PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 290 (13.228)
Trst, sreda, 28. decembra 1988
Ministrski svet odobril dva zakonska osnutka v zvezi s finančnim zakonom
Delavske plače bodo nekoliko višje neizogibno pa je tudi povišanje cen
Ukrepi, ki jih vsebujeta zakonska osnutka, bodo stopili v veljavo L 1.1989 - Samostojni delavci bodo deležni davčnega odpusta - Založniki bodo podvrženi 4-odstotnemu povišku davka IVA
RIM Ministrski svet je včeraj po Predhodnem sestanku kabinetnega Sveta odobril dva zakonska osnutka v Zvezi z novim finančnim zakonom. Os-nutka, ki vsebujeta številne popravke področju davčnih dajatev, se nanašata predvsem na davek Irpef, na da-Vek na dodano vrednost IVA ter na n°v davčni režim samostojnih delav-Cev, prostih poklicev in malih industrij- Vsi ukrepi bodo stopili v veljavo k januarja 1989, spremne zakonske ?snutke finančnega zakona, ki bodo rrneli retroaktiven učinek, pa bo mi-Pistrski svet obravnaval na prvi seji Prihodnjega leta, in sicer 5. januarja.
Minimalni količnik davka na doda-.no vrednost IVA bo od 1. 1. 1989 poenoten in bo znašal 4 odstotke. Odprtje računa IVA bo odslej stalo 100 tisoč ‘ir. Z istim datumom bodo stopile v ''eljavo spremembe v zvezi z davkom irpef. Dodatek za zakonca v breme odtisnega delavca bo prihodnje leto znašal 576 tisoč lir in bo imel srednjeročni učinek. Leta 1991 bo namreč znašal 624 tisoč lir. Dodatek za proizvodne stroške odvisnih delavcev pa o° znašal 552 tisoč lir in se bo postopoma višal do leta 1991, ko bo znašal 600 tisoč lir.
Zakladni minister Amato in minister Za finance Colombo sta dala poseben Poudarek ukrepu o novem davčnem režimu za samostojne delavce, katere-9a namen je predvsem preprečiti razne oblike davčne utaje. Obrtniki, pro-ft* poklici in lastniki malih podjetij, ki bodo prijavili sumljivo nizke dohodke, °°do podvženi strogi kontroli, za vsa-namerno napako pa bodo plačali Visoke globe. Po novem pa bodo njihove davčne prijave enostavnejše, Mav tako bo prožnejše vodenje knjigovodstva. Odstavek zase predstavlja tako imenovani davčni odpust za samostojne delavce, ki bo zaobjemal obdobje 1983 - 1987. Davčni odpust je sProžil vrsto polemik že letos poleti, se z njim niso strinjali predstavniki ladne opozicije in nekatere stranke večine, zelo ostro pa so ga ocenili tudi Slndikati.
Oba ukrepa bi morala državni bla-3aini prinesti približno 6 tisoč milijard !r' deloma pa bosta »obogatila« delav-Jye plače, ki bodo lahko računali na manjše odtrgljaje in torej nižje davke. ,a Primer naj navedemo odvisnega slavca, ki letno zasluži od 10 do 20 /Plijonov: s 1. januarjem bodo imeli za »p ■	316 tisoč lir manj odbitkov.
rihranek« se seveda viša sorazmerno
Z dohodki.
>. vladni ukrepi so kajpak takoj spro-’1 vrsto bolj ali manj negativnih ko-dntarjev. Med prvimi se je oglasila bdikat novinarjev FNSI, ki je kritizi-j 1 odločitev o 4-odstotnem povišku , avka IVA na tiskovino (časopise in nPge). Sindikati CGIL, CISL in UIL
pa že napovedujejo še večji razkol med vlado in sidnikalnim gibanjem. Po njihpvem mnenju so namreč še naprej »kaznovani« predvsem odvisni delavci,medtem ko so bili samostojni delavci spet deležni privilegijev, ki se začnejo kar z davčnim odpustom.
Ministrski svet pa je včeraj odobril predlog o podaljšanju roka za stanovanjski izgon, ki sicer sploh ne bo rešil kočljivega vprašanja pomanjkanja ljudskih, stanovanj. S tem ukrepom bo namreč vlada le za nekaj časa suspendirala tiste izgone, ki bi sicer postali takoj izvedljivi. Najemniki, ki bi morali zapustiti stanovanje s 1. januarjem bodo namreč lahko ostali v njem do konca aprila. Do tedaj morajo pristojne krajevne uprave sestaviti prednostno lestvico družin, ki imajo pravico do ljudskega stanovanja. Ukrep ne velja za primere, ko so najemniki v preteklosti že dobili stanovanjski izgon in v primerih, da lastnik stanovanja lahko dokaže, da stanovanje nujno potrebuje. Za potresna področja pa je podaljšanje roka za stanovanjski izgon podaljšan do konca 1989.
Z včerajšnje seje kabinetnega sveta
(telefoto AP)
9. obletnica sovjetsko afganskega spora
ISLAMABAD — V Afganistanu in v nekaterih obmejnih mestih v Pakistanu so se včeraj spomnili 9. obletnice vdora sovjetskih čet v Afganistan. Manifestacij se je baje udeležilo več tisoč Afgancev, ki so pribežali v Pakistan, največja manifestacija pa je bila v Islamabadu. Zborovanj so se udeležili večinoma predstavniki skrajnih islamskih struj, v Pešavaru v Pakistanu, pa je množici govoril Gulbadin Hekmat-jar voditelj najbolj skrajne stranke Af-ganske zveze, ki vključuje vsega sedem strank. Grozil je, da bodo mudža-hedini napadli vsa velika afganistanska mesta in da se bodo še naprej borili, dokler se ne bo uresničila njihova zahteva po imenovanju islamske vlade v Kabulu. Hekmatjar je med drugim poudaril, da nfc zaupa v mirovna pogajanja s Sovjetsko zvezo, zlasti potem, ko se je s sovjetskimi voditelji pogajal bivši afganski vladar Zahir Šah.
Afganski islamski ekstremist pa je napadel tudi predstavnike ostalih strank islamske zveze, ker so se sporazumeli s SZ in se zavzemajo za spoštovanje premirja. Hekmatjar je s svojim ščuvanjem množice dokazal, da obstajajo v notranjosti islamske zveze velika in nevarna razhajanja. Sovjetsko afganski spor je doslej terjal več kot poldrugi milijon smrtnih žrtev in prav toliko ranjenih, zaradi vojne pa je odšlo v izganstvo skoraj šest milijonov Afgancev. SZ je do letošnjega avgusta vpoklicala polovico svojih čet, kot predvideva ženevski sporazum, sedaj pa je umik upočasnila, ker obtožuje gverilo in Pakistan, da ne spoštujeta ženevskih določil.
Včeraj so vlaki vozili s pomočjo delavcev iz drugih krajev
Ljubljanski strojevodje bodo stavkali do izpolnitve zahtev stavkovnega odbora
LJUBLJANA - Delavski svet železniškega gospodarstva Ljubljane je včeraj poslal vsem železničarjem poziv, v katerem poudarja, da zavračajo in obsojajo štrajk kot način reševanja odnosov na železnici. Obenem so pozvali udeležence, da takoj prekinejo s stavko in se začnejo pogovarjati z ostalimi 21 tisoč železničarji, kolikor jih dela v železniškem gospodarstvu (ŽG) Ljubljane, da bi na ta način našli skupno rešitev za težave, so sporočili ljubljanski železničarji z današnje izredne seje delavskega sveta. To je seveda reakcija na zjutraj začeto stavko približno tisoč delavcev tozda Vleka vlakov železniškega podjetja Ljubljana (kamor sodijo slovenske železnice) z izjemo Novomeščanov in Novogoričanov. Gre za strojevodje, ki so prek stavkovnega odbora, to pa je prejšnji izvršilni odbor sindikata, zahtevali izpolnitev 21. točk, ki zadevajo položaj strojnega osebja v ŽG Ljubljana. Zahteve se nanašajo na popravek zvišanja plač stojevodij, na minulo in režijsko delo ter čakalne ure pa tudi na sindikalno organiziranost, informiranost v kolektivu, za skrčenje administracije.
Kljub stavki pa po prvih podatkih železniški promet teče brez posebnih zastojev. To se dogaja zato, ker je železniško gospodarstvo uresničilo svojo napoved, da bodo v primeru stavke strojevodij zaprosili za pomoč njihove kolege iz Sarajeva, Zagreba pa tudi upokojene strojevodje, ki še imajo ustrezen veljavni izpit. Prav na to pa je reagiral stavkovni odbor, ki je sicer zatrdil, da strojevodij, ki bi prevzeli med stavko njihova mesta, ne bodo ovirali, vendar pa so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenija in Hrvaška zavrnili zvezni proračun
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Slovenska skupščina je včeraj praktično zavrnila možnost, da do konca leta zvezna jugoslovanska skupščina odobri proračun SFRJ za prihodnje leto. Ozračje med delegati je bilo naelektreno: Delegat zbora združenega dela iz Maribora, sam preprost delavec, je dejal, da so ga pred podhodom doma prepričevali, naj glasuje proti proračunu, v tovarni TAM, pa so pritiskali nanj, da naj vseeno skuša spraviti proračun "skozi".
V teh priporočilih je tudi bistvo celotnega spora in problema. Treba je zmanjšati vsedržavno porabo, to pa se lahko naredi samo tako, da zmanjšajo izdatke za zvezni proračun in izvenproračunsko nekontrolirano porabo. S
tem pa bodo seveda prizadeta nekatera podjetja tudi v Sloveniji.
Zvezni proračun predvideva, da se bo prihodnje leto narodni dohodek povečal za 236 %, cene za 193 %, osebni dohodki za 135 %, proračun federacije za 169 %, prispevki za nerazvite za 134 % in ostala poraba največ za 115 % (ta ostala poraba pa so zdravstvo, šolstvo in sociala).
Zato so bili delegati vseh treh zborov soglasni, da je treba zahtevati realno zmanjšanje izdatkov za federacijo in to izvedeno na stvaren način. Predvideli so možnost predhodnega trimesečnega razdobja, ko bo veljal začasni proračun in kar naj bi se izvajalo ob podpori in odgovornosti zveznega predsedstva.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kaj ima sestrica v trebuhu?
TRENTO v igračo je pogledal brez težav. Pod Potiskom njegovih prstkov se je Marsovčevo telo oddalo, pljuča, srce, drobovje so bili pred njim na mizi. 'rdrasli so ga z nasmeškom spodbujali, »bravo« in lju-poljub sta bila nagrada za »razmesarjenje« plas-/Cnega bitja. Zakaj ne bi torej pokukal še v sestrico, J /e z dudo v ustih sladko spala v zibelki. Rečeno...in skoraj storjeno.
. Prizor ne sodi v scenarij neokusne grozljivke, ki jih Z danes vse več na filmskih platnih, pač pa je kruta k varnost te^ ^ni. Pri Trentu je štiriletm otrok dobil za ozič v dar Marsovca, da ga »razmesarja« po mili volji s J9ro je, nič hudega sluteč, hotel ponoviti z dveletno Ostrico. Starši so ga prestregli, ko je že slekel deklet-vzel nož v roke, da bi jo »odprl« in pogledal, kaj a v trebuhu.
j Starši, ki so sicer hoteli ohraniti anonimnost, so se ^ Povedali novinarju krajevnega lista, sebi v uteho in nv °P°m^n- »Take neumne in nasilne igrače,« so d drugim poudarili, »bi morale biti prepovedane.« in ^g°dba naših dni, zgodba o nepremišljenem daru Sj ° brezvestnem tovarnarju, ki se ne vprašuje o po-, dtcah svojih proizvodov... Tokrat brez tragičnega nca, Prihodnjič pa, kdo ve?
Nujno odpiranje Jugoslavije Evropi
Megla povzroča hude težave v cestnem in letalskem prometu
LJUBLJANA — Družbenopolitični zbor slovenske skupščine je v razpravi o razlogih za odklonitev kongresa transnacionalne radikalne stranke v Zagrebu ugotovil, da ni dobil ustreznega odgovora na odprta vprašanja in soglasno sprejel naslednjo izjavo:
»Zbor je bil seznanjen z obvestilom Predsednika SFRJ in Zveznega izvršnega sveta, da ni pogojev za to, da bi bil kongres v Jugoslaviji, vendar smatra, da ni sprejemljivo, da za tako odločitev ti organi niso posredovali nobenih vsebinskih argumentov, da so bili sklepi dani kot strogo zaupno gradivo in da so delegati in javnost šele sedaj lahko zvedeli za odločitve, ki so jih pristojni organi sprejeli že pred meseci. Zbor posebej obžaluje, da se vprašanje kongresa s pobudniki ni moglo urediti pravočasno, sporazumno in tako, da bi ta odložitev prispevala, ne pa škodovala naporom Jugoslavije za medsebojno sodelovanje z vsemi evropskimi državami in demokratičnimi strankami in za njeno vključevanje v Evropo. Tudi odpiranje Jugoslavije v političnih, kulturnih, informacijskih in vseh drugih, ne pa le gospodarskih stikih z vsemi državami in demokratičnimi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MILAN — Od božiča pokriva Padsko nižino gosta megla, ki je do sedaj povzročila številna verižna trčenja in delno ohromila letalski promet v Piemontu in Lombardiji. Večino letal so preusmerjali na genovsko letališče, ki je za sv. Stevana sprejelo 51 dodatnih poletov. Včeraj se je proti poldnevu nekoliko razredčila, da so za nekaj ur odprli vsa letališča, sinoči pa je megla ponovno prekrila vso Padsko nižino.
Prav megla je eden glavnih krivcev za številne prometne nesreče, ki so se pripetile na italijanskem cestnem omrežju od 24. do 26. decembra. Po podatkih prometne policije je v teh treh dneh krožilo na italijanskih cestah nekaj več kot 13 milijonov avtomobilov. Nesreč je bilo 1.389, terjale pa so 49 mrtvih in 1.292 ranjenih. Cestnih prekrškov so ugotovili kar 24.250, od teh pa 432 zaradi kršitve tako imenovanega odloka Ferri o hitrostnih
omejitvah, ki bodo trajale vse do 8. januarja.
Po sinočnih podatkih se megla že pojavlja v nižinah in dolinah srednje in celo južne Italije, tako da prometna policija odsvetuje avtomobilistom, da bi se podali na pot v večernih urah. V prihodnjih dneh se bo namreč nadaljevalo suho vreme. Po podatkih hidrometeorološkega zavoda italijanskega vojnega letalstva bo danes prevladovalo suho vreme z meglo po nižinah in dolinah. Podobno vreme bo jutri, le da se bo podnevi nekoliko otoplilo. V petek in v soboto bo megla v Padski nižini še gostejša, saj bo temperatura nekoliko padla, predvsem v severovzhodni Italiji in ob Jadranu. V nedeljo, 1. januarja, se bo lahko v Vzhodnih Alpah vreme nekoliko skalilo, padavin pa ne napovedujejo, tako da tudi ta teden ne bo snega. Vremenoslovci pa opozarjajo, da bo zima še dolga.
nadaljevanju s 1, strani
•	Strojevodje
pripomnili, da ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice, do katerih bi lahko prišlo, če bi z vlaki upravljali ljudje od drugod, ki med drugim niso vajeni ' njihovih" prog. ŽG Ljubljana je na to odgovorilo, da so te ocene stavkajočih tendenciozne, brez realne osnove in rezultat subjektivnih pogledov. ŽG namreč zagotavlja, da promet teče povsem varno, redno in v skladu z vsemi zakoni in predpisi. V sporočilu ŽG Ljubljana še dodaja, da so na vsem območju slovenskih železnic uvedli naj strožji režim notranje kontrole varnosti prometa. Obenem poudarjajo, da z vlaki upravljajo strojevodje iz Nove Gorice in Novega Mesta (ki ne stavkajo), kot tudi nadzorniki lokomotiv in kontrolorji strojevodje. Vsi imajo zahtevane izpite in izpolnjujejo druge pogoje, tam kjer strojevodje ne poznajo dobro proge pa jih spremljajo železničarski delaci, ki te odseke dobro poznajo.
Kljub očitni osamljenosti v svojih zathevah v okviru ŽG Ljubljane, se je ta skupina brez omahovanja odločila za včerajšnjo stavko. Povedali so, da bo stavka trajala neglede na stavkokaze, dokler ne bodo izpolnili vseh zahtev stavkovnega odbora. (B. L.)
•	Odpiranje
gibanji v Evropi je pogoj za enakopravno vključitev Jugoslavije v Evropo po letu 1992.«
Zgornjo uradno izjavo je družbenopolitični zbor slovenske skupščine sprejel po daljši ostri in argumentirani razpravi, v kateri so številni delegati predstavniki Zveze komunistov, mladine, kulturniki, gospodarstveniki in drugi ogorčeno obsodili celoten postopek, še zlasti pa dejstvo, da so bili vsi dokumenti, ki so jih delegati prejeli, nosili oznako "strogo zaupno" in torej niso dostopni javnosti. To je neke vrste "dušebrižništvo" je dejal mladinec, predsednik slovenske skupščine Potrč pa je povedal, da je šele sedaj izvedel, da je bil že julija sprejet sklep o prepovedi radikalnega kongresa.
Slovenska zunanja ministrica Cvetka Selšek pa je uvodoma povedala, da je prejela uradne dokumente o prepovedi in jih je posredovala skupščini. Ta stvar ni v neposredni pristojnosti slovenske vlade, ki spoštuje legitimni sklep predsedstva. Toda istočasno je opozorila na nujnost vključevanja Slovenije in Jugoslavije v Evropo. Trenutno gre 71,4 odstotka slovenskega izvoza v države Evropske skupnosti, čez tri leta bo ta odstotek moral biti na isti ravni, ali celo večji. Ni možnosti pošiljati na jugoslovanski Jug, ki je vedno bolj reven, kliring je resnični vir inflacije, o tretjem svetu in drugih trgih pa ni vredno izgubljati besed. Isti odstotek velja tudi za vso Jugoslavijo. EGS je pripravila 171 novih standardov in pripravlja vrsto pogojev za uvoz. Kdor ne bo spoštoval pogoje, bo izven trga.
Zvezni izvršni svet je ustanovil koordinacijsko komisijo, v kateri pa Slovenija ne sodeluje in ki dosedaj ni ničesar naredila.
Selškova je bila mnenja, da bi bilo politično modro omogočiti kongres radikalcev, ker Jugoslavija rabi prijatelje in vse možne zaveznike, ne potrebuje pa nasprotne reklame. Kot pozitivni primer takih naporov je omenila delovno skupnost evropskih regij, v kateri je Slovenija aktivno vključena kot opazovalka.
Delegati so zastavili vrsto vprašanj v zvezi z vključevanjem v EGS in se bo razprava nadaljevala v zunanjepolitičnem odboru.	§_
•	Slovenija
Istočasno pa je bila skupščina mnenja, da je treba skušati uskladiti in sprejeti one nove zvezne zakone, ki pomenijo prvi korak k izvajanju reforme. To pa je predvsem zakon o tujih vlaganjih, za katerega so razlike manjše in morda zakon o podjetjih, o katerem pa je precej resnih slovenskih in drugih pripomb. Skoro pa ni možnosti sprejema davčne reforme, saj zlasti južne republike zahtevajo izredno naraščanje davkov iz višjih osebnih dohodkov, dobičkov podjetij in podobnega.
Ta nekoliko dvojni pristop slovenske skupščine je razumljiv. Treba je pohiteti, da se izvedejo vsaj one reforme, ki so možne in zato tudi s slovenske strani v skupščini ni bilo ostrejših napadov na Mikuličevo vlado, pa čeprav bi resne kritike najbrž zaslužila tudi v zvezi s predloženimi dokumenti: proračuni in zakonskimi predlogi.
V teh dneh se je namreč zlasti v Beogradu mnogo govorilo in napovedovalo padec vlade, ki naj bi jo nadomestila nova, za kar so šle pre-
rokbe v smeri bodočega mandatarja Slobodana Miloševiča ali hrvaškega predstavnika Anteja Markoviča.
V teh dneh naj bi vlada predložila zaupnico zveznemu predsedstvu, ki pa naj bi zaupnico zavrnilo, tako da je za nekaj časa njeno življenje ponovno zagotovljeno. Seveda je veliko vprašanje, koliko časa in ob kakšnih pogojih. Očitno je prišlo do zamenjave front in sta Slovenija in Hrvaška med poborniki, če že ne zagovorniki pa vsaj nenapadalno usmerjeni, Srbija in nekatere republike pa so bolj kritične.
Vsa zadeva ima nedvomno povezavo z zasedanjem ZKJ, ki bo 15. januarja v Beogradu, ko bo na dnevnem redu kadrovska preosnova CK in celotne zveze komunistov. Razprava bo o zelo zapletenih odnosih, ki pomenijo imenovanje vodstva ZK na Kosovu in s tem položaj Jassarijeve in Vllasi-ja, novo vodstvo Vojvodine in seveda predvsem izpopolnitev partijskega predsedstva. Ta izpopolnjevanka je prav gotovo povezana tudi s predvidenimi spremembani v predsedstvu SFRJ, do katerih bo prišlo aprila-maja, ko zapade mandat številnim članom zveznega državnega predsedstva. V zraku je nekaka teorija, da naj bi najvidnejši partijski predstavniki odšli v zvezno državno predsedstvo in se bi na ta način uskladili odnosi v državi na splošno.
Vsi ti argumenti in vse te osebne, partijske, medrepubliške in še nekatere druge tehtnice so najbrž narekovali sklep, da za sedaj ostane Mikuli-čeva vlada na svojem položaju in to ne zaradi tega, ker bi uživala splošno podporo in zaupanje temveč, ker predstavlja trenutno edino možnost konkretnega reševanja nekaterih bistvenih vprašanj.
Slovenska skupščina je včeraj podrobno razpravljala tudi o izredno pomembnih vprašanjih: reformi šolskega sistema, zdravstva in starostnega zavarovanja. V kolikor bi prišlo do zveznih omejitev izdatkov (ki so že napovedani v proračunu) je skupščina pripravljena sprožiti ustavni spor, saj gre za dejavnosti, ki so v njeni suverenosti in ki pomenijo osnovo razvoja naroda in njegove zaščite.
Kaže še omeniti dejstvo, da se je proti zveznemu proračunu izrekel tudi hrvaški Sabor, ki je ocenil, da je treba izdelati uravnovešeno bilanco sredstev usklajeno z realno potrošnjo ter s stvarno razpoložljivimi dohodki v republikah in pokrajinah.
Abu Nidalovi ekstremisti sestric še niso izpustili
Mali Francozinji še v Libanonu Na prostosti menda v nekaj dneh
BEJRUT - Abu Nidalova ekstremistična skupina, ki je v ponedeljek že najavila osvoboditev obeh malih francoskih talk Marie-Laure in Virginie Valente, je včeraj sporočila, da sta deklici še vedno v Libanonu. Pri tem pa je glasnik te ekstremistične palestinske organizacije agenciji France press izjavil, da bosta mali Francozinji v kratkem osvobojeni in da sta včeraj Abu Nidal in njegov pomočnik Šalim Ahmad obe deklici sprejela na poslovilni obisk v enem izmed tajnih oporišč Abu Nidalove skupine.
Kot je znano, sta obe deklici hčerki Francozinje Jacgue-line Valente, ki so jo palestinski skrajneži skupaj s hčerkama ugrabili pred dobrim letom dni. Valentejeva je v zameno za osvoboditev Marie-Laure in Virginie pristala na nadaljnje prostovoljno ujetništvo, kjer je skupaj z njo še šest Francozov in Belgijcev.
Ta čas pa njihovi sorodniki v Lyonu čakajo na vest o dokončni osvoboditvi obeh deklic. Njihovo pričakovanje je dokaj nestrpno, saj so se v zadnjih dveh dneh kar vrstile na moč protislovne informacije v zvezi z njuno izpustitvijo.
Novicam o izpustitvi je takoj sledila vest, ki je trdila nasprotno. Tako je bilo v ponedeljek že javljeno, da sta deklici že zapustili Bejrut in sta na poti v Pariz, vendar paja vest ni bila resnična. Sledil je demanti, današnje sporočilo ugrabiteljev pa spet napoveduje skorajšnjo izpustitev.
Kot je povedal svak ugrabljene Jacgueline Valente An-dre Metral, pa se ugrabitelji v dosednajih stikih s sorodniki ugrabljenih Francozij niso nikoli jasno izrekli o datumu izpustitve obeh deklic. Zato bo po njegovem mnenju minilo vsaj še nekaj dni, preden bosta sedemletna Marie-Laure in šestletna Virginie ponovno svobodni.
Enakega mnenja je tudi babica obeh deklic. To svoje mnenje opira na izjave francoskega zunanjega ministrstva, ki vse poziva k potrpežljivosti. Predstavnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve pa je po včerajšnjem srečanju s člani družine Valente izjavil, da obstajajo povsem realne možnosti, da pride do osvoboditve malih Francozi1 že v kratkem.
Preprečen poskus tajnega vstopa skupine Filipincev na Sicilijo
SIRACUSA — V božični noči so finančni stražniki v Sicilskem prelivu ustavili motorno ribiško ladjo Valentina in na njej odkrili 40 Filipincev, ki so skušali na skrivaj priti v Italijo. Nesrečni Filipinci so bili natrpani v enem izmed hladilnikov ribiške ladje, nanjo pa so se vkrcali na Malti. Takoj je stekla preiskovalna akcija in pri tem so ugotovili, da so Filipinci na Malto prispeli z leta-
lom s Filipinov in da so imeli vsi urejene potne dokumente. V Manili naj bi svojim rojakom, ki naj bi jim omogočili vstop v Italijo plačali od 3 do 5 milijonov lir.
Finančni stražniki so v Portu Palo, kjer bi se morali Filipinci izkrcati, aretirali organizatorje skrivnega prevoze. Gre za tri Filipince in tri italijanske državljane.
V Zagrebu spet zavrnili možnost prireditve radikalnega kongresa
ZAGREB Mesto Zagreb dosledno izvaja stališče, da politična stranka katerekoli države ne more organizirati svojega kongresa ali delovati na ozemlju SFRJ, je v Saboru SR Hrvaške povedal predsednik komiteja za gospodarske odnose s tujino Ivica Tmokop. Poudaril je, da turistična zveza mesta ni prevzela vloge tehničnega nosilca organizacije kongresa italijanske radikalne stranke in da so trditve o domnevnem podpisu pogodbe s koncertno dvorano Vatroslav Lisinski za prireditev kongresa januarja leta 1989 neresnične.
V odgovoru na delegatsko vprašanje je predsednik Tmokop poudaril, da na Hrvaškem funkcionarji pristojnih republiških organov niso vzpostavili stikov z italijansko radikalno stranko. Voditelj radikalne stranke Marco Pannella je zaprosil za sprejem v republiškem komiteju za gospodarske odnose s tujino 22. decembra, vendar se ta dan ni pojavil.
Tmokop je povedal, da ni podobnih pobud dmgih političnih strank za organizacijo njihovih dejavnosti v Jugoslaviji, (dn)
Se vedno iščejo jumbovo krilo
LONDON — Ker nista črni skrinjici na Škotskem strmoglavljenega ameriškega jumba dokončno pojasnili vzrokov letalske nesreče, so sedaj usmerili vso pozornost na podrobno analizo delov letala in prtljage. Sodobna tehnologija omogoča namreč, da se lahko ugotovi, če je na letalu prišlo do bombne eksplozije.
Američani upajo, da bodo našli sledove eksploziva, ker bi tehnični vzroki strmoglavljenja prizadeli ugled ameriških letalskih družb. Prav zato so zavrnili prve ugotovitve britanskih izvedencev, da je letalo strmoglavilo, ker se je zaradi utrujenosti materialov odtrgalo krilo. Prav levo jumbovo krilo sedaj britanska vojska in policija trmasto išče s pomočjo potapljačev in najsodobnejše opreme v jezerih, rekah in v priobalnem morju Škotske, saj bodo strokovnjaki po odkritju tega manjkajočega dela imeli v rokah neizpodbiten dokaz. Za razliko od Američanov, ki se ogrevajo za bombni atentat, so Britanci bolj prepričani, da je tragedijo povzročila tehnična okvara.
1. JANUAR 89
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP so petletne obveznice s koriščenjem 1. januarja 1989 in zapadlostjo 1. januarja 1994.
S Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih 28. decembra do 13.30.
•	BTP se nudijo po določeni ceni; rezervirajo se po ceni, ki je lahko 99,80% ali višja. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 2. januarja po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Rok rezervacije za občinstvo: do 28. decembra
Izklicna cena dražbe
99,80%
Rok
Letni donos izklicne cene bruto	neto
5 let 12,95% 11,29%
BTP
Dvojezičnost, Skupina 88 in še marsikaj
Italijanska skupnost pred številnimi nalogami

lf 8	; j

Posnetek Izole, kjer so najbolje poskrbeli za vidno dvojezičnost
KOPER — Koledarsko leto se izteka, novega pa res ne gre začeti s starimi problemi in zamujenimi obveznostmi. Tako večina tistih, ki niso še na dopustu, hiti z delom!
Na svoji zadnji letošnji seji so se sestali člani komisije za narodnosti pri obalni konferenci socialistične zveze, ki jo vodi Ciril Mezek. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so za vidno dvojezičnost najbolje poskrbeli v izolski občini, kjer so po svojih najboljših močeh uresničili tista določila občinskega statuta, ki urejajo javne napise v slovenskem in italijanskem jeziku. Podoba se spreminja tudi v Kopru in to celo pri treh dosedanjih trdoglavih kršiteljih: Istrabenzu, Zasta-vinem servisu in Cimosu, v Slav-nikovih avtobusih pa je slednjič le videti dvojezične table. V Piranu ostajajo pri opozarjanju vseh, ki niso uredili dvojezičnih javnih napisov, vendar kaže, da so kazni najbolj ali celo edine uspešne.
V komisiji za narodnosti so se člani seznanili z načrtovano naložbo, ki bo v 1989. letu omogočila gledanje tistega programa koprske televizije, ki je namenjen narodnostim in dogajanju ob meji. Znano namreč je, da 27. kanal sedaj ne vidijo številna gospodinjstva na območju Ankarana, Portoroža in Pirana.
Na Obali so v teh zadnjih letošnjih dneh že pripravili osnutek poročila o uresničevanju pravic pripadnikov italijanske narodnosti v prostoru. Sklepno razpravo pa so, na željo koprske Skupnosti Italijanov, preložili na prihodnji marec.
Čeprav delovanje Skupine 88 ni bilo v programu delovnega srečanja članov komisije, so o njej vseeno razpravljali. Neurejeni odnosi med Skupino in Unijo Italijanov so, kot kaže, deležni izrednega zanimanja vseh, ne le pripadnikov narodnosti, temveč tudi večine. Slednjih verjetno tudi zato, ker želi Skupina, medtem ko naj bi odločili o nje-
nem sprejemu v narodnostne vrste, delovati v okviru SZDL kot miselno gibanje. To jim, po besedah predsednika obalne konference Draga Žerjala, veljavni statut te frontne organizacije tudi omogoča. Kako bo s Skupino v primeru, da bo vendarle sprejeta pod skupno streho z Unijo? Se bo razdelila na dva dela? V tistega z večnacionalnim članstvom, ki bo deloval kot miselno gibanje pri SZDL, medtem ko naj bi člani Skupine 88, pripadniki italijanske narodnostne skupnosti delovali v okviru Unije?
V razpravah na zadnji konferenci Unije Italijanov Istre in Reke v Pulju je bilo čutiti popustljivost do tega vprašanja. Po besedah predsednika Silvana Saua bi enako dobro vzdušje že prej lahko pomembno pripomoglo k urejanju medsebojnih odnosov. Dodal je tudi, da bi vsaj tisti del Skupine, ki deluje v dobro narodnosti, moral najti mesto v Uniji ob skupnih vprašanjih celotne skupnosti.
Sestali so se tudi delegati skupščine obalne samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnosti in razpravljali o ustanovitvi delovne organizacije Adriatic. V uvodnih besedah je predsednik skupnosti Giuseppe Debernardi povedal, da pobuda pomeni prvi korak k uresničitvi želja po lastnih gospodarskih temeljih italijanske narodnosti. Dodal je, da v pripravljenem gradivu za ustanovitev Adriatica, to naj bi naredili Medobčinska gospodarska zbornica v Kopru in Skupščina obalnih občin, ni natančno opredeljena vloga narodnosti.
Oblikovali so posebno delovno skupino, ki bo pripravila potrebna dopolnila za osrednjo skupščino obalnih občin, ko naj bi se tudi začela javna razprava o ustanovitvi delovne organizacije, ki naj bi bila partner tržaške firme BIC.
MIRJAM MUŽENIČ
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Strani _________
Baltski laboratorij
Kaj pomenijo in komu koristijo današnja narodnostna gibanja v Sovjetski zvezi? Številni znaki kažejo, da lahko imajo doslej prikrite narodnostne napetosti dva nasprotna učinka: dokler so pod "nadzorstvom", lahko postanejo pospeševalci prenove v sovjetski družbi, lahko pa tudi zbežijo nadzorstvu in v tem primeru bi bile posledice nepredvidljive. Gorbačov in sodelavci se gotovo zavedajo teh prednosti in tudi ne podcenjujejo nevarnosti, ki bi jo predstavljala "nacionalistična verižna reakcija" v državi s 126 narodi in narodnostmi in 45 pisanimi jeziki.
Prav "perestrojka" je lahko koristna orientacijska točka za ločevanje in razvrščanje posameznih zvrsti nacionalizma, ki se danes pojavljajo v Sovjetski zvezi in ki jih nikakor ne gre metati vse v isti lonec.
1.	Najpogosteje se omehjajo etnične (kulturno-jezikov-nej dimenzije narodnostnih gibanj, na primer na Kavkazu. Vendar medsebojna trenja mčd posameznimi skupnostmi me smejo zamegliti njihove osnovne skupne poteze, in sicer odpora proti prevladi in prodiranju ruskega jezika v upravo in šolstvo posameznih republik. Po drugi strani pa Ruse skrbi dejstvo, da manj kot polovica pripadnikov ostalih narodnosti zna dobro govoriti ruski jezik, ki je osnovno sredstvo sporazumevanja v državi in vojski. Ob zadnjem popisu prebivalstva v SZ je v 13 od 15 sovjetskih republik nad 90% prebivalstva prijavilo kot materin jezik svoj avtohtoni narodni jezik. Le v slovanskih republikah Ukrajini in Balorusiji je ta odstotek znašal 80% oziroma 74%, kar pa kaže, da tudi tu "porusenje" ni prodrlo zelo globoko.
Med neruskimi intelektualci se v raznih republikah pojavljajo zahteve po obvezni dvojezičnosti in celo obveznem vpisu v šole, kjer bi pri pouku domači jezik imel prednost pred ruščino.
2.	Druga dimenzija narodnostne napetosti so družbenogospodarski odnosi med posameznimi "vročimi" republikami in osrednjo oblastjo. Moskva mora obvladati dvojno napetost: prva nstaja v bolj razvitih severozahodnih predelih države (zlasti v treh baltskih republikah, v Estonski, Latvijski in Lotovski SSR), druga pa se pojavlja v pretežno muslimanskih, manj razvitih republikah, ki zadnja leta vse bolj zaostajajo za poprečnim razvojem v državi.
3.	Tretja dimenzija, ki trenutno prevladuje ravno v batl-skih republikah, je politična sestavina narodnostnih zahtev. Vse tri baltske republike so spet ovrednotile svoje narodne simbile (himne in zastave), poleg teh zadnjih znamenj pa postavljajo seveda tudi močne vsebinske zahteve, kot na primer Estonska, ki je omenila celo možnost odcepitve od SZ, kar je formalno mogoče na podlagi 72. člena sedanje ustave.
Nekateri vidijo prav v estonskem narodnem gibanju, ki je najbolj radikalno, najbolj prepričljiv dokaz, da Gorbačovu ni uspela povezava med reformami z vrha in pritiski z baze. Prav v Estoniji bi imel posebno težo, kajti prav Estonska SSR je bila v minulem desetletju pravi laboratorij za razvoj številnih družbenih reform, kot je uvedba zasebnih dejavnosti v vse sektorje od kmetijstva, preko obrti in
|iJ5] prebivalstvo v milijonih [ob I % avtohtonega prebivalstva
storitev. Produktivnost je narastla, blagostanje tudi, in to razlaga, zakaj je nastal prav tu najmočnejši odpor do tistih potez nove ustave, ki hočejo ohraniti nadzorstvo nad novimi družbenimi gibanji.
Estonci so šli dejansko precej daleč preko meja, ki jih je nakazal 27. kongres KP SZ marca 1986. Vzeli so si pravico, da lahko tudi ne sprejmejo določenih zveznih zakonov; vzeli so si oblast, da odločajo ne le o trgovini, o zaposlovanju, o plačah, o prevozih in podobno, ampak tudi o proizvajalnih sredstvih, od same zemlje do strojev.
Še zlasti pomembna je bila odločitev, da poleg starega pojma "narodnosti" uvedejo v upravo neki nov republiški pojem "državljanstva", s katerim bi lahko učinkoviteje omejevali priseljevanje "od zunanj". Estonska in ostali dve baltski republiki območja, na katera se močno priseljuje prebivalstvo iz ostalih pokrajin, čutijo kot vse večjo grožnjo za svojo narodnostno identiteto in suverenost.
In tudi tu obstaja druga plat medalje: ker je domačinom v treh baltskih republikah uspelo ohraniti večino v višjih službenih mestih, so priseljenci ostali večinoma "proletariat" in v tem sloju prebivalstva se je pojavila nova politična organizacija Mednarodno gibanje, ki deluje kot antagonistična sila estonski narodni organizaciji Ljudska fronta. Nasprotniki glasnosti lahko računajo na odziv med tem nezadovoljnim delom priseljenega prebivalstva, a osrednja oblast mora najti srednjo pot, da ne "kaznuje" tistih, ki so vzeli refprme zares in da hkrati ne okrepi tistih, ki jim nasprotujejo.
(Vir: esej Jean Marie Chauvier v decembrski številki revije Le Monde diplomatigue)
Bo reka Reka sploh kdaj čista?
ILIRSKA BISTRICA — Kakšen je dejanski program, kako se uresničuje, predvsem pa, kakšni ukrepi so pripravljeni, da bi ohranili Škocjanske jame kot naš naravni biser, je vprašala v družbenopolitičnem zboru Skupščine SRS Jolanda Kos.
Republiški izvršni svet Jolande Kos z odgovorom ni zadovoljil, saj preprosto ne verjame, da bo reka Reka sploh kdaj čista. Že leta 1982 je bil sklenjen družbeni dogovor, ki so ga podpisali izvršni svet, Skupščina Ilirska Bistrica, Območna vodna skupnost Primorske, Zveza vodnih skupnosti Slovenije in medobčinska gospodarska zbornica Postojna. Skupščina Ilirska Bistrica je zadolžena, da skrbi za izvršitev nalog za očiščenje Reke, izpeljati pa so jih dolžni največji onesnaževalci: Lesna industrija Lesonit, Tovarna organskih kislin TOK, Klavna industrija Hmezad, Transportno podjetje Ilirska Bistrica in še drugi, ki so dolžni izboljšati kakovost svoje tehnološke odpadne vode. V drugi fazi pa je predvidena izgradnja skupne komunalne čistilne naprave za celo Ilirsko
Bistrico. Za uresničitev programa so že zagotovljena denarna sredstva, skupščina Ilirska Bistrica pa je dolžna vsako leto pripraviti posebno poročilo o uresničevanju programa. V tovarni Lesonit so s prehodom iz proizvodnje vlaknenih plošč po mokrem postopku prešli na suh način proizvodnje in tako so se emisije škodljivih snovi že zmanjšale za 30 odstotkov. V kratkem bo zaključena tudi gradnja zahtevne biološke čistilne naprave v tovarni organskih kislin TOK, kar naj bi v prihodnjem letu zaj polovico zmanjšalo onesnaženost reke Reke. Tudi za to investicijo so finančna sredstva že zagotovljena. V letošnjem izredno sušnem letu s temi naložbami še ni bilo mogoče preprečiti prekomerne onesnaženosti, ker je bila ena od akumulacij zgrajena šele konec leta 1987 in še ni obratovala.
Sicer pa se je Jugoslavija z vpisom v seznam svetovne dediščine pri Unescu zavzela, da bo reka Reka očiščena do leta 1990.
»Delo
četrtletja«
KOPER — Društvo likovnih umetnikov slovenske obale in društvo likovnih kritikov Slovenije nadaljujejo z akcijo »Likovno delo četrtletja«, ki so se začeli oktobra letos, ko so v prenovljeni kavarni Loža v Kopru kot prvo izbrano delo četrtletja predstavili štiri slike akademskega slikarja Janeza Mateliča, ki jih je naslikal med letošnjim bivanjem v Sovjetski zvezi.
Likovni kritik Aleksander Bas-sin, ki je bil zadolžen za izbiro tokratnega dela četrtletja, se je odločil za kamniti kipec Ikarusa, ki aa je sklesal akademski kipar Erik Lovko. Gre za kiparja, ki je pri svojem oblikovanju uporabljal že več vrst materialov, v zadnjem času pa kleše predvsem marmor.
(I. U.)
TOC
Prevedla Breda Konte
COLLEEN
McCULLOUGH
105.
. Ko so zagrebli Ronovo krsto in so šli vsi trije proti ^hodu iz pokopališča, se je Mary dotaknila Dawnijine lak-
»Draga moja, zelo mi je žal, ker vem, da ste ga imeli 6 0 radi. Tudi jaz sem ga imela zelo rada.« i Pogled, ki ga je uperila v Mary, je bil nekoliko podo-en bratovemu, toda izraz v njenih očeh — zagrenjen in
jedek
očeh.
je bil tak, kakršnega ni nikoli opazila v Timovih
. »Ne potrebujem vašega sožalja, svakinja! Pojdite stran 1116 pustite pri miru!«
»Zakaj mi ne morete oprostiti, da ljubim Tima, Daw-e' Kaj vam ni oče pojasnil, kakšen je položaj?«
»Oh, saj je poskušal! Zelo ste prebrisani, kaj ne? Niste rivali veliko časa, da ste ga zapeljali tako popolnoma, ste zapeljali Tima! Ste zdaj srečni, ko imate svojega Ptačega norčka ves čas pri sebi in to legalno?«
»Tim ni moj domači norček, in to prav dobro veste. Sicer pa, ali je to pomembno, če je on srečen?«
»Kako pa naj vem, če je srečen? Verjeti vam moram le na besedo, vaša beseda pa ni vredna počenega groša!«
»Zakaj pa ne pridete in se sami ne prepričate, kakšna je resnica?«
»Ne bi si mazala čevljev s tem, da bi vstopila v vašo hišo, gospa Melvillova! No, domnevam, da imate kar ste hoteli imeti, Tina imate samo zase, oba starša pa sta se vam spravila s poti!«
Mary je prebledela. »Kaj mislite s tem, Downie?«
»Mojo mater ste spravili v grob, gospa Mellvilova, za njo pa še mojega očeta!«
»To ni res!«
»Oh, kaj ni? Kar zadeva mene, je zdaj, ko sta oče in mati oba mrtva, zame mrtev tudi moj brat. Nikoli več ga nočem videti, niti slišati zanj! Če se hočeta javno osmešiti in osramotiti, s tem da obešata svoja bolna nagnjenja na veliki zvon, jaz nočem niti vedeti zanja!«
Mary se je na peti obrnila in odšla.
Ko je prišla s pokopališča do hiše v Artamonu, se je že bolje počutila, tako da je Tima lahko pozdravila, na videz kar mirno.
»Je oče zdaj pri mami?« jo je zaskrbljeno vprašal in vil roke.
»Ja Tim. Videla sem, kako so ga položila pod zemljo, tik poleg tvoje mame. Zdaj ti nikoli več ni treba skrbeti zanju, skupaj sta in počivata v miru.«
V Timovem obnašanju je bilo nekaj čudnega; sedla je in ga začela zavzeto opazovati. Ni bila vznemirjena, ampak zbegana.
»Kaj pa je narobe, Tim? Se ne počutiš dobro?«
Apatično je zmajal z glavo. »Dobro se počutim, Mary. Le nekoliko čudno, to je vse. Kar nekam čudno je, ker očeta in mame ni več.«
»Vem, vem... Si že kaj jedel?«
»Ne, nisem zelo lačen.«
Mary je stopila k njemu, ga dvignila s stola in ga zaskrbljeno pogledala. »Pojdi z menoj v kuhinjo, da bom pripravila nekaj sendvičev. Morda boš postal lačen, ko boš videl, kako lepi in okusni so.«
»Boš naredila tiste čisto majhne, ki imajo vso skorjo obrezano?«
»Kot papir tanke majhne trikotnike, z obrezano skorjo, obljubim ti. Pojdiva zdaj.«
Na koncu jezika je imela in je hotela dodati »ljubezen moja, dragi moj, srce moje«, vendar se nekako ni mogla pripraviti do tega, da bi izrekla te ljubkovalne vzdevke, ki so ji prišli na misel vedno, kadar se ji je zdel razburjen, kot je sedaj. Bo sploh kdaj lahko ravnala z njim v celoti kot z ljubimcem, kar je v resnici bil? Se bo kdaj lahko znebila groze, ki jo je hromila ob misli, da se bo popolnoma osmešila? Zakaj se je z njim lahko popolnoma sprostila le, kadar sta bila v zavetju poletne hišice ali pa v njuni postelji? Davvnijina zagrenjenost jo je bolela in začudeni, vprašujoči pogledi, ki sta jih bila deležna, ko sta hodila po VValtonovi ulici, so jo še vedno poniževali.
Priporočila zdravnikov
Med nami že razsaja ”kitajska“ gripa
Božični prazniki so prinesli s seboj tudi nič kaj razveseljivo darilo: influenco. Po "španski", "filipinski" in "sovjetski" razsaja letos "kitajska" gripa, o kateri vedo bolniki povedati, da ni prav nič mila. Odgovorni za zdravstvo in higieno pri Krajevni zdravstveni enoti Botteg-helli nam je potrdil, da se lahko že govori o pravi epidemiji, vendar zaenkrat še ne razpolaga s statističnimi podatki, tudi zato, ker so šole zaprte. Na delovnih mestih pa doslej niso zabeležili množičnih izostankov.
Za "kitajsko" gripo so značilni zelo visoka vročina, hud glavobol, boleče in otekle oči, razboleli sklepi in mišice. Z razliko od lanske gripe so za "kitajsko" manj pogoste težave z želodcem oziroma bruhanje in driska. Komplikacije pa so vedno iste: vnetje pljuč, bronhijev, sapnika, skratka, vseh dihalnih organov. Te posledice so bolj nevarne za zelo stare ljudi in za bolnike, ki že bolehajo za kroničnimi boleznimi, kot so diabetes, bronhitis, astma. Ljudje srednjih let ali mladi običajno nimajo teh posledic. Zdravniki ugotavljajo, da traja vročina od 4 do 5 dni, za popolno ozdravitev pa je treba počakati še nekaj dni. Epidemiji so najbolj podvrženi ljudje, ki morajo zaradi dela ali študija živeti v širokem krogu ljudi. Prav zato je tržaška KZE preventivno cepila okrog osem tisoč Tržačanov, med njimi največ starostnikov in ljudi, ki opravljajo rizična dela. Tako so na
primer cepili tudi osebje prevoznega podjetja ACT.
Edini učinkovit preventivni ukrep je prav cepljenje. Sedaj je sicer že pozno, najbolje se je cepiti jeseni, oktobra ali najkasneje novembra. Toda dr. Botteghelli je prepričan, da kdor še nima znakov influence (inkubacija traja približno tri dni), se je lahko še obrani prav s cepljenjem. Brezplačno cepijo v vseh bivših zdravstvenih izpostavah (condotte mediche) in na sedežu KZE v Ulici Farneto.
Pred gripo pa lahko tudi mimo cepljenja še marsikaj ukrenemo. Zdravniki svetujejo, naj se izogibajmo množično obiskanim prostorom, kot so kinodvorane, gledališča, avtobusi in podobno. Za kinodvorane in gledališča je to lahko, dovolj je, da se odpovemo kulturnim užitkom, težje pa je slediti nasvetu glede avtobusov, še posebno za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva in ne živijo v mestnem središču. Kaj pa cenjeni vitamin C, nam res lahko pomaga? Nekaj malega že, pravijo zdravniki, vendar nikar ne pretiravajmo. Dovolj je nekaj pomaranč ali agrumov na dan. Ti sadeži pa niso priporočljivi ljudem, ki imajo čir na želodcu ali vnetje želodca oz. dvanajsternika.
Poglejmo še, kako se lahko zdravimo. Zdravniki najbolj priporočajo ležanje v postelji in prehrano, ki naj bo bogata z vitamini in beljakovinami. Proti vročini je najbolj učinkovit aspirin, antibiotiki pa sploh niso koristni pri zdravljenju gripe. Zdravniki jih predpišejo le v primeru komplikacij na dihalih.
Pogovor z učiteljicami, ki sledijo predavanjem na Pedagoški akademiji
Univerzitetno izobraževanje učiteljev: nujnost, ki je pri nas premalo upoštevana
Sodobna družba postavlja osnovni šoli in s tem tudi učitelju vedno več novih in zahtevnih nalog. Zadnje čase je vedno več govora o univerzitetnem izobraževanju učiteljev, o njihovi izobraževalni vlogi, o vrednotenju njihovega dela. Osnovna šola daje temelje za nadaljnje izobraževanje in v njej se v odločilnem obdobju oblikujejo osebnosti otrok. Zato je vse, kar je storjeno v prid šolstvu, dragocena naložba, ki se bo obrestovala toliko bolj, kolikor uspešneje bodo ustvarjene dobre možnosti za strokovno pripravo učiteljev in vzgojiteljev.
Poučevanje je osrednja, toda ne edina učiteljeva naloga. Sodoben učitelj ni le predavatelj, ampak tudi organizator učnega procesa. Imeti mora zanimanje za novosti v pedagoški znanosti, pri uporabi teh pa mora biti ustvarjalen. Uvajanje novih programov zahteva tudi veliko napora. Za izpeljavo teh programov je potrebno poglobljeno znanje posameznega predmeta ter tudi ustrezno znanje pedagogike, metodike, didaktike, razvojne psihologije, socialne psihologije itd. Vse to pa zahteva, da se učitelji izpopolnjujejo tudi na univerzitetni ravni. Leta 1984 so na prosvetnem ministrstvu v Rimu pripravili osnutek zakona o univerzitetni izobrazbi učiteljev, ki pa še ni bil sprejet. Vsekakor bo z reformo osnovne šole postalo univerzitetno izobraževanje učiteljev obvezno. V pričakovanju reforme je Sindikat slovenske šole na pobudo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Pedagoške akademije v Kopru omogočil našim učiteljicam in vzgojiteljicam, da obiskujejo predavanja Pedagoške akade-
mije kar v Trstu. Predavanja so se začela v akademskem letu 1986/87.
V tem intervjuju nam je skupina učiteljic, ki sledijo predavanjem na Pedagoški akademiji, orisala problematiko univerzitetnega izobraževanja učiteljev, njihove probleme in uspehe ter organizacijo študija.
Zakaj ste se odločile za študij na Pedagoški akademiji?
Odločile smo se zanj zato, ker je to študij ob delu, predvsem pa zaradi tega, ker so stiki z matično domovino in izobraževanje v slovenskem jeziku bistvenega pomena za naše razmere predvsem sedaj, ko postaja asimilacijski pritisk močnejši. Izpopolnjevanje slovenskega jezika poteka pri vseh predmetih in ne samo pri slovenščini. Če bi študirale na italijanski pedagoški fakulteti, pa našega jezika ne bi mogle izpopolnjevati.
Kako je organiziran študij?
Študij je izredno strnjen in tako nastaja problem, da moraš v kratkem času ogromno narediti. Običajni dveletni program je za nas izpeljan v treh letih zato, ker je to študij ob delu, redni program pa moramo opraviti v polovico manj urah kot pa redni študentje. Pouk poteka deloma tu v Trstu in deloma v Kopru. Proti koncu tretjega letnika pa moramo pripraviti diplomsko nalogo, nato pa imamo možnost, da se vpišemo v naslednji letnik pedagoške fakultete.
Poleg predavanj imamo tudi praktične vaje, predvsem nastope v osnovnih šolah na Koprskem in na Tržaškem ter loboratorijske vaje iz naravoslovja. Predavanja so dvakrat tedensko
Lep koncert na Štefanovo
T| v•v	•
Božične pesmi v štivanski cerkvi
Včeraj koncert domačega godbenega društva
Lep kulturni dogodek na Proseku
V novi cerkvi sv. Ivana v Štivanu je bil na Štefanovo že tradicionalni koncert božičnih pesmi. Pred številnim občinstvom so nastopili Fantje izpod Grmade, ki jih vodi dirigent Ivo Kralj, Dekliški zbor Devin pod vodstvom Hermana Antoniča in še otroški zborček Ladjica, ki ga vodi Olga Tavčar in ki je tokrat prvič javno nastopil v novi sestavi in pod novim imenom. Pozorni poslušalci so bili z nastopom krajevnih pevcev zadovoljni, o čemer je najbolj zgovorno pričalo dejstvo, da so vse nastopajoče, še posebno pa seveda najmlajše, nagradili z dolgimi aplavzi.
Po koncertu so se pevci in pevke zbrali na sedežu zborov v Devinu, kjer so imeli prijetno božično družabnost. (foto Magajna)
Godbeno društvo Prosek se je tudi letos lepo poslovilo od letošnjega leta. Tradicionalni koncert na Štefanovo, ki je bil tokrat jubilejni, že deseti po vrsti, je priklical v dvorano Kulturnega doma Prosek-Kontovel res veliko število domačih ljubiteljev glasbe. Občinstvu se je proseš-ka godba oddolžila za tolikšno pozornost z uspešno glasbeno prireditvijo, ki jo je s ščepcem zdravega humorja »posolil« nastop članov Amaterskega odra Jaka Stoka.
Po že ustaljeni tradiciji se je godba predstavila domačinom s skoraj popolnoma novim koncertnim programom. Nove skladbe pa niso bile edina novost, s katero so proseški godbeniki postregli prisotnim. Godba je namreč nastopila pod vodstvom kar dveh kapelnikov: medtem ko so v prvem delu godbeniki sledili taktirki veščega in prekaljenega Slavka Lukše, jih je v drugem delu vodil mladi in obetavni Aljoša Starc, ki se je v zamejskem glasbenem svetu proslavil pred leti s številnimi nagradami na mednarodnih klavirskih natečajih. »V godbi so se odločili, da bosta odslej dirigenta skupaj vodila domačo godbo po poti, ki jo bo z ene strani oplajala dolgoletna izkušenost ter z druge mladostna zagnanost: skupno vodenje skratka zagotavlja godbi gotovo sedanjost in uspešno prihodnost,« je ta sila zanimiv korak proseškega godbenega društva obrazložil občinstvu napovedovalec Egon Štoka.
Kljub dvema dirigentoma je koncert potekel zelo enovito. Tako v prvem kot v drugem delu so si modernim in sodobnim ritmom sledile zahtevnejše skladbe (opozorimo naj le na Junior Variations v prvem in na mogočno Učakarjevo uverturo Partizanka in Pesta espanol v drugem delu), ki jih je godba uglajeno zaigrala. Tudi tokrat so prišli na svoj račun proseški solisti (pozavnist Maurizio Lavrenčič, trobentač Miran Furlan in alt saksofonist Marino Ukmar), pa tudi
občinstvo je ob zaključku dalo s Sveto nočjo svoj doprinos k uspehu prireditve.
Poleg godbe in občinstva je bil protagonist koncerta na Štefanovo nedvomno tudi Amaterski oder Jaka Štoka. Tokrat so se domačinom predstavili starejši člani igralske skupine, ki so uprizorili prizor pred kratkim umrlega kontovelske-ga pisatelja, dramatika in kulturnega delavca Alojza Cijaka. S Kiinštnim brivcem so Dario Tence, Dario Rupel, Boženka Rustja, Rado Men-nucci in mali Martin Rustja izzvali pri gledalcih salve smeha in tako dopolnili lep kulturni dogodek na Proseku.	M K
Na sliki (foto Magajna) nastop proseške godbe v polni dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel.
Za Štefanovo veselo in prijetno v Boljuncu
Štefanovo je v Boljuncu potekalo tako, kot ga stari običaji in navade zahtevajo: "lučanje" v veselem, a tudi bojevitem razpoloženju (kot smo poročali že včeraj), nato pa kulturna prireditev v gledališču F. Prešeren v smehu in zabavi.
Za dobro razpoloženje domačega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je poskrbela dramska skupina KD F. Prešeren, ki je pripravila in naštudirala tri prizorčke, ki so - odigrani v domačem narečju - spravili občinstvo v smeh, dobro razpoloženje, tako da so po koncu vsi odhajali domov nasmejani in zadovoljni.
"Tonca in Vanka" je bil prvi prizor, s katerim sta priljubljeni klepetulji (Tatjana Turco in Irena Žerjal) povedali marsikaj veselega in duhovitega, kar tudi sicer pripovedujeta vsako nedeljo okrog 14. ure po Radiu Koper.
Tatjana Turco je bila tudi avtorica, režiserka in ena od nastopajočih v dveh enodejankah, ki sta sledili prvemu prizoru. Prvi enodejanki je dala avtorica naslov "Psihiater dr. Zavrtanek", drugi pa "Šola... kašno veselje".
Naj povemo najprej imena nastopajočih: poleg Tatjane Turco in Irene Žerjal še Laura Kofol, Nevia, Magda in Nadja Švara, Sandi Klun, Klavdij Ota in Aldo Zobec. Pri pripravi prireditve pa so pridno pomagali še drugi člani.
Če upoštevamo kratek čas, ki so ga imeli igralci, skupno z avtorico in režiserko na razpolago, da naštudirajo vesele, a tudi zabavne skeče, potem lahko vsem nastopajočim samo čestitamo. Vsebina je bila vesela, duhovita in prijetna, igralci prav gotovo notranje razburjeni in živčni, a na zunaj zelo sproščeni, so bili dobro uigrani, tako da so ustvarili tisto razpoloženje, ki je za uživanje takšnih veselih programov potrebno.
V prizoru, ki nas je popeljal v ordinacijo dr. Zavrtanekove, sta imeli glavno besedo doktorica (Ingrid Žerjal) in njena asistentka (Tatjana Turco). Dobro so jim sledili vsi pacienti, moški in ženske, tako da ni manjkalo smeha in zabave. Tudi prizor iz šole je gledalce zelo navdušil. Tu so nastopali vsi in zato je bil tudi odmev med občinstvom velik.
Odmore med prizori je zapolnil glasbeni trio, ki so ga sestavljali vsem že dobro znani harmonikar Tiberio Maver s svojo diatonično harmoniko, Dino Zobin, ki je udarjal na boben, in Ivica Brajnik, ki je lepo popestrila ta nastop.
Prireditev je v imenu domačega društva začela Tanja Korošec, ki je nastopajoče tudi nagradila s cvetjem; zaključila pa se je z družabnostjo, pri kateri ni manjkalo domačih dobrot, smeha in lepe slovenske pesmi. (N. L.)
V ambulanti dr. Zavrtanekove so se dogajale čudne stvari...	(Foto Magajna)
in sicer ob sredah in petkih od pete do osme ure. V prvem letniku imam0 25 ur pedagoške psihologije, razvojno psihologijo (20 ur), didaktiko glasben® vzgoje (25), osnove metodologije in statistike (18), specialno pedagogik0 razvojno motenih otrok (10), didaktik0 italijanskega jezika (25), didaktike z izobraževalno tehnologijo (15), slovenski jezik (95), mladinsko književnost (25). V drugem letniku sociologijo (20). matematiko (24), teorijo vzgoje (25), sodobno filozofijo (20), didaktike spoznavanja družbe (80), didaktiko spoznavanja narave (80), didaktiko likovne vzgoje (40) ter vokalno-instrumentaln1 pouk. V tretjem letniku pridejo na vrsto naravoslovje (45), didaktika slovenskega jezika (60), didaktika tehničn® vzgoje (25), didaktika matematike (50). teorija in didaktika telesne vzgoje (25) ter družboslovje (30). Povedati moramo, da sta teorija in praksa stalno p°' vezani ena z drugo.
Menite, da je študij na Pedagoški akademiji naporen?
S psihopedagoškimi predmeti nimamo posebnih težav. Problem se pojavlja predvsem pri naravoslovnih predmetih. Tudi z znanjem slovenskega jezika smo imele nekaj težav, to je p30 problem mnogih zamejcev.
Ste imele veliko stikov s šolami v Sloveniji?
Lani smo bile dva dni v Lendavi, kjer smo spoznale model dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Drugače pa imamo tesne stike s šolami na Koprskem-Navdušene smo predvsem, ko vidim0, kako so šole v matični domovini lep0 organizirane in opremljene, pri nas pa vsega tega ni. Novembra letos smo v Ljubljani imele srečanje z dekanom Pedagoške akademije, s predstavniki Izobraževalne skupnosti Slovenije in 5 predstavniki Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Na tem srečanju smo se pogovorili o opravljenem delu ter o naših težavah in uspehih.
Večina študentk iz naše skupine je izrazila željo, da bi se po končanem študiju vpisale na visoko stopnjo Pe' dagoške akademije predvsem zato, ker bo diploma višješolskega študija priznana tudi v Italiji. Predstavniki akademije so nam povedali, da bodo nadaljevalni tečaji v Trstu le, če se b° vpisalo vsaj 15 slušateljic, drugače P® bodo predavanja v Kopru. Zagotovili so nam, da bodo poiskali vse možne poti za rešitev naših problemov.
Vam ta študij povzroča veliko problemov?
Predvsem moramo omeniti, da nimamo v domačem okolju skoraj nobenega posluha za naše strokovno izobraževanje, čeprav imamo status študenta ob delu. Na zakonske predpis® se ne moremo sklicevati, ker ima]0 študenti ob delu iz dežele Furlanij®' Julijske krajine določene olajšave v službi le, če so vpisani na univerzi v Italiji. Večkrat se je namreč pripetilo, da so nam nekateri predstavniki š°l' ko smo v izjemnih primerih zaprosil® za dovoljenje za predčasen odhod iZ službe ali za enodnevni dopust ob izpitih, odgovorili, da moramo izpolni®' vati svoje delovne obveznosti ter da j® študij naša osebna stvar. Tudi učiteljske konference so bile pogosto sklicane ob dnevih, ko so bila predavan]3, čeprav so bili urniki le-teh vsem znani. Onemogočeno nam je, da bi na °a ših osnovnih šolah izpeljale nastope i posameznih metodik ter opravile razi skave, ki jih je predvideval program študija. Zato smo morale nastope 1 raziskave opraviti v Kopru, kjer so na izredno lepo sprejeli in nam nudili vs pomoč in razumevanje za naše dejav nosti. Želimo, da bi odgovorni z osnovno šolo v zamejstvu spoznali P°. men raziskav in novosti, s katerim bogatimo pouk med nastopi. Nera° bi imele te neprijetnosti še v priho nje, ker v precejšnji meri otežujejo n3 študij. Čudimo se takim izjavam in 0 ločitvam, saj je vsem nam kvalitet11 rast slovenske šole v poseben ponos-
Eden izmed perečih problemov v 1® tošnjem letu je tudi uporaba prostor0 za potek predavanj. Sindikatu sl°v^e. ske šole ni uspelo zaradi uradnih žav preskrbeti učilnice na učitelji’
A. M. Slomšek. Tako imamo začas predavanja v Finžgarjevem domu Opčinah.	.
Menimo, da izvira večina težav, smo jih doslej srečale pri našem štu ju, iz dejstva, da ta študij še ni prizn v Italiji. Zato menimo, da bi bilo tre^ največ prizadevanj vložiti ravno v e Prof. Samo Pahor nam je razložil probleme, ki so v zvezi z nostrifih3 jo. Mislimo, da bi do tega tudi Prl če bi se za to bolj prizadevali naši P litiki in ne le prof. Pahor, Sindikat venske šole ali Pedagoška akadem saj je to v prid naši šoli in naJoC\je\i-ne samo naše osebno zanimanje. a ko se govori o kvaliteti naše šo pozablja se, da je prvi pogoj za K ^ teto šole izobraževanje učiteljev v tični domovini.	St. S3,
Potrebno bo še več dni, da dobi dostojen videz
Po praznikih se je Trst zbudil v poplavi 5 tisoč stotov smeti
Ko so se oboževalci Boba Dylana zbali, da se je njihov idol izneveril čistim idealom in se tudi sam vdal potrošništvu, so šli brskat v njegovo kanto za smeti. V tistem času se je uveljavilo geslo, da je "vsaka steklenička coca-cole naboj za Vietnamres, oboževalci so ugotovili, da je tudi Bob Dylan pil coca-colo. Smeti torej marsikaj povedo, lahko bi celo rekli, da odkrivajo navade in razvade ljudi. Kaj bi šele rekli o Trstu, ki se v teh dneh dobesedno koplje v smeteh vseh sort?
Kdo je pravzaprav kriv, da ostaja na ulicah in po stanovanjskih vežah na tone nesnage? Občinski odbornik D’A-utore krivi smetarje, češ da delajo pod povprečjem in da zaostrujejo sindikal-Ue spore, edini izhod pa vidi v privatizaciji službe. Te njegove izjave jemljejo sindikati kot nekakšno grožnjo in se sprašujejo, kakšno resnost kaže uprava, ki je pred božičem sprejela sklep 0 nakupu 700 zabojnikov za milijardo lir, po nekaj dneh pa govori o privatizaciji,
V mestu je bilo včeraj okrog 5 tisoč stotov smeti. Nadnje se je spravilo okrog 200 smetarjev s 40 tovornjaki. Odšli so v vse mestne predele, vendar odpeljali so le 40 odstotkov nesnage. Ko se je namreč končal njihov delovni Urnik, so se vrnili v skladišča. Šoferji tovornjakov ne delajo v nadurah že jr®č dni in vse kaže, da bodo s to obliko protesta nadaljevali do 9. januarja, ko naj bi se sestal občinski odbor. Na ravnateljstvu oddelka za smetarsko službo domnevajo, da bo potrebnih še Uekaj dni, preden bodo tržaške ulice sPet imele kolikor toliko dostojen videz.
»Sindikalne zahteve šoferjev tovornjakov so povsem upravičene, saj jim je bilo svečano obljubljeno, da bodo v skladu z delovno pogodbo tudi njim priznali boljši stalež. Če bi jim sedaj uprava dala formalno in resno obljubo, da je pripravljena ponovno odpreti pogajanja, bi takoj spet začeli z opravljanjem nadur,« nam je povedal sindikalist Luciano Motz, ki za avtonomni sindikat Cisas vodi protest šoferjev. »Ali ni dovolj zgovorno dejstvo, da zaide smetarska služba v globoko krizo že s tem, da se šoferji odpovedujejo nadurnemu delu? Delavci lahko potr-
pijo do neke mere; ko je zvrhana, ni kaj. Gre za politične odgovornosti občinske uprave, toda kaj hočemo: politiki se menjujejo iz leta v leto in odveč je naštevati imena. Toda službe bi vseeno moralo redno opravljati svoje naloge. Da ni tako, so krivi vodilni funkcionarji. Na Tržaški občini ni dobrih vodilnih funkcionarjev,« še dodaja Motz. In tako se spori nadaljujejo, odgovornosti kopičijo, miši pa veselo plešejo sredi kupov smeti.
Na sliki (foto Križmančič) eden tolikih kupov smeti v samem središču mesta.
t
Po kratki bolezni nas je nenadoma zapustila naša predraga
Tamara Petaros
Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo mama Magda, tata Vojko, brat Andrej, noni Mariji, teta, strica, bratranca Peter in Damjan in drugo sorodstvo.
Prisrčno se zahvaljujemo prof. F. Cameriniju in osebju Kardiološkega oddelka tržaške bolnišnice.
Opčine, Bazovica, Dolina, 28. decembra 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
TAMARA
ohranili te bomo v naj lepšem spominu.
S starši in bratom delimo neizmerno bolečino
pevci, zborovodja in Svet sodelavcev OPZ in MPZ Vesela pomlad
Tamara! Za vedno nam boš ostala v srcu
Ada, Sara, Peter in Giorgio
Praznična poslanica tržaškega župana
Tržaški župan Franco Richetti je včeraj posredoval svojim someščanom praznično poslanico z voščili, za katero je hamerno izbral premor med božičnimi in novoletnimi prazniki, da bi tako pritegnil večjo pozornost v teh dneh tako Genetično zaposlenih Tržačanov.
»Moje voščilo je torej, da bi oživili iskanje pravih vrednot, tistih, s katerimi živimo in ne tistih deklariranih; da bi vrnili božiču njegovo avtentično razsežnost in z njo sposobnost, da s pogovorom — v njegovem etimološkem smislu — Premagamo polemike in razkole, tako da bo tvornost prebadala nad zlorabljujočim in protagonističnim razdvajanjem ali nad destabilizacijskim pesimizmom.« S temi besedami je Richetti končal svojo voščilnico, v kateri je someščanom priporočil, naj razmislijo o sebi in o svojem mestu cim bolj objektivno. Trst po njegovem mnenju preživlja Krizo utrujenosti in se je sprijaznil s svojim pozlačenim zatonom, zazrt kot je v slavno preteklost. To pa temu omikanemu mestu ne le ni dovoljeno, ampak tako zadržanje Panes ne najde niti opravičila v dogajanjih. Meja, ki je bila v Preteklih desetletjih dejavnik siromašenja in emarginaci-)e. je lahko danes — v novem ekonomskem kontekstu — dragocena priložnost za gospodarski razvoj; nadaljnje pridnosti so še nove cestne povezave, uveljavitev Trsta kot Slavnega mesta dežele, uravnovešenje politike zaščite oko-*ia z razvojnimi potrebami, skrb za ostarele in handikapira-i16- Za vsakega od navedenih poglavij obstajajo projekti in ,udi določene finančne razpoložljivosti — zatrjuje tržaški Zupan — vendar se vsakokrat, ko bi morali od besed k dejanjem, pojavijo dvomi, perfekcionistična obsedenost in celo neverjetna metanja polen pod noge, ki vse prevečkrat Povsem onemogočijo delo.
V Nabrežini odložili sejo občinskega sveta
. Razprava o ugovorih v zvezi z varianto splošnega regu-abjskega načrta, ki se nanaša na Sesljanski zaliv, se bo ®daljevala januarja. Tako je rečeno v tiskovni noti devin-Ko-nabrežinske občinske uprave, ki pojasnjuje (kot smo j11 cer poročali že včeraj), da je bila seja občinskega sveta, ki ]e bila določena za torek, 23. t. m., odložena zaradi odsot-J°sti opozicije (KRI, PSI in MSI), čaprav je število prisotnih .vetovalcev zadostovalo za veljavni potek zasedanja. V noti 6 tudi rečeno, da je bilo vsem občinskim svetovalcem zna-j|0, da je bil 23. december zadnji možni datum za nadaljeva-J6 razprave o ugovorih, upoštevajoč odsotnost nekaterih Vetovalcev zaradi božičnih in novoletnih praznikov.
s. Prav ta odsotnost, čeprav komunike devinsko-nabrežin-s ,e občinske uprave tega ne pravi, je botrovala odložitvi ele občinskega sveta, ki bi morala biti sinoči.
Pretep med parkiranjem
v ^tometni kaos in pomanjkanje parkirišč sta v Trstu pri-s, dla že do prave histerije. Za parkirni prostor se ljudje v plinih primerih tudi pretepejo, kot se je zgodilo včeraj S|P'ddne na križišču med ulicama Crispi in Nordio. V lase [v si okrog 16. ure skočila 27-letni Andrea De Bortoli iz iz tn0reda XX. septembra 17 in 28-letni Salvatore Guidone ski - ' ^e* Veltro 23. Fanta sta se pretepla, ker je Guidone sal zasesti prostor, ki ga je De Bortolijeva žena stražila b0]SV°ie9a moža. Po pretepu je policija pospremila v glavno Z^^nico De Bortolija in Guidonejevo mater, katerima so av*iiki zaradi površinskih ran nudili le prvo pomoč.
teš^a Pomolu Audace je sinoči okrog 20. ure mrgolelo si^.^lcev, ki so prišli na pomoč pijanemu moškemu, ki je 40„1 v morje in zaplaval. Ko so prišli potapljači, pa se je sa®tni Mario Celli z Elizejskih poljan ves premražen že b0(; P°yzPel na pomol. Reševalci so ga odpeljali v glavno msnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
Dolgo let je bil kapelnik proseške godbe
Umrl je Zdravko Kante
Na Štefanovo se je na Proseku in Kontovelu hitro razširila boleča vest, ki je ovila v tančico žalosti sicer praznično božično vzdušje. Zdravko Kante, borec za svobodo, kulturni delavec in povojni organizator ter dolgoletni kapelnik proseške godbe na pihala je po kratki bolezni nenadoma za vedno zapustil svoje drage in vso domačo vaško skupnost. Zdravko Kante je bil ena najbolj markantnih osebnosti v obeh vaseh takoj po drugi svetovni vojni in še mnogo po njej, pa čeprav mu tega iz njegovega izredno umirjenega videza skorajda ne bi prisodili. Njegovo delovanje v sklopu vaške skupnosti sega še v leta fašizma pred vojno, povezano pa je z njegovo veliko ljubeznijo do glasbe. Ta ljubezen, ki je vzcvetela ob tipkah klavirja, za katerim mu je dajal prve lekcije takratni pro-seški župnik Križman, se je kot nepretrgana rdeča nit vila skozi vse njegovo življenje. Bilo mu je 15 let, ko je na Proseku prevzel mesto pevovodje cerkvenega pevskega zbora, potem ko ga je zapustil župnikov brat Nazarij. Obenem je vodil tudi zbor, ki je vadil v »rikreatoriju«, poslopju sedanjega proseškega otroškega vrtca. »Dokler je bil v dvorani fašistični "segretario", smo peli Va pensiero in druge italijanske pesmi, komaj je odšel pa so že iz naših grl odmevale Žabe, Noč trudna in še druge naše pesmi,« se je spominjal Zdravko tega viharnega obdobja med pogovorom, za katerega sem ga zaprosil aprila lani, ob priliki 100-letnice pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu, da bi mi osvetlil pevsko delovanje v obeh vaseh v predvojnem in povojnem času.
V	vojnem času je Zdravko Kante delil usodo mnogih slovenskih fantov. Fašisti so ga odpeljali v zapor na Apeninski polotok (Stanko Vuk je bil eden od njegovih jetniš-kih tovarišev) in na Sicilijo, po padcu Italije pa se je takoj pridružil partizanom. In tudi v borbi za svobodo je prišla do izraza njegova velika ljubezen do glasbe. Kot harmonikar je bil dodeljen znameniti igralski skupini 9. korpusa, s katero je skupno z Jocom Turkom, Bogdano Stritarjevo in drugimi njenimi člani krajšal urice in vlival poguma borcem za svobodo. Marsikateri njegov tovariš se še sedaj spominja, kako je Zdravko, suh kot trska, »nategoval meh« in prešerno dajal ritem partizanski četi...
Njegova vnema ni ponehala s koncem vojne. Nasprotno. Poldrugi mesec po osvoboditvi je na Proseku in Kontovelu ustanovil mladinski pevski zbor, h kateremu je pristopilo čez 60 mladink in mladincev. Zbor je nastopal na raznih prireditvah, mitingih, kmalu sta ob njem zaživeli še dramska in glasbena skupina. Glasbo, igro in petje je Zdravko Kante združil v spevoigri Kovačev študent, ki so jo mladi prvič uprizorili v »rikreatoriju« 17. novembra 1946. Predstava je žela izjemen uspeh, kar je bilo dirigentu Zdravku in nastopajočim v veliko zadoščenje. Za vse to njegovo delo so se mu sedanji pevci zahvalili s plaketo na lanski proslavi 100-letnice.
V	povojnih letih si je Zdravko Kante ustvaril družino, postal je skrben in ugleden trgovec. Širom po Krasu tostran in onstran meje pa so ga poznali predvsem kot kapelnika proseške godbe na pihala, h kateri ga je vodila tista vedno prisotna želja po glasbenem udejstvovanju. S svojo dirigentsko palico je krojil usodo godbe vse do konca sedemdesetih let. A tudi potlej je ostal še vedno zvest svojemu glasbenemu konjičku. Srečevali smo ga na koncertih in prireditvah ne samo domače godbe, pač pa tudi drugih zamejskih pihalnih orkestrov.
To njegovo ljubezen do glasbe je na Štefanovo nenadoma, mnogo prezgodaj pretrgala usoda. Zdravko Kante zapušča v proseški vaški skupnosti globoko vrzel, a obenem tudi zgled, kako je mogoče z voljo, delom, zanosom in vedrino mnogokaj storiti. Zdravko Kante je to storil, zato smo mu hvaležni.
MARJAN KEMPERLE
Ob nenadomestljivi izgubi hčerke Tamare sočustvujemo z Vami
družina Zupan
Ob bridki izgubi drage Tamare sočustvujeta z Magdo, Vojkom in Andrejem
Fedora in Paolo
Ob bridki izgubi priljubljene sošolke Tamare Petaros izrekajo staršem iskreno sožalje učenci, starši in razrednik 1. b razreda srednje šole S. Kosovel - Opčine.
Ob prerani smrti Tamare Petaros izrekajo bratu Andreju in staršem globoko sožalje
tekmovalna skupina, odborniki in člani JK Čupa
Učiteljica in učenci IV. razreda osnovne šole F. Bevk z Opčin sočustvujejo z Andrejem in družino ob izgubi drage Tamare.
Ravnateljica didaktičnega ravnateljstva Opčine, učno in neučno osebje ter Združenje staršev osnovne šole F. Bevk z Opčin izrekajo družini Petaros najgloblje sožalje ob nenadomestljivi izgubi drage hčerke Tamare.
Ciao Tamara!
Marčela, Darja, Solweyg, Jole, Marjuča in Rosetta
Ob prerani izgubi hčerke Tamare izrekajo gospodu Vojku Petarosu in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor ter kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Ob tako hudi izgubi Tamare, se je spominjajo in izrekajo staršem ter bratu Andreju iskreno sožalje bivši sošolci osnovne šole z učiteljicama Milko in Natašo.
Draga Tamara, kako prerano si nas zapustila. Tvoj vedri smeh bo večno odmeval v naših srcih.
Hudo prizadeti sočustvujemo z bratcem Andrejem in starši.
Aljoša, Breda, Maja, Matjaž, Mojca, Rado, Samo in Tanja s svojimi družinami
Ob prerani smrti drage Tamare Petaros izreka težko prizadeti družini najgloblje sožalje
Slovenska zamejska skavtska organizacija
Ob bridki izgubi drage hčerkice Tamare, izreka prijateljici Magdi, Vojku in Andreju globoko sožalje
Tatjana z družino
Magdi, Vojku in Andreju izrekajo iskreno sožalje ob prerani izgubi hčerke Tamare
Magda S., Loredana in Nadja
Odbor ŠD Polet in še posebej njegova košarkarska sekcija izrekata Andreju Petarosu in staršem iskreno sožalje ob izgubi drage sestre in hčerke Tamare.
Draga Magda, v tej neizmerni žalosti sočustvujemo s tabo in družino kolegice openskega didaktičnega ravnateljstva.
Draga učiteljica Magda!
Z vami in z vašo družino čutimo v nepopisni žalosti ob smrti ljubljene Tamare.
Otroci in starši openskega vrtca
Dne 27. t. m. nas je-v 83. letu starosti zapustil naš dragi
Francesco Bajec (Ferdinand)
Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo: sinovi Umberto, Ferdinande, Giorgio (odsoten), brat Rodolfo, vnuki in drugi sorodniki.
Ricmanje, 28. decembra 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob smrti Francesca Bajca se pridružujeta žalovanju družini CORET-TI in PORETTI.
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje sinu Frediju Bajcu in svojcem družine Benčič, Gašperlin in Lain6.
Godbeno društvo Prosek se klanja spominu svojega dolgoletnega kapelnika
Zdravka Kantata
in izreka svojcem občuteno sožalje.
Ob bridki izgubi očeta Zdravka izrekajo gospodu Dariju Kantetu in svojcem iskreno sožalje Upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Ob izgubi drage Slave Cotič izreka svojcem globoko sožalje sekcija KPI J. Verginella iz Križa.
Ob izgubi drage mame Slave sočustvujejo z Nidijo in svojci
družine Blaževič, Maver in Blasi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije limari vd. Pierazzi
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin.
SVOJCI
Prosek, 28. decembra 1988
Ciklus petih božičnih koncertov v dvorani CCA
w
Komorni orkester »Sole za godala«
w	w ®
z violinistom Crtomirom Siškovičem
Z nastopom komornega orkestra Furlanije-Julijske krajine "Šola za godala" (La Scuola d'Archi) in solista, violinista Črtomira Šiškoviča, se je v ponedeljek začel ciklus petih božičnih koncertov v organizaciji Združenja julijskih glasbenikov pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora za kulturo in s sodelovanjem Krožka za kulturo in umetnost. Celoten ciklus bo potekal v dvorani CCA oziroma v Mali dvorani gledališča Verdi.
Orkester "Sola za godala", ki se tako imenuje po istoimenskem izpopolnjevalnem tečaju za godala, je leta 1987 ustanovilo Združenje julijskih glasbenikov in ga sestavljajo udeleženci omenjenega tečaja. Namen orkestra je, da bi postal vrhunski izraz umetniških stremljenj in tako predstavljal pomembno glasbeno stvarnost v naši deželi. Njegov dirigent je Ciovanni Pacor, ki je svoje dirigentske študije dokončal z diplomo na dunajski Hochschule fiir Musič in je od leta 1986 dirigent Budapest Chamber orkestra. Zdaj je tudi docent za dirigentske vaje "Šole za godala" v Trstu.
Otvoritveni koncert je obsegal v prvem delu simfonijo iz manj znane Rossinijeve opere 11 signor Bruschino in Spohrov Koncert v a-molu op. 47 Gesangsszne za orkester in violino, v drugem delu pa Elgarjevo Serenado za godala op. 20 in Mozartovo Simfonijo v A-duru KV 201.
Mladi, okrog 25-članski orkester, se je predstavil z nadvse resnimi in obetajočimi lastnostmi komornega muziciranja, z znatno zvočno homogenostjo in muzikalno disciplino. Občasne nepreciznosti so neizbežna posledica skoraj vsakega mladega ansambla, toliko bolj komornega, kjer prihajajo do izraza tudi najmanjši odkloni. Godala so v tej orkestralni formaciji lepo izenačena in njihov zvok čist in speven, kar je prišlo lepo do izraza v Elgarjevi Serenadi. Dopolnjen z dvema rogoma, klarinetom in oboo je, z izjemo uvodne negotovosti, dokaj dobro zaigral Mozartovo Simfonijo, predvsem pa je bil pozoren spremljevalec solista Črtomira Šiškoviča v Spohrovem Koncertu, v katerem je solist znova potrdil odlike svojega violinskega muziciranja, ki ga odlikujejo plemenito spevna zvočnost godala, barvitost in dognano fraziranje. Dolgotrajnim aplavzom občinstva se je solist oddolžil še s krajšim Poljskim kapri-som G. Bacevvisza.
Občinstva je bilo toliko, da se koncert ni začel, preden niso na prošnjo predsednika CCA posl. Tombesija in predstavnika gasilcev, zaradi varnostnih predpisov zapustili dvorano vsi, ki niso imeli sedeža. Pred začetkom koncerta sta kratko spregovorila posl. Tombesi in pokrajinski odbornik za kulturo Russo. (jk)
Sredi decembra v Slovenj Gradcu
Izkušnje tržaških predstavnic na 9. srečanju srednješolcev
Republiška konferenca Tveze socialistične mladine Slovenije organizira v sodelovanju s srednjo šolo Edvarda Kardelja iz Slovenj Gradca vsako le-tozdaj že tradicionalno srečanje slovenskih srednješolcev v Slovenj Gradcu. Letos sta se srečanja, ki je trajalo en dan in pol, in sicer 15. in 16. t. m., udeležili tudi predstavnici Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, oziroma tržaškega liceja F. Prešeren.
Kot običajno je srečanje z govorom začel sedanji predsednik RK ZSMS, Jože Školjč. Takoj potem je sledila gledališka predstava »Slovenac« Franca Lainška-Ferija. Večer se je nadaljeval na zelo prijeten način ob večerji in družabnosti v hotelu Kompas, ki je gostil veliko večino udeležencev seminarja. Družabnost je bila lepa priložnost za tržaški predstavnici, da sta navezali stike in prijateljstva s predstavniki iz Slovenije.
To je bilo vsekakor velikega pomena, kajti naši dijaki imajo vse premalo stikov s svojimi vrstniki iz Slovenije, tako da večkrat ne vedo, kako imajo v matici drugače urejen šolski sistem. Na njihovih srednjih šolah, ki odgovarjajo našim višjim šolam, ne obstajajo samostojni šolski organi, ki bi, podobno kot naši zavodski sveti, združevali učno in neučno šolsko osebje ter predstavnike staršev in dijakov ter ki bi odločali o celi vrsti upravnih, finančnih in organizacijskih poslih šole. Dijaki, ki so se udeležili seminarja v Slovenj Gradcu, so bili predstavniki mladinskih organizacij, ki delujejo na šolah v okviru ZSMS, ti predstavniki pa niso nujno soudeleženci pri odločanju o šolskih zadevah. Njihove organizacije odgovarjajo nekako našemu Dijaškemu gibanju, v katerem pa zadnja leta vlada pri nas veliko mrtvilo.
Ker so njihove mladinske organizacije v birokratskem sistemu upravljanja šolskih zadev precej osamljene in v veliki večini primerov povsem nemočne, se je naslednji dan srečanje nadaljevalo s štirimi okroglimi mizami, na katerih so dijaki skupno prišli do nekaterih zelo važnih odločitev, ki bodo morda v bodoče v tem sistemu kaj spremenile. Predstavniki so se namreč na eni od okroglih miz odločili, da bodo organizirali samostojno srednješolsko koordinacijo (še vedno pod formalnim okriljem ZSMS), ki naj bi združevala vse srednje šole v Sloveniji in ki bi torej posameznim šolam dala možnost, da bi svoje probleme reševale skupno, s podporo vseh ostalih srednjih šol. Akcija za organizacijo takega koordinacijskega odbora je že stekla, v času dveh let pa naj bi dijaki videli, ali stvar funkcionira in je učinkovita. V drugačnem primeru bo koordinacijski odbor razpuščen.
Gost okrogle mize Evropska politika ZSMS v luči izobraževanja je bil odgovorni za zunanje zadeve pri ZSMS Zoran Thaler. Ta okrogla miza je bila zgolj informativnega značaja. Burna razprava pa se je razvila na okrogli mizi, na kateri se je govorilo o t. i. participaciji. V Sloveniji dijaki ne plačujejo šolnine. V šolski program pa so večkrat vključene obvezne ekskurzije, ki so včasih zelo drage. Te si mora dijak sam plačati in zgodi se, da je vsota včasih tako visoka, da jo dijak le s težavo plača. Problem predstavlja tudi specifična, zelo draga šolska oprema (posebne aparature in stroji), ki naj bi jih šolam preskrbela država. Ker pa država nima denarja, se dijaki bojijo, da v primerjavi z ostalimi državami na kvalitetni ravni zaostanejo. Zato je bil za reševanje takih in podobnih finančnih problemov dan predlog, da bi uvedli participacijo, to je nekako šolnino. Tu se pa pojavljajo drugi problemi, kot so finančne sposobnosti družin dijakov, razlike pode-želje-mesto in podobno. Problem je torej zelo kompliciran, zato je bilo nemogoče pričakovati, da ga bodo dijaki rešili na eni okrogli mizi.
Še burnejšo razpravo pa je povzročila med navzočimi okrogla miza z naslovom Akademske svoboščine v srednji šoli. Gre za to,, da bi se v zadnje letnike srednjih šol uvedla metoda učenja, ki bi bila zelo podobna taki metodi, ki je že v praksi na univerzah. To se pravi, da bi se ne govorilo več o šolskih urah, ampak o lekcijah, na katere bi dijaki prostovoljno in neprisiljeno hodili ali ne; drugače bi se študentje pripravljali s pomočjo knjig in učbenikov, na koncu šolskega leta pa bi delali izpite. Večina udeležencev okrogle mize se s tem, da bi uvedli tako metodo že v srednje šole, ni strinjala, ker je bila mnenja, da dijak za tako zahteven način študija na srednji šoli ni še zadosti zrel in sposoben.
Kaj sta lahko od takega srečanja odnesli predstavnici zamejskih Slovencev? Predvsem ugotovitev, kako pri njunih vrstnikih iz matice raste zavest, da so sami glavni sestavni del šolskega sistema in kako imajo torej pravico, da o svojih zadevah tudi sami odločajo. S tem v zvezi tudi to, da so naši zavodski sveti kljub vsem ugovorom in pomislekom nekaj pomembnega, nekaj, česar v Sloveniji še nimajo. Najvažnejše pa kar sta lahko odnesli je to, da se vsi skupaj pri nas motimo, ko mislimo, da pripadamo mi in oni dvema čisto različnima svetovoma, da imamo drugačno mentaliteto in drugačen način življenja. Dijaki iz Slovenije so ravno taki, kakršni so naši dijaki, le da živijo v drugi državi.
BREDA SUSIČ
tudi grafiko lahko daruješ:
prijatelju ali sebi ob marsikateri priložnosti
Za nasvet ti je na razpolago
m
Ijakvtia
gledališča
VERDI
Prihodnja opera na repertoarju je Puccinijeva MADAMA BUTTERFLV, ki bo na sporedu 17. januarja 1989.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Od 3. do 8. januarja 1989 bo Komika Teatro predstavil Monico Vitti v delu B. Hechta in C. MacArthurja PRVA STRAN. Režija Giancarlo Sbragia. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 28. t. m., ob 20. uri v Kopru s predstavo VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST.
koncerti
Katedrala sv. Justa
Danes, 28. t. m„ ob 20. uri bo BOŽIČNI KONCERT, ki ga bo dirigiral M. Sofia-nopulo. Organist Mauro MACRI.
Societa del concertl - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. januarja 1989, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista Micheleja CAMPANEL-LE.
V dvorani Kulturnega krožka bo v
okviru BOŽIČNIH KONCERTOV danes ob 18. uri nastopil KVINTET JUPITER. Na sporedu Schumannove in Brahmsove skladbe. Vstop prost.
Jutri ob 18. uri pa bo nastopila GLASBENA AKADEMIJA BACH CONSORT. Dirigent VValter Lo Nigro. .Na sporedu Bachove in De Palestrinove skladbe. Vstop prost.
kino
ARISTON - 16.00, 20.00 L'orso, r. Jean-Jacgues Annaud, i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Tcheky Karyo, Jack Wallace.
EKCELSIOR - 16.00, 20.00 Chl ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 20.15 Red e Toby nemiciamicl, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Fantozzi va In pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Navigator un'odissea nel tempo.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La scar-petta e la rosa (Cenerentola) NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Un mon-do a parte, i. Barbara Hershey.
G R ATT ACIE LO - 16.30, 22.15 Rambo III, pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
MIGNON - 16.00, 22.15 Balle spaziali, r. Mel Brooks, i. John Candy, Rick Mora-nis, Mel Brooks.
EDEN - 15.30, 22.10 L'amante perversa,
pom., □ □
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Corto circulto 2.
CAPITOL - 16.30, 20.10 II piccolo diavo-
lo, kom., It. 1988; r. Roberto Benigni; i. Roberto Benigni, Walter Matthau. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Big, kom., ZDA 1988, r. P. Marshall, i. T. Hanks, E. Perkins.
ALCIONE - 16.00, 20.00 Mr. Crocodile Dundee II, kom., ZDA 1988, r. J. Cor-nel, i. P. Hogan, L. Kozlowski.
RADIO - 15.30, 21.30 Tabu n. 3 - La mat-rigna vogliosa, pom., □ □ * 18
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Krznarstvo
PELLICCERIA CERV0
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
Združenje aktivistov
osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih invalidov NOV
vabijo na tradicionalno
NOVOLETNO
DRUŽABNOST
ki bo v danes, 28. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio 4.
Vstop samo z vabili.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 28. decembra 1988
NEVENKO
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 22.02 in zatone ob 10.47.
Jutri, ČETRTEK, 29. decembra 1988
razna obvestila _
SKD Barkovlje prireja SILVESTROVANJE. Vstop z vabili. Za informacij6 telefonirati na št. 363452 ali 415797.
Pripravljalni odbor za proslavo letnice Ciril-Metodove šole obvešča vse interesente, da je brošura, izdana ob tej priložnosti, na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 in v knjig«r' ni Fortunat.
Slike, ki so bile posnete v Kulturnem domu 8. 12. 1988 na proslavi 100-letnic6 Ciril-Metodove šole so na ogled v Tržaški knjigarni.
Tržaški pokrajinski odbor VZPf' ANPI poziva vse svoje sekcije naj Prl' spe vaj o k nabiralni akciji za žrtve potresa v Armeniji. Prispevke lahko nakažete na tekoči račun št. 43051 bančnega zavoda ' Banco di Roma" - sedež Rim.
čestitke
Danes praznuje 17. rojstni dan VALENTINA VRABEC iz Prečnika. Vse najboljše, sreče, zdravja in vsega, kat si sama najbolj želi ji voščijo mama, sestri in brata, mala nečaka pa ji pošiljata zvrhan koš poljubčkov.
Danes bo ugasnil tri svečke moj bratec ALJAŽ MILIČ. Da bi bil še naprej
DAVID
PLIMOVANJE DANES: ob 1.00 najvišje 31 cm, ob 6.31 najnižje 0 cm, ob 11.11 najvišje 19 cm, ob 18.11 najnižje -42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
8,5	stopinje, zračni tlak 1029,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nico Luisa, Benjamin Fortini, Andrea Carena, Valeria Mustas-cio, Giulio Mauchigna, Brian Cristofaro, Giulia Ruta, Alberto Benericetti, Jessica Orlando, Lasley Segrassi.
UMRLI SO: 70-letni Valentino Kante, 83-letni Carlo Bucozzi, 94-letni Vincenzo De Gioia, 93-letna Annunziata Cheti,78-letni Riccardo Modugno, 46-letni Guido Bembo, 73-letni Napoleone Prisco, 86-letna Margherita Dobrilla, Nicolo Sbisa, 62-letni Ernesto Di Matteo, 87-letni Al-fonso Panariello, 88-letna Virginia Serra-vallo, 58-letna Concetta Di Francesco, 85-letna Adelaide Vittor, 64-letni Martino Leone, 79-letni Oliviero Visintin, 92-letni Giovanni Collini, 78-letna Floriana Carli, 86-letna Mercede Smeraldi, 84-let-ni Agostino Stoch, 87-letni Antonio Pas-tore, 78-letna Nives Golvitzer, 89-letna Maria Sforzina, 85-letni Tommaso Iuris-sevich, 81-letna Teresa Bembich, 65-letni Francesco Terrile, 79-letna Alba Segre, 75-letna Celestina Bordon, 79-letni Angelo Argenti, 89-letni Giovanni Biekar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 27.,
do sobote, 31. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD I. Grbec - Skedenj priredi jutri, 29. t. m., ob 19. uri PREDSILVESTROVAN-JE. Vabljeni člani in prijatelji.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je odprta do 31. decembra razstava slikarke AFRE WULZ in stilistke MONIKE WULZ.
V	galeriji Cartesius bo do 3. januarja 1989 na ogled razstava slikarja Fabia ZU-BINA.
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 so v uradnih in večernih urah na ogled sprejete in nagrajene slike s 6. fotografskega natečaja, ki ga je priredil krožek Foto Trst 80.
V	galeriji Minerva razstavlja do 31. t. m. slikar Claudio COSSU.
tako luškan in simpatičen mu želi Nastja. Poljubček od mame in očeta.
Danes praznuje ALJAŽ MILIČ 3. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo noneti Bruna, Gigi, Milka in Sergij ter Katja in Igor z Darjo.
mali oglasi
RESTAVRACIJA TENCE v Prečniku obvešča cenjene goste, da je ponovno odprta. Tel. 201112.
PRODAM okno 150x140 cm, dvojni okvir v lesu douglas in štiri vrata bela/lakirana. Tel. 44631.
IZGUBILA sem med Boljuncem in Dolino zlato zapestno uro znamke Zenit (drag spomin). Vljudno prosim poštenega najditelja naj tel. na št. 228863.
UGODNO PRODAM nov moški semiš plašč podložen z ovčjim krznom. Tel-003867/71256.
MERI IN LOJZI sta odprla osmico v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
PRODAM staro hišo, z lepim razgledom z rejo činčil in 528 kv. m zazidljivega zemljišča z načrtom hale na območju Dornberka. Poskrbim tudi za nadaljnji odkup činčil. Tel. 0481/89457.
PRODAM po ugodni ceni dolgo belo poročno obleko, kroj 42 - 44. Tel-0481/89457.
___________prispevki________________
V	spomin na Marijo Škerlavaj vd. Wil' helm darujeta Milka in Franc Kalc (Gro-pada 99) 20.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Ladij a Kriz-mančiča daruje družina Križmančič (Gropada 75) 20.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Ladij a Križ-mančiča daruje družina Kalc (Gropada 66) 20.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Angela Ravbarja daruje družina Škabar (Repen 4)
15.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na pok. Emilijo Puntar in n® pok. Marijo Wilhelm darujeta Angelca in Zvonko 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 25.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na drago teto Francko Štoka por. Daneu daruje Lucijan Štoka 50.000 lir za MPZ V. Mirk Prosek - Kontovel,
50.000	lir za A.O. J. Štoka in 50.000 lir ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Emilije Puntat daruje Pia Milkovič 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na prijatelja Ladija Križman-čiča darujejo Ferruccio, Mira in R°bl
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Marijo Škerlavaj ' VVilhelm daruje Erminija Daneu 10.00° lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Ob 3. obletnici smrti (27. 12. 1988) dragega nepozabnega Renata in v SP°^ na moža Rudolfa darujeta mama Lidij ^ in Ervin 30.000 lir za KD Lonjer - Katina ra.
Namesto cvetja na grob Pavle Mar® daruje Viktorija Marc 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Tonkota Husuja darujeta Darko in Anica 20.000 lir za FC Primorje-
Namesto cvetja na grob Jolande Kos11 te daruje Zora Maganja 10.000 lir za vzj drže vanj e spomenika padlim v NOB Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Olg Škergat darujeta Valerija in Stanko z.er jal 20.000 lir, Ema Tul 20.000 lir, Mirand« Mauri 20.000 lir, Vilma Tul 20.000 lir teI Jolanda Ota 10.000 lir za ANFA.
Namesto cvetja na grob pok. Olg® Škergat-Rener darujeta družina Vah Laura Kozina 30.000 lir za Center za r kasta obolenja.
I
menjalnica
27. 12. 1988
FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BA£K?tC1 MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1308,100	1295.—
Nemška marka........ 736,870	733-
Francoski frank..... 215,830	214.—
Holandski florint ... 653.—	649.—
Belgijski frank.....	35,170	34,800
Funt šterling....... 2360,500	2353.—
Irski šterling...... 1973.— 1950.
Danska krona........ 190,740	187,500
Grška drahma........	8,865	8,300
Kanadski dolar...... 1096,800	1050.-
Japonski jen ........ 10,484	^
Švicarski frank..... 872,650	KI
Avstrijski šiling... 104,690	10	-	^
Norveška krona...... 199,230	19	1
Švedska krona....... 213,430	^0	'	qo
Portugalski eskudo .	8,875 'nrfi
Španska pese ta ..... 11,437
Avstralski dolar....1121.— 10 ^20
Jugoslov. dinar ....
ECU................ 1528,250
■	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
>CIKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele! Sedež Agencija Domjo	g1i
Agencija Rojan
Melodične popevke za romantične duše
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Banke radodarne do žensk
Svetloba rockovskih zvezd je v zadnjem času pahnila v temo predstavnike melodičnega petja, čeprav imajo ti pogosto osladni interpreti še vedno sVoje zagovornike. S svojim toplim in pogosto tresočim glasom uspe, recimo, Julio Iglesias še vedno očarati vsaj nekoliko starejše dame, ki ob njegovih Popevkah sanjajo o mladosti. Nocoj ob 21.30 nam bo RAI 1 ponudila več kot Uro dolg koncert španskega pevca, ki bo prav gotovo zadovoljil romantične duše.
Če še ne veste, kako bi ob koncu leta razveselili kakšno sorodnico ali prijateljico, če ste radi izvirni in praktični obenem, potem je to pravi nasvet za vas. Vabljiva novost, rezervirana za ženske, prihaja iz trdnega kraljestva bank: več bančnih zavodov se je odločilo, da ženskam, ki odpro tekoči račun pri njih, nudijo posebne pogoje, razne ugodnosti in celo darila.
Lov na klientke se sicer ni sprožil v tem prazničnem in radodarnem obdobju. Iskanje možnosti, da bi še povečale krog uporabnikov, je bančne zavode pred nekaj meseci navedlo do spoznanja, da je »žensko tržišče« še slabo krito. Že prej je bilo sicer nekaj ponudb, ki so veljale samo ženskam, vendar je do načrtnega privabljanja žensk med uporabnike prišlo pred približno šestimi meseci.
Izhodišče je bilo precej logično: še do pred nekaj leti je bil v večini primerov tekoči račun naslovljen na moža ali pa na oba zakonca. Vsekakor so bile vse ugodnosti naravnane na potrebe in zahteve oseb v delovnem razmerju, niso pa upoštevale specifičnih problemov žensk ali ožje gospodinj. Istočasno pa je postajalo vse bolj opazno dejstvo, da ženske v prvi osebi upravljajo denar in niso več samo posredne upravljalke družinskih dohodkov.
Ob takšnih spoznanjih sta bila potrebna samo iznajdljivost in dovolj strokovne sposobnosti, ki bi zamisli priborila zaželeni uspeh. Zanimivo je, da so bile pri ponudbi še najbolj aktivne banke iz severnozahodnega dela države. Strategija je pri vseh bančnih zavodih ista - omogočiti oziroma usmeriti v svoje blagajne dotok »svežega« denarja, tudi prijemi so podobni, vodi pa jih prepričanje, da je treba ženskam nekaj podariti, če si želiš pridobiti njihovo naklonjenost.
Med prvimi, ki so v tem delu države krenili v odločno akcijo, je bila hranilnica (Cassa di risparmio) iz Benetk. Odločila se je za rosacard, ki opravlja obenem funkcijo Bancomata in Pos-a (Point of šale). Interesentka mora seveda pri hranilnici odpreti tekoči račun,
(foto Križmančič)
nakar ji izdajo posebno kartico, s katero lahko direktno dviga denar in plačuje v raznih trgovinah.
Še pomembnejši pa je dogovor z zavarovalnico Generali, ki v določenih mejah zavaruje nosilke tekočega računa v primeru poškodb, nezgod, ki se lahko pripetijo pri gospodinjskem delu, ter tatvin.
Aktivni, konkretni in zavzeti ženski pa naj bi bil namenjen conto D, ki ga je pred nekaj meseci uvedla Banca po-polare veneta v sodelovanju z desetimi sestrskimi ustanovami iz dežel Emilij a-Romagna in Marke. Mehanizem je povsem enak tistemu, ki ga uporablja hranilnica iz Benetk.
Pri nekaterih ugodnostih pa se kartica conto D razlikuje od rosacard: tako na primer daje možnost, da se nosilka naroči na katerokoli žensko revijo velikih založniških hiš, kot so Mondadori, Rusconi in Rizzoli, in dobi kar 50% popusta na letno naročnino.
Tudi conto D je vezan na zavarovalnico, v tem primeru je to IN A, ki nudi posebno zavarovanje •£ akumulacijo
kapitala, ki je vezan na letne obresti tekočega računa.
Tokrat vam predstavljamo še tretjo ponudbo, ki so jo ideatorji označili za »ženski projekt bogat na intuicijah, odkritjih in stalnih presenečenjih«. Namenjen je predvsem »inteligentnim in očarljivim ženskam«, pogodbi pa je ime banca moda.
Tekoči račun pod tem naslovom lahko interesentke podpišejo pri zavodih Banca di Trento e Bolzano, Credi-to agrario bresciano in Banco di San Giminiano e San Prospero (Modena). Kot ostali daje pravico do kartice, s katero lahko ženske dvigajo denar in plačujejo račune.
Med drugim ima banca moda pogodbe s preko 900 trgovinami, lepotnimi oziroma frizerskimi saloni in tudi restavracijami. Popuste pa nudi tudi za gledališko sezone stalnega gledališča v Bocnu. Nosilke nadalje zavaruje proti tatvinam ter jim nudi popuste pri nakupu ženskih revij. Pri tem je banca moda šla dlje, ker že razmišljajo, da bi začeli izdajati samostojno revijo ter prirejati defileje.
n
N
današnji televizijski in radijski sporedi
Of RAI 1____________________
7.15	Aktualno: Uno mattina 9-40 Nadaljevanka: Non bas-ta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
H.0O Variete: Božična darila iz arhiva RAI
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Pravljica: II cavaliere coraggioso
15.00	Inf. oddaja: Otroški svet
15.50	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17-55 Iz parlamenta in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša
1Q „ Prijateljica
r».40 Almanah in dnevnik
40.30	Nanizanka: Sapore di gloria - Luci della pub-blicita
21.30	Koncert: Julio Iglesias
22.50	Dnevnik
23.00	Filmske novosti
23.05	Športna sreda: polčas tekme iz košarkarskega
„ prvenstva
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2______________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Film: La corona di ferro (fant., It. 1941, r. A. Bla-setti, i. Gino Cervi)
10.05	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Umetniki v ogledalu
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo p er tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in vreme
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, Argento e oro
15.30	Šport: Oggi šport
17.00	Dnevnik - kratke vesti '
17.05	Dokumentarec o lutkah
17.25	Tednik: Bellitalia
17.45	Aktualno: L ago della bilancia
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Koster
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: Dai sbirro (dram., Fr. 1975, r. Granier-De-ferre, i. L. Ventura)
22.10	Dnevnik
22.20	Variete: Indietro tutta!
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	International DOC Club
0.35 Film: I dannati della
terra (dram., It. 1970, r. V. Orsini)
|	RAI 3_____________
12.00	Informativna oddaja: Znanost in kultura
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Dante Alighieri - Božanska komedija, 15.00 Umetniki v ogledalu
15.30	Popoldne z opero: Don Carlos (G. Verdi; 2. in 3. dejanje)
17.25	Dokumentarec: Geo
18.15	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Dnevnik - deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: Indovina chi vie-ne a cena (kom., ZDA 1967, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy, Katha-rine Hepburn, Sidney Poitier)
21.25	Dnevnik - nocoj
21.30	Film (2. del)
22.30	Dokumentarna oddaja: Ul. Genova 3A - Dan z gasilci
23.05	Aktualna oddaja: Univerza včeraj in jutri
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
|	RTV Ljubljana 1
10.00	Mozaik. Drama: Zločin na Kozjem otoku (U. Betti, pon.)
11.55	Oddaja o kulturi: Osmi dan
15.10	Mozaik. Osmi dan (pon.)
16.10	Poročila
16.25	Tečaj angleškega jezika
16.45	Spored^ za otroke in
mlade: Čmrlj iz Colora-da (N. Simončič), 17.15 Pepe s trobento)
- 18.15 Reportaža: Po brezkončnosti sveta - Izziv belih Kordiljer
18.00	Dokumentarec: Iz življenja rastlin - Ples ptic in vampirjev
18.25	Novoletno odštevanje
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10	Portret slovenskega igralca Poldeta Bibiča
20.50	Film tedna: Bližnja srečanja tretje vrste (fant., ZDA 1971, r. Števen Spielberg, i. Richard Drey-fus, Terri Garr)
23.05	Dnevnik
23.20	Mali koncert: Duo Zoltana Kodalyja izvajata Primož Novšak in Si-sanne Basler-Novšak
~HP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40 Leto športa: september
16.00	TVD Novice
16.10	Am. football NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji: RICMANJE — Na Tržaškem že pridelujejo olje TRST — Težave s parkirišči VIDEM — Fotografska razstava o priseljencih iz držav tretjega sveta TRST — Čudežne svetilke še čarajo il
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (povzetki četrte etape)
21.00	Pregled: Eno leto športa - dogodki oktobra 1988
23.00	Dnevnik
23.15	Sportime Magazine
23.30	Šport spektakel
fr RTV Ljubljana 2
17.15	Video godba
19.30	Dnevnik
20.00	Glasbeni večer z Ivanom Jeftičem
21.30	Poročila
21.35	Svet na zaslonu
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu,- 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi;
15.00	Roman: Noč do jutra (13. del, pon.); 15.20 Glasba, novice, intervjuji in komentarji; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti;
9.05	Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo ma-relo; 13.00 Zabavna glasba; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Vilija Petriča; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Naši interpreti;
21.05	Iz slovenske operne literature; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz, nato Nočna glasba.
CANALB 5 * l
8-00 Nanizanka: I Jefferson
8.30	Film: II delinguente deli-cato (kom., ZDA 1957, r. Don McGuire, i. Jerry .	Levvis)
l6-35 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle
.	coppie
6.00	Film: Le	avventure di
Stanlio e Ollio (kom., ZDA 1930, r. J. Parrott, i. ,	S. Laurel, O. Hardy)
b-3o Nanizanka: Laverne e ,,	Shirley
■60 Kvizi: Doppio slalom;
17.25	Cest la vie, 17.55 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-
2n	to
'80 Film: II migliore (dram., ZDA 1983, r. Barry Levin-son, i. Robert Redford, 2-1 Kim Basinger)
■60 Variete: Maurizio Co-
a
quei due, 1.30 Sceriffo a New York
q stanzo show ■40 Rubrika: Premiere '80 Nanizanki: Atte
RETE 4
7.30	Nanizanke: Lou Grant -Fantasmi, 8.20 Adam 12,
8.50	Petrocelli - Un atto damore
9.50	Film: Sara capitato an-che a voi (glas., It. 1968, r. Bruno Corbucci, i. Little Tony)
11.30	Nanizanki: Cannon - La vendetta, 12.30 Arabes-que - Abra cadavere
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Un mostro e mezzo (kom., It. 1964, r. Steno, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
17.00	Nanizanki: La grande vallata - Uninsolita par-tita a scacchi, 18.00 New York New York
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Lottery -Denver
20.30	Film: La lunica (zgod., ZDA 1953, r. H. Koster, i. Richard Burton)
23.00	Film: II capitano di Cas-tiglia (pust., ZDA 1947, r. Henry King, i. Tyrone Power, Jean Peters)
1.45	Nanizanka: Vegas - II migliore amico
ITALIA 1______________
7.30	Otroška oddaja
10.00	Nan.: Boomer, 10.30 L’uo-mo di Singapore, 11.30 Mork e Mindy
12.00	Otroška oddaja
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Deejay Tele vision
15.00	Nanizanka: I ragazzi del Computer
16.00	Otroška oddaja
18.30	Nanizanke: Supercar,
19.30	Happy Days, 20.00 Arriva Cristina
20.30	Film: Toto contro Macis-te (kom., It. 1961, r. Fer-nando Cerchio, i. Toto, Nino Taranto)
22.30	Nanizanka: I Robinson
22.55	Variete: Megasalvishow
23.10	11. dirka Pariz-Dakar 23.40 Rubrika: Premiere
23.50	Film: Ultimatum alla
Terra (fant., ZDA 1951, r. Robert Wise, i. Michael Rennie)
1.35	Nanizanka: Star Trek
OPEON_______________
8.00	Risanka
9.00	Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in vacanza r
11.00	Nadaljevanka: Agua viva
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Risanka
13.00	Otroški variete: Sugar in risanke
13.55	Nanizanka: Rituals, nato nadaljevanka Maria
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	11. dirka Pariz-Dakar
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Šerata d'onore (dram., ZDA 1980, r. Bob Clark, i. Jack Lemmon, Lee Remick)
22.30	Film: American yuppies (kom., ZDA 1984, r. Dori-an VValker, i. Judd Nelson)
0.30 Filmske novosti
1.00	Nan.: Half Nelson
TMC
11.00	Risanka: Snack
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: Šport News
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Risanke
16.00	Film: Camelot (glas., ZDA 1967, r. Yoshua Legan, i. Richard Harris, Vanessa Redgrave)
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	TV film: Le mani di uno sconosciuto (dram., ZDA 1986, r. Larry Elkan, i. Amand Assante)
22.15	Dok.: Šport '88
23.15	Aktualno: TMC nocoj
23.30	Film: Ouattro spie sotto
il letto (kom., Fr. 1964, i. Lino Ventura)
TELEFRIULI____________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanki
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Nad.: Francesco Berto-lazzi investigatore
23.30	Dnevnik
24.00	Dražba
24.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila-, 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Od enih do treh, pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik;
17.00	Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah in jutranji spored; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno;
14.00	Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Sola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Glasba;
18.00	Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Prihodnje leto morda zares združitev avtobusnih podjetij v pokrajini
Triurna razprava v pokrajinskem svetu o neodložljivosti združitve avtobusnih podjetij na Goriškem je nekoliko zbližala stališča večine in opozicije, ni pa odpravila vseh dvomov o dejanskih namenih, da se po dvanajstih letih vendarle dopolni načrt reorganizacije in publicizacije javnega prevoza oseb.
Trajanje pokrajinskega prevoznega podjetja APT so na včerajšnji seji podaljšali še za eno leto — do 31. 12. 1989. To naj bi bil skrajni rok, kajti nadejajo si, da bo postopek združevanja mogoče pospešiti in zaključiti že nekaj mesecev prej. Tako po besedah predsednika Pokrajine Gianfranca Criscija. Sklep o podaljšanju delovanja podjetja APT je bil odobren z veliko večino glasov. Za so glasovali tudi komunisti, ki so v razpravi bili precej kritični in ki so predstavili tudi dva amandmaja (popravka) k izvirnemu tekstu sklepa. Prvega — glede določitve skrajnega roka v katerem je treba združitev avtobusnih podjetij izpeljati — so predstavniki večine osvojili. Nekaj pomislekov pa je bilo glede drugega popravka, nanašajočega se na navajanje podjetij, ki naj bi bila tako ali drugače zaobjeta v postopku združevanja (mestno podjetje v Gorici, me-
doobčinski konzorcij na Tržiškem, avtobusna občinska prevozna služba v Gradežu, podjetje Saita). Izvirno besedilo namreč ne navaja dveh zadnjih podjetij. Komunisti so v zvezi z ustanavljanjem enotnega avtobusnega podjetja predstavili tudi dva dokumenta.
Razprava je pojasnila nekatere aspekte in pripomogla k zbližanju stališč in tako je bil sklep v prvih popoldanskih urah (seja se je namreč pričela kmalu po deveti uri) odobren z veliko večino glasov.
V razpravi je sodelovalo poleg predsednika Pokrajine tudi šest svetovalcev. Krog posegov je pričel komunist Pironi, sklenil pa predstavnik Zelenih Giorgi. Vmes so posegli Zeleni Fiorel-li, predsednik Crisci, komunist Salomoni, socialist Saccavini, načelnik kr-ščanskodemokratske skupine Berga-min.
Težko bi v nekaj stavkov strnili vsebino posegov, omeniti pa velja nekatere skupne točke. Vsi razpravljale! so se strinjali z nujnostjo, da se pred leti začeti postopek pospeši in zaključi za smotrnejšo ureditev javnega prevoza oseb na območju celotne pokrajine ž zmanjševanjem izdatkov in pa z nudenjem kakovostnih uslug. "Potrebe ob-
čanov morajo biti v ospredju, če tega ne bomo upoštevali, bo vsakršna reorganizacija brez pomena," je v svojem sicer dokaj razčlenjenem posegu dejal predstavnik Zelenih Fiorelli, ki je nanizal celo vrsto pomanjkljivosti in obenem razmetavanja, ki označujejo sedanje stanje v avtobusnem prometu.
Se bo v prihodnjih mesecih vendarle kaj premaknilo ? Kakor smo slišali, obstaja politična volja, da se vprašanje reši. Taka volja je bila večkrat izrečena že v zadnjem mandatu, vendar pa je manjkala operativnost, sicer bi bilo stanje danes bistveno drugačno. Čeprav po drugi strani ne gre podcenjevati različnih težav, od določitve statusa novega podjetja (za kar so možne razne variante) do odločitve kdo naj si prevzame breme poravnave do zdaj nabranih izgub in koliko pravzaprav te izgube znašajo.
Že lani je bilo sprejeto priporočilo (in tudi vnešeno v sklep), da se v upravno komisijo podjetja APT vključita predstavnika medobčinskega konzorcija na Tržiškem in mestnega podjetja v Gorici, ki naj bi pomagala pri postopku poenotenja, oziroma združevanja.
Ostalo je pri namenih, kakor je bilo slišati med včerajšnjo razpravo.
Na goriškem gradu od petka razstava dragocenih skrinj
Po vrsti odmevnejših slikarskih razstav, ki jih je goriška občinska uprava priredila zadnja leta v poletnih mesecih na gradu, pripravljajo v teh dneh razstavo dragocenih skrinj. Organizator te zanimive antikvarske razstave je goriška Občina v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane, s finančnim prispevkom pa je pobudo omogočila Dežela Furlanija-Julijska krajina.
Razstavo skrinj nd goriškem gradu bodo odprli v petek, 30. decembra, ob !?■ uri. Srečanje ob odprtju bo potekalo v grofovi dvorani.
Na ogled bodo skrinje iz različnih zgodovinskih obdobij in različnih umetnostnih slogov. Razstava bo namreč zajela obdobje od 15. do 19. stoletja in tako ponudila obsežen pregled vsakovrstnih skrinj.
Na sliki: skrinja iz orehovega lesa, ki so jo izdelali v Toskani ob koncu 15. ali začetku 16. stoletja.
Mrzlične priprave na silvestrovanje na bližnjem novogoriškem območju
Organizacija HIT Nova Gorica uspešno razvija poslovanje
Mrzlično vzdušje v pričakovanju novega leta se kaže tudi v pripravah na silvestrovanja, ki bodo skoraj v vseh restavracijah in drugih lokalih ter gostiščih na območju Nove Gorice in okolice. Gospodarska in družbena kriza v Jugoslaviji kot da se ne kažeta, ko gre za obiske in potovanja v prazničnih dneh, ob prehodu v novo leto. Tako so na primer oddana oziroma razprodana skoraj vsa mesta v turističnih in zimskošportnih centrih na Gorenjskem, zlasti še v Kranjski gori.
Na območju Nove Gorice bodo cene silvestrovanj na splošno nižje od cen drugod po Sloveniji. Mesta oziroma sedeži v restavracijah, gostiščih in v drugih lokalih so v glavnem že oddana, pri čemer bo na sosednjem območju v Jugoslaviji silvestrovalo tudi mnogo gostov iz zamejstva in iz drugih krajev v Italiji. Na najdaljšo noč v letu se je s svojo ponudbo in možnostmi skrbno pripravilo podjetje HIT v Novi Gorici. Gostje igralnice bodo večerjali v restavraciji hotela Park, cena večerje pa bo do 60 tisoč lir na osebo. Silvestrovanje v nočnem baru hotela Park bo stalo 100 tisoč dinarjev, v restavraciji Iskra-Delta 150 tisoč dinarjev, v restavraciji Lipa v Šempetru 100 tisoč, v hotelu Sabotin v Solkanu pa
tudi 100 tisoč dinarjev na osebo. V omenjenih zneskih oziroma cenah so upoštevane obilne in dobre večerje, ■ glasba, ki jo bodo predvajali za goste, in tudi prigrizek, s katerim bodo obiskovalcem postregli ob polnoči, torej ob začetku novega leta 1989.
Silvestrovanja pripravljajo za svoje goste tudi v zasebnih gostiščih v Novi Gorici, Šempetru, na Lokvah, pa tudi v nekdanjem hotelu Neptun v Kanalu, ki ga je nedavno prevzel privatni gostinec. Najcenejše bo silvestrovanje za člane Društva upokojencev v Novi Gorici. Stalo bo 40 tisoč dinarjev na osebo. (m. d.)
Novi prostori ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev se je iz Križne ulice preselila v nove prostore v Ulici Malta 2. Ob tej priložnosti in ob skorajšnjem novem letu prireja goriško tajništvo danes, ob 18. uri, sprejem za člane in prijatelje. Sprejem bo na novem sedežu v Ulici Malta 2. Tajništvo zveze obenem sporoča, da je ostala telefonska številka nespremenjena (531495).
Na novinarski konferenci, ki so jo ob izteku leta priredili v veliki gostin-sko-turistični organizaciji HIT (Hoteli, Igralnica in Turizem) v Novi Gorici, so posredovali obilo podatkov, ki kažejo in potrjujejo, da to podjetje še nadalje veča in širi poslovanje. Po doseženih uspehih, skupaj z zunanjetrgovinskim podjetjem Primex v Rožni dolini, prednjači v novogoriški občini. Ugodno poslujejo in imajo dobiček, čeprav število domačih gostov v njihovih hotelih, restavracijah in v drugih obratih, očitno zaradi gospodarske in družbene krize v Jugoslaviji, upada. V letu 1988 se je na primer število domačih gostov v obratih podjetja HIT zmanjšalo za okoli 20 odstotkov.
Takšen izpad jugoslovanskih gostov nadomešča naraščanje števila gostov in obiskovalcev iz sosednjih obmejnih krajev v Italiji. Skupen promet HIT-a je denimo leta 1988 znašal okoli 100 milijard novih dinarjev, od tega pa delež tujih gostov predstavlja kar okoli dve tretjini. Gre pravzaprav za posebno obliko izvoza, ki jo izvajajo zlasti v novogoriški igralnici. Računajo, da je igralnico, gostišča, restavracije in druge obrate ter lokale podjetja HIT, v letu 1988 obiskalo skupaj okoli 500 ti-
soč gostov iz Italije in iz drugih tujih držav.
Direktor podjetja Danilo Kovačič je v pogovoru s časnikarji menil, da obstajajo še nadaljnje možnosti za povečanje poslovanja na področju gostinstva in turizma v Novi Gorici. To bo mogoče z novimi oblikami pospeševanja obeh dejavnosti, zlasti pa s skrbjo za kakovost postrežbe in sploh odnosov do gostov. Skladno s takšno usmeritvijo je podjetje pripravilo tudi investicijski načrt za leto 1989. Povečali bodo igralnico in druge prostore na območju hotela Park v Novi Gorici, nadaljevali prenovo hotela Sabotin v Solkanu in s svojimi sredstvi omogočili otvoritev novih igralnic za tuje goste v Kranjski gori in v Rogaški Šlatini.
Podjetje HIT bo v prihodnjem letu prevzela v svojo last tudi gostišče na Sveti gori, ki naj bi zagotavljalo postrežbo za obiskovalce znane božje poti. Ob tem naj poudarimo, da bo v letu 1989 skoraj zagotovo končana tudi obnova (z asfaltom) ceste s Prevala na Sv. goro. V omenjenem gostinskem obratu na Sveti gori bo HIT s sodelovanjem Goriškega muzeja uredil tudi stalno muzejsko zbirko o prvi svetovni vojni v Posočju in drugod v naših krajih, (m. d.)
Novo vodstvo
Pomemben delovni uspeh v pristanišču
PLI na Goriškem
Na seji pokrajinskega vodstva liberalne stranke, ki je bila 21. t. m. so izvolili člane tajništva in predsedstvo. Pokrajinski tajnik stranke je Franca Graniti Majo, namestnik tajnice Adriano Marzini. Člani tajništva so Antonio Costanzo, Franca Genero Comel, Gino Mazzolini, Luciano Bravi, Vitto-rio Luciani, Prandino Prandi, Rambal-do Zucalli, Mario Cravich, Claudio De Colle, Sergio Fornasir in Agostino Majo. Pokrajinski predsednik PLI je Luciano Loricchio, podpredsednika pa Umberto Piva in Sergio Falzari.
Na skupščini, ki je napovedana za 10. januar bo govor o programu.
V Tržiču pretovorili dva milijona ton blaga
V	tržiškem pristanišču Portorosega so včeraj s krajšo slovesnostjo praznovali pomemben delovni dosežek. Prav včeraj so namreč presegli dva milijona ton raztovorjenega blaga in s tem postavili pomemben absolutni rekord v delovanju pristanišča. Lani so v celem letu namreč manipulirali milijon 638 tisoč ton blaga, kar pomeni, da je bil letos porast blagovnega prometa približno 15-odstoten.
Simbolično mejo dveh milijonov so presegli včeraj, ko so imeli v pristanišču nemalo dela, saj so raztovarjali kar štiri ladje: jugoslovansko Portorož, honduraško Argonaut, singapursko Florenz in italijansko Socar 6.
V	obračunu posameznih vrst raztovorjenega blaga je tudi letos na prvem mestu premog za termoelektrarno ENEL z 800 tisoč tonami, kar je prjbližno enako kot lani. Izreden rezultat so beležili z lesom. Že lani so ga raztovorili
za približno 350 tisoč ton, kar je Tržič uveljavilo kot prvo italijansko pristanišče za les, letos pa je z ladjami prispelo kar 550 tisoč ton lesa za industrije pohištva in druge predelovalne dejavnosti tako v naši deželi kot drugod v severni Italiji. Precej več je bilo tudi celuloze (150 tisoč ton letos, 100 tisoč lani), sledijo pa kaolin, cement, žveplo, žito in kemični proizvodi.
Konzul tržiške pristaniške družbe Franco Romano je poudaril pomembnost povečanja prometa lesa in celuloze, ki dajeta pristaniščnikom več dela. Omenil je tudi polemiko z ministrom za mornarico Prandinijem glede dajatev, ki jih po ministrovi izjavi tržiška družba ne bi vplačala centralni blagajni. Romano je dejal, da ustvarjajo take izjave negotovost in škodujejo pristanišču, ki je letos poslovalo uspešno in povsem korektno.
V petek novoletni koncert glasbenega društva Lipizer
Iz avtomobilov izginilo več denarnic
Tatovi pred pokopališčem
Med tradicionalnimi glasbenimi srečanji, ki jih v okviru bogate koncertne dejavnosti prireja glasbeno društvo Rodolio Lipizer, je dokaj priljubljen novoletni koncert. Letos ga prirejajo v petek, 30. t. m., ob 20.30 v deželnem avditoriju. Nastopil bo simfonični orkester Rodolfo Lipizer, ki ga vodi dirigent Severino Zannerini, violinistka Takumi Kubota in mladinski zbor "Citta di Trieste".
Na novoletnem koncertu nastopajo navadno violinisti, ki so se uveljavili na mednarodnem violinskem natečaju, ki ga društvo Lipizer prireja vsako leto v Gorici. Mlada japonska violinistka Takumi Kubota je na tem natečaju prejela drugo nagrado, poleg tega pa se lahko ponaša tudi s prvim mestom na prestižnem mednarodnem violinskem natečaju v Miinchnu. Ku-botova bo ob spremljavi orkestra izvedla Beethovnov koncert op. 61 ter de Sarasatejevo zelo zahtevno skladbo "Carmen fantasie", ki jo redko izvajajo skupaj z orkestrom.
V prvem delu petkovega koncerta bodo prvič v naši deželi izvedli Saint Saensov Božični oratorij za soliste, zbor, harfo, orgle in orkester, pri katerem bo sodeloval mladinski pevski zbor iz Trsta pod vodstvom prof. Marie Susovski Semeraro. Kot solisti nastopajo pevci Federica Guina, Fioren-za Cedolin, Manuela Marussi, Luca Dordolo, Alessandro Švab.
Po koncertu bodo občinstvu ponudili čašo briškega vina in skupaj nazdravili novemu letu.
Na božično vigilijo so v Miljah aretirali mladega Roma in njegovo mladoletno zaročenko, ker sta kradla iz avtomobilov pred tamkajšnjim pokopališčem. Zdi se, da se nekaj podobnega dogaja tudi pred goriškim glavnim pokopališčem. Karabinjerji so v zadnjih dneh prejeli več prijav občanov, ki naj bi jim neznanci iz avtomobilov odnesli denarnice in druge predmete. V glavnem gre za manjše zneske, za-skrblja pa dejstvo, da je bilo takih primerov več.
Preiskovalci skušajo ugotoviti, če obstaja povezava med krajami v Gori-
ci in v Miljah. Kar zadeva ljudi, ki zlasti v teh prazničnih dneh hodijo k grobovom svojih dragih, priporočajo, naj vedno skrbno zaklenejo avtomobile in naj ne puščajo na sedežih torbic ali drugih predmetov, ki bi lahko privabili tatove. Karabinjerji bodo vsekakor poostrili nadzorstvo pred glavnim in pred drugimi pokopališči v Gorici.
Aretiran mladenič s 5 grami heroina
Agenti letečega oddelka goriške kvesture so te dni v Vilešu aretirali 23-letnega Marca Turusa iz Krmina, ki so ga zasačili s približno 5 grami heroina. Do aretacije je prišlo v okviru širše preiskave o prekupčevanju z manjšimi količinami mamila, ki je menda goriške preiskovalce privedla na sled razpečevalcev, ki delujejo v Venetu. Turusa so pospremili v goriški zapor, kjer bo pričakal ukrepe sodne oblasti.
k KMTTHN1 K	DOM	37.12. ob 21. uri BEG iz ’88
	ansambel Bambus, piano bar
	in disc jockey
R	Tema večera TRASPARENZE
M	rmlri	Vstop samo z vabili (v Kulturnem
S	GORICA	domu vsak dan od 9. do 12. ure ali inf. tel. 20400)
Obvestilo ACI
Avtomobilski klub ACI obvešča lastnike avtomobilov, ki so med letoffl oddali v odpad ali dokončno izvozili avtomobil ali drugo motorno vozilo, da morajo do konca leta poskrbeti za izbris iz javnega avtomobilskega registra (PRA). Urad ACI v Ul. Cipriani 131 je v ta namen odprt do petka, medtem ko bo v soboto, 31. t. m., zaprt. Zaradi tega posebej vabijo interesente naj pravočasno poskrbijo za izbris, sicer bodo morali zaradi zamude plačati takso tudi za leto 1989, pa čeprav je vozilo že uničeno.
Nesreča pri Šempetru
Na cesti med Šempetrom in Novo Gorico se je te dni težje ponesrečila 55-letna Goričanka Liliana Bertoncin, Ul. Cipriani 100. Žensko so po nesreči prepeljali v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so jo sprejeli na 120-dnevno zdravljenje. Bertoncinovi so ugotovili zlom levega ramena, več zlomov na obeh nogah in več zlomov v kolku. Zdravi se na ortopedskem oddelku.
■ Radio Trst A bo danes ob 13.30 v oddaji Na goriškem valu posredoval odlomke z božičnic osnovne šole Bevk v Gorici, podružnice šole Trinko v Doberdobu in učiteljišča Gregorčič v Gorici.
Ponovno Rdeče brigade?
V Tržiču so se med prazniki pojavili na zidovih v središču mesta napisi, k* vzklikajo Rdečim brigadam. Tak napis je na stavbi Tržaške hranilnice, na županstvu in še na bližnji stavbi. Poleg napisa (Pinelli in Greco sta še živa) j® značilna zvezda, razpoznavni znak Rdečih brigad. V teku je preiskava.
Napise so opazili v ponedeljek.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-20-0® »Fantozzi va in pensione«. Igra Pa°' Villaggio.
VERDI 18.00-20.00 »Chi ha incastrato R°' ger Rabbit?«.
VITTORIA 15.15-20.15 »Red e Tobi, aH»' cinemici«. Walt Disney.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Carin e Barbara«. Prepovedan mladini pod 18- 1 tom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Mrtev hladen«. DESKLE 19.30 »Zakon orožja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU , Občinska - Ul. A. Manlio 14 -480405.
|_________pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Mercede ArU^ no z glavnega pokopališča v cerke Podturnu in na glavno pokopališče.
Dariu Bensi in svojcem izreka ® smrti očeta sožalje kolektiv podje ME.GO.
Pri Založništvu tržaškega tiska izšel Peter Camenzind
Hessejev roman o lastnostih življenja
Pred več kot 80 leti je Hermann Hesse zaslovel s kratkim romanom Peter Camenzind in Založništvu tržaškega tiska lahko štejemo v dobro, da se Je odločilo za izdajo v slovenščini. Gre namreč za tiste vrste literature in umetnosti, ki bo marsikaterega bralca kaj kmalu odbila, v kolikor si želi tiste vrste užitkov, ki jih pripravljajo navadno pisatelji s tem, da vse postorijo namesto bralca: ko skratka ni treba misliti, pač pa je dovolj da slediš tako ali drugače ugajajočemu preletavanju vrstic. Hermann Hesse, ta neverjetno subtilni in »tihi« avtor, ljubitelj tišine in globoke modrosti, umirjenih, vendar resničnih čustev, preverjene in doživete domišljijske in miselne vsebine, je v prvi vrsti oboževalec resnice. Resnice človeka in življenja, seveda ne tiste moralistične resnice, ki ti žuga ali ti kaže edino pravo pot, pač pa tiste, na vse strani odprte, življenju Podobne resnice, ki je brezmejna, ljubeča spremljevalka človeka, v kolikor Ji je voljan prisluhniti, ter kruta maš-čevalka, če se zanjo ne briga in ne zanima. Hesse torej prepušča obračune tej resnici sami, sam pa se ves čas trudi, da bi jo, to našo vladarko, spoznal, se ji dokopal vsaj do ramen, če ji je že tako težko pogledati naravnost v
Zgodba o Petru Camenzindu je Pravzaprav zgodba o lastnostih življenja. Zaporedje zgodbe namreč odkriva tisto, kar je zadaj za vsem ali visoko zgoraj ali globoko spodaj v človekovi težko doumljivi notranjosti misli in srca. To je zgodba Petra iz švicarske vasice Nimikon, kjer je kar tri četrtine sovaščanov poimenovanih z istim imenom, kjer Peter kot otrok doživlja svoje starše, ujca Konrada, predvsem pa naravo, veter, gore, jezera, sonce in oblake, sicer pa je nekoliko samotar-
Herman Hesse
ski in pravzaprav zelo duševen posameznik. Ko odraste, se loti študija, doživlja prva močna fantovska prijateljstva, kasneje zaljubljenosti, pa knjige, pisanje prvih poskusov. Ljubezni ga prizadevajo najmočneje, zgrožen ugotavlja, da ga »izvoljenka v bistvu sploh ne pozna in da se ne zanima zanj«, čuti se izključenega iz erotičnih iger, odide v Ziirich na univerzo, ob vrnitvi je priča materini smrti, zategadelj sklene za vedno oditi v svet. Ves čas je nekam otožen, zelo ponotranjen, vzporedno z zunanjo zgodbo poteka zanj bistvenejša, notranja. Spozna prijatelja svojega življenja Riharda, prične pisateljevati, zaljubi se v slikarko Erminio in spet je razočaran. Prične piti, kot je vedno pil njegov oče, še bolj je kritičen do ljudi, v svojo veliko srečo potuje v severno Italijo, pred-
Naslovnica romana
vsem obožuje Frančiška Asiškega, njegov najboljši prijatelj utone, Peter pa ves čaka na tisto pravo, veliko življenje, ki ga ni in ni, ali pa se mu namenoma izmika. Spet ga povleče v svoj svet ženska, Elisabeth, čez noč pa postane nevesta drugemu in zaman Peter — se pravi avtor sam — hrepeni: »Nič ni na svetu bolj plemenitega in nič bolj osrečujočega kot stanovitna ljubezen brez besed in brez strasti.« Sanjari, da bi vsaj eden ali dva še spoznala takšno lepoto in smisel, toda svet se kaj malo meni za Petrove ideale in se kot v zboru oprijema otipljive realnosti. Svet se pač zanima za pojavne oblike življenja, za vse konkretno, predmete, imetje, ljudi, prav nič pa za življenje samo, za vir tega življenja. Peter snuje svojo veliko pesnitev, živi za malo petletno Agnes, ki pa umre, živi za pohabljenega Boppija, ki ravno
tako za vedno odide, končno pa ga pot zanese nazaj v domači kraj, v bistvu precej resigniranega in osamljenega. V domačem kraju bo našel edino ravnotežje, ki mu še ostane.
Kot rečeno, je knjiga pripoved o vsemogočnem bitju, ki stoji za vsem in se kaže v vseh stvareh. To je življenje, ki ga človek tako težko prepozna, pač pa hiti od ene pojavnosti do druge in nobena mu ne da trajnega pokoja. Ker pač človek do kraja ne prepozna igre, je kaznovan in njegovo lastno življenje se kaže v najboljšem primeru kot pot, pot z boljšimi in seveda slabšimi poglavji, nekaj je veselja in nekaj je žalosti, vse to pa zato, ker človek ljubi pojavnost ne pa bistva stvari. Peter Comenzind je pravzaprav zelo blizu dokončni (od)rešitvi, vendar očitno nima prirojene zasluge, da bi jo ugledal. Njegova pot je okvirno pravilna, duhovna je, poglablja se v takšnem odnosu do sveta, vendar ni tolikanj izrazita, da bi konkretnost docela stopila v drugi plan. Peter je globoko individualno bitje, zaradi česar najdemo kljub drugačni zunanji zgodbi z njim pristen kontakt — paradoks je pač v tem, da nas globina individualne en-kratnosti druži bistveneje kot podobnost površinske različnosti — toda igro življenja je v nekem smislu kljub temu izgubil: manjkal mu je nemara en sam korak, da bi videl in razumel vse, da bi razpoznal pravega nasprotnika in pravega prijatelja hkrati. Bližji ko je človek viru življenja, manj je odvisen od zunanjih okoliščin in narobe. In Peter Camenzind je tudi v našem imenu dospel v svojem osvobajanju zelo zelo daleč, nam pa je prepuščeno, da odigramo svojo igro boljše ali slabše, ali pa se nam zdi, da je smisel Hes-sove umetnine brezpredmeten.
JANEZ POVŠE
Iz tržaških likovnih galerij
»Skale« Adriana Stoka in Pariz Fabia Zubinija
Adriano Stok spada v srednjo generacijo tržaških likovnikov in ima za seboj zanimivo razvojno pot. Strokovno se je usposabljal v Trstu in začel že zelo mlad razstavljati. Kot ntnoge tržaške likovnike, tudi njega likovno motivira Kras, vendar ga ne jemlje le z vizualne plati, ga ne prelikava, ga ne povzema takšnega, kakršen je, oziroma kakršen se kaže, Pač pa ga tudi proučuje. V svojo likovno govorico vzame le izprane žlebove kraških skal. To motiviko — 'bočno povečane žlebove — je Stok Upodabljal dolgo let v svoji grafiki, nakar je prešel v tridimenzionalno 9ovorico, vendar ne tako, da bi vzel v roke dleto,, ali kako bolj sodobno orodje, pač pa je začel svoje kraške 'Polive ustvarjati v papirju, v snežno belem debelem papirju.
Tokrat je v tržaški Občinski gale-riji razstavil tri dela: zelo veliko, fkoraj dva metra visoko "skalo", nekoliko manjšo na videz prirodno pokončno ploščato skalo ter še manjšo ?ka!o, večji kamen. Velika papirnata skala" je v spodnjem delu monolitno, na njej pa je več debelejših in tanjših skrl. Tako se kaže ob vstopu v galerijski prostor. Če pa stopimo *a "skalo", bomo opazili, da je na urugi strani v njej nakakšna jama, lnhko bi rekli tudi nekakšna niša, >Qko da bi se mogel človek v njej skriti ali vsaj vanjo zateči pred de-*iem ali burjo. A s tem mojstrova 'Sfa še ni zaključena. Na steni te V(loibine je majhna luknjica in ko obiskovalec razstave pogleda vanjo, bo skozjo videl drugo papirnato ska-
ki so ji stoletja burje in dežja izdolble luknje in nato se bo videla še ■fbtja papirnata "skala", že omenjeni kamen", ki ga je mojster postavil na *°Pec drugega razstavnega prostora galerije. Adriano Stok si je pri tej ‘gri pomagal z ogledalcem, ki ga je bornestil v veliko osrednjo papirnato s«aio.
Razstava bo trajala do 31. t. m.
galeriji Cartesius že nekaj dni izstavlja tržaški slikar Fabio Zubi-'■ Po poklicu je inženir in delovno JPočno zavzet, vendar mu je slikar-,.o nekaj več kot hobby, pač pa pri-Tibljena stranska dejavnost, ki ji Posveča veliko pozornosti in tudi Usa. o tem pričajo številne njegove
zstave doma in tudi v svetu, pred-Se,P v Parizu.
zbadaj je pripravil bogato razstavo, s, katero bi mogli reči, da je temat-v 0 zamišljena in zaokrožena, saj je Qjgaleriji Cartesius razobesil kar 30 pl ]n tuširank, ki govore izključno o tu ripU' Mojster se je v glavnem mes-
Rzancije sicer rodil in tja zahaja
pogosto, zato pozna vsak kotiček tega velikega mesta. Seveda ga kot slikarja ne zanima novi Pariz, pač pa slika posamezne stare ali starinske objekte, torej tisti Pariz, ki ima za seboj veliko zgodovine in debelo časovno patino, pa naj gre za motive iz središčnih predelov mesta, kot tudi za motive perifernega, vendar pa le starega mesta.
Večina razstavljenih del je v olju, kakih deset pa črno-belih tuširank. Za olja je značilno, da jih mojster ustvarja skoraj vse v temnejših odtenkih, vrhu tega ne na njegovem trgu, kot tudi ne na njegovih ulicah, nikjer ni zaslediti prometa, celo človeka ne, pač pa so ulice prazne, čiste, kot umite, oziroma kot bi neki motiv posnel takoj po dežju, ko je tlak še moker.
Zanimiva razstava bo trajala do 3. januarja, (fre)
Skladbo je Oliviev Messiaen napisal v internaciji
Kvartet ob koncu Časa z domačimi izvajalci
Kvartet ob koncu Časa oz. Ouatuor pour la Fin du Temps je Olivier Messiaen napisal v času svoje internacije v koncentracijskem taborišču leta 1941. Nastala partitura spada v železni repertoar komorne glasbe 20. stoletja, pri nas pa je domači izvajalci še niso igrali. Prvič so se zbrali: violinistka Vera Belič, klarinetist Jure Jenko, čelist Andrej Petrač in pianist Vladimir Mlinarič in se lotili te izjemno zahtevne skladbe. Messiaenova glasba je zelo specifična in zelo francoska v občutljivih povezavah modalne melodike in raznovrstnih, kontrastnih ritmov ter barv, ki jih skladatelj vnaša tako zelo sugestivno, da tonski sklopi kar vidno obarvajo poslušalčevo predstavo. Tudi to, da je Messiaen deklarirani katolik, daje njegovi glasbi trdno bazo, nekakšno prepričanje v dobro in prav.
Skladba je osemstavčna, posamezni stavki so medsebojno tematsko in moti-vično povezani s tem, da so novi elementi dodani kot potreben kontrast, ki hkrati tudi podčrta enotnost snovi. Glasba je zelo asociativna, tudi zato, ker ji je avtor sam predložil »program«, ki je religiozne narave.
Izvajalci so skladbo zaigrali pregledno in čvrsto. Lirični stavki so zveneli toplo, mehko, z dovolj razpetimi frazami, čeprav je na trenutke napetost v piano legah popuščala. Tehnično zahtevnejši stavki jim niso delali težav, saj so se instrumentalisti ujeli tako v kompliciranih ritmih kot tudi v moči in temperamentu. Ravno skladnost njihove igre je zaznamovala kvalitetno izvedbo. Vsem je bilo namreč jasno, kako je v tako delikatni glasbi potrebno slediti muzikalni logiki in na kakšen način posamezniki tematsko izstopajo oz. se uravnavajo. Kvartet je pokazal tudi širok dinamični register in posluh za razpoloženjske spremembe, najbolj pa mu je uspelo ohraniti izbrušeno strukturo skladbe.
MIRJAM ŽGAVEC
Incest literarna uspešnica v ZDA
Incest že več tisočletij buri človeka. Vsaj od takrat, ko je s prepovedjo spolnih odnosov med starši in otroki oziroma med bratom in sestro zaoral v družinsko razmerje, kot je zapisal Claude Lčvi-Strauss. Ta prepoved je univerzalnega značaja in ločuje kulturo od narave, je po njem povzel Igor Škamperle v eni od svojih poletnih Opomb pod črto, ki smo jih objavljali na teh straneh. O incestu, psiholoških motivacijah zanj in posledicah so se ob Freudu in Levi-Straussu razpisali številni izvedenci in strokovnjaki (naj tu omenimo le študijo antropologa Robina Foxa Rdeča svetilka incesta, ki je izšla pred kratkim v zbirki Studia humanitatisj, v tematiko incesta pa je bogato posegla tudi sama literatura, od Sofoklejevega Kralja Ojdipu-sa vse do zadnjega romana Alberta Moravie Potovanje v Rim, v katerem nestor italijanskih pisateljev nakaže incest skozi fantazijo protagonista.
Incest je gibalo knjige, ki je postala v nekaj tednih v Združenih državah prava uspešnica. Gre za delo novinarke Dene Kleiman A Deadly Silence (Mrtvaška tišina), v katerem avtorica opisuje resnično zgodbo Cheryl Pier-son, dekleta iz Long Islanda, ki je pred dvema letoma plačala sošolca, da je ubil njenega očeta.
James Pierson je bil za sorodnike, prijatelje in znance na videz dober družinski oče. Po ženini smrti se je popolnoma posvetil otrokom, še posebej najstarejši hčerki, 14-letni Cheryl. Ob tolikšni skrbi očeta za svoje otroke ni nihče od sosedov niti najmanj slutil, kaj se je v resnici dogajalo v stanovanju družine Pierson. Oče je prisilil Cheryl, da je v zakonski postelji nadomestila umrlo ženo, in to nasilje nad mladoletnico se je ponavljalo nekaj let. Vse dokler ni Cheryl zbrala toliko poguma, da je prepričala enega od sošolcev, naj ubije njenega očeta. Za umor je mladenič dobil 400 dolarjev, kolikor je pač takrat Cheryl premogla.
»Zadeva Pierson« je v Združenih državah dvignila mnogo prahu. O njej so se razpisala sredstva množičnega obveščanja, javnost se je spraševala, kako je bilo kaj takega mogoče. Nekateri mediji so potegnili na dan statistiko, s katero so dokazovali, da incest ni tako redek pojav, kot bi lahko sicer mislili. V ZDA namreč vsako leto prijavijo približno 250 tisoč incestov, v veliki večini med očetom in hčerjo. Koliko je še primerov, za katere niso in ne bodo nikoli izvedeli?
Dena Kleiman je pisala o »zadevi Pierson« na straneh New York Timesa. V biografiji Cheryl Pierson je na podlagi svojih poklicnih izsledkov, posvetovanj s psihiatri in drugimi izvedenci skušala zarisati osebnost Jamesa Piersona in osvetliti njegova kontradiktorna, bolna nagnjenja do hčerke. Delo se je kmalu po izidu že znašlo na lestvici najbolje prodajanih knjig v Združenih državah.
MARJAN KEMPERLE
Bogata razstavna dejavnost slovenjegraškega likovnega umetnika
Jože Tisnikar, slikar življenja in smrti
V zadnjem mesecu si je bilo v Ljubljani mogoče ogledati kar tri razstave slik in risb Jožeta Tisnikarja, slovenjegraškega samoniklega slikarja življenja in smrti. Sprva je razstavljal v Novi galeriji Kompas, ta čas pa si je njegova dela mogoče ogledati v majhni zasebni galeriji Lerota in v galeriji Cicero v Delovi stolpnici.
Ob otvoritvi razstave v Delu so pripravili srečanje z umetnikom, ki ga je v obliki pogovora z njim vodil Bogdan Pogačnik, z igralsko interpretacijo Prešernove Lenore pa je poslušalce
Andrej Kurent napeljal na razmišljanja o smrti, ki jih v slikarstvu tako pogosto odpira prav Tisnikar.
Tisnikarjevo slikarstvo se je od samega začetka razvijalo po dokaj odmerjeni poti in se v osnovi ves ta čas ni bistveno spremenilo. To kaže, da se je avtor že zgodaj odločil razviti specifičen način izražanja. Njegova znamenja so toga forma, zelenkasti in modrikasti kolorit, prevlada temnih tonov in tipični poenostavljeni liki odraslih ljudi in otrok. Temu je ostal zvest polnih trideset let ustvarjanja.
Jože Tisnikar (v sredini) na otvoritvi v galeriji Lerota
(Foto Premrov)
Eno ključnih vprašanj, ki se jih Tisnikar loteva ves ta čas, je smrt, prenehanje človekovega bivanja. S smrtjo se je slikar dnevno srečaval v secirnici, kjer je preživel svoje delovno obdobje. Vajen vsakodnevnega soočanja s končno usodo ljudi, ga je vendarle globoko prizadelo, ko je ugledal umrlega znanca ali celo prijatelja.
Vsa ta srečanja so Tisnikarja, ki je v zgornjem žepu halje vselej nosil ski-cirko in svinčnik, spodbujala k risanju in beleženju situacij. Z leti se je nabralo več kot petsto motivov, ki jih še sedaj obdeluje, zlasti tiste, ki jih še ni utegnil prenesti v večje kompozicije in jih naslikati z jajčno tempero. K določenim motivom se vrača, nekatere pa obdela in se jih potem nikoli več ne loti. Tako je prav v novejšem času vzniknil pri njem nov motiv dveh mačkov na avtocesti. Mačko je povozil avto in ob njenem truplu žaluje njen maček. Prizor, ki ga je slikar bežno doživel skozi okno vozila, se mu je globoko vtisnil v dušo in kaj hitro ga je vključil med sorodne motive svojega slikarstva, pri katerem je izpoved naslonjena na človeške in živalske like.
Tisnikar je torej dovzeten tudi za nove motive, če se vklopijo v njegove ustaljene teme, saj, kot pravi sam, ni navdušen za eksperimentiranje, poskuša pa kaj izboljšati. To nedvomno drži, saj ravno s temi novejšimi pregledi, ki so ponekod v celoti letošnje-
ga datuma dokazuje, da je njegova slikarska govorica vse bolj precizna in prečiščena. Slikarska izpiljenost, barvna dodelanost kažeta, da se je pri Tisnikarju nekdanja nagonskost prevesila v premišljenost. Posledica je izostrena vsebina in izčiščena slikarska izvedba. Njegov svet »obujenih mrtvecev« je doživet in pristen.
Pomembno vlogo v Tisnikarjevem slikarstvu imajo lastne podobe. Pretežna večina kompozicij z večjimi ljudmi je zaznamovana z avtorjevim likom, včasih kar z dvojnim — slikar stoji pred štafelajem in slika avtoportret. Obkrožen je s svojim svetom, spominja se vseh umrlih, ki jih je srečal v prosekturi in skupaj z njimi stopa v slikarski prostor. Ta se na obzorju, v temini, končuje s svetlo črto, ki deli podobe na »zgoraj« in »spodaj«, na tostranstvo in onostranstvo. V tej simbolični razdelitvi slikarskega polja je ena temeljnih skušenj Tisnikarjevega naslikanega sveta, ki je projekcija njegove notranjosti. Vsa ta doživetja in občutenja v slikarstvu »prevaja« čvrsto in zanesljivo likovno artikuliranje, ki mu izvirnost in avtentičnost odpirata vrata v številne domače in tuje galerije. Vse to dokazuje, da je Jože Tisnikar vsekakor ustvarjalec visokih umetniških in človeških vrednot.
IZTOK PREMROV
Košarka: italijanska A liga
Drevi spet za točke
V 2. jugoslovanski nogometni ligi
Ljubljanska Olimpija na veliki prelomnici
Košarka: turnir v Parizu
Izrael boljši od Jugoslavije
PARIZ — Jugoslavije ne bo v finalu mednarodnega košarkarskega turnirja v Parizu, kjer nastopajo še francoska, sovjetska in izraelska reprezentanca. Prav slednja je sinoči dokaj nepričakovano premagala jugoslovansko vrsto, ki je zelo slabo igrala zlasti v prvem polčasu. Krivdo za poraz gre morda pripisati dejstvu, da je ekipa pripotovala naravnost s turnirja v Madridu, a tudi odsotnosti Petroviča in Vrankoviča.
Izrael je že v 10. minuti vodil z 18:15 ter prednost večal (81:58 v 28. min.). Po vstopu Komazeca in ko se je razigral Paspalj, je Jugoslavija dosegla 15 zaporednih točk in zaostanek zmanjšala na 8 točk (81:73). Štiri minute pred krajem je celo izenačila na 89:89, zatem pa je koncentracija spet padla in poraz je bil neizbežen.
Jugoslavija je igrala v naslednji postavi: Komazec 12, Radulovič 10, Čutura 11, Kukoč 5, Paspalj 24, Zdovc 11, Divac 3, Sobin 2, Radja 17, Cvijetičanin 10.
Danes se bodo »modri« pomerili z zmagovalcem srečanja Francija - Sovjetska zveza.
V	drevišnjem 13. kolu italijanske košarkarske A-l lige bosta v ospredju srečanji Divarese - Vismara in Paini -Snaidero. Važni pa bosta tudi tekmi v Benetkah, kjer bo gostoval Philips, ter v Livornu, kjer bo prvouvrščeni Enic-hem sprejel v goste Phonolo, ki jo bo prvič na prvenstveni tekmi vodil novi trener Skansi.
SPORED: Scavolini Pesaro - Arimo Bologna, Divarese - Vismara Cantu, Knorr Bologna - Ipifim Turin, Enic-hem Livorno - Phonola Rim, Riunite Reggio Emilia - Benetton Treviso, Hitachi Benetke - Philips Milan, Paini Neapelj - Snaidero Caserta, Alno Fab-riano - Allibert Livorno.
LESTVICA: Philips, Enichem 18, Paini, Scavolini, Allibert, Benetton, Snaidero, Vismara, Knorr 14, Divarese 12, Arimo 10, Ipifim, Hitachi, Riunite 8, Alno, Phonola 6.
V	A-2 ligi največ pozornosti velja za tekmo, v kateri se bosta pomerili ekipi z vrha lestvice, Irge in Braga. Goriški S. Benedetto bo na dokaj neugodnem gostovanju pri Sharpu, ki krvavo potrebuje točke, videmski Fantoni pa
ima proti Annabelli možnost, da se nekoliko povzpne na lestvici.
SPORED: Irge Desio - Braga Cremo-na, Caripe Pescara - Filodoro Brescia, Fantoni Videm - Annabella Pavia, Standa Reggio Calabria - Marr Rimini, Sharp Montecatini - S. Benedetto Gorica, Jollycolombani Forli - Neutro-roberts Firence, Kleenex Pistoia - Gla-xo Verona, Teorema Varese - Sangior-gese.
LESTVICA: Standa, Braga 18, Neut-roroberts, Irge 16, Filodoro, Marr 14, S. Benedetto, Jollycolombani, Annabella, Glaxo 12, Kleenex, Fantoni, Sangior-gese 10, Sharp 8, Caripe 6, Teorema 4.
Smučanje: Bokalova tretja
KRANJSKA GORA — Na mednarodnem FIS slalomu v Kranjski gori, na katerem je nastopilo 89 tekmovalk iz petih držav, je zmagala Avstrijka Stoecklova pred rojakinjo Kappauerje-vo. Tretje mesto ja zasedla Jugoslovanka Bokalova. Po prvi vožnji je zanesljivo vodila Mateja Svet, ki pa je v drugem spustu padla. Isto se je že na prvi progi pripetilo Šarčevi, Pušnikov! in Šehovičevi.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Nogometaši Olimpije so z jesenskimi igrami v novoustanovljeni 11. ligi obudili upanje na preporod ljubljanskega in slovenskega nogometa. To se je zgodilo povsem nepričakovano, kazalci tega presenečenja pa so prepričljivi: odlični rezultati in 3. mesto, navdušujoče igre in dober odziv publike. Ob ligaškem premoru pa je seveda najpomembnejše vprašanje: ali Olimpija spomladi more še za mesto više, kar bi pomenilo vrnitev v I. ligo.
Olimpija se je tako rekoč skozi ši-vankino uho uvrstila v enotno II. ligo, to ji je pravzaparv omogočilo moštvo Bačke z zmago nad Koprom. Tedaj gotovo nihče ni mogel pričakovati, da bo Olimpija v veliko hujši konkurenci igrala tako vidno vlogo in se potegovala za eno izmed prvih dveh mest, ki vodita v I. ligo. Se zlasti ne zato, ker je v prestopnem roku klub dobil le eno vidnejšo okrepitev - Damirja Vrabca, ki se je za Bežigradom pravzaprav oglasil zaradi brata Dinka. Trener Šoškič je še malo pobrskal po mladinskem kadru ter okoliških klubih in našel nekaj nadarjenih fantov, v katere pa seveda nihče ni imel pravega zaupanja.
Obstanek v ligi je bil lahko še najbolj realen cilj tega na prvi pogled povprečnega moštva, iz katerega sta zaradi odhodov v JLA izpadla celo najmočnejša moža - Stane Komočar in Aleš Ceh. Toda zgodilo se je povsem drugače: Olimpija je vse bolj presenečala, tako z igrami kot z rezultati. Samo dvakrat je izgubila z dvema goloma razlike, samo enkrat je nesrečno in nezasluženo klonila za Bežigradom. Nekdanji Olimpijini navijači in novi, ki so v časih »zlatega« obdobja kluba še hodili v vrtce, so hitro spoznali, da se za Bežigradom dogaja nekaj zelo zanimivega. Tudi po 7000 navijačev se je zbiralo na obubožanem bežigrajskem štadionu in nikomur nikoli - niti ob edinem porazu s Prištino - ni bilo žal, da je prišel spodbujat »zelene«.
Funkcionarji so se zavzeli za nakup »super« igralcev, kakršna sta na pri-
mer Šuker in Halilovič, ki jih je seveda tudi treba izredno drago plačati krog okrog trenerja Šoškiča pa zagovarja tezo o neznatnih posegih v moštvo in to le s tistimi kakovostnimi >9' ralci od drugod, ki so razmeroma p°' ceni. V zvezi s tem je treba omeniti še to, da je Olimpijina blagajna prazna, a tudi to, da je ljubljanski klub ob Crveni zvezdi edini v državi, ki nima izgube. Za zdaj je zanesljivo le to, da bo Olimpija angažirala mladega Novogoričana Valentinčiča in Žilnika lZ ljubljanskega Slovana, na seznama želja pa sta iz slovenskih klubov še Koprčan Zulič in Mariborčan Žurman-Ni še jasno, kakšen bo Uniš prestopnega roka, toda očitno jej da je po/0' žaj tudi precej nevaren. Če se namreč Olimpija ne okrepi, tekmeci pa se, bo grozila nevarnost, da v prvoligaških prizadevanjih ne uspe, če pa se okrepi, bi lahko v moštvu prišli do razdora. Te druge možnosti se še posebej boji trener Šoškič, ko opozarja pre° dragimi nakupi. On namreč dobro ve, da zdajšnji igralci igrajo dobro in uspešno - za skromen denar ter da bi kak milijarder v moštvu lahko sprožil plaz zahtev za boljšim plačilom.
Olimpija je torej na veliki prelomnici. Njeni navijači menijo, da take priložnosti za prodor v I. ligo ne bo več. In najbrž je v bližnji prihodnosti res ne bo. Toda ta velika priložnost skriva v sebi tudi veliko nevarnost, da bi se razcvet Olimpije še enkrat utegnil zaustaviti. To pa bi bila nedvomno velika škoda, kajti Slovenija bi s tem postala prosto tržišče za jugoslovanske in tuje klube, izgubila pa bi moštvo, ki bi lahko sooblikovalo slovensko nacionalno identiteto.
SK DEVIN
obvešča, da je odložen odhod za zim°' vanje v Bovec zaradi pomanjkanja snega. Datum odhoda bo javljen takoj k° bodo snežne razmere ugodne. Nadalje obvešča, da se vrši vpisovanje za izlete in tečaje na snegu, ki bodo na Podkloš-tru (Arnoldstein) štiri nedelje v januarju od 8. do 29. januarja 1989. Za informacije vsak torek od 20. ure dalje na sedežu društva (osnovna šola Cerovlje) ali pri odbornikih.
Košarka: po Petrovičevi poti
Tudi Vrankovič k Realu
ZADAR V zadrskih košarkarskih krogih je zadnje čase največ govora o senzacionalnem dogovoru, ki ga je center jugoslovanske košarkarske reprezentance Stojko Vrankovič sklenil z madridskim Realom. Vest sta potrdila tako Vrankovič kot odgovorni pri klubu.
Vrankovič naj bi od Reala, pri katerem že igra Dražen Petrovič, prejel 750 tisoč dolarjev, stanovanje in avtomobil, triletna pogodba pa naj bi stopila v veljavo 1. avgusta prihodnje leto. Soglasje jugoslovanske košarkarske zveze naj bi bila le formalnost, ker igralec izpolnjuje vse pogoje za odhod v tujino, v prvi vrsti več kot dveletno nastopanje za reprezentanco ter vsaj eno odličje z evropskega in svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger. Košarkarski klub Zadar je svoje soglasje že dal.
Hokej na ledu: 1. jugoslovanska liga
LJUBLJANA V 24. kolu 1. zvezne jugoslovanske lige v hokeju na ledu je Kompas Olimpija iz Ljubljane prepričljivo premagala Vojvodino s 15:6 (4:2, 4:1, 7:3). Uspešne so bile tudi Jesenice, ki so s 7:1 (2:1, 2:0, 3:0) odpravile Partizana. V srečanju v Beogradu pa je domača Crvena zvezda potegnila krajši konec proti zagrebškemu Medveščaku Gortan. Slednji je zmagal z 8:1 (2:0, 2:1, 4:0).
kratke vesti - kratke vesti
Nogomet: tudi tokrat več izključenih
MILAN — V zvezi s srečanji italijanske nogometne A lige, ki so bila 18. t. m., je disciplinska komisija za dve koli izključila Pacioneja (Verona) in Lorierija (Torino). Po eno kolo bodo počivali: Paciocco (Lecce), Centi (Como), Beruat-to (Lazio), Comi (Torino), Troglio (Verona). V B ligi dveh tekem ne bo odigral Fermanelli (Padova), po eno pa Presic-ci (Cpsenza), Amodio (Avellino), Bergamini (Cosenza), Cola-sante (Piacenza), Cossaro (Barletta), Ficcadenti (Sambene-dettese), Giacomarro (Licata), Grani (Empoli), Guerrini (Barletta), Melli in Minotti (oba Parma).
Jurgen Klinsmann pri Interju?
BONN — Po pisanju revije »Sport-Bild« je 24-letni napadalec zahodnonemškega nogometnega kluba VFB Stuttgart in državne reprezentance, Jurgen Klinsmann, že podpisal pogodbo z Interjem, s katerim naj bi igral v prihodnji sezoni. Klinsmann, ki je v ZRN bil proglašen za igralca leta, naj bi v Italiji prejel po 637 milijonov lir za sezono.
Pri Udineseju zanikajo
VIDEM — Pri Udineseju so včeraj odločno zanikali vest, ki jo je objavil neki dnevnik, češ da Maurizio Zamparini namerava pustiti predsedstvo Venezia-Mestre in priti k Udineseju. Po mnenju vodstva videmskega ligaša naj bi širjenje takih vesti imelo točno določen cilj, in sicer sejanje nemira v ekipi in med navijači prav v trenutku, ki ga preveva veliko navdušenje.
ČEPRAV SEM SLIŠAL GLASOVE NISEM RAZUMEL BESED
Z ELEKTRONSKIM SLUŠNIM APARATOM MAIC0 slišim razločno - slišim vse
Za praznike vam nudimo posebne predstavitve in izredne cene. Obrnite se na:
MAICO - TRST Ul. Maiolica 1 Tel. 040/772807	MAICO - VIDEM Ul. Cavour 7 Tel. 0432/299193	MAICO - GORICA	MAICO - PORDENON	MAICO - TRŽIČ Korzo Italia 54	Trg don Bosco 21	Trg republike 26	M k} Tel. 0481/32429	Tel. 0434/35282	"M		50 LET IZKUŠENJ B MAICO
				POVSEM NEVIDNI ELEKTRONSKI SLUŠNI APARATI PROTI NAGLUŠNOSTI
		V Želimo	vam vesele praznike!	
Odmevi s prireditve Naš športnik 1988
Kaj so menili prisotni o ponedeljkovi prireditvi v Kulturno-športnem centru v Zgoniku? Skoraj vsi so bili nad manifestacijo kar navdušeni. Tudi z izbiro najboljših športnikov in športnic so se mnenja prisotnih »ujemala«.
Skratka, prireditev Naš športnik 1988 je povsem uspela, kot je tudi razvidno iz mnenj, ki smo jih zbrali po ponedeljkovi prireditvi.
LIVIO JAKOMIN
(Generalni konzul SFRJ v Trstu)
»Manifestacija kot taka je po mojem mnenju odraz športnega duha, ki vlada na Primorskem, na obeh straneh meje. Kot so se Primorci začeli uveljavljati na vseh področjih, tako se uveljavljajo tudi na športnem, na katerem dosegajo lepe rezultate, ki segajo v sam jugoslovanski oz. italijanski vrh.«
»To je dvakrat spodbudno. Prvič, ker *aže, da se veliko daje na šport, a drugič, oa imamo skupno prireditev in uveljavitev skupnega kulturnega prostora. Skoda, da ni primerjave med rezultati enih *n drugih, a morda je tudi dobro, ker teko zadržujemo športni duh.«
»Skupna prireditev je pomembna, še b°lj pa je pomembno, da dosegajo dobre rezultate in da imamo čim več mladih, ki ukvarjajo s športom in zato je pobuda casopisov, radia, televizije in ZSŠDI zelo Pomembna.«
IGOR MALALAN
(Član Karst Brothers)
Igor Malalan je član skupine Karst Brothers, ki je nastopila v ponedeljek v Zgoniku na tej prireditvi. Kot na odru se tudi v našem miniinterv-juju Igor ni izognil svojemu dovtipu in dejal: »Mislim, da je vse potekalo v najboljšem redu. vzdušje je bilo sproščeno. Prvo mesto Nma Kakorovca je bilo seveda pričakovano. Lepo bi bilo, da bi osvojil prvo atesto na Našem športniku športnik, ki Se ukvarja v športnih panogah, ki ima Več "športa" od kotalkanja. Sedaj pa čakamo Sama Kokorovca na svetovnem prvenstvu, da nas reši svetovne vojne - Gu-erre.«
VILI PRINČIČ
(Funkcionar ZSŠDI)
»Manifestacija je bila zelo prijetna, konec koncev jo v tem trenutku tudi potrebujemo, ko so važne obletnice mimo (n. pr. 100-letnica Sokola). Glede nagrajencev bi dejal, da so bile izbire pra-vdne, tudi kriterij je bil boljši od prej-Stliih, ko se je zbiralo nekako navijaško.«
»Prav je, da je ta manifestacija skupna, saj smo del istega naroda. To pa je del skupnega kulturnega prostora, kamor s°di tudi šport, ne samo kultura. Po mo-Jem mnenju bi sedanjo formulo tudi kanate ohraniti, ker je tudi vezana na radio. rav zaradi radijskih prenosov treba dati Rednost govorjeni besedi ali pa glasbi. r°gram mi je bil vsekakor všeč.«
BORIS SIMONETA
(Uslužbenec na patronatu INAC)
»Mislim, da je manifestacija zelo posrečena in predvsem potrebna oblika združevanja sil Slovencev na obeh straneh meje. Prav šport in športni delavci pa so bili vedno med pr-u	vimi, ki jim je to
vsPevalo. Sam sem pred tolikimi leti 2®rJel v to pobudo in bil, a to naj ne k eni neskromno, eden od pobudnikov, v6r dopisujem za Radio in Primorske no-Ce in sem občutil to povezavo, ki je uJna. Krona tega povezovanja je prav ta j. auifestacija. Z zadovoljstvom ugotavlja111' da tudi kakovost raste iz leta v j?,0. Kar se pa tiče tehničnih izbir, to je (je.lr najzaslužnejših športnikov, pa bi v Ja*, da se mi zdijo manj posrečene kot Q(Prejšnjih letih in bi si upal reči, da ne Zadajo realnega stanja, vsaj kar zadeva u/dejstvo. Mislim, da je komisija preveč Vg?rabljala politični kriterij, bilo je preda ,mPromisarstva, in manj je gledala
strokovnost.«
d^is l manifestaciji bi še dejal, da je za-Pon? čudovita, ker je zelo globokega ki ILena dejstvo, da se odvija v taki obli-°bri Pro9ram ni samo športni, ampak VSji?aten s kulturnimi vložki. Na tak ne-9a način zbudiš pozornost tudi širše-doq0- nstva' tudi. tistih, ki s športnim [tajanjem morda niso seznanjeni ali Pobliže ne sledijo.«
CORRADO ROJAC
(Svetovno uveljavljeni harmonikar)
»Zelo lepo je, da je na takšni prireditvi bilo slišati tudi zvok harmonike v luči resne glasbe v sodobnem koncertnem repertoarju in da pride do neke povezave med kulturo in športom. Harmonika je dober medium med takim kulturnim repertoarjem. Športu zelo malo sledim, sicer me zanima, a študij mi pobere ves prosti čas. Včasih športu sledim za zabavo, ni pa se mi uresničilo, da bi se udejstvoval. Tokrat pa sem imel priložnost, da sem dobil celoten pregled nad tem, kar je bilo v športu narejenega skozi vse leto. Prav je, da je manifestacija skupna, tako dobimo neko vez med narodi in med nami Slovenci z obeh strani meje.«
BORIVOJ FERŠ
(Predsednik DSŠN)
»Čestitam prirediteljem za tako lep in uspel večer. Organizator je tako na najboljši način proslavil mali jubilej, 5-let-nico skupne proglasitve športnikov Primorske. Prireditelj je gotovo vložil velik trud, da bi uspešno izpeljal to proslavo. Presenečen sem predvsem nad zagnanostjo vaših ljudi in štejem si v čast, da sem prisostvoval tej manifestaciji. Predvsem pa bi seveda poudaril sodelovanje primorskih športnikov z obeh strani meje, bila je to zares enkratna zamisel, da podelite na skupni manifestaciji priznanja za primorske športnike. Ponovno čestitam vsem.«
VOJKO RENER
(Karate klub Sežana)
Zelo sem zadovoljen s prireditvijo, ki je potekala v najboljšem redu. Tudi ta proslava je bil ponoven dokaz, kako plodni so naši stiki ob meji. Naš karate klub iz Sežane že dve leti uspešno sodeluje s Šhinaki karate klubom. Z medsebojnim izmenjavanjem izkušenj je obojestranska korist velika in mislim, da se tudi kvaliteta dela v naših klubih dviguje. Če se povrnem k sami manifestaciji, moram reči, da je bila zelo lepa. Predvsem se strinjam z ugotovitvijo, da ni in ne more biti meje med primorskimi športniki.«
VALENTINA JARC
(Doberdob)
»Pobuda kot taka, da se na slovesnem večeru nagradi najboljše športnike, se mi zdi dokaj v redu. S prireditvijo v Zgoniku sem zadovoljna, čeprav se mi prvi del sporeda ne zdi preveč umesten spričo vsebine. Mnenja sem namreč, da bi moral biti spored »bolj športen«, saj gre za nagrajevanje najboljših športnikov z obmejnega področja.«
BORIS GRGIČ
(Nogometaš ŠD Zarja)
»Prvič sem bil	
na taki manifesta-	
ciji in lahko re-	
iiiji čem, da je bilo	
j zelo zanimivo, ker	
spoznaš šport tudi	jijpt
»I na drugi strani	
meje, kjer je na !*	boljšem nivoju kot 1	pri nas. Prireditev	
sama se mi je zdela zelo prisrčna, brez velikih pavz, tekoča. Ker živimo na istem teritoriju, saj nas loči le državna meja, je prav, da tudi nagrajevanje športnikov poteka skupaj, čeprav so kriteriji točkovanja pri nas in na drugi strani meje, različni, ker so pač tudi pogoji športnikov drugačni.«
»Po mojem mnenju je letošnji način izbire najboljših v zamejstvu boljši kot v prejšnjih letih. V športnih uredništvih
bolj sledijo dogodkom, ne dogaja se kot v preteklosti, ko so izbire pogojevale simpatije do svojih igralcev in odbornikov. Prav je, da volijo ljudje, ki so najbolj blizu športu, čeprav so izidi podobni kot v prejšnjih letih.«
BRANE FATUR
(Dopisnik Primorskih novic iz Postojne)
»Od leta 1978 sem prisostvoval vsem proglasitvam najboljših športnikov Primorske. Bil sem seveda prisoten tudi na vseh prireditvah, ko smo skupno z zamejskimi rojaki proglasili najboljše športnike in športnice. Bil sem tako v Trstu, ko smo prvič skupno priredili to manifestacijo, nato še v Gorici in sedaj sem tu v Zgoniku. Prireditev, kot sicer vse doslej, mi je bila zelo všeč. Organizacija je bila brezhibna, vzdušje enkratno. Vsi smo spet imeli priložnost, da se na tej prireditvi srečamo, obnovimo prijateljske stike.
SERGIJ ŠTOKA
(Shinkai karate klub)
»Vse je bilo zelo v redu, simpatično. Motilo me je le, da med predstavitvijo niso omenili, da tudi mi karateisti treniramo v tej telovadnici. Po mojem je bil to spodrsljaj. Še posebno ker smo prav v tej telovadnici priredili že nekaj mednarodnih tekmovanj, seminarjev. Že meseca marca prihodnjega leta mislimo prirediti mednarodno tekmovanje v karateju. Sicer pa bi želeli, da bi se v tej telovadnici odvijalo čimveč mednarodnih tekmovanj v raznih športnih panogah.
FRANC POLENČIČ
(Nova Gorica)
»Moram reči, da me je ta večer zares navdušil, saj je bil spored zanimiv, raznolik in dokaj bogat. Zato bi si upal trditi, da gre za eno najboljših dosedanjih izvedb Našega športnika.
Kar zadeva vrstni red najboljših športnikov, menim, da odgovarja resnici. Sam sem sodeloval pri sestavljanju lestvic za najboljše športnike s Primorske in sem pri preverjanju mnenj ugotovil, da smo si bili skoraj vsi edini v evidentiranju najboljših.«
NEVA KLANJŠČEK
(Oslavje)
»Moram priznati, da je bil spored večera v Zgoniku zelo dober. Veselilo me je, da so ob samem nagrajevanju vključili več kulturnih točk, tako da je vse skupaj postalo bolj pestro in zanimivo. Prepričana sem namreč, da so prisotni že itak poznali vse podrobnosti o najboljših športnikih, saj so to lahko prebrali v posebni prilogi Primorskega dnevnika.
O lestvicah najboljših bi dejala, da so nagradili predvsem tiste posameznike in ekipe, ki so v teku sezone zares pokazali največ in so se trudili, da bi visoko držali zastavo naše telesne kulture.«
RAJMUND KOLENC
(Lokve)
»Kar zadeva prireditev, bi rekel, da se mi je zdela premalo svečana. Sicer je to že konstanta na teh večerih, kar pa se mi ne zdi najboljše. Razglasitev najboljših športnikov in športnih delavcev bi namreč morala potekati v bolj »resnem« duhu. Ob tem pa moram priznati, da smo v zadnjem času beležili določen padec kakovosti primorskega športa, seveda če stvar gledamo v celoti.
Kar zadeva nagrajevanje, da poteka skupno za najboljše športnike s Primorske in zamejstva, je to zelo dobro, saj s tem uresničujemo misel enotnega slovenskega prostora.«
Pozdrav predsednika ZSŠDI
Kalan: Nihče nam ne bo ničesar poklonil
Dragi športniki in spoštovani gostje ter prijatelji bodite prisrčno pozdravljeni! Letos se že petič zapored snidemo ob zaključku leta z namenom, da počastimo tiste športnike in telesno kulturne delavce, ki so se najbolj izkazali v pretekli sezoni.
Res je sicer, da se prav te dni vrstijo vsepovsod podobne proslave, a vendar ima naša čisto svojstven pomen. "Naš športnik" pomeni več, kakor enostavno nagrajevanje tekmovalnih ali organizacijskih uspehov: snidemo se namreč prijatelji iz vse Primorske ne glede na državno pripadnost, ker mi vsi skupaj ne priznamo ločnice, ki je bila pred leti začrtana.
Zavedamo se, da jo moramo spoštovati - a istočasno zahtevamo, da nam oblasti priznajo, da smo del istega naroda, da govorimo isti jezik, da imamo enake želje, da imamo pravico, da nas drugi spoštujejo, kakor mi njih spoštujemo.
Po drugi strani se prav dobro zavedamo, da nam nihče ne bo ničesar poklonil: da si moramo priboriti tisto mesto v družbi, ki nam pripada. In prav vi športniki ste ambasadorji naših hotenj, naših želja: v sezoni, ki se bliskovito izteka ste ponesli naše ime, naš jezik, svojo narodno pripadnost daleč izven ozkih občinskih ali Primorskih meja. Nazorno ste prikazali to, kar sem ravnokar povedal: pokazali in dokazali ste, da smo živi, da ne hiramo, da se razvijamo, da hočemo živeti, da hočemo biti enakopravni. Peta izvedba praznika, dokazuje, da je zamisel, ki se je porodila tik pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu, pravilna, da smo izbrali pravo pot. Na tak način smo dokazali bistvo telesnokulturnega udejstvovanja: nazorno smo podčrtovali, da šport združuje ljudi, da pripomore k razširitvi človekovega obzorja, da pripomore k sklepanju novih prijateljstev ali vsaj novih poznanj. In čim več se ljudje med seboj poznamo, tem težje pride do nesporazumov, do razhajanj. In to mora biti cilj vseh telesnokulturnih delavcev: ni naš namen vzgajati profesionalcev in jih kasneje prodajati bogatejšim društvom ali delniškim družbam. Mi hočemo ustvarjati zdrave ljudi, ki bodo sposobni jutri prevzeti mesto v družbi, v vseh svojih oblikah. Želimo vzgajati zdrave in zavedne osebe, ki bodo znale premagovati težave in trenutke malodušja, ki jih človek sreča tudi med svojim poklicnim udejstvovanjem. Dragi športniki: vam se moramo danes zahvaliti, da ste nam omogočili primerno praznovanje tega praznika. Tistim, ki letos ni uspelo, želimo, da bi se srečali na odru ob priložnosti naslednjega praznika ob koncu naslednjega leta.
Dobitniki priznanj ZSŠDI: Srečko Ostrouška, Karlo Rudež in Beno Vižintin
Pozdrav odbornice za šport zgoniške občine
Tamara Blazina: Predvsem praznik mladine
Spoštovano občinstvo, dragi gostje!
V odsotnosti župana, tovariša Miloša Budina, ki Vam je že preko Primorskega dnevnika izrekel dobrodošlico, prinašam vsem prisotnim tople pozdrave s strani zgoniške občinske uprave; še poseben pozdrav je namenjen cenjenim gostom, organizatorjem te svečane manifestacije, predstavnikom tiska in seveda naj gre še poseben pozdrav tistim, katerim je ta slavnost namenjena - to je najboljšim športnikom s te in one strani meje.
Zadovoljni smo, da je ta manifestacija v naši občini, to je v občini, kjer je športno delovanje ne samo zelo razvejano in bogato, ampak dosega tudi izjemne rezultate, saj smo lahko v teh prostorih priča vrhunskim tekmovanjem državnega in mednrodnega značaja. Naša uprava je zato izredno občutljiva za telesnokulturno problematiko nasploh.
Ta današnja slovesnost predstavlja nekak vrhunec vsake športne sezone; to je trenutek, ko se nagrajujejo najboljše ekipe in posameznike iz celotne Primorske•; nagrajuje se tiste, ki se vztrajno in zagrizeno trudijo skozi vse leto, tiste, ki žrtvujejo svoj prosti čas za doseganje športnih rezultatov. Vendar ti niso samo njihov osebni uspeh, ali uspeh posameznih klubov; to so tudi uspehi nas vseh. # Za manjšino, ki živi izven meja matične domovine pa predstavljajo uspehi na športnem področju nadaljnjo potrditev naše prisotnosti, naše trdoživosti in naše enakopravnosti z večinskim narodom. Naši vrhunski športniki so tudi vrhunski športniki našega mesta, naše dežele in večkrat tudi italijanske države, ki jo v svojstvu članov reprezentance zastopajo v mednarodni areni.
Še posebej mi je pri srcu dejstvo, da nagrajujemo danes športnike in športnice z obeh strani meje. To je še dodaten dokaz, da je meja samo formalnost, ki jo s tovrstnimi pobudami odstranjujemo in skupaj gradimo enoten slovenski kulturni prostor. To načelo naj bi bilo v telesni kulturi še posebej prisotno.
Naj bo ta današnji praznik, praznik nas vseh, predvsem pa praznik mladine, za katero je prav, da svoje navdušenje, svojo agresivnost, svoje moči usmeri v šport. Na koncu bi rada s tega mesta čestitala vsem tistim, ki bodo na današnji slovesnosti nagrajeni z željo, da bi v bodoče še naprej dosegali vrhunske uspehe. Ta želja pa velja seveda vsem športnikom Primorske.
Vsem prisotnim pa želim, da bi se v našem športno kulturnem centru v Zgoniku dobro počutili.
Mama Sama Kokorovca prejema pokal za svojega sina, ki je bil odsoten, ob njej Lorenzo Bogateč (brat nagrajenke Arianne) in »prava« nagrajenca Dean Oberdan in Alenka Obad.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir: v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din,- trimesečno 17.000.-din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno
45.000,	- din. Za organizacije in podjetja mesečno
7.000.	- din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
28. decembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG
Kljub sneženju in nizkim temperaturam
Obnova v Armeniji brez premorov
MOSKVA Zimsko neurje s snegom in nizkimi temperaturami pesti preživele in reševalce na prizadetem območju Armenije. Kljub temu pa se vsi trudijo, da bi odstranili posledice potresa. Posebna komisija, ki je zadolžena za obnovo, je izračunala, da bo ta stala 6,5 milijarde rubljev (približno 13.500 milijard lir) in trajala dve leti.
Podpredsednik ministrskega sveta Boris Ščerbina pa je sporočil, da bodo v Leninakanu odkopali vse žrtve, ki so še pod ruševinami tega armenskega mesta. Ščerbina je tudi napovedal, da bodo v začetku prihodnjega leta omogočili otrokom, ki so ostali v Leninakanu, da se vrnejo v šole, saj bodo kmalu dokončali montažna poslopja.
Medtem pa sovjetsko časopisje še vedno obširno piše o potresu. Iz reportaž prihajajo presenetljive ugotovitve. Medtem ko so pri gradnji stanovanjskih blokov, šol in bolnišnic zločinsko »varčevali« s cementom, tega ne moremo trditi za jetnišnice, saj so vse vzdržale katastrofalni potresni sunek, le v leni-
nakanski se je porušil zid, ki obdaja jetnišnico. Zaporniki pa niso izkoristili tragedije, nihče ni zbežal. Vsi, ki so jim dovolili, da se udeležijo pogrebov svojcev, so se disciplinirano vrnili v jetnišnice. Med zaporniki ni bilo primerov šakalstva, kar navsezadnje ne preseneča. Za »profesionalne« zločince je šakal -stvo podlo dejanje. Izvestja tako navajajo primer zapornika Levona Martirosiana, ki je med ruševinami poslopja, kjer je živela njegova družina, našel 38 tisoč rubljev (80 milijonov lir), ki jih je nemudoma izročil oblastem. Glasilo sovjetske vlade ob tem skuša dokazati, kako bodo bolj humani odnosi v sovjetskih zaporih koristili prevzgoji jetnikov.
Potres v Armeniji je nedvomno preizkusni kamen za glasnost in perestrojko tudi na drugih področjih družbenega življenja.
Na sliki (telefoto AP); 70-letni Armenec s slikami svojih svojcev, ki so izgubili življenje v katastrofalnem potresu 7. decembra.
Virusi se najraje naseljujejo v mestnih avtobusih
Epidemija kitajske gripe potrdila napovedi zdravnikov
RIM — Kaže, da so virologi tokrat pravilno napovedovali: kitajska gripa, s katero so grozili že zgodaj jeseni, je namreč pokazala zobe prav okrog božiča, kot je bilo napovedano. V teh dneh razsaja zlasti po Rimu, tako da je zaradi številnih bolniških dopustov delovanje marsikatere javne službe upočasnjeno. Kaže tudi, da se bo kitajska gripa kmalu začela premikati proti sve verni Italiji.
Čeprav so zdravniki in epidemiologi svarili pred posledicami, ki jih letošnja gripa lahko povzroči, ne kaže, da bi bila veliko hujša od ostalih njenih »virusnih kolegic«. Dr. Corvari, ki na genovski univerzi poučuje infekto-logijo in ga štejejo med najuglednejše tovrstne strokovnjake v državi, pravi, da so simptomi te zimske nadloge dokaj tipični. Bolnik ima tri dni visoko vročino in bolečine v sklepih, v skrajnem primeru dobi tudi drisko in bru-
ha. Virusov, ki povzročajo kitajsko gripo je namreč več, in sicer iz skupine H3-N2, Hl-Nl in B-Peigin 87. Virologi zaenkrat še niso ugotovili, katera skupina je najbolj napadalna, vsekakor pa se ti virusi najraje lotijo oseb med 6 in 40 letom. Tudi zdravljenje naj poteka po že ustaljeni navadi: bolnik naj ves cas, ko ima vročino ostane v postelji, jemlje na naj samo antipiretike oziroma zdravila, ki zbijajo vročino. Antibiotiki sploh niso priporočljivi, pač pa so zaželeni vitaminski napitki.
Kitajsko gripo pa lahko staknemo povsod, kjer se zbirajo večje skupine ljudi. Virologi so ugotovili, da smo infekciji najbolj izpostavljeni v mestnih avtobusih. V Rimu so celo izračunali količine virusov, ki kraljujejo v vozilih mestnega prevoznega podjetja Atac. Tu so kolonije virusov kar 4 tisoč krat bolj naseljene kot na primer v razmeroma čistem stanovanju.
Iz Pescare v Sirno v 36 urah?
PESCARA — Angelo Di Rosa je sklenil, da bo svoje ime vpisal v Guinnesovo knjigo. Svoj stari peugeot diesel 205, s katerim je že prevozil 75 tisoč kilometrov je popravil, pozdravil domače in se odpeljal. Načrtuje, da bo čez 36 ur (iz Pescare je odpeljal včeraj ob 8.50) v Halebu v Siriji. Potoval bo preko Trsta, Beograda, Sofije in Istanbula, kar mu bo navrglo natanko 3.353 prevoženih kilometrov. Iz vsakega od naštetih mest bo klical domov. V Haleb pa bo Di Rosa prispel 29. decembra ob 23. uri. Fantovega podviga ni nihče sponsoriziral
Društvo slovenskih pisateljev zahteva rešitev primera Paraga
LJUBLJANA — Kot poroča ljubljansko Delo, je Komisija za zaščito mišljenja in pisanja pri Društvu slovenskih pisateljev objavila posebno sporočilo, s katerim je javnost želela seznaniti s primerom Dobroslava Parage, publicista s področja človekovih pravic: Parago je namreč ob 40. obletnici Deklaracije OZN o človekovih pravicah povabil na sprejem zahodnonemški predsednik VJeiszacker. Toda Dobroslav Paraga se sprejema ni mogel udeležiti, ker mu na ljubljanskem mestnem sekretariatu za notranje zadeve niso hoteli izdati potnega lista. Paraga je zaradi tega začel z gladovno stavko.
DSP v svojem sporočilu javnosti navaja, da je Paraga pravočasno vložil prošnjo za izdajo potnega lista, katerega pa kljub intervenciji zahodnonemških oblasti ni dobil. Razlog za zavrnitev njegove prošnje naj bi bilo manjkajoče soglasje notranje uprave iz Zagreba, kjer je Paraga prej stanoval. Po mnenju DSP je to v nasprotju z zveznim zakonom o potnih listinah iz leta 1965, ki ne predvideva nobenih soglasij.
Dobroslav Paraga je zaradi mišljenjskega delikta pred leti prestal štiriletno zaporno kazen na Golem otoku. Že takrat je Komisija za zaščito mišljenja in pisanja pri DSP večkrat opozarjala na njegov primer. Zadnjič je DSP posre-
dovalo za ugodno rešitev Paragove prošnje za izdajo po~ tnega lista 22. 12. letos pri predsedniku predsedstva SR/ Stanovniku in sekretarju za notranje zadeve Ertlu. Sporoči-lo DSP še navaja, da si bo slovensko pisateljsko društvo z vsemi močmi prizadevalo za odpravo teh krivic, pravno pa bo zahteve društva utemeljil njihov pravni zastopnik, odvetnik Drago Demšar.	. . •
O tej zadevi pa je svoje stališče zavzel tudi beogra/sk Odbor za obrambo svobode misli in izražanja, ki ga vod pisatelj Dobriča Čosič. V pismu Janezu Stanovniku beograjski odbor izjavlja, da zadnji zaplet v zvezi s potnim listom Dobroslava Parage resno kompromitira močno izražena prizadevanja Slovenije za obrambo državljanski/1 pravic v jugoslovanskem prostoru. Zato ta odbor izr<3j začudenje nad to diskriminacijo, Stanovnika pa poziva, o se zavzame za takojšnjo izdajo potnega lista Dobroslav Paragi.
O vsebini pisma predsedniku predsedstva SRS Stanovniku pa je Dobriča. Čosič seznanil tudi Dobroslava Paragd katerega poziva, da preneha z gladovno stavko, obenem pa mu izraža vso moralno podporo pri njegovih nadaljnji prizadevanjih za dosego državljanskih pravic.
Za las preprečili katastrofo
VVASHINGTON Potniki boeinga 727 ameriške letalske družbe Eastern Airlines se morajo zahvaliti prisebnosti pilotov, da se polet iz Rochestra v Alabamo ni spremenil v tragedijo. V zadnjem delu letala je iz še nepojasnjenih vzrokov nastala točno pod osrednjim reakcijskim motorjem 45 centimetrov dolga in 15 centimetrov široka luknja, iz katere je začel uhajati zrak. Pilota sta takoj znižala višino leta na 3 tisoč metrov in zasilno pristala na letališču v Charlestonu v Zahodni Virginiji. V letalu je bilo šest članov posadke in 104 potniki, ki niso utrpeli nobene poškodbe, saj so padec pritiska v potniški kabini preživeli po zaslugi kisikovih mask.
Ameriške letalske družbe res nimajo sreče, a kaj, ko same iščejo nesrečo. Poškodovani boeing 727 je bil namreč star kar 20 let.
Na sliki (telefoto AP): luknja v zadnjem delu boeinga 727
Preiskava o zasilnem pristanku aerotaksija
RIM Glavna direkcija za civilno letalstvo (Civilavia) pri ministrstvu za prevoze je začela preiskavo v zvezi z domnevnim zasilnim pristankom aerotaksija, ki je letel na liniji med Milanom in Rimom.
Vest je posredoval dnevnik Corriere della sera, ki trdi, da je 7. decembra letos na nekem najetem aerotaksiju zaradi okvare na napravah za uravnavanje zračnega pritiska zaspalo vseh sedem potnikov in oba pilota. Kot navaja milanski dnevnik, se je na srečo eden od potnikov kmalu zbudil in uspel prebuditi tudi pomožnega pilota, ki naj bi nato z letalom zasilno pristal na letališču v Bologni. Do preiskave je prišlo zato, ker Civilavia z dogodkom sploh ni bila seznanjena in je zanj izvedela šele iz časopisa.
Toda kot se je lahko izvedelo od letaliških oblasti v Bologni, je 7. decembra letos neki aerotaksi vrste learjet 35 res pristal na tamkajšnjem letališču, vendar so poudarili, da je šlo za povsem normalen pristanek. Zvedelo se je tudi, da je pilot letala po pristanku izpolnil vse letališke formalnosti. Po triurnem postanku je learjet nadaljeval svoj polet proti Rimu. Na letališču v Bologni so tudi demantirali vesti, da naj bi potniki nadaljevali svojo pot z drugimi letali oziroma z osebnimi avtomobili. Trdijo tudi, da pilot med postankom ni zahteval nikakršne tehnične pomoči, kar naj bi dokazovalo, da je bila okvara, če je do nje sploh prišlo, le lažja in ni vplivala na varnost poleta.
Priseljenci z Vzhoda povzročajo zmedo na stanovanjskem trgu v ZR Nemčiji
BONN Tudi povečani dotok beguncev z Vzhoda je kriv za to, da se najemnine na zahodnonemškem stanovanjskem trgu po daljšem obdobju stabilnosti spet dvigajo. Do konca leta naj bi se v ZRN priselilo okoli 200.000 ljudi nemškega porekla, vsaj toliko pa jih - tako sodita tudi kancler Kohl in notranji minister Zimmermann - pričakujejo tudi prihodnje leto.
Bonska vlada je letos že prekršila neo-konservativno pravovernost, ko se je skupaj z deželami dogovorila za poldrugo milijardo mark vreden program, s katerim naj bi podprli gradnjo 30.000 stanovanj. Glede na pričakovani dotok nemških priseljencev z Vzhoda pa bo treba program nadaljevati tudi v letu 1990 tako da bo sleherno od zgrajenih stanovanj dobilo iz proračunskih sredstev okoli 50.000 mark pomoči. Potem ko je leta 1982 prevzela oblast, je konser-vativno-liberalna koalicija v skladu z duhom neokonservativne gospodarske politike kmalu zaprla vse pipe, preko katerih je zvezni proračun v različnih oblikah pospeševal gradnjo socialnih ('solidarnostnih",
se pravi z znižano in nadzorovano najemnino) stanovanj. V navzkrižju z doslej veljavno vladno politiko pa je zvezno ministrstvo za gradnje ravno v božičnem ozračju, ki ga je motila gneča v prenapolnjenih begunskih taboriščih, sporočilo, da bo treba v prihodnjem letu privoliti v zasuk, sicer bo položaj postal nevzdržen. Ministrstvo sicer zavrača predlog predsednika zahodnonemškega zbora mest (konferenca mest) Schmalstiega, ki je terjal, da se zvezna vlada in deželne vlade dogovorijo za nov program gradnje socialnih stanovanj v vrednosti šest milijard mark letno. Schmalstieg je socialni demokrat in je seveda dolžan zagovarjati socialno gradnjo. Ministrstvo za gradnjo sodi, da proračunskih sredstev za izvedbo takšnega programa sploh ni, da pa bo treba - in to v vsedržavnem okviru - le začeti ukrepati, ker se je povpraševanje po stanovanjih s socialnimi najemninami v kratkem času izredno povečalo, kar velja še zlasti za velika mestna središča. K povečanem po-
vpraševanju na stanovanjskem trgu Pa v bi ne prispevali smo priseljenci - ti boa prihodnjih letih zasedli bržkone p/ k 70.000 stanovanj letno - marveč tudi vis življenjska raven, ki ljudem omogoča o nje v vse večjih stanovanjih. Stiske na novanjskem trgu, po mnenju ministr za gradnje sicer še ni, kar naj bi P01/1 „ja da je bila dosedanja politika omejev proračunskih izdatkov v ta namen p 1
ovij-
anje
na, vendar pa naj bi prav povece najemnin opozarjalo, da se povpras j. hitro povečuje, zato ministrstvo vaD 9 benike, naj kar takoj pridejo s svoji ^ htevki na račun poldrugo miliiaraoi ^ težkega posebnega sklada za gradm.^ novani za Driselience v letu iv°v.
hodiščno načelo naj bi se še na^a^,?eja/o lo, naj razvoj stanovanjske gradn/e i mehanizmi stanovanjske ponua vpraševanja, to je	sEdMAK
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ureja: IVAN FISCHER
St. 14 December 1988
smmmčmtKflftflfli
ji PIONEER
Autohifi
NAJNOVEJŠI MODELI pri
1RIESE GUR NJDK)
TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026-69358
Prihaja nova Fordova fiesta
Ko bodo spomladi začeli prodajati novo fiesto, bo slednja že imela za seboj več kot 3 milijone prevoženih kilometrov: od teh poldrugi milijon na normalnih cestah. Testni vozniki pa so bili povečini zasebniki, v manjši meri pa Fordovi poklicni šoferji. Pri Fordu zagotavljajo, da je to prvič, da ustvarijo posebno skupino avtomobilov iz pred-proizvodnje in da jih poverijo zasebni-
kom v raznih evropskih državah. Poskusne vožnje so začele že ta mesec, se pravi mnogo preden bodo avto začeli v resnici prodajati. Po evropskih cestah vozi kakih 250 fiest najrazličnejših tipov, pripombe in sugestije pa bodo pri Fordu skrbno proučili, da bi bila fiesta res »fiesta« za tiste, ki jo bodo kupili. Milijoni ljubiteljev fieste so prihod novega nodela nestrpno ča-
kali že več let, vendar je bil malček zadnji v vrsti avtov, ki jih je Ford prenovil. Pred fiesto so morali prenoviti večje modele (taunus, granado in es-cort), tako da so najprej zaživeli sier-ra, orion in scorpio, komaj nato je bila vrsta na malčku, ki je za silo kolikor toliko še vedno šel v prodajo. Torej , ljubitelji fieste, pogumno, kmalu boste prišli na svoj račun!
ELEKTROMEHANIČNA
DELAVNICA
akumulatorji:
5ieco BBS
BOLDRIN Roberto
Ul. Massimo D'Azeglio 20
SOI MARELLI
AVTORADIO - VARNOSTNE NAPRAVE "AUTOSONIK"
Pri Oplu slavijo: končno je tu VECTRA!
Mnogo prostora, ogromen prtljažnik in varčnost so glavne odlike nove Oplove limuzine
Pri General motorsu močno upajo, da bo vectra ponovila in še okrepila uspeh, ki ga je imela njena predhodnica as-cona in če sodimo po prvih znamenjih je vectra na dobri poti, da pričakovanja uresniči. Še preden so jo sploh predstavili, so zanjo imeli v Evropi kar 60 tisoč naročil. Upajo, da bo podoben sprejem vectra doživela tudi v Italiji.
Treba je takoj reči, da je opel vectra zelo zanimiv
OPEL SERVIS ■ Serri Tulo i C. *
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km ali 5000 km.
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. Prodaja rabljenih avtomobilov z garancijo.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: UL Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Ob sobotah odprto 8.30 - 12.30
avto. Zunanjost je prijetna : na voljo sta dve obliki - limuzina s 4 vrati, ali pa kombili-muzina s petimi vrati. Slednja je po našem mnenju mnogo bolj posrečena. Je pač nekoliko krajša od limuzine, in prisekan zadek ji daje nekoliko bolj športni videz. Sicer pa je vectra daljša in širša od ascone, kar se pozna še zlasti na notranjosti, kjer je mnogo več prostora. Poglavje zase je prtljažnik, ki je ogromen in je tako pri limuzini kot pri kombili-muzini povezan z notranjostjo, tako da se vectra v nujnih primerih spremeni skoraj v tovorno vozilo.
Še večja je izbira pri motorjih, ki gredo od 1400-kubič-nega bencinarja, preko njegovega 1600-kubičnega brata do dvelitrskega štirivaljni-ka z Boschevim elektronskim vbrizgavanjem goriva Motronic. Z novim letom boste lahko kupili tudi 1700-kubični dizel, ki zmore 57 KM. Na voljo sta pravzaprav dva dvelitrska motorja, od katerih zmore eden 115 KM in poganja limuzino CD s štirimi vrati, drugi pa zmore 119 KM in je namenjen športni različici GT s petimi vrati, ki je tudi najhitrejša, saj dosega 198 km/h. Le za nekaj kilometrov na uro počasnejša je verzija CD, medtem ko je bolj počasna vectra 1.4 (176 km/h) in 1.6 (178 km/h). V vseh modelih je pogon na prednja kolesa, kar zagotavlja veliko stabilnost in odlično lego na cesti.
Naj omenimo še, da je cena vedre kar se da ugodna in sega od nekaj čez 16 milijonov za model 1.4 GL, do 22,5 milijona za športno različico GTi. Dizel je nekje vmes in velja nekaj manj od 18 milijonov lir.
Maserat/jeve modele že po tradiciji predstavljajo 14. decembra vsakega leta, na dan ustanovitve tovarne. Tudi letos so v Moden! spoštovali tradicijo in uradno predstavili novi model 224, kjer pomeni prva dvojka dvelitrski motor, številka 24 pa, da ima vsak valj (teh je namreč 6) po štiri ventile. Motor je torej 6-valjnik z valji postavljenimi v obliki črke V, s štirimi odmičnimi gredemi v glavi, kar mu zagotavlja približno 245 KM (ali 180 kW) pri 6200 vrtljajih v minuti. Primerno visok je tudi navor 296 Nm, ali 30,2 kpm pri 5000 obratih. Motor je kot vsi drugi Mase-ratijevi opremljen z dvema turbinskima polnilnikoma in tokrat tudi z elektronskim vbrizgavanjem goriva Mic-roplex Marelli. Omeniti je še treba, da ima maserati 224 diferencial tipa torsen, vendar z Maseratijevimi izboljšavami.
Zunanje mere so še kar skromne, saj je avto dolg pičle 4,2 metra, širok pa 1,7 m. V zadku je ne pretirano velik spojler, ki pa, po trditvah tovarne, odločno prispeva k legi na cesti pri hitrostih, ki presegajo 200 km/h. Vzmetenje uravnava elektronika, na armaturni plošči pa je stikalo s štirimi pozicijami: šofer lahko izbira trdoto vzmetenja, odvisno pač od načina vožnje.
Notranjost je kot pri vseh maseratijih zelo lepo in skrbno izdelana. Sedeži so prevlečeni z mahko kožo, povosod se bohoti topla brestova grčavina, volan pa je debelo oblazinjen in nudi izreden oprijem rokam. Vsa stikala so pri roki, oz. tam, kjer človek pričakuje, da bodo. Klimatska naprava je serijska, šobe pa so na voljo tudi za potnike na zadnjih sedežih. Omeniti gre seveda še armaturno ploščo, ki je ovalne oblike in zelo bogata. Na njej je prav vse, kar si šofer lahko zaželi.
V Modeni predstavili maserati 224
Dva turbinska polnilnika 6 valjev in 24 ventilov
Range rover z viskoznim sredinskim diferencialom
Range rover slovi že vrsto let kot terensko vozilo z izrednimi zmogljivostmi in zelo luksuzne izvedbe. Karoserija je vsa iz aluminija, kar pomeni, da je hkrati zelo lahka, pa tudi da ne rjavi. Edini očitek, ki je bilo od vedno slišati na * račun tega prestižnega terenskega vozila je bilo pač dejstvo, da nima zapore na diferencialu. Tudi zadnja izvedba range roverja je sicer brez zapore diferenciala, ima nov viskozni sredinski diferencial, ki zelo natančno deli moč med zadnjo in prednjo premo.
Vamaha FZR 1000 nekoč najboljši sedaj najhitrejši motor na svetu
Odlične vozne lastnosti - 5 ventilov v vsakem valju Vzmetenje je kos slehernemu, še tako zahtevnemu položaju Cena primerna vrhunskim lastnostim
york ELEKTROAVTOMOBILSKA DELAVNICA
^ / »ROJC-ROICI« Ul. Giulia 28 - Tel. 568907 - TRST
AKUMULATORJI • avtoradio • varnostne naprave
Leta 1986 so Yamahin motocikel FZR 1000 proglasili za motocikel leta. To pa predvsem zaradi njegovega odličnega aluminijastega okvirja delta box. Toda ta uspeh bi lahko bil še večji, če bi bil FZR 1000 nekoliko hitrejši (motocikli drugih japonskih kolosov, ki sodijo v isto kategorijo, so bili vsi hitrejši). Prav ta uspeh je bilo glavno gibalo za Yamahine inženirje, ki so se odločili, da to hibo odpravijo. Za spremembe pa so rabili kar dve leti, kar je seveda v nasprotju z dosedanjo japonsko politiko, ki je zahtevala, da morajo tovarne vsako leto menjati ali vsaj načrtovati nov model.
Najprej so se tehniki seveda lotili motorja. Valji, ki so bili leta 86 pod kotom 45 stopinj, so na novi verziji pod kotom 35 stopinj, kar je seveda pripomoglo, da je motocikel pridobil na moči, saj ima danes kar 145 konj, se pravi kar 10 več, kot v prejšnji verziji. Takšno moč pa doseže pri 10.000 obratih, medtem ko doseže naj večji navor pri 8.500 obratih. Razmerje med težo (209 kg) in močjo je pri tem modelu res vsega spoštovanja vredno, kar seveda pomeni, da je tudi hitrost spoštljiva. Pri Yamahi zagotavljajo, da doseže motocikel hitrost 275 km/h, kar je tudi 5 km na uro več od do sedaj
najhitrejšega motocikla (ka-wasaki ZX 10).
Zavorni komplet je hitrosti primeren. Spredaj opremljata Yamahinega kolosa dva koluta s premerom 320 mm, zadaj pa kolut s premerom 267 mm. Zato, da bo delovanje zavornih čeljusti zmeraj brezhibno pa skrbi kar dvanajst zavornih batov, kar pomeni, da na vsako čeljust pritiskajo štirje bati. Brezhibno delovanje zadnjih zavor pa pride v poštev predvsem pri visoki hitrosti. Svojo pozornost so pri Yama-hi posvetili tudi hladilni napravi, ki je povečala svoje sposobnosti, kar pomeni, da
ima FZR 1000 kar 500 obratov več kot njegov prednik. Da ne govorimo o dvajsetih ventilih (pet v vsaki glavi), ki so lažji
in pod ostrejšim kotom. Tudi uplinjači Mikuni so večji od prejšnjih. Toda to še ni vse, največjo novost tega modela predstavlja ventil "Exup“, ki so ga Yamahini inženirji namestili v izpušno cev in ima pač to funkcijo, da pri nižjih obratih daje motorju večjo moč in omogoča lagodnejšo in bolj enakomerno sproščanje moči. Podoben ventil so pri Yamahi uporabili že na dvotaktnih modelih.
Tudi okvir se je nekoliko spremenil in je danes zmeraj bolj podoben tistemu, ki je doživel svoj krst leta 1986 na dirkah za svetovno prvenstvo. Že tako dobro vzmetenje, katerega trdoto lahko prilagodimo svojim željam, se je še izboljšalo. Yamahin FZR 1000 je spredaj opremljen z vilicami s premerom 43 mm (prej 41 mm) in hodom 120 mm, medtem ko je zadnja nihajna vitica opremljena z mono blažilnikom De Carbon na plin in olje s hodom 130 mm. Yama-hin motocikel je letos "obut“ v Michelinove pasaste gume (staro verzijo so opremljale Pirellijeve, ki bodo še naprej opremljale modele naprodaj v ZDA) premera 17 colov zadaj, spredaj pa 13 colov. Mic-helinke pripomorejo k še večji stabilnosti v ovinku, levji delež pa seveda ima v takem položaju enkraten okvir delta-box in vzmetenje.
Svojo pozornost so inženirji posvetiti tudi oklepu. Motocikel ima namreč res lep in harmoničen izgled. Posebno se jim je posrečila namestitev prednjih žarometov, ki sta primerno vzbočena, tako da nudita čim manjši zračni odpor. Edino hibo bi lahko predstavljalo sedlo, ki zaradi svojega naklona povzroča drsenje naprej pilota visoke rasti. Yamaha FZR 1000 je res vrhunski dosežek, katerega cena je tudi temu primerna, saj stane japonski novorojenček, ki bo pri nas naprodaj že februarja, približno 15.200.000 lir.
ZVONKO PETJE
TRST - Drevored Ippodromo 12 - Tel. 040/393888 prodaja na debelo in drobno nadomestnih in dodatnih delov za avtomobile
|aP|| Lockheed	
	I i
IMINTEKI brake pads	
{/llbrdor}
M

Koprski moped tomos colibri sad sodelovanja med SFRJ in Italijo
Mehanika je Tomosova, za design pa je poskrbel Giorgetto Giugiaro Moped je namenjen predvsem mlajšim odjemalcem
Koprska tovarna Tomos, ki že dobra tri desetletja verjame v z motorjem gnani dve kolesi, je pred kratkim predstavila novost: elegantno oblikovan in tehnično izpopolnjen moped colibri, ki oživlja legendarno Tomosovo ime.
Gre za lahko motorno kolo (57 kilogramov), ki razvije hitrost 49 kilometrov na uro, z njim pa se vozi ena ali dve (ne preveč obilni) osebi. Po tradiciji bodo po novem colib-riju najbrž množično posegali mlajši ljudje, pa tudi starejši, ki se na tak način enostavneje in ceneje prerinejo skozi mestne gneče ali tam, kjer je promet za druga motorna vozila prepovedan.
Osnova novincu je močno razširjen tomos avtomatik A 3, ki pa je doživel krepko notranjo in kozmetično spremembo. Za slednjo je skrbel eden najbolj poklicanih na tem področju — Italdesign, ki ga pooseblja priznani oblikovalec Giorgetto Giugiaro. Njegov glavni direktor Giulia-no Molineri pravi: »V izjemno tvornem sodelovanju s Tomosom smo skušali napraviti model, ki ne bo šokiral, a ga bo sprejelo veliko kupcev. Zdi se, da smo uspeli najti srednjo pot: ne revolucionarne spremembe in ne zastarelost«.
Tudi motor je močno spremenjen. Na zunaj je to videti po glavi z večjimi rebri, ta pa omogočajo boljše hlajenje. Izkoristek motorja je večji tudi zaradi lamelnega ventila v sesalnem delu sesalno-iz-pušnega sistema, ki preprečuje izgube eksplozivne zmesi. Zaradi ugodnejše krivulje moči motorja colibri bolje pospešuje, z omejevanjem višjih vrtljajev pa podaljšuje življenjsko dobo. Novo je vle-žajenje bata v ojnici, zaradi tega lahko motor uporablja le enoodstotno mešanico bencina in kakovostnega olja za dvotaktne motorje. Močnejša je tudi sklopka, prestavljanje (dvostopenjski avtomatski menjalnik) pa precej mehko. Nosilna konstrukcija colibrija je okvir iz pravokotne jeklene cevi, ki so jo zvarili roboti. V okvir je s spodnje strani obešen motor, vse skupaj pa je oprto na kolesi z nihalno vilice in enojnim centralnim blažilnikom zadaj. Prve poskusne vožnje so pokazale, da je colibri (v primerjavi s svojim predhodnikom) bolj trd, da manj niha in zatorej bolje »požira« jame ali razpoke v asfaltu. K udobnejši vožnji pomaga tudi po višini in sedežnem kotu nastavljiv sedež (dolg skoraj 40 cm). Pomembna novost sta ročici na krmilu za aktiviranje zavor. Torej dve ročni zavori, ki sta mnogo bolj varni kot nožna, saj je znano, da so noge pogosto »pretežke« in pritisnejo na zavorni pedal pregro-
bo, nakar pride do blokiranja koles in nevarnega zanašanja zadnjega dela motornega kolesa. Smerokazi (spredaj in zadaj) so na daljših pecljih, ti pa so preklopni, tako da zmanjšujejo možnost poškodb, obenem pa zato colibri zavzame v garaži ali kleti precej manj prostora. Zelo dostopna je pipica za dovod goriva na vznožju rezervoarja, ob njej pa pregledni najbolj nujni podatki (odstotek mešanice, tlak v zračnicah). Za sedežem je drsna ročica, ki skupaj s cevno konstrukcijo predstavlja praktičen prtljažnik, hkrati pa služi kot ročaj za lahkotnejše prestavljanje mopeda ob parkiranju oziro-
ma kot držalo za sopotnika. Na ta prtljažnik je mogoče pritrditi prtljažni kovček (top-case). Colibrija nosijo novo oblikovana petkraka kolesa iz lahke litine. Za boljše delovanje bobnastih zavor je v sredo koles zalit jeklen prstan -zavorna površina.
Kot zatrjujejo pri Tomosu, so sledili tudi zahtevam ekologov. Tako so vsa tesnila in obloge (sklopke in zavorne) brezazbestne. V tujini so ho-mologirali izpuh s katalizator-skim vložkom (tega v Avstriji in Švici že zahtevajo). S prehodom na enoodstotno mešanico goriva se je precej zmanjšalo dimljenje izpuha. S posebno zasnovo izpušne
cevi, ki po zatrdilih konstruktorjev ne dovoljuje predelav (to mladi radi počno in povzročajo strašen hrup!) so zmanjšali ropot pod ostro zakonsko predpisano mejo 72 db.
Poskusna serija colibrijev je že mimo in novinci bi se morali te dni pojaviti v jugoslovanskih trgovinah. Sledila bo še ena serija nato pa naj bi stekla redna proizvodnja. V marcu nameravajo prve co-librije izvoziti. In to v dveh različicah: s hitrostno omejitvijo 40 in 50 kilometrov na uro, kot pač zahtevajo predpisi v določenih državah.
BORIS LENIČ
I
I
jLiihAj
p
ft t »
J
*T
JL/ V
**,**^M*%'*tA~'*rM-,	s(j4]tn g-
VAM BODO NAŠA OSEBNA POSOJILA NAJUSTREZNEJŠA POMOČ.
10 MILIJONOV LIR BOSTE VRNILI V 48 OBROKIH PO SAMO 280.000 LIR NA MESEC.
POSOJILA OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAS.
Z> Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
V slogu tradicije BMW za roadster se kar trgajo
Kabriolet Z1 je izpeljan iz serije 3, od katere je vzel vse najboljše - Zanimive tehnične rešitve
naslonjali) je kinematično brezhibno zasnovan in izredno lahkotno pomičen, v celem lahkotno pa deluje tudi vozilo z nekaj manj kot 4 metri dolžine samo po sebi. Marsikaj za Z1 so si sposodili pri BMW serije »3«; na primer 2,5-litrski šestvaljnik, ki zmore 170 KM, kar zadošča za največjo hitrost 225 km na uro ter za pospešek do hitrosti 100 km na uro v 7,9 sekunde; pa petstopenjski menjalnik s prenosom do zadnje preme; pa celotno prednjo premo, in druge podrobnosti. Povsem nova pa je zadnja prema. Nadeli so ji isto oznako kot celotnemu vozilu (pravzaprav je vrstni red obrnjen), pri čemer gre za sredinsko vpeto (Z=zentrai-punktgefuhrte) sferično dvojno prečnovodeno premo, kar je eno od tovarniških jamstev za vozno dinamiko tega športnega avtomobila.
Seveda ima pri tem veliko vlogo tudi enakomerno razporejena obtežba vozila: motor je nameščen za prednjo premo, pa tudi menjalnik, potnika, diferencial in prtljaga so našli svoj prostor med obema premama. In, ker je ob vsem tem ugodna tudi aerodinamika tega dvosedežnega kabrioleta (Cx ob odprtem vozilu znaša 0,36, ob zaprtem pa 0,43), je moč s tem avtom hitro voziti in pri tem porabiti ugodno malo goriva. Normna poraba po ECE (in za različico s katalizatorjem) znaša: 6,7/8,2/12,6 litra neosvinčenega bencina na 100 kilometrov. Če boste med kupci, ne pozabite na kapo in šal. Takšna dodatna oprema pri roadsterjih dobro dene. Svež veter pa tudi.
meroma skopo odmerjena in špartansko opremljena, a se vseeno na dveh izrazito školjkastih sedežih zelo dobro sedi, pa tudi armaturna plošča, z zajetno obloženim volanskim obročem in vsemi drugimi napravami vred, je pregledna in logično razporejena. Obenem je tudi značilno beemvejevska, vsaj kar se hišne serije »3« tiče. Mehanizem zložljive strehe (ki ob lepem vremenu počiva pod poklopcem za sedežnimi
Za nadaljevanje tradicije gre: to, kar so bili nekoč legendarni 3/15,315/1, 328 in 507, hoče biti danes novi BMW Z1. Da je roadster, so v tovarni zapisati kar k osnovni oznaki. To pa pomeni: športni dvosedežnik z mehko, snemljivo streho. Zasnovali so ga pri BMW Technik GmbH, ki je sestrska firma te avtomobilske hiše, delo je trajalo tri leta in zdaj je novinec - navkljub že lanski salonski predstavitvi v Frankfurtu - nekaj tednov na voljo tudi kupcem. Vsak dan izdelajo približno deset BMW Z1. Kupcev zanje pa je toliko, da so roadsterji za daleč vnaprej razprodani. Karoserija tega dvosedežnika je klasično športna: z zašiljenim nosom ter vtisnjeni-
ma žarometoma na njem, pa s čvrsto obrobljeno prednjo šipo in nežno oblimi boki in zadkom. Prednji (v katerega so vtisnili tudi značilni »ledvički«) in zadnji odbijač sta vzmetena ter zmožna povsem brez škode prestrezati udarce do 40 kilometrov na uro, pa čeprav prihajajo tudi za 30 stopinj od strani. In oboja bočna vrata sploh niso vrata, ampak mehansko/električno vodena karoserijska dela, ki se po želji vgrezneta v izrazito visoka pragova. BMW Z1 ima v obliki monocoqua izdelano nosilno konstrukcijo iz pocinkanega jekla ter nanjo prilepljeno plastično dno vozila. Plastična pa je tudi celotna karoserija z odbijači in obrobami vred. Notranjost je raz-
PLAČILA NA OBROKE 00 60 MESECEV BREZ AKONTACIJE
Audi 80 GL 80; Alfa 33 Q.o. 84; Alfa 33 4x4 Fam. 84; Giulietta 1600 - 200 Ti 82; A 112 junior 82; Uno 45 S Fire 87; Uno TD -Turbo I.E. 86; Panda 30 83 - 45 S 87; Regata 70 86 - 100 S 84; Delta HF I.E. Turbo 86; Maserati biturbo 85; Mercedes 190 E 83; Opel Corsa 1000 85; R 5 TL - TX 83; Polo 1050 Movie 87 - CL 85; Golf GTI 16V 5P 87; Golf GTI 1800 85 - Cabrio GL 80.
Ul. F. Severo 122 Tel. 040/569119 - TRST
Pooblaščena avtomehanična delavnica
i:w«
OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618
U-o
e-
I

TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203
9 + 11 = 19!
Račun je seveda napačen, ampak izšel se je vseeno. Pri Renaultu: tamkaj so renaulta 9 in 11 zamenjali z renaultom 19. Z novim simbolom te francoske avtomobilske hiše - kot je oznanil sam glavni šef Levy. Četudi je novinec na hiter pogled podoben Oplovemu kadet-tu, je ta renault predvsem renault! Z nežnimi zunanjimi potezami kombi-limuzine (izkušnje pri prodaji "devetice" in "enajstice" so dokazale, da so večini evropskih kupcev takšnih vozil bolj všeč različice z vrati na zadku), z ugodno aerodinamiko in z dovolj udobno notranjostjo. Obliko je krojil Giugia-ro, količnik zračnega upora znaša 0,30. Brez dolge vrste trikov: nos ni pretirano potlačen, prednja šipa ni preveč položna, brisalnikov niso skrivali in tudi zadek je vsestransko uporaben; z dovolj velikim izrezom vrat, z dovolj prostorno zadnjo klopjo in z dovolj velikim prtljažnikom (ki ga je s pomočjo v celem ali deljivo zložljive zadnje klopi po potrebi mogoče povečati). Je pa res: da je nos sploščen in da so zračne reže namestili pod odbijač; da se vrata zajedajo v streho; in da so vsi karoserijski stiki natančno odmerjeni. Odbijača se s spodnjima robovoma kot spojlerja spuščata precej blizu k tlom.
Prednja sedeža se zdita celo premehka, vsaj kar se bočnih telesnih oprijemov tiče. Tudi vse drugo je značilno renaul-tovsko: od navidezno krhke, a dovolj natančne prestavne ročice, do cele vrste bolj ali manj potrebnih merilnikov in kontrolnih luči. Pa tudi do dolgega spiska oznak za posamične različice, ki so kombinacije zaželene opreme in izbire motorja v nosu. Tako so na voljo renault 19 TR, GTR, TRE, TS, GTS, TSE, GTX, TXE, TD, GTD in TDE. Ne glede na to pa ponujajo tudi spisek doplačilne opreme: daljinsko odklepanje in zaklepanje vozila (z infrardečim sprožilom), servoojačeval-nik volana, nastavljiv volanski obroč, ABS znamke Bendix, električno pomične streho ter šipe v vratih in tako dalje.
Novi renault je namenjen motorjem med 1000 in 2000 kubičnimi centimetri. Tovarna je neverjetno pozorno prisluhnila zahtevam kupcev in normam posamičnih dežel, upoštevaje prodajne in davčne razrede ter prizadevanja za čistejša okolja. Zato je vseh motornih možnosti zelo dolga vrsta, iz katere je moč izluščiti pet osnovnih različic. Bencinske so tele: 1237 ku-bikov in 55 KM, 1397 kubikov in 60 KM, 1390 kubikov in 80 KM ter 1721 kubikov in 92 KM. Ostane še dizel s 1870 kubiki in 65 KM. Vsi motorji so štirivaljni in prečno nameščeni v nos vozila. Seveda poganjajo prednji kolesi. Ta so s trikotnimi prečnimi vodili in volanskim mehanizmom vred vpeta na pomožni okvir, ki je opora tudi menjalniku in diferencialu. Zadnja prema je poltoga in pri šibkejših motorjih vzmetna z eno, pri močnejših pa z dvema prečnima vzvojnima vzmetema, zelo podobno kot pri že znanem renaultu 21.
Renault 19 je že postal simbol francoske tovarne
Nežno zaobljene oblike kombi-limuzine zagotavljajo zelo dober količnik zračnega upora - Vozilo je udobno, nikakor pa ne športno
S W *
>-
P
a.

PODJETNIKI!
PRI NAS DOBITE USTREZNI LEASING ZA VASE POTREBE.
LEASING OBLIKOVAN PO MERI POSEBEJ ZA VAS.
1) Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
Neprevisok voznik sedi dobro in dovolj sproščeno. Motorji -vsi po vrsti so odločneje naklonjeni udobju in varčnosti kot pa naglici in zahtevnim pospeškom. In podvozje je tiste sorte kompromis, ki pri kratkih in močnih udarcih s ceste rado omaga. Toda čeprav renault 19 ne sili med luksuzna vozila, zna biti v njem ugoden svet tišine: na račun dobre zvočne izolacije. Precej vročecinkanih karoserijskih delov pa sodi k poglavju o varčnosti, tako kot v povprečju ugodne porabe goriva.
Novi Renaultov "simbol" naj bi med kupci našel veliko pristašev. Zato ga ne bodo izdelovali le na francoskih tleh, ampak tudi v Španiji in na Portugalskem. Devet in enajst je devetnajst in ena ostane. Renaultov 19 naj bi bilo torej dovolj na tržišču.
Nova
ibiza
enaka,
vendar
povsem
nova
Španci se ne šalijo, tudi zato, ker jim Nemci sedijo za vratom in zahtevajo uspehe, ki naj opravičijo velike naložbe, ki jih je nemška industrija naredita v Španiji, in Seat se močno trudi, da bi svojim nemškim mecena-tom zagotovila spodoben zaslužek. Z ibizo so že od ' vsega začetka stopili na pravo pot, saj je šla povsod dobro v denar: v Španiji je med prvimi tremi najbolj prodajanimi avti, v Italiji pa ima že nekaj tet svoje mesto med prvimi desetimi.
Ibizi so vsi priznavali, da je pošteno vozilo, v smislu, da je pač primerno poceni za tisto, kar nudi. Anketa, ki so jo Seatovi izvedenci izvedli med odjemalci ibize po vseh državah, kjer je avto . naprodaj, je pokazala, da obstaja splošna zahteva po večji kakovosti: ibizi so vsi očitali, da je sicer dober avto, zelo pomanjkljiv pa je, ko je govor o dodelanosti. In tako so se odločili, da avto popolnoma spremenijo, a da se pri tem sploh ne dotaknejo zunanjosti, ki je bila po splošni oceni zelo prijetna in močno karakteri-zirana.
Nova ibiza je res povsem nov avto. Notranjost je mnogo bolj dodelana kot doslej: največ očitkov je v preteklosti šlo na račun armaturne plošče ter raznih stikal in vzvodov ob volanu. Stikala za luči, vzvodi za brisalce in vse kar sodi še zraven, je sedaj zelo preprosto, kot na kateremkoli drugem avtomobilu. V armaturni plošči ne poje več cel zbor čričkov, kot se je dogajalo doslej, temveč je vse skupaj mnogo bolj solidno in trdno. Tudi stikalo za hupo je tam,
kjer mora biti, se pravi na sredi volana, ne pa nekje pod vzvodom, ki sproži brisalce.
Kakorkoli že, ibizo poganja 5 različnih motorjev, ki gred od dobrega starega 903-ku-bičnega štirivaljnika, ki so ga podedovali po Fiatu, preko novih system porsche 1,2 in 1,5-litrskih do 1,5-litrske-ga bencinarja z elektronskim vbrizgavanjem goriva in 1700-kubičnega dizla. Še zlasti zanimiv je motor z elektronskim vbrizga v a njem goriva, ki zmore celih 100 KM in ki požene ibizo do najvišje hitrosti 184 km/h.

TRST - Ul. Flavia km 7,2 (ind. cona) Tel. 040/827032
^btVi
• PRODAJA AVTOMOBILOV • NADOMESTNI DELI • SERVIS
UGODNI POGOJI ZA RABLJENE A VTOMOBILE
11