GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUOSTV T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izbaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 3 (513) Leto XI. NOVO MESTO, 21. JANUARJA 1960 OREJUJE ure ' i Gosnik - NASLOV URI _______, ^mvm trg št. 3 (vhod lz Dilančeve ulic« _ r..UQi inovo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo* v Ljubljani še o občnih zborih Socialistične zveze delovnega ljudstva na vasi Resnična pomoč: boj proti zaostalosti Nedavni občni zbori SZDL na vasi, ki že dolgo niso bili tako obiskani kot tokrat, so pokazali, da so imeli vaški odbori SZDL dela čez glavo, če so bili s svojim delom obrnjeni k problemom svojega področja. Kjer so osnovne organizacije Socialistične zveze dajale ton vsemu družbeno-politič-nemu življenju in kjer nobeno vprašanje ni šlo mimo, ne da bi Socialistična zveza zavzela svoje stališče in se prek svojih članov zanj tudi borila, tam ni bilo težav pri vključevanja ljudi v njeno članstvo. Nasprotno pa tam, kjer je organizacija SZDL samo na papirju in se njen odbor ne zanima za nič drugega kot za članarino ali pa še to ne, ljudje ne kažejo posebnega zanimanja za delo Socialistične zveze in se ji celo odtujujejo. Množična udeležba na občnih zborih SZDL je nedvomno eden izmed znakov, ki kaže na to, da postajajo osnovne organizacije SZDL na vasi čedalje samostojnejše in da so s tvojimi pobudami prispevale k napredku svojih okrajev. Marsikje so bile namreč ravno organizacije SZDL tiste, ki so prve prelomile z miselnostjo, Češ da je samo skupnost dolžna prispevati denar za gradnjo raznih komunalnih objektov, elektrifikacijo vasi, nove šole in podobno. V mnogih krajih je naposled dozorelo Spoznanje, da si morajo ljudje Predvsem z lastnimi silami graditi napredek in šele s silo lastnih prizadevanj in pobud zahtevati pomoč skupnosti. Zahvaljujoč takemu spoznanju so v mnogih vaseh mobilizirali lastne možnosti in zgradili pomembne objekte. Ob izdatnih prispevkih vaščanov so lani zrastll novi vodovodi, odprla so se vrata novih šol na Čatežu, v Mrzlavi vasi, na Bojsnem, zasvetila je elektrika v vaseh okrog Velike Doline itd. Težko bi bilo našteti vse, kar je bilo v kratkem času narejenega z dobro voljo vaščanov, združenih v svoji osnovni organizaciji SZDL, ln seveda z izdatno podporo vse skup nos t L Za minule občne zbore Socialistične zveze — seveda ne aa vse! — Je bila značilna odkritost v razpravah, stvarnih In usmerjenih k napredku. Pokazalo se je, da si ljudje na vasi Žele odkritih razprav o prihodnosti kmetijstva. Vedno manj je primerov, da ljudje beže od resnice. Nasprotno vedno bolj sami terjajo, da bi jih soočili z njo. Načelno pojasnjevanje naše kmetijske politike ne zadovoljuje več. Ljudje na vasi spričo vedno večjih težav, ki jim jih postavlja na pot zaostalost, iščejo izhod iz teh ovir. Ta pot pa danes ni nobena skrivnost. Pro- Izdatne pomoči organizacij SZDL — bomo lahko prišli pred ljudi na vasi s stvarnim odgovorom, kakšna je njihova prihodnost, kaj morajo storiti, da se bodo izkopali is težav, izvirajočlh iz zaostalosti, po kateri poti je treba Iti napredku naprotL Čeprav je zadnje čase vedno manj primerov, da aktivisti, ki se udeležujejo občnih Po nepopolnih podatkih: 4300 novih članov SZDL v okraju! V volilnih pripravah in na občnih zborih je bilo lani decembra v Posavju, Beli krajini in na Dolenjskem sprejetih 2350 novih članov v Socialistično zvezo. Organizacije so se s stvarnimi programi dela približale ljudem mest in vasi in zato ti radi postajajo člani SZDL. Ze 2.350 novih članov, pridobljenih pred volitvami, je lep uspeh; pred kongresom SZDL pa se vse organizacije trudijo pridobiti še več članov. Uspehi dobro pripravljenih akcij po občinah so že vidni, čeprav vsi podatki še niso zbrani. Ko to pišemo, imamo na Okrajnem odboru SZDL poročilo iz naslednjih občin: v Brežicah so pridobili 196, v Črnomlju 78, v Novem mestu 279, na Senovem 21, v Sevnici 526, v Trebnjem 751 in v Žužemberku 196 novih članov, skupaj torej v preteklem tednu spet 2.047 novih članov. Poročna seveda še niso popolna, saj morajo podatki iz hribovskih vasi preromati dolgo pot Dve občini Se nista poročali. Toda akcija teče povsod in delovni ljudje vstopajo v vrste svoje Socialistične sveze. -- povedo resnice naravnost. Ravno na zadnjih občnih zborih SZDL pa se je pokazalo, da je taka nejasnost v razpravah o kmetijstvu najbolj škodljiva, ker povečuje v ljudeh nezaupanje namesto da bi ga razpršila. Kmetijska politika, kakor jo je začrtal program Zveze komunistov Jugoslavije, teži k napredku v korist vseh delovnih ljudi, tudi kmetov. Vsako zaostajanje pri uresničevanju te politike škoduje v prvi vrsti napredku naše vasL Zato je nesporno, da je najbolj nesocialistično in nehumano, če ljudem na vasi ne pomagamo, da bi se otresli zaostalosti. Ta pomoč pa je lahko, samo v naprednem, socialističnem kmetijstvu. Kakršnakoli druga pomoč — zniževanje davkov, regresi in podob-no — bi pomenila podaljševanje sedanjega stanja, se pravi zaostalosti fr. Podnevi v hosto po drva, zvečer za peč, pa knjigo v roke, časopis ln drugo lepo branje, vmes pa nekaj poskočnih viž iz radijskega sprejemnika — tako je zdaj v naših vaseh. Čas za izobraževanje in počitek bomo temeljito izkoristili, saj smo sredi zime, kakršne že nekaj let ni bilo. In snega nam je nasulo, da je saninec prav odličen in se že zdaj marsikaj postori, kar smo marali včasih odlagati vse do pomladi. V torek zjutraj je bilo v Novem mestu 18 stopinj pod ničlo, snega pa so namerili na Meteorološki postaji 27 cm. Iz Črnomlja so nam sporočili, da je tam živo srebro zdrknilo celo na 20 stopinj pod ničle. Noči so mrzle, da »zajec mater išče«, kakor pravi naš ljudski pregovor. No, pa smo menda kar vsi zadovoljni z zimo. »Smo že kar pozabili, kako je bilo včasih pozimi...« — tako smo slišali še pred tedni; zdaj so tudi taki glasovi utihnili Koristno srečanje TovarlSkl obisk predstavnikov ljudske oblasti in političnih organizacij Iz okraja Brčko — »Najbolj nas preseneča zgledni delovni polet v kolektivih, ki so zrasli tako rekoč iz nič!« gram Zveze komunistov Jugoslavije in poslej IX. plenum Zveznega odbora SZDLJ sta to pot jasno začrtala. Tudi Glavni odbor SZDL Slovenije je organiziral več razprav, ki so dale mnogo koristnih napotkov za hitrejši napredek kmetijstva in zgraditev socializma na vasi. Naloga organizacij SZDL pa je — to nikakor ni naloga samo kmetijskih zadrug! — da načelno smer razvoja kmetijstva še bolj podrobno določijo za vsako področje posebej, za vsak kraj ali bolje — za vsako vas. Osnovnim organizacijam SZDL na vasi ne sme biti vseeno, kako deluje kmetijska zadruga, ali se že dovolj zaveda svoje vloge, ali ima Jasen načrt razvoja kmetijstva za svoje področje, ali se dovolj usposablja kot organizator sodobne kmetijske proizvodnje Itd. Le tedaj, če bodo zadruge kos tej nalogi, — to pa ne bodo brez zborov Socialistične zveze, ovinkajo v razpravah o prihodnosti kmetijstva, pa se to tu pa tam še vedno dogaja. Aktivistom, ki ne razumejo bistva naše kmetijske politike (ne zato, ker ga ne bi bilo mogoče razumeti, temveč zato, ker se ne potrudijo, da bi ga doumeli!) ne preostane drugega, kot da se v razpravah o kmetijstvu izognejo bistvenih stvari, zavijajo resnico v meglo, ovinkajo ali na kratko: ne VREME ZA CAS OD 21. JANUARJA DO 31. JANUARJA: Postopno topleje, zlasti v višjih legah, v splošnem nestalno vreme 8 pogostimi padavinami, ki bodo zlasti močne okrog 27. lo 31. januarja. — Izboljšanja ne bodo trajala več kot tri dni. Močnejša otoplitev se pričakuje okrog 26. januarja, vendaT bo kmalu nato zopet hladneje. V petek zvečer je bilo v prostorih gradu Otočac, sa-ključno posvetovanje predstav* nikov OLO Novo mesto z dele. gacijo tovarišev iz okraja Brčko, kd s0 «i v 4 dneh ogledaH več naših podjetij, se posvetovali s čiaai. okrajnih svetov **» svetov ObLO Videm - Krško, blld na raznih posestvih in naših ustanovah. Za tovariše, k1 so prišli U izrazito agrarnega okraja v republiki Bosni i" Hercegovini (okraj Brčko lm* n. pr. 4600 vagonov presežkov Na kmetijski soli Grm 26 novih komunistov Na srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu so v soboto dopoldne svečano sprejeli 26 gojencev v ZK. Od 94 gojencev te šole j« zdaj že 71 članov Zveze komunistov. Svečanega sprejema so se mimo direktorja šole inženirja Milana Bračik« udeležili še član okrajnega komiteja ZKS tov. Martin Zugelj, sekretar občinske, ga komiteja ZKS Novo mesto tov. Miro Thorževsky in drugI. Takoj Po sprejemu »o vsem ko^ munistota razdelili članske izkaznice. pšenice, nad 6.000 vagonov presežka koruze, izvaža do 700 vagonov suhih sliv itd., z italijanskimi sortami pšenice p* ima posejanih nad 14.000 ha po-vršinl), je bil obisk našega področja zelo zanimiv. Njihov okraj ima 8 občin in 270.000 pre. bivalcev ln je torej precej večj-' od našega. Ugotavljanje delovnih metod in oblik reševanja gospodarskih problemov Je bi1 glavni namen njihovega obiska Delegacijo «o sestavljali- podpredsednik OLO Luka Ma roševie iz Brčkega, predsedniK ObLO Brčko Osman DervlŠević predsednik ObLO Bjelina Stejan Tomie, sekretar obč. komite j F ZK Bosanski Samac Djuka petri«, sekretar obč. komiteja ZK Orašje Viktor Uremovic, upravnik KZ Janja . Veco Gavrič podpredsednik ObLO Gradačar Nusret Mejremić in referent tajništva z-a gospodarstvo OLO Brčko Petar Drakulič. v spremstvu tov. Milan« Brešča- Tovarlii iz okraja Brčko v mali dvorani otoškega gradu ka so »i tovariši v 4 dneh ogle. dali tovarno zdravil KRKA ir Dolenjski muzej, Kmetijske šolo Grm, pogovarjali so se # predsedniki svetov OLO, bili Sr na posestvih v Podhosti, Ru-perč vrhu in Crraošnjicah, v zdravilišču Dol. Toplice, v tovarni NOVOTEKS in IMV, posvetovali so se s sveti občin« Videm - Krško, si ogledal' Splošno kovinarsko zadrugo nf Vidmu ln tovarno celuloz« ter papirja, zadnji dan obiska pf so obiskali trgovinsko, obrtne in gostinsko zbornico v Noven? Nadaljevanje na 3. strani) Razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije Včeraj in danes je v Ljubljani 16. plenarna razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije. Včeraj je poročal o nalogah Socialistične zveze pri uresničevanju družbenga plana za 1960 tovariš Boris Kraigher, o politično - organizacijskih pripravah na V. kongres SZDL Jugoslavije pa tovariš Franc Kimovec. O obeh referatih hi razpravi bomo prihodnjič obširneje poročali. /i m.i , -.v.., jc buiiaj —---...... ... globok sneg, pa se shirajo ?*ktata k tečajem in se isobralujejo. Okrajni zavod sa pospe- ši v*njc gospodinjstva vodi trenutno tečaja v Trebnjem lo v j^*ttt Pri Mirni, pred kratkim pa Je bil zaključen tečaj v Blrčnl ^l Ve« je letos zdravstvenih tečajev, ki jih prireja sa lensko Nal*>n° Rđecl krl*- 0 *emer homo v kratkem poročali kaj veš. slika kale, kako se vrte pridna dekleta v novem gospo-■•ajikem centru v Trebnjem, ki so ga odprli minuli četrtek. Vee o tem berite na 6. strani današnje številke Pravice bliže zavarovancem 0 nekaterih problemih službe socialnega zavarovanja, ki se mora nujno približati delovnim ljudem In kolektivom — NajnovejSa priporočila 0L0 podjetjem in ustanovam 4) »Star sem 65 let in bi rad pokojnino ...«. je napisal tovariš I. K. v pismu, ki.ga je poslal na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu. Dolga desetletja je delal po raznih rudnikih, pri gradbenih podjetjih to na posestvih, bil je v stari Jugoslaviji na Hrvaškem m v Srbiji, nekaj let celo v tujini. Toda le za povojna leta ima v novi delavski knjižici vpisane vse potrebne podatke; kje, kaj in koliko časa je dela) prej — za vse to pa bo treba podatke šele zbirati. Pisma bodo romala sem in tja, nekdanjih podjetij že davno ni več, priče so umrle ali pa so neznano kje. Dolge mesece bo treba čakati, da bodo vsi potrebni dokumenti zbrani. % »Tovariš, lest otrok imava, davčna osnova pa znala od tistih nekaj arov travnika in njive 203 dinarje; lani sva plačala 12 dinarjev davka, zaradi tiste krpe zemlje pa dobiva vsak mesec za otroke 3.850 dinarjev manj kot bi ii-cer. Ali nam morete pomagati?* 34 denarjev davka plačujeta za 25 arov travnika in kosenic; zaradi teh »dohodkov« od zemlje zgubita vsak mesec četrtino otroškega dV> rlatka. V družini Je revščina in bolezen. v hiži trije otroci. Davčna osnova: 252 dinarjev ali 2 dinarja čez najnižjo vsoto, izguba zaradi zmanjšane otroške doki ade pa se prav v tej družini zelo pozna. # »Stanujem doma, saj nimam kam iti. Mož dela, starši pa plaču* jejo od zemlje na leto 952 dinarjev davka. Tretjina tega pade name, zato dobim za hčerko le polovico otroškega dodatka.« # Ali morda .veste koliko potov je potrebnih, da zberete ob rojstvu novorojenčka vse potrebne papirje, da bo novi zemljan deležen prvih pravic, ki mu jih družba daje? O tem bi vam veliko lahko povedali tisti, ki so naredili veliko potrebnih korakov, da so uredili vse kar ^ tevajo predpisi. Pa bi človek vendarle lahko vse to uredil doma v podjetju, če bi to imelo urejeno pomožno službo socialnega zavarovanja. Kakšna razlika med delavcem, ki so mu v tovarni zadnje leto pred upokojitvijo uredili vse potrebne papirje in zbrali vse dokumente in izjave za vsa leta nazaj, da je lahko že čez dober mesec dobil prvo pokojnino, in med delavcem, ki sam išče podatke, piše na vse si/ani, se ne znajde ali pa celo zaman prosi za nasvete in pomoči Kako hudo je, če Izvršilni odbor Okrajnega zavoda za socialno zavarovan ]v v i/.jcinnih primerih ne more ugoditi državljanu, ko ta uveljavlja pravice do otroških doklad! Vsi vemo, da so v življenju primeri, ko je treba socialistične zakone in predpise reševati še posebno skrbno in ne zgolj po suhih črkah. V družini je c. pr. bolezen, slabo gospodarsko stanje, nujno skupno stanovanje novoporočencev in podobno, davčna obremenitev pa znaša morda 2 ali 5 dinarjev! Politične in družbene organizacije bi v takih primerih lahko sporočile občinskemu ljudskemu odboru in ta zavodu, da bi prosilcu ugodili. Predpisi pa tega ne dovoljujejo. 0 V času, ko na vseh straneh poglabljamo družbeno samoupravljanje, je zelo čudna ugotovitev, da imamo na področju našega okraja tri nekdanje samostojne okrajne zavode, ki so imeli prej vse pravice, zdaj pa n. pr. o pravicah do pokojnine in invalidnine ne morejo izdajati pravnoveljavnih odločb. Čeprav imajo podružnice socialnega zavarovanja prav take orga-nene kot Okrajni zavod — skup- ščino, izvršilni odbor, razne skupščinske odbore in podobno, jim je odvzeta pravica, da bi samostojno odločale o vseh važnejših zadevah socialnega zavarovanja. Medtem ko organi delavskega upravljanja samostojno gospodarijo in skrbijo za milijonsko vrednost v proizvodnji, kvaliteti in količinah blaga, ko sprejemajo in odpuščajo delavce ter nameščence, ko z eno besedo samostojno rešujejo vsa gospodarsko-tehnična, proizvodna in personalna vprašanja, pa jim rešujejo vse zadeve s področja sor cialnega zavarovanja organi OZSZ 4) Nerazumljiva je teženja strop«, centralističnih predpisov, ki v službi socialnega zavarovanja, te pomembne pridobitve naše družbe, omejujejo pronos pristojnosti na nižje organe. To. kar uresničujemo na področju državne oprave, je dalo v zadnjih letih izredno velike uspehe: decentralizacija je vzbudila v delovnih ljudeh i/reden delovni polet in sprostila neslutene energije množic. S togostjo in centralizacijo se služb« socialnega zavarovanja oddaljuje od ljudstva in terja prav za to, drujr.vrm ureditev, predvsem pa prem* pristojnosti na nižje Organe. (Narialif-rantr na s. ttr.) Kmetje: divji prašiči prenašajo svinjsko kugo! iuNANJEPOLITICNI TEDENSKI PREGLED 13. januarja so veterinarji ugotovili! kugo na prašičih po-sestnce i. K. iz Brusnic pod Gorjanci. Lastnica je nekaj dru prej dobila v dar od nekega lovca ie Suhedola kos mesa divjega prašiča. Ker so kmetje okužene svinje slabo zakopavali, se je kuga od Bregane navzdol razširila v novomeški okraj. Divji prašič je mrhovinar, plitko zakopane okužene svinje je izkopal in se okužil. V bližini graščine Vrhovo so delavci s krempi ubili divjega prašiča. Preiskava je pokazala, da je okužen s svinjsko kugo. Kmalu nato so našli malo dlje v gozdu še tri poginule divje prašiče, okužene s svinjsko kugo. Lovska družina Orehovica je vse prašiče vestno odstranila in zakopala. Drugače je Dilo z lovsko družino Šentjernej. Uplenili so divjega prašiča in ga brez predpisanega veterinarskega pregleda razkosali ter razdelili. Nekaj lovcev iz lovske družine Brusnice je 7. januarja uplenilo divjega pra&iča. Tudi oni so ga brez pregleda razkosali in razdelili, drobovino pa vrgli v potek. In posledica? Letos je zaradi nepre- Za stanovanja: povsod akontacije Točkovanje stanovanj je v vseh občinah že zaključeno, ocenjevale! so ocenili približno 10.000 stanovanj. Zbirnike točkovanj še delajo- Večjega števila pritožb na ocene komisij ni bilo. Občine so večino pritožb rešil« sproti, le nekaj je še nerešenih. Zvedeli smo, da so vse občine pri poročanju o ocenjevanju stanovanj zelo okorne in zato nam na okraju n-so mogli po&trečd z natančnejšimi podatki. Občine Novo mesto, Žužemberk in Brežice do 16. januarja še niso poročale o številu ocenjenih stanovanj, ne dostavile zaključnih podatkov. Odloke o akontaciji go sprejele že vse občine, ostale, odloke (o vrednosti točk, o dodatnih najemninah za lokale, o delitvi najemnine v sklade in o vrednosti materiala, ki vpliva na vrednost amortizacijske osnove) pa sta sprejeli deloma le občiat Trebnje m Sanovfr Odloki o akontacijah so zavrli nadaljnje delo. Vse občine *e namreč zanašajo na podaljšani rok za dokončno' ureditev zadeve, kj so ga s temi odloki dobile. Dobra stran teh odlokov pa je tud', v tem, da po občinah lahko popravljajo napake pri ocenjevanju, ki jih je bilo dovolj. Najemnine se bodo povečale povprečno za 130 do 150 odstotkov, v posameznih prime-rih pa seveda tudi za več. vidnosti in neodgovornosti posameznikov novomeška občina doživela prvi večji vdor svinjske kuge. Posamezniki, ki se tolažijo, da bo kugo uničil mraz, se motijo. Virus, ki jo povzroča, je zelo odporen proti mrazu. Kuga se širi najpogosteje z okuženim mesom. En sam ne-previdnež lahko s kolinami povzroči neprecenljivo škodo vsej okolici. Pasji kontumac je odrejen zato, ker se psi klatijo po gozdovih. Tam lahko nalete na okuženega poginulega divjega prašiča in nato okužijo še domače svinje Lovske družine naj resneje uveljavljajo predpis o obveznem veterinarskem pregledu mesa divjačine, kmetovalci pa naj upoštevajo vsa navodila in akcijo zatiranja kuge podpirajo, ker bo sicer brezuspešna. Mrhovino poginulih okuženih svinj naj zakopljejo globoko v zemljo. Pred otvoritvijo trgovske hiše v Sevnici Pretekli četrtek je bil Izvršen tehnični prevzem nove tor-govsko-stanovanjske hiše. Komisija se Je o vseh delih Izrazila pohvalno. Na celi stavbi so našli le nekaj nebistvenih •apak. ki bodo takoj odpravljene. V soboto popoldan bo svečana otvoritev trgovskih lokalov. Posebno zanimiva bo novost v samopostrežni trgovini. Tu bodo vsi p red pakiran) in drugače za prodajo pripravljen! predmeti nosili poseben znak poslovalnice. Do tega prepričanja in ukrepa je sevn'ške trgovce privede] znani primer iz Ljubljane, kjer so stranko obdolžili tatvine, ko je imela v torbici blago, kupljeno v drugi trgovini. Tako se bodo že v naprej izognili morebitnim sporom- Vedo, da so taki spor", če so krivični, lahko usodni za ugled trgovskega podjetja ia so tore] naši] pravo pot v urejanju zelo zapletenih odnosov med obema strankama v trgovmi. Mešajte v nrano dvakrat ali trikrat na dan po eno žlico RED IN A, uspeh bo presenetljivi Proizvaja Veledrogerija, Ljubljana, Mestni trg 22 .Na t rji ui/i-ii uuuiim vrhov- nega sovjeta ZSSK je predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze !Ni-kita Hruščev pred nekaj dnevi napovedal zmanjšanje števila vojakov sovjetske armade za 1.200.000. Sedanja moč ogroženih sil ZSSR je 3,623.000, v dveh letih se bo torej zmanjšala na 2.423.000 mož. Seveda pa se s Umu ne bo prav, nič zmanjšala ne obrambna ne napadalna moč sovjetske armade, saj je Hruščev, ko je to sporočil med ploskanjem poslancev, brž pripomnil, da ta razoro-žitveni ukrep ne bo niti najmanj zmanjšal vojaške moči ZSSR. Sovjetska zveza razpolaga z zadostnim številom atomskega in raketnega orožja, da bi lahko v primeru vojne uničila katero koli državo ali skupino držav na zemeljski površini. Pripomnil je, da poteka zdaj v sovjetski armadi proces, po katerem bodo opustili proizvodnjo vojnih letal, vštevši bombnike, in namesto njih gradili rakete. (Predsednik ZDA Eisenhower je nekaj dni pred to Izjavo sporočil v svojem poročilu o stanja Unije pred ameriškim Kongresom, da se ZDA lahko trenutno zanašajo na raketo tipa Atlas. Ta je namreč pri zadnjih poskusih dala dobre rezultate in ni nikoli zgrešila cilja za več kol dve milji. To pomeni, da^ je padla v območje »popolnega uničenja«.) iN«* sedemletni plan smo zelo dobro riškem trgu, ampak tudi dovolj trdno, začeli. Nacionalni napori so obrodili čudovite sadove. Lani se je industrijska proizvodnja povečala namesto za napovedanih 7,7 odstotka za več kot 11 odstotkov.c Industrija bo brez dvoma pozdravila teh 1,200.000 mož. Hkrati ne smemo pozabiti, da se je že začela gospodarska tekma med Vzhodom in Zahodom in da bosta' morala oba bloka racional- na se pridruži Združenim državam pri finansiranju gospodarsko zaostalih področij na sveta. Ameriška vlada je mnenja, da je dovolj dolgo samo dajala dolarsko pomoč in da je prišel čas, ko lahko del tega bremena prenaša tudi Zahodna Evropa. Ta prizadevanja so v skladu z napovedano tekmo med obema blokoma, kaieri bo uspešneje pomagal zaostalim Manj vojakov ■ več raket no razporediti delovno silo in kapital, ne samo da bosta vzdržala v tej tekmi, ampak da bosta sposobna dajati linančno, gospodarsko in strokovno pomoč nerazvitim državam v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Prav v znamenju naporov čim bolj strnili gospodarske napore Zahoda, sta bili v Parizu konferenci trinajstih držav (šest držav Male Evrope in sedem držav cone za svobodno trgovino) in držav, ki so članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Za obe konferenci je bila značilna navzočnost delegatov ZDA in Kanade, ki doslej nista bila polnopravna člana OEEC. V skladu z najnovejšim Zmanšanje oboroženih sil ZSSR pa ima tudi gospodarski pomen. Hruščev gospodarskim razvojem na Zahodu pa je nakazal in ni razloga, da bi o tem kažejo ZDA vedno večje zanimanje za dvomili, da so zaradi razvoja raketne zahodnoevropsko gospodarsko integra- tehnike ti ljudje postali v armadi od- cijo oziroma združevanje. VVashington več. Gospodarstvo pa nujno potrebuje je namreč v zadnjem času spoznal, da nad milijon mož. ki so vrhu tega še je zahodnoevropsko gospodarstvo ne v najboljših letih življenja. Saj je so- samo dovolj močno, da lahko izdatno vjetski premier med drugim dejal: konkurira s svojimi proizvodi na ame- dr/.avam, predvsem uspešneje zase, da hi si zaostale države pridobil zase. Ta tekma se je že začela in se zmerom bolj razvnema. Vsi prizadeti se zavedajo, da bo ta tekma dolga in ostra, pravzaprav nadaljevanje one z oboroževanjem, ki se pravzaprav tudi še ni nehala. Smo namreč v obdobju, ko se je ene vrste tekme že začela, drnge vrsle pa še ne končala. Položaj torej vsebuje še marsikatere elemente starega in precej elementov novega časa. Toda blokovska razdeljenost je ostala. Vidna so . prizadevanja odrivati Združene narode od odločanja o nekaterih pomembnih zadevah sveta, predvsem od denarnih sredstev, ki so namenjena za pomoč gospodarsko zaostalim državam. To vsekakor ni ugoden razvoj, pač pa je za prihodnost tola-žilno znamenje to, da so nerazvite države proti blokovsko razpoložene in d* se bo to njihovo stališče verjetno še okrepilo, naj pride gospodarska pomoč od Vzhoda ali Zahoda. Kaj je s 5 odstotki? Uvedba dopolnilnega proračunskega prispevka v občini Novo mesto Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« NOVO MESTO i š e • za svoj tehnični In administrativni kader VEČ OPREMLJENIH ALI NEOPREMLJENIH SOB V NOVEM MESTU Prevzame tudi manjia popravila oziroma adaptacije stavb. Interesenti naj pošljejo ponudbe na gornji naslov ali osebno ne direkcijo podjetja, soba it S. Kmečka dohodnina V letu 1059 Je bilo izterjane 93*/o kmečke dohodnine, upoštevati pa moramo, da plačujejo kmetje zaostanke še v letošnjem letu. Ce ne b! bilo- lani zaostankov iz leta 1958, bi bil uspeh v izterjavi veliko boljši. Plan delovne sile za 1959 smo presegli V družbenem planu za leto 1959 je bilo predvideno 2.8 odstotno povečanje delovne sile v primerjavi z letom 1958. Stalež zaposlenih pa se je povečal za 7,l'/t v primerjavi z letom 1956. Skoraj 5°/e preskok J« upravičen z zelo živahno komunalno dejavnostjo v preteklem letu- Asfaltiral: smo nekaj cest, uredili nekaj občinskih središč do prve faze (kanalizacija in priprava cest za asfaltiranje), elektrificirali nekaj naselij in odprli tudi več manj- ObČinskl ljudski odbor Novo mesto je na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev 25. decembra 1959 sprejel odlok o uvedbi dopoinsmega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev za teto 196". Ta prispevek je občinski ljudski odbor sprejel na podlagi zakona o proračunskem prispevku — (Uradni Ust FLBJ štev. 52-57 oziroma 47-59. člen 12). Dopolnilni proračunski prispevek je predviden kot dohodek proračuna občinskega ljudskega odbora za leto 1960 in je bila v ta namen določena 5 odstotna stopnja tega prispevka. Plačajo ga delavci ln uslužbenci iz svojega Čistega osebnega dohodka aH plače. Nanaša se na vse delavce in uslužbence gospodarskih organizacij, državnih ustanov, zavodov in družbenih organizacij z omejit- Nekaj več o pripravah za senovsko cementarno Ugotov*!' " eo, da rma' "rudnik" Senovo 1« »e -Zi 30 let premo-govih zalog v zemlj:. Zato že zdaj razmišljajo o preusmeritvi v cementarsko proizvodnjo. Na področju Senovega je dovolj apnenca in laporja, obojega v sorazmerju* zelo primernem za sifa obratov. V ir.ojst.riu se je zaposlilo na novo več ljudi le v Novo lesu. Industriji motornih vozil in Tovarni zdravil »Krka«, v posameznih industrijekih panogah pa je opaziti cela upadanje števil« zaposlenih, kar je posledica racionalizacije dela in nagrajevanja po učinku. proizvodnjo cementa. Dosedanje .geološke.raz.skave so pokazale, da' je na Armeškem hribu preko 138 milijonov m3 apnenca in več kot 45 milijonov m3 laporja. Te zaloge bi zadoščale za 100 let. Armeški hrib je pokrit le z grmičevjem in redkim gozdom, ki ne predstavlja nobene gospodarske vrednosti. Investicijske programe že pripravljajo. Izgradnja nove cementarne bo trajala več let, investicija bo pa zahtevala blizu 4 milijarde dinarjev sredstev Cementarna bo proizvajala vlsokovreden cement. Vas priprave investira Rudnik rjavega premoga Senovo. vijo, da mora po odbitku tega prispevka ostati prizadetemu čista plača najmanj 12.000 dinarjev mesečno. Obračunavalo se bo takole: Prvi primer na: čisto mesečno plačo 15.000 dinarjev znaša proračunski prispevek po dose-daj veljavni stopnji 18,03 — 2.704 dinarjev. Od tega zneska se bo obračunalo še 5 odstotkov, to je 135 dinarjev. Drugi primer: Ce znaša bruto osebni dohodek 30.000 dinarjev, znaša proračunski prispevek po dosedaj veljavni stopnji 11 odstotkov ali 3.300 dinarjev, dopolnilni proračunski prispevek v višini 5 odstotkov pa 165 dinarjev. Dopolnilni proračunski prispevek izračunamo po naslednji formuli: za prvi primer: 15.000 x 18.03 : 100 = 2.704; 2.704 z 5 : 100 = 135 dinarjev. Za drugI primer bruto plače Je enak Izračun, le da vstavimo odgovarjajoče zneske In odstotke. R. G. Iz mojih mladostnih dni se spominjam Še danes zelo dobro, da so skozi našo vas Zalog pri Smarjeti vozili avtobusi štirikrat na dan. Dva sta bila last avto-prevoznika Kosa Iz Novega mesta, ki je vzdrževal potniško in poštno zvezo med Novim mestom in Krškim. Videli smo jih dvakrat dopoldne ln dvakrat popoldne. Bili so skoraj vedno prazni. Ce je bil kdo notri, ga nismo poznali, morda kak uslužbenec iz mesta, ker bi ljudi iz škocjanskega in Šmarješkega konca, ki bi se v teku enega leta peljali z avtobusom, lahko preštel na prste. Nekaj dinarjev, ki so bili potrebni za vožnjo, je bil takrat neopravičljiv luksuz, denarja pa ni bilo kljub krvavim žuljem. Osem let sem hodil v šmarješko šolo, toda z avtobusom se nisem nikoli peljal ne tja ne nazaj niti kam drugam, čeravno sem si tega neizmerno Želel. Tolažil sem se s tem, da nisem edini, ker so si isto želeli vsi moji sošolci. Avtobus nam je koristil v toliko, da smo vedeli, ko je prvi šel od Smarjete proti Skocjanu, da manjka le 15 minut do osnih in smo pohiteli v šolo. To je trajalo vse do razpada stare Jugoslavije. Ko so Nemci ln Italijani zasedli naše kraje, je avtobus vozil le do Skocjana, naprej pa je bila pot zaprta z novo mejo, nedaleč od tam, kjer so hoteli tujci presekati slovensko zemljo na dva kosa. Nova avtobusna proga ni bila dolgotrajna. Zgodaj spomladi 1942, ko so začeli po naših cestah hoditi novi potniki — partizani, je neka skupina ustavila avtobus med Kronovim « Otoč-cem, ujela dva karablnjerja, šoferja pa so s praznim avtobusom in listkom, na katerem je bilo napisano, naj mu nihče ne stori nič zalega, ker so poŠto in denarno pošiljko vzeli partizani, poslali, v Novo mesto. Potem do konca vojne po tej cesti avtobusi niso več vozili. Od takrat dalje se je v naših krajih mnogo zgodilo. Ustavljen je bil ves promet s sovražnimi postojankami, ni več vozil avtobus, nič več niso vozili orehovih hlodov, iz katerih so okupatorji delali puškina kopita, nič več niso romale v postojanko kolone naloženih voz z raznimi dobrotami, ki so jih naropali Italijani. Živina, ki so jo jemali Italijani za oskrbovanje vojske, je ostajala v hlevih naših kmetov. Naenkrat sta nastala dva sveta: eden onstran italijanskih bunkerjev in žičnih ograj ln nas svobodni, ki se je razprostiral daleč naokrog. Tudi od nas so prvi fantje in možje odhajali v partizane. Graščina Klevevž, vasi Sela, 2a-lovče in Vinica so bili kraji, v katerih so bile leta 1942 največkrat nastanjene partizanske enote in štabi. Leta 1942 so bile po vaseh ustanovljene prve vaške straže. Pri nas v Zalogu je vaška straža delovala od junija do septembra 1942, ko je prešla vas italijanska ofenziva. Leto 1942 je bilo pomembno za nas tudi glede razvijanja ljudske oblasti. V sem poslal Dolenjskemu muzeju) so se morali prosilci javiti pri Alojzu Gregorčiču v Zaborštu. članu razlastitvenega odbora, ki je odkazoval les. Tretja točka se Je nanašala na maksimalne cenike. »Prilagamo vsem odborom maksimalni cenik življenjskih potrebščin, katerega je treba takoj najstrožje izvajati. Naloga Narodnoosvobodilnih odborov je, da kontrolirajo cene življenjskih potrebščin, če se proizvodi prodajajo po priloženem ceniku,* je bilo napisano. »Posebno pažnjo posvetite cenam moke in mlinarjem, da odvzemajo pravilno merico...« Navodila tega razpisa so sa živo izvajala posebno 1942. leta Kasneje Avtobusi so polni naši vasi je bil izvoljen na svobodnih volitvah prvi ljudski osvobodilni odbor OF, volitve so pa bile tudi po drugih vaseh. V Smarjeti je začel delovati rajonski odbor OF. O delu IO OF v naši vasi in rajonskega odbora v Smarjeti se je ohranilo več izvirnih dokumentov, ki zgovorno pričajo o delu, ki so ga opravljali naši partizani in aktivisti v ljudski oblasti sredi okupirane Evrope. Ena takih listin je tudi razpis Rajonskega odbora OF Smarjeta z datumom 27. julija 1942. leta, ki Je namenjen vsem narodnoosvobodilnim odborom v rajonu Smarjeta. Z njim je ljudska oblast objavila prepoved klanja Živine na domu, razen v primerih bolezni, zloma itd. Ta razpis napoveduje gospodarsko komisijo, ki odkupuje živino ln prosi rejce, naj nekoliko potrpe. V drugi točki je govora o dodeljevanju stavbnega lesa ln drv iz razlaščenih veleposestev. Narodnoosvobodilnim odborom so bile dane naloge, naj sprejemajo prošnje prosilcev, Jih na sejah proučijo in res potrebnim ugode. Prednost naj bi Imeli, tako poudarja razpis, pogorele! in obubožane! zaradi fašističnega nasilja. Z izdano dovolilnico (original pa so ga upoštevali več ali manj vse do osvoboditve. Posebno se lahko reče to za delo razlastitvenega odbora lz Klevevža. Delili so zemljo, ljudje so dobivali les, steljo, krmo za živino in mnogim je bilo v tistih težkih časih pomagano. O delu prvih organov ljudske oblasti v našem kraju pričata tudi dva dokumenta NOO vasi Zalog, ki govorita o zbiranju narodnega davka v tej vasi. Iz prvega je razvidno, da so julija 1942 v Zalogu zbrali 360 Ur narodnega davka: od tega so begunki Kuharjevi izplačali 50 lir podpore, ostalo pa je julija 1942 vplačano Rajonskemu odboru Smarjeta. Avgusta so zbrali v Zalogu 702 liri in jih oddali Rajonskemu odboru 12 avgusta 1942. Razen teh obstajajo dokumenti ln razni spisi, iz katerih se vidi, koliko so vaščani dajali za partizansko vojsko pšenice, moke, masti, jajc ln drugega. Omembe vredne so tudi listine, ki govore o dodeljevanju lesa ■ klevoške graščine. To so razne dovolilnice, med njimi tudi take, ki so Jih prosilci vrnili odboru ali predsedniku Ignacu Kolencu s pripombo, da »ni gvišno Jemati, dokler se ne ve, kako bo na koncu« ... Ko sem bil letos v rojstni vasi na dopustu, mi je Ignac Kolone, ki je med vojno zastopal narodno oblast na našem terenu, dal precejšen kup originalnih dokumentov 12 let 1942, 1943 in do konca vojne. Ti nam pričajo o skrbi naše ljudske oblasti za blaginjo malega človeka. Dajali so podpore beguncem, izdajali les in drugo, kar dokazuje, da se je že takrat ljudska oblast zanimala za potrebe ljudi in usmerjala gospodarstvo tako, da je bilo ljudstvu v korist. Kadar pridem na dopust, vidim v naših krajih mnogo novega. Nekateri tarnajo, pa vidim da nI ravno tako kot govore, saj je po naših vaseh mnogo radijskih sprejemnikov, pred vojno pa tod daleč naokoli nisi videl radia, razen v Novem mestu, Mokronogu in še kje. V naši vasi, ki šteje 22 hiš. je danes 8 radijskih sprejemnikov. Ko sem svoje čase hodil v Smarjeto v šolo, sem vsak dan pešačil tja in nazaj, sedaj pa se vaški otroci peljejo v šolo z avtobusom. Danes so avtobusi, ki peljejo skozi Zalog, nabito polni. Iz ene vasi gre danes na avtobus toliko ljudi kot Jih je šlo včasih v enem letu iz vse občine! Z družino sem obiskal tudi grobove svojcev na pokapališču zakotne podružne cerkve v Slapeh. Kar ostrmel sem, ko sem videl precejšnje število urejenih grobnic * marmornatimi ograjami in spomeniki. V stari Jugoslaviji nI bilo niti one grobnice. Ko sem odhajal, sem rekel onim, ki so bili z menoj: »Vidite te urejene grobnice? Ni Se dolgo tega, ko si moral vse do Novega mesta, če si hotel kaj takega videti. Danes se še na pokopalLšČu pozna, da ljudje bolje živijo v novi Jugoslaviji«. »Res Je tako!« so ml pritrdili. Tudi v tako zakotni vasi kot Je Zalog je opaziti velik napredek. Otroci se vozjljo v šolo, mi smo *U vsak dan peš. Avtobusi so polni potnikov — včasih so bili prazni, ljudje imajo radijske aparate — včasih jih nI bilo; in še ln še bi lahko našteval. Ko pa sem pred Zburamt naletel na poln avtobus ljudi, sem pomislil: Danes se peljejo tako. jutri pa se bodo morda še lepše. Jftajor Jote Luiar. Bltolj PRAŠIČJEBEJCI! Svinjsko koio KOTEK8U, vam ps denar, ki ga boste prejeli sa skrbno odrtega praslCa! IZ RAZNIH STRANI B Londonska konferenca o Cipru se je po tridnevnih pogajanjih končala brez sporazuma, ker so britanski zastopniki zahtevali, naj bi Velika Britanija obdržala suverenost v dveh pasovih v južnem delu otoka s skupno površino 310 kvadratnih kilometrov, zastopniki Cipra pa so bili voljni odstopiti samo SO kvadratnih kilometrov za voJaSka oporišča ln naprave. ■ Predsednik ZDA Eisen-hower je predlagal amrlškemu Kongresu proračun v skupnem znesku 79,8 milijarde dolarjev, od teg* skoraj 41 milijard za obrambo. m v Londonu se je začela konferenca o novi ustavi sa britansko kolonijo v Vzhodni Afriki Kenijo. Tom Mboja ln drugI zastopniki kenijskih črncev zahtevajo takojfinjo neodvisnost Za Kenijo. Prve seje se niso udeleitll. ker Britanci ne dovolijo, da bi bil na sejah navzoč Črnski vodtteli Ko«-Janka, češ da Je bil zapleten v uporniško gibanje Mau Mau. B Uradna sovjetska časopisna agencija TASS poroča, da Je sovjetska vlada razpustila notranje ministrstvo ZSSR. Pristojnosti zveznega notranjega ministrstva so prenesli na notranja ministrstva posameznih republik O tej reformi je poročal le sovjetski premier Hrulčev na zasedanju obeh domov Vrhovnega sovjeta ZSSR. ■ Indijsko ministrstvo «a zunanje zadeve Je obla v*10 Belo knjig«, ki se nanaša na Dogovor med premierom Ne-hrujem tn kitajskim ministrskim predsednikom Cu En La-Jem leta t»5». Takrat naj o> Cu En LaJ izjavil, da Je voljan priznati McMahonovo linijo kot mejo med Indijo 1« KttMsko na vzhodnem sek-tortu. _ B Zahodnonemška vlada b* s posebnim zakonskim predlogom o dopolnitvi ustave predlagala v parlamentu, da J» »v primeru nevarnosti za o"*" mokratlčno ureditev« oHsoSj« Izredna poohl^tila, s katerimi hI l»hkn n*r)»Ml* fzne drf*v" Hunske demokratične *vo**-se^ne. B Orugo največle mesto v Porulu Arenirlno ln njeno ""J*" Meo Je prizadel hud potre« Ki le Imel sredice 7» km zahodno od tega mesta. Meeto ima ?o«.ooo preh'valeev 1n ***'n «(!•/. hlS Je b»o noHkfdovnnin. Število mrtvil in hudo ranjenik Je precejšnje. RAZPIS DELOVNIH MEST upravni službi za uslut- Komlslja za uslužbenske zadeve pri Okrajnem zavodu ta socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje naslednja delovna mesta: i. Trt delovna mesta sa uslužbence I. vrste - pravni fakulteta. a. dve delovni mesti sa uslužbence II. vrate, 3. tri delovna mesta za usluzben ce in. vrate, praksa v upi»»«« ~ , bence pod 1., z. in 1. Za usluž bence pod 4. pa vsaj dvoletna pi sarnllka praksa. Za delovna mesta uslužbencev I. vrate eo stanovanja priskrbljena, druzins*£ stanovanja pa bodo vseljlva septembra 1960. .H- z Pravilno kolkovane ponu<">e Kravuno koikoviuic v*™—- «iv. opisom atrokovne prakse X» *. . «. dve delovni mesti za usluz- ljenleplsom polljite na O**^. bence s nepopolno srednjo lolo - zavod za sodnlno zavarovanj« "JT nrtminlstrativna lola. vo mesto najpozneje do H. Janu arja 1N0. Pogoji: zaželena Js nekajletna Razpis štipendij 0ZSZ Komisija za uslužbenske zadeve prt Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje naslednje Stipendije: 1. I tiri stipendije sa pravno fakulteto, RAZPIS Okrajna obrtna zbornica Novo mesto razpltuje tečaj sa pripravo na mojstrski Ispit. Tečaj se bo pričel v drugI polovici februarja. Interesenti naj se prijavijo pismeno ali ustmeno v pisarni te zbornice do vključno 10. februarja 1960. Ob prijavi je treba položiti kavcijo v znesku 3.000 din, sicer prijava ne bo upoštevana. Okrajna obrtna ebornlca Novo mesto ekonomsko admlnlstra- štipendistov vttjtb j. eno stipendijo sa lolo sa socialne delavce, I. tri stipendije sa srednjo lolo, t. dve stipendiji sa Uvno lolo. Pogojli pri Izbiri imajo prednost sliilaBljl letnikov oziroma dijaki vlljlh rs* "prošnje za dodelitev štipendij« naslovite na Okrajni zavod za ■ dalno zavarovanje v Noveml jJC atu najpozneje do 15. Januarja UPRAVA SEJMIŠČA N0VD MESTO o b v da bodo s e š č a . *5. Januarjem ■opet ODPRTI SEJMI vse vrate plemenskih prailoev. $tev. 3 (513) DOLENJSKI LIST Stran 3 Dobra združitev - splošna korist Združevanje podjetij, sredstev, »©-delovanje med podjetji pri reieva-Bju skupnih gospodarskih nalog in podobne oblike gospodarskega sodelovanja, so pametna udeva. V na-iem gospodarstvu so Se novost, so pa zelo koristne, če jih narekujejo potrebe. Poudariti hočemo, du morajo biti utemeljen« v stvarnih primerih, kadar jih uresničujemo. Odkar razpravljamo o pomembnosti go-•podarskaga združevanja, smo lahko videli nekaj združitev podjetij, ki 80 bilo vse prej kot primerne. Podjetij prav zares ne smemo združevati samo zato, ker je to zdaj v >modic. Ne bomo torej združevali kovačije z mlekarno, ker obe nimata nič skupnega. Prav tako ne bomo združevali zavoženega podjetja z gospodarsko dobro stoječim in zasledovali pri tem le ta namen, da tešimo zavoženo podjetje. Opisali bomo dva primera združenja v na-ie.n okraju; na žalost nista zgledna, sodbo pa prepuščamo bralcem. V KOSTANJEVICI - DOBRO Kmetijsko iposestvo Kostanjevica Ima le 80 hektarov zemlje, kar je vsekakor premalo za kmetijski ob-*at. Na tej površini posestvo ne mole 100 °/t izkoriščali svoje mehanizacij«-. Kmetijski zadrugi Kostanjevica Pa kmetje ponujajo zemljo v zakup, toda fcadruga je ne more sprejeti, ker nima dovolj .tehničnega kadra in mehanizacije za obdelavo. Kmetijska zadruga ima hmeljev nasad in sušilnico za hmelj, kmetijsko posestvo pa ima hmeljev nasad, nima pa sušilnic«. Kaj storiti? Kmetijsko posestvo in Kmetijska zadruga Kostanjevica se bosta združili, lo koristi? Kar oglejmo si jih. Dosedanje Kmetijsko posestvo bo po združitvi delovalo,.kot samostojen obrat Kmetijske zadruge. Zadruga bo od kmetov zemljo lahko sprejela ia jo priključila novemu obratu. Mehanizacija bo bolje izkoriščena, kmetijski obrat pa bo kmetijske stroje razen tega lahko posojal tudi zadrugi za strojne usluge kmetovalcem. V hmeljskl sušilnici bodo sušili hmelj iz obeh hmeljevih nasadov. Kmetijska zadruga se bo lahko boli posvetila kmetijstvu v zasebnem sektorju, saj bo rešena stoterih skrbi, »i jih bodo odpravili s to pamet-»družitvijo V NOVEM MESTU - SLABO V mislih imamo združitev Tkalnice Novo mesto z Industrijo perila. Združitev je neposrečena že zato, ker tkalski obrat uima nič skupne-£a ali pa vsaj malo s konfekcijsko industrijo. Tej združitvi je botrovala občina Novo mesto. Vzroki niso bili gospodarski, z združitvijo so sku->*li rešiti Tkalnico Novo mesto, ki je v pravem pomenu besede zavoženo podjetje. .To trditev bomo podkrepili » ite-'jlkami. Delavski svet Industrije perila j« na združitev načelno pri-•tal, pod pogojem da bo bilanca Tkalnice ob združitvi aktivna. Zaključni račun za 11 mesecev poslovanja v lanskem letu je pokazal nekaj nad 3 milijone 300 tisoč dinarjev izgube. S kritjem iz rezervnega sklada so izgubo zmanjšali na 2 milijona 200 tisoč. Občina je Tkalnici odobrila lani 3 milijone 600 tisoč dinarjev kredita sa nabavo strojev, Tkalnica pa je nabavila stroje v vrednosti 8 milijonov dinarjev. Dobavitelj toži za razliko 4 milijone 400 tisoč, ki ie ni plačana. Zaloga neprodanega blaga (gotovih izdelkov) ob združitvi je znašala skoraj 9 milijonov din. Novo stavbo Tkalnice so zgradili luimarji, ne da bi bila odobrena lokacija in revidiran gradbeni načrt. Za investicije je bilo porabljenih 9 milijonov 600 tisoč dinarjev iz obratnih sredatev. Pripomnili bi le še to: Industrija perila se je v preteklih mesecih komaj malo postavila na noge in je vse prej primerna za takine poizkuse, zlasti Če upoštevamo, da je občina obljubila plačati izgubo, pa v dveh mesecih po združitvi tega ie ni storila (potrebnih sredstev namreč ni). Očitno torej gre za prikrivanje grehov nekaterih, ki so takšno stanje v Tkalnici zakrivili. Industrija perila pa naj bi predstav ljala grešnega kozla . . . Ne bo odveč še ena ugotovitev. Kolektiv Industrije perila ie razumel težave kolektiva v Tkalnici, kjer dela 42 ljudi, in še v obratu ple-tiljstva v Mirni peči, t? ljudi. Z ukrepi, ki jih je pod vzelo vodstvo Industrije perila, se ie stanje v tkalnici v mesecn jn pol občutno Izboljšalo. Preusmerili so proizvodnjo v proizvode, ki «o na trgu iskani. Našli so strokovnjake, ki so popravili stroje, tako da ne delajo več blaga z napakami. Vendar to še ni rešitev Tkalnice, ker Tkalnica fiotrebuje za poslovanje vsaj 15 mi-ijonov obratnih sredstev. Banka teb sredstev ne bo dala, dokler ni razčiščeno vprašanje zaloge nekurant-nih izdelkov, vprašanje investicij iz obratnih sredstev in vse ostalo, kar smo že našteli. Tega pa ni mogoče enostavno rešiti z združitvijo, kot so si predstavljali nekateril Priprave na občne zbore sindikatov na Senovem Sindikalne podružnice v občini Senovo so že pričele z občnimi zbori. Do zdaj sta imela občni zbor sindikalna podružnica prosvetnih delavcev in novoustanovljena sindikalna podružnica pri Mizarstvu Brestanica. Januarja bodo imele občne zbore še tri podružnice, v februarju tri, marca pa se bodo sestali rudarji in kovinarji. Sindikalne podružnice posvečajo največ pocaJrnosti izbiri dobrih kadrov, hkrati pa bodo pomladile odbore. Izvolili bodo tiste tovariše, kj imajo veselje do dela v sindikatih ln ki niso že preobremenjeni z drugimi funkcijami. M. NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V sredo je bilo v Ljubljani plenarno zasedanje Socialistične zveze Slovenije, na katerem so razpravljali tudi o letošnjem družbenem načrtu in o nalogah v tej zvezi. S sklepi in vsebino tega posvetovanja bomo nase bralce seznanili v prihodnji številki. Danes pa smo se namenili povedati nekaj več o kmetijski proizvodnji v letošnjem letu. V enem zadnjih pregledov smo že omenili, da predvidevamo 19,7 odstotno povečanje kmetijske proizvodnje v primerjavi z lansko. Ce bomo uresničili ta plan, bomo. dosegli okoli 80 odstotkov proizvodnje, ki jo je predvideval perspektivni načrt šele v letu 1961. To je vsekakor velik uspeh, pa tudi velika naloga v kmetijstvu v letošnjem letu. Z večjo proizvodnjo haj bi sc namreč povečali tržni presežki za 30 odstotkov, to Velike naloge kmetijstva Pa predvsem pri krompirju, sadju, mesu in mleku. S tem želimo bolje oskrbovati zlasti Industrijska središča in zato priča-ku; emo, da se bodo z nalogami kmetijstva ukvarjali tudi občinski zbori proizvajalcev tudi tam, kjer sicer prevladuje mdustrijska proizvodnja. Taka skrb zborov proizvajalcev se bo namreč posredno poznala pri boljši življenjski ravni vseh zaposlenih. K tolikšnemu povečanju tržne proizvodnje bodo morala največ prispevati kmetijska posestva, in sicer več kot polovico, to je okrog 54 odstotkov vseh tržnih presežkov bodo hiorala dafri posestva. Predvidevamo, da bodo družbena kmetijska posestva povečala obdelovanje površine z zemljo spioš-n< Kn ljudskega premoženja, precej zemlje pa bodo vzela posestva tudi v zakup. Zadruge pa naj bi ustanavljale na taki zemlji ekonomije, ki bodo postale v prihodnje Jedro organizirane kmetijske proizvodnje. Predvideni porast kmetijske proizvodnje temelji predvsem na večjem obsegu organizirane proizvodnje na družbenih posestvih in v zadružni kooperaciji. V letu 1960 bo okoli 26 odstotkov vseh njivskih povriin zajetih v organizirano proizvodnjo, to je okoli 190 odstotkov več kot v lanskem letu. Tako računamo, da bomo na kmetljaldh Posestvih posejali s pšenico 1900 ha ter dosegli povprečni Pridelek 40 metrskih stotov. V kooperaciji pa naj bi bilo posejanih 17.000 ha s povprečnim pridelkom 36.5 mtc. S krompirjem bodo kmetijska posestva posadila 600 ha in dosegla *00 mtc na hektar. V kooperaciji pa bo posejanih 10.000 ha s Povprečnim pridelkom 240 mtc. Reči moramo, da predvideva Plan visoke donose tudi pri vseh drugih pridelkih. Zato pa ho treba zagotoviti 160.000 ton mineralnih gnojil, to je 68 odstotkov več kot lani. Ne le nakup, tudi razdelitev tolikšne količine umetnih gnojil bo odgovorna naloga naših zadružnih °rganizaclj. Prav tako pa se bo povečala tudi mehanizacija. Na naših njivah bo v letošnjem letu okoli 400 traktorjev več, v žetvi pa bo sodelovalo 70 novih kombajnov, da ne govorimo 0 tisočih traktorski priključkih In drugih strojih, ki jih bomo zakupili za kmetijstvo. Predlog družbenega plana predvideva tudi znatno večjo •Ivlnorcjsko proizvodnjo. To je seveda odvisno predvsem od v«cjega pridelka krme In od dobre organizacije pitanja živine na kmetijskih posestvih in v kooperaciji. V kooperaciji bi mo-JM spltatl v letošnjem letu 57.000 telet, 24.000 glav goveda, lO.ooo glav plemenskega goveda Itd. Se celo pa se bo povedalo pManje mesnatih prašičev. Samo v kooperaciji bi jih •"orali po planu spltatl okoli 150.000, med tem ko bodo na Posestvih spitall še naslednjih 30.000 glav. Za trg In za Izvoz ba bomo letošnje leto priredili tudi 2.200.000 piščancev. To je 'Sredno velika številka, če računamo, da je to samo plan kmetijskih posestev. Tako naj bt v Neverkah na Krasu že v prihodnjem letu začeli s farmo koknšl-nesnic. V prvi fazi bo na **m posestvu 100.000 kokoši, k! bodo poskrbele tako. da bo Prišlo na trg okoli 10 milijonov jajc Predlog družbenega plana predvideva, da bo za tak ras* J*>J, v katerem Se nismo govorili o sadjarstvu ln vinogradništvu, porabljenih nekaj več kot 9 milijard dinarjev za Inve-M,< i i<\ to Je 20 odstotkov več kot lani. Ta sredstva pa bodo **ffotovlj>na predvsem z večjimi Investicijami ljudskih odbojev ln gospodarskih organizacij. Zalo lahko ie enkrat zapl-**mo. da Je Izpolnitev načrta v mnogočem odvisna od obeliskih zborov proizvajalcev. Pravice bliže zavarovance (Nadaljevanje s 1. str.) # Vsega tega sedanji predpisi ne dovoljujejo oz. omejujejo teŽDJe po sprostitvi te službe in njeoemu približanju podjetjem in zavarovancem. O vsem tem je razpravljala zadnja skupščina OZSZ Novo mesto in sprejela vrsto dobrih predlogov, kako bi kazalo urediti probleme v socialnem zavarovanju. O tem se je izvršni odbor zavoda posvetoval tudi z Okrajnim sindikalnim svetom, posebej pa so o teh vprašanjih govorili tudi na zadnji seji okrajnega zbora proizvajalcev. Znova je bilo ugotovljeno, da morajo podjetja, sindikati in zbori proizvajalcev skupno načeti taka in podobna vprašanja. V okraju je socialno zavarovanih skupno 66 tisoč prebivalcev. Od januarja do konca septembra 1959 je bilo izplačanih v okraju za socialno zavarovanje milijarda io 750 milijonov dinarjev! Gre torej za stotine milijonov ljudskega premoženja in naša skupna skrb mora biti, da so ta sredstva uporabljena kar najpametneje in najbolj koristno. Zato bo predvsem potrebno tesnejše sodelovanje organov družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju in v zdravstveni službi. Eni kot drugi stalno obravnavajo skoraj enako problematiko. Dolžnost, obojih pa je skrbno varčevanje in dobro gospodarjenje s skupnimi sredstvi. # Vendar, od dobrih besed ne moremo živeti. Potrebna so dejanja. Okrajni ljudski odbor je pred dnevi razposlal vsem gospodarskim organizacijam, ki zaposlujejo nad 100 delavcev in uslužbencev, kakor tudi vsem ustanovam, ki imajo nad 25 zaposlenih, priporočilo, da s pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje do 30. junija 1960 urede tele naloge: 1. vse gospodarske organizacije, ki zaposlujejo nad 100 delavcev in uslužbencev, bodo same prevzele izplačevali je kratkoročnih socialnih dajatev (nadomestila plač, potne stroške, pogrebnine, opreme za otroke itd.). Ustanove in zavodi prevzamejo to službo ne glede na število zaposlenih; 2. gospodarske organizacije, uradi in ustanove prevzamejo večjo skrb. kakor je bila doslej, pri upokojevanju delavcev in uslužbencev — predv-sem s tem, da bodo personalni spisi za službeno dobo izpopolnjeni z vsemi dokumenti za službena leta, ki jih posamezniki uveljavljajo; 3. da za upravičence do otroških dodatkov, ki vlagajo zahteve za priznanje dodatka za otroke, pregledajo vso dokumentacijo, ki je za to potrebna, in šele nato Došljejo predlog v rešitev Okrajnemu zavodu za soc. zavarovanje oz. njegovim podružnicam; 4. da podjetja, uradi in ustanove prevzemajo izplačila posebnega dodatka za borce pred 9. septembrom 1943, katerih mesečni prejemki oz. plače ne dosegajo X. plačilnega razreda, izplačevanje nadomestil zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in nadomestil zaradi manjše plače na drugem delu za delovne invalide. £ Dosedanjo prakso, ko smo vse nalagali na ramena OZSZ. s tem torej spreminjamo. In zadnji čas je, da smo se tega lotili na opisan na- čin. Okrajni zavod za socialno zavarovanje spričo vedno Širšega delovnega področja res ne zmore sam vsega, če nočemo seveda imeti neljubega zavlačevanja. V podjetju pa bo lahko vsak delavec ali uslužbenec že konec meseca uveljavil vse pravice, ki ma jih daje socialno zavarovanje. Odpadlo bo romanje velikega števila delavcev in uslužbencev v urade soc. zavarovanja, saj bodo skoraj vse pravice lahko uveljavili poslej doma. Medtem ko odpade v OZSZ na enega uslužbenca zavoda pribl. 3600 zavarovancev, bo v velikih podjetjih ta dela za pribl. 20—40 delavcev ali uslužbencev, ki so v bolniškem stanju ali pod., opravil uslužbenec uprave kolektiva v dobri uri. Da bo poslovanje tako veliko hitrejše in cenejše, o tem ni treba razpravljati. Socialno zavarovanje se s tem resnično začenja približevati delovnim ljudem. Še v eni službi naše dejavnosti bodo s tem načela družbenega upravljanja zaživela v korist zavarovancev. Obetajo se še nadaljnje spremembe v sistemu socialnega zavarovanja, ki bodo to službo prav verjetno še bolj približale proizvajalcem. Koristna izmenjava izkušenj (Nadaljevanje s 1. strani) mestu, ogledali so Si obrat IEV v Šentjerneju, samostan Pleter-je in grad Ototec. V izjavah za naš tednik s*? tovariši iz Bosne omenili predvsem svoje vtise iz obiskov v delovnih kolektivih. Najbol; jim je všeč delovni polet v tovarni zdravil KRKA in v obratu IEV Šentjernej; oboje jf zraslo iz tako skromnih začetkov, da Se je treba resnično čudi: ti prizadevnosti zaposlenih ljudi v teh in drugih kolektivih »Imate pridne, navdušene sposobne ljudi; podjetje jim j povsod resnično pri srcu, vs< dela z veseljem in ponosom »Pridite čez 2, 3 leta k nam, pr boste videli, kaj bomo naredil' v naši tovarni« so nam pripo vedo vali ljudje v vaših pod jetjih, pa jim medtem ka krepko teče proizvodnja, a ž sproti razmišljajo, kaj vse- bi š naredili. Srečali smo inženirja ki mu Banja Luka ponuja 60.00' dinarjev plače, a vztraja pr 30.000 v vaišem okraju. _ Vaš-gospodarska zamisel je odlična iz majhnih podjetij rasto veli ka, ljudje hitro ustvarjajo kadri rastejo hkretli s pr°i4 vodnjo, ki se vedno bolj razširja. Menimo pa, da imate nekaj več uslužbencev v upravi kot mi v našem okraju. Smatramo, še, da dajemo rnl sorazmerno več za kulturo in pro-sveto kot vi v novomeškem okraju, ker hočemo čimprej odpraviti zaostalost, ki jo čutimo na tem področju, strokovnjaki so pri vas sorazmerno slabo plačani. S kmetijskim kadrom smo pri nas precej na boljšem. Samo v eni zadrugi Imamo n- pr-.30 inženirjev in tehnikov. 30 milijonov dinarjev daje samo ta zadruga za štipendiranje novih kadrov na l«to. Zelo P^av Je, da smo se srečali in izmenjali izkušnje, a tudi mladina, Počitniška zveza, obrtniki, predstav- V Brežicah: nerealno planiranje v podjetjih Kot povsod v okraju so tudi v Brežicah podjetja ie poslala občini predloge družbenih Planov za letos. Ugotovljeno pa je, da so podjetja te plane zelo hitro sestavila ln kolektivi kot celote o njih sploh niso razpravljali. Opaziti je, da se podjetja v brežiški občini niso resno lotila sestavljanja družbenih planov, saj so nekatera predložila občini celo nižje načrte za letos, kot pa je bila realizacija v minulem letu. To dokazuje skrajno malomarnost, ki so Jo nekatera podjetja pokazala pri sestavljanju letošnjih družbenih načrtov. Temu pojavu je sklenil posvetiti vso pozornost Sinove, može ali fante. ki tlužl|o vojaški rok v vrstah JU, boste prijetno presenetili, če jim naročite DOLENJSKI LIST! občinski sindikalni svet, ki bo o tem razpravljal na prihodnji seji predsedstva. ' nik: zadrug in kolektivi naj bi se srečali in spoznali.« Tako so med drugim izjavljali na zaključnem posvetovanju gostje iz Bosne, k0 s0 odkrito ugotavljali, kaj vse je bilo zanje v naših podjetjih, organih oblasti ter ustanovan novo m zanimivo oz. 0 cem sodijo oni, da so že storili korak naprej. Gostom je nato razložil zamisel gospodarskega razvoja, dosedanje uspehe in načrte za nadaljnjo rast okraja predsednik OLO Niko Belopavlovič; s podatki iz svojih področij so ga dopolnili tajnik OLO Zvonko Pere, predsednik OSS Ludvik Kebe in načelnik okrajnega tajništva Za gospodarstvo Ivo Novšak. Posebno živahna je bila razprava in izmenjava mnenj 0 organizaciji uprave OLO in obččn, o vlogi zbornic, o delu okrajnega zavoda za plan in drugih organov (investicijskih birojev, bank, poslovnih združenj in pod.). Pred zaključkom posveta se je za gostoljubnost in sprejem toplo za_ hvalil podpredsednik OLO Brčko tov. Maroševič in dejal, da je bila izmenjava izkušenj dragocen doprinos k medsebojnemu tesnejšemu spoznavanju in OBVESTILO UPOKOJENCEM Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu obvešča vse osebne, družinske in invalidske upokojence in invalide, da vse izjave za povečanje najemnine, dospele po 15. januarju 1960, ne bomo obračunali v izplačilu za mesec februar, temveč šele za mesec marec za nazaj. Ker so izjave, ki smo jih že prejeli, v večih primerih površno izpolnjene, pozivamo vsa društva upokojencev, da opozore vse zainteresirane, naj izjave izpolnijo čitljivo v vseh rubrikah, ker bomo v nasprotnem primeru vse nepravilno izpolnjene izjave obračunali z boni. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO reševanju vpraianj, ki zanimajo vse delavce v organih oblast: in v političnih organizacijah. Izkušnje obeh strani nam lahko veliko koristijo, če jih spoznamo ln upodabljamo, to pa je bil namen tokratnega obiska. Poudaril je, d«a so bili povsod v okraju tako prisrčno ln toplo sprejeti, kakor da bi bili doma, na koncu pa izrazil upanje Po podobnem ob:sku naših predstavnikov v okraju Brčko. S poslovilno besedo predsednika OLO tov. Belopavlovičg je bilo tovariško srečanje z drag.mi gost; zaključeno. Skupna ugotovitev zaključnega posveta: taka izmenjava izkušenj manjših okrajev s pribl. podobno problematiko je dragocen doprinos v graditvi socializma, ig. Seminar o nagrajevanju po učinku Tridnevn: seminar za nagrajevanje po učinku, ki ga je organiziral Okrajni sindikalni svet Novo mesto, se je pričel 18. januarja v prostorih Zavoda za izobraževanje odraslih v Novem mestu. Vabljenih je bilo 26 tovarišev iz večjih podjetij, kl se bavi jo z nagrajevanjem v podjetjih. Seminar se je začel s predavanjem Stane Mari-oič iz republiškega sveta sindikatov Slovenije. V sedmih predavanjih so se udeleženci seznanili z raznimi vprašanji s področja nagrajevanja po učinku. Predavali go domači strokovnjaki, zaposleni v naših podjetjih. Prvi dan seminarja je bila udeležba sorazmerno slaba, saj se je izmed 26 povabljencev udeležilo tega dne predavanja le 16 ljudi. Predavanje v Brusnicah V nedeljo, 17. januarja, je bilo v Brusnicah predavanje o svinjski kugi in zaščitnem cepljenju prašičev. Predaval je živinozdravnik iz Novega mesta. Ker je bilo ugotovljeno, da prenašajo svinjsko kugo divji prašiči, je bilo predavanje za podgorjanski predel še posebno zanimivo. £ Predvčerajšnjim je bila v Sevnici seja predsedstva občinskega odbora SZDL. na kateri so razpravljali o predkongresnih nalogah, sklicanju plenuma in občinske konference SZDL, ki bo v februarju, pregledali so rezultate volitev 'n se pogovorili o kadrovskih pripravah za novo vodstvo občinskega odbora SZDL. Na seji so sprejeli še program tekmovanja v počastitev kongresa. 4) Na okrajnem sindikalnem sveta je bila včeraj razširjena seja komisije za delavsko upravljanje katere so ge udeležili tudi predsedniki obč tiskih komisij za delavsko upravljanj« ln predsedniki komisj za ideološko delo. Na seji so se pogovorili o letošnjem programu dela. # V ponedeljek je bila seja predsedstva občinskega odbora SZDL tudi v Trebnjem. Razpravljali so o tekmovanju v osnovnih organizacijah. Na plenumu občinskega cd bora SZDL v Vidmu-Krškem pa so v petek obravnavali naloge v zvezi z razširitvijo članstva- % Na zadnji seji upravnega odbora rudnika Senovo so obravnavali priporočilo okrajnega ljudskega odbora o delitvi sredstev sklada za kadire in o ustanovitvi izobraževalnega centra na rudniku. Na razširjeni seji sindikalne podružnice rudarjev pa so se pogovorili o pripravah* na občne zbore ln-dikalnih pododborov. • Prejšnji teden je bil v Zdravstvenem domu v Črnomlju sindikalni sestanek, na katerem So obravnavali nekatere zadeve zdravstvene sIužt>e !n priprave na občni zbor. Sklenili so. da bo občni zbor v soboto 30. januarja. H DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA »Kaj i mam od SZDL?« To vprašanje je slišati nemalokrat, najpogosteje pa ga čujemo, ko odborniki Socialistične zveze pobirajo članarino. Ni težko odgovoriti nanj, toda vseeno se vprašani navadno zmedejo. SZDL — to Je delovno ljudstvo Jugoslavije, delo ln uspehi delovnega ljudstva so zato hkrati uspehi SZDL. Da se ne bomo izražati s parolami, poizkusimo malo bolj po domače. Elektriko v vasi — to je delo in uspeh SZDL, ureditev vaikega vod-njaka, urejena pot, nova stanovanjska hiia, nova tovarna, šola in otroški vrtec, vse to je prav tako delo in uspeh SZDL, naše družbene ureditve! Hitro, pa vendar skoro neopazno se je izpreminjalo življenje po vojni. Tako hitro, do izboljšanj dostikrat sploh opazili nismo in se nam zato zde sama po sebi umevna. Radijski sprejemnik poje v vsaki vasi, kjer sveti elektrika. Dvokolo se nam zdi nekaj povsem običajnega, saj ima večina med nami v načrtu moped in mnogi celo n izmišljajo o avtomobilu. Da delam v tovarni ali v podjetju, da sem socialno zavarovan, da me avtobus zapelje pred tovarno, da jem beli kruh in imam v tovarni toplo malico, da imam plačan redni letni dopust, vse to je vendar mojo pravica. In nič novega ni, saj bo kmalu petnajst let kar je tako. Toda prej, kako je bilo prej? O tem se vprašamo. Zato raje vprašamo, kaj imam od SZDL Tako vprašujemo, čeprav vemo, da so našteti uspehi res delo in uspehi Socialistične zveze ker je SZDL ljudi združila in smo le združeni dosegli vse to. To vemo in zato se radi zatekamo k njej po pomoč, če se nam kje zatakne. »TOVARIŠI, SAJ VENDAR...* Možakar, očividno močno razburjen je pritekel na občinski odbor SZDL. iViti pozdravil ni. Iz oči so mu švigali bliski. _ je tovariš sekretar doma? _ je, tista vrata tam! je pokazala uslužbenka. Sekretar občinskega odbora SZDL je sedel za pisalno mizo in študiral oradtvo o objektih družbene prehrane. Ugotovil je, da jih je premalo. Tudi stanovanjska izgradnja ne poteka tako kot bi lahko. Da, ko bi po podjekjih razumeli in združevali sredstva. In občni zbori SZDL so pred durmi. Premalo ljudi je včlanjenih. Potrebna bo temeljita .. Tu mu je razmišljanje prekinil hrup nenadno odprtih vrat. Nekdo je vstopil- Tovariš sekretar/ To je svinjarija. Vi mi morate pomagati. Potrebno j; da poselet* vmes! — Sedite tovariš in lepo mimo razložite zadevo, ga je prekinil sekretar. Nagovorjeni je malo iznenađen sedel tn pričel; iztresel je vrsto težav. Stanovanje, zaposlitev otroci, bolezen, potrošniško posojilo', morda tudi kaj drugega. In ko je končal ga je sekretar vprašal: — Ali veste, na kateri urad ste prišli? — Seveda vem, to je občinski odbor Socialistične zveze. — Ste Član SZDL? — M hm, hm, mhm, veste, to pa res nisem, je nazadnje mukoma izdavil. Bilo mu je zelo nerodno. — Tovariš pojdite na svojo osnovno organizacijo in se vpišite. Ko boste član SZDL, pridite spet sem, pa se bomo pogovorili. Možakar je osramočen odtaval skozi vrata. »TAKO JE BRIHTNA, VESTE...* Tako hiti razlagati mamica na občinskem ljudskem odboru SZDL o svoji hčerki. — Z odličnim, veste, z odličnim je končala gimnazijo! Saj smo se trudili in jo do zdaj sami vzdrževali Punca bi rada šla na univerzo. Joj, koliko manj brihlnih študira! Mi je ne bi mogli vzdrževati, to je predrago, pa sem mislila, da bi vi malo pomagali, da bi dobila štipendijo. Vi to lahko, saj vem. — Ste članica Socialistične zveze? je spet vprašal sekretar. In spet je bilo nekomu nerodno, ves zmeden je zapustil pisarno da bi se leie vpUal. »POMAGAJTE NAM POPRAVITI POT.. .« Dva gospodarja sta prišla v pisarno kmetijske zadruge in zavila naravnost v upravnikovo "pisarno. Kar brez uvoda sta začela: — Vaško pot popravljamo. Naša vas, veste! Denarja nam primanjkuje. Mislili smo, da bi nam dali vi 75.000 pomoči. Se sta razlagala, krilila z rokami, se malo znojila in nazadnje umolknila. Upravnik zadruge ju je opazoval. Oba je dobro poznal. Vedel je, da ni nobeden od njiju član SZDL, ne Član zadruge. Oba imata srednje po-setvo, oba že vsa leta vztrajno odbijata pogodbeno sodelovanje, starejši po je lani pri volitvah zadružnih svetov celo rovaril in ljudi nagovarjal naj ne volijo. In zdaj sta prišla po pomoč. Trdita, da prosita v imenu vse vasi. Najbrž nista govorila z nikomer. Upata, da bo zadruga pomoč dala, nato pa sc bosta pred vaščani hvalila, češ, najina a-sluga je to. — Sta člana SZDL? — Nnne. - Sta člana kmetijske zadruge? — Ja, kako bi rekel... pravzaprav nisva. — Ne pravzaprav, amnak sploh nista/ Z vama nlmani kaj govoriti Naj pridejo prositi predstavniki SZLD in takšni, ki so člani zadruge, pa se bomo zmenili. Možakarja sta le težko našla vrata. Je tako, tovariši: mnogi se spomnijo organizacije Šele takrat, ko potrebujejo njeno pomoč in posredovanje, j. ?\SV-1Mmfa#biM RIŽE> ItUhi GeUn/ B3. S svojima sinovoma In četo Izbranih fantov je okupatorjem temeljito odplačeval krvavi dolg. Pojavljal se je vedno tam, kjer je lahko najhuje udaril. Danes je tu zaprl pot avtomobilom in jih razdejal, potem je spet drugje postavil zasedo in uničil kolono. Naskakoval je bunkerje ln majal utrjene postojanke, 54. Lepega poletnega dne so Italijani In beli spet rinili proti hribom. Mihova četa jih je pričakal* t zasedi. Razporedila sc je na gozdnatem pobočju za debelimi bukvami, grmičevjem ln skalami. Predhodnico je mirno pustila mimo in se skrbno pripravila za sprejem glavne kolone. »Pustimo jih rta dvajset korakov, potem pa na znak komandirja z»čnemo!-< je Ho povelje po položaju od borca, do borca. Lahi so prodirali dokaj brezskrbno, kajti bilo je ie blizu mesta In niso pričakovali sovrstnika. Partizani v zasedi m skrbno namerili orožje. 88. Kolona je bila že vštric zased«, ko je zaropotalo kot da s« odpira pekel. Vojaki na poti so se prevračali, se valjali po tleh, begali sem in tja In vpili: »Mamrna mla...« Nekaj jih je dvignilo roke, drugi so bezali nazaj In na begu odmetavali orožje, da so lažje tekli. LETOS-NAPREJ! Nadaljevan bomo izgradnjo avtomobilske ceste v Srbiji in Makedoniji •»'•.....u i iuililiy i N A 8 OBISK Naia mladina je pokazala pri socialistični izgradnji Izredne primere herojstva in dala velik doprinos skupnim naporom nalih delavcev. Veliko objektov, narejenih z rokami naše mladine, niso samo njen ponos, ampak so ponos vseh državljanov socialistične Jugoslavije. Vedno bodo ostali kot trajen spomenik delovnega herojstva naše mladine. MARŠAL TITO — MLADINI Kratek razgovor s komandantom štaba mladinskih delovnih brigad pri Okrajnem komiteju L MS Ladom Kotnikom je bii dovolj, da sem zvedel za vso dejavnost mladine pri letošnji zvezni in lokalni delovni akcij l Kakšni uspehi so bili doseženi v lanskem letu? Naš okraj je v preteklem letu prispevaj pri izgradnji avtomobilske ceste štiri kom. pletne brigade s skupnim številom 341 brigadirjev, poleg tega pa &ta dve brigadi delali doma, in to v Novem mestu in Senovem. Tako je skupno sodelovalo 548 brigadirjev na vseh dtedovj^čih. Uspeh posameznih brigad je javnosti dobro znan. Med najboljše lahko prištevamo VI. MDB -Katja Rupena« ki je osvojila najvišje priznanje in bila na Dan republike odlikovana od predsednika republike z Redom dela i. stopnje, poleg tega pa IX. MDB -Alojz Kolman-Marok- z Redom dela III- stopnje. Skupno so naše brigade prejele 22 udarništev, pole« tega pa še šest posebnih pohval. Kaj pa posamezni brigadirji? Možnosti, ki ao jm imeli brigadirji kar se tiče tehnične izobrazbe in zabave, so bile večje kot leta 1958. V tem pogledu je bil storjen precejšen korak naprej. Z akcije se je vrnid skoro vsak mladinec z vasj enim opravljenim tečajem, fotografski, kinooperaterski, zidarski, gospodinjski, kuharski največ jih je seveda opravilo motorski, mopedski nižji in višji traktorski. Zlasti uspeli so tisti, ki so napravili višji traktorski tečaj in je tako naše kmetijstvo dobilo iskane traktorske vozače. To je tudi eden od namenov mladinskih akcij, da da mladincem perspektive za njiikovo nadaljnje delo. Nekateri so postavljali kot problem to, da je težko napraviti tečaj? Res je, nikomur se nič ne podari; kdor pokaže znanje, ta napravi izpit. Z de- secih je to postal velik kolektiv in je bil dan ločitve težak. Nekateri so izjavili, da so v teh dveh mesecih doživeli toliko lepega, da bo to težko pozabiti. Neki bngadir je ob povratku rekel: »Res je, da je bilo včasih vroče in je bilo potrebno pošteno zasukati rokave, ampak trenutki, ko so razglasili udarništvo, so bik nadvse prijetni. Mislim, da so bili dnevi na avtomobilski cesti zelo lepi, posebno za tistega, ki se je znal vživeti v kolektiv mladosti, veselja in sreče« Kako ste bili zadovoljni z lansko agitacijo v MDB? Celoten rezultat, kakor so pokazale brigade, je bdi dober. Le če anal isti ramo celotne priprave, ugotovimo, da bd lahko bilo vloženega mani truda, če bi se občinski! komiteja LMS pravočasno lotili dela. Tako ps Predstavljamo vam mladinsko aktivistko S prihodom mlade učiteljice MILENE OSTERMAN v Dobravo pri Skocjanu se je dejavnost aktiva LMS močno razgibala. Milena mi je zaupala, kako je pričela z delom. »Ob prihodu sem se čutila močno osamljeno. Zakaj? Ni smo se le preveč zanašala na rov. Pri vsem tem pa ne smemo oozabltl oomočl občinskih komitejev Z\-eze komunistov in SZDL, ki so rx>nekod nudilF še usoehe v lanskem 1etu sodo-mledSni veliko pomoči. Naoden-deklet, ki niso zaostajala - ^ obtf ne Metlika, Črnomelj moremo hiti povsem zadovoljni. To nam že pokaže število udarnikov, ki jih je bilo kar 124, poleg tega pa je bila več kot polovica udeležencev pohvaljena. Zanimivo je to, da je med temi udarniki precej fanti. Ponekod za primer. Kako so bili brigadirji zadovoljni ob prihodu domov? Velika večina jih je bila zelo zadovoljudh. Seveda so bili tudi taki, ki so bili včasih preveč mehkužni in niso prenesli niti najmanjših naporov. Ob slovesu smo vedno videli solze. Saj je razumljivo, v dveh me- ,t|* Videm-Krško, Novo mesto, so bile sploh V PRIHODNJE: VEČ SODELOVANJA! Z mladinske konference v Metliki Skoraj do zadjega prostora je mladina metliške občine v nedeljo napolnila Šolski razred v osnovni soli, kjer se je zbrala na občinsko mladinsko konferenco. Mimo mladine so se konference udeležili Se predstavniki ObLO, SZDL, tovarne -BETI-, strelske družine in Okrajneko komiteja LMS, ki so med drugim dali tudi nekaj napotkov za Se uspešnejše delo v prihodnje. Ne gre zanikati uspehov, ki jih Je metliška mladina na raznih področjih dosegla v minulem letu. Najbolj uspešni so bili mladinski aktivi v Gradacu, DraSičlh in Se ponekod. Povedati moramo, da je mladina metliške občine ena izmed redkih v okraju, ki Je v celoti dosegla določeno število mladincev in mladink za sodelovanje pri gradnji avtomobilske ceste. Tu ne smemo prezreti tudi mladih zadružnikov. Le-ti so v minulem letu pripravili tekmovanje koscev in Se vrsto drugih akcij. Z dveml ekipami so sodelovali tudi pri oddaji -Spoznavajmo svet ln domovino* v Novem mestu. Obe ekipi sta si s solidnim znanjem zagotovili so-delovnje na oddaji v RTV LJubljana. Vse to pa Je le delček uspehov, ki jih je metUSka mladina dosegla v minulem letu. Seveda bi bilo pa krivično, če bi nas uspehi zavedli, da ne bi videli tudi slabosti ln napak. Oglejmo si Se nekaj teh. Iz poročila ln besed sicer redkih disku-tantov smo zaključili, da je bilo vse premalo sodelovanja z ostalimi družbenimi ln političnimi organizacijami ter s društvi v občini. Tu bi moral odigrati večjo vlogo predvsem Občinski komita LMŠ. Zelo boleče Je tudi pomanjkanje prostorov. Večina aktivov namreč nima svojega kotička, kjer bi se lahko zbirala ln aktivno delala. Kljub temu Je pa opaziti, da imajo vaSki aktivi več volje za delo kot tovarniški v podjetjih, čtravno Imajo slednji večje možnosti. Na splošno lahko zaključimo, da m je mladina doslej premalo poglobila v celotno gospodarsko politično življenje komune. Zato so na nedeljski konferenci sklenili v prihodnje posvetiti temu največ pozornosti. Med drugim so sklenil! ustanoviti fie dva aktiva mladih zadružnikov v Gradacu ln na Suhorju, povečati število članov ZK, organizirati seminar za mladnlska vodstva ln drugo. Spre- jeli so predlog predsedika ObLO tov. Vrvlflčarja, da organizirajo s kmečko mladino poseben posvet o kmetijstvu in zadružništvu v metliški občini. Ob koncu so izvolili nov 15-članski občiski komite in 3-članski nadzorni odbor. H. S. Kaj pa letos? Letošnja nova akcija je na- j daijevala dela v Srbiji in Ma- | kedoniji. Caka nas verjetno \ enaka obveza, to je štiri mla- j dinske delovne brigade in ne- \ mara ena lokalna, ki bo delala v Prekmurju. ' Občinski komiteji LMS so že dobili navodila za letošnje leto in so ponekod že pričeli z agitacijo, saj nam je pričetek del znan. Od naših brigad bo šla prva na avtomobilsko cesto XI. novom- MDB -Janko Bro-darič«. Letos je posvečeno tudd več pažnje vzgoji kadrov za vodstva mladinskih brigad, skupno bomo šolali v Ljubljani oziroma v Bohinju 20 mladincev, kar bo tudi precej vpil-valo na to, da bodo doseženi E nja kot v šoli: Pričela sem j iskati stike z mladino in sicer j tako, da sem jih kar sama po-\ vabila na sestanek. Z udelež-j bo na prvem sestanku nisem \ bila zadovoljna, kljub temu i smo se z udeleženci sestanka \ pogovorili o našem delu. j Prvi izpit smo opravili okoli Novega leta, ko smo postavili na oder Zupanovo Micko in to s precejšnjim uspehom. Ravno ta igra je bila prelomnica v dalu našega aktiva. Ta uspeh je pritegnil precejšnje število mladincev, tako da nas je sedaj že okoli 30. Kakor vidiš, pa sem danes ponovno dvignila mladinske izkaznice in to dosti pove... Sedaj, ko smo prebili led, bomo pričeli delati na širšem področju, saj je delokrog mladinskega dela tako širok. Najvažnejše pa je to, da se sedaj dobro poznamo. In to nam jamči, da se ne bomo ustrašili nobene akcije.* Vprašal sem jo, kakšne so njene želje. »Predvsem si želim, da bi Imela boljše stanovanje, da o šoli sploh ne govorim. Moja velika želja je tudi, da bi naš mladinski aktiv postal eden najboljših v občini. Za zadnje imam največ upanja, saj so v našem aktivu zelo delovni mladinci, zlasti pa predsednik aktiva Jože Bregar.* In še eno vprašanje. Kako si se znašla na svojem delovnem mestu kot mlada prosvetna delavka? »Učiteljski poklic je zame taklen, kakršnega sem si predstavljala. Učiteljišče mi je dalo dovolj teoretične podlage, sedaj pa je .na meni, da vse to praktično izvajam. Kar se tiče pomoči pri mojem delu, pa bi želela Še tesnejše sodelovanje s šolskim odborom.* Milenin primer ni osamljen. Učiteljišče vzgaja razen prosvetnih kadrov tudi mladinske aktiviste, ki okoli sebe združujejo mladino, mladina jih vzljubi in uspeh je tu. sd. boljši uspehi na vseh področjih. š£ Lanske izkušnje nas priga-tjp njajo, da pričnemo' s takoj š-# njo agitacijo, ki naj bi mlata1 dini prikazovala pravilni #> pomen teh velikih akcij. 9 Mladini moramo akcijo pre-dočiti takšno, kakršna je v resnici. V glavnem mora bi. ti veliko poudarka na tem, da je namen akcij vzgajati mladino. Letos bo odšla na akcijo tudi brigada mladih •••■••■••■■■■■■■•■■■■■■•■■■•■■•••■■•■••••■••■■■■•■•■••■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•■■•■•■o MHM»«"""»miiimiiiitimmmii»n aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaiiiiiaiiiniaaaaaaiaa utkiite vrata ••••••••••••■••••.•.•••••••••••.•••.•••••(•a. •■■•aillllllllllllla- --aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa* •■■■•■■••■•••■■a« aaaaaaaaraaaiaaiaaaaaa '■■••••••••■■■•••■•■■■a aaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaa 9 3H ■■■■•■■•■•■•■a .a.a.aa.aaaaaa tllllllllKIII ■•••■•■•■•■■•a IIIIMIIIIIIIII ■lllllllllllll • IIIIIIKIIIII lllllllllllllll lllll.....Illll X UMIMIIIIII a •••■•■•••*••• 9 zadružnikov, katero bodo m spremljali kmetijski stro-£ kovnjaki, ki bodo mladino «9 seznanjali s kmetiuskAmii 9 vprašanji in jo vzgajali v {p napredne zadružnike. 2elja nas aktivistov je,^da bi nam brigade vzgojile čimveč dobrih mladinskih aktivistov, ki bd potem na vasd, podjetju in šoli dosti laže uspevali pri svojem delu, in da bi mladina na cesti doživela čimveč lepih trenutkov, ki bi ji ostali v nepozabnem spominu. Z besedami: -Mi gradimo avtocesto, avtocesta gradi nas!« sva se poslovila z željo, da bi bili letos doseženi še večji uspehi, Sd. Vestno uslužbenko za materialno evidenco z nekaj leti prakse v gospodarskih organizacijah sprejme takoj ali po dogovoru ■MAPETNlSTVO IN DEKORATERSTVO NOVO MESTO Partizanska 13 MiiiiitiiifiiiiiMiii •.•.•••••••■•••■••••••••••••i .....Miiniiiiimnn»niin»n • ••••••••••■•j , .....■■iiiiiiiiiiii niiliiaaaaaaaaaaaaa miiiiiiiiiMiiMii •••..«••• iiiiiiiiiiiiii......ii »••milim aaaaaaaaaaaaai da bi ga sprejeli uflililllllllill • mihhh|. M»..««>m«« miuiiiii ta vzljubili... aaaaaaiaalaaaallliaaiaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai .....i.....ll....... ii......min .....iiillllll IIIIIIIIIIIIIIIMIHIIOIIIIII da bi vas navdušili llltlllllll llllllllllllllllll .........••• I*!...............IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlfl........I....................<■ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll...........III......I.......>■•■■••■•.......••..... KOMUNALNO PODJETJE »SNAGA« LJUBLJANA POVSETOVA 12 sprejme takoj večje Število delavcev sa odvoz ■meti ln čiščenje ulic. Za delavce-samce, stanovanje ln hrana priskrbljena v lastnem samskem domu. Interesenti naj se sglsse osebno na upravi podjetja. Osebni prejemki se obra-šunavajo po učinku dela. IVO P I R K 0 V I C : Iz vojnega dnevnika Z Rudijem govoriva zopet o kvarnih nasledkih našega sedanjega naftna bojevanja. Imam vtis, da nj ostalo moje prizadevanje po tragediji v Gornjem Vrhpolju (18. februari« 1044 padli obkoljeni po triurnem boju triije obveščevalci, Rudi Pirkovič-Jaka, Jože Hudoklin in Mariborčan Srečko) in katastrofi na Javorovicl (18. marca 1944) čisto brez haska. Potem ga opozorim na vojaška vprašanja, ki se bodo glede Trata ln zahodnih meja pokazala ob koncu vojne. Ob teh stvareh pravkar pripravljam za znanstveni institut Dopolnilo k svojemu donesku vprašanju Trsta. Moja misel Je, d« vojak ne sme preveč čakati na diplomata, če se hočemo kaj naučiti iz bridkega nauka prve svetovne vojne. Rudi se nasmeje. Prav o tem so že govoriM v Glavnem štabu in je tudi general Avšič te ml-<4L da moramo zasesti več sovražnikove zemlje, kot je mislimo zahtevati. V Glavnem Itabu je zbudilo pozornost pisanje nacističnega VolMscikST Beobaehter ob naglem ruskem prodiranju — o olanku so slišali v poročilih london««tega radia — de bodo Sovjeti sami zasedli Evropo, če bodo zahodni zavezniki še odlašali z invazijo na celino. Naši menijo, da pomeni to vabilo Angležem in Američanom, naj pohite in prebite Ruse. »Angleži zbujajo sum,* pravi Rudi, -da sabotirajo zavezniške napore. V Italiji se -pod zaščito topov- celo umikajo.- Po Beli Krajini vozijo naši avtomobili, ki smo jih predelali na oglje. Bencin S cedimo samo za tank iste- Nekaj dragocen ega goriva se nam Je ohranilo v skritih skladiščih, ki niso v jesenski ofenzivi padla v sovražnikove roke. Nekaj pa so ga pripeljali Se Angleži z avioni. V Beli Krajini Imamo še šole za šoferje In tankiste — pripoveduje nad vrti Karto Grahek, ki se nam zvečer predstavi ves zlikan v novi angleški uniform) in z bleščečo se brzostrelko. Svet ne bi verjel, da imamo v partizanih tudi tako neoporečne -modele«. Petek, 81. marca 1M4 Dva dni ie divja siloviti Jug. Cez nebo se pode deževni oblaki. Z« zgodaj se pomikajo mimo hiše novi konvoji krompirja. (Danes moderni »konvoj« Je stara beseda. Pozna jo že Valvasor iz turških časov, ko so zavoljo varnosti potovali tovorniki v oboroženih gručah). Dopoldne zopet alarm zavoljo nevarnosti sovražnikovega vdora. Nemci so v Dolnji Straži. Terenci ln vafičani, pa tudi To-pllčani so zopet na nogah. Tina is Doline (učitelj Martin Sll-bar) Je naročil v ioli, naj bodo tudi otroci pripravljeni, da zapuste vas. Ljudi se polašča strah zavoljo govoric, da bodo Nemci in domobranci lovili tudi dekleta sa prisilno delo. Popoldne deluje. Nekje čisto blizu zagrmi, d« sa vsa hila strese. Ka) s« je zgodilo. So Nemci tu? Povedo, da Je triletno dekletce našlo rdečo Italijansko bombo, ki je imela te odtrgan varovalni Jermenčsk. Mahalo j« b njo in v tal! grozilo, da jo bo vrglo v sestrico, če ne bo pridna. Sestrica j* v grozi kri- čala, naj Jo zažene profi. Otrok jo prestrašen spusti, sestra pa jo Je popadla in vrgla, kolikor •o jl dale moči. Zdravnikov pomočnik in moj nekdanji kurir Tonček lz Bušl-nje vasi Je bil z ranjenci v svoji .bolnišnici v Roških pragozdovih dva meseca zameten ln odrezan od sveta — ml pripoveduje danes sam, ko je z Lojzetom Murnom lz vasi po dolgi beli Ječi prvič zopet v dolini. Zavoljo izdajalskih sledov Jt niso smeli zapuščati. S hrano so se pravi čas založili. Is snega niso nikamor videli. Cisto blizu njih se Je neki kurir ustrelil, ko v globokem snegu nI mogel dalje, dvema pa so morali pozneje odrezati omrz-njene prste na nogah. Niso slutili, kako blizu to rešitvi. Andrej je prevzel blizu njih novo bolnišnico. Poita od Komisije, dr. Zwit-tra in majorja Kottjukovake-gc s Novomeškega področja. — Znanstvenemu inštitutu pošiljam Dopolnilo svojemu Donesku k vprašanju Trsta. Sobota. 1. aprUa 1944 Čemerno jesensko Jutro. Tla rahlo pobeljena od snega. Sive megle pa se kmalu razprte ln kljub burji sonce prijetno ogreva svet. V gozdovih onkraj (zoranih njiv se oglaša živahen zbor stnlc In žlahtna pasem ru-menokljunlh kosov. Samo tame tni glas zelenožoltega kobl- larja v zrelih ceSnjah me 6e bolj prevzame, če ne bi bil pernati samotar tako skop s svojo kratko arijo. Od jutra grme topovi lz Novega mesta v Gorjance ln proU nam. Ves dopoldan je nemiren. Slišimo tudi strojnice. — Po vsem, kar smo pozneje slišali, so ponoči dobili Nemci v Novo mesto okrepitve, posebno Iz Kostanjevice. V jutranji ___n n,-! Jo bili navajeni — najprej članstvo, nato delo! Ne, pridi, poglej, prisluhni — če te veseli, pristopil Prvi klub v okraju. Veliko pričakujejo od njega, predvsem pa to, da se ljudje zbero, pogovorijo ln poveselljo na svobodno Izbran, nevsiljiv način. Lahko jim želimo le uspehe ln čimveč zadovoljstva! učenci In njihovi predavatelji na hodniku kadili, sem stopil k njim in jih pobaral: — Zakaj sedaj na stara leta hodite v šolo? — Solo so zasedi: Italijani, takrat nisem imel priložnosti, zdaj pa izpopolnjujem svojo Izobrazbo. — V osnovni soli sem bila lahkomiselna, nisem mislila na bodočnost, temveč le na konec pouka; zdaj to popravljam. — Jaz sem ključavničar. Ce hočem opraviti mojstrski izpit, moram imeti doknčano osemletko. — Današnje čase mora biti tudi kmet bolj izobražen kot so bili njegovi dedje, če hoče korakati vapo.red.no z naprednimi ljudmi. — Kot mati in vzgojiteljica otrok moracn veliko znati. Ce- »Uboga Ančka« na stopiškem odru V nedeljo JO. jaauerja to te sto-? Dravl»*rjl ŽC dru*'* PredTtavili Prvift so i? 1Kr° rb0«a A»čka<-ielko oJi„.,uprjt1ri,i " novoletno spremljalo uvajanje, zal p, j« bilo le pol dvorane za,ooW Starši in? ^ jr^l ^"»"J* " delo svoj* se * bodo*« otroci oprijeli dela, Ce bi vedeli, da bodo od starejših teli priznanje. Irra, ki jo j« r«.*^ prof. Janez Suitarihe. j« luH dobro pripravljena, btopifanon i« „e ^o zmanjkalo dobrih itrralccr prav težko dojemam, se trudim po svojih močeh. Človek se uči, dokler je ži-v. — Kaj pa spomin? — sem s« še pozanimal. — Večkrat je treba ponavljati. Skoda, da letos ni prave zime in zato tudi ni pravega časa za učenje. Takole mi Je odgovorila skupina ljudi, kn je stala na hodniku. Vesel sem jih bid. Zaželel sem jim še mnogo uspehov in se poslovili -r je poskrbljeno Za oddaljene dijake Na nedavni konferenci šolske skupnosti novomeškega učitelji, šča Je bil sprejet predlog, da bi dobivali dijaki . vlakarji in oni iz oddaljenejših krajev v šoli toplo hrano. Pripravljalni odbor je takoj začel delati. Okoli 40 dijakov, ki So Še tu na hrani, Je prispevalo za vlakarje po 1.000 din, kajti ti 60 dobili zastonj le pet vreč moke, ki jim jo je dal RK, ostalo Pa morajo plačati sami. Preti kratkim so bili oddaljenim dijakom prvič razdeljeni topli obroki enolončnice. Hrana je predvsem rastlinska, vendar dobe včasih tudi meso. Dijakom, ki pridejo domov vsak dan ob štirih, petih ali celo ob šestih, se ta obrok zelo prileze. UMA. Sekstet »Veseli elektrlčarjl« s pevuema Jožetom ButkoviCem ln Doretom Železnikom. Harmonikar Mato Zakonšek je avtor pesmi »Spomin nanjo«. Na lanskem uspelem tekmovanju »Pokaži kaj znaš« v Brestanici je sekstet dobil drugo nagrado 2ENA IN OOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPCDINJSTVO S skromno, pa zalo nič manj pomembno slovesnostjo so minuli četrtek popoaane v stavbi, kjer je trebanjska podružnica Komunalne barake, odprli nov gospodinjski center občine TreDnJe. Pred&e obljubil pomoč tudi predstavnik Okrajnega odbora SZDL tov. Ogrin. Zavedati se Je namreč treba, da zlet ni samo telesnokulturna, am- pak tudi velika politična manifestacija — manifestacija bratstva in enotnosti, ki se je skovalo v času NOB. 23. in 24. januarja: SMUK! e Najbližja zletna prireditev, ki bo še ta mesec, je smučarski pohod na Gorjance, ki je predviden za soboto in nedeljo 23. in 24. januarja. Sedaj, ko so snežne razmere več ali manj ugodne, se ni bati, da bi morali to zanimivo .smučarsko tekmovanje preložiti ali celo odpovedati. Pohoda bi se udeležili vsi okraji, ki sodelujejo na zletu. Na Gorjancih bo tekmovanje društvenih smučarskih patroi, razen tega pa še vrhunska smučarska prireditev - tradicionalni »GORJANSKI VELESLALOM«. Na njem bodo nastopili tudi nekateri naši najboljši alpski smučarji — državni reprezentauti. Občinska zveza za telesno kulturo • V drugem delu plenuma je predsednik sveta za telesno kulturo OLO Novo mesto MIRO THOR2FVSK1 po. ročal o nujnosti ustanavljanja občinskih zvez za telesno kulturo, ki bodo vsklajevali delo različnih telesnokulturnih organizacij na področju komun in okraja. Okrajni odbor SZDL je že sprejel sklep o formiranju takega okrajnega foruma, to pa bo treba uresničiti tudi v posameznih občinah. Plenum je dal priporočilo, da se taki odbori formirajo, posebno bo pa treba pohiteti z ustanavljanjem teh odborov v komunah. Posamezni delegati so pozdravili formira nje takih odborov, ki bodo morali skrbeti tudi za pravilen način razdeljevanja finančnih sredstev posameznim tele-snokulturnim organizacijam. V tem pogledu je bilo doslej storjenih veliko napak (n. pr. Videm-Kriko) zato se bo moralo ravno tem odborom dati odločilno besedo pri razdeljevanju finančnih sredstev. Koledar Okrajne zveze za telesno kulturo e V nadaljevanju je plenum sprejel ie predlog koledarja tekmovanj Okrajne zveze Partizan za letošnje leto. Predlog je bil dopolnjen s sklepom, da se morajo zaradi pri* prav na zlet »Bratstva in edinst.va« vsi občni zbori društev izvesti do konca januarja redna letna skupščina Okrajne zveze Partizan pa bo že sredi februarja — 20. in 21. februarja v Dolenjskih Toplicah. V koledar .so bili vneseni tudi kraji, kjer bodo posamezna okrajna prvenstva. Tekmovanje v smučarskih skokih bo na 30. metrski skakalnici v Krškem, prvenstvo v smučarskih tekih pa bo v Novem mestu, v alpskih disciplinah (sniuk slalom) pa na Debcncu ■pri Mirni. Okrajno prvenstvo v malem rokometu bo v Brežicah, prven« stvo v košarki, odbojki in atletiki pa v Novem mestu. e Nato je tajnik Okrajne zveze Franc Mikec poročal o lanskem zveznem zletn v Beogradu, še prej pa je blagajnik Jože Klemenčič prebral fredlog proračuna Okrajne zveze za etošnje leto, ki je bil v celoti sprejet. Zaključno poročilo o zveznem zletu v Beogradu ugotavlja, da se je zleta v Beogradu iz novomeškega okraja udeležilo 321 pripadnikov Partizana, od tega jih je nastopilo na množičnem nastopu okoli 230. Ostali so nastopili na različnih športnih tekmovanjih in prvenstvih v okviru zleta ali pa so se zleta udri.žil; le kot gledalci. Posamezniki in posamezne vrste so v Beogradu dosegli zelo lepe uspehe. Skupno so prejeli 7 plaket za prva, mesta v ekipnih tekmovanjih, posamezniki pa so prejeli 13 zlatih, 11 srebrnih in 8 bronastih medalj ter 39 diplom. TI uspehi uvrščajo novomeško Okrajno zvezo med najboljše v Sloveniji, saj se le tnalokaterl okraj lahko ponaša s tolikimi priznanji. e Za zaključek je bil sprejet še predlog o višini društvene članarine in da se v bodoče obvezno od vsakega pripadnika Partizana odvaja 1 dinar mesečno za Okrajno zvezo. Član izvršnega odbora Okrajne zveze prof. Milan Smerdu jc razprav. 1 jal še o nujnosti, da se rudi invalide vključi v partizanska društva, ki bi vadili v posebnih invalidskih skupinah. fm OKRAJNO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO Preteklo nedeljo so v Novem mestu, v Domu jla. prlredUl prvo letošnje okrajno šahovsko brzopotezno prvenstvo za moštva in posameznike. Udeležba na tekmovanju ni bila najboljša, saj se prvenstva nista udeležili društvi iz Brežic ln Črnomlja, nasprotno pa je razveseljivo, da sta pričeli redno delati šahovski sekciji DPD -Svoboda« v Senovem in Krmelju, ki sta se tekmovanja udeležili. Kot je bilo pričakovati, so med osmimi petčlanskimi ekipami zmagali domači šahisti, ki so zasedli prva štiri mesta. A ekipa je osvojila prvo mesto ln pokal Okrnjne šahovske zveze z dvema točkama naskoka pred B ekipo, ta pa je spet Imela 9'ln pol točke naskoka pred C ekipo, ki Je zasedla 3. mesto. Tudi mladinska ekipa se nI slabo odrezala. Zasedla je četrto mesto z dvema točkama prednosti pred ekipo -Svobode- lz Senove- ga. Nekoliko so takrat razočarali trebanjski šahisti, ki so bili komaj šesti, čeprav so nastopili v močni postavi. Mladi sevnUTkl ša-nem prvenstvu. Šahovski aktiv histl so prvič nastopili na okraj-LMS Sevnica je premagal četrto-plaslrano novomeško mladinsko ekipo s 3:2 In ekipo Svobode Krnici i s 3:2. s trebanjsko ekipo pa so igrali neodločeno. Ekipa kr-meljske Svobode ni nastopila kompletna, zanimivo pa Je, da je premagala Iretjeplasirano C ekipo Novega mesta s 3:2. Uspeh novomeških ekip, ki so zasedle prva štiri mesta nI nobeno presenečenje, saj so Imele v svollh vrstah vse najboljše novomeške šahiste - • prvokateRornl-kov. 7 drugo kategornikov tn dva tretjekategornlka. Za tekmovanje posameznikov se j« prijavilo 31 šahlstov, ki so za vstop v finale - med dvanajst ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Dr. Božo Oblak: Kai moramo vedeti o nalezliivih boleznih * Okuži jo lahko tudi s svojimi izločki, t. j. z izpljunki, blatom itd. Nekateri bolniki izločajo klice med boleznijo in Še nekaj časa potem, ko so ozdraveli. To so kliconosci. Poznamo pa tudi zdrave ljudi, ki izločajo klice; ti so tudi kliconosci in Še celo najbolj nevarni, ker običajno zanje ne vemo. Sami pa seveda tudi ne vedo, ker Jim nič ni. Nekatere klice lahko lebde v zraku, ki ga vdihavamo, druge najdemo v vodi, ki je prišla v stik s kužnmo. Klice lahko dobimo tudi v živilih, posebno v mleku. So pa tudi na predmetih, ki jih je uporabljal bolnik ali kliconosec. Klice prenašajo muhe, uši, bolhe, komarji, mušice, klopi, pa tudi večje Živali kot podgane, IZPUŠČAJI vrhnji sloji kože 3 n fsj miši, mačke, papige, govedo, konji, ovce in koze, p* tudi druge živali. Vse te ne prenašajo seveda vseh klic, pač pa prav posebne, za neko določeno bolezen, le redkokdaj za več bolezni. Nalezljive bolezni se torej Sirijo na razne načine: pri obrambi pred njim Je treba to upoštevali, 5. NAČINI BORBE PROTI NALEZLJIVIM BOLEZNIM Glavne smernice za borbo proti nalezljivim boleznim so: a) preprečitev širjenja bolezni; b) dvig odpornosti orsjanizrna; c) zdravljenje obolelih. Da bi bolezni preprečili, Jih moramo obvezno prijaviti takoj, ko jih spoznamo. Bolnika moramo osamiti doma ali v bolnišnico (pravimo, da ga izoliramo). Ce se nam zdi, da Je v nekem kraju ali kolektivu pojav nalezljivih bolezni, naredimo karanteno tega kraja ali kolektiva tako, da preprečimo stik teh prebivalcev z drugimi ljudmi toliko časa. da mine inkubacijska doba, to je doba od okužbe pa do izbruha bolezni. Vsak tak član kolektiva ali prebivalec vasi Je sumljiv, da je okužen in da bo zaradi tega trosil bolezen dalje. Vse, kar je v dotiku z bolnikom, moramo »proti raz-kuževati, po končani bolezni ali odhodu v bolnišnico pa moramo narediti enkratno temeljito razkužitev. Za iskanje virov okužbe se poslužujemo epidemiološke ankete, se pravi, da na kraju samem točno Izprašamo vse osebe o raznih podatkih, ki dajo smer iskanja vira okužbe. Ljudi cepimo proti nalezljivim boleznim, če je to potrebna Uničujemo mrčes in njegov zarod, preganjamo skupno z veterinarji živali, ki so bolne. Jih zdravimo ali pobijemo. Vsak sumljiv ln dokazan vir okužbe uničimo. Poiščemo kliconosce, jih zdravimo ali pa, če to m mogoče, jim dodelimo trako delo, da niso nevarni okolici. Gradimo vodovode in druge vodooskrbne objekte po higienskih predpisih, urejamo kanalizacijo in itrtništa, kontroliramo živila, živilske obrate in Izdelavo živil. Urejujemo pravilen delovni režim v tovarnah in obratih. Odpornost organizma dvigujemo z dvigom splošne življenjske ravni, z boljšo in pestrejšo prehrano, z boljšimi in bolj zračnimi ter sončnimi stanovanji, z boljšo kakovostjo obleke in obutve, z ustaljenimi higienskimi navadami kot so umivanje, kopanje, čiščenje zob, jutranja telovadba in podobnim. ANGINA «P C^f Q^ Qp s O Zdravljenje obolelih dosežemo z najmodernejšimi metodami in zdravili, z razširitvijo zdravstvene mreže, s povečanjem strokovnega zdravstvenega kadra, z moderno opremo zdravstvenih ustanov. Da bi vse to dosegli pa Je izredno važno, da so najširši sloji prebivalstva seznanjeni s temi stvarmi ali z drugimi besedami: potrebna Je poglobljena in širša vzgoja prebivalstva v zdravstvenem smislu. Ce hočemo malo bolj razumeti nalezljive bolezni, je potrebno, da spoznamo nekaj osnovnih stvari. Predvsem nekaj oblik Izpuščajev in angin. Izpuščaji so lahko (glej sliko 2.): a) pege, ki so v sami koti, b) mozolji, kl Strle malo nad koto, c) mehurčki, ki so napolnjeni s tekočino ali gnojem aH krvjo, d) kraste, ki so posušena skorja na koti. TI Izpuščaji so lahko okrogle, ovalne ali nepravilne oblike, lahko »rbe in Imajo lahko tudi različno barvo. najboljših, - Igrali v štirih skupinah. Tu je prišlo do presenečenj, saj Je v prvi skupini mladinec Hodnik -l/.tisu u- Ha rt o i; a lz finala, v tretji skupini pa je enako neprijetno presenečenje Fink u pripravil Jenko. Finalni turnir dvanajstih najboljših brzopoteznih Igralcev v okraju Je Imel zelo zanimiv potek. Po petih kolih je s petimi zmagami vodil prvokategornlk Ra-dovanovlč pred Silo, Skerljem ln Sitarjem. Po dveh zaporednih porazih s Silo in 9aranovičem Je Ra-dovanovlč nekoliko zaostal, do in. kola pa sta skupno vodila boj za prvo mesto Sila ln SkerlJ. sila Je Imel tudi tokrat manj sreče ln je zaradi deuive točke z Gajsklm moral prvenstvo prepustiti Sker-IJu. Tako Je SkerlJ navzlic porazu 8 Silo že drugič zaporedoma osvojil okrajno brzopotezno prvenstvo in prehodni pokal Okrajne šahovske zveze. Uradni rezultati okrajnega brzo-poteznega prvenstva: Okrajno ekipno prvenstvo: 1. SD Novo mesto A (Sila, SkerlJ, Sitar, dr. Golet, GaJskl) 28 točk. 2. SD Novo mesto B (Hadovano-vlč, Doki, Saranovlč, Fink, Plcek) 26 točk, 8. SD Novo mesto C (Bartolj, Kotnik, Jenko, Kitak. Peša) 20 in pol točke, 4. SD Novo mesto (mladinci) i« In pol, S. SS -Svoboda- Senovo 14 ln pol. «. SK -Trebnje- 12 točk. 7. Aktiv LMS Sevnica ti In pol, 8. SS -Svoboda- Krmelj (kombinirana ekipa) 11 točk. Okrajno prvenstvo posameznikov t 1. Tone SkerU in točk, 2. Mitja Sila 8 In pol, 3. Draglša Saranovlč 7 In pol, 4. Rndovunovlč 7, 9. 81avko Sitar H, s. Slavko Doki 3 ln pol, 7. Ivan Oajskl 9 točk (vsi SD Novo mesto). 8. Ivan Zabuko-vce (Trebnje) 4 ln pol, 8.-10. Ferdo Avsec ln Franc Jenko 3 ln pol, 11. Peter Hodnik 3. 12. Rudi Ml-helln l točko. Vrstni red v tolaftitnl skupini (ca plasman od 13. do 24. mesta): 1, Alojz Bartoli 8 ln pol. 2. Stone Fink 8, 3. Anton Krantc 3. 4. Kle-menčlč (Trebnje) 1. 3.-d. Debeljak (Krmelj). PoljanSek (Trebnje), Dular In Adamič (N. m.) 3 In pol. 10. Kosar R. (Sevnica) 3 točki. V tolatilnl skupini niso nastopili nekateri šahlMt Senovega, Sevnice ln Trebnie«a. ki so predčasno odpotovali domov Po zaključnem tekmnvnntu ie podpredsednik Okrntne šnhovke zveze Slavko Dok) čfMltHl kapetanom m« boljših ekip. Min punta) pokale In ril-plome. rntem o* '* predal pokal, diplome ln nasrade še najboljšim šahistom nn finalnem turninu posameznikov T»* oknilno brzopotezno pi-v.-tt :t>o. ki teklo skoraj \e«M ur. 'e Ad acta«; prirediti nameravajo tudi družabni večer s olesom. Pevski zbor je samo na osemletki. Ali ne bi bilo lepo. ko bi se zbrali fantje, dekleta in tudi starejši ter zapeli kako pesem, čeprav po domače? Lani so obnovili prosvetno dvorano. f> Stari kinoprojektor je tako obnemogel, da nj več sposoben za predvajanje filmov. Viničani si pa kinop/redstav žele, saj so bile vedno dobro obiskane Kdo bo pomagal Viničanom priskrbeti nov kinoprojektor? Res bi stal 1,300.000 dinarjev toda če bi nekaj prispevali od drugod, bj zmogli ostale stroške kr ti s sredstvi od vstopnine. • Šivalni tečaj, ki ga prirej?, zastopstvo podjetja »Singer« iz Ljubljane, «e je začel 7. januarja. 60 deklet in žena, ki se žele naučiti šivanja in krojenja, se udeležuje tečaja. V TEM TEDNU VAS ZANIMA CetneK, 21. januarja — Neža Petek, 22. januarja — Viktor Sobota, 23. ianuarja — Rajko Nedelja, 24. januarja — Feliks Ponedeljek, 25. jan. — Trpimir Torek. 26. Januarja — Pavla Sreda. 27 Januarja — Janez ČRNOMELJ: 22. in 2*. 1. ameriški barvni film »ČLOVEK IZ OKLAHOME«. 2?. 1 ameriški film »JOKALA BOM JUTRI«. DOL. TOPLICE: 23. in 24. I. angl. film »JUNAKI SHERWQODSKE-GA GOZDA.,. KOSTANJEVICA: 24. I. avstrijski glasbeni film »MOZART«. METLIKA: 23. in 24 I. ameriški barvni film »V POMLADI ŽIVLJENJA«. NOVO MESTO »KRKA«: 22. do 25 I. francoski barvni film — »KOCKAR«. 26. do 28 I. špan film »DOBRODOŠEL M. MARŠAL«. SENOVO: 23. in 24. I. smer. barv film »DOLINA NASILJA«. <■ SEVNICA: 23. in 24. I. ameriški film »PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE«. VIDEM-KRSKO: 23. In 24. I. ameriški barvni film »BAGDADSKA SIRENA« n^m prav.lniku. Samska stanovanja zagotovljena, ponudbe na upravo podjetja do L februarja 1960. (34-60) Gospodinjsko pomočnico sprejmemo. Serdni Breda, DOZ, Novo mesto. (33-60) Za delo v skladišču z železom sprejmemo delavce-težake. Plača dobra. Javite se v tajništvu METALKE, Ljubljana, Parmo-va 33. Slovenec, 21 let »tar, z elek- tričarsko šolo; se žel; spoznati z domačim dekletom primerne starosti. Pišite na naslov: Zvone Korcsech, Gen. Deliverv Port Arthur — Canada. še nisem nikoli karamboliral, kar lahko potrdi TNZ Novo me, sto. Ing. Jože Vengust Obveščamo rejce in prodajal; ce prašičev, da bo redni -svinjski sejem v Brež cah cd sobote mu posestvu Okljuk Kanižarica. Društvo prijateljev madine Novo mesto se iskreno zahva-juje vsem podjetjem, godbi JLA) vajenski šolj raznih strok i« Novega mesta ln posameznikom, ki so kakor koli prispeval: k proslavi novoletne jelke in Dedka Mraza v Novem mestu. Ob nepričakovani smrti naše .ljube mame STRMECEVE z Dobličke gore, 'se iskreno zahvaljujemo sose-•dom, sorodnikom in vsem ti> stim, ki so jo spremljali na nje-\n[ zadnji poti. Posebna hvala kolekt:vu rudnika, in državne- 23. januarja dalje odprt. Svinjski sej m; bodo vsako soboto. Občinski ljudski odbor Ere/ice OPOZORILO Spričo zlonamernega širjenja Žalujoča družina Strmec, ZAHVALA Hočevar Drago iz Cirja 15, p. Raka. se toplo zahvaljujem Sevnica v minulih dneh # V petek so se v Sevnici na pobudo ObLO zbrali voditelji vseh gospodarskih organizacij !n podjetij. Razpravljali so o družbenem planu za leto 1960, o Investicijah ln o združenih sredstvih. Po obravnavah v svo- ALI JE TAKO PRAV? i£ avtobusom, ki prevaža lz Novega mesta v Krško potnike ln pošto, se Je pripeljal na novoletne počitnice 17-letni dijak k svoji materi. Očeta nima, pobili &o mu ga belogardisti ln ga niti ni poznal. Ko Je fant v Otočcu izstopil, ga je šofer pozval, naj počaka- Res je fant počakal, šofer pa ga je pošteno okicfutal. Fant zanika vsako krivdo, kar je verjetno, ker je zelo miren. Ofiividcl se nad tako surovostjo zgražajo 'n so d;* jaka prigovarjali naj zadevo Prijavi, fant pa si tega ne upa. Kot zastopnik organizacije Zveze borcev čutim dolžnost, da zadevo spravim v javnost še aato, da se t-vke stvari ne bi vf ponavljale. Ce se Izobražujejo odrasli v raznih poklicih* menim, da bi ae morali kulturnega obnašanja navaditi v prvi vršil šoferji in sprevodniki avtobusov. G. M. ■ Tovarna karbida »Dalmacija. v Dugem Ratu bo rekonstruirala svoje obrate. Proizvodnja karbida se bo povečala po rekonstrukciji hkrati pa se bodo delovni pogoji v tovarni znatno IzbomJšali ■ Uprava Jugoslovanskega civilnega letalstva je odobrila graditev novega potniškega letališča iprl Prištini. To prvo letališče na Ko-sovem in v Metohlj, bodo zgradili blizu Jadranske magistrale in bo 10 kilometrov daleč od Prištine. Za novo letal.fiče bodo porabili 80 milijonov din. SlužIlo r-i 73 notranil potniški promet jih delavskih svetih bodo poo> jetna sprejela končne plane za leto 1960. f) Upravni odbor PGD Sevnica je v petek zvečer izvedel priprave za redni občni zbor društva. Razen 'poročil o delu društva v preteklem letu so se prisotni posebno razživel} v razpravi okoli požarnovarnostnih ogledov v zasebnih stavbah. Ko so funkcionarji društva ljudem svetovali ln nakazpvall nevarnosti, ki jim grozijo od slabih dimnih naprav in podobnih pomanjkljivosti. So jih prene-kateri prav pošteno slišali. Nad takim početjem se gasilci res upravičeno jezljo- Po razpravi o dosedanjem delu in uspehih v letu 1959 so sklenili, da bodo pomladili svoje vrste, prirejali preko zime spet redno izobraževanje članstva, skupno z ObLO bodo poskrbeli za nastavitev stalnega dežurnega gasilca in nabavili tople zimske plašče za desetino. Za pusta bodo organizirali tradicionalno zabavo s sporedom in povorko. Občni zbor bo 31 januarja v gasilskem domu. ...In Loka pri Zidanem mostu 0 Ločanotn je povzročala hudo kri Uprava za ceste, ki je cesto Radeče—Sevnica Po levem bregu zorala šele dva dni po zapadlem snegu. Čeprav je cesta zaradi okvare mostu v Črnem potoku za£rjtavn> prenehalo, življenje na drugih odsekih, in je torej kritika upravičena, saj sd otroci gazili sneg do kolen! gj) Resno se pripravljajo v Loki na otvoritev kulturno-za-bavnega kluba v okviru tamkajšnjega prosvetnega društva. Prostore so že uredili v stavbi KU. nekaj pomoči pa pr»čakuje-io tudi od občinske zveze Svobod ln prosvetnih društev. # Poledici so Ločanl kar sami napovedali vojno. V soboto so kmetje potrosili večje količine peska po poteh in cestah, da so lahko brez skrbi hodili peš in z živino. Prodam enostanovanjsko hišo v bližini postaje in tovarne Novoteks. Ogled med 3. in 4. uro popldne. Naslov v upravi lista (26-60). Prodam olimpijske smučarske čevlje, model Cortina dj Ampez-zo, popolnoma nove, št. 42-43. — Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 12/11 (32-60). Prodam al] oddam v najem mlin pri Izviru Temenice in tri hektare zemlje. Greznik Marija, VrhpeČ 14, p. Mirna P«č (35-60). Iščem prazno sob0 v Novem mestu. Za uslugo dam 1 m suhih drv. — Naslov v upravi lista (38-60). Sobo Išče mlajši oficir — samski. — Naslov v upravi lista (37-60). Gospodinjsko pomočnico, resno in samostojno, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji ing. Josip Bidek, Ljubljana, Ravbarje-va 5. Tovarna kovanega orodja v Kamniku sprejme več kvalificiranih kovačev. Plača po tarif- govoric, da sem 31. decembra ob zdravnikom in strežnemu oseb- neljubem dogodku karamboli- lju internega odelka novomeška ral, izjavljam, da odkar imam boln šnice za vso skrb in nego* avtombil in šofersko izkaznico, ki so mi jo posvečali. NOVO MESTO V času od 11. do 18. januarja Je bilo rojenih 14 dečkov in 9 deklic. . PoročUa sta se Janez Kafol. pečar lz Rihpovca. in Marila Jerman, hči kmetovalca s Hriba. Umrli so: Frančiška Kočevar. gospodinja lz Bereče vasi. stara 54 let. Anton Gracar, delavec lz Gline, star 64 let. Anton Lovšin, predsednik sodišča v Metliki, star 66 let. Pretekli teden so v novemški porodnišnici rodile: Marija Fe-mec iz Korit — dečka. Ana Muren z Malkovca — deklico. Marija Juršič iz Vel. Brusnic — dečka, Francka Srebrnjak iz Hru-šice — deklico. Angela Golobic iz Pavlimov — deklico, Hedvika Jahn s Kala — dečka, Jožefa Sal-mič iz Gmajne — dečka, Breda Peterlin iz Zagrada — dečka. Marija Krnc z Vel. Clrnika — dečka, Amalija Sobar lz Gor. Straže — deklico, Jožefa Kastelic lz Vini p vasi — deklico, Zvonka Hu-delja iz Brdarcev — dečka, Marija Johanc iz Cerovega loga — dečka, Danica Bele z Vlnjega vrha — deklico. Vida Arandje-lovič iz Bršljina — deklico. Julka Gerdenc lz Gor. Karteljevega — dečka. Marija Nose s Pake — dečka. Slavka Gazvoda lz Gor. Suhadola — deklico, Alojzija Plantarič iz Mokronoga — deklico, Jožefa Vidmar iz Sadlnje vasi — dečka. Anica Jordan iz Cirja — deklico, Marija Brulc s Dolža — deklico, Marija Kužnik lz Vrbovca deklico. KRON 1KAC3[NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: David Plut, upokojenec iz ■Smarjete, je padel in si poškodoval levo koleno. Mihael Kališ-fnk,,-sin -posestnika iz Dolenje vari, si Je s kropom oparll desno roko. Marjeta Hrovat, invalidska upokojenka iz. Podlipe. Je padla po stopnicah ln s! poškodovala levi kolk. Franc Mali, delavec iz Otočca Je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo. Terezija Hosta, hči posestnika iz Volčko-ve vasi, je Dadla in si poškodovala desno ključnico. V Dobrniču 401 Pred kratkim je bil v Dobrniču zaključen tečaj za mope-diste, ki ga je obiskovalo 40 voznikov, med njimi 7 žensk. Tudi Izpit so vsi srečno opravili. Tečaj je s pomočjo Avto-moto društva Novo mesto organiziral in na njem tudi predaval o cestnoprometnih predpisih Šolski upravitelj Stanko Plesko-vi«. Na željo tečajnikov je predaval še Ivan Kotar o motoro-znanstvu. Dobrniški mopedlsti so zaključili tečaj s prijetno družabno prreditvijo. Vidu Borleiu v spomin j Nekaj šentjanških novic OTROŠKI ODDELEK V NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI • 1. januarja letos je bil v novomeški bolnišnici odprt otroški oddelek. Obiskali smo predstojnika novega oddelka dr. Alojza Boha. Povedal nam je nekaj o pomenu tega za novomeški okraj prepot robnega oddelka, ki je nastai razmeroma zeio pozno. — Pediatiija, kot pravimo zdravstveni skrbi za otroke, Jc fe mlada veja medicine. Kljub temu ima že večina bomiSnic otroške oddelke. Tmk odddek Jo bil še posebno potreben v novomeški bolnišnici, kar Je v okraju otroško zdravstvo zelo zaostalo. Po večletnem trudu nam je le uspelo, da srno ta oddelek ustanovili. V levem kriilu drutfegH nadstropja bolnišnice v Kandiji smo v ta namen preuredili prostore. Od-delek sicer že deluje, nI pa Še pop;>in, ker nam manjika le oddelek z« dojenčke. Otroški oddelki imajo namreč vedno dva dela. V enem se zdravijo do-Mflflkl, tO je otroci do en«'j'n leta starosti, v drugem so starejši. Imamo 20 ležišč, kd so 80 odstot/kov zavzeta odlkar delujemo. Ko bomo oprem L.' Se Jencke, k! je /e Pripravljena, bomo imeli «ku-r>aj 35 ležišč. Upamo, da bo to Se letos. Precej t eda v bo z osebjem. Zdaj imnmo mediicinsiko se-Jro, .1 otroške negovalke In bolničarko, pozneje pa bomo naj bolnika pripeljejo na od-deicK. iS tem nam bodo mnogo pomagali, ker smo precej utesnjena. Vsem našim malčkom pa oomo vedno radi nudili i vso zdravniško pomoč. # Novo ulico s kanalizacijo bo ob&na uredila še letos P nasprotij zaradi uporabljanja doma. Zaradi tega in zaradi premajhne vztrajnosti vodstva je organizacija LMS razpadla, Aprila 1959 pa so bili mladinci spet povabljeni na sestanek. Izbrapo Je bilo začasno vodstvo, ki je pripravljalo ostale mladince na sprejem v organizacijo. Preštudirali so vec političnih tem in pripravili akademijo za Javnost. Sprejetih Je b*lo nad 20 mladincev, mom zadovoljna. Do decembra so mladinci že naštudi'rali ko-medirjo Ad acta in jo uprizorili. Sestanke imajo vsakih 14 dni in so dobro organizirani. Na njih razpravljajo o organizacijskih vprašanjih, razčlenjujejo politične dogodke, ob koncu pa imajo plesne vade. Igra jim električni gramofon, ki so ga v zadnjem času kupili. Sedaj so v dobrih odnosih z DPD, sad imajo vse vaje in sestanke v prosvetnem domu. Z. A. Nedavno Je v 71. letu starosti umrl na svojem domu v Kandiji Vid Barle, tihi ln skromni kulturni delavec, zavzet za vse lepo v umetnosti in v naravi. Rojen Je bil v Podzemlju v Bell krajini kot najmlajši, po številu enajsti otrok v družini kremcnl-tega, v pravem pomenu besede ljudskega učitelja Ivana Barlfeta. Gimnazijo Je obiskoval v Novem mestu in leta 1908 maturiral. Ze v mladosti je pokazal izredno nagnjenje do prirodoslovja in do glasbe, vendar mu trde življenjske razmere niso pustile, da bi se posveUl visokošolskemu Studiju, za katerega je imel vse pogoje v svoji nadpovprečni nadarjenosti. V prvi svetovni vojni Je prišel težko ranjen v rusko ujetništvo. Kamorkoli ga Je pot zanesla po prostrani ruski zemlji, je ustanavljal slovenske, jugoslovanske in ruske pevske zbort. sa katere je prirejal skladbe ln Jih tudi sam snoval. Z oslabljenim zdravjem se je na starost preselil v ljubljeno Novo mesto, kjer si Je postavil skromen, a lep dom« ki ga Je z ljubečo roko poznavalca ln esteta odel v cvetje domačih logov. Prekrižaril je v tej Idealni nameri najlepša področja flore ožje in širše domovine ter Je z velikim znanjem ln lepotnim občutkom oblikoval svoj vrt, cvet-nlk, kakršnega je nakazal J. Trdina v svojih Bajkah ln povestih o Gorjancih. V.tam okolju Je ves svoj prosti cas posvetil poglablja-njn v rastlinska svet ln glasbi, ki Jo Je ljubeče gojil. • čemer priča šopek njegovih lepih samospevov, polnih iskrenega m Besnega občutja. Pokojni Vid Barle Je primer korektnega, globoko sociamo čutečega, treznega in za vse lepo vnetega človeka; v najboljši meri Je predstavljal kremenlto osebnost generacije, kl Je dorastala v Novem mestu pred I. svetovno vojno. M. M. Anton Lovšin »Draga Ruth« v Črnomlju V soboto 9. Januarja je bila v Črnomlju premiera komedije Nor- »,-- . • -- lil lil H ti tarnajo, aa nimajo časa za prejšnjih generacij maturantov učenje in domače naloge ker razen lanske in predlanske. Ze so po večini v službah LMS SENTJAN2 Kmalu po osvoboditvi je bila mladi: nska organizacija v Sentianžu zelo živa. Člani so upravljah tudi Prosvetni dom. ker prosvetnega društva ni bilo. V letu 1956 so uoitanovili prej Je bilo za Igro precej nlmanja. sal so bile skoro vse vstoonlce razprodane te v ored-prodajl. Črnomaljski maturanti so se tokrat predstavili precej zahtevnemu občinstvu v zelo lepi luel. Vsi so zaigrali doživeto sproščeno, da ie bilo vsem všeč Tudi vloa> so bile razdeliene sila posrečeno Kdo bi bol1e zaigral poročnika Willlams' 8eawrlght» kot stari znanec CrnoniaMskega občinstva Jože Petrlc in protagonlstko kmalu rešeni b^ta, nad kate- hodi|0 čedalje mani tako da m»n* Krasne »Drsna Ruth«. Upri-rim se pritožujejo v deževnih Mv sedal ni niti decLf p«. ""t111 *° io črnomaljski maturanti dneh. . i^-f--*«. Ju l:-?!^*1'. 8 86 ln _Uk? nadaljevali s tradicijo # Drogerija Novo mesto se bo razširila. Steno, ki loči lokal od priročnega skladišča, bodo odstranili in lokal poglobili. V povečanem lokalu bo nato poseben oddelek za folo-material in kemikalije, v ostalem delu pa se bodo počasi specializirali posamezni oddelki. Kolektiv ima nekaj lastnih sredstev v ta namen že zbranih, računalo pa tudi na pomoč občine. ^ Živilski trg je bil v ponedeljek lo*. januarja do o*m:h zjutraj popolnoma prazen, šole ko Je mraz začel malo popuščali, so naijivztrajnej.se prodajalke postavile svoje blago na stojnica. Prodajale so jajca po 25 din, kislo repo in zelje po 25 din krožnik, semena, Jušno zelenjavo, čebulo ln voltvne izdelke. Zelenjave in ostalih živil ni bilo. • Gibanje preblvalatva: rodili t»ta: Ivanka Turk s Pre- PotTchovali še vsaj deset otro- -šernovega trga S — dečka, in *k.lh negovalk. Starše pros.'mo, Marija Pevec s Partizanske ce-p«đ z o*rokom' naprej oblšče'o stc *3 — dečka, terenski "-'a zdrnvniVa ali otro- Umrla je Ema Svetlin, goto* di« panzer in Sele potem, če spodinJa z Glavnega trga 10, * svotuje adravljenJe pri na«, »tara 96 let. TAKOJ SPREJMEMO USLUŽBENKO z znanjem strojepisja In sploine administracije Prednoet ima uslužbenka, ki pozna delo v kartoteki. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in zaposlitev pošljite na naslov: Uprava Dolenjskega Usta, Novo mesto, poltnl predal SS. DOLENJSKI LIST, Novo mesto Ruth VVilkinsTtot Alenka Petkova. V vlogi zakoncev Harryja in Edlth WHklns sta nastopila Janez Kure ln Sonja Sašek. 2e v uvodnem prizoru je vsakdo lahko opazil, da sta v igranju starejših tipov stara znanca. Precej zahtevno vlogo Je Igral Ivo Štefan kot bančni uradnik ln zaročenec Ruth Wilklnsonove. Sprva Je imel nekoliko treme, pozneje pa se Je vživel ln zaigral prav dobro. V vlogi Mirlam, Ruthlne sestre. Je nastopila Marta Skubic. S preprostim jn komičnim nastopom Je Se najbolj ugajala. Tudi ostali štirje Tine Jaklič Marta Vrane-šlč Božidar Kinel in Cveta Pe-zdlr. niso prav nič zaostajali za naštetimi. Za vse nastopajoče lahko rečemo, da so se predstavili kot homogena celota, zaradi česar so želi od domačega občinstva obilo prlznanla. Največ zaslug za uspeh ima režiser prof. Pogorelec, k| Je bil Se prvo leto službovanja v CrnornUu prloravljen pomagati maturantom Z Igro.nameravalo v kratkem gostovati tudi v Metliki. Novem mestu. Kofitonl«»v1cl. Sent-1erne1u Straži. Toplicah ln morda tudi v Karlovcu. T-e MAU OGLASI V DOLENJSKEM LISTU: ZANESLJIV USPEH! Prepričajte se o tem tudi vi! Tako čudno, tako boleče Je spoznanje, da ne bomo nikoli več na metliških ulicah srečali dobrodušnega človeka, vedrega, nasmejanega, ki Je slehernega pozdravil in slehernemu privoščil toplo besedo. Ne bomo ga več videli v prijateljski družbi ob taroku, ne s tovarlšl-rlbičl ob Kolpi ln Lahi-njl. In nihče ne bo več poleti njegov gost v viti pod Omlšljem na otoku Krku. kjer je že toliko njegovih prijateljev lz MeUlke, Črnomlja ln krajev širom Slovenije sedelo za njegovo mizo ob južnem vinu in pečenem ribiškem plenu. Ne bodo več ljudje slišali njegovih modrih, človeško globokih In s sočno ribniško govorico obarvanih besed, ne bodo se več Bclokranjcl s zaupanjem obračali nanj, iščoč pri nJem nasvetov, razumevanja ln pravice. Ne bodo, kajti Antona Lovšina, predsednika okrajnega sodišča v Metliki, ni več. Ko Je pred poldragim mesecem dopolnil 65 let. smo mu prijatelji zaželeli, da bi čimprej ozdravel, čeprav smo s bridkostjo vedeli, da so te naše želje prazne ln da se ne bodo izpolnile. Preveč Je zahrbtna bolezen razjedala njegovo telo. da bi se moglo Se dolgo upirati smrti. In potem le ta prišla. V sredo M. Januarja Je zlutral Anton Lovšin v novomeški bolnišnici za zmerom odšel-v neoovrat. Tako Je zdaj med nami osamelimi ostal samo Re spomin na prijatelja ln človeka, spomin na njegovo žlvllcnlsko pot. VI ga Je oo-nel.lala lz rodn>> Ribnice na no-Ienjskem v llnbljansko glmnlzllo, na gallško fronto v prvi svetovni volni, na univerzo v Zagrebu ln nato v prvo sodnl'Vo ln krtsnHe notarsko službo v LJ*Wtl«ne. Ko-Fpv\f. V*»llke i.aS*e. ftkoflo Loko. nartlle ob Pravi 1n Mursko soboto. Ostil le spomin nn DlO^oVftfl delo njefiroven sko"' rtesetlptne-ga žtiP*novr»n1:i v Kn^^vlu ko le nr»»tl blM«»M*v«ko ra^rlir.fnlm Ko-č^varjem začel « (tvo^m' somišljeniki grarttti sokolski dom. ki le postal lariSče kulturnoprosvetnega dela v tem narodnostno ogroženem kraju. Med drugo svetovno vojno je moral bežati pred okupatorjem ln umaknil se Je k prijateljem na otok Krk, kjer si Je s delom v ribiški zadrugi služIl svoj kruh. Po osvoboditvi Je delal nekaj Časa v komisiji za popis ln odkrivanje vojnih zločincev, nakar Je v jeseni 1945 prevzel vodstvo okrajnega sodišča v Črnomlju ln nato v Metliki, kjer Je delal polnih dvanajst let, do svoje prezgodnje smrti. Vse to pa Je samo zunanji okvir Življenja Antona Lovšina, življenja, ki mu Je pokojni dal pravo vsebino šele s svojim nenehnim, zvestim ln pravilnim delom, za kar je prejel tudi Javno priznanje, pri tem delu pa Je bil človek, človek v tistem resničnem, žlahtnem pomenu te besede, ki Je v vsakem s-ebe«r sih presneto težki. Za vso to delo pa je plača zelo majhna.« Imate kakšno posebno željo? »Seveda imam. Rad bi, da b: Imela naša pošta en moped, ali Pa d« bi na kak drug način prevažala pošto, da ne bi bilo treba od vlaka do Šentjanža vse znositi.« Mislite, da bo kateri raxnaaaJ.ee dobil več naročnikov? »Prepričan sem, da bi jih lahko! Drugi imajo večja naselja, naša pošta pa ima veliko področje, hišnih številk pa malo. Jaz jih bom dobil še nekaj v najbolj oddaljenih vaseh, kamor pa sedaj zaradi snega ne morem.« A. Z. OD H. DECEMBRA 1959 DO 19. JANUARJA 1960: 1547 novih naročnikov Spet se je obrnil teden in dosedanjim naročnikom našega listi se je v minulih 8 dneh pridružilo 211 novih naročnikov. Spet se je najbolj odrezal pismonoša Franc Kramžar iz Šentjanža, ki je poslal 30 novih naročnikov, izmed drugih pošt pa velja omeniti pošto Brežice, Bi-zeljsko, Koprivnico, Rako in Videm-Krško. Skupno število vseh novih naročnikov od 16. decembra 1959 do zadnjega torka je 1.547, od teh odpade na: OBČINA BREZICE..... 420 novih naročnikov OBČINA SEVNICA..... 478 novih naročnikov OBČINA SENOVO..... 78 novih naročnikov OBČINA VIDEM-KRSKO . . 204 novih naročnikov Stari del novomeškega okraja . 254 novih naročnikov Rasne pošte v LRS in FLRJ . . 97 novih naročnikov Inozemstvo........16 novih naročnikov Skupno število vseh novih naročnikov iz 4 občin Spodnjega Posavja do torka: 1.180. Pošta, ki je pridobila največ novih naročnikov: Šentjanž — 181. SE VEDNO JE CAS, da si zagotovite udeležbo v velikem nagradnem žrebanju, Id ga pripravljamo za desetletnico izhajanja Dolenjskega lista: naročite si takoj DOLENJSKI LIST, če ga morda še ne dobivate redno na svoj domači naslov! Naročilnico za vaš Dolenjski list ima vaš pismonoša! Medvedje na Dolenjskem (Nadaljevanje) V času med drugo svetovno vojno se za medvede seveda ni nihče zanimal v tem lovišču, razen za parkljasto divjad, ki je služila za prehrano borcem in aktivistom NOV ter za razne manjše terenske ustanove NOB ki eo bile na tem področju. Takoj po vojni, ko je bil lov nekoliko bolje urejen in postavlje na sicer še primitivna nadzor stveoa služba lov:sča, je bilo vs pogosteje opažati medvedje sle do ve ob mla kužen, na razni-, gozdnih stezah in poteh. Prv PiSe Janko Kastelic pogoni na divje svinje v let" h 1948-49 v Lovlišču Brezov« rebe, ec rnarsrikaterega lovca pripravili do tega, da si Je po možnosti v najbližjii okoHcl določe nega stojišča izbral kako kosati-drevo, na katerega bi lahko ka-najhitreje splezal v stiski- Vendar do takih primerov ni prišlo Pozneje smo se medvedov navadili in verjetno tudi oni nas Če se do j kje zakriči gonjač. »Varda«-medved), srce n* bdje več tako naglo kot nekoč. Tud< »medo« bolj pridrenca kot priteče mimo stojišča, včasih celo malo postane in zabrunda ali pa zapiha kot kak stari maček. Odkar je leta 1947 LD Novo mesto dobila v upravljanje ta dej lovišča, to je Brezovo reber, je preko svojega članstva posvetila največjo skrb temu področju, predvsem raznim lovskim napravam — visokim prežam. soLnacam itd., in končno 6mo s pomočjo KGP zgradili mrhoviščih. ki pa seveda še našo LD obiskali trije lovska niso bila stalno založena z mr- gostje iz Avstrije in se ude-ie- novo cesto Prečna — Brezova reber. Ker jo je prej opazili kot hovino. S krmljenjem medve- žili skupnega pogona na divje ona njega, jevgimovjuob poti dov smo začeli predvsem za- svinje. Pri tem pogonu so go- radi ohranitve že tako nizkega njači-lovci našli v oddelku 10, staleža srnjadi. Saj so Rozman rra popolnoma odprtem terenu in drugi lovci pri preiskavi med skalami na južni strani, ■-■'-•-rh'ri 'zrrebknv ve/krat dva medvedka, stara okrog 4 do 5 tednov. Medvedike ni billo v bližini. Avstrijski gostje so seveda po končanem pogonu medvedke slikali, niso pa modi skoraj verjeti, da so to -ploh mladi medvedi, samo 600 rio 700 metrov zračne črte od pocenil, vendar ga je medvedka takoj odkrila. Moral je seveda pošteno bežati. Ko sem biil v pozni jeseni 1056. leta na krajšem dopustu na naši znani Frati, me je povabil član sosednje lovske družine Dvor na manjši lov, in sicer na zajca-Ko smo dopoldan okrog 10. ure -zaprli« gozdič, okrog katerega so sami travniki in v katerega je šel tovariš Iskra iz Aj- logarnice, v kateri stanuje dovca" sam s svojo kratkodlako Rozman. Medvedka, katero so nekateri lovci videli, se ni da istrijanko, je kmalu na drugi strani planila iz gozdiča pre- e bila popolnoma izčrpana ter zelo ma-jhna. V tem letu je bilo nešteto srečanj z medvedi in to skoraj ob vsakem dnevnem času in v različnih oddelkih.. Od oddelka 1 pod Ajdovcem v Suhi krajini pa tja do oddelka 26 nad Sotesko. Sam sem neko zgodnje megleno poletno jutro v tem letu, ko sem iz Frate po ozki lovski stezi hotel čimprej priti v oddelek 1 za radii opazovanja srnjadi, srečal na stezi srednje velikega medveda, ki me ni takoj opazil. Prišel je do Takoie nlačajo skozi lovišča mene na 6 do 7 korakov, šele novomeške Lovske družine naši tpdaj je dviignil gla^'o. nekaj kosmatinci. Dobrodušno gledajo, časa opazoval »tisto-« pred pa vendar... boj. malo zaimhal ter se počasi umaknil s steze. Nekaj dni po-našli v njih dlako srnjadi in zneje sem v zgodnjih jutranjih mladih divjih prašičev. Iz tega urah sedel na meji našega lo-razloga smo tudi na raznih višča, globoko v dolinah pod strokovnih posvetovanjih gle- Fra-to, v oddelku 4. Na vrešča-de neprimernega nizkega sta- "d« &>ie in cvrkutanje siničk leža srnj&dri v. lovišču Brezova sem postal nekoliko bolj pozo-reber soglašali, da nam medve- r*n ter sem se previdno pre-tud lovsko kočo v središču tega d- dast. unicujejo malknil na greben, pod menoj ovišča^ kar Je bilo za kontrolo j in lo mJ prirastek v dolini pa je krasna medved- egaK^rotne8f r1'1/^^ ter diTmoramo zaradi tega znl- ka z mladičem izkopavala neobhodno Potrebno- Sad se je staJež medlvedov> Po_ strohneli panj. V tem letu sem lemalokateri naših lovcev upal ^ ko ^ ob razn,ih prilikah vMel me- ostati v teh skoraj neprehodnih u je in dvede petkrat na zelo različ- jesen založeno z mrhovino, nih krajih. Tudi nekateri osta- smo iziposlovali od RIS Slove- Ji naše LD 90 imeli-to ndjje dovoljenje za odstrel me- -srečo«, da so se srečali s temi dvedov. Po letu 1950 je začel samotarji a»li pa jih opazovali stalež medvedov v Brezovi re- iz visokih prež med čakanjem bri naglo naraščati in 1955. srnjaka. Zanimiva je ugotovi- leta je dosegel rekordno šte- tev» da Pr&e medved tudi na vilo. Po ugotovitvah tov. Roz- Pokanje srne ob kkcu srnja- mana je 1955. leta bilo v poz- *a Tovarišu Beletu, članu na- ?JL 7 letu svojega j , ^ še LD, je v avgustu leta 1957 ESS^SSSS**^ o^ToZrv^VlX dvakrat prišel medved na klic iovu oocumo razimw soaieza sr- mamic tv.wlr> nan- srnjaka. Ravno tako logarju njadd rvro* predvojjn^ s^u ^Vi^la^ RozVnanu in 2igmanu, prav v obenem pa je v letih 1952—1953 manJ " nuanscev. Tudi meni ie 2 av- ugosovtl, da je v lovišču 14 do Da je biloJttnj« res takšno, ^ S. leS v oddelku "Ti 16 medvedov S^TJ?^^ ,V°p£h" P* na klic srnjaka iz go- V teh letih smo začeh tudi dill v letih 1955