o i uwi «i9i\A BIBLIOTEKA LJUBLJANA V Trstu« v Pdttk, 17. dtcembra 192«. Posamezna številka 30 stol Letnik U L tet Izhaja rak S mcaace L 22.—, pel lata L 38.—, a L (50 več. — Posamezne MevSke 30 T tlroha&ti 1 Mane d'Ordini», ki izide tekom jutriSnjega dneva. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da bo odslej ge- manjšal kredit in prestiž države v ino-jneralni tajnik fašisto*ske stranke isto-zemstvu. Ista kazen je določena1 za j časno tudi predsednik parlamentarne državljana, ki bi s svojim delovan jem j večine, kakršnekoli vrste povzročal državnim interesom škodo. Obsodba radi takega zločina ima za posledico zgubo državljanstva in zasego imetja ali vsaj zaplembo za določen čas. Zguba držav- žene in otrok. niki drugih držav. S smrt. kaznijo bodo>ljanstva je individualna in ne zadene namreč kaznovani po novem zakonu le oni zločini, ki so naperjeni proti varnosti države. Za take zločine označa zakon od 25. novembra 1926, št. 2002 atentate proti osebi kralja ali regenta, kraljice, prestolonaslednika in načelnika vlade. Poleg tega določa novi zakon smrtno kazen za dejanja, ki jih predvidevajo čl. 104., 107., 108., 120. in 252. kazenskega zakonika. Tudi vsi ti zločini so naperjeni proti državi in njeni varnosti, kakor veleizdaja, vohunstvo, punt, ščuvanje k državljanski vojni in tem sorodni zločini. Pravilnik, ki je bil objavljen včeraj, je dodal h gori omenjenim zločinom še razdejanje javnih ali zasebnih stavb, ladij, zrakoplovov, aeroplanov, nasipov, ozidij in drugih podobnih zgradb, dalje zažig, povzročitev eksplozij razstrelilnih in dušilnih snovi, povzročitev železniških in drugih nesreč, če so dotična dejanja naperjena proti varnosti države. Za navadne hude zločine, kakor so umor, roparski umor in podobni, novi zakon ne vsebuje nikakih določb in za-nje bo kakor doslej «ergastolo» najvišja kazen, ki jo bo mogel sodnik odmeriti. Novi zakon nosi torej upravičeno naslov «Določbe za zaščito države«, kajti vse njegove določbe se nanašajo izključno na zločine proti državi in njeni varnosti. Pa tudi po svoji stilizaciji se nam predstavlja ta zakon kot nekaj povsem neodvisnega od gori omenjene borbe za smrtno kazen in proti njej iz preteklega stoletja. Čl. 8. določa namreč, da tvorijo določbe smrtni kazni nekak izjemen zakon, o ki ostane v veljavi le za dobo petih let. Nekaj popolnoma izjemnega je tudi določba, da ima zakon o uvedbi smrtne kazni retroaktivno moč, radi česar bodo sojeni po posebnih sodiščih, ki jih uvaja novi zakon, vsi dosedanji atentatorji proti življenju načelnika vlade. Končno je novi zakon nastal v izrednih prilikah, kakor znano, namreč po zadnjem atentatu na ministrskega predsednika v Bologni. Izrednost zakona o uvedbi smrtne kazni se zrcali še posebno v določbi, da sojenje v zadevi joznačenih zločinov ne bo spadalo v kompetenco rednih kazenskih sodišč, temveč se ustanovi posebno izredno sodišče. O sestavi posebnega sodišča določa čl. 7. zakona, da bo imelo za predsednika kakega častnika v činu generala kr. armade, mornarice, zrakoplovbe ali državne milice in da bo sestavljeno iz petih sodnikov, ki se imajo izbrati med častniki državne milice v činu konsula. Dalje bo imelo posebno sodišče svojega poročevalca, ki se izbere med uradniki vojaškega sodišča. Funkcija državnega pravdnika bo poverjena po določbah izvršilnega pravilnika glavnemu vojaškemu pravdni-ku. Posebnemu sodišču bo dodeljenih tudi nekoliko preiskovalnih sodnikov, ki se izberejo med častniki armade, mornarice, zrakoplovstva ali milice. Glede zagovorništva določa pravilnik, da sme imeti obtoženec enega samega zagovornika, ki si ga lahko izbere med častniki do čina stotnika ali pa med odvetniki. Začasna svoboda je med postopanjem po novem zakonu izključena. Smrtne obsodbe se izvršijo z ustreli-tvijo. Ustrelitev ni javna, razen če ne odredi drugače poveljništvo, pri katerem posluje posebno sodišče in razen v slučajih, kjer posluje izredno sodišče v smislu čl. 559. vojaškega kazenskega Razprava o liktorskem posojilu Govor finančnega ministra Volpija Odloka o posojilu izpremenjena v zakona s 241 : 3 glasovom RIM, 16. (Izv.) Ko otvarja predsednik on. Casertano ob 16. uri sejo poslanske zbornice, zija v dvorani in tudi na tri-* bunah zbornice precejšnja praznota. Takoj ob začetku seje vlaga pravosodni minister on. Rocco načrt za spremembo dekreta, s katerim se proglaša lik-torski sveženj za državni znak, v zakon. Nato bi se morala vršiti razprava o nekaterih interpelacijah, kar pa se ne zgodi, ker poslanci, ki so te interpelacije vložili niso navzočni. Brez sleherne debate je odobrenih večje število dekretov, za katere je predlagana sprememba v zakone. Ker se nihče ne pri-glaša k besedi k zakonskemu načrtu, da se izda vladi pooblastilo za izdajanje zakonskih predpisov o rudniških koncesijah, povzema besedo minister za narodno gospodar., ki razlaga v kratkih besedah potrebo unifikacije zakonskih predpisov v tej tako važni narod-no-gospodarski panogi. Po kratkem govoru ministra za narodno gospodarstvo prehaja zbornica k razpravi o liktorskem posojilu. Kot prvi stopa na govorniško tribuno ono-revole Sandrini, kateri se pohvalno izrazi o gospodarski obnovi, ki je bila do sedaj izvršena od vlade. Za njim pa stopi na govorniško -tribuno poslanec on. De Capitani D'Arzago, ki se istota-ko pohvalno izraža o finančni politiki sedanje vlade. Razpisano liktorsko posojilo ni nikaka žrtev, ker isto predstavlja važno finančno mero, ki stremi za deflacijo. Ž njim bo omogočeno izdatno financiranje italijanske industrije in trgovine brez slehernega nadalj-nega zvišanja denarnega obtoka. Poročevalec o načrtu spremembe dekretov o liktorskem posojilu v zakone poslanec on. Andrea Torre izvaja v svojem kratkem poročilu razloge, pomen in namen liktorskega posojila. Ker ni nihče več priglašen k besedi, povzema brez nadaljnega besedo finančni minister Volpi, ki pravi, da se bo omejil le na kratke izjave, ker je bil predmet že itak obširno razpravljan na seji visoke zbornice in v izčrpnem poročlu poslanca on. Andrea Torre. «Poslednji finančni ukrepi vlade», pravi finančni minister, «ki obstojijo v konsolidaciji visečega državnega dolga in emisiji liktorskega posojila, so bili popolnoma logični, potrebni in nujni. Po predidočih finančnih ukrepih je bilo neobhodno potrebno postopanje, ki bi razrešilo vse težke probleme, t. j. uie-ditev visečega državnega dolga, ki je ogrožal državne zaklade. Po proučevanju raznih možnosti te ureditve smo se odločili za najbolj priprosto sredstvo, t. j. za konverzijo bonov državnega zaklada, ki je bila sprejeta brez slehernih tožb in protestov prizadetih, zakaj s konverzijo je bila povzročena le neznatna škoda posameznikom. S konverzijo in liktorskim posojilom je namreč tesno spojeno vprašanje valute in denarnega obtoka. Višina mest mora odgovarjati kurzu zlatega denarja. Denarni obtok je treba postopoma znižati na ono višino, katero je bil zavzemal pred vojno. Toda to se mora izvršiti brez Tajni konslstoiij sklican za pondeljek RIM, 16. (Izv.) Prefekt za apostolske ceremonije mons. Respig-hi je Že razposlal običajna vabila za tajni konsistorij. Kardinali so naprošeni, da se znajdejo v pondeljek ob 10.30 v konsistoriju. Ker se nahajamo v adventu, bodo imeli kardinali vijoličaste volnene obleke s her-melinskrm ovratnikom. zakonika. Razsodbe posebnega sodišča slehernih pretresljajev za razvoj cveto-so definitivne in ni dopusten proti njim Ičega narodnega gospodarstva. Vlada UzunoviC na delu za FDzJIrteflJe vladni kealictfe Konference z načelniki parlamentarnih skupin - SDS odklonila sodelovanje v Uzunović evi vladi - Uzunović poročal kralja o poteka pogajanj BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes je Uzuno-vić nadaljeval svoje razgovore z voditelji posameznih parlamentarnih klubov, da tudi manjšim skupinam sporoči željo odnosno izreče ponudbo za sodelovanje v vladi. Ob 10. uri dopoldne se je Uzunović razgovarjal z dr. Spa-hom. Konferenca je trajala 20 minut. Nato je dr. Spaho podal novinarjem sledečo izjavo: «Izjavil sem, da sem v načelu pripravljen sodelovati V novi vladi. O podrobnostih pa bo potrebno, da se kasneje še posebej dogovorimo«. Po sestanku z dr. Spahom se je Uzu-nović sestal z ostalimi ministri radi-kalske stranke ter se je podal na novo pokopališče, kjer se je ob 10. uri dopoldne vršil definitivni pogreb pokojnega Nikole Pašića. Pogrebu je prisostvovalo okrog 4000 oseb. Klub SDS je imel dopoldne sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da SDS iz načelnih razlogov odkloni sodelovanje v novi Uzunovićevi vladi. To svoje stališče je poslanski klub SDS zavzel soglasno. Svetozar Pribićević je ta sklep privatno javil Uzunoviću ob pol 12. uri, ko sta se sestala na pokopališču. SDS stoji na stališču, da je sedanja narodna skupščina nesposobna za delo in da so volitve edini izhod iz sedanje vladne krize. Po Pašičevem pogrebu je Uzunović nadaljeval konsultacije šefov posameznih parlamentarnih klubov, ki jih je povabil k sodelovanju v novi vladi. Naj prej se je razgovarjal z Vojislavom Vu-kićevićem, predsednikom Jovanoviće-vega kluba, ki je nato izjavil novinarjem, da sta govorila o politični situaciji in o bodočem kabinetu. Stara prijatelja sta in sta zato govorila odkritosrčno, o podrobnostih pa se Vukićević ni hotel jasno izraziti Nato je Uzunović sprejel dr. Nikića, ki je kasneje sporočil novinarjem: «Uzunoviću sem povedal iste nazore kakor kralju, namreč, da sem za delovno vlado in da je treba resno, pošteno in lojalno izvrševati politiko narodnega sporazuma«. Z dr. Ni-kićem so bile končane konsultacije šefov, nakar je Uzunović imel daljšo konferenco z radikalskimi ministri. Kasneje pa je šel na dvor, kjer je ostal pol ure. Novinarjem je izjavil, da je končal razgovore z zastopniki parlamentarnih skupin in da se popoldne pogajanja nadaljujejo. Najprej bo imel konference s prijatelji in potem, ko bodo ti precizirali svoja stališča o podrobnostih, ki se tičejo njihovega even-tuelnega sodelovanja v novi vladi, z zastopniki opozicije. Popoldne pa Uzunović ni nadaljeval pogajanj s šefi. Splošno vlada v političnih krogih mnenje, da gre Uzunović zelo počasno na delo. Ob 15.30 se je Uzunović podal v svoj kabinet, kjer je ostal le malo časa, nato pa se je zopet podal na dvor in je bil pri kralju pol ure. O tej avdijenci je dejal Uzunović novinarjem, da je kroni poročal o dosedanjih pogajanjih s posameznimi zastopniki parlamentarne skupine. Kasneje je imel konference z radikalskimi prvaki. Zvečer ob 8. uri je preko dr. Srskića sporočil novinar- Popolno jem, da nocoj ne bo imel političnih sestankov in da bo posvetovanja nadaljeval jutri. Doslej torej še vedno ni obrisov bodoče vladne kombinacije. Uzunović bo jutri pozval k sebi Davidovića in Radića, da čuje njune pogoje za vstop v nov kabinet. Kraljica Marija se je povrnila v Beograd BEOGRAD, 16. (Izv.) Ob 20.30 se je povrnila iz Bukarešte kraljica Marija. Na kolodvoru so jo pričakovali kralj Aleksander in člani dvora. Kraljica se je povrnila v Beograd, da se jutri udeleži proslave 38. rojstnega d^eva kralja Aleksandra, _ Odmsui itslUonsko-albansKe pogodbe Preuranjene vesti iz Angore o balkanskem varnostnem pakta - Akcija angleške vlade za okrepitev dobrih odnosa jev med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 16. (Izv.) «Večerne Novosti« sporočajo iz Carigrada: «V diplomatskih krogih se živahno razpravlja o nenadnem odpotovanju jugosloven-skega poslanika v Angori Tiće Popovi-ća v Beograd. Iz okolice predsednika turške republike Kemala paše prihajajo vesti, da se mec^3eograciom in Angoro snuje varnostni pakt, ki naj bi nevtraliziral akcijo Italije na Balkanu. V Angoro prihajajo poročila, da je akcija Italije zelo živahna in da slednja skuša preko sofijske vlade uresničiti svoje načrte na Balkanu. Zato se pripravlja pogodba, ki naj bi bila vez med Angoro, Beogradom in Atenami. Ta pakt naj bi ščitil sedanje stanje na Egejskem morju in na Balkanu in naj bi varovala integriteto balkanskih .držav. V Sofiji se ne strinjajo vsi politični krogi z italijansko-albansko pogodbo. V zvezi s tem poročilom se doznava z merodajnega mesta v jugoslo-^venskem zunanjem ministrstvu, da je poslanik Popović dospel v Beograd na lastno željo, da se udeleži pogreba Nikole Pašića. Glede vesti o sklenitvi varnostnega pakta s Turčijo pa je še preuranjeno govoriti. Doslej se jugo slovenska vlada o tem še ni odločila. Tudi ne o spremembi smernic jugoslovenske zunanje politike in v podrobnem o spremembi njene politike do Italije. Vsa vprašanja so brez dvoma odivsna od novega jugoslovenskega zunanjega ministra, ker je gotovo, da se dr. Ninčić ne želi več vrniti na svoje mesto. V j ugoslo venskem zunanjem ministrstvu se zatrjuje, da so velesile, predvsem pa Anglija, začele akcijo, da naj bi se nenormalno stanje med Jugoslavijo in Italijo rešilo in da naj bi se Italija in Jugoslavija zopet zbližali. Da bi se odstranilo nesoglasje, se je začela akcija z namenom, da bi se med Jugoslavijo in Italijo sklenila posebna pogodba v zvezi z italijansko-albansko pogodbo. Ne ve se še, ali naj bi se ta pogodba sklenila med Italijo in Jugoslavijo, alt pa celo med Jugosl., Italijo in Albanijo. Vsekakor se bo moralo na tej stvari silno previdno delati. Pred sestankom Kole cntante ? Romunski kralj je popolnoma okreval . BUKAREŠT, 16. V romunskih diplomatskih krogih izjavljajo, da se bo takoj po sestavi novega jugoslovenskega kabineta vršila nova konferenca Male antante, katere se bodo udeležili zunanji ministri Čehoslovaške, "Jugoslavje in Romunske. Zastopnik Jugoslavije bo baje obširno poročal o novem položaju, ki je nastal po sklenitvi italijansko- soglasfo med ar __ Brfandom Poincarćjem gleda munje PARIZ, 16. (Izv.) Agencija «Havaa* sporoča nekaterim francoskim listom* da so se pojavile po nemških listih ne*, kaki pretvezni interviewi, v katerih naj. bi bil nemški zunanji minister Strese-mann izrekel trditve, ki so brez podla)* ge, češ da so bile težkoče na ženevskih pogajanjih povzročene od nesporazum-ljenja, ki je nastalo med Poincarćjeni in Briandom. Podobne vesti se odločno zanikajo, ker ne odgovarjajo resnici, ampak se hoče z njimi le umetno naslikati spor med Poincarejem in Briandom, v resnici pa vlada med njima glede francoske zunanje politike popolno soglasje. Angleški parlament končal jesensko zasedanje t LONDON, 16. Jesensko zasedanje »angleškega parlamenta je bilo včeraj zaključeno. Kralj je ob tej priliki, kakor običajno, izdal posebno poslanico, ,v kateri izraža predvsem svoje zadovoljstvo radi poteka imperijalne konference. «Položaju na Kitajskem, nadaljuje kraljeva poslanica, posveča moja vlada največjo pažnjo. Naša dežela goji velike simpatije napram ogromni večini kitajskega naroda, ki stremi po novi dobi blagostanja in prijateljskih odno-šajev s tujimi vlastmi». V poslanici je tudi rečeno, da je vlada pripravljena pripoznati kantonsko vlado, če bo nudila dovolj jamstev za red, solidnost, spoštovanje tujcev itd. — Med novimi zakoni, ki jih je kralj včeraj podpisal, je tudi zakon, ki prepoveduje objavljanje nečednih podrobnosti iz obravnav glede razporok. Dogodki na Kitajskem Dve vladi - General Feng spet na obzorja - Napredovanje Kantoncev PEKING, 16. (Izv.) Dne 7. januarja bo proglašena rekonstrukcijska pekingška vlada pod kontrolo mandžurskega diktatorja Čang-Tso-Lina. Istega dne bo sestavljena v Vučangu, sedanji presto-lici kantonske vlade, nova nacionalistična vlada. Potemtakem bosta vladali Kitajsko dve vladi; na severu pekingška vlada pod kontrolo Čang-Tso-Lina, na jugu pa vuhanška vlada pod kontrolo nacijonalistov. ŠANGHAJ, 16. (Izv.) Semkaj prihajajo glasovi, da je bila sovražna arma1-da, ki je sestavljena iz čet Čang-Tso-Lina in Kang-Kemga poražena od krščanskega generala Fenga, ki se je znova pojavil na bojnem polju. Glasom teh poročil je postal Feng neomejen gospodar pokrajina Sanzi, ki meri 81.830 štiri jaških milj in šteje približno 10 milijonov prebivalcev. Feng se sedaj pripravlja, da napade pokrajino Ho-Nang in da se spoji s kantonskimi četami. Vesti iz verodostojnih virov zatrjujejo, da je 3000 mož broje ča kantonska četa zasedla neposredno okolico mesta Han-Kowa, ki je važno pristanišče na jugovzhodu mesta Šanghaja, od katerega je oddaljeno približno 100 milj. Mesto je prestolica pokrajine Če-Kjang in šteje 150.000 prebivalcev. Mesto samo je bilo morda že danes zasedeno. Zatrjuje se, da so se vse čete na severu tmesta, ki bi se bile morale bojevati .proti kantonskim četam, z njimi združile. Medtem pripravlja gubernator ^Šangliaja svoje čete za obrambo mesta* ,ki je zelo ogroženo. Motta spet izvoljen za predsednika švicarske konfederacije LONDON, 16. Zvezni svet je danes izvolil za predsednika švicarske konfe- . . ... * fieracije Josipa Motto. Od 165 glasov je albanske prijateljske m arbitražne po- bilo odaanih 150. Motta je že v JU. A i »» A AVTA 1 rl n I 1/vh/\ftl AtTftfilr A _ ^ _ _ _ godbe, ter bo zahteval, da Čehoslovaška in Romunska pojasnita svoje stališče v tej zadevi. Konferenca se bo najbrž vršila na Čehoslovaškem; datum bo določen, ko bo sestavljena nova jugoslovenska vlada. Kralj Ferdinand je popolnoma okreval. Njegova hčerka, kraljica Marija Jugoslovenska, je sinoči odpotovala v Beograd. _ Pred razširjenjem nemške vladno ___ koalicije BERLIN, 16. Wolffov urad je objavil komunikć, v katerem pravi, da nemški zunanji minister dr. Stresemann danes ne bo govoril o zunanji politiki, tudi če bi poslanci v državnem zboru danes sprožili kako tozadevno razpravo. Državni kancelar dr. Marx bo izjavil, da vlada odslej ne bo mogla več razpravljati o vsaki državni zadevi z vsako parlamentarno skupino posebej in da bo on sam po božičnih počitnicah napravil potrebne korake v svrho razširjenja vladne koalicije. Tudi «Vossische Zeitimg» potrjuje vest, da je vlada soglasno sklenila pričeti pogajanja za razširjenje parlamentarne koalicije. tretjič izvoljen na to odlično mesto. Delovni urnik v angleških premogovnikih LONDON, 16. Zastopnik vlade je v spodnji zbornici izjavil, da je v rudnikih zaposlenih sedaj 750 tisoč rudarjev. Od teh dela ena tretjina po 7 ur in pol na dan, dve tretjini pa po 8 ur dnevno. Samomor na Dunaju DUNAJ, 16. (Izv.) Gospa Marija Ull-mann, bivša ljubica nadvojvode Frie-} dricha, kije znana po svoji lepoti in ki ' se je hotela nedavno usmrtiti, se je zastrupila s tem, da je zavžila močno dozo veronala. Njeno krasno stanovanje bi namreč moralo biti zarubljeno od njenih upnikov na podlagi razsodbe Sodišča. Toda, ko je prišel včeraj trabant v njeno stanovanje, je našel gospo Ullmann zleknjeno na njeni postelji in popolnoma onesveščeno. Prenošena je bila v bolnico, kjer pa je kmalu nato izdihnila. Ford in njegovi delavci LONDON, 16. Ford je odredil, da bodo delavci, ki so zaposleni v njegovi tovarni avtomobilov v Manchestru na Angleškem, delali odslej samo po pet dni v tednu, plače pa se jim ne bodo znižale. CL •EDINOST* V Trstu, dne 17. decembra 1926. DNEVNE VESTI j prej, da se jih ne nagromadi na pošti preveč istočasno. Prihod novega pretekla _ Včeraj predpoldne ob 11.30 je prispel 1 ~ w ~ p Trst navi prefekt tržaške pokrajine' |J[ tTZSSlCGSB ZIVIlGIliS |tom. dr. Bruno Fornaciari. Na postaji Bo ga sprejeli: viceprefekt kom. Zancopato v spremstvu kom. Riva in kav. iAltieri-ja, kom. Banelli v zastopstvu jobčine, gr. uff. Margara, predsednik jpriavncsga sodišča, kom. Perissich, jM'edsednik sodišča, general Monesi, senior Pirei li in konzul Pertoldi, polk. Dramatičen poskus samomora bolne ženske. * Ob dramatičnih okolščmah je včeraj skušala končati z življenjem 50-letna Ida Franaoni, žena državnega upokojenca, sta-nujočega v ulici Porta št. 18. Pred kakimi 9 meseci je Franzonijevo zadel mrtvoud in jo priklenil na posteljo. V zadnjem času se Sterzi, polk. Marzari in, razne drugejje stanje bolnice sicer nekoliko zboljšalo, osebnosti. toda ker je zdravljenje napredovalo zelo Prefektu so bile predstavljene priJ počasi in je bilo združeno z znatnimi stro-eprejemu navzočne osebe, nakar se je'^ki? so se morali njeni domači končno od- odpeljal na prefekturo. ločiti, da oddajo revico v bolnišnico, tudi ker so upali, da bo tam hitreje ozdravila. Železnih mu med (talilo In Jasojlovljo;^ jS^aSa1^^ V sredo 15. t. m. se je na tukajšnjem rav- 1 bi se rada poslovila od družine Povh, biva-oateljslvu italijanskih državnih železnic - joče v sosedni vili. Zato jo je postrežnica, aakJjučjta konferenca med italijanskimi in ki jo je imela spremiti v bolnišnico, spre-jugosiovenskimi delegati ki je imela nalo- mila tja. Franzonijeva se je nekaj časa raz-go, da definitivno reši način obračunava- govarjala z gospo Povh, a ko je ta za hip nja za obmejni promet. i stopila v kuhinjo, je bolnica, ki je ostala To vprašanje je bilo doslej odprto in si- sama, ker se je medtem tudi postrežnica cer od tedaj ko se je vzpostavil promet med odstranila, odprla okno, se skobacala na tobema državama, in se je položaj še otežil, podboj ter skočila z višine prvega nad-da so se obmejne postaje spremenile, prej stropja na ulico, kjer je obležala težko po-Logatec — Verd, sedaj Postojna - Rakek, škodovana. Ko so Povhovi trenotek pozne-Konferenca se je pričela zadnji petek 10. je rvedeli, kaj se je zgodilo, so dvignili ne-t. m. Razprave so bile deloma, kakor se srečno Žensko in jo položili na posteljo, nam poroča, mestoma precej težke, pa so Medtem je nekdo obvestil o dogodku rešil-se zlasti vsled zelo lojalnega nastopa pred- no postajo. Zdravnik, 'ki je kmalu potem sednika konference odposlanca promet- ; prihitel na lice mesta je dognal, da ima nega ministrstva Italije g. kom Lalolla.' Franzonijeva zlomljeno desno nogo v steg-kakor tudi voditelja jugoslovenske dele- nu in notranje poškodbe. Nesrečna ženska gacije, centralnega nadzornika g. Preglja, j#> bila prepeljana v zaključile z zadovoljivim uspehom za obe kjer so jo sprejeli državi. mestno bolnišnico, kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo Na tej konferenci so se vendar po več «ozdravila» v 6 tednih. letih neurejenega prometa ugotoviti glavni principi za obračunavanje med obe- Franzonijeva ni mogla govoriti, pa kljub temu ne more biti nikake ga dvoma, da je ma državama in splošno za ves obmejni hotela v smrt iz obupa radi svoje bolezni Kakor je povedal njen mož, je bila nesrečna ženska v zadnjem času duševno zelo promet Jugoslovenska delegacija je bila s strani italijanskih železnic sprejeta zelo prijazno potrta in skrajno razdražljiva, in jo je tukajšnje ravnateljstvo državnih Me-oova brca. Železnic tekom razprav pogostilo z zelo 10 . . __ . . . „. . „ fino prirejeno prikusko, katere se je udele- *o-letm Malvmo Meneghetfr, stanujoč žil tudi načelnik tukajšnjega ravnateljstva P" Mariji Magdaleni zg. št. 1, je včeraj državnih železnic i popoldne pasel na neki trati pn Sv. Soboti Jugoslovenska delegacija je včeraj z br- 7eč mfzg^v mesarja Santa Vidmar, lastni-zo v lakom 11.30, v katerem ie bil rezerviran !ka neke mesnice vuhci Giuliani. Kakor poseben oddelek, odpotovala v Ljubljano. narodi Vidmar, je Meneghelli Predvčerajšnjim ob 5 popoldne podpisa- ^ko1h 17- ^re hotel gnati živali v hlev To- ni zapisnik obsega nad 30 strani. da ko se jim je s tem namenom približal, se je ena žival splašila in ga brcnila s kopitom v obraz. Nesrečni dečko je zadobil precej hude Ne dotikajte se vojnega streliva! Podurad za nabiranje vojnega materiala pokodVeTVadiTat^irmoraTiskatV p^ in streliva v Cervinjanu je izdal spričo ste- mestni bolnišnici Ozdravil bo v vilnih nesreč, ki se dogajajo raditega, ker ^ ^ me»lm *»inwiiici. ozdravil no v se ljudje dotikajo vojnega streliva, bodisi iz radovednosti, ali ga pobirajo in predelujejo radi zaslužka, namesto da bi ga pustili na miru in obvestili pristojni urad — je izdal nov proglas, v katerem poziva vojar-Ška, civilna in cerkvena oblastva, naj na način, ki ga smatrajo za najprimernejšega, delajo propagando, da se nesreče prepreči- Tržaška porota NADALJEVANJE PROCESA PROTI MORILCU LJUBIMKE Obravnava v sredo. , . ....... Neznatna priča v procesu je Agostlno jo, posenno tam, kjer je vojna najbolj div- Cecchini, ki govori le o življenju Licatolo- sija pod orožjem in sicer v finančni briga-Tozadevna propaganda se mora razširiti Tudi on je pozna] virginijo, ki je po med najširše kroge, kajti nesreče se stalno j njegovem mnenju vedela, da je Licatolosi ponavljajo m ponekod so bile nekatere poročen a si ^ tega jemala k srcu. Hrii7nio nnnATn/i loHali. n iih ' družine ponovno zadete po njih. Učitelji, duhovniki, listi — vsi, ki čutijo strahoto teh nepreneliljivih osmrtnic naj ne opustijo nobene prilike, da bi ne zabiče-vali ljudem, da se morajo vojnega orodja, ki ga najdejo, izogibati ter najdbo naznaniti karabinerjem, finančni ali gozdni stra ži ali one osebe, ki jim je po njihovem položaju mogoče, da čim prej obvestijo podurad za pobiranje vojnega materijala in streliva v Cervinjanu. Omenjeni urad pobira vojno orodje po nekaterih krajih direktno z izvežbanimi vojaki, drugod pa potom tvrdk, ki so prevzele pobiranje. Kljub temu naj se le naznanja poduradu v Cervinjanu, kateri bo poskrbel, da se strelivo Čim prej pobere. Važno je, da ni zadosti, da se ljudem svetuje, naj se streliva izogibajo, temveč jim je treba tudi dopovedovati, da se ima najdeno takoj naznaniti organom javne varnosti. Podurad za pobiranje vojnega materiala in streliva opozarja obenem, da je dal strog ukaz, da se imajo kaznovati vsi oni, kr se kljub veliki nevarnosti za življenje ne vedno pečajo s tajnim izpraznjevanjem najdenega streliva. Odpustno postopanje Pravosodni minister je uvedel odpustno poFfopanje proti sodnemu uradniku Mirku Gorkiču, nastavljenemu pri goriški okrožni sodniji. Poštne pošiljatvc povodom praznikov Poštno ravnateljstvo opozarja, da je potrebno, da pošiljatelji poštnih zavojev povodom praznikov denejo v zavoje še posebne liste z naslovom, da se tako prepreči, če se zunanji naslov zamaže in se zavoj ne more odposlati, da ne bodo taki zavoji morali biti uničeni ali oropani. Ker se bodo take pošiljatve povodom praznikov pomnožile, se priporoča pošiljateljem. da ne čakajo s pošiljatvijo do zadnjih dni, temveč da pošljejo zavoje čim Po njem nastopi nestrpno pričakovana priča odvetnik Gnttmann Gaido, edini moški očividec dejanja. Ta izpove: Šel sem s svojo zaročenko po ulici Fabbio Se vero. V bližini vojaške bolnišnice mi je prihitela nasproti ženska, ki se me je obupno oklenila in me prosila: «Pomagajte, ker me hoče zaklati!» Šele tedaj sem videl obtoženca, ki je sledil ženski. Ko je prišel v mojo bližino, sem opazil, da ima v eni roki nož, v -drugi dežnik. Nož je imel do tistega trenotka povešen. Ženska je bila že ranjena. V moji neposredni bližini je obtoženec zopet dvignil nož. Jaz sem bil neoborožen in ker sem se bal, da obtoženec napade Se žensko in morda tudi mene — to je bil njegov očividni namen — sem začel klicati vojake na pomoč. Ključ je zaškripal v vratih bolnice, tedaj je obtoženec prestrašen zbežal. Potem sem spremil ranjeno v bolnico. Od tam sem spremil zaročenko, sedaj mojo soprogo, domov. Ko sem se vrnil, so ravno odpeljali umirajočo v bolnico Re-gina Elena. Predsednik: Je bil ta nož v rokah obtoženca«. Priča: Ne — Zdelo se mi je, da je daljši in ostrejši. Predsednik: In na komisarijatu ste videli ta nož? Priča: Ne — tisti na komisarijatu je bil krajši, je imel konec vrviča in bil zavit v zeleno sukno. Nastopi soproga odvetnika Cnttmann, Josipina roj.1 Bizjak. Ta izpove: Mislim, da mi ni potrebno ponavljati izpovedi svojega soproga. Bila sva edina očividca zločina. Ko se je moj mož branil pred napadom morilca, je že ranjena Virginija, ki je zgubljala veliko krvi s strani, prosila obupno, naj jo branim in jaz sem se postavila pred njo. Licatolosi je skušal obiti mene in mojega soproga, a se mu ni posrečilo, ker s ose v daljavi že slišali koraki dohajajočih vojakov, ki so prišli na kraj zločina na naš klic. Moj soprog je dejal prihitevšemu vojaku, naj zasleduje moril- ca, ki je zbežal proti ulici Ronco. Bila sem še tam dokler niso dali ranjeni prvo po-jnoč. Videla sem tudi nož na komisarijatu — a sli se mi, da ni ta, ki ga vidim' tu. Potrebno je tudi pričanje župnika iz Škrbine don Filipa Abrama. Ta pove: Poročil sem v novembru 1919. Licatolosi-ja z Ivano Gomolj v naSi župni cerkvi. Potem sem seveda pisal v rojstni kraj Licatolosija, da je Licatolosi poročen. Pisal sem seveda navadno razglednico, ker je bil v teh krajih še v veljavi avstrijski zakon. Zahteval sem pred ceremonijo rojstni list Licatolosija, ki ga imam tu. Tudi spričevalo o samskem stanu Licatolosija sem dobil. Drugega dokumenta o tem nisem mogel zahtevati in izdal tudi nisem nikakega duplikata, ker tega nisem smel. Soproga Licatolosija je prišla sicer enkrat k j meni po ravno ta dokument, toda jaz tega i nisem hotel dati. Po njenih prošnjah sem i ji ga dal za dobo petnajstih dni — in ona mi ga je vrnila točno. Priča popravi potom prevajalca, da je soproga Licatolosija prišla po krstni list moža. Popoldanska raspra? a Zopet je pred predsednikom kapetan dr. Modugno. Predsednik: Ste li slišali kaj o bodalu? Dr. Modugno: Se ne spominjam. Predsednik: Kakšno pomoč ste dali ranjeni. Priča: Sem razkužil rano in jo zavezal. Odv. Napoii: Toda Casazza je dejal, da je .govoril on s kap. Modugno o bodalu. Predsednik: Toda on je stvar popravil — ne ve, ali je govoril on. Priča Bareli a Agostlno* tovariš Licatolosija iz finančne brigade. Ta je vedel za razmerje Licatolosija v Virginijo. Ve, da je Licatolosi bil dober človek in dober delavec. Vstopi Di Maffio Salvator, ki je tudi poznal Licatolosija ,in ga oceni kot dobrega človeka. Peter Matino je sodeželan Locatolosija. Ta ga je poznal že iz rojstnega kraja. Oče Licatolosija je slep — baje je temu vzrok neka spolna bolezen. Tudi ta priča je vedela za ljubavno razmerje. Predsednik: Ste ga videli dan pred zločinom? Priča: Da — bil je razburjen. Predsednik: Vam je govoril kaj o karabinjer ju? Priča: Da — o nekem Siciljancu. Nanj je bil ljubosumen. Odv. Napoii: Ve priča, da je bil Licatolosi v mladosti ranjen na glavi in bil radi tega epileptičen? Priča: Ne vem. Vem, da sem nekdaj prisostvoval grdemu nemirnemu snu obtoženca. Državni pravdnik se nasmehne. Odvetnik Gianmi: Ne smejmo se, gosp. prokurator — to ni smešno. Predsednik: Ta priča bi morala potrditi mnenje o epilepsiji. Toda tega priča ne ve. Istotako je priča govorila pred preiskovalnim sodnikom. — Vi ste ga svarili pred karabinerjem ? Priča: Da! Pred karabinerji je treba biti previden. Včerajšnji dan Kot poslednja točka v izčrpanem «pro-gramu» obravnave proti Licatolosi Salva-torju je naznanjeno zasliševanje zdravnikov izvedencev gospodov dr. Xydlasa in prof. gr. Ferrarija. Posebno važne bi imele biti izjave dr. Ferrarija, ki je vodil autopsijo pokojnice. Toda oba zdravnika se nista v stanu več spomnit? vsega, kar prinaša zapisnik zato jima predsednik pomaga s čitanjem istega. Branitelja — odvetnik Benedetto Napoii in odvetnik Gianžni se z vso silo upreta temu postopanju, o katerem pravi odvetnik Gianini, da ni v skladu s procesualno proceduro. Ta odvetnik tudi atavš predlog v tem smislu. Državni pravdnik smatra, da ta incident ni na mestu, kajti v interesu pravice je, da so porotniki koldkormogoče poučeni o vsej »tvari. Sicer pa ima poročilo obeh izvedence v-kirurgov le relativno vrednost. Gre le za to, da se dožene, ali bi bila hitra pomoč v stanu preprečiti katastrofo. Govornik omenja, da je dr. Ferrari izvršil že nad 22.000 avtopsij v svoji praksi zato je umevno, da ne more vedeti več natančno to, kar je delal pred dvema letoma. Toda izvedeli smo že, da je rana bila široka točno 2 cm, na eni strani nalahko zaokrožena, na drugi skrajno ozka, kar znači, da je nož rezal na eno stran. Vrhu tega sta obe ustnici rane bili tako tesno ena ob vezanjem rane raztrgala jetrna snov. Odvetnik Gianini: Niso mogoče operacije na jetrih? Dr. Ferrari: Male operacije na površju da — toda ▼ notranjosti ne. Odvetnik Gianmi: Preciziram, vprašanje — je mogoča operacija v jetrih, ki so ranjena z nožem v širini dveh centimetrov in globoko 14 cm? Dr. Ferrari: Take rane kot pri Del Te-deseovi ne prenesejo nikake kirurgične pomoči. Je temu vzrok čas, ki preteče med ranit vi j o in pomočjo. To v vsakem slučaju, ker je dovolj par sekund. Da so operacije na jetrih mogoče, ne morem tajiti, toda to so le operacije, ki naj odpravijo z jeter kakšne otekline ali s katerimi se zamore jo ozdraviti le lahke rane na povrŠLni. Odvetnik Gianini: Bi se z zaroodkom moglo ustaviti krvavenje na jetrih? Prof. Ferrari: Seveda. Toda na to vprašanje ne morem odgovoriti za ta slučaj, ker zdi se, da je ženska bila prinešena v bolnico že v zadnjih vzdihih. Prečita se izjava izvedencev o nožu. Ta je dolg 17 cm in širok 3 cm. Nož je top. Na rezilu ni znakov krvi. Odvetnik Gianini: Gospod predsednik, rad bi vprašal sestro umorjene, kakšno je bilo bodalo, ki ga je videla pri obtožencu. Priča: Dolgo in ozko z rezilom na eni strani. Proti koncu je izgubljalo na širini. Roč je bil oblečen v usnje. Kirurgična izvedenca sta konstatirala v obravnavi, da je nož, ki se nahaja na mizi širok že v višini osmih centimetrov rezila 2 cm. Izključujeta možnost da bi rezilo že v dolžini 8 cm zamoglo napraviti rano globoko 16 cm. Toda ta trditev — v zapisniku »kategorična — se začenja majati v preiskovanju prof. Ferrari, ki ne izključuje te možnosti, ker je nož tudi mnogo nad 8 cm dolžine še vedno širok od 2 do 2.2 cm in se širi do 3 cm Šele neposredno pod ročajem. Toda rana je morala potemtakem biti zadana z vso mogočo silo, kajti nož je malo oster in ima uvito konico. Državni pravdnik cav. uff. odvetnik Gar-.gano: Kako more izvedenec podati to izjavo, ko dopušča pomoto v merjenju rane v obsegu 1 mm, dočim je nož v višini 13 cm širok že 2 cm 2.5 mm. Znano je, da rezilno orožje povzroča širje rane, ne pa ožje. Odv. Gianini se upre temu vprašanju. Prof. Ferrari: Ta nož ni oster in zato ne morem dati točnega odgovora. Koža je elastična. Odvetnik Gianini: So li možne ožje rane kot je rezilo? Prof. Ferrari: V teoriji da — v praksi najdemo ožje le rane povzročene z izstrelki ali podobnim orožjem. Odvetnik Gianini: Zakaj ni bilo mogoče tustaviti krvi? Prof. Ferrari: To bi bilo moje osebno mnenje — ker je bodalo prerezalo v globo-čini jeter dve takozvani krvni posodi. Treba bi bilo rano razširiti, da se pride do tistega mesta. To je praktično nemogoče, ker ni dovolj časa na razpolago in ker bi se morda pri tem poškodovali drugi življen-ski organi jeter. Bodite prepričani gospod odvetnik da se je storilo vse mogoče, da se nesrečnica reši. — Odvetnik Gianini: O tem ne dvomim. Gospod predsednik, ker nismo mogli trdno ugotoviti kakovost orožja, ki je zadalo Del Tedescovi smrtno rano, bi morda bilo dobro, da se vidi luknja na obleki pokojnice. Predsednik: Jih nimamo tu. Sestra umorjene: Jih ima moja mati doma v Fontanafredda. Predsednik da nalog, da se ekspresno za hteva obleka pokojnice za danes zjutraj. Dotedaj je prenešena obravnava — čitalo se bo tudi poročilo tržaške klinike. Obravnava začne ob 9. zjutraj. MESTNA PRETURA. Radi oslovskega mesa. V sredo se je obravnaval pred tržaško mestno preturo znani slučaj Lisiaka Ivana, mesarja, ki je obtožen, da je v noči 8. novembra 1926. zaklal več oslov in vrhu tega, da je prodajal oslovsko meso namesto konjskega. Branitelj odvetnik Kezich je zahteval, da se radi kratkega temina prenese obravnava in da se proglasi citacijski dekret kot razveljavljen. Vendar se je obravnava vseeno vršila. Kot priča je zaslišan kapetan Rossetti Franco, ki je zaslišal vse, ki imajo opravka v tej obravnavi. Vsi so baje tajili. Uza dr. Luciano, občinski živinozdrav-nik, je konstatiral da je meso v prodaji bilo oslovsko. Rana je šla skozi jetra M se končuje 16 cm in pol pod kožo vrhnjico. Vzrok smrti je bila izkrvavitev, deloma notiranja, deloma zunanja. Predsednik zavrne incident in nadaljuje s čitanjem. Bramba protestira. Mnenje zdravnikov: Najmanjša dolžina noža, ki je ranil, je 16 cm. Rezilo je moralo biti široko največ 2 cm in to ob ročaju. Ženska je umrla radi izkrvavitve, ki je bila podprta tudi z anemijo. Predsednik: Ste li rane merili ali naznačili iste kar tako. Priča: So merjene vse rane. Mogoča je le razlika kakega dela milimetra. Predsednik: Rana je bila edini vzrok smrti? Priča: Edini vzrok po mnenju medicine. In tega ni bilo mogoče preprečiti, ker na jetrih ni mogoče ustaviti krvi, ker bi se z Odv. Kezich: Ve li gospod živinozdrav-drugi, da se da sklepati na tanko rezilo. Lnifc, da je oslovsko meso boljše od konjske- ga? Dr. Uza: Seveda — nekoliko manj redil-no je. Zaslišali so se Še skoro vsi mesarji in prodajalci konjskega mesa, ki pa so tajili vsi to prodajo. Odvetnik Kezich je skušal ovreči člen 322 kaz. zak. s tem, da je citiral ironijo članka v «Coriere della Sera» pod naslovom «Smrt oslom!« Lisjak je bil v kontumaciji obsojen na 1 mesec zapora in 400 lir globe. SPORT Ađria - Prosreta. V nedeljo na igriičn S. D. Adria ▼ ulici Calvola, nasproti Lloydovemu stolpu. Imeni obeh čet bi morali zadostovati za največjo reklamo. Uverjeni smo, da bomo imeli na igrišča S. D. Adrije pravcato gnječo, ker bo ta tekma skoro odločilna za letošnje prvenstvo. Torej v ne- deljo naj si vsak rezervira popoldan za to tekov* Ne bo mu žali Ob 2.30 popoldne! D. K. N. Tomo - TrsL Danes točno ob 19.15 se vrši sestanek nogomet* nega pod od seka- Navzočni morajo biti vsi nogama* tali prve in rezervne Čete. Proti odsotnim se b*; najstrožje postopalo. — Vodstvo. Vesti z GoriSkega Goriške mestne vesti Bomblg poteštat Kot se je predvidevalo, je imenovan priletni senator Jurij Bombig za poteptata povečane goriške občine. S tem je za-> dan tudi konec neosnovanim govoricam* ki so stavljale na to mesto neko drugo politično osebnost, ki je v prejšnjih časih zavzemala vodilno mesto na GoriSkem. Goriški italijanski krogi težko občutijo pomanjkanje izrazitih, mlajših političnih o-^sebnosti. Še vedno morajo opravljati vodilne politične posle ljudje, ki so osiveli v političnih borbah pod Avstrijo. Stroga strankina disciplina ter natančno izvajana* hijprarhična podrejenost pa v precejšnji meri odpravljata pomanjkanje. Odvetnik! Caprara je bil edini izmed goriških politikov zadnjih let, ki je imel nekoliko širše vidike ter okretnost in delavnost, ki so ga vsposabljale za njegovo mesto. V pismih objavlenih v «Voce di Gorizia» svojemu bivšem osebnem glasilu, se poslavlja zaenkrat od političnega življenja ter zavrača odločno vsako krivdo, ki mu jo hočejo nijegovi nasprotniki naprtiti radi slabega finančnega stanja goriškega fašja. Zadnji komisar in zadnji župan Po zadnjih imenovanjih poteštatov nimata v slovenskem delu goriške dežele Še dve občini novih načelnikov. In sicer ima Tolmin še komisarja dr. Marsana in občina Cerkno zadnjega slovenskega župana, s pravilnim občinskim svetom, g. Rojca. BORZNA POROČILA Trst, 16. decembra 1926. Amsterdam 880-900, Belgija 305-315,. Francija 88.25-89.25, London.107.25-108.25, New York 22.20-22.35, Španija 335-345, Švica 425-435, Atene 27.50-28.50, Berlin 525-535, Bukarešt 11-12, Praga 65.75-66.75, O-grska 0.030G-G.320, Dunaj 310-325, Zagreb 39-40. Uradna cona zlata (15. 12.) 437.10 VojnoodSkcdninsek obveznice 'j) .70. Poslano") PREKLIC. Podpisana preklicu jem vse žaljivke, ki sem jih izrekla proti Angeli Sterlin-ko ter obžalujem, da sem tako ravnala. KANAL, 17. decembra 1926. Alojzija Berlot. *) Za članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. LINOLEUM ITALIJI = Trst, Via Mazzlni 40 = blizu prodajalne Gentilli & Crismancich Reelnl popust 40% na Llnoleum, Povoščenem platnu In igračah vsled opustitve predmetov. 1312 MALI OGLASI BEHL1TZSCH00Lv"F>bi0 ^'» prevodi v vseh jezikih. (1518 TRGOVINA jostvin, dobro vpeljana, v centrumu, »c proda. Pojasnila via del'Istria 82, papirnica. 1897 POSESTVO pri Poljanah, Slovensko Štajersko, 1 oral gozda, 1 oral polja, 3 orali vinograda, dve zidani hiši, se proda za 120.000 dinarjev. Henrik Michl, Zbelovska gora pri Poljčanah, Slovenija. 1898 SOBA zrn eno osebo L 1000.—; poročna, bokova L 1700.—, lopolova 2100.— Tfirk, San Lazzaio 10, Pazite na naslov. 1899 SEDLARSKI mojster išče pridnega učenca, poštenih in dobrih starišev, za sedlarsko obrt. Robert Mršnik, II. Bistrica it. 169. 1894 BRIVSKI pomočnik, prva moč, se sprejme. Žgavcc, brrvnica v Vipavi št. 54. 1895 HI5A z dvema stanovanjema po 3 prostore in vrl, takoj prosto, se proda za L 35.000.— Leban, Toro 14. 1896 babica, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giuli* 29. Telefon 33- 1517 babica, diplomirana, govori slovensko, sprejema noseče. Via Madonna del mare 19, II. 18S8 Predno prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Mazsinl št. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 12S4 PODLISTEK M ,V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN «— Prenaglili ste se, grofica, ter se omadeževali s tem, da ste se dotaknili človeka, ki je toliko nižji od vas. Dovolite, da se opravičim, in ,varn izrazim svoje obžalovanje, da sem vas povlekel izpod konjskih kopit, ker nisem pomislil, jda človek mojega plemena žali čast ljudi prednostnega sloja, ako jim izkaže uslugo. To mi bo irauk, ki ga nikoli ne pozabim. Še eno vprašanje, potem grem, — sem rekel, ko sem videl, da se je ozLovoljila. — Ali ste od brata zvedeli o občutlji-ivosti vaše družbe in o razliki med ljudmi, ki nastaja po plemenskih predsodkih? «— Da, Rudolf mi je dal razumeti, da sem postopala netaktno. «— Ali vam je znano, v kakšnih odnošajih je z menoj? «Valerija je zardela in me zlovoljno pogledala. «— Brat mi je povedal, kar ve o vas in da je bil večkrat pri vas, ker ima opravila z vašo banko, in da moški sploh ne more biti tako občutljiv v svojih odnošajih kakor ženska. Medtem sem jaz vzel iz svoje listnice pismo, ki sem ga prejel pred dvema tednoma od Rudolfa in v katerem me on naproša, naj mu posodim večjo vsot- nar j a, da plača dolg, ki ga je napravil pri i, proseč me, naj ga rešim iz tega kočljivega položaja, in nazivajoč me svojega prijatelja. «— Ali bi se ne hoteli uveriti, grofica, da se vaš brat prav svobodno poslužuje prednosti moškega, ki stoji nad vsako občutljivostjo in da se njegovi stanovski predsodki ne raztezajo na zlato. «Valeriia ie pograbila pismo, zardela do ušes in preletela njegovo vsebino z očmi. Ko je prebrala podpis: «udani in hvaležni vam», se je molče ugriznila v ustne in mi vrnila list; odtegnil sem roko: «— Le obdržite ga, grofica, to pismo vam bo bolje nego jaz povedalo, če zaslužim tako preziranje zaradi tega, ker sem rešil življenje sestri in pomagal bratu v težkem trenotku, ne da bi pomislil na svojo korist, ker grof mi ne more vrniti te vsote; njegov položaj mi je znan. «Ne da bi ji dal časa kaj odgovoriti, sem odšel; toda nisem prišel naravnost semkaj, ampak sem se podal v našo predmestno vilo. Potreboval sem zraku in gibanja, da sem se nekoliko opomogeb>. Samuel je utrujen umolknil in vrgel z roko svoje črne kodre z vročega čela. Stari bankir je poslušal dolgo sinovo povest, ne da bi ga prekinjal. Gladil si je z roko svojo sivo brado in od časa do časa pogledal mladeniča b sočutjem, po-mcšaiim s pritajeno radostjo. — Kaj hočeš zdaj napraviti, Samuel? Mislim, da se Želiš otresti te nespameti? — je vprašal ]>a kratkem molku. — Da, oče, toda drugače, kakor si ti misliš. Za zdaj bi želel samo imeti v rokah vse obveznico in menice obeh grofov: ali mi hočeš pomagati pri tem, — Čemu ne bi ustregel tej pravični želji? Saj si moj edini naslednik. Pozovi Le vi j a in uredila bova zadevo v tvoje popolno zadovoljnost. Čez deset minut je stopil v kabinet star človek judovskega tipa; bil je Josip Levi, glavni agent hiše. — Dragi Levi, — je rekel bankir, odgovorivši na globoki in spoštljivi poklon svojega nastav-Ijenca z rahlim poki mom, — jaz želim dobiti v posest vse obveznice in menice grofov M., očeta in sanat; posetite vse voditelje denarnih poslov mesta, ki bi utegnili imeti take papirje; dam vam Šest tednov časa za to delo in vas za vaš trud primerno nagradim.