Glasilo »Jugoslovanske gasilske szvesze Cjubljana«
Izbaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2-50 Din, za inozemstvo 3 Din.
V »JGZ« združena gasilna društva dobivajo po en izvod »Gasilca« brezplačno.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1931. i Številka 6.
Vesti starešinstva«
1.
V starešinskih sejah dne 29. avgusta in dne 20. septembra t. 1. so bila sprejeta sledeča novoustanovljena gasilna društva ter dodeljena ta;ko-le:
1. G2 Mariborski levi breg: Pesnica, pošta ondi,
2. G2 Martjanski: Dobrovnik, pošta ondi,
3. 02 Posavski: Studenec, pošta Sevnica ob Savi, in
4. 02 2alski: S očka, pošta Vojnik pri Celju.
Matična župa Belokranjska se je delila 'ter ustanovila
nova G2 Črnomaljska s sedežem v Črnomlju, kateri so se dodelila vsa društva tega sodnega okraja.	__
Na isti način se je delila G2 Cerkniška, iz katere so se izločila vsa društva sodnega okraja loškega ter združila v 02 Loško in končno je postalo tudi šaleško gasilsko okrožje samostojna G2 šoštanjska.
Namesto umrlega tov. Aleksa jeločnika je bil kooptiran v zvezno razsodišče tovariš Ogrin Ivan, društveni načelnik v Laverci pri Ljubljani.
Veljavne skupščinske sklepe more razveljaviti le zopet prihodnja glavna ali izredna skupščina, ne pa starešinstvo ali zvezni odbor.
Predsedstvo JOZ in starešinstvo odgovarja le na podpisane dopise, dočim meče brezimne v koš. Kdor želi kakršnegakoli pojasnila, naj se pogumno podpiše! Vsak dober nasvet se vedno upošteva in željam članstva ustreza po možnosti. Nezadovoljnežem ustrezati je pa res težavno, ker navadno le vse to podirajo, kar so pridne roke smotre-nega ustvarile.
2.
Gasilski koledar.
Vsako društvo je po veljavnem skupščinskem sklepu o b-vezano sprejeti in plačati e n izvod koledarja vsako lete ! Ne smejo se ponavljati zopet primeri, da bi vračala društva dolžnostne izvode! Vsekakor pa je želeti, da bi vsako društvo naročilo vsaj za svoje odbornike najmanj po 6 izvodov.
Naročite pravočasno tekom 8 dni »Gasilski koledar« za 1932. leto nad dolžnostni izved, da moremo določiti naklado! Čim bo dotiskan, je vsako naročilo prekasno. Za 22 tisoč članov je natis’1500 izvodov koledarjev pač znak velike nezavednosti in stanovske nezrelosti. Vsaka druga organizacija razproda koledarje vsakemu društvenemu članu.
3.
»Gasile c«.
Novembrski številki bo priložena čekovna položnica za obnovitev naročbe v letu 1932. Vsak naročnik, ki pridobi nadaljnjih 12 novih naročnikov, bo megel tekmovati za razpisane nagrade, obstoječe iz teh-le predmetov: 1. kroj, 2. čelada in 3. sekirica, za katere bodo zbiralci naročnikov žrebali.
Tudi naše zvezno glasilo ima komaj 1000 posebnih naročnikov od ogromnega števila 22.000 rednih članov. »Gar silec« more postati mesečnik le tedaj, kadar bo imel vsaj 6000 naročnikov.
4.
O d b o r oi v a seja.
Zvezni odbor bo imel svojo prvo redno sejo v ponedeljek dne 28. decembra 1931. ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu z nastopnim dnevnim redom :
1. Poročilo o izvršitvi sklepov letošnje glavne skupščine.
2. Poročilo o razdelitvi rednih in izrednih podpor iz 2%-nega gasilskega sklada.
3. Razprava o razdelitvi rednih podpor iz 2%-nega gasilskega sklada v letu 1931.
4. Razpis podpor za onemogle gasilce, vdove in sirote iz »Podpornega sklada« v letu 1932.
5. Sprememba društvenih, župnih in zveznih pravil.
6. Določitev kraja in časa prihodnji glavni skupščini in pokrajinskim zletom.
7. Določitev časa za tehnični in upravni vaditeljski tečaj v prihodnji spomladi 1932.
8. Predlogi in nasveti.
9. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1931.
Josip Turk, s. r.,	Franc Pristovšek, s. ,r.,
t. č. starosta.	t.	č. tajnik.
5.
Starešinska seja.
Pred odborovo sejo bo ob pol 12. uri v gasilski pigami v palači »Grafike« starešinska seja.
6.
Tehnični odsek.
Istočasno se bo tik pred odborovo sejo konstituiral »Tehnični odsek« JGZ Ljubljana ter izvolil svoje činitelje.
7.
Zvezna pisarna se nahaja od 1. novembra dalje v palači Grafike« poleg hotela »Miklič« ob vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste v II. nadstropju. Uradne ure so dnevno od
2.	do 3. ure popoldne ter ob nedeljah od 9. do 10. ure dop.
8.
Polovična vožnja za povratek iz Ljubljane je dovoljena z odlokom direkcije drž. železnic v Ljubljani št. 42.365-1/31 od 28. VIII. 1931. Povlastica velja od 26. do vključno 30. decembra t. 1.
9.
Podpore.
Vlaganje prešenj za podelitev izrednih podpor iz 22rnega Stilskega sklada se prične zopet spomladi leta 1912. Rezervni sklad za to leto je izčrpan. 2upna načelstva naj take vloge zavrnejo ali jih do danega roka zadržujejo.
Tovarna za dušik in karbid — požar.
Požar drre 3. avgusta t. 1. v Rušah spada med najtežje požare, ki jih pozna zgodovina gasilstva. Celo inozemstvo se je zanimalo, kako se je gasil tako velik kompleks, ko je bilo radi velike zaloge karbida in drugih lahko vnetljivih predmetov
f
Pogorišče Ruše
gašenje skoraj onemogočeno. Iz tega vzroka je nujno potrebno, da se tudi gasilstvo Dravske banovine ponatančneje seznani s tem velepožarom.
Omenjenega dne ob 4. uri zjutraj je zapazil kontrolni nočni čuvaj pri svojem običajnem obhodu, da je odpolnilni prostor za dušik, ki se nahaja tik sušilnice za dušik, v plamenih.
Bliskovito se je širil ogenj in je kaj hitre zajel sušilnico in skladišča za umetna gnojila in karbid, kakor tudi strojni oddelek objekta III. Užgalo se je približno 300 vagonov dušika 'in 400 vagonov karbida.
V bližini sušilnika za dušik se je nahajala podzemna cisterna s 15 tonami tera in po ena cisterna bencola in bencina.
Vodstvu tovarne je bila takoj jasna izvanredno velika nevarnost in je takoj poklicalo na pomioč krajevno gasilno društvo Ruše I. (načelnik tov. Dolinšek) in telefcnično gasilno društvo Maribor, ki je takoj odhitelo s poveljniškim'avtom tov. načelu. Vollerja in z deželsko in priklopno turbino na kraj požara. Mariborsko društvo je imelo 12 km pota ter je bilo kot druge na licu mesta. Med tem časom so še prihitela gasilna društva Bistrica, Ruše II.
(poveljnik župni podnačelnik tov. Fla-kus) in Selnica, zadnje, alarmirano po velikanskem svitu.
Poveljnik Voller je takoj uvidel veliko nevarnost in je še iz tovarne telefoniralo alarmiral gasilna društva Podbrežje, Studenci,, Pekre, Radvanje in Razvanje. Ko so prihitela društva, je bito vodstvu gašenja na razpolago 10 turbink. Sušilnica (200 m dolga), objekt II. (60m dolg) in objekt III (50 m dolg) so bili v plamenih. Objekt III, se je z naglim notranjim in zunanjim strešnim napadom s pcmočjo mask proti dimu in z 6 vodnimi curki prerezal ter se je tako preprečila cgnju pot do ostalih tovarniških poslopij. S tem se je pa preprečila tudi
ustavitev dela v tovarni, katera bi bila za veliko množico zaposlenih delavcev katastrofalna.
V začetku	je	bito	gašenje vsled nevarnosti eksplozij karbida zelo	otežkočeno	in se je moralo gasiti z veliko oprez-
nostjo. Nujnost odklopa električnega voda visoke napetosti, je prekinila prejemanje voda po črpalkah, vsled česar se je takoj odredilo, da se nastavijo gasilna društva Podbrežje in Selnica pri Dravi, ki je bila oddaljena kakih 600 m od požara. Isto povelje je prejelo gasilno društvo Studenci, a ga ni moglo izvršiti, ker se mu je med vožnjo strla os priklopne turbinke. Radi tega se je dirigiralo to društvo h kopalnemu basenu, kjer so črpala vodo še ostala društva. Kopalni basen je bil ddaljen približno 80 m od požara. Ko po prekinitvi električnega toka mi več delovala črpalka, je bil basen kaj hitro prazen in so vsled tega prejeli društvi Podbrežje in Selnica povelje, da sla odslej včrpavale vodo v kopalni basen, nakar so imela društva zopet d, volj vode. Kakor hitro se je rešil objekt III., je bila največja nevarnost odstranjena. Električni tok se je zopet priklopil, vodna črpalka je z: pet delovala in vode je bilo dovolj.
Ogenj se je širil tako	naglo,
da so se plameni pomnoženi	z mo-
drimi sikaj; čimi plameni karbida premikali kakor razburkani valovi morja ob največji burji. Ogrožali so vse ostale objekte. Zgorelo je še tudi 30.000 komadov novih vreč. Let isker je bil tako močen, da je otežkočil celo prihod gasilnih društev,	kakor	tudi	ogrožal sosedne vasi. Vročina je	pa bila
tako	huda,	da	so	se	zvile železniške tračnice kakor	kače, a
železniški pragi so bili mečno zagoreli. Gasilnemu društvu
:. *
Pogorišče Ruše
Bistrica se je posrečilo politi skladišča za kurivo tako, da so bila tako rekoč pod vodo in se je tako .rešilo vse kurivo.
Požar je bil lokaliziran do 9. ure, ko so odšla gasilna društva je prevzelo službo gasilno društvo Ruše I. in II.
Vzrok nastanka požara je neznan. Najbrže je nastal vsled pregrevanja v sušilnici za dušik. V tovarni se je delalo tudi ponoči.
Škoda se je cenila prvotno na 20 milijonov Din, a so zavarovalne, družbe, od katerih je bila ena celo iz Diisseldorfa v Nemčiji, cenile škodo na 8 mil. Din, in to vsled tega, ker je ostalo skladišče karbida deloma nepoškodovano. Tovarna je bila zavarovana pri raznih zavarovalnicah. Največji del zavar valnine je utrpela (40%) zavarovalnica Dunav.
Pri vsem požaru se ni ponesrečil noben gasilec. Vsa gasilna društva so delala nadvse požrtvovalno in se pokoravala v vsem vodstvu gašenja.
Le skupnemu in skrajno discipliniranemu delu gre hvala, da ni bilo večje nesreče in se je tako obvarovalo stotine delavcev brezposelnosti, kar bi posebno bridko občutilo veliko število družinskih očetov.	H.	V.
Gasilski župi mariborski desni breg v Hočah.
Vaši prošnji z dne 30. maja 1931., da bi se šoferji gasilskih avb mobilov oprostili plačila banovinske takse na vozniške izkaznice, kraljevska banska uprava ne mo-re ugoditi, ker v pravilniku o banovinskih davščinah take izjemne oprostitve niso predvidene.
Pač pa se oproščajo plačila banovinske trošarine na pnevmatiko motorna vozila gasilnih društev, na katerih je montirano gasilno orodje (brizgalne lestve) in ki se uporabljajo samo v gasilske svrhe in pa rešilni avtomobili.
Za bana pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
Gasilski koledarček za leto 1932.
Opozarjamo vse članstvo, da je novi naš koledar v tisku, in da bo izšel prve dni decembra. Poleg koledarske vsebine nam nudi letos sledeče članke: 1. Gasilcem v pozdrav (pesem). 2. Nekatere motnje v avtomobilskem obratu in kako jih odstraniti. 3. Kako ravnajmo z motorko. 4. Pazite na cevi!
5.	Kje je voda in požarni vodnjaki. 6. Leto požarov. 7. P.rva ponuč. 8. Gasilska apoteka (sestavil mestni fizik dr. Mavricij Rus). 9. Ljutomerski gasilski dom (s sliko). 10. Križ jih je rešil. 11. Moč dobrote. 12. Kako postaneš bogat. (Beseda o varčevanju.) 13. Gasilci, ne pijančujmo! 14. Razvade pri gasilnih društvih. 15. Vsakdanja povelja. 16. Kaj je s četverostopom? 17. Gasilske vloge. 18. Dioklecijan in gasilstvo v rimskih časih. 19. Nekaj zanimivih številk. 20. Organizacija JGZ. 21. Gasilske razpredelnice.
Posamezna društva naj takoj javijo JGZ, koliko izvodov koledarčka žele prejeti, da bo Zveza v e d e 1 a, v k o 1 i k i nakladi naj se tiska.
Častna dolžnost vsakega tovariša bodi, da je lastnik stanovskega koledarčka. Osobito pa društveni odborniki ne smejo biti brez njega, ker bodo v njem tabele, ki jih odborniki rabijo.
Društva naj ob Novem letu obdarujejo svoje člane s koledarčkom.
N e p o z a b i t e, da je vsako društvo obvezno sprejeti vsaj poi en obligaten e k s e m pl a r, ki ga torej ne sme vrniti, k a k o r s e j e t o zgodilo lani.
*
Poglavje o gasilski disciplini.
Zadnje dni sem bral v »Sokolskem Glasniku« članek, v katerem ste ji med drugim približno sledeče: »Letni javni nastopi pokažejo našo odgojo in napredek v zimski dobi in pa našo disciplino«.
Disciplino, red, poslušnost celctne organizacije, disciplino, red, poslušnost posameznikov pokažejo torej javni nastopi. Red in poslušne st, ubogljivost in tudi znan je je torej disciplina! Ali kakor pravijo o naši vojski: »Disciplina je voj-nička vrlina, koja sastoji u dobrom poznavanju in vednom iz-vršavanju svih prepisa i naredenja u vojsoi«.
Prav ista, kot pri vojakih, bi morala biti disciplina in red tudi v naši gasilski organizaciji. Pokazati bi se morala ob vsaki priliki: V samozatajevanju, v poznavanju in izvrševanju vseh predpisov naših pravil in vežbovnika ter v brezpogojnem izvrševanju vseh ukazov in ukrepov predpostavljenih. Pokazati bi 'se morala, da smo tako pri požarih, kot pri javnih nastopih in slavnostih res organizacija, ki ima in ki se tudi predpisov drži; organizacija, ki vzdržuje in zahteva red in poslušnost sama v sebi in od 'vseh svojih včlanjenih. Če tega ne bo, je nevarnost, da bomo še dolgo prezirani, kot smo še vedno sedaj, da borno še dolgo vabili v svoje vrste ljudi, ki bi bili res zmožni voditi našo organizacijo s pravim strokovnim znanjem na pot tehničnega zboljšanja, na pot k našim stremljenjem. Prezirani smo, sem rekel, pa ne, kot delavci, ampak prezirani kot organizacija, ki ni zmožna res pravega, res učinkovitega nastopa. Prezirani kot organizacija, ki ni zmožna, da bi uvedla v svojih vrstah red in poslušnost! Poglejmo na primer sliko s Kongresnega trga za gasilskega kongresa! Ali je to slika discipline, slika reda? Ali ni podobna poslušalcem na kakem javnem zborovanju? Ali se poznajo kje vrste, oddelki? Nikjer kritja ne ravnanja! Ali mi-
slite, da drugi tega ne vidijo? Mi sicer vpijemo, da smo disciplinirani, v resnici pa je discipline bore malo v naših vrstah!
Ne dolgo tega sem bil navzoč kot gasilec pri neki narodni slavnosti. Bilo nas je okrog stotine. Približno toliko Sokolov. Navzoč je bil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, gosp. komandant divizije, zastopnik g. škofa in precejšnje število drugih odličnikov in zastopnikov oblasti. Med govori pri slovesnosti pa je nekoliko poškropil pohleven, poudarjam, pohleven dežek. Kaj je sledilo? Vsi odličniki, Sokoli, govorniki, pevci, godba, celo ženske v svili in otroci so brez dežnikov prenesli tisti dežek, samo gasilci ne! Ostalo nas je po približno 10 minut trajajočem dežju okrog dvajset pet. Vse ostalo od dveh močnih čet pa je prav tako izginilo kot megla, ki se razprši, pa ne veš, ne kdaj, ne kje, ne kam! Ali mi verjamete, tovariši, da je bilo mene in vse ostale tudi sram, da smo imeli gasilske kroje na sebi! Kaj so si mislili predstavniki oblasti, Sokoli, ljudje? Težko, težko mi je bilo pri srcu, ko smo odkorakali s slavnostnega prostora: Sokoli ponosno, polnoštevilno, gasilci pa smo šli po stranpotih, da niso mogli ljudje ceniti naših izgub v bitki z — dežkem.
Poznam dalje župo, ki je pred par leti imenovala, v svrho boljšega telničnega napredka, župnega vaditelja. In ,ta vaditelj je lansko leto pred kongresom v Ljubljani skupno z župnim tajnikom posečal večje župne vaje v svrho pregleda izvajanja redovnih vaj. Prišla sta tudi k neki župni vaji, katero je imelo 7 (sedem) društev skupaj. In navzlic navzočnosti župnega pod-načelnika in župnega tajnika je sedem članov nekega društva pri poveljevanju župnega voditelja porinilo roke v žepe ter le na lepo prigovarjanje društvenega načelnika, pokazalo, kaj znajo, deset ostalih članov istega društva pa se redovnih vaj sploh ni udeležilo, ampak so šli rajši popivat po gostilnah! In
ves župni odbor ni bil zmožen, da bi bil napravil o 'tem kak sklep in stvar raziskal, temveč je celo stvar prepustil toku časa. In še danes dobiva bivši župni vaditelj grozilna pisma in opozorila naj se varuje, da ne bo tepen, zato ker je zahteva! red in ubogljivost!
Tu se torej dovolj izrazito pokaže in vidi, da ne p veljuje župa, ampak dobra ali slaba volja udeležnikov vaj, iki v veliki večini ne poznajo ne vežbovnika ne društvenih pravil, še manj takta dostojnosti, najmanj pa discipline. Čutijo se taki ljudje za vsako stvar užaljeni in trgajo naramke raz ram. Če takim članom in taikim funkcijonarjem človek v obraz pove kako njihovo resnično napako, zajavkajo pa tako, kot bi pretrpeli bog si ga vedi kake krivico, mesto, da bi se potrkali na svoja prsa in rekli: Mea culpa!
Tu je torej krivda na župi, da ne more vpostaviti reda sama v sebi in posledice so se pokazale in to mnogo večje, kot bi se človek nadejal.
Načelniku nekega društva, precej oddaljenega od središča župe, se je zahotelo lepših na ram,k in je tebi in meni nič sklical sestanek delegatov kakih deset društev, da si osnujejo lastno župo. Delal je seveda brez predhodnega odobremja matične župe in zveze. Na dotičnem sestanku se je ugotovilo s strani načelnikove, da se jim godi ne vem kakšna krivica s strani stare župne uprave ter se jih je pozvalo, da se ustanovi lastna župa. Pogajanja pa so se takoj pri imenu župe razbila ter so delegatje treh društev zborovanje takoj zapustili. Par drugih pa je bilo mnenja, da nove župe ni nič treba. Ostali pa so župo ustanovili in izvolili že tudi odbor ter poslali vse skupaj zvezi, ki je seveda vse skupaj poslala nazaj z motivacijo, da župe ustanavlja zveza sama po potrebi in ne posamezniki in ne društva. Nekatera društva pa so še danes v dotičnem okolišu, ki se navzlic odklonitve ustanovitve župe izražajo, da absolutno nič več ne priznavajo stare župe ampak, da rajši izstopijo iz zveze. Vodijo jih pa seveda ljudje, katerim gre menda bolj za čast in naramke, kot pa zadelo.
Tovariši! Treba bo, da zaveje drug duh v naši organizaciji, duh discipline in resnega dela in to od starešinstva pa doli do zadnjega člana. Od najmlajšega člana pa do članov starešinstva zveze, vsi moramo prijeti za delo, za pravo idelo, delo na disciplini, na redu, na znanju. Za to delo pa je treba načrtov in naloga starešinstva in tehničnega odbora zveze naj bo, da nam te načrte za to delo naredijo in predložijo! Treba je tega, treba je mnogo poslovnikov, treba predpisov za red, za uvedbo discipline. Treba jo je uvesti z železno roko! Drugače se bomo sicer še vedno številčno množili vsled krajevnih potreb, toda organizacija ne bo organizirana in disciplinirana 'kot bi morala biti nikdar!
Pa naj končam s tem! Mislim pa, da sem dovolj jasno obeležil, od kje je treba začeti uvajati red in disciplino, če hočemo organizacijo res disciplinirati. Žrtvovali bi seveda
mogoče cel» polovico takih gasilcev, katerim ni za red in disciplino. Mislim pa, da bi ne bili na škodi!
Da se bo pa to od vrha navzdol lahko začelo uvajati, mora vladati še v vsakem našem društvu red, disciplina, poslušnost in zaupni: st! Kjer tega ni, je zastonj vsak trud predstojnikov napraviti društva in organizacijo /tako, kot bi morala biti. Poučiti jih je, in zavedati se morajo vsi člani naše organizacije, da so gasilna društva najkoristnejša in najpotrebnejša ter da slone na temelju ljubezni d bližnjega in ne na ljubezni do na-rarnk. Kdor ljubezni do hližnjega nima, ne more biti res pravi gasilec, ker je sebičen. In tak človek lahko napravi veliko škode bodisi v društvu radi kršenja discipline ali pa v službi z neposlušnostjo in neznanjem. Resnica je pa tudi, da so pri mnogih društvih na čelu ljudje, ki gledajo le na svoje naslove in na paradno obleko, mesto da bi z ljubeznijo in z požrtvovalnostjo učili in vadili ljudi.
Pravemu gasilcu morajo biti pravila in načela, kaikor tudi povelja predpostavljenih nekaj svetega, kar se ne sme nikakor zanemariti. Oni vedo, da je red, zaupanje in disciplina v društvu nekaj neobhodno potrebnega, kar lahko mogoče v njihovem privatnem življenju mi. Pripravljeni so vse žrtvovati za gasilstvo in v nesreči za svojega bližnjega, kaikor tudi čas za vaje, sestanke, predavanja itd. Ne gre jim za čast in kroj ampak le za gasilstvo samo na sebi kr t tako.
Takih mož je seveda zelo malo. Veliko več je neznačajne-žev in nezadovoljnežev, še več pa paradnih gasilcev, ki so gasilci, da sami ne vedo zakaj. Najbolj žalostno pa je, da so najrajši taki možje na vodilnih mestih. Jasno je, da v takih primerih društvo ne more uspevati in da je puhlo, ter da taki ljudje jemljejo gasilstvu ugled in spoštovanje. Njim je znanje pravil, predpisov in zakonov deveta briga, vaj in strokovne kakor tudi teoretične iizobrazbe ne poznajo. Oprema sameva in razpada. Tu in tam se kakemu takemu članu zameri načelnik ali drug predstojnik in začne se takoj rovarenje in spletkarenje. Tako nastanejo v društvih sovraštva in razkroji.
Taki člani in taka razkrojena društva so v škodo celotni organizaciji. Krivi pa so tega oni, ki zamorejo, pa nočejo odstraniti takih ljudii iz gasilske organizacije in k vsem takim in sličnim grehom molčijo ter jih prepuščajo toku časa ne vedoč in ne zavedajoč se, da s tem mnogo, mnogo škodujejo organizaciji in ugledu.
Tovariši! Ne vem če bo vsem; prav, kar sem napisal — napisal sem pa iz krajevne in srčne potrebe — ker imam oči, da vidim in gledam in ušesa, da slišim in poslušam. Torej disciplino v naše vrste in metlo v roke: Zgoraj naj se ukazuje, spodaj uboga in posluša: Seme naj se seje v vetru, 'da odleti, kar je slabega. Osebnosti pa pustimo vedno, kadar gremo na gasilsko delo, doma. Pri gasilskem delu bodimo pa le bratje in tovariši! — Zdravo!	M-c.
Snaženje, sušenje in shranitev cevi.
F. G., Trbovlje.
Cevi, ki so se uporabljale na pogoriščih ali pri vaji in so postale blatne, se morajo takoj po uporabi temeljito osna-žiiti in to ne samo od zunaj, temveč, če je bila voda, s katero se je brizgalo, kalna, tudi od znotraj.
Zunaj se snažijo cevi, če nimamo druge priprave, najenostavneje, če vzamemo škropilnico, mehko krtačo in nekaj mila in tako temeljito osnažimo cevi. Mehko krtačo uporabljamo zato, da ne trpe konopljene nitke, iz katerih cevi obstoje. V zimskem času umivamo cevi v topli vodi in to najbolje v kakšnem koritu ali čebru. Če so cevi tudi od znotraj blatne, jih moramo ponovno pritrditi na brizgalno in brez ustnika tako dolgo splakovati, da priteče čista voda. Tam, kjer so hidranti, se to opravi prav tako. Priporočljivi so naj-nrvejši aparati za snaženje cevi, iki so sicer precej dragi, a se izplačajo.
Ko so cevi osnažene, se morajo dobro posušiti. To napravimo tako, da jih obesimo v stolp z vso dolžino, sicer pa lahko tudi na polovico, samo takrat se morajo od časa do časa na pregibu obrniti, da ne ostane ravno tam cev mokra. Pri društvih, ki nimajo še stolpov, si pomagajo tako, da obesijo cevi počez, samo tako, da pride tudi skozi cevi zrak.
Gasilec naj ve, da se cevi nikdar ne smejo sušiti na solnem Direktni solnčni žarki prehitro izsušijo nitke in s tem izgube te tudi vso možnost zgostitve, oziroma se ne napoje več in opazi se potem, da cevi puščajo, čeravno še niso stare. Poprlnoma pa naj se opusti sušenje na plotovih. Tam se cevi obešajo v raznih lokih. Cevi se že posuše, pač pa ostane na vijugah vlaga in ta povzroči plesnob - in razjedanje cevi. Opazili boste tudi majhne čme pičice na ceveh. Tudi to je dokaz, da cevi niso bile dovolj suhe. Pri vsaki taki pičici bodo v prihodnje puščale vodo.
Dobro posušene cevi prelikaj z aparatom (kje se aparat dobi, zvedi od urednika), če ga pa nimaš, jih z roko stiskaj, tako da pride prejšnja guba navzgor. To se z lahkoto doseže posebno pri naviijakih. Izkušnje so pokazale, da je najbolje zviti cevi v kolobarje in tako, da se pregane cev na polovico in obe spojki prideta na eno stran. Kolobar se prične zvijati iz sredine. Tudi razvijanje -tako zvitih kolobarjev je zelo praktično. Vaja Vam to dokaže!
V kolobarjih spravljene cevi je shranjevati tako, da niso izpostavljene solncu in da se ne tiščijo zidu. Zračen prostor je zelo priporočljiv. Za kolobarje naj se naredijo potrebna
stojala, da v njiih po vrsti stoje. Pri cevnih vozeh pa navijajte cevi tako, da niso prečvrsto iin tudi ne prelahko navite. V prvem primeru se gube na ceveh preveč stisnejo v drugem pa se obdrgnejo nitke na tkanini, ikar zopet škoduje. Za cevni voz naj bo vedno pripravljen j primerno pregrinjalo iz nepremočljivega blaga, da ne pride dež ali prah do njih.
Dobro posušene cevi se lahko na -rahlo namažejo z ne-
soljenim lojem posebno tam, kjer se malokdaj rabijo, pač pa ne smemo v domu trpeti miši in podgan, sicer bodo prejedle vse cevi. Zato je po trebno, da se domovi oskrbujejo in nadzirajo. Veliko je dela, če se hoče gasilsko orodje pravilno negovati in gotovo bo marsikdo uvidel potrebo, da se v gasilskih domovih z redom in snago prihrani na izdatku za cevi in orodje sploh.
Še nekaj o zavarovanju proti požaru.
Dobil sem v roke zadnjo štev. »Gasilca«. Pregledal sem vsebino in videl tudi sliko, na kateri so slikane vse palače, ki jih p.seduje zavarovalnica »Asicurazioni generali« v vseh večjih mestih Evrope. Mislil sem si: to je pa lepo mesto. Ako bi bile zraven še palače, ki jih posedujejo druge zavarovalnice, pa bi bil cel London. In kaj še? Kje so pa dohodki, ki se stekajo v te palače? Saj to niso navadne trgovine, ki konkurirajo z drugimi trgovinami, pa ostanejo brez zaslužka. To so palače, katerim je zaslužek zagotovljen brez konkurence, ker so se zvezale, da ne zavaruje nobena prav nič ceneje kakor druga. Pa tudi ta zavarovanja niso od danes do jutri. To so diktirane pogcdbe na daljše dobe. Največkrat na deset let. Ako pa zavarovalnica ne dobi vezanih dohodkov (premij) z lepa, pa jih dobi z grda. Takoj je opomin advokata, ki seveda ni zastonj, in če to ne zaleže, poseže se še po hujšem, kar gotovo zaleže. Zadnji članek v »Gasilcu« je pisal o nekakšni samopomoči, ki bi po mojih mislih ne bila napačna in bi jo bilo na vsak način treba proučiti. Mislim, da bi se to dalo izvesti. Rad bi vedel, kaj bi rekla c tem gasilska zveza in starešinstvo. Najbrže, da bo prišlo enkrat do tega in če pride prej, tem bolje. Ako pomislimo na današnje varnostne odredbe in naprave in zavarovalne premije vedno iste in še višje, lahko rečemo, da jim je zaslužek podvojen. Saj se grade res palače tudi v Ljubljani druga za drugo.
Poglejmo gasilstvo samo v povojni dobi. Gasilna društva rastejo kakor gobe po dežju in je že skoraj v vsakem količkaj večjem kraju društvo s primernimi gasilskimi pripravami, kar zaleže zavarovalnicam,'rekel bi, ravno toliko kakor zavarovancem. Gasilska statistika pokaže to gasilsko armado v pravi luči in gasilstvo ne zaostaja za napredkom današnjega časa. Skoraj res si ne moremo misliti ob navadnih prilikah večje požarne katastrofe in so te res vedno bolj redke. Kadar pa je nesreča gotova, pa pošljejo zavarovalnice svoje agente in takrat je železo mehko in pridobe novih zavarovanj, ki jim pomagajo kriti storjeno škodo in imajo zraven tako rekoč ne samopomoč, ampak »tujo pomoč«.
Poglejmo si požar pred 30 leti in danes. Pomnim požar, ko sem bil še otrok. Ljudje so kričali zbegani, prestrašeni, ker se niso mogli zanesti na svojo pomoč proti ognju. Ženske so prinašale vedo, jo metale v ogenj, pa kako priti na mesto, kjer bi bilo najbolj potreba. To je bilo ponajveč nedostopno in prekasno in ogenj se je širil po svoje. Mcžje so z železnimi kljukami raztrgali streho in s tem pritisnili ogenj ik tlom, kar je zaleglo skoraj toliko kakor voda, ki jo je tudi največ-
krat zmanjkalo, ali pa se je polomil še vodnjak in voda je bila zaprta globoko v zemlji. Slišal se je večkrat hudomušen pregovor: »Ogenj se pri zadnji hiši gotovo ustavi.«
Ako pa pogledamo današnje gasilske naprave in odredbe, pa lahko rečemo, da smo zelo na varnem proti takrat. Po navadi je društvo alarmirano, pa ako ni požara v domači občini, ko pride na mesto, je ogenj že pogašen z domačimi brizgalnami. Seveda, ako bi ne bilo tam gasilnega -društva, bi bilo lahko že pol vasi v ognju. Komu se je največ rešilo? Gotovo zavarovalnicam, ki bi -bile plačevale. Poglejmo po vaseh (seveda ne povsod). Vodovodni hidranti stoje kakor mrtvi gasilci, ki čakajo, da jih kdo pokliče in jim priključi cev in takt j prično bruhati -vodo, da teče od ognja. In pa naše motorke. Komaj jih postavimo k vodi: brrr in voda teče v dveh, treh ali štirih ceveh. Nazadnje pa poglejmo še današnji prevoz k požaru. Navadne- čaka že avto gasilce, in kjer je bilo treba bičati konje, da jim je kapalo od vampa, prispejo danes gasilci v nekaj minutah.
Naše vasi in poslopja tudi niso kakor nekdaj. Strehe pred 20 leti so bile po večini lesene in slamnate, sedaj so krite po večini z negorljivo tvarino. Hiš je vedno več zidanih, lesenih je vedno manj. Hiše so preskrbljene s požarnim zidom. Več stavb, ki so se zdele nevarne in nemarne, je občina sama v tem smislu preuredila, ker ima smisel za to. V velikih krajih je uveden vodo-vcd v hiše, kar je velikega pomena za slučaj požara. Dalje pa naše današnje razsvetljave! Elektrika se širi in se obeta, da bo -kmalu razsvetljena vsa banovina brez ognja, brez vnetljivega petroleja, brez sveč, brez vžigalic, brez svetiljk, ki so bile večkrat lesene (laterne), s katerimi je bilo treba hoditi po hlevih med krmo. Treba je bilo vedno paziti na ogenj in je velikokrat prišel na ta način ogenj v strehe. Pa dudi današnji stavbeni red! Vsaka nova stavba mora biti zgrajena po stavbenih predpisih, iki so ugotovljeni po strokovnjakih, da- so tudi v tein pogledu vame in praktične.
Pripomniti je tudi, da se po več krajih tudi na deželi dobe že razni gasilski aparati, kakor so se pred nekaj časa dobili samo po mestih in tovarnah in je pričakovati tudi to, da se bodo kmalu razširili tudi po deželi, ker se izkazujejo za res dobre.
Vse to imamo danes, kjer pa še nimajo, pa bodo tudi kmalu imeli. Zavarovalne tarife pa imamo tudi kakor pred 30 leti, če ne še večje.
Sedaj pa, prosim, sodite in mislite!
J. K.
JUGOUAVENfKOflEMENt D.D.
===== ODDELEK ZA ŠIBKI TOK	-
LJUBLJANO, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 1 b
Samodeluioči
javiki požarov
odkrijejo vsak poiar v nastanku in označijo takoj kraj požara
6	»GASILE	C«
Slovenjgradec.
Redna skupščina slovenjgraške gasilske župe je bila dne 26. julija 1931. ob 11. uri v dvorani Zadružnega doma v Šoštanju s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnje skupščine.
2. Poročilo odbora: a) načelnika, b) tajnika, c) blagajnika.
3. Poročilo pregledovalcev računov.
4. Poročili okrožnih načelnikov.
5. Nadomestna volitev župnega tajnika in volitev dveh delegatov na skupščino J OZ.
6. Slučajnosti, odnosno samostalni predlogi.
Ob napovedani uri otvori tov. načelnik Kopač Leopold zborovanje, pozdravi navzoče člane odbora /in delegate ter imenuje za zapisnikarja tov. Kranjca Alojzija iz Slovenj-gradca. Po overovitvi se konštatira sklepčnost, ker je navzočih vseh 9 članov odbora in zastopanih 16 društev po 22 delegatih. Poleg teh sta pris tna tudi zastopnika novoustanovljenih gas. društev Št. Janž na Vinski gori in Gaberke pri Šoštanju. Tov. načelnik preide po kcnštatiranju sklepčnosti takoj na dnevni red.
Ad 1.
Na predlog tov. Kuglerja iz Podgorja se čitanje zapisnika zadnje redne skupščine, ki so ga tako prejela vsa včlanjena društva, opusti. Zapisnik se odcbri brez pripomb.
Ad 2.
Tovariš načelnik poroča:
Zaključili smo zopet leto in se zbrali, da pregledamo in ocenimo delovanje župe in včlanjenih društev za preteklo leto, kakor tudi, da za bodočo dobo nasvetujemo to, kar bi še manjkalo do boljšega razvoja in napredka v delovanju društev in župe. Smelo lahko trdim, da sta tudi v pretekli letni dobi starešinstvo kakor tudi odbor vršila svojo dolžnost v popolni meri in sta bila vedno na mestu, kadar je bilo potreba delati v dobrobit včlanjenih društev, odnosno posameznih članov. Kako intenzivno je bilo župno delovanje, je razvidno iz dejstva, da so prejela v pretekli poslovni dobi do danes včlanjena društva, odnosno posamezni člani nad 20.000 Din podpore iz 1%, 2% gas. sklada, kakor tudi iz podpornega sklada, in sicer je bilo obdarovanih 7 onemoglih gasilcev z zneski od 450—650 Din, 5 vdov po 300 Din in so prejela društva Družmirje, Slovenjgradec, Velenje, Mislinje, Podgorje, Št. Janž pri Dravogradu, Turiška vas in Golava-buka izredne podpore od 600—1500 Din. Nadalje Velenje za poškodovanega konja 2500 Din, Šoštanj za poškodovane cevi 2500 Din, Št. Janž pa 500 Din. Predlaganih je že zopet 7 prošenj za onemogle gasilce, 5' za vdove, 7 prošenj za izredno podporo iz 2%, tri pa iz 1% gas. sklada. Vse je župno starešinstvo priporočalo in tudi predlagalo primerne zneske. V prihodnje naj vsako društvo, kateremu se pri požaru pokvarijo cevi, takoj napravi prošnjo za podporo iz 1 % gas. sklada, naslovljeno na kr. bansko upravo ter jo pošlje župi, ki jo bo priporočala in ob enem predlagala primeren znesek. Seveda morajo biti prošnje utemeljene in resnične. Vse naj bodo spisane na celi pisarniški poli. Da pa se prošnje cd kr. banske uprave ne bodo vračale nazaj, naj se na njih županstva poleg priporočila natančno izjavijo še po točkah, ki so jih prejela od kr. banske uprave. Gasilna društva pa so tozadevno dolžna dopustiti županstvom vpogled v blagajniške knjige. Ponovno opozarjamo vse delegate, da je vlagati vse prc šnje le potom župe. V primeru, da je društvu kaj neznanega ali nejasnega, naj pismeno vpraša župo, ki bo rade volje dala pojasnila. Vsaki prošnji za izredno podporo iz 2% gas. sklada je treba vedno priložiti tudi izpolnjeno popisnico. Ta se dobi pri župi.
S tem prehaja na podrobno delovanje župe in včlanjenih društev, v kolikor je razvidel pri njih nadzorovanju.
1.	Z ustanovitvijo novih gasilnih društev v Št. Janžu na Vinski goni in na Gaberkah šteje gas. župa 17 društev s 550 rednimi, z 265 podpornimi, s 77 ustanovnimi in z 12 častnimi člani. Pripravljajo pa se že tudi ustanovitve društev v Št. Florijanu, Šmiklavžu, Sele-Vrhe, državni rudnik Velenje, Prelcke in Pesje.
2. Razen obeh novih društev je nadzoroval v tekočem letu vsa ostala društva. Z veseljem ugotavlja, da se vsa društva brez izjeme od leta do leta vedno bolj zavedajo svojega pomena in dolžnosti ter delujejo z vnemo v blagor svojih bližnjih. Tu pa tam sta še pomanjkljiva disciplina in red ter nedostaja še prave enotnosti in nesebične požrtvovalnosti, vendar pa so taki slučaji redki in je v splošnem delovanje društev prav agilno in zadovoljivo, bodisi v upravnem, kakor tudi v tehničnem oziru, kar dokazujejo tudi številne vaje, seje in sestanki. — Pri vseh društvih se vodijo predpisane poslovne knjige v redu ter se denarni prispevki uporabljajo izključno le v gasilske namene. Še bolj ko v upravnem, se društva zboljšujejo in napredujejo v tehničnem oziru. Tekom leta sta si nabavili dve društvi novi motorni brizgalni, tako da je sedaj v župi 1 avto/mobilna, 6 mc tornih, 13 voznih in 2 dvokolni brizgalni, skupaj 22, ki so vse v prav dobrem in uporabljivem stanju. Nabavila se Je tudi manjša množina novih cevi, katerih pa pri polovici društev še vedno primanjkuje. Na nabavo novih cevi naj polagajo društva največjo važnost.
3. Gasilskih domov je 15, izmed teh sta le 2 v slabem stanju, Eden pa se bo v najkrajšem času popravil. Vsi ostali so v prav dobrem stanju in redu.
4. Vaj je bilo v celoti 132. Večina društev je prav pridno vadila, izjemo delata samo dve društvi, ki sta imeli le po dve odnosno tri vaje, kar je vsekakor premalo za dobro izvežbanje članstva. Poleg mokrih in suhih vaj, katerim naj društva tudi •v bodoče posvečajo čim večjo važnost, naj se vrši letno tudi par redovnih vaj.
Razen dveh so vsa društva aktivna. Pa tudi pri teh dveh je dolg nastal le vsled nabave modernejšega orodja. Večina občin se še vedno ne zaveda velikega pomena gas. društev ter jih še vedno po mačehovsko podpira z malenkostnimi zneski, ali pa celo nič. Izjemo tvorijo občine Velenje, Družmirje, Stari trg, Šoštanj in Šmartno, ki so naklonile letos svojim društvom po 1000—2500 Din podpore. Nad vse pohvalno pa je omeniti mestno občino Slovenjgradec, ki je darovala letos svojemu društvu 24.500 Din podpore.
5. Pri Samopomoči je iz tukajšnjih društev včlanjenih še 7 društev z 217 člani. O tej prekoristni ustanovi se bo natančneje poročalo po zvezni skupščini, ki bo dne 2. avgusta v Mariboru.
6. Glede znižanja vožnje po železnici omeni, da dovoljuje direkcija drž. žel. v Ljubljani gasilstvu polovično vožnjo le na povratku od skupščin in proslav, ako imajo gasilci društvene izkaznice s fotografijo in še posebne legitimacije z žigom. Župno starešinstvo je stavilo tozadevno na JGZ samostalni predlog, naj JGZ še nadalje zastavi vse sile, da se dovolijo gas. organizaciji, kot največji in najpotrebnejši humanitarni ustanovi, o priliki zveznih in župnih skupščin, zletov in proslav, kakor tudi požarov in vaj, iste ugodnosti po železnicah, ki jih ima Sokol kraljevine Jugoslavije. Zaprosilo se je tudi za pokrajinski izlet v Slovenjgradec v letu 1932. o priliki 60 letnice domačega društva.
7. Okrožno gas. vajo sta imeli obe okrožji, in sicer Mislinjsko gas. okrožje dne 7. IX. 1930. v Golavabuki, Šaleško okrožje pa 14. VI. 1931. v Pesjem. Obe vaji sla izpadli v splošnem prav zadovoljivo. Natančneje bodeta poročala o njih tov. okrožna načelnika, odnosno za Mislinjsko okrožje namestnik, ker je načelnik odsoten. Pohvalno je treba omeniti ob tej prililo sanitetne oddelke v Šoštanju in Velenju, ki jim stojita na čelu tov. dr. Korun in dr. Kolšek, ter samaritanski oddelek iz Družin ir ja pod vodstvom tovariša Novaka.
Konča z željo, naj bi se vsa društva v prihodnjem letu še bolj zavedala svojih dolžnosti in pomena gasilstva ter delovala z največjim razmahom sebi v čast in ponos ter v prid svojih bližnjih.
K poročilu se oglasi tov. Vclk iz Šoštanja, ki izjavi, da je načelnik Mislinjskega okrožja tov. Cajrnko, ker sam ne more prisostvovati vsled trgovskih poslov župni skupščini, njemu izročil svoje poročilo v objavo na skupščini, kakor tudi izjavo in pojasnilo, zakaj je odstopil kot župni tajnik.
(Konec prih.)
Dopisi.
Zlat jubilej gasilnega društva v Dol. Toplicah. Spada med najstarejša gasilna društva na Dolenjskem. Uspela proslava.
Dne 17. aprila 1931. je poteklo 50 let, kar je bilo v Dol. Toplicah ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo, ki spada med najstarejša gasilna društva na Dolenjskem. 26. julija se je
Po sprejemu banovega zastopnika ter zveznih in župnih dostojanstvenikov ob priliki 50 letnice v Toplicah pri Novem mestu
vršila slavnostna proslava zlatega jubileja pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marušiča, ki ga je zastopal sreski načelnik g. vladni svetnik Loger iz Novega mesta.
Toplice so si nadele praznično lice, da tako počaste polstoletno delo človekoljubja, došle goste in bratska gasilna društva, ki so v zelo častnem številu prihitela proslavit redki juhilej.
Po sprejemu gasilnih društev iz Podturna, Poljan in Črmošnjic na eni strani ter onih iz Dobin, Dola in Vršnih sel na drugi strani, je 'krenila povorka, kateri so se še pridružili domači Sokoli z društvenim in naraščajskim praporom ter lepim številom deklet v nar. ne šah, izpred gasilnega doma k sprejemu banovega zastopnika, zastopnikov gasilske zveze in župe ter tovariških društev, ki so prišli iz Novega mesta, Vavte vasi, Šmihela, Trečne,
Mirne peči, Dol. Kamenca in Ljubljane.
Dospele goste je pozdravil društveni načelnik tov. Ivan Zvan, nakar se je številna povorka, s konjeniki in godbo na čelu, napotila k župni cerkvi.
Ob 11. uri je bral topliški župnik Fr. Erzar sv. mašo za pokojne društvene ustanovnike ter dobrotnike. Po končanem cerkvenem opravilu se je vršila na kopališkem trgu slavnost.
Prvi je v imenu občine župan g. Adolf Pečjak pozdravil zastopnika g. bana, sreskega načelnika, zastopnike gasilske zveze, gasilske župe in druga društva.
Nato je namestnik g. bana z lepimi besedami slavil delo gasilcev ter čestital k zlatemu jubileju ter bodril k izvrševanju dolžnosti do 'bližnjega, domc vine in države ter vdanosti in Nj. Vel. kralja im visokega kraljevskega doma.
Govorila sta še župni načelnik dn zastopnik gasilske zveze, ki je svoj govor zaključil z vdanostnim pozdravom kralju. Godba je izasvirala državno himno, katero so gasilci v pozoru in navzoče občinstvo poslušali odkritih glav. Razdelila so se še na zadnjem občnem zboru izvoljenim častnim
članom g. dr. Konvalinki, g. Maši dr. Konvalinkovi, Ign. Sitarju, Legan Matiju in veleposestniku Karlu Auerspergu častne diplome ter gasilcem spominske kolajne.
Nato je^ povorka krenila na pokopališče, kjer se je vršala spominska žalna svečanost v čast pokojnemu ustanovitelju Avg. Kulovicu, Josipu Zupancu in drugim pokojnim. Ob grobovih pok. ustan ivitelja Kuloviča in mnogoletnega načelnika Josipa Zupanca so se postavile zastave in prapori, župnik g. Erzar je molil pogrebne molitve, godba je zaigrala žalostinko, pevci so zapeli »Pomladi vse se veseli«, nakar je govciril g. Martin Matko, tudi bivši načelnik, spominski govor. V lepih besedah sc je spominjal blagopokojnih na domačem pokopališču in onih, ki počivajo na bojnih poljanah in tudi onih bivših gasilcev, ki jih je usoda peljala preko oceana v daljno Ameriko, katerim so vsi navzoči zaklicali: »Slava«. Pevci so še odpeli »Usliši nas, Gospod«, nakar je zastepnik gasilske zveze	g. Pristovšek položil vence	na
grob	pok. ustanoviteljem Kulovcu	in
Zupancu. S tem je bila žalna svečanost zaključena.
Na kopališkem trgu se je vršil mimohod čet, nakar je bil razhod.
Ob 14. uri je bil slavnostni banket v kopališki restavraciji. Vrsto napitnic je otvoril društveni načelnik tov. Zvan, ki se je zahvalil na visokem pokroviteljstvu slavnostne prireditve g. banu in njega zastopniku g. sreskemu načelniku. G. sreski načelnik je v sve ji napitnici pozdravil duh,	ki	vlada	v	Toplicah,	vzajemnemu delu med gasilci	in
Sokolom,	ki	se	je tako lepo	izražal v objemu gasilslah zastav
in sokolskih praporov. V imenu občine je čestital g. župan Pečjak, dr. Kcnvalinka se je zahvalil za odlikovanje z ime-
Zvezni zastopnik g. Pristovšek polaga vence na grobe ustanoviteljem gas. društva Toplice pri Novem mestu, pok. Avg. Kulovicu In Jos. Zupancu
novanjem častnim članom, starosta Sokolskega društva br. Gregorc je govoril v imenu sokolskega društva ter primerjal delo gasilstva in Sokolstva, ki sloni na sokolskem principu bratstva. Gasilstvo gasi elementarni ogenj, Sokolstvo pa neti požar ljubezni do bližnjega, do naroda in države, ter do ljubezni, ki se ovija okoli zvišane osebe Nj. Vel. kralja Aleksandra. Vrsto napitnic je zaključil zastopnik gas. zveze gosp. Pristovšek.
Ob 16. uri se je vršil slavnostni občni zbor, ki ga je
otvoril načelnik Ivan Žvan s pozdravom na vse navzoče po imenoma ter predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. — Nato je izročil besedo šolskemu upravitelju ter starosti Sokolskega društva br. Gregorcu, ki je obširno poročal o irazvoju gasilnega društva v Toplicah v polstoletni diobi. Govorili so še sreski načelnik in g. Martin Matko. Slavnostni občni zbor je izvolil gosp. Ign. Merharja, načelnika gas. župe ribniške, ki je imel pri ustanovitvi velike zasluge za ustanovitev gasilnega društva, ter Martina Matk ota, reorganizatorja in bivšega načelnika za častna člana.
Po zaključitvi občnega zbora so zborovalci odšli na veselični prostor, kjer se je razvila lepa in živahna zabava.
Slavnost 50 letnice se je lepo zaključila. Prirediteljem čestitamo! Na pomoč! Zdravo!	I. Ž.
Velik industrijski požar v Rušah. Dne 3. avgusta ob y?5 zjutraj nas prebudi mirne Rušane sirena tovarne dušika, ki pozivlje na pomoč. Ogenj, ki je izbruhnil v skladišču tovarne, se z bliskovito naglico razširja na ves objekt. Kot prvo je stopilo v akcijo domače gasilno društvo Ruše I. pod poveljstvom poveljnika Dolinška. Za terni so prihiteli tovariši iz Bistrice pri Rušah, ki jih je vodil načelnik Glaser. Telefonično cbveščeno gasilno društvo iz Maribora se je kot tretje odzvalo pod poveljstvom tcv. Vollerja. Po nadaljnjem vrstnem redu so se odzvala sledeča društva: Ruše II, Selnica ob Dravi, Studenci, Pekre, Pobrežje, Razvanje, Radvanje in kot zadnje je bilo Brezje. Vodstvo je bilo poverjeno podna-čelniku župe Ign. Flakosu in načelniku maribor. župe tov. Vo-lerju. Ogenj se je razširil na tri objekte v dolžini 310 m. Samo dobro discipliniranim gasilcem gre hvala, da ogenj ni upepelil nadaljna skladišča, žage in da ni prišlo do eksplozije kisika, kar bi bila katastrofa za ves okraj. Vsa okolica se je oddahnila, ko smo po 4urnem delovanju postali zmagovalci tega ogromnega požara. Skupno je bilo v akciji 11 društev s 152 gasilci. Delovalo je 12 motornih in 2 ročni brizgalni. Tovariši sc pri tej katastrofi zelo trpeli in se jim mora izreči priznanje za njihovo požrtvovalnost. Večje nesreče ni bilo, pač pa so odnesli 3 tovariši, in sicer z Bistrice in z Ruš opekline, a tretji, to je iz Studenc, se je pobil na rebrih. Več društev trpi na svojem orodju znatno škodo. Bilo bi primerno, da jim zavarovalnica vsaj to škodo povrne, saj smo s svojim delom tudi njo obvarovali večjega plačila.
Okoliška društva so ostala še ves dan v pripravljenosti na licu mesta, ker je bilo treba poseči vsak čas v akcijo.
Kobilje. Dne 15. julija 1931. je bil gozdni požar v šumi, ki je last imovinske cbčine Križevačke v Dolnji Lendavi. Požar je nastal malo pred 13. uro vsled dvigajočih se isker iz šumske lokomotive, last industrije Našičke v Dolnji Lendavi. Prevaža namreč les iz svoje šume skozi gori omenjeno šumo v svoje skladišče v Dolnjo Lendavo. Domače društvo je bilo nemudoma cbveščeno o požaru ter takoj odposlalo svoj kolesarski oddelek z vsemi potrebnimi pripravami za gašenje v gozdu. Dospelo je že ob 13. uri na lice mesta, ostali del članstva pa je dospel naknadno z nekaj vaščani. Glavni p: žar se je društvu, s pomočjo šumskih delavcev, posrečilo zadušiti v 2% ure. Od 16. ure dalje pa je društvo stalo v strogi pripravljenosti in sicer vsled tega, ker je vsled močnega vetra pretila nevarnost veliki šumi firme Našičke. Na pogorišču samem pa je ostala 6 mož broječa straža do
4.	ure drugega dne. Pcgorelo je le 2y> orala gozda. Ob 4. uri je tajnik društva pregledal pogorišče in ugotovil, da žarijo le še nekateri panji, da pa ni bojazni za razširjanje požara, ker je med tem nastal močan dežni naliv. Hiš ni bilo v bližini, človeških žrtev ni bilo. Pripominjamo pa, da je Križevačka imcvinska občina uvidela pri tem požaru veliko spretnost in požrtvovalnost članstva ter je društvu za to delo poslala pismeno zahvalo.
Gasilska župa ormoška je imela svojo letno glavno skupščino dne 17. maja 1931. L, na kateri je bilo od 13 včlanjenih gasilnih društev zastopanih po odposlancih 9 društev. Iz poročila načelnika župnega tehničnega vodstva Ant. Kolariča je razvidno, da je bilo delovanje preteklega leta posvečeno pripravam za jugoslovenski gasilski kongres v Ljubljani, katerega se je udeležilo 66 gasilcev-telovadcev, tako, da je bila naša župa na kongresu v razmerju članstva na drugem mestu glede števila telovadečih. Razven tečaja v Središču
za telovadce je tehnično vodstvo priredilo župno vajo v Obrežu ter prepotrebni župni trobentaški tečaj v Središču. Novi odbor je sestavljen sledeče: Hanželič Fran, načelnik, Masten Matjaž, poveljnik, Rcsina Ad., tajnik in blagajnik, Rakuša Ivan, namestnik, Kolarič Anton, prisednik; Majcen Jakob, Polak Vinko in Meško Miroslav odborniki; Hedžet Fran, Hanželič Ivan in Megla Jakob računski pregledovalci.
Sv. Ema. 21. sept. 1930. smo v Pristavi ustanovili gasilno društvo. Dne 30. avg. t. 1. pa smo že praznovali blagoslovitev nove motorne brizgalne. Društvo je vse leto p:svečalo izredno skrb zbiranju prispevkov. V tem se je nad vse odlikoval društveni blagajnik g. Erih Suppanz in marljivi načelnik g. Debelak Josip, ki ni štedil s trudom in časom, kadar je bilo treba delati za društvo. Poveljnik g. Strašek Konrad je pa vse leto pridno vadil redovne vaje.
Gasilska župa mariborska. Dne 26. julija t. 1. se je vršila župna vaja skupine II. in sicer za prostovoljna gasilna društva Maribor, Hoče, Razvanje, Radvanje, Pekre, Studenci in Kamnica. Vaji je poveljeval župni blagajnik tov. Kaloh Alojzij iz Studenc, nadzorovali so pa isto tovariši župni načelnik Pfeifer Josip, župni podnačelnik Flakus Ignac, prisednik Voller Ivan in Kaiser Franc. Tcv. poveljnik je oddal poveljstvo tov. Vollerju in načelniku iz Radvanj. Točno ob 9. uri je naznanil strel iz topiča na Slovenski Kalvariji, da je izbruhnil pri grajščaku Jurkoviču požar. Domače društvo iz Radvanja je prispelo v dveh minutah k dozdevnemu poža-rišču, zatem je prispelo v štirih minutah s šestnajstimi možmi društvo iz Peker, sledilo je društvo Razvanje s trinajstimi možmi. V petih minutah so prispela društva Studenci in Maribor. Vodo so dobila društva v dveh minutah. Ko je prispel drugi del maribcrskega društva, je isto položilo približno šest sto metrov cevi ter črpalo vodo iz oddaljenega ribnika. Med tem je prispelo še gas. društvo iz Hoč. Delovale so samo motorne brizgalne ter v polni meri pokazale strumno udarnost. Vaja se je vršila točno po načrtu, tako da je bilo vsakemu društvu, ko je prispelo na lice mesta, že določeno mesto, c d koder je zajemalo vodo. Vaja, ki je trajala 65 minut, je bila tehnično na vrhuncu. Po vaji se je vršil raport in se je tovariš poveljnik zahvalil vsem društvom za točen in discipliniran nastop ter jih vzpodbudil k novemu delu.
Korotanska župa. Župni zlet gas. župe korotanske se je vršil dne 15. avg. 1931. v Črni pri Prevaljah in je bil združen z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne domačega društva. — Številni avtobusi in druga prevozna sredstva so pripeljala dopoldan nad 250 gasilcev v Mušenik pri Črni, kjer jih je pričakovalo domače društvo Črna pri Prevaljah. Iz Mušenika je korakalo celokupno gasilstvo v Črno, na čelu mu rudniška godba iz Mežice pod vodstvom g. Skačeja, prapora gasilnih društev Šoštanj in Mežica in funkcionarjev korotanske in slovenjgraške župe. — Po sv. maši se je vršila slovesna blagoslovitev motcrke po č. g. župniku Razgoršeku. Kumovala je gospa dr. Marija Stuhec-Ramšak iz Črne. Slovesnosti je prisostvoval g. sreski načelnik dr. Maraž iz Prevalj, g. dr. A. Ramšak, zdravnik v Črni, dalje tov. Leopold Kopač, načelnik slovenjgraške gasilske župe, tov. Voller Ivan. načelnik prost, gasil, in reš. društva v Mariboru ter gasilstvo 12 društev domače župe ter zastopniki 5 društev slovenjgraške župe. Po cerkvenem obredu je gasilstvo odkorakalo pred občinski urad, kjer je geste pozdravil v imenu občine g. župan Ivan Geršak. V imenu domačega društva je izpre-govoril dobrodošlico tov. Pero Kohlenbrand. V imenu gostov slovenjgraške gasilske župe je nagovoril zbrane tov. župni načelnik L. Kopač. V imenu gas. župe korotanske je pozdravil navzoče župni načelnik tov. Vončina Ciril ter se zahvalil za sodelovanje na lepo uspelem gasilskem prazniku. Spominjal se je navedeni tudi Nj. Veličanstva kralja, ki je posebno naklonjen gasilstvu. Z živahnim odobravanjem je bila nato sprejeta brzojavka Nj. Veličanstvu kralju, ki je vsebovala udanostne čestitke ob priliki lOletnice vladanja. Po nagovorih se je vršil mimohod ter povorka po vasi, pri kateri so sodelovale poleg rudniške godbe iz Mežice še gasilska godba iz Šoštanja in Prevalj. Popoldan se je vršila veselica domačega društva na Štulerjevem vrtu, kjer se je razvila prijetna in neprisiljena zabava ob sodelovanju rudniške godbe iz Mežice ter tudi obeh zgoraj imenovanih godb. Zal so nekateri gosti imeli za veselico malo časa, ker so morali že ob
17. uri oditi proti Prevaljam na vlak. Program prireditve je zaključil zvečer- krasen ognjemet na Tebru. Vsem, ki so se udeležili tega lepega gasilskega praznika, bo ostal ta dan v najlepšem spominu, domačemu društvu pa upamo, da je poleg lepega moralnega uspeha pripomogel tudi v gmotnem oziru.
Dolič pri Mislinju. V nedeljo, dne 20. oktobra t. 1., po večernicah, je bila tu propagandna gasilska vaja prostovoljnega gasilnega društva iz Slovenjgradca z avtomobilno brizgalno, kateri je prisostvovalo mnc.gobrojno občinstvo, občudujoč spretnost slovenjgraških gasilcev in moč ter učinek brizgalne. — Po vaji je biil v gostilni Sevšek ustanovni občni zbor tukajšnjega gasilnega društva. Župni načelnik tcvariš Kopač Leopold je v daljšem 'referatu orisat življenje in delovanje gasilnih društev ter njih ustroj, na kar je zaobljubil 28 pristop i-vših rednih članov. Novemu odboru načeluje tov. Naveršmik Franc, posestnik in lesni trgovec, za tajnika pa je bil izvoljen šolski upravitelj Gorup Franjo.
Ustanovitev gasilnega društva v našem kraju je bila nujno potrebna, ker smo od sosednjih gasilnih društev v Mislinju in Velenju precej oddaljeni.	Doličani.
Gasilska župa Martjanska je imela dne 14. junija v Sebe-borcih svoj redni občni zbor. Razen župnih funkcijonarjev je bilo navzočih 25 upravičenih odposlancev. Župni načelnik tcv. Geza Vezer je podal obširno poročilo ter se spominjal veličastnega vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, ter omenil tehnični tečaj v Martjancih. Društva župe so se udeležila raznih proslav, tako proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra v Murski Soboti, sprejema bana in pod-bana ter odkritja spe imenika padlim legionarjem na pokopališču v Murski Soboti. Poročila župnih funkcijonarjev so bila povsem zadovoljiva. Župa je imenovala soglasno- ža častne člane tov. starosto Turka Jos., I. in II. podstarosto ter tajnika JGZ. Pri vršečih se velitvah se je izvolilo z majhnimi izjemami staro načelstvo. Pri slučajnostih se je opozarjalo na medsebojno pozdravljanje.
Spulilja. Dne 15. oktobra je izbruhnil ob 4. uri pop. pri silnem severnem vetru pri posestniku Zeleniku Alojziju požar, ki je zajel kaj hitro še poslopja štirih posestnikov. Domačemu društvu so prihitela na pomoč gasilna društva: Zabovci, Ptuj, Nova vas, Bukovci, Dornava, Stojnci, Hajdina in Št. Janž Delo je bilo zaradi pomanjkanja vode otežkočeno im ker je bilo trenutno vse v plamenih, je bilo reševanje nemogoče. Požar, ki so ga zanetili otroci, je napravil ogromno škodo.
Gasilska župa v Grosupljem. Gasilska župa je imela v mesecu avgustu župno vajo, ki se je vršila v dveh skupinah. Prva skupina je imela vajo dne 23. avgusta v Maniščih ter se je je udeležilo šest društev s tremi motornimi in štirimi ročnimi brizgalnami. Vaji je poveljeval župni prdnačelnik tov. Gliha. Vaja je vkljub slabemu vremenu prav dobro uspela in
so pokazala vsa društva skrajno disciplino in požrtvovalnost, zlasti pa ker je deževalo, kakor da bi lilo iz škafa. Ob slabem terenu so dobila društva iz tisoč metrov oddaljenega potoka vodo v desetih minutah.
Druga skupina je imela svojo vajo dne 30. avgusta na Mlačevem. Vaje, katero je vodil župni načelnik tov. Žitnik, se je udeležilo deset društev z dvema motornima in osmimi ročnimi brizgalnami). Tudi ta vaja je prav dobro uspela in se je vršila pri gospodarskem poslopju Boštanjske grajščine. Poslopje stoji na precej visokem griču ter je bilo treba vodo črpati po zelo strmem terenu nad tisoč metrov daleč. Društva so dobila vodo v osmih minutah. Po vaji se je poskusila tekma društev na daljavo petdeset metrov in je dobilo društvo Luče vodo v eni minuti. Po končani orodni vaji so se vršile red; vrne vaje. Lepo je bilo gledati strumne obrate 160 članov broječe čete, ki je pokazala povsem disciplino članstva. Čast in priznanje tako župnemu vodstvu, kakor vsem društvenim načelnikom in poveljnikom ter vsemu članstvu včlanjenih društev. V župi je včlanjenih 16 gasilnih društev, katera imajo pet mctornih in 14 ročnih brizgaln.
Naprodaj!
28 Metzovih spojk ima po polovični ceni naprodaj prostovoljno gasilno društvo na Pobrežju. Ugcdna prilika, da dobite poceni spojke.
Štirikolesna, dobro ohranjena brizgalna je naprodaj pri proštov, gasilnem društvu na Pobrežju.
Priklopno turbino proda zelo poceni prostovoljno gasilno društvo v Mariboru.
LESTVE
Tvornica
PARTL & FRlOLIK
ČES.
BUDEJOVICE
Č-S. R.
USTANOVLJENO LETA 1852.
TEOD. KORN
LJUBLJANA
POLJANSKA CESTA 8
(PREJ HENRIK KORN)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar / Instalacija vodovodov. / Centralne kurjave. / Naprava strelovodov. / Kopališke in kloset-ne naprave, / Industrija pločevinastih embalaž.
Motorne gasilske brizgalnice
FIADER
so se pocenite
o	, ui	5/6	HP	... Din 14.800-—
2 človeka rešita lahko	7/g	Hp	. . .	w	21.800 —
12/15 HP ...................... 29.800-—
vso vas
1 človek reši lahko veliko tvornico
brezplačne
KOLONIALE d.d.. Zagreb. Iliča 73
prospekte I
LAFFLY
specialna tvornica za motorne brizgalne
gasilske lestve, rešilne in škropilne avtomobile itd. —
Austro-Fiat in International šasije
za vse gasilske svrhe Generalno zastopstvo
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica 11
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
oštevajte edino-le
LJUBLJANA
MASARYKOVA CESTA
ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
L Mikuš
LJUBLJANA
MESTNI TRG 15
dežniki
NA MALO / NA VELIKO
USTANOVLJENO 1839.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROS1EJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne ln‘ znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošuro in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
GASILNA DRUŠTVA, POZOR!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo:
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CEsTA 33
CHEVROLET osebni in tovorni avtomobili CHEVROLET Šasije za vse vrste modelov	
LJUBLJANA MARIBOR	»D ESA« DRUŽBA Z O. Z. DUNAJSKA CESTA 12 TRG SVOBODE ŠT. 6
Gasilci, pozori
Naznan jam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalego gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Selenburgove ulice
na Kongresni trg štev. 8
ter se cenjenim društvom še nadalje priporočam za naklonjenost. — Zaradi preselitve gasilnim društvom znaten popust.
Filip Bizjak,
krznar In IzdelovatelJ čepic.
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanju,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jumatvenu zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vBled tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (pozami oddelek) in „Kranko-Hongrolse“ ves njih kup-Čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po nared bi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošno zavarovalne družbe „.JUGOSLAVIJE“ ženitvene kuvcije za častnike.
razbitja stekla.
Telefon 2751. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ŠT. IS. Telefon 2571.
»SAVA«
obča zavarovalna d. d. v Zagrebu,
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank-ustanoviteljic. — Izplačila za škode od leta 1921. nad 100 milijonov dinarjev.
GENERALNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO
V LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Račun poštne hranilnice št. 13.200	Telefon	23-34
Izdelovanje gasilskih motornih brizgaln, strokovno popravljanje vseh drugih inozemskih, zaloga najboljših tlačnih cevi in tovarniško vezivanje njih.
Na željo se vezivanje vrši tudi v lastnih gasilnih domih.
Matias Supan in sin
Lastnik Andrej Supan
Centrala: Kropa
Filiala: Ljubljana, Sv.;Petra 67 (dvorlite)
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA
USTANOVLJENO LETA 1880. Izdelovanje Cepič, zaloga krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvce za piščalke, trobke in rogove, lipove liste itd. Naramke vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelane in trpežne. Podjetje je na novo moderno urejeno in povečano. — Cenik brezplačno!
je prva dobrota zavarovanja. Ogenj, toča,- tatvine, telesne nesreče, avtomobilske nezgode, nenadna smrt itd. — ‘Vam delajo skrbi. Olajšajte si jih s tem, da se dobro zavarujete. Tri tem cVam gre v vsakem oziru na roko
S LAVI JA
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
i'Brzojavke: čBanka Slavi ja telefon štev. 2176
gasilnega orodja
FRAN SAMSA
trgovina gasilnega orodja in gasilnih potrebščin
ZAGREB, MARULIČEV TRG 12A
Lastnik: Šime Despotovič, zastopnik prve svetovne tvornlce bencin-motornih brizgalnic in orodja „MAGIRUS“, Ulm ob Donavi
V zalogi ima: vsakovrstne cevi, konopne, gumene črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, naramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvce, čepice, čelade, blago za obleke iz drila in paradne iz sukna; lestve: kljukaste, raztezne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencin-motorne avtobrizgalnice po tovarniški ceni. Blago je prvovrstno, iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno Cene zmerne. Dajem tudi na obroke. Magirusove bencinmotorne avtomatske (samodelujoče) brizgalnice imam stalno na skladišču v Zagrebu. Izdelujem vsakovrstne gasilske zastave (barjaki) in diplome. Gasilci, ne kupujte brizgalnic ne opreme, preden si niste ogledali mojih, da se ne prevarite!
ŠIVALNI STROJI
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ADLER“
Kolesa iz prvih tvornic, DUrkopp. Styria, Nero, Kayser. — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke
Ceniki zastonj in franko
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 2
zaloga
Prva
TEHNIČNO PODJETJE
»UNA«
INŽ. JOSIP KALMAN ZAGREB
ULICA KRALJICE MARIJE 25	TELEFON	72-35
■
GLAVNI ZASTOPNIK TVRDKE
TEUDLOFF-DITTRICH ■BUDAPEST
specialna tvornica gasilnih brizgalnic
Avtomobilne brizgalnice, motorne brizgalnice, ročne brizgalnice, kombinirani avtomobili za gašenje požarov in škropljenje cest
Dobavlja v najboljši kakovosti in po zmernih cenah: vsakovrstne cevi, in to: konopne, gumene, gumirane konopne, lestve v vseh izvedbah in dimenzijah, maske za zaščito proti dimu in plinom, vse gasilne armature in orodje, opreme za zaščito dihanja, opreme za pomoč ponesrečencem po strupenih plinih
TELEFON ŠT.24-05
»DUNAV«
ZAVAROVAL. DELNIŠKA DRUŽBA v ZAGREBU
Podružnica
v LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA 3
Zavaruje
po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. I Prevzema tudi zavarovanja avto-kaska, avto - jamstva ter sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarifih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. / Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih
Gasilski zavodi d. d.
iechy pri Prosteiovu na Moravskem
Ustanovljeno leta 1820.
podružnica Maribor
Tomšičeva ul. št. 6
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le-
Lahka, dvokolnajnotorna brizgaln icn z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16atm.
stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telo-vadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne.
Konrad Rosenbauer, Linz ob D.
K. Rosenbauer in drug, Celje
tovarne motornih brizgalnic in gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Prenosna štlricilindrska motorna brizgal-niea, model 1929/30. 24 HP.
Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štiri-kolne in avto-priklopne vozove.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Več kot 2000 Rosenbauerjevih brizgalnic po vsem svetu.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo:
FRANC KOŠIR, CELJE
glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino.
DVOCillndrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
Motorne brizgalnice
avtomobilske, dvokolesne, prenosne, s prvovrstnim delovanjem, po najnižjih cenah
avtomobilske ... od Din 80.000'— dvokolesne .	„	„	30.000'—
dobavlja franko Jugoslavija
HRČEK & NEUGEBAUER
SPECIALNA TVORNICA BRIZGALNIC BRNO, ČEŠKOSLOVAŠKA REPUBLIKA
Reprezentanca za Jugoslavijo:
KR. JAKOVLlC
ZAGREB, BEOGRADSKA ULICA 10
Več komadov rabljenih ročnih brizgalnic, prevzetih na protiračun, se lahko dobi s 3 letnim jamstvom. Cena 6.000 do 8.000 Din franko Jugoslavija. Prikladno za manjša vaška gasilska društva.
iiiiiHininiiHi
Zahtevajte brezplačne ponudbe.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D.
TELEFON 2842 2830 2829
V LJUBLJANI
KOVINSKI
OBRAT
/.4	?	V	-
izdelujejo po svojih lastnih modelih najmodernejše in najbolj priročne
z velikim gasiinin^ičinta
z največjo zanesljivostjo pri najtežjih okoliščinah.
Zahtevajte cenik in
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. Odgovorni
— Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci Štrukelj).
motorne brizgalne
z brezhibnim delovanjem pri dolgotrajnem obratovanju
z delazmožnostjo od 600 do 1400 litrov na min.
Naše motorke, ki so delale v neštetih primerih vzporedno z inozemskimi, so vedno najbolje delovale -— prav posebno
so se odlikovale