Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ ,, ,, ,, ,i 3 „ Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša.
Rokopi s i
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politični list zulomikl nnl
Po poŠti prejeman velja
Za celo leto . . 10 gl. -Za polleta . . 5 „ -
kr.
Za četrt leta
50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo na Dunajski oe™,.,, štev. 15 v Medijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden in,', sicer v torek, četrtek in soboto^Sor
Poziv
k pristopu v Slovensko društvo.
Vljudno pudpiaaui, začasni odborniki vabijo na podlagi pravi), od vlade potrjenih, vse (§ 4) Slovence štajerske, naj pristopijo poli-t čnemu društvu Slovenskemu.
Druži nas sorodna, kri slovanska, navdaja bratska ljubezen, navdušuje iBkrena želja, zagotoviti svojemu rodu in jeziku slovenskemu obstanek in veljavo na slovenskih tleh.
Gosti napadi številnih sovražnikov silijo nas v obrambo z združenimi močmi.
Pristopite tora;, bratje slovenski, od Solčavskih planin do hrvatske, ogerske in nemške meje, od Golice in Peče do Rogačke gore in Brežiške nižave, Zberimo se Slovenci od Mure do Save. Združimo sel Bežimo si v bratske roke narodnjaki vsakega okraja, slehernega stanu! Borimo se složna za pravice svojega naroda! Odbijajmo vzajemno sovražnike. Skrbimo združeni narodu za dušni in gmotni napredek ! Držimo se gesla, po katerem preavitli naš cesar Franc Jožef I. slavno vladarijo mo-gočnej Avstriji: ,,z združenimi močmi".
Društvenike naglasivše se sprejemajo odborniki in poverjeniki. (§ 9.) Vtsak društvenik dobi sprejemnico z društvenimi pravili vred. Društvenina znaša 1 gld, in Be plača pri sprejetji v društvo. Odborniki in poverjeniki pošljejo denar g. dr. Jarneju Glančniku, advokatu v Mariboru, ki je začaBni denarničar.
Za poverjenike prošeni bo gospodje: dr. Josip Sernec v Celji, dr. Al. Gregorič v Ptuji, dr. Geršak v Ormoži, Josip Kubovec v Ljutomeru, dr. Gorički v zgornjej Radgoni, Franc Rojko pri bv. Lenartu v Stov. goricah, Anton
Potočnik v Mshrenbergu, dr. Jož. Šuc v Slov. Gradci, Jan. Vošnjak v Šoštaiiji, dr. A. Prus v Konjicah, Fr. L mavšek v Slov. Bistrici, Vinko Geršak v Podčetrtku, dr. G. Srebre v Brežicah, Al. Podkostnik v Sevnici, Ant Balon na Vranskem. E Širca v Žavci, J. Lipoid v Mozirji, J. Skaza v Šmariji in Lovro Potočnik v Gornjemgradu. Prvi občni zbor bede meseca avgusta.
V Mariboru dne 16. julija 1882. Dr. Franc Rada j, Dr. Jarnej Glančnik,
predsednik.	deuamičar.
Dr. Lavoslav Gregorec,
tajnik.
Dr. Franc Dominkuš, Panl Simon, Dr. Josip Sernec, Dr. Alojzij Gregorič,
odborniki.
Shod kranjskega obrtnega društva.
Kranjsko obrtno društvo je imelo v nedeljo 22. t. m. v mestni dvorani shod, kterega se je razun družbenikov vdeltžilo tudi nekaj neudov, kakor dr. Zamik, stavbeni svetovalec Potočnik in drugi. Predsednik g. Horak pozdravi skupščino in ji naznani, da bode državni posl&aic g. Klun poročal o delovanji obrtnijskega odseka v državnim zboru in o Bklep h njegovih.
G. Klun na to poprime beeedo ter v obširnem govoru, ki ga na koncu natisnjemo celega, poroča o zgodovini, o obravnavah in določbah obrtnijske postave, kakor je bila sklenjena od večine obrtnijskega odseka. Govor bil je sprejet z ž.vahco pohvalo.
Za g. K lun o m nasvefuje predsednik, d it naj obrtno društvo načelniku obrtnijskega
odseka pl. Zallingerju, poročevalcu grefu Belcrediju, pa državnima poslancema Loblicha in Klunu izreče zahvalo za njihovi trud pri posvetovanju obrtnijske postave. Društvo temu pritrdi soglasno in omenjenim gospodom se ta sklep naznani s sledečim telegramom:
»Danes zbrano kranjsko obrtno društvo v Ljubljani Vam izroča svoje posebno priznanje in svojo najboljšo zahvalo za Vaše prizadevanje gmotno in duševno pomagati celemu obrtnijBkemu stanu v Avstriji."
Za tem g. Kune najprej nemško in potem slovensko pojasnuje resolucijo, ki jo je društveni odbor vsestransko pretresal in jo društvu priporoča v sprejem. Z živo besedo opisuje žalostni stan obrtnikov, ki ao prišli vsled obrtnijske svobode v take razmere, da si koma; prislužijo vsakdanji kruh, da si pa ne morejo za stare dni nič prihraniti, ampak morajo pomoči iskati pri milosrčnih ljudeh. Treba je temu v okom priti. Vlada in večina državnega zbora hočeta to storiti, zato ju je treba krepko podpirati. Od obrtnijskegi od-stka nasvetovana postava v mnogih rečeh V3treza željam in potrebam obrtnikov, v drugih rečeh pa naj se priporoči vladi in državnemu zboru, da se tosta pri sklepanju postav na nje ozirala. Obrtniki ne smejo obupati; ako bi miBlili, da vse nič ne pomaga, potem bi bilo se ve da, vse zastonj. G. Kune prebere posamezne točke na3vetovane resolucije in zbor jih soglasno sprejme z neko od g. Kluna nasvetc-vano premembo, da naj se prošnja zarad ne-tnudafga posvetovanja obrtne postave ne pošilja vladi, ampak državnemu zboru. Obenem
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spisuje M. Mihaeljev) (Dalje)
Pri Češenj (8000 duš) je pošiljalo večerno solnce svoje zlato-rumene žarke odrastkom apeninskih gor, ki se tu bližajo jadranskemu morju. Tukaj nam kaže omenjeni popotnik na strmem gorovju stoječo najstarejšo republiko v Evropi „San Marino", ktere Be ni upal še Napoleon I. napasti I (Kdo se s mej a V) Ima pa ta republika 8 000 duš, z dvema lastnima neodvisnima glavarjema na čelu „capitani regenti" imenovani. Ku^e pa lasten deu&r ter nima razun nekaj policajev in poljskih varhov nobenega vojaka. Pripoveduje se, da ima oprav-nik te republike v Rimu za BVojo letno plačo le 300 lir, (130 gld.) in par cokelj ali lesenih šolnov, t. j. komaj za polento. Republika je bila ustanovljena že v 13. Btolelju, torej je res najctaiejša v Evropi. Meri pa le 570 kilometrov ali miljo kot samostalna državica med Romagno in Markami. V glavnem enako imenovanem mestu (s 1.500 duš) „sto-
lujeta omenjena dva upravno oblast itnajoča poglavarja1', ki se volita le na 6 mesecev. Kaj ne čudna ta prikazen? Iu preb valci, ki se žive a kmetijstvom ve čutijo nobenega hrepenenja niti potrebe združiti se z Italijanskim kraljestvom, kakor tudi ne s Tesinskfm kantonom v Švajci, ki šteje 145 000 Italijanov.
Pripeljaje Be v Rimini je šlo večerno aolcce ža „za božjo gnado", kakor pravi naš verni l,ud. Ker je bil ta dan sv. poBt k prazniku sv. apoBt. Petra in Paula, smo se še le tukaj z malo kruha in kozarčkom črnega vina okrepčali. Pol litra vina s trstiko sof.žoo opleteno etekk n;co je stalo '/2 ''re 50 cen-tezimov. Od tod se voz mo vedno blizo morja, pa že v temni noči. Od postaje ,,Cattolica" imenovane drži pot navzgor v blizo 3 ure oddaljeni kapucinski samostan „Montf fiiretto" imenovan. Imenujem ta samostan zato, ker je živel tavno tačas v novicijatu nekega mojega prijatla sin iz Kranjskega, po imeuu samostanskem Concetto. Mladeneč novinec je pred (do 1880) živel pri svojih stariših v Gorici. Bil je pred stavec (tiskar) nekega zdaj zatrtega Iahouskrga lista v Gorici. Ker je bil pa
dalje časa hudo bolan na očth, je moral to rokodelstvo opustiti. Priporočil se je bratovščini naše Lj. G. preav. Srca, ter je kmali popolno ozdravil. Zdajci čuti. v sebi (18letni mladenč) poklic za samostansko življenje, ter naprosi nekega v gor škem samostanu bivajo-čega laškega kapuciaa, naj bi mu pomagal v kaki samostan, da bi svoje gimnazijalne študije nadaljeval, in ako je volja božja, v tem redu tudi mašnik postal. Prosil ni zastonj in zdaj živi ves zadovoljen, ter zdaj od tam prestavljen nadaljuje že ,,profeB" svoje študije ves zadovoljen in srečen v Korinaldi blizo Sinigsglie. Njegove pisma etarišem pa bralom in sentrora njegovim poslane, so zares spodbudljive, pisane v lepi gladki slovenščini, in polne lepih ntukov za mladost. Tu ni brati najmanjšega sledu o kaki nezadovoljnosti, marveč se šteje na tem svetu za popolnoma srečnega, ker ima tako lepa priliko, Bi s spokor&im življenjem veči krono v nebesih zaslužiti. V njih hvali Boga, da ga je pred očesno boleznijo obiskal in mu z ozdravljenjem navdihnil veselje do samostanskega življenja, na ktero bi ne bil ;r'cer pred nikdar še nrsiil ne I
zbor naprosi g. Klana, da bi to prošnjo obrtnega društva državnemu zboru sporočil.
Ootična resolucija se glasi tako-le:
1.	Obligatorične zadruge naj ne v smislu 7. pogl. obrt. reda od lota 1859 obdržijo in reorganizirajo in sicer samo za samostalne obrtnike.
2.	Kdor hoče pričeti obrtnijo mora na postavno določeni uačiu dokazati, da se je istega redno izučil, in ko delavec več let praktično izkusil.
3.	Urejenje reda in po^odeb med obrtnimi učenci naj se popolnoma prepušča zadrugam. Prepiri med delodajalcem in delavcem naj se poravnajo v razsodiščih, ktere enako volijo obe straoki.
4.	Kdor izdeluje obrtna dela, naj bode postavno zavezan svoje izdelke pripoznati, in na tiste, če le mogoče, svoje ime in naslov dajati.
5.	Košnjarstvo (havziranje) naj se po mestah in trgih popolnoma odpravi, ter dopušča samo za oddaljene samotne kraje.
Potovne kupčije z obrtnimi izdelki, naj Bi bodo pod ktenm koli imenom, naj se strogo prepovedo.
6.	Deio po kaznilnicah, ktero krati za-Blužek obrtnikom, naj se popolno odpravi.
7.	Za razdelitev davka naj se napravijo paritetične komisije, v kterih bode erar, kakor davkoplačevalec, enakomerno zastopan. Potrebno pa je za povzdigo obrtnije, da se temu stanu bremena zlajšajo in primerno razložijo po načelu rastujočega dohodninskega davka onim, kteri imajo večji dohodke.
8.	Priporoča se osnovanje bolnišnih, inva lidnih, kakor tudi vdovskih in sirotišnih bla gajuic z nadzorstvom in podporo države.
9.	Volilna pravica naj se razširi na vse davkoplačevalce.
10.	Slavna zbornica poslancev se prOBi, da kedar se snide državni zbor, prej ko mogoče v pretres vzame novo obrtnijsko postavo in se ozira na dotične prošnje obrtnikov, ter pospešuje materijalno in duševno blagostanje obrtnijskega stanu."
O poludne g. predsednik sklene zborovanje.
Od postaje „Cattolica" je par postaj do mesta Pesaro, ki ima okoli 30 000 duš. Prek morja je bilo viditi vse polno svetilnic; na nebu jo pa prižgal Stvarnik ueštevilnih luči. Po temi se peljaje nam je bilo malo tesno pri Brcu, zlasti pa tudi, ker bi si bili radi ogledali Sinigaglio (rojstno mesto blagega papeža r. Pija IX.), memo kterega teče neznatna rečica v morje.
Predalječ pa bi segal smoter opisa tega romanja, ako bi hotel tu opisovati vbc življenje, preganjanje in trplenje r. Pija IX., ki je bil v iatini po svojih lastnostih, čednostih in stanovitnosti v preganjanju in tr-plenju eden največih papežev za bv. Petrom Poleg tega, koliko je on pripomagal k razširjenju bv. vere, koliko novih Škofij je ustanovil in zatrtih zopet povzdignili Ko bi hotel vse to bolj natanjko opisati, trcbalo bi pisati debelo knjigo. Koliko dobrot je on skazoval svojim podložnim, zlasti še svojemu rojstnemu mestu Sinigagliil Pa nehvaležen svet, ki navadno dobroto z nehvaležnostjo plačuje, je enako, da še v viši mori, tudi blagemu Piju IX. povračeval. Kako se je to vršilo bode gotovo vaim znano. Ko se je sv. Oče Pij IX
Govor gosp. Kluna se glasi: Slavna gospoda!
Nobenega vabila nisem s toliko radoBtjo sprejel, kakor vabilo obrtnijskega društva Kranjskega, vdeležiti se današnjega shoda. Saj ste se zbrali, da Be posvetujete o zadevah obrtnijskega stanu, ki je eden najštevilnejših in čigar blagostajne jako vpliva na blagostanje tudi drugih stuuov.
To blagostanje pa je odviino od dveh reči: 1. Od temeljite izurjenosti in pridnosti obrtn kov, 2. pa tudi od državnih postav, ki mu imajo za prospeh njegovega dela in truda dajati potrebno podporo in varstvo.
Našim obrtnikom ne moremo očitati, da bi ne bili v svoji Btroki dobro izurjeni, ali da bi pasli lenobo in roke križem držali. Prizadevali so «i za strokovnjaško izurjenost, ter bo delali od zore do mraka, od mraka do dne. Ako pa pri vsem tem vendar le niso mogli shajati in si prislužiti toliko, kolikor ho za svoje in svoje družine vsakdanji živež potrebovali, niso bili tega tolikanj krivi sami, kolikor dosedanje pomanjkljive postave ki jim niso dajale one pomoči in onega varstva, ki sta za pospeh obrtnijštva neobhodno potrebna.
Zato se je od vseh strani razlegal klic po spremembi sedanje obrtnijske postave. Ta klic je bil tako močen in pritožbe tako splošoje, da je vlada I. 1874 in 1877 poskušala vstreči željam obrtnijskega Btanu in je bila državnemu zboru izročila dotične predloge. Pa tedanja večina državnega zbora imela je preveč opraviti z raznimi postavami, s kterimi je hotla vtrditi Bvoje goBpodstvo, ter ni imela čaBa misliti na drnge reči ali pa se celo brigati za želje zaničevanega obrtnijskega Btanu, ki po svoji večini ni doBti maral za blagre, s kterimi je hotel liberalizem osrečiti uašo državo. Na drugej strani pa so bili judje in razni speku lantje, ki so bili najzvestijši privrženci libe ralue sisteme, prav zadovoljni s sedanjo po-Btavo, ki jim je dajala popolno svobodo in zato niHO hoteli premenjati te postave in s tem škodovati Hvojim najzvestejš m prijateljem.
Stanje malih obrtnikov postajalo je med tem čedalje žalostneje in klic po rešitvi čedalje glasneji, ter je prodrl tudi do najvišjega prestoia. Ko se je toraj 1. 1879 sošel sedanji državni zbor, bo naš presvitli cesar v svojem
Brečuo iz Gaiite 12. aprila I. 1860 med vriskanjem svojih podložnih vrnil, je bil do 1. 1859 lep mir, akoravno so puntarji skrivaj rovali po papaževi državi. Še clo I. 1857, ko se je sv. Oče podal v severne pokrajine svoje države, ki je tedaj štela blizo 3,600.000 duš, je bilo njegovo potovanje enako zmagoslavju. Ali tla Italije so Be čedalje bolj spodkopavale. Ker se niso mogli Italijani samo od ptujih vlad osvoboditi, je poklical po Bkrivni pogodbi ra-ujki Viktor Emanucl Napoleona III. zoper Av-Btrijo na pomoč. Kako bc je vse to godilo in kako je po tej (1859) vojski papež prišel ob Romagno in Marke, je tudi znano. TiBte mesta, ktere so ga pred leti preslavljale, se zdaj javno (po plebeščitu) izrečejo za Viktorja Emanuela, in potem ko so bile papeževe krdela pod poveljstvom hrabrega generala La Morciera pri CaBtelfidardi 18. sept. 18(50 od sardinske pre-silne armade potlačena (11.000 proti 45.000 mož ni čudo!) je zgubil Pij IX. še OBtale pokrajine in slednjič 1870 tudi večno mesto Rim V takih in enakih britkih spominih ho pripeljemo memo postaj Cassebruclate in Falconare ob 10'/it uri zvečer srečno v Jakinl le Trsta smo toraj potrebovali samo IG'/« ur do Jakina.
prestolnem govoru med drugimi važnimi nalogami, ki jih bode imel rešiti, omenili pre-membe obrtnijske postave.
Vlada je tudi zares nedolgo potem zbornici predložila neki dodatek ali novelo k sedanji obrtnijski postavi in zbornica je sklenila za pretresanje tega načrta voliti poseben odnek. 24 udov, tako imenovani obrtnijski odsek. Ker se je reklo, da bode imel ta odsek obravnavati tudi premembe havzirskega patenta, izrazil sem v našem klubu željo, da bi me volili v ta odsek, da bi se zamogel potegniti za naše rojake laškega, ribniškega in kočevskega okraja, ki imajo gled<5 havziranja poseben privilegij. Odsek, t kterem ima konservativna desnica 15, liberalna levica pa 9 zastopnikov, je brez odlašanja prišel do posvetovanja o predloženi noveli, ki je obsegala določbe o obrtnijskih pomočnikih, fabrifikih delavcih, ro-kodelskih učencih, pa o obrtnijskih nadzornikih iu pomožnih blagajnicab. To je bilo zares prav malo, in večina je obžalovala, da vlada ni predložila cele obrtnijske postave, pa tolažila se je s tem, da je vsaj začetek Btorjen, ki bode zlaBti pomočnikom in fabriškim delavcem dobro dejal in da bodo za temi oddelki prišli na vrsto gotovo tudi drugi deli obrtnijBke postave. Po pregovoru: „boljši nekaj kakor nič", lotila se je nemudoma odločenega ji dela.
Vae drugače je ravnala manjšina; ne vem ali večini ni hotla privoščiti slave, da je pričela preBtrojitev obrtnijske postave, ali ho je zopet zbala za Bvoje prej omenjene ljubčke in prijatle, istina je, da je na vso moč posvetovanje zavirala in vse kriplje napenjala, da bi bila obravnave zavlekla. Ker ni imela druzega vzroka, izgovarjala Be je s tem, da ne gre posamezne dele obrtnijske postave pretresati, ampak naj se počaka, da bo vlada predložila popolno obrtnijsko postavo.
Pa to večine ni motilo; pogumno je pričela svoje delovanje in je marljivo nadaljevala Po petdnevni splošnji obravnavi je sklenila preiti v nadrobno pretresanie posameznih paragrafov, kterih je rešila 33. Prišla so v razgovor silno važna vprašanja, kakor določitev, koliko časa naj se dela, o delu žensk in otrok po tovarnah ali fdbrikah, o posvečevanji nedelj itd. Vsa ta vprašanja so tako važna in nujna, da bi bilo gotovo veliko koristilo, ako bi bila pred-
—m	"' i ------ ' ">' • ~
V Ankoni ali kakor g o v o r <5 Hrvatje v Jakinu; noč brez spanja in zakaj? odtok vLaureto in nazaj 29. junija.
Tako pridrdramo Brečno ob 10zvečer v Jukin, kakor zove tudi naš vrli zomljepiaec g. prof. JeBenko mesto Ancouo. Mesto je Btaro že od rimskih časov, ter dobro utrjeno; po strmem griču nad meBtom se vleče trdnjavsko obzidje in fjrti. Šteje pa po Statistiki 1. 1871 mesto samo na sebi 28.000 duš ; z okolico, ki se prišteva k mestni občini, pa 45.711 duš, po številjenju 1878 pa 46.733 duš. Pri Stevi-lenju prebivalstva laških ment je treba to dvoje v poštev vzeti: Središče ali mesto se števili na sebi, kakor takšno; poleg tega ho šteje fic bližnja okolica, ki spada k mestni oblaBti; potem, se ve da, nastane velika razlika, na ktero nekteri zcmljepisci ne pazijo, pa je vendar potrebno, da se zve, odkod je včasih število duš kakega mesta v eni zemljepisni knjigi majhno, v drugi pa 2- ali 3krat veče. Tako ima mesto Imolu, v kterem je bil ranjki Pi) IX. nadškof od 1. 1832—1840, kot samo mest« le 9355 duš, kakor občina z okolico pa 28.495 po štetvi 1. 1878. In to razliko je treba imeti pri naštevanju prebivalcev laških mest splob
države o ljudski goli naj se omeji na splošna načela, cerkvi, deželam in atarišem priti to ječa pravica pri izreji in poduku otrok pa naj se varuje; tedaj Se le bode Tirolski mogoče ljudsko šolstvo postavno urediti.
II.	Dokler tega ne bo, naj vlada po upravni poti vredi: 1. da se v učiteljskih pripravnicah verski duh goji; 2. da se pri nameščenji učiteljev primerno ozira na želje občin; 3. da se pri oddaji učiteljskih služeb ozira na verske zadruge v deželi; 4- da se ustavi plačevanje, katero se v nasprotji z občinskim redom občinam nalaga za šolske nameue, ter da se otroci, ki skažejo zadostne vednosti, oprostč brez težav osemletne šolske dolžnosti; 5. da se šolski nadzorniki pri pregledovanji šol pred vsem ozirajo na glavne predmete ter tako imenovane rečne predmete (realije) skrčijo na najmanjo mero ; 6. da se učiteljem zaukaže, poleg druzih beril rabiti tudi biblično zgodovino, ter veronauk po željah in nakazih ka-tehetov z otroci ponavljati; 7. da se katoliške šolske knjige, katere so bile še do zadnjih let v imeniku šolskih knjig zaznamovane „po vladi odobrene", zopet natianejo, nove pripravne, v katoliškem duhu spisane šolske knjige preBkrbč ter vpeljejo na mesto brezverskih knjig; 8. da se šolske knjižice v porazumljenji s krajnim duhovnikom vodijo in rabijo ; 9. da se verske vaje in veronauk ne omeji na naj manjo mero, temveč pri njegovem vredjenji škofu da, odločilna beseda; 10. da se izrekoma v viših razredih in v nedeljski šoli prizadeva spole ločiti.
III.	Določuje pomnoženje podpornega za klada za deželne učitelje.
Poročevalec manjšine dr. Wildauer na-svetuje: deželni zbor naj sklene: I. C. k. vlada naj se naprosi, da predloži v prvi seji deželsko postavo, ki se tiče: 1 ) naprave, vzdržanja iu obiskovanja javnih ljudskih šol. 2) Pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah. II. Pripomoči (subveucije) iz učiteljskega pomožnega zavoda naj daje učiteljem, učiteljskim vdovam, in sirotam deželni odbor v porazumljenji a provisorno deželsko šolsko oblaBtjo.
V deželnem zboru Tirolskem so napravili konservativci in libera'ci nekak kom
promis. Konservativci so privolili domovinsko pravico, t. j. volitveno pravico v srenjski odbor tudi nedomačinom, ako v soseski davek plačujejo, in liberalci so raztegnili volitveno pravico za deželni zbor tudi na petakarje. Kdo je tukaj na boljem, nas bode učila pri-hodnjost, a videti je iz tega, da liberalci zastonj ničeBa ne privolijo, in si puste vse do-dobro plačati.
Vnaiije države.
Ncnidki cesar je tudi letos prišel 18. t. m. v Gaštinske toplice, kjer ga je pozdravil c. k. namestnik grof Thun, deželni glavar Chorinsky in drugi dostojanstveniki. —
Aleksantlrija. Položaj se zjasnuje« Mislili bo, da BiBmark ščuje Turka, a najnovejši vesti tega ne potrjujejo, marveč BiBmark le gleda na to, da bi Anglija in Francija predaleč ne segli, in bi Be ravnali po željah druge Evrope. Vse dosedanje ravnanje Nemčije je delalo na to, da bi Francoz in Anglež predaleč ne šla, morda je še Bismarku ljubo , da ima Anglež opraviti v Egiptu, kakor je Francoza priklopil na Tunis, tako se bode vsedel sedaj Anglež v Egipet. — Vse kaže, da so se Angleži prehiteli s Bvojim streljanjem. — Videti je, da tu in tam niBO pričakovali izida tacega, ka-koršen je Bedaj. — Arabi-paša ni pričakoval tako hitro bombardiranja, evropski poslanci se niso nadejali upora sultanovega zoper konferenco, Seymour Be ni nadejal, da bodo Egipčani sami Aleksandrijo zažgali; zato je pustil V mest streljati, a vojakov ni izkrcal prej, da le uže mesto gorelo; tako samo „neporazum-Ijenje" (Missverstiiadniss), in pri teh nepričakovanih slučajih je bilo poklanih na stotine Evropejcev, tretjino mesta Aleksandri je je požar končal in še nihče ne vidi konca tem zmešnjavam. Angleži se pa med tem na vojsko pripravljajo, VBaj jim tudi drugega ne kaže, sedaj ko so uže toliko gorje nad Egipet navalili, naj gledajo, kako da zopet mir napravijo.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Vida pri Ljubljani se nam piše 21. t. m. o nesreči, ki se je tam pripetila, še to-le:
loiena novela sprejeta in te vprašanja povoljno rešena.
Kar naznani tedanji kupčijski minister Korb, da bode vlada državnemu zboru predložila načrt čisto novega popolnega obrtnijskega reda. To se je na jeaen 1. 1880 zares zgodilo. Dotični predlog imel je 9 vpeljavnih členov, in 10 poglavij s 186 paragrafi, pa 60 členov gledč osnove blagajnic. Lahko toraj je umeti, da je bila naloga obrtnijskega odseka silno težavna, ker ni kar si bodi, toliko postavo pretreBti in je ne pretresti površno, ampak temeljito. Toda Štel si je v dolžnost Bpoloiti tolikanj iskrene želje obrtnijskega stanu in reči ne zopet zavleči, kakor je bila storila prejšnja večina državnega zbora 1. 1874 in 1877.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 24. julija.
Avstrijske dežele.
(■orlftkl deželni zbor bil je 22.
t. m. z živio klici na cesarja sklenjen. Bukovinski deželni zbor pa je sklican na 1. dan meseca avgusta.
Iz Trsta se poroča, da pride ceBar-jevič Rudolf s svojo soprogo princesinjo Štefanijo v TrBt še le 11. ali 12. septembra. V Miramaru se delajo za ta prihod že potrebne priprave. Razstavo bode odprl nadvojvoda Kari Ludvik, ki dojde v TrBt 1. avgusta, ostane 3 dni tam, potem pa 3. avgusta odrine v Oglej k odtvori ondotnega starinskega muzeja, 4. avgusta pa se skoz Gorico vrne nazaj na Dunaj.
Iz tlrolHkcftra dežel, zbora-O nasvetu dekana Glatz in tovarišev zastran šolskega nadzorstva, učiteljskega pomožnega zavoda in o prošnji učiteljev iz Južnih Tirol za zboljšanje gmotnega stanja poroča dr. Janez Rap in nasvetuje : Slavni deželni zbor naj sklene na podlagi §. 19. tir. dež. zbora :
1. Vlada se poživlja , po UBtavni poti na to delati: 1. da se prenaredi državna postava o ljudskih šolah ter vpeljejo verske šole ter se pripoznd verska izrejaza podlago postavodajstva o ljudski šoli; 2. postavodajstvo
pred očmi. Kolodvor v Jakinu je velikansk; tudi restavracija jo zlo prostorna. To mesto se v novejši zgodovini pogostoma imenuje. Napoleon I je že 1. 1797 vzel papežu Romagno in Marko b trdnjavo Jakinsko in sicer brez boja; pa v TolentinBkem miru vrne zopet vBe to papežu, pa le začasno ; kajti že 1798 zatre papeževo državo, njegov general Berthier bi osvoji in oropa Rim ter napravi iz tega rimsko republiko. Papeža Pija VI pa pelje v fran-cosko jetništvo, kjer mili pa neupogibljivi starček kmali umre 29. avgusta I. 1799. Dalje Be Jakin imenuje mnogokrat v puntarskem vrenju 1830—32, ko bo puntarji pod Ludovikom Napoleonom (poznejšim cesarjem), ki so je bil tedaj poBtavil karbonarom na čelo v papeževi državi, pregnali papeževe vojake iz trdnjave. Pa kmali pošlje tedanji kralj francoski Ludo-vik Filip dne 22. februarja 1. 1832 svoje krdela pod generalom Kubičnim pred Jakin, kteri posedejo mesto v noči omenjenega dne, ter vstanejo tam vkljub papeževemu protestu, (Gregor XVI od 1831—1846) do 1838. Francoske krdela niso namerovaie puntarjev pod pirati, marveč so se obnašale kakor podpora papeževe oblasti. Ravno tako so je bil Bpuntal Jakin proti papeževi oblasti 1. 1848, pa Btari oče Itadezky odpošlje v maju 1. 1849 krdelo
vojakov v Romagno, ter jo osvoji za papeža in posede tudi Jakin po oblegi treh tednov. Vsi ti puntarski napori in vspehi so bili le začasni; pa vkljub zatrtju punta je ogenj zarot skrivaj naprej tlel, ter je čedalje bolj razjedal okoli Bebe, dokler ni spolnil Napoleon IU. Italijanom 1. 1859 svoje obljube v znani vojski z Avstrijo. Po sklenjenem miru v Cilrihu se je morala poslednja odpovedati slehernem vtikanju v laške zadeve, ki je biio že tako drago in nadležno delo. Zdaj so imeli puntarji, po-razumljeni že dolgo s Bardinsko vlado, ktera jim je obljubila djanako podporo, v vsem proBto roko. Ker pa niso mogli sami premagati papeževih krdel, ki so bile večidel sostavljena le iz prostovoljcev vnanjih dežel, in kar tako preč spoditi, jim pošlje ranjki kralj Viktor Emanuel svoje vojake pod generalom Cialdiuom na pomoč, ki so s presilno močjo po krvavem boju pri Castelfidardu in Macerati papeževe premagali. Kako malopridni so prebivalci Ja-kina, mi je pripovedoval neki papežev prostovoljec iz Tominskega. Ko bo bb papeževi vojaki po bitvi pri Castelfidardu, ki je kakih & ur od Jakiua in 2 uri od Loreta, umikali zopet v jakinsko trdnjavo, bo meščanje iz zakotja na nje Btrcljali in omenjeui Tominec je bil zadet pri tej priliki v stegno desne noge,
tako da se mora zdaj le z beračenjem živeti. Da niso dosti prida ljudje ti Jakinci, smo tudi mi romarji Bkusili, kakor hočem na kratko povedati. Ko smo se peljali na 2 vozeh v mesto v bližnjo gostilnico in si damo nekaj kruha in vina prinesti, nas začne gospodnr gostilnico brž popraševati, kam Bmo namenjeni; ali mi smo se vsim odgovorom na take sumljive vprašanja umikali. Nagovarjal nas je, da naj si ogledamo celo Italijo, zlasti pa še Sicilijo, Na-polj, potem tedanjo razstavo v Milanu in to vse najbrž zato, da bi zvedel, jeli imamo seboj dovolj cvenka. Ko je pa od nas zvddel, da ne menimo tačas dalje, kakor do sv. hišice v Loreto, je zopet nastavljal razne vprašanja, ki so merile na tedanjo laško politiko, in vojno 1. 1860 s papežem I Pa mi smo zopet k vsemu le molčali in se delali, da ne umemo, kajti molčanje, sem si mislil jaz, je tu — zares zlato! Na vse tako obnašanje in farizejska vprašanja, bodisi že tako ali tako odgovarjati, je težko, da se torej ne pregreši človek proti resnici, je boljšo molčanje, kakor govorjenje; zlasti ni bilo varno govoriti o politiki , ker so vsi jakiuaki prebivalci hudi papeževi nasprotniki, akoravuo je bilo pod papeževo vlado man) uhoštva in več zaslužka, kakor pod Bedanjo puntarsko.	(Dalje prih.)
Bral sem v Vašem cenjenem listu štev. £0 od nesrečnega Matija Koširja iz Retij fare Loškopotoške , kteri je padel 17. t. m. z zvo nika v Šent-Vidu pri Ljubljani. On ni šel solčae ure popravljat, ampak sukalno železo sekundnega kazača, ktero je 3 metre pod zvo-nikovimi linami. Njemu ni bilo samo rečeno, vozle na verv narediti, ampak z vozli tudi zanjke, po kterih bi doli in gcri lahka prišel. Ker je pa za me važna reč, me je pripeljalo, da se do Vas obrnem s prošnjo, da mi to popravite v Vašemu cenjenem listu. Morda bi krivdo na me zavračali, ako ne bi imel zadosti prič, da sem ranjkega prej dobro in postavno podučil in mu natanjko pokazal kako n&j ravna. Imel bi tudi težko vest, ako b> ga bil jaz v to Bilil, ali on se je sam v to podal. Da to spoznate Vam tu natančno opišem:
Pri n&ši cerkvi imam sporočeno od cerkvenega predstojništva že več let, da vse male v naš strok spadajoče dela, ne da bi mi kdo to še posebej naročal, popravim, kar vidim poškodovanega. Sapa je bila pri uri sekundni kazač odlomila, toraj ukažem našemu ključavničarskemu pomočniku Mat. Koširju, naj gre v zvonik znotraj sukalno železo sekundnega kazača od ure odviti, da potem nov kazač naredimo. RaDjki gre; pride kmalo doli ter mi sporoči, da ne mora od znotraj železa sneti; na to mu rečem: Se bode pa od zunaj snelo. On gre na to sam odsebe, ne da bi mu bil kdo rekel po vrv; ali jaz ga opomnim: ,,Matija, ako se ne upaš, naj grem jaz (ker jaz sem bolj vajen nevarnih del), ali on se ne zmeni za moj opominj. Ko vidim, da on le gre, skočim za njim, mu vzamem vrv iz rok, ga podučim in mu natanjko pokažem, kako na) z 2 konci vrvi zanjke napravi v podobi lestvice, da bode migel gori in doli iti, ne da bi roke trpele; na koncu vrvi naj pa zanjko naredi in si jo na stegno natakne, da bi bil varen na zanjki obvisil, ako bi se mu utegnilo ponesrečiti (kar se mu je res, žali Bog)! Ko ga pod učujem, je že nerad čakal in rekel „eaj vem, že vem. potem je šel. Jaz grem v delavnico nazaj, čez nekoliko časa pridem ven in ga že vid.m pod oknom na vrvi stati, potem grem zopet nazaj v delavnico. On opravi svojo delo pri kazaču ter pleza nazaj proti oknu; ko do okna pripleza, so ga moči v roki že zapuščale; ker ni naredil toliko ukazanih mu zadrg ali zanjk, da bi mogel v nje stopati ter si vrvi ni bil nič na stegno nataknil, se je vtrudil; prišel je pa vendar do ograje v oknu, ko do gori pripleza, zapustile se ga moči. Ko siišim hud padec, pogledam ven in groza • vid m ga doli pasti. Padel je na streho okrajka ia potem na tla, kjer je^v nezavednosti obležal. D.ali so ga v sveto poslednje olje in v 25 minutah je umrl. Ko bi bil ranjki po mojem poduku vrv napravil, bil bi varen, al on me ni poslušal, naredil je po svojem in bi skoz Bvcjo predrznost smrt sam nakopal.
Anton Belec, podmojster in vodja.
In Smlednika, 22, julija. — Žalostno novico vam danes poročam. Ravno se je zagrnila zemlja nad gomilo, ki pokriva telesne ostanke mladega življenja, nadepolnega mladeniča Franca Hujana. Bil je ranji dijak sedmtga razreda ljubljanske gimnazije. Mnogo se je trudil in prizadeval, da bi srečno šole dovršil; z izredno bvojo prihodnostjo dospel je v Bedmi razred. Tu je še z mnogim trudcm ostal do binkoštih; tedaj pa je onemogel in povrnil ae je na Bvoj dom v Zgornje Pirniče. Bolehal je, po vrtu in hiši posedal in upal
zdravja, dokler mu ni grozna smrt prav naglo (20/7) preBtrigla niti življenja.
Ranjki bil je pohleven, tih mladenič; kdor ga je poznal, ga je ljubil. Menil je po dokončanih študijah gimnazijskih posvetiti se duhovskemu stanu, o čemur je zaduje dni pogosto govoril. Dijaki so ga na zadnjem potu blagovoljno spremljevali in mu zapeli milo na-grobnico ,,Blagor mu". — Počivaj mirno; naj ti sveti luč večna nad zvezdami!
Dobrne, 21. julija. (Nova cerkev. Podporno družtvo. Sirotišče. Škoda.) Nad morjem 1028 metrov visoko vzdiguje se Kozjak, hrib, ki se zamore pona šati, da na njem stoluje farna cerkev. Po sv. Joštu posvečeno in v našo občino spadajoče poslopje bode moralo novemu prostor odstopiti. Okoli istega so namreč pred nekterimi tedni začeli stavljati zidovje, ki bo zamoglo vzpre-jemati veče število ljudstva. Bog daj pod-vzetju svojo pomoč. — Družtvo v podporo vzbolelim duhovnikom, katero je tekom prvih petero let svojega obBtanka imelo delovalno središče v Meranu, se je letos vsled sklepa občnega zbora preselilo v Gorico. V imenovanem tirolskem mestu bo zanaprej le poddruž niča. Ustanovitelj družtva in duša istemu — čehoslovan msgr. Filip, ki Bedaj pri nas biva — je pred Bvojim odhodom iz Gorice sklical k Beji nove, v občnem zboru izvoljene odbornike ter jim izročil družtveno premoženje, obsegajoče 82.000 gld. v državnih papirjih in 1940 gld. v gotovini. Ob enem se je izvršila volitev novih funkcijonarjev, kakor je družtve-nikom že itak znano. To so sledeči gospodje: dr. E Valussi, predsednik; grcf StrasBoldo, namestnik; A. Sesič, tajnik; municipalni so vetovalec Cristofoletti je blagajnik. Grof Co-roninf, bivši c. kr. namestnik v Tirolih, je na-svetoval, naj bi odstopajoči predsednik msgr. Filip imenovan bil častnim predsednikom, bivši podpredsednik grof Fries pa častnim podpredsednikom Sprejeto, čez nekoliko dni sta oba počastenca potem dobila dotične diplome. Za sledečo zimo je določeno 24 prostorov, in sicer v Gorici za 10, a v Meranu za 14 duhovnikov, Družtvo ima 196 udov ustauovnikov in 1316 letnikov. — Lani na dan poroke cesarjeviča Rudolfa smo s 150 gld. storili podlago blagaj-nice za nabiranje denarja, s katerim bi se enkrat naj postavilo pri danešojih okoliščinah že prepotrebno posebno poslopje za obnemogle občinske vbožce. Zgornji znesek se ne množi prenaglo, kar bi se sicer lahko godilo le takrat, ko bi imel veliko darovalcev, kakoršnia je neka gospa, ki je nedavno pred odhodom iz tukajšnjih toplic županu 100 gld. izročila v označeni namen. — Škoda, ki so jo nalivi zadnjega dne junija posameznim posestnikom v našej občini na poljskih pridelkih pouzročili, je 18. in sledeči dan t. m. bila uradno cenjena do 2695 gld.
Domač© novice.
V Ljubljani, 25. julija.
[Razstavo cerkvene obleke) napravi družba presv. Rešnjega Telesa letos v nunskem samostanu 28., 29. in 30. julija.
(Novo mašo) pel je v nedeljo 23. t. m. zjutraj ob 6. uri v tukajšnji nunski cerkvi č. g. H. Kapus, novoposvečeni duhovnik la-vantivske škofije.
Razne reči.
— Svitli cesar so za prvo potrebo dovolili za okraja Trautecau in Hohenelbe
5000 gld. podpore; od teh pride 3000 gl. za Trautonau in 2000 za Hohenelbe.
—	Duhovske premembe v lavan-tinski okofiji: Č. g. Anton Kocuvan postal je župnik v Vuhredu. Č. g. Fr. Zmazek pride za farnega oskrbnika k sv. Urbanu pri Ptuju, č. g. J. Oiterc v Stari trg za I. kaplana, č. g. Fr. Irgl za kaplana v Ši. Jurij na južni železnici, k. g. H. Kapus novomašnik, kot II. kaplan k sv. Petru pri Mariboru.
—	O mariborski gimnaziji poroča „Suisteieri(;che Post'1, da še ni objavila letnega poročila; Bkoraj polovica dijakov je dobilo dvojko ali trojko. Kam bodemo prišli b šolami, ako pojde tako naprej?
—	Linzer Quartalschrift izšel je te dni III. snopič, ki obsega: (Dalje.) 7) Die letite OsluDg bei Getarenden und Bolchen, die Bich chirurgischen Operationen unterziehen. Von Pfarvikar P. Severiu Fabiani. 8) Legitima-tion im Ebebruch erzeugter Kinder. B. Prof. Job. Gundlhuber. 9) Ist die Angabe der co-pula habita bei EhediBpensen nothwendig? Von Prof. Dr. Hiptmair. 10) Ehehinderniss der geistlichen Venvandtschafc. Von Prof. Dr. Hiptmair. 11) E ne Mischehe, welche uur vor dem protestantiuchen Pastor gesehlosaen wurde.' Von Prof. Dr. Valentin Nemec in Klagenfurt. 12) Nadelarbeit, Stickerei bei Paramenteu. Von P. Virgil Gangl, Kapuciner-Ordenspriester. 13) Neueste Eatucheidung iiber die pertoaiiche Applicatio pro populo. Von Prof. A. Schmu-ckenschjager. 14) Familien-Namen unehlicher Kinder. Von Pfarrprov. Ferd. Stockl in Linz. 15) Em juridisch-moraliecher Fall iiber Was-serrecht. Von. Pref. Dr. O. Schmid. 16) He-randraagen an e.ne kirchliche Procession mit beharrhch bedeektem Haupte ist strafbar. Von Secretar Dr. Fasching.	(Konec prib.)
—	Z morjem v južni Algeriji ne bo nič, Troški bo preveliki napram koristi, ki bi naBtala iz tacega podjetia. Ko bi bila železnica, ki bi obetale mnogo dobička, bi šlo, ali za zemljo m za zboljšanje obnebja denarni veiiksši ne trosijo denarja, to ne nese dividendov.
•favne dr»žl*e.
26. julija. 3. eks. drž. posest. Marijane Do« liašek iz Zgornjih Blat. Ljubljana.
28.	julija. 1. eks. drž. pos. Janeza Kobi iz Kamnika, 2205 gl. Vrhnika. 3. eks. drž. posest. Jurija Crnic iz Krašinc. Metlika. 3. eks. dražba Aue Blut iz Beretenje vasi, 3606 gl. Metlika. 1. eks. drž. pos. Frančiške Camernik, 3370 gl. Vrhnika. 1. eks. dražba pos. Jožefa Mulej, 459 gld. Radovljica.
29.	julija. 1. eks. drž. Antona in Apolonijo Lovšiu iz Zlateneka, 1370 gl. Ribnica.
ITssirll so:
20. julija Mihael Potokar, 3 1. za j etiko. Jurij Graus, Gl let za slabostjo. 21, julija Avgust Maršalok, dijak 25 let za jetiko.
V bolnišnici: 19. julija. Marija Ceglar, 61 1. za angina, Marija Gerše, 37 let. Marija Jazbec, 2 mesca za slabostjo.
Zahvala.
Za mnoge dokaze blagega sočutja in zs obilno vdeležbo pri pogrebu nepozub-ljivega nam
Avgusta Maršaleka
izrekamo vsem čajtiice.m in deležnikom, posebno darovateljt m krasnih vencev naj-priarčn šo zahvalo.
V Ljubljani 24. julija 1882.
Žalujoči sorodniki.