UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska y Banka Banka d posluhom KRANJ PARTNERJI DOBRIM Kranjska varnostna drvzbal GOSPODARJEM lil Mi 14 SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 _TEL.;2 iu « P o 9770352666001 Kobariški muzej prve svetovne vojne v*V • "■ Vi JI t viivitLaivii uriiiLit/) aUaKLV iriiiiic Zbirka bogato predstavlja dogajanje na soški fronti, še zlasti zaključne operacije, poimenovane Kobarida, kjer so posejane ostaline fronte 'čudež pri Kobaridu" - Zanimiv tudi ogled okolice Kobarid - Eden naših najbolj zanimivih in tudi najbolje obiskanih muzejev je Kobariški muzej, posvečen dogajanjem med prvo svetovno vojno. Od leta 1990, ko so muzej odprli, si je mnogo domačih in tujih obiskovalcev ogledalo predstavitev bojev na soški fronti, kar priča o velikem zanimanju ljudi za takratne dogodke. Kot pravijo upravljalci muzeja, se marsikateri obiskovalec ponovno vrne na ogled zbirke, potem ko je prebral novo knjigo ali videl televizijsko oddajo o znameniti soški bitki. Kobariški muzej se nahaja v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca v Kobari- du. Zbirka nazorno in bogato predstavlja dogajanje na soški fronti, še zlasti zaključne operacije oziroma dvanajsto soško bitko, ki je potekala od 24. oktobra do 9. novembra 1917. Dogajanja v teh dneh so kasneje poimenovali "čudež pri Kobaridu". Italija in Av-stro-Ogrska sta v Zgornjem Posočju zbrali več kot 600 tisoč vojakov. Ta spopad so označili kot največjo gorsko bitko v vojaški zgodovini, prvo uspešno bliskovito vo- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE OBVESTILO 1. januarja 1998 so začeli veljati NOVI ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ Grafični prikaz znakov za alarmiranje - plakat z navodili za ravnanje prebivalcev mora biti izobešen na vidnem mestu v vseh večstanovanjskih stavbah, javnih objektih in prostorih, kjer se zbira večje število ljudi, ter v poslovnih objektih in prostorih. Plakat lahko kupite v vseh boje založenih knjigarnah in papirnicah po Sloveniji. ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ i. OPOZORILO NA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti - se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč. rlžgi radio ali TV in spremljaj obvestila o nevarnostih in ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. 2. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto - se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. AAA Prižgi radio ali TV in poslušaj navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. 3. KONEC NEVARNOSTI - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund - se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost. (3 □ Spremljaj obvestila na radiu ali TV. 4. PREIZKUS SIREN - zvok sirene je enak znaku za konec nevarnosti - se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri. Če potrebuješ nujno medicinsko ali veterinarsko pomoč, pomoč gasilcev, gorske reševalne službe ali drugih reševalnih služb ali če opaziš naravno ali drugo nesrečo, pokliči center za obveščanje -112. mEEk Kobariški muzej je pozimi med tednom odprt med 10. in 17., ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 18. uro Muzejska zbirka v Kobariškem muzeju je prejela dve visoki priznanji, in sicer leta 1992 najvišje slovensko priznanje Valvasorjeva nagrada ter leta 1993 najvišje evropsko priznanje - Svet Evrope jo je razglasil za Evropski muzej leta. jaško operacijo (blitzkrieg) v zgodovini vojskovanja ter kot največji vojaški spopad na slovenskih tleh. Bitka pa je nenazadnje zanimiva tudi zato, ker so v njej sodelovali tudi slovenski fantje in možje (skupaj se je borilo kar 16 narodnosti). Zbirka je postavljena v dvanajstih prostorih. V vhodni avli so predstavljene prva svetovna vojna in udeležene države. Nato so po posebnih sobah predstavljeni boji, oprema vojakov in življenje na fronti, v posebni beli sobi so prikazani kruti pogoji vojskovanja v gorah pozimi, predstavljene so fotografije mrtvih in pohabljenih vojakov, v tako imenovani sobi prodora pa so dokumentirano predstavljeni trije dnevi boja, ko so združene avstrijsko-nemške enote potisnile italijanske sile do reke Piave. V muzeju je na ogled več kot Kobariški muzej so si konec lanskega leta ogledali tudi udeleženci Gla-sovega izleta, ki so se med drugim ustavili tudi v trdnjavi Kluže, eni najbolje utrjenih postojank v prvi svetovni vojni, ki je kljubovala italijanski vojski, ter pri pokopališču, kjer je pokopanih tudi mnogo slovenskih fantov in mož, ki so se v prvi vojni borili za avstrijsko krono. 500 fotografij, 50 vojaških zemljevidov in originalnih dokumentov poveljnikov enot ter več kot tisoč primerkov orožja, uniform, medalj in drugega. V posebni multi-vizijski sobi si obiskovalci lahko v sliki in besedi ogledajo predstavljeno dvanajsto soško bitko. V muzeju redno postavljajo tudi nove občasne razstave, tiskajo nove publikacije in obeležujejo pomembne obletnice. Tako so lani obeležili 80-letnico dvanajste soške bitke ter postavili občasno razstavo, bogato s fotografijami, ki bo odprta leto dni. Izdali so tudi knjižico z dnevnikom Ervvina Rommla o soški bitki ter monografijo o zgodovini Kobarida, uredili pa so tudi arheološka najdišča v okolici Kobarida. Poleg muzeja si je namreč v okolici Kobarida mogoče ogledati tudi številne pomnike na prvo svetovno vojno. V mogočni kostnici nad Kobaridom je pokopanih 7014 italijanskih vojakov, od tam pa vodi tudi obnovljena vojaška pot v utrjene položaje italijanske obrambne linije. V vasi Lajdra in na Planici sta ohranjeni vojaški kapeli, vsepovsod po gorah pa so speljane vojaške ceste i bunkerji, kavernami, strelskimi jarki in podobnim. Če se torej peljete mimo Kobarida ali se nahajate nekje v tolminskem koncu, si splača vzeti kakšno urico in si W HONDA ZIBERT Servis in prodaja vozil NOVE NIŽJE CENE ZA 1.98 H0HDA CRV JEEP S komfortna oprema in 4 WD 47.950 DEM HONDA CMC 3V-14J servo, el. oprema, 2x zračna blazina, kodni ključ, cenfr. zaklepanje že za 22.990 DEM POSEBNA PONUDBA BRIT0F 173,4000 Kranj Tel.:064 242 167 POPUSTI PO 5.000 %\K za letnike '97 ogledati res zanimivo zbirko Kobariškega muzeja in se sprehoditi po krajih, kjer se je pisala zgodovina. U. P. NOKIA GSE1 NOKIA nO I I 46.000 SIT NOKIA 31 IO 83.000 SIT NOKIA 21 lO 79.000 SIT NOKIA 81IO 114.000 SIT d.o.o., Zastopa in prodala Riharjeva 38, 1000 Ljubljana Tel.061/334 073 faks 334 112 in pooblaščeni prodajalci. NOKIA CONNECTING PEOPLE Ko gre za zaščito pravic pacientov v zdravstvu Zdravstvena zavarovalnica pravi: če ni tožnika, ni sodnika Odnosi med zasebnim in javnim zdravstvom še niso docela pravno urejeni, zato se pojavljajo tudi razne nepravilnosti, ki pa jim ravno zaradi tega ni mogoče stopiti na prste. Je takšen tudi primer zasebnega dispanzerja za žene v Škofji Loki? GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Kranj, 9. januarja ■ V zasebnem dispanzerju za žene v Škofji Loki žene resda plačujejo ultrazvočne preglede, med njimi so tudi nosečnice, vendar je to očitno povsem legalno. Na te razmere nas je opozoril eden od zdravnikov, prepričan, da privatizacija in komercializacija zdravstva ne prinašata nič dobrega, da sta v nasprotju z načeli socialne medicine. Zlasti samoplačevanje pregledov v nosečnosti bije v oči, češ da bi morale biti nosečnice najbolj zaščitena kategorija pacientov, saj je najbrž v nacionalnem interesu, da se nam rodi čimveč otrok in je zdravstveno varstvo za matere v času pričakovanja brezplačno, oziroma na breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nosečnice plačujejo Nedopustno je, da žene plačujejo, zasebnik ob tem bogati, odgovorni za vse to pa ne storijo ničesar, da bi zavarovali žene, pravi nasprotnik vseobsegajoče privatizacije v zdravstvu. Cena ultrazvočne preiskave je pri zasebnici v Škofji Loki 3.000 tolarjev. Ker je delež Škofje Loke z obema dolinama okoli 20 odstotkov vseh porodov v kranjski porodnišnici, ocenjuje, da nosečnice s tega konca plačajo zasebnici za povprečno tri preglede v nosečnosti letno okoli 25 tisoč mark. K temu znesku Prišteva še 30 do 37 tisoč mark (na račun pregledov nenosečih žena, ki so cenovno navadno nekaj dražji), kar bi loški zasebni ginekologinji skupaj prineslo okoli 60 tisoč mark letno ali pet tisočakov mesečno. Kako je mogoče, da nosečnice in ostale žene same plačujejo zakonsko zagotovljeno brezplačno zdravstveno varstvo, kako da to dopušča država, ki ima v ustavi zapisano določilo o socialni in pravni državi, kako je mogoče socialno najbolj ogroženi skupini nosečnic - begunk zaračunavati ultrazvočne preglede, kako si sme zasebnik sam določati ceno preiskave in jo po mili volji, brez najmanjše možnosti nadzora, tudi ponavljati? To je razmišljanje zdravnika v javnem zavodu, prepričanega, da je s prodorom zasebnikov osiromašen tudi državni del javnega zdravstva, saj je tako ob znatni del prihodka, ostajajo Pa mu le najzahtevnejše preiskave. Privatizacija v zdravstvu pa naj bi večala tudi socialno razslojevanje, saJ si nenehnega plačevanja zdravstvenih storitev revnejši ne bodo mogli privoščiti. Pismo z omenjenimi ocenami je tako šlo v razmislek najprej županu občine Škofja Loka Igorju Drakslerju (občina je namreč zasebnici po-delila koncesijo za opravljanje zasebne prakse), zatem pa še ministru za zdravstvo, ministru za delo, družino in socialne zadeve, zdravniški zbornici in zdravstvenemu svetu, razširjenemu strokovnemu kolegiju za ginekologijo in porodništvo, pa tudi predsedniku državnega zbora in davčni upravi. Kdo naj ščiti pravice pacientov? Nas pa je v zvezi z zaračunavanjem ultrazvočnih storitev najbolj zanimalo, v koliki meri so bile kršene pravice zavarovanih pacientk. So morale potemtakem zakonsko zajamčene preglede, ki jim gredo v nosečnosti, plačati dvakrat, enkrat kot plačnice zdravstvenega zavarovanja in drugič na roko zdravnici v ambulanti? V tem primeru bi se morala v bran njihovih interesov postaviti zdravstvena zavarovalnica. Slednja namreč z zasebnimi zdravniki na enak način kot z javnimi zdravstvenimi zavodi sklepa pogodbe, v njih pa je dogovorjeno, katere storitve izvaja zasebnik v okviru obveznega zavarovanja, koliko jih bo, kakšen bo urnik in ostala pravila igre. Zavod za zdravstveno zavarovanje ima storitve točkovane in po točkah jih zasebniku tudi plačuje. Kako je v loškem primeru? "Z zasebno ginekologinjo v Škofji Loki imamo sklenjeno pogodbo za dispanzerski del zdravstvenih storitev,"' pravi direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju dr. Marjan Česen. "Ta program je zajet v obvezno zdravstveno zavarovanje in v skladu s tem se za nosečnice izvaja brezplačno. Kot sestavni del dispanzerskega pregleda v nosečnosti je v programu predvidena tudi ultrazvočna preiskava. Zasebnica pa poleg preventivne dejavnosti najbrž izvaja tudi specialistično, kar izhaja iz dejstva, da ima vsaka žena pravico izbrati svojega ginekologa (tako kot vsi zavarovanci izbiramo svojega splošnega zdravnika). Tako pride do združitve preventivne in specialistične dejavnosti, ki pa se pri plačevanju obravnavata vsaka zase, zaradi česar večkrat prihaja do nejasnosti. Za specialistični del storitev pa omenjena zdravnica z nami nima koncesije. Ko v tem delu svoje dejavnosti z ultrazvokom pregleduje pacientke, jim mora predtem dati na izbiro, da gredo na preiskavo v javni zavod, kjer ultrazvočne preglede izvajajo brezplačno. Če se pacientka odloči za preiskavo v njeni ambulanti, vendar proti plačilu, mora o tem podpisati izjavo." Ni tožnika, ni sodnika Kakšna je pot, ki naj jo uberejo pacienti, če bi ocenili, Odločbo o koncesiji za zasebnega zdravnika izda občina, kjer zdravnik ordinira. S tem dobi pravico delati kot zasebnik v javni službi. Svoj valci Preddvora lahko poiskali vse znamenosti itn krajev,, v občini pa tudi razmišljajo, da bi v sodelovanju s sosed] te vrste informacijske ponudbe razširili tudi na druge oocine, s katerimi si delijo turistični prostor. • D.Ž. Se bo jezero izsušilo? Jezersko, 9. januarja - Potem ko so lani uspešno začeli s sanacijo jezera Crnava v Preddvoru, se bodo morali lotiti tudi ozdravitve" jezera na Jezerskem. Grozi mu namreč izsušitev, smo slišali na eni od sej preddvorskega občinskega sveta. Po nasvetu strokovnjakov naj bi pore. skozi katere voda uhaja v zemljo, zamašili z bentonitno glino, rešiti pa bo treba tudi problem dotoka vode v jezero. Sanacijo napovedujejo za to leto. • D.Ž. tuta nista bila kršena ustava in zakon o lokalni samoupravi. V odgovor je med drugim navedel, da je občinski svet v celoti upošteval odločbo ustavnega sodišča in v novem statutu določil območja krajevnih skupnosti na podlagi naselij, ne pa na osnovi katastrskih občin, ki je tudi botrovala ustavni pritožbi KS Koprivnik- Gorjuše. Kar zadeva pobudo KS Srednja vas in podpise krajanov, v občini ugotavljajo, da podpisniki niso bili seznanjeni z bistvom pobude, da so bili ti podpisi zbrani že 1994. leta in da so med podpisniki tudi občani brez stalnega prebivališča v naseljih krajevne skupnosti. Je Goreljek planina ali naselje? Na uradnem seznamu 24 bohinjskih naselij, ki jih je občina prejela od republiške geodetske uprave, je tudi Goreljek, dokazuje občinski svet. v občini tudi menijo, da so v nadzornem odboru lahko le člani, ki so sposobni izpolnjevati z zakonom in statutom določene naloge. C. Zaplotnik Škofja Loka, 8. januarja - Nova Vahtnica že raste -Delavci SGP tehnik Škofja Loka so se kljub zimskemu času s kar veliko vnemo lotili graditve "nadomestne Vahtnice" - nadomestne hiše za žalostno podrto eno najznamenitejših in najstarejših loških hiš na Mestne trgu, od katere je ostal le del vratnega portala. V novem objektu naj bi uredili manjši penzion, graditelji pred več kot 7 stoletji pa zagotovo niso delali s tako moderno mehanizacijo, kot je to danes. • Š. Ž. Melioracijska dela Prednost na komualnem področju bosta letos imeli oskrba z vodo in kanalizacija. Vodice, 8. januarja - V občini Vodice so lani jeseni začeli na spodnjem delu med Vodicami in Utikom večja melioracijska dela, da ob večjih in daljših deževjih kmetijske oziroma obdelovalne površine ne bodo poplavljene. Ta občinski program na področju kmetijstva bodo nadaljevali tudi letos. Sicer pa bo letos med komunalnimi deli v občini še naprej na programu urejanje cest in potov. Glavna skrb bo usmerjena v lastne vodne vire. saj zdaj ugotavljajo preveliko odvisnost od krvavške vode. Prednost na komunalnem področju pa bo imela v okviru prostorskega urejanja tudi izgradnja kanalizacije. • A. Z. Ko popustijo vse zavore Mengeš, 8. januarja - V Mengšu imajo drevored. Zaradi njegove obnove pred časom je bilo kar precej polemike celo v občinskem svetu. Očitno pa se je za novo leto ta "polemika" prenesla na teren oziroma kar v sam drevored in še malo naprej k mrliškim vežicam. Komu so bila napoti drevesa, saj jih kakšna desetina ni prestala nasilnosti, in zakaj so se taisti na svojstven način želeli tudi podpisati, najbrž Mengšani in občinski možje z županom ne bodo uspeli izvedeti. Kaj so storilci s tem želili povedati, če so sploh hoteli kaj povedati, tudi ni moč izvedeti. Res pa je, da to ni prava pot v Evropo. Evropa namreč pozna kar precej izkrivljenih vsakdanjosti, vendar pa so z lomljenjem dreves ponekod "razčistili" že takrat, ko so jih še imeli. Danes imajo namreč marsikje tudi umetna drevesa, tam, kjer pa imajo prava, si "ne belijo" več razgretih glav s tem, kako jih bodo odstranili. Pravilo namreč pravi, ko zavore popustijo, postaneš majhen in nebogljen. • A. Ž. Prostori za celo upravo Medvode, 8. januarja - Savske elektrarne Ljubljana imajo v Medvodah svojo poslovno enoto oziroma elektrarno. Lani so ob poslovnih prostorih elektrarne Medvode začeli gradnjo, ki bo končana predvidoma letos nekako sredi leta oziroma ob občinskem prazniku občine Medvode. Takrat naj bi se namreč v nove prostore v Medvode preselila celotna uprava Savskih elektrarn. V novih prostorih pa bi bil potem tudi center vodenja elektrarn na zgornji Savi. Izvajalec gradnje je Gradbeno podjetje Grosuplje. • A. Ž. Začeli s pripravami za Jožefov sejem Jesenice - Osrednja letošnja prireditev Turističnega društva Jesenice bo tradicionalni Jožefov sejem od 14. do 19. marca. Ta sejem ima velik pomen za uveljavitev mesta in občine, predvsem v turističnem pogledu, saj ga vsako leto obišče več kot 20 tisoč ljudi iz najrazličnejših krajev, tudi iz sosednje Koroške. Pri društvu so Že ustanovili organizacijski odbor, ki bo poskrbel, da bo tokrat imel pridih pravega spomladanskega sejma s poudarkom na vrtnarskih jn poljedelskih orodjih ter izdelkih /a domaČa opravila. Širša bo ponudba domače in umetne obrti, pestrejša pa tudi ponudba domačih dobrot, ki jih bodo pripravile kmečke gospodinje. • J. Rabič Nova likovna galerija na Bledu Bled - Z novim letom je Bled kulturno bogatejši. V prostorih podjetja Trg Bled so odprJJf novo likovno galerijo, na prvi razstavi pa sodelujejo: akademska slikarka Melita Vovk, akademski slikar Janez Ravnik in akademski kipar Stane Kolman. Ob tem je zanimivo, da Bled nekaj časa sploh ni imel kotička za predstavljanje likovnih dosežkov naših umetnikov. Sedaj bo očitno drugače, saj se je direktorica podjetja Trg Bled Marija Piber, ki se tudi sicer spozna na kulturo, odločila, da razgiba zagotovo preveč likovno zaspani Bled. Galerija na Prešernovi 50, nedaleč od centra, bo gostila še druge umetnike, prijeten ambient pa daje še druge možnosti za različna srečanja in predstavitve. Sedaj je galerija odprta v delovnih dneh od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. kmalu pa bodo vrata odprli tudi ob vikendih. • J. Rabič LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE POSLANSKA PISARNA POSLANKE DARJE LAVTIŽAR BEBLER URADNE URE: VSAK DRUGI PONEDELJEK na Jesenicah, Titova 86 Načrtovana dela so večidel opravljena Šenčur, 9. januarja - V decembru so na srečanju predsednikov vaških in krajevnih skupnosti z županom občine Šenčur ocenili, koliko je bilo v minulem letu po vaseh narejenega na področju komunalne infrastrukture. Iz natečaja za občinska sredstva so tako letos v Trbojah dokončali asfaltiranje ceste, v Prebačevem naredili oporni zid ob cesti proti mlinu, v Hrastjah končali prvo fazo javne razsvetljave, v Voklem asfaltirali dve cesti in začeli obnavljati cerkev sv. Jerneja, v Vogljah urejali razbremenilnik, asfaltiranje Vrtne ulice pa prestavili na pomlad. Na Lužah so naredili pločnik in obnovili inštalacije skozi vas. V Olševku, kjer z lastniki zemljišč ob pokopališču niso našli soglasja za gradnjo mrliških vežic, bodo denar vložili v asfaltiranje. Na Visokem so uredili prostore za krajevno skupnost pod pošto, postavili postajno hišico in asfaltirali cesto proti mlekarni. V Ilotemažah obnavljajo cerkveni zvonik. Najdaljši pa je spisek del v največji krajevni skupnosti, v Šenčurju, kjer so urejali ponikovalnice, asfaltirali del ceste na Partizansko, urejali pokopališče z okolico in zgradili parkirišče, v delu Sajovčevega naselja in na gasilski cesti pa naredili javno razsvetljavo. Za vse potrebe (ali bolje želje) vaščanov denarja ne bo nikoli dovolj na voljo, zato se morajo tuid pred letošnjim razpisom odločiti, katerim načrtom bodo dali prednost. * D.Ž. Molnarjevima večinski delež v podjetju? Radovljica - Upravna enota Radovljica je pred novim letom v denacionalizacijskem postopku za podjetje Grand Hotel Toplice Bled izdala delno odločbo, po kateri bi Franc in Aleksander Molnar, sinova nekdanje lastnice Julijane Molnar, pri lastninjenju podjetja dobila za skoraj 8,7 milijona mark delnic ali 52 odstotkov vseh delnic današnjega podjetja. Obe strani, hotelsko podjetje kot zavezanec za vrnitev premoženja in Molnarjeva kot vlagatelja zahtevka, z odločbo nista najbolj zadovoljni, imata pa možnost, da se v petnajstih dneh pritožita na drugostopenjski organ, to je na minististvo za gospodarske dejavnosti. Odločba radovljiške upravne enote ni presenečenje, ampak je le formalizacija poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju, ki ga je lani pripravila komisija za denacionalizacijo. Komisija je zavrnila Molnarjevi zahtevi za vrnitev premoženja v naravi ali za vrnitev celotnega podjetja in predlagala, da bi denacionalizacijski zahtevek za podržavljeni hotel ter depandansi Jadran in Korotan rešili z vzpostavitvijo kapitalskega deleža v podjetju. • CZ. Zelena luč za novo stavbo Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na zadnji lanski seji dopolnil zazidalni načrt za središče Bohinjske Bistrice in s tem prižgal zeleno luč za gradnjo nove stanovanjsko poslovne stavbe, v kateri bodo neprofitna stanovanja, prostori pošte in poslovni prostori za oskrbno in storitveno dejavnost. S sprejetjem odloka je omejil tudi uresničevanje načrta na prostih stavbnih zemljiščih in na vsem območju dovolil le vzdrževanje, obnove in posodobitve stavb ter vzdrževanje in urejanje infrastrukture in parkov. • CZ. Za malenkost dražji vrtci Radovljica - Občinski svet je na zadnji lanski seji določil novo ceno dnevnih programov vrtcev. Za otroke od prvega do tretjega leta starosti je cena programa 41.776 tolarjev na mesec in za otroke od tretjega do sedmega leta starosti 38.376 tolarjev na mesec, starši pa odvisno od višine plač in premožnosti plačujejo največ 85 odstotkov cene programa.. Novi ceni. ki veljata od 1. januarja dalje, sta za 0,9 odstotka ali za 576 tolarjev višji od prejšnjih. Podražitev je posledica izpolnjevanja zakonske obveznosti, po kateri morata biti v oddelkih sočasno navzoči vzgojiteljica in njena pomoćnica. V radovljiških vrtcih bi obveznost v celoti izpolnili z dodatno zaposlitvijo sedmih pomočnic in s povišanjem cene programa za več ko dva tisoč tolarjev na mesec, vendar so se soglasjem občinskega sveta odločili za postopno uveljavljanje zakonske določbe. Zaenkrat bodo zaposlili le dve pomočnici vzgojiteljice. • CZ. Leškim godbenikom najvišja priznanja svetovne zveze Lesce, 8. januarja - Na zadnjem koncertu Pihalnega orkestra Lesce konec decembra v Lescah, kjer se je orkester predstavil s povsem novim programom, so desetim članom podelili posebna priznanja Svetovne glasbene zveze. Gre za priznanja CISM, ki jih podeljuje Svetovna glasbena zveza s sedežem v Baslu v Švici. Vanjo je vključenih več kot 25 tisoč pihalnih orkestrov iz Evrope in sveta, leski pihalni orkester pa je k njej pristopil leta 1990. Zveza skrbi za izobraževanje in razvoj orkestrov, za posebne dosežke pa podeljuje priznanja. Toda kriteriji so zelo strogi, potrebno je aktivno delo, nagrajenci pa se morajo ukvarjati z glasbo vsaj 35 let. Tako so medalje CISM prejeli Edi CilenŠek, Janez Kosmač, Jože Povšin, Vinko Rupar, Janez Legat, Eranci Slakonja, Viljem Eelicijjan in Jože Podgornik. Zveza pa podeljuje tudi najvišja odlikovanja - križe, za godbenike, ki poleg glasbenega udejstvovanja opravljajo tudi pomembne funkcije v orkestru. V skoraj petdesetih letih je bilo podeljenih samo nekaj nad deset križev. V zvezi so presodili, da to najvišje priznanje zaslužita tudi dva člana leske godbe in tako so s križem nagradili Jožeta Avsenika in Mira Skubeta. Zanimivo je, da je odbor leske godnbe vse priprave na podelitev priznanj opravil v največji tajnosti in nagrajenci sploh niso vedeli, da bodo priznanja dobili, zato je bila podelitev zanje toliko večje presenečenje. • U. P. Začele so se prireditve Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše '98 Prireditve v Dražgošah imajo najdaljšo tradicijo Letošnje že 41. prireditve "Po stezah partizanske Jelovice" nadaljujejo najdaljšo tradicijo tovrstnih spominskih prireditev, pri čemer se tudi ime teh prireditev ni spremenilo. Tudi letos bodo smučarski teki na Pokljuki. Kranj, 8. januarja - Tudi letos je organizacijski komite pri ZZB in udeležencev NOB Slovenije s sedežem v Škofji Loki za prireditve "Po stezah partizanske Jelovice" pripravil vrsto prireditev in športnih tekmovanj, ki bodo dosegle svoj vrhunec na osrednji spominski, kulturni in rekreativni prireditvi v nedeljo v Dražgošah. Pričakujejo veliko udeležbo na pohodih, na spominski slovesnosti pa bo govoril predsednik republike Milan Kučan. Uradni začetek 41. prireditev "Po stezah partizanske Jelovice" ob 56. obletnici Dražgoške bitke je bil, kot smo že poročali, tokrat že lani, saj se je prireditveni komite odločil, da v okrilje teh prireditev vključi tudi priložnostno srečanje borcev ob obletnici Poljanske vstaje, ki je bilo že 19. decembra. Tudi sicer so se že v začetku tega tedna začela športna tekmovanja kegljačev v Železnikih, Škofji Loki in Tržiču za pokal "Dražgoše '98", vrhunec športnih prireditev pa bo tudi letos 27. odprto prvenstvo Slovenske vojske in Policije v patruljnem teku na Pokljuki, ki ga prireja 3. Pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske za Gorenjsko. Ker so izkušnje pokazale, da v Dražgošah na dan osrednje prireditve ni prave priložnosti in miru za srečanje in pogovor, se tudi tokrat preživeli borci Cankarjevega bataljona in letos tudi Poljanske vstaje srečujejo posebej, in sicer v četrtek v Zalem Logu s predstavnikoma ZZB in udeležencev NOB Slovenije Ivanom Dolničarjem in Tonetom Poljšakom. Sicer pa je, kot je poudaril predsednik organizacijskega komite-ja Zdravko Krvina, v posebno veselje in ponos organizatorjem dejstvo, da so prireditve "Po stezah partizanske Jelovice" z letošnjo 41. izvedbo uspele ohraniti nepretrgano tradicijo, celo pod nespremenjenim imenom, kar je edinstveni primer v Sloveniji. Posebej pa je seveda potrebno omeniti nedeljski program prireditev v Dražgošah, ki naj bodo, kot venomer poudarjajo organizatorji, spominska, kulturna in rekreativna prireditev. Na prvem mestu je potrebno Plin in kanalizacija , Kamnik, 8. januarja - V Duplici v občini Kamnik je lani Adria plin končal napovedano izgradnjo plinovodnega omrežja in hkrati so priključili tudi prve stanovanjske in poslovne objekte na zemeljski plin. Program bodo, kot je pred novim letom povedal kamniški župan Tone Smolnikar, letos nadaljevali. Ni še povsem gotovo, ali bodo projekt izgradnje plinovodnega omrežja nadaljevali proti Šmarci ali pa nazaj proti Kamniku ali pa bodo najprej usposobili omrežje, ki je bilo že pred časom zgrajeno v Kamniku. Velika investicija pa je bila lani in že tudi leto prej izgradnja kanalizacije v Podgorju in v Šmarci. Dela pri dokončanju te investicije so se malo zavlekla in jih bodo končali letos. • A. Ž. Stane Kalan, Rdeči križ Primskovo: Od oktobra razen pritiska tudi merjenje sladkorja Kranj, 9. januarja - Strokovno merjenje krvnega pritiska vsak prvi torek v mesecu, merjenje sladkorja v krvi pa vsak drugi in zadnji torek od 17. do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Primskovo. Osnovnemu poslanstvu Rdečega križa, to je pomoči starejšim in bolnim ter pridobivanju prostovoljnih krvoda-jalcev, sledijo tudi v krajevnem odboru RK na Primskovem, ki mu predseduje Stane Kalan. Lani se je krvodajalske akcije udeležilo kar 158 krajanov. Upajo, da bo na naslednji, ki bo predvidoma 16. marca, udeležba spet tako številčna. V krajevnem odboru RK Primskovo so lani pripravili skupno srečanje starejših krajanov in krvodajalcev, ki je lepo uspelo in ga bodo zato ponovili tudi letos. Pripravili so predavanji o sladkorni bolezni, o kateri je govorila dr. Jana Kreč Šorli, ter o boleznih srca in ožilja, o čemer je predaval dr. Metod Prašnikar. Le-ta je podprl pobudo o ustanovitvi društva srčnih bolnikov ter obljubil pomoč, pri delu društva pa Primskovljani pričakujejo pomoč tudi od sokrajanke dr. Nataše Kern. Ob koncu leta so člani RK obiskali in obdarili vse starejše in bolne krajane. Krajev-ni odbor je z lastnim denarjem kupil aparata za merjenje krvnega pritiska in sladkorja v krvi. Pritisk vsak prvi torek v mesecu meri medicinska sestra Ančka Košnik, ki rada postreže tudi s strokovnimi nasveti, merjenje sladkorja "v krvi pa od oktobra opravlja medicinska sestra Mojca Tri-plat, in to vsak drugi in zadnji torek v mesecu. H. J. Patruljni tek bo na Pokljuki Ker bi bile tudi letos lahko v Dražgošah smučke le na ramah, se ponovno potrjuje, kako posrečen je dogovor o tem, da so smučarske tekme na Pokljuki. Pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske za Gorenjsko je razpisalo tekmovanje v 7 kategorijah, med katerimi posebej omenimo tudi 7 tujih ekip iz Avstrije in Nemčije in seveda vojne veterane, ki bodo edini nastopali tudi posamično. Na 27. odprtem prvenstvu Slovenske vojske in Policije v patruljnem teku bo na 10-kilometrski progi nastopilo 48 ekip, od vojakov na služenju vojaškega roka, preko različnih sestav SV, do 13 ekip organov za notranje zadeve. Med veterani bodo v različnih kategorijah nastopili borci NOB, veterani vojne za Slovenijo ter nekdanji tekmovalci, v spomin na boj 3. bataljona Prešernove brigade pa bodo podelili tudi posebne medalje. omeniti "Spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše", ki bo letos 19. Pohodnike, ki se bodo odpravili na pot v soboto ob polnoči, kot vse kaže, letos ne bo oviral sneg, pač pa blato. V Planinskem društvu Škofja Loka, ki pohod pripravlja, zagotavljajo, da drugih ovir ne bo, saj so pot že dvakrat prehodili in jo tudi primerno očistili. Do ponedeljka se je prijavilo že 170 udeležencev, zato pričakujejo, da bo udeležba tudi nadpovprečna. Večjo udeležbo pričakujejo tudi na ostalih pohodih iz Čepulj, Krope, Sele, Škofje Loke, Soteske in Rudnega, saj so ti pohodi letos ponovno uvrščeni v programe Planinske zveze Slovenije oz. posameznih planinskih društev, obveščeni pa so tudi, da se bodo na pohod podali tudi zamejski Slovenci iz Sovodnja ob Soči in Štever-jana. Zaradi zapletov s prometom pa so se letos odpovedali kolesarski tekmi v Dražgoše, zato vabijo na vzpon v to vasico le rekrea-tivce. Spominska slovesnost bo ob spomeniku v Dražgošah kot vsako leto ob 12. uri, s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali Alplesova pihalna godba, Ribniški oktet, recitatorji, slavnostni govornik pa bo tudi sicer zvesti udeleženec teh prireditev predsednik republike Milan Kučan. Dražgošani so organizatorjem obljubili, da bo letos še bogatejša ponudba hrane, organizirane pa so tudi vse druge potrebne službe. Velja pa seveda geslo: "V Dražgoše peš in čim manj z avtomobili!". Š.Ž. V Preddvoru bodo gradili stanovanja V stanovanjski soseski Voke bodo imeli prednost domačini Preddvor, 9. januarja - Pred novim letom sta župan občine Preddvor Miran Zadnikar in direktor kranjskega gradbenega podjetja Gradbinec Primož Senčar podpisala dogovor o gradnji stanovanj v soseski Voke. Gre za 2,5 hektarjev zemljišča v bližini pre-ddvorske šole, ki je sedaj še zamočvirjen travnik, v prihodnjih letih pa naj bi ga komunalno uredili in na njem začeli graditi stanovanja. Neuradno je slišati, da je zanimanje za nakup stanovanj, ki se bodo šele začela graditi, že sedaj zelo veliko, menda predvsem med Ljubljančani. Toda kot zagotavljajo v občini Preddvor, bodo imeli prednost pri nakupu novih stanovanj domačini, predkupno pravico za nekaj stanovanj pa si je izgovorila tudi občina. Občina Preddvor je namreč ponudila odkup zemljišča, pripravo načrtov, komunalno ureditev zemljišč in gradnjo stanovanj najboljšemu ponudniku. Izkazalo se je, da je to kranjsko podjetje Gradbi- nec. Preden bodo začele v stanovanjski soseski Voke rasti bloki, bo treba sprejeti prostorske akte, nato se bo začelo komunalno urejanje zemljišča. Vanj naj bi Gradbinec vložil okoli 60 tisoč nemških mark, medtem ko je odkupna cena zemlje po dogovoru po pet mark za kvadratni meter. Kolikšna bo cena v prihodnje dograjenih stanovanj, je težko napovedati, občina Preddvor pa kupcem zagotavlja, da bo imela vpliv pri njenem določanju. Gradnja stanovanjske soseske Voke po potekala hkrati z gradnjo večnamenske dvorane pri pre-ddvorski šoli, za katero so že narisani načrti. Ob tem naj bi bila adaptirana tudi šola, ob novi dvorani pa naj bi zagotovili tudi zadostno število parkirnih mest. D.Ž. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Minister Dragonja na obisku v jeseniškem Acroniju Odstavljanje Umeka ni stvar sindikatov Acroni je ena najpomembnejših družb koncema in je lahko primer uspešne sanacije - Anton Šteblaj ostaja na mestu direktorja Acronija, njegovo delo bodo objektivno preučili Še zmanjševanje zaposlenih V Acroniju je trenutno zaposlenih 1730 delavcev, do konca leta pa naj bi se njihove) število zmanjšalo na 1593. Jesenice, 8. januarja - Jeseniški Acroni so v torek popoldne obiskali gospodarski minister Metod Dragonja ter vodilni iz koncema Slovenskih železarn, predsednik uprave Igor Umek, predsednik nadzornega sveta dr. Franc Vodopivec ter član uprave Vasilij Prešern. Vodstvo podjetja jim je predstavilo poslovanje, kasneje pa so medse povabili tudi predstavnike sindikatov, ki so zaradi številnih vprašanj obisk ministra tudi zahtevali. Goste je uvodoma pozdravil Anton Šteblaj, ki je dejal, da kljub različnim govoricam še vedno ostaja na mestu direktorja Acronija. Skupaj s člani poslovodstva je predstavil poslovanje podjetja, ki je lani prodalo 212 tisoč ton izdelkov, od tega 24 odstotkov nerjavenga jekla. Povprečna mesečna proizvodnja se je povečala, uspeli so zmanjšati stroške. Tudi bruto dodana vrednost na zaposlenega se je lani povečala in dosegla dobrih 24 tisoč mark (še leta 1993 je znašala dobrih 10 tisoč mark). Kljub temu pa se ves čas otepajo s hudimi likvidnostnimi težavami in žiro račun imajo vsak mesec blokiran kar 25 dni. Po načrtih naj bi letos izdelali skupaj 529 tisoč ton jekla, od tega 24 odstotkov nerjavnega. Ustvarili naj bi 29 tisoč mark bruto dodane vrednosti na zaposlenega. Izguba se mora prepoloviti Minister Metod Dragonja je ocenil Acroni kot eno najuspešnejših družb koncema ter dejal, da je podjetje lahko primer uspešne sanacije. Opozoril pa je, da bo najprej treba zagotoviti pozitivno tekoče poslovanje. Izguba se letos mora prepoloviti, je dejal minister, v drugem polletju leta 1997 (podatki še niso znani) pa nikakor ne sme biti večja kot v prvem polletju. Minister Dragonja je povedal, da so Acroniju prav v teh dneh priskrbeli 300 milijonov tolarjev premostitvenega kredita, za katerega je dala poroštvo država. Sicer pa je minister opozoril, da država lahko le pomaga ustvariti ugodne pogoje za poslovanje železarskih družb, ostalo pa bodo morale narediti družbe same (tako glede trženja, razvoja in zmanjševanja stroškov). Poudaril je tudi, da bo tudi v prihodnje nujno čiščenje programov in izločanje nekaterih neperspektivnih delov sistema. Delo Umeka bo ocenjeval lastnik V nadaljevanju obiska pa so odprli vrata tudi predstavnikom obeh sindikatov v podjetju, SKEI in Neodvisnosti. Janez Vilman, predsednik sindikalne podružnice SKEI v Acroniju, je ministru povedal, da sindikati največji problem vidijo v slabih medsebojnih odnosih med Jesenicami in Ljubljano. Sestanek z ministrom so zahtevali zato, ker v podjetju krožijo različne govorice o zamenjavi direktorja Šteblaja, ki pa ima podporo med sindikati in delavci. Sindikati so zahtevali odgovore o vlogi uprave in nadzornega sveta koncema pri vodenju Acronija. Zlasti so bili ogorčeni nad delom in vlogo predsednika uprave SŽ Igorja Umeka. Toda minister Dragonja jim pretiranega ogorčenja ni do- ■SiP JP pustil in jim je dal jasno vedeti, da ocenjevanje dela uprave in nadzornega sveta ni stvar sindikatov. To je naloga lastnika, ki to nalogo tudi opravlja, je dejal minister . "Vaše pripombe bomo upoštevali, toda zavedati se morate, da so vaše pristojnosti omejene," je dejal. Dodal je še, da bo ministrstvo zagotovilo, da se bodo odnosi normalno odvijali, ni pa mogoče pričakovati, tako Dragonja, da napetosti ne bo. In kako svoje delo ocenjuje predsednik uprave SŽ Igor Umek? Kot je dejal, je bil poklican v koncem zato, ker sanacija še ni končana, stanje v družbah pa je enako, kot je bilo leta 1993. Uprava je doslej definirala programska jedra koncema in posameznih družb ter pripravila koncept sanacije. "Skupaj z vodstvi družb se bomo potrudili, da bo sanacija uspela. Ne morem vam zagotoviti nekonfliktnih odnosov, bodo pa ti odnosi usklajeni s cilji sanacije. Tudi Zakon o delni privatizaciji Slovenskih železarn, ki je zadnji, četrti še nesprejeti zakon iz svežnja železarskih zakonov, naj bi po Dragonjevi napovedi parlament obravnaval sredi meseca. Po ministrovem mnenju je privatizacija zelo pomembna, letos naj bi sprivatizirali vsaj eno lokacijo Slovenskih železarn ter s tem pridobili izkušnje za druge lokacije. S tem bodo zagotovili postopno vključevanje privatnega kapitala, to pa bo omogočilo modernizacijo in razvoj sistema. razreševanje bomo predlagali v tej smeri, na tej poti pa ne sme biti ovira nihče, niti jaz," je dejal Umek. Na vprašanje, ali se mu ne zdi nekoliko protislovna njegova vloga predsednika uprave SŽ in hkrati predsednika skupščine Acronija, pa je Umek odgovoril, da je to povsem v skladu s koncernsko logiko in pravnim redom. Sam je predsednik uprave ene same družbe, to je Acronija, medtem ko imajo drugi člani uprave SŽ tudi po več družb. To dokazuje, kakšen pomen pripisujemo Acroniju, je še rekel Umek. Šteblajevo delo bodo objektivno preučili Predsednik nadzornega sveta SŽ dr. Franc Vodopivec je poudaril, da je zaupanje zaposlenih v vodstvo nujen pogoj za uspešnost sanacije. Sindikaliste pa je opomnil, naj se zavedajo, da kar tretjina stroškov v podjetju nastaja na njihovih delovnih mestih, in ne v vodstvu in upravi v Ljubljani. Sindikalisti so postavili tudi konkretno vprašanje, ali so govorice o zamenjavi direktorja Acronija Antona Šteblaja resnične. Minister Dragonja je odgovoril, da bodo Šteblajevo delo objektivno preučili, pri tem pa bodo upoštevali tudi mnenje uprave-in nadzornega sveta SŽ. • U. Peternel Holding Iskra prodal svoj stoodstotni delež v Iskri STI Iskra STI prodana za 30 tisoč mark Kupec je zasebno podjetje LF3M, ki ga je ustanovilo 17 direktorjev in zaposlenih - Direktor Dežman: novih odpuščanj ne bo, računamo na nove trge _ Kranj, 8. januarja - Holding Iskra je prodal svoj stoodstotni delež v kranjskem podjetju Iskra STI, in sicer zasebnemu podjetju LF3M, d.o.o. To zasebno podjetje je konec oktobra letos ustanovilo 17 družbenikov, med njimi trije bivši direktorji ter zaposleni v podjetju. Skupščina, ki se je sestala pretekli ponedeljek, je za direktorja podjetja imenovala Marjana Dežmana. Iskra STI, kjer izdelujejo telefonske aparate in telefonske govorilnice, je že dalj časa v težavah. Podjetje so skušali sanirati že od leta 1992, zamenjala se je vrsta direktorjev. Kljub temu je prodaja ves čas upadala, izguba se je kopičila, položaj pa se je še posebej poslabšal lani poleti, ko so izgubili češki trg. V Iskri Holdingu kot lastnici podjetja so iskali različne možnosti za rešitev podjetja, od povezave s strateškimi partnerjev, doka-pitali/.acije do pripojitve kakšni drugi lskrini firmi. A nobena od teh možnosti ni bila uresničena, holding sam pa denarja za sanacijo podjetja ni imel. Oktobra lani je skupinica zaposlenih in bivših oziroma sedanjih direktorjev STI-ja ustanovilo zasebno družbo z omejeno družbo odgo- Konec blagovne znamke Iskra STI?Direktor Marjan Dežman je povedal, da so se s holdingom dogovorili, da podjetju in izdelkom ostane ime STI brez imena Iskra. Po Dežmanovih besedah pa se še dogovarjajo, da bi blagovno znamko Iskra za določen letni znesek vendarle uporabljali še naprej. V nasprotju s tem pa smo na Iskri Holdingu v Ljubljani izvedeli, da blagovna znamka ni bila predmet kupoprodajne pogodbe in v petnajstih dneh po sklenitvi pogodbe STI ne bo smel več uporabljati oznake Iskra. vornostjo LF3M, ki je od holdinga kupilo stoodstotni lastniški delež v STI-ju. Kot smo izvedeli v Iskri Holdingu, je cena znašala 30 tisoč nemških mark, čeprav je uradni cenilec vrednost podjetja ocenil na nič, saj ima kopico zapadlih obveznosti. In kakšne načrte imajo novi lastniki z Iskro STI? Kot nam je povedal novoimenovani direktor Marjan Dežman, si bodo prizadevali ohraniti in celo povečati proizvodnjo. Vse od julija naprej, ko so izgubili češki trg, se trudijo skleniti nove posle, nekaj naj bi jim jih že uspelo pridobiti, kažejo pa se tudi nove možnosti. Kot je dejal Dežman, je ena od možnosti tudi poslovna povezava s sosednjimi podjetji na Laborah, ki imajo trge z enakimi ali podobnimi proizvodi. Za katera podjetja gre, Dežman še ni želel razkriti. Novi direktorje tudi zagotovil, da števila zaposlenih ne bodo zmanjševali, ta hip jih je dela še 92, tistih 60, ki so bili sredi lanskega leta določeni za trajne tehnološke presežke, pa bo v kratkem prešlo na zavod. In njihove odpravnine? "Zaenkrat težko kaj rečem, a računam, da bomo postopek izpeljali v skladu z zakonom," odgovarja Dežman. Podjetje bo zaenkrat ostalo v sedanjih poslovnih prostorih na Laborah, ki jih imajo v najemu skupaj z opremo, dogovarjajo pa se že za sklenitev nove najemne pogodbe oziroma celo o morebitnem nakupu prostorov in opreme, a v manjšem obsegu, saj so zdajšnji prostori za sedanje število zaposlenih preveliki. Če pa bodo pogoji neugodni, se zna zgoditi, da bodo nove prostore poiskali tudi kje drugje, je še pojasnil Marjan Dežman. • U. Peternel Priročnik za kategorizacijo več kot 3 tisoč nastanitvenih objektov Namesto črk poslej zvezdice in jabolka Naši hoteli, penzioni, gostišča, kampi itd. bodo tako kot v turistično razvitih deželah označeni z zvezdicami. Ljubljana, 6. jan. - Celjska Fit media je izdala priročnik za izvajanje kategorizacije nastanitvenih objektov in marin v Sloveniji z naslovom "Kakovost v gostinstvu", ki ga je napisal Stane Bizjak. Dosedanje oznake L, A, B, C, D bodo obvezno zamenjale zvezdice (največ pet), turistične kmetije pa z jabolki (največ štiri). Neobvezen pa bo znak Q in znaki specializacije. Priročnik so predstavili na tiskovni konferenci v ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, namenjen je vsem, ki se bodo praktično ukvarjali s kategorizacijo hotelov, motelov, penzionov, gostišč, prenočišč, apartmarjev, kampov, turističnih kmetij, zasebnih sob in marin. Ker bo najprej potekalo samoocenjevanje, nakar bodo prišle ocenjevalne komisije, bo priročnik marsikomu prišel prav. Stane Bizjak, ki zelo dobro pozna turizem in gostinstvo, je napisal zelo podroben priročnik, zato samoocenitev tudi manjšim nastanitvenim objektov ne bo povzročala prevelikih težav. Priročnik bo naprodaj tudi v knjigarnah, stal bo 1.800 tolarjev. Kategorizacijo naj bi izpeljali v nekaj mesecih, saj je aprila lani sprejet pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih objektov in marin postavil enoletni rok. Večjih težav naj pri tem ne bi bilo, saj kategorizacija zadeva zatečeno stanje, praktično naj bi se to odrazilo le v zamenjavi napisnih tabel. Zakon oziroma pravilnik dopušča tudi tri-oziroma petletni prilagoditveni rok v primeru potrebnih gradbenih posegov. Kategorizacijo pa bo nadgrajeval znak O, ki ne bo obvezen, povedal pa bo, da gre za nekaj boljši nastanitveni objekt, kot pove sama kategorija. Drugod po Evropi ga še ne poznajo, večinoma v ta namen uporabljajo znak +. Vsak nastanitveni objekt bo imel lahko največ tri od trinajstih možnih specializacij (zdraviliški, družinski, zgodovinski objekt itd.), ki prav tako ne bo obvezna oznaka. i vrsta nastanitvenega obrata OBIlkl kakovosti oznaka kategorije OBU oznaka specializacij Zakon oziroma pravilnik predvideva stroge kazni za tiste, ki kategorizacije ne bodo opravili, saj bodo znašale od najmanj 100 tisoč do enega milijona tolarjev. Turistična zveza Slovenije bo za sobodajalce, ki jih je približno 2 tisoč, pripravila območne posvete. Ocenjevalci se že usposabljajo, v pripravi je tudi pravilnik o podeljevanju licenc ocenjevalcem. Registre nastanitvenih objektov bodo tako kot doslej imele upravne enote, kategorizacija bo veljala tri leta. prav toliko časa specializacija, znak kakovosti pa le dve leti. Po podatkih upravnih enot je v Sloveniji 195 hotelov, 27 motelov, 85 penzionov, 177 gostišč, 76 prenočišč, 745 apartmajev, 50 kampov, 185 turističnih kmetij z nastanitvijo, 2022 sobodajalcev in tri marine. Kategorizacija bo potemtakem obsežno delo. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. OGLED POSLOVNO PODPORNEGA CENTRA V GORICI Območna zbornica za Gorenjsko in Območna zbornica za Severno Primorsko organizirata skupaj z regijskim združenjem podjetnikov strokovni ogled BIC-a v italijanski Gorici. Gre za zelo zanimivo predstavitev podjetniškega centra, ki nudi informacije in storitve svojim podjetnikom. Strokovno srečanje bo 15.1. 1998 z začetkom ob 14. uri na Območni zbornici Nova Gorica in nadaljevanje na BIC-u v stari Gorici. Če vas zanima delovanje in predvsem storitve, ki jih nudi BIC v Gorici, se oglasite na Območni zbornici za Gorenjsko, Bleivveisova 16 v Kranju (tel. 36 23 20), da bomo organizirali skupen prevoz. 2. KONTINGENTI V LETU 1998 Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici objavlja Razpis za vlaganje kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo v letu 1998. Zahtevke za dodelitev kontingentov pošljejo zainteresirane družbe in samostojni podjetniki na GZS Združenje za trgovino in sicer 21 dni po objavi razpisa v Gospodarskem vestniku. Obrazce in sam razpis lahko dobite tudi na Območni zbornici za Gorenjsko. OPOZORILO! Na podlagi sklepa Komisije za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov se bo razpis v letu 1998 izvedel le ENKRAT! Tri nagrade za poslovno solidnost Nagrajena tudi kranjska Iskraemeco Iskraemeco Kranj, Pivovarna Laško in Salus Ljubljana so v Sloveniji vredni največjega zaupanja. Ljubljana, 7. jan. - Nagrade "Rating leta 1997" je že drugič podelila slovenska družba I, d.o.o., poslovne informacije Ljubljana in največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet. V Sloveniji sta le 2 odstotka gospodarskih družb vrednih najvišjega zaupanja, med njimi so posebna priznanja podelili trem. Direktor Iskraemeco Nikolaj Bevk pravi, da je formula uspeha v bistvu preprosta, določiti moraš cilje in se nato povsem osredotočili nanje, skratka povsem se moraš posvetiti poslu. Kranjska Iskraemeco je že vrsto let znana kot dobra in uspešna tovarna, za kar ima nedvomno veliko zaslug njeno vodstvo, zlasti direktor Nikolaj Bevk. Zategadelj priznanje za poslovno solidnost ni presenečenje, temveč le nova potrditev dobrega dela. Dragoceno je predvsem zaradi tega, ker ga je dodelila svetovno priznana bonitetna hiša Dun & Bradstreet, ki povsem neodvisno preverja solidnost gospodarskih družb. "Veseli smo priznanja ameriške družbe, ki analize o poslovni uspešnosti dela strokovno in neodvisno. Veliko nam pomeni, saj vso energijo vlagamo v podjetje, vsi, posebej vodstvo, ki je seveda najbolj odgovorno. Formula uspeha je določitev ciljev in nato stoodstotna osredotočenost nanje, torej na posel. Brez popolne koncentracije danes ne gre, tudi v poslu je tako kot v športu. Morda smo zaradi tega malo degenerirani, toda brez popolne koncentracije ni uspeha, " pravi Nikolaj Bevk. Priznanja "Rating leta" so podelili drugič, imena nagrajencev so bila do podelitve skrivnost, saj so lani Liscine delnice na borzi poskočile kar za 30 odstotkov, ko se je izvedelo, da dobi priznanje za poslovno solidnost. Med letošnjimi nagrajenci na borzi kotirajo le delnice ljubljanske družbe Salus. Delnice kranjske Iskraemeco še ne kotirajo na borzi, direktor Bevk pravi, -da se bodo nemara za to odločili, če bodo potrebovali denar. Pri podelitvi priznanj je bilo prvo merilo, da je družbo sploh kdo preverjal. V izbor je prišlo nekaj tisoč poslovno najaktivnejših slovenskih družb, med njimi so izbrali tiste, ki so po višini kapitala v najvišjem razredu. Dodatni pogoj je bil najugodnejši faktor tveganja, to je 1. Takšnih je bilo lani v Sloveniji le 2 odstotka. Med njimi v izbor niso prišle tiste, ki kljub odličnim rezultatom zaradi ekoloških razlogov dolgoročno ne morejo pričakovati varne prihodnosti. Nato so za poslovno odličnost upoštevali finančne rezultate, rast obsega proizvodnje in plačilno disciplino. Drzne poslovne poteze in kapitalske odločitve niso prinašale pozitivnih točk. Višina dobička je bil upoštevan, a še ''^""OT Corenjcsavskii H Kranj fi?~TK rV7\f3 tet.:064/223-820 VIUI9 064/223-830 aparati za (L pranje j T * i | grelci zraka 1 agregati za proizvajanje dektnčne energije liKKRCI HfER KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA GOZD BLED, z.o.o. Za žago 1 A, 4260 Bled razpisuje delovni mesti 1. VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: - ekonomist, - tri leta delovnih izkušenj na teh ali podobnih delih - praktično znanje uporabe računalnika 2. VODJA GOZNE PROIZVODNJE Pogoji: - gozdarski tehnik, - tri leta delovnih izkušenj na teh ali podobnih delih, - opravljen preizkus znanja za dela gozdne proizvodnje (sečnja, spravilo s traktoriji in žičnicami). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov od 20. 1. 1998, s pripisom "ZA RAZPIS". Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijavljeni bodo o razpisu obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Nagrajenci so dobili leseno skulpturo s stiliziranim napisom Al, kar je najvišja ocena oziroma L i. rating, ki ga ocenjevalna družba dodeli pri pripravi bonitetne informacije. Črka A pomeni zgornji razrede višine kapitala, J pa najugodnejšo oceno tveganja pri poslovanju s to družbo. Banke takšni družbi z veseljem dajo ugoden kredit, pri zavarovalnici dobe najnižjo premijsko stopnjo, priznanje ima seveda tudi velik odmev v javnosti, objava praviloma vpliva na dogajanje na borzi. zdaleč ne odločujoč dejavnik. Ocenjevali smo pošteno, odločitev o izboru je bila sprejeta soglasno, prepričani smo, da smo izbrali družbe, ki so na Slovenskem najvarnejše partnerice, vredne najvišjega zaupanja, pravijo ocenjevalci. Svetovna bonitetna hiša Dun & Bradstreet ima sedež v ZDA, pokriva 60 odstotkov svetovnega trga, največja konkurenčna hiša le 2 odstotka. Trenutno ima shranjene bonitetne infor- macije o 40 milijonih družb po vseh svetu. V Sloveniji jo predstavlja in zastopa družba I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane, ki je bila ustanovljena leta 1990. Letno pripravi več tisoč bonitetnih ocen slovenskih družb, po tehnologiji in z orodji Dun & Bradstreet. Naročajo jih predvsem tuje družbe, vse bolj tudi slovenske, predvsem večji izvozniki, banke, zavarovalnice, tudi država. • M.V. Turistična borza v Utrechtu Kranj, jan. - V Utrechtu na Nizozemskem so 6. januarja odprli mednarodno turistično borzo, predstavlja se tudi Slovenija, predvsem hotelirji z Bleda in Bohinja. Turistična borza v Utrechtu zemskih turistov, vse bolj pa sodi med večje evropske turistične sejme, v desetih dvoranah se predstavlja približno 1.500 razstavljalcev iz stotih držav, vsako leto ga obišče več kot 200 tisoč ljudi. Slovenijo predstavlja Center za promocijo turizma, tam so tudi blejski in bohinjski hotelirji, saj so "gore in jezera" za Nizozemce posebej zanimivi. Največ povpraševaja bo tudi letos nedvomno po kampih, saj je kampiranje med Nizozemci zelo pribljubljeno. Kampi Šobec v Lescah, Zaka na Bledu in Danica v Bohinju so tradicionalni cilji nizo- jih zanimajo tudi slovenska vinorodna območja, zlasti Dolenjska in Štajerska, ter kulturne in folklorne prireditve. Nizozemskemu bo čez teden dni sledil turistični sejem v Stuttgartu in nato na Dunaju, konec februarja oziroma v začetku marca pa sledita milanska in berlinska turistična borza. NUMEROLOGUA ASTROLOGIJA VEDEŽEVANJE 12 KART, HOROSKOP. 090 43 62 24 ur na dan, tudi prazniki V/M [£(\ H. OBČINA JESENICE Oddelek za okolje in prostor ter stanovanjsko gospodarstvo Župan Občine Jesenice je dne 5. januarja 1998 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka Urbanistične zasnove mesta Jesenice. Osnutek Urbanistične zasnove mesta Jesenice bo javno razgrnjen v prostorih Občine Jesenice in krajevnih skupnostih Hrušica, Staneta Bokala, Mirka Roglja -Petka, KS Cirila Tavčarja, Sava, Podmežakla, Javornik Koroška Bela in Blejska Dobrava, in sicer od 9. januarja 1998 do 9. februarja 1998. V času javne razgrnitve bosta Občina Jesenice in strokovna organizacija Urbanistični inštitut RS Ljubljana organizirala javne obravnave v navedenih krajevnih skupnostih, in sicer za področje: * KS Hrušica, v prostorih KS, Hrušica 55a, v sredo, 4. 2. 1998, ob 19. uri * KS Staneta Bokala, KS Mirka Roglja - Petka, KS Cirila Tavčarja, KS Sava in KS Podmežakla, v sejni sobi Občine Jesenice, O m. Tita 78, v četrtek, 5. 2. 1998, ob 17. uri * KS Javornik Koroška Bela, prostori KS, Cesta Borisa Kidriča 37c, v sredo, 4. 2. 1998, ob 17. uri * KS Blejska Dobrava, prostori KS, Blejska Dobrava 44, v torek, 3. 2. 1998, ob 17. uri Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve vpišejo svoje pripombe, mnenja in predloge v knjigo pripomb, ki so na mestih javne razgrnitve, ali jih pisno posredujejo na naslov Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor ter stanovanjsko gospodarstvo, Cesta maršala Tita 78, 4270 Jesenice, in sicer najkasneje v roku 7 dni po zaključku javne razgrnitve. MEŠETAR Novi križanec v poskusni pridelavi Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so v naši državi lani potrdili le 76 hektarjev semenskega krompirja, medtem ko so ga 1986. leta pridelovali še na 517 hektarjih. Skupni lanski pridelek semena je znašal 1.474 ton. Največ so pridelali semena sort romano (294 ton), carlingford (271 ton), sante (265 ton), coneorde (99 ton) in ulster sceptre (87 ton), nekaj pa tudi semena domačih slovenskih sort, kot sojana, kresnik, vesna, cvetnik, dobrin, meta... Pridelali so tudi 44 ton semena z oznako KIS 83 - 7. Ta križanec je bil v poskusni pridelavi in bo predvidoma še letos vpisan v slovensko sortno listo. Ker je odporen na novi različek virusa Y, strokovnjaki pričakujejo, da se bo razširil v pridelavi semenskega krompirja. Kakovost lani pridelanega semena je bila kar dobra. Več kot dve tretjini vsega semena so uvrstili v kategorijo original. Odkupne cene goved V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj odkupujejo živine po cenah, kot jih navajamo v razpredelnici. Cene so v tolarjih in so preračunane na kilogram mesa. Plačilni Ocena Biki Telice, prvesnice razred do 2 let in junci do 30 mes. I. E2,E3 550,00 512,00 II. E1,E4,U2,U3 524,00 470,00 DX, E5,U1,U4,R2,R3 485,00 447,00 IV. U5,R1,R4,02,03 404,00 382,00 V. R5,01,04 354,00 338,00 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 283,00 262,00 Plačilni Ocena Krave od 30 mes. Ocena Krave razred do 5 let, biki nad 24 nad 5 let in voli nad 30 mes. I. II. III. IV. V. VI. E2,E3 E1,E4,U2,U3 E5,U1,U3,R2,R3 U5,R1,R4,02,03 R5,01,04 382,00 350,00 331,00 282,00 249,00 05,P1,P2,P3,P4,P5 200,00 E1,E2,E3 320,00 E4,U1,U2,U3 305,00 E5,U4,R1,R2,R3 292,00 U5,R4,01,02,03 273,00 R5,04 242.00 05,P1,P2,P3,P4,P5 217,00 Kmetom plačajo živino v tridesetih dneh. Cena prašičev je po dogovoru med kupcem in prodajalcem. AVTO KADIVEC „ Šenčur, TEL.:064/418-000 ^ pon.-pet. od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 16. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure PRODAJA IN MENJAVA GUM ZA VSE TIPE VOZIL SAVA, VREDESTEIN, DUNLOR HANKOOK, NOKIA CENTRIRANJE * AVTO OPTIKA JDHITRI SERVISI, MENJAVA OLJA X* ZA VSE TIPE VOZIL AVTOMATSKA AVTOPRALNIICA-SESALEC ^ Don.-nef od 8. do 18. ure. sobota od 8. do 16. ure. RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI TAB inženiring, d.o.o. Ljubljanska c. 24/a 4000 Kranj SLOVENIJA Tel.: +386 (0)64 273 273 Fax: +386 (0)64 273 274 Podjetje TAB inženiring, d.o.o. (Računalniški Informacijski Sistemi) razpisuje tri prosta delovna mesta za nedoločen čas in sicer: 1. SERVISER RAČUNALNIKOV Delo obsega sestavljanje in servisiranje računalniške strojne opreme. Od kandidatov pričakujemo: - da imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe - da poznajo računalniško strojno opremo - da poznajo računalniške mreže - da imajo vozniški izpit 2. PRODAJNI INŽENIR - KOMERCIALIST Delo obsega predvsem trženje računalniških blagajniških sistemov - ALEBO. Od kandidatov pričakujemo: - da se spoznajo na računalniški HW in SW - da poznajo poslovno informatiko - da so komunikativni - da imajo vozniški izpit 3. POSLOVNA TAJNICA Od kandidatk pričakujemo: - da imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe - da znajo delati z računalnikom - da poznajo osnove računovodstva - da obvladajo angleški jezik - da so komunikativne - da imajo vozniški izpit Pisne prijave z dokazili in s kratkim življenjepisom sprejemamo na naslovu podjetja, najkasneje v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. Zavezanec s 70 odstotki povprečne plače in s tremi otroci ne bo pridobil ničesar. Zavezancu z 20 odstotkov višjo plačo od povprečne in s štirimi otroki se bo dohodnina povečala za dobrih 36 tisoč tolarjev. Zavezanec s polovico višje plače od povprečne in s štirimi otroki bo moral plačati dobrih 100 tisoč tolarjev dohodnine več kot doslej. Peticija skupine staršev proti spremembam pri dohodnini in družinskih prejemkih Zakaj država varčuje pri otrocih? Starši so peticijo 16. decembra lani že oddali v državni zbor, z zbiranje podpisov nadaljujejo. Kranj, jan. - Doslej so zbrali že 379 podpisov državljanov in podporo dobili pri šestih društvih, ki imajo skupno 5.200 članov. Neformalna skupina staršev skuša javnost in državo opozoriti, kaj prinašajo vladni predlogi sprememb zakona o dohodnini in zakona o dru-žinskih prejemkih. Zahtevajo takšno zakonodajo, ki bo spodbudna za družine z več otroki. Stara modrost pravi, da na mladih svet stoji in da so otroci naše največje bogastvo. Več otrok dolgoročno koristi tudi državi, zato bi pričakovali, da bo spodbudno vplivala na odločanje za kakšnega otroka več. V Sloveniji število rojstev pada že skoraj deset let, v tem času se je zmanjšalo približno za tretjino. V naslednjih letih bodo otroke imele zadnje velike generacije, in če tega ne bomo izkoristili, se bomo kmalu soočili z izumiranjem, so starši uvodoma zapisali v peticiji. V nadaljevanju pa opozarjajo, kako so vladni varčevalni ukrepi proti temu, da bi se starši odločali za več otrok. Predlagane spremembe zakona o dohodnini odpravljajo spodbudno progresivno lestvico davčnih olajšav za družine z več otroki. Res naj bi se povečale olajšave družinam s podpovprečnimi dohodki, vendar precej nedosledno. Pri nadpovprečnih dohodkih pa se bo dohodnina precej povečala samo družinam z otroki, pri čemer naj bi obremenitev naraščala s številom otrok. Vsekakor bi morala biti obremenitev dohodkov nad povprečno plačo enakomerna, ne bi se smela povečati samo družinam z otroki. Vprašljiv je tudi sam znesek minimalnih življenjskih stroškov in enotna višina davčne olajšave. Krči se pravica do otroškega dodatka in omejuje višina nadomestil za porodniški dopust. Nobenih olajšav tudi niso deležna vlaganja v vzgojne, izobraževalne, športne in druge dejavnosti, ki pripomorejo k celovitemu razvoju otroka. Skupščina kapitalskega sklada Kranj, jan. - Kapitalski sklad ima zdaj lastniške deleže 450 slovenskih podjetjih, letos bo postal solastnik nadaljnih 500. Lastniške deleže namerava ohraniti le v približno 250 podjetjih. Tik pred koncem lanskega leta (29. decembra) se je sestala skupščina kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predsednik skupščine Janez Kopač je sporočil, da so obravnavali informacijo o poslovanju v lanskem letu ter finančni in poslovni načrt za letošnje leto in ga tudi sprejeli. Načrt pa bo veljaven, ko bodo pridobili še soglasje vlade. Kapitalski sklad ima trenutno 64 milijard tolarjev sredstev. Večino tega premoženja predstavljajo lastniški deleži v več kot 450 slovenskih podjetjih, letos pa bo sklad postal solastnik nadaljnih 500 podjetij. Obsežni portfelj je seveda težko upravljati, zato je osrednja naloga koncentracija lastniškega portfelja v približno 250 podjetjih, kar je tudi osnovno vodilo finančnega načrta. Skupščina je imenovala revizorja, ki bo pregledal lanske računovodske izkaze. Obravnavala je tudi dolgoročno strategijo, razpravo o njej so podaljšali in ta poslovni dokument bo sprejet na eni prihodnjih sej. Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju Kranj, jan. - Na ministrstvu za znanost in tehnologijo bodo danes (petek) slovesno podpisali pismo o nameri za ustanovitev Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju bosta ustanovili obe slovenski univerzi, zato bodo pismo o nameri podpisali minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček ter rektorja obeh univerz prof. dr. Alojz Kralj in prof. dr. Ludvik Toplak. Glavne dejavnosti inštituta bodo vzpostavljanje in zagotavljanje strokovnih stikov med znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami Avstrije in Slovenije, promocija znanosti in kulture, predvsem pa bo inštitut informacijsko središče za slovenske in avstrijske znanstvene delavce v Avstriji in Sloveniji. Predvidoma ga bodo ustanovili julija letos. Industrijske cene počasnejše Kranj, jan. - Cene industrijskih izdelkov so lani povečale za 6,8 odstotka, kar pomeni, da so zaostale za inflacijo in rastjo življenjskih stroškov. Industrijski izdelki so se lani v primerjavi z letom poprej podražili za 6,8 odstotka, kar je precejšen zaostanek za inflacijo. Vendar so znotraj industrijskih izdelkov do-kajšnje razlike, saj se je blago za široko potrošnjo lani po- dražilo za 9,1 odstotka, reprodukcijski material za 5 odstotkov, sredstva za delo pa le za 0,3 odstotka. Decembra lani so se v primerjavi z mesecem poprej industrijski izdelki podražili za 0,8 odstotka. Pri tem so cene sredstev za delo ostale na novembrski ravni, reprodukcijski material se je podražil za 1,9 odstotka in blago za široko potrošnjo za 0,1 odstotka. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 8.1.1998 nakupni/prodainii nakupni/prodaini nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,00 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,30 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,70 HRANILNICA L0N, d.d Kranj 94,40 HKS Vigred Medvode 94,00 HIDA-tržnica Ljubljana 94,40 HRAM R0ŽCE Mengeš 94,44 ILIRIKA Jesenice 94,00 INVEST Škofja Loka 94,40 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 93,90 LEMA Kranj 94,20 LJUDSKA BANKA, d.d., Lj. 94,30 MIKEL Stražišče 94,15 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 94,37 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,41 R0BS0N Mengeš 94,40 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,10 PRIMUS Medvode 94,30 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,10 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 93,90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,70 SLOVENIJATURIST Jesenice 94,10 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 ŠUM Kranj TALON 94,30 TENT0URS Domžale 94,20 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 94,45 VVILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 94,70 13,35 13,46 94,70 1 3,25 1 3,55 94,60 13,32 13,43 94,70 1 3,05 1 3,46 94,70 13,37 13,42 94,80 13,00 13,50 94,75 13,38 13,42 94,60 1 3,35 1 3,44 94,60 13,34 13,43 94.69 1 3,35 1 3,43 94,65 13,30 13,45 94,60 1 3,35 1 3,43 94,65 1 3,33 1 3,52 94,60 1 3,35 1 3,44 94.70 13,37 13,43 94,91 13,41 13,62 94,60 13,38 13,45 94,45 12,50 1 3,42 94,60 13,32 13,43 94,65 1 3,34 1 3,43 94,50 13,28 13,43 - 13,05 94,60 13,34 13,43 94,65 1 3,1 5 1 3,45 211-339 94,60 13,37 13,42 94,80 13,35 13,50 94,59 1 3,38 1 3,42 862-696 360-260 704-040 53-816 9,55 9,69 9,40 9,80 9.55 9,63 9,1610,03 9,60 9,65 9,50 9,80 9.56 9,67 9.57 9,63 9,50 9,65 9.60 9,69 9,45 9,65 9,53 9,63 9.49 9,66 9,65 9,70 9,57 9,66 9.61 9,90 9,60 9,70 9,00 9,60 9,55 9,63 9,52 9,65 9.50 9,62 9,16 9,50 9,64 9,3510,02 9,60 9,68 9,55 9,70 9,60 9,65 POVPREČNI TEČAJ 94,14 94,65 13,27 13,45 9,49 9,71 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA VaS najboljSI partner Hotel Grajski dvor pri menjavi deviz p'^tržIč'040 PE K RAN I klet Veletekstil Delavski dom, tel.:360-260 tel.:53-816 NOVO! PE NEPREMIČNINE, Koroška 10, Kranj, Tel.: 360-270 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Vpisujemo v tečaje ■ slikanja na svilo ■ oblikovanja iz gline ■ oblikovanja modnih dodatkov iz FIMO mase ■ šivanja in krojenja Pohitite s prijavo, saj začnemo že konec meseca! S 715-265 pS zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Kranj VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima delo na področju prodaje zavarovalnih storitev v organizacijski enoti terenske mreže Kranj Od Vas pričakujemo: • srednješolsko izobrazbo • 1 leto delovnih izkušenj • veselje do dela z ljudmi • komunikativnost, samoiniciativnost • bivališče v zastopu oz. neposredni bližini Ponujemo Vam: • redno zaposlitev • ustvarjalno delovno okolje • samostojnost in dinamičnost pri delu • stimulativne zaslužbe • možnost strokovnega izpopolnjevanja Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s poskusnim delom do 4 mesece. Vaše cenjene ponudbe, napisane lastnoročno, s priloženim kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev (zadnje šolsko spričevalo in navedbo dosedanje zaposlitve z delovno dobo) pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. C1BD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. - nakup in prodaja vrednostnih papirjev na borzi in izven nje - odkup in prodaja delnic iz privatizacije (serije 3,CJZ>,G), tudi delnic PlD-ov - upravljanje s finančnim premoženjem strank Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija, tel.: 064/380 100 CERTIFIKATI, DELNICE, 03VEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (41. det) Kakšne dividende so nam izplačala podjetja, ki kotirajo na borzi v lanskem letu? Dividenda je del dobička delniške družbe, ki se izplača delničarjem. Višino dividende določi običajno 1 x letno (lahko pa tudi polletno, t. i. vmesne dividende, kot je primer pri Salusu) skupščina delničarjev na predlog nadzornega sveta in uprave. Drugače kot v primeru obresti (pri hranilnih vlogah in obveznicah), je dividenda odvisna od dobička delniške družbe in politike izplačevanja dividend. Glede na to lahko višina dividend niha oz. se le-te sploh ne izplačajo, če poslovanje družbe tega ne omogoča oz. se dobiček reivestira v bodoče investicije. Obstaja možnost, da se delničarjem izplačilo minimalne dividende zajamči (kar je pri nas izredno redek pojav). Izplačilo dividende jc mogoče v denarju oz. v obliki dodelitve novih delnic. Višino dividend izplačanih nazadnje objavljajo naši dnevni časopisi v tečajnici. Označene so v denarnih zneskih in ne v odstotkih. Če želimo prejeti dividendo podjetja katerega delničar smo, moramo obvezno javiti davčno številko. Če je vrednostnih papir izdan v nematerializirani obliki, je izplačilo dividend na račun, ki smo ga posredovali za izplačilo. V primeru, da imate doma deponirane jizično izdane delnice, boste seveda dividendo prejeli le v primeru, da boste predložili izajatelju delnice dividendni kupon. Kakšne novosti se obetajo v borzni kotaciji? Kateri vrednostni papirji se bodo v kratkem uvrstili v borzno kotacijo in se pridružili tistim, ki smo jih navedli v prejšnjem prispevku, je z več vidikov zelo zanimivo vprašanje. Pričakovanja so ponavadi različna. Prodajalci upajo, da bodo s tem dosegli višjo ceno in za svoje delnice iztržili več. Tisti, ki pa so delnice pridobili prej, pa računajo na to, da jih bodo čimbolje prodali. Najboljše od vsega pa je, da se končno izoblikuje neka cena, kije za vse enaka. Borzni posredniki smo dolžni sklepati posle le na borzi, v kolikor je vrednostni papir uvrščen v kotacijo V kratkem se bodo na borzo uvrstile delnice Intereurope in Colorja, sledile pa jim bodo najbrž že dolgo obljubljene delnice PlD-ov na posebnem trgu za PID-e. Bralke in bralce Gorenjskega glasa prosimo, da nam vprašanja na naslovno temo pošljejo po pošti, na naslov Gorenjskega glasa, za rubriko "Certifikati, delnice, obveznice...." Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu, vsak petek in torek od 14.00 do 14.30 ure, številka 064/380-10-40 in 380-100. Ani KlemenČiČ, borzna posrednica J Podražitve mleka Zadovoljni in nejevoljni Zadovoljni so pridelovalci mleka, nejevoljni pa mlekarji in porabniki. Kranj - Slovenska vlada je ob koncu minulega leta uslišala pridelovalce mleka in povišala odkupno ceno mleka za devet odstotkov, hkrati pa je ustregla tudi mlekarnam in sprostila ceno konzumnega mleka, ki je bila pod vladnim nadzorom. Cene mlečnih izdelkov so se že prej oblikovale prosto. Rejci bodo za januarja oddano mleko s 3,7 odstotka maščob in s 3,15 odstotka beljakovin prejeli 50,15 tolarja za liter. To je izhodiščna cena, medtem koje končna odvisna od dejanskega deleža beljakovin in maščobe v mleku ter od morebitnih dodatkov za kakovost in odbitkov za slabo mleko. Mlekarji ocenjujejo, da bo povprečna odkupna cena precej višja od izhodiščne in da bo presegla 60 tolarjev za liter. V Gorenjski mlekarni, na primer, predvidevajo, da jih bo januarja oddano mleko stalo od 64 do 65 tolarjev za liter, osnova za takšno napoved pa so podatki, ki kažejo, da je decembra oddano mleko vsebovalo kar 4,4 odstotka maščob. Po novem je tolščobna enota vredna 6,77 tolarja, beljakovinska pa 7,97 tolarja. Podražitev surovine je povzročila tudi cenovne "skoke" pri mleku in mlečnih izdelkih. Čeprav je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pozvalo mlekarne, da naj s podražitvami konzumnega mleka še malo počakajo oz. naj ga podražijo le za odstotek povišanja odkupne cene, se to ni zgodilo. Mlekarne so predvsem zaradi izgub, ki jim jih je v preteklih letih prinašala državno določena maloprodajna cena konzumnega mleka, podražile "konzum" za precej več kot za devet odstotkov. V Gorenjski mlekarni so lastno ceno navadnega mleka s 3,2 odstotka maščobe (v kartonski embalaži) povišali s 74,25 na 95 tolarjev za liter, k tej ceni pa je potlej treba prišteti še trgovsko maržo in prometni davek. Izdelke so podražili različno, nekatere nič, sicer pa večinoma od devet do deset odstotkov. V škofjeloški kmetijsko gozdarski zadrugi so navadno mleko v vrečkah podražili s 74,25 na 90 tolarjev, mlečne izdelke pa od osem do dvanajst odstotkov. Ob tem, ko je odkupna cena mleka od lanskega aprila do zdaj "poskočila" za 18,5 odstotka, so zadovoljni predvsem kmetje, veliko manj pa porabniki in mlekarji. "Že zdaj so bile težave pri prodaji, odslej bodo še večje. Izdelki se bodo zanesljivo prodajali slabše," meni direktorica škofjeloške zadruge Anica Frelih. • CZ. Na šolskem posestvu v Strahinju Izobraževalni teden za kmete Naklo - Nakelska enota kmetijske svetovalne službe prireja naslednji teden, od ponedeljka do petka, na posestvu Srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju tradicionalni izobraževalni teden za kmete. Predavanja se bodo vse dni začela ob desetih dopoldne. V ponedeljek bo predavanje o pravilni uporabi sredstev za varstvo rastlin, v torek o obolenjih poporodnega obdobja in o motnjah pojatvenega ciklusa, v sredo o pridelovanju koruze, v četrtek o somatskih celicah in v petek o etiki v gozdarstvu in gojitvenih delih v gozdu. • CZ. Predavanji Obolenja poporodnega obdobja Škofja Loka - Kmetijsko gozdarska zadruga in kmetijsko svetovalna služba vabita v ponedeljek ob 9. uri v sejno sobo zadružne enote Trata (pri železniški postaji) na predavanje o obolenjih poporodnega obdobja in o motnjah pojatvenega ciklusa. Priznani strokovnjak mag. Ivan Ambrožič iz Veterinarskega zavoda Slovenije bo povedal marsikaj zanimivega in koristnega o glavnih problemih zdravstvenega varstva krav in plemenskih telic, predvsem o poporodni mrzlici, izpadih in vnetjih maternice, zaostali, posteljici, obolenjih jajčnikov, ugotavljanju pojatev in pregonitvah. Somatske celice v mleku Cerklje - V torek ob desetih dopoldne bo v mali dvorani zadružnega doma v Cerkljah predavanje o somatskih celicah v mleku. Predaval bo mag. Dušan Likosar, dr. vet. med. • CZ. Program Crpov za Selo Selitev kmetij iz središča vasi? Največji problem vasi, kije kljub bližini Bleda ohranila značilno podeželsko in kmečko podobo, je velika prostorska utesnjenost - ozke ceste, majhna dvorišča ... Selo pri Bledu - V vasi Selo so lani končali z uvajalnim delom programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (Crpov), letos pa naj bi ta program že začeli uresničevati. Projektna skupina Crpov Selo predlaga, da bi dokončali dela na lani začeti meteorni kanalizaciji, pripravili projektno dokumentacijo in pridobili dovoljenja za ureditev cestnega omrežja in javnih površin, opravili pripravljalna zemeljska dela za razširitev ceste skozi Log in zagotovili varnejšo pašno pot, nadaljevali z urejanjem prireditvenega prostora, uredili pohodniške in sprehajalne poti in obnovili in agrome-lioriraii skupne pašnike. Uresničitev teh načrtov bi stala nekaj več kot enajst milijonov tolarjev, od tega naj bi po predlogu projektne skupine okoli pet milijonov tolarjev zagotovili vašča-ni, tri milijone občina Bled, prav toliko pa tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na natečaj se je odzvalo pet domačinov V okviru uvajalnega dela programa Crpov so izvedli tudi javni natečaj za posamične naloge, ki bi bile vsklajene s celostnim razvojem. Na natečaj se je prijavilo pet domačinov. Prvi bi rad uvedel kmečki turizem, drugi preselil hlev iz vaškega jedra in začel s konjerejo, tretji preselil hlev in hišo, uredil kmetijo odprtih vrat in predeloval gnoj v humus, četrti obnovil turistično kmetijo in peti obnovil staro zaščiteno hišo, uredil vaško gostilno in sodeloval pri ureditvi vaškega muzeja. Letos naj bi uresničili tri naloge: prestavili eno kmetijo, organizirali jahalno ponudbo in začeli uvajati nekatere dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Vse to naj bi stalo šestnajst milijonov tolarjev, večino denarja za to pa naj bi zagotovili vaščani, ki imajo možnost, da konkurirajo na raznih razpisih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavna cesta je tudi pašna pot Strokovnjaki, ki so pripravljali program, so ocenili, da je vas kljub bližini Bleda ohranila podeželsko in celo značilno kmečko samobitnost. Vaščani obdelujejo 72 hektarjev skupnih travniško pašnih površin v bližini vasi, imajo skupni planinski pašnik na Jelovici in redijo 216 glav velike živine. Največji problem vasi je velika prostorska utesnjenost - ozke ceste, majhna dvorišča, pozidave do meja... No, težav je še več! Glavna cesta je poleti tudi pot za pašno govedo, v bližini vasi se v Savo Bohinjko izteka blejska kanalizacija in odplake iz jezerske natege, v Bohinjki zaradi nečistoče ni možnosti za ribolov in za kopanje, v vasi ni trgovine in ne gostilne... Strokovnjaki so za različne probleme našli rešitve. Predlagajo iz- ii^irtiBarta,,,,*:-: gradnjo kanalizacije in ureditev pašnih poti, prestavitev treh ali štirih kmetij, ureditev središča vasi pri "skali", parkirišča na Logu in vaškega muzeja v Matjonovi hiši, postavitev promocijske "selske hiše" na Bledu, ohranitev značilne stavbne dediščine, organiziranje turističnega društva Selo - in tako dalje. Pa še tole: v poročilu piše, da so vaščani složni. In ker je po pregovoru v slogi moč, se bržkone ni treba bati, da na Selu programa ne bi uresničili. • C Zaplotnik Na kmetijah Vodenje knjigovodstva ■ nuja ali potreba? Na naših kmetijah je sistematično spremljanje dohodkovnega položaja prej redkost kot pravilo. Večina kmetov nima pravega vpogleda v uspešnost poslovanja na svoji kmetiji. V Sloveniji vodi knjigovodstvo Gorenjskem okrog 40. Zato kmetovalce spodbudila k temu Za uspešno gospodarjenje na kmetijah je potrebno stremeti za povečevanjem dohodka ob istočasnem zniževanju stroškov na vseh ravneh pridelave. Da bi lahko natančneje ugotovili, kje v pridelavi oz. prireji se pojavljajo največji stroški in kako vplivajo na gospodarnost pridelave oz. prireje, pa je nujno razpolaganje z ekonomskimi kazalci. S poznavanjem le-teh je mogoče pravočasno ukrepati, odpravljati napake in se M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj SEMENSKI KROMPIR Začeli smo s prodajo in zbiranjem prednaročil za sorte semenskega krompirja: CARLINGFORD, NAVAN, DESIREE, ULSTER SCEPTRE, JAERLA, PRIMURA, KENNEBEC, PRISIA in MINERVA Informacije in naročila: v Skladišču krompirja Šenčur tel. 064/411-017 in 064/211-252 le okrog 400 kmetij, od tega na bi ob začetku novega leta opravilu. lažje odločati, zlasti v primeru načrtovanja novih investicij. Ko se kmetija znajde v težkem finančnem položaju, ji še tako dober strokovn-jak ne more ustrezno svetovati, če ne pozna analize in rezultatov vodenja knjigovodstva, ki so plod sistematičnega zapisovanja vseh prihodkov in stroškov na kmetiji. Uporabnost tovrstnih podatkov postaja vse večja oz. obvezni sestavni del zahtevkov za uveljavljanje finančnih intervencij v kmetijstvu ali kandidiranje na javnih razpisih. Obstaja torej kar nekaj pojasnil na vprašanja, ki se pogosto porajajo kmetovalcem - čemu voditi knjigovodstvo na kmetiji in čemu služijo ti podatki, če le-to zakonsko še ni opredeljeno? Pomembno je, da kmetovalci prepoznajo potrebo vodenja knjigovodstva, preden to postane nuja. In kako se lotiti tega opravila? Kmetijska svetovalna služba od leta 1994 dalje vodi in spremlja projekt enostavnega vodenja knjigovodstva na kmetijah, kjer se lahko vsak zainteresirani seznani z načinom in potekom knjigovodstva. Nato pa se vsak posameznik odloči, kako podrobno in na kakšen način bo spremljal podatke o svoji dejavnosti. Možna sta dva načina, ki sta medsebojno primerljiva; pri prvem gre za ročno izpolnjevanje mesečnih poročil, pri drugem pa za uporabo računalniškega programa, ki je od letos dalje prilagojen širši populaciji uporabnikov. Računalniški program je prilagojen okolju WlNDOWS in zaenkrat omogoča le vnos knjigovodskih podatkov, za obdelavo pa ob koncu leta poskrbi računalniško podjetje agroPORT, d.o.o., iz Bohinja. Od letos dalje je na razpolago tudi enostavnejši računalniški program, ki je namenjen enostavnemu vodenju knjigovodstva in je v bistvu imitacija obrazcev, ki se izpolnjujejo ročno. Predstavitev slednjega bo v četrtek, 15. januarja, ob 10.00 v KZ Naklo, v sklopu predavanja o spremljanju dohodkovnega položaja kmetij v Sloveniji: udeleži pa se ga lahko vsak, ki ga stvar zanima. Če se vključi v projekt knjigovodstva, ki ga vodi Kmetijska svetovalna služba, ima vrsto ugodnosti, med njimi tudi brezplačno naročnino na revijo Kmetovalec, brezplačno strokovno ekskurzijo letno, v primeru računalniškega vodenja knjigovodstva tudi brezplačen računal- niški program. Občasno ti kmetovalci prejmejo tudi brezplačno brošuro o spremljanju dohodkovnega položaja kmetij v Sloveniji in se o rezultatih vodenja posvetujejo z ekonomskim svetovalcem. Vsako leto kmetovalec prejme brošuro z ekonomskimi pokazatelji o uspešnosti gospodarjenja na svoji kmetiji za preteklo leto, za primerjavo pa tudi rezultate obdelav podatkov skupine podobnih kmetij in vseh kmetij, ki so vključene v ta projekt. Najpomembnejši izračunani pokazatelj je doseženi dohodek na kmetiji. Zagotovljena je anonimnost - podatki in rezultati se objavljajo le zbirno kot povprečje za večje število kmetij. Iz teh je mogoče razbrati ekonomski položaj naših kmetij, ki so še kako koristni pri argumentiranju dejanskega stanja v kmetijstvu. Še večjo težo bodo imeli ti podatki, ko bo v projekt vodenja vključenih več kmetij. Največ pa podatki, kot že rečeno, lahko koristijo kmetu. Pripravila: Olga Oblak, dipl. inž. kmet., Kmetijska svetovalna služba Kranj GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Staneta Žagarja 53. 4000 Kranj LASTNIKI GOZDOVI Odkupujemo les na kamionski cesti. Po konkurenčnih cenah opravljamo posek in spravilo lesa. Posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju, kjer so cene lesa še za 10 % višje kot pri odkupu lesa na kamionski cesti. Vse dodatne informacije dobite na telefonskih številkah: (064) 241-511 in (064) 242-347. V Škofji Loki sta bili lani dve žrtvi na prehodih za pešce, saj večina prehodov ni ustrezno urejena Kdo ima na vesti neurejene prehode za pešce in njihove žrtve? Že nekaj let je mogoče v Škofji Loki ugotoviti, da se talne označbe prepozno, ali pa sploh ne obnavljajo. Žrtve na prehodih za pešce pa opozarjajo, da je za varen prehod potrebno še marsikaj drugega. Škofja Loka, 8. januarja - Vso Škofjo Loko je dobesedno pretresla vest, da je sredi decembra na prehodu za pešce čez Ljubljansko cesto pri Frankovem naselju ugasnilo mlado življenje fanta, ki je prav tisti dan opravil zadnji izpit na fakulteti. Vendar to ni bila prva žrtev prehoda za pešce v Škofji dovolj dobro označeni tudi s ov z izvajalci. Ko smo pov- prometnimi znaki, opozoril- prašali za konkreten prehod nimi lučmi, zlasti na cestah, za pešce pred občino, ki po kjer je hitrost večja, je pešec, trditvah župana m bil dovol- ki se zanaša na svojo prednost jen, nam je odgovoril, da ne Loki - le nekai mesecev prej je ugasnilo življenje tudi na cesti na na prehodu, še bolj ogrožen, vidi nobene ovire ini je na Spodnji trg. Ker v prvem primeru ni delovala opozorilna luč in kot če bi šel previdneje čez državni ravn, tudi ne sme bit,, osvetlitev, v drugem pa je bila osvetlitev zagotovo pomanjkljiva, cesto, kjer m prehoda. Le to se vedno glasneje postavlja vprašanje, kdo je odgovoren za tako je žalostno, pravi župan, da ni stanje in kdaj bomo v Škofji Loki dočakali čase, ko bodo utečenega mehanizma niti prehodi za pešce pravočasno obnovljeni in pravilno označeni. Svetniki so opozarjali na neurejene prehode Praktično v zadnjih treh letih ni bilo seje občinskega škofjeloškega župana zelo težko. Res je, da je občina po cestnem zakonu pristojna za urejanje tudi državnih cest v naseljih, vendar brez soglas- sveta Škofje Loke, na kateri ja in sodelovanja z upravljav-med vprašanji in pobudami svetnikov ne bi bilo tudi vprašanja o tem, kdaj bo ta ali oni prehod za pešce obnovljen ali pravilno označen. V večini primerov so občinski uradniki z županom na Čelu odgovarjali, da so ceste v državni pristojnosti, da jih na to opozarjajo in da se nič ne premakne, Vse do zadnjih nesreč, ko so občinskemu svetu v decembru predložili strokovno gradivo z osmimi konkretnimi predlogi, s katerimi Direkcijo Republike Slovenije za ceste (krajše DRSC) pozivajo, da uredijo sedem prehodov za pešce in preuredijo semaforizirano križišče. programa in načina sodelovanja z državo, da bi se tovrstni problemi (ki običajno zahtevajo tudi veliko manj sredstev, kot rekonstrukcije cest) učinkovito in sproti reševali. "'Ko mi zaradi nesreč grozijo z ovadbami," je še dodal župan, "vse kaže na to, da bom tudi sam moral seči po tovrstnem ukrepu proti odgovornim v državi, saj se na sporazumen način že tri leta ni nič premaknilo." Krajevna skupnost je takoj ukrepala Ker je v Škofji Loki slišati tudi govorice o tem, da bodo odgovorni za neurejeno stanje ovadeni, smo povprašali župana Igorja Drakslerja, kdo je konkretno odgovoren za to, da na prehodu za pešce pri Frankovem naselju ni gorela javna razsvetljava niti opozorilna rumena utripajoča luč z osvetljenim znakom, ali tako imenovani bič. Povedal nam je, da je za javno razsvetljavo odgovorna krajevna skupnost - v tem konkretnem primeru KS Trata, za delovanje biča pa upravlja-lec državne ceste oz. pooblaščeni vzdrževalec. Na KS Trata nam je predsednik sveta KS Jože Galof dejal, da jih je nesreča, ki se je zgodila na prehodu čez Ljubljansko cesto hudo prizadela in da ugotavljajo, da ji jc botroval splet nesrečnih okoliščin. Da bič ne deluje že en mesec, so takoj ugotovili in na to tudi opozorili DRSC (prometni oddelek -vzdrževanje signalizacije in svetlobnih naprav), javna razsvetljava pa je odpovedala pet dni pred nesrečo. Popravila so se s pogodbenim izvajalcem Elkom, d.n.o., lotili takoj, vendar je bila napaka na podzemnem kablu in se je pojavljala le, kadar je deževalo oz. je bila zemlja razmočena. Čeprav so se popravila lotili že pred nesrečo, jun do tega dneva ni uspelo najti napake in šele odkopavanje kabla je omogočilo popravilo. Jože Galof zato čuti le delno objektivno odgovornost in je svetu KS ponudil tudi svoj odstop, ki pa ga svet ni sprejel. Občina je na državnih cestah nemočna Sicer pa je z reševanjem prometnega stanja, zlasti urejevanjem prehodov za pešce cem sama ne more ničesar. Država pa se slabo odziva na opozorila na okvare, pri predlogih za nove posege, vzdrževanje pa je sploh začarani krog: brez strokovne potrditve, dovoljenj in nenav-sezadnje deleža financiranja na teh cestah ni mogoče napraviti ničesar. Izkušnje so zelo slabe, saj že tri leta pošiljajo v Ljubljano opozorila in predloge, kaj vse bi bilo potrebno napraviti za večjo varnost na cestah, pa na vse te papirje običajno ni niti odgovora. Še huje je tam, kjer je prehod za pešce za državne ceste, drugič na pogojen z ureditvijo pločnika Direkcijo RS za ceste, tretjič Portugalcem in razsvetljave saj je znano, na Prometni inšpektorat. Ni prometni varnostJj zaradi |a kako hudo zaostaja uresniče- težko uganiti, da se na teh ! vanje obljub države po re- naslovih ob tako razpršeni ali Država: zbiramo predloge Kako težko je že najti pri državi odgovornega sogovornika za urejanje nujnih ukrepov za prometno varnost, smo izkusili tudi sami: kar pet telefonskih klicev je bilo potrebnih, pošiljali pa so nas izmenično enkrat na Družbo da si občina ne bi uredila cest tako, da bi v danih razmerah ne zagotavljali največje možne prometne varnosti. Vsem občinam po Sloveniji so celo poslali posebne vprašalnike o tem, kaj v občinah, ki najbolje poznajo razmere in možne rešitve, ukreniti za to, da se varnost na cestah izboljša. Slovencem po slabi vozniški kulturi skoraj ni para V razgovoru s svetovalcem vlade g. Boletom pa smo slišali še eno trditev, ki je vredna vsega razmisleka: vse statistike o vzrokih nesreč kažejo na to. da nam hudo manjka vozniške kulture, da vozimo veliko prehitro, napadalno in predvsem skrajno brezobzirno - skratka malo grobo rečeno, smo cestni "divjaki in bedaki". V Evropi nosimo kar nekaj najbolj žalostnih rekordov, ki nas postavljajo ob bok Grkom in Križišie pri Frankovem naselju v Škofji Loki kjer se je decembra na prehodu za pešce zgodila smrtna nesreča, ko je presunila vso Škofjo Loko. konstrukcijah cest prav v Škofji Loki. Kot najboljšo rešitev na občini ocenjujejo postavitev semaforjev "na pritisk", ki jih vključujejo pešci, saj je to najučinkovitejši način za "umiritev" prometa. V Škofji Loki je lani namreč morila hitrost. Ni tudi opravičila za to, da se talne označbe prehodov urejajo šele v jeseni, sprejeta pa tudi ni bila ponudba, da občina prispeva svoj delež za to, da bi se te označbe napravile v kvalitetnejši plastični izvedbi, ki vzdrži tudi do 5 let (na najbolj uporabljenem prehodu za pešce pred trgovsko hišo Nama v Škofji Loki se je mogoče prepričati, da "klasična izvedba" ne vzdrži niti 4 mesece!). Prehod je lahko tudi past Sicer pa je župan prepričan, da je urejevanje prehodov celo zamegljeni pristojnosti tudi kaj "izgubi". Svetovalec vlade na DRSC Drago Bole nam je končno pojasnil, da so predlogi, ki jih dobivajo iz občin, zelo dobrodošli, zlasti če so tako dobro pripravljeni in utemeljeni, kot tisti, ki so jih prejeli iz Škofje Loke, zato da ni nobene ovire za to, da se ne bi takoj lotili njihovega uresničevanja. Stanje in nadvse perečo prometno problematiko v Škofji Loki (407 prometnih nesreč v treh letih) poznajo, zato je rekonstrukcija škofjeloške vpadnice - Kidričeve ceste dobila letos vso prioriteto. Zagotavljanje vseh potrebnih ukrepov za čimboljšo prometno varnost je po svetovalče-vem mnenju in zakonski ureditvi prvenstvena naloga občine, ki mora sodelovati s pristojnimi upravljavci državnih cest na ravni države. To sodelovanje je po njegovem zelo zahtevno in" odgovorno mnenju z občino Škofja Loka delo, saj ni težko uganiti, ze\Q dobro (!?) le pri "barvan- nesreča pri Frankovem našel- ju talnih oznak se le letos ju pa to samo potrjuje, da so zataknilo zaradi začasnega lahko ti prehodi celo smrtna financiranja ob nesprejetem presoji novih ureditev cestne kega obnašanja za volanom na samem evropskem dnu. Ob takem stanju, ki se sicer počasi izboljšuje, tudi mnogi ukrepi na in ob cestah včasih ne zaležejo, čeprav to ni in ne more biti opravičila za to. da znaki in oznake niso vzdrževani in da ne delujejo. Ob koncu razgovora smo dobili zagotovilo, da se bodo na škofjeloške predloge takoj odzvali. Policija opozarja in svetuje In ker je beseda o prometni varnosti, ne smemo mimo pomembnega člena, kot je Policija. Inšpektor Simon Vindiš iz Inšpektorata policije pri UNZ Kranj nam je povedal, da splošni podatki o prometni varnosti v Škofji Loki za leto 1997 kažejo na njeno izboljšanje, kar pa ne velja za varnost pešcev. Za njihovo varnost bi bilo po mnenju Policije potrebno z raznimi tehničnimi ukrepi (vertikalno in horizontalno signalizacijo) mogoče v Škofji Loki bolje poskrbeti, sicer pa so po vsej Gorenjski v lani ugotavljali precejšnje probleme pri obnavljanju talnih oznak. Policija se sicer v vzroke za tako stanje ne more spuščati, so pa po svojih močeh na to opozarjali. Žal tudi oni ugotavljajo, da je pristojnost in odgovornost na slab način razdeljena med občine in državo, hkrati pa priznajo, da se DRSC na njihova opozorila hitro odziva. S svojim strokovnim mnenjem sodelujejo pri delu občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v Škofji Loki je član sveta sam poveljnik policijske enote) in kadar so povabljeni tudi sodelujejo pri strokovni Zgodovinskemu krožku iz Žagarjeve šole je uspelo "Zlata" raziskovalna naloga o dr. Fajdigi v knjižni izdaji Zanjo so šolarji na srečanju mladih zgodovinarjev 24. maja lani prejeli zlato priznanje, pred iztekom starega leta pa jim je uspelo uresničiti tudi željo številnih Kranjčanov, ki so legendarnega zdravnika poznali: naloga je izšla v lični knjigi, ki jo je mogoče kupiti. čez državne ceste po mnenju past za pešce. Če namreč niso državnem proračunu in spor- signalizacije. • S. Zargi Hiša dr. Božidarja Fajdige v Kranju, v času, ko je opravljal poklic zdravnika. Ambulanta je bila v prvem nadstropju (tretje okno). Kranj, 9. januarja - Kako smo se zdravili pri nas doma je bila tema raziskovanja mladih slovenskih zgodovinarjev v prejšnjem šolskem letu. Lotili so se je tudi člani zgodovinskega krožka iz osnovne šole Staneta Žagarja. Sprva široko zastavljeno nalogo so kasneje usmerili v en sam cilj: zvedeti čim več o znanem kranjskem zdravniku dr. Božidarju Fajdigi, ki je umrl 30. decembra 1996, v srcih številnih starejših Kranjčanov in okoličanov, ki jim je pomagal, pa je tudi po dobrih treh desetletjih še trdno zasidran. Kroikarjem iz Žagarjeve šole, ki jih vodi mentorica Katica Kalan, učiteljica zgodovine, cilja ni bilo lahko osvojiti. Življenje in delo priljubljenega zdravnika je namreč v zgodovinskih zapisih zelo skopo zaznamovano. Nekaj njegove opreme iz ambulante hrani Gorenjski muzej, nekaj so šolarji izbrskali v Zgodovinskem arhivu, večji del gradiva za nalogo pa so jim (tudi s pomočjo Gorenjskega glasa) posredovali njegovi nekdanji bolniki. Raziskovalna naloga je razdeljena v tri glavne sklope. V prvem poglavju prikazuje zdravnikov življenjepis, drugo poglavje je namenjeno dr. Fajdigi, kot se ga spominjajo njegovi nekdanji bolniki, v tretjem pa so zbrani njegovi recepti in zdravila. Kako uresničiti željo številnih Kranjčanov in okoličanov, ki so sodelovali pri vsebinskem oblikovanju raziskovalne naloge, namreč, da bi naloga ugledala dan tudi v knjižni obliki, je bilo vprašanje, s katerim se je vse od poletnih počitnic naprej ubadala predvsem mentorica Katica Kalan. Ravnatelj šole Niko Slapar ji je stopil ob stran in ko so prvi potencialni sponzorji obljubili pomoč, je šola prevzela tudi vlogo založnika. Lično knjigo so izdelali v kranjskem zasebnem podjetju Media An, i katerega je ravno pred novim letom prišlo prvih dvesto izvodov knjige. Naslednjih osemsto bo prišlo i kratkem. "Med najbolj zaslužnimi, ki so nam omogočili izdajo raziskovalne naloge o dr. Fajdigi v knjižni obliki, bi rada omenila Gorenjsko lekarno, Zavod za zdravstveno varstvo, Zdravstveni dom Kranj, Gorenjski muzej in Zvezo prijateljev mladine Kranj," pravi upravičeno zadovoljna mentorica Kali ca Kalan. V isti sapi dodaja, da bi za odkup knjig rada dobila še več sponzorjev, saj šola za take podvige, nima denarja. Seveda pa bo knjiga, ki se je ne bo mogla sramovati nobena domača knjižnica in noben darovalec - lahko je namreč zelo lepo darilo - v šoli na voljo tudi za prodajo. Stala ho okrog tisoč tolarjev. S tem bi šola rada pokrila stroške izdaje ter učence zgodovinskega krožka, ki so opravili res obsežno in za Kranj pomembno delo, nagradila s tradicionalnim dvodnevnim izletom v Pre-kmurje ob koncu tega šolskega leta. "Vsem, ki so nam s svojimi spomini pomagali pri raziskovalni nalogi, bomo knjigo po darili," nadaljuje Katica Kalan. Nekaterim jo je že izročila, tiste, ki jih ni uspela priklicati doma, prosi, naj se oglase. Vtisi tistih, ki so knjigo videli in pre brali, so zelo pohvalni, to pa je za mentorico in njene krožkarje vsekakor tudi največja nagrada. H. Jelovčan KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše, v Mali galeriji in v kleti Prešernove hiše so na ogled likovna dela 3. bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel v okviru 3. bienala mesta Kranja razstavlja Vladimir Makuc. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernoslovci in naš čas. V avli Zavarovalnice Triglav razstavlja kipar Jožef Vrščaj. V Likovnem studiu Klementine Golija in Klavdija Tutte je na ogled razstava Klasiki modernizma v evropskem prostoru. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V galeriji Pungert razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. V Gostišču Arvaj razstavljata, akad. slikarja Vinko in Marko Tušek. V Galeriji Sava, Škofjeloška, 6, razstavlja akad. slikar Milan Balista. V hotelu Creina razstavlja slike Slovenska mesta akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Raziskovalne dejavnosti in fizikalnega laboratorija Železarne Jesenice. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji je so na ogled izdelki umetniškega kovanja Adama Kržišnika predstavljeni tudi na fotografijah Mirana Kambiča. BREZJE - V frančiškanskem samostanu je na ogled razstava jaslic - Od Peruja preko Slovenije do Singapura. Avtor razstave, ki sta jo pripravila samostan in Gorenjski muzej, je pater dr. Leopold Grčar. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled Društvena razstava fotografij Radovljica '97. V Studiu Race, Kolodvorska 1, je odprta prodajna razstava slik akad. slikarke Brigite Požegar. BLED - V hotelu Astoria sta na ogled razstava fotografij na temo Triglavski narodni park in prodajna razstava slik akad. slikarja Jurija Kravcova. V Galeriji Trg razstavljajo Melita Vovk, Janez Ravnik in Stane Kolman. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled otroška likovna razstava. V dvorani Psihiatrične bolnišnice razstavlja slike Jože Vogelnik. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja slike z naslovom Božične zgodbe slikarka in grafičarka Mihaela Žakelj. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Loški grad. V galeriji Ivana Groharja še do 19. januarja razstavlja "doprineske k fantastični zoologiji" slikarka Maja Šubic. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavljajo otroci in vzgojiteljice Vrtca Škofja l^oka. V galeriji Fara razstavlja slike Pavle Sedej. V galeriji ZKO Knjižnica je odprta razstava Freisinška posest. ŽIRI - V Galeriji DPD Svoboda razstavljajo ljubiteljski likovni ustvarjalci. Nova zbirka MK VELIKI VEČNI ROMANI V novi zbirki veliki večni romani, ki so jo predstavili pred slabim mesecem dni, bodo izhajale knjige, pravzaprav temeljna dela - v naslednjih treh letnikih še dvanajst - velikih romanopiscev, ki jih na knjižnem trgu že dolgo ni več. Kot je na predstavitvi povedal urednik Aleš Berger, pa v zbirki ne bodo le ponatisi, tako kot to velja za prvi letnik s štirimi knjigami, pač pa bodo izhajali tudi novi prevodi klasičnih mojstrovin. Ob tridesetletnici (Buenos Aires, 1968) izida ene najbolj vznemirljivih in ponatiskovanih knjig tega časa Sto let samote nobelovca, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcie Marque-za je založba ponatisnila ta roman v prevodu Alenke Bole Vrabec. Prevajalka je tudi za ponatis napisala novo spremno besedo, bibliografske podatke pa Marko Jenšterle. Zlati osel s podnaslovom Metamorfoze, antični roman rimskega pisatelja, filozofa in govornika Lucija Apuleja je pomemben za evropsko pripovedništvo, nastaio pa je okoli leta 161. Iz knjige je najbolj znana pravljica o Amorju in Psihi. Po Sovretovem prevodu (1927) zdaj dobivamo dogodivščine glavnega junaka, ki se po nesreči spremeni v osla, v prevodu Primoža Simonitija, ki je napisal tudi spremno besedo. Novih prevodov klasike pri nas ni ravno veliko, zato je tembolj razveseljiv nov prevod romana Zločin in kazen Fjodora M. Dostojevskega, največjega ruskega in evropskega literarnega imena preteklega stoletja. Roman (izšel je 1866) o tudi danes aktualnih vprašanjih o bogu, ljubezni, morali, zlu, trpljenju - in odgovorih nanje. Doslej smo roman poznali v prevodu Vladimirja Levstika in Otona Župančiča. Knjigo je prevedel Marjan Poljanec, spremno besedo je napisal Tomo Virk. Najboljše in najbolj zrelo delo nemškega romanopisca Thomasa Manna, tudi nobelovca, je vsekakor roman v dveh delih Čarobna gora (izšel 1924). Vse se dogaja v znamenitem gorskem švicarskem zdravilišču, ki pa je le okvir za množico človeških usod, zaznamovanih z boleznijo in smrtjo. Okoli 900 strani dolg roman, ki se tudi danes prebere na dušek, je prevedel in spremno besedo napisal Janez Gradišnik. • L.M. Ivan Urbas, operni pevec med Dunajem in Bohinjem Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Loški eden MALA ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI, KONCERT MORA IETI NOTRANJO GLOBINO V torek je v okviru humanitarne akcije Prisluhnite nam v baziliki Marije pomagaj na Brezjah na slavnostnem koncertu ob spremljavi organista dr. Thomasa Daniela Schleeja nastopil basist Ivan Urbas. Rojen v Ljubljani, petje je študiral v Trstu in na dunajski glasbeni akademiji, že pri dvaindvajsetih pa je v vlogi Gremina v Jevgeniju Onjeginu debitiral v ljubljanski operi. V njegovo mednarodno kariero so zapisani nastopi v številnih opernih in koncertnih hišah po svetu, sodeloval je s svetovno znanimi orkestri in dirigenti, njegov bogat pevski opus pa zaznamujejo tudi mnoge operne vloge. Z Ivanom Urbasom sva se pogovarjala na vaji pred torkovim koncertom na Brezjah. Program, ki ste ga pripravili za nocojšnji koncert je zelo raznolik. Po kakšnem ključu ste izbirali, kakšna dela boste izvajali v koncertnem večeru? "Glede na to, da je to koncert v baziliki, sva z organistom ambientu primerno dala večji poudarek delom s sakralno tematiko. Izbor literature sicer ni preveč obširen, odločila pa sva se tudi, da program sestaviva iz del, ki so zgodovinsko nastala v različnih obdobjih. Od Claudia Monteverdija, ki je bil sam organist v cerkvi Sv. Marka, njegova je tudi prva operna literatura, preko velikega komponista Beethovna, do Franza Liszta, izredno širokega in plodnega komponista, kajti pri njem najdemo veliko literature za orgle. Njegov "Cantico di San Francesco" prav tako sodi v tukajšnji ambient, glede na to, da so tukaj na Brezjah tudi frančiškani. Mislim pa, da so za tak program zelo primerne tudi biblijske pesmi, pravtako pisane za orgle in glas, Antoni-na Dvoržaka." Kako kot operni pevec gledate na tovrstne nastope? Program izbirate sami, bi lahko rekli, da gre na neki način za predah med nastopi na opernih odrih? "Taki nastopi niso predah, so pa recimo možnost moje svobodne izbire. Vsaj v osemdesetih odstotkih imam pri tem možnost izbirati svojo literaturo, ki jo vedno izbiram glede na to, kaj mi v določenih obdobjih najbolj ustreza. Kot človek in kot umetnik se spreminjaš, vsako leto odkriješ nekaj novega, novo smer, novega komponista, ki ti je rao- lvan Urbas goče bližji kot drugi. Odpirajo se ti nova vrata. Kar se koncertnega petja tiče, vedno skušam izbirati med deli, ki jih v tistem trenutku notranje lahko občutim. Le na ta način lahko na koncertu resnično dam vso notranjo globino, za katero sem prepričan, da jo vsak koncert potrebuje. Tak koncertni večer lahko občinstvu zares ostane nepozaben." Pri dvaindvajsetih ste debitirali v ljubljanski operi kot Gremin v Jevgeniju Onjeginu. Med mnogimi opernimi vlogami, ki ste jih oblikovali do sedaj, še vedno nastopate tudi v omenjeni vlogi. Bi lahko pri tem rekli, da velja tisto, da glas za posamezno vlogo z leti na neki način zori? "Gotovo. Zdi se mi celo, da ima ista vloga v različnih obdobjih vedno popolnoma različno interpretativno vrednost. Seveda ves čas zoriš, se spreminjaš kot oseba, hkrati pa vedno znova dokazuješ svojo umetniško zrelost. Verjetno je bil tisti Gremin pred dvanajstimi leti... recimo zelo neumirjen, začetniško viharen, mogoče je mladostna korajža, ki mi je takrat dala moč debitirati s tako težko vlogo, takrat dominirala nad vlogo. Danes bi jo verjetno interpretiral bolj z neko očetovsko mirnostjo, slovansko občutnostjo... Občasno to vlogo še pojem, sicer ne preveč pogosto, je pa res, da sem jo doslej pel že v treh jezikih, poleg slovenščine še v ruščini in nemščini." Nastopili ste že v mnogih znamenitih opernih in koncertnih hišah po Evropi, sodelovali ste s svetovno znanimi orkestri in z zvenečimi dirigentskimi imeni. Je mogoče kakšno hišo oziroma ime posebej izpostaviti? "Težko bi rekel. Vedno znova je pomembno, v katerem mestu si in katero vlogo poješ. Včasih je samo vloga tista, ki ti naprimer tudi v manjšem mestu zelo veliko pomeni, drugič ti je nasprotno vloga manj blizu, čeprav jo poješ v večjem mestu, naprimer v Parizu. Več faktorjev vpliva na pomembnost nastopa. Določene postaje so v smislu kariere zelo pomembne, meni pa v umetniškem smislu manj. Nekateri nastopi so lahko izključno kariera, spet drugi pa so pomembni tudi zame osebno kot umetnika. Zame je bolj pomembno, kje in kako se spopasti z vlogo, v kateri nastopam prvič, kot pa to, v kateri znani sobota, 10. januarja 1998, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA ; -fi t-tw OBČINA Kranj KRANJ I ooHtitSKA rflevica GLAS hiši in s katerim orkestrom ali dirigentom sem nastopil. Slednje pa je gotovo pomembno za kariero." Ali ste stalno angažirani v matični operni hiši? Kako pravzaprav usklajujete nastope v operi z drugimi koncerti oziroma pevskimi nastopi, kot je naprimer tokratni na Brezjah? "Nekoč sem bil stalno angažiran, zdaj pa sem že tretjo sezono svobodni umetnik. Tak način seveda ni vedno najlažji, saj je ob tem, da nisi nekje stalno angažiran, vsak nastop v bistvu nova avdicija za naslednje an-gažmaje. Vedno moraš gledati, da imaš že vnaprej vsaj leto in pol sezono že zapolnjeno in urejeno s pogodbami. Poleg umetniškega razvoja gre seveda tudi za eksistenco." Koliko nastopate v Ljubljani? "Zelo zelo redko. Ravno zdaj tečejo tri leta od mojega zadnjega koncerta v Ljubljani v Cankarjevem domu, ko sem pel Verdijev Requiem. Letošnje poletje sem sicer imel recital na Ljubljanskem festivalu, enkrat na Bledu, enkrat v Ljubljani. Drugače pa moram reči, da za naprej nimam dogovorov za Slovenijo. Trenutno tudi ni nobenega kontakta ali pa povabila." Sicer živite na Dunaju. "Pol leta živim na Dunaju, pol leta pa v svet izhajam iz mojega mirnega kota v Bohinju. V Bohinju se čutim doma. Sicer je moja rodbina iz Ljubljane, ampak že od majhnega sem prihajal v Bohinj, tam je moja duša." • Igor K., foto: Tina Doki BOŽIČNI KONCERT GS KRANJ Komorni orkester "CARNIUM" in MePZ "MUŠICA _VEVA" v Stražišču_ Kranj, 9. januarja - Na božičnem koncertu kranjske Glasbene šole sta v Šmartinski cerkvi v Stražišču nastopila skupaj Komorni orkester "CARNIUM" in Mešani pevski zbor "MUSICA VIVA". Oba vodi kranjski dirigent Peter Škrjanec, solista pa sta bila Branko Brezavšček (violina) in Barbara Pibernik (orgle). Bil je to vsekakor bolj priložnostni koncert kot pa ne, saj smo v spletu najrazličnejših kombinacij zasedb zbora in orkestra s solisti, pa spet vsakega zase, poslušali glasbo skladateljev V. Vodopivca, J. in F. Gruberja, J. S. Bacha, J. Arcadelta, M. Tomca, F. Manfredinija, J. Gallusa, A. Vivaldija, F. X. Engelharta, VV. A. Mozarta in T. Albinonija. Večino del za zasedbo zbora in orkestra, zlasti še številne božićnice, je za tokratni nastop priredil še številne božićnice, je za tokratni nastop priredil kar dirigent obeh ansamblov Peter Škrajenc sam. Te so bile zagotovo med vrednejšimi deli tega večera (tukaj naj omenim vsaj orgelski preludij k popularni Gruberjevi Sveti noči, ki se je prelepo ujel z nadaljnjim vokalnim in godalnim spletom). Akustika je z vsemi nastopajočimi spet opravlja svoje, saj so le-ti nastopili združeni v prezbileriju ž. c. sv. Martina. Edinole orgelski instrument seje po tradiciji spet oglašal tako, kot je treba. Pač stoji na mestu, kjer je to že samo po sebi urejeno in za podobne dosežke bi se morala pač tudi zbor in orkester pojaviti tam, kamor sodita: na koru. Med priložnostno povednostjo in nekaterimi poskusi prave umetniške izpovedi se je razvil celoten ponujeni repertoar, kjer pa so spet imeli počasnejši (baročni) stavki mnogo večjo veljavo in pomen kot na seveda nikoli dosežena hitra baročna motorika. Presenetila je koordiancija orgelske soigre tako z zborom kot z orkestrom, ne glede na fizične težave, ki se nujno pojavijo takrat, ko je glasbeno izvedbeno izpeljano vse čisto drugače kot pa zakoni cerkvenega prostora na koru to edinole še dopuščajo. Tudi solistični vložki (prvega) violinsita B. BrezavšČka in pa hkrati koncertnega mojstra orkestra "Carnium'j ne sodijo več niti v kranjski glasbeni prostor. Ne le, da je sedaj odpovedala povsem možna koordinacija med vodjem in njim, pač pa sta Vivaldijeva in Albinonijcva glasba vsaka zase veliko preveč občutljivi, da bi se jih dalo kar takole na en sam zamah obdelati in pospraviti na zaprašeno smetišče dandanašnjega še kako zahtevnega in tudi že ozaveščenega (baročnega) glasbenega poslušalca. Tudi zbor,.ki šteje dobrih trideset pevk in pevcev, se tokrat glede na lažje sestavljeni repertoar ni odrezal na ravni, ki mu v kranjskih zborovskih mejah gre. Ni čudno torej, da je prav posebej izpostavljena Gruberjeva Sveta noč terjala nazadnje kompletno ponovitev kot edini dodatek in kar je je polnoštevilno kranjsko občinstvo znalo (o)ceniti in nagraditi. • F. K. Prednovoletna gledališka premiera LEPA ČEVLJARKA Boh. Bistrica - Gledališče Bohinjska Bistrica je nekaj dni pred novim letom premici no uprizorilo Lorcovo Lepo čevljarko v režiji Darka Čudna. Pravzaprav je kar škoda, da to Lorcovo delo prihaja na slovenske odre v dolgih časovnih razdobjih. Na profesionalnem odru so Lepo čevljarko, igro o hrepenenju, razpetostjo med sanjami in resničnostjo menda uprizorili le enkrat in sicer leta 1963 v Mestnem gledališču ljubljanskem. Na amaterskem odru pa je igro prav tako pred več leti nekje na Dolenjskem režirala Alenka Bole Vrabec. Igra španskega dramatika in pesnika Federica Garcie Lorce bi bila pri nas še naprej bolj ali mafij neznana, če ne bi prav s tem delom v novembru lani gostovali na Breznici v okviru 10. Čufarjevih dnevov igralci KUD Planina Sele z avstrijske Koroške. Postavitev na odru Gledališča Bohinjska Bistrica se je spretno izognila pretirani (iz)rabi španske simbolike. Tega se je režiser Darko Čuden še posebej izogibal, zato na odru niti enkrat ne udarijo kastanjete in tudi kakšnega na flamenko spominjajočega moškega in tudi ne ženskega koraka ni videti in slišati. In to kljub obilici dobre glasbe Lada Jakšc, ki je seveda znal španski melos primerno umestiti v nekaj pesmi in glasbo, ki občasno obogati dogajanje na odru. Lepa mlada čevljarka je bila Elizabeta Topolnik, ki zaradi mladostnih sanjarij o snubcih na belih konjih skoraj zapravi zvesto ljubezen svojega veliko starejšega moža. Ubogega čevljarja, ki se mu žena pred njegovimi očmi "spogleduje z vaškimi mladci, je prepričljivo v svoji žalosti upodobil Niko Kranjc Kus. S kar obsežnim govornim delom se je v svoji vlogi in to zelo uspešno, moral spopasti tudi mladi Jure Pavlih v vlogi fantka. Zupan, neuspešen snubec zapuščene, a vseeno možu zveste lepe čevljarke je bil Branko Ravnik. Moške, ki so vztrajno obletavali lepo čevljarko, pa so zaigrali Tomo Pteifer kot don Črni kos (namesto obolelega Igorja Škrlja, ki j>a je tako kot Nika Kranjca Kusa posodilo Gledališče Toneta Cufarja Jesenice), Klemen Langus kot fant s prevezo in Samo Gardener kot fant v klobuku. Kvintet opravljivih, privoščljivih, klepetavih, tudi spogledljivih in sploh z vsemi slabimi ženskimi lastnostmi obdarjenih sosed so z primerno živahnostjo in spretno gručasto postavljenim v mavričaste barve odetim zborčkom - ta je tudi s pesmijo napovedoval in sploh posegal v dogajanje - zaigrale Neža Košnik, Mojca Rozman, Lucija Markelj, TNataša Stare in Dragica Cvetrežnik. Tercialski duet, ki pod črnimi rutami ni mogel prikrivati želja po kukanju skozi sosedovo okno, sta bili Stanka Zupan in Anica Bajt. Že kar asketsko, toda domiselno sceno si je zamislil Darko Čuden, kostume je imenitno - še posebej za zbor sosed - zasnoval Iztok Sostarec. • Lea Mencinger Vesna Ažman z Bleda igra hokej in študira v Kanadi Nežno dekle, ki že 18 let igra • hokej Je ena najboljših hokejistk v kanadski ženski ligi, obenem pa odlična študentka na univerzi Concordia v kanadskem Montrealu - Kdo bi zmagal, če bi se njena kanadska ženska ekipa pomerila s kakšno našo moško ekipo? Bled, 8. januarja - Od tretjega leta stoji na drsalkah, hokej igra osemnajst let. Najprej doma, na Bledu, nato na Jesenicah, v Kranju, pa v tujini. V Nemčiji, Švici, v Ameriki. Od leta 1994 igra hokej in študira v Kanadi... Igra v napadu, na večini tekem je med najboljšimi strelci. Ti podatki se verjetno berejo kot življenjepis kakega uspešnega hokejista. A kakšna zmota! Vsi omenjeni podatki pritičejo mlademu in na pogled nežnemu dekletu - 21 -letni Vesni Ažman z Bleda. Vesna je ena najboljših hokejistk v kanadski ženski ligi ter obenem odlična študentka na univerzi Concordia v kanadskem Montrealu. Kot pravi Vesna, ki je med nedavnimi novoletnimi prazniki prišla domov na počitnice (v Kanado se vrača prihodnji torek), je že pri petih letih s fanti igrala pri hokejskem klubu na Bledu. Hokej sta igrala tudi oba starejša brata, saj je oče, ki je tudi sam uspešno veslal na Bledu, svoje otroke ves čas usmerjal v šport. Pri enajstih letih je že postala kapetanka Pionirske ekipe, obenem pa je ze igrala za blejske mla- Vesna v dresu svoje ekipe Tampa Bay še s številko 34, ki pa aince. Kasneje je z mladi ns- jo je pred kratkim zamenjala in ima sedaj dvanajstico. ko ekipo Triglava osvojila Hokejska oprema je zelo podobna moški, nekoliko tretje mesto na državnem spremenjen je le naprsnik ter suspenzor. Želja, da bi igrala na olimpiadi v Naganu En največjih Vesninih želja je, da bi lahko igrala na olimpiadi februarja v Naganu, kjer bo prvič v zgodovini uvedena nova disciplina ženski hokej. Toda čeprav Vesna izpolnjuje vse pogoje, bo ta njena želja verjetno ostala neuresničena, kajti nima kanadskega državljanstva. Zanj je sicer že zaprosila, a ga zaradi birokratskih mlinov verjetno ne bo dobila pravočasno. A Vesna se ne da in pravi: Saj je čez. štiri leta še ena olimpiada/ prvenstvu. Kako pa so fantje sprejeli dekle medse? "Na začetku je bilo zelo težko. Če sem napravila samo eno napako, so se mi takoj smejali. Zato sem morala biti boljša od njih, da so me sprejeli medse. Šele ko sem postala kapetanka ekipe, so me fantje začeli spoštovati." Kasneje so jo povabili v Nemčijo v žensko ekipo in osvojile so prvo mesto na turnirju prvakov Evrope, sama pa je bila razglašena za najboljšo strelko in igralko. Nato je igrala za TUS Geretsried, potem pa odšla v Švico. Nato se je vrnila domov in eno leto spet igrala med moškimi, za mladinsko moštvo Jesenic. A ljubezen do hokeja jo je gnala naprej. "Ker mi je hokej pomenil vse v življenju, sem se hotela preskusiti v domovini hokeja, v Ameriki." pripoveduje. Dobila je več povabil, najprej se je odločila za Boston, nato pa je odšla v Kanado in eno leto igrala za žensko ekipo Hamilton Hawks. Kasneje pa je prestopila v ekipo Concordia iz Montreala, ki je že več kot dvajsetkrat osvojila naslov ženskega prvaka Kanade. No, pred kratkim je ekipo spet zamenjala in zdaj igra za Tampa Bay. Kot pojasnjuje, to ni več študentska ekipa, temveč gre za nekakšen polprofesionalni hokej. Po igri je sicer profesionalni, a igralke za to niso plačane. "Smo dobra ekipa. Super se razumemo, igramo vsi za vse, ni nobene zvezde," pravi Vesna, ki je najmlajša članica ekipe, katere povprečna starost je že 28 let. Je pa tudi edina tujka v ekipi. Na univerzi skoraj same desetke Vesna pa v Kanadi ne samo trenira, temveč tudi študira. Pri nas je končala jeseniško gimnazijo, a ni hodila k rednemu pouku, temveč je preko leta igrala hokej v tujini, vse izpite pa je opravila po koncu sezone, poleti, prav tako tudi maturo. V Montrealu je na univerzi Concordia začela s študijem angleščine, se lotila še nemščine in italijanščine, letos pa še francoščine. Začela je tudi s študijem ekonomije. Je odlična študentka, saj od desetih izpitov v povprečju dobi kar sedem desetk! Kot pravi, vsak semester vzame pet namesto treh predmetov, tako da je lahko preko poletja prosta. Tako je že v začetku maja lahko doma in ima počitnice do konca avgusta. Vendar tudi med počitnicami ne počiva in že nekaj let trenira kar skupaj z jeseniško hokejsko ekipo. Ko Vesna "namaha" tudi kakšnega hokejista Kot pravi Vesna, še vedno obstaja velika razlika med moškim in Ženskim hokejem. Morda razlika ni toliko v tehniki, temveč bolj v moči in hitrosti. Tudi ženske hoke-jistke so zelo grobe, po Vesnini izkušnji najbolj grobo igrajo Rusinje. Sicer pa Vesna meni, da je njena ženska kanadska ekipa boljša od marsikatere naše moške ekipe. Bi bila zanimiva tekma... Vesna skupaj s hokejsko legendo Wayneom Gretzkyjem, slikana leta 1995. Potem je pa tu še Staš... Vesno pa domov na Bled vleče še -kdo drug kot njen fant Staš. Tudi zaradi njega bi Vesna rada čim prej končala študij, vpisala pa bo tudi magisterij. Če bo obveljala Staševa, bo magisterij delala doma. Nekako do 25. leta naj bi še igrala hokej, načrtuje Vesna, nato pa bo začela s poslovno kariero. Upa, da bo kot ekonomistka z znanjem štirih tujih jezikov lahko dobila službo pri nas. Žal pa je doslej imela velike težave pri pridobivanju sponzorjev oziroma štipenditorjev. Eno leto bivanja v Kanadi namreč stane kar 30 tisoč dolarjev, ker nima štipendije, pa večino te vsote morajo pokriti starši. Zato Vesna še vedno upa, da se bo našlo kakšno podjetje, ki bi ji dodelilo štipendijo ali pomoč. • U. Peternel KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje sprejme v delovno razmerje URADNIKA V KNJIGOVODSTVU -BLAGAJNIKA (lahko je pripravnik) Pogoji: - končana 3-letna upravno administrativna šola ali druga šola ustrezne smeri (V. stopnja izobrazbe) - znanje uporabe računalnika in programskih orodij - slovenski državljan z aktivnim znanjem slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 1-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 7 dneh po objavi, do vključno 15. 1. 1998. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Pro Pommerce PRO COMMERCE, d.o.o., Staneta Žagarja 35, 4000 Kranj Zaradi razširitve podjetja želimo zaposliti s polnim delovnim časom naslednje sodelavce: 1. DIREKTOR KOMERCIALNEGA PODROČJA 2. RAČUNOVODJA - BILANCIST 3. VODJA PRODAJE GALANTERIJE 4. REFERENT PRODAJE (dvoje delovnih mest) 5. KOMERCIALNI REFERENT V NABAVI Od Vas pričakujemo: ad. 1.: najmanj VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, pisno in govorno znanje angleškega jezika, šoferski izpit B kategorije, predhodne vodstvene izkušnje ad. 2.: najmanj VI. stopnjo izobrazbe, predhodne delovne izkušnje s področja računovodstva s poudarkom na pripravi bilance ad. 3.: najmanj VI. stopnjo izobrazbe, šoferski izit B kategorije, predhodne delovne izkušnje pri vodenju prodaje ad. 4.: najmanj V. stopnja izobrazbe, šoferski izpit B kategorije, zaželene predhodne delovne izkušnje ad. 5.: najmanj V. stopnja izobrazbe, obvezno pisno in govorno znanje angleškega jezika, zaželene predhodne izkušnje v poslovanju s tujino. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni na naslov: Pro Corrimerce, d.o.o., poštni predal 35, 4000 Kranj. Informacij po telefonu ne dajemo. Nemščina v Avstriji Univerza Celovec Že več kot 20 let prireja društvo "Nemščina v Avstriji" na celovški univerzi tečaje za nemščino kot tuji jezik. Skupina lektoric z dolgoletnimi mednarodnimi izkušnjami prireja tečaje na vrhunski evropski ravni. Tečaji potekajo ob različnih časih. Najpomembnejši so tečaji, ki trajajo od 2 do 4 tednov. To so intenzivni poletni tečaji (od julija do septembra). Potem so še 2- oziroma 3-tedenski tečaji spomladi in jeseni. Dodatno pa so preko celega leta še kratki tečaji, ki trajajo le nekaj dni in še obsežni tečaji, ki trajajo 8 tednov. Tečaji so popestreni še z dodatnim programom, kot naprimer nemščina za poslovneže, nemščina za odvetnike, sodobna nemška literatura. Zelo pomemben sestavni del programov je tudi nemščina za učitelje nemščine. Ta program vodijo strokovne referentke, ki so na praksi. Poleg tega tečejo poleti tudi intenzivni tečaji angleščine, italijanščine in slovenščine. To so tečaji, ki niso namenjeni samo Avstrijcem. Pomembno vlogo igra tudi vzpostavljanje interkulturnih stikov. Vsi tečaji potekajo v Celovcu, glavnemu mestu Koroške, ki leži na enem najlepših delov Evrope. Celovec je mesto z bogato zgodovino in kulturo, kjer se staro in novo povezujeta. Ta kulturna bogastva pa popestrijejo tudi še številne prireditve s področja moderne kulture, zabave in številnih gostinskih zvrsti. Zaradi osrednje lege pa služi Celovec za številne obiskovalce kot nekako središče, odkoder obiskujejo druge evropske prestolnice, kot naprimer Dunaj, Budimpešto, Prago, Muenchen, Salzburg, Zuerich, Benetke itn. To osrednost pa lahko še posebej ugodno izkoristijo študenti. Za individualno izobrazbo in študijske potrebe vam je celovška univerza vedno na razpolago. To je mlada in dinamična univerza s poudarkom na kulturnih znanostih, kot to naprimer jeziki, ekonomske znanosti, medijske znanosti, informatika. Na razpolago pa je tudi obsežna in moderna biblioteka. Nemščina v Avstriji na celovški univerzi pa je možna tudi individualno za 1 ali 2 osebi. Možno je celo leto v vseh obstoječih „tečajnih stopnjah in tudi na vseh strokovnih področjih. Če pa vam ni možno priti v Celovec, potem pa vam organiziramo univerzitetne referentke, vodje tečajev celovške univerze iz vseh potrebnih jezikovnih in strokovnih področij. Prof. dr. Robert Saxer REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o delavcih v državnih organih, izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba pravne smeri - dve leti delovnih izkušenj - pravniški državni izpit - računalniška znanja Izbrani kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Okrajno sodišče v Kranju, Urad predstojnice, Zoisova 2, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. Svet DOMA PETRA UZARJA, Tržič razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA DOMA Pogoji: - VII. ali VI. stopnja izobrazbe za področje socialnega dela, pedagoške, psihološke, upravne, pravne, sociološke ali zdravstvene smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ali zdravstva - strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva ali zdravstva - program dela za mandatno obdobje. Mandat za razpisano delovno mesto traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema Razpisna komisija Doma Petra Uzarja Tržič, Ročevnica 58, 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi. BOLNIŠNICA GOLNIK KLINIČNI ODDELEK ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO 4204 GOLNIK objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Kandidat-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: - višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu - poznavanje Zakona o računovodstvu in slovenskih računovodskih standardov, predpisov o prometnem davku in davčnih obveznostih - državljanstvo Republike Slovenije - aktivno znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: BOLNIŠNICA GOLNIK, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 4204 Golnik (za računovodjo). Razpisna komisija Upravnega odbora Hranilno-kreditne službe Medvode razpisuje dela in posle VODJE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE MEDVODE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima diplomo ekonomske ali pravne fakultete in najmanj dve leti delovnih izkušenj - da ima višjo šolo navedenih smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj - da ima srenjo šolo navedenih smeri in najmanj 6 let delovnih izkušenj Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo imenovan za 4 leta. Kandidate vabimo, da* v 8 dneh od dneva objave razpisa pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela na naslov: Razpisna komisija HKS Medvode, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. ZANESLJIVO IN ZANIMIVO DELOVNO MESTO vam ponuja EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA, uveljavljeni proizvajalec kartonske embalaže visoke kakovosti, ki išče sodelavce za urejanje tiskarskega oz. lepilnega avtomata. Pričakujemo, da imate V. ali vsaj IV. stopnjo izobrazbe grafične, strojne ali druge tehnične usmeritve, delovne izkušnje in vsaj delno znanje nemškega jezika pa bodo pri izbri vaša prednost. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje do 17. 1. 1998 na naslov EGP Embalažno grafično podjetje, d.d., Kidričeva c. 82, 4220 Škofja Loka. O izbiri, ki jo bomo naredili do 31. 1. 1998 vas bomo pisno obvestili. ODEJA Podjetje Odeja, tovarna prešitih odej, d.d., Kidričeva 80, 4220 Škofja Loka vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog VZDRŽEVANJE STROJEV Pogoji: - V. stopnja izobrazbe - strojna smer - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - pasivno znanje tujega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov do 23. 1. 1998. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. VERIGA d.o.o., LESCE LESCE, Alpska 43 objavlja ponovno JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo in najem poslovno nepotrebnih objektov v industrijski coni v Lescah na Alpski c. 43 I. PREDMET PRODAJE Predmet prodaje so poslovni objekti in zemljišča, vpisani v vlož. št. 418, 438, 741 in 749 k.o. Hraše, in sicer: 1. Objekt Kovačnica v izmeri 1.463 m2, stoječ na pare. št. 476/3, s funkcionalnim zemljiščem, ki je v naravi del pare. št. 476/1. 2. Proizvodni prostori "IRCA" v izmeri 2.355 m2, stoječi na pare. št. 427 in 428/2 s funkcionalnim zemljiščem po geometrski odmeri. 3. Nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 6412 m2, ki leži na pare. št. 421/1, 420/8 in del pare. št. 423/1. II. PREDMET NAJEMA Proizvodni prostori v objektu "Žicovlek", stoječi na pare. št. 476/10 v izmeri 750 m2, s funkcionalnim zemljiščem po geometrski odmeri. III. POGOJI SODELOVANJA - Razpisa se lahko udeležijo domače in tuje fizične in pravne osebe. - Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled objektov, zemljišč in ustrezne dokumentacije za pripravo ponudb ter pogovor z vodstvom prodajalca. - Ponudniki morajo v svojih ponudbah poleg ponujene cene in plačilnih pogojev opredeliti tudi namen uporabe objektov in zemljišč. - Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov VERIGA, d.o.o., Lesce, Alpska c. 43 v roku 15 dni od objave razpisa, in sicer v zaprtih kuvertah s pripisom "za razpis". - Prispele ponudbe bo ocenila komisija. - Kriteriji za izbiro najugodnejšega ponudnika sta ponujena cena in plačilni pogoji. - Ta razpis ne zavezuje prodajalca, da se s katerimkoli ponudnikom sklene pogodba o prodaji nepremičnin. - Odločitev o najboljšem ponudniku bo sprejeta predvidoma v 60 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. Dodatne informacije lahko ponudniki dobijo na naslovu VERIGA, d.o.o., Lesce, tel. 064/752-212 ali 752-222, faks 064/752-401. Občina Bled skupaj z Direkcijo za turizem Bled objavljata na podlagi sklepa programskega sveta Občine Bled BLED JAVNI RAZIS z zbiranjem pisnih ponudb ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO PRIREDITEV ZA LETO 1998 NA BLEDU 1. Namen razpisa je pridobiti čim večje število kakovostnih predlogov za prireditve različnih karakterjev, ki bodo v okviru sestavljanja programa prireditev primerno obogatile novo turistično sezono in nudile tako domačim kot tujim gostom veliko izbiro dogajanj in užitkov. Program prireditev se deli na: - vesela pomlad na Bledu - prireditve v turistični sezoni v času od 1. 6. do 30. 9. 1998 - praznični december na Bledu - druge prireditve 2. Predlagatelji so lahko vse pravne osebe registrirane za opravljanje kulturnoumetniške dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci s področja kulture, kulturnoumetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti ter športna društva in organizacije registrirane za izvedbo športnih prireditev. Ponudba naj vsebuje: - opis prireditve z vsebino - izvajalce (reference izvajalcev) - odgovorno osebo za izvedbo prireditve - možne jezikovne variante - predlagana lokacija izvedbe prireditve glede na realne možnosti na Bledu - hoteli in hotelske dvorane, Festivalna dvorana, prireditveni prostor na prostem, grad in športni objekti - pri prireditvah na prostem naj bo vedno izdelan tudi alternativni predlog v zaprtem prostoru (za primere slabega vremena) - finančno ovrednotenje organizacije in izvedbe prireditve - glede na to, da gre lahko tudi za cel sklop prireditev, naj bo opredeljena tudi animacija in koordinacija 3. Rok za oddajo prijav je 15. februar 1998. Predlogi morajo biti podani pisno na naslov: Direkcija za turizem Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled z oznako "za program 98". 4. Izbiranje predlogov oz. sestavljanje programa prireditev za leto 1998 na Bledu bo opravila komisija, ki jo bo imenoval programski svet Občine Bled. Program prireditev bo potrdil programski svet Občine Bled. 5. O izbiri programa prireditev Bled 1998 bodo udeleženci razpisa obveščeni do 30. 3. 1998. Direkcija za turizem Bled Matjaž Završnik, l.r. Direktor Občina Bled Vinko Gole l.r. Župan © Varna in zanesljiva odločitev v prometu z nepremičninami; ^ GOTOVINSKI ODKUPI; © Izdelava pogodb in vpisi v Zemljiško knjigo; HYUnMI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Šenčur, tel.: 064/418-000 UGODNA PONUDBA 99' • ACCENT 1.3 LSI 3V -17.199 DEM • met. barva, temna stekla, okrasne letve • ACCENT 1.3 LSi 3v - 16.999 DEM - temna stekla, okrasne letve • LANTRA 1.6 GLSi 4V - 23.499 DEM - vsa el. oprema, met. barva _,. • LANTRA VVAGON 1.8 GLSi 5V - 27.899 DEM - vsa el. oprema, 2xAIR BAG, ABS, mineralna bar. • SONATA 1.8 GLSi 4V - 31.999 DEM - vsa el. oprema, 2x AIR BAG, ABS, klima • COUPE 1.6 TOP-K 3V - 30.999 DEM - vsa el. oprema, 2 x AiR BAG, ABS, klima • H-100 kamionet + kason - 22.499 DEM - AiO kason, el. stekla, radio, met. barva NOVO NOVO PRODAJA IN MENJAVA GUM ZA VSE TIPE VOZIL AVTOOPTIKA, CENTRIRANJE GUM HITRI SERVISI, MENJAVE OUA ZA VSE TIPE VOZIL JANUAR 98 • HYUNDAI-jev KREDIT • KREDIT ZA RABLJENA VOZILA • LEASING • STARO ZA NOVO • DARILO OB NAKUPU • SERVIS • KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE RABLJENA VOZILA FORD FIESTA 1.1 i I. 95 12.900 DEM ROVER 214 Si klima I. 94 15.900 DEM HY LANTRA I. 92 11.200 DEM R-19 1.8i I. 93 13.900 DEM R-19TSI. 89 7.800 DEM OPEL KADEH I. 91 10.000 DEM AVTOMATSKA AVTOPRALNICA • SESALEC KRANJ, PC MODERNI IIV TER I ERI, Mirka Vadnava. Tovornjak leta 1998 je poslal DAF 95 XF Tako kot vsako leto, je tudi letos mednarodna žirija, ki jo je sestavljalo 14 novinarjev iz evropskih držav, specializiranih za področje transporta in gospodarskih vozil, razglasila Tovornjak leta. Laskavi naslov si je v pisani druščini priboril nizozemski težki tovornjak DAF 95 XF. Novi Dafov tovornjak je bil prvič predstavljen na salonu gospodarskih vozil v Bruslju, januarja lansko leto. Od začetka proizvodnje so v DAF Trucks za novinca prejeli več kot 12.500 naročil, medtem ko so dobavili okoli 7.500 tovornjakov, pred kratkim pa so pognali dodatno proizvodno linijo, tako, da se je dnevna količina povečala na 100 vozil. Mednarodna žirija vsako leto podeljuje naslov Tovornjak leta vozilom, ki imajo največ zaslug za razvoj standardov učinkovitosti v cestnem blagovnem transportu. Žirija je v obrazložitvi svoje odločitve zapisala, daje DAF 95 XF sodoben tovornjak za mednarodni transport, ki ga odlikuje velika prilagodljivost zahtevam prevoznikov, hkrati pa upošteva dva najpomembnejša dejavnika, operativne stroške in udobje voznika. Novinarji, ki so imeli kar težko delo, saj je naziv Tovornjak leta pomemben vsaj toliko kot pri avtomobilih Evropski avto leta, so posebej poudarili, da je tovarna DAF pred začetkom razvoja in proizvodnje opravila široko raziskavo med uporabniki vozil, ki je bila podlaga za delo razvojnih inženirjev. DAF 95 XF je sicer na voljo v s tremi različnimi višinami kabine in novim 12,6-litrskim šestvaljnim motorjem z zmogljivostmi 380, 430 in 480 konjskimi močmi, na voljo pa je tudi 14-litrski motor s 530 konjskimi močmi. V Sloveniji, kjer tovarno DAF zastopa kranjsko podjetje Cordia Trade, so se ti tovornjaki v zadnjih nekaj letih že kar dobro uveljavili. Lanko leto so jih prodali 60 in tako krepko presegli prodajni načrt, za letos pa načrtujejo, da bodo prodali vsaj 30 do 35 vozil 95 XF. Zaradi premajhne proizvodnje je čakalna doba na ta vozila sicer precej dolga, saj morajo kupci od naročila do dneva dobave počakati tudi do štiri mesece. • M.G. Kreditiramo vam nakup novega AX-a Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-!etno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje. Banl*%Vustria Kranj, 064/21 1-380 AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica, 064/715-256 QUICK INŽENIRING-AVTO POUANE Poljane, 064/685-217 MOJ NAJDRAŽJI SE CENEJŠI. RENAULT VAM ZA SREČNO NOVO LETO PODARJA NIŽJE CENE VAŠIH NAJBOLJ PRILJUBLJENIH MODELOV: (I.IO 1.2 KI. 3 vrata KANOOO 1.2 KN MEO ANE 1.4 KL 5 vrat LAOUNA DEDICACE 1.351.080 SIT 1.616.055 SIT (5%davek) 2.027.089 SIT 2.964.677 SIT RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Petek, 9. januarja 1998 Prof. dr. Jože Mencinger, novi rektor ljubljanske univerze "Ni razloga, da bi študentje zabijali čas na predavanjih, kijih ne zanimajo Gorenjci smo spet ponosni. Novi rektor ljubljanske univerze je postal Jeseničan po rodu, 56-letni redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani in doktor ekonomskih znanosti Jože Mencinger, fci bo čast in odgovornost prevzel v četrtek, na prvi letošnji seji univerzitetnega senata. DOT OD Bi Za volitve, ki so bile 22. decembra lani, je bilo veliko zanimanja. V središču pozornosti sta bila oba kandidata • prof. dr. Mencinger in prof. dr. Milan Pogačnik iz Veterinarske fakultete, ter senatorji, ki so se volitev udeležili v polnem številu. V prvem krogu je dr. Mencinger dobil šestnajst glasov, njegov protikandidat dvanajst, en glas pa je bil neveljaven. Ker je po univerzitetnem statutu za izvolitev potrebna dvetretjins-ka podpora, so izvedli še drugi krog, v katerem so senatorji glasovali samo še o dr. Mencingerju. Podprlo ga je 26 senatorjev, dva sta bila proti, en glas pa je bil spet neveljaven. Dr. Mencinger, kako ste preživeli novoletne praznike? "Na silvestrovo sem po polnoči odšel na ljubljanske ulice, zjutraj pa na smučanje na Krvavec." * Ste tudi med prazniki razmišljali o svoji novi funkciji? "Dela sem imel dovolj, pisal sem zahvale za čestitke." * Jih je bilo veliko? "Ja, kar precej!" * Nad izvolitvijo ste zelo presenečeni. Le zakaj tolikšno presenečenje, ko pa ste vendarle ugledni univerzitetni profesor >n tudi dobro poznan v širši slovenski javnosti?! "Mislil sem, da bo protikandidat zmagal. To moje prepričanje je izhajalo iz .tega, da so naravoslovne fakultete v primerjavi z družboslovnimi v večini in da so bili tudi rektorji v zadnjih letih z naravoslovnih fakultet. Ne vem, zakaj ta delitev, meni se zdi pomembno samo to, ali je šola dobra ali ne." * Se je v volitve rektorja vmešala tudi politika? "Tega ne bi mogel reči. Tudi sam sem dobil veselje do "tekmovanja" za rektorja prav zaradi tega, ker se mi zaradi neodvisnosti ni bilo treba ozirati na politiko in ker bi rad preprečil vmešavanje politike. Odločno sem proti temu, da bi se univerza v koalicijskih pogodbah delila med stranke oz. da bi s takšnimi pogodbami določali, komu pripada." "Kreditni sistem" za študente * Vaš program je očitno prepričal senatorje. Kaj ste ponudili, obljubili...? "Obljubil sem zelo malo, predvsem zelo malo denarja, saj kot ekonomist Približno vem, kakšno je sedanje stanje v slovenskem gospodarstvu in kakšno bo v Prihodnjih letih. Kakršnokoli napovedovanje tega, kako bogata bo postala univerza, bi bilo nesmiselno in nepravično, pravzaprav neumno. Kar zadeva ostali del programa, bi celo rekel, da je nekoliko revolucionaren in da bom zelo yesel, če nam ga bo v štirih letih uspelo uresničiti vsaj del." * V čem je ta revolucionarnost, naprednost? Prof. dr. Jote Mencinger se je rodil na Jesenicah in bo 5. marca letos dopolnil 57 let. Po končanem študiju na ljubljanski pravni fakulteti je v Beogradu magistriral iz ekonomije in si na pensilvanijski univerzi v Združenih državah Amerike pridobil doktorat iz ekonomskih znanosti. Na začetku slovenskega osamosvajanja je bil leto dni minister za gospodarske dejavnosti in podpredsednik vlade. Je redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, direktor Ekonomskega inštituta pri tej fakulteti, urednik mesečne publikacije Gospodarska gibanja in član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Častihlepje mine, ostane pa delo * Dosedanji rektor, akademik Alojz Kralj, je dejal, da štiriletno obdobje, ki vas čaka, ne bo prav nič lahko. Kaj od tega, kar ste zapisali v program, boste lahko uresničili? "Da mi ne bo lahko, vse bolj spoznavam. No, človek se odloči za take funkcije malo tudi zaradi častihlepja! Častihlepje hitro mine, ostane pa veliko dela, ki ga je treba opraviti, če hočeš kaj narediti in spremeniti. Razmer ne mislim spreminjati na silo. Na univerzi sem trideset let in dobro vem, da jih je možno uveljavljati zelo počasi in le z velikim soglasjem. Rektor sam praktično o ničimer ne odloča, je le prvi med enakimi." * Kakšne so pravzaprav njegove pristojnosti? "Rektor je predsednik senata in skupaj z upravo oblikuje predloge za senat. Vpliva lahko le toliko, kolikor uspe prepričati člane senata." * Študentje se bodo najbolj razveselili vaše izjave, da jim ni treba sedeti na predavanjih, če jih ne zanimajo. "Veliko hodim po raznih konferencah. Če pet ur poslušam tematiko, ki bi me že po definiciji kot ekonomista morala zanimati, se začnem dolgočasiti. Na fakultetah včasih silimo študente, da poslušajo predavanja osem ur. To je popolno zgubljanje časa. Nasprotujem tudi temu, da se morajo učiti le iz učbenikov njihovih predavateljev, ko pa je v svetu zelo veliko dobrih učbenikov, ki so jih napisali najboljši strokovnjaki. Tudi če se učijo le po zapiskih s predavanj, se naučijo samo ponavljati tisto, kar so slišali. Tako ne dobimo kritičnih ljudi, ampak le ponavljalce nečesa." *** Vsem, ki v gorenjski prestolnici ob delavnikih od | zgodnjega jutra do večera' iščejo prost parkirni prostor, I Agencija B.P. poklanja praznični spomin na prazen parking ob Koroški cesti. Takšna idila seveda ni zato, ker bi morda že pripravljali gradbišče za novo poslovno stavbo Z večetažno garažno hišo ob kranjski gimnaziji - za gradnjo se je ogrela kranjska oblast še v času, ko je bil I njen prvi mož Henrik Peternelj. Ne, še precej časa se ne bo p nič dogajalo na najboljši lokaciji v Kranju, razen paralelnega slaloma med lužami. In tako prazno je parkirišče le ob nedeljah in praznikih, ko je mesto tudi sicer povsem opustelo. Danes, ko gledate to sliko, je podoba parkinga povsem drugačna ... **• "Le kje imam tiste papirje, ki mi jih je dal zet Ja Zka pravočasno vpišem v novi begu v niem še kaj prostora?!" (Jože Antonič, šef Alpskega IZetJ'mOtvoritvi novega vrtca v Begunjah; ob njem Jože Dežman, radovljiški občinski svetmk ter Drago Finžgar, predsednik Krajevne skupnosti Begunje) MMM ► «Kai ste rekli? Da bo letos inflacija samo 8-o*La?!JRese dober štos po mleka, elektrike, pšenice m ovsa! (EJej«1 ™2lT da kAni na Štefanovem žegnanju na Blejski uooravi au Jeznega Sa lastnikov in množice firncev ne omenjamo) "Zavzemam se za uvedbo t. i. kreditnega sistema, ki študentom omogoča, da del izpitov opravijo na katerikoli fakulteti in da jih potlej "prinesejo" na matično fakulteto. V razmerah, ko ni več stalnih služb, ki bi diplomantom po končanem študiju zagotavljale službo vse do upokojitve, imajo bistveno več mož- nosti ljudje, ki so gibljivi, prav tako mora to gibljivost spodbujati in omogočati tudi univerza. Drugo, kar sem kot samoumevno uvrstil v program, je potreba po povezovanju izobraževanja z raziskovalnim delom. Če te povezave ni, gre za ponavljanje tistega, kar so ljudje že stokrat povedali. Zavzemam se tudi za manj predavanj in za pravico študentov, da sami odločajo o tem, ali bodo obiskovali predavanja ali ne. Ne vidim razloga za to, da bi zabijali čas na predavanjih, ki jih ne zanimajo. Kot rektor bi rad uvedel tudi funkcijo kanclerja, ki bi se ukvarjal samo s poslovanjem univerze, ki je velika organizacija z okoli pet tisoč zaposlenimi. Rektorji so namreč profesorji in le po naključju tudi dobri menedžerji; ne verjamem pa v to, da bi se s poslovanjem univerze lahko ukvarjale različne komisije oz. odbori. Običajno je tako, da člani odborov pridejo na sejo, dvignejo roke in odidejo, delo pa morajo potem opraviti drugi. Ko se zavzemam za večje odpiranje univerze navzven, vem, da se mora najprej sama spremeniti in odpreti navznoter. To pomeni, da študentje lahko poslušajo predavanja kjerkoli hočejo, da asistentje in bodoči učitelji univerze študirajo predvsem v tujini, saj ni dobro, da nekdo pri istem profesorju naredi diplomo, magisterij in še doktorat - in tako dalje." Železna doba je minila * V zadnjih letih se je osip študentov na fakultetah zmanjšal. Je razlog boljša kakovost študija ali nižja merila za prehajanje študentov iz letnika v letnik? "Za pravno fakulteto lahko rečem, da zadnja leta dobivamo vse boljše Študente, ki so bistveno drugačni od nekdanjih. Če so bili pred dvajsetimi leti zadovoljni s šestico, zdaj tudi z osmico niso več, želijo devetko, desetko. To je najbrže posledica tega, da je tudi življenje postalo nekoliko bolj negotovo. Več problemov imajo na tehničnih fakultetah, kjer se zaradi razmer v družbi zmanjšuje število študentov. V Sloveniji skorajda ni več tovarn, tiste, ki so v lasti tujcev, pa inženirjev ne rabijo ali jih rabijo zelo malo. Ljudje vidijo, da je danes najbolj varen poklic pravnik in ekonomist in da bo tako bržkone tudi v naslednjih letih, ko bomo podobno kot tudi razvite evropske države postali vse bolj pravno zapletena in zbirokratizirana družba. Čez petnjast let bo verjetno samo še petnajst odstotkov ljudi zaposlenih v industriji in pet odstotkov v kmetijstvu, vsi ostali pa v drugih dejavnostih." Nadaljevanje na 18. strani ((^LpVENSKA POSTELJ^) Za vaše prijetne sanje VZMETNICE, ŽIMNICE LETVENE MREŽE MERINO POSTELJNINA ORTOPEDSKA LEŽIŠČA OBLAZINJENO POHIŠTVO SPALNI STUDIO Delavska 19 STRAŽIŠČE -KRANJ Tel.: 311-377 311-159 #*♦ "Petra, v našem klubu smo blazno veseli tvoje izjave na 'Večeru s prvaki' v Žireh, da je vaterpolo tvoj najljubši Šport. Ob tvoji tako lepi izjavi bomo lažje pozabili tisti nesrečni gol!" (Krištof Štromajer, kapetan članske ekipe Vaterpolo kluba Triglav Kranj, ter Petra Filipič, športna novinarka TVS) ************** /71 L 0 3 o ti mi? Manca Urbane, študentka muzikla v Londonu Domov jo vleče Matjaž, pa mamina goveja zupca "Šola je strašansko stroga, če pouk zamudiš samo za minutko, ostaneš za ves dan zunaj." -Poleg plesa, petja in igre se učijo tudi - pretepati Lesce - "V Londonu pogrešam mamino govejo župco, fanta Matjaža pa družino," pravi 21-letna Leščanka Manca Urbane, ki drugo leto študira na šoli za muzikl in igralstvo v Londonu. Samozavestno dekle, ki izžareva neko posebno, privlačno energijo, se je pred poldrugim letom odločila uresničiti svoje sanje, da bi postala pevka muzikla. V strašanski konkurenci se je uspela prebiti med tistih 70 študentov, ki so bili izbrani med množico več kot dva tisoč kandidatov. Manca je že od nekdaj pela, od 17. leta naprej je tudi nastopala po različnih lokalih na Bledu, v Radovljici, bila med drugim tudi prvi glas G orenjske... ZapiČi -la si je v glavo, da bo pevka in se odločila za London, saj šole za muzikl pri nas ni. Maja 1996 je odšla na avdicijo v London in bila sprejeta na najboljšo angleško šolo za muzikl in igralstvo. Septembra 1996 je s kovčki pripotovala v britansko prestolnico in se nastanila pri zakoncih, ki ju je spoznala v slovenskem krščanskem domu v Londonu. "Mesec dni sem jima morala čuvali hišo, ko ju ni bilo doma, in bilo me je tako strah, da sem mislila, da bom umrla. Zaklenila sem se v sobo s telefonom v roki in tudi opolnoči poklicala domov ali fanta," se spominja. Leto dni je ostala pri omenjenih zakoncih, letos pa so si Še s tremi sošolci - Nemko, Angležem in Dancem - najeli svojo hišo, ki je bližje šoli. Čeprav hiša ne stoji v ugledni soseski, imajo celo svoj vrt, najpomembnejše pa je, da je najem zelo poceni. In kako izgleda Mančin londonski dan? šota se pričenja ob devetih, a so zelo strogi in če se študenti do deset minut do devetih ne vpišejo v register, jih tisti dan ne spustijo več v Šolo. Tudi pri posameznih urah je prepovedano zamujati, počakajo le minutko. S tem študentom hočejo vcepiti profesionalno točnost, ki je še kako pomembna kasneje v poklicu. "Ker je šola tako draga in ker sem tako težko prišla nanjo, sem si zastavila, da bom iz nje potegnila kar največ. Zato sem v šoli vsak dan že ob osmih ali še prej. V tem času se ogrejem, upojem, vadim plesne korake," razlaga Manca. Učijo se petja, imajo solo in skupinske ure, pojejo klasične in pop komade, imajo tudi glasbeno teorijo. Pri igralstvu se učijo zgodovine igre, redno tudi nastopajo s predstavami. Učijo se tudi televizijske in radijske igre, saj ima Šola lasten studio. Pa še ples, baletna tehnika, jaz z balet, step, nenazadnje pa celo pretepanje - vse te predmete imajo na urniku. Seveda se pretepanja učijo le za igro. Zanimivo je, da nimajo klasičnih predmetov, kot sta denimo angleščina in matematika, učijo pa se angleških narečij. Manca preglavic z angleškim jezikom ni imela, saj je že doma veliko brala v angleščini, potovala in si dopisovala s tujci. Kot pravi, pa ima tudi dobra ušesa za jezike in različne naglase. Pouk običajno traja ves dan, od zjutraj do desetih, pol enajstih zvečer, Manca pogosto ostane v Šoli še kasneje, da sama ali v skupini vadi. Tudi ocenjevanje na tej šoli je nekaj posebnega. Študenti ocen običajno sploh ne vidijo, saj jih učitelji ocenjujejo individualno. V razredu jih je le po deset, tako da profesorji ocenjujejo posamezne učence na osnovi dela. Trikrat na leto pa imajo ocenjevalna obdobja, ko posebna komisija oceni vsakega študenta posebej, mu pove, kaj dela dobro in v Čem se še mora izpopolniti. Kot pravi Manca, je komisija strašansko stroga in so ta ocenjevanja pravi strah in trepet med študenti. Ob koncu šolanja diplomanti dobijo diplomo, ki je enakovredna naši diplomi na AGRFT-ju. Manca se bo po diplomi verjetno vrnila domov, saj je v Londonu konkurenca zelo huda. Poleg tega jo doma čaka fant Matjaž (Pristavec, državni reprezentant v padalstvu, op. avt.). Čeprav je Manca v začetku mislila, da bo zgolj pevka muziklov, bo na šoli pridobila mnogo širša znanja, tako da bi lahko tudi igrala, plesala. Sanja, da bi nekoč izdala svoj CD, vleče jo tudi igra. Največja težava pri Mančinem uresničevanju sanj je bil seveda denar. Šolnina je namreč zelo visoka, prvo leto so ji pomagali starši, letos pa so ji na pomoč priskočili Občina Radovljica in blejski Rotary klub, pred kratkim pa je dobila tudi štipendijo ministrstva za kulturo. Nekaj denarja je Manca zbrala tudi s koncertom zvezd, ki so ga pripravili nedavno na Bledu. Sicer pa Manca ob koncih tedna tudi dela v neki modni trgovini v Londonu, tako da zasluži nekaj žepnine za sproti. A kakorkoli, pred seboj ima še leto in pol študija. V London se vrača 17. januarja, nato pa pride spet šele med počitnicami. Kot pravi, v Londonu najbolj pogreša govejo Župco, ki jo skuha mama, pa fanta Matjaža, pa družino. Mami ji redno piše lepa pisma, skoraj vsak dan pa se po telefonu pogovarja tudi z Matjažem. Manca prizna, da se zelo pogrešata in ko pride domov, sta ves čas skupaj. K sreči pa jo zelo podpira in verjame vanjo. • U. Peternel * Ker izhajate z Jesenic, bi bilo zanimivo slišati vaše mnenje o tem, ali bomo še potrebovali metalurške inženirje? "Prav veliko ne. Čeprav kot Jeseničan nerad govorim o tem, pa je vendarle treba pošteno povedati, da je železna doba v Sloveniji minila. Jesenice ne bodo nikoli več železarsko mesto." * Doktorat ste pridobili na pensilvanijski univerzi v ZDA. Je to, kar poudarjate v svojem programu in kar želite uresničiti v naslednjih štirih letih, tudi približevanje ameriškim univerzitetnim izkušnjam? "Nekateri mi sicer očitajo, da decentralizirano upravljanje, za kakršnega se zavzemam, ni značilnost evropskih univerz, vendar pa menim, da je neke posebnosti treba ohraniti. Kakovost univerze se ne meri po kakovosti stavb, ampak po tem, koliko dobrih diplomantov da, koliko profesorjev lahko predava in se zaposli na katerikoli univerzi na svetu in podobno. S kreditnim sistemom, kakršnega bomo poskušali uvesti tudi na ljubljanski univerzi, sem se spoznal že med študijem v ZDA, počasi pa se uveljavlja tudi na evropskih univerzah." Boljše življenje in negotova prihodnost * Po tem, kar stem povedali, bi lahko sodili, da bodo vaš program z veseljem podprli študentje. "Program res daje poudarek študentom, vendar je za zdaj še težko reči, kaj bodo od tega dejansko imeli. Študentje imajo vsekakor pravico do dobrih predavanj, zdi se mi tudi prav, da ocenjujejo profesorje. Verjamem, da so pri tem pošteni, še posebej, če to opravijo pred izpiti." * Kako bi ocenili sedanji položaj študentov? "Študentske generacije zadnjih dvajsetih let so na slabšem kot je bila moja, ki je študirala pred tridesetimi leti. Čeprav smo živeli bistveno slabše, smo vendarle imeli svetlo prihodnost. Zdaj je obratno. Študentje živijo boljše (pri ekonomski fakulteti v krogu dveh kilometrov ne morete parkirati, ker se že domala vsak pripelje na predavanje z avtomobilom), imajo pa negotovo prihodnost. Tega jim ne zavidam, je pa res, da mlajši to negotovost sprejemajo kot nekaj samoumevnega." * Menda ste ob volitvah rektorja pripravili govor samo za primer, če ne boste izvoljeni? "Res sem pripravil tak govor, vendar ga tudi v primeru, če ne bi bil izvoljen, sploh ne bi bilo treba prebrati." * In kaj je pisalo na listku? "Napisal sem, da je zelo dobro, ko smo drug drugemu prihranili razočaranje. No, zdaj razočaranje ne bo prihranjeno! Običajno je tako, da so ob velikih pričakovanjih tudi razočaranja velika, kot so bila tudi ob naši tranziciji. Takrat so nekateri mislili, da bomo kar čez noč postali Švica." Vtisi boljši od časopisne slike * Po rodu ste Jeseničan. Kaj vas še veže na rojstni kraj? "Na Jesenicah je še vedno moja rojstna hiša. Dokler sta bila starša živa, sem iz Ljubljane pogosto zahajal domov, od 1994. leta dalje pa le še občasno. Na Jesenicah nimam nikogar, tudi vsi moji sorodniki živijo na Bledu, v Radovljici. Kraj je zelo spremenjen, arhitektonsko je tako pokvarjen, da se ga ne da več popraviti." * Študirali ste tudi v Beogradu. Kako se spominjate tistih časov? "V Beogradu, kjer sem bil dve leti, se nisem dobro počutil, verjetno tudi zaradi tega ne, ker me je vleklo v Slovenijo, kjer sem imel dekle. V tistem času sem pridobil dokaj veliko prijatel- jev med ekonomisti in z večino imam še danes stike oz. se srečujemo na mednarodnih konferencah. Prejšnji mesec sem bil na takšni konferenci tudi v Beogradu. Moj vtisi so celo boljši od slike, kot jo pogosto prikazujejo časopisi. Nikogar nisem srečal, ki bi karkoli imel proti Slovencem. Hude revščine v enem dnevu ne moreš videti, vidi pa se, da so v zadnjih letih precej zaostali za Slovenijo." * Kako se bodo po vašem mnenju v prihodnje razvijali odnosi med Ljubljano in Beogradom? "Odnosi bi bili lahko Že tradicionalno dobri, vendar to zaradi neracionalne politike na obeh straneh zaenkrat ni možno. Najbrž se bodo ti odnosi postopoma normalizirali, nekaj časa pa jih bodo obremenjevali še nasledstveni problemi. Tudi ravnanje Slovenije pri tem ni najbolj pametno. Mislim, da bi se v enem mesecu trgovanja z Jugoslavijo dalo več zaslužiti, kot nas vsako leto stanejo prepiri okrog premoženja, ki naj bi ga razdelili. Zahteve srbske strani, naj bi vse od 1945. leta dalje ugotavljali, koliko je kdo investiral in prispeval k skupnemu premoženju, se mi zdijo povsem nenormalne; premoženje, kolikor ga je pač še ostalo, je treba razdeliti po nekih merilih. Pri tem je treba razlikovati med zasebnim in državnim premoženjem. Mislim, da pri tem Slovenija dela napako, ker hrvaškim varčevalcem v Ljubljanski banki ne priznava enakih pravic, kot jih je priznala svojim državljanom. Ob takšnem slovenskem ravnanju bi tudi hrvaška stran lahko zagovarjala sta^ lišče, da so tudi slovenski vikendi na hrvaškem ozemlju del delitvene bilance." V Jugoslaviji prvi na vasi * Kratek čas ste bili tudi v politiki« Boste še kdaj poskusili? "Bivši politik ne tio nikoli rekel, da ne namerava več poskusiti. Moje izkušnje iz 90. leta so dobre. To je bila politika, kjer politike pravzaprav ni bilo. Bili smo amaterji, ki smo si veliko upali, ker smo manj razmišljali o posledicah političnih odločitev. Vlada je navzven delovala dokaj enotno, prepiri med člani vlade so bili nekaj normalnega. Midva } ministrom Kranjcem bi varčevala, mi' nistri Janša, Rupel in drugi bi "delali" državo, za kar pa bi potrebovali denat Strankarskih prepirov nismo poznali." * Kako kot direktor Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti ocenjujete minulo gospodarsko leto, kaj napove' dujete za letos? "Ekonomisti zmeraj pravimo, da smo tisto, kar se je |e zgodilo, tudi pričakovali. O pogledamo številke, pa je bil° lani res skoraj tako, kot sm° napovedovali. Letošnje leto bo zelo podobno lanskemu, Še najbolj me skrbi nizka gospo' darska rast, za katero pa ob veliki odvisnosti od dogajanj v Evropi tudi ne vem recepta z* oživitev. S politično samostoj; nostjo smo namreč izgubi'1 ekonomsko. V Jugoslaviji srn0 bili le prvi na vasi in smo tudi I marsičem odločali. Vsi velik1 jugoslovanski ekonomski teO' retiki so bili Slovenci: Kidrič Kardelj, Kraigher... Mislim, & smo preveč dobrih stvari pre' cejšnjega sistema zavrgli in $ nas bo zaradi tega še bolela glava. Sedanji sistem je prema!" socialen, delavec je izgubil vse 1& pravice." * Bomo Marxov Kapital *( brali, kot ste zapisali v Delo? "Mislim, da še." C. Zaplotnik, slike: T. Dok-1 Karitas prireja koncert v dobrodelne namene Lani za Janezov invalidski voziček, letos za Sožitje Karitas župnije sv. Jakoba v Škofji Loki bo izkupiček dobrodelnega božičnega koncerta namenila Sožitju, Društvu za pomoč duševno prizadetim za projekt stanovanjske skupine. no za njihovo prehrano in ostale potrebe, pa tudi za dodatno oskrbo, ki je potreb- Škofja Loka, 9. januarja - Z jutrišnihu **™^*Z^ koncertom Cerkvenega pevskega Aon. Cealna Kobal (pnr ejajo ga po večerni maši v župnijski cerkv. Loki) se župnijska Karitas pridružuje P"zadeva^em Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke ter tamkajšnje ga, drmn-i Sožitje. Slednja bi namreč rada za svoje ^SS^mmSS. osnovni šoli v Gabrku urediti prostore za stanovanjsko skupi Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje iz Škofje Loke je za projekt "Stanovanjska skupina" odprla poseben žiro račun, kamor se bodo stekali prostovoljni prispevki, in sicer 51510-678-87171 (sklic na št. 410). Prostovoljne prispevke bodo zbirali tudi na jutrišnjem koncertu Cerkvenega pevskega zbora Cecilija Kobal, ki ga vodi zborovodja Andrej Pro-sen. V društvu Sožitje si že nekaj časa želijo, da bi svojim odraslim duševno prizadetim otrokom omogočili bivanje v stanovanjski skupini. Starši namreč ne bodo mogli večno skrbeti zanje, bivanje v domovih ostarelih pa je sedaj zanje edina alternativna možnost. V stanovanjski skupini, kjer naj bi živeli skupaj s sebi podobnimi odraslimni ljudmi, organizirano na podoben način kot družina, naj bi bilo poskrblje- na ljudem s tovrstno prizadetostjo. Stanovalci tu lahko zadostijo svoji želji po zasebnosti in samostojnosti. Dobrodelni božični koncert za "stanovanjsko skupino" ni prvi te vrste. Leta 1996 so na prvem zbrali okoli 500 tisoč tolarjev za osnovnošolca Janeza Čarmana iz šole Cvetko Golar na Trati, ki je potreboval invalidski voziček, posebej prirejen za vožnjo po stopnicah. Akcije, ki je na pobudo Jureta Svoljška potekala prek Rdečega križa v Škofji Loki in ob medijski podpori Gorenjskega glasa, se bodo spomnili tudi naši bralci. D. Z. Žlebir Karitas je z dobrodelnim koncertom predlani zbirala denar za stanovanjsko skupino Sožitje. Janeza Čarmana, sedaj ga za Ponovno akcija rejniške družine Toliko bogastva v srcu, da ga še za druge ostaja I Tako pravijo gorenjski rejniki in rejnice v zahvali za novoletna darila zavoda Via) ki seje letos odločil obdariti vse otroke v rejniških družinah. _ Kranj, 9. januarja - Pred nekaj leti smo v Gorenjskem glasu v posebni akciji Rejniške družine predstavili družine, ki so prevzele skrb za vzrejo in vzgojo "ptičkov brez gnezda". Kar preveč so skrite v anonimnosti, iz nje pa jih je pred novim letom spet priklicala akcija Humanitarnega zavoda Vid za obdaritev vseh rejencev in domačih otrok v teh družinah. Ta nas je spodbudila, da tudi našo pred leti zelo odmevno akcijo znova obudimo. V Sloveniji je kar 1600 otrok, ki zaradi različnih j življenjskih usod ne živijo \ skupaj s svojimi starši. Da bi l ne bili prikrajšani za toplo \ družinsko gnezdo, so jih i namestili v rejniške družine. I Te skrbno izbirajo, da bi tudi 1 "ptički brez gnezda" odrasli I kot njihovi vrstniki. Socialna I delavka Francka Ban, ki se \ na kranjskem centru za soa-| cialno delo že vrsto let uk-I VarJa z rejništvom, pravi, da j sedaj v 26 rejniških družinah I sedaj prebiva 36 otrok. To I stanje se namreč spreminja, i soj je rejništvo začasni ukrep \ in ko so razmere v domaČih I spet "zdrave", se otroci lahko |l: ■ Pred prazniki so pod novoletno jelko tudi gorenjski rejenci dobili darila, ki jim jih je namenil Humanitarni zavod Vid. V zahvalo so napisali takole prijazno pismo: "Nekaj dni pred novim letom gospa banova s centra za socialno delo v Kranju povabi vse rejniške družine s tega območja na zadnje mesečno srečanje. To je vedno prijazno in prisrčno, saj si v Času počimic in dopusta lahko vzamemo nekaj več časa, da se v miru in spokojn osti božično-novoletnega razpoloženja ozremo na prehojeno pot ter zaželimo drug drugemnu vse dobro v novem letu. Tokrat pa so bili naši rejenci in otroci deležni še posebne pozornosti. Prejeli so namreč darila Humanitarnega zavoda Vid iz Kranja, ki je denar zanje zbiral v odmevni akciji po vsej Sloveniji. Rejniki se srčno veselimo, da se humanitarna dejavnost v naši mladi državi vse bolj razrašča in v tem vidimo za Slovence veliko upanje. Prepričani smo, da se prav v dobrodelnosti na najimenitnejši način kaže moč in vitalnost naroda, osrečujoča je za tiste, ki ji dajejo in prinašajo odrešenje njim, ki jim je namenjena. Blaži bolečine, izravnava krivice, predvsem pa zbuja nov optimizem in vero v življenje. Da so bili tokrat izbrani prav rejenci, hvaležno sprejemamo kot velik dar. S tem ste jim povedali, da jih imate radi, da jih podpirate v njihovem kar trdem in včasihg preizkušenj polnem Življenju. Hkrati pa ste izkazali podporo in pozornost tudi našemu delu. Toplo se zahvaljujemo delavcem Humanitarnega zavoda Vid, pa tudi medijem, ki so pomagali pri zbiranju denarja, predvsem pa seveda vam, dragi dobri ljudje, ki nosite v svojih srcili toliko bogastva, da ga še za druge ostaja. Prisrčno vas pozdravljamo in vam želimo v novem letu vso srečo!" vrnejo. Veliko pa je tudi primerov, ko rejenci vse otroštvo preživijo v rejniški družini. Med kranjskimi rejenci so 4 predšolski otroci, 22 jih obiskuje osnovno šolo, 10 pa je starejših od 15 let. Eden od problemov rejništva je dejstvo, da je otrok za v rejo vedno večč kot je možnosti zanje. Težko pridemo do novih rejniških družin, pravi Francka Ban, čeprav bi v času brezposelnosti pričakovali večji odziv. Toda denar ni motiv, dodaja Banova, saj rejnici in rejniki dobijo za svoje delo le okoli 36 tisočakov na mesec, če denimo skrbijo za tri rejence. Mi pa k temu dodajmo povabilo vsem rejniškim družinam, naj se odzovejo naši akciji. Vse, o katerih bomo v prihodnjih tednih in mesecih pisali, bomo ob koncu akcije povabili na skupen izlet, kakor smo to storili tudi prvikrat. Naš naslov je: Gorenjski glas, Zosiova 1, 4000 Kranj, pokličete pa nas lahko tudi na telefon 223-111. Prvo rejniško družino smo pred novim letom že predstavdi. To so bili Debeljakovi iz Podbre-zij, ki so prvi na seznamu naših izletnikov. • D.Z.Žlebir wv Darovali ste wvw • V akciji Nikoli sami zbrali več kot 80 milijonov Slovenski Rdeči križ je lani uspešno opravil svoje humanitarno poslanstvo za pomoč ljudem, prizadetim zaradi naravnih in drugih nesreč, socialno ogroženim družinam, ostarelim in osamljenim, bolnim in invalidnim ter otrokom. V akciji "Nikoli sami" so lani zbrali več kot 80 milijonov tolarjev in s tem pomagali 25 tisočim družinam in bolnim otrokom. Zbrali so tudi 46 tisoč litrov krvi, na druge načine pa pomagali več kot 70 tisočim družinam, beguncem in brezdomcem. Rdeči križ Slovenije se je ob koncu leta zahvalil vsem ljudem, ki so pripomogli k temu, da je humanitarna organizacija pomagala ljudem v stiski, hkrati pa jim je zaželel srečo, uspeh in mir v letu 1998. V akcijo "Nikoli sami" se je vključilo blizu 40 tisoč donatorjev, ki je so svoja sredstva namenili v različne namene: 72 odstotkov za socialno in materialno ogrožene družine, 6 odstotkov za programe pomoči bolnim, ostarelim in invalidom, 19 odstotkov za letovanje socialno ogroženih otrok, poldrugi odstotek za premagovanje vseh vrst zasvojenosti, po manj kot odstotek pa za pomoč brezdomcem, beguncem, programe dela z mladimi in za programe mednarodnega prava. • D.Ž. • Prisluhnite nam Ta teden so v nizu dobrodelnih akcij Prisluhnite nam v baziliki na Brezjah pripravili koncert basista Ivana Vrbasa in organista dr. Thomasa Daniela Schleeja. Akcija, ki teče že od septembra lani, ni namenjena zgolj zbiranju sredstev za odkup hiše Društva gluhih in naglušnih Gorenjske AVRIS, temveč tudi približevanju sveta gluhih svetu slišečih. Več o njej bomo zapisali prihodnjič, tokrat objavljamo še imena darovalcev, ki so društvu darovali denar pred novoletnimi prazniki in po njih. To so: Moby plast Benjamin Bajt, Škofja Loka (3000), Srečo Jugivec, Toplotna in hladilna tehnika Škofja Loka (5000), Štefan Kozjek, mizar, Škofja Loka (3000), S.P.S., d.o.o., Škofja Loka (2500), Trend trg. in star. podjetje Škofja Loka (2000), Tapetništvo in dekoracije Zofa, Danica Bokač, Škofja Loka (2000), Pavel Jereb, Škofja Loka (1000), Zobotehnični laboratorij Darko Hudolin, Škofja Loka (5000), Tone Megene, mizar, storitve škofja Loka (1000), Orodno kovaštvo Matevž Krmelj, Log nad Poljanami (5000), Gostilna Log nad Poljanami (1000), Modno šiviljstvo Milena Dolenc, Log (2000), Franc Bradeško, Log (2000), Mizarstvo Karel Jezeršek, Hotavlje (3000), Stanko Jezeršek, Hotavlje (1000), Milan Oblak, Hotavlje (1000), Ciril Potočnik, Hotavlje (1000), Gostilna Lipan Hotavlje (2000), Jana Potočnik, Hotavlje (1500), Mizarstvo Andrej Trček, Žiri (2000), Mizarstvo Trček Žiri (500), Peter Jereb, st. cementni izdelki Žiri (2000), Tobo avtoservis Žiri (2000), Marija Čuk, cvetličarna Ziri (5000), Tehnocar, d.o.o., podj. za servis škofja Loka (6000), Lovro Habjan, Zminec (3000), Splošno tapetništvo Ivo Bokal Zminec (2000), Alenka Cibej, Zminec (1000), Kamnoseštvo Šter Zg. Brnik (5000), "Gorene" Ludvik Stare, Zg. Brnik (1000), Mizarstvo Sitar Šenčur (5000), Anton Logar, Šenčur (3000), Gostilna Lovski hramn Voklo (1000), Bojan Udovič, PrebaČevo (2000), Okrepčevalnica Piramida Kranj (5000), Restavracija Dino Kranj (5000), Okrepčevalnica Minolta Kranj (3000), Ramiz RekiČ Jesenice (1000), Markelj Ciril (1000), Neža Pozaič, Ljubljana (1000), Martin Vrtač, Visoko (10.000), S&R protex Naklo do.o. (30.000) in Rešet d.o.o. Kranj (100.000). • Zbiramo za ultrazvočni aparat Kranj, 10. januarja - Decembra začeta humanitarna akcija, v kateri Zdravstveni dom Kranj zbira denar za ultrazvočni aparat, že kaže prve rezultate. Do konca leta 1998 so darovalci prispevali že 321.600 tolarjev, prispevali pa so naslednji: Merkur Kranj (100.000), Art tnterrier (50.000), Občina Šenčur (50.000), Janez Vrtač (20.000), Infonet Kranj (20.000), Avtoservis Keržan (20.000), Tomaž Peternel j, Kranj (15.000), Euro Plus, d.o.o. (10.000), Avtoservis ATT, d.o.o. (10.000), Euro Foto, d.o.o. (5000), Marija Kern, PangerŠica (5000), Dragica Rozman (5000), Silvester Boncelj (5000), Majda ZukanoviČ (2600), Ana GaŠperšiČ (2000) in družina Gros (2000). • Za srečo v drugačnih družinah Radovljica, 9. januarja - Center za socialno delo iz Radovljice izvaja zanimiv program, imenovan Za srečo v drugačnih družinah. Vanj je na območju občin Radovljica, Bled in Bohinj zajetih 22 družin. Otroci iz teh družin so doživeli veliko lepega v kreativnih delavnicah, na pohodih, izletih in skupnih druženjih. To je radovljiškemu centru uspelo ob pomoči naslednjih sponzorjev: Domina - Papirnica in knjigarna, DZS, d.d., Papirnica, Elterm Radovljica, Elan Begunje, Elektroterm Brezje, Frančiškani Brezje, Gorenjka Lesce, Gostilna Lectar Radovljica, Avsenik Begunje, Potočnik Bohinjska Bistrica, Inventa Lesce, Kompas hotel Bohinj, Letališče Lesce, Mesarija Mlinaric Lesce, Pekarija Magušar, Sitar, d.o.o., Radovljica, Tiskarna in knjigoveznica Radovljica, Turistični društvi Bled in Bohinj, VIP1, d.o.o., Brezje. V imenu družin se vsem lepo zahvaljujejo in jim želijo srečno in uspešno leto 1998. Z novim letom so v veljavi novi znaki za alarmiranje Trije znaki za vse potrebe Kranj, 8. januarja - Novo leto ni princsljo le novih koledarjev, podražitev ter najbolj zagretim pivcem mačka, pač pa tudi nove znake za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč. Nove znake za alarmiranje bi preprosto lahko označili z eno besedo - enostavnost. Namesto kopice alarmnih znakov, ki so veljali še do nedavna, imamo pri nas odslej le tri. Dejstvo je, da je le malo ljudi poznalo pomen vseh znakov in bi, ko bi jih zaslišali, njihov pomen razbrali le s stens-| kih plakatov. Seveda če bi imeli srečo, da bi kakšen teh tudi visel v hiši. Novi znaki za alarmiranje so že predstavljeni na novem plakatu, ki ga je moč dobiti v trgovinah z gasilsko opremo, na njem je poleg samih znakov zapisana še številka Centra za obveščanje. Novi znaki za alarmiranje, ki bodo, oziroma so že zamenjali dosedanje pa so: OPOZORILO NA NEVARNOST, dvominutni enoličen zvok sirene, ki opozarja na nevarnost, kot denimo prihajajoča nevarnost visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč. NEPOSREDNA NEVARNOST, zavijajoč eno-minutni zvok sirene bo obveščal ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radi-ološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. KONEC NEVARNOSTI, enoličen zvok sirene, ki traja pol minute, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost. Kot doslej se znak za prenehanje nevarnosti še vnaprej uporablja za preizkus siren, vendar, bodo sirene odslej tulile le vsako prvo soboto v mesecu točno opoldne. U. Špehar Občina Tržič prevzema Zelenico Tržič, 8. januarja - V skladu s pogodbo med podjetjem Kompas mejni turistični servis ter Občino Tržič je slednja v torek in sredo tudi dejansko prevzela žičniške naprave ter ljubeljski hotel. Prevzem je, kot rečeno, v torek in sredo opravila šestčlanka komisija, v kateri so bili trije predstavniki Kompasa ter trije občinski predstavniki. Oči tržiških smučarjev že z nestrpnostjo zrejo proti zeleniškim strminam. Občina Tržič je v prejšnjem mesecu objavila razpis za upravljalca žičnic, njegov rok poteče v ponedeljek, ko bodo uradno odprli vse prispele ponudbe. O tem pa kaj več že v prihodnje. • U. Špehar radio GLAS ljubljane T' 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz Srečanje stražiških kmetov Že predvidoma konec tega meseca in sicer v soboto, 31. januarja, se bomo predstavili kot Več kot časopis v Stražišču. Na pobudo Mirka Križnarja se bomo srečali s stražiškimi kmeti. O načrtovanem srečanju pa bomo več zapisali prihodnjič na strani Več kot časopis. 12. Alpski večer Prva večja prireditev, ki tudi letos ne bo minila brez Gorenjskega glasa bo 12. Alpski večer na Bledu. Tradicionalna in priljubljena prireditev z Alpskim kvintetom in poznanimi narodnozabavnimi ansambli bo 9. maja ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu. Vodja Alpskega kvinteta in organizator Jože Antonič nam je povedal, da so se takoj po novem letu začeli za Alpski večer klici vodij ansamblov. Zanimanje je precejšnje, vodjo Jožeta Antoniča pa ta trenutek še najbolj zanima, če bodo v Športni dvorani na Bledu do letošnje prireditve uspeli urediti sanitarije. Šport - glasba - ples Tradicionalna prireditev bo tudi na Ermanovcu. Planinsko društvo Sovodenj bo namreč 24. maja na Ermanovcu pripravilo skupaj z Gorenjskim glasom srečanje s športniki. Pod naslovom Šport - glasba - ples pa bo seveda veselo. Pomembno pa je tudi, da so prireditelji letos uspeli postaviti prireditev v samostojen termin. Vk je flifn na Andreju nad Škof jo Loko Letošnja že 5. prireditev na Andreju nad Škofjo Loko pri Ivanu Ruparju pod naslovom T'k je flit'n pa bo 31. maja. Tudi letos bomo na tej prireditvi pri Ivanu Ruparju z Gorenjskim glasom proslavili srečanje z Gorenjci meseca in njihovimi protikandidati. Harmonikarji v Besnici V Besnici pa bo 14. junija že 7. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki. To je prireditev, po kateri je Besnica postala znana in poznana po vsej Sloveniji in tudi prek meja. Besnica pa ima tudi zasluge, da je frajtonarica postala zelo priljubljen inštrument med mladimi. Prav ob tej prireditvi v Besnici pa smo ponosni tudi v Gorenjskem glasu, saj smo s prireditelji skupaj praktično od začetka. • A. Žalar Alpski kvintet je bil vsa leta gost tuidt na tekmovanju harmonikarjev v Besnici. Prireditelji pričakujejo, da bo tudi letos nastopil v Besnici. Sicer pa bo Alpski kvintet na TV MDR (satelit) ha programu v torek, 20. januarja, in ne v soboto, 10. januarja, kot smo objavili v Gorenjskem glasu v torek. Otroška igra se je končala v Poljanski Sori Hitra intervencija rešila življenje? Otroška igra treh bratcev se je v torek zvečer žal nesrečno končala. Najmlajši triletni Gašper je padel v reko, iz nje pa so ga rešili gasilci. Zdravniki se še borijo za njegovo življenje. Log v Poljanski dolini, 6. januarja • V gorenjskem regijskem centru za obveščanje so v torek, enajst minut pred devetnajsto prejeli obvestilo, da je v Poljansko Soro v kraju Log v vodo padel triletni otrok. Dežurni je o nesrečnem dogodku takoj obvestil operativni center škofjeloških gasilcev, ti pa so o nesreči obvestili tudi kranjske poklicne gasilce. Škofjeloški in staro-loški gji; ilci so se takoj odpravili na kraj nesreče, za posredovanje pa so se zaradi svoje dobre opremljenosti odločili tudi kranjski poklicni gasilci. Kranjski gasilski dom je najprej zapustilo hitro poveljniško vozilo s tremi gasilci, na kraj nesreče pa so prišli v pičlih petnajstih minutah. Z nekoliko počasnejšim Puchom so se na Log odpravili še trije gasilci. Dva med njimi za reševanje izurjena potapljača, ki sta se v potapljaško opremo oblekla Kraj nesrečnega dogodka. že v avtomobilu med vožnjo, s seboj pa so odpeljali tudi čoln z motorjem z vso potrebno opremo. Nazadnje je iz doma odpeljal še unimog, predvsem zaradi svoje izredno močne razsvetljave. Ko so kranjski gasilci prispeli na kraj nesreče, je minilo pol ure od Gašperje-vega padca v vodo. Škofjeloški in starološki gasilci so že pregledovali bregove reke, potapljača pa sta se s še enim gasilcem s čolnom odpravila vzdolž reke. Gašperja je prvi opazil kriminalist dobre pol ure po začetku iskanja, po oceni gasilcev slab kilometer od njegovega padca v vodo. S čolnom so ga prepeljali na obalo, gasilec Matej Kejžar, ki je sicer tudi gorski reševalec, pa je takoj začel z oživljanjem. Gašperja so z rešilnim avtomobilom odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer se zdravniki še borijo za njegovo življenje. • U. Špehar Kranjski taborniki imajo novega (starega) starešino Pred začetkom letošnjega leta Kranjski taborniki bodo tudi letos počeli vse tisto, kar so počeli že doslej, pa še kaj povrhu. Kranj, 7. januarja - Zveza tabornikov občina Kranj združuje štiri taborniške rodove: Rod stražnih ognjev, Kokrški rod, Rod Stane Žagar - mlajši ter Rod zelenega Jošta. Minulo sredo so na starešinstvu ocenili delo v lanskem letu, si začrtali letošnje cilje ter izvolili novo vodstvo. V lanskem letu so v Kranju praznovali 45. obletnico taborništva v Kranju, vsi štirje rodovi pa so zelo aktivni, organizirali so tako zimovanja kot letovanja, poleg tega pa pripravili nekaj odmevnih akcij. Na sredinem starešinstvu so zbrani pregledali poročila o delu zveze, blagajniško in gospodarsko poročilo, poročilo propa-gandistov, častnega razsodišča in nadzornega odbora. Poleg tega so izvolili še novo vodstvo, starešina ostaja še naprej Danilo Kodrič, tajniška opravila bo opravljala Breda Čarman, blagajna bo v domeni Ivanke Mohorič, gospodar je Rudi Peternelj, novi propagandist pa Jure Meglic. Letos bo taborniška zveza še naprej skušala kar najbolj spodbujati delo po rodovih, še naprej bodo skrbeli za izobraževanje ter skušali biti kar najboljši gospodar skupnega premoženja. In ko smo pri tem - verjetno najpomembnejši del Taborniški koledar bivanja v Marindolu Zimske počitnice od 28. februarja do 8. marca Prvomajske počitnice od 25. aprila do 3. maja Poletni termin (družinski tabor) od 20. julija do 2. avgusta Jesenske počitnice 24. oktobra do 31. oktobra Novoletne počitnice od 28. decembra do 3. januarja tega je taborniški dom v Marindolu, lani so v domu napeljali plinsko centralno ogrevanje, nekaj so namenili za lesene obloge ter dokončno plačali nove pograde. Poleg svojega zimovanja, prvomajskih počitnic, poletnih terminov za družinski tabor ter jesenskih in novoletnih počitnic dom oddajajo tudi drugim interesentom, kot pravijo, je termine (razen poletnih) potrebno rezervirati vsaj mesec pred začetkom, rofc za prijave poletnih terminov pa poteče konec meseca marca. U. Špehar (MfMJJMGLAS - VEČ KOT ČASOPIS Še nekaj utrinkov iz prednovoletnih veseljačenj Srečanja so bila tudi spodbudna Prijetna, predpraznična druženja z ansambli, domačimi skupinami in krajani oziroma občani Preddvora, Vodic, Podnarta in Bohinjske Češnjice oziroma Bohinja so bila tudi za nas v Gorenjskerf glasu spodbudna. Zato smo se odločili, da se bomo na podobnih večerih ali popoldnevih še srečevali* Kranj, 8. januarja - Kdaj se bomo spet srečali, je bilo prvo vprašanje v telefonskem pogovoru z Bohinjem, potem ko smo si ta teden še enkrat zaželeli srečno. Pa to po lanskih veselih druženjih z ansambli in domačimi skupinami pred novim letom z Gorenjskim glasom, to ni bilo edino vprašanje. Dobili smo tudi že odmeve, da bi bila takšna srečanja in tudi ob kakšni drugi priložnosti lahko tudi kje drugje na Gorenjskem. Se strinjamo. Mi v Gorenjskem glasu smo za to. Če ste tudi vi v vašem kraju, nas kar pokličite ali pa nam pišite. Skupaj bomo ocenili, kaj in kako bi lahko bilo na skupnem srečanju, se dogovorili o vseh potrebnih podrobnostih in organizacijskih zadevah in če le ne bo posebnih zadržkov, bomo kmalu skupaj. Seveda bo eden glavnih pogojev, da se dobimo, prostor. Veliko pa bo naš obisk in koncertno druženje z enim ali več ansambli odvisno tudi od vas oziroma kraja. Po vsebinski in organizacijski plati bo moral nekaj k programu in organizaciji prispevati namreč tudi kraj. V mislih imamo pevce, glasbenike, dramske skupine, plesne, folklorne in zanimivosti, s katerimi bi popestrili program. Načrtujemo tri do štiri skupine tovrstnih srečanj oziroma koncertov med letom. Začeli bi lahko marca na pomladno- materinskih koncertnih srečan- pone s povabili in predlog' i jih pod naslovom: Gorenjski nam pošljite najkasneje do !«• i glas Več kot časopis, koncert Pričakujemo, da nam boste vaša povabila za tovrstna sporni adansko-materinska koncertna srečanja pri vas poslali na kuponu ali pa nas poklicali po telefonu na številko 064/223-111. K lažjemu izboru in odločitvi boste veliko pripomogli, če boste napisali tudi kontaktno osebo ah društvo, s katerim bomo pripravili koncert. Ku- februarja, marca pa bom0, pripravili potem recimo tfl Koncerte. Več predlogov i1! \ povabil iz enega ali za isti kra) I bomo dobili, večja možnost j& i da bomo tam potem marc* j skupaj z vami. Ce pa bomo dobili povabil0 j za sodelovanje že za februarsK* , Valentinov ples, se bomo sevf da tudi radi odzvali, saj )e \ Gorenjski glas vedno Več ko' | časopis. f A. Žal* l %s *v %s %s~ %s cn se je pač odločil za zasebno tožbo, s katero je avtorju J«ietu Kuhlju očital kaznivo dejanje obrekovanja. .Kot gre razbrati iz obtožnice, je Pavla Ruparja med drugim zbodel Kuhljcv očitek glede pristranskosti nekaterih "Plačanih" občinskih svetnikov (nezdružljivost funkcij) , *i so pogodbeno delali za občinsko upravo, očitek na racun previsoko izplačanih Plač županu in tajniku (v letu 1995 bruto okrog 1.25.000 mark v tolarski protivrednosti) z neupravičenim dodatkom na uspešnost, očitek glede bratrančeveve hrme M&T Trade, ki naj bi opravljala vzdrževalna dela ekskluzivno za občino Tržič ln bila hkrati županov sponzor, očitek zaradi nakupa starih hiš za precenjeno vred-nost> prodaje lesa iz občinskih gozdov in nameravane pro-daJe občinskih zemljišč. Senat okrožnega sodišča v Kranju je Jožeta Kuhlja oprostil obtožbe, hkrati pa Ruparju naložil plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 200.000 tolarjev. Ru-P.arja bo izgubljena tožba ftcer stala okrog 700 tisočakov. Obtoženi Kuhelj se je na sodišču zagovarjal, da z izja-v°> prebrano na tržiškem radiu, Ruparja ni imel name-na blatiti, ter vztrajal, da so gegove navedbe resnične, *ar so v dokaznem postopku DolJ. ali manj potrdile tudi zaslišane priče ter nekateri u.fadni dokumenti tržiške občine. V dokaznem postopku :e.]e tudi pokazalo, da sporna lzJava na tržiškem radiu ni Jože Kuhelj: "Del izterjanega denarja bom namenil dobrodelni ustanovi." bila prebrana 10. aprila 1996, kot je trdil Rupar, pač pa 14. aprila, in to v povzetku, za katerega se je odločil v.d. odgovornega urednika. Izjave, ki jo je Kuhelj napisal, verificiral pa odbor SLS, torej v posredovani obliki napovedovalec na radiu ni prebral, Ruparjevi trditvi, da je Kuhelj omenjenega dne bil na radiu, pa sodišče ni verjelo. Sodišče je tudi presodilo, da je Pavle Rupar kot tržiški župan nedvomno politik, v politiki pa so meje sprejemljive kritike širše kot sicer. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja javni besedi, politik mora tudi dopustiti večjo kritičnost pisanja o njegovem ravnanju kot to velja za običajne ljudi, tudi včasih dopustiti morebitno Pavel Rupar: "Bil je čisti politični proces." žaljivo izražanje ali kritiko. Po mnenju sodišča v konkretnem primeru tudi ni mogoče presojati žaljivosti Kuhljeve-ga pisanja zgolj po posameznih citatih, izsekih, pač pa izjavo obravnavati kot celoto. Prav tako je treba poznati namen Kuhljevega pisanja; ali je hotel Ruparja razžaliti ali pa obvestiti javnost z namenom, da se nepravilnosti odpravijo. Kuhelj je nedvomno uspel dokazati drugo. Sodišče je tudi menilo, da bi Pavel Rupar na Kuhlieve domnevno neresnične trditve lahko odgovoril na radiu, saj si ob nedeljah izmenjaje delita programski prostor lokalnega radia tako občinski svet kot župan. In kaj o razsodbi kranjskega sodišča menita sprta moža? Jože Kuhelj: "Čeprav sodišča na splošno delajo počasi, sem vesel, da se je moj primer odvil dokaj hitro in korektno, da tudi "povprečen" državljan kot sem sam, lahko dokaze svoj prav, čeprav je nasprotnik na visokem položaju, v mojem primeru župan in poslanec. Nekatere podatke, kot denimo o plačah občinskih funkcionarjev in o poslovanju z bratrančevo firmo, je Pavel Rupar moral predložiti sodišču. Tako sem jih lahko dal tudi občinskim svetnikom, ki jim jih župan kljub zahtevam ni hotel posredovati." Jože Kuhelj tudi pravi, da je takšen izid sodbe pričakoval, saj je imel za vse točke Ruparjeve obtožnice pismene dokaze. "Čudi me, kako lahko nekdo kljub neizpodbitnim dokazom upa, da bo sodišče prisodilo njemu v prid že zaradi poslanske funkcije. Zaradi dvojne morale hkrati sam sebi dodeli neupravičeno visoko plačo in tako obremeni občinski proračun z 800.000 tolarji mesečno, zraven pa še krši zakon o funkcionarskih plačah. Del izterjanega denarja bom namenil dobrodelni ustanovi, saj se bo tako vsaj nekaj od 1,5 milijona tolarjev neupravičeno izplačanega dohodka županu v letu 1995 vrnil tudi tistim v Tržiču, ki ga potrebujejo za golo preživetje." Pavel Rupar pa je v kratki izjavi dejal, da tožbe proti Kuhlju ni izgubil, pač pa je ni dobil. "Ne bom se pritožil, ne zdi se mi vredno. Trdim pa, da je bil to čisti politični proces." • H. Jelovcan Policisti tokrat ob prijetnem opravilu Petarde, lepše je brez vas V torek so na škofjeloški policijski postaji nagradili izžrebane prinašalce petard. Škofja Loka, 9. januarja -Pokanje petard okrog novega leta je za marsikoga sila neprijetna stvar, da o poškodbah niti ne govorimo. Pravilnik, kdo in kdaj sme uporabljati t.i. pirotehnična sredstva, je sicer znan, vendar je nadzor nad spoštovanjem praktično nemogoč. Zato slovenska policija zadnja leta poskuša omejiti pokanje na druge, bolj privlačne načine, kot je zakonska represiva. Škofjeloški policisti, denimo, so letos v sodelovanju z radiom Sora izvedli preventivno akcijo Petarde, lepše je brez vas. Vsak je lahko oddal katerokoli pir: otehnično sredstvo, bodisi na postaji v Škofji Loki ali v njenih pisarnah v Gorenji vasi, Železnikih in Žireh, Na akcijo se je odzvalo 38 ljudi, ki so oddali več kot sto različnih vrst petard. V torek je komisija (Rudi Zevnik, Edvard Rovtar in Vojko Rupnik) med prinašalci petard izžrebala nagrajence. Nagrade so prispevali: plavalni bazen Železniki, kavarna Ho-man Škofja Loka, gostilna Pri Boštjanu Križna gora, Alpetour Potovalna agencija Kranj, Lustik d.o.o. Žiri, Avtoodpad Bine d.o.o. Žiri, pizzerija Gač-nik Trebija m kmetija Par Gvvolešn'k na Suši. Izžrebane so bile številke kuponov: 301, 302, 303, 307, 308, 309, 310, 343, 344, 349, 350, 353. 361, 367 in 369. Nagrajenci lahko dobe praktične nagrade na policijski postaji v Škofji Loki. H. J., foto: T. Doki Zimska pomlad se dogaja tudi že na cestah • Kadarkoli se v koledarski zimi vreme spogleduje s pomladjo, tako kot je na primer tudi v teh dneh, se običajno nekaj podobnega dogaja tudi na cestah. Tiste državne (in ponekod tudi občinske), ki so bile že lani nujno potrebne obnove, a so zaradi recimo nesprejetega proračuna čakale, so zdaj že "v cvetju". • A. Z. Policisti le opozarjajo Lokalni grbi na tablicah fo oblikovanju novih občin, ki so si Pridobile tudi svoje grbe, je marsikateri "patriot" registrsko tablico na svojem vozilu prelepil z domačim grbom. NESREČA K.ranJ> 9. januarja - Pravil-I nik o obrazcih prometnih \ »i vozniških dovoljenj ter o I 'egistrskih tablicah ic ned-| voumen; na tablici mora i D'ti grb občine, v kateri Je j sedež organa za notranje j fadeve, pristojnega za izda-\ Jo registrske tablice (up-l ^vne enote), j Na konkretnem primeru š to pomeni: voznik iz občine Preddvor, ki sodi v upravno eneto Kranj, mora imeti na registrski tablici grb mestne občine Kranj, v kateri je ?edež upravne enote. Kot Je povedala Nataša Žun iz Upravne enote Kranj, pravnik sankcij za kršitve ne vsebuje. Ali policisti neprave grbe na tablicah tolerirajo aH ne in kakšna je zakonska osnova za kaznovanje, smo vprašali komandirja postaje prometne policije Kranj. Robert Sušanj je pojasnil, da prekrške te vrste vsebuje zakon o temeljih varnosti cestnega prometa v poglavju, ki govori o opremi vozil. Dejansko pa policisti voznikov zaradi nepravih grbov ne kaznujejo. Doslej so uspevali z zahtevami po odstranitvi takih tablic oziroma grbov na njih. Teh primerov ni veliko. H. J. Nalet v Bistrici Kranj, 9. januarja - V prvi polovici tega tedna na gorenjskih cestah ni bilo hujših prometnih nesreč. V ponedeljek ie počilo na magistralki med Kranjsko Goro in Jesenicami. Ranjenih ni bilo, policisti pa še poizvedujejo za pobeglim voznikom. Zaradi suhega vremena so vozne razmere na Gorenjskem te dni dokaj ugodne. Kljub temu je včeraj zjutraj voznike na nekaterih odsekih presenetila poledica. Tako ic na regionalki med Naklom in Bistrico prišlo do naleta sedmih vozil. Tudi v tem primeru je bila na srečo zvita le pločevina. • H. J. BHHHMMBraroBĐBBBBBBBHBBnBMjBBHOjBH B 3 MTiaHMgMGLAS in SADKS « h (MS»§IMGLAS IM Prometni kviz D 11 B Q Q D H D D D 11 D B a H D B B B B B B B B B B B B Tokrat smo pripravili prvo nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ v letu 1998. Vlanjskem letu ste nam poslali preko tisoč dopisnic, na katerih so bili tudi odgovori večinoma pravilno rešeni. Tudi v tem letu se bomo z nekaj novostmi trudili za vas tako v Gorenjskem glasu, kot tudi v avto šoli O.UEEN, kjer kviz pripravljamo. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam želita veliko sreče v prometu v novem letu. Nagrajence akcije MALO ZA ~$ALO -MALO ZARES, bomo objavili v naslednji petkovi številki Gorenjskega glasa, ker so dopisnice z odgovori zaradi praznikov prihajale tudi še v tem tednu. Vsi, ki bi radi v tem letu opravljali izpit B kategorije, nas lahko pokličete za informacije po telefon 0609 633-776 NAGRADNO VPRAŠANJE KUPON (MIS^MIGLAS št. 2 IME IN PRIIMEK:--- NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:___ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: Dolžni smo vam še odgovor na vprašanje, kako vozimo pa zasneženih cestah? Hitrost prilagodimo cestnim razmeram, ne sme pa preseči največje dovoljene. Vprašanje: Kaj moramo storiti v primeru, da smo udeleženi v prometni nesreči? B B B B B 11 II B B a B B B B B B B 11 B B B B B B B B B B B B B m bjj-/fo. I_________i u B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B Kam za praznike leta 2000? IVI ar ko Jenšterle, z. ima rij i sodelavec Trenutki našega vsakdana Zadrege Roza kluba JPeter Čolnar, zunanji sodelavec PREJEU SMO Na prvi letošnji ponedeljek, torej na dan, ko se je velik del Slovencev soočal s travmo delovnega dne po doglih in napornih praznikih (predvsem tisti, ki jih je uspelo združiti božične in novoletne), so v ljubljansekm Dnevniku že objavili obširni članek o tem, da nas najbolj nori prazniki šele čakajo. Premnogi ljudje že zdaj resno razmišljajo, kje in kako bodo praznovali prehod iz enega v drugo tisočletje, zato ni čudno, če se tudi hotelirji na ta velik dogodek že dalj časa resno pripravljajo. Pa ne le v svetu, ampak tudi pri nas. Tako recimo programe elitnega silvestrovanja 2000 že pripravljajo v hotelu Vila Bled, pa v novogoriški Perli, v portoroškem Hoteli Morje, celo v hotelu Plesnik v Logarski dolini in verjetno še marsikje drugje. Za mnoge ljudi, ki se na začetku leta sprašujejo, kako bodo svojo družino do konca leta sploh pripeljali, so takšna razmišljanja seveda čista utopija, saj jim je maksimum že ta, če lahko novo leto pričakajo pred domačim televizijskim sprejemnikom, ob malce boljši hrani in malce boljšem programu, vendar je predvsem za slednjega mogoče reči, da jim dobrega v zadnjem času ni bilo dano gledati. Toda ravno to je tisti sloj, o katerega preživljanju Silvestra 2000 le zdaj razmišlja slovenska Cerkev, na čelu s svojim novim nadškofom dr. Francem Rode-tom. Če je namreč Dnevnik svoj članek o praznovanju leta 2000 objavil na dan takoj po praznikih, je revija Mladina v svoji zadnji lanski Številki v okviru članka o nadškofu dr. Rodetu kot osebnosti leta priobčila izredno zanimiv podatek, povezan s sklicem sinode, kar so škofje uradno storili 26. maja lani. V omenjenem članku piše: "Ča-sovni okvir sinode je več kot imeniten, saj so slovenski škofje sklenili, da se bo zadnje dejanje sinode dogodilo 31. decembra 1999 ob 23. uri. Menda je jasno, da bo to zadnji veliki dogodek tega tisočletja in hkrati prvi dogodek, o katerem se bo razpravljalo v novem mileniju. Zdi se, da si je škofovska ekipa za dobra tri leta vnaprej rezervirala najbolj imeniten televizijski termin tisočletja, saj naj bi kakšno uro pred prvim ognjemetom naslednjega tisočletja na vsel-judskem zborovanju škofje dokumente sinode izročili občestvu." Cerkev je s tem najbolj nazorno pokazala, kako za razliko od slovenske politike namesto na kratke teče na dolge proge, pri tem pa ji stranke iz (njenega) desnega političnega prostora služijo za zveste navijače, saj ima ves čas vsaj eno od njih tudi v sami vladi. To, da Cerkev deluje dolgoročno, seveda ni nič presenetljivega in novega, saj to dela že stoletja, bolj zanimivo je, da si je ob tem zgradila tudi zelo sodobno in aktualno medijsko podobo. Od tega, da si je med prvimi postavila stran na Internetu, do tega, da je nadškof dr. Rode v Bohinjski Bistrici poskrbel za fotoreportersko poslastico, ko je posvetil cerkev z grafitom "Cerkev je mafija"; ki so ga neznanci neokusno spisali tik pred tem dogodkom. "Ekstremna" levica očitno tud1 po petdesetletni vladavini (ali pa ravno zaradi tega) ni sposobna dvigniti svojega nivoja. Na srečo je njenih predstavnikov z oddaljevanjem časa druge svetovne vojne vse manj, toda ob tem je zanimivo vprašanje, kaj si je naša levica zamislila za obeležitev leta 2000? Oziroma drugače - ali sploh ima vizijo, ki bi segla kam dlje od tega, kako čimprej znova priti na oblast, tokrat seveda v okvirih parlamentarne demokracije? Pa pri vsem skupaj sploh ne gre le za levico, ampak za vse tiste stranke, ki jih ne druži skupni imenovalec Cerkve in jih zanimajo predvsem čim hitrejši in čim večji dobički in te v materialnem in ne duhovnem smislu. Rimskokatoliška cerkev tu deluje izredno zanimivo. Po eni strani si v skladu s svojo evropsko tradicijo (v večini drugih delov sveta je namreč precej revnejša) z vztrajnostjo izboljšuje materialne pozicije, toda zaradi tega vsakodnevnega boja je prav nič manj ne zanima, kaj bodo predvsem revni sloji za Silvestra 2000 gledali po televiziji. Prepričana je namreč, da ji bodo njen program kmalu poplačali s svojo zvestobo. (Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča). Če bi neumnost bolela, bi kričali v vsaki hiši, pravi španski pregovor. Kaže, da so ljudje okoli predsednika vlade, oziroma Liberalnodemokratske stranke, sprevideli, kakšno neumnost so naredili njihovi poslanci, ko so v parlamentu glasovali proti obsodbi komunističnega sistema. Niso obsodili, ker so pri nas brez sodb pobijali, odvzemali lastnino, kratili osnovne človekove pravice. Zagovarjali so, da je bilo nekako vse legalno in bolj ali manj v redu. S tem se človek, ki misli s svojo glavo, ne bo mogel nikoli sprijazniti. Očitno tudi nekaterih od tistih, ki jim je nekdanja rdeča barva obledela. V vrhu liberalne demokracije se počasi zavedajo, kaj so naredili s svojimi javno izrečenimi stališči. Vodilni ideolog stranke in tudi sam "ljubljeni vodja" najmočnejše stranke, ki nam usmerja življenje, sta te dni dejala, da Liberalna demokracija nima prav nobenega vzroka, da ne bi "na neki način" obsodila dogajanja v diktaturi. Praksa kaže, da je nekaterim ljudem ostala vsaj roza, če je že izginila rdeča barva. Nekateri so spoznali in priznali zmoto, drugi pa se nikakor ne morejo in ne morejo sprijazniti, da so (vsaj) podpirali vzornike s krvavimi rokami. Pred novoletnimi prazniki sem se srečal v hribih z znancem, ki očitno z obema nogama še močno stoji v preteklosti. Ni (več) komunist in tudi nikoli ni zagovarjal nasilja nad soljudmi, je pa pri njem zanimiv besednjak, ki postaja vse pogostejši med ljudmi roza kluba. Naj povzamem "Tako hudo pa spet ni bilo. Vsi, ki danes obsojajo, so lahko študirali, imeli so službe in lepo živeli. Le kaj je komu naredil Stane Dolanc..." Gre za višek sprenevedanja in žalitve, ki jih ni mogoče poslušati! Za novo miselno nasilje in pranje možganov! Mar moramo biti ljudem, ki so kršili osnovne človeške pravice sedaj hvaležni, da so nam dovolili dihati in živeti? Komu? Tistim nekaj sto komunistom, ki so si podredili Slovenijo, izigrali in prilastili boj proti okupatorju? Morda tistim, ki so jim kasneje tako oprali možgane, da so verjeli, da so oni tisti, ki predstavljalo Slovence in Slovenijo? Jim moramo biti hvaležni, ker so nam pustili dihati in živeti? Vsem tega niso pustili. Ni pomembno, kolikim so to prepovedali v Kočevskih gozdovih, Teharjih ali pa tudi v gozdičku za sedanjo vojašnico in pokopališčem v Kranju! Dejstvo je, da nekaterim niso dovolili niti šolanja niti življenja in dihanja ter da za to še vedno ni nihče odgovarjal. Le kaj naj nam bi naredil Stane Dolanc? Ljudje božji! Ne gre zanj osebno, ampak za vrh zločinskega sistema. So tudi takšni, ki vedo, kaj je osebno naredil eden od voditeljev komunistov in jugoslovanski policijski minister, ostalim je bolj pomembno, kaj ni naredil, kaj niso naredili tudi njegovi takratni in sedanji tovariši. Ni obsodil pomorov in tatvin. Ni poskrbel, da bi prišli morilci pred sodišče. Uzakonil je pravo, ki je uveljavljalo veČvredno kasto ljudi, nadljudi. Prav bi bilo, če bi ljudje iz roza kluba razmislili o tej krivdi. Niso na odločujočih položajih v Sloveniji samo zato, da so si določili nesramno visoke plače olepšane z najrazličnejšimi dodatki. "Gospod Dolanc" je kriv, če ne zaradi drugega, ker ni nič naredil, da bi obsodili zločine. To pa je krivda tudi tistih (njegovih naslednikov ?), ki sedaj vladajo in odločajo v Sloveniji. Ne verjamem, da so bili izvoljeni zato, da bi zagovarjali sistem, ki ga je obsodil svet, da bi ljudem večno lahko prali možgane. Očitno so se voditelji roza kluba začeli zavedati, da barva preveč udarja na plan. To je lahko nevarno. Z ljudmi je pač tako, da se bodo prej ali slej zavedli reka: Če me enkrat prevaraš, si kriv ti, če pa me večkrat, sem kriv sam. Še enkrat "Neplačani računi" Odgovor na moj komentar Z naslovom "Neplačani računi", pod katerim so se podpisali tajnik občine Tržič in vodje treh uradov, je kljub svoji dolžini ponesrečen poskus analitične ocene novinarskega dela in dokazovanja pravilnosti lastnih postopkov. Z ljudmi, ki ne ločijo članka od komentarja, ni vredno polemizirati o presoji "šibkih točk" določenega novinarja oziroma "mnogih" novinarjev. Toda, ker so napačno precenili namen mojega pisanja in mi prisodili "številne nekorektnosti", je potrebno pojasnilo! Žal so ob iskanju besed, ki se ne ujemajo z zakonodajo, pisci odgovora prezrli sporočilo komentarja. Ni šlo za kritiko dela občinske uprave oziroma njenih posameznih članov, ampak zgolj za razmišljanje o škodljivosti nesporazumov v občinskem vodstvu, ki preprečujejo reševanje problemov. Eden od njih je bila tudi finančna stiska v tržiških vrtcih, o kateri sem pisal večkrat. Za pisanje komentarja sem se odločil, ker niti prej niti na seji občinskega sveta 3. decembra nisem dobil takih številčnih podatkov o financiranju VVZ Tržič, kakršni so prvič objavljeni v odgovoru na moj komentar. Očitanje nekorektnosti se mi zdi toliko bolj neprimerno, ker vodja urada za družbene dejavnosti ni hotela dajati izjav o reševanju problemov v vrtcih, na seji občinskega sveta pa tudi ni predstavila napovedane analize finančnega stanja v vrtcih! Prav tako se ne morem strinjati s sodbami o nepoznavanju tržiške problematike. Večino sej občinskega sveta spremljam od začetka do konca, kar pa ne velja niti za župana niti za vse delavce občinske uprave. Upam si trditi, da je poskus lanske, odstavitve župana še kako močno povezan z nesporazumi zaradi "proračunske krize", kakor ste to poimenovali sami. Prav zato, ker tržiške razmere preveč dobro poznam, se mi zdijo izgovori na nesprejet državni proračun pred obravnavo lanskega ob- činskega proračuna iz trti izviti. Navsezadnje, država j( proračun lani sprejela, občin0 Tržič pa ne! Nikakor si nt lastim pravice, da bi razsojal kdo je za to kriv, pa kako ntf bi ga kaznovali. Znane so 0 pristojnosti tako nadzorne^ odbora občine kot ustavne^ sodišča Republike Sloveniji ki bosta opravila in poveddf svoje. A vseeno je nerazurnlp' vo pričakovanje, da bo novinar pisal le tisto, kar sliši ni sejah in tiskovnih konferencah! Res je, da malokje povedo toliko o uspehih pri deU< kot prav na tiskovnih konferencah tržiške občinske uprave. Res pa je tudi, da ll dolgo pripravljata svoje tiskovne konference in piŠeU sporočila za javnost o posameznih problemih tako žup^ kot predsednik občinskem sveta. Če ima vsaka str$ svojo resnico, je ponava® kriv novinar, ko razmišlja \ vojo glavo. Da bi se v pf1' hodnje izognili takim situdm jam, dobronamerni predlagam, naj v Tržiču na]' prej pometejo pred lastnic pragom, šele nato pa naj sl lotijo očiščevanja drugod. Novinar Gorenjske^' glasa Stojan Saf Gospod župan iz Bohinja Na Vaš dopis odgovarjam1 zamudo, vendar iz srca. P?1' jetno smo bili presenečeni, # smo iz vsebine Vašega člantt izvedeli za sredstva, ki ste f iz bohinjske občine izlili P6 naših krajih. Hvala za izčrpm pojasnilo. Upam pa si tr0 da prav vse, kar navajati niste prispevali iz sredsttf občine. (Oplenova hiša, m# zej v Stari Fužini in še kaj.) Dovolite mi, da pojasni nekaj svojih stališč. Nihče $ sodeloval pri mojem članki nov. 1997, v Bohinjskih no$\ cah. Nobena oseba mi f navajala kakršnihkoli poda1' kov. Vse podatke sem prebrf la prav v Bohinjskih novica*1 Moja zapažanja so res z$ skromna in skopa, vendar # še nadaljujejo in ob pritožno5' ti jih bom spet navedla, če W to mogoče. Zaživeli smo v demokrat in Bogu hvala, smemo H svobodno izražati. Tu n$ mišljene osebne žalitve "; Nadaljevanje na 23. stiV 210 Ko bi lahko bili tako močni kot ti} lirika Zinka je počasi prišla do spoznanja, da bo, hočeš nočeš - morala iti v službo. Ni sicer še vedela, kako to bo, toda brez denarja se pri tako veliki družini ni več dalo shajati. Draga zdravila, nekatera celo iz tujine, ki so jih zdravniki predpisovali Marti, še zdaleč niso bila poceni. "Sla sem delat v Polix. Pospravljala sem in delila malico. V ranih jutranjih urah sem doma porihtala po štali, se preoblekla in šla. Marta je šla v Kamno Gorico, kjer je ostala pet let. Ej, te njene težave s ščitnico. In živci!!! Včasih sem se jo celo jaz naveličala poslušati, ko je jamrala. Tudi sredi noči me je zbudila. Ni bilo lahko! Toda za Marto sem vse naredila. Ne vem, kako se bo privadila tam, v Barki (o tem je kar naprej na glas razmišljala!) Dolgčas ji je, dolgčas... Tako krasno sobo ima! In k polnočnici so šli v stolnico, pomisli! Sedaj bo dobila še potni list. Rekli so mi, da jih poleti peljejo v Nemčijo. Jaz ji kaj takega ne bi mogla nuditi. Nikoli!" Nehote je Zinka znova in znova obračala besedo na hčer. Videla sem, da ji zelo veliko pomeni. Blizu sta si. Skoraj bi si upala reči, da kaj prida ljubezni Zinka v življenju ni bila deležna in zato ji je hčerkina naklonjenost še USODE Piše: Milena Miklavčič toliko bolj dragocena in ljuba. V tem najde tudi moč, da gre naprej, da upa, da bo enkrat kaj bolje tudi zanjo. "Ko je mož zbolel, je bilo "najlepše" takrat, ko je moral samo ležati. Bil je pri miru, nikamor ni mogel iti in vedela sem, kje ga lahko najdem. Ko pa je začel lesti naokoli, saj veš, šnopc tu, pa tam in se ga je nalezel. Tisti dan, ko je umrl, je šel petkrat na vas. Bila sem sama doma, ravno ob košnji je bilo. Petdeset kupov sena sem naredila in nikogar ni bilo, da bi mi priskočil na pomoč. Sama sem "vzmetvala". Z voza sem vrgla na "oder", potem sem stekla gor, zmetala v kot, in spet od začetka.. Sin je šel v griče, ker mu je bilo že vsega zadosti. Zjutraj potrka na vrata policaj. Kaj pa delaš sama, mi reče. Tišči in tišči vame, jaz se pa ne "zrajtam", kaj mu je. Potem pa mi le reče, naj malo preneham, da moram po moža h Katrniku. To pa ne, sem mu zabrusila ihtavo, sam je šel, še sam naj pride nazaj. Tedaj mi pove, da ne more, ker je umrl..." Mirko je dolgo časa ležal ob ograji zraven gostilne. Ljudje so hodili mimo, misleč, da je pijan, tako kot ponavadi. Ognili so se mu... "Usedla sem se na kolo, sin je šel k Brencetu, da so moža prepeljali domov. Ko sem se peljala mimo gostilne, je policaj še zmeraj "merkal" mrliča. Grozno je bilo..." Zinka vstane, kot bi ji bilo pripovedovanja o svojem življenju nenadoma dovolj. "Sedeminštirideset let sem garala in ničesar nimam pokazat. Ves čas sem delala v prazno... Najprej za doto za prve otroke, potem za svoje. Kaj je ostalo meni?!! Ničesar. Streha nad glavo, za drugo pa ob skromni pokojnini nimam denarja, da bi kaj prenovila. Kdo bo delal na kmetiji? Od mojih otrok verjetno nihče. Tistemu, ki bi se odločil, bi pomagala. Saj sem še trdnega zdravja in znam poprijeti za delo. Škoda se mi zdi, da bi vse skupaj propadlo..." "Milan ni bil napačen," je rekla. Imel je tri otroke, rad jih je imel. Če boš zaslužil, daj njim, sem mu govorila, ko je odhajal na vožnjo v Rusijo. Potem pa je ostal tam - za večno. Mar ni to grozno?!" Ko je bila še otrok, stara komaj tri leta, je med igro izgubila prst. Mama je ležala na parah, otroci pa so se lovili po štali. Odrezalo ga ji je na slamoreznici. Toda dr. Demšar, tisti, ki so ga pozneje ubili Nemci v Maršaku, ji je zašil rano, da se ji danes komajda še kaj vidi. "Nikoli me ni motilo pri delu," mi je razložila, ko sem jo vprašala, kaj se ji je Zgodilo. "Lepo menda ni, se pa človek navadi..." Potem mi je pripovedovala o moževem kameradu Janku, ki ga je moŽ privlekel domov, ker ni imel kam iti. "Vsak je ležal v svoji sobi, toda še sta imela toliko moči, da sU se kregala skozi odprta vrata. Eno leto je bil pri nas. Potem je Šel, toda socialna ga je pripeljala kar k nam nazaj-Rekli so mi, da mi bodo plačali, če. ga umijem-Res sem to naredila. Fuj, kakšen pacek je bil, komaj se je odluščilo z njega. Toda čez dva dni je umrl. Kot bi čakal, da bo šel očejen na drugi svet..." Če bi Zinka lahko zavrtela kolo nazaj, bi si zaželela edinole to, da bi jo otroci malo bolj ubogali. Zmeraj jim je prav svetovala. Danes bi bilo gotovo vse drugače. Tako pa... Samo Zinka se ne da. Tako se zasmeje, ko me sreča, kot bi ji šlo vse na tem svetu po maslu! "Trošta" se, da bo njena vnukinja kmalu prišla po šivalni stroj, ki ga hrani zanjo. Sploh ji je všeč, če ji priskočijo mladi na pomoč. Delo gre hitreje od rok in potem zvečer ni tako utrujena. Povabila me je, da se pri njej oglasim H spomladi, ko zacvetejo rože. Takrat je povsem drugače, lepše. Ampak, če po pravici povem, je bilo meni tudi tisto turobno, deževno dopoldne pri Zinki zelo lepo. In če bi slučajno vas, ki boste tole prebirali, zamikalo, da jo obiščete, naj povem, da boste pri nje) zmeraj dobrodošli, tudi takrat, ko se bo začelo delo in bo potrebno zavihati rokave. Nadaljevanje z 22. strani nepošteno obrekovanje. Demokracijo imamo vsaj v svobodi govora, v družbah z demokratično preteklostjo je to normalno. V sakralne objekte v naših vaseh smo verni, pa tudi nekateri neverni v preteklih letih zelo veliko vložili. Tudi kapelice po vaseh smo do sedaj sami obnavljali. Kapelica v Koritih je skromen sakralno-kulturni objekt, ki ga bomo to pot prepustili v obnovo naši občini, oziroma turističnim taksam. Naj bo človek usmerjen malo bolj desno ali malo bolj levo, opazi, da so kapelice • drugo, kot pa privatne razva-Hne. Omenjeno znamenje je droben kulturni objekt in kultura ni nikoli stvar enega človeka, je vedno zadeva vasi, doline, občine, naroda. Kapelice v naših vaseh so markantna znamenja slovesnega, Prazničnega srca. Prav zato so ogledalo tudi tujim obiskovalcem, ki jih ni malo v naših vaseh. In kaj lahko nudimo tujemu obiskovalcu, večkrat samo cenene luknje, tako imenovane apartmaje, zaradi katerih smo pometali starine z naših podstrešij. Na občinsko upravo se bomo oglašali, pa tudi v časopisu bomo še kaj objaviti- To so prednosti demokracije. Vse dobro Vam in naši občini v novem letu. 4. dec. 1997 M. D. & enkrat "Komu pripada dediščina?" Odgovor lovcem Lovske rezine Žiri, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 18. novembra pod vprašanjem Kdo želi dedovati žulje in Preliti znoj lovcev LD Ziri? Spoštovani lovci L D Žiri -dediči naših staršev na Česno-v* domačiji. Sprašujete, kdo bo dedoval vaš znoj in žulje, ki ste jih Pustili pri Česnu, sedaj lovski dom. Polovico žuljev in znoja ste Pretočili brez potrebe pri rušenju poslopja, ki ga niste °bnovili. Ostalo polovico žuljev in znoja pa ste že zdavnaj Pokoristili kar sami. Na tem Preostanku druge polovice ste *e trideset let, ne da bi zato Plačali en sam dinar - tolar naJemnine. Kar se žuljev tiče, se je največja krivica naredila prav žuljem naših staršev (Upnikovim), saj so po pošteni pravni poti z nakupom prišli do te domačije. Hvala jim! Teh žuljev je toliko, da se zanje pulijo celo lovci LD Ziri. Država je popravila krivice, ki jih je naredila. Sedaj pa jih nadaljuje zelena bratovščina Žiri. Pravite, da niste nič krivi te zaplembe posestva. Mislimo, da ne. Krivi ste, ker vam je bila že štirikrat poslana sodna odločba, da zapustite to domačijo in tega še niste storili. Krivi ste tudi pravnih stroškov, ki jih delale nam in državi. Ti niso majhni. Pravite, da grozimo in opozarjamo z najemnino. Pošteni stanovalci se je sami zavedajo. Vi se je ne. Krivi ste tudi rušenja, saj zato niste imeli niti enega samega pravnega dovoljenja. Ne vemo, kako lahko tako zagnano trdite, da ste začeli na ruševinah. Celotno ostrejše ste odkrili vi sami. Tedaj pa ste res naredili ruševine. Del lesa strešnikov ste porabili starih iz te strehe, manjkajoči del pa ste posekali v gozdu tega posestva brezplačno. Tako je tudi ta del stroškov pokrila kmetija sama. Streha je bila cementna kritina in ste jo ponovno uporabili. Citiramo vašo izjavo v časopisu. "Dejstvo pa je tudi, da na pol porušen poslopje takrat ni predstavljalo nobene vrednosti, vrednost je predstavljalo le zemljišče, na katerem je stala nekdanja Česnova domačija." Konec citata. Česnova hiša še sedaj stoji na prvotnem zemljišču in istih temeljih, ki je bilo grajeno leta 1925. Še enkrat vas vprašamo, kako se lahko tako sprenevedate in trosite take neresnice. Prav na podlagi vaših trditev v pritožbah, da ste gradili vi, je urbanistična inšpektorica dipl. ing. geod. Jerneja Trlep v inšpekcijskem postopku, ki je bil uveden po uradni dolžnosti, preiskala ves tovrstni občinski in zgodovinski arhiv v Ljubljani. V njem ni našla niti enega samega pravnega dovoljenja priglasitev, ne za ridtenje poslopja, kakor tudi ne za adaptacijo objekta. Lovska družina Žiri je vse posege delala brez dovoljenj. Na teh parcelah tudi ni nikoli gradila. Izstavila je svoje ugotovitve in so bile poslaite k spisu za reševanje na Vrhovno sodišče. Tudi izjave sodno overjenih prič vam dokazujejo, da je obstoječa hiša grajena leta 1925. S tem, kar trdite, da ste hišo gradili, hočete izsiliti pravico zakona, ki dovoljuje novograditeljem obdržati lastnino tudi na nacionaliziranem zemljišču. Vsi vemo, da besedo graditi pomeni začeti pri temeljih. Vi spoštovani lovci LD Žri tega ne veste. Začeli ste pri strehi in trdite, da ste gradili. Pravite, da se boste borili z vsemi pravnimi sredstvi, da obdržite našo hišo. Vprašamo vas, ali se ne borijo tudi sodišča z vsemi dokaznimi in pravnimi sredstvi, ker vam že nekaj let dokazujejo, da na Česnovi domačiji ni nikakršnih vaših nepremičnin? Ali ni sramotno, da ste spravili to prilaščeno premoŽenje v obravnavo na Vrhovno sodišče? Ali so za vas pravna sredstva tudi laži? Ali ni nečastno zahtevati od države, da vam z zakonom prizna premoženje, ki ni bilo nikoli vaše? Ali vam je častno se tožiti za lastnino, ki pripada pravnim lastnikom? Ali poleg otrok, ki pripadajo staršem te lastnine, pripadajo tudi lovci LD Žiri? Oporekate nam, da napačno trdimo, da je bilo stavbišče ob zaplembi 32 odstotkov več vredno. To je dejstvo. Skupaj z vami smo delali cenitev. Sodni cenilec je imel potrebno dokumentacijo in zaplembno odločbo. Upošteval je vaše in naše pripombe, ter obstoječe stanje. V cenitvi je upoštevan in izračunan tudi vaš vložek, ki pa imate do njega pravico pri občini, katera pravite, da vam je izdajala gradbena dovoljenja. To cenitev imate tudi vi. Ob zaplembi in še dolgo potem je bila v hlevu Živina, ljudje v hiši pa vse do vašega prihoda. Nato ste ponovno naredili svojo cenitev brez naše vednosti in kot pravnomočni dokument poslali v obravnavo na Ministrstvo. Tam smo jo mi videli. Kljub temu da ste imeli izjavo prič, ki potrjujejo gradnjo iz leta 1925, ste hišo v vaši cenitvi postarali za šestdeset let. S tem ste poslopju neupravičeno zmanjšali vrednost. Občina je ponovno zahtevala preverjanje obeh cenitev in izkazalo se je, da ste namerno zavajali cenilca pri vaši cenitvi z napačnimi podatki. Pravite, da ste veliko naredili pri hiši. Dolžnost stanovalcev je, da skrbijo za vzdrževanje prostorov, ki jih uporabljajo. Ob ponovni adaptaciji, ki ste jo naredili, kritina, voda, prispevek za asfalt, leta 1994/95 je že bil sprejet denacionalizacijski zakon in z njim moratorij. Vedeli ste tudi, da imamo vložen zahtevek za vrnitev premoženja naših staršev. Kar se tiče asfalta, gre skozi vaše lovišče in ga koristite. Poznane so najemne pogodbe, da stanovalec obnovi stanovanje, vendar s tem ne pridobi lastninskih pravic. Pišete, da napadamo LD Žiri. Samo ta možnost kontakta z vami nam je ostala. V vseh teh šestih letih, odkar smo vložili zathevek za vrnitev niste naredili niti enega pristopa do dedičev. Nikoli nas niste povabili na pogovor. Ko smo vas prosili za soočenje v vašem klubu v Žireh, je na ta pogovor prišel le en član Lovske družine in še ta o ničemer ni bil seznanjen. Citiramo vašo izjavo v časopisu. "Kakršenkoli bo izid postopka, se bomo morali lovci in dediči pametno in strpno pogovoriti o medsebojnih pravicah in obveznostih, saj lovska koča stoji na zemljišču, ki vam je bilo v dena-cionalizacijskem postopku že vrnjeno." Konec citata. Ne vemo, kako se lahko predstavljate stavbo brez zemljišča, kakor tudi ugodno rešitev zanjo. To se lahko zgodi samo v ponovnem brezpravju. Škoda, da niste pogovora z nami pripravili na začetku. Verjetno bi bilo za obe strani boljše. Spoštovani lovci LD Žiri. Sedaj se bomo pogovarjali na nivoju medsebojnega spoštovanja izpred tridesetih let. Mi smo takrat spoštovali zakon nacionalizacije in vas pustili pri miru. Sedaj vi spoštujte zakon denacionalizacije in nam pustite pripadajoče pravice in mir. Pišete, da država ne sme z denacionalizacijo povzročati novih krivic. V tem primeru država popravlja krivice tistemu, ki ga je oškodovala. Naše hiše ni nikomur ne prodajala in ne podarjala. Niti najemne pogodbe ni z nikomer sklepala. Glede konca mislimo, da bo tisti pravi na naši strani, če tudi z malo začetnico. Lep pozdrav! Dediči, naslov v uredništvu Hlipovi Micki v slovo Hlipova hiša v Stari Fužini je dvignjena ob osrednji vaški poti na hribčku pod cerkvijo sv. Pavla. Stenske slike lepšajo nad okni njeno zunanjščino in pripoveduje] o o premožnosti nekdanjih gospodarjev. To je dom Marije Gašperin, pd. H lipove Micke, vsem obiskovalcem bohinjskih gora poznane planšarice s planine Laz. Tam jo je mati Johana leta 1916 položila v zibel. Tam je preživljala svoje otroštvo. Brezskrbno ni bilo, saj so jo že zgodaj, tako kot je bilo v Bohinju v navadi, vpregli v delo in ji odmerajli prve zadolžitve. Pet let ji je bilo, ko je šla s stricem prvič v planino. Otrok je še bila, ko je morala, najprej skupaj s svojo sestro Julko, kasneje pa kar sama, nositi ob koncu tedna hrano svoji teti, ki je majarila Lazu. Z grenkobo se je spominjala vselej svojih prvih poti v planino. Pri enaindvajsetih letih pa je sama prevzela planšarsko delo na Grintovci in v Lazu. Poleg domačega tropa je sprejemala v oskrbo tudi živino nekaterih drugih gospodarjev. Poslej je sklenjeno triinpetdeset poletij preživljala s svojimi tropi na teh dveh planinah. Osvojili sta jo in postali njen drugi dom. Posebno še planina Laz Z Debelim vrhom, ki ga je tudi od doma rada poiskala v gorski daljavi. Kot luč ji je svetil v času zimske zmrzali v dolini. Vsako leto znova ji je gori v planine k živini hrepenelo srce - še takrat, ko so ji že jenjavale telesne moči. Pa vendar je vztrajala pri svoji Živini v planini vse do svojega štiriinsedemdeselega leta starosti. V Lazu je bilo 22 stanov. Pred drugo svetovno vojno so bili - z redkimi izjemami, še vsi polni. Po vojni pa se je planšarska druščina krčila. V sedemdesetih letih so ostali gori le še trije ali štirje majarji. S Posodnjekovo Cilo iz Studora, ki je v Grintovci in Lazu začela maj a rit i že kakšno leto pred njo, sta bili najbolj vztrajni. Ko so vsi odnehali in ko se je od njiju poslovil Juč iz Stare Fužine, sta v letih 1980 do 1990 poleg majarskega dela, poleg skrbi za živino prevzeli v svoje roke tudi predelovanje mleka v sir od vse živine v planini, kar je bilo poprej izrazito moško opravilo. Nazadnje je imela v oskrbi po dvajset glav živine, od tega 10 molznih krav, ki ji je bilo treba vsak dan dvakrat pomlesti, na roke seveda. Leta 1990 sta s Cilko nazadnje planvali v Lazu. Od Laza se je poslovila, ko je imela štiriinsedemdeset let. Hlipova Micka je pripadala generaciji bohinjskih planšar-jev, moških in žensk, ki jim je bilo planšarstvo poklic, ki so dolga desetletja vztrajali pri svojem delu v gorah, bili so ponosni nanj in ugled so uživali taki Bohinjci v svoji sredini, saj so domačini vedeli, da napornemu življenju in delu v planini ni bil vsakdo kos. Prav ti domačini so bili nosilni stebri planšarstva v zadnjih treh desetletjih, ko se je nenehno krčil poprejšnji obseg planšarske živinoreje in so tradicionalne oblike načina življenja in planšarske kulture z veliko naglico doživljale svojo preobrazbo in tudi svoj propad. S svojo nemo vztrajnostjo in kljubovanjem času so se vtisnili v našo zavest s svojo usodno priklenjenostjo na domače planine. Hlipova Micka je dobila svoj spomenik v delu Matjaža Kmeclja - S prijatelji pod meacesni, pa v literarnem delu Nade Matičič, skupaj s Posodnjekovo Cilko iz Studora in z Lovrencem Cvetkom, pd. Jurčem iz Stare Fužine, tudi v etnološkem dokumentarnem filmu Planšarstvo v Bohinju. "Hrepenenje, da to delaš, kar se je delalo pri hiši, to me je gnalo, da sem hodila v planine še takrat, ko sem šla težko," mi je rekla Hlipova letos poleti, ko sem jo zadnjič obiskala. Anka Novak Če nekoga zanima, kje je Slovenija Ustavim v neki zakotni ulici ob nekakšnem morskem rokavu in Eda stopi iz avtomobila *n si sredi pločnika strokovno ogleduje Zemljevid Malmoja. Dovolj očiten signal, da Se ob njej ustavi velik srebrn BM\V (vozniki BMW-jev so sploh najbolj prijazni ljudje na s\ctu) in iz njega izstopi prijazen, bradat, sivolas gospod. Pogleda naslov, vzame moj GSM (zaboga, njemu dela!), pokliče Marjeto in ta mu razloži, kje in kako naj peljemo. Sivolasi gospod si naju skeptično ogleduje, Eda mrmra: "Naj vozi spredaj, naj vozi spredaj..." in usliši jo. Vozimo se skozi Malmo, slediva BMW-ju in nenadoma smo pred Marjetino hišo. Eda razmišlja, kako naj se zahvali najinemu vodiču, ali naj ga povabiva na kavo... in ko zagleda moj ubijalski nasmeh, ji vsi tovrstni dobri nameni izpuhtijo. Prešli pa so najbrž v Marjeto. Povabi najinega vodiča, on Začuda in z velikim veseljem privolil in skupaj sedemo na hladen vrt (zunaj je 30 stopinj in to za Švedsko ni prav nič običajno vreme). Pijemo kavo, sok, na mizi je pladenj nrustljavih švedskih rogljičev, ki se jih vsi triJe z velikim tekom lotimo. Eda se trudi Pogovarjati z Walterjem (kot se spodobi, smo se medtem predstavili) angleško, jaz se delam, da nič ne razumem. Prija mi malce lenariti in Predvsem nekaj časa molčati, se z nikomer Pogovarjati. Potem pa kot srela z jasnega, se Prebudi moj novinarski čut. Walter je svo- Piše: Tanja Pirš v Poletna potepanja in obiski na Švedskem bodnjak, reporter. Zdaj je seveda stvar drugačna, zdaj začne zanimati tudi mene. Svobodnjaki - novinarji so me od nekdaj zanimali. Vedno sem jim bila nekako nevoščljiva zaradi njihovega poguma - če jaz ne bi Walter je najbolj ponosen na svojo kamero. vsak mesec dobila plače, ne vem, kako bi bilo. Pa še nekoliko lenobna sem, vedno naredim samo tisto, kar mi je določeno, kar so mi zaplanirali moji uredniki, kar je torej jasno, da moram narediti. "Pa gre tako svobodnjaštvo?" "Gre. Meni gre že več kot 20 let. Veliko delam za televizijo Malmo, pa tudi za različne časopise. Potujem po vsem svetu, iščem, kaj je zanimivo, delam reportaže in jih ponujam." Zvem, da piše o različnih temah, da se potepa po tujih deželah. Konkurenca je huda in časopisi in televizija pač vzamejo prispevke, ki so najboljši. Walter je prišel na Švedsko iz Nemčije. Ni hotel služiti vojaškega roka in se je odselil. Njegova mama je Nemka, oče pa Šved in tako mu jezik ni delal posebnih težav. Čeprav njegov osnovni poklic ni novinarstvo, ga o tem nikoli ni nihče nič spraševal. Pomembno je, kakšen je "izdelek", ki ga prinese Še in še bi se rada pogovarjala o njegovem delu, a kaj, ko je ludi on novinar in tudi njega zanimajo podobne reči. Prizna mi, da je ustavil avto in nama pomagal zato, ker je prvič srečal avto z oznako SLO in da ga o naši državi marsikaj zanima. Nekoč je že bil v Kopru, tako mimogrede je skočil iz Italije, sicer pa se mi je zdelo, da o naši deželi govori z rahlo simpatičnim eksotičnim pridihom. Jaz pa tudi nisem bila pri tisti vročini in po napeti vožnji kaj dosti v stanju razlagati o Sloveniji. Ljubi Walter, poišči si zemljevide, knjige, beri časopise in ne išči po Malmoju avtomobilov z oznakami SLO. Malce mi je ušlo, priznam: "Pridi kdaj dol, pa boš spoznal to našo Slovenijo, če te res tako mika!" (Na Švedskem se vsi tikajo, mi novinarji pa imamo menda tako ali tako tako navado.) Ljubi moji, človek je takoj zagrabil za priložnost! Dva novinarja skupaj, skoraj časopis, kajne? Pa mi da naslov in telefonske številke, pa jaz njemu svoje, pa sploh smo nenadoma strašno prijateljsko razpoloženi in povabi naju v mestece Lomma, kjer stanuje in kjer je menda sploh zelo lepo -to potrdi tudi Marjeta in še in še klepetamo in se poslovimo bolj zato, ker bi jaz rada še kaj slišala od Marjete, Walter pa bi še kar govoril, pripovedoval, spraševal. Joj, ampak novinarji znamo biti pa res prave more za vse okoli nas, kajne? In si obljubimo, da se še popoldne vidimo in sploh, da "ostanemo v stikih". Povem vam, človek je bil res vesel, da je spoznal poklicno kolegico iz dežele, katere avto je videl tisti dan prvič v Malmoju. Prijateljsko se poslovimo, pomahamo, Eda pa: Jaz v Lommo ne grem. Kdove, zakaj ne, najbrž se je neznansko dolgočasila ob najinem klepetu. Mene pa tudi ni pretirano mikalo, ker smo imele za tisti dan napovedana vsaj še dva obiska, pa ogled Malmoja pa še in še in še. Ura pa je bila že dve popoldne. Se nadaljuje! SIVI II ČAR S KI Si Letošnja novoletna turneja za naše slabše od pričakovanj ZMAGAL FUNAKI, PETERKA 22. Leto dni po velikem zmagoslavju na novoletni Inter-sport turneji je naš as pristal na skupno 22. mestu • Na zadnji tekmi v Bischofshofnu navdušil Miha Rihtar Kranj, 9. januarja - Minuli torek se je s četrto tekmo v Bischofshofnu končala letošnja Intersport novoletna turneja smučarjev skakalcev. Ta nam sicer ni pnnesla toliko radosti kot lani, ko je skupno slavil naš Primož Peterka, pa vendar tudi on letos ni povsem razočaral. Dobro mu je šlo zlasti v Garmisch -Partenkirchnu, ko je bil šesti in v Innsbrucku, ko je osvojil osmo mesto. Le 50. mesto je osvojil v Obersdorfu in 37. v Bischofshofenu. Sicer pa je šla letošnja skupna zmaga novoletne Intersport turneje na Japonsko s Kazujošijem Funakijem, na drugo mesto se je uvrstil Nemec Sven Hannavvald, na tretje pa Janne Ahonen. Poleg Primoža Peterke sta točke novoletne turneje dobila tudi Peter Žonta, ki se je uvrstil na skupno 43. mesto in 16-letni Domžalčan, član SK Triglav iz Kranja, Miha Rihtar, ki se je izakazal na zadnji preizkušnji v Bischofenu, ko je v prvi seriji v medsebojnem dvoboju premagal Primoža Peterko, nato pa je v finalu spet skočil odlično in pristal na 22. mestu. "Zame je bil prvi nastop na tako velikem tekmovanju pač nova izkušnja, saj sem nastopal v konkurenci z res najboljšimi skakalci - česar pač do sedaj nisem bil vajen. Vendar nisem imel treme, rekel sem si pač, da bom skočil tako kot znam," je na vmesnem postanku na Gorenji Savi med Intersport turnejo in novo tekmo v nedeljo v Ramsau povedal Miha Rihtar. "Na novo tekmo ne odhajm s posebnimi načrti, treba bo pač skočiti čimbolje, tako kot pač znam in videli bomo kaj bo. Upam, da mi bo uspela uvrstitev v finale," napoveduje dijak 2. letnika kranjske Srednje ekonomske Šole. Sicer pa bo naša ekipa skakalcev, v kateri ne bo Primoža Peterke, ki bo te dni izkoristil za kondicijski trening, danes odpotovala v avstrijski Ramsa, kjer bo v nedeljo nova tekma za svetovni pokal. • V. Stanovnik to s mM NAŠIM JE BORMIO VSEC Kranj, 9. januarja - Zaradi pomanjkanja snega so se alpske smučarke že konec prejšnjega tedna preselile v italijanski Bormio, kjer so v ponedeljek in torek pripravili slalomsko in veleslalomsko tekmo, ki bi morali biti v Ofterschvvangnu. Naša dekleta so se dobro odrezala, saj je na slalomu odlično tretje mesto zasedla Blejka Špela Pretnar, Škofjeločanka Nataša Bokal je bila petnajsta, Mojstrančanka Alenka Dovžan pa šestnajsta. Na tekmi je zmagala Švedinja Yilva Nowen. Našim je dobro šlo tudi v torkovem veleslalomu, ko je bila Urška Hrovat sedma, Špela Pretnar pa trinajsta. Zmagovalka veleslaloma pa je bila ponovno Deborah Compagnoni. Smučarke v hitrih disciplinah so ta teden nastopale v Tignesu na evropskem pokalu, kjer je Škofjeločanka Anja Kalan osvojila odlično drugo mesto. Drugo mesto je na slalomu FIS v Kranjski Gori osvojil tudi Andrej Miklavc in tako potrdil dobro slalomsko formo pred sinočnjo tekmo v Schladmingu. Ta se do zaključka naša redakcije še ni končala. Jutri in pojutrišnjem pa bosta v italijanskem Bormiu odpadli mariborski tekmi za Zlato lisico. Jutri bo veleslalom, v nedeljo pa slalom. • V.S. FIS VELESLALOM NA KRVAVCU Kranj, 9. januarja - V ponedeljek, 12. januarja, bo na Krvavcu FIS veleslalom za moške. Nastopilo bo več kot 130 smučarjev iz najmanj 8 držav. Že sedaj so prijavljeni smučarji iz: Jugoslavije, Hrvaške, Japonske, Norveške, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Start veleslaloma bo na vrhu Zvoha, cilj v Tihi dolini. Prvi tek se začne ob 10 uri, drugi ob 13.30 uri. Od slovenskih smučarjev bodo nastopili vsi najboljši, razen A ekipe, ki bo takrat na tekmi EP v Nemčiji. Ker so trenutno na Krvavcu odlične snežne razmere se obeta dobra tekma. V nedeljo ob 18. uri bo v hotelu Kokra, na Brdu pri Kranju, žrebanje štartnih številk. Organizator FIS tekme je alpski smučarski klub Triglav iz Kranja. • M. D. UMETNOSTNO DRSANJE OSEM MEDALJ ZA JESENIČANE Jesenice, 8. januarja - Pri Drsalnem klubu Jesenice so novo leto 1998 začeli v velikem slogu. 14 tekmovalcev se je udeležilo enega najpomembnejših tekmovanj sezone v umetnostnem drsanju za Pokal Slovenije v Ljubljani. Po odličnih nastopih so se vrnili domov z osmimi medaljami, od tega s štirimi zlatimi. Pri deklicah C je bila Kaja Otovič zmagovalka, Gabi Sekardi je zasedla 3. mesto. Tudi pri deklicah B je Anja Otovič stopila na najvišjo stopničko, Ana Kovačič pa je bila tretja. Naslednjo zlato medaljo je pri deklicah A osvojila Nena Stojanovič, Ines Berginc pa bronasto. Gregor Urbas je z zmago pri mladincih dosegel nov uspeh sezone, Alenka Zidar pa je bila pri mladinkah tretja. Ekipno za Pokal Slovenije so Jeseničani v pionirski in mladinski konkurenci osvojili 2. mesto. • J. R. ZMAGA ZA TRŽIŠKIDVOJEC Obdach, 9. januarja - V začetku tega tedna je bila v avstrijskem Obdachu tekma Interkontinentalnega pokala v sankanju na naravnih progah. Po pričakovanjih so največ zmag osvojili avstrijski sankači, edino pa sta jim odnesla mlada Podljubeljčana Robi Kališnik in Borut Kralj,ki sta zmagala v mladinskem dvojcu. Žal pa se naši najboljši sankači ne bodo mogli konec tedna predstaviti na državnem prvenstvu , ki bi moralo bili ta konec tedna v Tržiču, saj je pretopio vreme stopilo progo. Upati pa je, da bo več sreče z organizacijo tekme svetovnega pokala, ki naj bi bila v začetku februarja v Dolenji vasi. • G.L. Pri kranjskem hokejskem klubu vse upe stavijo na načrtno delo z mladimi PET LET DO MOČNE DOMAČE EKIPE Čeprav je trenutno kranjski hokej v krizi, saj je močno pomlajeno člansko moštvo imelo v začetku sezone precej težav, upanje za ponoven razcvet dajejo mlade selekcije - Vabilo najmlajšim hokejistom Vsi mladi, predvsem fantje stari 8 in 7 let ter mlajši, ki se zanimate za igranje ho-keja, sta povabljeni v vrste H K Triglav. Treningi so trikrat tedensko, vpisati pa se je moč vsak ponedeljek med 16. in 17. uro na drsališču Gorenjskega sejma v Kranju. Kranj, 9. januarja - Ob začetku letošnjega državnega hokejskega prvenstva je bilo največ zapletov z igranjem članskega moštva kranjskega Triglava, saj je vodstvo kluba takrat povsem odpovedalo, za nadaljevanje dela pa so se odločili v mlajših selekcijah in praktično iz mladincev sestavili ekipo. Pojavile so se nove težave, saj je "izginulo" vodstvo kluba na upravi Gorenjskega sejma pustilo neplačan dolg. K sreči pa so v klubu našili pomoč pri Mestni občini Kranj, kije premostila največje denarne težave in omogočila igranje. Čeprav trenutno še ni prišlo do končne odločitve (oziroma se ni bilo volilne skupščine) kaj bo z nadaljnjo usodo kluba, pa uspehi mladih selekcij dajajo upanje, da bo hokej v Kranju vendarle obstal. O tem sva se pogovarjala z igralcem in vodjem strokovnega sveta mladih selekcij pri IIK Triglav Gorazdom Drinovcem. Kranjski hokej ima po odhodu tujcev sicer oslabelo člansko ekipo, zanimanje mladih za hokej pa je spet zelo veliko. Katere selekcije imate v klubu? "Trenutno imamo v klubu šest selekcij. Najmlaši so cicibani, to so fantje letnika 1990 in mlajši. Teh je trenutno kar 29, njihov glavni trener pa je Silvo Japelj, pomagata pa mu še Anton Tomko in Aleš Zalokar. Fantje letnika 1988 in 1989 sestavljajo selekcijo hokejske šole, teh pa je 20. Njihov trener je Milan Grah, pomaga pa mu Jože Trebušak. Naslednja selekcija so malčki, kjer je glavni trener Jože Trebušak, pomaga pa mu Aleš Zalokar. Teh je 19. v selekciji dečkov je igralcev 24, glavni trener je Anton Tomko, jaz pa mu pomagam. V selekciji kadetov, kjer sem glavni trener jaz, pomaga pa mi Anton Tomko, je 19 igralcev, v mladinski selekciji pa je trenutno na spiskul3 igralcev, trenerja pa sva skupaj s Tomkom. Sodelujeva seveda glede na tekmovalni sistem, saj naše selekcije nastopajo tako v alpski ligi kot v državnem prvenstvu." Nekatere od vaših selekcij imajo v teh tekovanjih lepe uspehe, saj je naprimer lani moštvo malčkov igralo celo za naslov državnih prvakov? "Lahko poudarim, da se letos v klubu v vseh selekcijah dela izredno dobro, zaradi slabega r dela kluba pa se pozna "primanjkljaj" pri vpisu letnika 1987 in 1988. Te posledice se bodo čutile zlasti drugo leto, saj imamo naprimer samo šest igralcev letnika 1988. V drugih selekcijah ni težav, saj te selekcije lahko premagujejo vse ekipe v državnem prvenstvu ali igrajo z njimi povsem izenačeno." Letos jeseni se še ni vedelo ali bo v državnem prvenstvu Triglav sploh nastopal s člansko ekipo ali ne. Na koncu ste se v klubu vendarle odločili in poslali v boj mlado moštvo? "Zaradi lanskoletnih dolgov, ki so ostali na Gorenjskem sejmu, članska ekipa ni imela pravice nastopati na drsališču. Kljub temu smo se zavzemali, da se članska ekipa obdrži, saj je s tem pač dana možnost, da mladi vidijo prihodnost nastopanja. Tako računamo, da bi v petih letih jedro te ekipe nosili sedaj še zelo mladi igralci članskega moštva, okrepili pa jo bodo sedaj še mlajši igralci, BLEJCI SOLIDNO V NADALJEVANJU S sredinimi tekmami se je začel drugi del prvenstva v prvih odbojkarskih ligah. "Povratnik" v 1A. DOL - odbojkarji Bleda so na prvi tekmi v Ljubljani predvsem v prvih dveh nizih dokazali, da se bodo verjetno kar enakovredno kosali z marsikatero ekipo. Za kaj več kot osvojen niz so Blejci preveč grešili pri sprejemu servisa, v nadaljevanju pa so jim očitno pošle tudi moči. Olimpija : Bled 3:1 (10, - 6, 4, T). Odbojkarice Špecerije Bled pa kaj lahko ponovijo rezultat moške ekipe iz prvega dela 1B. DOL, saj so očitno premočna ekipa za to konkurenco. Na gostovanju pri "študentkah" so domačim odbojkaricam prepustile le 17 točk. Julči ŠOU Vital Frupi : Špecerija Bled 0:3 (-5, -7, -5). Le malo verjetno pa je, da se bo v boj za enotno 1. DOL vmešala tudi ekipa Termo Lubnika iz Škofje Loke. Precej oslabljeni Škofjeločani (odhod Kumerja k Bledu, prenehanje z igranjem nekaterih igralcev, poškodbe) so tako "oddali" že prvi par točk. V Škofii Loki jih je tokrat premagala ekpa Kočevja s 1:3 (10,. -12, -13, -7). Blejci so zaradi težav z dvorano v Radovljici tekmo prestavili v Ravne, tako da v soboto igra doma le ekipa Špecerija Bled, ki se bo v OŠ Bled ob 17. uri pomerila s P. Prevalje. • B. M. KOŠARKA JUTRI DERBI V KRANJU Kranj, 9. januarja - Medtem ko so košarkarji v Al ligi po novoletnih praznikih že odigrali nov, 17. krog, pa ta konec tedna s tekmovanjem nadaljujejo tudi A2 ligaši. Najbolj zanimivo bo jutri v Kranju, ko bo v dvorani na Planini ob 20. uri srečanje med ekipama domačega Triglava in Cometa. Ekipa Gradbinc Radovljica jutri gostuje pri ekipi Radenske v Radencih. Vodilni v l.B ligi, ekipa Loka kave, jutri gostujejo v športni dvorani na Logu v Hrastniku pri ekipi GD Hrastnik. • V.S. i.........................................................................-......'■■.............■......................................■' DOBER ODPOR KOKRE PR0U KOPRU Kranj, 3. januarja - Za največje presenečenje kroga je poskrbelo mlado moštvo Kokre v srečanju proti izkušenim vaterpolistom Kopra. Rezultati: 8. krog: Probanka Leasing : Tivoli 10:6 (5:2, 3:3, 1:0, 1:1), Triglav : Kamnik 23:3 (7:0, 7:0, 5:1, 4:2), Kokra : Koper 4:5 (0:0, 2:1, 1:2, 1:2), Mogota Ljubljana -prosta. Razpored za 9. krog: sobota, 10. 1. 1998: Ljubljana - bazen Kolezija ob 20.00 Mogota Ljubljana - Koper, Ljubjana - bazen Tivoli ob 20.30 Tivoli - Triglav, Maribor - bazen Pristan ob 20.30 Probanka Leasing : Kokra, prost Kamnik. • J. Marinček Gorazd Brinovec ki trenutno enakovredno z ostalimi ekipami nastopajo v državnem prvenstvu dečkov, kadetov in mladincev. S tem bi dobili ekipo desetih do petnajstih res kvalitetnih domačih igralcev." Vaše moštvo letos v članskem državnem prvenstvu še ni zmagalo, poleg tega pa ste v začetku odpovedali tudi dve tekmi. Kdaj pričakujete prvo zmago in Kdaj boste nadoknadili "zamujeno"? "Do 25. januarja nameravamo odigrati še dve zaostali tekmi, čeprav se še dogovarjamo za datuma. Zaenkrat res še nimamo zmage, saj smo začeli pozno trenirati in igra veČina mladinska ekipa, vendar pa v drugem delu tekmovanja pričakujemo, da bi katerega od nasprotnikov tudi uspeli premagati." Kako je trenutno z vodenjem kluba, saj je bilo s tem jeseni kar nekaj težav? "Uradno je predsednik kluba še vedno Ivan Marjek, čakamo pa na skupščino, kjer naj bi sedanje vodstvo odstopilo in bi se razrešile nekatere težave, predvsem finančne. Ker uradnega predsednika Že nekaj časa ne vidimo, njegovo delo sedaj opravlja Primož Strniša." V klubih je vedno bolj pomembna tudi "podpora" staršev, predvsem finačna. Kako je pri HK Triglav? "V klubu imamo strokovni svet, ki v klubu odloča o posameznih igralcih, tako da se starši v strokovno delo kluba naj ne bi vtikali. Seveda pa je potrebno starše informirati in starši te informacije tudi dobijo. Sicer pa je letos mesečna članinarina v našem klubu 9 tisoč tolarjev, le najmlajaši, cicibani plačujejo po 5 tisočakov. To je sicer veliko, vendar so stroški visoki in trenutno se trudimo, da bi dobili sponzorje, s čimer bi se tudi članarina lahko v prihodnje zmanjšala." • V. Stanovnik SLAVIJA PRIPRAVILA PRESENEČENJE Kranj, Bled, Jesenice, 9. januarja - Minuli torek so hokejisti v državnem prvenstvu odigrali 11, krog. Ekipa Acroni Jesenic je v Podmežakli 7:2 (3:1, 2:1, 2:0) premagala lmpos Celje, HK Bled je 7:0 (3:0, 0:0, 4:0) premagal Protonavto, ekipa Triglava pa je V Kranju izgubila s HIT Casinojem Kranjska Gora 1:4 (0:2, 0:1,1:1). Hokejisti HDK Bleda so gostovali pri Olimpiji Hertz in izgubili 17:1 (5:0, 4:0, 8:1). V sredo je bila v Zalogu še zaostala tekma med Slavijo Jato in Olimpijo Hertz. Izkušenejši Olimpijini hokejisti so sicer povedli in vodih 5:0, nato pa so hokejisti Slavije Jate zaigrali odlično in rezultat izenačili na 5:5 (0:3, 4:2, 1:0). Že danes pa je na sporedu 12. krog. Ekipa Acronija Jesenic bo gostovala v Mariboru, na Jesenicah bo ob 18. uri tekma med HIT Casinojem Kranjska Gora in HK Bledom, Triglav gostuje pri Slaviji Jati, HDK Bled pa ie prost. Olimpija Hert gostuje v Celju. V nedeljo, 11. januarja, bo na sporedu 13. krog. HIT Casino Kranjska Gora bo gostil lmpos Celje, HDK Bled odhaja k Slaviji Jati, na Bledu pa bo gorenjski derbi med ekipama HK Bled in Acroni Jesenice. Ekipa Triglava bo nedeljsko tekmo z Olimpijo Hertz odigrala v ponedeljek v Tivoliju. • V.S. MALI NOGOMET VABILO NA ZIMSKO LIGO Kranj, 9. januarja - Nogometni klub Triglav razpisuje tradicionalno Zimsko ligo v malem nogometu, ki bo odigrana v dvorani na Planini. Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu (skupine) in v dveh starostnih kategorijah (do 35 let -igralci rojem leta 1963 in mlajši ter veterani nad 35 let). Tekmovanje bo organizirano ob sobotah in nedeljah, organizatorji pa obljubljajo bogate nagrade in pokale za najboljše. Ekipe se že lahko prijavijo na naslov: NK Triglav -Creina Kranj, p.p. 173 ali po faxu 241-326. Rok za prijavo je 15. januar, prijavnina pa znaša 35 tisoč tolarjev in mora biti poravnana do prve tekme ekipe na račun 51 500-678-54203, APP Kranj z geslom "za zimsko ligo". Pri prijavi navedite podatke kontaktne osebe (telefon, naslov, ime in priimek) poimenski seznam pa je potrebno oddati ob prvi tekmi. Kontaktna oseba je sekretar kluba Iztok Kužnik (tel: 228-018 oz. 222-778). Organizatorji jamčijo najmanj pet tekem vsaki ekipi v prodtekmovanju. Tekmovanje se bo začelo 24. januarja, zaključek pa bo v mesecu marcu. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Državno mladinsko šahovsko prvenstvo na Bledu -V hotelu Krim na Bledu bo od jutri do 18. januarja potekalo državno šahovsko prvenstvo za mladince in mladinke do 18 in do 20 let-Prijave sprejemajo v soboto od 14.30 do 15.30, prvo kolo pa bo na sporedu od 16. do 21. ure. Prvaki m drugouvrščeni bodo Slovenij0 zastopali na svetovnem in evropskem prvenstvu v svojih kategorijah. Informacije dobite po telefonu 061/ 316-346. Deskarji na Soriški planini - Zaradi pomanjkanja snega se j6 Snowboarding*zveza odločila, da tekmovanje za slovenski pokal \ alpskih disciplinah Ballantine's Snowboard Grand Prix, ki W moralo biti jutri in pojutrišnjem v Kranjski Gori, prestavi na Soriško planino. Vendar pa bo namesto veleslaloma in dvoboja na sporedu le dvoboj in sicer to nedeljo, 11. janurja, z začetkom kvalifikacij ob 10.30 uri. Barcaffe Ski Open odpade - Tekmovanje v veleslalom^ smučarjev rekreativcev in tekmovanje najmlajših za poka' Sladkosned, ki bi moralo biti to nedeljo v Kranjski Gori, f° prireditelji zaradi slabih snežnih razmer prestavili na pozneje Tako se bosta Barcaffe Ski Open in pokal Sladkosned nadaljevala 18. januarja z veleslalomom na Soriški planini. • V.S. (SNOVANJA VSEBINA 102 MARKO JENŠTERLE: Enciklopedija: Bo treba popraviti tudi črko E? MIHA NAGLIC: Pisma "malega" človeka... LEA MENCINGER: Za satiro je vedno pravi čas ROMAN GAŠPERIN: Pravljice pred sirarno Beseda urednice Marko Jenšterle v tokratnem uvodnem članku razmišlja na temo dokumentov časa kot je novi 11. zvezek Enciklopedije Slovenije. Zapisi preprostih, neznanih zapisovalcev pa so prav tako, le drugačen dokument časa - o najnovejši knjigi dr. Marije Stanonik piše Miha Naglic. Dr. Zdravko Kaltnekar z veseljem piše monodrame (in še kaj) m jih tudi sam izvaja. Prispevek o pokojnem mladinskem pesniku in Pisatelju Mirku Kunčiču je napisal Roman Gašperin. • Lea Mencinger Še do 23. januarja so v kranjskih razstaviščih -Prešernovi hiši in galerijah v Mestni hiši -na ogled likovna dela 3. bienala mesta Kranja. Odprte so tudi tako imenovane spremljevalne razstave in to kar na sedmih različnih lokacijah. Na sliki: Tihožitje, akril na platnu; avtorica slikarka Mira Narobe je na tej likovni prireditvi prejela nagrado, ki jo žirija namenja članu Likovnega društva Kranj. Marko Jenšterle Enciklopedija: Bo treba popraviti tudi crko El \današnjem času, ko novi mediji vse bolj izpostavljajo le največje in najmočnejše narode ternjihove kulture, je zelo pomembno, da sledi za seboj Puščajo tudi mali narodi. Enajsti zvezek Enciklopedije Slovenije, ki je izšel v zadnjem mesecu preteklega leta, je že ena od takšnih stvari. Enciklopedija Slovenije, popularna tudi kot "Slovenika", je neposredno povezana s s»ovenskim osamosvajanjem, saj njeni začetki Segajo še globoko v čas Jugoslavije, ko se nam 111 Še niti sanjalo o tem, da lahko Slovenija jjekega dne res zaživi kot samostojna ?**ava. Glavni urednik enciklopedije Dušan joglar je o tem dejal: "Najprej je bila ideja, 5! bi ie prevajali Jugoslovansko enciklopedij, nato se je porodila misel, da bi imeli v°Jo, slovensko. To misel je tedaj močno Podprl Josip Vidmar, čeprav ji je, kolikor eni, nasprotoval Krleža. Vzporedno se je sovorilo o leksikonu za NOB na Slovenskem. °a načrta sta se za nekaj časa združila, P°tem pa je očitno prevladala ideja o veliki vac'°nalni enciklopediji." Vse to se je dogajalo j. Sredini sedemdesetih let, ko je bil naciona-lzem v Jugoslaviji najbolj izpostavljen in, kot 3no, tudi uspešno zatrt. To so bili še časi pijenja s Titom, voditeljem, ki je nekako znal ^.zdatj nacionalistične strasti po vsej Jugosla-3, še posebej pa pri Srbih in svojih Hrvatih. °da ta navidezni mir in blagostanje sta raJala samo do njegove smrti, potem pa so e1s^asti nebrzdano razplamenele. i*tir" v nekdanji Jugoslaviji pa je bil U°žen tudi zaradi tega, ker je tedanja "last že zdavnaj poskrbela za to, da je bila e*danja opozicija zamolčana in pregnana, „Jen glas pa se je le s težavo prebijal na naše dlrani meje. Zato v prvih številkah enciklope-3.e ni mogoče najti recimo gesel o pomemb-JJ|. slovenskih kulturnih delavcih iz vrst smigracije, predvsem tistih, katerih priimki (le začenjajo na črke iz začetkov abecede. To k Popravljanje krivic" se je začelo s slovens-Sem osamosvajanjem, ki je padlo v čas, koso te/a Sloveniko pisala gesla okoli črke I in 2av S° zam°lčam vstopili v našo skupno s pomočjo gesla Izseljensko slovstvo. peT. D predstavitvi enajstega zvezka Enciklo-MlI'i6 Slovenije Je tucli sam glavni urednik žeadinske knjige Miha Kovač povedal, da bo Uv .zdaJ ob pripravah naslednjih knjig treba Polv Viti vrst0 novosti. ki Jin zahtevajo tako ^iih kot tehnološke spremembe, ob n°vem upoštevanju pa bo čez kakšnih deset let, ob izidu zadnjega zvezka, treba pripraviti tudi prenovljeno izdajo enciklopedije. ]Wjene pripravljalce namreč ves čas prehitevata dve stvari - politika in tehnologija. To namreč niso vedeževalci, ki bi ugibali in zapisovali našo prihodnost, ampak vestni in natančni strokovnjaki, ki zapisujejo sedanji čas in zgodovino; toda čas je danes veliko hitrejši, kot je bil še nekaj let nazaj, kar pa ni samo njihov problem. Še hujši je recimo za jezikoslovce, ki skušajo posloveniti pravo poplavo novih izrazov in besed, predvsem s področja tehnologije; toda slednja napreduje precej hitreje, kot se novo izmišljene besede primejo med Slovenci. Na neki način je tudi Enciklopedija Slovenije zato ogledalo našega časa, saj je iz dosedanjih enajstih zvezkov mogoče razbrati vse dileme tranzicije, ko se je, kot že rečeno, na začetku še čutil čas ideoloških kriterijev, v zadnjem zvezku pa so morali ustvarjalci opraviti najobsežnejši gesli doslej. Pod črko S se namreč skrivata "Slovenci" in "Slovenija" in pod tema dvema besedama je danes mogoče napisati veliko več in precej drugače, kot bi lahko še kakšnih deset let nazaj. Prav nič čudno ni, da so morali ti dve gesli skupaj pisati zgodovinarji mlajše generacije in strokovnjaki drugih ved. Enciklopedija je torej s črko S prišla do svojega vrhunca, toda kaj nas čaka v prihodnjih letih? Črka E je že za nami, toda ali je mogoče ne bo treba popraviti pri "Evropi"? !MTaša prihodnost je na eni strani sicer jasna, po drugi pa precej negotova. O tem je v eni od zadnjih številk tednika Svobodna Slovenija, ki izhaja v Buenos Airesu, v uvodniku z naslovom Zgodovinska odločitev razmišljal njegov urednik Tine Debeljak. V njem med drugim pravi, da je bila naša prva odločitev za slovenski narod tedaj, ko smo postali kristjani in nadaljuje: "S to nelahko opredelitvijo smo vstopili v Evropo, ki je od tedaj in še danes bila nosilec civilizacije. Tako smo fizično obstali, drugače bi bili z ognjem in mečem izbrisani z zemljevida kot npr. Polabski Slovani. Sicer smo izgubili samostojnost, a v evropski krščanski civilizaciji smo lahko mirno rasli, najprej kot kmetje, pozneje meščani, kot trgovci, in že nekaj stoletij tudi kot kulturno samozavedno ljudstvo. Odločitev, da obdržimo svoj jezik, čeprav bi bilo bolj ekonomsko zliti se z drugimi Slovani v eno panslavistično maso, je tudi poudarila našo samozavest in nas usmerila v našo notranjost". Debeljak na koncu uvodnika pravi, da smo zdaj naredili prvi korak za ponovno integracijo z Evropo, saj smo do nje prihajali po ovinkih. Ko smo se pred tem odločili za Jugoslavijo je bil to po eni strani korak naprej v državniški zavesti, po drugi pa korak vstran na Balkan. "Prehodili smo pot zatiranja, ovinkov, narodnega, kulturnega in političnega zorenja, tako da smo se prostovoljno in s polno zavestjo s pomočjo ostale Evrope spet vrnili v naročje naše matere Evrope," pravi omenjeni pisec. Toda vse skupaj ne zmanjšuje naših stisk in negotovosti, ki se nas polotevajo pred evropskimi vrati. Nezaupanja do "matere Evrope" je pri nas še precej, opaziti pa ga je mogoče tudi pri mnogih drugih narodih, ki so v Evropi že dalj časa, pa jim sedanja integracija niti slučajno ni povšeči. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da celo veliki narodi na prehodu v novo tisočletje izredno veliko pozornost posvečajo ravno svoji zgodovini, kulturi in identiteti. IBoji za to identiteto potekajo na visoki tehnološki ravni, kar čudno pa se sliši, da se zase in svoj jezik bojijo celo Američani, ti glasni "vladarji sveta". Na začetku lanskega decembra se je namreč zgodilo, da je sindikat učiteljev iz Los Angelesa zavrnil program po katerem bi bila angleščina edini jezik poučevanja na kalifornijskih šolah. V tem sindikatu je 35 tisoč članov in ko je prišlo do glasovanja, jih je kar 52,2 odstotka glasovalo proti omenjenemu predlogu. Dvojezično (angleško in špansko) šolstvo na tem področju državo na leto stane 319 milijonov dolarjev, z novim programom pa so hoteli že enkrat tudi v praksi angleščino postaviti za uradni jezik ZDA. Toda kako to narediti, če so skoraj istočasno svetovne novinarske agencije v svet poslale tudi vročo vest o tem, da se je ob najnovejšem štetju prebivalstva pokazalo, da je v New Yorku špansko govorečih prebivalcev že več kot črncev. New York je bil od nekdaj emigrantska Meka za ves svet, toda zdaj se mu dogaja, da bodo sami Američani postali ena od manjšin JBvropa je seveda precej drugačna. Bolj združena ko je, tesneje so zaprta vrata do tistih na oni strani in to v tem trenutku Slovenci Še posebej dobro čutimo, saj so Avstrijci že začeli uveljavljati določbe schen-genskega sporazuma. Problemi, s katerimi se ukvarjajo v ZDA, se z našega zornega kota zdijo neznatni; toda dejstvo je, da na svetu prihaja do velikega prestrukturiranja, znotraj katerega bomo tudi mi morali najti ustrezno mesto. Toda kaj bo za nas Evropa? Korak v stran v smislu državnosti in korak naprej v razvoju? Bomo lahko gesla naše Slovenike vnesli v Enciklopedijo Evrope? Ali recimo Evropa tudi na tem področju že zdaj zahteva kompatibilnost in piscem naše enciklopedije daje tehnične nasvete, kako naj pišejo, da bo ta proces združevanja nato lažji. IW[islim, da se to žal ne dogaja. Evropa zaenkrat zahteva le to, da se njenim prilagodijo naši zakoni ter, da se na njeno raven dvigne nivo našega gospodarstva, z našo zgodovino in kulturo pa se zaenkrat kaj prida ne ukvarja. Ta stvar je zato v celoti prepuščena kar nam samim. Od nas je namreč odvisno, če bomo znali ceniti vse tisto delo, ki stoji za ustvarjanjem Enciklopedije Slovenije in njeno specifiko, zaradi katere je morda na srečo nekoč ne bo mogoče zliti z evropskimi normami, tako kot se nam pred mnogimi leti tudi ni zdelo smiselno, da bi preprosto začeli prevajati jugoslovansko enciklopedijo. Zavedati se moramo, da že zdaj obstaja kar nekaj evropskih enciklopedij in da bi bili njihovi ustvarjalci presrečni, če bi v Sloveniji le odkupili avtorske pravice in lepo v naš jezik prevedli vso njihoto pamet. Tudi v Sloveniji je kar nekaj takih, ki mislijo, da bi bilo navsezadnje takšno početje res veliko cenejše in hitrejše. Toda v tistem trenutku, ko bi takšne stvari res začeli delati, bi bili v Evropi dokončno izgubljeni. Miha Naglic Pisma "malega" človeka, povidignjena v naroioslovje Pomislimo, na koliko različnih načinov se v zgodovini tega sveta zapisujejo njegove zgodbe. Odkar so bile zapisane, nas vedno znova vznemirjajo in zapeljujejo velike epopeje: Iliada, Odiseja, Sveto pismo, Don Kihot, Vojna in mir... Te so svetovne, včasih smo prav radi brali tudi slovenske in gorenjske: Pod svobodnim soncem, Ukana ... Ob njih se dostikrat niti ne zavedamo, da se beseda (logos) o globalnih in lokalnih dogajanjih ohranja tudi z zapisi preprostih in neznanih zapisovalcev. Sijajno pričevanje o tem je najnovejša knjiga žirovske rojakinje Marije Stanonik: Štiri matere, ena ljubezen, Zgodba neke družine... O knjigi "kot taki" Knjigo je izdalo Slovensko etnološko društvo (Ljubljana 1997), na pot sta jo pospremila urednika Mojca Ramšak in Rajko Muršič. Če bi jo hoteli uvrstiti znotraj stroke, bi rekli, da gre za "etnologijo v pismih". Avtorica v sklepu ugotavlja, da so pisma kot glavni vir te obravnave "četverni dokument: v prvi vrsti osebni, a tudi jezikovni (dialektološki), zgodovinski in etnološki." Njihova temeljna razsežnost je osebna; hkrati pričajo o določenem stanju in razvoju jezika (narečja), o tem, kako je dotično osebo nosil splošno znani tok zgodovine, in o tem, kakšno je bilo tedaj "stanje naroda". Ob tem se bo morda komu zastavilo vprašanje, kaj je etnologija (narodoslovje) in kaj etnografija (narodopisje). Slovar (SSKJ) pravi, da sta tako prva kot druga "veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov". Kolikor vem, naj bi bila razlika med obema v ravni proučevanja; etnografija je deskriptivna, opisujoča, etnologija refleksivna, o zapisanem razmišlja. Avtorica zapiše: "Skozi pisma teh štirih oseb doživljamo celotno etnološko problematiko (duhovno, socialno in materialno kulturo) tako na sinhroni ravni - v posameznih časovnih obdobjih: 1914-1916, 1927, 1941-1945, sl.-1986 -kot primerjalno, če omenjene štiri enote povežemo kot točke v dia-hroni osi." Urednik je manj strokoven: "Pripoved, ki je pred nami, govori o strategijah preživetja v dveh obdobjih polpretekle zgodovine, ki sta ju zaznamovali dve veliki vojni tragediji, in ne razkriva le bolečin ob izgubi bližnjih, temveč kaže tudi na neuničljivo življenjsko energijo, ki sicer ne pozablja, a z novim življenjem celi stare rane." Podpisani bi k vsem tem razsežnostim in ravnem dodal vsaj še eno: da gre za izvrstno pričevanje o tem, kako se globalno in kolektivno izraža v lokalnem in osebnem in obratno. Danes sta vse večja glo-balizacija in hkratna individuacija -o tem zadnja leta veliko piše drugi znanstvenik žirovskega rodu, dr. Zdravko Mlinar, sociolog - nekaj povsem običajnega, "etnološkega". Tako rekoč samoumevno je, da sta Coca Cola in Mc Donald globalna, vsepovsod pričujoča. V korak z njima stopajo ljubosumna prizadevanja za ohranitev narodopisnih posebnosti: narečij, starih šeg, prehrambenih kultur ... Gre za dokaj miroljubno sobivanje različnega. V knjigi Marije Stanonik je preže-manje obojega čisto drugačno, dostikrat izjemno kruto. Globalno poseže v lokalno tako, da globalno dogajanje (svetovna vojna) mnoge nič krive podeželane dobesedno iztrga iz njegovega domačega okolja in jih izpostavi preizkušnjam na robu preživetja; da bi preživeli, le-ti razvijejo različne "strategije preživetja". Eni preživijo, drugi ne; eden od gospodarjev ostane na tirolski fronti, eno od mater ubije mina, sina neke druge matere ustrelijo, ker njegov etnos ni "pravi"; pri tem mu prav nič ne pomaga, da je svetovljan in mednarodno priznan umetnik ... Pogled v knjigo samo Zdaj vas pa verjetno res že zanima, kdo so te štiri matere ter njihovi možje in sinovi, ki so jih vojne odgnale z domačij, iz lokalnega v globalno. In kje je tisti locus, iz katerega jih je razneslo po celem globusu? To je starodavni, v novi dobi nekoliko zloglasni Žirovski vrh. Dobrih deset kilometrov dolgi hribovski hrbet, ki se iz Polhograjskih Dolomitov steguje proti zahodu, pod Blegoš. Tako star in neprepusten je, da ga mora reka So(v)ra (Poljanščica) dobesedno obteči. To se zgodi na njegovi najzahodnejši točki, v tesni na Fužinah; z juga in severa ga oklepata in odmakata dva Sorina pritoka, Račeva in Brebovnica. "Žirovski vrh je velik kot Dunaj, toliko becirkov ima", mi je pred leti zatrdil eden od njegovih staroselcev. "Becirki" so naselja, raztresena po njegovih pobočjih. Kar sedem jih je: na žirovski strani je Žirovski Vrh kar tako, na severni sta Žirovska Vrha sv. Antona in sv. Urbana (prvi je bil v časih, ko so bili svetniki v nemilosti, "nad Gorenjo vasjo", drugi "nad Zalo"), na zahodu ležita Kladje in Zabrežnik, na vzhodu Goli Vrh in Lavrovec. Še več je naselij, ki ležijo ob njegovem vznožju. Znana so Žiri, Gorenja vas, Hotavlje, Trebi-ja, manj znana Selo, Fužine, Po-gara, Todraž, Brebovnica, Lučine, Smrečje, Račeva. V njih je veliko domačij, danes precej manj kot nekoč. Kališarjeva v Žirovskem vrhu sv. Antona, domačija Zabrež-nikom (pr Žvejnkl) in Vrbanicova v Todražu so še in niso več (stare hiše so podrli, nove so prazne), Kališarjeva na Selu živi. Iz njih oziroma iz hiš, ki so na istih krajih stale nekoč, so "dopisovalci" v naši knjigi. "Če Brežnikarjevo mater karakterizira pogum, Gospo iz Šida dobrota, mamo Francko iz Todra-ža nesrečnost, si upam trditi, da za mamo Marijo velja caritas." Tako se glasi najsijajnejši stavek v knjigi. Brežnikarjeva mati je Marijana Demšar (r. Štremfelj, 1881-1964); v 1. svetovni vojni je izgubila moža in ostala sama s sedmimi nepreskrbljenimi otroki; "strategija preživetja", ki jo je po sili razmer razvila, je omogočila, "da jim ni bilo treba nikamor služit." Gospa iz Šida je Persida Šumanovič (1875-1968), mati slavnega srbskega slikarja Save Šumanoviča. Med 2. svetovno je pri njej in spričo njene dobrote preživela izgnanstvo Marija Demšar (por. Stanonik, 1910-1986), hči Marijane in mati avtorice. Po vojni se je poročila s Francem Stanonikom, ki je bil vdovec z dvema otrokoma. To sta bila otroka njegove prve žene Francke (Vrbanicove, roj. Jenko, Dr. Marija Stanonik - Foto: Tina Doki 1909-45), ki jo je v nesreči ubila mina.Glavni vir za etnološko obravnavo so štirje svežnji do danes ohranjenih pisem. Prva je v letih 1914—16 pisal Matevž Demšar (Zabrežnikar), mož Marijane in oče Marije, slovenski vojak v 1. svetovni vojni; padel je na fronti na južnem Tirolskem in je pokopan v Trentu. V drugem so pisma, ki jih je 1927 pisal Franc Stanonik (Kališer) svojemu sinu Francu k vojakom v stari jugoslovanski vojski. V tretjem so pisma Marije Demšar (ki se je, kot rečeno, po vojni poročila z nazadnje imenovanim Francem); največ jih je iz izgnanstva v Sidu (Srem), iz let 1941-45. V četrtem so pisma, ki jih je slednja 1968-70 pisala svojemu sinu Janezu k vojakom v jugoslovanski ljudski armadi. Dodani so razni drugi zapisi, posebno mesto pa imajo v zadnjem delu knjige spomini Brede Karner (Na listih vam tožim); v njih se spominja nesrečne usode svoje mame Francke; "po pretresljivosti doživetij, iskrenosti pripovedi in enkratnem vzporednem odnosu" mejijo na literaturo. Koliko krajev, oseb, pisem in drugih zapiskov! Kdo bi se znašel sredi njih? V tem zapisu se pač ne bomo, to tudi ni njegov namen; naš namen je, da bi še koga spodbudili k branju knjige, v kateri so stvari bolj jasne. Na Žirovskem in drugje bi se gotovo našla pisma in cele korespondence iz vsakega od navedenih obdobij, ki bi bila po kolikosti in kakovosti zapisovanja močnejša in z vidika strategij preživetja še bolj "reprezentativna". Take korespondence, napisane od rok plemičev in meščanov, hranijo arhivi. Redka pa so dopisovanja - med "plebejskimi" pa je to verjetno prvi primer - ki bi med svojimi potomci našla tistega, ki bi jih podvrgel narodoslovnemu logo-su in iz njih naredil knjigo. Zasluga in delo Marije Stanonik sta v tem primeru pač brez primere! Mogoče se vprašate, zakaj je poudarek ravno na štirih materah (in hčerah, ki to postajajo)? Kje so tu očetje in sinovi? Ti so v naši knjigi največkrat pri vojakih, sodelujejo v globalnih dogajanjih, v strategijah umiranja. Strategije preživetja so lokalne in v vojnih časih očitno bolj v ženskih rokah ... Nekaj izvirnih odlomkov Potem ko smo poudarili, kaj vse je mogoče "potegniti" iz starih pisem, bi bilo prav, da bi za pokušino navedli še par izvirnih odlomkov. "Zdej podnej /= podnevi/ vsak dan delamo, de skorej pisati ne morem. Ponoči pa ne vidim, ker blez /= menda/ tudi toliko ne zaslužimo, de bi luč imeli, ali nismo toliko vredni, ne vem." Tako je Matevž Demšar z rahlo ironijo opisal razmere, v katerih piše. Zanimiv je njegov opis bojev, v mešanici poljanščine in slovenščine: "Tiči hodije vsaki dan nad nami, tudi ih naši kanoni ne malo kadijo, pa tudi polentori nas pozdravljaje, pa moreje le hitro slovo vzeti... Nazadnje smo mogl le mi polento zakopavati, po ne živo, kot je on polentor /= Italijan/ mislu mene ..." Žena Marijana mu po posredniku (najstarejši sin ali sosedje, sama ni znala pisati) sporoča: "Pisati ti nimam nič dobrega. Zdaj so bili pri naboru od 18. do 24. leta. Dobri so bili skoraj vsi nekaj jih gre že v ponedeljek. Šel bo Gričarjev Rudolf, Gantarjev Franc, Prvišk Jer-nač, Južikov Anton, pri Modrjan jih gre pet, vsi kovači. Janez Je že šel kovat. Eden od Štrajta. Šili so tudi delavci, Travnčkar, Porodižer, Šubcov Lovre, Janez Tomincov, Čelar, Šurkov Franc (Babi dc /-babji dedec/), Mežnarjev Urban. Kofur je dobil namestnika. Brizar in Kodrn sta zv. /= zvržena/ dali so jih domu. Zdaj so plakati za od 37 do 42 let stare. Prihodi mesec bo nabor. Sivkar in Šubc pravita, da bosta gvišno kmalu na vrsti." Francu Stanoniku se, ko piše sinu Francu v staro jugoslovansko vojsko, zapiše stavek, ki je za to vrsto pisem nadvse značilen, skoraj an-tološki: "Si dobil kaj vredno obleko in kako je menaža in če je kaj domačinov ali vsaj Slovencev." Neusmiljena hierarhija v strategiji preživetja. "No pa, kakor vem in sem tudi s tvojega pisma videl, da vojak mora vse za dobro imeti, kakor že je. Ljubi sin: Jaz vem, da bo nekaj časa hudo, pa le pogum, si misli, če drugi prestanejo, bom tudi jaz, in to misli, saj bo bolje, pa tudi na Boga nikar ne pozabi, tudi Bog ne bo nate." Marija Demšar je v svojih pismih iz Šida tako natančna, da se ji hči, ki sodi danes nesporno v vrh slovenske etnologije, pokloni i nazivom "potencialna etnologinja". Njeni opisi šidskega vsakdanjika, gospodinjskih in kmečkih del, res niso daleč od etnografskega zapisovanja. Tu navajmo le nekaj drobcev. O prašičih je cela razprava, ki jo pred sestro sklene t upravičeno hvalo: "Bolj so moji prašiči željni trave kot tvoji turšce." O kruhu: "Kruh je prav tak, kot je bil pri Potočniku. Napol bel, ga imam dosti jesti. Pečejo ga prav tako, kot pri nas. S kvasom prej zamesijo." Žirovka, ki nekaj da na svoje čevlje, se je morala v tujini "ponižati" pred Bato: "In to se tudi spomnem, ko sem vedno rekla, da človek nič ne valja, kdo nosi Batove cipele, sedaj pa jaz imam sama 5 parov Batovih čevljev. Sedaj vidite, da se človek prav res pregreši." O politiki je v vseh teh pismih komaj kaj. Razlaga: bila so podvržena cenzuri in dopisovalci so se tega zavedali. Izjema je Marija Demšar, pa še ta v "pravovernem' smislu: "Danes so tu v mestu lu fantov zaprli, ker so zganjali komunizem in nered ... Bog ve, kaj bomo še doživeli, tu po gmajnah j6 mnogo partizanov, delajo ti strašni neprilike." Četrt stoletja pozneje, ko piše sinu v JLA, pred danes Že legendarnim žirovskim referendumom (1969), je samozavestna: "...v nedeljo bo hodu /= hudo/, zelo se j dajo /= dajejo/, en za Loko, eni za Logatec, mi bomo za Loko." P°i glasovanju: "No v nedeljo smo za Loko izvolili, glasov za Loko je bil° 64 %, za Logatec pa 20 %, 16 jih i ni prišlo na volišče. Kar dobro je spadlo, nismo mislili." Ja, kdo bi si mislil! Včasih so s' ljudje v pismih sporočali tisto, ka' danes opravimo kar po telefonu. ^ danes je ta vsakdanji "trač" tak*5 dragocen, da ga lahko pravi človejj povzdigne v narodopisje. Pofj oznako: Narod naš dokaze hrani; Kot tako so knjigo sprejeli tud1 številni obiskovalci dveh javnip predstavitev na Gorenjskem: 1 gasilskem domu na DobračeVf (Žiri), 12. oktobra, in v Knjižni^ Ivana Tavčarja v Škofji Loki, decembra 1997. Akcija Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije Srečanje petih generacij Tokratno presenečenje smo zopet izvedli ob proslavljanju visokega jubileja. Ivanka Pintar z Malenskega Vrha, lepe vasice pod Blegošem v Poljanski dolini, je namreč ob našem obisku praznovala 90. rojstni dan. Ivanka, ki je preživela obe veliki vojni, o čemer je nekaj povedala tudi za našo kamero, je večino življenja preživela na dokaj veliki kmetiji v Malenskem Vrhu, veliki 50 hektarjev. Življenje je podarila 13-im otrokom, ki so še vsi živi: najstarejši jih ima 70 let, najmlajša pa 46. Trinajst njenih otrok ima 23 vnukov, ti so na svet spravili že 21 pravnukov, pred približno tremi leti pa je luč sveta zagledal tudi že prapravnuk. Torej pet generacij že šteje Pintarjeva rodbina, ki je visok 12 jubilej svoje mame, babice, prababice in praprababice izkoristila, da se je skupaj zbrala na Šmarjetni gori, kjer so v tamkajšnjem hotelu veselo nazdravili svoji slavljenki. Oglejte si Kamero presenečenja, ki bo danes ob 20.10 na programu Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. • S. Šubic ODLGAT Parečte, da niso najs... "Nedeljski klepet ob kavi" V nedeljo, 11. januarja, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", =?ADiO 913 Fn ki ga pripravlja in vodi Jana Debeljak. Gostja oddaje bo Ljuba Nadišar. Dela na Radiu Kranj kot tajnica, že dve desetletji pa v Tržiču vodi folklorno skupino Karavanke. Živi v Bistrici pri Tržiču. Njena misel: "Žal imamo Slovenci vse preveč radi tuje stvari. Zlasti se mi zdi, da premalo mm cenimo domačo kulturno dediščino." TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA ■ ZDRAMI IN PREMAMI novosti Kokr niče bi se reklo. Fletni. Ti iz familije Aligator. Oči na hrmonka, mami na ribežn, mali Martin s kitaro oziroma benjom in najmlajša Urša na bobne. Kaj pravite, ali otroka čaka kakšna glasbena kariera ali ne. Z malo talenta in pridnosti zna vse bit, a ne. Muzika je pa tako ali tako doma v Aligator family. Za novoletno noč verjamem, da ste se imeli ful fajn, no če že ne ful, pa vsaj tako za silo je bilo... Ane. Kokr kdaj. Bo pa letos bol. Samo ne Bol na Braču, zato bom raje napisal bolš, samo ne kakšne boljšje zadeve... No pa mi vi svetujte, kaj naj pol napišem. Dejmo mi raje požrebat. Tokrat bo nagradica pripadla Ireni Škrjanec, Mošnje 51, 4240 Radovljica. Aveš kva, čestitam ti iz srca - obenem ti posvečam tudi rimo, ki si jo pravkar prebrala. Ko bo čas pravi in luna na svojem mestu pa ti pošljemo en dopis, s katerim potem v Aligatorja zvizzz... No, evo. TOP 3 1. Jaz sem nor - Adi Smolar 2. Ne zovem te ja - Danijela 3. Bridges to Kranj Rolling Stones The Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" Meje ime in naslov: Po vrsti: 20 godina - Prljavo kazalište (kokr zbirka), Friends - Sly & Robbie, MTV Unplugged - Babvface, Diana - Princes Of Wels tudi na kaseti, Ne odhaja poletje -Tinkara, Mata hari - Gimme 5, Zadnji poljub - Viktorija... Sicer pa saj veste, kako je po novem letu z novimi izdajami. Vsi se zagrebejo pred novim letom, datko, da se zadeva malo bolj prodaja, pa to... zato je pa zdaj bol šuša. Aja, koledarjev je še vedno nekaj v zalogi - no, da se zbirati. KONCERT - A Torej dva zaenkrat. Prvo, kar se kaže, je koncert kalifornijskih neopunkerjev Green Day. V Ljubljani seveda se bodo po letu, dveh... mogoče tudi treh, torej zopet pojavil, vse zainteresirane pa že zdaj vabijo k nakupu vstopnic po 2650 sitov. Drugo - The Rolling Stonesi ne bodo špilali samo v Zagrebu, ampak tudi v Minkenu (Muenchnu) -aranžma je sicer mal dražji, ampak na avtobusu bomo sami "eehte folk" - sami tap-ravi. Koncert bo 24. maja. DN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 290.: Vsaj koliko let že nastopa hrvaška skupina Prljavo kazalište? Vprašanje kratko, vaša dopisnica pa naj taka, kot je -s pravilnim odgovorom seveda - pride (bo poslana) na Gorenjski glas, do srede, 14. januarja, pripis "Jodlgator". Tako Aleluja bi rekel uni tip z brado, prijatelj od Boruta Veselkota iz Odklopa, jaz pa pravim čav... PCP : 'Sta/ ■ "Nobeni prazniki niso tako dolgi, da se ne bi prilegel vsaj & en dan počitka," so iskrivo in hudomušno zaključili zadnji Praznični dnevnik na televiziji. Kakšna modra življenjska resnica! Marsikateri Slovenec, ki h moral po štirinajstih dnevih Mukotrpnega dopustovanja znova na "šiht", se je sam sebi Zasmilil, ko je pomislil na jutranjo budilko. A ne zato, ker bi bili Slovenci leni in delomrzni, ampak zato, ker Živijo v takih časih, ko nikdar n? veš, kaj bo s "šihtom" jutri -kar prinaša stres in depresije v takem obsegu, da so bili zadnjič psihoanalitiki v običajih javnomnenjskih anketah močno začudeni ob nedvoum-nem rezultatu, ki pravi: Slo-Venci so veliki pesimisti! Malo izvira iz same nravi naroda, največ pa iz razmer, v katerih morajo živeti. Kakšen pa boš, ko pogledaš okoli sebe in vidiš krepke sdridesetletnike v tako rekoč cvetu fizične in psihične kondicije, ki naveličano pohajku-leJo po mestnih ulicah, saj so na čakanju ali v predčasni Penziji. Ta država izključno sl°ni na mladih in vse stavi le nanje: škoda, da se še noben novinar ali psiholog ni lotil faziskave o tem, koliko so v Povprečju stari številni sveto-v°lci in predvsem lepe svetovalke po naših ministrstvih. Zanesljivo bi prišli v povoje nekam tja do 26 ali 28 let- Nič nimam proti lepim mladim in izobraženim pun-CQm, ampak nekako zdrava Pamet pravi, da je svetovalec č[ovek, ki je dal skozi vse s}steme in vse spremembe in l? Pač izkušen maček, ki se lZkustveno in instinktivno znajde v vseh situacijah. A kaj bi z zdravo pametjo! Ta ima v naših razmerah bolj malo veljave in smo jo dali za nekaj časa v out - naj planejo na dan in v veljavo za lase privlečeni vrednostni elementi, ki jih zdrava pamet odklanja. Eh, kaj še vse je v nasprotju z zdravo pametjo, predvsem pa s tako zelo proklamirano pravno in socialno državo! Za novo leto razveseliti ljubljeni narod s podražitvami elektrike, venskih družin, ki imajo komaj le še za mleko in kruh. Nasploh je ta država že nekaj časa znana po tem, da jemlje tam, kjer ni oziroma kjer je najmanj, ne pa tam, kjer je. Če si tam zgoraj, zadovoljivo plačan in obkoljen z dobro plačanimi svetovalkami in svetovalci, ne vidiš ravno družbenega dna: niti približno si ne moreš predstavljati, kako preživeti s 40 ali 50 tisoči tolarjev na mesec! Tema tedna Lolite za pesimiste Ni praznikov, ki bi bili tako dolgi, da se ne bi prilegel vsaj še en dan dopusta. Nekdaj so nam "šlogale" ciganke, zdaj pa imamo novodobnih vedeževalk na tone ... moke in celo mleka - najmanj kar je, je netaktno! Januarja je denarnica nasploh najtanjša, zato so tudi znani številni januarski trgovski popusti. A ta mesec podražiti mleko in se potem z najvišjih državnih vrhov izmikati, da so se nekako zmotili in da bo cena mleka spet na nekdanji ravni, je malo neresno. Naknadno kljub številnim modrim svetovalkam in svetovalcem znižati maloprodajno ceno, pomeni najmanj to, da so naknadno le zaslutili, da je na tisoče in tisoče slo- Ko družina plača položnice, potem - potem dobesedno tolče revščino, ki jih tisti, ki so pri državniških jaslih, pač ne dou-mejo, še manj razumejo. V novo leto smo pač kljub obilnim dobrim željam in čestitkam zakoračili kot - upravičeni - pesimisti. Nič več ne bo tako kot lani - bo namreč še slabše. Kar so včasih vedele vse ciganke, ki jim danes modno rečemo jasnovidke in napovedovalke prihodnosti. Teh kar mrgoli, kamor se obrneš. Ra- zlika med nekdanjimi cigankami in sedanjimi jasnovidci je verjetno le v tem, da so se nekdanje ciganske napovedovalke zadovoljile s kilo moke in kakšno kostjo, današanje Lolitke pa obilno kasirajo. Pač v skladu s splošno nevrotično in pesimistično klimo in povpraševanjem - tržni mehanizmi tu fino delujejo: večje je povpraševanje, več je Lolitk. Le - te prihajajo v naše domove preko številnih, tudi elektronskih medijev, v skladu s tehnološko dobo. Ko poleg Lolitk, ki so na splošno vse zelo previdne in posamezniku ne obetajo ravno lepe prihodnosti, zvemo še o kakšnem kometu, ki se nam naslednje leto zna približati in zapečatiti človekovo usodo na tem planetu, potem nimaš več kakšnih oprijemljivih optimističnih točk. Od danes do jutri -potem pa bo, kar bo.. A kljub vsemu ni treba ravno preveč pestovati vsesplošnega pesimizma, saj smo navsezadnje in kljub vsemu na začetku leta. Navsezadnje bi lažje preživeli vse pesimistične domače Lolitke in vse komete, ki drvijo proti zemlji kot domačo politično in funkcio-narsko elito, ki si bo vsak dan izmišljala kaj novega in delala revolucije. Elite, ki se v svoji preveč mladostni zagnanosti še ne zaveda, da bo prišel čas, ko se bo tako ali drugače treba posloviti. In bo enkrat prišlo novo leto, ko bo pred dejstvom oziroma ko se bo zavedala naslednjega življenjskega reka: "Ko se vzpenjaš na vrh družbene lestvice, se zavedaj, da boš pri padcu srečaval iste ljudi kot pri svojem vzponu..." • D.Sedej lil m OOBM 6LK8E!!! od 12. 1. do 17. 1. 1998 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. POVVER DANCERS - POZOR POZOR 2. THE MOFFATTS - l'LL BE THERE FOR YOU 3. VVES - ALANE 4. NANA - TOO MUCH HEAVEN 5. NEVV/SPICE GIRLS - TOO MUCH 6. DADI DAZ - KO SE STOPIL BO SNEG 7. HANSON - I VVILL COME TO YOU 8. C BLOCK - ETERNAL GRACE 9. DOVVN LOW - JOHNNY B 10. SWEETBOX - EVERVTHINGS GONNA BE ALLRIGHT 11. NEVV/RICK MARTIN - DONDE ESTERAS 12. BOYZONE - BABY CAN IN HOLD YOU 13. STAR - VVE'RE ONLY HUMAN 14. NEVV/PM UNITED - JAZ NE MOREM VEČ 15. NEVV/PUF DADDY - BEEN AROUND NAGRADNO VPRAŠANJE: Kako je naslov najnovejši uspešnici Power Dancers? a) Dvigni roke gor b) Pozor pozor LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. GALA-COME INTO MY LIFE 2. THE RIU PALAČE - THE SOUND OF MALLORCA 3. COMA B feat. CLUBNATIVES - DJ PUMP IT UP 4. AQUA - DOCTOR JONES 5. COLONIA - VATRA I LED 6. LA BOUCHE - YOU VVONT FORGET ME 7. BASIC CONNECTION - HABLAME LUNA 8. DJ OUICKSILVER - PLANET LOVE 9. FINAL - TVOJ OBJEM 10. DA HOOL -. BORA BORA 11.2ALIVE-ŠE ENO NOČ 12. PARADISIO - VAMOS A LA DISCOTECA 13. MC DOMINATOR - BOOM BOOM JAM 14. DJ MARX - COME TO ME, ENERGY15. DANCE 2 TRANCE POVVER OF AMERICAN NATIVES '98 16. SCOOTER - NO FATE 17. RUN D. M. C. US. JASON NEVINS - IT'S LIKE THAT 18. BBE - DESIERE 19. AMBIGUAL - PARTY NIGHT 20. NEVV/ALMA MATRIS - RITMO MECANICO 21. DR. ALBAN - LONG TIME AGO 22. TALLA US. TAUCHER - TOGETHER 23. NOVY US ENIAC - SUPERSTAR 24. BROOKLVN BOUNCE - THE REAL BASS 25. DOMINATOR - SCHOEN 26. NALIN AND KANE - TALKIN' ABOUT 27. SACH feat. LATREC - STAY 28. MARIO PIU - ALL IN NEED 29. DUPLICATE - FELLTHE BASSLINE 30. SLO ACTIVE - BRIGA ME NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. ^> □ o □ o □ ®^ [JM]LM]2Z Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/74l 632 • fax:06l/74l 612 LESTVICA RADIA KRANJ št. 61 MEGAMILK OM ureja: IGOR ŠTEFANČIČ, PETEK, 9.1.1998, ob 18.30 uri Domača: 1. BABILON: NIKOLI (NE NAVELIČAM SE) 2. TINKARA KOVAČ: ČEZ BIVJE DOMOV 3. ADI SMOLAR: TO BO HIT 4. LETEČI POTEPUHI: MARATONKATEČE ČASTNI KROG 5. PETER LOVŠIN: SILA TEŽNOSTI 6. MARTA ZORE: NE BOM 7. JANEZ ZMAZEK ŽAN: DOST JE BILO BESED 8. POVVER DANCERS: POZOR POZOR Tuja: 1. JANET JACKSON: TOGETHER AGAIN 2. BRYAN ADAMS: BACK TO YOU 3. DARIO G: SUNCHYME 4. SPICE GIRLS: TOO MUCH 5. NATALIE IMBRUGLIA: TORN 6. THE VERVE: LUCKY MAN 7. BOY ZONE: SHOOTING STAR 8. PETER ANDRE & COOLIO: ALL NIGHT ALL RIGHT =?ADiO 913 Ff) MEGAMILK 913 Fn STfREO KUPON ŠTEVILKA DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: Hči je umrla 170 let po rojstvu očeta Verjetno redek primer v Evropi in morda edinstven v Sloveniji. 2. 2. 1828 se je rodil Valentin Fister na Ovšisah na Gorenjskem. Aktivno je doživel revolucijo 1848. Na stara leta se mu je rodil sin Valentin, ki je na Karlovi Univerzi v Pragi postal dr. med,, in se specializiral za očesnega zdravnika. Ker takrat Še ni bilo antibiotikov je na za tiste čase neozdravljivi tuberkulozi še mlad umrl. Drugi otrok hči Berta je doživela 92 let starosti. Pri starosti 73 let se mu je rodila leta 1901 hči Ana, ki je 27. U, 1997 v 97. letu starosti odšla v večnost. Poročila se je bila na veleposestvo in od leta 1848 obstoječo najstarejšo vinsko trgovino kraljevine Jugoslavije, k Francka v Podbrezje. Ne da bi zapustila nekdanji Kranjski okraj, ne da bi hotela, je imela pet državljanstev: cesarsko Avstro-Ogrsko, kraljevine Jugoslavije, Hitlerjeve Nemčije, Titove Jugoslavije in trenutne Slovenije. Hišo so v tem času obiskali najrazličnejši veljaki tedanjih dob od dr. Korošca, jugoslovanskega prestolonaslednika Petra, generala Rupnika, Maier -Kaibitscha do Ilje Erenburga v spremstvu Kidriča, dokler družina ni bila leta 1947 pregnana iz rojstnega doma. Pa tudi na stara leta je bila Žena Še zelo zdrava. Imela je dober vid in spomin, neoporečen želodec in pljuča, ter neuničljivo srce. Sama si je kuhala, imela pa je zožen požiralnik in namesto, da bi ji dajali tekočo hrano, so jo na Golniku iz finančnih motivov z umetno hrano tako izstradali, da je umrla. Pri primerni postrežbi, bi ta žena lahko živela sto let in več. Slovenska medicina dobi na vsakega prebivalca več kot 200.000 SIT letno. Ali ne bi bilo bolje, da bi vsaj bolnišnico Golnik postavili na privatno bazo, vsakemu državljanu pa dali denar, ki ga zanj dobi slovenska medicina na uporabo po lastni presoji, tudi za strežnice, toplice, homeopate, akupunkturiste, zobozdravnike, kirurge in podobno po lastni presoji in želji. • Prof. dr. A. Paulin, Rocevnica 59, 4290 Tržič Tanja Zaje Zupan GLASOV KAŽIPOT M. Izleti 3 ob 15. uri igrica za otroke Janko, Metka in Pavliha v izvedbi Gledališča Tone Cufar z Jesenic. V Dražgoše Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod v nedeljo, 11. januarja, v Dražgoše. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z Brega. Avtobus bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Skupne hoje bo za okoli 4 ure. Planinska oprema naj bo primerna vremenu in snežnim razmeram. Vrnili se boste z avtobusom. Če bo vreme lepo, bo pohod iz Soteske. Prijave sprejema Jerca Burlačenko, tel.: 802-107. Razstave Razstava slik Studenec V razstavnem prostoru KD Miran Jarc na Studencu pri Domžalah bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slik akad. slikarke Urše Žajdela-Hrovat. Čakre Kamnik - V Knjižnici Kamnik bo v petek, 9. januarja, ob 17. uri odprtje razstave Čakre. Lahko se vpišete tudi v delavnico Čakre, ki se bodo začele januarja. Adam Kržišnik razstavlja Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji na Borovški cesti 63 v Kranjski Gori si lahko ogledate fotografije in izdelke Adama Krzišnika, umetniškega kovača iz Krope. Gledališče M Štirje letni časi Cerklje - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri v zadružnem domu v Cerkljah gostovala dramska skupina z Brezij z veseloigro štirje letni časi ali ena vesela poslanska komedija. Vse za tebe, sosed moj Kokrica pri Kranju - Jutri, v soboto, ob 19.30 uri gostuje igralska skupina iz Preddvora v kulturnem domu na Kokrici s komedijo Slavka Prezlja Vse za tebe, sosed moj. Igro je režiral Slavko Prezelj. Čarovnik iz Oza Železniki - KUD France Koblar Železniki vabi na predstavo mladinske igre Čarovnik iz Oza, ki bo jutri, v soboto, ob 16.30 uri v kulturnem domu Železniki. Otroške matineje Kranjska Gora - Letos bodo otroške matineje vsako soboto tudi v Kranjski Gori. Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo v Hotelu Kompas jeseniški gledališki igralci prikazali muzikal za otroke z naslovom Kosmata žaba. Hrušica - V nedeljo, 11. januarja, ob 10. uri pa bo na Hrušici v kulturnem domu spet Vaša naša matineja, ki jo pripravlja Glasbena mladina Jesenice. Tokrat si bodo otroci lahko ogledali iiAovno igrico Neubogljiva račka. Seveda ne bosta manjkala Miri in dedek, ki vam bosta zastavila novo uganko in nagradila pridne risarje. Janko, Metka in Pavliha Mengei - V Kulturnem domu v Mengšu bo jutri (sobota), 10. januarja, Koncerti M Božične pesmi Adergas - V dvorani v Adergasu bo jutri, v soboto, ob 19. uri gostoval s koncertom Božične pesmi ženski pevski zbor Milko Škoberne z Jesenic pod vodstvom Primoža Kerštajna. Gost večera bo operni pevec baritonist Jaka Jeraša. Dobrodelni božični koncert Škofja Loka - Karitas župnije sv. Jakoba Škofja Loka prireja dobrodelni božični koncert Cerkvenega pevskega zbora Cecilija Kobal, ki bo jutri, v soboto, ob 18.45 uri (po večerni maši) v župnijski cerkvi Sv. Jakoba v škofji Loki. Izkupiček prostovoljnih prispevkov je v celoti namenjen Sožitju - društvu za pomoč duševno prizadetim Škofja Loka za izvedbo projekta "Stanovanjska skupina". Koncert narodnih pesmi Breznica - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri Kulturno-športno društvo Hrušica gostovalo na Breznici. V kulturni dvorani je mešani pevski zbor Nagelj s Hrušice pripravil koncert narodnih pesmi. Predavanja M Prva svetovna vojna in Žirovničani Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica - kulturno prostvetna sekcija vabi na predavanje Prva svetovna vojna in Žirovničani, ki bo v torek, 13. januarja, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo Jernej Mrak. Obvestila 3 Kontrola krvnega sladkorja Jesenice - Društvo diabetikov Jesenice vabi občane na brezplačno kontrolo krvnega sladkorja vsako sredo od 17. do 19. ure v sejni sobi Krajevne skupnosti Sava na Titovi 18 (v pritličju pod Dominvestom). Se čas za prijave za Mali Lošinj Kranj - Društvo upokojencev Kranj sporoča, da se rok za prijave za letovanje na Malem Lošinju od 5. do 15. septembra podaljšuje do 13. marca 1998. S tem se povečuje mežnost letovanja tudi za člane društev upokojencev bivše kranjske občine, Prijavite se lahko v društveni pisarni. Srečanje socialnih delavcev Kranj - Gorenjska regija Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije vabi vse sociaine delavke in delavce Gorenjske ter študente socialnega dela z območja Gorenjske na srečanje, ki bo v četrtek, 15. januarja, ob 11. uri v Mestni občini Kranj, sejna soba št. 16. Gostja bo Doris Erzar, prof. spec. supervizor. Povabili so tudi Načeta Kovača, predsednika Društva socialnih delavcev Slovenije. Srce ji zaradi glasbe bije za nežne strune Konec novembra je na koncertu v Domžalah predstavila svojo šesto kaseto in četrto zgoščenk? pod naslovom Srce mi bije za te. Sicer pa je o Tanjinih citrah prof. Ivan Sivec zapisal, da so citre magično glasbilo, nekakšen žepni klavir, v njegovi izvedbi pa pesmi zvenijo še posebno nežno. Če pa na to glasbilo igra Tanja Zaje Zupan, ti melodija in glasbila sežeta v srce. Njen koncert v hali Komunalnega centra v Domžalah sije ogledalo dva tisoč ljubiteljev njene glasbe. Bil je to koenc novembra nepozaben dogodek. Tanja je po koncertu povedala, da je bila nad koncertom oziroma obiskom tudi sama presenečena. To je nedvomno spodbuda, da bo tovrstne koncerte in nastope Tanja še imela. In prepričani smo, da bodo vedno zelo dobro obiskani. Decembra med predstavljanjem v Gorenjskem glasu pa smo se s Tanjo pogovarjali tudi o morebitnih njenih nastopih na Gorenjskem in sicer na prireditvah, kjer bo Gorenjski glas Več kot časopis. Obljubila nam je, da za bralce Gorenjskega glasa na naših prireditvah, če le ne bo kakšnega nujnega zadržka ali posebnega razloga, ne bo manjkala. Držali jo bomo za besedo. Doma je Tanja v Nožicah, Gostičeva 48a, 1235 Radomlje, telefon: 061/816-041. Svojo šesto kaseto in četrto zgoščenko je v Domžalah predstavila skupaj z Da-vorinom Radolfijem, Aleksandrom Ježem, Gamsi, Albertom Gregoričem, Andrejo Makoter - Kern, Marjanom Zgoncem, Anjo Burnik in drugimi. Glasba jo spremlja od rojstva izhaja iz glasbene družine in jo zato glasba spremlja tako rekoč od rojstva. Citre pa so ji kupili starši, ko je bila stara deset let. To je bila njihova želja, pravi Tanja. Takrat si tudi ni znala predstavljati, kaj pomeni in kako bo igrala na to glasbilo. Danes pravi, da sta ji takrat "ati in mami" dala najlepšo doto za življenje. "Vsak nastop je zame nekaj posebnega. Je izziv in terja, da vložim vanj vse, kar zmorem. Najlepše pa se potem počutim, ko igram prijaznim in toplim ljudem. Takrat začutim v sebi neko posebno moč, energijo, voljo, čutenje in takrat se sklene nekakšen čarobni krog med menoj in poslušalci, obiskovalci." To notranje, čustvene sposobnosti ni lahko najti. Morda jo imajo tisti, ki so rojeni v znamenju rib. Poznam kar nekaj ljudi iz tega znamenja, ki imajo to moč. Res pa je tudi, da s citrami doseže največ zaradi pridnosti in vztrajnosti. Je pa res, da je Tanja ob tem, ko je ustvarjalna, tudi sanjava. Zgleduje pa se, pravi, po uspešnih in delavnih ljudeh. Citre so njen instrument Lani spomladi je Tanja nastopila v Portorožu. Pred dvema letoma je igrala tudi na zagrebškem velesejmu in po tem v Budimpešti na predstavitvi slovenskega gospodarstva in potem še na odprtju naše ambasade v madžarskem glavnem mestu. Februarja bo dve leti, ko je igrala v v Tel Avivu v Izraelu. Njeni nastopi so postali že kaj nekako promocijski program M vprašanja brez odgovora Sodelovanje s tujimi glasbeniki je povezano z jutrišnjim dnem, ki pa ga je nemogoče napovedovati. Želi pa si početi zabavne, spodbudne in vznemirljive reči. - Vedno igra na iste citre. Igranje pa je prefinjeno. Pomemben je vsak milimeter. - Prva citre so bile iz Avstrije iti jih je prodala. Enaka je bila usoda drugih citer. Tretje je dobila v dar, sedaj pa igra na četrte citre. - Posluša rada lepo glasbo. Ob večerih pa hčerkici rada prepeva slovenske ljudske pesmi. -V tujini nastopa le priložnostno. - Igra že 16 let. • Ko bo nehala sanjati, bo nehala citrati in nehala živeti. - Vsak nastop je za Tanjo nekaj posebnega, je izziv. - Ni pravila, koliko Časa se je treba učiti, da znaš igrati na citre. Še najbolj gotovo je, da nikdar ne znamo vsega. - Če bi nehala igrati, bi nastala velika praznina. Citre so njena prijetna izkušnja, ki ji je ne more nihče vzeti. - Nastopi so različni -Tanja odgovarja na vsa prijazna pisma. Če ima note, jih rada odstopi. Pravi pa, da nima zakladnice vsega, kar bi ljudje včasih radi. Za vse lepe želje, pozdrave, misli, pa se je, takšno je njeno prepričanje, vredno truditi. Osebna izkaznica Tanje Zaje Zupan Rojena: 15. 3. 1972 Višina: 170 cm Teža: Manj kot 60 kg Barva las: Na koncertih vedno naravna Oči: Modro sive Znamenje: Riba Stan: Poročena Najljubša barva: Modra Avto: Laguna Konjički: Rože in potovanja Misel: Lepa melodija je najlepša stvar, ki lahko jo daš nekomu v dar. Načrti: Na tisoče stvari moram Še prebrati, videti, storiti, potipati, občutiti predstavljanja mlade države Slovenije v svetu. V Muench-nu je namreč oblikovala program odprtja razstave v Alpen vereinu in prav tako tudi v Berlinu. Novembra predlanskim pa je nastopila na Japonskem. "Rada imam citre. Od mojih prvih, šolskih nastopov je minilo že 16 let. Še vedno pa se učim in raziskujem ta prečudovit inštrument. Poslušalci pravijo, da izžarevam posebno moč in optimizem; morda celo karizmatičnost. Ljudje to čutijo in se vračajo." Tako so prišli nazadnje tudi na njen koncert v Domžalah. Do zdaj je Tanja izdala kasete sanjarjenje, Ko pride polnoč, Vrni se, Od tod do večnosti, Srečen božič, Vse moje ljubezni in Srce mi bije za te. Največji vtis pa je na Tanjo naredilo občinstvo na Japonskem, v Tokiju. Japonci so takrat občudovali njeno igranje in slovensko narodno nošo. Poskusila je tudi s petjem Pred tremi leti je Tanja poskusila tudi s petjem Zapela je v duetu s Stojanom Auerjem. Bila je to skladba Vrni se. Takrat je menda tudi ugotovila, da je od vsega bil pravšen le naslov, saj se potem Vrnila k citram, za petje pa se ni navdušila. "Nastopala sem po različnih krajih Slovenije. Poleg glasbe pa me zanimajo tudi kultura, hrana, način življenja v različnih delih sveta. Rada potu- t'em. In rada tudi rišem, kjerkoli sem, pa mi ni nikdar odveč zaigrati na citre. Imam dvoje citer. Najboljše mi je naredil Vinko Novak. Bele citre so bile posebej zame." In načrti? Pravi, da je z načrti vedno tako, da jih imaš in jih razkriješ, ali pa jih ne poveš. Tanjini načrti so vedno bili, so in upa, da bodo tudi* naprej povezani z glasbo, citrami. Zagotovo se tudi $ bo odpovedala nastopom-najbrž lahko povsem bfj; skrbi zapišemo, da se šestim dosedanjim kasetam! Štirim zgoščenkam pridruŽ1, tudi sedma kaseta in pe zgoščenka. "Najlepše kar lahko m& mu podariš, je lepa melodij*' rada poudari. Mi ji želimo, * bi takšnih melodij za vse fl?' ki jo radi poslušamo ali tm kujemo njene koncerte j nastope, posnela in nam t. zaigrala še čimveč. Ideje f Tanja vedno uresničuje s jimi sodelavci, kot so aran# vižazist in drugi. Med njimi * vsekakor Dušan Zore, Mar'11' Marcela, Jože Burnik, od ^ pa tudi Anja Burnik s fla^ "Glasba in likovna umetn"' sta zame že kar lep posebna oblika sproščanj Rada slikam zato, ker lan uporabljam široko paleto h* in ker potem lahko občui so na vseh področjih In tudi v glasbi z ansamblom ^pestijo marsikateri prijeten dan. ZARJA SREČNO 98 JANJA in DUŠAN TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročilo Gorenjske 650 19.25 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Kamera presenečenja: Usode prihodnosti z astrologinjo Rožo 20.30 Odprti ekran, v živo pokličite po telefonu: 33 11 56, vodi: Jure Šink) 21.10 Poročila Gorenjske 650 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Franc Urbanija 22.00 Film: Zgodba družine Monkey 23.30 Iz sveta glasbe: Adi Smolar - naš svet so pa vrti 00.00 Poročila Gorenjske 650 00.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.16 Nočni zabavni erotični program ... TV prodaja... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.Dopoldan bomo posredovali uporabne informacije in zanimivosti, od menjalnih tečajev do kulturnih dogodkov in vsebine današnjega Gorenjskega glasa. Ob 11:50 bo na sporedu rubrika Halo OKC, 12:40 je čas, ko ponovimo lekcijo tečaja nemškega jezika, 13:40 pa se slišimo v popoldanski temi. Ob 14:35 razpnemo mrežo presenečenj, ob 15:30 so na sporedu lokalne informacije, ki jim sledi oddaja Kulturni Babilon. Ob 16:10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16:30 prenašali oddajo Deutsche VVelle poroča. 16:50 je čas za izbor Gorenjca meseca, 17:05 pa za ŠOU Informacije. Recept tedna izbiramo ob 17:30, ob 18:30 pa podelimo petkovo nagrado. LOKATV R TRIGLAV ... Videostrani noti stop; NAŠ PROGRAM LAHKO SPREMLJATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 20.50 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Videostrani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani 5.30 Dobro jutro in Lijana Trontelj 6.00 Razmere na cestah 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 10.00 Vedeževanje 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice, obvestila, vreme 13.00 Aktualno: 70-letnica Planinskega društva Dovje Mojstrana 14.00 Popevt ameriška nanizanka •Z-00 Otroški zdravnik, nemška nanizan-13-00 POP kviz 13.30 Športni krog 14.00 športna scena, ponovitev 15.30 zgledna četrt, ameriška nanizanka 16.30 Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, ameriška Humoristična nanizanka 18.30 Obalna io« • 21 ■ del ameriške nanizanke 13.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Poslastica tedna: Driblerja pod košem, amer-£*a komedija; Wesley Snipes, Woody "arrelson 22.00 Pod krinko, ameriška nadaljevanka 23.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 gPPJV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Rasbeni motorček in risanke 11.30 "isanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV ■"op 17.00 Risanke 17.45 Poslovna san?erja' Poslovna oddaja 18.15 Ri-rnrrf V8'50 ™ ProdaJa 19-00 Glasbeni sani? ekl mladinska oddaja 19.30 Rl-iCk? 000 Avt2 svet- oddaja o avto- ... —/~\v iy OVOl, UUUOjCI V OVIU" 22 30 m" 21-10 Sport 21.40 Video kolaž dstavlja 22;30 TV prodaja 23.00 TV shop pre GAJBA flanrf o? 3' RTS ,n ldea TV 15 rn or' P°novi,ov 9.30 Borzni monitor l6rvnA oti vetru- nemska nanizanka u'7 Crr,o ogrinjalo, ponovitev avstrals-uV^nadskega filma 18.00 Harry in ^^isonovi, ameriška nanizankaa 19'^n ».va' re9ior|alni program Ljubljana ,'7 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Paralelni svet 21.00 Nogo- ameri*Upaunska !i9a 2230 M.A.S.H., Re* 1 Humoristična nanizanka 23.00 Žita |C1, avstralska nadaljevanka 0.00 va' regionalni program HTV 1 iut^TX1ki>ledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro PronJ0,00 Uročila 10.05 Izobražealni Po£?im J1'30 otroški Program 12.00 nanbJ, 12,25 Mubezen boli, angleška W?ka 13-10 Santa Barbara 13.55 C1' 15-45 Pot v Avonleo 16.30 'sanka 17.OO Hrvaška danes 18.00 19 0- ueče 1835 Obnova Hrvaške Dn«* r,ry,aška spominska knjiga 19.30 nevnik 20.15 Odprto 21.50 Gospodar Lukša in Pero Proso 21.50 Trma je vladala mestu, dokumentarna oddaja 22.40 Opazovalnica 23.10 Quo Vadiš, ameriški barvni film, 1961 HTV 2 13.45 TV koledar 13.55 Mestece Pevton 14.45 Gusarski otok, ponovitev avstralskega filma 16.25 Otroški program 16.55 Risanka 17.10 Ljubezen boli, ponovitev 17.55 Pozor, steklo! 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Murphy Brovvn 20.50 Poročila 21.00 Naše stoletje, ponovitev ameriške dokumentarne serije 22.00 Pod krinko, ameriška nanizanka 22.50 Vidikon AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program 10.10 Ženska po imenu Harrv, ponovitev nemške komedije 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Sam svoj mojster 18.05 Roseanne 18.30 Strašno' prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117 - vsako življenje je pomembno, nemška akcijska serija 21.00 Toda ne z mojo ženo, ameriška komedija 22.35 Vroči sum: Pogrešan otrok, angleški TV triler 0.00 Belo perje, ameriški vesterm 1.45 Zarota molka, ponovitev kanadske TV kriminalke 4.50 Družina za umret, ponovitev AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Luč v temo 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Grajski hotel Arth 9.55 Drzni in lepi 11.20 Spori 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.00 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin 15.30 Drzni in lepi 16.00 Srečanje: Zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Hribovski zdravnik 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje - kultura 0.00 Čas v sliki 0.30 Srečanje - Kultura 2.10 Dobrodošla, Avstrija - interaktiv 3.30 Pogledi od strani 3.35 Toda ne z mojo ženo, ponovitev ameriške komedije TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok -1 19.10 Poročila Gorenjske 651. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Reportaža - Čudovite lepote zimske narave 20.30 Športni ponedeljek, v živo (vodi Nenad Antonič, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 631 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku za mlade po srcu (vodi: Filip Kocjančič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 651 22.46 IV prodaja 23.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani UUSODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA Tir 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Naj spot - glasbena oddaja v produkciji ZLTV 21.00 EPP blok 21.01 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.21 Glasbeni coctail z Aleksandrom Ježem, 2. del; NAŠ PROGRAM SPREJEMATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU! TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 "Bum" glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Slovesnost ob praznovanju obletnice PD Dovje Mojstrana 18.55 Risanka 18.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVello 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Novoletni otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Gias-beni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Film 22.20 Glasbeni mix 22.25 Top spot 22.30 Nočne videostrani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 Pometamo doma 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. Ponedeljkovo dopoldne bomo izkoristili za zanimive in uporabne informacije, ob 11:20 bomo brskali po knjigah, ob 11:50 pa po podatkih OKC. Prenosu oročil ob 13-ih, bo ob 13:40 sledila tema dneva. 14:40 je čas, ko načenjamo popoldansko temo, nadaljujemo z lokalnimi informacijami ob 15:30 in obvestili ob 16:10. Pol petih popoldne lahko prisluhnete pore-nosu poročil radia Deutsche vvelle, nato pa še črni kroniki. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, nekaj prd 19-to pa bomo povedali nekaj o vsebini Gorenjskega glasa. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice, obvestila 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 18.00 Tednik občine Kranjska Gora - gost v studiu odgovarja na vprašanja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Servisne informacije 10.10 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra tased 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Anketa 830 Jutor je lahko 8.50 Misle dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Sport na RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBCX novice 13.30 Globus, medn. pregled 14.00 Pasji radio 14.05 Volitve Zupana Ljubljane 15.00 RGL obvešča -komentira 15.50 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.30 Avtomobilizem 18.45 Vreme 19.00 D.J. Dekky 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbnei odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otorška pesme tredna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ arner. melodr. NOČ NAD MANHATTNOM ob 17. in 19. uri. amer. krim. drama DONNIE BRASCO ob 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. UMOR V BELI HIŠI ob 18. uri, prem. franc. kom. PRAZNIČNI DAN ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA belg. film ZGODILO SE JE ČiSTO BLIZU VAS ob 18.30 uri, slov. fim MRTVA LADJA ob 20.15 uri, sovj. film DOBRODOŠLI, ALI NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN ob 22. uri TOREK, 13. JANUARJA 1998 TVS 1 8.20 TV prodaja 8.50 Oddaja za otroke: Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka 9.35 Tedenski izbor 9.35 Recept za zdarvo življenje 10.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 10.50 Savannah, ameriška nadaljevanka, 1/36 11.30 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 13.10 Vremenska panorama 14.15 Pet majskin dni, ponovitev slovenskega barvnega filma 15.25 Gore in ljudje 16.20 Prisluhnimo tišini 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.35 Taborniki in skavti, 52. oddaja 17.50 Pobeg iz Jupitra, avstraiska nadaljevanka 18.20 Veiike knjige, dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 21.00 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, Vreme 22.30 Šport 22.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 23.05 Josip Brodski, angleška dokumentarna oddaja 0.00 Svet poroča 0.30 Velike knjige, ponovitev dokumentarne serije TVS 2 9.10 Pepa in Pepe, španska nanizanka 9.40 Lingo, ponovitev TV igrice 10.10 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek 11.15 Alpe - Jadran 11.45 Studio City 12.55 Adelboden: Veleslalom (m), 2. tek 14.10 Cik Cak 15.40 Svetovno prvestvo v plavanju, posnetek iz Pertha 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), posnetek iz Adelbodna 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.00 Grad Hochenstein, nemška nadaljevanka 1850 Kolo sreče, TV igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 Videoring 20.00 Evropski pokal v košrki: Kovinotehna Savinjska Polzela -Stefanel (m), prenos iz Polzele 21.35 Vprašanje zakonitosti, angleška 22.00 Živijenje razoroženega človeka, poljska drama 22.50 Peter Strohm, nemška nanizanka 23.40 Videoring. ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Srečni časi, ponovitev 9.30 Dru žinske vezi, ponovitev ponovitev 10.00 Petrocelli, ponovitev 11.00 MacGvver, ponovitev 12.00 Oprah Show, ponovitev 13.00 Atlantis, ponovitev 14.00 Srečni časi, nanizanka 14.30 Družinske vezi, nanizanka 15.00 Nora hiša, nanizanka 15.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Dick Clark 18.00 MacGvver, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Alo, alo, nadaljevanka 20.00 Odklop 21.00 Zaznamovani, nanizanka 22.00 Drew Carey 22.30 Pravdarji, nanizanka 23.00 Vitez za volanom, nanizanka 0.00 Petrocelli, nanizanka 1.00 Video strani POPTV • 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 12.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 13.00 POP kviz, ponovitev 13.30 Policaji, ameriška nanizanka 14.00 POP party, ponovitev glasbene oddaje 15.00 Power rangers, ameriška nanizanka 15.30 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: V skrbi za malčke, ameriška drama; Kate Jackson 21.45 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, humoristična nanizanka 23.00 Misija. Zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Glasbeni motorček in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Video kolaž 17.15 Videcboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.15 Risanke 18.45 "IV prodaja 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20.00 Vera in čas 21.00 Šport - Mednarodni športni dogodki 21.30 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Mulci, ponovitev 16.30 Nogomet: Španska liga, ponovitev 18.00 Harry in Hendersenovi, ameriška nanizanka '18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Severna obzorja, 29. in 30. del ameriške nani zanke 22.00 Mulci, ameriška nanizanka 22.30 M.A.S.H., 72. del 23.00 Reševalci, 36. del asvtralske nanizanke 0.00 Živa, ponovitev regionalnega programa HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.25 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Plemič Lukša in Pero Proso, ponovitev drame 15.05 Otroški program 15.35 Poročila 15.45 Pot v Avonleo 16.30 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Novice iz sveta znanosti, oddaja o šolstvu 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Komoranski ribji paprikaš, dokumentarna oddaja 20.50 Press klub 22.40 Opazovalnica 23.15 padec rimskega cesarstva, ameriški film HTV 2 13.30 TV koledar 13.40 Ouo Vadiš, ponovitev ameriškega filma 16.25 Otroški program 17.00 Ljubezen boli, ameriška nadaljevanka 17.45 Prizma 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Urgenca 21.15 poročila 21.25 Filmska noč s Kim Novak; Piknik, ameriški film AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 10.05 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 1. teka iz Adelbodna 11.15 Vsi pod isto streho, ponovitev 11.45 Otroški program 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju; Veleslalom (m), prenos 2. teka iz Adelbodna 13.40 Šport: Deskanje na snegu 14.20 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Sam svoj mojster 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki 20.15 Joanna - po šoli dekle na poziv, ameriški Tv tri.er 21.45 Življenjski prostori/Sanje 21.50 Nevarna razmerja, ameriško-angleška filmska drama 23.45 Pobeg v svobodo, avstrais-ko-ameriška komedija 1.20 Medeni tedni v troje, ameriški revijski film 3.05 Nevarna razmerja, ponovitev ameriško-an-gleške dilmske drame 5.00 Dr. Ouinnova, ponovitev AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Luč v temo 7.30 Vreme 9,00 Čas v sliki 9.05 Cafe Oriental, ponovitev nemške komedije 10.35 Drzni in lepi 11.15 Domovinski zvoki 11.20 Zvezno dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.00 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin 15.30 Drzni in lepi 16.00 SDrečanje - zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Krokodili - kuščarji iz prazgodovine, dokumentarni film 21.00 Življenjski Dros-tori/Sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.00 Night-watch: Skrivna sla, dokumentarni film 0.00 Čas v sliki 0.30 Družina za umret 0.55 Roseanne 1.20 Dobrodošla, Avstrija 2.50 Pogledi od strani 2.55 Joanna - po šoli dekle na poziv, ponovitev ameriškega TV trilerja 4.25 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok -1 19.10 Poročila Gorenjske 652. 19.25 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Znani in neznani obrazi: Zlata in Jože Volarič 21.10 Poročila Gorenjske 652 21.30 Popotovanja, komentira Janin Klemenčič 22.00 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 22.40 Naj spot tedna 22.45 Poročila Gorenjske 652 23.00 TV prodaja 23.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Iz produkcije ZLTV - TV Ptuj 20.50 EPP blok 20.55 Videoboom 40 21.45 Nedeljski film: Tvegana ljubezen, ponovitev; NAŠ PROGRAM SPREJEMATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU! TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška odddaja 20.00 Množični smučarski tek veteranov na Pokljuki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Slovesnost ob praznovanju PD Dovje Mojstrana, ponovitev 20,35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 19.05 Novoletni otroški program 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočno videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov. ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 88,9 m 95 Mhz UKV. Dopoldne objavljamo obilico zanimivih in uporabnih informacij. Opoldne boste lahko sodelovali v rubriki Vi sprašujete, Radio Tržič Išče odgovore. Ob 12:30 je na sporedu oddaja Na štirih kolesih, sledi pa prenos poročil ob 13:00. Ob 13:40 posredujemo odgovore na vprašanja, ob 14:35 pa pride na vrsto torkova tema. Sledijo lokalne novice ob 15:30, ob 16:30 pa prenos oddaje radia Deutsche VVelle. Nato bo na vrsti tečaj nemškega jezika, ob 17 25 pa oddaja S"m Tržičan. 18:05 je čas za oddajo Športni obzornik. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkart 6.45 Vreme in temperature po Sloveniji ob petih 6.00 Razmere na cestah 6.15 Bio vreme 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 8.45 Minute za Greenpeaoe in Minute za Amnesty International 10.30 Novice 11.00 Drug z drugim 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Z znanjem v tretje tisočletje 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.50 Akcija Moj zdravnik - kontaktna oddaja 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.00 Tednik občine Bohinj 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila, Braco Koren 21.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 črna kronika 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine škofja Loka 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA. 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.05 Snežne razmere na smučiščih 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.50 Misei dneva 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGI 12.00 BBC novice 13.30 GospodarsM pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 16.30 Kozmetika 17.55 Osir- tedenski pregled domačega dogajanja 18.45 Vreme 20.00 Zaprta vrata 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predstavitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalic čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ amer. melodr. NOČ NAD MANHATTNOM ob 17. in 21. uri, amer. thrill. UMOR V BELI HIŠI ob 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA sovj. film ANDREJ RUBUOV ob 18. uri, amer. film CASINO ob 21. uri 4jl ■4r SREDA, 14. JANUARJA 1998 TVS 1 8.30 TV prodaja 9.00 Dogodivščine iz živalskega vrta, ponovitev nemške nanizanke 9.45 Velike knjige, ponovitev angleške dokumentarne nanizanke 10.40 Kdo je glavni, ponovitev ameriške nanizanke 11.10 Gimnazija strtih src, ponovitev 1/ 26 dela avstralske nanizanke 12.00 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.30 Naj, naj, naj... 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 Svet poroča, ponovitev 14.30 Josip Brodski, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 15.25 Made in Slovenia, ponovitev 16.20 Obzorja duha, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom, otroški kviz 18.20 Zaročenca, 2/10 del italijanske nadaljevanke 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nash Bridges, 2/14 del ameriške nanizanke 20.50 Osmi dan 21.20 (Ne)znani oder 22.00 Odmevi 22.45 Grace na udaru, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Portret dirigentke Simona Voung, avstralska dokumentarna oddaja TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 Pepa in Pepe, 6/26 del španske nanizanke 10.00 Kolo sreče 10.30 Evropski pokal v košarki: Kovinotehna Savinjska Polzela - Stefanel, posnetek 11.50 Sobotna noč, ponovitev 14.30 Moške reči, ponovitev francoskega filma 16.00 TV prodaja 16.30 Trdno v sedlu, novozelandska nadaljevanka 17.00 Zasebni zločini, italijanska nadaljevanka 17.50 Kolo sreče 18.25 Evropska liga v košarki: Imos Jezica - CSKA (z), prenos iz Ljubljane 20.00 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Pertha 21.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju: Pari, prenos iz Milana 23.00 Iz slovenskih ateljejev: Tone Demšar 23.15 Lov za zakladom, francoski kviz 0.15 Peter Strohm, nemška nadaljevanka 1.00 Videoring, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 8.00 TV prodaia in Videostrani 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 Petrocelli 11.00 MacG/ver 12.00 Oprah Show 13.00 Dannvjeve zvezde 14.00 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 15.00 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 15.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show; Dar neprecenjive vrednosti 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Alo, alo, ponovitev angleške humoristične nanizanke 20.00 Filmi, ki vam sežejo v srce: Morilec med prijatelji, ameriški barvni film; Patty Duke, Tiffani-Ambor Thiessen 21.30 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 22.00 Lepota telesa, dokumentarna serija 23.00 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.00 Petrocelli, ameriška nanizanka POPTV 7.00 Dobro |utro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP snop 11.00 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 12.00 Misija: Zvezde 13.00 POP kviz 13.30 Taksi 14.00 Bolnišnica upanja 15.00 Power Rangers, ameriška risana serija 15.30 Ugledna četrt, ponovitev ameriške nanizanke 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Mesečnica, ameriška komedija; Chor; Nicolas Cage 21.45 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev 13.00 TV shop 16.45 Vera in čas 17.45 Živali, ponovitev 18.15 Risanke 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 Glasbeni motorček 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Severna obzorja, ponovitev 17.00 Severna obzorja, ponovitev 18.00 Harry in Hendersonovi 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, nanizanka 20.00 Lois in Clark: Nove Super-manove dogodivščine, ameriška nanizanka 21.00 Vesoljski bojevniki 22.00 Mulci, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Roševalci 0.00 Živa, ponovitev HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Ljubezen boli, ameriška nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Trma je krožila po mesti, ponovitev 14.45 Risanka 15.05 Risanka 15.05 Otroški program 15.45 Pot v Avonleo 16.30 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Glas domovine 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Cista resnica 20.50 Poslovni klub 21.20 Sinovi nevihte 22.25 Opazovalnica 23.00 El dd, arneriškc-italijanski film HTV 2 13.20 TV koledar 13.30 Padec rimskega cesarstva, ponovitev ameriškega filma 16.25 Otroški program 16.55 Risanka 17.10 Ljubezen boli, ponovitev nadaljevanke 17.55 Vanja Radauš, izobraževalna oddaja 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Jalna, nadaljevanka 21.15 Poročila 21.30 Leto pištol, ameriški barvni film; Andrew McCarthy AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program 10.15 Columbo, ameriška TV serija 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova, ameriška serija 15.40 Knight rider, ameriška serija 16.25 Obalna straža, ameriška serija 17.15 Vsi pod sito streho 17.40 Sam svoj mojster, ameriška humoristična serija 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Vsi ljubijo Raymon-da 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Venerin morilec, nemška komedija 21.45 Klinika groze, ameriško-nemški triler 23.25 Napad na policijsko postajo 13, ameriški triler 0.50 Venerin morilec, ponovitev nemške kriminalke 2.20 Belo perje, ponovitev ameriškega vestema 4.00 Soteska smrti v Arizoni, ameriški vestem AVSTRIJA 2 6.15 Video strani 7.00 Luč v temo, dobrodelna akcija 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Visoko od zgoraj na gori, ponovitev 10.40 Drzni in lepi, ponovitev 11.20 Zvezna dežela danes, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Potop Titanika, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.00 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin, nemška zdravniška serija 15.30 Drzni in lepi 16.00 Srečanje - zvezna dežela danes 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.49 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Idealen kandidat 21.45 Pogledi od strani -revija 22.00 Čas v sliki 22.30 Križem krazem, verski magazin, tema večera: Politika Vatikana do zhodnih držav 0.00 Čas v sliki 0.30 šport: EP v umetnostnem drsanju, posnetek prostega programa 1.00 Roseanne, ponovitev 1.25 Dobrodošla, Avstrija - interaktiv 2.55 Pogledi od strani 3.05 THX 1138, ameriški zf film 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ 16.00 Neposredni prenos seje mestnega sveta MOK 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 653 19.25 Iz tiska: Gorenjske novice jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Aktualno 20.30 Župan z vami: Občina Domžale; gostja: županja Cvetka Zalokar Oražem (vodi: Beti Vaiič, v živo; pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 653 21.25 EPP blok - 3 21.30 Posnetek koncerta pihalnega orkestra Jesenice 22.30 Skrbimo za zdravje, ponovitev oddaje 23.10 Iz tiska: Gorenjske novice jutri 23.15 Poročila Gorenjske 653 23.30 TV prodaja 00.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani, non stop; NAŠ PROGRAM SPREJEMATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 27. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in Slovenske policije ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 1A.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.40 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ana-nda - iz cikla predavnaja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.20 Kronika, ponovitev 22.40 Top spot 22.45 Nočne videostrani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro- grama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.00 Gremo v liffe 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogelnik 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 in 95.0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia sledi napoved prvega dela sporeda, od 10:40 naprej pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomo metali kovance v radijski juke box, ob 11:50 pa bo na sporedu rubrika Halo OKC. Opoldanski čas je namenjen oddaji ŠKL, ob 13:00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13:30 zanimivo temo, ob 14:35 glasbeno ropotarnico, ob 15:30 lokalne informacije v oddaji Tržič danes. Čas ob 16:10 je namenjen obvestilom, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche VVelle. Ob 16:50 sledi oddaja o filmu, ob 17:30 pa o knjigah. Spored bomo sklenili z glasbeno sceno. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Glasbena oddaja - Zlata kočija 12.00 BBC, osmrtnice, novice, vreme 12.45 Lestvcia od 1 do 20 14.00 Popevka teana 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 18.00 Tednik - občina Jesenice - župan v studiu odgovarja na vprašanja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zakfiuček proorama R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 8.55 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški program 7.05 Snežne razmere na smučiščih 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.60 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 12.00 BBC novice 13.30 Štajersko pomurski drobir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 16.00 Črna kronika 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.45 Vreme 20.30 Novi svet 22.00 Vse radosti življenja 1.45 Ljubezen, seks, erotika, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTIČKARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ amer. melodr. NOČ NAD MANHATTNOM ob 17. in 21. uri STORŽIČ amer. thrill. UMOR V BELI HIŠI ob 19. uri ŽELEZAR franc. kom. PRAZNIČNI DAN ob 18. in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA sovj. film KOMISAR ob 18. uri, Kino-uho: NEOGIBNO 12 (glasbena spremljava v živo: Gary Lucas (solo kitara); nemi film GOLEM ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. DO NAGEGA ob 20. uri ČETRTEK, 15. JANUARJA 1998 TVS 1 8.30 TV prodaja 9.00 Ouasimodove čarobne dogodivščine, ponovitev francoske risane nanizanke 9.25 Živalske pravljice 9.40 Grace na udaru, ponovitev 10.05 Nash Bridges, ponovitev 10.50 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 11.15 Dogodiščine z divjega zahoda, ameriška poljudnoznanstvena nanizanka 11.45 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.15 (Ne)znani oder 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Obzornik 17.35 Sprehodi v naravo 17.55 Denver - poslednji dinozaver, risana nanizanka 18.20 Zenit, oddaja o znanosti 18.50 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Cvetje v jeseni, slovenska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 Odmevi 22.40 Oh, dr. Beetching, angleška humoristična nanizanka 23.15 Nočni klub 0.40 Zenit, ponovitev 1.10 Sledi, ponovitev 1.30 Vreme TVS 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.30 Kolo sreče 10.55 Lov za zakladom, francoski kviz 13.30 Življenje razoroženega človeka, ponovitev poljske drame 14.20 TV prodaia 14.50 Svetovni poka! v bitlonu: 20 km (m) in 15 km (ž), posnetek iz Anterselve 16.20 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Pertha 17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nadaljevanka 17.55 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 18.50 Kolo sreče, TV igria 19.30 Videoring 20.05 Evropska liga v košarki: Kinder - Union Olimpija, prenos iz Bologne 22.00 Smrtni molk, nemški barvni film 23.30 Peter Strohm, nemška nadaljevanka 0.15 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Moški, posnetek iz Milana 1.45 Videoring, ponovitev KANALA 8.00 Video strani 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 Petrocelli 11.00 MacGvver 12.00 Oprah Show 13.00 Lepota telesa 14.00 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Družinske vezi 15.00 Nora hiša 15.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.00 Oprah show: Pozdrav materam 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 'Alo, 'alo, ponovitev angleške humoristične nanizanke 20.00 Biser tedna: Apollo 11 21.30 PSI faktor, ameriška nanizanka 22.30 Vitez za volanom, ponovitev ameriške nanizanke 23.30 Petrocelli, ameriška nanizanka 0.30 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.30 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Ugledna četrt 12.00 Misija: zvezde 13.00 POP kviz 13.30 Taksi 14.00 Razprtije, ponovitev ameriško nanizanke 15.00 Povver Rangers, ameriška risana serija 15.30 Ugledna Četrt, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, ameriška nanizanka 22.00 Prijatelji 3, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Misija: zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Risanke 12.45 TV prodaja 13.00 Tv shop 17.00 Risanke 17.45 Poslovna razmerja, ponovitev 18.15 Kako kuhajo znani Slovenci, ponovitevl 8.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20.00 Videboom 40, ponovitev glasbene oddaje 21.00 Salon, kontaktna oddaja 22.00 Videokolaž 23.40 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 17.00 Vesoljski bojevniki, ponovitev 18.00 Harry in Hendersenovi, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci 20.00 Klici na dom, ameriška komedija 22.00 Mulci, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Reševalci, 48. del 0.00 Živa HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Ljubezen boli 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Čista resnica, ponovitev 14.30 Poslovni klub, ponovitev 15.05 Otroški program 15.35 Poročila 15.45 Pot v Avonleo 16.30 Risanka 17.00 Hi vaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Besed, besede, besede 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.50 Spomini VValterja Cronkhita, dokumentarna oddaja 21.45 Pol ure kulturo 22.20 Opazovalnica 22.50 Opazovalnica 22.50 Obdobje zarot 23.15 Poročila HTV 2 13.15 TV koledar 13.25 El Cid, ponovitev itačlijanskega filma 16.25 Otroški program 16.55 Risanka 17.05 Ljubezen boli 17.50 Živalski planet 18.20 Moč denarja 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Dosjeji X, ameriška zf nanizanka 21.15 Poročila 21.30 Pekel ljubosumja, francoski barvni film 23.15 Filmi Douglasa Sirka: Temni angeli, ameriški film AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 10.00 Storimo kot kavboji, ameriška akcijska komedija 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova: Novo življenje 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Sam svoj mojster 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Susan 19.30 Čas v sliki 20.15 Komisar Rex 21.05 Dosjeji X 21.55 Space 2063: Mučenje 22.40 Magazin 23.25 Umetnine 1.40 Napad na policijsko postajo 13, ponovitev ameriškega trilerja 3.05 Klinika groze, ponovitev ameriško-nemške-ga trilerja 4.45 Faust, nemška kriminalistična serija AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Luč v temo, dobrodelna akcija 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9,05 Luč ljubezni, avstrijski film 10.35 Drzni In lepi 11.25 Zvezna dežela danes 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Na prizorišču 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merthing 15.20 Drzni in lepi 16.00 Srečanje - zvezna dežela danes 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Kuharski mojstri 18.59 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Ledeniški praznik Kaunerske doline, oddaja narodno-zabavne glasbe 21.05 Vera, TV pogovor 22.00 Čas v sliki 23.00 Primer za dva, nemška kriminalistična serija 23.50 Čas v sliki 0.30 Šport: EP v umetnostnem drsanju, posnetek prostega programa (m) 1.00 Roseanne 1.25 Dobrodošla, Avstrija 2.55 Pogledi od strani 3.05 Pobeg v svobodo, ponovitev avstralsko-ameriške komedije 4.35 Dobrodošla, Avstrija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 654. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Portret: Vlado Kijun 20.30 Kultura, družba in mi: Kam po pravdo? 21.10 Poročila Gorenjske 654 21.25 EPP blok - 3 21.30 Zvezdni okruški z astrologinjo Rožo Kačič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.10 Koncert Tanje Zaje - Zupan z gosti 23.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.45 Poročila Gorenjske 654 00.00 TV prodaja 00.30 Odpovedni spot programa TELE-TV... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. •LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Iz produkcije ZLTV - TV Ptuj, ponovitev 20.40 EPP bok 20.41 Najlepši nasmeh 1997, ponovitev 21.05 Scena, kontaktna glasbena oddaja, v živo; Gost: Dominik Kozarič 22.10 Iz arhiva Loka TV - Komorni zbor Loka v Freisingu, 1. del ... Videostrani; NAŠ PROGRAM LAHKO SPREMLJATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Odrska predstava 20.00 REW -Osina podoknica v Železnikih ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega progrma 18.16 EPP blok 18.20 Šolska košarkarska liga 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00lz arhiva, ponovitev 20.40 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Videomeh 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.45 Radio Capris 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novoletna voščila 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novoletna voščila 11.30 Oglašanje iz Amerike -Iztok Golob 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.00 Novoletna voščila 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna; Novoletna voščila 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novoletna voščila 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.30 Novoletna voščila 16.50 EPP 17.00 Novoletna voščila 17.50 EPP 18.50 EPP 19.30 Večerni program - glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Prvi del programa, do 11:30, namenjamo uporabnim informacijam in zanimivostim. Ob pol dvanajstih se bo prvič oglasila terenska ekipa, ki bo z nami do 15:00. Med oglašanji ekipe bo ob 11:50 rubrika Halo OKC; ob 13:00 pa osrednja poročila. Nadaljevali bomo z lokalno informativno oddajo ob 15:30, z obvestili ob 16:10, poročila radia Deutsche welle pa bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17:30 pa je čas, ko zaplešemo Pod kozolcem, tokrat z gosti iz ansambla Ekart. Ob 18:50 pokukamo še v uredništvo časopisa, ki ga ravnokar prebirate. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Janezom Slevcern 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Jesenice 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK Jesenice 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije - Šport za vse 13.00 Aktualno: Vpliv smučišč na okolje 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.50 Akcija Moj zdravnik - kontaktna oddaja 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novico 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik - Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prav jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne inforamcije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima sovjo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Radijski trg 10.00 Servisne inforamcije 11.00 Vprašanja in obude 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes • jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.05 Snežne razmere na smučiščih 7.3» Vreme 7.50 Anketa 8.50 Misel dneva 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.30 Planinski svet 14.00 Pasji radio 16.00 Črna kronika 17.30 Kultura 18.25 Film 18.45 Vreme 19.00 Poslovni barometer 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam ' bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -mnenja poslušalcev o pereči temi teke čega tedna - klic v živo 8.30 Dop. in'-oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.1s Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostaja turistične ponudbe 12.00 Zvonjenja 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popol' danska informativna oddaja 16.05 Nasj poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.1* Iz glasbenega sveta: predstavljamo pri'' jubljene glasbenike: Te domače viže (I* sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 % Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA sovj. film KO ODPADA LISTJE ob 18.30 uri, franc. film MEŠANKA ob 20.15 uri, franc. film SOVRAŠTVO ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. DO NAGEGA ob 20. uri Odklop, ki nima zveze s klopi in klopcami, ampak s totalom Nisem pevec, pevca igram in uživam v tem Hja. Še pred novim letom je bilo. V klubu Metropol v Ljubljani. Na pošti, bolje povedano, pardon napisano, vabilu je pisalo ODKLOP je naredil TOTALEN ODKLOP!!! In v nadaljevanju, da so "odklopovci" z Borutom Veselkom na čelu posneli zgoščenko. Le kdo se je spomnil te besede za trenutno najbolj popularen nosilec zvoka. Cedejka z naslovom "Totalen odklop" je bila na cd plaverju, Boruta Veselka pa sem pocukal za rokav. Da rečeva nekaj besed, ane. Odklop. "Dobro, oddaja Odklop se je prijela, folku je full všeč. Tale cedejka bo stoprocent' dobra nadaljna promocija za oddajo. Ampak to, da boste igralci zdaj še pet' začel'," sem takoj zaštartal, Borut pa: "Ne, ne, vse skupaj ni mišljeno tako. Hec je pravzaprav v tem, da igralec, za katerega je oče pri šestih letih rekel, da mu je slon v uho prdnu, da odhrope pet krasnih pesmic, za katere glasbo sta napisala Dejan Došlo in Nino de Gler-ia, tekste pa je napisal Adi Smolar." Na cedeju je torej moč poslušati glasbo in nekatere pesmice, vključno z uvodno (saj veste tisto: odklop, odklop, za dušo in telo...), ki smo jih slišali v dosedanjih oddajah podpisanih z Odklop. Gre za avtorsko glasbo, ki sta jo in jo za Odklop pišeta odličen kitarist Dejan Došlo (sicer član Letečih potepuhov) in večinstru-mentalist, v prvi vrsti odličen basist Nino de Gleria (nekateri se ga spomnete kot Bliska - uni fantič z zomljeno roko, ko je pred kakimi dvajsetimi leti igral v filmu Sreča na vrvici). Besedila je po večini napisal Adi Smolar. Borut, sam si videl, da tako ne gre, če nisi telesno pripravljen. Zato bomo oprav*li krajši trening. (med specialci) "Tega sem se lotil seveda samo pod pogoji odklopa, z malo ali veliko. Ne, da bi hotel narediti glasbeno kariero, tu gre le za Odklop. Škoda je avtorske glasbe, da bi usahnila. V Odklopu je pravzaprav potopljena v dogajanje, in je kot take ljudje sploh ne dojamejo. Ja, Cede smo izdali, da glasba, ki je odlična, nebi šla v pozabo. Da bi bila zadeva res odklopljena, privlačna za ljudi, smo prosili Adija Smolarja za tekste. Sicer pa se je takoj tudi sam navdušil nad tem. Zadevo smo zelo na hitro sproducirali, tako kot pravzaprav vsak Odklop. Vedno nam manjka časa. Odklop je praktično prva produkcija te sorte, ki jo moramo vsak teden začet, delat in dokončat." povezujejo kratki pogovorčki (nekaj jih lahko zasledite v pričujočih okvirčkih), pravtako vzeti iz Odklopov, s klošarji, s specialci, travestitom... Glasba je raznolika, od hardrockerskih, skoraj metalskih vibracij do jazzrockovskih komadov, tistih z limbo prizvoki (Savonara Che-guevara), etnom (Jezus & Alah are Brothers) in čiste klasike (Vaška idila). Aleluja, živjo. Se vidmo u Logatc'. U Logatcu stari bo dobrodeln' koncert. Kva se režiš. Ti b' se rezov dr'gač, če bi kamne kuhov za hrano dol, k' so reveži. (Borut in Aleluja) O prijatelj Borut. Malo je, nekaj je. Za vin' pa za kruh. Pejt gremo kupit eno flašo. Še flašo rab'va. Flašo rab'va? Flašo, flašo. Kje bomo pa flašo najdli? V smeteh nekje. (med klošarji T) Moj st'rfot'r je zmerej govoru, če si lačen, delat ne mor*š, če s' pa s't, ti pa treba ni. Ta je dobra. Ampak zdej si sit. Sit ja, ampak umazan, uuuu pa sr't me tiši. Kam gremo pa sr't? Pejt ke u park srat. U park? Ja, t'm not u kot. Ne jest u park ne bom šov sr't. Ja, res no. Ma ne ne grem, dej no mir, bo kdo mem prš o u pa... Če ne si pa kar u hlače spust, pa ti bo pet minut toplo. (med klošarji IT) Pa še o cd plošči. Razveseljuje količina. Kar Šestdeset minut glasbe, bodisi instrumentalne bodisi začinjene z Borutovim glasom, je vsekakor goody, no Pošteno. To zvočno vokalno združbo Htno de Gleria Skupina glasbenikov ki so sodelovali pri projektu je pestra, sami dobri mladi glasbeniki, skoraj za cel orkester jih je. Borutov glas je prava Tom Waits varianta, vzporednice je brez sramu mogoče delati v komadu Pijanček. Sicer pa kot Borut pravi, jaz nisem pevec, jaz igram pevca in uživam v tem. Produkcijsko plošča sicer ni neki brilijanten dosežek, je pa dokument in to dober. "Mislim, da je na plošči veliko zelo dobre, predvsem profesionalno skomponirane glasbe, če ze mogoče ni posneta na neki vrhunski ravni, kar je, kot rečeno problem časa nas vseh, ki pri Odklopu delamo. Čeprav moramo stvari včasih delati na hitro, se trudimo, da nismo površni. Seveda pa je bistvo Odklopa, in to vedno znova tudi opažamo to, originalnost. Misel, ki se pelje zadaj. Vsaka oddaja vendarle nosi neko sporočilo in odnos do življenja, ki nas obkroža. Mislim, da je tudi s cedejem tako." Imel sem to srečo zadevo slišati v živo in verjemite mi, da je zadeva res scenska, zabavna, cool in glasbeno na kar dobrem nivoju (kot zapisano, gre za zares dobre glasbenike). Hmmm in če vam izdam Dejan Došlec malo skrivnost, tudi Adi Smolar meni, da je zadeva super in je celo že malo razmišljal, če bi tudi on v prihodnje poskusil zbrati tovrstno združbo glasbenikov in kakšno ušpičiti. Bo še kakšen špil, vprašam? "Navemmm, nobeden nima nič proti temu, vse pa je seveda vprašanje časa in interesa. Če bodo ljudje želeli in če bodo zainteresirani za dogodek, ki je povezan z glasbo, predvsem pa občutki, potem ne bo problema. Vse skupaj je fajn občutek in vsi uživamo v tem. To je glavni štos vsega." Odklopovci razmišljajo tako. Če bo cedejka všeč poslušalcem, potem ni rečeno, da bo taprva tudi tazadnja. Važno je le, kako se bodo ljudje znali odklopit na ta cede. "Sicer pa smo izdajo financirali sami, brez kakršnekoli zunanje pomoči. Res pa je, da je Kanal A, ki je sicer lastnik vseh pravic nad Odklopom, dovolil da to lahko počnemo. A bi dal mir, pros'm lepo mir!!! Kva pa je? Fantje jest ne mor'm delat. Jest mam službo. Jest mor'm vadt. V deset štuk se vas sliš'. Mi mamo tud vajo. Mamo koncert drug teden. Jest mam pa službo, jest mam resne zadeve, ne pa takile... hece. To niso hecL Mi sluzma dnars tem. Oooooo, dej, dej... s temle ropota-nam boste vi kocert delal. Ne me hecat no. (sosed Borut, sicer igralec na vaji mladih pankerjev) Prav Kanalu A se moramo zahvalit1 zato, da nam daje možnost, da ustvarjamo po svojih zamislih in na svoj način," je povedal Borut Veselko in namignil, da imajo v načrtu pot z jadrnico, ki bi spremljala tanker na Madagaskar, kjer bi lahko naredili pet šest oddaj, o jadranju, o življenju na tankerju, o isijonarjih... Ampak, to, da so zaenkrat še sanje. Ni denarja, pa tudi časa bi potrebovali kar za okrogla dva meseca. "S časom je pa saj veš kako," je povedal borut in odbrzel na neko snemanje. • Igor K. Dva gledata skoz rešetke. En vidi sonce, en vidi blato. Kaj tudi ti vidiš? Odklop. (zapornika) Fotografija plus -uganeš, skoraj zadaneš Saj, Adija Smolarja spoznaš na kilometer, pa naj bo fotografiran z leve, desne, od spodaj, od zgoraj, od kjerkoli že. Adi je Adi in pika. Moram reči, da je z njegovimi prsti še vedno vse v redu, da pridno špila po celi Sloveniji in da morate res imeti smolo, Če ga še vedno niste uspeli ujeti in pocukati za rokav. Povedano iz srca se glasi takole: "Prav hudo mi je, kadar na vrsto pride žrebanje. Če mene vprašate, jaz bi dal vsem. Ampak...." Zato bomo tudi tokrat en malo požrebali med zares veliko dopisnicami. Največ sreče je imela Sonja Klančnik, Ulica Janeza Polde 2, 4281 Mojstrana. V kraktem, no v doglednem času bo prišla lepa pošiljka igralnih kart popularne igre ENA. Ker pa tule zraven vidite novo fotografijo, na kateri je nekoliko zamaskiran en totalno odkloplen tip, ki se poleg tega, da je odličen...... (tega ne smem napisati), poleg tega pa še.........(tudi ne smem napisati) in......(no spet ne smem napisati). Lahko pa napišem, da se je kerlc poskusil tudi v petju. Seveda me zanima, če veste njegovo ime in priimek. Ker sem vam tako ali tako povedal že vse, le še tole. Rešitve na dopisnicah pošljite do torka, 20. januarja, seveda na Gorenjski glas, pripis "Fotografija plus. Nagrada je tokrat zares lepa - cd plošča "Totalen odklop". Nova muzika Dominik se lahko vsemu odpove, le... O novi plošči Dominika Kozarica "Vsemu se lahko odpovem, le tebi ne" pravkar prebirate. Če se ne motim, je to Dominikov peti album, za katerega pa sam trdi, da je nekoliko drugačen od prejšnjih. Na plošči, izšla je pri založbi Corona, je namreč uporabil več živih inštrumentov, kot na prejšnjih, predvsem pa je slišati bolj poudarjene kitare. Tudi v tem smislu je zanimiva priredba njegove uspešnice Reka luči, ki se na plošči pojavlja v akustični preobleki (jes, gre za unplugged varianto). No, to je tudi edina že znana skladba, ki dopolnjuje ostalih sedem povsem novih avtorskih skladbic, deveta je priredba skladbe "Hello" Lionela Richieja, deseta pa je naslovna skladba v karaoke verziji (zapojte si pač sami). Prvi hit plošče je bržkone skladba Sanjaj nežne sanje, katerega ima baje Dominik še posebej na pomembnem mestu. Mogoče tudi zato, ker z njim v duetu zapoje Petra Kramer, njegova punca, tako v baladi Sanjaj nežne sanje, kot v naslovni skladbi. Kot soav-tor aranžmajev in producent tudi tokrat nastopa njegov stalni sodelavec Sašo Fajon, material pa je bil posnet v studiu Metro. Edina varianta, da človek izve, komu se Dominik lahko in komu se ne more odpovedati, je, da poskusite s poslušanjem. • I. K. NEMŠKA MOPNA PALETA JEANSA IN 0PLAČII IŠČE NOVE TRGOVINE IN *0UTIQUEZAPK0PAJ0 SVOJIH IZDELKOV! EUROJEANS tel.:062 226871 in 062 225 840 R+G Karta k MUČARSKi nt ENTRI S smučarsko karto že plačano pol vstopnine za terme „Kristallbad" Bad Bleiberg. Smučarske karte s popustom pri: Globtour Kranjska gora injo tel: 004 i 881 055 JHO CORDIA TRADE d.o.o. G«n«r*tnl »»topnih In poobt«4t»ri uvoznik Štiri križanke in 7781 rešitev ŠTIRIKRAT PO ŠEST NAGRAD Predvčerjašnim, prvo letošnjo sredo, je štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa imela težko delo: opravila je štiri javna žrebanja, preštela štiri velike kupe dopisnic in z žrebom razdelila 24 nagrad reševalcem križank v zadnjih lanskih številkah Gorenjskega glasa. Med 1684 rešitvami križanke MUSICLAND Pop Design Music Shop Kranj so bili izžrebani: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT prejme: JANEZ BRADEŠKO, Ševlje 8, Selca 2. nagrado: bon v vrednosti 3.000 SIT dobi SAŠA PETROVIČ, Prešernova 17, Radovljica 3. nagrado: bon v vrednosti 2.000 SIT prejme ALOJZ MARKOJA, Temniška 8, Naklo Nagrade Gorenjskega glasa so si prislužili: JANEZ ZAPLOTNIK, Predoslje 60A, Kranj; DARJA ŠARABON, Begunjska 12, Tržič in TANJA KREK, Klobovsova 12, Škofja Loka. Izmed 1895 prispelih dopisnic z rešitvami križanke podjetja CORDIA TRADE, d.o.o., Kranj so bili izžrebani: 1. nagrada: šoferska zimska jakna "Daf" dobi ANTON ŠILAR, Tominče-va 3, Kranj 2. nagrado: modelček vlačilca "Daf" s prikolico dobi IVANKA HAFNAR, Sr. Bitnje 75, Žabnica 3. nagrado: darini paket Daf Trucks (kapica "Daf", kravata "Daf", svinčnik parker "Daf", vžigalnik "Daf") dobi JANEZ RŽEN, Trata 83, Gorenja vas 4., 5. in 6. nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: HERMINA VLAJ, Partizanska 44, Škofja Loka; FRANCI GERMOVŠEK, Žiganja vas 98, Duplje in FRANJATERŽAN, Partizanska 42, Škofja Loka. Rešitev križanke: CORDIA TRADE - DAF CENTER KRANJ Kar 1849 rešitev nagradne križanke CVETLIČARNE SPAANS smo prejeli, izmed njih jih je komisija izžrebala: «,no(,i;A0»«c, 1. nagrada: lončnico dobi ADRI- cveflicarna spaans Ana gorenc, Gor. odreda 10, Kranj 2. nagrado: šopek dobi MARIJA PIPAN, Voklo 60, Šenčur 3. nagrado: okrasni lonec dobi BOGOMIRA PROSEN, Dolenja vas 54, Selca 4. - 6. nagrada Gorenjskega glasa: TJAŠA ČIBEJ, Zminec 22, Škofja Loka; ANTON SEDEJ, Racovnik 48, Železniki in VERA OSTREK, Valjavčeva 14, Kranj. Pravilna rešitev križanke: SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM STRANKAM! rSk) Rekordno število 2353 rešitev križanke podjetja PEKS, rTl d.d., ŠKOFJA LOKA smo prejeli do žrebanja A J predvčerajšnjim, izžrebani so bili: ^•J 1. nagrado: bon v vrednosti 10.000 SIT dobi ŠPELA n JEGLIČ, P(S} l^© Za Gradom 4, Bled v^lT^J 2. nagrado: bon v vrednosti 8.000 SIT dobi RAFAEL AŽMAN, Škofja Loka, d Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. 431 -SIZ Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 AVTO ŠOLA IN6. HUMAR EL DORADO ŠPORT BLED, TPC Tel.: 76-822 V1UEM TURIST, s.p. Tel.: 451-542 DERMATOLOG -ALEKSIČ DR. PREDRAG Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f*| • $ 1 1 A4E CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob IcIm V I I "VvtJ 18. uri popoldan. UGODNI NAKUPI: smučarski čevlji NORDICA (GPR, GPS, NEXT 87 39.900 SIT), smučarski kompleti NORDICA, NES, DUBIN, KILLER LOOP, goratex smuč. bunda + hlače 59.900 SIT, goratex rokavice 6.900 SIT, smučarske in board hlače - zelo ugodno in še in še po ugodnih cenah. Možnost plačila na več čekov. Nakupi: Munchen, Rosenheim vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo Paimanova, Portoquaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil in kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj in kapilar na obrazu tel. 061-445-080. AGROSERVIS: Popravljamo vse vrste traktorjev, motokultivatorjev, kosilnic, Prodajamo snežne rolbe, mot. žage, agregate, kosilnice in rezalne dele. TEL.: 061/647-630, MBT: 0609/621-690 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 Lenti, 10.1., 30.1. razprodaja v Munchenu. REKREA CIJSKO BLED: ^ P°a *> d10 00 d01130 ^ 18-°° do 19.30. če je v nedeljo na sporedu tekma rekreacijsko drsanje DRMANI F ^P3^- Vst°Pnina otroci do 10 let 300 SIT, odrasli 500 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenja drsalk 200 SIT. JESENICE ui\ jr\ivjMZi Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana • hala Tivoli tor, pet od 20.30 do 22, sre, čet., sob. od 20. do 21.30, sob., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30, prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob, ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 • 17.00. ned. 15.30 -17.00 in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT. TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ Ljudska univerza Radovljica, tel.: 715-265 Nakupovanje v Munchnu 26., 1., 30.1., 7.2. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 Združimo vaše izkušnje in radovednost ter željo po znanju in obogatimo življenje v ŠTUDIJSKEM KROŽKU O NARAVNEM ZDRAVLJENJU, ki se bo začel sredi januarja, udeležba pa je brezplačna! GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140, tel.: 59 086 Vabimo vas na: * poslovna kosila ali večerje * družinska kosila 3+1 GRATIS * družabna srečanja ob plesni glasbi BORZA ZNANJA IŠČEMO: - literaturo, nasvete, instrukcije,... s področja Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. servisiranja avdio in video naprav. tel • (061) 13-22-178 PONUJAMO: - znanje vzreje južnoameriških činčil, pa tudi vse e-mail: borza. znanja@spika, unistar.si ™$ nasve*ov ° čeb!*'a^|0biščite nas v De!fYski *■ *■ J r ^ knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, in sicer vsak dan med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. H OKO - kombi prevozi oseb in stvari tel. 53-876/57-757 IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet, in sob. CELOVEC pon. in pet., TRST, PALMANOVA, UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Smer voženj prilagodimo vašim potrebam in željam. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. O^VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST sobota, 10. 1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto Koledar za mesec januar je bil objalvjen v torek, 6. 1. 1998! PREDSTAVA ZA OTROKE (6-10 let) več avtorjev: O TEM SE NE GOVORI petek, 9.1., ob 18. uri za IZVEN in konto UBSKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in 1 dobre plesalce ^ 064/415-000 MGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14, Ljubljana Danes, petek, 9.1., ob 19.30: KALIGULA; abonma PETEK in izven Jutri, sobota, 10. 1., ob 19.30: TARTUFFE; izven in konto Torek, 13. 1., ob 20.00: PUNCI (Svlvia); gostovanje v Radovljici MALA SCENA MGL Nedelja, 11. 1., ob 19.30: VEČER ŠANSONOV Z IZTOKOM MLAKARJEM izven (razprodano) Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210-852. MALI OGLASI internet.je. ni-nrinrric~nisni i u i UVfllJUL-UUUUl C niz TO )a. če si do 10. 12. iggy izmisliš duhovit odgovor na vpraianje Kaj je Internet? in ga na razglednici pošlješ na na&lov: Slovenija Online, ttc6 Ljubljana Pohttt! Časje za odkrivanje realnih in navideznih svetov! Na potovanju po Internetu t>e ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zate le obišči Teletrgcvinc ali poslovno enoto Telekoma Slovenije v Kranju, VI. Mirka Vadncva 13. kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko: 080 876; bmputna telefonska številka: 4v V^) Slovenija Online J te v sliki in besedi čaka tudi na naši spletni strani • http://www.siol, net Mali oglasi ® 223-444 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ in kuppersbusch štedilnik. ©710-133 270 Prodam PISALNI STROJ Olimpia, električni. ©411-804 279 APARATI STROJI OBLAČILA p^Pdam TERMOAKUMULACIJSKO I^gAEG. ©212-690_26 Traktorsko prekucno prikolico (4.5 'op enoosno) s 4 dodatnimi funkcijami: nakladanje hlodov, okroglih bal ,er nakladanje in trošenje gnoja, Prodam. ©065/79-703, po 19. uri Prodam novo PEČ z bojlerjem FEROTHERM 35000 Kcal in komponente Technic z ozvočenjem. ©695-_m Prodam KOPIRNO STRUŽNICO, fJ2lfoe 1.2 m. ©77-722_135 Skoraj nov ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 el., prodam ali zamenjam za 2 pl., 2 el. ^422-735 Prodam mizarsko KOMBINIRKO šir. g cm. Bolka, Trata 22, Cerklje, 422- ■JLa__ 147 Prodam VILIČAR Indos elektro 1.5 t, ^g6", ©061/727-667_148 Prodam TRAKTOR ZETOR z goz-^ko opremo. ©451-870 149 Prodam siioreznico Mengele, sla-Dth nico z ver'9° 'n punalnikom, r^nalnik Tajfun, sušilno napravo - "ar. gumi voz 13 col. ©061/613- auoi am tr°silec umetnega gnoja, ^r- znamke Tornado 402 in PEČ za c^' novo- znamke ITPP 35, 50% ^le-©061/611-132_190 stro°dno Prodam industrijska šivalna jroia ravni šiv ter 4 nitni Ovverloock. ®^729__196 Prodam SAT ANTENO z vso opremo ZirUgca 5 let. © 451 -768 203 crn?darn KOMBINIRANO PEČ za ^ontralno ITPP Ribnica, 25 000 ca„ ggojnoma novo. ©421-575 214 ZAMRZOVALNO SKRINJO 180 I, prodam za 15 000 SIT. ©325-880 Prodam PREDSETVENIK. ©422- «_ 236 frodam sušilni STROJ, malo rabljen. JZg-543 _^62 ooP°dno prodam PEČ za centralno 2^revan|e na trda goriva. ©718-476 ?^d Samohranilka, brezposelna išče otr. oblačila za punčko od 5 mes. dalje in fantka 7 let dalje. Šifra: NUJNO 269 VERITAS - velika izbira poročnih oblek vseh modelov. Sprejemamo rezervacije za mesec april, maj. ©224-158_296 PRALNI STROJ in zamrzovalno omaro Gorenje, prodam. ©332-350, 325-917 282 Prodam 1000 kg TEHTNICO. ©491- 191 298 Ugodna cena za sedežno garnituro, termoakumulacijso peč IN TRAJNO-ŽAREČO PEČ. ©226-554 299 Poceni prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 380I. ©312-452 300 Poceni prodam malo rabljen BOJLER in PEČ za cen.ogrevanje. Kordiš, Kidričeva 28, Kranj, ©212-975 305 Prodam nov štedilnik kuppersbusch, šir. 43 cm, rjave barve in PEĆNICE za kamin. ©733-049 335 Plinsko PEČ za etažno centralno 24 KW Ferroli, prodam. ©228-206 369 Ugodno prodam starejši VILIČAR v voznem stanju. ©471-845 373 Ugodno prodam dve termogen oljne PECI sistem VVanson, 85 000 in 100 000 cal. ©471-845 374 Plinski alarm - najcenejše varovanje vašega doma. Naročila na ©061/ 1263-400_385 FOTOAPARAT SAMSUNG zoom 145, nov, prodam za 38000 SIT. ©312-132 410 Za 50 DEM prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW in VVello za cirkular 52 200 - 3005, dol. 54 cm. ©246-538 418 lMoinojf osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 Ca ©n508P485na 0li6, cena 2P6° GLASBILA AVTO MOTO BAR V Šenčurju zaposli redno ali honorarno več teklet za delo v strežbi Informacije po tel: 064/245-414 Prodam diatonično HARMONIKO "Zupan" kot nova, 3000 DEM. ©622-418_166 Prodam DIATONIČNO HARMONIKO Železnik, uglasitev C,RB. ©411-443 205__ Prodam električne KLAVIATURE YAMAHA VVORKSTATION, seqen-cer.. s kovčkom. ©332-432 272 Prodam diatonično harmoniko trivrstno. ©431-162 340 GR. MATERIAL Prodam PUNTE za gradnjo in Z 101 letnik 1987. ©411-725_44 Prodam nova AL OKNA dim. 1 m x 1.5 m. ©695-084 114 Izposoja gradbene opreme. Gartner Damjan, ©641-162 117 Prodam hrastov klasični PARKET. ©685-459 133 Tramiče, raznih dimenzij, petme-terske poceni prodam. ©720-224 160 PARKET klasični in lamelni slavonski hrast, jesen, bukev in smrekov opaž ter ladijski podi. Koselj, 471-193 165 Naj Vas usoda nikoli ne preseneti... VEDEŽEVANJE VILI HOROSKOP TRETJE OKO s.p. 156 SIT/min M A KLER BLED d.o.o. PROPAJA NET^RElvtlCNINl 4260 Bled, ljubljanska cesta 3, tel.:064/742-35^, 742-W, Prodam nove GRADBENE ELEMENTE 250 x 50, ugodno - 1900 SIT ©461-961_221 Ugodno prodam rabljena kovinska garažna VRATA v. 330 cm, š.300 cm. ©421-739 237 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni. Možna montaža in plačilo na obroke. ©725-319 266 DESKE 25, 50 in letve za ostrešje. ©731-125_38i Prodam suha DRVA in suhe DESKE 2.50 cm. ©621-662_384 IZOBRAŽEVANJE NUJNO potrebujem inštruktorja za matematiko in knjigovodstvo (srednja šola) ter nemščino. Naslov v oglasnem oddelku. 119 Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole. ©332-605 158 Instruiram matematiko na vašem domu. Ura 550 SIT. dipl. strojni ing. ©226-532 177 KUPIM STARINSKO POHIŠTVO kupim (barok-neobarok). ©74-22-00, po 20. uri_10 ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bora, macesna, bukve, javora, jesena, jelše, češnje, hruške, kostanja, bresta in oreha. ŽAGA ŠVELC, Sp. Veterno 58-825, 58-094, ŽAGA ŠVELC Kokrica 245-453, nabava 0609/637-100 Edo_88 Kupim polovico BIKA in gnojnični mešalec. ©421-467 115 Kupim rotor in stator za ročni sekularček Iskra. ©622-418 157 Kupim orehovo in hruševo HLODOVINO. Plačilo takoj. ©061/627-591 301 Kupim 200 I HLADILNIK in 40 I "kanglo" za mleko. ©422-171 330 Kupim VITLO Tajfun 5 tonsko. ©714-168 375 Kupim rabljeno mrežo, bodečo žico, za ograjo (viš.100-120 cm). ©802- 040 390 Kupim eno ali dva OKNA, velikosti 70 x 90 ali 70 x 100. ©471-548 412 Odkup, prodaja in restavriranje vseh starin. ©53-401 25442 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. ©641-412 26461 LOKALI KRANJ CENTER 22 m2/l, za mirno dejavnost, 500 m2 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes., poli. predplačilo, KRANJ Center gostinski lokal s kuhinjo, KRANJ Center manjšo trgovino z živili na dobri lokaciji, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, KRANJ Center delavnico 22 m2 ob cesti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 85 V NAKLEM oddamo 37 m2 pisarniških prostorov, v novem poslovnem objektu, na prometni lokaciji, najemnina 19 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nadstr. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstropju za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ Center, ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše cca 1000 DEM/m2. KRANJ Center v pritličju meščanske hiše prodamo NOV trgovski lokal, 70 m2, 1550 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12310 84 V Stražišču oddam 25 m2 lokala namembnost trgovina in 70 m2 stanovanja. ©241-526 110 ODDAMO kletne prostore v bloku. ©041/667-185 123 Oddamo v Kranju-center, 50 m2 poslovno trgovskega opremljenega prostora, cena 1200 DEM mesečno. ©041/612-600 181 V avli kina Storžič oddam dva MANJŠA LOKALA. Informacije v baru kina Storžič ali na ©362-860 184 Oddamo opremljene PISARNIŠKE PROSTORE v posl. centru Planina II v Kranju. ©331-683, 241-313, med 10-14. uro 185 MEDVODE prodamo več poslovnih prostorov v izgradnji na dobri lokaciji, LJUBLJANA, Dunajska c, Celovška c, prodamo več poslovnih prostorov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2^5 Na Deteljici v Bistrici pri Tržiču prodamo poslovni prostor cca 100 m2. B.A.V. Koroška c. 5, Tržič, 52-233, 041-692-/68 358 Kranj - okolica ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino in mirno dejavnost, skupno 130 m2, tel., CK, parkirni prostori. MIKE & comp. 226-503 408 V Kranju oddam v najem vpeljan, opremljen FRIZERSKI SALON. ©401-420 422 V bližini Goric pri Golniku dam v najem 90 m2 SKLADIŠČA ali DELOVNIH PROSTOROV, zelo ugodno. Dostop možen s tovornjaki ali drugimi avtomobili. ©461-039 426 V DELAVSKEM DOMU V KRANJU, Slovenski trg 7 (vhod nasproti občine) oddamo v prvem nadstropju v najem za poslovne ali druge namerne tri večje DVORANE (posamično ali skupaj). Najem je možen za daljše ali krajše obdobje že z mesecem februarjem. Informacije dobite od 8 -12. ure na ©064/224-560 426 Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_462 Prodamo Lesce - POSLOVNI OBJEKT v dveh, treh etažah, površina 1000 m2, cena 450 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 463 Prodamo v Kranju - TRGOVSKI LOKAL, 33 m2, z opremo, za 95 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 464 MOTORNA KOLESA TOMOS JUNIOR 50, i.78, lepo ohranjen, celega li po delih, prodam. ©241-659 46? OSTALO Prodam bohinjsko ZASEKO. 008 t461- 285 PREMOG pakiran v vreče naprodaj. Cena 500 SIT/vreča. ©310-224 386 PRIDELKI KROMPIR prodam. Košenina Adolf, Sp. Senica 9, Medvode, ©061/612-253 s« Prodam REPO za kisanje ali krmo, ©421-538 96 Prodam REPO. Voklo 13, 491-325 166 Prodam zeljnate glave za solato in krompir. Suha 8, ©431-507 197 Prodam kvalitetno SENO. ©471- 103 423 POSESTI NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIG. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, ©22-33-00 74 V okolici Begunj PRODAMO industrijsko halo, 450 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na HUJAH oddamo 3x60 m2 v novi poslovni stavbi, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. LESCE prodamo zazidljivo parcelo 600m2, lokacijska dokumentacija, po 80 DEM/m2. STANING 064 242 754 BAŠELJ prodamo nedokončano visoko pritlično hišo 200m2 stan. površine na parceli 700m2 za 120 000 DEM. STANING 064 242 754 V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO HIŠO V III. ALI IV. GRADBENI FAZI. STANING 064 242 754 NA GORENJSKEM KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500 M2 DO 1200 M2. STANING 064 242 754 ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 rn2. KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo. 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III gr. fazi z delavnico na parceli 500 m2. VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlič-no hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRĆE poslovnos tan. hišo v izgradnji, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. BITNJE dvodiužinsko hišo z vrtom na parceli 650 m2 + 2 garaži. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 79 KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, BLED enostanovanjsko na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 so PRODAMO MAČE nad Preddvorom cca 500 rr>2, sončna vikend parcela, 50 DEM/m2, HOTEMAŽE vec manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 81 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno pacelo na lepi lokaciji, KRANJ in okoloica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPI MO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIC-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 82 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-088 JESENICE - OKOLICA: V mirni in lepi vasici prodamo skoraj novo manjšo enostanovanjsko hišo, CK, telefon, sadovnjak, garaža, terasa. Hiša je primerna tudi za vikend. Cena 175.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 V okolici KRANJA oddamo zgornjo etažo nove hiše, 150 m2. CK, TEL, najemnina 900 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V KRANJU prodamo 1/2 hiše z vrtom, ločen vhod in ostali priključki, stara 23 let, za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 850 m2, CK, za 550.000 DEM. SVET NEPRE-MIĆNINE, 330-112. BOHINJ- PODJELJE: Prodamo na izredno lepem kraju, v gorah zazidljivo parcelo z obstojeim objektom, v izmeri 1500 m2. Parcela in objekt na njej sta zanimiva za gostinstvo in turizem. Cena 60.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BEGUNJE NA GORENJSKEM-POD GORAMI: Prodamo staro stanovanjsko hišo, za nadomestno gradnjo, manjša parcela in 486 m2 gozda. Cena 22.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ: Prodamo novo poslovno stanovanjsko hišo (15,75 x 8), tri garaže, tri trgovske lokale, CK, KTV, telefon, 1400 m2 parcele. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 ŽIROVNICA: Prodamo enonad-stropno stanovanjsko hišo, cca 300 m2, , garaža, CK, KTV, SAT, telefon, k hiši pripada stara hiša za nadomestno gradnjo in parcela 800 m2. Cena 380.000 DEM.GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/ 653-790_ V PRISTAVI pri TRŽIČU prodamo STARO GRAŠČINO z načrtom za obnovo, tloris 202 m2, parcela 707 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. BEGUNJE-POLJČE: Prodamo večjo stanovanjsko hišo v celoti ali po etažah, CK, KTV, telefon, garaža. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 DUPLJE, poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2 uporabne površine, parcela 877 m2, prodamo. CENA UGODNA. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V POLJĆAH PRI BEGUNJAH prodamo obnovljeno, visokopritlično, dvostanovanjsko hišo, 126 m2, parcela 200 m2, možnost nakupa 1/2 hiše, cena 185.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. 24 UR fflB 'Sr ODZIVNIK i££S&09075 05 GORENJSKA: Prodamo izredno lep vikend - brunarico v izmeri 5x5,5 m, in 422 m2 parcele, voda, elektrika dovoz z avtomobilom, zemljiškoknjižno stanje urejeno. Cena: 70.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA - okolica: Prodamo izredno urejen vikend in dva dodatna objekta na eni najlepših lokacij na gorenjskem, 700 m2 parcele. Cena 145.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BOHINJ- PODJELJE- Prodamo dve zazidljivi parceli, 810 m2 ob asfaltni cesti na sončni in mirni lokaciji, lepo gorsko okolje, veljavno gradbeno dovoljenje . Na eni parceli začeta gradbena dela. Cena: 60.000 DEM GS 5 STANiČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA- Okolica: Prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, na lepem in sončnem kraju, v bližini asfaltirane ceste, z obstoječim lokacijskem dovoljenjem. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 ZGORNJE GORJE: Prodamo zazidljivo parcelo, v izmeri 500 m2, lokacija mirna in sončna. Cena 35.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 Visoko pri Kranju prodamo novo nizkopritlično hišo v alpskem stilu, tloris hiše 11x14 m, na 850 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju - Kokrica prodamo cca. 20 let staro enodružinsko hišo z vsemi priključki na cca 780 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru, možnost dozidave, cena 300.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Škofja Loki na Spodnjem trgu prodamo večjo, starejšo hišo, v pritličju trgovina v obratovanju, v 1. nadstropju sta dve stanovanji 100 m2 in 75 m2, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Žirovnici prodamo hišo stare 12 let, veliko cca 100 m2, podkletena. iahko dvostanovanjska, zraven še starejša kmečka hiša, vse skupaj je na 1.200 m2 zemljišča, cona po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Drulovki prodamo vrstno-končno hišo dimenzije 11x 6,30 m, celotna podkletena, z vsemi priključki, z možnostjo odkupa zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo gospodarsko poslopje staro 8 let, Jorisne površine cca. 10 x 14 m, na 2000 m2 zemljišča, možnost poslovno stanovanjskega objekta, dostop z kamioni, cena 220.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na vašo željo vam uredimo stanje zemljiške knjige, sestavimo kupoprodajno pogodbo in svetujemo pri prodaji ali nakupu kakršnihkoli nepremičnin, informacije na tel. št. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Krvavcu prodamo komplet opremljen apartma 60,50 m2 , visoko pritličje, z vsemi priključki, z balkonom, možnost prevzema takoj, cena 97.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kupijemo hiše za nadomestno gradnjo v okolici Radovljice in Bleda. Kupimo staro vilo na Gorenjskem in na Bledu cena do 500.000 DEM. TRG BLED NEPREMIČNINE, menjalnica, galerija. Q 76-076 396 Prodamo gradbene parcele, Radovljica lancovo dve parceli v skupni izmeri 3290 m2 možnost gradnje inividualne hiše in hiše s poslovnim prostorom, Zabrezenica 700 m2 lepa lokacija cena 55.000 DEM, Breg dve parceli 600 in 750 m2 ali cela 1350 m2. Cena skupaj 105.000 DEM, Kupljenik vikend parcela z gradbenim dovoljenjem. TRG BLED NEPRE-MIĆNINE, 76-076_397 Ugodno prodam GOZD v Nemiljah in Lajšah. ©66 939 195 V Ljubljani nova, atraktivna hiša, naprodaj brez posrednika. ©041/ 619-890 380 KRANJ - okolica prodam PARCELO 800 m2 zazidljivo, cena 70.000 DEM, elek., voda zraven. ©212-347 207 KUPIMO KRANJ okolica gospodarsko poslopje ali delavnico. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 226 PARCELE PRODAMO Kranj okoiica lepo sončno parcelo ob gozdu, 1200 m2 z gradbeno dokumentacijo, Britof cca 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, Kranj ob cesti cca 800 m2 za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 228 HIŠE PRODAMO Bled Ribno manjšo v velikosti 60 m2, 500 m2 vrta, cena 115.000 DEM, Bled center renovirana 220 m2, 480 m2 vrta cena 310.000 DEM, okolica Bleda 250 m2, preurejena za turizem cena 337.000 DEM, menjamo jo tudi za trisobno stanovanje z doplačilom. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 394 RADOVLJICA NOVA vas prodamo hišo 200 m2 površine, 700 m2 vrta, cena 175.000 DEM, Radovljica hiša v gradnji 250 m2 površine in 1300 m2 zemljišča v račun vazmemo dvosobno stanovanje v Radovljici, Dovje, Radovliica in Bled prodamo hiše v gradnji. TRG BLED, NEPREMIČNINE, 76-076 395 Prodamo Kranj - na mirni lokaciji starejšo HIŠO na parceli 1000 m2 za 160 000 DEM, BITNJE - novejšo HIŠO z ločenim gospodarskim poslopjem na parceli 1450 m2, za 360 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 450 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO nba parceli 789 m2 za 158 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 451 Prodamo ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, za 390 000 DEM, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. G F, parcela 2500 m2 za 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 452 PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRAN JE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA SKORJA LOKA © 623-117,622-318 1. Prodamo Šk. Loka Novi svet 3 ss manjše stanovanje, cena ugodna 2. Prodamo Šk. Loka mansardno stanovanje, 90 m2, garaža + klet 3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4. Prodamo Škofja Loka 2 s mansardno stan., 70 m2, cena ugodna 5. Prodamo Bohinj večje 1ss 55 m2 6. Prodamo Mengeš, 3. nad., 2 ss, 63m2 7. Prodamo Dovlje - Mojstrana visokopritlično, podkletno stan. hišo 8. Prodamo Škofja Loka -Partizanska cesta, 1 ss 9. Prodamo Jarčja dolina pri Žireh, starejšokmečko hišo s pripadajočim kmet. zemljiščem 24000 m2 10. Prodamo Hotemaže parcelo 5000 m2, namenjeno za športne dejavnosti 11. Prodamo Frankovo nas. 2',5 sobno stanovanje z atrijem 12. Prodamo Šk. Loka - center mesta 3 ss 13. Kupimo Šk. Loka - Reteče -Godešič dvostanovanjsko hišo do 240.000 DEM 14. Prodamo Hotavlje stan. hišo, parcela 600 m2, cena ugodna 15. Prodamo Šk. Loka ind. cona prostore, primerni za pisarne, trgovino ali delavniške prostore 16. Oddamo Šk. Loka - Godešič v najem poslovne prostore 17. Prodamo 3 ss 75 m2 Podlubnik -Šk. Loka, cena ugodna 18. Prodamo - Železniki več stan. hiš različnih cenovnih razredov 19. Prodamo Škofja Loka -Podlubnik 2 ss + kabinet, cena 92 000 DEM 20. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo 21. Prodamo Rovte nad Žirmi novejšo stan. hišo na parceli 2100 m2, cena 160.000 DEM PIA KRANJ a 312-622 1. Prodamo 2SS ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM 2. Prodamo več garsonjer, ugodno 3. Prodamo več 2 SS v Šorlijevem nas. 4. Kupimo dvosobna in trisobna stanovanja v Šorlijeve naselju 5. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 6. Kupimo več garsonjer, (20 - 30 m2), za znane kupce, nujno 7. Prodamo 5 SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, v pritličju dva poslovna prostora 15 in 18 m2. Cena po dogovoru. 8. Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju. 69 m2, cena 99.000 DEM - NUJNO 9. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III in 2,5 SS, 75 m2, ugodno 10. Prodamo pisarne 140 m2, na atraktivni lokaciji, 800 DEM/m2 11. Oddamo več razi. posl. prostorov, primernih za pisarne, ugodno! 12. Prodamo več stanovanjskih hiš v okolici Kranja 13. Najamemo garsonjero in 2SS v Šorlijevem naselju, NUJNO! 14. Prodamo parcelo Lancovo (2260 m.2), 50 dem/m2 15. Oddamo garsonjero in 1SS, 300-450 DEM, predplačila 16. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče 17. Oddamo trgovino, 6 m2, odkup inventarja 8000 DEM, na odlični lokaciji 19. Prodamo cca 550 m2 novih poslovnih prostorih v poslovnem centru na atraktivni lokaciji! 20. Prodamo v Hrastju 2 x 400 m2 poslovno proizvodnega prostora, 700 DEM/m2 PIA RADOVLJICA S 714-363 l 1. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem stan. hišo za daljše obdobje 2. Boh. Bistrica - oddamo v najem 2 SS, opremljeno stanovanje za daljše obdobje 3. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem kmetijo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa 4. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem trosobno stanovanje 5. V okolici Radovljice prodamo takoj vseljivo hišo na parceli 1300 m2 6.1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra 7. V Radovljici kupimo dvoinpolsobno stanovanje do 90.000 DEM 8. V Radovljici ali okolici kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM 9. V Radovljici ali okolici kupimo zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše 10. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo 11. V Radovljici oddamo nove prostore vel. 63 m.2 in novo neopremljeno 2SS vel. 52 m2, oboje skupaj ali posamično. 12. V Begunjah, Zgoši, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje 13. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal 14. V Radovljici najamemo več 1 sobnih in 2 sobnih stanovanj 15. V Zatrniku oddamo v najem 1,5 ss v stan. hiši PIA TRŽIČ S 51-109 1. Najamemo 1 ss na Planini ali okoli avtobusne postaje Kranj 2. Najamemo dvosobno ali trisobno stanovanje v Tržiču 3. Prodamo 3ss na Ravnah, Tržič, 80 m2, 95.000 DEM 4. Prodamo 2 sobno stanovanje, Tržič, 81.000 DEM 5. Kupimo starejšo hišo v okolici Tržiča 6. Kupimo 1 ss v Bistrici pri Tržiču 7. Prodajamo in kupujemo več stanovanj 8. Oddamo prostor v najem, 90 m2, za mirno obrtno dejavnost, cena p. d. 9. Kupimo dva 2 ss v Bistrici pri Tržiču z gotovino 10. Oddamo v najem prostor za mirno obrt 50 m2 11. Najamemo dve 1 ss v Tržiču z okolico do 300 DEM 12. Kupimo 2 ss Pristava ali Tržič -mesto PRODAJA in NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp., 226-503 408 Kranj - okolica prodamo hišo in gospodarsko poslopje, na večji parceli, možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & Comp., 226-503 407 Prodamo v Kranju, na odlični prometni lokaciji STANOVANJSKO HIŠO na parceli 800 m2, primerna za poslovno dejavnost, 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 449 Prodamo CERKLJE - starejšo kmečko HIŠO, dvojček, na parceli 300 m2, za 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_453 Prodamo BOHINJSKA BISTRICA -40 let staro HIŠO z opremo, na parceli 800 m2, za 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fxa 221-785 454 NEI^REMICNIJSE ~~domplan kranj, d.d. 40B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh HIŠE PRODAMO LJUBLJANA Dobr-voa dvojček v izgradnji na parceli 660 m2, 2x160 m 2 biv. površine, MLAKA novejšo hišo na parceli 700 m2, DRULOVKA enodružinsko, vrstno končno hišo na manjši parceli, KRANJ Center na manjši parceli prodamo enodružinsko hišo primerno tudi za poslovno dejavnost, CERKLJE starejšo obnovljeno hišo na parceli 800 m2, 88.000 DEM, CERKLJE okolica starejšo pritlično hišo na manjši parceli 66000 DEM, KRANJ Primskovo pol hiše-PR. z garažo in vrtom, 160.000 DEM. DOM NEPREMIĆNIE, 22*B3-00, 0609/650-123_229 V Radovljici, Kranju, Šenčurju in Tržiču prodamo več hiš. B.A.V, Koroška c. 5, Tržič, 52-233, 041/692-768 352 V Hrašah pri Lescah prodamo parcelo 600 m2 z lokacijsko dokumentacijo. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, 52-233, 041/692-768 353 Pod Dobrčo prodamo lepo urejen bivalni VIKEND. B.A.V., Koroška c. 5 Tržič, 52-233, 041/692-768 354 V Mojstrani prodamo zidan vikend. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, 52-233, 041/692-768 355 Kupimo več hiš, stanovanj, vikendov in parcel različnih cenovnih razredov. B.A.V, Koroška c. 5, Tržič, 52-233, 041/692-768_356 DOMŽALE - okolica, nova, nadstan-dardna, luksuzno opremljena (savna, 2x kopalnica, kamin, videofon, bazen...) hiša v mirni okolici, prodamo brez posrednika. ©041/619-890 379 WILFAN, d.0.0. p.e. Nepremičnine, Koroška 10, Kranj Tel.: 360-270, 221-912 PRODAMO: - staro meščansko hišo v centru Kranja - 250 m2 poslovnega prostora v Kranju - 12000 m2 stavbišča v Dvorski vasi - trisobno stanovanje (78 m2) na Planini - dvosobni stanovanji v Kranju in Radovljici - gozd v Nemiljah KUPIMO: - hiši ali lokal v strogem centru Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Kamnika - dvosobna ali večja stanovanja -Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje - parcelo ob prometnici v Kranju (plačilo takoj) - kmetijo v okolici Kranja - manjšo hišo v okolici Kranja NAJAMEMO: - poslovne prostore v Kranju in Škofji Loki - dvosobno stanovanje na območju Kranja, lahko v starejši hiši - garsonjero ali enosobno stanovanje v Tržiču - enosobno stanovanje v Radovljici ODDAMO: - 250 m2 poslovnega prostora v strogem centru Kranja ZAMENJAMO: - dvosobno stanovanje na Planini za enosobno v Šenčurju, Cerkljah ali Preddvoru Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2. Hiša stoji ob glavni cesti, cena 190 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_ 455 Prodamo vrstno HIŠO pri Tržiču, parcela 180 m2, za 200 000 DEM, 3 km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO za 130 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221785_456 Prodamo v bližini Kranja staro HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, za 120 000 DEM, v bližini Kranja starejšo, obnovljeno HIŠO z ločenim gosp. poslopjem, parcela 1220 m2 in GOZDA 1500 m2 za 280 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 457 Prodamo Kranj - Čirče prodamo 20 let staro podkleteno HIŠO s samostojno garažo, parcela 795 m2, za 405 000 DEM, možna menjava za manjšo HIŠO. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 458 V bližini Kranja prodamo HIŠO v gradnji, velikost 12 x 10m, ločeno poslopje 18 x 11 m, primerno za delavnico, parcela 2900 m2, za 410 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 .459 Prodamo na Bledu VISOKOPRITLIČNO HIŠO, v pritličju delavnica 120 m2, v nadstropju stanovanje 120 m2, centralna in trofazni tok, parcela 1750 m2, cena 210 000 DEM, na Bledu VISOKOPRITLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. GF, parcela 1200 m2, za 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460 ODDAMO STANOVANJA: polovico hiše v Britofu, Bitnjah, v Podnartu, Zapužah, Šenčurju in 1 ss na Dru-lovki. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 463 Prodamo Kranj - v Stražišču POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO ob glavni cesti, v pritličju so proizvodni prostori, 230 m2, v mansardi stanovanje iste velikosti, objekt ima garažo, parcela 1100 m2, cena 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 465 POSLOVNI STIKI Prodam delnice investicijske družbe Trdnjava d.o.o. ©736-794 169 DELNICE Alpinium, Rožca, Špecerija, Arkada I, Modra linija I in ostale. Gotovina takoj. Vsak dan od 9. do 21. ure. ©0609/65-10-30 175 DELNICE: Telekom, Color, Merkur, Živila, Gorenjski tisk, Krka, Petrol, Union, odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. ©312-385 22825 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19 23812 POZNANSTVA Želim spoznati mamico z otrokom za prijateljska srečanja. ©326-853 2&0 DEKLETA in ŽENE - agencija STIK vas pričakuje! Spoznajte nove prijatelje! Pokličite na ©090-43-01, 156 SIT/min ali nam pišite na naslov STIK S.P., P.P. 4210, 1001 Ljubljana 26359 RAZNO PRODAM Prodam TELEVIZOR, štedilnik, opeko NF 500 kosov, kavč, prtljažnik. ©67-037 - 46 Prodam suha bukova DRVA in bukove DESKE. ©403-089 109 Prodam zamrzovalno SKRINJO in vlečno kljuko za R 5, snemljivo. ©736-794 164 Prodam novo, izolirano PASJO KOČO. ©411-968 245 Prodam pomivalno KORITO, mizo, stole, elektromotorje in orodje za rezkarce. ©685-043 3B3 Prodam okroglo, stekleno MIZO, TROSED, DVOSED in nov RADIO (2 x kaseta, CD). ©634-319 416 STAN. OPREMA Prodam trosed in 2 enoseda iz črnega govejega usnja. Čena po dogovoru. ©224-544 100 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in odraslo posteljo brez jogija. ©622-140 209 Prodam dnevno sobo in otroško sobo zaradi preurejanja stanovanja, ugodno. ©718-252 275 KUHINJO v celoti ali po delih, prodam. ©323-298, 0609/643-202 344 Zelo poceni prodam bele KUHINJSKE ELEMENTE, NAPO, MIZO in ŠTEDILNIK. ©327-840 465 SLIK0PLESKARSTVO KOŽUŠČEK - kvaliteta in zimski popusti -Tel.: 222-313 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 0609/628-616 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221_J Menjava olja, izpušnih cevi, rezervnih delov avtomobilov. ©245-450 34 Rolete, žaluzije, lemelne zavese, plise zavese, komarniki, karnise PVC ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. ©061/13-22-001,041/676-041 61 SPORT SMUČI, pancarje, drsalke, rabljeno dobite v RUBIN Kokrica. ©245-478 278 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 1 VODOVODNO INSTALATERSTVO (MANJŠA POPRAVILA, ADAPTACIJE KOPALNIC itd...) VAM NAREDI-MO STROKOVNJAKI Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI. MA TERIJAL BREZ DAVKA, CENE ZMERNE! ©51-469_83 Nudim pomoč ostarelim in onemoglim osebam. ©51-149 128 Beljenje stanovanj hitro in kvalitetno. ©222-567, 061/823-896 130 TV, VIDEO/VIDEOKAMERE, CD, STOLPE in ostalo popravimo v PROTON servisu, Bleiweisova 2 (kino Center), Kranj, ©222-004 131 Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI (n ml INF:Tel.:06l/811-579 *Mob.:0609/619-615 (tan LSTRIH J sinom 1 snuiii tel.: 064/330 142 GSM:041/688-244 Brušenje, lakiranje parketa 1400 SIT/ m2 skupaj z lakom Sinteco. ©872-517, zvečer_ 1» VODOVODNE INSTALACIJE, POPRAVILA IN NOVOGRADNJE. ©81-124_m ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ S.P; - izvajamo vse vrste elektroinstalacij in montaž. ©311-530_Zg VEDEŽUJEM preteklost, sedanjost in prihodnost. Pomagam pri psihičnih težavah. Odpiram poti v duhovni razvoj. Pokličite Natašo za osebni obisk na ©064/331-118 ter na vedeževalsko linijo 090/42-81 224 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz, prevzem kompletnih zidarskih del novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Tel.: 061/817-285,061/817-727, GSM 041/643-529 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine ali plastični. Dostava na dom brez-plačna. ©324-457_23C Popravila vseh vrst TV APARATOV-TV GORENJE TUDI NA DOMU! ©331-199 Sinko_23» Ali potrebujete prevoz tovora, ali se selite? KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. ©621 -609_2$ RTV SERVIS NOVINEC popravilo vseh vrst televizorjev, KVALITETNO IN POCENI. ©331-245 27' POZOR! Obnavljamo vse vrste oblazinjenega pohištva v usnje in blago. ©53-826_2j^ Žagam, prodajam, pripeljem bukova, mešana in brezova drva na dorrv Jereb, 625-215 2ei SERVIS, POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev. ©332-350, 325-917 283 TV ANTENE, montaža, servis, dO' graditev (POP, A, TV3) kanala- ©712-481 295 __«* PREVOZI, SELITVE v komori 16 m3, 2 t ugodno. ©471-762 popoldan jj^ TOPLOTNA IZOLACIJA cevi cenenega ogrevanje. ©222-504 32' VODOVODNE INSTALACIJE hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah-Košnik, s.p., 332-061__J2j Če rabite pomoč v gospodinjstvu, pospravljanje in likanje. ©223-587 Izvajamo vsa mizarska dela. Kličite samo resni. ©310-020__m Kvalitetna izdelava CINKANČ SMETNJAKE iz debelješe pločevine raznih velikosti, kvaliteta, garancija Jenkole, Prebačevo 32a, ©326-426 364 STROJNI TLAKI - ESTRIHI M.-0609 6Z5 474 061 812 608 Izdelava podstrešnih stanovanj JJ] polaganje lamlnatov. ©422-193 Z gips ploščami izdelujem'' STROPE, PREDELNE STENE ^ CELOTNE MANSARDE. Šuštar R0' man S.P. ©227-050_ ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLlS* ZAVESE, ROLOJE, ROLETE, MAH' KIZE, SCREENE - izdelujemo I montiramo. ©061/651-247 2«5 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, talnjC oblog z obnovo namazov. LESK& 211-338 2i" 43. STRAN • GORENJSKI GLAS VEDEŽEVANJE 090 44 09 STANOVANJA KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss obnovljeno, 68,30 m2/lll., 1700 DEM/m2, na 3 obroke, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss obnovljeno, CK plin, 74 m2/lll, 130.000 DEM, KRANJ CENTER UGODNO 1460 DEM/m2, novo mansardno stanovanje, 70 m2/ll, KRANJ HUJE 3 ss+k, 83 m2/PR., ni CK, cena po dogovoru ali na obroke, BOHINJ St. Fužina prodamo več apartmajev s pogledom na jezero. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 76 RADOVLJICA-Gradnikova: Prodamo dvosobno stanovanje, II. nadstropje, garažni boks, CK, KTV. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA-2agarjeva: Prodamo dvosobno stanovanje, klasično ogrevanje, potrebno delne prenove. Cen zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KUPIMO KRANJ Planina kupimo 2 ss ali 3 ss atrijsko stanovanje. DOM NEPREMIČINE, 22-33-00, 0609/650- 123 77 KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje, 70 m2, Šorlijevo naselje, VII nadstropje, CK, KTV, telefon. Cena 125.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 Inepremićni hT\ Panasonic KHkl TELEFONSKE CENTRALE IO L/IN IN REŠITVE ZA PODJETJA OD IDEJE DO IZVEDBE ^//www.telefon-trade.si UMI KRANJ d.o.o. Utelefon trade ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss obnovljeno, 44,5 m2/IV, 80.000 DEM, KRANJ Planina II, 2 ssA/., 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato Polje NOVO GARSONJERO, 33 m2/ 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina II ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1450 PEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/IIL 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, ŠORLIJEVO NAS. 2 Ss. 60 m2/lll., 95000 DEM. DOM ^PREMIČNINE, 22-33-00, 0309/ 650-123 75 ► Agent - Kranj <■ Glavni trg 16, Kranj tel;:365-360, 365-261 NEPREMIČNINE AGENCDA z najnižjimi sttosld našega posredovanja BLED: Prodamo izredno lepo garsonjero, 30 m2, v hiši, pritličje, pripadajoči del vrta, sušilnica, telefon, etažna CK. Cena 53.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/ 653-790 RADOVLJICA - center: Prodamo novo garsonjero, 28,33 m2, CK, KTV, Telefon, na izredno frekventni lokaciji primerno za stanovanje, vikend ali pisarno. Cena: 54.000 DEM.GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo enosobno stanovanje v pri-l'ičju, 35,30 m2, etana centralna, KTV, telefon. Cena 65.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 Nepremičnine Staning Kranj 064-242 754 RADOVLJICA-Gradnikova: Prodamo dvosobno stanovanje, IV nadstropje, CK.KTV, telefon. Cena 83.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA-GRADNIKOVO NASELJE: Prodamo dvosobno stanovanje 61 m2. Cena 95.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/ 653-790 RADOVLJICA-GRADNIKOVO NASELJE: Prodamo dvosobno stanovanje, IV. nadstropje, vsi priključki. Cena 83.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ - PLANINA:. Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, III. nadstropje, CK, KTV, telefon, skupne garaže. Cena 136.000 DEM. Možna menjava za manjše stanovanje do 50 m2, z doplačilom razlike m2. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ 715-009, mobitel: 0609/653-790 JESENICE-Center: Prodamo trisobno stanovanje v stolpnici V. nadstropje, 74 m2, CK, KTV, telefon, toplovod. Cena 74.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/ 653-790 JESENICE-Center: Prodamo trisobno stanovanje, 73 m2, IV nadstropje, CK, KTV, telefon, toplovod. Cena 72.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BLED: Prodamo trisobno stanovanje 75 m2, staro 15 let, vsi priključki, alpski blok, visoko pritličje, garažni nadstrešek, takoj vseljivo. Cena 143.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 064/226-503 BLED - JARŠE: Prodamo trisobno stanovanje, 74,33 m2, na izredno sončni in mirni lokaciji, CK, KTV, Telefon pod pritličje, lepa terasa. Cena: 130.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA - GRADNIKOVA: Prodamo triinpolsobno stanovanje, 71 m2, IV. nadstropje, CK, KTV, telefon. Cena 110.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA: Prodamo trisobno stanovanje, v izmeri 61 m2, balkon, II. nadstropje, popolnoma prenovljeno, CK, KTV, telefon, na mirnem kraju. Cena: 110.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ 715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje v pritličju, v izmeri (64) m2, lokacija mirna in sončna, balkon, telefon, brez CK, kamin v dnevni sobi, plin v izgradnji. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 QMI - PTFE Teflonska zaščita motorja * do 88 % manjša obraba motorja * trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO d.o.o., Mestni trg 27,4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 OSTALA PONUDBA: - teflonska zaščita za menjalnike, hidravliko, pnevmatiko^ kompresorje, lak - aditivi za gorivo - De-Oxidizer - Run Rite - razmaščevala - teflonske masti, NEPREMIČNINE Dosina ■ POSLOVNI W INŽENIRING d.o.o. Kranji^taa3,tel.:22421Q ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 38 m2, komfortno opremljeno za 74.000 DEM. POSING, 064 222 076 d.o.o. ^ ^ 1$ ^ tel.fax:064 52 233 PIU V Koroška cesta 5 tftffafi&l 4290 Tržič GORENJSKA: Na območju cele Gorenjske kupimo več stanovanjskih enot, različnih velikosti in cenovnih razredov za naše znane kupce. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ 715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ PLANINA PRODAMO štirisobno stanovanje 90 m2 komfortno lepo obnovljeno za 139.000 DEM IN štirisobno 94 m2, komfortno takoj vseljivo za 145.000 DEM POSING, 064 224 210 i »2 KRANJ Z OKOLICO ŠKOFJA LOKA Z OKOLICO IN ŠIRŠE OBMOČJE GORENJSKE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE TEL. 064 22 72 02 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM TEL. 064 227 202 NA ŠIRŠEM OBMOČJU RADOVLJICE AL! BLEDA KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO -KMALU VSELJIVO! TEL. 064 863 977 radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz KRANJ- Planina 3: Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 76 m2, V nadstropje, vsi priključki. Cena 118.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ- Planina 1: Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 65 m2, VI nadstropje, balkon, KTV, CK, toplovod. Cena 105.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d.. tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-Zlato polje: Prodamo manjše dvosobno stanovanje, 47,30 m2, telefon, balkon, klasično ogrevanje. Cena 80.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/ 653-790 KRANJ-PI anina 3: Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,6 m2, CK, KTV, telefon, Pripadajoči kletni prostor, sončna lega, skupna letna in zimska garaža. Cena 149.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 TV-VIDEO-AUDIO-HI-Fl Alf** ZASTOPSTVO IN PRODAJA 990 S/T) ISKRA EKRAN 55 Cm PRODAJA NA VEČ ČEKOV £^ «*. PHI MAS JE DENAR VREOEH VEDNO VEG IZPOSOJA SONV VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 4. NAJAMEMO KRANJ 2 ss ali 3 ss za poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 ss ali 2 ss za poslovneža. STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje, novo garsonjero in 3 ss, neopremljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 78 KRANJ PLANINA III prodamo novejše dvosobno stanovanje 52,20 m2 komfortno vzdrževano za 94.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo dvosobno stanovanje 48 m2 lepa razporeditev komfortno za 85.000 DEM. POSING, 064 222 076 TRŽIČ prodamo v nizkem bloku štirisobno stanovanje 90 m2 I. nadstr. za 95.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ PLANINA I trosobno stanovanje 77 m2 komfortno lepo ZELO UGODNO prodamo! IN TROSOBNO ATRIJSKO 82 m2 stanovanja + 150 m2 atrija atraktivno za 125.000 DEM POSING 064 222 076 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka. poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 JAVORNIK prodamo dvosobno stanovanje 63 m2 v celoti obnovljeno komfortno z balkonom in garažo za 75.000 DEM. POSING 064 863 150 JESENICE KOROŠKA BELA prodamo trisobno stanovanje 85 m2, komfortno z balkonom garažo in vrtom za 77.000 DEM. POSING 064 863 977 DOM NEPREMIČNINE KRANJ 22 33 00,0609 6S0 123 KRANJ DRULOVKA prodamo garsonjero z balkonom 33,50 m2, ločena kuhinja, za 63.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ GOGALOVA prodamo enoinpolsobno stanovanje 48 m2, komfortno, nizek blok, takoj vseljivo, za 85.000 DEM in enoinpolsobno 42 m2 komfortno za 75.000 DEM. POSING, 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo enosobno stanovanje 41 m2 komfortno za 76.000 DEM IN TROSOBNO 66 m2 atrijsko vzdrževano KOMFORTNO za 108.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŽELEZNIKI PRODAMO NOVI TROSOBNI STANOVANJI 75 m2 IN 84 M2, VSI PRIKLJUČKI, VRT, ZA 1.100 DEM/ m2, MOŽNOST ODKUPA GARAŽE. POSING, 064 224 210RADOVLJICA takoj vseljivo garsonjero v centru prodamo za 54.000 DEM POSING, 064 863 150 JESENICE BOKALOVA prodamo lepo vzdrževano dvosobno stanovanje z balkonom za 58.000 DEM. POSING 064 863 977 HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE tel.:330-133 tel.:331-206 KAiUSPKNIJŠA AVTOSOLA priporoča vam jo tudi Primož »311-0351 V VREČKOVI ULICI v Kranju prodamo 2-sobno stanovanje, 58 m2, za 98.000 DEM in 4-sobno stanovanje, 89 m2, za 135.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V GOGALOVI ULICI v Kranju prodamo garsonjero v 2. nadstropju nizkega bloka, brez balkona, delno opremljeno, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1-sobno stanovanje z balkonom, 48 m2, delno opremljeno, za 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na CESTI PRVEGA MAJA v Kranju prodamo 3-sobno stanovanje v 4. nadstropju, cena 113.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I prodamo več dvosobnih stanovanj različne velikosti, cena od 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI II prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 80.000 DEM, veliko 1S stanovanje z balkonom, 49,5 m2, za 83.000 DEM in 1,5S stanovanje, z dvema atrijema, 52 m2, za 92.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM, 2.5S stanovanje, 76 m2, za 127.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo trisobno stanovanje, 80 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, v prvem nadstropju, za 96.000 DEM, dvosobno stanovanje v 12. nadstropju, 61 m2, za 93.000 DEM in trisobno stanovanje v 2. nadstropju, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno v dvosobno, 41 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V STRAŽIŠČU pri Kranju prodamo 1S stanovanje v hiši, 36 m2, kompletno obnovljeno, za 54.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo garsonjero, 33 m2, za 63.000 DEM, dvoetažno mansardno stanovanje, za 124.000 DEM in štirisobno stanovanje v prvem nadstropju, 86 m2, cena 1.600 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V meščanski hiši v centru KRANJA prodamo 2,5S stanovanje, 65 m2, delno obnovljeno, za 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, KATV, telefon, cena 72.000 DEM in dvosobno stanovanje, 50 m2, za. 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V ŠORLIJEVI ULICI v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo štirisobno stanovanje, 94 m2, v ulici GORENJSKEGA ODREDA v Kranju. Cena 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. GS 5 GS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica td./iax;715-009.736-325 mob.:0609/653-790 V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 50 M2, za 80.000 DEM in 2.5S stanovanje, 61 m2. za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V POLJČAH pri BEGUNJAH prodamo 3 sobno stanovanje v obnovljeni visokopritlični hiši, 85 m2, CK, SATV, ločen vhod, cena 65.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. iNEPREMIčVlNSKOl POSLOVANJE Zasip pri Bledu Prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo z vrtom in sadovnjakom na parceli velikosti 1200 m2. Bled Prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 162 m2 ter garažni objekt s tremi garažami in kotlovnico 117 m2. Ribno na Bledu v večstanovanjski hiši prodamo luksuzno mansardno stanovanje z galerijo 80,38 m2 Najamemo več enosobnih in dvosobnih stanovanj na območju Radovljice, Lesc in Bleda Radovljica Oddamo garsonjero 26 m2 -predplačilo! Radovljica Zamenjamo dvosobno stanovanje 60 m2 z 1/12 sobnim do 50 m2. Informacije Alpdom, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1 Tel.: 064 715 662 MALI OGLASI PIMRIJA KAVALIR Pizzerija KAVALIR, obvešča vse, ki jim je njihova PIZZA najljubša, da do nadaljnjega zaradi preureditve prostora ne obratuje. Preureditev prostora je v smislu še boljše ponudbe. O ponovnem začetku obratovanja vas bomo posebej obvestili. TAKRAT BOMO NAJBOLJŠI! V Kranju, Radovljici in v Tržiču prodamo več stanovanj različnih velikosti. V Kranju kupimo trosobno ali dvosobno stanovanje s kabinetom in več manjših stanovanj, v Tržiču pa več stanovanj različnih velikosti. B.A.V, Koroška c. 5, Tržič, 52-233, 041/692-768_357 V najem vzamem dvosobno stanovanje do 400 DEM. ©041/707-182 382 AMBULANTA ZA0STE0P0R0Z0 primarij dr. Marko Demšar, dr. Boštjan Salobir Ambulanta je v Ljubljani, Cesta v Mestni log 55/II (Poslovni center MURGLE) Merjenje mineralne gostote kosti, posvetovalnica in naročanje vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tel.: 061/33-42-88 SVET NEPREMIČNINE REAL ESTATF WLX3 * * ZLATO POLJE prodamo 1-sobno stanovanje, 36m2, pritličje, C.K. TEL za 65.000 DEM. STANING 064 242 754 PLANINA novejši nizek blok, prodamo 3-sobno stanovanje 77m2, C.K. TEL. STANING 064 242 754 PLANINA II prodamo 1-sobno stanovanje s C.K. in opremljeno kuhinjo za 66.000 DEM. STANING 064 242 754 V STRAŽIŠČU ODDAMO 2 SOBNO STANOVANJE S C.K. IN GARAŽO V NOVEJŠI HIŠI ZA 400 DEM/MES. STANING 064 242 754 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 65,60 m2, v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo trisobno stanovanje 77,50 m2 v 11. nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena 120.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju - ali okolica KUPIMO več enosobnih stanovanj po možnosti z vsemi priključki, lahko tudi starejše potrebno adaptacij, cene po dogovoru, za znane kupce. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 47,93 m2 v 3. nadstropju, z balkonom, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki, cena 88.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2 v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Več neobdelanih mansard različnih površin v centru Kranja ali v okolici kupimo za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ na Gogalovi ulici prodam 2 ss z loža balkonom, 64,20 m2, v 7. nadstr. za 88000 DEM. O 041/679- 200 , l n \ V Mojstrani prodamo stanovanje v gradnji v izmeri 25 do 76 m2. Cena 1850 DEM/m2. V Kranjski gori prodamo stanovanja 30, 31, 50 in 52 m2 vselj'va v maju 1998. Stanovanja se gradijo na ključ. Plačilo v dveh obrokih. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 391 Oddamo stanovanje: polovico hiše v Britofu, Bitnjah, v Podnartu, Zapužah, Šenčurju in 1 ss na Drulovki. K3 Kern, 221-353, 222-566, fax: 221-785 Na Gorenjskem kupimo 1 ali 1.5 ss komfortno STANOVANJE z balkonom. O 718-568 137 HS]KABELSKA TV UMj/^j KAMNIK - DOMŽALE \ C^TL/ Maistrova 16/ Kamnik IjLelefon: 061/817-313 ; 06*lAŠUJT| V-NASEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! If€ KERN doc NEPREMIČNINE tel.: 221-353 222-566 fax: 221-785 Maistrov trg 12 4000 Kranj KUPIMO več stanovanj različnih velikosti za naše stranke na Gorenjskem. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju v Drulovki prodamo garsonjero 34 m2, v prvem nadstropju, brez CK, z vsemi ostalimi priključki vseljivo po dogovoru, cena 65.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361, V Mostah pri Žirovnici prodamo garsonjero 34,30 m2, 2.nadstropje, popolnoma adaptirano, telefon, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo garsonjero cca. 26 m2, z vsemi priključki brez balkona, v pritličju, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOBNIH STANOVANJ, LAHKO STAREJŠIH, POTREBNIH ADAPTACIJ, ZA ZNANE INTERESENTE. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,17 m2 visoko pritličje, z balkonom, CK, telefon po dogovoru, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Trg Rivoli prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2, 1. nadstropje, z vsemi priključki cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 64,50 m2, v 7. nadstropju, CK, KTV, tel., možnost takojšnega prevzema, cena 95.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,80 m2, v drugem nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena 127.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE »76-076, BLED PREŠERNOVA 50) GARSONJERO v Kranju ali Tržiču za daljši čas najamem. Šifra: PREDPLAČILO_163 3 ss s CK ogrevanjem oddam na Jesenicah za gimnazijo. ©801-002 193_ STANOVANJA PRODAMO MEDVODE več stanovanj v Izgradnji, KRANJ Planina II 2 ss, 60 m2/VII, 100.000 DEM, KRANJ Planina II 3 ss, 84 m2/l., 2 balkona, obnovljeno, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 227 Brezplačno oddam ogrevano sobo s kopalnico. Strahinj 33 240 Blizu Kranja oddam lepo opremljeno STANOVANJE. ©327-382 345 AVJO-avdio-alammobitel:SYSJEM Stružnikoua 19 4208 ŠENČUR TeL, Fax: 064/411 016 mobitel AVTOALARM električni pomik stekel centralno zaklepanje BLED prodamo 3,5 stanovanje v izmeri 93 m2, cena 165000 DEM MENJAMO ZA DVA TRISOBNA NA JESENICAH. Bled 2,5 ss 55 m2 s pogledom na jezero, cena 95000 DEM, opremljeno enosobno cena 80.000 DEM, BLED 3 ss 72,50 m2 130.000 DEM, Bohinjska Bistrica 2 ss 63 m2, cena 105.000 DEM. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 392 Na Jesenicah prodamo 3 ss v izmeri 75 m2. Zelo lepo vzdrževano, cena 72000 DEM. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 393 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & Co., 226- 503 398 ŠORLIJEVA 1 ss, 41 m2, 1. nad., balkon, prodamo. MIKE & co., 226- 503 399 Kranj 2 ss 55 m2, pritlično in 2 ss mansardno 72 m2, s 40 m2 podstrehe, prodamo. MIKE & Comp. 226-503 402 Jesenice ugodno prodamo 2 ss, takoj vseljivo, obnovljeno, možna menjava za manjšef stanovanje. MIKE & Comp. 226-503_403 Planina II zamenjamo 1 ss 52m2, pritličje z atrijem, za maiše 1 ss v I, ali II. nad. na Planini III ali Šorlijeva. Mike & co. 226-503 404 Kranj - Vodovodni stolp, 3 ss, 65 m2, CK, balkon, prodam. Mike&Co.,226-503 40s PRODAMO: KRANJ -1 ss, 42 m2 na Planini v 4. nadstr., za 75 000 DEM, 1.5 ss 53 m2, na Planini v 4. nadstr., za 90 000 DEM, 1 ss 37 m2, na Zlatem Polju v pritličju za 65 000 DEM, 1.5 ss 47 m2, v Hrastju v 1. nadstropju za 68 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 439 Prodamo v Kranju: 2 ss 49 m2, na Zlatem polju v 4. nadstr., za 77 000 DEM, 2 ss 55 m2, na Planini v 5. nadstr, za 90 000'DEM, 2 ss 57 m2, na Kebetovi v 3. nadstr., za 91 000 DEM, 2 ss 67 m2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 64m2, na Planini v pritličju za 97 000 DEM, 2 ss 87 m2, na Partizanski cesti v 1. nadstr., za 96 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 440 PLANINA 2,5 ss 85 m2, pritličje, prodamo ali menjamo in 3 ss 79 m2, prodamo. Mike&co., d.o.o., 226-503 PLANINA prodamo 2 ss 64 m2 in 2 sobno 66 m2. MIKE & Comp., 226-503 401 Prodamo Kranj. 2,5 ss 66 m2, za nebotičnikom v pritličju za 105 000 DEM (primerno tudi za pisarne), 2.5 ss 75 m2, na Planini v 2. nadstr., v nizkem bloku za 127 000 DEM, 2,5 ss 68 m2,na Planini v 4. nadstr., za 110 000 DEM, 2.5 ss 92 m2, na Planini v 5. nadstr, za 147 000 DEM, 3 ss 77 m2, na Planini v 11. nadstr, za 115 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 442 UGODNO! 1550 DEM/m2 NOVO STANOVANJE 70m2, NOVE PISARNE 70 m2, DOM 223300,0609/650123 Prodamo Kranj. 3,5 ss 98 m2, na Planini atrijsko za 180 000 DEM, 3 ss 86 m2, na Zupančičevi v pritličju za 110 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v pritličju za 140 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v 1. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 443 MENJAMO Kranj: 1 ss 50 m2, na Planini v 1. nadstr., za 2 ss, cena po dogovoru, 2 ss + 2 K na Planini v pritličju menjamo za 2 ss tudi na Planini v pritličju, cena po dogovoru, 3 ss 81 m2 na Planini v 1. nadstr., menjamo za 1 ss, cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 445 PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr., nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 80 m2, na Planini v 6. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 446 Prodamo ŽIRI - v centru mesta več nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2, GARSONJERE na Bledu, radovljici in Žirovnici. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 447 Prodamo RADOVLJICA - 2 ss, 50 m2, v 1. nadstr., na cesti Staneta Žagarja, cena 65 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_448 Oddamo STANOVANJA - 1 ss 41 m1, v Šk. Loki in 2 ss v hiši v Stražišču. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 464 J Letence 4a, Golnik NOVA TEL ŠTEVILKA 461-410 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTO-MOBILOV. ©064/692-194 243 Prodam zimske in letne GUME Nokia in SAVA različnih dimenzij. ©460-087 294 Prodam tovorno prikolico, nosilnost 500 kg. ©246-516_aie VOZILO KUPIM Kupim JUGO 55 I. 88 dalje. ©451- 683 268 Kupim ohranjen osebni avto od prvega lastnika. Cena do 5000 DEM. ©401-532_424 VOZILA ALFA ROMEO 145 1.8 TWIN SPARK I. 97, nov model z opremo, zelo ugodno prodam. ©041/66-27-55 11 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. ©064/241-168 89 Najamemo skladiščno-prodaj- ni prostor do 40 m2 za področno prodajo strelovodne opreme HERMI. Možna lokacija Kranj - Škofja Loka. HERMI - RAUTER in ostali d.n.o. 3000 CELJE, TRNOVELJSKA 2, TEL. 063/412-150 HERMIA *NE0PAZ\'l STRELOVODI-CEUI * Prodam LADO SAMARO I. 87, reg. do 9.10.98. ©67-262_93 JUGO 45 KORAL, I. 88, reg. do 4/98, bele barve, vlečna kljuka, 53000 km, ličarsko obnovljen, spuščen, spojler-ji, zaščitna mreža, radio+zvočniki, vreden ogleda, cena 1800 DEM. ©620-486, po 16. uri Rok 102 Prodam FORD FIESTO 1.3, letnik 1996, odlično ohranjen. ©061/611-132 104 Prodam PASSAT 1.8 I GL, I. 88/89, reg. 12.98. ©323-235, 0609/654-338 107 Prodam GOLF diesel I. 91, cena po dogovoru. ©212-543 122 Prodam JUGO 55, letnik 1990, zelo lepo ohranjen, bele barve, cena 3400 DEM. ©330-167 124 Prodam R 4 letnik 1991, metalno zelene barve. ©422-124 127 Prodam LADO 1300 S, letnik 1986. Žabnica 1 129 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 Prodam HYUNDAI PONY 1,5 GLS, 1.91, prevoženih 85 000 km, 1. lastnik. ©634-808, po 15. uri 138 Prodam CITROEN ZX 1,4, kovinske barve, 1.91, reg. do 11/98. ©331-852 140 Prodam R 5 CAMPUS, I.93, garažir-an, ohranjen. ©411-893 t43 Prodam VISO, dobro ohranjena, 1.91, števec 58 000 km, reg. do 11/98. Cena 990 DEM. ©471-237, popoldan 144 Prodam OPEL CORSA limuzino, I. 87, reg. do 12/98. ©53-770, 56-082 146 Prodam RENAULT 1.4 RT, I. 94 s servisno knjižico. Hudobivnik, Ko-vorska c. 49, Tržič 152 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, I. 91/4, 96500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, 200 PS, lepo ohranjen, zelo ugodno prodam. ©041/644-991 153 VW VENTO 1.9 TD, I. 94/11, prvi lastnik, 33000 km, servisna knjižica, avtoradio, zelo lepo ohranjen, vedno garažiran, ugodno prodam. ©061/ 716-221 154 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH / ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH 8lA2llCEV¥MOHROE- HYUNDAI PONY 1.5 GLS, prvi lastnik, letnik 1991, 94000 km, 4 vrata, avtoradio, elek. stekla, centralno zaklepanje, lepo ohranjen, prodam ugodno. ©061/716-221 155 ALFA 164 3.0 V 6, letnik 1992. reg. celo leto, ugodno prodam. Cena 14500 DEM. ©403-469 159 Prodam TOVORNI AVTO MERCEDES 508, dol. kasona 5.20 m, rep. do 11/98. ©688-105, popoldan Prodam ALFO 33 1.3 S, rdeče barve, reg. celo leto. Možna menjava za cenejši, lahko tudi karamboliran avto. ©332-439 178 Prodam M S 50O COUPE, star dve leti, kupljen pri Avtocomercu, extra oprema, cena 148.000 DEM. ©041/ 612-600 180 Prodam R 4, rdeče barve, letnik 1989. ©623-081 189 Prodam GOLG EVROPA 1.9. diesel, letnik 1995, bele barve, cena po dogovoru. ©461-638, Golnik 121191 Prodam R 5 CAMPUS, I. 91, odlično ohranjen. ©67-404 192 Prodam JUGO 45 E modre barve, I. 87, prvi lastnik, lepo ohranjen, nove gume. ©328-854 206 VW VENTO 1,8 i GL, letnik 1993, reg. do 8/98, biserno temno rdeč, 57 000 km, 1. lastnik, garažiran, odlično ohranjen, prodam. ©312-599 po 14. uri 213 CLIO 1.2 RN I. 93, FIESTA 1.3 I. 93, PUNTO 55 I. 95, R 4 I. 89, OPEL VECTRA 2.0 GT I. 90, NISSAN PRIMERA 1.6 GLX I. 91, PEUGEOT 605 VS 3.0 I. 91. Možen kredit, 242-300, 242-600 ali 041/666-754 231 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL ©242-600, 242-300 232 Prodam CITROEN OLD CIT letnik 1991, reg. do 8/98, 400 DEM. ©54- 465 233 Prodam FIAT 126 E, letnik 1987. ©740-052 234 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX letnik 1993, cena po dogovoru. ©53-845 235 AUDI 100 2.8 AVANT model 92, vsa oprema, prodam ali menjam. ©862- 097 244 Prodam R 5 CAMPUS, I. 92/93, pet vrat. ©620-460 247 UNIS 1200 S I. 75, CITROEN KOMBI C 25 E I. 92, prodamo. AVTOGAR-ANT 634-231 250 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL, ugodni krediti, brez pologa. AVTOGARANT 634-231 251 AURISINA, d.o.o., proda: Opel kadett 18,8 GSI, I. 84; Toyota celica 2.0 GTI, I. 87, fiat croma 2.0 CHT, I. '87, opel ornega 2.0,1. '89, r 21 1.4,1. "90,. M 250 diesel, I. 92, CITROEN BX 15 REI I. '88, Jugo 45,1. '85,ZPOLY,l. '89, alfaromeo sprint 1.3,1. '88, alfa 75 2.0,1. '86, golf GTI, 16V, I. '87. Tel.: 061/123-25-63, 041/676-945 BMW 318 IS KUPE max.oprema, bele barve, odličen, prodamo. AV-TOGARANT 634-231_252 MAZDA 323 F GLX elek. paket I. 90, črne barve, prodamo. AVTOGARANT 634-231__253 FIAT UNO 45 S I. 87 FIRE, RENAULT CLIO 1.2 I. 93, prodamo. AVTOGAR-ANT 634-231_ 254 CIMOS ZX AVANTAGE I. 92, SAAB 9000 turbo 16 V I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231__255 R 4 GTL I. 92, R 5 I. 93, JUGO 55 I. 89, prodamo. AVTOGARANT, 634- 231_258 Š'-.ODA FAVORIT I. 93 kot nova, reg. do 1/99 prodamo. AVTOGARANT 634-231_257 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 X, I. 91, zelo poceni prodam. AVTOGARANT 634-231 _258 RENAULT 1.4 RT, 1994, limuzina, servisna knjižica, prodam. ©53-224 RENAULTS SCENIC 1.6 E nov, ugodno prodam. ©245-087 273 JETTA 1.6 I. 89, 84000 km, rdeča, vredna ogleda, prodam. ©212-200 AŠcdefy MITCI IDICUI r ADIC SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel -061/716-221 - prodaja tel.:06I/7JJ-666 - servis MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLi COLT1,3 GLi 522675 MALI OGLASI Posebej primerno za otroke in začetnike Za smučarje in snowboarderje. Smučanje tudi zvečer pod žarometi. Zelo poceni dnevne smučarske karte. ALPENGASTHOF SEREINIG tel.: 0043/4227/6300 faks: 0043/4227/6300-7 Izredno ugodne ponudbe za zimske počitnice. Za skupine in smučarske tečaje cene po dogovoru. PASSAT 1.8 IGL, I. 88/89, reg.do 12/ 98, možna menjava. ©323-235, 0609/654-338 1/0 OPEL VECTRA 1.6 I. 95, prvi lastnik, ABS, klima, radio, AIR BAG, prodam. ©621-588 ?88 Prodam AX 1.1, I, 89, dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©54- 5/2 289 Prodam avto ŠKODA SILVER LINE, I. 93 oktobra, zelo ohranjen. ©451- 25 ^ 290 Prodam BMW 316 i, letnik 91/92, bele barve, ALU platišča. ©246-516 R 4 letnik 1987, reg. 6/98, 100.000 Krn, nove gume, dobro ohranjen, fgOO DEM. ©461-637 307 Prodam GOLF JXD I. 87/88 regis-gjran za celo leto. ©041/69-66-63 GOLF III |. 93 1.4 CL, odlično ohranjen metalik barva. RONDO JgADE 634-889 310 yW GOLF 1.3 I. 86, 5 v, odlično fhranjen. RONDO TRADE, 634-889 KDS STME0 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI 5M0 TUDI PONOČI 634-889 RONDO 312 RENAULT 5 CAMPUS, I. 93, 70.000 *m. 5 vrat, metal barva, odlično ?£ranjen. TRADE ^VUNDAI LANTRA 1.8 GLS I.95, nov RD°odel' 40000 km. ugodno. ©634-g|9_RONDO TRADE_313 OPEL ASTRA 2.0 GSI I. 92, odlično ganjen, možnost menjav. 314 pORD SIERA 1.8 CLD, I. 92, odlično tSien- 130.000 km. ©634-889 RONDO TRADE_315 Prodam JETTO 1300 I. 81, registrir-^rnaj 98, ugodno. ©332-061 323 Prodam CHRYSLER LE BARON, 90/91 z vso opremo, reg. 2/98, gjjjnenjam. ©323-510_326 i!v?dam HONDO CIVIC, HB, I. 90, 'UO.O00 km, cena 9000 DEM. ©742- ZŽZ_____327 Karambolirano ŠKODO FAVORIT, "godno prodam celo ali po delih. 2^25-165_ 328 I34°dam G0LF 84 diesel. ©227- — 329 Prodam KOMBI FORD TRANSIT, I. ^■2.4 diesel, 8+1, reg. do 7/98. gg1_-148 333 Prodam GOLF II. registriran do 1199- ©324-561 334 LADO NIVO I. 85, reg. do oktobra 98, D3roaam za 4000 DEM. ©725-713 R/odam OPEL ASTRA KARAVAN, I. ^_pele barve. ©634-819 342 Prodam FORD FIESTA 1.1 GHIA. L. ^g58-152, popoldan_343 <5?dam R 21 '■ 87- dodatna oprema, ^aj)o dogovoru. ©312-205 347 UVADA.D.O.O. AVTOINTEX proda PAMr°.2ll: FIAT TlpO 1 -4 OL I. 92, FIAT tocr?A 1000 UE. 93, ALFA RO-Bpk?,23 L3 S I. 86, MERCEDES 1Qn oŠ00 E '• 88> MERCEDES BENZ AVamt0 1 '■ 84> AUD1 100 2.5 TDI JHrf, L 92> R 21 TL I. 89, GOLF JI v i J; 82' SUZUKI SIDEKICK 1.6 £A 16 V I. 95, OPEL ASTRA 1.6 IGL paravan I, 92, LADA NIVA 1600. ud ni meniava staro za staro, nak-3g na kredit, prepis vozil. ©224-029 Ugodno prodamo ESPACE 2.0 RTE, novo vozilo ugodno, LAGUNA 1.8 RT I. 95, MEGANE 1.4 RN I. 96, R 9 EXLUSIVE 1.4 I. 88, CLIO 1.9 D I. 91, CLIO 1.4 RT 5 v I. 93, CLIO 1.8 16 V I. 92, možna menjava za cenejše vozilo, TVVINGO PACK I. 96, HYUN-DAI PONY 1.3 LS I. 90, FORD FIESTA 1.3 I I. 92, LANCIA Y 10 I. 86, JUGO 45 I. 89. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA CERKLJE 351 R 9, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. ©332-761 367 GOLF diesel I. 91, bele barve, ohranjen, prodam. ©332-761 368 Prodam GOLF 1300, I. 80, reg. do 28.11.98, cena po dogovoru. ©733-848, po 14. uri 372 PEUGOT 309 ©243-081 88/9, prodam. 377 Prodam Z 101, letnik 1985, reg. do maja. ©222-574 378 ODBIJAČI za več tipov vozil ter popravilo avtoplastike. ©451-621, 0609/618-732 382 Prodam R 19, 5 V, 1,8 i I.94, ugodno! ©55-186 387 Prodam JUGO 55 KORAL, I.89. ©696-013 388 JUGO 45,1.87, neregistriran, ugodno prodam. ©461-819 389 Prodam R 5 FIVE, star 2 leti, modre barve, reg. do 11/98, lepo ohranjen, komaj 20 000 km. ©224-593 po 20. uri 413 Prodam ZX, 1.92, rdeče barve, prevoženih 60 000 km, z vso opremo, cena po dogovoru. ©245-074 415 R 4 GTL, I.86, reg. do 10/98, odlično ohranjena, prodam. ©451-170 417 Prodam GOLF, 1.91 ali menjam za cenejši avto. ©328-282 420 Prodam SEAT TOLEDO turbo diesel 1,9 letnik 92, GL oprema. ©311-274 421 NISSAN PRIMERA 1,6 SLX, I.92, 4 vrata, prodam na ©064/242-277 427 Na zalogi imamo veliko rabljenih vozil po ugodnih cenah; KIA PRIDE 1,3 GLXI letnik 96, zelena, 20 000 . km, 10 200 DEM, CLIO 1,2 RN, I.93, srebrn, 5 V, SS, 9 700 DEM, SUBARU JUSTY 2 WD, 1.91, srebrn, 1. lastnik, 7 500 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©71 9-118 428 ESCORT 1,8 CLX diesel karavan, I. 92, rdeč, reg. do 9/98, 11 700 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 429 VECTRA 1,6 16 V, bela, klima, ABS, air bag, el. oprema, 1. lastnik, 40 000 km, cena po dogovoru. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 430 UNO 1.0 IE, letnik 95, rdeč, 5 V, reg. do 9/98, ohranjen, 9 200 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118_«1 TIPO 1,4 IES, I. 93, bel, 1. lastnik, SS, Es, reg. do 12/98, kat., nove gume, 10 900 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 432 DOVŽANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ teiyfax:064759-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSE ZA VAS AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA homoloeirani varnostni trikotniki TIPO 1,6 SX IE, 1.12/93, met. moder, 1. lastnik, 51 000 km, SV, CZ, ES, kot nov, 12 400 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 433 R 5 FIVE, I.95, bela, 50 000 km, 8 800 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118_434 LAGUNA 2.0 RT, I.94, srebrna, reg. do 8/98, SS, ES, CZ, SV, 19 900 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118_ 435 GOLF III 1,4 CL, 1.11/96, rdeč, 20 000 km, 18 800 DEM. AVTO LESCE d.O.O. ©719-118_436 DAEvVOO RACER, 2 kom. prodamo. Tehno car d.o.o., Šk.Loka ©685-422, 685-423 _438 Odkup-prodaja rabljenih vozil -konkurenčne cene-gotovinsko plači-lo-prepisi. ©323-298, mob. 0609/ 643-202 27780 ODKUP. PRODAJA, PREPIS VOZILA! MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. AVTO AS, Polica 2, Naklo, ©471-340,312-255 20203 ZAPOSLITVE ČAKA NA VAS prijeten kolektiv in odlična stimulacija. Dolgoročno, honorarno. Kranj z okolico. ©0609/636-295 29 Iščem MESARJA - prodajalca. ©247-100 66 POSTANITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI! PRIDRUŽITE SE USPEŠNI PRODAJNI SKUPINI PRI PRODAJI DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA. ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA TER MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. ©634-064 ALI 041/ 637-492__72 Zaposlim PRODAJALKO z izkušnjami v živilski trgovini v Kranju. Šifra: PRIDNA IN POŠTENA 99 Gostilna v okolici Tržiča išče fanta oz. dekle za samostojno delo v strežbi. ©58-909 105 Za pomoč v šanku vzamemo dekle ali žensko srednjih let. Q431-622i08 Zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO z ustrezno izobrazbo, zažel-jeno znanje nemškega jezika. ©227-261, po 10. uri dopoldan 116 Iščete redno zaposlitev ali bi radi opravili pripravništvo, pokličite pomagali vam bomo. ©064/742-558, 041/669-785 118 Vsem komunikativnim osebam nudimo prijetno delo v pisarniškem ambientu v Kranju. Šifra: STUDIO KRANJ_120 V redno delovno razmerje vzamemo dekle za delo v strežbi. ©221-131 136 Delo dobi ŠIVILJA izučena samostojna z veliko prakse. ©332-212 161 Si končal šolo sedaj, pa ne dobiš zaposlitve?! Če si dobre volje, komunikativen, imaš delovne navade, se javi na ta oglas. ©061/12-33-802173 Ne prezrite! Iščemo urejene, ambiciozne in uspeha željne sodelavce. Bodite med prvimi in verjemite v uspeh. ©061712-33-802 174 Nudim delo. ©891-694 249 Zaposlim samostojnega slikoples-karja. ©0609/638-725 280 KOMERCIALISTA za prodajo otroške konfekcije zaposlimo. Pogoji; srednješolska izobrazba, slovensko državljanstvo, izpit B kategorije, urejenost, komunikativnost, zažel-jene izkušnje. Pisno prijavo pošljite na naslov MA - PO d.o.o., Podlim-barskega 13, 1000 Ljubljana. Za dodatne informacije GSM 041/70-49-49 419 STROJNI MIZAR s prakso dobi zaposlitev takoj. ©061/613-523 179 Privatno podjetje redno zaposli 2 STROJNIKA za težko gradbeno mehanizacijo in 2 ŠOFERJA z C, E kategorijo. Šifra: VESTEN 182 Pekarna Sezam, Rodine pri Žirovnici zaposli prodajalko oz. čistilko za določen čas. ©803-105, od 10-11. ure dopoldan iee Zaposlim dekle za delo v okrepčevalnici Sirena na mini tržnici v Kranju. ©331-580 194 Zaposlim AVTOKLEPARJA. Ribnikar, Jezerska c. 86 B, Kranj 198 ŠIVILJO za šivanje kopalk zaposlimo. ©471-083 201 ZAPOSLIMO KOMERCIALISTE ZA TRŽENJE ZAŠČITNE OBLEKE IN PRVE POMOČI NA PODROČJU GORENJSKE. ZAŽELJENE IZKUŠNJE PRI TERENSKEM DELU S STRANKAMI. SANOLABOR - HLADNIK, STARA C. 17, ŠKOFJA LOKA V pizzeriji zaposlim simpatično dekle ali fanta z izkušnjami, za delo v strežbi. ©425-200 414 Intersport, d.o.o, Betonova 2, 4000 Kranj, Gostišče Dežman Kokrica zaposli s 1. februarjem 98 KV NATAKARJA ali NATAKARICO in KUHARJA. Informacije po tel.: 295-248 in 245-391 vsak dan od 9. do 22. ure. Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov do zasedbe del. Zaposlim VOZNIKA z izpitom C kategorije za špedicijo. ©211-668 po 15. uri 176 PIZZERIJA ORLI redno zaposli KUHARJA-PICOPEKA. ©041/682- 159 208 Zaposlim dva zidarja. Q688-0572io Redno zaposlim KV TESARJA ali MIZARJA. Izobrazba ni pogoj. Delo je terensko. ©0609/635-658_211 Podjetje OREHEK d.o.o. redno zaposli PRODAJALKO, PEKA in SLAŠČIČARKO. Informacije na ©332-009 218 Zaposlimo dekle v popoldanskem času za DELO V STREŽBI. ©76-709 219_ Honorarno zaposlim PRODAJALKO v živilski trgovini. ©471-647, 472-071, Mojca 220 Ponujamo dobro plačano delo za nemško podjetje, lahko tudi d.o.o. ©328-242 223 Iščemo dekle za pomoč v strežbi z izkušnjami. ©633-641 246 Šuceva 27, 4000 Kranj razpisuje delovno mesto L VODJA RAČUNOVODSTVA (dipl. oec. ali oec in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu) 2. KOMERCIALIST ZA ZUNANJO TRGOVINO Prijave z dokazili pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. "PIRŠ" zaposlimo komercialne zastopnike. Trženje oglasnega, reklamnega prostora. ©55-349, 041/692- 755 322 Založba obzorja Maribor - telefonski studio v Kranju vabi k sodelovanju vse, ki ste komunikativni in je knjiga tudi vaš prijatelj. ©365-330 v popoldanskem času, od 16-19. ure 331 Zaposlimo PRODAJALKO v trgovini z živili. Šifra: ŠKOFJA LOKA 332 Zaposlimo ORODJARJA ali KV DELAVCE za delo v strojni orodjarni in STOJNEGA INŽENIRJA za konstrukcijo orodij. Šifra: PLASTIKA 338 Takoj zaposlimo dekle za delo v strežbi. ©431-320, 461-502 341 Visoki zaslužki, tedenska izplačila, možna redna zaposlitev (samo za resne). ©041/705-179 361 V prijetnem kolektivu vam pokažemo pot do visokega zaslužka. Možna tudi redna zaposlitev. ©041/620-560 371 Zaposlim VOZNIKA s C kategorijo za mednarodno špedicijo z ustrezno izobrazbo in z znanjem tujega jezika ^nemščina). ©310-519, 069/633-195 NATAKARJA-ICO ZAPOSLIMO TAKOJ. GOSTILNA - PIVNICA MARJAN MARINŠEK, NAKLO, TEL.: 064/472-220 Zaposlimo PRODAJALCA OSEBNIH VOZIL in RAČUNOVODKINJO. Tehno car d.o.o., Šk. Loka ©685-422, 634-056 437 Iščemo SKLADIŠČNEGA DELAVCA za skladišče in proizvodnjo. Zaželje-na najmanj poklicna šola. Inf. na ©471-132 od 8 - 15. ure 441 Zaposlimo KUHARSKO POMOČNICO v Kranju. ©225-207 461 ŽIVALI TELICO črnobelo brejo 9 mesecev, prodam. ©061/627-046 94 Prodam TELICO simentalko ali menjam za brejo KRAVO. ©421-685 96 Prodam TELIČKA bikca starega 14 dni. ©411-578_97 Dobrim ljudem podarim PSIČKA mešančka, starega 2 meseca. ©730-203_98 Prodam dve KOZI. ©720-027 101 Prodam PRAŠIČA 180 kg in BIKCA 80 kg težkega. Voglje na vasi 14, 491-306_103 Prodam 10 dni staro teličko simen-talko. ©733-725_loe Prodam KRAVO simentalko v 9 mesecu brejosti. Ravne 30 pod Krvavcem_111 Prodam dve KOZI. ©332-805 121 LABRADOR-RETRIVER - mladiči, črni z rodovnikom in cepljeni, zelo prijazni, odlični družinski in delovni psi bodo pripravljeni za oddajo konec januarja. ©731-518 125 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 91.2 W,9 91.1 Prodam PUJSKE stare 7 tednov. ©66-513 126 Polovico mlade krave po prvem teletu in 8 mesecv starega BIKA, prodam. ©422-649 132 Prodam 7 dni stare BIKCE in KRMILNI KROMPIR. ©422-461, La-hovče 17 134 Kupim dva BIKCA, težka 150 kg ali brejo TELICO. ©631-459 142 Prodam BIKA sim. težkega 350 kg in kupim rabljen traktor od 40-50 KM. ©311-930 145 Prodam JAGNJETA. ©733-503 162 Prodam polovico mesa od mladega bikca. ©51-069 168 BIKA simentalca 450 kg in enega 160 kg, prodam. ©061/814-781 171 Menjam jalovo za brejo telico ali kravo. Prodam teleta. ©310-286 172 Prodam 6 mesecev brejo TELICO simentalko. Kropivnik, Grad 17 w Prodam NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega 20 mesecev. Dober čuvaj in primeren za nadaljne šolanje. ©312-063 204 Prodam TELIČKO sim. staro 7 dni. Lahovče 33, ©421-746 212 Prodam BIKCA, 120 kg težkega in kupim do 14 dni staro TELE. ©471-318 215 Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca. Sr. Bitnje 26 ©312-294 222 Prodam TELETA simentalca starega 11 tednov. Cerklje 48, ©421-3 1 6 239 MESO od mlade krave, prodam. ©688-112 241 Prodam PAPIGE: kraljeve, bara-bande, berge, pojoče in standard papige. ©311-765 popoldan 248 Prodam črnobelo TELIČKO, A kontrola, staro en mesece. Soklič, Selo 22, Bled 261 Prodam mlade ZAJKLE za pleme. ©451-338 264 Prodam dva bikca simentalca, težka okrog 100 kg, domačega prašiča za zakol in repo za kisanje. Lahovče 47, Cerklje 284 Prodam OVCE. Sr. vas 149, Šenčur, ©411-807, popoldan 286 Podarim dva mlada MUCKA vajena čistoče. ©731-123 287 Prodam jalovo KRAVO simentalko in PRAŠIČA težkega 170 kg. Cesta Janeza Bobnarja 2, Cerklje 291 Prodam PRAŠIČE od 110-150 kg težke. Bohinc, Zg.Brnik 57a, Cerklje, 421-238 292 Prodam pašno, brejo TELICO, staro dve leti. ©725-002 293 Oddamo dva psička mešančka, stara 8 tednov. ©491-350 302 Podarim dve PSIČKI, mešanki, nemški ovčarki, stari 3 mesece. ©721-822, po 16. uri 303 Menjam eno leto staro TELICO sim. za bika simentalca 491-462, Voglje, Krakovska 6 304 Prodam PRAŠIČE težke 140 kg. ©58-788 306 Prodam BIKCA težkega 130 kg. ©421-817 308 Prodam brejo KOBILO in brejo telico simentalko. ©472-233 31a PRAŠIČA za zakol, prodam. ©431- 315 336 Prodam KOZLA in brejo KOZO. ©332-568 popoldan 33/ Prodam ŽREBICO, staro 5 mesecev. ©736-387 346 Prodam mlado KRAVO za zakol ali meso. ©632-545 349 Prodam tri črnobele BIKCE, stare en teden. ©66-177 359 Prodam 19 tednov stare rjave JARKICE. ©326-526 360 9 mesecev brejo telico simentalko, prodam. Letence 1, Golnik 363 Prodam črnobelega bikca, starega 10 dni. ©461-136 365 Oddam dobremu lastniku 3 mesece starega OVČARJA. ©57-089 370 15 tednov stare JARKICE prodam. Golniška 1, Mlaka Kokrica, Kranj 376 Prodam TELIČKO simentalko, težko 100 kg, za pleme ali zakol. ©421-612 po 20. uri 444 Prodam PRAŠIČA 150 kg, mlado KRAVO za zakol ali menjam za brejo. ©401-103 460 PRAŠIČE 120 - 140 kg, prodam. Domača krma. Eržen, Žabnica 59 461 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA sim. starega do 3 tedne. ©403-686 iee Kupim osebni avto FIČKA ali BOLHO, zelo dobro ohranjeno. ©861-556 200 Kupim več bikcev simentalcev za rejo. ©324-570 242 Kupim bikca simentalca, starega do 14 dni. ©460-084 274* Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. ©401-450 319 H V SPOMIN Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še močno živiš. Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. 8. januarja je minilo žalostno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ati, brat, stric in tast RUDOLF VELKAVRH Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V SPOMIN LJUBEZEN JE VEČNA Danes, 9. januarja 1998, mineva šesto leto, odkar je prestopil prag večnosti ljubljeni mož, očka in dedek SAŠA KUMP Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI ZAHVALE MAKRISdJSirmm KO UGASNE ŽIVLJENJE prevozi, upepel1tve, pokopi, prekopi ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON-STOP ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka IVANA JURKOVIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke, sodelavcem ETP za podarjeno cvetje in vsem, ki sta ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Marica in sin Brane z družino Podreča, 4. januarja 1998 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša TEREZIJA POTOČNIK iz Gorenje vasi Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala našim dobrim sosedom za vso pomoč, dr. Perdanovi za zdravljenje, pevskemu zboru in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Družina Bevk in sestra Pavla Gorenja vas, 6. januarja 1998 V SPOMIN 12. januarja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša mama FRANČIŠKA ROGELJ iz Sp. Brnika Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. VSI NJENI I ZAHVALA V 68. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati in stari ata FRANC ŠTEBLAJ z Jesenic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih dnevih stali ob strani in sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in dobrosrčne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in gospodu župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz obrata Valjarna JERNEJ SREBRNJAK rojen 1903 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v sredo, 7. januarja 1998, ob 14. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 82. letu je zaspala naša ANGELA PUŠAVEC roj. Berguš, iz Lahovč se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, zvonarjem in g. Jeriču. VSI NJENI OSMRTNICA S strtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj v 58. letu starosti po dolgi in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, očka, dedek, brat in stric STANE TRŠKAN iz Škofje Loke Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 10. januarja 1998, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Žara bo na dan pogreba v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: žena Marica, hčerka Stanka z družino in družina Pcternelj ZAHVALA Ob smrti naše drage FRANČIŠKE TRILER se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za lep cerkveni obred. Brat Jože z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega moža IVANA ZUPANA se iskreno zahvaljujem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. dr. Joži Jeraj za dolgoletno zdravljenje ob bolezni mojega moža. Enaka zahvala tudi g.dr. Valentini Vesel - diabetična ambulanta Kranj. Zahvaljujem se tudi vsemu strežnemu osebju Doma upokojencev Planina Kranj. Žena Vera ZAHVALA V življenju le skrbi in delo si imel, sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin, a nate večen bo ostal spomin! Ob nenadni izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica PAVLA ERZARJA Psnakovega ata iz Prebačevega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede, sožalje, cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni g. župniku Cirilu Isteniču za lep pogrebni obred. Hvala tudi delavcem in gasilcem Sava Kranj, Jelovica Škofja Loka, gasilcem iz Prebačevega in Hrastja, pevcem iz Predoselj in podjetju Navček, d.o.o. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Naj počiva v miru! Vsi tvoji: žena Mirni, sinova Janez in Vido, sin Damjan z ženo Mirando ter vnukinji Kristina in Sabina, sestri in brat Prcbačcvo, Kranj, Poženk, Pšenična polica in Gorenje, 24. decembra 1997 ZAHVALA Zakaj si morala rano nam umreti, ko s teboj lepo je bilo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost - bolečina je pri nas. Ob boleči in prerani izgubi dobre mami, stare mame, sestre, tete, sestrične in tašče ANGELE ROPRET roj. PETRIČ, p.d. Kodrove mami iz Velesovega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, karkoli pomagali, izrekli sožalje, poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in denarno pomoč in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebniku. Vsem in vsakomur posebej, ki so našo mami poznali, jo spoštovali in ji bili dobri v njenem življenju, še enkrat naša iskrena zahvala. VSI NJENI Velesovo, Pšenica Polica, Podljubelj in Trata, 25. decembra 1997 ZAHVALE ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila MARIJA DOLINŠEK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedi Mileni, ostalim sosedom, znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za prizadevno zdravljenje ob njeni bolezni, hvala tudi patronažni službi še posebno sestri Mojci Kalan. Iskrena hvala g. župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred ter Marjanci in njenim pevcem za zapete žalostinke. Hvala pogrebni službi Navček. Hvala tudi vsem, ki so Mici obiskali v Času njene bolezni. Ribnikarjevi in ostali sorodniki ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene hčerke in sestre VESNE ŠETINA če bi na cesti vladali znanje, odgovornost in pamet Ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sošolkam, sošolcem in profesorjem iz SETŠ, ki ste nama stali v težkih trenutkih ob strani, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sošolcem, gospe Radi in gasilcem za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njem mnogo prerani zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča mamica Marjeta in brat Bojan ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra in teta ANTONIJA HOMAN roj. DOLENC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu Pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Jožefi Jeraj za požrtvovalno zdravljenje, patronažni službi Kranj in sestrični Dragici Homan za pomoč na domu. Hvala ZB-NOV Stražišče, sodelavcem Merkur Kranj - transport in TC Ljubljana, gospodu župniku Cirilu Brglezu za lepo opravljen obred, Stražiškim pevcem in gospe Milki Valenta za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči sinovi Viktor, Gregor, Jože z družinami, brat Gregor, sestra Rozi z družinama in ostalo sorodstvo Kranj - Labore, Stražišče, Cerklje, Škofja Loka, 28. decembra 1997 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre, svakinje in tete ANTONIJE LOGONDER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče. Hvala sovaščanom Papirnice, posebej ga. Žagarjevi in Hafnarjevim za pomoč. Hvala tudi Bolnišnici Golnik in patronažni službi v Škofji Loki, posebej patronažni sestri ga. Olgi za obiske in nego na domu. Hvala duhovnikoma g. Glavanu in g. Žagarju ter pevcem za lepo petje. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. VSI NJENI Škofja Loka, 30. decembra 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mamice TATJANE KUSSEL roj. Govcdnik se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali prelepo cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Žalujoča: mož Marko in hčerka Sabina ZAHVALA Soočeni s krutim udarcem usode, ki je iz naše sredine iztrgala življenjskega sopotnika, očeta, sina in brata JOŽETA MALIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh, na pragu novega leta, stali ob strani in nam s tolažilno besedo lajšali nezavidljive trenutke žalosti. Zahvaljujemo se številnim lovskim prijateljem in sodelavcem ter sorodnikom in znancem za poklonjeno cvetje in sveče ter udeležbo na pokojnikovi zadnji poti. Hvala vsem ustanovam in posameznikom, ki ste nam pomagali, ali pa ste bili pripravljeni pomagati v času, ko smo pomoč najbolj potrebovali. Za organizacijo nepozabne pogrebne slovesnosti se iskreno zahvaljujemo članom Lovske družine Poljane, kakor tudi Loškemu lovskemu pevskemu q. zboru, Lovsko kinološkemu društvu gorenjske in številnim praporščakom. ?a i°..Prtem grobu ste pokojnikovo delo in življenje z izbranimi besedami predstavili in se od njega še j^J!^ Poslovili: g. Jože Šašel, g. Alojz Mlakar in ga. Seli Šubic - hvala vam. Zahvaljujemo se tudi g. Pniku za opravljen pogrebni obred. Življenje mora kljub vsemu teči dalje, vendar pokojnika ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Preddvor, 3. januarja 1998 V SPOMIN V življenju le skrbi in delo si imel, zdaj od truda vsega si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a večen nate bo ostal spomin. 8. januarja je minilo žalostno leto, odkar si odšel od nas dragi mož, oče, stari oče JOŽE BENEDIČIČ iz Železnikov ^EŠHi 24.2.1934-8.1.1997 Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče. Tvoji najdražji, ki te nikdar ne bomo pozabili! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE POLAJNAR roj. Pipan se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem tistim, ki ste se v tako velikem številu še zadnjič poslovili od naše mame na njenem domu in jo pospremili k večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, 5. januarja 1998 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta BERNARDA VIDMARJA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi vsem za podarjeno cvetje in sveče in za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se osebju Kliničnega centra, Onkološkega inštituta in Inštituta za pljučne bolezni Golnik za skrb in nego med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem in trobentaču za pesmi ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Rezka in sin Ivan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka VALENTINA RAKOVCA iz Zgornjih Bitenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala bolnišnici Golnik, posebej hvala pa bolnišnici Begunje za ves trud, požrtvovalnost in nego v času njegove hude bolezni. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zgornje Bitnje, 6. januarja 1998 ZADNJE NOVICE OD RETKA DO TORKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... IN/11 bomo pisali Tudi v novem letu ostaja z vami naša in vaša rubrika dežurni novinar. Še vedno velja, da nas lahko pokličete, kadarkoli se v vaši bližini zgodi kaj nenavadnega, izjemnega veselega, pa tudi žalostnega. Ob koncu tedna in dela prostih dnevih se z vaše predloge raje sporočajte na mobilni telefon, saj bodo le tako pravočasno prišli do pravih ušes. Še vedno brez vode Sv. Katarina, 8. januarja - Pred novim letom so v krajevni skupnosti Trnovec - Topol oziroma na Katarini slovesno odpirali nov vodovod. Domačini so si takrat kar precej oddahnili, saj je menda voda v starem vodovodu oporečna. A glej ga zlomka, na nov primarni vodovod z zdravo pitno vodo še vedno niso poklopljeni. Neuradno smo slišali, da namreč predsednik gradbenega odbora ni vprašal za soglasje enega od lastnikov, ta pa zdaj zato ne dovoli priključitve oziroma izgradnje sekundarnega voda na primarnega na svojem zemljišču. Tako tudi v šoli še nimajo zdrave pitne vode. A. Ž. Privlačnost modrega napisa Gorenjski NAJ dogodek prvega dne letošnjega leta je bil nedvomno novoletni gala koncert v Festivalni dvorani na Bledu. Koncert si res zasluti naslov "tradicionalni", saj je Bled svojim številnim gostom v sklopu silvestrskega programa letos že sedmič ponudil gala simfonični koncert, vključno z nastopom mladih glasbenih talentov. Takšen zahteven projekt je nemogoče izvesti brez sodelovanja sponzorjev in tudi letos je bila med njimi Gorenjska banka, d.d., kot generalna pokroviteljica. Zato je bil nad vhodom v Festivalno dvorano izobešen velik, lep napis modre barve z znakom Gorenjske banke. Ker med novoletnimi prazniki ekspozitura GBK na Bledu ni bila odprta, je modri napis kar nekaj tujih turistov zvabil v Festivalno dvorano, kjer pa jim receptorka žal ni mogla ustreči z bančnimi storitvami. So pa iz prve roke izvedeli o novoletnem koncertu in še o gostovanju brazilske plesne skupine "Carneval in Rio", če so morda v recepciji svojega hotela spregledali lične programske liste in zloženke o obeh prireditvah v Festivaln dvorani. KERAMIKE AlliMEX INT.**!* KRANJ-ZLATO POLJE 3k 223 4*° Kakšna usoda čaka Verigo Lesce Za Verigo le prisilna poravnava Direktor je novembrske plače obljubil do konca prihodnjega tedna Lesce, 8. januarja - V zadnjih dneh je v leski Verigi zavreto. Ker delavci še niso dobili denarja za prehrano in prevoz za oktober in novembrskih plač, so zagrozili z ustavitvijo proizvodnje. Direktor Milan Demšar jim je na včerajšnjem sestanku novembrske plače obljubil do konca prihodnjega tedna. Zanje bo treba zbrati 300 tisoč mark. V Verigi v teh dneh dela le še nekaj več kot trideset ljudi, medtem ko je večina od 277 zaposlenih (od tega 37 invalidov) na čakanju. Kot je znano, je v najboljših časih Veriga zaposlovala okoli 1400 delavcev. Trenutno delata obrata snežnih in sidrnih verig, medtem ko obrat težkih verig zaradi rednega remonta stoji. Veriga je močno zadolžena, po nekaterih po- datkih že deset let posluje z izgubo. V letu 1996 naj bi podjetje pridelalo 800 milijonov tolarjev izgube, kolikšna je bila izguba lani, še ni znano. In kje ležijo vzroki za izgubo? Prodaia izdelkov ne glede na ceno, izredno visoki stroški, težave z banko, drago zadolževanje na sivem trgu, zaradi vsega tega pa izguba nadzora nad poslovanjem, pravi direktor Verige. In kako o usodi Verige razmišlja lastnik? Mirjam Jan Blažič, s strani lastnika postavljena prokuristka v Verigi, nam je povedala, da dokončne odločitve še niso sprejeli. Proučujejo različne variante, stečaj ni edina možnost. Blažičeva pravi, da je osebno bolj naklonjena drugim rešitvam, recimo prisilni poravnavi, saj bi tako ohranili več delovnih mest. Meni, da bi bilo za Verigo nabolje, če bi v štirih do petih mesecih poiskali novega lastnika, ki bi jo poslovno in komercialno zapeljal v drugo smer ter s tem omogočil, da postane uspešno podjetje. Vsekakor pa po besedah Jan-Blažičeve Veriga takoj potrebuje premostitvena sredstva. Podjetje bi takoj potrebovalo 220 milijonov tolarjev za nadaljevanje proizvodnje in začetek postopka prislilne poravnave. Kje dobiti denar, pa ta hip še ni jasno. • U. P. V Verigi pa nadaljujejo tudi z dezinvestlranjenu Danes je namreč objavljen razpis za prodajo kovačnice in poslovnih prostorov Irce ter ponudba za oddajo iicov-leka v najem. radio triglav 96 MHz felK^Olfli 064/223-111 GLAS f Forme 12 f\ Škofja Loka tel. 632-565 TRGOVINA ZA OTROKE - stalno razstavljenih najmanj 30 različnih otroških vozičkov - previjalne mize, stajice, avtosedeži, hojice, stoli za hranjenje - vsa oblačila za starost do 10 let - otroška kozmetika in igrače GBD **** Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. ZEUTE KUPITI ALI PROPATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak Jelovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija _, tel.: 064/380 100 ._ Poslovno stanovanjski objekt Medvode, 8. januarja - V Medvodah, na klancu, nasproti vhoda v Savske elektrarne, je že precej velika gradbena jama. Stroji so zakopali že lani proti koncu leta. Na precej obsežnem delu pa bo zrasel poslovno-stanovanjski objekt z manjšimi lokalčki. Ko bo gradnja končana bodo v objektu med drugim pizzerija, slaščičarna in drugi lokali. Gre za gradnjo za trg, prostore pa prodaja firma Midwest. Tovrstnih lokalov zdaj v Medvodah primanjkuje, zato bodo po izgradnji precej obogatili trgovsko ponudbo. Sicer pa je gradnja tudi v skladu z napovedjo, ki jo je ob izvolitvi dal župan občine Medovde Stanislav Žagar, da bodo Medvode v prihodnje most med Gorenjsko in Ljubljano. • A. Ž. SPticapjgge"mo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel auaviNSKi opcMATtm nmt • b*m hltp \w»w mobitel n Vinjete za avstrijske hitre ceste in avtoceste - vinjete za vee kategorije vozli - na vseh večjih In obmejnih poštah - naročite Jih lahko po telefonu 064/262 49 55 - vinjete vam dostavimo na dom Vaša Pošta KAKO PA GDVOltš © Hidrometerološki zavod Republike Slovenije V naslednjih dneh bodo naši kraji pod vplivom območja visokega zračnega pritiska s središčem nad Sredozemljem. S šibkimi severozahodnimi vetrovi bo dotekal k nam topel in suh zrak. V petek, soboto in nedeljo bo tako precej jasno, le zjutraj lahko nastane ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj Celzija. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME 3ADiO C3AI1J 913 Ff) STEREO RADIO KRAMJ POSLUŠAM V5AK DAM =?ADiO C3AI1J 91,3 .-Fn STEREO