Krakataa, mi prišel pri vplivu na vreme toliko do izraza, da bi bil očiten, leži v še večjem vplivu na vreme Sonca. Sonce odtehta po presoji znanstvenih"krogov 99^ vseh drugih vplivov /gl. n.pr, H. Trenkle, Bertrage zur langfristigen Witterungsvorhersage, Abh. d. Bad. Landeswett. 1950 S. 15/ in se zato praktično ne more noben vpliv samostojno uveljaviti, marveč le kot dodatni vpliv. Kazalo bi, da se tudi vpliv.eksplozije atomskh bomb, podobno kot vpliv ognjenikov, hitro porazgubi ob mnogo močnejšem vplivu Sonca.
Poleg analogije z ognjeniki moramo presojati vpliv atomskih eksplozij po učinku radioaktivnega izžarevanja, ki, kot je znano, izredno žilavo traja daljša časovna razdobja po eksploziji. Radioaktivno izžarevanje najprej povzroča dvig temperature, kar je vidno v dejsxvu, da so se višinski vetrovi pri zadnji eksploziji vodikove- bombe preusmerili pa področju nekaj milijonov kvadratnih kilometrov, kar je privedlo•do nepredvidenega izpadanja radioaktivnega pepela v področju Japonskega morja itd. V kasnejši fazi pa po novejših izsledkih
/gl. n.pr. Eigenson, oz. Rubašev, Solnečnaja aktivnost i jejo zemnyja pro javi j eni j a Moskva - Leningrad 1948/ poveča radioaktivno izžarevanje sposobnost ozračja, da propušča infra-rde-če terestrične žarke, kar znižuje temperaturo. Na ta način bi morali zračni sloji, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu obsevanju ultrakratkih in korspuskularnih žarkov, nadomestiti ognjeniški pepel.
Ker je radioaktivno izžarevanje združeno s povečano ionizaci-jo zraka, moremo omeniti-se vpliv ionizacije zraka na vreme. Ionizacija zraka namreč veča nagnenje razvoja oblakov, ti zadnji pa močno spreminjajo toplotno bilanco med Zemljo in Soncem: zgornja plast oblakov hitro izžareva toploto in se zato hladi /gl. n.pr. Compendium 5f Meteorology 1951 S. 43/, spodnji del oblakov pa usrkava terestrične žarke in se zato segreva. Na ta način pride do takozvane konvekcije, ki pomeni padar-vinotvome procese in igra veliko vlogo v svetovni cirkulaciji zraka.
Dokler ni poročil o povečani ionizaci ji zgornjih zračnih plasti, toliko časa ne moremo s teorijo o radioaktivnem izžarevanju in ionizaciji z gotovostjo razlagati minule vremenske anomalije. Poleg tega je treba upoštevati, da tudi Sonce neprestano izžareva ultrakratke in korpuskularne žarke, kar bi moralo v kratkem roku kompenzirati morebitni učinek postopno ugašajočega radioaktivnega izžarevanja z izvorom v atomskih eksplozijah.
Kljub nagibanju k negativnemu stališču do morebitnega vpliva atomskih eksplozij na svetovno vreme, moramo biti skrajno previdni, ker meteorologija še zdaleč ne pozna vseh vremeno-tvornih procesov in je zato skrajno težavno presojati o vplivih teh ali onih proces-V na vreme. Na drugi strani se vršijo poizkusi z atomskimi eksplozijami toliko konspirativno, da da prihajajo do nas dokaj skromni podatki. Zato postaja presoja tega itak zamotanega problema še bolj negotova.
Mirko Avsenak
Podnebni pasovi
Zelo važno je pri tem poglavju, da dijaki, čeprav so še tako mladi, pasove zares tudi razumejo. Zato nisem nikdar delal pri razlagi tako, da bi jim mejne vzporednike samo povedal, temveč sem jih funkcijsko- izpeljal iz revolucije, torej iz markantnih položajev zemlje proti soncu. Pri tem nisem pustil, da bi se dijaki številke 23 in pol , vzeto za primer, za povratnik samo zapomnili, temveč morajo vedeti, zakaj je prav tako. /Ako bi kdo utegnil misliti, da je to za prvi razred preveč, da bi namreč stvar morali tudi razumeti, potem mu odgovarjal, da je kapital znanja in zbistri-tve, ki se na ta način pridobi, taka velikanska priaobitev, da se splača zanjo tudi zares potruditi. Saj ni vedno šola samo zaradi nekakega mehanskega znanja, temveč je pomen ravno v razumevanju funkcionalne povezanosti; in s tem je treba začeti prav takoj!/ Zakaj je tečajnik ravno vzperednik 66 in pol stopinj? Dijaki so mi morali vedeti, da je to tisti krog, do koder v najugodnejšem primeru oziroma dnevu pokuka sonce preko tečaja na drugo stran; morali so torej odšteti od tečaja
/90 / triindvajset in pol. Tako se vse številke značilnih •vzporednikov smiselno reducirajo vedno znova na usodno številko 23 in pol, 3 tem je "bila vsa zadeva izredno poenostavljana, po drugi strani pa 35® méate togega mehanskega znanja dosegel občutek medsebojne povezanosti,
S tem so dojeli, de te značilne kroge /pravzaprav špiralo!/ v teku leta ustvarja;jo različne viSine 3onca proti tečkam na zemeljski površini, o tem a^m, mislim, dovolj uspešno povezal resnično in navidezno letno gibanje sonca, in pa, kareje najvažnejše, n0V;govc posledice. Po ;vsem tem jim ni .bilo težko dopovedati, da senčni zenit, torej 'nekako absolutno sonce, potuje od ravnika na aever in na jug do obeh povratnikov. Čisto določno sem opati!« da es jim j? tisti trenutek šele odprl po.jmy čisto besedno '.izražen pojrn "povratnik". Rekel sem jim namreč, da napravi tam senčni zenit, "na levo krog" in jo nato zopet lepo pol leta maha preko ekvatorja proti drugemu povratniku, seveda Sem jih pri tem zabavi tudi z markantni-mi datumi, Zopet sem jim dejal, naj si mislijo zemljo kot neskončno debelega možica, torsj kt^cglo, ki ima za šalo na zgornjem koncu buckasto majhno glavo, spodaj pa prav tako majhno nožioo. Ali pa naj si predstavijtijo vrtavko, ki smo jo spustili z vrvico tsr zdaj postrani plj?e. Z dozdevnim priklanjanjem in odklanjanj eni sem jim do po ve a., da ima torej zemlja okrog pasu zares nek precej širok zlat ?as; ki ga dela in zlati najboljše sonce, torej zen:W;, Ali p4 asm primerjal ta pas z njivo, po kateri vleče brazdo bol alfi še bolje zlat konjiček, í>ol leta tja in pol leta naza3. /fri klimatologiji sem na to navezal ponazoritev, da ima tu kc;jiček na repu škropilnico in so tako dobili predstavo ; zoni talnega deževjp.,/ Razumeli so me, da je sonco v tem pasu vf-rinr Sorazmerno visoko in da torej ne more biti kakih velikih. :.;o<plotnih razlik v teku leta. 'iudi v dolžini dneva ne,	'' j
Kaj pa z drugimi pasovi? Prav pri tem sem ugotovil, da na primer dijaki ckorc na spisano mislijo, da j e v vsem polarnem pasu pol leta dan in n&^o pol leta noč. Dobili so to romantično predstavo iz kakiV potopisov v obtečajne kraje. Šele z natančnim obračanj ota globusa sem jim pregnal to misel ter jim dopovedal, da se r-.Iami dan, oziroma noč, ob enakonočju nekako rodi na tečaj'- ter se nato ta krog celo-' dnevne svetlobe /oziroma na &rU<v,m tečaju teme/ nekako veča in veča ter so začne zopet msnjriatij ko doseže tečajnik. No, zdaj se jo kar sema od sebe ponu.uila primera: zemlja ima okrog severnega tečaja nekako k.av'ico /podobno,, kakor jo ima bučast »senčnik na žarnici šolskega stropa/, ob nogi pa ima ta možic prav talco veliko copato. In ti* dve pletenini áemlja pri vrtenju enkrat od točaja stran plete. ,nato pa jih od roba proti sredini zopet podira. Meram reči, dá mi dijaki po tej ponazoritvi v glavnem niao več delali osnovnih napak, oz. niso imeli veo napačnih predstav,' P.C3 pa je, da so morali vsakikrat znova ni sli ti; sicer pa - ali ni prav to uspeh-, da se ne more neke stvari naučiti nap?aot, da tip. mu je vsak trenutek dostopna, ako le obnovi pazljivo sklepanje! "Nič me ni sram priznati, da sem uboge dijake moril s tem, da so mi morali sami ponoviti res proeei-'. Pc začetni nerodnosti so kmalu postali prav spretni in glebas jim je postal domač. /Dodajam primor profesorske hudobijo: nekemu dijaku sem na vsem lepem dejal, ali se mu-no sfii, da je "tale glcbu^ že star in nekam vegast. Ali ti ga ni "ta noroda uslužno'zagrabil in sem ga komaj še rešil, da ni v resnici "poravnal" o si! /
In zdaj smo zlahka ugotovili, da je okrog ekvatorja v teku leta kar naprej skoro enako svetlobno stanje, da se pojavljajo ob tečajih največje skrajnosti /0-24 ur/, v srednjih širinah pa je največ /po številu torej!/ sprememb, torej štirje letni časi, sicer pa nič posebnega /zmerni!/
Zdi se mi, da je ponazoritev dozdevne letne sončne .poti okrog zemlje s špiralo zelo prijemljiva, treba pa je pri tem naglasi ti, da se ob sončnem obratu tudi špirala nekako obine, ker bo sicer dijak dobil vtis, da gre sedaj sonce po isti žici nazaj in da mora torej naenkrat vzhajati na zahodu!
Veliko zanimanje je zbudilo v razredu vedno moje praktično razlaganje, da mora -na primer- sudanski črnec, če hoče opoldne videti sonce, gledati skozi vse leto skoro navpično kvišku, tako da ga mora zares boleti vrat. Še dobro, da je sonce zelo močno in vroče ter se mu torej ne ljubi preveč zijati vanj. Zanj seveda stoji poleti sonce opoldne na severu, ne na jugu, da se torej orientacija po opoldanskem soncu obrne. Oni mrož pa, ki filozofira na severnem tečaju /ali pa tudi katerakoli žival na južnem/, nima zastonj tako debelega vratu, saj ga skoro ne rabi. ker kroži sonce tudi v poletni polovici leta po ves dan čisto nizko nad obzorjem in ni čudno, da nima nikake moči. /V najboljšem primeru je tam slabše, kakor pri nas sredi najhujše zime!/
Revolucija
Grozota vseh metodičnih grozot je poglavje o zemeljski revoluciji. /Gotovo je, da ne spada v prvi razred!/ Redkokle sem staknil kak polomljen telurij, ki mi je škripaj e in z zaostanki pomagal pokarati v nazorni obliki to težko skrivnost. Navadno niti možnosti ni bilo, da bi sobo zatemnil ter nato z baterijo iz 3redine sobe osvetljeval globus, ki ga je neki dijak nosil okrog po razredu, torej okrog klopi ob steni. Zabavno je, ako je tisti, ki pomeni sonce, plavolas. Temeljno važna stvar, brez katere se vse podre, ki pa jo dijaki navadno ne razumejo precizno, je to, da mora biti zemeljska os na vsej svoji letni poti sama sebi vzporedna? dejal sem jim, da je zemlja pijana vedno v isto smer. Ponazoritev s krožečim globusom je seveda dobra in je treba dati globus tudi dijakom v roke, da dobijo občutek, kaj se pravi držati zemeljsko os vedno v isti legi oziroma smeri.
Toda tudi tukaj sem videl, da sem imel morda le največ uspeha, ako sem postal kar sam zemlja ter tako prevzel vzvišeno funkcijo globusa. Morda bo kdo dejal, da je kvarno za predavateljevo avtoriteto, ako igra v šoli teater in celo cirkus, ko se zvira pred razredom v vseh mogočih nagnjenih legah in držah. Ne, prijatelj, nisem doživel tega, da bi se dijaki ob tem delu zabavali, mislim, nepravilno in mimo snovi zabavali, ako pa se je kdo le, potem pa sem itak dosegel vsaj to, da na predavanje ni več mogel pozabiti in mu ga je vsaj kradoma nekaj ostalo. Saj smo v nekem smislu itak vedno služabniki svojih dijakov in naj nam tega ne bo Žal.
Zopet sem se šel tistega okroglega, recimo gumijastega možica s tako majhno glavo in nogo, da se komaj še vidita. Postavil sem se najprej v nagnjeno lego, približno 23 in pol. /Rahel smeh ob tem prizoru je pritegnil pozornost prav vseh, tudi tistih, ki niso imeli tega namena./ Postrani
viseči profesor je nato v vsem veličastvu enkrat obkrožil razred ob zidovih ter ves čas opozarjal, ali vidijo, da se držim vedno v isto smer. Pri ponovnem krogu smo začeli anrv-lizirati položaj mojega pasu, glave in tiste nhmišljene no-žice proti soncu, ki je modro stalo v sredini ter samo to izjavljalo, ali kako točko na zemeljski površini /pardon: na moji strahotni telesni okroglini/ torej vidi ali ne. Pri zemeljskem vrtenju namreč, kajti ponazarjanje revolucije je treba nujno povezati z neprastfflao rotacijo. Seveda s tem ne trdim, da sem se kar naprej vrtel, ko sem krczil okrog son* ca /saj nisem vseeno ne cirkuška osebnost/, le opozoril sem jih na to, kajti markantne spremembe v teku leta nastajajo vendar ravno v zvezi z daljšenjem in krajšanjem dnevov, tega pa brez rotacije ni. Dijaki dobijo na ta način popoln vtis, kaj se med letom dogaja. Veliko zabave je prineslo v razla-, go ugotavljanje dijakov samih, kdaj me je /torej zemljo/ zeblo v glavo, kdaj v noge, kdaj me je sonce grelo čim bolj navpično in-kdaj zelo po-ševno, sdaj v pas. Mimogrede so tudi ugotovili, da v določenih delih leta severni, oziroma južni tečaj in še tolik in toliJj: teritorij okrog njega sploh ne more biti osvetljen OEriroma v nasprotnem primeru zasenčen. Točni opazovalci dobijfo tudi točno predstavo o tem, da so te spremembe čisto zakonito časovno določene in s tem smo pridobili temelj za l^tne čase. Ako pa v tem trenutku spretno pritegnem še pojm nekakega Spiralnega gibanja sonca, sem jim s tem namignil, de., trenutek prehoda iz enega letnega časa v drugega nikakor nt? more biti nujno identičen - s polnočjo, temveč pade veliko bul j verjetno v katerikoli drugi dnevni čas.	, j	r
Vzporedno s tem sefii jiit seveda predočil, da ob-/•staja razlika med letnimi časi r&vno v različno dolgih dnevih oziroma nagnjenosti sončnih jarkov, kar sem pa že nagla-sil na drugem mestu;
Datumi sami teh kritičnih momentov so jim seveda rže znani, pač pa jim sedaj postrjnejo jasnejši i-zrazi zanje /obrat, enakonočje/ in to je nujno, kajti nerazumljeni izrazi so kakor kamen v želodcu, c|d katerega imaš samo muke.
Zgoraj sem v naglici pozabil povedati, da vsaki-r krat pri razlagi revolucije najprej nosim okrog razreda globus z zravnano osjo, česar pa seveda nikoli dijakom pred tem nisem povedal. In moram reči, aa mi je ta prijemček skoro vedno uspel. Dijaki so v pričakovanju, da se jim bo razkrila skrivnost letnih časov,, sami' ugotovili, da globus v tej legi nikoli ne bo dal letnih razlik, da torej na ta način zemlja ne bo nikdar doživela letnih časov, pa če jo vrtim oziroma prenašam vso večnost. Tako so me 'sani opozorili, da z globusom "dane3 ni nekaj v redu", čemur sem se seveda z velikim zadoščenjem odporno gel. Zdi se mi, da so pri tem'res prepričevalno "doživeli" nujnost nagnjenosti osi. Vse drugo je potem igrača!
dr. Val ter Bohinec
Reliefni šolBki zemljevidi
Vsak učitelj geografije dobro pozna težave, ki jih dela čitanje zemljevidov mnogim otrokom. Saj pa tudi ni lahko spoznati iz ploskega zemljevida z njegovimi številnimi simboli oblike, kakršne so v naravi. Otrok sicer brž razume, da pomeni vijugasta črta na zanljevidu reko, da predstavlja modra ploskev jezero ali irorje, zelena barva ravnino, rjava gorovje, mnogo teže pa dojame pomen stopenj tCh barv, torej morfološke oblike. Zato so si zlasti kartografi šolskih atlantov vedno prizadevali, da bi čim bolj poudarili plastiko terena, bodisi s primernim stopnjevanjem in barvanjem višinskih plasti, bodisi s črtkanjem ali senčenjem terena. Mojstri v tej stroki so postali Švicarji, ki so že zgodaj ume-li prikazati svojo domovino v plastičnih zemljevidih. Na šolskem polju so se izkazali predvsem s svojim srednješolskim atlcntom, kjer so v večini zemljevidov dosegli nazornost, ki vzbuja občudovanje /Sch./eizerischer Mittelschulatlas, 9, Auf 1„, Ziirich 1948/. Z-amljevida štev. 10 in 11 tega atlanta n.pr., ki prikazujeta Jungfrauško skupino z njenimi ledeniki oziroma skupino Sax. tisa z Appenzellsko deželo, popolnoma nadomeščata relief in ¿a malone prekašata, tako plastično se dvigajo gorski grebeni iz ravnega papirja in se poglabljajo vanj ledeniške struge in alpske doline,
Do takih mojstrovin je seveda dolga, težavna pot in ni čudno, da so nekateri skušali najti preprostejšo, manj naporno rešitev. Značilno je, da j e neki munchenski kipar, Kari Wenschov, že pred dobrimi % leti izumil način poreli-efnenja zemljevidov. Prepojil je zemljevid z neko snovjo, ki napravlja papir raztegljiv, naka:.* ga lahko pritisneš na enako velik relief določene pokraji?ie /ročno ali tudi s tako imenovanim nadvižnim strojem/. Tako se prej ravni zemljevid spremeni v relief. Ta način je kajpak ugoden za poreliefne-nje kartografske podobe kake manj razgibane pokrajine, verjetno pa za zemljevide alpskih pokrajin, ki je na njih treba prikazati prepade in strme s t. one, ni posebno prikladen, pa naj se papir še tako razteguje. Tudi se na teh reliefih, ki so zaradi svoje izbočenosti i-elo občutljivi, razdalj ne more prav meriti, za šolo pa že zaradi svoje nepriročnosti ne prihajajo v pcštev. Tako so te reliefne zemljevide lanalu opustili in našli zanje nadomestilo v stersozeialjevilih, kjer so izohipse in sploh vsa vssbina zemljevida natisnjene anaglifno, to je dvojno v komplementarnih barvah /rdeče in zeleno/, in si ogledujemo zemlje'.7!d z ustrezno barvanimi stekli. Pri tem stopa kartografska risba plc.jtično na dan, podobno kakor pri stereoskopskih slikah. Oko pa se pri ogledovanju anaglifnih slik močno utrudi in zato stereozeml j evi-di za študij nir.o prav primerni, za šolo še celo ne.
Toda založba Wenschow v Muncheru v slojem strer-ljen;ju, da bi ustvarila šoli primerne reliefne zemljevide, ni popustila. TJporno je iskala novih načinov in končno izoblikovala postopek, ki je dosegel prodoren uspeli. Podlago tega postopka tvori trodimensionalnisilno natančno izdelani relief pokrajine,, ki naj jo pokaže zeml j evid. 3 smotrno konstruirano pripravo., ki deluje podobno kako r p an to graf, vodijo tanko iglo po Črtah izohiponega semljevida,' istočasno pa vrezuje prerašalni sistem te priprave isto izohipso kot
primerno visoko stopnjo v velik blok sadre. Tako nastane stopnjevinast relief, ki ga izdelujejo od zgoraj navzdol in ki. se sklada popolnoma z osnovnim višinskim zemljevidom. Tudi modeliranje stopenj, torej reliefna izdelava pobočij, jarkov* skalnega'sveta, 1 edeniskih! oblik, kotlin itd. se drži strogo matematičnega okvira, ki ga določa izohipsna mreža. Večje pokrajine obdelujejo v več blokih, ki jih nato združijo v celoto, nakar, fotografirajo dobljeni relief z velikimi fotoaparati, seveda ob primerni razsvetljavi in izogibajoč se vsakršnih pčrspektivičnih skazičev. Reliefno, fotografijo končno dopolnjujejo z ostalimi kartografskimi elementi, n.pr. z risbo rek, & eigriaturami krajev in prometnim omrežjem. Navsezadnje, vnašajo vanjo še barvne višinske plasti ali tudi višinske črte. Končno izdelane filme kopirajo na cinkove plošče, ki jih odtiskujejo v •ofsetnem tisku.
Na ta način nastale reliefne karte so zelo učinkovite. Gorovja so na njih tako plastična, da delajo mnogokrat videz tvarno modeliranega reliefa. Posebno uspešna je reliefna kartografija na zeml jevidih-,-eö jega merila, kjer se lahko izdvajajo tudi nadrobnosti. rre<t seboj imam n.pr. zemljevid jugozahodne Nemčije /Wenschor*^.R«liexkarte Württemberg - Baden - Hohenzollem, 1 : 750 OOC/i, ki pokaže udor Gornjeren-skega jarka s plastičnostjo, kokiršne z doslej običajnimi kartografskimi prijemi ni mogočci doseči. Ali,, da. navedem še en primer, čudovito modelirani b^vši ognjenik Vogelsberg na ročnem zemljevidu Hessenske 1 : 600 000, kjer so otipljivo vidni široki toki lave, ki so selnekdaj tu razlivali z vrha na vse strani; posebno lepo je vi deti, kako prehajajo ti toki v planoto severovzhodno od Frankfurta.	'
Otroški mentalitetl jefta način prikazovanja terenskih oblik brez dvoma zelo blizu, učitelj ima pri pouku "lažje delo, pa tudi lepota plastičnih zemljevidov, ki posnema lepoto narave, ima velik vzgojni pomen. Zato so si Wen-schowovi zemljevidi v Nemčiji bi-ž pridobili prijateljev. Za-„ložba je izdala poleg posamezni!! ročnih zemljevidov tudi cele šolske atlante, n.pr. Weltatlas na 34 listih /Kleine Ausgabe, München 1953/, pa tudi stenske zemljevide zemljin' in posameznih delov Nemčije v dveh: izdajah, eni veliki in en:, manjši, in končno tudi neme reliefne zemljevide, ki jih.šola tudi lahko koristno uporablja. Med velikimi stenskimi zemljevidi se odlikuje zlasti äemljevid Evrazije 1 : 6,00 000 ki je s svojo izredno plastičnostjo na kartografski razstavi ob priložnosti mednarodnega -geografskega kongresa v Wa-ehingtonu 1953 zbudil veliko zanimanje.
, Wenshowovi reliefni zemljevidi prodirajo v zadnjem času tudi na izvenšolska področja. Tako ^rinaša nfpr. nova izdaja Velikega Brockhausa, ki je zač ela^ziiajati 1. 1953, kartografske priloge v Wenschowovi maniri.	,
Tone, Oblak	. . .. '
"	r
Nekaj misli ob uvajanju novega učnega načrta
Po lanskih sklepih SPK o redukciji števila učnih ur uvedbi dveh tujih j esikov na'" gimnazijah smo^ s e^ tako rekoč čez počitnice znašli pred novim predmetnikom. Žal' res preveč "znašli, kajti v razmeroma dolgotrajni razpravi o našem šolskem sistemu, prenatrpanosti učnih programov in vlogi posameznih predmetov pri izobraževanju mladine odpade na
geografe, zlasti šolske, majhen delež. Katere predmete zadeva očitek, da so se preveč razbohotili na naših šolah, kateri so zopet tisti, ki po svoji vsebini in načinu dela zahtevajo pretežno memoriranje in kateri predmeti prispevajo poleg strokovnega znanja najpomembnejši delež k duševnemu razvoju mladega človeka in oblikovanju njegovega pogleda na svet - vsa ta vprašanja ne spadajo pod gornji naslov in tudi ne toliko v naše novo strokovno glasilo kot v širšo diskusijo prosvetnih delavcev in pred javnost. Dejstvo je, da je SPK na svojem zasedanju v-začetku julija ta vprašanja vsaj, zaenkrat rešil z novim predmetnikom. Na višji gimnaziji sta uvedena dva tuja jezika, delno odpravljena geologija z mineralogijo in z naročilom, naj njun delež prevzameta kemija in zemljepis, zemljepis pa je reduciran za dve uri in odpravljen iz 8. razreda. Predlog komisije za predmetnik končuje z navodilom, "naj redukciji števila ur sledi primerna razbremenitev učnih načrtov, naj se izloči gradivo, ki obremenjuje spomin, le malo pa prispeva k splošni kulturni in politični razgledanosti dijaka!"
V	začetku počitnic so bile formirane komisije, ki naj bi pripravile učne načrte v skladu z novim predmetnikom in citiranimi navodili. Kot član te komisije za zemljepis hočem nanizati nekaj misli ob novem učnem načrtu, še prej pa je treba povedati, da v odmerjenem času ni "bilo mogoče organizirati širše razprave med geografi po šolah in društvih, pač pa je dal sestavijalcem novega programa veliko pobud vsaj za nižjo gimnazijo geografski seminar, ki se je vršil konec junija v Ljubljani.
V	nižji šoli novi predmetnik geografiji ni napravil "škode". Zamenjava števila ur v 1. in 4. razredu se bo verjetno obnesla. Najteže je seveda prirediti program in pouk občih pojmov v 1. razredu pa 60 ur, saj smo celo ob treh tedenskih urah ugotavljali, da jc gradiva preveč in
so nekatera poffavja pretežka. Ob površnem pregledu novega učnega načrta izgleda, da ni sorazmerno skrčen - v nadalj-ne razrede je prenešeno le obravnavanje revolucije in odpravljen zaključni pregled zemj.jin, ki ga je menda tudi doslej le malokdo obdelal. Pa vendar se da marsikaj poenostaviti, Pojdimo kar ob učnem načrtu. Pri kartografskih r>n<ri r jih se verjetno preveč omejujemo na specialke, premaio pa ukvarjamo s kartami, ob katerih se dijak uči. Specialista za čitanje in uporabo specialk iz prvošolca ne bomo napravili, pač pa bi morali v vseh letnikih zlasti na ekskurzijah dijake prnktično uvajnti v čitanje specialnih, turističnih in reliefnih zemljevidov« Nekakšen obračun nizješolske-ga pouka v tem smislu naj bi napravili ^ri obnovi in poglobitvi znanja o zemljevidih v 4. razredu.
Na vidne primere iz učenčevega okolja naj bi se, kolikor se le da, naslanjal tudi pouk "Zemeljske površine". Iz poglavja o navideznem gibanju nebesnih teles in resičnem gibanju zemlje po mojem mnenju lahko odpade prikazovanje ne besnih sfer nad tečaji in ekvatorjem in zasledovanje navideznega dnevnega in letnega kroženja Sonca okoli zemeljske oble. V menjavanje horizontne ravni s prestavljanjem našega stališča na zemeljski obli se prvošolec težko vživi. Mogoče bi zadostovalo na tem mestu obnoviti orientacijo, ponazoriti na "domačem" nebu navidezno dnevno potovanje Sonca in njegovo premikanje v poldnevniški smeri med letom, dobljeno predstavo pa prenesti na Zemljo, oz. globus, s ponazoritvijo letnega premikanja Sonca med obema obratnikoma.
Krajevni in pasovni čas sta prenešena v drugi, revolucija Zemlje pa v tretji razred. Iz nadaljnjih poglavij bi mogli prihraniti za te razrede še nekatere pojme /pasati, monsuni itd/, ki jih je mogoče bolje razložiti pri regionalni geografiji. V zaključnem, razširjenem poglavju "Obnova splošnih pojmov z vajami v čitanju zemljevidov" naj bi učenci ob svojih in šolskih zemljevidih utrdili med letom predelano gradivo.
Ponavljanje in poglobitev poglavij, ki so navedena v učnem načrtu na začetku 2., 3. in A» razreda verjetno nikomur ne bo odveč. Vsi veAo, da nam dijaki, ki smo jih v lt razredu zansljivo, takorekoč enkrat za viselej izvežbali v stopinjski mreži, še v vseh letnikih preizkušajo živce pri določanju lege ali celo z iskanjem ekvatorja. V 2. razred je po želji večine geografov uvedena spet Evropa s.SZ. Posebno vprašanje v tem razredu predstavlja Jugoslavija. Menda jo velik del predavateljev izpusti, kar pa ni prav. Znaten del dijakov ne pride do zaključnega razreda nižje gimnazije, zlasti ne osemletke, poleg tega) pa moramo misliti na koordinacijo dela z zgodovinarjem, "ki; v tem razredu obravnava zgodovino jugoslovanskih narodov. \
V razredu ni v zvefei z novim učnim načrtom posebnih problemov. "Zemljepisu iTJRJ" v 4. razredu je bila dodeljena ena ura več z namenom, <Ja bi učence v večji meri in podrobneje seznanili z geografskimi osnovami, prebivalstvom in gospodarskimi razmerami v njihovem šolskem okolišu, občini in okraju. Vsekakor bo takole ^uradne/uvajanj e tega poglavja vzpodbujalo tudi predavateljef.zemlj episa k intenzivnejšem študiju geografskih razmer v območju njihovega delovanja.
0 zemljepisu v višji ^Lmnaziji je pri novih pogojih težko razpravljati. V 5. razredu bo gotovo treba krajšati in pravočasno zaključiti fizično geografijo, da bo mogoče temeljito obdelati poglavja "Geografska območja" in antropo-geografski del in ustvariti solidno podlago z-a regionalno geografijo v nadaljnjih letnikih. V 6. razredu bi se dalo z navedenimi enotami v predpisanem fc asu čisto lepo opraviti na r kakšnem zborovanju geografov, v,, šoli pa odmerjeni čas naravnost sili predavatelja, da se otneji na suho, deskriptivno delo. Tu bo res treba bodisi večje ekspeditivnosti, ali p& rešiti vprašanje, v koliko je potrebno zadrževati se z dijaki po predelavi geografskih osnov ob gospodarskih, družbenih in političnih problemih sodobne Evrope, Indije, Indokine itd. V zapadnih šolah, na katere se pri nas pogosto sklicujejo, s temi stvarmi študentov res ne mučijo preveč.
Učni načrt zemljepisa Jugoslavije v višji gimnaziji daje prednost splošnemu pregledu države in je sestavljen v soglasju z novim učbenikom, ki gre po dolgem pričakovanju na pot prve preizkušnje. Letos in naslednje leto bo veljal še za 8. razred, letošnji petošolci pa naj bi se ob njem učili že v 7. razredu. Gotovo je v veliki meri odvisno od vseh geografov, posebno še šolskih, če bomo sposobni dokazati, da spada zemljepis Jugoslavije v 8. razred in na maturo.
5§X2^tI§_2a_obravnavo_domaČega_okoli|a
Navodila so sestavljena v skladu z učnim načrtom za IV. razred nižjih gimnazij. Njihov namen ni da bi bila neka toga shema po kateri naj bi se predvidena snov obravnavala, temveč skušajo podati le splošne smernice, ki naj vodijo predavatelja v pripravi in obdelavi tvarine. Ker je najbolj smiselno obravnavati domači kraj? občino ali okoliš v okviru geografskega pouka so ta-navodila sestavljena tako, da je mogoče po njih poznavanje geografskih svojstev tudi z našo socialno, kulturno in ekonomsko strukturo na splošno. Zato je razumljivo, da je treba pri tem povedati več, kakor bi obsegal zgolj geografski oris domače pokrajine. Toda prav zato, ker se ekonomika, kultura in družbena ureditev podajajo na primeru pokrajine, ki je dijaku znana, ne obvisi njihova karakteristika v zraku, ampak pride do izraza tak:o kakor je dejansko naslonjena na konkretna geografska svojstva dotičnega področja.
Obravnavanje domačega okoliša naj bi v skladu z predpisanim učnim načrtom obsegalo nekako naslednja poglavja:
1)	Lega domačega kraja in okoliša v okviru večjih geografskih področij Slovenije in v sosedstvu bližnjih manjših pokrajin. Kakšne geografske regije so v okviru domačega okoliša (n.pr. pri Celju: Savinska dolina in Posavsko hribovje). Ali obsega ozemlje, ki teži k domačemu kraju več kot zgolj domačo občino ali okraj. V katerih ozirih je zaledje domačega kraja širše ali ožje kot upravne enote.
2)	Relijef. Katere relijefne enobe so na ozemlju domačega okoliša? (n.pr. ravnina, širše doline, gričevje,višje hribovje, visokogorski ali kraški svet). Kakšne so značilnosti
, posameznih enot, ki jih srečamo na tem teritoriju (n.pr. pri ravnini: v terase razčlenjena p:?odna ravnina s sektorjem glinastega bolj vlažnega sveta in jato drugačnega po izrabi tal; ali v gričevju: doline in slemena s terasami po pobočjih.
.'Kakšna je kameninska osnova v posameznih predelih z ozirom na
•relijef, vrste prsti in rudno bogastvo). Kakšna je izraba tal v posameznih med seboj različnih oblikah relijefa.
3)	Podnebje. H kateremu velikem podnebnemu področju spada domača pokrajina (n.pr. k alpskemu, sredozemskemu in podobno). Kakšne so dalje drobne razlike v podnebju na ozemlju okoliša samega (n.pr. med višjim in niLjim svetom), ter kakšne posledice ima to za agrarno gospodarstvo. V čem se podnebje domačega okoliša razlikuje od podnebja sosednih pokrajin in v čem jim je podobnoi Navesti glavne podatke o temperaturi, padavinah in drugih elementih podnebja v njihovi medsebojni povezavi za posamezne letne dobe. Ali so kakšni podnebni pojavi posebej značilni, (n.pr. pogoste suše v tem predelu, dolga snežna odeja itd.) in imajo posebne učinke za življenje v tej pokrajini.
Rastlinstvo z živalstvom. Kakšne prirodne rastlinske združbe so na področju domaičega okoliša in kje se razprostirajo z ozirom na relijef in podnebje. Kje se je prvotni gozd obdržal do danes in kje je bil v teku stoletij izkrčen. Pomen rastlinstva (prirodnega) v gospodarstvu. Kakšno je živalstvo in ali ga je vredno posebej omenjati z ozirom na gospodarski pomen.
5) Vodovje. Kakšne so značilnosti vodovja, tekočih veda, jezer, morja?" Kakšne so značilnosti tekočih voda z ozirom na reli jef in podnebje. Kakšno je njihovo vodno stanje po posameznih letnih dobah. Ali se rade pojavljajo povodnji in kje.
Kaj pomeni vodovje za gospodarstvo domačega okoli-ša (n."]?r. z ozirom na preskrbo z vodo, izrabo vodjih sil, mlinov, žag, hidrocentral), event. za namakanje in osuševanje, plovbo in turizem.
6)	Naselja, katere prednosti posameznih prirodnih svojstev so izrabila našelja, predvsem kmetska, za svojo lego. (N.pr. ob robu teras, na slemenih). Kakšna so ta naselja (vasi, velike male, gručaste, obcestne, zaselki, samotne kmetije in podobno). Katera nekmetska naselja so v domačeci okolišu (trgi» mesta, ind. središča). Kakšna so'po svojem zunanjem -izgledu in po funkciji (talni načrt, stari in novi deli, stanovanjske, industrijske, poslovne četrti itd). Kakšna je njihova poklicna struktura, ¿akšna je njihova lega v pokrajini ter kako so povezana s svojim agrarnim zaledjem.
Kje je naseljenost v okolišu gosta, kje bolj redka. (Gostota prebivalstva). Od česa to prebivalstvo živi? Kakšno je razmerje med posameznimi poklici vi okviru domačega okoliša in v celoti. Na kakšno gospodarsko usmerjenost posameznih predelov domačega okoliša kaže ta ooklicna struktura.
7)	GospodarskejDanoge_v_domgčgm okolišu^
a)	Kmetijstvo. Katere kmetijske!panoge so razvite v domačem okolišu z ozirom na prirodne poioje, ki jih orišemo že prej. V katerem predelu domačega okoliša stopi v ospredje ena v katerem druga panoga kmetijstva^ in kje so vzroki za to raznolikost. Kakšna je družbeno-lagčninska struktura kmetijskih obratov. (Veliki, srednji, mali kmetje, dninarji oz. poljski delavci). Zadruge, državna posestva in vzorne kmetijske ustanove. Kako so ti obrati organi z lir ani in kako so usmerili svojo proizvodnjo z ozirom na poseune pr? like domačega okoliša. Katere proizvode daje kmetijstva posameznih predelov za domačo porabo in za prodajo.
b)	Kakšfra industrijska podjetja'1 so v domačem okolišu in kje .so. Kako so se prilagodili posepnim pogojem okoliša oz. kraja kjer so (n.pr. surovinam, pcfeonski energiji, razpoložljivi delovni sili, lokalnemu tržišcuL dobrim prometnim zvezam
z ostalimi pokrajinami). V koliiko so nastala na podlagi event. obrtne tradicije in izvežbane tiielovne sile. V koliko so odvisna od sosednjih pokrajin z ozirom na surovine ali pogonsko silo. Kakšna'je organizacija industrijskih podjetij? (Delavski sveti). Kakšna je njihova oprema in katere proizvode izdelujejo? Kaj pomenijo ta podjetja za gospodarstvo in prebivalstvo domačega okoliša: z ustvarjenim dohodkom, z zaposlje-vanjem prebivalstva, z podpiranjem komunalne in kulturnos-prosvetne dejavnosti.
c)	Obrt. Katere obrti so razvite v domačem .okolišu., oz. kje so in kakšna je njihova družbeno-lastninska struktura. Ali so razvite tudi obrti, ki so naslonjene na posebne lokalne vire surovin., Domača obrt. Ali delajo tudi za prodajo v sosednje pokrajine.
d)	Katere druge vrste gospodarske dejavnosti so razvite v domačem okolišu, Trgovina, turizem in gostinstvo. Katera so važnejša podjetja te vrste, Katere in kakšne so glavne prometne * zveze v okolišu?
e)	Kaj predstavlja domači kraj kot središče oblasti in uprave? Katere ustanove so to in kako so organizirane? (struktu-ra^oblasti in uprave in njihovo funkcioniranje).-H kateri večji upravni enoti (okraju, komuni, skupnosti komun) spada domači kraj in kako je z njo povezan (tudi v gospodarskem in kulturnem oziru).
9) Vloga domačega okoliša v širši pokrajini oz. Sloveniji z ozirom na njene posebne značilnosti v prirodi in gospodarstva in v drugih pogledih? Kakšne so vezi s sosednjimi pokrajinami oz. okoliši.
Op. ured.: Proučevanju lokalne geografije bo posvečen glavni del geografskega seminarja, ki bo tudi letos ob koncu šol., leta v Ljubljani. Podrobnosti o seminarju bodo objavljene v prihodnji številki
Drobne
novice
Slovenija
Kot nadaljevanje iste rubrike v zadnji^številki sledi tukaj nekaj statističnih podatkov o slovenski živinoreji. Zaradi pičlega prostora jih žal, ne morem geografsko razčleniti. Podatki so povzeti^iz šestih publikacij Zavoda za statistiko in evidenco LRS. (Popis živine, perutnine in čebelnih panjev, po dve publikaciji za vsak popis - Splošni in razširjeni del -, izšle za popis 15« jan. 1951> junija in oktobra 1952, za popis 15« januarja, februarja in marca 1953 in za popis 15« januarja 1953 marca in aprila 1954).
Število Živali se je gibalo v LRS od 1. 1931 do 1953 tako:
Vrsta živali:
abslsi;"? %
65.609	101
469.703	91
418.826	86
119.945	152
o >^9 31 c* !247 1 abs.st. % % %>
konji 65.929 100 90 90
govedo 516.112 100 93 83
prašiči 486.020 100 89 75
ovce 76.590 100 111100
Pri govedu in prašičih je viden velik upadek med vojno in nagel porast po 1. 1948. Od 1. 1950 nap :e j pa število rahlo pada.
V	razdobju od 1949 do 1953 je naristlo število konj (106,8 %) in ovac (111,2 %) , dočim je števiLo goveda (95>8 %) in prašičev (97,6 %) nekoliko padlo (19149 = 100 %).
V	letu 1953 smo imeli 80 000 glav goveda manj kot v 1. 1931. Ta primanjkljaj je še večji, če primerjamo z 1. 1939» ko smo imeli v Sloveniji že 550-000 glav.
Počasno preusmerjanje v mlečno živinorejo se kaže v povečanju števila krav, ki jih je bilo v letu 1953 za 6 % več kot v letu 1949. Njih delež se je povzpel na 54 % skupnega števila živali. Mlečnost pa zmanjšuje visoki procent delovnih krav, (v 1. 1951» 36,5%)' Ta delež je najvišji v vzhodni Sloveniji, posebno v Prek-murju.
Pri pregledu, kolik procent gospodarstev redi govedo, izstopa alpsko-koroški pfcedel, kjer je odstotek rejcev nad 90%. Drugod je delež od 80-90%. Izjema je okraj Šoštanj, ki ima po popisu v 1. 1951» daleč najmanjši delež rejcev.
Geografsko značilna je tabela, ki kaže koliko goved rede na 100 ha zemeljske površine po posameznih okrajih Slovenije (stanje iz leta 1952). Do 61 goved imajo naslednji okraji: Črnomtlj (36), Postojna (37), Ilirska Bistrica (39) Kočevje (40) Idrija (45) Novo mesto, Grosuplje, Šoštanj, Sežana, Ljubljana okolica, Jesenice. V drugo skupino kjer imajo goved od 61 - 78, spadajo: Krško, Trbovlje» Ptuj, Trebnje, Gorica, Tolmin, Celje okolica, Ljubijana mesto, Celje mesto, Maribor mesto, Poljčaiie, Slovenj Gradec. Nad 78 goved pa imajo: Radovljica, Maribor okolica,
Kranj okolica, Kamnik, Murska Sobota, Radgona, Lendava, ljutomer (95,6) in Kranj mesto (101).
Presenečajo prvi štirje okraji, kjer kot kaže, ni nazadovala samo živinoreja, msrveč vse kmetijstvo. Zanimivo bi bilo kontrolirati, če se niso v teh okrajih skrčile travne površine .
Zelo interesantna je naslednja tabela, ki kaže, kakšno pro-letsirsko strukturo kmetijstva imamo. t
V letu 1953 je bilo 13,8% kmetovalcev brez enž krave, 41,9% jih je imelo samo 1 kravo, in le 44,3% kmetovalcev je imelo
'2 ali več kravi
• \
Delovno govedo uporablja (1952) polovica kmečkih gospodarstev, delovne konje dobra petina, brez delovne živine pa je dobra tretjina gospodarstev.
Prešiče redi v Sloveniji 82,5% ^ospodarstve. Najvišji odsto-
tek (1951) ima koroški in vzhod: del. Razen Ptuja in Poljčane je Med 90 in 80% ima Gorenjska s Kc lenjski predel z Notranjsko. Mec cev in ki obsega Krško, Trebnje, Primorsko brez Postojne in Ilirs površine rede največ prašičev ('n orne površine (Maribor mesto in sto, Ljutomer, Lendava, Gorica, pod 160 prašičev, pa Novo mesto, Kranj mesto, Grosuplje (124), Id
Za slovensko živinorejo lahko tr< #krmne baze, ki jo nudi ali bi jo Kljub temu smo glede števila gov kmetijske površine, med jugoslo\ vem mestu. To priča naslednja ti
i ter srednje štajerski gre-tu nad 90% rejcev prašičev, mnikom in Trbovljami ter do-
njima je rajon pod 80% rej-Grosuplje, Ljubljano in :e Bistrice. Glede na orne id 210 prašičev na 100 ha ,kolica, Radgona, Celje me-■llolmin itd., najmanj, to je Sežana, Kranj okolica, ija (114), Črnomelj (103).
. 1
imo, da ne izrablja vse lahko nudila naša dežela, da, ki jih redi 100 ha anskimi republikami na pr-oela (stanje 1952 leta):
	konj	gov.	da	ovac	prašičev
FLRJ	7,9	34	4	75,1	28,5
Srbija	8,0	32	',8	90,0	38,0
Hrvatska	9,1	27	2	34,5	29,6
Slovenija	•6,9	50	, 8	13,0	46,7
Bosna in Hercegovina	7,4	49	,6	65,7	11,2
Makedonija	7,0	33	-3	190,1	13-, 1
Črna gora	4,2	37'?2		105,8	6,3
Instruktivno je pogledati» pride na 100 prebivalcev:
koliko glav goveda in prašičev
prašiči '24,1 " 30^,0 , 26,3 31,3 10,1 11,8 8,3 -
Pri številu prašičev izstopajo republike z muslimanskim prebivalstvom. Čeprav je Slovenija najbcflj industrijska, redi sorazmerno največ prašičev, dočim sta pri govedu na prvem mestu Bosna in Hercegovina.
Nerazvitost slovenske mlečno živinoreje ilustrirajo tudi naslednji podatki. Ko so ugotavljali povprečno molznost
>—■— • __	govedo
FLRJ	29,1
Srbija	26,1
Hrvatska	24,1
Slovenija	34,1.
Bosna in Hercegovina	36 5 9
Makedonija	31,9
Črna gora	'49,2
krav na državnih in zadružnih posestvih,ki je v primerjavi s privatnim sektorjem še vedno dobra,so našli,da daje ena krava na dan l.°71 kg mleka.V svetovnem merilu je ta številka nizka.Na enega prebivalca pride v Sloveniji o,25 1 mleka na dan,v Franciji o,°,na Nizozemskem 1,5,na Sanskem 3,4,v Švici pa 3,7 1.
Potrebno bi bilo proučiti zveze med razvojem in stanjem govedoreje in s spreminjanjem pašniških in celotnih kmetijskih površin (upadanjem pašnikov idr.) in pregledati,kolik delež polja odmerjajo sedaj živinorejski prehrani.Tako bi dobili razvoj krmne baze.Ko bi nato vzporedili razvoj živinoreje še z razvojem poklicne struktur« ( koliko kmetijcev je preživi jala'živinoreja prej,koliko sedaj),bi dobili pravi delež in stanje živinoreje v sklepu vsega gospodarstva.
Ivan Gams
Jugoslavija
Nafta v Jugoslaviji
V naši državi je troje naftnih ležišč.Prvo,najpomembnej še,pripada perifernim delom Panonske nižine ter je v genet.ični zvezi z njenim nastankom (vleče se xreko Slov.Pomurja,Slavonije, sev.Bosne in juž.Vojvodine).Drugo je pogojeno z nastankom Jadranske kotline in poteka iz sosednje Albanije v Črnogorsko primorje,s presledki pavzdolž vse naše jadranske obale in celo v Liko.Tretje ležišče pripada periferiji Egejskega morja ozirnraa Solunskega zaliva z juž.MakedonijCgPoleg teh treh naftnih področij terciarne starosti mfcremo omeniti geološko starejše oljne skrilavce v gorskem pasu oziroma rodopskem gorstvu.
Vsa štiri področja so še nepopolno raziskana zato so tudi nepopolne predstave o zalogah nafte,o naravi njenih ležišš,o razmerju med nafto,zemeljskim plinom in sianicc (slano vodo).Verjetno je, da vsebujejo nekatera ležišča zgolj zemeljski plin. - Doslej izgleda da imamo edincl« na Hrvatskem,poleg bogatih naftnih zalog,tudi oba spremljevalca nafte,to je zen^el jski plin in slanico,in to v količinah ki so ekonomsko pomembne,¿a to opozarja tudi Tuzlansko ležišče'soli. Ker je izkoriščanje zemeljskega plina odvisno cd izkoriščanja nafte -zemeljski plin namreč potiska nafto kvišku - je oboje v tesni medsebojni zvezi.Pridobivanje nafte,plina in verjetno tudi soli bo usIv1 r -pričo dobre prometne povezave Posavine in spričo pomani kanja drugih	""^kih virrv v panrrskem področ ju, zlasti pa spričo
bližine industrijskih središč,vrsto novih geografskih potez.Zlasti še,ker spada naša panonska, n^fta med težje nafte in daje z rafini ranjem bogate naftine d^iivaoe in s tem osnovo kemični industriji.
Prvo raziskovanje oziroma prvo izkoriščanje nafta v Jugoslaviji sega še v dobe. po prvi svetovni vojni.S črpanjem so pričeli v Medjümurju,do leta 1939 je narastla proizvodnja komaj na 923 ton.Hkrati so pred vojno vrtali tudi v Doljni ^endavi in v okolici Tuzle. - Med drugo svetovno"vojno so ^enci mrzlično vrtali nafto v Sloveniji in Hrvatsko« V letu 1953 jim je uSpelo iz,D.Lendave Selnic®,Peklenice,Gojila, in Janje '.Lipe načrpali okrog 3o ooo ton.-Po osvobiditvi se je raziskovanje in črpanje nafte močno povečalo. Leta 1946 je bila proizvodnja 28 835 ton,leta 1^47 33 235 ton,leta . 1943 36 498 -con5leta 195o pa kar llo 343 ton,leta 1951 148 133 ton in leta 1952 nad 151 ooo ton.
Zaenkra^-dajeta vso množino nafte Hrvatska in Slovenija, od tega odpade na prvo približno 2/3 vse proizvodnje.Podobno razmerje je predvideho tudi za naslednja leta.V Srbiji proizvodnja Šele začenja in sicer v Jermenovcih v Banatu,vrtanja pa so tudi v Lokvah.Poskusna črpanja oziroma vrtanja so tudi v okolici Tuzle ter v Črni gori pri Ulcinju.Med tem ko je najstarejše naftno polje (Selnica-Peklenica) skorrr-i^^črpaao-pa je zaenkrat najpomembnejše naftno polje Križ -Šumečani,ki vsebuje v vzhodnem delu tudi obilo zemeljskega plina. ^Z zem.plinom bodo oskrbovana industrijska središča in večja mesta ,yna panonskem obrobju,verjetn6 pa tudi , drug je, saj/ so plin odkrili tudi v Črni gori in liki.	J
Domača produkcija nafte krije približno 3o do 4o# naših potreb.Domače rafinerije predelajo, ppleg domače tudi uvoženo.Skoro polovico vse nafte predela rafinerija na Rekirostalo polovico pa rafineriji v Sisku in Bosanskem Brodu.Razmestitev teh rafinerij
nam kaže njihovo vlc^o tudi za bod služila predvsem predelavi uvožarne dve predelovali domačo,panonsko na:
:če.Dočim bo reška rafinerija prekomorske nafte,bosta ostali 'to.vse tri rafinerije so že •
doslej polno izkoriščene.KIjub temi.,da bomo v letu 1962 pridobivali okrog 67o ooo ton nafte Tba razmerja potrošnje in uvoza ostale približno ¿s±h enako.Ob tem se po^lkvlja vprašanje novih rafinerij in njihove razmestitve.Obe obsavskil čistilnici sta nastali zaradi prometne lege in uvoza romuaBke narte,sedaj pa služita predelovanju domače panonske nafte.Naraščajoča proizvodnja v tem piodročjtt ter perspektiva severnobosenskih in ban|tskih naftnih polj narekuje postavitev tretje čistilnice nekje j spodnji Posavini.Podobna perspektiva se odpira tudi v Jadranskem primerju,tu narekuje novo rafinerijo ne samo zastarelost in preobremenjenost reške rafinerije temveč tudi naftna ležišča v Srnogcjrskem primorju.
B.
11
Evropa f
Prometna usmerjenost srednje "Evrope
Obe svetovni vfcjni sta prinesli v prometn* usmerjenost srednje Evrope velike ¡¡spremembe.Propad Avstroegrske pomeni za Trst državno-politične razdrobljenost zaledja in s tem tudi njegbvo propadanje.Obdobje med obema svetovnima vojnama je prineslo preusmerjanje premeta srednje Evrope k Severnemu .morju, to je neposredno v atlan&iki prostor.V tej dobi So je Hamburg razvil v najpomembnejše nemško pristanišče rfe ^amo zaradi naglega razvoja nemške države temveč, tudi zaradi tega,ker je prevzel vlogo glavnega pristanišča srednje Evrope Oreška,delno Madžarska,rPcl§§ka in Avstrija).Druga svetovna vojna pa je temu pristanišču zapustila • podobne posledice kot prva^ svetovna vojna Trstu. Razdelitev <-Nemči je in izguba tzv. Vzh dnih pokrajin,skupna orientiranost Vzhodne Nemčije,češke,Madžarske ter Polggke pomeni za Hamburg razdrobijert-st zaledja. Iz't«:h držav je promet v veliki meri usmerjen n^ pnlgški
Ščečin,baltiško pristanišče,ki Se je v pov"ojnih-letih precej opomoglo.Pcv<- jne razmere so povzročile preusmeritev premeta tudi v nemškem delu Porenja oziroma Porurja,kar Se kaže v povečanem tranzitnem prrmetu cbeh nizozemskih pristanišč.Hkrati se je p^več^l na račun Švice in ^. verske tudi tranzitni prrmet Genove. T«, „omeni,
da. se politična razdelitev Nemčija zrcali tudi v prometni razdrobljenosti srednje Evrope.Poleg vsega ja tudi Trst ohranil dolčcno vlogo.Semkaj je Še vedno v precejšnji meri usmerjen promet iz Avstrije.Podoba. jc,da so povojne politične spremembe povzročile dekcncentracijo tranzitnega premeta iz srednje Evrope in hkrati znova poživile borbo zanj.Hamburg,Gcnrva,Trst in ^čečin skušajo razširiti svoje gravitacijsko z^l.-dje s carinskimi olajšavami in drugimi ugodnostmi. H --mburg skuša n- pr. pritegniti del rečnega premeta z novimi prekopi med severnonemškimi rekami ozir-ma z modernizacijo dosedanjih.podobno velja tudi za ečečin, spooniijo se na kanal Odro> - »-"orp.va skàzi Moravska vrata.Med vsemi štirimi pristanišči ima zaenkrat največ iz£lodov H-nburg. Pa tudi ta ima težave,v povojnih litih Se njegov ptomet sicer veča Vendar je do let.- 195? dosegel komaj 60$ predvrjnega obsega.
C, i.-.
■ vienrsk- m marier
Z. « vic< krt celinski «"zir.-jp rlpski dv Li lo ge nnlcc n«n'.v .¿n« ,¿0 1 .-. svt j: p. •• rrsko norn-ricf ... 1 bud o z- fstirv nje lastne L- rn rice je ž«. stara, in stt-- n^k- j ceSetlotij naz^j. Z.ni'.ivt je dejstvi,da je ta težnjo z* l"stn< L-rnricr oživela pr-v v . beh sv».t. vmh v j nah. T*, je tudi r.-zu"ljiv,k jti v takin prilikah se nojVlj prk žt. ni n rdvisrrst ocl dru; ih pc.Mrrskih držav,hkrati p- bi polnile 1 st~r ladj^vj« spričo švicarske R ^vtralxn- sti posebno drago ct n< st. vic^ i» o r s r r--ric z
< r ~\"ÎT,?- tr -.rrr.'-ric' je ' nrčilo< ,dr jc ; 1 de "no ir âr jo sxt-' vi jr j( večji \lrvn. v.nrtv-..K hitro r- st švic-rske mornarice opt zor ja tudi cejetv- ,da bo vic 1. lad i,l-i jih irçr v gr Cn ji p. vČo.l.a i j' rno-ricr z* cru. j v tin r
Vir itt.d.Geogr.Gesell.,Wien 1952
Od 23.de 28 aVe-,1954 je bil na. Nizozemskem mednarodni kongres šolskih geograf~v.Kongres je organiziralo nizozemsko geografsko društvo in je bil prvi te vrste.VeČina referatov je bila posvečena pouku geografije v šoli.O vsebini k-ngresa pa prihodnjič kaj več.
A. Jv.
Ostali svet
Po zgledu "Tennessee Valley Authority" v ZDA ter "Damodar Valley Corporation" v Indiji so pred nekaj leti tudi na vzhodnem Ceylenu pričeki z veliki rji hidretehničnimi deli, ki naj usposobijo sušna področja za intenzivno kmet 1. j stv . polsavanska tla se že umikaj" umetno nastalim kulturnim površinam.Do leta 1953 s« je na tako pridobljenih tleh naselilo blizu 25 000 ljudi.V brdoče pa bodo naseljevali vsako leto novih 15 ccc prebivalcev.
Vir; Geographical Review,april 1954
A.B.
Teritorialne vode
V povojnem času skušajo nekatere pomorske države razširiti pojem teritorialnega morja na čim širši obalni pas. Glavni vzroki za to so bodisi gospodarski bodisi strateški.Dosedaj je v veljavi mednarodni sporazum,ki šteje za teritorialno morje pas širok šest morskih milj (skoro lo km).
Nove pretenzije pa niso enotne le po nagibu temveč tudi po obsegu.Sovjetska zveza na pr. skuša iz strateških ozirov razširiti obalni pas v Baltiškem morju "na lo milj.ZDA pa so na pr.razširile ta pojem na šelfno področje Mehiškega zaliva pri* čemer jih vodi gospodarski nagib oziroma pridobivanje nafte iz plitvejših flelov tega zaliva.Podobno so tudi iVJehika,Argentina in Kostarika razširile svoje zahteve na šelfna morja.Državi \ Čile in Peru pa gresta še delj,za svoje teritoriilno morje štejeta pas širok 2oo morskih milj, to je pas ki sega daleč v ocean in oceanske globine.Pri njijii je glavni nagib teh pre-tenzij zavarovanje bogatih ribiški!: področij oziroma kitolova v tem delu Tihega oceana.Nekatere oomorske dežele skušajo razširiti pojem teritorialnega mor^a zaradi bogastva potopljenih ladij druge zaradi pridobivanja! rudnih bogastev iz morskega dna,kar obeta na pr. tehnika že v bjližnji bodočnosti.
Te pretenzije skrivajo v s'ebi vrsto nevarnosti tako po svojem načinu kakor po principih.Razširitev teritorialnega morja na šelfna področja oziroma kontinentalno polico,to je na morja do globine okrog 2oo m pomeni ¡močno neenak delež posameznih držav.Ponekod kontinentalna polica jiomala izostane drugod pa pripadajo nekatera stranska morja v j celoti šelfnemu področju. Posebno pereče bi se pokazalo to v ¿;alih evropskih morjih.Na tak način ta morja sploh ne bi predstavljala več svobodne poti.
Ti pojavi imajo nekaj podobr.jega s ooskusi za izkoriščanje oblakov za umetni dež,kar je že pri/vedlo'do prvih nesoglasij med nek^tt-rrimi fid^ralnimi državicami ZDA.Prav tako moremo šteti semkaj poskus nekaterih držav, da fjvo jevol jno spreminjajo oz. skušajo spreminjati tok in režim rdke,ki teče preko dveh ali več držav.In končno tudi načrte s katerimi skušajo spreminjati smer morskih tokov ( na pr. SZ vzdolž Shhalina ) in s tem posredno tudi podnebja,živijenjskih pogojev v morju ipd.
Vse to nas opozarja na dvoje.Prvič na to,da zavzema spričo napredka tehnike poseganje človeka v prirodnogeografsjce prilike vedno večji obseg in vedno pomembnejšo vlcgp,in drugič?da zahteva tak razvoj tesno mednarodno sodelovanje.. Taki in podobni načrti posegajo v življenjsko zainteresiranost več narodov oz, držav hkrati in posredne s tem tudi vsega človeštva.
M« R.
Književnost	J
l.The peopling of Polynesia - Themas Lindsay.December 1952 Avtcr se bavi z vprašanjem izvora prebivalcev Polinezije,stavija-joč svoje pripombe k teoriji Thora,Heyerdala,zagovornika misli,da je bilo to otečje poseljeno od ameriške strani v dveh glavnih
migracijakih -fcokoviii?acj'e>ri prvega je sjLeuila t*K8p*ckioi ja u-Tiki od perujske obale»Drugi- migracijski val,katerega nosilci so bili Indijanci s paoifičnih obal Brit.Kolumbije,pa se je preko Havajev razširil vse do N0ve Zelandije (Maori).
2.Conflikct	in North A;frica»Lcrd Kinress,The Geographical Magazine,lendon,december. 1953
Po kratkem vpogledu v političnoLgospcdarsko dogajanje. Atlaškig dežel v zgodovini obstane avtor nekoliko ob analizi posameznih prebivalstevnih skupin,ki so zastopane v tem delu. ■sveta,cd Eerbe.rov do Ev . opejcev.in se končno loti-delikatnega vprašanja njihovih medsebojnih odnašajev,njihovega gospodarskega položaja in sodobnih političnih toženj.
* -
3.Population	growth in N*;1»/ Zealand,Kenneth Cumberland ,The Scottish Geographical Magazine»Edinburg,december 1953.
Prebivalstvo tega britanskega dominiona je naraslo v
letih 1908 - 1952 cd 1 na 2 milj, se je prebivalstvo v celoti pomne dobimo cb premotrivanju posamezni
prebivalcev.V letih 1911 - 1951 lile za 83$.Različno sliko pa a cd obeh največjih otokov.
Medtem ko je prebivalstvo Se varne; a otoka v istem razdobju
o p prebivalcev celotnega i 41 fo porasta.V geografiji
poskočilo za 133$ in šteje danes doroiniona,zaostaja Južni otok le prebivalstva se ne uveljavlja le ^drift north",v gospodarsko razgibanejše severne predele.ampak)- v tesni zvezi s tem tudi "urban drift"»To nam potrdi tudi nločan porast prebivalstva v "štirih glavnih centrih" ¿'Dunebin ;/e pomnožil svoje prebivalstvo za 48 #,Christshurch za 117 Wel'Jington ge porasel za 194 Aucland.ki s svojimi 33o oco prebišteje kar 17 $ celotnega prebivalstva pa celo za 22o fci Leta 1951 je v mestih živelo nad 64 $ celotnega prebivalstva.«^ iorske£ja prebivalstva so 1. 1952 našteli 113 "77?s pripombo, (ji zelo hitro narašča,saj je v 5o letih naraslo za 11 v let i* j 1945-1951 pa zopet čez 15
4,Spoljaopolitička dokument Gospodarski razvoj d an asa.-je Kita^
cija,1954,št. 4.
ske.Z letom 1949 je kitajska
republika krenila na pot korenitih sprememb tudi v svojem gospodarskem ustroju«Gospodarska "bnova Kitajske je bila do 1. 1952 zaključena in od tedaj stopa država na pot načrtnega >. gospodarstva,konkretiziranega s prvim petletnim planom,sprejetim 1.1953.	'
Do 1.1952 je zajela agrarna reforn/a 9o $ kmetakega ' prebivalstva s tem da je ponovno razdelila 7oo milj.šimujev ( 1 ši-mu = 1/15 ha) zemlje,kar predstavlja polavico skupne obdelovalne površine.Na deželi še danes prevladujejo samostojna kmečka gospodarstva s caa 1,5 ha zemlje,saj vključujejo.zaenkrat kmečke delovne zadruge le o,2'$ celotnega kmečkega'prebivalstva. Vzporedno s temi spremembami je po podatkih kitajske vlade m~črir poskočila proizvodnja.Pri prehrambenih kulturah povprečno za lo lo $,pri bombažu pa celo z? 56 Zaradi pomanjkanja bombaža so prvotno to kultfcuro močne pospeševali,danes se 'daje večji
pcwdarek zopet prehrambenim kulturam.
Indeks industrijske proizvodnje,ki je 1.1^4^ padel na 56 £ najvišjega nivoja pred 1.1949.,se je do leta 1952 vzpel na 126 Ta porast pa ne velja za proifcvodnjn premega,čigar produkcija še ni presegla 5o milj.ton kot najvišje številke pred 1.194Q. Proizvodnja nafte,ki je 1.1949 padla na 38 £ najvišjega nivoja pred to dobo je v 1. 1952 prekosila kar za 119 Za bodočnost še mnogo obetajo petrolejska polja Se3uaria,Tarimske kotline in Džungarije.Podoben napredek je tudji v pridobivanju električne energije ih v proizvodnji železa ter jekla. Le'žal,da je porast prikazan relativno,to je v odnosu do prodikcije prejšnjih let in še to le v $,brez absolutnih številk.
Tudi zunanja trgovina Kitajske pomeni po obsegu napredek saj računajo,da se je v 1.195o-1951 podvojila.Iz znanih razicgov pa je delež ¡3ržav izven sovjetskega bloka v kitajski'zunanji trgrvini padel od 74 1» v 1.195c na 39 1° 1.1951,dasi bc ta podatek verjetno kmalu zopet potreben korekcije.Proizvodi,potrebni prehrani, so skero popolnoma zginili z uvozrie liste, saj je Kitajska na pr. začela riž,ki ga je nekdaj uvažala,celo izvažati v Indijo,ki ji v zameno dobavlja juto,in na Ceylon.Med osrednje uvozne artikle kitajske zunanje trgovine lahko včtejemo surovine,predvsem bombaž, ki ga uvaža iz Pakistana in kavčuk,ki ji g*, prodaja Ceylon, dalje mineralna olja,kemikalije in industrijsko opremo.Razširjena in stopnjevana zunan ja trgovina bo Kitajski v veliko pcmoč pri iz^Eadnji objektrv prve petletke ~/petletke težke industrije.
Tatjana Kratit
Društvene v^sti
Občni zbor Geografskega d/iraštva Slovenije
( 9.jan.1^55 )
V odsotnosti A.Melila je poročal o društvenem delu v preteklem letu podpredsednik S.Ilešič.Poudaril je,da ja GD v zadnjem času znatno razgibaljo svojo dejavnost.K temu je pripomogla zrast mlade generacije,hkr,ati pa tudi sam položaj geografije,ki je postajal,zlasti v šoli, vedno bolj kočljiv( in naravnost klical jo uveljavljanju oziroma po reviziji.Zunanji izraz poživitve društvenega dela pomeni sprememb» društvenih pravil,ki pre^videjjayo tesneje povezavo me^ tzv."znanstvene" in "šolsko"geografijo,prav tako pa tudi decentr^lizpcijo ^ruštv z organizacijo poverjer.iške mreže jo okrajih. - Velik uspeh pomeni II.kongres slov.ge^gr^fov v Mariboru,ki je bil no solidni višini in je zarodi svoj,e pestre problematike vzbudil tudi v javnosti velika zanimanje.Pri reševanju problemov 'okrog geografije v šoli je GD doseglo s republiškim 8PK boljše odnose tako,da to • v bodoče ne bc več ovira pri reševanju "teh in podobnih vprašanj. GD je navezalo stike tudi z urbanisti,zlasti ob problemih regionalnega planiranja oziroma "konkretna* v zvezi z urbanističnim načrtom za bodočo Ljubljano in regionalnim planom za Prekmurje.
,--GD"~sl~nadalje prizadeva razširiti mrežo znanstvenih czir^ma strokovnih delavcev tudi na podeželje^Doslej se je tc pokazal" ob povodaji v Celju,ko so njene vzroke in učinke petčučevali člani celjske sekcije GD,poleg tega je bila deležna terenskega-preučevanja tudi Novomeška kotlina,- Geografski tisk je bil v preteklem letu razmeroma obsežen.Poleg Geografskega vestnika kateremu gre glavna pnzora^st in ki izhaja redno letnn je omeniti && Geografski obzornik,ki pomeni razveseljivo n~v->st. Pri SAZU je izšla druga št,ev. Geografskega zbornika A.Melika Slovenski alpski svet.V okviru Prešernove ,družbe pa,je izšla poljudnoznanstvena knjiga V.Kokeleta Dežele sveta.Poleg tega fte • izšlo nekaj novih geografskih učbenikov,bodisi novih ali v novi priredbi. Tudi kartografska produkcija ni počivala, a-> j je v preteklem letu izšla vrsta zemljevidov.Člani GD so sodelovali s članki in prisp«vki pri raznih revijah in časopisih.Predavanj pa je bilo v preteklem letu,žal,nekaj manj.Predavali sosprof. " Muller, Razvr j angleške pokrajin«;dr. V. Bohinec,Avstrijski kras, dr. Trifun~.ski,Skopsko pelje s t osebni.:» oziroj na .jigraci je; asist. I.Gams,Vtisi iz Anglije; dr. S. Ilsčiič , O II.k^agresu sl-v.ge-gr. v Mariboru;dr.I.Rubič,Urbanizem ih ge-grafija.- V preteklem letu so bili najživahnejši stiki z geokr.društvom Hrvatske,pa tudi z geogr.društvom B sne in Hercegovine ter Svet'-) ge~gr.društev FLRJ kjer zastopajr naše društva univ.xr^f.Melik in Ilešič ter prof. R^dinja.Zadnji rlenuo Sveta ge^gr..društev je rbravnaval problem afirmacije geografije ozir~ma p^llžaj geografije v Jugoslaviji sploh ter vprašanja ^sn-vanja zvesnega srednješolskega informatir nega časopisa "Geografski horiaont";poročalo se je tudi o pripravah ua IV. kongres geografov Jugoslavije. - V G j se bo v bodoče aktivnost Odseka za znanstveno delo odvijala v naslednjih pododsekih:1) Fododsek za geomorf elegijo, 2)iodojdsek za klimatr logi je, 3)'Fodedsek za populacijska geografijo,4)Pod^dsek za agrarno geograf i jb, 5) pododsek za mestno geografijo in 6) pododsek za kras.Poleg tega ostaja osrednja naloga GD uresničitev sklei-'V II.kongresa slov. geografov v Mariboru.
Po poročilu knjižničarke asist.Krautove šteje društvena knjižnica 78o knjig.Zonenjava G^-grafskeg? vestnika se je v zadnjem letu povečala na lo2 reviji,''od tega je 75 zamenjav z inozemskimi revijami.Med temi so n^ve zamenjave z revijami:iz Grčije Kanade, Turčije »Pakistana, No ve Zelandije »Mehike , Čila,Kube , ,Kolumbije itd.Prav v tem,da omogoča zamenjavo z revijami po svetu je ena osn.vnih vrednsti Geografskega vestnika.
Tudi iz poročila tajnika asist.K~k let? in blagajnika l r -if. Eebana j« razvida:, da se je v zadnjo j. letu razširilo tudi or^anizacijsk-,ao..inistr-:tivn' ter finančn^ vrsl vanje društva. Na predlo^ bla^jnika je občni zbor sprejel zvišanje članarine. Članarina za redne član« se zviša od 5o na lor din letn'-,za izredn« člone od 25 na 5o din,za študente pa ostane dosedanja članarina 25 din nespremenjena.
Tudi obe regionalni sekciji G j se lepo utrju.ieta.Marib-rska sekcija o kateri jo yor S al prof. Z.Hočevar ima 22 član-:v in je r'°se.bno o^tivna s predavanji v kviru Ljudske univerze,z? uspele organizacijo il.kor.0resa pa ji je občni zbor izrekel vse priznanje.
Calj-ska sekci ja GD,o kateri je'poročal prcf.A.Sore, je Danj številna. Poleg organizacijskih in strokovnih sestankov so njeni člani sodelovali pri preučevanju lanskoletne poplave.Sodelujejo pa tudi pri fenolcških opazovanjih v celjskem okraju.-Posebno je razveseljiva, aktivnost študentov v okviru GD in njihovo sodelovanje pri terenskem proučevanju NovoDeške kotline.OO delu Odseka za geografski pouk glej poročilo posebej)
V diskusiji je bilo povdarjeno;da v dosedanjih 23 letih obstoja GD se ni bilo tako bogatega občnega zbora,saj je bilo skoro Ion udeležencev iz raznih kr4jev Slovenije.Pcvdarjeno je bilo^a, da je potrebn- organizacijski strani posvečati večjo pozornost. Predsednik Sveta gengr.društev.univ.prof.J.Rcglič,ki je prisostoval obč.zboru je povdaril,da bomo v borbi za afirmacijo geografije uspeli le v medsebojnem sodelovanji republiških geografskih društev. Prepad ne zija 1« _ted tzv."znanstveno" in "šolsko" gergrafijo,ki
varnost tudi znotraj geografske jisleki s samim pojmom ¿.e^ raf i je tnosti,Precej je bilo govora geografije v š^li,prav tako pa ko-t strokovnega društva ter
ga je treba prekrstiti temveč je n. znanosti sa.^e; javi jajc s« namreč j; in njene notranje povezanrstioz.en tudi ' vlogi in vsebini ter p,6rjenu tudi o r.<3n^su geografskega društva predmetnih aktivov.
Ob koncu obč.zbTa je bil iilzvljen n^vi odbor. Za predsednika
je bil ponovno izvoljen univ. prof. dr. I.^elik, za I. podpredsednika uciv,pr-f.dr.S.Ilešič,za II.podpredsednika prof.D.Radinja,ki' je hksr&ti predsednik Odseka za geog rafski pouk, za I. tajnika asist. V.Kokole,za II. tajnika asist. I. Gacif/ za blagajnika prof. V.Leban, za knjižničarja asist.T.Kraut,za upravnika asist.V.Klemenčič,za ta'jnika Odseka za znanstveno delo dsist.M. Šifrer, za tajnika Odseka za geografski pouk prof.T.Malis ter člaaa odbora GD dr.V.Bohinec in doc.C.Malovrh,Za načelnika nari3.sekcije je bil izvoljen prrf. Z.Hočevar,za nač.celjske sekcije i profA. Sore.
Hkrati so bili izvoljeni naslednji poverjeniki GD.Za okraj prof .M. Janežič , za okraj Črnomelj Žj, Vreča, za okr.Kranj SiR prof. S.
Rakcvec,za okr.Kočevje; C. Mar jetič .¡za okr,Koper prof .M. Ci jak, za okr.Ljutomer preda.uč.S Praprotnik,isa okr.M.Sobota pro-f. S. San^bor, a 'Novo rjesto prof. V. Jankovičl za ^kr, Postojna prof. F. Habe, aa okr.Ptuj prof.M,Maučec,za. okr. Radovljica prof.J.Tavčar,za okr. Sežana prof. S, Čeh" vin, za okr. Sloven jgradec predmuč. Žižek, ¿a okr. Tolmin prof. H.Uršič. za okr. Trb-vi j .3 prcf .H. Zor. Za okr.Ljubijana-okolica,Marib-r-okolica in Cel je-~>kolica prevzamejo vlogo poverjenika sekcije v teh krajih.	„
Delo Odseka za geografski pouk
Odsek za geografski pouk je v zadri jen' času pokazal znatna aktivnost.Medttem kr je do kamniškega kongrfefaa več ali Sttlj g^eivno spremljal problasatiko in usodo geografpeuka je od I. rep.kongresa skušal vzeti pobudo v sv-je r^ke.V pretekle*) letu je aktivnost Odseka veljala predvse 3 organizacijski utrditvi društva in v skrbi za večjo zaiirtreresiranrstjo društva in odločujočih prosvetnih činiteljev za vprašanja geografije v naših šolah. ' V. okviru Odseka so delovale tri podsekcije.Podeekcija za metodiko geografije,ki jo vodi prof.M.Avsenak»Podsekcija se je že lotila

priprav za metodiko geografije v 1.razr.gian.Hkrati bodo 'izhajali metodični prispevki tudi v Geografskem obzorniku. Drugi pododsek,ki ga vodi prof.T.Malis skrbi za ekskurzije in seminarje.V prvem letu obstoja je ta pododsek organiziral v okviru P0č.zveze Slov.tritedensko ekskurzijo po Jugoslaviji». Obenem je pripravil kratek geografski opis poti po Jugoslaviji za krožna potovanja Poč.zveze.Tudi sicer je bila skrb tega pododseka,da vnese čim več geografskega duha v PZ oziroma,da čim tesneje sodeluje s to organizacijo.To sodelovanje je že doslej rodile uspehe,saj sodelujejo geografi-v republiškem odboru PZ oziroma vodijo vrsto okrajnih -'odborov. - Odsek za geografski pouk je nadalje organiziral prvi seminar,ki je bil od 21.do 24.junija 1954 v Ljubijani.Udeležile se ga je 43 geografov xz raznih krajev Slovenije.Ob koncu seminarja•je bila ekskurzija v kraški svet ^akove doline in okolice.Seminar je poleg GD finančno podprl SPK, LRS z 2o ooo din in rep.odbnr DPPU z lo ooo din. - Pododsek za učila in ponazorila ima verjetno najtežavnejše torišče.Na osnovi anket o geografske®
pouku na sred.šolah je ustvarjena vsaj približna slika o opremi geografskih kabinetov oziroma njihovih potrebah.Zaenkrat je ta Sdsek začel z zbiranjem geografskih slik in urejevanjem posameznih kolekcij katere bo Ljudska prosveta izdelala v diapozitivih. - Glavna skrb Odseka za geografski pouk je bila posvečena v eni ali drugi obliki afirmaciji geografije v šoli, zlasti po lanskoletni redukciji geografskega pouka.Prav ob tej priliki se je pokazala neugodnosft premajhne aktivnosti geografov oziroma premajhnega sodelovanja z odločujočimi činitelji ter prosvetnimi forumi.Težnje za afirmacijo geografije oziroma težnje za uvedbo moderne geografije v šoli in s tem tudi njene vloge so našle odmev tudi v ostalih republikah tako,da postaja
to vedno bolj splošnega zveznega značaja.
i
Obvestilo
Zaradi spremembe društvenih pravil je potrebna obnova članstva.Kdor pomotoma ni prejel prostopnice oziroma jo še ni izpolnil in oddal,naj to uredi pri poverjeniku svojega okraja' (glej poročilo o občnem zboru v tej' štev. ),pri katerem poravna tudi članarino. Za leto 1955 znaša članarina za redne člane loo din in za izredne 5o din.
IV.kongres ¿eu^rulov Jugoslavije
V septembru t.l.bo IV.kongres geografov Jugoslavije. Organizira ga Geografsko društvo Srbije.Konf.res ne bo potovalni kot doslej temveč bo razdeljen v dva dela.Glavni del kongresa -bo v Arandželovcu,kjer "bodo predavanja oziroma bo. delo potekalo po sekcijah ( sekcija za geomorfologijo,klimatologijo,ekonomsko # geografijo ipd.).Drugi del kongresa bo ekskurzijski.Predvidene so štiri ekskurzi jske smeri,prva v Vojvodino oz. v Deliblat.sko peščaro, druga v Džerdap in po-Donavi v Timoško' krajino, tretja v Šumadijo in četrta po dolini južne Morave.