
Vabilo iz gostoliubia
ali hinavscine?
Po stari slovenski navadi je tudi obisk papeža Janeza Pavla II. v
Sloveniji postal predmet polemik in najrazličnejših sodb. Seveda se
vsa zgodba začne pri denarju. Mnogi se spotikajo ob stroške, ki bodo
nastali ob obisku svetega očeta. Ali je to res potrebno v teh kriznih
časih? Sodbo prepuščam vsakemu posamezniku, toda odpira se mi
drugo vprašanje. Ali ni bil povabljen od naših državnih voditeljev,
ki so mu ob povabilu dejali, da bi Slovenci bili počaščeni z njegovim
obiskom? Verjetno bi se že pred samim vabilom na obisk morali za-
vedeti, da bodo zanj morali odšteti tudi nekaj denarja. Navsezadnje
voditelj krščanske Cerkve ni kdorkoli. Sedaj pa je vse skupaj videti
daleč od tistega, kar smo dolga leta imeli za gesla raznih turističnih
sloganov in drugih prireditev - da je deželica na sončni strani Alp
dežela prijaznih in gostoljubnih ljudi Mogoče ob vsem tem nerganju
in preračunavanju prevečkrat gledamo skozi računska očala
vsakdanjika: koliko kilogramov kruha bi lahko kupili za ta denar,
koliko stanovanj bi zgradili, koliko kilometrov cest, vodovoda ali
druge infrastrukture bi morda s temi sredstvi pridobili... Toda verje-
mite mi, dragi davkoplačevalci, gotovo ne iz tega (mogoče tudi pro-
računskega) denarja. Če bi bilo računanje državnih ministrstev ena-
ko, bi se to zagotovo v teh letih že zgodilo.
Pa še na nekaj pozabljamo: vsaka druga država bi iz papeževega
obiska iztržila vrtoglave zneske. V razvitejših, profitno usmerjenih
državah bi se verjetno spraševali ravno obratno: koliko bo gostujoča
država s tem profitirala? Zagotovo bi vse turistične agencije tekmo-
vale v tem, kdo bo ponudil boljše, kakovostnejše bivanje ter razne
spremljajoče programe. Nacionalna televizija bi gotovo lahko tudi
na račun tega obiska izboljšala svoj proračun. Toda nismo zasledili,
da bi se kdo kaj posebej trudil niti v Ptuju, kije le nekaj kilometrov
oddaljen od osrednjega dogodka. Kot da smo na vse to pozabili Hote
ali nehote.
Spotikamo se ob zneskih, koliko moramo odšteti za papeževo var-
nost. Toda tudi tu ne smemo biti tako črnogledi, saj mnogi turisti, ko
jim v sosednjih evropskih državah poveš, od kod prihajajš, menijo,
da je pri nas še vedno vojna. Ali ni to zdaj izjemna priložnost, da ne-
kako popravimo in izboljšamo svoj ugled, ki smo ga podedovali še iz
bivše Jugoslavije in ima še vedno balkanski priokus? Poznavalci
reklame pravijo, da je najučinkovitejša tista metoda: večkrat vidiš
ali slišiš, bolj ti ostane v spominu. In gotovo si bo vsaj peščica tele-
"^izijskih gledalcev v svetu tokrat zapomnila, da se naša država ime-
nuje Slovenija.
Le kaj si lahko mislijo o naši gostoljubnosti v Vatikanu, ko že vna-
prej izračunavamo, koliko nas bo stahpapeževo gostovanje. Ali tudi
doma že vnaprej računate, koliko vas bo stal obisk povabljenih
prijateljev?
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še na nekaj dejstev: da je
država Vatikan, ki jo vodi papež Janez Pavel II., bila prva, kije
priznala Slovencem državno samostojnost, in da ta mala državica
^eji in ima kar nekaj vpliva na politiko naše sosednje države, s ka-
'^ro ima Slovenija veliko nevščečnosti ob vstopanju v Evropo.
Za nekatere papežev obisk ne bo imel tistega pomena, kot bi ga
^mel s proglasitvijo slovenskega škofa Anotna Martina Slomška za
blaženega, čeprav cerkveni krogi skušajo vse skupaj omiliti in zatr-
jujejo, da je imel papežev obisk že od vsega začetka pastoralen na-
^en. Konec koncev pa bi morali tako verujoči kot neverujoči Sloven-
Slomšku, kljub temu da ga Vatikan ne bo povzdignil za blažene-
Sa, izkazati posebno hvaležnost, saj je prav z njegovo pomočjo Slo-
'^encem uspeh ohraniti slovenski jezik, v katerem nas bo v Sloveniji
zagovoril tudi sveti oče. Ali ni to največje priznanje za slovenski na-
rod?

LETO IL. št. 20     PTUJ, 16. maja 1996      CENA 110 tolarjev
V Mariboru končujejo priprave na obisk-papeža Janeza Pavla II. Naš fotograf je posnel
priprave pevcev - okrog 1200 jih bo     ki bodo sodelovali na nedeljski slovesnosti na
mariborskem letališču. Foto: M, OzmeCi
___J
ORMOŽ / PROIZVODNJA KMALU V POLNEM OBSEGU
Carreta liaUianska
Družba Safilo-Fimit iz Padove je novi lastnik ormoškega
podjetja Carrera Optic, d.o.o. Pred dnevi je bila podpisana
pogodba o prevzemu celotnega koncema Carrera; ta še ni
pravomočna, ker jo mora potrditi še kartelno sodišče na
sedežu novega lastnika, kar pa pričakujejo v relativno krat-
kem času. Ne glede na to pa v Ormožu napovedujejo, da je
obdobje motenj pri koncu in pričakujejo, da bo proizvodnja
stekla morda še v večjem obsegu kot doslej.
Podjetje Carrera Optic, ki mu
večina Ormožanov še vedno reče
Optyl, je slovenska družba in je v
stoodstotni tuji lasti. Doslej je
bila v lasti Carrera Optic AG iz
Nemčije (67 odstotkov) in Optyl
Brillenmode International
Traun iz Avstrije (33 odstotkov).
Kriza koncema se je pričela
februarja, ko so firme Optyl Bril-
lenmode, International in Carre-
ra logistik pred sodiščem objavile
nesolventnost in predstečajno
poravnavo z upniki. V prvem
roku predporavnava ni uspela
predvsem zaradi velikega števila
konkurenčnih firm, ki so se po-
tegovale za pridobitev koncema.
Stečajni senat v Traunu pa je
sredi aprila med številnimi inte-
resenti odločil o najugodnejšem
ponudniku.
V ormoški Carreri so, kljub
temu da so delavci sedaj že na
prisilnem dopustu, prepričani,
da bo podjetje tudi po menjavi
lastnika ohranilo dosedanjo ime
in da ne bodo bistveno oškodo-
vani niti zaposleni niti dosedanji
poslovni partnerji. Pri tem je
treba poudariti, da je v skladu s
kolektivno pogodbo še vedno za-
gotovljena socialna varnost po-
leg 530 redno zaposlenih tudi
140 delavcem, zaposlenim za
določen čas. Večina podjetij bi se
gotovo najprej rešila takšnih de-
lavcev in po zakonu bi v Carreri
delavce, zaposlene za določen
čas, lahko odslovili že februarja.
Očitno vodilni zaupajo v svetlo
bodočnost in želijo ohraniti vseh
670 zaposlenih. V sporočilu za
javnost so zapisali, da je garanci-
ja za sedanja delovna mesta kon-
kurenčnost in dobro opravljeno
delo vsakega zaposlenega.
Kljub temu da plača prihaja
bolj ali manj redno, pa je kriza v
Carreri na zaposlenih pustila
precej negotovosti, strahu in ne-
lagodja. Vodilni so svoje obljube
doslej uresničili, sedaj pa so na
potezi Italijani, da razkrijejo
svoje načrte z Ormožem in da
proizvodnja steče v.polnem ob-
segu.
vk
Zbiramo podpise za neposredne
in poštene volitve:
- za enakopravno zastopanost poslancev in vseh okrajev (Slovenske
gorice, Ptujsko polje, Haloze, Dravsko polje, Ptuj) v parlamentu,
- za možnost odpoklica poslanke, poslanca,
- za boljšo prihodnost naših otrok in Slovenije.
Podpišete se lahko vsak dan na Upravni enoti, Slomškova ul. 10
(nasproti gostilne Rozika).
Socialdemokratska stranka Slovenije - 00 Ptuj
* Trgovanje z delnicami MERGATORJA, KOLINSKE in TOVARNE
SLADKORJA ORMOŽ na Ljubljanski borzi
* Prenos lastništev privatizacijskih delnic (DROGA ipd.)
* Tudi v Ptuju, Novi trg 1, II. nadstropje, tel. 779-572
2
MMTUALMO
Četrtek, 16. maj 19% - TEDNlK
LENART / KOD BO TEKLA AVTOCESTA
ČLANI KOMISIJE ZA DOLOČITEV TRASE AVTOCESTE MARIBOR - LENART SO
POUDARILI, DA V BISTVU TAKŠNE CESTE SPLOH NE POTREBUJEJO IN DA JE
VPRAŠUlVA NJENA EKONOMSKA UPRAVIČENOST
Pri Lenartu v Slovenskih goricah seje sestala komisga za
določitev trase bodoče avtoceste Maribor - Lenart in za
predsednika izvolila Janeza Erjavca. Obravnavali so vari-
anto na odseku med Mariborom in Črnim Lesom. Gre za
odsek bodoče povezave Slovenije z Madžarsko.
Prične se z razcepom
avtocest (odseka Pesnica -
Slivnica v smeri sever - jug in
Maribor - Lenart v smeri
vzhod - zahod) na območju se-
verno od mesta Maribor in se
konča na območju Zamarkove
oz. Črnega Lesa pred Lenar-
tom. Člani komisije so pos-
lušali strokovno razlago o
južni in severni varianti, pri
čemer strokovnjaki menijo,da
je najugodnejša severna vari-
anta, južna in varianta s preho-
dom iz južne v severno pa sta
slabši, vendar med seboj rela-
tivno izenačeni.
Severna varianta se začne z
razcepom med Vodolami in
Malečnikom, poteka južno od
Pernice in vzporedno z ma-
gistralno cesto. Po prečkanju
te ceste poteka po južnem robu
Pesniške doline, jo preseka in
se v Močni zajeda v grič ter v
Zamarkovi prečka severni rob
Pesniške doline in v manjših
ukopih doseže končno točko
severno od hotela Agata v
Črnem Lesu.
Člani komisije so poudarili,
da v bistvu avtoceste v Slo-
venskih goric ne potrebujejo,
saj je vprašljiva njena
ekononjska upravičenost.
Vprašanje je tudi, ali bodo pro-
metni tokovi ostali in ali ni
vendarle to cesta za vzhodno
Evropo. Zavzeli so se za mak-
simalna nadomestila za izgubo
zemljišč ter stanovanjskih in
gospodarskih objektov. Ljudje
so prvo, so poudarjali člani ko-
misije in odgovorni
predstavniki občine Lenart,
slišali pa smo tudi pripombo,
zakaj so nekateri pred leti tako
podprli izgradnjo avtoceste,
zdaj pa govorijo drugače.
Odločitev seveda ni v rokah
občine Lenart. Predsednik KS
Lenart Edo Golob je ocenil, da
bi bilo najboljše, če ne bi bilo
predlagane nobene variante.
Poudaril je, da je treba zavaro-
vati ljudi in njihove interese in
jim povedati, kaj bodo izgubili
in koliko bodo za izgubljeno
pridobili. Terjal je pravočasne
informacije o tem, kje bo pote-
kala trasa od Črnega Lesa proti
Cogetincem. KS Lenart po-
dpira severno varianto, neu-
radno pa se že govori, da bo iz-
brana južna, ki se Lenartu
močno približa. Predsednik
komisije Janez Erjavec je ob
tem poudaril, da je Črni Les
kot izhodišče absolutno preb-
lizu mestu, saj je ta predel v
bistvu rekreacijsko področje,
gozd pa neke vrste zelena
pljuča Lenarta. Najbrž je to
posledica tega, ker so pred leti
vztrajali, da je treba v načrto-
vanje in izgradnjo bodoče
avtomobilske ceste vključiti
tudi nedograjeni hotel Agata.
Kdo pa bo spal v hotelu ob
avtocesti, je drugo vprašanje.
Člani komisije so zahtevali,
da jim načrtovalci pravočasno
postrežejo z variantami trase
nadaljevanja avtoceste od
Črnega Lesa do Cogetincev,
šele tako bo mogoče ocenjevati
vse posledice tega posega v
prostor na območju občine Le-
nart. Posledice pa bodo
občutne tako za ljudi kot eko-
sistem kot celoto, v tako
občutljivi pokrajini, kot so
Slovenske gorice, pa še pose-
bej.
M. Toš
SLOVENSKA BISTRICA / ODPRLI POSLOVALNICO NOVE LB
2i fMfiritett sift S Jk^^
Slovenska Bistrica ima poleg Nove KB Maribor, ki je tu
najdlje, in Hmezad banke, ki posluje slabega pol leta, še tret-
jo, ki ima svoje prostore v nekdanjem bistriškem hotelu Pla-
nina. Med številnimi poslovnimi partnerji ter drugimi je bil
častni gost ob njenem odprtju tudi znani smučar Rene Mle-
kuš.
Poslovalnico vodi 47-letna
ekonomistka Majda Ganziti,
Bistričanka in prekaljena ban-
kirka.
"Ko smo pred slabim letom
pričeli s poslovanjem
podružnice Nove LB v Maribo-
ru, ki se je hitro vključila v ta-
mkajšnje okolje, smo si zadali
nalogo, da bomo poslovalnico
odprli tudi v Slovenski Bistrici.
Tako se LB v mesto samo vrača,
saj je tu delovala že med 1970. in
1978. letom," je med drugim po-
vedal Črt Mesaric, - direktor
uprave mariborske poslovalnice
Nove LB.
"Delo v naši poslovalnici smo
organizirali tako, da bo fizična
ali pravna oseba lahko opravila
čim več poslov na enem mestu in
po možnosti brez čakanja. Tako
bo možno večino denarnih tran-
sakcij občanov v domovini in tu-
jini opraviti pri blagajniškem
okencu, ki mu bodo v pomoč
bančni avtomati z depozitno en-
oto ter teledomom in Interne-
tom. Informacije v zvezi z žiro in
ročnih in dolgoročnih kreditov
ter namenskega varčevanja. Gos,
podarske družbe bodo v našj
poslovalnici lahko izrabile širo.
ko paleto bančnih storitev v zve,
zi s poslovanjem doma in v tuji,
ni,' je pojasnila Majda Ganziti
tekočimi računi, hranilnimi vlo-
gami, depoziti, njihovo aktivi-
ranje, izdaja kartic ter čekov bo
možna pri posebnem okencu.
Poslovati pa bo možno tudi s
sefi. Ločeno od ostalih bo dajan-
je informacij in obdelava zah-
tevkov za vse vrste kratoko-
Na 140 kvadratnih metrih bo
pet zaposlenih na voljo bančnim
komitentom med tednom od 8.
do 11. ter 14. in 17. uro, v sredo
pa med 8. do 11. ter 15. in 18.
uro. V soboto bo zaprto.
Vida Topolove<
Zaposleni v slovenjebistriški poslovalnici Nove LB; v
sredini (z očali) vodja poslovalnice Majda Ganziti.
Foto: VT
STORE / 2.KONGRES DELAVSKE ZVEZE
Protest cfelcnrcev za preOvetje
Konec aprila je bila v Štorah
druga konferenca Delavske
zveze, ki deluje v okviru
ZLSD. Iz severovzhodne Slo-
venije se je je udeležil le
predsednik Delavske zveze
Ormož Branko Canjko. Dejal
je, da je pogovor tekel
predvsem o aktualni delavski
problematiki, ki ponekod meji
že na vprašanje preživetja. So-
delovali so predstavniki skoraj
vseh področij v Sloveniji ter
obsodili dogodke v TAMu in
opozorili, da sindikati v tem
primeru niso odigrali svoje
vloge. Nasploh so predstavniki
Delavske zveze pokritizirali
delovanje sindikatov, ki s svo-
jo razdrobljenostjo ne morejo
v polni meri zastopati intere-
sov delavcev, predvsem sedaj,
ko je Evropa pred vrati in
nihče ne zna povedati, kakšno
ceno bo za vstop vanjo plačal
slovenski delavec. Razprava se
je razvnela tudi glede velikega
števila upokojitev, ki so se zgo-
dile za časa Peterletove vlade,
sedaj pa je to breme na plečih
delavcev. Dotaknili so se tudi
problema šolstva in izpostavi-
li, da naši otroci nimajo ena-
kih pogojev za izobraževanje.
Zavzeli pa so se tudi za brezp-
lačno malico v osnovnem
šolstvu.
Na kongresu so se dogovori-
li, da bodo v kratkem pripravi-
li generalni protest delavcev za
preživetje, ki bo po vsej Slove-
niji opozoril na problem dela-
vcev. Za predsednika Delavske
zveze so ponovno izvolili
Miloša Pavlico iz Štor.
Predsednik ormoške Delavske
zveze Branko Canjko pa je de-
jal, da bodo na področju seve-
rovzhodne Slovenije poizkusi-
li okrepiti sodelovanje med
sindikati in Delavsko zvezo. V
ta namen bodo v kratkem
pripravili sestanke v posamez-
nih občinah.
vk
MARIBOR / GIZ DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
v sredo so na novinarski konferenci v prostorih javnega
podjetja Elektro Maribor predstavili novo Gospodarsko inte-
resno združenje (GIZ) distribucije električne energije. Nje-
gov sedež je v Mariboru, vanj pa je včlanjenih vseh pet javnih
podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji: Celje,
Gorenjska, Ljubljana, Maribor in Primorska. Najvišji organ
združenja je skupščina, ki ji predseduje Štefan Lutar, poslo-
vodja pa je mag. Ivan Pristovnik.
Distributerji električne ener-
gije so bili neformalno povezani
že doslej in vidijo, da lahko
poslovno uspejo le z decentra-
liziranim nastopom. Ne vidijo
pa potrebe, da bi se povezovali s
celotnim elektrogospodarstvom
v Sloveniji. Za združenje so se
podjetja odločila predvsem zara-
di uveljavljanja enakih intere-
sov, poenotenja dela z odjemalci
električne energije, oblikovanja
skupnih izhodišč in predlogov
za tarifni sistem in dobavne po-
goje. Prav tako bodo skupaj
reševali standardizacijo in tipi-
zacijo objektov ter naprav in
skrbeli za strokovno
izobraževanje delavcev ter
obveščanja javnosti.
Trenutno ima vseh pet slo-
venskih podjetih okoli 700 tisoč
odjemalcev električne energije
in se srečujejo s podobnimi
problemi. Največkrat je to nep-
lačevanje električne energije;
trenutno dolgujejo odjemalci
distributerjem 4 milijarde tolar-
jev. Med njimi je vse več takih
podjetij, ki so v stečaju ali v pri-
silni poravnavi. Eles pa vseenf
zahteva sprotno plačevanja
električne energije, zato morai^'
elektropodjetja najemati drag'
kredite. Največji dolžnik Elektra
Maribor je Tam, ki jim je dolg^
val kar 310 milijonov tolarje^
Kot je povedal direktor Elektr^
Maribor Štefan Lutar, so naje''
300 milijonov tolarjev kredit^
njihove stroške nosili sami, ven;
dar pa so od tega morali takd
posoditi 70 milijonov tolarje^
Tamu za izplačilo plač.
Na vprašanje, kako je z uV'
zom električne energije pri por^'
bnikih, ki mejijo na hrvašl"'
mejo, je Štefan Lutar povedal,
imajo v ormoški občini še 10 o^'
jemalcev iz Hrvaške. Urejanje',^
povezano z visokimi finančii"!
mi stroški, potrebno je zgrad'"
daljnovode in druge objekte,
pa naj bi storili v dveh letih.
M. Slodni«"
LENART / KONČANA 14. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Končalo se je dokaj obsežno 14. zasedanje lenarškegaj
občinskega sveta, kije potekalo v dveh delih. O prvem smo vi
Tedniku že obširno poročali, za drugega pa je bilo značilno 1
dokaj tekoče delo brez kakšnih posebnih zapletov.
Tako so svetniki sprejeli pred-
log o povišanju cene oskrbnega
dne v vrtcu za 18,6%, sprejeli in
potrdili zaključna računa stano-
vanjskega sklada in sklada sta-
vbnih zemljišč ter prvo vmesno
poročilo o pripravi programov
celostnega razvoja podeželja in
obnove vasi za KS Voličina in
Cerkvenjak. Pooblastili so tudi
komunalno inšpekcijo Maribor
za opravljanje komunalnega
nadzora na območju občine Le-
nart in sprejeli poročilo odbora
za kmetijstvu o usmerjanju fi-
nančnih sredstev za stimulacije
v kmetijstvu. Svetniki pa niso
podprli predloga o odpisu terja-
tev podjetju Trgoprevoz do
občine Lenart.
Ko je že vse kazalo, da bo seja
končana v sorazmerno kratkem
času, pa so svetniki izrabili
točko razno in načeli nekaj aktu-
alnih vprašanj. Tako so opozori-
li na težave radia Slovenske gori-
ce, ki ne dobi soglasja za presta-
vitev oddajnika na Humu, ker
gre za spomeniško zavarovano
področje. Svetniki iz vrst SDS so
predlagali spremembo odloka o
kulturnih in naravnih spomeni-
kih v občini Lenart, sicer pa
predlagali, da naj vodstvo občine
poskrbi za takojšnje razgovore z
vodstvm Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine v
Mariboru. Poleg tega so svetniki
SDS sprožili pobudo za zamen-
javo predsednika nadzornega
odbora občine Lenart Ludvika
Matjašiča. Pobudo je razložil
svetnik Srečko Vogrin, obširneje
predstavil vzroke ter povedal, da
jih podpira tudi SLS. V predlo-
gu so med drugim zapisali, da
naj se v skladu s 35. členom sta-
tuta občine Lenart zamenja ce-
lotni nadzorni odbor, nato pa
imenuje novi v enaki sestavi z
izjemo Ludvika Matjašiča, ki naj
ga nadomesti Francko Breznik.
Ta naj bi bil tudi novi
predsednik odbora. Sicer pa so v
predlogu za razrešitev zapisali:
"Na 14. seji OS Lenart je Ludvik
Matjašič izrabil in zavajal
občinski svet ter razlagal temo,
za katero ni pristojen, prav tako
pa v naprej ni najavil svoje teme.
Ludvik Matjašič, kot nam je
znano, ni postavil nikakršnega
vprašanja niti ni podal nikakr-
šne pobude, temveč je govoril
samo o disciplinskem postopku
(posojanje občinskega denarja in
odgovornost bivšega predsedni-
ka IS A. Zavernika, op.p.), tega
pa ni pristojen razlagati, a si je
samovoljno vzel pooblastilo ter
blatil župana in ves disciplinski
postopek oz. ljudi v disciplin-
skem postopku. Najhuje pa je,
da je govoril kot predsednik
nadzornega odbora, ne da bi ta
to problematiko obravnaval.Iz-
rabil je pooblastila in zavajal
občinski svet." Predlog so skle-
nili s pripombo, "da predsednik
NO ni odigral svoje vloge pri
nadzru finančno-materialnega
poslovanja občine Lenart, saj se
ugotavlja, da so se nekatera fi-
nančna sredstva prelivala oz. od-
vajala brez sklepov ustreznih or-
ganov, na te pomankljivosti pa
ni opozoril ustreznih organov
niti občinsega sveta. Zaradi tega
predlagamo, da se izvoli predla-
gani nadzorni odbor."
Svetniki so sklenili, da bodo to
pobudo uvrstili na dnevni red
prihodnje, 15. seje občinskega
sveta.
M. Toš
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
Tehnični urednik:
Slavko Ribanč
Oblikovanje strani,
računalniška grafika in stavek:
Slavko Ribarič
PROPAGANDA:
Oliver Težak,    776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; v (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
E • pošta: tednik@medinet.si

POROČAMO, KOMCNTHtAMO
3
PRED 18. SEJO MESTNEGA SVETA
Vtorek popoldan se je sestalo predsedstvo sveta mestne
občine Ptuj. Določili so datum in dnevni red 1 8. seje sveta
i rnestne občine.
NOV MOST ČEZ DRAVO ŽE JBIIii
Novi most čez Dravo v Ptuju naj bi bil zgrajen že do jeseni, je
v ponedeljek povedal župan mestne občine dr. Miroslav Luci.
I Izbrali so že izvajalca za vrtanje temeljev, na podlagi javnega
i natečaja pa je bil za izdelovalca načrta izbran Pontic iz Maribo-
I ra. Stroški gradnje naj ne bi presegli 80 milijonov tolarjev.
V PTUJU 40 TUJIH AMBASADORJEV
Po papeževem obisku Maribora se bo 40 tujih ambasadorjev,
ki so akreditirani v Ljubljani in na Dunaju, za krajši čas usta-
\ vilo v Ptuju, v Mestni hiši jih bo sprejel župan in jim izrekel dobro-
\ došlico v mestu, ki ima za goste in obiskovalce ter poslovneže
i vedno odprta vrata.
KONEC MARCA 1847 PODJETNIKOV
§b koncu marca letos je bilo na območju bivše občine Ptuj pri
ptujski  izpostavi  Republiške  uprave za  javne  prihodke
priglašenih 1847 samostojnih podjetnikov posameznikov, od
tega s sedežem na območju mestne občine 1096 ali skoraj 60
\ odstotkov vseh. S trgovinsko dejavnostjo se jih ukvarja 1 80, gos-
i tinsko 160 in s prevozništvom 255.
2271 ŠTIPENDIJ lA ilJAKE IN ŠTUDENTE
Decembra lani je štipendije na območju upravne enote Ptuj
prejemalo skupaj 2271 dijakov in študentov. Republiških šti-
I pendij je bilo 2052, Zoisovih za nadarjene pa 219.
i   ¥ETER V LASEH' - S ŠPORTOM PROTI DROGI
I l%ruštvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj pripravlja skupaj s
: I^Športno unijo Slovenije dobrodelno prireditev, ki bo 24.
I maja in s katero mladim ponujajo drugačen pogled na življenje
- vesel, sproščen, dinamičen. Potekala bo pod naslovom Veter v
\\ laseh - s športom proti drogi. Gre za slovensko akcijo, ki poteka
v več slovenskih krajih, finalna prireditev pa bo 8. junija v Velen-
1 ju. Mladi se bodo pomerili v košarki, odbojki, plavanju in rolon-
J ju. Športna srečanja bosta spremljali likovna in glasbena de-
I lavnica. Ptujski organizator je za pokroviteljstvo zaprosil mestno
\ občino Ptuj.
VELIKO ZANIMANJE ZA
MERCATORJEVE DELNICE
zadnjem času se no delničarje poslovnega sistema Mercator
: neposredno ali preko časopisnih oglasov obračajo posamez-
\ niki ali podjetja s ponudbami za odkup Mercatorjevih delnic in
\ to poceni, ki je nižja od vrednosti, ki jo te delnice dosegajo na
i Ljubljanski borzi, ker računajo no neobveščenost delničarjev o
I dogajanjih na borzi. Mercator ima več kot 60 tisoč delničarjev,
; rned katerimi je gotovo mnogo tokih, ki borznih poročil ne
I spremljajo. Zato lastnikom delnic poslovnega sistema Mercator
I priporočajo, da se pred prodajo svojih delnic prepričajo, kakšno
\ vrednost le-te dosegajo na Ljubljanski borzi, in da prodajo zou-
I pajo eni od borznoposredniških hiš. Podatki o dnevni vrednosti
i delnic so vsak dan objavljeni no finančnih straneh slovenskih
i dnevnikov.
ČISTIH GRAJSKI HRIB
Prejšnji četrtek popoldan je na grajskem hnbu potekala čistilna
akcija, za katero so dali pobudo v podjetju turističnih vodni-
I kov Vedute, pridružili pa so se tudi delavci ptujskega Pokra-
\ jinskega muzeja. Opravili so nekaj delo, ki bi ga morali drugi.
DIABETIKI NA IZLET
Dtujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni organizira
I w enodnevni izlet no Gorenjsko in v italijanski Trbiž z možnostjo
\ nakupa. Ta bo 1. junija z odhodom ob peti uri zjutraj s ptujske
i avtobusne postaje. Ceno izleta z vožnjo in kosilom je 2900 to-
I larjev. Prijave sprejemajo v društveni pisarni (nad bolnišničnimi
i delavnicami) 22. in 29. maja od 8. do 1 0. ure, v diabetološkem
I dispanzerju pa vsak dan.
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
No sporedu je informativna oddaja z več zanimivimi prispevki.
V Ptuju so bili konec aprila predstavniki evropske mreže zdro-
\ ^ih mest, v mestnem vinogradu so sadili trse, Ivan Gomilšek je
\ °dpr| prodajalno čevljev znane firme Da Ugo, v Ptuju in okolici
i [S potekal II. mednarodni festival otroških folklornih skupin, glos-
I "^eni gost oddaje pa bo tokrat Aleksander Jež.
Pripravila: MG
PTUJ, JVIARIBOR / SODIŠČI
ODLOČILI V KORIST KK PTUJ
cfe|iifi/e,
itiofcffife
Kot smo že poročali, je Okrajno sodišče v Ptuju razsodilo,
da je šlo lani spomladi, ko je devet kmetov posejalo
pripravljene njive, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč
in na osnovi zakupa v posesti Kmetijskega kombinata
Ptuj, za motenje posesti na približno 32-hektarskem
zemljiškem kompleksu. Za podobno samovoljno obdelavo
zemlje v posesti KK Ptuj se je odločilo tudi 13 kmetov "pri
lipi" na območju Cirkovc. Ti so se na sodbo ptujskega
sodišča pritožili na Višje sodišče v Mariboru, a je to nji-
hovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep
sodišča prve stopnje.
Kakorkoli že bi skušali razu-
meti dejanje kmetov, ki želijo
čim prej nazaj njihovim predni-
kom odvzeto zemljo, je v tem
primeru le prišla do izraza
pravna država, na katero se toli-
kokrat sklicijemo. Država je
sprejela zakon o denacionaliza-
ciji in v njem predpisala tudi
način vrnitve nekoč nacionalizi-
ranega zasebnega premoženja.
Kar piše v zakonu, moramo se-
veda vsi upoštevati, pa čeprav
nas mnogokdaj zamika, da bi, ko
gre za našo lagodnost ali korist,
iskali bližnjice. Pravna država
jih ne more in ne sme dopuščati,
čeprav njeni pravni mlini res-
nično meljejo (pre)počasi. Sicer
bomo živeli v anarhiji, kjer bo
močnejši in premožnejši odločal
po svoje.
V Kmetijskem kombinatu Ptuj
imajo z denacionalizacijskimi
upravičenci tudi dobre izkušnje:
s predstavniki Agrarne skupnos-
ti Ločič so s strpnim dialogom
dosegli v relativno kratkem času
tako sporazum o lastništvu kot o
posesti nacionaliziranih zemlji-
šč. Sicer pa so postopki denacio-
nalizacije za Kmetijski kombi-
nat Ptuj kot enega največjih pri-
delovalcev hrane resen problem
tako z vidika ekonomičnosti
poslovanja kot z vidika socialne
varnosti delavcev. Doslej je bilo
za zemljišča, ki so bila prej v las-
ti, sedaj pa le še v posesti Kom-
binata, vloženih denacionaliza-
cij skih zahtevkov fizičnih oseb
za 1.180 hektarjev, s strani agrar-
nih ali vaških skupnosti pa za
okoli 600 hektarjev. Skupno gre
za tretjino zemljišč, ki jih še
obdeluje Kmetijski kombinat.
Vodstvo Kombinata poudarja,
da bodo poskušali tudi v bodoče
iskati z denacionalizacijskimi
upravičenci sporazumne rešitve
glede posesti zemljišč. Ko pa gre
za zemljišča, ki so zanimivejša z
vidika ekonomičnosti proizvo-
dnje, pa bo kombinat uveljavljal
tudi svoje zakonske pravice.
JB
Ptuj ima davini urad!
Večletna prizadevanja, da bi Ptuj pridobil samosto-
jen davčni urad, ki so se zlasti okrepila lani, so se te
dni uresničila. Vlada Republike Slovenije je na seji
prejšnji četrtek sprejela uredbo o določitvi davčnih
uradov, po kateri bo odslej v Sloveniji 14 davčnih
uradov, med njimi tudi ptujski. Samostojen davčni
urad je za Ptuj velika pridobitev.
Več o tem v prihodnjem Tedniku!
m.......
PTUJ / NOVA PRIDOBITEV ZA TERME
OCIZCAO
V ptujskih Termah so v teh dneh pričeli graditi nov
rekreacijski bazen z dvojnim toboganom, kar je letošnja
najpomembnejša investicija v tem ptujskem turističnem
podjetju. Izvajalec del. Gradbeno podjetje Ptuj, naj bi ga
zgradil do začetka poletne kopalne sezone - do 25. junija.
Novi bazen bo razbremenil
običajno poletno gnečo v zunan-
jih bazenih, ob toboganih se
bodo kopalci razveselili tudi
različnih vodnih efektov, ki
bodo vgrajeni v njem (vodni sla-
povi, masažne šobe in podvodni
reflektorji).
Novi bazen gradijo v podaljšku
obstoječega rekreacijskega in
olimpijskega bazena v smeri
proti Dravi. Sočasno pa se v
ptujskih Termah pripravljajo
tudi na gradnjo termalne riviere
s fizioterapijo.
MG
)j^^m^šemovi iščejo po-
'c^^kicaja. Kaže, da se
den gd dveh ležečih prep-
! iXvvalcev divjanja začel
dolgočasiti in je šel na pivo,
oziroma ker ga pogrešajo že
od zimskega pluženja snega,
na čaj z rumom. Kdor hi o
ubežniku karkoli vedel, naj
pokliče na ustrezno številko.
... DA so tudi svetniki, člani
različnih strank, pridno sadi-
li trse v mestnem vinogradu.
Upajmo, da bodo vsi trsi rasli
pravilno. Ne eni gor, drugi
dol, tretji desno, četrti levo.
Čeprav je politika pri nas še
vedru) močnejša od vsega,
upajmo, da bo imela bodoča
žlahtnina zgolj značilno
vinsko cvetico, barvo in okus.
... DA se lopovi veselijo
papeževega obiska iz dveh
razlogov. Ob tej priložnosti
<: lahko pokesali in si
, .v.i.jšali dušo, potempa še hit-
ro kaj ušpičili, saj bodo imeli
policaji dovolj dela z obis-
kom.
... DA so si davkoplačevalci
globoko oddahnili ob novici,
da bo v Ptuju eden novih
davčnih uradov. Doslej so
bili nekateri že kar panični
ob bojazni, da bi država pri
nas pozabila nastaviti vrečo
brez dna.
VIDI SE ...
... DA je mestni župan doka-
zal svoje vinogradniške kore-
nine in ob sajenju trsov po-
kleknil. Morda je ob tem v
mislih prosil pomoč, da bi se
njegovi trsi prijeli. Morda je
pomislil tudi na to, da bodo
prav v času prvih kapljic iz
tega vinograda znova volit-
ve.
Izvedeli smo
4
ZANIMIVOSTh REPORTAŽE
Četrtek, 16. maj 1996 - TEDNIK
PTUJ / V PLESNEM KLUBU TANGO
Uspešni naslopi v laškem
Prvi majski konec tedna je bil v Laškem v znamenju plesalcev, ki so se po-
merili na dveh tekmovanjih.
v soboto, 4. maja, je bilo državno prvenstvo v kombina-
ciji desetih plesov. Prijavljenih je bilo 128 plesnih parov
iz vseh plesnih klubov Slovenije. Tekmovalo je tudi pet
plesnih parov plesnega kluba Tango Ptuj: pionirski
plesni par Jernej Brenholc in Mojca Mohorič ter štirje
mladinski plesni pari Jernej Slejko - Maja Petek, Bojan
Verlak - Urška Horvat, Peter Pintarič - Maja Klemenčič
in Matjaž Matjašič - Ana Starki. Najboljše sta se uvrsti-
la Jernej Brenholc - Mojca Mohorič, ki sta med 28 pari
dosegla odlično tretje mesto, in Jernej Slejko - Maja Pe-
tek, saj sta med 29 plesnimi pari v mladinski kategoriji
dosegla četrto mesto.
Oba para sta se udeležila tudi
odprtega plesnega turnirja Sld-
venija open, ki je bil naslednji
dan v isti športni dvorani. Pri-
javljenih je bilo 234 parov iz
desetih evropskih držav, Jer-
nej Brenholc in Mojca Moho-
rič sta dosegla drugo mesto v
standardnih plesih, kjer se je
za najboljše uvrstitve potego-
valo 43 parov. V latinskoame-
riških plesih pa sta se v konku-
renci 49 parov uvrstila med 12
najboljših. Jernej Slejko in
Maja Petek pa sta med 44 ples-
nimi pari v kategoriji mladin-
cev dosegla tretje mesto v stan-
darednih plesih in osmo mesto
med 55 plesnimi pari v la-
tinskoameriških plesih.
V plesnem klubu Tango so z
doseženimi rezultati vseh ples-
nih parov, ki trenirajo pod
vodstvom domačih voditeljev
Izidorja Gnilška in Boruta
Zurana ter zunanjih trenerjev
Pranja Kožarja, Barbare Nago-
de-Ambrož in voditeljev Urške
Gestrin in Mateja Sagmeistra,
izredno zadovoljni.
Organizatorja obeh plesnih
tekmovanj sta bila plesna
kluba Fredi iz Ljubljane in
Lukec iz Krškega. Poudariti je
potrebno, da sta bili obe tek-
movanji v lepem okolju nove
športne dvorane Tri lilije v
Laškem in da je bilo tekmo-
vanje odlično organizirano,
kar je vsekakor zasluga organi-
zatorjev.
D. Petek
Od leve plesni par Maja Petek - Jernej Slejko in
Mojca Mohorič - Jernej Brenholc. Foto: Mohorič
KOG / PREDSTAVILI PROJEKT KREPITVE ZDRAVJA
tam  ftiiff jMf
89 odstotkov Kogovčanov meni, da bi se dalo v kraju kaj
spremeniti, da bi živeli bolje, 60 odstotkov pa se jih je
pripravljeno osebno vključiti v spreminjanje situacije na
Kogu. To so pokazali rezultati raziskave o kvaliteti življen-
ja na Kogu in možnostih za turistični razvoj. Avtorji razis-
kave, ki je odkrila še marsikakšen zanimiv podatek, so doc.
dr. Mateja Kožuh Novak, Zdravko Hlebec, mag. Eva Ster-
gar in Senad Dizdarevič, raziskavo pa sta financirala mi-
nistrstvo za delo in Svetovna zdravstvena organizacija.
Na petkovi predstavitvi projekta
Krepitev zdravja na podeželju, v
okviru katerega je nastala omenje-
na raziskava, se je na Kogu zbrala
kopica eminentnih gostov, ki so
najprej prisluhnili kulturnemu
programu dekliškega seksteta ter
osnovne šole in vrtca Kog. Naj
omenimo med gosti le dr. Jožeta
Osterca, ministra za kmetijstvo,
Petra Vesenjaka, državnega
sekretarja za turizem, Ferija Hor-
vata, predsednika odbora za gos-
podarstvo pri državnem zboru, dr.
Marjana Rožiča, predsednika Tu-
ristične zveze Slovenije, in Stjepa-
na Škrobarja, dožupana občine
Čakovec. Seveda pa so bili prisotni
tudi predstavniki lokalnega poli-
tičnega in družbenega življenja,
presenetila pa je množična ude-
ležba Kogovčanov.
Govorniki so se spretno izognili
kakršnimkoli obljubam in so
izpostavljali kronično pomanjkan-
je denarja, vsi pa so izrazili podpo-
ro in čestitke k obetavnemu pro-
jektu. Dr. Jože Osterc je dejal, da
se krajani morajo zavedati, da si
lahko pomagajo le sami. Na
podeželju je potrebno dvigniti
nivo bivanja in prehrane, pa bo
tudi zdravstvena slika boljša. Feri
Horvat je pohvalil razmišljanja o
sodelovanju s sosednjo Hrvaško,
saj sta odprta meja in dobri
sosedski odnosi temelj za skupne
projekte. Peter Vesenjak je Ko-
govčane opozoril, da turizem ni
čarobna palica, s katero bi bilo
mogoče zamahniti in izbrisati pos-
ledice krize v nekaterih drugih
sektorjih gospodarstva, prav to pa
marsikje pričakujejo.
Projekt krepitve zdravja na
podeželju smo v Tedniku že
predstavili, zato omenimo le rezul-
tate raziskave, katere cilj je bil
ugotoviti zadovoljstvo krajanov
KS Kog z življenjem v svojem kra-
ju, potrebe po spremembah in iz-
boljšanju življenjskih razmer. An-
ketiranih je bilo 800 prebivalcev
nad 14 let, vprašalnike pa je izpol-
nilo čez 90 odstotkov anketiran-
cev. Na Kogu je opaziti manjši
delež aktivnega prebivalstva kot
drugod po Sloveniji in precej večji
delež prebivalcev, starejših od 69
let. Izobrazbena struktura je nižja
od slovenskega povprečja, narašča
pa pri mlajših anketirancih, kjer je
med dekleti opaziti višjo stopnjo
izobrazbe kot med fanti. Ko-
govčani menijo, da živijo slabše
kot podeželani drugod po Sloveni-
ji, in si želijo sprememb; kar 96
odstotkov jih meni, da bi k razvoju
vasi prispeval turizem. Zanimivo
pa je, da jih po rezultatih raziskave
četrtina ni pripravljena sodelovati
v turističnem razvoju vasi, druga
četrtina bi jih bila pripravljena so-
delovati, polovica pa je na
vprašanje odgovorila z ne vem. Za
razvoj kraja se jim zdi najpomem-
bnejša skrb za urejeno okolje, iz-
gradnja cestnih povezav in ugodna
posojila.
Zelo kritični so bili do družg.
bnega življenja, saj ga 40 odstotkov
ocenjuje kot dolgočasno, slabo
mnenje pa imajo tudi o domačih
prireditvah. Glede na anketo Ko.
govčani v povprečju veliko delajo
zanimivo pa je, da ženske v pov.
prečju tri ure več kot moški. Samo
tretjina anketirancev meni, da so
dobrega zdravja, več kot polovica
pa jih ne gre nikoli na počitnice,
Tudi to dejstvo je dodaten razlog
popestritev družabnih, kulturnih,
športnih in rekreativnih dejavnosti
v krajevni skupnosti. To pa ima na-
men izboljšati kvaliteto življenja v
kraju, narediti domači kraj
privlačen za mlade in pritegniti tu-
riste, da bo možnost dodatnega zas-
lužka v domačem kraju večja.
Kogovčani imajo svojo pri-
ložnost, ki jo je treba čimbolje iz-
koristiti, saj se bo to poletje vse
vrtelo okrog njih. Če pa bodo ple-
sali le eno poletje, pa bodo to mo-
rali pripisati predvsem sebi.
Viki KiemenijL
Prisrčen kulturni program so pripravili otroci iz vrtca
in osnovne šole ter del tamkajšnjega dekliškega
seksteta.
Ministru za kmetijstvo dr. Ostercu je očitno teknila
okusna kmečka hrana, ki so jo pripravile
Kogovčanke. Foto Žalar

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
S
PIŠE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 2
park ni bil daleč od našega "doma". To je bila velika
večnadstropna stavba, vsa v prenavljanju. Izjema je bilo
(retje nadstropje, ki je zasilno opravljalo funkcijo Youth
Hostla (Ž kategorije), natrpanega do zadnjega kotička
pavno zato, ker je bil tako poceni. Da smo uspeli priti vanj,
se imamo zahvaliti Nataši, Ptujčanki, ki živi v Pekingu že
skoraj eno leto, in njenemu šoferju, ki je receptorko uspel
prepričati, da nimamo druge strehe nad glavo.
Ker ni bilo prostih postelj, so
bili kompromisna rešitev jogiji
na tleh, ki so jih zaprašene
privlekli bog ve od kod. Zmoliti
kakšen očenaš pred uporabo sa-
nitarij, da ne bi staknili hepatiti-
sa, je bilo priporočljivo. Od naše
straniščne školjke ostane v Aziji
samo luknja v tleh. Res je, da
imajo boljši hoteli školjko naše
oblike, a je vedno do tričetrt zali-
ta z vodo. Navaditi se morate na
občasno hladno prho! Tudi tuš v
Youth Hostlu je bil hladna prha.
Predstavljala ga je cev, iz katere
je noč in dan curljalo.
Kljub vsemu je bilo to popot-
niško pribežališče prijetno
predvsem zaradi mladih popot-
nikov iz vsega sveta. Nekateri so
se klatili po Aziji že osem me-
secev. Posebno večeri so bili
čudoviti. V majhni in za ev-
ropske pojme zanikrni restavra-
ciji pod našim hotelom smo se
ob polnih krožnikih zbirali in si
pripovedovali dogodivščine. Na-
vadili smo se celo na ščurke, ki
so leno lezli po stenah. Najina
fanta sta hitro odkrila, katero
pivo je najboljše. Primerjave z
laškim seveda ne zdrži. Po njem
je čutil nostalgijo posebno Franc
in si oblekel majico z napisom
Laško pivo. Njej se imamo zah-
valiti, da smo se tisti večer
spoznali še z dvema skupinama
Slovencev, pravzaprav sostano-
valcev v "hotelu za vagabunde".
Našega prijetnega kotička pa
čez dva dni naenkrat ni bilo več.
Restavracijo in še nekaj
sosednjih kolib so mestne oblas-
ti porušile .Tako smo imeli pri-
ložnost videti nesrečo ljudi, ki so
nebogljeni med kupi ruševin is-
kali še kakšen kos imetja. Menda
zato, da bi Peking deloval bolj
urejeno za bližajoči se svetovni
kongres žensk, napovedan za
začetek septembra. Zgodba o
rušenju se je ponovila. Nekaj po-
dobnih čistk so izvedli namreč
že pred prihodom funkcionarjev
Olimpijskega komiteja, ki so
preverjali, ali Peking ustreza po-
gojem za organizatorja olim-
pijskih iger leta 2000.
Peking je danes desetmili-
jonsko mesto, ki se razvija z veli-
kim tempom. To nama je s Fran-
cem potrdila tudi ga. Natalija na
slovenski ambasadi v diplomats-
kem središču Beijinga, kakor Pe-
king imenujejo Angleži, ki so že
v 18. stoletju odrezali svoj kos
pogače pri trgovanju s Kitajsko.
Slovenska ambasada je zaživela
v velikem stanovanju v bloku.
Moram priznati, da sva se kar
namučila, preden sva jo našla. S
Francem sva se takoj počutila
domače. Še verjetneje zato, ker
sva se vanjo zatekla izpod dežja
čisto premočena. Ga. Natalija, ki
obvlada kitajsko tako kot slo-
vensko, nama je postregla z ne-
kaj popotniškimi informacijami.
Izvedela sva, da je bila lani na
Kitajsko prava slovenska invazi-
ja. Kljub prijetnemu obisku pa
si nisem želela, da bi še morala
imeti na ambasadi kakšne op-
ravke. To bi namreč pomenilo,
da se nam je zgodilo kaj hujšega,
kot npr. izguba potnega lista in
vsega denarja (tako kot se je to
pripetilo nekemu slovenskemu
študentu na jugu Kitajske!).
Nam pa je teklo vse kot po
maslu. Še vreme, ki se je na
začetku nekaj kisalo in večkrat
pokazalo svojo mokro plat, se
nam je naslednje dni nasmejalo s
sončnimi žarki. Tako smo neka-
jkrat preložen obisk največjih
znamenitosti, kot sta Prepoveda-
no mesto, letna palača cesarjev
in seveda kitajski zid, izvedli v
vremenu, ki je ustrezalo tudi za
fotografiranje.
V Prepovedano mesto pridete
prevzeti že z znamenitega Trga
nebeškega miru (Tiananmena),
vsem še dobro poznanega po štu-
dentskih pokolih iz leta 1989, ki
pa predstavlja le enega izmed
vhodov. Za ta po pripovedovan-
jih največji trg na svetu potrebu-
jete nekaj več kondicije, da ga
obhodite skupaj z množicami
Kitajcev, ki radi romajo na veli-
ke kraje svoje zgodovine. Trg je
obdan s kopico pomembnih
zgradb, kot so zgodovinski mu-
zej, Maov mavzolej, parlament
in masivna vrata nebeškega
miru, s katerega nas gleda Maov
portret in spominja na 1. okto-
ber 1949, ko je bila od tod
razglašena Ljudska republika
Kitajska.
Kako sem lahko srečna, da
sem rojena po letu 1949, se za-
vem, ko stopim v Prepovedano
mesto, kar 500 let zaprto za na-
vadne smrtnike. Od tod tudi nje-
govo ime. Ljudskim množicam
je bilo dostopno šele s prihodom
komunistov na oblast. Kljub
vsej pompoznosti me je še na-
jbolj spominjalo na cesarski
geto, ki je sicer predstavljal zlato
kletko, vendar kljub vsemu le
kletko, z visokimi zidovi ločeno
od vsakdanjega utripa cesarstva.
Med množico turistov smo se z
vodnikom - walkmanom prebi-
jali med 800 zgradbami na
720.000 m^ površine in kaj kma-
lu nam je bilo v opoldanskem
soncu jasno, zakaj so se cesarji
poleti rajši zatekli v prijetno
hladno letno palačo na severoza-
hodno obrobje Pekinga.
Prijetni glas Rogerja Moorea,
posnet na kaseti, nas je vodil
med palačami, templji in raz-
košnimi prebivališči za dvorja-
ne. Ena najpomembnejših
zgradb je dvorana najvišje har-
monije, zgrajena v 15. stoletju in
obnovljena v 17., namenjena za
posebne priložnosti, kot so bile
cesarjev rojstni dan in imeno-
vanja vojaških poveljnikov.
Zelo zanimive so kamnite rez-
barije, ki krasijo bela stopnišča,
po katerih se povzpnete do lese-
nih palač, zgrajenih brez enega
samega žeblja in pobarvanih
večinoma rdeče. Pri kukanju v
notranjost palač smo si, roko na
srce, zatiskali nosove pred von-
jem po trohnobi, ki je vel iz njih.
Oči pa so se kljub temu z nez-
manjšano slo pasle po različnih
prestolih, ki so služili zadnjima
dinastijama Ming in Qing za
različne priložnosti. Tako je bila
npr. palača nebeške čistosti kas-
neje palača za sprejem tujcev in
visokih uradnikov.
Na vzhodnem in zahodnem
delu Prepovedanega mesta
najdemo zgradbe, ki so živele
nekoliko v senci osrednjih ce-
sarskih palač. Kljub temu še
zdaleč niso bile nepomembne:
gledališča, knjižnice, templji,
vrtovi, palače evnuhov in kon-
kubin in celo teniško igrišče za
zadnjega cesarja Pu Yija. Piko na
i daje celotni podobi Prepove-
danega mesta cesarski vrt, lep
primer klasičnega kitajskega
vrta, ki očara s svojimi potkami,
paviljoni, skalnjaki in tol-
munčki. V senci vedno zelenih
borovih dreves, ki so s svojo
zimzelenostjo simbolično
predstavljali dober znak za
dinastijo, so se nam posušile pot-
ne kapljice tako kot nekoč cesar-
ju, ki je tukaj iskal sprostitve.
Zimzelena drevesa so bila dober znak za dinastijo
Letna palača je kraj, kjer so uživali cesarji in konkubine
CERKVENJAK / POGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA KS J. MAGUŠOM
Ceste - rcfeccf ntt razvolir
^ občini Lenart so na februarskih krajevnih volitvah izvolili
nove svete in ti so se kmalu konstituirali ter izvolili svoje
predsednike. V Cerkvenjaku je bil izvoljen Janko Maguša, ki
1^' bil v krajevni samoupravi aktiven že v preteklosti.
2a Tednik je o aktualnih nalo-
Sdh in razvojnih prizadevanjih
^^rkvenjaka povedal:
Infrastruktura je v vsej KS
'cerkvenjak najbolj pereč prob-
'^m in osrednja razvojna naloga,
^■"av zato bo urejanje cest in n]i-
^ova modernizacija rdeča nit
'^^ših prihodnjih razvojnih pri-
''adevanj. Izglasovali smo sa-
'^oprispevek, tako da imamo še
^'^čjo odgovornost. Z referen-
'^umskim programom namera-
^amo letno usposobiti 1700 m
^^st. Pri tem bomo najbrž dobili
^^di nekaj sredstev iz občinske-
^ proračuna. V petih letih
^^^0 tudi asfaltirali 8,5 km cest.
Veliko problemov imamo tudi
zaradi plazov, predvsem v vino-
gradih in sadovnjakih, nekaj pa
jih je poškodovalo asfaltna ces-
tišča. Za njihovo sanacijo nima-
mo denarja in čakamo na pomoč
občine Lenart."
Cerkevnjak v Slovenskih gori-
cah je v zadnjih letih kljub po-
manjkanju denarja naredil sko-
kovit razvoj. To velja še zlasti za
urbanizacijo, saj so zrasle števil-
ne nove hiše, v katerih živijo
mlade družine.
"Urbanizacija krajevnega sre-
dišča je vezana na znatna vlagan-
ja v komunalno opremljanje
zemljišč. V preteklosti so bila ta
vlaganja minimalna ali bolje
rečeno zanemarljiva. Mislim, da
je to posledica občinske politike
in posredno tudi krajevne sa-
mouprave, ki v razvoj ni zmogla
vključiti tudi občine. Danes kra-
jevna skupnost nima
nikakršnega pre-
moženja,s katerim bi
lahko ustvarjali vire
prihodkov in jih
nato spet vlagali v
razvoj kraja,
predvsem krajevnega
središča. Prizadeval
si bom, da bomo s
skupnimi močmi s
pomočjo vseh kra-
janov in tudi občine
Lenart ustvarili po-
goje za hitrejši razvoj
tako centra Cer-
kevnjaka kot tudi
vseh vasi in zaselkov
v naši krajevni skupnosti."
Janko Maguša nam je tudi po-
vedal, da imajo v kraju živahno
društveno dejavnost in da zdaj
potekajo sklepne priprave na
začetek gradnje do-
datnih učlnic pri os-
novni šoli. V kraju
imajo namreč še
vedno dvoizmenski
pouk, velik pa je
tudi prostorski
problem vrtca. Zdaj
so malčki tudi v ga-
silskem domu. Kra-
jevna skupnost
dobro sodeluje z vse-
mi društvi, organza-
cijami, pohtičnimi
strankami in usta-
novami. Te stike
bodo še poglobili,
predvsem za ustvar-
jalno sodelovanje za dobro vseh
krajanov.
M. Toš
Ob cesti proti Vidmu ob Sčavnici se lepo razvija novi
del Cerkvenjaka. Doma ostaja vse več mladih
družin. Foto: M. Toš
Janko Maguša,
predsednik KS
Cerkvenjak
6

Četruk^J6jnwl996-Tn^
ODPORNIŠKA GIBANJA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO / POGOVOR Z MAG. M. ŽNIDARIČEM
Vprašanle vpora - pretomntt
moraina preizkusnim
Kar nekaj dogodkov, tako ali drugače vezanih na našo no-
vejšo zgodovino, smo se spomnili v minulih dneh. Najsloves-
neje smo proslavili 27. april, dan upora proti okupatorju,
minuli teden 51. obletnico zmage nad nacizmom in fašiz-
mom ter konec druge svetovne vojne, včeraj pa smo se
spomnili zadnje bitke v drugi svetovni vojni, ki je potekala
na slovenskih tleh.
Torej dovolj razlogov, da smo
se napotili k poznavalcu razmer
naše novejše zgodovine mag.
Marjanu Znidariču, ravnatelju
mariborskega muzeja narodne
osvoboditve, kjer so v vse te da-
tume še posebej vpeti, saj se jih
spomnijo s priložnostnimi
razstavami, ki obiskovalce ob
poučevanju o tistem, kar so že
pozabili, tudi opominjajo. Ob
tej priložnosti je nastal pogovor
o odporniškem gibanju med
drugo svetovno vojno in njegov
usodni pomen za Slovence.
TEDNIK: Letos mineva 55
let od 27. aprila 1941, ko so se
v Vidmarjevi vili v Ljubljani
zbrali predstavniki slovenske-
ga naroda, ne glede na stran-
karsko pripadnost, in pričeli
razmišljati o odporu proti tro-
jnemu okupatorju. Kaj
predstavlja ta datum za Slo-
vence in za našo novejšo zgo-
dovino?
Mag. Marjan Žnidarič: "27.
aprila predstavlja v novejši slo-
venski zgodovini resnično ene-
ga največjih mejnikov, ker je ob
nacističnem napadu in raz-
kosanju po treh okupatorjih ka-
zalo, da sta jim slovensko
ozemlje in slovenski narod pre-
puščena na milost in nemilost,
zlasti še po uradni kapitulaciji
jugoslovanske vojske. Tudi po-
litična polarizacija na Slo-
venskem tik pred drugo svetov-
no vojno je kazala, da so slo-
venski politični tabori tako
vsaksebi, da tu ni možnosti za
kakršnokoli normalno sožitje.
Vendar je levi politični tabor, v
katerega se kasneje vključujejo
tudi nekatere druge skupine, ta-
krat našel v sebi le toliko moči
in politične volje, da se je še
manj kot mesec dni po sami
okupaciji odločil organizirati
organizacijo, s pomočjo in v
okviru katere naj bi tekel odpor.
Ob tem je potrebno vedeti, da
je bila Velika Britanija 1940.
leta po razdelitvi Francije v dva
dela in ko je bil dobršen del za-
hodne Evrope okupiran, pred
veliko dilemo, kaj storiti proti
težnji Nemčije, da si podredi ce-
lotno Evropo in kasneje ves
svet, kajti takrat še niso bile v
vojni Združene države in ne
Sovjetska zveza. Ob prevzemu
britanske vlade je Churchill
naročil svojemu vojaškemu
štabu, naj izdela načrt in preve-
ri, kako naj Britanija ukrepa. Na
mizo je dobil poročilo, ki je ob-
segalo v glavnem tri točke oziro-
ma možnosti. Prva je bila, da se
Britanija odloči za popolno blo-
kado Nemčije in sil osi, druga,
da napada iz zraka, z letali, in
kot tretja, odporniška gibanja v
vseh zasedenih deželah. Ravno
ta tretja točka je potem ostala
rdeča nit in ena osrednjih stal-
nic boja zahodnih zaveznikov
skozi celotno drugo svetovno
vojno. Zato so bila odporniška
gibanja v Evropi in drugod po
svetu eden odločilnih pogojev,
da lahko boj proti nacizmu in
fašizmu uspe.
Če se sedaj vrneva na slo-
vensko ozemlje, je 27. april zara-
di tega po moji sodbi simbol slo-
venskega uporništva, ki ga
poznamo tudi že v preteklosti,
od prizadevanj za zedinjeno Slo-
venijo in taborskega gibanja v
19. Stoletju, do neke mere bi
lahko šteli sem tudi kmečke
upore, do odpora Maistrovih
borcev po prvi vojni. Vendar je
leta 1941 to prišlo do izraza toli-
ko boli. ker je bil slovenski na-
rod tokrat prvič resno in fizično
ogrožen, zlasti če poznamo
načrte vseh treh okupatorjev,
katerih skupni imenovalec je bil
izbrisati Slovenijo in Slovence z
etničnega zemljevida. Zaradi
tega je klic k odporu in
vključitvi v Osvobodilno fron-
to, ki je bila ustanovljena iz vseh
domoljubnih Slovencev, toliko
pomembnejši, še posebej če
vemo, da je katoliški tabor jasno
deloval na bazi obeh znanih
papeških okrožnic iz sredine
tridesetih let, ki vidita v komu-
nizmu večjo nevarnost kot v na-
cizmu. Pri nas na Slovenskem
se je žal potem to v letih vojne
pokazalo v vsej tragični luči."
OBSOJENI NA
POPOLN GENOCID
TEDNIK: Če 1941. leta ne bi
prišlo do odpora, bi bile
možnosti preživetja slovenske-
ga naroda slabe ...
Mag. Marjan Žnidarič: "Rekli
smo, da so bili okupacijski po-
tuj čevalni načrti vseh treh oku-
patorjev usmerjeni k ponovni
vrnitvi slovenskega ozemlja v
okvire njihovih držav. Tako so
nacisti menili, da gre na
Spodnjem Štajerskem za ponov-
no osvoboditev in da je to del
nemškega življenjskega prosto-
ra, za kar so že prej pripravili
vse podrobne načrte. Tako so
bili ukrepi nemškega okupator-
ja od prvega dne usmerjeni k
temu, da mora vse, kar je slo-
venskega, iz dežele izginiti v na-
jkrajšem možnem času, prebi-
valstvo pa je potrebno v treh le-
tih ponemčiti. Tiste, ki se temu
ne bodo podredili, je potrebno
iz dežele fizično odstraniti. To
je bil v najširšem pogledu geno-
cid najhujše sorte. Poleg Zidov
in Ciganov smo bili Slovenci
edini, ki jih je nacizem obsodil
na popolno fizično uničenje. Za
Slovence je bila oteževalna oko-
liščina še to, da smo bili kot
majhna dežela razdeljeni med
tri okupatorje, kar se drugod ni
zgodilo in kar je vse še oteževa-
lo. Zato ni bilo nobene druge iz-
bire kot odpor in seveda v duhu
tistega, kar je od vseh okupira-
nih dežel zahteval Churchill, da
se Hitlerju uprejo ne s čakan-
jem, temveč s fizično akcijo in
tako pomagajo zaveznikom pri
uničenju najhujšega zla 20. sto-
letja, kot radi rečemo nacizmu
in fašizmu."
NAJPREJ ODPOR,
ŠELE NATO
IDEOLOGIJA
TEDNIK: K odporu je pozi-
val tudi Edvard Kocbek, a ob
tem poudaril, da je potreben
najprej odpor, šele nato ideo-
logija. Vsi predstavniki
meščanskih politikov pa žal v
tistem času niso mislili tako.
Mag. Marjan Žnidarič: "Na-
jvečja tragedija za slovenski na-
rod je v tem, da je vodstvo kato-
liškega tabora z banom Nat-
lačnom na čelu menilo, da je boj
proti komunizmu pomembnejši
kot boj proti nacizmu in
fašizmu. Po njihovem je bil ko-
munizem večja nevarnost kot
nacizem in fašizem. Poudaril bi,
da je bilo stališče uradne jugo-
slovanske vlade, ki je bila takrat
v begunstvu v Londonu, popol-
noma drugačno, saj je le-ta pou-
darila privrženost zavezništvu z
Britanijo, ZDA in celo, kot so
oni rekli, z ZSSR, ker vse to
države nimajo imperialističnih
pretenzij in dovoljujejo živeti
tudi malim narodom. Politično
vodstvo v Ljubljani je šlo celo
mimo tega in proti temu, kljub
temu da so jih slovenski
predstavniki v londonski vladi
dr. Alojzij Kuhar, dr. Miha
Krek, Franc Snoj, dr. Izidor
Cankar in še nekateri drugi ne-
nehno opozarjali, da naj se ven-
darle spametujejo in skušajo
doseči konsenz z OF ter orga-
nizirajo enoten odpor proti oku-
patorjem. To se žal ni zgodilo,
kljub temu da so bili ti apeli po-
vedani tudi po londonskem ra-
diu v slovenskih oddajah, na kar
je kar nekajkrat opozarjal dr.
Lojze Kuhar. Dr. Izidor Cankar
je kot osebni prijatelj ljubl-
janskega škofa dr. Gregorija
Rozmana v pismih opozarjal, da
je od njega odvisno, kako bo
reagiral slovenski narod. V mis-
lih je imel Ljubljansko pokraji-
no, kjer naj se poenotijo v boju
proti okupatorju. Zanimiva je
tudi izjava dr. Kuharja, da se po
domobranski prisegi 20. aprila
leta 1944 zahodnim zaveznikom
ni dalo nič več dopovedati, od
takrat dalje so ti upoštevali kot
odporništvo le partizansko gi-
banje. Tako je bila politična
meščanska elita kriva za razkol,
gorje in bratomorno vojne, do
katere je prišlo na Slovenskem,
ob tem, da smo imeli na grbi še
trojnega okupatorja. Vse to je
razklalo slovenski narod še za
nekaj naslednjih desetletij, tako
da še danes nismo s tem povsem
opravili."
TEDNIK: Kako pa so za-
hodni zavezniki gledali na slo-
vensko odporniško gibanje, ki
je, kot ste že dejali, po eni stra-
ni preraslo v pravo vojno proti
okupatorju, po drugi pa v
najglobljo bratomorno vojno?
Mag. Marjan Žnidarič: "Za-
hodni zavezniki so skupaj s
Sovjetsko zvezo gledali odpor
na Slovenskem s simpatijami in
ga od 1942. leta dalje imeli za
edino pravo in regularno odpor-
niško gibanje proti okupator-
jem. Tako so h glavnemu in tudi
vrhovnemu štabu pričele priha-
jati anglo-ameriške ter sovjetske
vojaške misije ter Rooseveltu,
Churchillu in Stalinu poročale,
kdo se v Sloveniji in Jugoslaviji
resnično bojuje proti fašizmu in
nacizmu. V 1941. letu je res-
nično bolj prevladovala naklon-
jenost Draži Mihajloviču in
srbskim četnikom, ker se je
uradna jugoslovanska vlada v
Londonu hvalila, da je to pravi
odpor proti okupatorjem. Dr.
Miha Krek pa je v odgovor na to
srbsko hvalisanje 23. decembra
1941. leta predal britanskemu
poslaniku štiri tipkane strani
dolg seznam akcij in aktivnosti
odporniškega gibanja v Sloveni-
ji, s katerimi se je kot
predstavnik katoliške skupine
ali pa SLS in kot predstavnik
jugoslovanske vlade v Londonu
pohvalil in pokazal, češ, pogle-
jte, odpor v Sloveniji pa poteka
tako, kljub temu da predstavni-
ki klerikalne stranke ali pa ta-
kratnega političnega vodstva v
Ljubljani niso hoteli sprevideti,
kje je v odporu prava stran. Na
tem seznamu so bile izključno
samo akcije, ki jih je izvedla
OF, ker drugih ni bilo, in kot v
posmeh so se na tem seznamu
znašle tudi likvidacije nekaterih
izdajalcev v Ljubljani.
Lep primer, kako so jugoslo-
vanska vlada in zahodni zavez-
niki gledali na razmere v Slove-
niji, je bilo 1942. leta imenovan-
je generala Leona Rupnika za
ljubljanskega župana. Ker so ga
na to mesto imenovale itali-
janske okupacijske oblasti, je
bilo to dejanje dovolj, da je bil
od strani jugoslovanske lon-
donske vlade degradiran. Vse to
pomeni, da takšnega dejanja
niso podpirali. To je tudi lep do-
kaz, da je bila politika v Ljublja-
ni vodena povsem samovoljno,
v nasprotju s politiko jugoslo-
vanske kraljeve vlade in za-
hodnih zaveznikov."
TEDNIK: Ker so tema naji-
nega pogovora odporniška gi-
banja v Evropi in pri nas v času
druge svetovne vojne, moramo
vzporedno temu povedati ne-
kaj še o kolaboraciji. O tem,
kako je bilo pri nas, ste nekaj
že povedali, zanimivo pa bi
bilo vedeti, kako je bilo s kola-
boracijo drugod po Evropi.
Mag. Marjan Žnidarič: "S ko-
laboracijo, kot je bila pri nas, se
v Evropi skorajda ne srečamo.
Nekaj pojavov je bilo v Slovaški,
ki je po priključitvi k tretjemu
rajhu dobila status avtonomije,
podobno kot Paveličeva Neza-
visna država Hrvatska, nekaj je
najdemo na Norveškem,
vključno z Quislingom, ki je si-
nonim za tovrstna delovanja, to
pa bi bilo tudi že skoraj vse. Ko-
laboracije, kot jo srečamo na
Slovenskem, drugod ni bilo, v
glavnem pa zaradi tega, ker ide-
ološki razkol med katoliškim in
socialističnim taborom ni bil
tako močan kot na Slovenskem.
Razlog pa je v tem, ker katoliški
tabor drugod ni bil tako orto-
doksen kot pri nas, celo bolj or-
todoksen, kot je bila uradna po-
litika Svetega sedeža.Vemo, da
je papež obsodil tako fašizem
kot nacizem, medtem ko je
uradna politika Cerkve v ljubl-
janski škofiji celotno vojno osta-
la nespremenjena in je bilo
sovraštvo do komunizma pred
sovraštvom do nacizma in
fašizma. Drugod v Evropi torej
razen teh dveh primerov in še
nekaj čisto drobnih drugod, ki
pa so zanemarljivi, prave kola-
boracije z okupatorjem ni bilo,
če ne štejemo Pettainove Fran-
cije, to pa je bilo zaradi raz-
kosanje francoske države. Da pa
bi znotraj tistih predelov, kjer je
prihajalo do odporniških gi-
banj, imeli dobro organizirano
direktno kolaboracijo z okupa-
torjem, tega ni bilo. Ker se je
Slovenija tu pojavila v taki tra-
gični situaciji, je potrebno pove-
dati, da gre samo za del slo-
venskega ozemlja, da ne bo
napačnega razumljeno, saj niti
na Primorskem niti na Štajers-
kem do odkrite kolaboracije ni
prišlo. Duhovščina v maribors-
ki škofiji je že sama po sebi
doživela kruto usodo. Ker so na-
cisti menili, da je duhovščina
avantgardni narodno zavedni
del slovenskega naroda, je bil
pretežni del izgnan. Mariborski
škof dr. Tomažič je v nacizmu
in okupaciji videl veliko zlo,
zato je zavrnil kakršnekoli pos-
kuse ustanovitve najprej slo-
venske legije, pozneje pa do-
mobranstva, in je emisarje, ki so
k njemu pogosto prihajali iz
Ljubljane, dobesedno nagnal
Hkrati pa tudi ni hotel stopiti ^
Domovinsko zvezo in je to svojo
narodno zavedno držo obdržal
do konca vojne. Bil pa je v doka^
težkem položaju tudi zaradi
tega, ker mu je v celotni škofij,
ostalo samo nekaj duhovnikov.'
V EVROPO NE NA
RAČUN i
NACIONALNIH I
INTERESOV
TEDNIK: Ob koncu pa še
vprašanje, ki je predvsem zj
sedanji čas izrednega pomena.
55 let mineva od takrat, ko se
je slovenski narod odločil za
odpor proti okupatorju. Vojn?
se je 1945. končala s porazoiri
fašizma in nacizma, Slovenci
smo bili vključeni v državo Ju
goslavijo, sedaj pa smo že pet
let v samostojni državi. Ali
mogoče danes obstaja nevar-
nost, da tistega, kar so nekdan
ji okupatorji 1945. leta izgubili
ne bodo danes na kakršenkoli
način pridobili na bolj ali mani
legalen način?
Mag. Marjan Žnidarič: "T<
nevarnost prav gotovo obstaja
Bo pa toliko večja, kolikor bol
bodo naši politiki vztrajali pr
tem, da se iz zgodovine nič nt
naučijo ali pa se nočejo ničesai
naučiti. Opozorila zgodovine st
toliko očitna, pomembna ii
zaskrbljujoča, da bi jih bik
potrebno upoštevati. Vedet
moramo, da je bilo tako s stran:
romanskega življa, to je z zaho
da, kot z germanskega s severa
sedemsto in še več let krčeno
slovensko etnično ozemlje indi
so interesi pritiska proti Jadra
nu in Panonski nižini v osnov
nih geostrateških prizadevanji!
teh dveh nacij še vedno prisotni
Vendar se danes to dogaja na
drugačne načine, ne z nepos-
redno vojaško akcijo, dane:
lahko na to vplivajo ekonomsk
mehanizmi. Nevarnost pač vi
dim v tem, da lahko z nespainei
no zakonodajo pridemo taki
daleč, da se bomo v dveh gene
racijah znašli v razmerah, k(
bomo manjšina v lastni domovi
ni. Takrat pa se bo lahko postJ
vilo mednarodno vprašanje up
ravičenosti nadaljnjega funkcio
niranja takšne samostoJD'
države, če bomo do takra
ekonomsko sploh še sposobD
biti to. Zato bi bilo potrebno'
delovanje te države vgraditi us
trezne nacionalne varovalke, I"
bi temeljne nacionalne intereS'
varovale, zlasti ko gre za odtuK
vanje našega premoženja, n^f
remičnin oziroma zemljišč,
jih tujci v razmerah, ko pravi"
država zelo slabo funkcionif*
ne bi pokupili. Biti plat zvof^
takrat, pa bo žal prepozno. Za''
je nujno potrebno povezovati
z Evropo in se ji priključiti, ve"
dar ne za vsako ceno, zlasti P'
ne za ceno, v kateri bi bili
ogroženi temeljni nacionalni'"J
teresi. Sem pa sodijo jezik, 1"^
tura in nenazadnje neokrii'^
nost oziroma integriteta
ozemlja."
Vida Topel«**'
Mag. Marjan Žnidarič, ravnatelj mariborskega mu-
zeja narodne osvoboditve: "Odločitev za odpor je
bilo vprašanje Slovencem, kaj so pripravljeni storiti
iz lastne volje do življenja, za svojo narodno
rešitev, saj so nas okupatorji obsodili na fizično
uničenje ..." (Foto: VT)
fCpf  ^   ( ^trttk, 16. maj 7996
KULTURA, IZOBRAŽEVAMJi

KIDRIČEVO / REGIJSKO TEKMOVANJE KAJ VEŠ PROMETU
y organizaciji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
i,,etu občine Kidričevo, ki je za sedaj edini delujoči v novih
občinah, je v soboto, 11. maja, pod pokroviteljstvom
liidričevskega župana Alojza Špraha potekalo odprto me-
dobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za učence osnovnih
^ol, na katerem je sodeloval 44 mladih tekmovalcev iz 11 os-
novnih šol s širšega ptujskega območja. Od devete ure na-
prej so znanje mladih tekmovalcev preverjali s pisanjem tes-
tov, nato pa še z ulično in spretnostno vožnjo po poligonu.
V ekipni razvrstitvi je zmagala
ekip3 OS Hajdina v sestavi Aleš
Kjseljak, Tom Hajšek, Štefan
Mlinaric in Emil Ogrizek, dru-
ga je bila ekipa ptujske Mladike,
v kateri so bili Robi Samec,
Matjaž Šmigoc, Boris Mom-
bek in Danijel Prosenjak, tretji
pa domačini iz Kidričevega v
sestavi Matija Švajgl, Marko
Verdenik, Daniel Hvaleč in
Uroš Kmetec. Med posamezni-
ki je bil najboljši Miha Požgaj
iz OŠ Ljudski vrt pred Andre-
jem Vindišem iz Leskovca in
Robijem Samcem iz Mladike,
četrti je bil Dejan Peršuh iz
Cirkovc, peti pa Matija Švagan
iz Kidričevega.
Kot je povedal predsednik or-
ganizacijskega odbora in kidri-
čevskega sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu An-
ton Kosi, je bilo tekmovanje
odlična generalka pred organiza-
cijo 5. državnega prvenstva Kaj
veš o prometu za kolesarje in
voznike koles z motorjem iz os-
novnih in srednjih šol v Sloveni-
ji, ki bo v soboto, 25. maja, od 10.
do 15. ure prav tako v Kidri-
čevem, kjer pričakujejo zmago-
valce občinskih tekmovanj. So-
delovalo naj bi 65 kolesarjev in
prav toliko voznikov koles z mo-
torjem. Novost v letošnjem tek-
movanju bo, da bodo organiza-
torji tekmovalcem zagotovili
opremljena gorska kolesa.
-OM
Znanje o prometu je bilo treba dokazati tudi v prak-
si, z vožnjo po ulicah Kidričevega.    Foto: M. Ozmec
PODLEHNIK / KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA
V nedeljo popoldne je Prosvetno društvo Podlehnik pripra-
vilo v dvorani tamkajšnje krajevne skupnosti koncert svoje-
ga pihalnega orkestra. Orkester je s to prireditvijo proslavil
petnajstletnico delovanja.
Pihalna godba v Podlehniku ima
seveda daljšo tradicijo, saj so
godbeniki igrali že v prejšnjem
stoletju, vendar so vmes večkrat
nehali in ponovno nadaljevali. O
tem pričajo številne fotografije, ki
so bile ob starih instrumentih na
ogled v okviru priložnostne razsta-
ve v dvorani.
Koncert je bil razdeljen v dva
dela. V prvem so nastopale komor-
ne zasedbe, sestavljene iz članov
orkestra, v drugem pa celotni pi-
halni orkester, ki ga je pripravil
Milan Feguš, vodila pa Marija
Feguš. Orkester sta pripravila pe-
dantno, zvok je bil lep, poln, zlit v
vseh instrumentih, kljub soraz-
merno manjšemu številu izvajal-
cev.
Najprej so nas pozdravili troben-
tači, nato so v komornih zasedbah
nastopali: v duetu flavt Klaudija
Feguš in Andreja Turk, v tercetu
se jima je pridružila Vanja Feguš
sledil je trobilni kvintet, ki so ga
sestavljali Feguševi Milan, Mar-
jan, Maks in Robi ter Aleš Mla-
kar, nato je na kromatično harmo-
niko zaigral Boris Zagoranski,
prvi del koncerta pa je sklenil pi-
halni kvintet v sestavi Janez Jun-
ger, Simon, Marjan in Maks
Feguš ter Srečko Zagoranski.
V drugem delu je pihalni orkes-
ter pod vodstvom Marije Feguš
izvajal dela Johana Strausa, Hansa
Schmita, Jacquesa Offenbacha,
Bojana Adamiča in Jožka Simoni-
tija.
Solist je bil trobentar Milan
Feguš.
Prireditev je pozdravil videmski
župan Franc Kirbiš, predsednik
Zveze kulturnih organizacij Ptuj
Franc Lačen pa je zaslužnim
godbenikom podelil Gallusove
značke.
fl
PTUJ / OB VSTOPU V ŠOLO VSAK PETI OTROK GOVORNO MOTEN
OfrocI imkujo n«
Na ptujskem območju je grozljivo veliko število govorno mo-
tenih otrok. Desetletno ugotavljanje govornih težav pri otro-
cih kaže, da ima v povprečju tik pred vstopom v šolo manjše
ali večje težave z govorom kar 20 odstotkov otrok!
Motnje, ki bi jih lahko otroci ob
pravem času, to je v starosti 4 do
6 let, odpravili z majhnim tru-
dom, jih zaznamujejo za vse
življenje. Že v osnovni šoli pa
pride prav zaradi govornih mo-
tenj najprej do učnih težav, zas-
mehovanja drugih otrok in
kompleksov manjvrednosti pri
govorno motenih otrocih. Ti pa
jim ostanejo za vse življenje in
jim otežujejo vključevanje v
družbo! Vendar pa dela na
ptujskem območju samo ena
strokovnjakinja za to področje in
ne zmore obravnavati vseh otrok.
Tako čakajo otroci z najhujšimi
motnjami na sprejem pri njej do
leto dni, tisti z manjšimi pa niti
ne pridejo na vrsto.
Vse vrste govornih težav otrok
odpravlja ali vsaj blaži logopedinja
Darinka Knez, ki je zadnja leta za-
poslena v okviru dispanzerja za
mentalno zdravje v ptujskem
zdravstvenem domu.
Kdaj je pravi čas za odpravo go-
vornih težav?
Darinka Knez: "Pri povprečni
populaciji naj bi bil govor glasov-
no končan približno pri štirih le-
tih, pri šestih pa je že popolnoma
avtomatiziran, zato je obdobje
med četrtim in šestim latom naju-
godnejše za pomoč in odpravo pri-
manjkljaja. Pri teh otrocih gre po-
gosto za nepravilno oblikovanje
enega ali dveh glasov, kar je v tej
starosti običajno lahko odpraviti.
Mnogi pa imajo tudi večje govorne
težave."
Kako dolgo obravnavate enega
otroka?
Darinka Knez: "To je odvisno
od težavnosti govorne motnje, od
sodelovanja otroka, od staršev,
okolja, v katerem živi. Lahko se
zgodi, da lažjo govorno nepravil-
nost odpravimo že po dveh ali treh
obiskih ali pa v nekaj mesecih, tis-
ti z najtežjimi pa me obiskujejo
tudi leto ali celo dve. Otrok iz po-
vprečne populacije, ki dobro sode-
luje z mano, je pri meni po pol ure
naenkrat, tisti, ki pa ima težave
tudi na drugih področjih, se težje
vključuje in takšni so pri meni
celo uro. Gre za povsem individu-
alno obravnavo vsakega posebej."
Kdo ugotavlja govorne težave
pri otrocih?
Darinka Knez: "Prve znake, po
katerih uvrstimo otroke v rizične
skupine, opazijo pri sistematskih
pregledih triletnikov. Te rizične
skupine od leta 1993, odkar deluje
na Ptuju dispanzer za mentalno
zdravje, sistematično spremljamo,
kar pomeni, da otroke pokličem
tudi v logopedsko obravnavo, ven-
dar se veliko staršev ne odzove. Za
otroke s kombiniranimi motnja-
mi, ki jih odkriva že doktorica
Potočnikova v razvojni ambulanti,
je pravi čas za logopedsko
obravnavo že v prvem letu življen-
ja. Takrat vzpodbujamo predgo-
vorne vaje in potrebnega je nekaj
let dela, da tak otrok nato vendarle
spregovori. Brez te pomoči nekate-
ri sploh ne bi govorili."
Koliko  otrok  je  pravzaprav
potrebnih logopedske obravna-
ve?
Darinka Knez: "Podatki so
grozljivi. Deset let sem sistema-
tično spremljala otroke tik pred
vstopom v šolo in v povprečju je
imelo 20 odstotkov otrok lažje ali
težje govorne težave. To je
približno 150 otrok samo v mali
šoli. Samo z njimi bi imel en logo-
ped kaj delati. Druga skupina so
otroci s kombiniranimi motnjami.
Pri vseh, ki so telesno ali duševno
prizadeti, se običajno pojavijo tudi
motnje v govoru. Logopedske
obravnave so potrebni tako rekoč
vsi otroci, ki obiskujejo osnovno
šolo s prilagojenim programom.
Samo ti otroci bi potrebovali prav
tako enega logopeda. Pred leti so
imeli logopedinjo, vendar je odšla
drugam, šola pa je ni nadomestila z
drugo. Vsa populacija je tako us-
merjena k meni. Zato se čakalna
doba veča in otroci čakajo na spre-
jem sedaj že leto dni, s čimer se jim
povzroča zelo velika škoda, saj za-
mudijo idealno obdobje za odpra-
vo govorne težave. Letos prvič po
desetih letih nisem obiskala in go-
vorno preizkusila malih šolarjev.
Ta obisk namreč ne bi imel nobe-
nega smisla, saj jih tako ali tako ne
morem sprejeti v obravnavo. Ker
so kasnejše učne težave nepos-
redno povezane s težavami govora,
je seveda za otroke, ki imajo
kakšno majhno ali večjo govorno
težavo, to zelo slabo. Velikokrat so
zelo sposobni otroci pri poklicnem
uveljavljanju onemogočeni zaradi
govorne napake, ki bi jo lahko v
otroštvu ob strokovnem vodenju
zlahka odpravili."
MZ
Na    Ptuju   že   nekdanja
zdravstvena skupnost ni ime-
la posluha za tovrstne proble-
me prebivalcev, saj je vsa leta
zaposlena samo ena logope-
i dinja, podobno pa je tudi se-
\ daj. V drugih občinah namreč
; zaposlujejo logopede tudi v
; okviru vrtcev, šol s prilagoje-
nim programom, pa tudi v
šolskih svetovalnih službah.
Posluh za logopede bi morale
izkazati  občine,  ki  nepos-
; redno financirajo te ustanove.
\ Na  pomoč   ministrstva  za
I zdravstvo ne morejo računati,
: saj je letos zavrnilo prošnjo
ptujskega       zdravstvenega
doma za zaposlitev dodatnega
\ logopeda. Sola dr. Ljudevita
i Pivka, ki je imela pred nekaj 1
i leti zaposleno logopedinjo, je
; žal ni nadomestila, kljub temu
da so vsi njeni otroci potrebni
j logopedske obravnave.
I   Ključni problem je ob vsto-
I pu v šolo, saj takrat sploh ne
I bi smeli več govoriti o govor-
: nih problemih. Govor je nam-
reč približno pri šestih letih
; avtomatiziran. Na ptujskem
i območju je govorno motenih j
\ 20 odstotkov prvošolčkov, kar j
I je vsaj za 15 odstotkov preveč.
S tem, ko jim ne omogočamo
\ logopedske obravnave, dolgo- \
\ ročno  škodujemo  prebival- i
; cem tega območja.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ -5
Ofrecf zcr Miši svet
Verjetno še veste, da je sedem
pravljično število: sedem
palčkov, za sedmimi gorami, se-
'iem dolgih let, sedem suhih
'^rav ... Tudi teden ima sedem
'Ini in mi smo pri sedmi uganki,
''a Jerneja Babica, Pušenci 9,
'270 Ormož, pa je srečna števil-
šest, saj je nagrajenec
Prejšnjega tedna. V Mla-
'''nskem oddelku Knjižnice
'^ana Potrča Ptuj (zraven OŠ
^'ge Meglic) čaka nanj knjiga
'^odiš se samo enkrat avtorice
Branke Jurca.
SEDMA UGANKA
Založba Mladinska knjiga, ki
uspešno izdaja kvalitetne knjige
za mlade bralce, vrsto let urejuje
knjižno zbirko Odisej. V njej
izhajajo zgodbe in romani, ki
jih bero zahtevnejši mladostniki
in tudi odrasli. Pogosto se knji-
ge iz serije znajdejo na sezna-
mih nagrajevanih knjig ter jih
priporočajo kritiki in profesorji.
Zato ni čudno, da je VAS OB
MORJU iz zbirke Odisej temelj
današnje uganke Mednarodne-
ga knjižnega kviza.
ANITA DESAI, avtorica ro-
mana Vas ob morju, je bila roje-
na 1937 v indijskem glavnem
mestu Delhiju bengalskemu
očetu in nemški materi. Poleg
znanega pisatelja Salmana
Rushdieja je ena izmed števil-
nih indijskih literatov, ki pišejo
v angleščini. Napisala je več
uspešnih knjig za odrasle (Igre
ob somraku. Ogenj na gori. Jas-
na luč dneva idr.) Po vsem svetu
je zaslovela prav z mladinskim
romanom Vas ob morju, ki ji je
leta 1983 prinesel najpomem-
bnejšo angleško nagrado za mla-
dinsko književnost: Guardiano-
vo nagrado. Pisateljica Anita
Desai ustvarja v Bombaju, kjer
živi z možem in štirimi otroki.
Vas ob morju je pravzaprav
indijska družinska kronika (to
je tudi podnaslov knjige) in te-
melji le na dejstvih. Thul je res-
nična vas na zahodni indijski
obali in vsi liki v zgodbi so res-
nični prebivalci te vasi.Seveda
so njihova imena spremenjena.
Prav resničnost dogodkov daje
knjigi Vas ob morju poseben
čar.
Glavna junaka sta trinajstlet-
na Lila in njen dvanajstletni
brat Hari, ki se obupno borita za
preživetje. Imata bolno mamo
in očeta, ki zaradi alkoholizma
ni sposoben skrbeti za družino.
Imata tudi sestrici, ki sta pre-
majhni, da bi razumeli težaven
položaj družine. Hari hoče pre-
magati revščino in pobegne iz
vasi ob morju v velemesto Bom-
baj, kjer si obeta delo in zas-
lužek. Anita Desai pretanjeno
pripoveduje, kako se Hari nauči
preživeti v mestu ter nežna Lila
zmore vse, kar življemje prinaša
odraslim ljudem. Vznemirljiva
in napeta zgodba o dveh najstni-
kih, ki se spoprijemata s skoraj
nepremagljivimi težavami, ima
srečen konec. Ta daje upanje, da
bo Lilijina in Harijeva družina
premagala težave. Prav tako kot
velika Indija, ki nam bo postala
s to knjigo manj neznana, kljub
popolnoma drugačni kulturi,
življenjskim navadam in vero-
vanjem.
Otrok ima pravico do rojstva,
imena, domovine, hrane, pravi-
co do varstva, šolanja, prostega
časa, zdravstvene oskbe in dru-
ge pravice. V revščini vseh teh
pravic ni mogoče uresničevati.
^^<^
V knjižno okence vpišite ime
indijske pisateljice, ki je napisa-
la knjigo Vas ob morju. Okence
izrežite in čim prej pošljite v
Knjižnico Ivana Potrča, Mino-
ritski trg 1, 2250 Ptuj. V sodelo-
vanju z Novo Kreditno banko
Maribor - Podružnico Ptuj smo
pripravili lepo knjižno nagrado.
■^^^
NEKAJ KNJIŽNIH
NOVOSTI
ČUDEŽNO POTOVANJE je
najnovejša knjiga iz založbe Ju-
lija Pergar. Francoski avotor je
knjigo podnaslovih Knjiga o
branju. V kratkem uvodu pravi
prevajalec Evald Flisar: "Ce je
na svetu knjiga, ki bi morala biti
obvezno branje za otroke kot za
njihove starše, potem je to Pen-
nacovo čudežno potovanje." S
prevajalcem, predsednikom Slo-
venskega društva pisateljev, se
popolnoma strinjam, kajti knji-
ga je zares imenitna. Prijetno in
duhovito razčlenjuje vzroke
nebranja pri odraščajočih in
odraslih. Mimogrede nas pouči
o pozabljenem užitku branja in
napeljuje h knjigam. Daniel
Pennac, romanopisec in profe-
sor, posrečeno predstavi tudi
deset pravic bralcev. Te so:
1. da ne beremo,
2. da preskakujemo strani,
3. da knjige ne dokončamo,
4. da ponovno beremo,
5. da beremo karkoli,
6. da "bovariziramo",
7. da beremo kjerkoli,
8. da listamo po knjigah,
9. da beremo na glas,
10. da o prebranem molčimo.
Menim, da so omenjene pravi-
ce bralcev dovolj tehten razlog
za branje Čudežnega potovanja,
ki ima le 151 strani širokega tis-
ka in veliko beline med pogla-
vji.
Čudežno potovanje se mi zdi
tako pomembna knjiga, da jo
puščam med novostmi
knjižnice samo! Lepo vas
pozdravljam in želim veliko
bralnih užitkov do naslednje
uganke.
ilf/ano tOenteniti
Branje ni odvisno od
tega, kako si organizira-
mo družabni čas, am-
pak je, tako kot lju-
bezen, način življenja.
(Francoski literat in pro-
fesor Daniel Pennac v knji-
gi Čudežno potovanje)
8
OD TOD IN TAM
Čemek^6jnan99^^E2^
GORIŠNICA/ KAKŠNI SO LETOŠNJI INFRASTRUKTURNI NAČRTI
Naivei težav s
iestami v Halozah
LETOS ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO DOBRIH 110 MILIJONOV TO.
LARJEV • V PRIORITETI GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA BORL - ZAVR(
• TELEFONSKI PRIKLJUČKI ZA 120 NAROČNIKOV
110 milijonov tolarjev iz
proračuna naj bi bilo letos
dovolj za dela na področju
infrastrukture v gorišniški
občini. Poleg rednega gra-
moziranja cest bodo na
območju obeh nekdanjih
krajevnih skupnosti
(Gorišnica in Cirkulane )
preplastili 14 tisoč m2 cest,
okrog 7 kilometrov cestišč
pa bodo asfaltirali. Gradnja
vodovodnega omrežja med
Zavrčem in Bori se v teh
dneh nadaljuje, na
Vrbanjšaku je skoraj pri
koncu gradnja dveh vo-
dohramov, 47 milijonov to-
larjev pa je vredna gradnja
vodovoda med Zamušani in
Tibolci. Ponovno se bodo
lotili poločnika v Gorišnici -
izvajalca del še izbirajo,
med tem časom so uredili še
pet avtobusnih postajališč,
sicer pa bodo ob koncu maja
imeli tehnični prevzem
razširjene telefonske
centrale, ki bo pomenila 120
novih telefonskih
priključkov.
"Na tri področja smo poraz-
delili letošnja proračunska
sredstva, namenjena gospo-
darski infrastrukturi. Najprej
je to kolektivna komunalna
raba - zanjo je namenjenih
dobrih 18 milijonov tolarjev,
naslednja je individualna
raba z 48,7 milijoni tolarjev,
tretje in precej široko
področje pa so ceste - zanje je
namenjenih okrog 44 milijo-
nov tolarjev. Naše največje
delo doslej je bilo gramozi-
ranje cest, precej cest pa smo
razširili. Ogromno ze-
meljskih del je bilo potrebno
opraviti in enako velik
strošek je stalo tudi miniran-
je na tistih območjih cest,
kjer je to zahtevala sestava
tal. Mislim, da so lahko
občani zadovoljni, saj je akci-
ja gramoziranja že pri koncu,
čakajo nas le še nekatere
preplastitve in asfaltiranje.
Naj omenim samo nekatera
pomebnejša dela na cestah:
preplastitve v Muretincih in
Gajevcih, v Medribniku,
Pristavi - Tlačinah, Gruško-
vcu, med Pristavo in Gra-
diščami ter Zamušani, pa
bomo ceste modernizirali," je
povedal Slavko Bratuša, ki že
od lanskega aprila skrbi za
gospodarsko infrastrukturo
in okolje.
Lani začeta gradnja
pločnika v Gorišnici ob ma-
gistralni cesti Spuhlja -
Ormož naj bi se letos nadalje-
vala, večji delež denarja pa bo
tudi letos prispevala država.
Tudi nova avtobusna postaja-
lišča so že bila potrebna; dos-
lej so jih uredili pet: dve v
Moškanjcih, po eno pa v
Cunkovcih, Muretincih in
Dolanah. Kot pravi Bratuša,
imajo letos v programu še sa-
nacijo potoka Bela v Cirkula-
nah, razširitev javne
razsvetljave po vaseh, po-
sebno razsvetljavo pa naj bi
namestili še na borlskem
mostu.
VODOVOD MED
ZAVRČEM IN
BORLOM ŽE
DRUGO LETO
"Vodovod je v naši občini še
vedno v prioritetnem razre-
du, kajti letos nadaljujemo
gradnjo omrežja med Borlom
in Zavrčem. Gradimo ga sku-
paj z občino Zavrč in voda
naj bi do uporabnikov stekla
že prihodnje leto. V teh dneh
se nadaljuje gradnja dveh vo-
dohramov na Vrbanjšaku, in
kot smo že večkrat povedali,
je celotna investicija vredna
150 milijonov tolarjev. V teh
dneh bo izšel tudi javni
razpis za gradnjo vodovodne-
ga sistema Zamušani - Tibol-
ci, ki ga načrtujemo zgraditi
v letu 1997. Prva ocena
vrednosti investicije je okrog
47 milijonov tolarjev. Tretja
naloga na področju skrbe z
vodo pa je vodovodna po-
vezava med Pristavo, Slatino,
MaHm Okičem in Pohorjem,
vendar bomo morali ta vodo-
vod zaradi razsežnosti graditi
po fazah. V teh dneh za
omenjeni vodovod že do-
končujejo tehnično doku-
mentacijo, gradnja pa naj bi
se začela že prihodnje leto.
Infrastruktura je zelo
obsežno področje in moram
reči, da nas v prihodnje čaka
še veliko dela," smo slišali v
pogovoru s Slavkom Bra-
tušem.
Ker je gorišniška občina
ena tistih novih občin, ki
imajo kar veliko ozemlja tudi
po Halozah, je to še dodatna
težava. Predvsem so proble-
mi tam, kjer so ceste ozke,
slabo prevozne in neasfaltira-
ne. Vendar so dela na teh
področjih začeli že z lansko
delovno akcijo. Letos naj bi
zahtevnejša dela končali, kar
nekaj kubičnih metrov gra-
moza pa je še ostalo v deponi-
ji "pri brodu". Ali bo država
sofinancirala gradnjo ceste v
Mejah, še ni jasno, kl^ub vse-
mu pa je zanjo v tem mesecu
že v izdelavi tehnična doku-
mentacija. Sredstva iz
letošnjega proračuna bode
namenili tudi za redna
vzdrževalna dela na lokalnih
in krajevnih cestah, precej
velik strošek pa so imeli z
zimsko službo: zanjo so mo-
rali odšteti kar 9 milijonov
tolarjev. Vendar iz pro-
računske vreče letos ne na-
menjajo sredstev za obsežna
zemeljska dela na cesti v Pa-
radižu, kajti kot smo izvedeli)
bodo sredstva zbrali vaščani
po pogodbah.
Že konec tega meseca bodo
na območju nekdanje
Gorišnica po tehničnen^-
pregledu prevzeli novo tele-
fonsko centralo, to pa pom^'
ni 120 novih telefonski!"
naročnikov. "Seveda ni šK
brez težav, a smo jih sedaj us-
peli delno rešiti. Na področja
infrastrukture moram om^'
niti tudi gradnjo mrliška
vežice v Cirkulanah, ki jo na-
daljujemo, za gorišnišl^^'
pripravljamo tehnično doku-
mentacijo, 22 milijonov t"'
larjev pa smo letos že rezen''
rali za gradnjo šolskega
prizidka z večnamensko dvO'
rano pri gorišniški šoli," je
povedal Slavko Bratuša.
Besedilo in posnetki:
Tatjana MohorK'
Delavci ptujskega Gradisa v teh dneh delajo vo-
dohrama na Vrbanjšaku
Slavko Bratuša
Na cesti v Paradižu potekajo obsežna zemeljska
dela. _
f EDNIK -16. MAJ 1996
ZANIMIVOSTI -9
šfun »recf obiskom Janeza Pavla II-
papež Janez Pavel II. prihaja jutri na tridnevni obisk v Slo-
venijo- V tem času bomo na očeh svetovne javnosti. Toda da
jjgni bo dogodek ostal v prijetnem spominu, imajo veliko
jela ogranizacijski odbori. V pogovoru s patrom dr. Slavkom
j^rajncem, ki je član odbora za papežev obisk v Mariboru,
itao izpostavili nekaj aktualnih vprašanj v zvezi z obiskom.
TEDNIK: Zdi se, da med ver-
flilci po Sloveniji ni toliko za-
nimanja za obisk papeža, kot
ste prvotno pričakovali. Kaj
penite, zakaj?
Dr. Slavko Krajnc: "Govoriti o
pezanimanju vernikov za
papežev obisk se mi zdi povsem
[lumestno. To je samo po sebi
jiTievno in nujno potrebno. In še
2(iaj se mnogi prijavljajo, tako da
[ahko rečem, da število oziroma
zanimanje vse bolj narašča. Vse
i^aže, da bo na vseh treh krajih in
na vseh srečanjih vsaj 250 tisoč
ljudi, to pa je kar osmina vsega
slovenskega ljudstva."
TEDNIK: Bogoslužje se bo
začelo šele ob 10. uri. Kako to,
da pelje vlak že ob 4.18?
Dr. Slavko Krajnc: "Na prvi
pogled je res nerazumljivo, toda
če pomislimo, da bo prišlo na le-
tališče približno sto tisoč ljudi,
potem ne bo nič prezgodaj. Že
vlak bo potreboval do Pragerske-
ga in nato do Rač eno uro, saj ne
bo edini. Od vlaka bodo do prire-
ditvenega prostoro vozili avto-
busi, toda mnogi bodo šli kar peš,
saj nebo daleč. Kakšen kilometer
pešačenja se bo kar prileglo. Vsi
tisti, ki pa ne morejo hoditi peš,
bodo počakali na avtobus. In če si
predstavljamo sto tisoč ljudi,
mislim, da se takšna množica ne
more spraviti na prireditveni
prostor v dveh urah. Vsak pa
mora biti na svojem mestu do de-
vete ure, saj bo prišel papež že ob
9.20. Podobno velja za odhod vla-
kov iz Maribora. Sicer pa je ro-
manje dan skupnega praznovan-
ja in ne bi smeli biti .'obremenje-
ni' s časom. To naj bi bil tudi dan
zadovoljstva in veselja."
TEDNIK: Kakšen bo pro-
gram v Mariboru?
Dr. Slavko Krajnc: "Večina
ljudi mariborske škofije bo res
šla na srečanje s svetim očetom na
mariborsko letališče, bb tem pa
ne smemo pozabiti, da je vsa mla-
dina vabljena v Postojno, kjer bo
papež praznoval 76. rojstni dan.
V Mariboru bodo tri srečanja.
Osrednje bo na letališču, kjer bo
papež daroval sveto mašo.
Čeprav se bo maša začela šele ob
10. uri, bo vsaj štiri ure pred mašo
organiziran poseben duhovni
program s petjem, molitvijo,
pričevanji, literarnimi točkami
in podobno. Za to duhovno pri-
pravo so poskrbeli člani radia
Ognjišče.
Pri maši bodo sodelovali
združeni cerkveni pevski zbori
(približno 1300 pevcev), ki jim
dirigira Marjan Potočnik,~bb
spremljavi pihalnega orkestra,
ob njih pa bo tudi veliko ljudske-
ga petja. V mašo smo vključili
tudi druge narodnosti, ki so zas-
topane v Sloveniji ali smo z njimi
v stiku. To so Madžari, Hrvatje,
Avstrijci, na primorskem pa Ita-
lijani.
Drugo srečanje bo popoldan ob
16.20 v mariborski stolnici.
Temu srečanju s predstavniki
slovenske kulture, znanosti in
umetnosti je papež namenil po-
seben nagovor. V sklopu tega
srečanja se bo ustavil ob grobu
svetniškega škofa Antona Marti-
na Slomška in tam pomolil.
Tretje srečanje v Mariboru pa
bo slovo na mariborskem leta-
lišču in odhod v Rim. Na tej slo-
vesnosti bo lahko le nekaj sto lju-
di in še to predvsem predstavniki
državnih in cerkvenih oblasti."
TEDNIK: S papežem bo
somaševalo veliko duhovni-
kov. Kdo jih je izbiral in koli-
ko jih bo?
Dr. Slavko Krajnc: 'Število
duhovnikov ni omejeno. Za
somaševanje se je lahko prijavil
vsak duhovnik in za to dobil po-
trebno akreditacijo. Vse kaže, da
se bodo udeležili v lepem številu.
Doma bodo ostali le tisti, ki jim
zdravje ne dovoljuje."
TEDNIK: Kako dolgo bo tra-
jala prireditev na maribor-
skem letališču?
Dr. Slavko Krajnc: "Ločiti
moramo čas bogoslužja od časa
priprave, ki bo potekala že od
zgodnjih jutranjih ur. Samo ob-
hajanje pa je določeno in že po
protokolu omejeno na tri ure."
TEDNIK: V Rimu je navada,
da se papež rokuje z romarji.
Ali bo tudi tu dana ta
možnost?
Dr. Slavko Krajnc: "Za
današnjega papeža je značilno, da
se rad rokuje z romarji. Toda
predstavljajte si, da gre tu za sto-
tisočglavo množico! Rokovanje
je ob takšni priložnosti skoraj ne-
mogoče. Seveda se bo rokoval s
tistimi laiki, ki bodo pri liturgiji
prinesli simbolična darila ter s
strežniki. Morda bo šel tudi med
invalide in bolnike. Tudi pri
otrocih se rad ustavi in jih nago-
vori. Za druge pa je pripravljen
tako imenovani 'papamobil,'s
katerim se bo peljal med posa-
meznimi sektorji na prireditve-
nem prostoru, pozdravil
množico ter jih blagoslovil."
TEDNIK: Po kakšnem
ključu ste izbirali goste za
srečanje znanstvenikov in
umetnikov?
Dr. Slavko Krajnc: "Gostitelj
tega srečanja je v prvi vrsti mari-
borski škof, za seznam gostov pa
so poskrbele ljubljanska in mari-
borska univerza. Slovenska aka-
demija znanosti in umetnosti ter
teološka fakulteta. Na srečanju
bo papeža najprej pozdravil ma-
riborski škof dr. Franc Kram-
berger, nato akademik dr. Fran-
ce Bernik, predsednik SAZU,
sledil pa bo govor svetega očeta.
Srečanje se bo končalo z molitvi-
jo in papeževim blagoslovom. Na
srečanju bo sodeloval komorni
moški zbor iz Celja, ki bo zapel
pesem 'Totus tuus', ki je geslo
papeža Janeza Pavla II."
TEDNIK: Vsako tako organi-
zacij sko delo j e zelo zahtevno,
človek se sreča z množico
težav. Kako dolgo že dela vaš
organizacijski odbor in kaj je
bilo najtežje uresničiti?
Dr. Slavko Krajnc: "Moram
poudariti, da gre za državni in
cerkveni obisk, gostiteljici sta to-
rej država in Cerkev kot del te
države. Zato so v glavnem orga-
nizacijskem odboru predstavni-
ki države in Cerkve. Naš organi-
zacijski odbor je začel delati že
pred enim letom in je sodeloval z
vsemi župnijami ter organizaci-
jami. Odbor je imel nalogo
poskrbeti za ustrezno duhovno
in tudi materialno plat. Čeprav
sem le član odbora za papežev
obisk v Mariboru, moram pove-
dati, da je sodelovanje z nekateri-
mi ministrstvi zelo dobro, npr. z
ministrstvom za notranje zade-
ve, z drugimi pa je manj uspešno.
Največja težava je bila zagotoviti
finančna sredstva. Tudi tokrat
bo morala Cerkev v večini kriti
stroške. Res je, da je država
poskrbela za nekatere stvari, kot
so varnost, ceste, razmejitev pri-
reditvenega prostora, elektrika
do prostorov, za vse drugo pa bo
morala poskrbeti Cerkev.
Veliko je bilo priprav s posta-
vitvijo odra za osrednjo priredi-
tev. Ta je zdaj že pripravljen. Na
levi strani bo oder za pevce, os-
rednji oltar je pokrit prostor, na
katerem bo potekal liturgični
del, in ker je toliko dvignjen, bo
papež dobro viden tudi najbolj
oddaljenim.
Toda kljub vsem težavam se ob
takšnem praznovanju ne smemo
muditi ob plačilu, ampak ob tem,
kaj bomo ponudili ljudem za nji-
hovo duhovno doživetje in kako
bomo s tem obiskom predstavili
Slovenijo svetu. In če bo vse to
uresničeno na zadovoljiv način,
bo tudi problem stroškov lažje
sprejemljiv in tudi opravičljiv."
PROMOCIJA
SLOVENIJE V
SVETU
TEDNIK: Omenili ste, da gre
pri papeževem obisku tudi za
predstavitev Slovenije v sve-
tu. Kaj menite, smo dovolj
poskrbeli za to?
Dr. Slavko Krajnc: "Če sem v
kakšni stvari črnogled, potem
sem prav v tej. Slovenci še vedno
ne razumemo, kaj pomeni biti v
središču pozornosti celega sveta.
Mnogi še niso nikoli slišali za
nas, kaj šele, da bi nas poznali. In
ta teden bomo v središču pozor-
nosti. In kaj so storili že pred tem
naša nacionalna TV in nekateri
drugi osrednji mediji? Veliko
tega je žal že zamujenega. Tudi s
turističnega vidika bi lahko veli-
ko več naredili, pa tega naša
oblast in ustrezna ministrstva
niso spoznali. Podobno lahko
rečemo za srečanje kulturnikov
in znanstvenikov. Kakšen od-
mev bo imelo to srečnje v svetu?
Ali bo to srečanje res promocija
Slovenije za znanost in umet-
nost? Vsekakor se mi zdi, da je
priprava na vse to preveč nebogl-
jena.
No, pa počakajmo še nekoliko z
ocenami. Žal naše generacije ne
bodo imele več priložnosti, da bi
na takšnih srečanjih popravljale
napake."
Marija Slodnjak
Pater dr. Slavko Krajnc: "V
Mariboru je vse pripravlje-
no za srečanje z Janezom
Pavlom II."

Ob koncu minulega tedna sta prosvetni društvi Cirkulane
in Gorišnica pripravili v Cirkulanah kulturno prireditev
Tamburašiigrajo,folklorapleš&. Nastopili so člani obeh tam-
''uraških skupin v občini, plesali pa člani foklorne skupine
ptujske bolnišnice. Ob tej priložnosti so domači radioama-
terji, člani ptujskega radiokluba, predstavili novo kratkova-
lovno postajo.
Kljub temu da nedelja po vre-
'^enu ni bila nič kaj prijazna, or-
ganizatorjev tamburaško-fol-
delček ljubiteljske kulture, ki da-
nes v mnogih sekcijah obeh PD
združuje veliko občanov. Med
ki
.^^'orne prireditve to ni zmotilo.
' So pripravili eno večjih kul-
'"^ih prireditev, s katero so v
'"'šniški občini želeli pokazati
najuspešnejše gotovo sodita tam-
buraški skupini in ti sta se pred-
stavili z obsežnim programom
novih skladb. Tradicijo tambu-
raškega druženja v Cirkulanah in
Gorišnici danes nadaljujejo pod
vodstvom Boštjana Polajžerja.
Z gorenjskimi plesi in plesi iz Po-
rabske Slovenije pa smo tokrat
videli folkloriste Bolnišnice
Ptuj.
Vendar pa nedeljska prireditev
ni bila namenjena le glasbi in ple-
su, ampak tudi domačim radioa-
materjem, ki so se predstavili z
novo kratkovalovno postajo TS
870. 30 odstotkov sredstev jim je
ob njenem nakupu prispevala
gorišniška občina, 20 odstotkov
so dobili od sponzorjev, preosta-
lo polovico denarja pa so radioa-
materji zbrali sami. Kot je pove-
dal Jernej Gole, vodja cirkulan-
ske sekcije radioamaterjev, je
nova postaja zanje velika prido-
bitev, prvič pa so jo uradno preiz-
kusili v nedeljo zvečer.
Radioamaterji in kulturniki, ki
bodo čez dobra tri leta praznovali
100-letnico, bodo pripravili sku-
paj še kakšno podobno priredi-
tev, kajti svojo ljubiteljsko dejav-
nost želijo predstaviti širšemu
krogu ljudi.
Besedilo in posnetka:
T. Mohorko
Jomburaška skupina iz Cirkulan ima že dolgoletno tradi-
cijo
Novo radioamatersko kratkovalovno postajo so preizku-
sili
AVTOŠOLA ,Vi^Yfe«
Organizira tečaj CPP za kat. A B C E
s prjčetkom v ponedeljek, 20. maja '96 ob 16. uri
v prostorih KS Tone Žnidarič (za starim zdravstvenim domom) na Čučkovi 3/a
in V torek, 21. maja '96 ob 17. uri v OŠ JURŠINCI!
Za vse tiste, ki popoldne ne utegnete, bomo tečaj organizirali v dopoldanskem
času. Organiziramo tudi tečaj prve pomoči in vse ostalo do vozniškega izpita.
Vožnja z vozili BMW 520/, FIAT TIPO, R 5, VW POLO, VAMAHA in MERCEDES.
Informacije in prijave po tel.: 411-023 in neposredno pred tečajem.
10- PO NAŠIH KRAJIH
16. MAJ 1996 ■  TEDNill
MARIBOR / O VARNOSTI IN PROMETU OB PAPEŽEVEM OBISKU
Dobro h da veste
Načelnik Uprave za notranje zadeve v Mariboru Milan
Čuš, načelnik inšpektorata policije Mirko PIoj in vodja
sektorja za varnost prometa Slavko Breznik so pred obi-
skom papeža Janeza Pavla II. na mariborskem območju
poudarili, da policisti s svojimi ukrepi za zagotavljanje
varnosti ob tem pomembnem dogodku ne bodo posegali
v življenjski ritem delovnih ljudi in občanov.
Nikakor ni res, kot se govori,
da je prepovedano gledati skozi
okna na ulice, kjer bo potoval
papež z letališča do Slomškovega
trga v Mariboru, prav tako ni
res, da je prepovedano imeti na
oknih rože v ločkih ipd. Vse to
policisti le priporočajo, da bi
tako izključili kakršnekoli
težave ali neljube dogodke.
Policisti opozarjajo, da bodo
morali poskrbeti tudi za veliko
praznih hiš in stanovanj, zato že
sedaj opozarjajo vse, ki se bodo
odpravili na nedeljsko osrednjo
prireditev ob slivniškem leta-
lišču, naj pred tem storijo vse, da
bodo njihovi domovi in imetje
varni.
Med odredbami velja opozori-
ti na tisto, ki strogo prepoveduje,
da bi na prireditev prinašali
orožje, kakršnakoli pirotehnična
sredstva ter hladno orožje, kot so
noži in drugi ostri predmeti.
Prepovedano pa je vnašati tudi
pločevinke in steklenice, alko-
holne pijače, dežnike, zastave in
transparente z drogovi.
Pričakovati je, da se bo zaradi
temeljite kontrole na mejnih
prehodih v soboto popoldne in
čez noč, predvsem pa v nedeljo
zjutraj povečala čakalna doba.
Tudi železniški promet bo v
dneh papeževega obiska nekoli-
ko spremenjen. Jutri, v petek,
17. maja, bodo vozili vlaki po
veljavnem voznem redu. Ker pa
že ta dan pričakujejo povečano
število potnikov, bodo vlaki pri-
merno podaljšani. V soboto, 18.,
in v nedeljo, 19. maja, bodo vozi-
li vsi mednarodni vlaki po voz-
nem redu in večina vlakov v no-
tranjem prometu. Vozni red bo
prilagojen prihodu in odhodu
obiskovalcev na prireditev, tako
da v času, ko bodo vlaki vozili na
prireditve v Ljubljano, Postojno
in Maribor ter z njih, nekateri
redni vlaki ne bodo vozili. Zunaj
konic bo veljal sobotni oziroma
nedeljski vozni red. Na vseh
železniških postajah bo za 18. in
19. maj pravočasno objavljen po-
sebni vozni red. Sicer v tem
času velja prepoved prevažanja
vseh nevarnih snovi.
V soboto, 18. maja, od 7. ure
zjutraj do vključno nedelje, 19.
maja, do 20. ure zvečer je prepo-
vedan promet in parkiranje vo-
zil za vse udeležence v cesmem
prometu na celotnem Slomško-
vem trgu v Mariboru in nekate-
rih ulicah, ki so nanj vezane. Gi-
banje bo dovoljeno le s posebni-
mi dovolilnicami, ki jih izdaja
ministrstvo za notranje zadeve
na zahtevo stanovalcev s tistega
območja.
Predvidevajo, da bo v nedeljo,
19. maja, papež med 12. in 13.
uro potoval tudi s svojim vozi-
lom od letališča skozi Hoče do
Maribora. Vabijo vse občane, da
ga pozdravijo ob cesti, ob tem pa
opozarjajo, da je 50 m od roba
vozišča cest, na katerih bo papež
potoval, prepovedano ustavljati
ali parkirati vozila.
Seveda bo v soboto in
predvsem v nedeljo veljal v Ma-
riboru in okolici letališča pose-
ben prometni režim. Del avto-
ceste pri Slivnici bo zaprt za ves
promet, saj bo avtocesta namen-
jena za pariranje vozil. Vse ceste
od Slivnice do Hoč so namenje-
ne le pešcem. Na območju Raz-
vanja bo urejen enosmerni pro-
met. Sicer pa bodo vse spremem-
be urejene s prometno signaliza-
cijo, na voljo pa bo tudi dovolj
redarjev. Vsem, ki želijo priti na
nedeljsko prireditev ob letališču,
pa priporočajo predvsem vožnjo
z železnico ali avtobusi. Na voljo
bo dovolj parkirišč v Slivnici«
koder je le dober kilomei^
prireditvenega prostora. Poli^,|^*
ti odsvetujejo daljšo peš hoj^,
predvsem zaradi varnojJ
pešcev, ki bo ob povečanem
metu zagotovo ogrožena.
Naj vam zaupamo še poseb^
telefonsko številko operati^^
službe UNZ Maribor: (O^^
226-791, na kateri vam bodo^
teden posredovali vse te in dru^^
želene informacije v zvezi s
metom in varnostjo qj
papeževem obisku pri tia^
Srečno in varno!
Razpored prostorov na letališču (A - rumena, B - modra, C - rdeča, D - zelena, E - vijoličasta)
Na kogovski prireditvi, ki sta
jo zelo uspešno pripravila turis-
dčno društvo in krajevna skup-
nost, se je kar trlo pomembnih
gostov iz prestolnice. Očitno pa
je sodelovanje med posamezni-
mi ministrstvi in drugimi
državnimi službami v beli
Ljubljani zelo slabo. Če bi bilo
dobro, bi za vse goste, ki so po-
tovali na relaciji Ljubljana-
Kog, lahko organizirali avto-
bus.
Medtem ko se eni trudijo,
kako zapraviti, drugi zategujejo
pas. Kot svetel primer pred-
stavljamo ljutomerskega župana
Ludvika Bratuša, ki se je odločil
svoje potne stroške zmanjšati na
najmanjšo možno mero. Z last-
nim delom je prenovil ta čudo-
viti muzejski primerek motor-
nega kolesa, ki sicer ne ponuja
kdove kakšnega udobja, je pa
idealno vozilo za tople poletne
dni. Ob majhni porabi vozilo
odlikuje tudi izredna prak-
tičnost, saj ga z lahkoto parkira-
te na vsakem vogalu. Pa šalo na
stran! Ljutomerski župan se je v
naš objektiv ujel na 4. pomladni
predstavitvi vozil in tehnike.
Zupan v prostem času rad šravfa
in  je zato  tudi predsednik
prleškega društva za ohranjanje
tehnične kulture in dediščine
Johann Janez Puch iz Ljutome-
ra.
men jc težko razložiti, gre
najbrž za lo, da se domači politi,
ki med seboj že tako dobro poz-
najo, da lahko zaupajo le še prj.
seljencem. *Na loteriji sg
srečneži veselijo dobitka 6+1,
na svetu KS Ormož pa je glavni
dobitek 7 + 1= sedem članov
SKD plus 1 je večina v pet-
najstčlanskem svetu.
V krajevni skupnosti Tomaž
imajo veliko težav. Pestijo jih
neurejene krajevne ceste, telefo-
nija, vodovod in še bi lahko
naštevali. Je že tako, da je
kovačeva kobila zmeraj bosa!
Ta idilična štajerska fara s svojo
peščico faranov je rodila dva
župana - ptujskega in ljutomer-
skega. Le za lastno občino je po-
zabila poskrben.
Na prvem sestanku sveta kra-
jevne skupnosti Ormož so novo-
pečeni svetniki najbrž raz-
mišljali, da je svet pač svet in za
predsednika sveta izvolili Aloj-
za Soka. Če bo to pripomoglo k
nabavi sokcev, je to vsekakor
hvalevredna poteza.
Pa če smo že pri svetih, še dve
žgečkljivi na to temo. *Prisoten
je trend, da se za predsednike
svetov volijo člani, ki niso
domačini in si domačinsko pra-
vico šele pridobivajo. Ta feno-
Radio-Tednik Ptuj obvešča
vse bralce, ki na našem naslovu
vztrajno iščejo Viko Potočnik, ji
pisarijo razna vabila in pisma,
da V.P. ni zaposlena v naši časo-
pisni in radijski hiši. Strogo se
distanciramo od takšnega gro-
bega podtikanja, še posebej na
predvečer papeževega obiska pri
nas, in zagotavljamo, da omen-
jena gospa ni bila nikoli članica
naše redakcije.
vi-kl
SEDEM (NEjPOMEMBNIH DNI   SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI   SEDEM (NEjPOMEMBNIH DNI   SEDEM fNElPOMEMBNIH DNI
Thalerjevi dnevi
v zvezi z interpelacijo o delu
in odgovornosti zunanjega mini-
stra Zorana Thalerja je bilo v
zadnjih tednih toliko različnih
izjav in preobratov, da si jih kaže
podrobneje ogledati in - zapom-
niti, saj zgovorno opozarjajo na
najrazličnejše notranjepolitične
in medstrankarske igre, na
načelnost in nenačelnost v poli-
dki.
THALER ZANIKA
OBTOŽBE
Nosilka interpelacije o delu in
odgovornosti zunanjega mini-
stra je Janševa Socialdemokrat-
ska stranka. Skupina poslancev
je interpelacijo vložila v začetku
leta v času, ko je vladajoča koali-
cija ostala brez Združene liste
socialnih demokratov, ko je od-
stopil minister za gospodarske
dejavnosti dr. Maks Tajnikar in
ko so nekateri nasploh pričako-
vali dolgo vladno krizo in nesta-
bilnost. Zato ni čudno, da je
predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek poskus žaganja mini-
stra Thalerja takoj ocenil kot
"poskus opozicije, da bi vnesla
razdor na slovensko politično
prizorišče in destabilizirala vla-
do". Predsednik SDS pa je tisti
čas govoril, da so se razmere v
slovenski zunanji in notranji po-
litiki nasploh močno destabilizi-
rale in da bi bile predčasne volit-
ve edina rešitev iz nastalega
položaja. Ker pa vladajoči temu
nasprotujejo, opoziciji pač pre-
ostajajo le "kozmedčni poprav-
ki" in posamezni poskusi za iz-
boljšanje položaja. Eden izmed
takšnih poskusov pa naj bi bila
tudi interpelacija o delu in odgo-
vornosti zunanjega ministra
Thalerja.
Janša je dejal, da je položaj na
zunanjepolitičnem področju po-
sebno skrb zbujajoč, "saj ni moč
pričakovati, da bi se kdorkoli
pogovarjal z vlado, ki nima niu
večine v parlamentu'. Po mnen-
ju predsednika SDS pa bi z za-
menjavo Zorana Thalerja "z bolj
doraslo osebo morda lahko pre-
prečili vsaj nadaljnje
povzročanje škode".
Zunanji minister Zoran Tha-
ler je očitke in navedbe v inter-
pelaciji označil za zbir "neresnic"
in neutemeljenih obtožb.
Premier dr. Drnovšek je sredi
februarja (ob opozicijski napo-
vedi interpelacije o Thalerjevem
delu) v enem izmed intervjujev
govoril o "domačih igrah okrog
zunanje politike". Dejal je. da o
zunanji politiki govorijo vse
stranke in politiki, "ki o tem ni-
majo pojma, ker je nikoli niso vi-
deli ne od blizu ne od daleč, so
pa vsi strašansko pametni."
Drnovšek je zavrnil špekulacije,
da je "nezadovoljen" z delom mi-
nistra Thalerja. "Thaler zastopa
politiko vlade, ki bo zelo trdno
branila te pozicije."
Medtem ko je interpelacija
"mirovala" v parlamentu, je imel
zunanji minister konec marca v
državnem zboru zelo kriučen
(predvsem tudi notranjepoli-
tični) govor, o slovenski zunanji
politiki, ki je naletel na različne
odmeve, pri poslancih predvsem
na odklonilne, saj je celo lider
Združene liste socialnih demo-
kratov Kocijančič dejal, da je bil
Thalerjev nastop nenavaden za
parlamenet. Thaler je že na
začetku svojega ekspozeja dejal,
"da upa, da mu v naslednjih urah
ne bo treba poslušati očitkov, češ
da je slovenska diplomacija v
zdajšnji zasedbi nesposobna, da
je kriva zastoja v pogajanjih z
Evropsko unijo in Italijo in tako
naprej. Lahko seveda, da bo ka-
terega izmed navzočih zamikalo,
da bi spet začel gonid to staro
vižo da bi lahko vrgel "še
malo gnoja na vlado in njenega
zunanjega ministra".
Zoran Thaler je v nedavnem
pogovoru za mariborski Večer
dejal, da mu ni žal, da je izbral
tako izzivalno obliko govora.
"Tako sem govoril po tehtnem
premisleku. Izkazalo se je, da je
govor prispeval k temu, da smo
se vsi skupaj zavedli resnosti
položaja v zvezi z vključevanjem
v Evropsko unijo in dejstva, da
ne moremo v nedogled vrteti laj-
ne: smo za, še bolj pa proti. Re-
snično mi ni toliko pomembna
moja kratkoročna politična uso-
da, kot se mi zdi važno, da Slove-
nija to resno priložnost (za pri-
druženo članstvo EU, op.p.), ki
jo ima še v letu 1996, pa potem
ne bo več ponovljiva, izkoristi.
Treba se je zavedati, da se je pos-
topek izbire kandidatk za polno-
pravno članstvo v Evropski uniji
že pričel. /.../ To so nepovratni
procesi. Še bolj se bo pokazalo,
da živijo v iluziji tisti, ki mislijo,
da ima Slovenija neskončno do-
volj časa in da nas bo nekdo v
Bruslju prosil, da gremo v Ev-
ropsko unijo."
SKD - ZA IN PROTI
Paterletovi Slovenski krščan-
ski demokrati, ki so koalicijski
partnerji Drnovškove Liberalne
demokracije, so najprej pogoje-
vali svojo podporo zunanjemu
ministru Thalerju z jasnim od-
govorom obeh koalicijskih part-
nerjev o zunanji politiki, ker
menda takšen dogovor dodej,
dokler je bila v koalicijski vladi
tudi Združena lista, ni bil
mogoč. Potem je bilo obdobje,
ko je lider SKD Lojze Peterle na
veliko hvalil novo dvojno koali-j
cijo LDS - SKD in dogovarjanje
znotraj nje. Na enem izmed^
I srečanj z občinskimi funkcio-;
narji SKD je tudi dejal, da ne,
vidi razlogov, da krščanskode-^
mokratski poslanci ne bi podprli^
ministra Thalerja, ker je kljub'
vsemu boljše, da ostane Thaler,]
kot pa da bi za kratek čas do vo-]
litev uvajali na to mesto novega]
človeka. V zadnjem času, zlasdi
po govoru Thalerja v parlamen-^
tu, pa je SKD spet bistveno spre-:
menila svoje mnenje o Thalerju!
in sporočilu, da bo ob interpela-:
ciji v parlamentu glasovala proti ]
njemu. Ta odločitev pa je neslu-j
teno zaostrila odnose med SKD i
in LDS. i
Najprej je predsednik vlade'
dr. Janez Drnovšek (LDS) v in-
tervjuju za Delo dejal, da se muJ
zdi "odstavljanje Tahlerja depla-j
sirano in v nasprotju z interesi!
Slovenije. Ta je zdaj napravila]
gesto, ki jo Evropa pozdravlja.
Strašno nenavadno bi bilo, če bi
v takem položaju v isd sapi izre-;
kli nezaupnico zunanjemu mini-j
stru. Pričakujem, da se to ne boj
zgodilo.' Drnovšek je dejal, da je |
tudi doslej v svojih izjavah zeloi
jasno povedal, da Thalerja ne!
misli "žrtvovati", naprotno,'
"Thalerja nameravam ubraniti". ]
Dodal je tudi, da bi bilo zelo'
nenavadno, če koalicijski part-!
ner (SKD) ne bi podprl vladne-^
ga ministra, ampak iniciativo, ki'
jo je sprožila opozicija. To naj bi
še bila koalicijska zveza!? Zelo
resno bi se postavilo vprašanje
nadaljnjega obstoja te koalicije."
Drnovšek je dal vedeti, da v tem
primeru računa na vzpostavitev
manjšinske vlade, s katero bi
pričakal volitve.
Predsednik SKD Lojze Peter-
le je tudi po tem Drnovškovem
intervjuju (pretekli teden) spo-
ročd, da poslanci SKD ne bodo
podprli Thalerja. Dejal je, da
LDS kar naprej krši koalicijsko
pogodbo, in pristavil, da ni čisto
gotovo, da se bo Drnovšek za
preklic koalicijske pogodbe res
odločil. "Iz vlade ne odhajamOj
kako pa se bo odločil premier, je
njegova stvar in stvar Liberalno-
demokratske stranke," je dejal
Peterle. Koi dodatni obremenil-
ni dokaz zoper Thalerja je nave-
del njegovo nedavno izjavo ne-
kemu italijanskemu časopisu, ^
kateri je parlamentarno razpravo
o spremembi nepremičninska
zakonodaje ocenil za folkloro, ^
čimer je ponižal parlamentarce
in je tudi zato težko pričakovati)
da bodo ob interpelaciji glasova^
zanj".
Lider Slovenske ljudske
stranke Marjan Podobnik je nai'
novejši zaplet Imed LDS
SKD označil kot skrb za "pred-
volilne učinke" in za trgovin^)
pri čemer SLS ne namerava so-
delovati ...
Jak Koprii''
f EDNIK 16. MA.1 1996
NAŠI KRA.II IN UUD.IE -11
pfUJ
Kit|fžiif car/# ff cf obisku
Y sredo, 8. maja, je bilo na Ptuju vseslovensko srečanje
^ffoških in tnladinskih knjižničarjev, ki gaje organiziral
j^ladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Več kot 50 šolskih in otroških
j(njižničarjev splošnoizo-
braževalnih knjižnic iz vse Slo-
venije si je ogledalo ptujski mla-
dinski oddelek knjižnice, študij-
sko in minoritsko knjižnico,
vinsko klet, ob koncu pa še vi-
demsko šolo in tamkajšnjo šol-
sko knjižnico.
Knjižničarji imajo sicer
mesečna srečanja v Ljubljani,
redkeje pa imajo priložnost
spoznati tudi druge knjižnice po
Sloveniji. Na Ptuju sta jih poleg
ptujskih knjižničarjev sprejela
podžupan občine Ervin Hojker
in vodja oddelka za družbene
dejavnosti Kristina Šamperl
Purg. Na posnetku so
knjižničarji, ki si pod vodstvom
ptujskega knjižničarja Jakoba
Emeršiča ogledujejo redke stare
knjige v knjižnici minoritskega
samostana.
Milena Zupanič
LJUBLJANA / SEJEM UČILA '96
Uspešna predstavitev
ofrčiiie Ormož
Na ljubljanskem gospodarskem rastavišču seje prvi dan
sejma Učila na razstavnem prostoru andragoškega cen-
tra predstavila Občina Ormož. Naslov prireditve je bil
Človekova pravica do učenja in dostojnega življenja:
učenje, znanje, boljše življenje.
Predstavilo se je 15 skupin s 67
udeleženci. Poudarek je bil na
neformalnih     oblikah     izo-
braževanja, ki niso namenjene
pridobitvi nove kvalifikacije,
ampak služijo za osvojitev novih
znanj in spretnosti, ki prispevajo
k višji kvaliteti življenja. Pred
ormoškim razstavnim prosto-
rom se je trlo radovednežev, ki
so jih pritegnili nastop plesne
šole Pandora, KD Ivanjkovci,
lično urejeni stenski panoji
knjižnice. Turističnega društva
Kog,- Pokrajinskega muzeja,
osnovnih šol in Ljudske univer-
ze. Predstavil se je tudi varstve-
no-delovni center s svojimi iz-
delki ter več obrtnikov, ki so
predstavili že rahlo pozabljene
spretnost oblikovanje ghne, sU-
kanje in graviranje na steklo, iz-
delavo klopotcev, rezbarjenje in
vezenje loncev.
Veliko pozornost sta pritegnila
tudi študijski krožek iz Središča
ob Dravi in društvo vinogradni-
kov. Prvi so poleg lične razstave
dišavnic in zelišč obiskovalcem
ponudili tudi cvetlične lončke, v
katere so lahko posadili seme
kakšne zelenjave, ki bo uspevala
na okenski polici ah balkonu.
Društvo vinogradnikov pa je
pritegnilo ljubitelje dobre
kapljice z demonstracijo
pokušnje vina.
Sodeč po velikem številu obi-
skovalcev, ki so spremljali celod-
nevno dogajanje na ormoškem
razstavnem prostoru, in števil-
nih pohvalah, se je občina
Ormož Sloveniji predstavila v
zelo lepi luči.
vk
Foto: Marija Slodnjak
Umrl je Jože Bahii
v petek, 10. maja, je v
Ljubljani umrl eden največjih
slovenskih gledaliških in film-
skih umetnikov, igralec, gleda-
liški in filmski režiser ter peda-
gog Jože Babic. Pokopali so ga
včeraj, 15. maja, v Mariboru.
Rodil se je 13. februarja 1917
v Povžanah pri Materiji. Kot
mnogi drugi Primorci so se
tudi njegovi starši kmalu po I.
svetovni vojni presehli v Mari-
bor. Še zelo mlad se je začel
ukvarjati z gledališčem - lani je
slavil 60 let svojega gleda-
liškega delovanja. Najprej je
igral v Mariboru, nato pa je leta
1939 prišel na Ptuj, kjer je igral
v Žižkovem avantgardnem tea-
tru. Ko je tik pred II. svetovno
vojno moral Fran Žižek k voja-
kom, je prevzel umetniško
vodstvo in mesto stalnega
režiserja. Prve opazne igralske
kreacije in svojo prvo režijo je
torej napravil na našem odru;
stanoval pa je tudi kar v garde-
robi, namesto pohištva pa je
imel gledališke kulise. V tem
kratkem času je na ptujskem
odru odigral šest vlog in režiral
tri predstave. Takrat je imelo
ptujsko gledališče od pet do
osem premier na sezono. Bilo
je prvo avantgardno oz. alter-
nativno gledališče na Sloven-
skem, zlasti po Žižkovi zaslugi.
O tem sta oba Žižek in Babic
podrobno govorila lani na Po-
letni hterarni šoli ZKOS na eni
od okroglih miz, ki sem jih pri-
pravila na temo avantgarde in
alternative v slovenskem gleda-
lišču. Priložnostno razstavo je
pripravila gospa Mavričeva iz
ptujskega muzeja.
Po vojni, ko se je iz taborišča
Vrnil v Maribor, so ga takoj
poslali na Ptuj. Najprej so mo-
rali gledališče temeljito obno-
viti. On je imel nalogo urediti
iiotranjost in pripraviti slav-
riostno akademijo. V zvezi s
tem je znana anekdota o
^abiču in ptujskem grbu, ki ga
'^i hotel sneti s portala, na-
zadnje pa ga je samo prekril s
Peterokrako. Imel je tudi nalo-
SOj da organizira prvi povojni
zbor kurentov po ptujskem
°kraju. Zrežiral je dve predsta-
nato pa so ga premestili v
Maribor in ga nastavili v gleda-
lišču kot režiserja in igralca.
2 dekretom so ga nato pre-
mestili v Trst, kjer je ustanovil
stalno slovensko gledališče in
Sa umetniško vodil. Ko je gle-
dališče doseglo umetniški vrh,
je odšel v Novo Gorico, ko so
vse primorske občine od Tol-
mina do obale ustanovile in s
skupnimi močmi omogočile
delovanje poklicnega Primor-
skega dramskega gledališča.
Nato je delal v vseh slovenskih
gledališčih, zlasti Drami SNG
v Ljubljani in Mariboru, v
Trstu in Novi Gorici - "nepres-
tano na poti in večno sam ...
sam sebi statist v življenjski
zgodbi".
Večno mlad in poln idej je
omagal.
Ko smo pripravljali slovesnost
oh kulturnem prazniku, na kateri
smo proslavili njegovih 60 let gle-
dališkega dela in Žižkovo 80-let-
nico, sva z Miranom Zupaničem
imela z njim daljši intervju. Med
drugim je govoril tudi o svojih
načrtih za naslednje filme in pred-
stave.
"Jaz sem v svojem življnju fan-
tast, nisem si pridobil niti dovolj
finančnega ozadja niti neke sku-
pine, jaz še vedno tavam z
načrtom nekako zadnjega filma,
ki je nekako najboljši, ki je izje-
men, izjemna je tema. Nekateri so
pokazali dobčene interese, a mo-
ram najprej samega sebe urediti,
da lahko vzbudim vsaj toliko zau-
panja, da bi ga posnel.
/.../ V naši narodnostni skupnos-
ti smo navajeni pobijati starejše,
generacijske menjave so totalne in
jih je težko premagovati.
Sprašujejo, zakaj pa jaz sploh še
hočem delati, zakaj ne hi užival.
Ustvarjalni element vzbuja strah,
ni dovoljen."
Je to tragika gledališča in filma,
kajti če si pesnik ali slikar, še zme-
raj lahko delaš?
"Ja, to je proces, ki ne rabi široke
družbene podpore, vednosti."
- Se vam je pogosto dogajalo, da
ste čutili, da ste zaradi takega od-
nosa omejeni v svojem ustvarjal-
nem konceptu?
"Jaz osebno ne, vendar se to poj-
avlja v nekaterih administrativno-
hirokratskih krogih, zlasti v Trstu.
Tu imam podporo te generacije,
tudi najmlajši ne kažejo tega - da
ga je treba spodnesti, odrezati. Z
njimi komuniciram in inmm
občutek, da hodim z njimi in pred
njimi. Se pa to pojavlja. Jaz se ne
žalostim, se bolj hahljam.
Sem človek, ki nekje tava,
lebdi, se neprestano išče, se ne
opredeljuje. Jaz se ne opredelju-
jem. Tudi v bolj intimnih stvareh
si jemljem to pravico. Predvsem
pa skrbim, da ne bi nikogar obre-
menjeval, ne socialnega varstva,
institucij.
Da ljudje o meni malo vedo, je
moj problem, ker je v meni neka
značilna poteza, da se izogibam
belemu konju. Nekateri komaj
čakajo, da bi ga zajahali. Jaz se
pa enostavno, ne iz lažne skrom-
nosti, iz neke vere, da moje delo
zaživi v trenutku ... Npr. predsi-
nočnjim sem imel premiero. (Gre
za dramo Prva klasa v Drami
SNG Ljubljana, op. p.) To je bilo
eno najtežjih del v mojem življen-
ju, na nekaj zadnjih vajah pa se je
odprb. To ni le igra o starih lju-
deh za stare ljudi, ampak se tu od-
pira vprašanje smisla, zakaj
sploh smo, zakaj sploh tu nekaj
tavamo, vseeno ali po domovih za
ostarele ali v polnem elanu neke
aktivnosti. /.../Jaz torej želim, ne
iz skromnosti, ampak iz osebne
poteze, pri vseh svojih ambicijah
delati dobro, delati najboljše, biti
na špici. Ne delam tako, da bi
okrog sebe zdaj organiziral neko
kliko, neke zaveznike. Delam kot
samotar. Če mi usjpe, itak pride na
dan, je opazno. Ce pa mi ne uspe,
nisem zaradi tega nikogar
razočaral, obremenil itd.
To je nek beg, morda tudi večni
dvom, ki ga človek nosi v sebi."
- Zato pa še vedno ustvarjate.
"Bom pa tudi poskrbel, da se
bodo stvari mimo iztekle ..."
Jože Babic je naredil čez dves-
to režij gledaliških predstav,
filmov in TV dram ter dobil
več nagrad na Borštnikovem
srečanju in Filmskem festivalu
v Pulju ter Prešernovo nagrado
za življenjsko delo.
Branka Bezeliak Glazer
Foto: Langerholc
PTUJ / FESTIVAL OTROŠKIH FOKLORNIH SKUPIN
■m
Mladi nadaljulelo iradMto
z osrednjim dveurnim nastopom v ptujskem gledališču,
ki seje končal malo pred osemnajsto uro, so mladi folklo-
risti štirih dežel v nedeljo končali svoje skoraj tridnevno
srečanje z obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo in
razširijo krog sodelujočih. Mladi fokloristi iz Češke,
Hrvatske, Madžarske in Slovenije so v pesmi, plesu in
glasbi predstavili tradicijo svoje dežele. Pred nedeljskim
nastopom v ptujskem gledališču so nastopili tudi na pri-
ložnostnih srečanjih v krajih bivanja, ki so jih organizira-
li v Selih, Markovcih, Zavrču in Cirkulanah.
Za uspešen potek drugega
mednarodnega fesdvala otroških
folklornih skupin so poleg orga-
nizatorjev in sponzorjev najzas-
lužne)ši mentorji, strokovni
vodje in drugi, ki skrbijo, da se
ljudsko izročilo prenaša na mla-
de rodove ter s tem ohranja. Ne
gre pa pozabiti tudi gostiteljev v
Markovcih, Cirkulanah, Zavrču,
Doleni in Selih, ki so mlade ple-
salce prijazno sprejeli na svoje
domove. Podobno kot pri prvem
festivalu pa se tudi letos Ptujčani
niso izkazali kot gledalci, čeprav
je oblačno in deževno nedeljsko
popoldne kar samo vabilo v gle-
dališče.
Plakete za sodelovanje sta letos
podelila predsednik organizacij-
skega odbora festivala Jože Fol-
tin in predsednik slovenske sek-
cije Zveze ljudskih tradicijskih
skupin Anton Brglez, ki je tudi
izrazil upanje, da bosta to prire-
ditev mednarodnega značaja pri-
hodnje leto podprli tudi mi-
nistrstvo za kulturo Republike
Slovenije in Zveza kulturnih or-
ganizacij. V imenu mladih ple-
salcev, ki uspešno nadaljujejo
tradicijo ljudskega izročila in
prizadevanj za kultruno izmen-
javo ter medsebojno druženje
mladih različnih dežel, bi jim to
že morala biti moralna obveza.
Festival ohranja kontinuiteto
folklornega življenja v Ptuju in
okolici, ki je izredno bogato in si
prizadeva v to vključiti tudi
otroke.
MG
S promocijskega sobotnega nastopa pred Mestno hišo.
Foto: M. Ozmec
ŠOLSKI ZVONEC
VESELA ŠOLA • V soboto, 11. maja, je bila
druga stopnja tekmovanj Vesele šole, ki jo pri-
pravlja uredništvo Pila. Tekmovanja so se v Cir-
kulanah udeležili učenci iz Juršincev, Gorišnice,
Dornave, z Destrnika in domačini. Med
četrtošolci je zmagala Tadeja Lesjak iz Cirku-
lan, med petošolci Dominik Cvitanič iz
Gorišnice, med sedmošolci Vanja Orovič iz
Gorišnice in med osmošolci Helena Soštarič iz
Juršincev. V osnovni šoli Breg so tekmovali
učenci ptujske občine. Zmagovalci po posamez-
nih razredih so bili: Tomaž Šmigoc, Ljudski
vrt - 4.r., Sebastjan Voljč, Olga Meglic - 5.r.,
Lea Terbuc, Olga Meglic - 6.r., Anja Kaisers-
berger. Ljudski vrt - 7.r., in Borut Janžekovič,
Olga Meglic - 8.r. V Kidričevem pa so bih tek-
movalci šol Majšperk, Podlehnik, Videm, Sela,
Žetale in Kidričevo, zmagovalci pa so: Gregor
Kovačec, OŠ Videm - 4. r., Darinka Purg, OŠ
Majšperk - 5. r., Nina Urlep, OŠ Majšperk - 6. r.,
Martina Turk, OŠ Podlehnik - 7. r., in Silvo
Korez, OŠ Žetale - 8. r. Zmagovalci se bodo 2.
junija udeležili državnega tekmovanja v Ljublja-
ni.
MAJŠPERK # V soboto so praznovali dan
šole, na katerem so predstavili projekt "Od vla-
kna do mode".
OŠ DR. LJUDEVITA PIVKA • V okviru
naravoslovnega dne "Od zrna do kruha" so
petošolci obiskali Korošcev mlin in prodajalnp,
v šoli pa so spekli kruh.
12 - NAŠI KRA.II IN UUD.IE
16. MA.I 1996 - TEDNlll
KIDRIČEVO / S SEJE OBČINSKEGA SVETA

Svetniki občine Kidričevo so svojo 14. redno sejo v
četrteli, 9. maja, dopolnili z dvanajsto točko - predlogi
odbora za gospodarstvo.
Po obrazložitvi osnutkov
odlokov o spremembah in do-
polnitvah prostorskih sestavin
srednjeročnega in dolgo-
ročnega plana občine Ptuj na
območju občine Kidričevo ter
osnutka o prostorskih urednit-
venih pogojih izven mesta
Ptuja, vse tri osnutke je svetni-
kom predstavila in razložila
predstavnica mestne občine
Ptuj Hrenova, so zaradi po-
membnosti in vsebinskih ne-
dorečenosti sklepanje o vseh
treh dokumentih prenesli na
naslednjo sejo po 20. maju.
Ob predlogih odbora za go-
spodarsko infrastrukturo je
svetnike zanimala cena ogre-
vanja v naselju Kidričevo, ki
je višja zaradi dotrajanih top-
lovodnih povezav in naprav.
Zato je nujno potrebna sanaci-
ja, h kateri pa naj svoj delež
primaknejo tudi uporabniki,
torej stanovalci. Osnutek od-
loka o gospodarjenju s komu-
nalnimi odpadki so po razpra-
vi dali v javno obravnavo, si-
cer pa so opozorili na nujnost
hitrejše sanacije nekaterih gra-
moznic v okolici Šikol in Cir-
kovc, ki s svojo neestetsko in
predvsem nezdravo vsebino
resno ogrožajo rezervat pitne
vode po seboj. Sklepali so tudi
o nekaterih predlogih odbora
za družbene dejavnosti, odbo-
ra za kmetijstvo in gozdarstvo,
o predlogih komisije za man-
datna vprašanja, seznanili pa
so se tudi z dopisom o težavah
vrtcev iz Kidričevega in Cir-
kovc, o nekaterih težavah zno-
traj občinske uprave, soglašali
s podaljšanjem obratovalnega
časa gostinskih obratov ter ob
koncu razpravljali še o finan-
ciranju športnih dejavnosti v
občini.
-OM
PTUJ / POVRNJENO ZAUPANJE MED MLEKARNO IN
MLEKARSKO ZADRUGO
Mtekarnu kmatv
uspešno podietie
s prvim majem je prevzela vodenje Mlekarne Ptuj nova direk-
torica Mira Meško. Z njenim prihodom so čez noč pozabljena
nasprotja med Mlekarsko zadrugo in Mlelcamo, umaknili so
medsebojne tožbe, proces lasteinjenja znova teče v obojestran-
sko korist in zadovoljstvo, kmetje in delavci se že dogovarjajo
za prihodnost skupnega podjetja.
Po štirinajstdnevnem direk-
torovanju se je nova direktori-
ca v torek zvečer sestala z
upravnim odborom Mlekarske
zadruge, predsedniki mlekar-
skih skupnosti in nekaterimi
večjimi pridelovalci mleka.
Sestanek, na katerem je bila
tudi predsednica delavskega
sveta Mlekarne Boža Pavlic, je
prinesel dogovor o skupnih pri-
zadevanjih za lepšo prihodnost
ptujskega mlekarstva.
Šestega maja, ko je sedanja di-
rektorica dejansko prevzela vo-
denje podjetja, je to imelo na
žiro računu 6 milijonov tolarjev,
dolgovalo je plačilo za drugi del
oddanega mleka v marcu in za
oddano aprilsko mleko
(mesečno plačilo mleka znaša
okoli 80 milijonov tolarjev),
bližala pa se je tudi obveznost iz-
plačila aprilskih plač. Na drugi
strani je bilo za 117 milijonov
terjatev, poleg tega še 500 tisoč
mark vredna terjatev do
Varaždinske mlekarne, pa še pre-
cejšnja zaloga sira in masla. Mle-
karna je v vodstvu kadrovsko
nepopolna, saj jo je tako rekoč
čez noč zapustila prejšnja vršilka
dolžnosti direktorice in računo-
vodkinja, ena pomembnejših na-
log nove direktorice pa je tudi
popolnitev komercialne službe
in zagotovitev nemotene prodaje
ter izterjave. Mira Meško se je
lotila dela z veliko vnemo in že
navezala stike z vzhodnoštajer-
skimi mlekarnami, ki so v večini
zainteresirane za sodelovanje v
smislu delitve proizvodnega
programa in skupnega nastopa
na domačem in tujih trgih, ne-
katere pa tudi za prevzem pre-
sežkov mleka. Zahtevala je tudi
revizijsko preverjanje lanskolet-
nega zaključnega računa, zato
podatki o lanskoletnem poslo-
vanju podjetja še vedno niso
znani. Na osnovi podatkov revi-
zije se bo nova direktorica
odločila o morebitnih predsana-
cijskih ukrepih. Že sedaj je zao-
strila delovno disciplino v pod-
jetju ter napovedala odločne
ukrepe za zmanjševanje
stroškov. Vsak delavec, ki bo
predlagal znižanje stroška na ka-
teremkoli področju, bo za to na-
grajen z nekoliko debelejšo ku-
verto. Mira Meško je trdno pre-
pričana, da bo Mlekarna kmalu
dobro in uspešno podjetje.
Največja skupna skrb Mlekar-
ne in Mlekarske zadruge je te
dni plačilo mleka. Medtem ko so
včeraj izplačali drugo polovico
marčevskega mleka, naj bi pri-
hodnji teden poravnali še obvez-
nost za prvo polovico mleka, od-
danega v aprilu. Tudi delavci so
razumeli trenutno finančno sušo
v podjetju ter zakasnitev pri iz-
plačilu plač, tako delavci kot
kmetje pa vidijo dolgoročno
rešitev Mlekarne v strpnosti in
medsebojenm razumevanju.
Upravni odbor Mlekarske za-
druge je v torek sprejel odločitev,
ki so jo pozneje na skupnem ses-
tanku potrdili tudi predsedniki
mlekarskih skupnosti, da bo Za-
druga najela 50 milijonov tolar-
jev kredita z dobo odplačila 6
mesecev. S tem bodo zagotovili
plačilo za oddano mleko, obe-
nem pa prispevali k finančni
konsolidaciji Mlekarne. Jamstvo
za odplačilo kredita bo dala Mle-
karna, kmetje pa bodo solidarno
pomagali pri kritju stroškov
obresti tako, da bodo za čas šes-
tih mesecev zbirali od trideset
do petdeset stotinov po litru od-
danega mleka (izračun še ni do-
končen). Odločitev je vsekakor
odsev skupne skrbi za Mlekarno
in še ena potrditev, da želijo
kmetje postati odgovoren pos-
lovni in lastniški partner.
J. Bračič
ORMOŽ / PO VOLITVAH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Izvoljeni novi predsedniki
Po volitvah v svete krajevnih skupnosti so se novi svetniki
minuli teden v vseh krajevnih skupnostih srečali na prvih se-
jah. Opravili so običajne formalnosti, se seznanili s finančnimi
plani za lansko in za tekoče leto ter izvolili predsednike in pod-
predsednike svetov.
Predsednik ormoškega sveta je postal Alojz Sok, pri Miklavžu
Tone Kirič, v Ivanjkovcih je novi predsednik Stanko Žličar, v
Podgorcih Stanko Pignar, v Središču ob Dravi Martin Habjanič,
v Veliki Nedelji Janez Moravec in pri Svetem Tomažu Vera Jero-
mel.
Na Kogu se peripetije s sveti krajevnih skupnosti tudi po volit-
vah niso končale. Tam že nekaj dni vlada brezvladje, saj je staremu
svetu z volitvami mandat potekel, novemu pa se v predpisanem
20-dnevnem roku še ni uspelo konstituirati. Na Kogu je bilo za se-
4emčlanski svet izvoljenih le pet članov in kakšen bo njihov nas-
lednji korak do zaključka redakcije ni znal povedati nihče.
vk
PTUJ/KAJ BO Z GRADNJO GIMNAZIJE
Dokonina odloiitev
v tem mesecv
v ponedeljek je obiskal občino Ptuj vlad-
ni svetovalec za šolstvo Niko Žibret. Ses-
tal se je z vodstvom občine in nekaterimi
ravnatelji, pogovarjali pa so se o investi-
cijah v osnovnem šolstvu in razvoju ptuj-
skih srednjih šol.
Dejstvo je, do je ptujsko območje v veliki srednješol-
ski prostorski stiski in do se tako šolsko ministrstvo,
še bolj po občina zavedata, da je gimnazijo nujno
potrebno preseliti. Dileme med postavitvijo nove
zgradbe in preselitvijo v prostore sedanje ptujske
vojašnice v ponedeljek niso razrešili, soj je preselitev
gimnazije dolgoročno potezo, ki bo zaznamovalo
razvoj Ptuja za nekaj desetletij. Ptujski župon Miros-
lav Luci je povedal, do se v imenu občine še vedno
zavzema za izselitev vojske iz Ptuja in vselitev gim-
nazije v preurejeno sedanjo vojašnico, vendar se bos-
ta o tem morali dogovoriti obe ministrstvi, šolsko in
obrambno. Do sestanka obeh ministrov naj bi prišlo
že v maju, in sicer v Ptuju. Ptujčoni pričakujejo, do
bosta ministra med seboj in z vodstvom občine takrat
podpisalo tudi pogodbo o izgradnji gimnazije ali po o
izselitvi vojske in preselitvi gimnazije.
M. Zupanič
Izjemen thgotkk I
za mesto in državi
Najstarejše slovensko mesto je v nedeljo dopoldne v
poročni dvorani v Mestni hiši izreklo dobrodošlico ude-
ležencem 16. konvencije evropskega združenja karneval-
skih mest, ki se je v soboto začelo s svečano podelitvijo
medalj konvencije v Mariboru in katere soorganizator je
Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat
Letošnje konvencije, ki pote-
ka v Ptuju in Mariboru, se ude-
ležuje okrog sto predstavnikov
nacionalnih združenj karneval-
skih mest iz 16 držav, združenje
pa ima že 48 članic po celem sve-
tu - med zadnjimi sta se pri-
družili Hrvatska in Bolgarija.
Na sprejemu v Mestni hiši v
Ptuju so udeležencem konvenci-
je dobrodošlico izrekli župan
mestne občine dr. Miroslav
Luci, predsednik nacionalnega
združenja karnevalskih mest
Slovenije in državni svetnik
Branko Brumen, državni sekre-
tar za turizem Peter Vesenjak,
predsednik filatelističnega
društva Ptuj dr. Božidar Koželj,
za toplo dobrodošlico in iskrene
želje po uspešnem delu konven-
cije pa se je z daljšim nagovorom
zahvalil predsednik združenja
evropskih karnevalskih mest
Henry Van der Kroon, ki je bil
še posebno navdušen nad kuver-
tami s pustnimi liki. Ptujski fila-
telisti so namreč konvencijo
počastili z izdajo priložnostnega
žiga in dveh filatelističnih ovit-
kov, pošta Slovenije pa je že na
začetku leta izdala dve pri-
ložnostni znamki s podobo ku-
rentov, za kar so prav tako naj-
zaslužnejši ptujski filatelisti. V
počastitev konvencije so v nedel-
jo v Mestni hiši v Ptuju odprli
tudi razstavo del Borisa Žohar-
ja, enega najbolj znanih ptujskih
umetnikov, katerega osrednji lik
je kurent.
Udeleženci 16. konvencije so
županu mestne občine izročili
spominsko plaketo in medaljo
konvencije, na kateri so poleg
napisa 16. konvencija evropske-
ga združenja karnevalskih mest
še grb mesta Ptuja in lik kurenta
ter grb mesta Maribora. Slednjo
sta prejela tudi državni sekretar
za turizem Peter Vesenjak in
predsednik filatelističnega
društva Ptuj dr. Božidar Koželj.
V Ptuj so se udeleženci kon-
vencije vrnili v sredo, ko je v
viteški dvorani zasedal upravni
odbor. Ena od točk dnevnega
reda je bila tudi strategija evrop-
skega združenja karnevalskih
mest v letih 1995-1998, v romac
skem palaciju je potekala pred
stavitev Arube, ki kandidira i
organizacijo konvencije igj
1999, na gradu Bori pa so se ude
ležili koncerta violonisia Mih
Pogačnika. Danes bodo obiskal
Ljubljano.
16. konvencija evropskeg
združenja karnevalskih mest j,
velika priložnost za promociji
Ptuja, njegovega kurentovanj;
in Slovenije nasploh, ki je ude
ležence konvencije navdušila j
v prvih dneh.
Sprejem v Mestni hiši.
V okviru 16. konvencije so odprli razstavo likovnih del
in skuiptur kurentov ptujskega umetnika Borisa
Žoharja.
SLOVENSKA BISTRICA / VOLITVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Priiakovano slaba uikkiba
Minulo nedeljo so v slovenjebistriški občini opravili vo-
litve v svete krajevnih skupnosti. Za 147 svetnikov v 19
krajevnih skupnostih je kandidiralo 337 občanov, od
tega 55 žensk. Od 25889 volilnih upravičencev jih je voli-
lo le 39,51 odstotkov.
Kot je povedal Ivo Višner, taj-
nik občinske volilne komisije, so
slabo udeležbo na nedeljskih vo-
litvah za svete krajevnih skup-
nosti pričakovali, saj so te za vo-
lilce manj zanimive kot tiste v
občinske svete ali za poslance na
državni ravni. Pa tudi delo čla-
nov sveta krajevne skupnosti je
pri ljudeh mnogo manj cenjeno
kot na ravni občini in države,
zato je bil tudi odziv kandidatov
za krajevne svetnike manjši.
Kandidati se, ker so ta opravila
ljudem zelo na očeh (in v zobeh),
pač manj odločajo za te funkcije.
Plačila zanje ni, mogoče samo
osebno ali moralno zadoščenje,
da si za svoj kraj nekaj naredil,
pa še to je težko, ker se denar
deli drugje, krajevne skupnosti]
pa kljub številnim poskusom ni-i
majo izglasovanih lastnih sa-;
moprispevkov. Da v zunajih kra- i
jevnih skupnostih ljudje veliko i
bolj živijo s krajem kot v mestu,;
je bilo vidno tudi po številu tis-;
tih, ki so se bili pripravljeni po- i
tegovati za krajevne svetnike.
Temu primerna je bila potem
tudi volilna udeležba. Tako je
prišlo na volišče največ volilcev
v KS Vrhole - Preloge (73,34:
odstotka), sledijo Kebelj (60,37 j
odstotka), Črešnjevec (55,98 od-;
stotka), Oplotnica (51,04 odstot- i
ka), Leskovec - Stari Log (49,691
odstotka), Tinje (48,85 odstot-i
ka). Spodnja Polskava (48,09 od-:
i stotka). Zgornja Ložnica (46,781
odstotka), Šmartno na Pohorju
(44,82 odstotka), Studenic«
(43,08 odstotka). Laporje (42,4'
odstotka), Makole (41,68 odstot-
ka), Pragersko (40,83 odstotka).
Zgornja Polskava (38,25 odstot-
ka), Impol - mestna KS (35,48
odstotka), KS dr. Jagodic - mest-
na (34,40 odstotka), KS Alfonz
Šarh - mestna (33, 33 odstotka)-
Poljčane (31,97 odstotka) in KS
Pohorski odred - blokovsko na-
selje v mestu Slovenska Bistriti
(16,42 odstoka).
13. maja do 12. ure so volil'''
odbori predali material in zapi^'
nike občinski volilni komisiji) 1^'
bo do 18. maja ugotovila rezuU^'
te glasovanja, jih razglasila
poslala županu občine. V čas^
med 25. majem in 1. junijem f
bo predsednik občinske volil''^
komisije sklical prve seje svet^^
KS.
Vida Topolov«^
f gDNIK    16. MAJ 1996
NAŠIKRAJIINLJUDJE - 13
^JNIMIOŽKI
Cene/e do kmetijske tehnike
pj,hodek večine slovenskih kmetij je na taki ravni,
le težko zagotavlja dostojno preživetje kmečkih
^foiirt oz. je vedno več kmetij, ki jih mladi niso pri-
pravljeni prevzeti In se sprijazniti z nižjim dohod-
^Qfr\, kot bi ga utegnili dobiti Izven kmetijstva,
ogrožena so predvsem območja, kjer je težje kme-
tovatl, pa tudi v ravnini se manjša delež kmetij, ki so
«0osobne doseči primeren dohodek. Kako naprej?
STROJI NA
KMETIJI -POMOČ
11«^ OBREMENITEV
Dohodek na kmenji se obliku-
je kot razlika med zmnožkom
prodanih količin in njihovih cen
ter pripadajočimi proizvodnimi
jtroški. Majhna posestna in par-
celna struktura kmetij,
zmanjševanje cen kmetijskih
pridelkov v primerjavi s cenami
reprodukcijskega materiala, nuj-
nost uporabe kmetijske tehnike
f pridelavi in prireji, množica
pogosto zastarelih) slabo izko-
lišČenih strojev na kmetijah,
jvajanje novih tehnologij, ki
ahtevajo nove stroje (ti so
imogljivi, a dragi), so le nekateri
zmed vzrokov, ki zmanjšujejo
iohodek na kmetijah. Po drugi
itrani pa se vedno povečujejo
ahteve po povečanem dohodku
n razkorak je vse večji.
Dohodek je moč povečati ali
'saj ohraniti na dosedanji ravni
e z zmanjšanjem stroškov. Za
manjšanje stroškov na primer
iri gnojilih, semenu ali plemen-
ki živini ni pravih možnosti, saj
i se s tem zmanjšala intenziv-
lost, s tem pa tudi dohodek.
Jspeh je moč pričakovati pri
manjšanju stroškov kmetijske
ihnike, ki zajema enega najpo-
lerabnejših deležev v sestavi
stroškov proizvodnje. Te stroške
lahko zmanjšamo le s povečan-
jem obsega letne rabe strojev, ta
pa je na majhnih kmetijah
mogoča le s sodelovanjem kme-
tij pri rabi strojev. To dejstvo so
naši in tudi številni kmetje v so-
sednjih državah že zdavnaj
občutili, zato so si s sosedi iz-
menjavali usluge s stroji in se v
70. in 80. letih vključevali v
strojne skupnosti.
Strojne skupnosti so kmetom
poleg koristi prinesle tudi veliko
slabih izkušenj, pogojenih s
kupno lastnino (slabo
vzdrževanje, nejasna razmerja
med člani itn.). V 90. letih so se
prav zato številni kmetje pogos-
to odločali za sicer neracionalne
posamezne nakupe strojev. Tudi
klasična medsebojna sosedska
pomoč je danes vse bolj omeje-
na, predvsem zaradi ne povsem
čistih računov pri izmenjavi us-
lug (različni stroji), omejenosti
na bližje sosede itn. Pogosto de-
luje le še zaradi solidarnosti med
kmeti, manj pa zaradi ekonom-
skega interesa. Nujno je bilo poi-
skati nov način sodelovanja med
kmetijami pri rabi kmetijske
tehnike. Pred približno 30 leti so
ga našli na Bavarskem v obliki
strojnih krožkov. Pri nas je ta
ideja poznana kakih deset let,
"zaživela" pa je v zadnjih dveh
letih.
STROJNI KROŽKI
Strojni krožki so oblika rabe
strojev med kmetijami, ki temel-
ji na medsebojni sosedski
pomoči, vendar v veliki meri
presegajo njene slabe strani.
Predvsem pa presegajo slabe
strani strojnih skupnosti, saj v
krožkih ni skupne lastnine stro-
jev (oz. le v izjemnih primerih,
npr. za spravilo sladkorne pese).
Izkoriščajo tudi dobre izkušnje
kmetijskih obrtnih storitev,
predvsem pravilo ponudbe in
povpraševanja.
Strojni krožki so organizirana
oblika medsosedske pomoči in
prostovoljna združenja kmetov
nekega dovolj velikega območja
na društveni osnovi. Sodelovan-
je pri uporabi kmetijske tehnike
se razširi na območje celega
krožka. Člani krožka ponudijo
proste zmogljivosti strojev, ki
jih sicer uporabljajo na svoji
kmetiji, drugim članom. Last-
nik stroja z njim tudi dela, za kar
dobi plačilo po cenah, ki pokri-
jejo stroške uporabe stroja in so
predhodno dogovorjene. Vse so-
delovanje in tudi plačilo poteka
neposredno med člani krožka.
Krožek je namenjen le informi-
ranju članov o potrebah in pros-
tih zmogljivostih oz. usklajevan-
ju sodelovanja med naročniki in
ponudniki. To delo opravlja
vodja krožka, ki ga krožek delno
ali polno zaposli. Tudi davčna
vprašanja zadevajo posameznega
člana. Po zakonu o dohodnini,
ki velja od 1. januarja 1994, so
prejemki iz nudenja uslug za
kmetijska in gozdarska dela v
okviru medsosedske pomoči v
strojnih krožkih oproščeni
plačila dohodnine Natančnejša
določila so zapisana v posebni
odredbi, bistveni pa sta, da se us-
luge zaračunavajo po cenah, ki
ne smejo biti višje od cen, ob-
javljenih v "Katalogu stroškov
kmetijske mehanizacije" (vsako
leto ga izda kmetijsko ministrst-
vo, objavljen pa je v strokovni
kmetijski reviji "Kmetovalec"),
in da skupna letna vsota prejem-
kov ne presega določene vsote - v
letu 1994 je bilo to 64.000 tolar-
jev po hektarju kmetijske
zemlje, letos pa je pričakovan
povečanje glede na dvig cen v
preteklih dveh letih.
USTANOVITEV IN
VELIKOST STRO-
JNEGA KROŽKA
Strojni krožek ustanovijo
zainteresirani kmetje na nekem
območju in ga registrirajo kot
združenje (društvo). Dejavnost
strojnega krožka ustreza osnov-
nim namenom združevanja v
združenje: organiziranje sodelo-
vanja med člani in njihovo in-
formiranje. Ustanovitev in pos-
lovanje krožka poteka v skladu z
zakonom o društvih. Lokalna
kmetijska svetovalna služba pri
tem nudi tehnično pomoč, na
voljo pa je tudi vse potrebno gra-
divo za ustanovitev. Krožek
mora biti primerno velik, da
lahko doseže svoj namen - delo-
val naj bi vsaj na območju ene
bivše občine oz. sedanje upravne
enote, sčasoma pa naj bi imel
okoli 400 članov. Le tako bo na
voljo dovolj ponudb za delo s
stroji za enaka dela, kar je pri
okvarah ali zasedenosti članov
zelo pomembno. Za številne spe-
cialne stroje, ki jih redko upo-
rabljamo (npr. sejalnica za travo)
pa bo dovolj dela le na dovolj ve-
likem območju. Le če bo krožek
dovolj velik, bo moč na območju
delovanja naju tudi kandidate za
opravljanje uslug z delovno silo.
Seveda večina uslug poteka čim
bliže, v soseščini, le organizacijo
dela lahko prevzame vodja
krožka na širšem območju. Do-
volj velik pa mora biti krožek
tudi zato, da bo vodja lahko pol-
no zaposlen in bo svoje delo
lahko opravljal poklicno in učin-
kovito. Stroške delovanja krožka
(telefon, pisarniški material,
plačilo vodje) krijejo člani s čla-
narino, del, vsaj polovico, pa
prispeva kmetijsko ministrstvo.
STROJNI KROŽKI
V LETU 1995
v preteklih dveh letih je bilo
ustanovljenih 33 strojnih
krožkov, v začetku letošnjega
leta pa še dva. Večina jih deluje
na primerno velikem območju
(polmer 30 do 40 km), nekateri
pa so se omejili na manjša
območja. Večina ima med 30 in
60 člani, to število pa stalno ras-
te, čeprav je še daleč od želenega
in potencialno dosegljivega. Ko-
nec leta 1995 je imelo pet
krožkov nad 100 članov. Največ
povpraševanja je bilo po uslugah
pri spravilu pridelkov (žetev žit
in koruze, spravilo mrve v ba-
lah), setvi koruze in uravnavanju
plevelov (škropljenje).
Seveda ni vse zlato, pa četudi
že dolgo uspešno deluje v tujini.
Vsaka stvar ima tudi slabe last-
nosti, strojni krožki pa imajo za-
gotovo dovolj prednosn in koris-
ti, da jih ne gre pustiti vnemar.
JB
(Vir: mag. Marjan Dolenšek,
Kmetijska svetovalna služba,
Kmetijski zavod Ljubljana)
Po haloški plminski pofi
Planinsko društvo Ptuj organizira v so-
boto, 25. maja, 5. pohod po HaloškI
planinski poti od Borla do Cirkuian.
Start bo na
gradu Bori med
8. in 10. uro, do koder bodo po-
hodnike iz Ptuja vozih posebni
avtobusi ob 7.30, 8.30 in 9.30.
Pot bo vodila po markirni poti
med vinogradi, kjer pridelujejo
vrhunska haloška vina, in po
grebenih s čudovidm razgle-
dom. Pohod bo trajal štiri ure s
postanki na vmesnih kontrolah
(2), kjer bo poskrbljeno za pestro
gostinsko ponudbo. Cilj pohoda
je v Cirkulanah v gostišču Kro-
na, kjer bo ob 14. uri slovesen
zaključek s podelitvijo bronastih
in srebrnih značk pohoda, kul-
turni program in planinsko ra-
janje ob živi glasbi. V gostišču
bo možno dobiti tudi toplo mali-
co!
Iz Cirkuian bodo vozili poseb-
ni avtobusi do Ptuja ob 17., 18.
in 20. uri. Vozni red posebnih
prevozov je prilagojen voznemu
redu javnih prevozov v Ptuj in iz
Ptuja v smer ali iz smeri
Ormoža, Maribora in Pragerske-
ga.
Prisrčno vabljeni. Množične
prihode najavite PD Ptuj, tel.
062 777-151, kjer dobite tudi po-
drobne informacije.
Vodja pohoda je Tone Purg.
Odbor za informiranie
f CDNIK -16. MAJ 1996
DO TOD IN TAM-15
gOLENŠAK / TF7AVF OR A.SFAI TIRANU J
fno gradiUf drugo uniiili
prebivalci Plenšaka in Polencev so več let čakali, da jim izboljšajo cesto, ki pelje do vaškega
pokopališča. To se je v minulih dneh res začelo uresničevati. Izvajalsko podjetje Tampon,
d.o.o., je omeigeno cesto začelo modernizirati in gramozirati.
Toda lako prebvalci Icot pred-
stavnilci občine Dornava, Ici je
investitor, so z izvajalcem precej
nezadovoljni, saj so, ko so s
težkimi kamioni voziH gramoz
za novo cesto, povsem uničili že
asfaltirano cesto, ki pelje mimo
pokopališča. Polenšani se upra-
vičeno jezijo, saj v skromnem
občinskem proračunu ni denarja
za urejanje novih cest, kaj šele
da bi zaradi malomarnosti mo-
rali poravnati nepredvidene in-
vesticije.
Tudi poškodovano cestišče je
gradilo isto podjetje, zato se ne
morejo pritoževati nad nekvali-
tetno gradnjo.
MS
predstavniki občine Dornave in gradbenega odbora so si
ogledali uničeno cesto
OP 20, DO 26. MAJA
Teden gozdov
Zavod za gozdove Slovenije - območna enota Maribor bo
izvedel v tednu gozdov (od 20. do 26. maja) številne aktiv-
nosti, ki imajo namen, ustrezno predstaviti pomen in pro-
blematiko tega našega velikega naravnega bogastva. Aktiv-
nosti bodo potekale na več nivojih: od seznanjanja javnosti
in sodelovanja s šolsko mladino do strokovnih predavanj in
strokovnih srečanj na univerzi.
Med številnimi aktivnostmi
omenimo tiste na našem
območju: v ponedeljek, 20.
maja, bo ob 8. uri v občini Ki-
dričevo predstavitev sanacije po
žledu poškodovanega gozda na
primeru gozda v Zupečji vasi;
predstavitev bo organizirala kra-
jevna enota Zavoda za gozdove
Slovenije Ptuj. Isti dan bodo ob
10. uri simbolično posadili
češnje pri osnovnih šolah Mi-
klavž pri Ormožu in Lovrenc na
Dravskem polju. V sredo, 22.
maja, bo simbolična posaditev
češnje še v osnovnih šolah Vi-
dem pri Ptuju, Stoperce, Žetale
in Destrnik. 24. maja bo ob 11.
uri v Zgornjih Poljčanah otvori-
tev in ogled gozdne učne poti na
Boču, ob 12.30 pa bo v osnovni
šoli Anice Černej v Makolah
predstavitev koristnih funkcij
gozda, popis rastlin, živali in tal
na pripravljeni ploskvi ter znova
simbolična posaditev češnje.
Slovenija je po gozdnatosti na
tretjem mestu v Evropi, gozd
pokriva kar 53 odstotkov njene
površine. Gozdne površine v
Sloveniji merijo skoraj miHjon
100 tisoč hektarjev. Zanimiv je
podatek, da so se gozdne
površine od leta 1990 povečale
za dobrih 22 tisoč hektarjev, od
leta 1875 pa za 343 tisoč hektar-
jev. Letno priraste v Sloveniji
pet in pol kubičnega metra lesa
na hektar gozda, skupaj 6 milijo-
nov kubičnih metrov, samo na
mariborskem območju pa blizu
600 tisoč kubičnih metrov.
Količina sečnje v letu 1995 je
dosegla približno tretjino letne-
ga prirastka oziroma 70 odstot-
kov možne sečnje. So pa sloven-
ski gozdovi glede na nekdanjo
naravno drevesno sestavo danes
precej spremenjeni. Štirikrat
preveč je smreke, preveč je tudi
bora, vsaj za polovico premalo
pa je bukve. V slovenskih gozdo-
vih je bilo lani posajenih skoraj
milijon 900 tisoč sadik, od tega
62 odstotkov iglavcev in 38 od-
stotkov listavcev. Iglavci so bili
v letu 1995 med najbolj prizade-
timi drevesi. Največ škode so
utrpeli jelka, bor in smreka, pri
listavcih pa hrast in domači kos-
tanj. Negativne spremembe goz-
dov so najbolj očitne na kočev-
skem, novomeškem, brežiškem,
mariborskem in sežanskem
območju.
JB
f TUJ / PRISEGLA 14. GENERACIJA VOJAKOV
sMniii in fiof irofalroir
v 730. učnem centru slovenske vojske v Ptuju je v petek, 10.
maja, popoldne svečano prisegla 14. generacija vojakov, ki bo
na usposabljanju nosila borbeno oznako koranta.
240 fantov iz raznih koncev
Slovenije ter blizu 1000 njiho-
vih svojcev in prijateljev je poz-
dravil namestnik poveljnika
učnega centra major Peter Leo-
pold ter jim zaželel v Ptuju pri-
jetno bivanje. Slavnostni govor-
nik pa je bil državni sekretar v
ministrstvu za obrambo Miran
Bogataj, ki je spomnil na do-
godke v času osamosvojitvene
vojne. Mladim vojakom je
zaželel pri usposabljanju čim
več uspehov in jim čestital tudi
ob bližnji peti obletnici osamo-
svojitve in slovenske vojske.
Slovesno prisego so s kultur-
nim programom obogatili ptuj-
ski srednješolci in vojaški an-
sambel, mladi vojaki pa so
lahko svojce popeljali skozi
vojaške objekte in jim jih razka-
zali.
-OM
Državni sekretar Miran Bogataj je v slavnostnem govoru spom-
nil na odločilne domovinske dogodke pred petimi leti.
Foto: M. Ozmec
PTUJ
Avtosalott fiat • lamia
V poslovni stavbi ob sodobno urejenem salonu pohištva Stilles (v preurejenih prostorih nek-
danje Poetovie ob Dravi) je mlad ptujski podjetnik Damir Prstec sredi prejšnjega tedna
odpri avtomobilski salon za pooblaščeno prodajo vozil iz programa Lancia in Fiat.
Na 230 kvadratnih metrih so
razstavljena vsa pomembnejša
vozila iz obeh programov, med
drugim tudi avto leta 95 Fiat
punto ter avto leta 96 Fiat bravo
in brava. Za premožnejše je na
voljo tudi zvezda programa Lan-
cia, razkošna kappa. V sodelo-
vanju z Ljubljansko banko so
pripravili ugodno kreditiranje,
ponujajo pa tudi ugoden leasing.
Avto Prstec bo po besedah
mladega podjetnika ob salonu v
kratkem odprl še sodoben servis
Fiat-Lancia, ki se bo razprosti-
ral na 130 kvadratnih metrih de-
lavniških površin.
-OM
Damir Prstec (prvi z leve) predstavlja avtosalon Fiat-Lancia
svojim prvim gostom. Foto: M. Ozmec
JPOKNSAK / 20 LET UPOKOJENSKEGA DRUŠTVA |
Društvo upokojencev Polenšak praznuje dvajset let organizi-
ranega delovanja. V nedeljo so pripravili slavnostni občni
zbor, na katerem je predsednik Franc Novak orisal delovanje
društva od njegovega nastanka pa do danes. ;
Pred tem so bili vključeni k
upokojenskemu društvu
Juršinci, kar je bilo za njihove
člane precej oddaljeno, zato so
sklenili,  da  ustanovijo  svoje
društvo. Franc Novak je tudi po-
vedal, da se upokojenci radi do-
bivajo in jih je v društvu že 162.
Srečujejo se na družabnih prire-
ditvah, organizirajo izlete in
srečanja. V glavnem pa društvo
skrbi za kvalitetnejše in lepše
življenje starejših. Vsem članom
pomagajo tudi pri urejanju po-
kojnin ter jim priskočijo na
pomoč pri reševanju njihovih
težavah, obiskujejo svoje starejše
in bolne člane.
Ob tej priložnosti so se s po-
sebnimi priznanji zahvalili Mi-
mici Šegula, Ani Mernik in Ja-
nezu Megli, ki so bili soustano-
vitelji društva. Sprejeli so tudi
nov statut in plan društva za le-
tos.
Med gosti srečanja sta bila do-
ranavski župan mag. Anton Ve-
likonja  in Mirko Bemhard,
predsednik Območne zveze
društev upokojencev Ptuj, ki je
med drugim govoril o novem iz-
plačevanju pokojnin in o novem
zakonu za invalidskem in pokoj-
ninskem zavarovanju. Seznanil
jih je tudi s protestnim pismom,
ki ga bo zveza poslala predsedni-
ku državnega zbora Jožetu
Školču. V njem naj bi izrazili
svoje nestrinjanje, da se nekateri
poslanci državnega zbora
predčasno upokojijo.
MS
LENART / KORISTNA POBUDA OBMOČNEOBRTNE ZBORNICE,^. ,
Čim prej parkmšia za tovorniake
Predsednik lenarške območne obrtne zbornice Jože Petro-
vič je dal pobudo, da bi čim prej pričeli preučevati možnos-
ti za ureditev parkirišč za tovornjake, kar bi bila hkrati
možnost za boljše možnosti servisiranja in odlaganja od-
padnih olj in maziv.
To problematiko so večkrat
obravnavali tudi v sekciji avto-
mobilskih prevoznikov pri OZ
Lenart in na zadnji letni
skupščini zbornice v Voličini.
Vodstvi  zbornice in občine
Lenart sta se o tem že pogovar-
jali na posebnem delovnem po-
svetovanju. Na njem so se zav-
zeli za celovito reševanje te pro-
blematike in menili, da bi bilo
treba   podpreti   predvideno
naložbo podjetnika Janka Šte-
biha, ki načrtuje gradnjo 22
parkirišč ob Petrolovem ben-
cinskem servisu v Lenartu.
Sklenili so, da bodo v naj-
krajšme času izdelali strokovni
elaborat in ga predložili občini,
ta pa bo vnovič sklicala ude-
ležence posvetovanja, ki je bilo
zelo koristno in predvsem po-
trebno. Tovornjaki namreč za-
sedajo javne površine, redka
parkirišča in javne ceste, še bolj
pa je problematično servisiran-
je in odlaganje odpadnih olj in
maziv. Prav ekološka plat in
predvideni razvoj te dejavnosti
sta vodila zbornico in sekcijo
avtoprevoznikov, da sta zagrizli
v to kislo jabolko. Morda pa je
tudi to prispevek k ekološkemu
osveščanju, ki počasi prodira
tudi v osrednje Slovenske gori-
ce.
MT
UUBUANA/ZADNJE PRIPRAVE NA MEDNARODNI SEJEM
letos L300 vinskih vzonev
Drugič letos bo sejem Vino potekal v poznem spomladan-
skem terminu, letos od četrtega do osmega junija. Medna-
rodno ocenjevanje vina pa bo že štirinajst dni prej, od 20. do
26. maja.
V ocenjevanju bo letos sodelo-
valo 36 degustatorjev iz 19
držav. Razdeljeni v štiri skupine
bodo ocenili 1.300 vinskih vzor-
t^ev iz skoraj vseh vinorodnih
držav sveta. Bolje kot v pretek-
lem letu bodo tokrat zastopana
avstralska in novozelandska
vina, prvič pa bodo na ljubljan-
skem ocenjevanju sodelovala
vina iz Južnoafriške republike,
^elo vseh štirih ocenjevalnih
l^omisij bosta vodiloa predsedni-
prezidija dr. Dušan Terčelj in
dr- Julij Nemanič.
Mednarodno ocenjevanje vin v
Ljubljani je eno od sedmih naj-
^^čjih in najbolj uveljavljenih v
^vetu, poleg Montreala, Pariza,
'^endoze, Bruslja, Verone in Ur-
S^ipa, in poteka pod pokrovi-
teljstvom Mednarodnega urada
tno in vino v Parizu. Tokrat-
ljubljansko ocenjevanje bo
potekalo že po novem pravilni-
^> ki prinaša nekaj novosti in
^''^dpisuje predvsem manj na-
^^^d kot pretekla leta; nagraje-
je lahko največ 30 odstotkov
J^^^njenih vin. Degustatorji pa
tudi letos izbrali prvake
držav in prvake Slovenije po po-
sameznih kategorijah.
Poleg vina in alkoholnih pijač
se bodo na sejmu predstavili še
proizvajalci opreme in repro-
dukcijskih materialov za vino-
gradništvo in vinarstvo. Sejem
pripravlja poleg razstavnega pro-
grama še druge zanimivosti. Le-
tos bo vsak obiskovalec skupaj z
vstopnico dobil brezplačno
brošuro Vino in ribe avtorja dr.
Dražigosta Pokorna ter dva ku-
pona za brezplačno degustacijo
vin. Z enim bo lahko izbiral med
vini z mednarodnega vinskega
ocenjevanja, z drugim pa med
vini Poslovne skupnosti za vino-
gradništvo in vinarstvo. Sejem
bo popestrila še bogata razstava
pogrinjkov, ki jo bodo pripravl-
jali dijaki vseh srednjih gostin-
skih šol iz Slovenije.
JB
16 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
16. MAJ 1996- TEDNI|(
RAZISKOVALNA NALOGA ZA TRETJE REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
RftMvol kinemuiogrmiile v^iPtvjfii
5* nadoliovanle
Mihael Murko je potrdil, daje kinoaparatura s stroji vred v dobrem stanju. Obvezal se
je, da bo od bruto dohodka vsake predstave plačal kurjavo, luč, delavce in občini od čis-
tega dohodka odštel polovico zaslužka. Obljubil je tudi, da bo samostojno skrbel za fil-
me, ki bodo po vsebini ustrezali vladnim predpisom. Sam si bo poskrbel za kinoopera-
terja. Zagotoviti je moral, da bosta ostali dve loži na zahtevo okrajnega glavarja in
mestnega gerenta vedno prosti, tri sedeže v parterju pa bo moral pustiti prazne za
mestno upravo in policijskega komisarja. Mihael Murko je bil potem najemnik vsaj do
leta 1923, kar potrjuje spisu priložen obračunski list za plačila mestni upravi za čas od
1. oktobra 1920 do 6. marca 1922. Za celotno obdobje je plačaL kar 69.319 kron. Pri-
ložena je še vloga z dne 25. septembra 1922, v kateri Murko prosi, da mu ne bi računali
zraven pogodbenih obveznosti še 20 % bruto dohodka kot občinski davek. Že brez tega
novega davka je komaj kril stroške obratovanja kinematografa, poleg tega pa je še mo-
ral dajati 15 % dohodka od predstav za invalide. Za znižanje 20 % veseličnega davka je
prosil Mihael Murko še v letu 1923. Iz te zadnje vloge je razvidno, daje Mihael Murko
bil v Mariboru lastnik Zavoda za filmsko industrijo Triglav na Slomškovem trgu 14.
Občina tudi tej vlogi ni ugodila.
Za naslednjih nekaj let ni najti
o kinematografih v Ptuju nobe-
nih podatkov, zato ne vemo,
kako dolgo je bil Mihael Murko
še najemnik kina v Ptuju.
Ponovno smo zasledih podatke
o kinematografu v Ptuju za leto
1927. Iz obsežnega spisa v arhivu
se da razbrati, da je bila lastnica
kinogledališča mestna občina in
ga je dala v najem Drama-
tičnemu društvu. Upravnik kina
je bil J. Guštin. Mestna občina je
hotela, da bi Dramatično
društvo oziroma Guštin plačeva-
la za najem "glasovirja" pri pred-
stavah mesečno 200 dinarjev.
Guštin jim je odgovoril, da je
pripravljen plačati največ 50 di-
narjev, ker sam plačuje vsa po-
pravila klavirja, ta isti klavir pa
uporabljajo še druga društva na
svojih prireditvah in to zastonj.
V Guštinovem dopisu je zanimi-
va naslednja misel: "Pripomin-
jam, da je podjetje danes komaj
aktivno in to radi preobilne
obtežbe različnih stroškov, do-
hodki pa so se radi vseobče stag-
nacije, pomanjkanja denarja in
popolne gospodarske krize
skrčili sploh na eksistenčni mi-
nimum." Občina je popustila na
150 dinarjev mesečne najemnine
za klavir, česar pa Guštin ni bil
pripravljen sprejeti. Mestni
župan Matej Senčar mu je zato
prepovedal kinopredstave, ven-
dar je prepoved kaj hitro prekli-
cal. Verjetno je spoznal, da tako
ne bo od kina v občinsko blagaj-
no nobenega denarja.
Dopisovanje se je vleklo vse od
januarja do avgusta 1927. Kaže,
da je mestna občina poskušala
rešiti spor z menjavo upravnika
kina. V februarju 1927 je bil
upravnik namreč Franc Jaz-
binšek. O njem zvemo iz
poročila višjega stražnika Franc
Senice o manjšem požaru med
kinopredstavo. Požar je verjetno
nastal zaradi preveč razgretih
dimnih cevi od peči. Ogenj je
uspelo pogasiti kar upravniku
Francu Jazbinšku samamu in to
s tremi "gasilnimi granatami". Iz
poročila je razvidno, da med
ljudmi ni prišlo do panike in da
so mirno zapustili dvorano.
Za leto 1931 je najti nekaj po-
datkov o stanju kinematografov
v ptujskem tedniku Narodna
Sloga. Tako je zapisal poročeva-
lec 24. decembra 1931, da Talijin
hram samuje, le tu in tam se
oglasi kakšno društvo, tuji gostje
in "kinosence" begajo po platnu.
V isti številki se je v drugem
članku neki avtor razburil nad
lepakom ptujskega kinogleda-
lišča, ki da je "tako zmrcvarjen in
preveden, da človeku kar slabo
prihaja". V še eni kratki notici v
isti številki je bil objavljen še en
pomemben podatek, in sicer da
je ptujski kino ostal brez pred-
stav. V njej je dobesedno zapisa-
no: "Dočim ima mnogo manjši
Ormož v svoji hvalevredni pod-
jetnosti že zvočni film, smo
Ptujčani za praznike za nedo-
ločen čas zaprli naše kinogleda-
lišče. Očitni sadovi polovičarst-
va, maščevanje starih grehov in
drugega nič!"
O krizi kina v Ptuju je govoril
tudi članek v Narodni Slogi ja-
nuarja 1932. V njem se je avtor
razburjal, da se Ptujčani iz-
gubljajo v črnožolti miselnosti
in malomeščanstvu in jim zato
ne uspeva med drugim rešid
problema kinematografa. Ptuj še
namreč ni imel "tonfilma", ki so
ga v Ormožu že imeli, v Maribo-
ru pa je dobro deloval nemški
zvočni kino. Za Ptujčane pa pra-
vi, da si morajo vzeti potni list in
se peljati na predstave v Gradec.
Isto je bilo tudi z gledališčem.
Aprila 1932 je bilo v Narodni
Slogi objavljeno obvestilo, da
nameravajo pod vodstvom Dra-
matičnega društva in Sokola
urediti zvočni kinematograf. Ta
bi pomenil veliko novost in kul-
turno pridobitev za mesto in
okolico. V obvestilu je bila ugo-
tovitev, da bodo stroški veliki,
saj so aparature drage, sami
prostori mestnega gledališča pa
za to dejavnost niso primerni.
Razmisliti bi torej morali o
ustreznejših prostorih.
Iz uradnega spisa v arhivu z
dne 29. novembra 1932 zvemo,
da je potem Dramatično društvo
aparature za zvočni kino res na-
bavilo in tudi dobilo dovoljenje
za kinematograf. Akt je v zvezi z
dovoljenjem, ki ga je dala Kral-
jevska banska uprava Dravske
banovine Rdečemu križu v
Guštanju (današnje Ravne). Ta
je dobil dovoljenje za predvajan-
je filmov v Ptuju, in sicer bi imel
zanje kinopredstave Avgust
Kreutz iz Ormoža. Mestna
občina je temu seveda nasproto-
vala, ker je medtem Ptuj že sam
rešil problem kinematografa, pa
še dohodek od predstav bi odte
kal drugam.
Novi zvočni kino je odprlo te-
lovadno društvo Sokol v začetku
leta 1933. Gledališče, v katerem
je bilo kino, je imelo v upravi,
janju Dramatično društvo.
V fondu Gledališče Ptuj so v
zgodovinskem arhivu ohranjene
reklamne slike za zvočne filme.
Slike so bile prave fotografije,
Ohranjenih je 10 slik za film
Nesmrtno srce in po ena za filme
Lancer Spy, Kriza enega zakona,
Lumpacius in Ljubezenski polk.
Nekaj fotografij je bilo uradno
kolkovanih z državnimi koleki
Kraljevine Jugoslavije. Na eni je
bil napis, oddsnjen z gumijastim
žigom, da se za poškodbo slike
plača 50 dinarjev. ^
Reklamna fotografija za film Nesmrtno srce, ki prikazuje pn,
zor s filmsko igralko Kristino Soderbaum (slika je močno po,
manjšana).
Odmevno delo seže onkrai obiinskih meia
V okviru prireditev dvajsetega praznika vina so Pod-
gorčani v petek, 26. aprila, praznovali dvajsetletnico tu-
rističnega društva. Na slovesnost so povabili vse tiste, ki
so v minulih dveh desetletjih tako ali drugače pripomogli
k večji odmevnosti njihovega društva, znanega daleč on-
kraj občinskih meja.
Za to priložnost so pripravili
lep kulturni program, v kate-
rem so sodelovali godbeniki
ormoškega pihalnega orkestra
pod vodstvom Slavka Petka z
mažoretkami, ormoški oktet s
pesmimi o vinu, učenca osnov-
ne šole Velika Nedelja s kroni-
ko podgorskega turističnega
društva, prireditev pa so zao-
krožili najmlajši člani folklor-
ne skupine PD Alojza Žurana
iz Podgorcev. Ob dvajsetletnici
društva so podelili številna
priznanja. Mariborska turis-
tična zveza pa je društvu ob tej
priložnosti vročila priznanje z
zlatim znakom za dvajsetletno
uspešno delovanje.
Prve korake je podgorsko tu-
ristično društvo naredilo leta
1975, ko so v okviru TVD Parti-
zana ustanovili odbor za turi-
zem. Že naslednje leto je iz tega
odbora zraslo društvo, prvo v
ormoški občini in eno redkih v
Sloveniji. Tudi zanje drži, da je
vsak začetek težak. Primanjko-
valo jim je denarja, niso imeli
izkušenj, pa tudi prostora ne.
Glede slednjega so se nekako
sporazumeli z domačim prosvet-
nim društvom in danes skupno
uporabljajo dom, ki so ga v mi-
nulih dveh desetletjih temeljito
obnovili.
Leto po ustanovitvi društva so
že pripravili prvo ocenjevanje
vina s petnajstimi vzorci, ocenje-
nih pa jih je bilo le šest.
Največ pozornosti je društvo v
preteklosti in tudi danes posve-
tilo skrbi za čisto, urejeno in
zdravo okolje. V minulih dvajse-
tih letih so organizirali več čis-
tilnih akcij in v Podgorcih zasa-
dili veliko okrasnega drevja ter
grmičevja, tega pa še vedno
skrbno negujejo. Tudi pri
kmečkih gospodinjah so uspeli
vzbuditi tekmovalni duh pri
urejanju okolja domov. Tako so
danes redka okna, kjer se ne bo-
hotijo lepe rože, urejena pa so
tudi kmečka dvorišča. Društvo
podeljuje vsako leto ob prazniku
vina priznanja za urejeno okolje.
Turistično društvo Podgorci je
za svoj trud in odmevno delo
prejelo številna priznanja, ki da-
nes krasijo stene preddverja nji-
hovega doma, najljubši pa jim je
turistični nagelj za vzorno urejeno
okolje in prizadevno organizaci-
jo prireditev, ki so ga prejeli od
RTV Slovenija.
V okviru društva delujejo tudi
turistični podmladkarji, kar je
znamenje, da društvo živi, se
krepi in obnavlja.
Dejavnost, s katero se ukvarja-
jo od začetka, je pokušnja in
ocenjevanje domačega vina, kar
je bilo leta 1977, ko se je pričelo,
za mnoge skoraj 'bogokletno' de-
janje. Posebej lepo pa podgorski
'turisti' zadnjih enajst let sodelu-
jejo z Društvom vinogradnikov
Jeruzalem, enim najstarejših
tovrstnih društev v Sloveniji. S
pokušnjo ter ocenjevanjem
domačega vina so želeli vzpod-
buditi vinogradnike h kvalitet-
nejši pridelavi grozdja, boljšemu
kletarjenju, dvigniti kulturo pit-
ja in potrošnikom prikazati, da
je vino hrana. Ko govorimo o
kulturi pitja, ne moremo mimo
natečaja za slovenski vinski ko-
zarec, ki so ga uspešno izpeljali.
Tako poznamo danes tri pogla-
vitne kozarce za belo vino ter iz-
peljanke še za druga vina, ki jih
danes najdemo ne samo na mi-
zah, temveč tudi v kleteh znanih
vinogradnikov. V njih ponudijo
tisto, kar jim zemlja in trta daje-
ta najboljšega - to je vino.
Velikokrat smo se vsi, ki smo
društvo poznali od blizu,
spraševali, kako vse to zmorejo,
saj je bilo v delo vloženega veli-
ko osebnega truda posamezni-
kov. Naj naštejemo nekatera
imena, začenši s Francem
Sladnjakom, ki je kar osemnajst
let uspešno vodil društvo, Mirko
Bombek je bil prvi predsednik
društva, Marta Bombek dolgo-
letna tajnica, brez katere še da-
nes ne mine noben praznik vina
ali druga prireditev, Franc Lah
je uspešno povezoval in še pove-
zuje tako turistično društvo kot
društvo vinogradnikov Jeruza-
lem, Martin Kukovec je sedanji
predsednik društva, tu so še Ma-
rija Lah, Marija Sladnjak in še
številni drugi, ki so vsa leta po-
magali pri raznih prireditvah.
Danes je Turistično društvo
Podgorci znano daleč prek
občinskih meja, mirno lahko
trdimo, da tudi prek državnih,
saj so vzorce v ocenitev prinesH
celo vinogradniki iz sosednje
Avstrije, redno pa jih prinašajo
vinogradniki iz sosednje
Hrvaške.
Da bi se vsem tako ali drugače
oddolžili, so jim ob dvajsetletni-
ci podelili priznanja. Najprej zu-
nanjim, ki so jim na tak ali dru-
gačen način pomagali pri delu •
tudi nekaterim novinarskim ko-
legom, ki veliko pišejo o njih, v
drugem delu pa članom društva.
Ob koncu je Anton Rous, pred-
sednik Mariborske turistične
zveze, podelil priznanje še Pod-
gorčanom in ob tem pripomnil,
da njihov sloves sega resnično
daleč prek občinskih in regijskih
meja.
Vida Tepelevec
Sedanji predsednik podgorskega turističnega društva Martin
Kukovec. Foto: T. Mohorko
Vedno zanimivi Adi Smolar
Dan slovenske knjige so v slovenjebistriški knjižnici dr.
Josipa Vošnjaka proslavili z dvema kulturnima dogodko-
ma: odprtjem razstave poslikanih svilenih kravat Sloven-
jebistričanke Danuške Hauptman ter s predstavitvijo
knjige z naslovom Pujsa in Andrej Migec avtorja Adija
Smolarja, dogajanje pa sklenili z njegovim koncertom.
Diplomantka mariborske Pe-
dagoške fakultete Danuška
Hauptman se je brez dvoma lo-
tila zanimive teme - poslikave
najnežnejše in najfinejše tkanine
- svile, še posebej pa moškega 'o-
krasa' - kravate. Na kravatah z
različno barvno podlago prevla-
dujejo znaki pretežno rumene
barve - barve rasti in življenja.
Znaki so vzeti iz življenja prvot-
nih prebivalcev obeh Amerik.
Adija Smolarja poznamo vsi
bolj kot pevca zanimivih pesmi.
zato je bil izid njegove prve knji-
ge za otroke, ki je tik pred dne-
vom slovenske knjige zagledala
luč sveta pri kamniški založbi
Harlekin, pravo presenečenje.
Številnemu, pretežno mlajšemu
občinstvu je prebral odlomek iz
svoje Pujse, ki je opisana po re-
snični osebi - morskem
prašičku, ki ga imajo doma pri
Smolarjevih. Kot sam pravi, je
po duši zelo otroški in to pripo-
roča vsem, kajti potem je življen-
je brez dvoma veUko lažje. Pos-
lušalci, ki so pozdravili Adije^'
knjižni prvenec, so bili prav tako
veseli njegovega koncerta, še po-
sebej pa podaljškov.
Vida Topolevef
f EDNIK -16. MAJ 1996
NASVETI - 17
Kuharski nasveti
Artiioke
^rtičoka je užitno cvetišče vrste osata, ki ga gojijo že zelo
dolgo. Zunanji del so najpogosteje oleseneli in bodikavi lu-
j)(asti ter mesnati ovojni listi, ki skrivajo užitno cvetno
dno.
Najpogosteje Icuhiamo cele
jrtičokine cvetne glavice v vodi
gli v vodni pari. Liste lahko
trgamo drugega za drugim s
same glave in jih sesamo. Ko
pridemo do cvetnega dna, od-
stranimo tako imenovano "seno"
oziroma cvet, če se je razvil.
Očiščeno dno jemo kot delikate-
so. Če jih pripravljamo kot toplo
jed, jih običajno pripravimo z
razpuščenim zeliščnim maslom
ali masleno omako, če pa jih po-
nudimo hladne, zraven ponudi-
mo omako vinaigrette ali majo-
nezne omake.
Tudi surovim artičokam lahko
odrežemo liste in skuhamo dna
ter odstranimo iz njih seno, dna
pa lahko nadevamo z različnimi
nadevi in jih ponudimo kot ple-
menito prilogo k mesu, pečene-
mu na žaru, ali pripravimo dna
kot šampinjone. Italijani, ki slo-
vijo po pridelovanju artičok,
jedo najraje čisto majhne. Take
so še zelo nežne, listi in seno so
še tako mehki, da so užitni suro-
vi. Narežejo jih na poljubne re-
zine in jih prelijejo s prelivom iz
soli in olivnega olja.
Pri nas najpogosteje uživamo
nadevane. Za nadevanje so pri-
merne nekoliko večje, zato jih
moramo najprej skuhati. Ne
smemo jih kuhati v aluminijas-
tem loncu, ker snovi med seboj
reagirajo, zelenjava se razbarva
in dobi kovinski okus. Zelenja-
vo, ki se rada razbarva, skuhamo
v močnatem prevretku ali v oki-
sani vodi. Če imate sveže
artičoke, jih lahko do uporabe
prav tako shranite v loncu iz
nerjaveče pločevine, v lonec pa
vlijete rahlo kisano vodo. Tako
bodo ostale sveže.
Priporočljivo je, da aničoke
kuhate v vodni pari, tako osta-
nejo glave nepoškodovane, pri
kuhanju v pari pa se pri vsej ze-
lenjavi ohrani več hranilnih
snovi in več okusa. Vendar je
tudi para dovolj močna, da se
artičoke zlahka razkuhajo. Čas
kuhanja prilagodimo velikosti;
na splošno jih kuhamo od 20 do
40 minut, v pari od 25 do 35 mi-
nut, mlade artičoke pa največ 20
minut. Pravilno so kuhane ta-
krat, kadar liste z lahkoto
odtrgamo in so dna mehka. Če
jih uporabljamo kot košarico za
nadeve, jih lahko kuhamo od 3
do 5 minut manj kot pri običajni
pripravi za samostojno prilogo.
Med kuhanjem naj jih voda po-
kriva, saj nepokriti deU med ku-
hanjem radi počrnijo; lahko jih
obtežite z nepregornim krožni-
kom ali podobno posodo. Tudi
svežih narezanih ne puščamo na
zraku, ker se dna rada obarvajo,
zato jih do uporabe pokapljajte z
limoninim sokom.
Dna najpogosteje nadevamo s
šampinjoni, po vrhu potresemo
nariban sir ali rezine sira in nato
gratiniramo, to je v pečici od
zgoraj zapečemo. Lahko jih na-
devamo s krompirjevim pire-
jem, kateremu dodamo na
majhne kocke narezano slanino,
ali jih nadevamo s smetanovim
pirejem. Napolnimo jih lahko
tudi z mortadelo, sirom in
krušnimi drobtinami. Njihov
okus se zelo lepo ujema s
česnom in meto, tako da ju
lahko vključite v nadeve kot
začimbi.
Sezona artičok je od maja do
novembra, najboljše pa so od
sredine avgusta do sredine okto-
bra. Poskusite jih pripraviti že
sedaj, do avgusta pa boste iz njih
znali pripraviti že prave specia-
litete.
•> Nada Pignar,
MČiteliica kuharstva
KRVODAJALCI
30. aprila: Nevenlo Kovačec,
Gorišnica 88; Helena Kokot, Mi-
halovci 58; Branko Klemenčič,
Hercegova 6, Ruj; Vlado Bezjak,
Volkmerjeva 30; Marija Kramber-
ger, Prešernova 25, Ptuj; Bojan
Kokol, Bresnica 11; Mihael Jere-
bic, Moravci136.
V vrtu
v SADNEM VRTU po cve-
:cM)u sadnega drevja posvetimo
\so pozornost njegovi negi in
oskrbi za rast in razvoj pravkar
zavezanih plodičev ter varstvu
pred rastlinskimi boleznimi in
škodljivci. Vremenske razmere
so bile v letošnji pomladi v času
cvetenja sadnega drevja povsem
normalne, zato tudi ni bilo ovi-
rano opraševanje in pričakujemo
lahko dobro sadno letino.
V začetnem razvoju in rasti
plodičev sta najodločilnejša pra-
vočasna in dovoljšnja prehranje-
nost sadnega drevesa ter njegovo
zdravstveno stanje. V sredini
maja - po končanem cvetenju -
opravimo spomladansko gnojen-
je z rudninskimi gonojili. To-
krat uporabljamo predvsem
mešana lahko topna gnojila z
večjo vsebino dušika. Dognoje-
vanje z drušičnimi gonojili opra-
vimo le v primeru, da opažamo
pri sadnem drevesu bledikavo
listje oziroma če to nima dovolj
značilne zelene barve. Spomla-
dansko gnojenje sadnemu drev-
ju naj bo posamično, tako da ro-
dovitnejšim, večjim in starejšim
drevesom gnojimo več kot pa
drevesom in sadnim vrstam, ki
ne kažejo tolikšne potrebe po
dognojevanju.
Češnje in višnje so na številne
rastlinske bolezni in škodljivce,
ki ogrožajo druge sadne vrste
koščičarjev in peškarjev, manj
občutljive. Kljub temu pa na
I smemo opustiti varstva češenj in
I visenj pred okužbo s precej
; razširjenima rastlinskima bolez-
; nima    listno    luknjičavostjo
koščičarjev in češnjevo listno
pegavostjo.
'   Listno luknjičavost koščičar-
jev spoznamo po drobnih rdečih
pegah, ki se pojavijo na mladih
listih takoj po cvetenju visenj in
češenj. Pege se kmalu posušijo in
j izpadejo, zato  listje  postane
i luknjičavo, predčasno dozori in
odpade. Na plodičih se razvijejo
udrte rjave in rdeče obrobljene
pege, na poganjkih pa podolgo-
vate utrdnine.
Češnjeva listna pegavost je po-
dobna, le da se za razliko od
luknjičavosti hstov na njihovi
spodnji strani pojavijo belkaste
pege, ki zavro asimilacijo in
povzročijo sušenje ter predčasno
odpadanje listje. Drevesa, napa-
dena z opisanima boleznima, že
junija izgube listje, zaradi česar
je vsa rast zadržana. Bolj so pom-
ladi deževne, ugodnejše so raz-
mere za razvoj teh glivičnih bo-
lezni na koščičarjih.
Višnje in češnje zavarujemo
pred listno pegavostjo in
luknjičavostjo tako, da jih takoj
po cvetenju poškropimo z enim
od fungicidov (delan, baycor,
captan, dithane ali dodin) v
predpisani koncentraciji. Kjer je
ogroženost za okužbo z opisani-
ma boleznima večja, škropimo z
enim od prej navedenih kontakt-
nih fungicidov vsakih 10 dni do
začetka zorenja plodov, dokler
karenčna doba posameznih fun-
gicidov to še dopušča.
V OKRASNEM VRTU je
večina vrst zgodnjespomladan-
skih okrasnih cvetnic odcvetela.
Vremenske razmere in spomla-
danske otoplitve pa že omo-
gočajo sajenje okrasnih enolet-
nih cvetnic, s katerimi bomo na-
domestili in nadaljevali gojenje
cvetočega vna. Okrasne enolet-
nice so poleg okrasnih drevnin
in zelnauh trajnic tretja velika
skupina okranih rastlin, za kate-
re je značilno, da jih je na voljo
toliko vrst in sort, da z dobrim
poznavanjem in spretno razmes-
titvijo skoraj vsak košček zemlje
v nekaj tednih ali mesecu dni
spremenimo v raznobarvni cve-
toči kotiček. Pri načrtovanju no-
vega vrta, njegovem preobliko-
vanju ali nenadni izgubi ene ali
skupine trajnic so nam enoletni-
ce v veliko pomoč. Z enoletnica-
mi lahko zapolnimo prazne
prostore med grmičevjem, traj-
nicami in drevjem, če pa ugoto-
vimo, da smo posadili ali raz-
mestili kaj narobe, to najlažje
popravimo in nadomestinio z
okrasnimi enoletnicami. Živl-
jenjska doba enoletnic je kratka.
V letu dni kalijo, zrastejo in cve-
to, prezimijo pa v obliki semena.
Semena šabo nageljnov, agera-
tuma, lobelije, petelinjega grebe-
na, glavinca, petarije, salvije in
verbene sejemo v zavarovane set-
venice (sobna korita, tople grede
ali rastlinjake), kjer iz njih vzgo-
jimo sadike, na prosto pa jih sa-
dimo, ko preneha nevarnost
spomladanskih slan in pozebe.
Meseček, calendula,
ostrožniki, kochija, portulak,
grahor in zajčki imajo sposob-
nost, da ko smo jih posadili v
Vrtu, postanejo samosevne, saj se
seme osiplje, prezimi v tleh in
spomladi ponovno vzkali. Tako
samosevne enoletne cvetnice
samo preredčimo.
Med okrasnimi enoletnicami
pa so mnoge vrste, Id niso občut-
ljive na hladne spomladanske
vremenske razmere, sejemo jih
lahko na prosto in presajamo v
manj ugodnih talnih in vremen-
skih razmerah. Astre, krpasti
meseček, iberis, tagetes, amaran-
tus, klarkija, godecia, okrasne
sončnice, grintavec, cinije in
mnoge druge vrste sejemo od
marca do maja v setvenice na
prosto, iz vzgojenih in presaje-
nih sadik pa naglo zacveto in
cvetijo do jesenskih slan.
V ZELENJAVNEM VRTU
je, ko se poslovijo ledeni možje
in ni več nevarnosti pozebe in
spomladanskih slan, čas za sa-
jenje paradižnika, paprike in
drugih vrst vrtnin, katerih sadi-
ke moramo pridelati v zavarova-
nih setvenicah - koritih, toplih
gredah ali rastlinjakih.
Vzgoja paradižnikove sadike
traja od setve pa do sadike, pri-
merne za sajenje, najmanj 6 ted-
nov. Kakšna naj bo sadika para-
dižnika in kako jo posadimo? Če
paradižnikove sadike kupujemo,
njihove kakovosti ne ocenjuje-
mo po višini rasti, temveč po so-
razmerni debelini stebla ter
zgoščenosti in obraščenosti nje-
govih medčlenkov. Sadike naj
ne bodo stegnjene in bledikave.
Imeti morajo lepo obraščene in
goste korenine ter temno zeleno
steblo in liste.
Paradižnikovo sadiko sadimo
v dobro pripravljena, dovolj glo-
boko zrahljana hiunozna in ro-
dovitna tla. Najbolje jih je saditi
s koreninsko grudo. Četudi sadi-
ka ni v rastlinski grudi, jo sadi-
mo globlje, kot je bila vzgojena v
setvenici. V zemljo jo položimo
postrani ali skoraj leže, da bi iz
dela stebla v zemlji pognale še
nadomestne korenine, s čimer
bo rastlini omogočeno po-
spešeno čipanje hranil iz zemlje,
s tem pa večji in kakovostnejši
rod. Oporo za paradižnik, če je
to kol, zabijemo v tla pred sajen-
jem, da kasneje ne bi poškodova-
li korenin. Paradižnik sadimo v
medsebojni razdalji 50 cm, da
bodo rasdine dovolj osvetljene.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zradi lista, od 13. do
15. maja in od 22. do 24. maja,
zaradi korenike od 17. do 20.
maja, zaradi plodov od 15. do 17.
in 24. do 26. maja ter zaradi cve-
ta in Vrtna zelišča od 20. do 22.
maja.
Miran Glušič,
ing. agr.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO
DUŠEVNO ZDRAVJE - 69. NAD.
Ouševn9 Mdravje otrok in mladostnikov
Socialno prikrajšani otro€i
Večkrat je bilo poudarjeno, da družina ne kaže le svojega
osebnega sveta prepričanj, navad in socialnih odnosov,
temveč zastopa vrednote, vedenjske norme in pričakovanja
neke kulture. Poznamo vrsto takih "medkulturnih" študij
družine, toda zadnje čase je pozornost znanstvenikov
usmerjena na primerjavo družin, ki pripadajo isti družbi in
kulturi, a se ločijo v ekonomskem in socialnem pogledu. Z
drugimi besedami: primerjajo družine in otroke iz različnih
socialnih slojev. Izhodišče ter raziskav je preprosto dejstvo,
da nekateri ljudje več zaslužijo, si lahko več privoščijo,
imajo višjo izobrazbo in več veljajo kot drugi ljudje.
Vprašanje, ki se v teh raziska-
vah postavlja, je, kolikšna je zve-
za med socialnim položajem po-
sameznika in njegovimi oblika-
mi vedenja, stališči, načinom
mišljenja in še zlasti vzgojo. Že
pred skorajda sedemdesetimi
leti je bilo ugotovljeno, da znaša
pri otrocih srednjega socialnega
sloja, ki so stari leto in pol, pov-
prečen besedni zaklad enainde-
vetdeset besed, pri otrocih iz
nižjih socialnih slojev iste sta-
rosti pa štiri besede. Pri drugem
letu starosti je znašalo razmerje
260 : 27. Opredeljena socialna
slojevitost je izraz socialne nee-
nakosti znotraj neke družbe. Se-
veda je bilo od takrat narejenih v
različnih državah še tisoče razi-
skav. Ugotovljeno je bilo, da pri-
padnikov nekega sloja ne
združuje samo podoben eko-
nomski dohodek, pač pa v prvi
vrsti kulturna, psihološka, vred-
nostna in vzgojna sorodnost.
Ker imajo starši iz spodnjih so-
cialno-ekonomskih slojev pravi-
loma nižjo izobrazbo in inteli-
gentnost, je njihov način komu-
niciranja z otrokom pomanjkl-
jiv. Otrokov besedni zaklad je
zato skop in poln vrzeli.
Kakšnega pomena so obubožani
jezik in nejasni pojmi, nam pos-
tane jasno, če vemo, da sta jezi-
kovna razvitost in inteligentnost
med seboj tesno povezani; iz
razvitosti ene lahko zanesljivo
sklepamo na razvitost druge.
Starši iz spodnjih socialno-
ekonomskih slojev imajo
večinoma nižje zahteve in
pričakovanja do otrokovih inte-
lektualnih storitev. Zato večkrat
ne omogočajo otroku nadaljnje-
ga šolanja, čeprav je nadarjen in
tudi če imajo materialne
možnosti za to. Še večkrat pa
otrok zaradi deficitov, ki jih je
utrpel v družini, nadaljnjemu
šolanju niti ni kos niti ga ne želi.
mag. Bolan Šinico
Nagradno turističi|o vprašanje
Pri Turističnem društvu
Ptuj počasi končujejo pri-
prave na osrednjo priredi-
tev ob 110-letnici društva,
nekoč imenovanega
olepševalno.
Jubilej je priložnost za ar-
hivske delavce, ki so, kot
kaže, prišli do nekaterih iz-
redno pomembnih podat-
kov, ki bodo ptujsko turis-
tično društvo uvrstili v sam
vrh tovrstnih društev v
Sloveniji glede na starost;
trenutno mu priznavajo, da
je tretje najstarejše društvo
v Sloveniji. Jubilejna prire-
ditev bo 31. maja ob 18. uri
v romanskem palaciju ptuj-
skega gradu. Na njej bo
slavnostni govornik pred-
sednik države Milan
Kučan. Tega dne bodo jav-
nosti prvič predstavili
novo turistično karto Ptuja
in odprli več razstav: moti-
ve Ptuja ptujskih slikarjev,
cvetlično razstavo ter raz-
stavo o zgodovinskem raz-
voju društva in starih razg-
lednic Ptuja.
Prvega junija bo v Ptuju
tretje srečanje slovenskih
objezerskih mest in krajev
(ki je prav tako ena od jubi-
lejnih prireditev ob 110-
letnici TD Ptuj), na kate-
rem bodo govorili o turis-
tični oživitvi akumulacij-
skih jezer na Dravi, Savi in
Soči, strategiji turistične
izrabe jezer in o sanaciji
ptujskega jezera. Tega dne
bo na ptujskem jezeru tudi
kriterijska regata, ki se bo
nadaljevala še 2. junija. Za
udeležence srečanja bodo
organizirali vožnjo z ranco
po jezeru in z balonom nad
jezerom ter družabno
srečanje, pokazali pa jim
bodo tudi druge turistično
zanimive objekte, ki vabijo
v Ptuj.
Vprašanje o 16. konvenci-
ji evropskega združenja
karnevalskih mest je bilo,
kot kaže, prezahtevno,
čeprav smo o njej v Tedni-
ku v zadnjih treh letih
večkrat pisali. Danes
vprašujemo, katero turis-
tično društvo v bližini Ptu-
ja praznuje letos zlati jubi-
lej. Nagrada za pravilen od-
govor, ki ga v uredništvu
Tednika pričakujemo do
24. maja, so muzejske pu-
blikacije.
Pnieske In moda
Na frizerski akademiji
Tony & Guy v Stuttgartu (te
so še v Londonu, Ameriki in
drugod v svetu) se v teh dneh
izobražujejo štirje ptujski fri-
zerji. V okviru enotedenske-
ga frizerskega seminarja
^odo spoznali najnovejše
trende v stroki in do podrob-
'^osti najnovejšo kolekcijo
pričesk. Pri Vidalu Sassonu
primer za letos prisegajo
srednje dolžine, kar je
'Majhna revolucija v frizerst-
saj so bile te dolžine v
zadnjih letih izrazito zane-
J^arjene, modni so bili ali
^""atki ali dolgi lasje.
MG
Letos so moderni srednje
dolgi lasje. Foto: Aleksander
Fenos
18 - OD TOD IN TAM
16. MAJ 1996- TEDNld
PTUJ
Odprt kiosk pod gradom
V soboto popoldne je na parkirišču pod gradom v Ptuju pričel
obratovati kiosk Čebela bar kot začasni gostinski objekt.
Postavilo gaje zasebno podjetje N TRADE, ki sije za postavi-
tev pridobilo vsa potrebna dovoljenja.
Gostom, ki se pred obiskom gra-
du in mesta ustavijo na parkirišču,
ponuja hladne in tople napitke ter
hitro pripravljeno hrano in slado-
led. Čebela bar bo obratoval vsak
dan od devete ure naprej. Prvi obi-
skovalci so se o njem pohvalno iz-
razili, veliko je bilo tudi vprašanj,
zakaj ga niso postavili že prej. O
nujnosti takšne ponudbe na parki-
rišču pod gradom pa bi lahko naj-
več povedali bližnji stanovalci, na
katere so se doslej turisti
množično obračali, ko so iskali
pijačo, hrano in drugo.
Sicer pa v mestni občini Ptuj že
preveč dolgo meljejo projekt celo-
vite gostinske ponudbe na graj-
skem hribu. Podobno bi lahko re-
kli tudi za komunalno in siceršnjo
ureditev tega območja. Ureditveni
načrt za to območje je star že nekaj
let, izvedbenih projektov pa ni.
Sameva tudi idejni projekt za ure-
ditev grajske restavracije, ki bi jo
bilo možno urediti na mestu nek-
danje (v tem primeru bo potrebno
spremeniti lu-editveni načrt) in na
pristavi, torej na območju, kjer je
sedaj tudi parkirišče.
MG
Foto: M. Ozmec
PTUJ/ LIKOVNA DELAVNICA DUŠANA FISERJA

Zveza kulturnih organizacij Ptuj je organizirala likovno del-
avnico, ki jo vodi akademski slikar Dušan Fišer, domačin s
Ptujske Gore, ki živi v Ljubljani.
Delavnica se je pričela minuli
petek in bo družila ljubitelje likov-
ne besede tri zaporedne konce ted-
nov. Tisti, ki so zamudili prvi
srečanji, se lahko pridružijo delav-
nici še ta petek ob 15. uri v ptuj-
skem Narodnem domu.
Prve delavnice se je udeležilo
dvanajst slikarjev, med njimi ne-
kateri izkušeni in poznani člani li-
kovne sekcije DPD Svoboda Ptuj
in tudi tisti, ki se z likovno govori-
co izražajo le v lastno veselje ali pa
se z njo šele poizkušajo. Na prvem
srečanju so risali tihožitje na pog-
led enostavnih temnih predmetov.
Iz njihovih prvih skic je izhajal
akademski slikar Dušan Fišer, ko
jim je razlagal pomen posameznih
slikarjevih potez in nekaterih
osnovnih znanj iz slikarstva. Go-
tovo v šestih dneh, kolikor jih
bodo imeli udeležencLUkovne del-.
avnice priložnost deliti z
Dušanom Fišerjem, ne pomeni, da
bodo potem slikali povsem dru-
gače kot doslej, gotovo pa bodo
med druženjem z akademskim sli-
karjem spoznali veliko njegovih
misli in pridobili nove izkušnje za
svoje prihodnje poteze s svinčni-
kom in čopičem.
M. Zupanič
Pod vodstvom Dušana Fišerja v likovni delavnici do novih spoz-
nanj
Razstavlja J. Foltin
v razstavišču pod gradom, ki so ga v zapuščenih prostorih
uredili šele lansko leto, prvič razstavlja ptujski slikar. Od
petka do konca meseca je na ogled razstava profesorja likov-
ne pedagogike Jožeta Foltina. Ob odprtju je zapel svojemu
sopevcu ptujski komorni moški pevski zbor pod vodstvom
Franca Lačna, v imenu ptujske občine in kolegov ravnateljev
pa je prireditev odprl podžupan Ervin Hojker.
Profesor likovne pedagogike
Jože Foltin, ki je zaposlen kot rav-
natelj osnovne šole Markovci, je
pričel razstavljati leta 1966, doslej
pa je postavil že množico samos-
tojnih in skupinskih razstav. Za
svoja dela je prejel mnoga priz-
nanja, v zadnjih letih nagradi na
mednarodnih ex-temporih v Pira-
nu leta 1994 in 1995 ter prvo na-
grado lani v Svečini. Je član
Društva likovnih umetnikov Ma-
ribor in mentor likovne sekcije
DPD Svoboda Ptuj.
Tokrat razstavljene oljne slike
sodijo v Foltinov najnovejši opus,
v katerem se slikar močno nagiba
v abstraktnost. Povedal je, da so
skoraj vse razstavljene slike nasta-
le v dveh različicah: prvi, ki je raz-
meroma verna podoba realnega in
ki je služila za slikanje druge,
spremenjene slike, ki si jo lahko
ogledamo na razstavi. Slikar se je
poglobil v motive vsakdanjega
sveta okoli sebe na povsem nov
način in tako pred obiskovalce
postavil slike z naslovi Kozolec,
Brez strehe. Se je hiša. Okno, Vra-
ta ... "Slike Jožeta Foltina nam na
prefinjen način omogočajo likov-
no branje stvarnosti oziroma real-
nega sveta, saj poskušajo onstran
znanega videza razkrivati dušo
stvarem v namišljenem in
brezčasnem prostoru," je med
drugim ob razstavi zapisala umet-
nostna zgodovinarka Stanka
Gačnik.
Milena Zupanič
Ob odprtju razstave slikjožeta Foltina (JožeFoltinje prvi z de-
sne).
VARSTVO PRED HRUPOM / NASILJE HRUPNIH KOSCEV
Stop za kosilnke po 19. wH
Prepoved uporabe kosilnice po 19. uri velja že dobrih devet me-
secev, ampak tega večina ne ve, ker si niso prebrali uredbe o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju s prilogama 1
(določanje in vrednotenje ravni hrupa) in 2 (izračun dnevne in
nočne ravni za posamezno območje), ki jo je vlada R Slovenije
sprejela lani 13. julija, objavljena pa je bila 4. avgusta 1995 v
45. številki Uradnega lista R Slovenije.
Podobno uredbo je vlada izdala
tudi o hrupu zaradi cestnega in
železniškega omrežja, ki ima
prav tako dve prilogi (izračun oo-
cenjene ravni hrupa zaradi cest-
nega prometa in izračun ocenje-
ne ravni zaradi železniškega pro-
meta). Devet mesecev po objavi
in pričetku veljavnosti (veljati je
pričela petnajsti dan po objavi)
smo se pri pristojnih za nadzor
nad izvajanjem uredbe o hrupu,
to je pri inšpektorjih, pristojnih
za varstvo okolja, in pri policiji,
ki nadzira izvajanje 19. in 20.
člena, zanimali, kako se določila
uredbe izvajajo v praksi.
Sicer pa se brez odgovorov pris-
tojnih lahko dnevno prepričamo,
kako spoštujemo predpise. Dobe-
sedno požvižgamo se nanje in na
vse drugo, samo da bomo zadovol-
jili svoje interese. Na splošno
rečeno so razmere porazne. V pre-
težno stanovanjskih območjih,
kjer velja II. stopnja varstva pred
hrupom in kjer ni dopusten noben
poseg v okolje, ki je moteč zaradi
povzročanja hrupa, kjer naj bi
občani po vzoru Evrope, s katero
se tako radi primerjamo in vanjo
pospešeno vstopamo, v nedeljo mi-
rovali in preživeli kvalitetne tre-
nutke z družino, prav na ta dan
najbolj pojejo kosilnice, žage in
druge hrupne naprave. Niso redki,
ki že zgodaj zjutraj v nedeljo kosijo
okrog hiše, čeprav imajo po uredbi
za to določene dneve med tednom
- od ponedeljka do sobote med 8.
in 19. uro. Uporaba kosilnic, škro-
pilnic in drugih hrupnih naprav je
prepovedana tudi za praznik, če je
dela prost dan.
Vse to se nanaša na že omenjeno
drugo območje, prav tako pa tudi
prvo in tretje. Omejitve pa ne vel-
jajo, če gre za nujna vzdrževalna
dela v pr\^em, drugem in tretjem
območju. Že omenjene omejitve pa
ne veljajo v tretjem območju, ko
gre za opravila, povezana s kmetij-
sko dejavnostjo. Uredba o hrupu
namreč opredeljuje v četrtem
členu štiri stopnje varstva pred
hrupom oziroma štiri območja.
DOSLEJ DVE
ODLOČBI O
MERITVI HRUPA
V ministrstvu za okolje in pros-
tor - Inšpektoratu Republike Slo-
venije za okolje in prostor - enoti
Ptuj smo pri vodji inšpekcije za
okolje Marjani Mikula-Terbuc
izvedeli, da je pristojna inšpekcija
za varstvo okolja obravnavala ne-
kaj pritožb občanov, predvsem v
zvezi z izvajanjem hrupne dejav-
nosti v t.i. diskotekah. V tej zvezi
je inšpekcija izdala za območje
mesta Ptuja dve odločbi za izvajan-
je meritve hrupa po strokovni in-
stituciji. Meritve za en objekt so
bile že izvedene, iz njih pa izhaja,
da ne presegajo hrupa. Odločba za
izvedbo meritev je izdana tudi za
en infrastrukturni objekt, rok za
izvedbo meritev pa še ni pretekel.
Zelo pomemben je, poudarja
Marjana Mikula - Terbuc, 16. člen
uredbe o hrupu, po kateri je last-
nik vira hrupa dolžan skladno s
predpisom o obratovalnem moni-
toringu izvajati prve in občasne
meritve ravni hrupa kot posledico
obremenitve hrupa na okolje. Po
uredbi morajo povzročitelji čez-
mernih obremenitev obstoječe vire
hrupa razen prometnih infrastruk-
turnih objektov in naprav prilago-
diti parametrom v treh letih od
uveljavitve te uredbe, pri infra-
struktrunih objektih in napravah
pa je ta rok štiri leta.
Dvesto tisoč tolarjev znaša kazen
za prekršek, ki ga povzroči gospo-
darska družba ali pravna soeba ozi-
roma posameznik, če ne izvede
prvih meritev hrupa ali ne izvaja
občasnih meritev, kot je to
določeno v že omenjenem 16.
členu. Najmanj petdeset dsoč to-
larjev kazni pa si prisluži tudi od-
govorna oseba gospodarske družbe
ali druge pravne osebe.
PET TISOČ
TOLARJEV ZA
NOČNO KOŠNJO
Glede na to, kako se v praksi ure-
sničujejo določila 19. člena uredbe
o hrupu, kjer je dobesedno zapisa-
no, da je uporaba kosilnic, škropil-
nic, žag in drugih naprav z motorji
na notranje izgorevanje, vrtalnih
in brusilnih strojev, kladiv in žag
ter izvajanje drugih hrupnih
vrtnih in hišnih opravil, ki
povzročajo v okolju visoke ravni
hrupa, dovoljena od ponedeljka do
sobote med 8. in 19. uro, bi lahko
sklepali, da je policija, ki nadzira
izvajanje 19. in 20. člena uredbe
(20. govori o tem, da je vožnja vo-
zil na motorni pogon brez delu-
jočih glušnikov prepovedana), v
devetih mesecih pokasirala veliko
mandatnih kazni, ki v primeru
kršitve 19. in 20. člena znašajo pet
tisoč tolarjev. Pa ni tako. Koman-
dir postaje milice v Ptuju Silves-
ter Skok je povedal, da doslej zara-
di tega prekrška niso kaznovali ni-
kogar, ker policija brez prijave ne-
koga, ki ga to moti, teh prekrš^
ne išče (ob obilici drugega delaj
odziva se takrat, ko prejme prijavo'
Uredbo je vlada sprejela, da bi
zaščitila tiste, ki jih to moti, oziro!
ma da zavaruje naravno in živj.
jenjsko okolje pred hrupom ter dj
bi zavarovala zdravje ljudi in oko),
ja. Ni pa ravno potrebna prijavj^
pravi Silvester Skok, ker je
omenjeno ravnanje prepovedano s
samo uredbo. V nekaj primerih so
sicer posredovali, ker pa so vedno
naleteli na izgovore o nepoznavan.
ju predpisov (kar pa ne opravičuje
krivde!), so zadeve končali z opo.
zorilom. Vedeti pa je potrebno, dj
je s strani policije tudi opozorilo že
ukrep. Zelo malo klicev občanov
se je doslej nanašalo na košnjo tra-
ve in žaganje drv, bolj jih je motil
hrup ob lanski karting dirki, zj
kar pa policija nima pristojnosti
Malo jih je bilo tudi zato, ker ljud.
je ne poznajo uredbe, sicer bi že
znali ukrepati. Nihče se namreč ni
posebej potrudil, da bi jih opozoril
nanje. Da so ob sprejemu uredbe o
hrupu nekateri držali fige v žepu,
pove tudi podatek, da policija še
zdaj nima blokov za te prekrške.
Zato lahko izdajo samo plačilni
nalog s položnico, rok za plačilo
kazni pa je osem dni po prejemu
plačilnega naloga.
Na koncu se lahko samo še
vprašamo, čemu služijo predpisi,
če ostanejo v predalih in nihče ne
poskrbi, da bi se uresničevali.
Vstopamo v Evropo, kjer dogovor-
jena pravila igre dosledno spoštu-
jejo, mi pa se jim vztrajno izogiba-
mo. Če bi na primer živeli v Švici v
bloku, bi ob že povedanem morali
spoštovati dogovorjeni red tudi pri
pranju perila. Vsaka družina ima
namreč natančno določen dan,
kdaj sme prati perilo, v nedeljo pa
se pri Švicarjih samo kruha ...
Švico smo vzeli kot primer, ker se
tako radi primerjamo z njo oziro-
ma delajo to drugi namesto nas za-
radi pridnosti naših ljudi.
MG
f EDNIK 16. MAJ 1996
ŠPORT-19
ŠPORTNE NOVKE
STRELSTVO
§ Kontrolno državno
tekmovanje
prvega preglednega tekmo-
vanja z malokalibrskim
orožjem 11. maja so se udeležili
tudi strelci Ptuja.
Pri mladincih je po pričako-
vanju s 483 krogi zmagal naj-
boljši slovenski mladinec Sašo
porok, tretji je bil Marko Ko-
ren s 433 in četrti Fabrici Pavel
z enakim številom krogom. Vsi
trije so si priborili pravico nas-
topa na drugo pozivno tekmo-
vanje.
Med člani je Janez Štuhec bil
s 516 krogi sedmi, Izidor Pulko
je nastrelil 495 in Milan
Stražišar 485.
S športno pištolo je Milan
Stražišar nastrelil 531 krogov in
bil četrti, članica Majda Raušl
pa s 497 krogi sedma.
Zaradi dragega streliva in sla-
bega financiranja strelci ne
bodo mogli nadaljevati tekmo-
vanje z malokalibrskim
orožjem. Zdaj je na vrsti Šport-
ni zavod, da strelcem da, kar so
zaslužili v prejšnjem letu.
SI
STRELSTVO
# Zlata puščica
Državna zlata puščica bo 25.
maja v Ljubljani. Zmagovalec
regijskega tekmovanja je Janez
Štzuhec. Pravico do borbe za
naslov zmagovalca zlate puščice
so priborili mladinec Sašo Po-
rok, članica Majda Raušl in
člani Franc Bedrač te Slavko
Ivanovič. SD Ptuj ima največ
strelcev z normo za republiško
zlato puščico.
SI
TENIS
# Gobec v četrtfinalu
črto Gobecl, član TK Ptuj, se
je na OP ŽTK v Mariboru z
dvema zmagama se je prebil
med osem najboljših. V četrtfi-
nalu pa je izgubil šele v tretjem
nizu z reprezentantom Sloveni-
je Nikolom Maljkovičem. To je
že tretja letošnja uvrstitev ene-
ga izmed Ptujčanov med osem
najboljših do 16 let.
TENIS
# Spomladanski turnir
TK Ptuj
v prijetnem klubskem
vzdušju in dobri organizaciji so
se člani TK Ptuj od torka do
petka v treh starostnih katego-
rijah pomerili za spomladanske
naslove. Rezultati - članice:
polfinale Vera Nahberger -
Cvetka Gobec 2/1, Eva Jane -
Barbara Rabuza 2/0; finale:
V.Nahberger - Jane 5/1; mlajši
člani - polfinale: M. Rola - M.
Damiš 2/0, A. Polanec - Z.
Krajnc 0/2; finale: Rola -
Krajnc 1/2; starejši člani: P.
Jurkovič - M. Ratajc 2/0, D.
Grame - R. Vrabl 2/1; finale:
Grame - Jurkovič 2/0.
TK
PODLEHNIK
# Turnir v kegljanju
v ŠD Podlehnik uspešno de-
luje tudi kegljaška sekcija.
Člani rekreativno vadijo na
kegljišču Drve na Ptuju. V so-
boto, 12. maja, je sekcija organi-
zirala turnir, ki se ga je ude-
ležilo 20 tekmovalcev. Med
ženskami je bila najuspešnejša
Zoflca Toplak, med moškimi pa
je osvojil prvo mesto Robert
Feguš.
Ekipno se bodo udeležili tudi
medobčinskega tekmovanja v
kegljanju na Ptuju.
D.Kurei
KONJENIŠTVO
• Zabavno na konjih
Konjeniški klub Ptuj pri-
pravlja za soboto in nedeljo v
Rogoznici zabavno tekmovanje
s konji. Tekmovanje, na kate-
rem pričakujejo 15 konj z jezde-
ci, se bo oba dneva pričenjalo
ob 10. uri.
MZ
ŠPORT MLADIH
# Mali nogomet,
atletika
^ v ponedeljek, 20. maja, bo v
Šolskem centru Ptuj državno
prvenstvo srednjih šol v malem
nogometu. Prijave zbira Šport-
ni zavod Ptuj še danes, tekmo-
vanje pa organizira poleg njega
še ptujska ekonomska šola.
Tekmovanje, na katerem
pričakujejo srednješolce iz vse
Slovenije, se bo pričelo ob 10.
uri v sortni dvorani šolskega
centra.
V torek, 14. maja, in pri-
hodnji četrtek, 16. maja, pa se
bodo pomerili v atletskih disci-
plinah šolarji s ptujskega
območja na malem in velikem
atletskem pokalu. V torek od
16. ure naprej bodo na ptuj-
skem stadionu tekmovah
učenci petih in šestih razredov,
v četrtek prav tako popoldan pa
učenci sedmih in osmih razre-
dov.
MZ
Skupšiina
RK Drava
Rokometaši ptujske Drave
so se zbrali na skupščini.
Tekmovanje so končali in
dosegli zastavljeni cilj -
uvrstitev v enotno drugo
slovensko rokometno ligo.
Problemov v rokometu je
bilo kar nekaj. Z mesta pred-
sednika kluba je odstopil
Ivan Gomilšek. Ta je v svo-
jem poročilu orisal delo RK
Drave, ki pa le ni bilo tako
črno in slabo, kot so raz-
mišljali nekateri, Drava v slo-
venskem rokometu uživa ug-
led. Ne moremo si zatiskati
oči pred uspehi članske eki-
pe, ki je bila na pragu Evrope.
Ob tej priložnosti so se za-
hvalili vsem, ki so pomagali
ptujskim rokometašem v raz-
nih obhkah. I. Gomilšku so
podelili naziv častnega pred-
sednika RK Drave.
V novem vodstvu kluba so:
predsednik Ervin Hojker in
člani: Božo Vukašinovič,
Niko Krajnc, Boris Gobec,
Danilo Kolednik.
Danilo Klainšolc
PVRAMIDIA - DRA-
VA B 34:19 (16:8)
v tekmi vzhodne skupine
tretje moške rokometne lige
so igralci iz Moškanjcev v Ve-
Uki Nedelji krepko porazili
drugo ekipo Drave.
Domačini so bili v sicer za-
tohli dvorani bolj zbrani in z
obrestmi izkoriščali slabo
igro Ptujčanov v obrambi in
predvsem napadu, ko so pros-
lavili odličnega vratarja Pyra-
midije.
KADETI DRAVE V
POLFINALU
Mladi igralci Drave so pod
vodstvo Marjana Valenka v
soboto z 20:15 v Slovenj
Gradcu premagali domači
Prevent in tako v ligi osvojili
tretje mesto, ki vodi v polfi-
nale. V tej skupini so zmagali
Celjani pred Velenjčani.
I.k.
NOGOMET
2. SIOVENSKA LIGA
Rezultati 26. kroga: Family
Shop Piran - Mengeš 1:0, Koper
- Drava 5:0, Železničar Maribor
- Zagorje 2:3, Naklo - Avtoekipa
Vevče 2:2, Nafta - Železničar Os-
car 1:1, Napredek BST - Era
Šmartno 1:1, Črnuče - Šentjur
4:2; prost Rudar Trbovlje.
1.ŽELEZNIČAROSCAR..25 17 7 1 52:15 58
2. NAFTA........................25 17 3 5 46:15 54
3. ČRNUČE.....................25 13 5 7 52:35 44
4. ŠENTJUR....................26 12 5 9 41:32 41
5.ŽELEZNIČARMB........26 11 5 10 44:42 38
6. KOPER.......................26 11 7 8 30:22 40
7.FAMILYSHOPPIRAN 26 11 4 11 33:32 37
8.RUDARTRB0VUE.....25 9 6 10 24:27 33
9. NAPREDEK BST.........25 8 8 9 26:30 32
10. NAKLO.....................25 7 9 9 31:32 30
ll.ERAŠMARTNO........25 7 7 11 29:31 28
12. DRAVA.....................25 7 6 12 28:45 27
13. MENGEŠ..................25 6 8 11 21:36 26
14.AVTOEKIPAVEVČE..25 7 5 13 34:36 26
15.ZAG0RJE.................25 7 3 15 21:45 24
Pari 27. korga, 17. maja: Dra-
va - Family Shop Piran, 19.
maja: Era Šmartno - Nafta, Na-
predek BST - Črnuče, Želez-
ničar Oscar - Naklo, Avtoekipa
Vevče - Rudar Trbovlje, Mengeš
-Šentjur, Zagorje - Koper; prost
Železničar Maribor.
KOPER - DRAVA 5:0
(2:0)
Strelci: 1:0 Mahič (9. minuta),
2:0 Rastoder (28.), 3:0 Rastoder
(55.), 4:0 Apollonio (58.), 5:0
Ban (80.).
DRAVA: Javanavič, Volk {Bez-
jak), Hotko, Žolek, Krajnc, Koren
(Ciglar), Čeh, Vogrinec, Baškovič,
M. Emeršič, Vesenjak (Gojkošek)
Nogometaši Drave so na slo-
venski obali doživeli pravo kata-
strofo, kar vsekakor ni dobro
pred nadaljevanjem prvenstva.
Res je tudi, da so nastopili
močno oslabljeni, vendar bi
lahko vseeno izvlekli boljši re-
zultat. Domači igralci niso hote-
li nič prepustiti naključju in so
hitro povedli z dvema zadetko-
ma razlike. V drugem polčasu so
dosegli še tri in iluzij Drave je
bilo konec.
Danilo Klainšek
3. LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 22. kroga:
Steklar - Aluminij 1:0, Bistrica -
Dravograd 1:3, Pertoci Bakovci -
Kovinar 3:0, Dravinja - Odranci
2:2, Unior Zreče - Beltrans 1:0,
Pohorje - Kungota Broker 2:1,
Turnišče - Paloma Sever 2:1.
I.DRAVOGRAD.............22 16 2 4 50:20 50
2. PERTOCI BAKOVCI ....22 15 3 4 40:16 48
3. POHORJE...................22 15 2 5 57:26 47
4. DRAVINJA..................22 9 5 8 31:30 32
5.TURNIŠČE..................22 9 4 9 32:38 31
6.UNI0RZREČE............22 9 4 9 16:24 31
7. KOVINAR...................22 8 6 fl 26:22 30
8. STEKLAR....................22 8 5 9 22:26 29
9,ALUMINU..................22 7 6 9 27:30 27
10.KUNGOTABROKER.22 7 5 10 22:31 26
n.ODRANCI.................22 8 2 12 30:40 26
12. BISTRICA.................22 6 3 13 31:49 21
13. BFI TRANS...............22 6 2 14 26:36 20
14. PALOMA SEVER.......22 4 5 13 18:39 17
Razpored tekem 23. kroga:
sobota, 19. maja, ob 17.00: Alu-
minij - Pohorje, Kungota Broker
- Bistrica, Turnišče - Pertoci
Bakovci, Paloma Sever - Steklar,
Dravograd - Unior Zreče, Bel-
trans - Dravinja, Odranci - Ko-
vinar.
STEKLAR - ALUMINIJ
1:0(0:0)
Strelec: LOMarguč (61.)
ALUMINIJ: E.  Šmigoc, E.
Hojnik, Krajnc, Žemljic, Emeršič,;
J. Šmigoc, Saberl, Gorše (Štumber- ^
ger), Kovačec, Lončarič in R. Hoj-,
nik. ^
Nogometaši Aluminija so iz-j
gubili v Rogaški Slatini z j
domačim Steklarjem bolj nes-
rečno. Izredno slabo igrišče jej
onemogočalo igralce obeh:
moštev, da niso mogli prikazati j
in razviti prave igre. V 60. minu- j
ti je bil izključen domači igralec, |
minuto zatem pa so domači do-;
segli edini gol. Igralci Aluminija j
niso izkoristili priložnosti, ko so i
več kot 30 minut igrali z igral- i
cem več. V nedeljo gostijo na;
svojem igrišču ekipo Pohorje, j
Danilo Klainšok
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 19. kroga:
Slovenja vas - Gorišnica 3:2, Ro- \
goznica - Središče 2:2, Stojnci - \
Dornava 1:2, Videm - United j
Eagles Pragersko 2:2, Hajdina - \
Gerečja vas 0:0, Boč - Bukovci I
3:1. )
1. DORNAVA..................19 13 5  1 54:21 44';
2.U.EAGLESPRAGERS.19 13 5  1 51:21 44 \
3. GEREČJA VAS.............19 11 3 5 39:21 36 ]
4. SLOVENJA VAS..........19 8 4 7 41:36 28 (
5. SREDIŠČE...................19 8 3 8 49:37 27 i
6.B0Č-1 ........................19 9 1 9 27:43 27 j
7. VIDEM........................19 7 4 8 37:34 25 I
8. HAJDINA....................19 7 4 8 20:34 25 i
9. STOJNCI.....................19 6 5 B 27:28 23 :
10.GORIŠNICA..............19 5 4 10 20:32 19 i
11.R0G0ZNICA-1 ........19 3 4 12 19:42 12 j
12.BUK0VCI..................19 2 2 15 25:60 8 ]
\
Razpored tekem 20. kroga:
torek, 21. maja, ob 17.00: Bukov-
ci - Stojnci, Gerečja vas - Sloven- i
ja vas, sreda, 22. maja, ob 17.00: :
Središče - Hajdina, Gorišnica - t
Videm, United Eagles Pragersko ;
- Boč, Dornava - Rogoznica. j
Branko Lešnik i
POKAI MNZ PTUJ • \
DRAVA-SREDIŠČE
7:0 (2:0)
Strelci: 1:0 M. Emeršič (7.
min.), 2:0 Boškovič (36.), 3:0 i
Boškovič (48.), 4:0 Hotko (55.), :
5:0 Hotko (57.), 6:0 Boškovič j
(64.), 7:0 M. Emeršič (76.)        1
DRA VA: Javanovič, Volk, Bez-
jak   (Mitja   Emeršič),^ Žolek, i
Šoštarič, Koren (Ciglar), Čeh, Hot- \
ko, Boškovič, Milan Emeršič, Ve- \
senjak.
SREDIŠČE: Horvat, Boštjan, ;
Jelovica, Levačič, Veldin, Zidarič, \
Balažič, Hiisel, Vizjak, Jambriško i
(Aleksič); Toni Jelovica, Lesjak.    '
Nogometaši ptujske Drave so \
v prvem finalnem srečanju za
pokal MNZ Ptuj visoko porazili
četrtoligaša Središče, kljub temu ;
da niso zaigrali v kompletni pos- |
tavi. Gostje so nekako še vzdržali ;
prvi polčas, nato pa se je le videla ;
kvalitetna razlika. Zadetkov v i
mreži sicer solidnega vratarja !
Središča Horvata bi lahko bilo še ;
najmanj enkrat toliko, če ne bi <
bilo nekaj sebičnosti v zakl- i
jučkih napada. Tokrat sta po do- \
bri igri izstopala Boškovič in \
Čeh, dobra pa sta bila tudi Milan ',
Emeršič in Hotko. Pri gostih pa i
je izstopal vratar Horvat z nekaj \
dobrimi posredovanji. ^
S to visoko zmago je vprašanje ;
zmagovalca praktično rešeno, saj \
je prednost Drave pred drugim j
srečanjem takšno, da je izki- ,
jučeno vsako presenečenje.
S tem srečanjem pa se je pred '
pričetkom srečanja od aktivnega I
sojenja na nogometnih igriščih ;
MNZ Ptuj poslovil sodnik Jožec
Kline. Ob tej priložnosti so mu i
iz DNS predali simbolična dari- !
la. Jože Kline bo sodil še v 1. in
2. ligi do konca prvenstva, nato
pa končal svojo bagato sodniško
kariero.
Danilo Klainšek j
KOLESARSTVO
Zadovoljni liolesarji Perutnine Ptuj
Kolesarji KK Perutnine Ptuj
so sodelovali na letošnji med-
narodni kolesarski dirki po
Sloveniji. Da bodo sodelovali,
so izvedeli zadnji trenutek ozi-
roma pred samo dirko, ki je le-
tos zbrala precej kvalitetnih
kolesarjev, tudi profesionalcev.
Ptujska ekipa je štela pet kole-
sarjev: Melanšek, Baloh, Kelner,
Poljanšek in Zaje. Dirka je bila
naporna, najtežji pa je bil vzpon
na Vršič (1611). Ptujski kolesarji
so se dobro odrezali, kljub temu
da tega ni bilo pretirano veliko
zaslediti v medijih. Dosegli so
izjemen uspeh s šestim mestom
Iztoka Melanška, ki je bil drugi
najboljše uvrščen slovenski ko-
lesar v skupnem seštevku, ekip-
no pa so bili trinajsti.
Počitka za kolesarje Perutnine
Ptuj pa ni, saj jih že v kratkem
čaka izredno naporna dirka po
Hrvaški. S popolno ekipo in bor-
benim duhom, kot ga imajo ko-
lesarji, se lahko nadejamo do-
brih vesti.
Danilo Klainšek
Dirka po Sloveniji je vodila tudi skozi Ptuj, kjer je bil pre-
mični cilj. Foto: M. Ozmec
ATLETIKA
Vindišo usiuvilta poškodba
Slovenska maratonca Mir-
ko Vindiš in Roman Kejžar
sta se v nedeljo v Torinu ude-
ležila velikega mednarodne-
ga maratona. Oba tekača sta
poskusila izpolniti normo za
nastop na olimpijskih igrah v
Atlanti, ki je 2 uri in 16 mi-
nut. Medtem ko je Kejžar
uspel, je Vindiš zaradi
poškodbe mišice, ki se mu je
Zgodila minuli teden, moral
odstopiti.
Vindiš je nekaj dni pred nas-
topom poskusil z medicinski-
nii prijemi odpraviti poškodbo
niišice na nogi, vendar je bilo
časa očitno premalo. Zato je
2ačel bolj previdno, vendar je^
imela njegova skupina dober
tempo in je bila na 32. kilome-
tru malo hitrejša od potrebne-
ga. Na tej razdalji pa je Vindiša
"izdala" prej zdrava noga, tako
da s poškodbami na obeh no-
gah kljub sicer dobri pripravl-
jenosti in veliki želji ni mogel
nadaljevati. Škoda, vendar je v
športu, zlasti vrhunskem, žal
tudi tako. Norma tako verjet-
no ni več dosegljiva, zato bo
najbolje pozdraviti mišice , saj
je drugo leto svetovno prvenst-
vo, nato evropsko, pa spet sve-
tovno in naslednja olimpiada
ter vmes številna mednarodna
tekmovanja.
I.kolar
MURSKA SOBOTA / 5. IVEKOVMEMORIAL
Tretje mesto za Pliberška
Na športnem letališču v
Rakičanu je v soboto Aeroklub
Murska Sobota pripravil peti
tradicionalni Ivekov memorial,
ki se ga je udeležilo enajst mo-
tornih pilotov iz petih sloven-
skih aeroklubov. Na 90 km dolgi
progi nad Mursko Soboto,
Hodošem - Ljutomerom in
Mursko Soboto so piloti opravl-
jah naloge opazovanja, pristajan-
ja in časovne točnosti. Največ
priložnosti za zmago je imel
Ptujčan Tomaž Pliberšek, ki je
zmagal v časovni točnosti in
pristajanju, nekoliko pa odpove-
dal pri opazovanju, kjer je bil
četrti in je zato na koncu pristal
šele na tretjem mestu. Zmagal je
Celjan Leon Bauer, ki je bil naj-
boljši v opazovanju ter tretji v
časovni točnosti in pristajanju.
Rezultati: 1. Leon Bauer (Cel-
je) 113,95 točk, 2. Robi Ver-
bančič (Maribor) 130,95, 3.
Tomaž Pliberšek (Ptuj) 168,50.
Med sobotnim tekmovanjem
se je sestala tudi komisija za mo-
torno letenje pri letalski zvezi
Slovenije in sklenila, da bodo na
evropskem prvenstvu v aeroral-
lyju nastopile tri posadke: Leon
Bauer, Robi Verbančič in
Tomaž Pliberšek s sopiloti. Sve-
tovnega prvenstva v Ameriki pa
se bosta udeležili najmanj dve
posadki.
Tomaž Pliberšek leti po no-
vem letu s cesno, prej je upo-
rabljal utvo.
MG
f CDNIK -16. mi 1996
ZA KRATEK CAS - 21
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ali veste, kako se imenuje nevesta
na sliki? Izrežite glasovnico,
vpišite odgovor, in če vam bo sreča
naklonjena, vam bodo v prodajal-
ni Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgoščenko.
Da so bili pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Bon Jovi, je ugotovil
tudi Jernej Gaiser, Jiršovci 74,
2250 Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prine-
site) na: Uredništvo Tednika,
p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok:
četrtek, 23. maja.
URŠKA V VALOVIH REKE
Urška je bila najlepša v deželi. Vanjo
se je zaljubilo mnogo mladeničev, a
ona ni hotela nobenega, saj je bila
prevzetna in izbirčna. Njeno srce se
je zaljubilo v mladeniča, ki ga ni še
nihče videl. Bil je povodni mož, a ona
tega ni vedela. S plesa jo je zapeljal v
valove Ljubljanice. Od tistega časa je
ni nihče videl, prav tako ne njenega
mladeniča. Ljudje so govorili, da je to
kazen.
Ko sta se s povodnim možem začela
utapljati, je Urška začela na ves glas
kričati, vendar je ni nihče slišal.
Urška se še zavedala ni in že sta bila
v morju. Na dnu morja pa je bil velik
grad. Urška se je zasmejala, nekaj re-
kla povodnemu možu in ga objela.
Počutila se je kot nekakšno čudno
morsko bitje, saj je v vodi lahko diha-
la kot druge živali v morju. Stopila sta
v grad. Začudeno si je Urška ogledo-
vala grad, ki je bil steklen in iz čistega
zlata, srebra in pravih biserov. Zakli-
cala je: "Vse to je tvoje, vse!?" Še po-
vodni mož ni mogel nič reči, saj ga je
ona prekinila. Rekla je: "Saj ti si bo-
gat! Takoj se bom poročila s teboj,
takoj!" Urška se ni več spominjala
časa svoje mladosd na kopnem. Po-
vodni mož jo je začaral. Prišla sta v
spalnico. Postelja, omara, vse je bilo
iz zlata. Še posteljnina je bila iz prave
svile. Nadela si je uhane, ki so bili iz
biserov, oblekla prečudovito belo
obleko, na glavo si je pripela krono iz
čistega zlata in rekla povodnemu
možu: "Ali hočeš postati moj ženin?"
Povodni mož je z veseljem odgovoril:
"Da." Objela sta se. Še isd dan je po-
vodni mož pripravil poroko. Povabil
je škrate, ribe in druge živali. Rajali
in plesali so tri dni in tri noči. Nato
pa je minilo deset let in začela se je
dolgočasiti. Povodnega moža ni bilo
skoraj nič več pri njej. Ko pa ji je riba
povedala, da povodni mož ljubi dru-
go dekle, se je razjezila in naenkrat se
je spomnila, kaj vse je zapravila.
Začela je sanjati o Prešernu, kakšne
pesmi je vse pisal o njej. Začela je
jokati. "Saj povodnega moža sploh ni-
sem ljubila," je stokala. "Ljubim
Franceta." Morska vila jo je slišala in
vprašala: "Se želiš vrniti k Francetu?"
"Da, ljubim ga!"
In vila jo je odpeljala k Francetu
Prešernu. Urška je takoj stekla k nje-
mu in ga objela. Rekla je: "Ljubim
te!" In naslednji dan sta se France in
Urška poročila. Rodilo se jima je de-
set otrok in z njimi sta veselo živela
do konca svojih dni. Vsak je hotel
shšati njuno zgodbo. Urška je rekla:
28. maja bo v ljubljanski dvorani
Tivoli nastopila britanska skupina
EAST 17. Fantje so trenutno na ev-
ropski promocijski turneji in za nji-
hove ljubitelje naj dodam, da bodo
predstavljeni vsi hiti z ablumov
Waltmstown, Steam in Up alj Night.
Anita in Ray sta člana techno duet
2 UNLIMITED, ki je v aprilu razpa-
del. 2 UNLIMITED sta polnila ple-
sišča s komadi: Get Ready for this,
Tvvilight Zone, No limits, The Real
Thing, Jump for Joy ... Izredno
uspešen nizozemski duo 2 UNLIMI-
TED je pripravil zgoščenko z naj-
večjimi usšenicami Hits Uniimited
in kot poslovilni single prihaja ko-
mad SPREAD YOUR LOVE.
(***)
Nemški rave-techno trio SCOOTER
goji na obeh albumih And the Beat
Goes on in Our Happy Hardcore
razpoznavno plesno glasbo.
SCOOTER so tokrat priredili v ple-
sno verzijo pesem REBEL YELL
(**^), ki jo v originalu prepeva
Billy Idol.
BLACK BOX so izredno zasloveli z
odličnim plesnim hitom Ride on
Time. Producentski trio in vokalista
italijanske skupine BLACK BOX
predstavljajo nov solidni house ko-
mad I GOT THE VIBRATION.
(***)
Poznavalci disco glasbe se gotovo
še spominjajo zasedbe KOOL &
THE GANG, ki je veliko popularnost
dosegla s skladbami: Celebration,
Fresh, Cherish. V letu 1996 se
KOOL & THE GANG vračajo s pop-
rock skladbo SALUTE TO THE LA-
DIES (***) in albumom State of
Affairs.
Manekenka, igralka in pevka DANA
DAWSON je bila pravo soul odkritje
lanskega leta v Angliji s skladbo 3
is Family. Delavna DANA prepeva
prijetno soul skladbo SHOW ME
Ameriški soul trio 3 T sestavljajo
Taryll, TJ in Taj Jackson; fantje so
nečaki Michaela Jacksona. 3T po
skladbi Anything z albuma Brother-
hood prepevajo soul harmonijo
24/7
SHAI so soul kvartet, ki so občinst-
vo očarali z a cappella skladbo If I
ever FalI in Love (a cappella je
večglasno petje brez spremljave in-
strumentov). SHAI še zmeraj
odlično pojejo, kar so dokazali s
pesmijo I DONT VVANNA BE ALO-
NE (***).
Ameriška skupina BONE THUGS
N'HARMONY je trenutno najpopu-
larnejša rap skupina v ZDA s koma-
dom THE CROSSROADS (***),
ki je prišel na 2. mesto Bildboardo-
ve lestvice Hot 100 in se je v prvem
tednu prodal kar v 150.000 kopijah!
Britanska neodvisna ročk skupina
BLUETONES je debitanski album
naslovila z Expecting to Fly. BLUE-
TONES so po super pesmi Slight
Return izdali manj melodično ročk
pesem z naslovom CUT SOME
RUG
člani benda BLUR so Damon Al-
barn, Graham Coxon, Alex James
in Dave Rovvntree. BLUR so z albu-
ma The Great Escape sneli zabav-
no pop-rock pesem CHARMLESS
MAN
MEAT LOAF je lani posnel in izdal
album Welcome to the Neighbour-
hood, s katerega sta že izšli single
plošči Td Lie for you in Hot a Dry
Eye in the House. Pripravil pa je že
tretjo single ploščp z naslovom
RUNNIN' FOR THE RED LIGHT
Kanadski rocker BRVAN ADAMS je
izdal zadnji album So Far so Good
leta 1993. Lani je za film Don Juan
DeMarco posnel čudovito balado
Have you ever Really Loved a Wo-
man, sedaj pa snema nov album in
za pokušino prihaja dobra ročk
skladba THE ONLY THING LOOKS
GOOD ON ME IS VOU (****).
David Breznik
POPULARNIH 10
1. They don't Care about us
- MICHAEL JACKSON
2. Fast Love
-GEORGE MICHAEL
3. How Deep is your Love
- TAKE THAT
4. Drill Instructor
-CAPITAN JACK
5. Ironic
- ALANIS MORISETTE
6. Always be my Baby
- MARIAH CAREY
7. Cecilia
-SUGGS
8. Lemon Tree
- FOOLS GARDEN
9. Chaimless Man
-BLUR
10. rU never break your
Heart
- BACKSTREET BOYS
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
c^Mladi Im^^
"Bistvo te zgodbe je, da ne sodi člove-
ka po lepoti in bogastvu, ampak po
njegovem srcu."
Vesna Cafuta, 7. b,
OŠ Videm
PESNICAMI JE
PRIPOVEDOVALA
V sredo smo se s kolesi odpravili k
reki Pesnici. Ko smo se pripeljali,
smo najprej zmerili hitrost vode.
Nato sem stopil do reke ter zaslišal
čudne glasove. Malo sem obstal od
presenečenja, tedaj pa mi je voda
začela pripovedovati. Zdela se mi je
zelo žalostna. Govorila mi je o ljudeh,
ki jo onesnažujejo. Rekla je: "Veš,
vame prileti vsa svinjarija. Ljudje rne
obmetavajo tudi s svinjsko kožo. Še
uboge ribice, ki plavajo v meni, mo-
rajo umreti od svinjarije. Ljudem je
vseeno, ali sem čista ali ne."
Lepo me je prosila, naj opozorim lju-
di in otroke, da v reko ne bi več metali
odpadkov. Obljubil sem ji, da bom
tukaj na tem mestu postavil tablo, na
kateri bo pisalo: "Prepovedano od-
metavanje odpadkov!"
Moram povedati, da se je reka Pesni-
ca tudi meni zasmilila.
Andrej Tomažič, 4. r.,
OŠ Trnovska vas
MOJA NAJLJUBŠA ŽIVAL
Moj prijatelj je pes Reks. Je majhen
in zelo hud. Je rjave in črne barve. Spi
v skednju. Včasih gre tudi na sosedov
travnik. Prvi dan ga je bilo še malo
strah. Drugi dan pa sem šel k bratran-
cu in pes me je spremljal. Takoj se je
igral z Markovim psom Dinom. Ko
se je zmračilo, sva šla domov. Postala
sva najboljša prijatelja. Imam ga rad
in vsak dan grem z njim na sprehod.
Moja naloga je, da mu vsak dan pri-
nesem svežo vodo. Hrani ga dedek.
Rok Marinič, 2. r.,
OŠ Sela
MOJA PRVA KNJIGA
Za četrti rojsmi dan sem dobil knjigo
Muca Copatarica. Zelo sem jo imel
rad. Vsak dan sem jo listal in gledal
slike. Mamica in ati sta me opozorila,
da jo moram čuvati, ker je zelo drago-
cena.
Nekega dne mi je mamica prebrala to
knjigo za lahko noč. Zbal sem se
muce, da mi bo odnesla copate. Vsak
večer sem pogledal, ali sem jih po-
spravil pod posteljo.
Zelo rad berem knjige, zato so ostale
moje prijateljice.
Goran Jm, 3. b,
OŠ Videm
MOJ OČE
Moj oče je dober, nikoli ne uporabi
palice, pa čeprav včasih zaslužim,
kajti njegova beseda gre pri enem
ušesu noter, skozi drugega pa ven.
Zvečer ponavadi še malo ponavljam
učno snov in takrat pride oče v ku-
hinjo. Ko sem se učila zgodovino
Egipčanov, se je tudi on vključil v
pogovor. Nekaj dni je bil na dopustu
v Egiptu. Dobro pozna piramide, saj
jih je skupaj s tovariši obiskal. V pi-
ramidah takrat ni bilo več egipčan-
skih znamenitosti. Bil je tudi na mos-
tu, ki je speljan čez reko Nil. V dokaz
ima sliko. Obiskal je mesto Kairo. O
svojem potovanju rad pripoveduje in
priznati moram, da me zelo zanima.
Moj oče je delaven in skrben in ne bi
ga zam.enjala za nič na svetu, ker ima
vsak otrok le enega očeta.
Morana Lubej, 6. a,
OŠ Kidričevo
KAJ Ml POMENI BRANJE?
Če si invalid, lahko hodiš. Če želiš
pustolovščin, jih lahko uživaš. Jezditi
na črnem vrancu? To je enostavno.
Prisluhni mi, prosim, razlagam zdol-
gočasenim temnim očem, ki strmijo
vame. Zakaj ne razumeš, da je branje
tako zanimivo? Kot skok v morje,
polno sanj, ljubezni in hrepenenja.
Daj, zavrti se z mano v tem čarobnem
svetu, sestavljenem iz domišljije in
doživljajev, iz radosti in življenja.
Naj se knjiga zlije s tabo in za trenu-
tek pozabi na svet, na skrbi. Stopi v
čaroben raj, kjer te obdajajo osebe,
čakajoč, da jih uživaš. Oh, prosim, ne
glej me zdaj tako. Verjemi, verjemi,
da te lahko na videz pusta knjiga na
prašni polici pritegne za več ur. Da,
tam. Da sledim njegovim nejevernim
očem. Obriši prah s knjige in odpri
vsaj prvo stran, knjiga te bo kar
posrkala vase, željna bralcev. Sledi
črkam, besedam in občuti v srcu tisti
občutek veselja pisca, vživi se v nje-
govo zgodbo. Daj, zaplavaj z njim in
... "Pst, berem," slišim jezen glas.
Odplazim se iz sobe in se v nas-
lednjem trenutku pogreznem v
sanje daleč vstran od sveta ...
Mojca Majyr, 7. b,
OŠ Breg, Ptuj
22 - OD TOD IN TAM
16. MAJ 1996 - TEDNIK
PTUJ / ZASADILI MESTNI VINOGRAD \
renski rizlingi
v ptujskem mestnem vino-
gradu na grajskem hribu,
ki je v lasti mestne občine
in ptujsldli minoritov, je
bilo v soboto dopoldne
živahno. Svetniki in drugi
na čelu z županom mestne
občine dr. Miroslavom Lu-
cijcm ter številni dobrotni-
ki minoritskega samostana
Viktorina Ptujskega so po-
sadili 1150 trsov renskega
rizlinga.
Projekt posaditve je delo
ptujske kmetijske svetovalne
službe in njenega svetovalca
. Andreja Reberninška. Denar
} za ureditev vinograda so za-
gotovili v proračunu mestne
občine Ptuj. Vino iz vinogra-
da bo promocijsko, imenova-
lo naj bi se grajsko vino. Prav
tako še niso končali izbire
mestnega viničarja v delu vi-
nograda, ki je last mestne
občine. Po enem od predlogu
naj bi ga predstavljala skupi-
na šestih učencev kmetijske
šole, eden od učiteljev in sve-
tovalec Andrej Reberninšek.
Ve pa se, da bodo z vinom iz
mestnega vinograda postregli
najeminentnejšim obiskoval-
cem mesta.
MG
V vinogradu smo med sadilci srečali tudi podžupana
Ervina Hojl<erja. Foto: Martin Ozmec
PREJELI SMO
ODGOVORNOST
POSLANCA DO
VOLILCEV
Skoraj tisoč dvesto let smo
Slovenci hrepeneli po svoji
državi. Da smo jo dobili, gre
zasluga mnogim domolju-
bom v preteklosti. Ne bom
omenjal njihovih imen!
Menim, da je prava ugoto-
vitev, če smo lahko neizmer-
no srečni, ker je lastno
državo dobila naša generaci-
ja. To ni samo sreča, je
predvsem odgovornost. Rav-
no zaradi tega nam ni in ne
sme biti vseeno, kakšna bo
usoda te države, kdo bo
odločal o tem, kako bomo
živeli jutri.
Pozdravljem pobudo SDS
s spremembi volilne zakono-
daje in ustave. Ko nekdo
predlaga nekaj pozitivnega,
ni važno, kdo je, še manj pa,
kakšna je njegova politična
pripadnost. Znan je izrek, ki
pravi, da ima vsak narod
takšne voditelje, kot si jih
zaslužil
Skoraj do konca junija po-
teka po Sloveniji akcija zbi-
ranja podpisov volilcev za
neposredne volitve in odpo-
klic poslancev, ki ne bodo
znali ali hoteli izpolnjevati
pričakovanj volilne baze. V
teh razmerah, ki pač v Slove-
niji so, je to edina prava pot.
Vedeti, kdo bo tisti, ki bo zas-
topal interese posameznega
kraju v parlamentu, daje vo-
lilcu upanje, da bo jutri
boljše. To pa preprosto zato,
ker se od obljub ne da živeti.
Kdaj bomo na dnu in kdaj se
bomo začeli dvigovati? O
tem naši vrli poslanci malo
razmišljajo. Vedo namreč, da
bodo tam do naslednjih voli-
tev. Zato jim je edina okupa-
cija, kako iztržiti iz te odgo-
vorne funkcije čim več. Pos-
lušni so stranki, največkrat
pa tudi njej ne.
Zares škoda, da se zbiranje
podpisov bolj ne poenostavi.
Večina ljudi v Sloveniji živi
na podeželju. Dati podpis pa
pomeni, izgubiti precej časa
in potovati tudi dvajset kilo-
metrov daleč.
Mirko Šoba, Cirkulane
S PROSLAVE NA
POUANI
Borci območne organizaci-
je ZB NOV Ptuj smo se v ne-
deljo, 12. maja, z avtobusom
udeleždi veličastnega zboro-
vanja na Poljani na
Koroškem - na kraju, kjer je
bila 13. maja 1945 poslednja
bitka za Slovenijo. Nekateri
med nami so se še živo spo-
minjali tistega dne. Tako je
1500-glava množica iz Slove-
nije iz zamejstva dokazovala
pozabljivim in nevednim, da
brez narodnoosvobodilnega
boja ne bi bilo današnje sa-
mostojne Slovenije. Imejmo
jo radi.
Govoril je general Lado
Ambrožič - Novljan in naj
navedem nekaj njegovih
misli:
Ne vem, kako lahko poza-
bimo zlo, ki nam ga je vsilil
1941. okupator. Razdejal
nam je domove, razgnal slo-
vensko ljudstvo na vse strani
sveta in poselil, našo sveto
zemljo s svojimi ljudmi.
Znašli smo se v hudih pro-
blemih, nobene druge poti
nismo poznali kot oborožen
upor. Lastno domovino smo
morali iztrgati iz rok okupa-
torja, zato je tudi ta lepa doli-
na krvavela, ko smo postavl-
jali državne meje. Želeli smo
do tja, kjer živijo Slovenci,
dosegli smo to le na meji z
Italijo.
Danes nam nekateri
hočejo vsiliti, da smo počeli
revolucijo. Res pa je, da smo
hoteli slovensko ljudstvo po-
tegniti iz revščine, napraviti
svobodno in samostojno in
to nam je uspelo. Uspehi so
očitni na vsakem prehoje-
nem koraku po naši domovi-
ni.
Jugoslovanski skupnosti se
nismo mogli izogniti, evrop-
ska problemtaika je takrat
bila tako resna, da smo mora-
li nastopiti veliki in močni.
Komu koristi denacionali-
zacija? Domač kmet ne dobi
hektara zemlje za priložitev h
kmetiji za izboljšanje življen-
ja. Ustvarjamo viničarja in
kolona. Tujcem pa ponuja-
mo, jih vabimo in se
ponižujemo. Brezbrižno raz-
diramo to, kar smo zgradili z
velikim odrekanjem in de-
lom našega naroda.
Želimo si v Evropo,
čeprav smo bili vedno v njej.
Stoletja so nam trgali grudo
za grudo, ohraniti bi morali,
kar je ostalo.
Jože Križančič
OBVESTILO ZA
JAVNOST
Podjetje CHORUM, d.o.o.,
Ptuj se je po večletnih neu-
spešnih pogajanjih s ptujsko
birokracijo obrnilo na Slo-
vensko nacionalno stranko s
problematiko okrog izdaje
soglasja mestne občine Ptuj v
zvezi z izgradnjo športno
zabavnega centra Club CCSS
na območju občine Ptuj.
Kljub pomanjkanju šport-
no-zabavnih objektov v Ptu-
ju smo z velikim začudenjem
sprejeli        NEGATIVNO
"MNENJE", torej ZAVRNI-
TEV MESTNE OBČINE
PTUJ. To je podal vodja Od-
delka za okolje, prostor in
gospodarsko infrastrukturo
g. Stanislav Napast, čeprav je
predhodno n.pr. Upravna
enota Ptuj z dvema doku-
mentoma izdala soglasje h
gradnji tovrstnega objekta v
Ptuju. S tem dejanjem v ime-
nu MESTNE OBČINE
PTUJ je bil po našem mnen-
ju ponovno zadan hud uda-
rec ptujski športno-zabavni,
predvsem pa turistični po-
nudbi.
Proti takšnim OZKIM BI-
ROKRATSKIM odnosom
odločno protestiramo, saj
menimo, da si nekateri pred-
stojniki odgovornih oddel-
kov jemljejo prevelika poob-
lastUa in osebno odločajo
mimo političnih organov.
SNS je mnenja, da se poli-
tika v ptujski občini izvaja v
ozkih krogih ljudi, kar je zo-
pet razvidno iz razpleta
omenjenega primera. Tudi
MESTNI SVET MESTNE
OBČINE PTUJ ni bil kljub
nesprejetju ODLOKA O
SPREMEMBAH IN DO-
POLNITVAH PROSTOR-
SKIH SESTAVIN
SREDNJEROČNEGA PLA-
NA OBČINE PTUJ ZA OB-
DOBJE 1986 - 1996 ZA
OBMOČJE MESTNE
OBČINE PTUJ, DOPOLN-
JENEGA V LETU 1996, sez-
nanjen s projektom podjetja
CHORUM, d.o.o., Ptuj.
Gospod Mitja Kovačič, di-
rektor omenjenega podjetja,
je globoko razočaran s
takšnim odnosom MESTNE
OBČINE PTUJ in načinom
dela ljudi, ki naj bi skrbeli,
da bo Ptuj kot mesto z naj-
perspektivnejšo turistično
ponudbo v Sloveniji zaživel s
konkretnim turistično-pro-
mocijskim projektom pod-
jetja CHORUM. To podjetje
je z vzornim delom že leta
1992 pridobdo ponudbo in
pooblastila F.E.C.S. (Evrop-
ska federacija kompaktnega
športa) za organizacijo in iz-
vedbo tekmovanj v svetov-
nem in evropskem merUu.
Območni odbor SNS
zahteva, da se javno da vizija
razvojnega programa MEST-
NE OBČINE PTUJ ter da
MESTNI SVET določi pred-
nostne razvojne smernice.
Še enkrat izražamo
začudenje, zakaj v občini
Ptuj zopet ne uspeva per-
spektivnemu slovenskemu
podjetniku, ko pa vemo, da
pri nekaterih tujcih ni bilo
nikakršnih zapletov okrog
pridobitve soglasij.
Predsednik SNS:
Miroslav Letonja
Domaiini slavili petlonf
Druga letošnja kasaška preizkušnja Je bila v oblačnem, nekoli-
ko dežonem vremenu, ki pa očitno ni motilo ne gledalcev
(spet so v lepem številu prišli na ljutomerski hipodrom) in
predvsem ne tekmovalcev. Steza je bila dobro pripravljena,
tako da smo lahko spremljali hitre dirke in prave športne boje
najboljših kasačev, ki trenutno nastopajo na slovenski kasaški
sceni. Bilo je tudi nekaj presenečenj, odpovedali so nekateri
veliki favoriti, tako da so lovci na stave skoraj do konca ostali
praznih rok.
Izide: 1. dirka za triletne kasače:
1. Law Bot (Koprivnik, Maribor)
1:24,7, 2. Firelka (Šonaja, Ljuto-
mer), 3. Lelija II. (Jureš, Ljuto-
mer); 2. dirka za 3- do 12-letne
kasače: 1. Quai B (Kosec, Komen-
da) 1:22,4, 2. Amita Gureš, Ljuto-
mer), 3. Polonca II. (Kos, Ljuto-
mer): 3. dirka za 3-12 letne
kasače: 1. Lord Lobell (Jureš,
Ljutomer) 1:22,2, 2. Lesprit
(Pavšič, Bleda), 3. Ivelina Lobell
(Slavič, Ljutomer); 4. dirka za 3-
do 12-letne kasače: 1. Bukefalos
(Maletič, Šentjernej) 1:19,8 (novi
osebni rekord), 2. Lavishy (Heric,
Ljutomer - osebni rekord), 3. Da-
rinka MS (Slavič, Ljutomer); 5-
dirka za 3- do 12-letne kasače: 1
Anihila (Sagaj, Ljutomer) 1:20,7>
2. Asteriks (Kosec, Komenda), 3'
Lenta (Lovrenčič, Maribor); ^'
dirka za 3- do 12-letne kasače: 1
Lex (Jureš, Ljutomer) 1:21,7,
Ajd B (Kosec, Komenda), 3. Anica
(Gregorc, Brdo); 7. dirka za 3-
12-letne kasače: 1. Duras (Sagaj'
Ljutomer) 1:17,9, 2. Leona
(Makovec, Ljutomer), 3. Que
(Vidic, Brdo); 8. dirka za uvožen^
kasače (hitra dirka): 1. Benjami"
C Lee (Makoter, Ljutomer) l:l6'^'
2. Chadie Somolli (Slavič, Ljuto-
mer), 3. Soulman (Makoter, Ljuto-
mer).
Marjan 1'*
PTUJ / VODA ZALILA KLET
Jezero na Osojnikovi
Pomlad je tu - žal tudi z vre-
menskimi muhami. Dolgotrajno
deževje s popoldanskimi ne-
vihtami je v nedeljo, 12. maja, na
ptujskem območju povzročilo hi-
ter dvig gladine voda vseh vodo-
tokov, proti večeru pa so hudour-
niške vode pričele poplavljati
ceste, nekatere ulice in kletne
prostore okoli 15 objektov.
Kot je povedal poveljnik pros-
tovoljnega gasilskega društva Ptuj
Rudi Topolovec, so jih prvič po-
klicali na pomoč nekaj po devet-
najsti uri, pri črpanju vode in
reševanju premoženja pa je vso
noč do jutranjih ur sodelovalo
okoli 45 gasilcev iz GD Ptuj, Pod-
vinci, Turnišče in Grajena.
Kot smo izvedeli, so bili najhu-
je poplavljeni kletni prostori no-
vega, šele lani vseljenega stano-
vanjskega bloka na Osojnikovi
cesti, kjer je voda curkoma lila iz
raznih instalacijskih odprtin, tudi
iz omaric za kabelsko in telefon-
sko omrežje, ter poplavila vse, kar
so imeli stanovalci shranjeno v
svojih kleteh in že obratujoč
trgovski lokal s skladiščnimi pros-
tori. Poplavljeni so bili tudi kletni
prostori objektov na Zehnerjevi in
Finžgarjevi ulici, v Novi vasi pri
Ptuju, v Dornavi je voda zalila
kletne prostore pošte in nekaj
okoliških hiš, tudi v Štukih je hu-
dourniška voda z Mestnega Vrha
napolnila kleti, enako v Spuhlji in
verjetno še kje. Zaradi razmočene
zemlje so se v Halozah in Sloven-
skih goricah pričeli premikati ze-
meljski plazovi. Skratka material-
na škoda je zagotovo precejšnja in
je v celoti nikoli ne bodo ugotovi-
li. Žal pa je tudi tako, da mnogih
dosedanje napake niso prav
ničesar izučile.
-OM
Osojnikova cesta in parkirišče ob njej sta se v hipu spremenila v jezero.
Foto: S. Ribarič
Skoraj neverjeten prizor iz novega bloka na Osojnikovi
cesti, kjer je voda curkoma lila iz instalacijskih omaric
in zalila kletne prostore.
Že na zaietku foča
Prejšnji teden je močno neur-
je najbolj prizadelo širše
območje slovenskogoriške
občine Sv. Jurij ob Ščavnici.
Med močnim dežjem in vetrom
je padala tudi debela toča in
poškodovala veliko vinogradov v
okolici Sovjaka, sadovnjake in
nekatere poljščine, zlasti
ječmen. Padala je v večjem delu
te občine.
Neurje s točo pa je prizadelo
tudi del sosednje KS Cerkvenjak
v lenarški občini. V noči s srede
na četrtek je debela toča klestila
po vinski trti in sadnem drevju,
neurje pa je povzročilo veliko
škode tudi na krajevnih cestah.
Nanosilo je veliko blata, poškodo-
valo bankine in obcestne jarke.
Tudi v nedeljo je te kraje zadelo
močno deževje in na ceste nanosi-
lo blato in gramoz. Najhuje je bilo
v Brengovi, kjer so v ponedeljek
zjutraj cestišče čistili delavci ma-
riborskega cestnega podjetja.
NEURJE NA
DESTRNIKU
8. maja je toča klestila tudi v
občini Destrnik - Trnovska vas.
Povzročila je veliko škode v sa-
dovnjakih, vinogradih in na po-
sevkih. Močan naliv je z njiv
odnašal rodovitno zemljo in
povzročil veliko škode na cestah.
Neurje je zajelo celotno občino,
vendar je največ škode v krajevni
skupnosti Sv Andraž v naselju
Slavšina. Mladi poganjki v vino-
gradih so uničeni 80-odstotno, ve-
liko škode pa je tudi na njivah z
zimskimi posevki. Pri Sv. An-
dražu imajo težave tudi s pitno
vodo. Imajo tri krajevna zajetja, v
katerih voda po vsakem močnem
deževju postane motna. Krajani se
jezijo na pristojne službe, saj so že
večkrat zahtevali postavitev ram-
pe za obrambo proti toči v Drbe-
tincih, vendar njihove prošnje in
želje niso bile uslišane.
V prvih ocenah strokovnjaki
pravijo, da toča v vinogradih zara-
di pozne pomladi ni povzročila
večletne škode. Podrobnejša ocena
bo znana v prihodnjih dneh.
Prejšnji teden so imeli točo tudi
v nekaterih krajih gornjeradgon-
ske občine.
Ali se torej ponavljajo zgodbe
izpred nekaj let, ko je vreme
povzročalo veliko preglavic, saj so
ljudje v teh krajih občutili tako
sušo kot tudi povodnji in seveda
ledeni dež - uničujočo točo?
Začetek maja ni ravno vzpodbu-
den, ljudje pa po tihem upajo, da
se narava letos v Slovenskih gori-
cah le ne bo zarotila proti njim.
M. Teš, Z. Šalamun
SOPOTNICA NI
PREŽIVELA
v prejšnji številki smo poročali
o hudi prometni nesreči pri Vrho-
lah, v kateri je umrl sopotnik, 26-
letni Anton Vidmar iz Slovenske
Bistrice, zelo hudo ranjeno so-
potnico, 24-letno Mašo V., pa so
prepeljali v mariborsko bol-
nišnico, vendar ji ni bilo moč
uspešno pomagati. V četrtek, 9.
maja, je v mariborski bolnišnici
umrla.
MOTORIST V OSEBNI
AVTO
V torek, 7. maja, nekaj po 12.
uri se je po regionalni cesti od
Poljčan proti Slovenski Bistrici
peljal z motornim kolesom 21-let-
ni Denis D. iz Poljčan. Pri Spodnji
Brežnici je trčil v zadnji del oseb-
nega avtomobila, ki ga je vozil
29-letni Smiljan T. iz Maribora, ki
je stal na motoristovem voznem
pasu in čakal, da bi zavil levo.
Denis D. je padel po cestišču in
zdrsel na nasprotni vozni pas, po
katerem je prav tedaj vozil oseb-
ni avtomobil 42-letni Dušan L. iz
Slovenj Gradca. Ta je kljub zavi-
ranju povozil motorista. Hudo
ranjenega Denisa D. so prepeljali
v mariborsko bolnišnico.
Z AVTOM V
M0PEDI5TA IN
ODPELJAL
V torek, 7. maja, okoli 22.30 je
po regionalni cesti od Ljutomera
proti Ormožu vozil neznani voz-
nik osebnega avtomobila bele
barve. V naselju Libanja je trčil v
zadnji del kolesa z motorjem, s
katerim se je 34-letni Anton R iz
# Danes (16. maja) ob 17.
uri bo v predporočni dvora-
ni gradu ustanovitev Zgo-
dovinskega društva Slo-
venska Bistrica.
PTUJ # Danes ob 19. uri
bo v narodnem domu kon-
cert otroškegajn mladin-
skega zbora OŠ Olge Me-
glic pod vodstvom zboro-
vodke Magde Damiš ter
nastop godalnega orkestra
Glasbene šole Karola Pa-
horja Ptuj pod vodstvom
dirigentke Mete Gregl-
Trop.
SLOVENSKA    BISTRICA
# V petek, 17. maja, ob 17.
uri bosta v likovnem salonu
gradu odprti razstavi slik
Petra Petroviča in kiparskiln
del Gabrijela Berliča - pos-
lancev državnega zbora.
Kulturni program s pred-
stavitvijo avtorjev in knjige
Toneta Partljiča (prav tako
poslanca DZ) Starec ob
plotu bo v viteški dvorani.
Avtorja razstave bo pred-
stavil poslanec državnega
zbora dr. Janko Predan,
knjigo Toneta Partljiča pa
Andrej Brvar. V programu
bo sodeloval tudi trio aka-
demije za glasbo iz Ljublja-
ne.
PTUJ • V klubu Romantika
bo v organizaciji Društva
umetnikov in ustvarjalcev v
petek ob 20. uri odprta raz-
stava slik ljubiteljskega sli-
karja Maksa Menonija.
PTUJ • V soboto ob 20. uri
bo v Narodnem domu kon-
cert mešanega pevskega
zbora Društva upokojen-
cev DPD Svoboda Ptuj in
zbora upokojencev sloven-
skega prosvetnega društva
Edinost iz Pliberka.
SLOVENSKA    BISTRICA
# 24. maja ob 19. uri bo v
viteški dvorani koncert
ženskega noneta VIVERE.
PTUJ • V razstavišču pod
gradom je do konca mese-
ca na ogled razstava oljnih
slik Jožeta Foltina.
KINO PTUJ • Do konca
tedna bo ob 18. uri na spo-
redu Osumljenih pet, ob
20. uri pa Gasino. Naslednji
teden bodo vrteli ob 18. uri
film z naslovom Maneken-
ka in detektiv, ob 20. uri pa
Zlomljeno puščico.
Libanje pri Ivanjkovcih peljal
pred njim in zavijal v levo. Mope-
dist je padel po cestišču in se
huje ranil, voznik osebnega avto-
mobila pa je odpeljal naprej proti
Ormožu. Policisti za neznanim
voznikom poizvedujejo in prosijo
morebitne očividce, da se jim ja-
vijo in pomagajo razjasniti oko-
liščine nezgode.
V TRČENJU LE
MATERIALNA ŠKODA
Na magistralni cesti pri
Spodnjem Porčiču, občina Len-
art, sta v sredo, 8. maja, okoli
19.30 trčila osebna avtomobila
Citroen, ki ga je vozil MIlan Č. Iz
Celja, in Lada samara, katere
voznik še ni znan. V trčenju je
nastala le gmotna škoda, a vsee-
no UNZ Maribor poziva voznika
samare, da se jim javi, prav tako
naprošajo morebitne očividce,
da jim pomagajo razjasniti oko-
liščine nezgode.
TRČILA OSEBNA
AVTOMOBILA
V četrtek, 9. maja, ob 16.15 sta
v križišču v Osluševcih, občina
Ormož, trčila osebna avtomobila,
ki sta ju vozila 20-letni Stanko H.
iz Osluševcev in 36-letna Simona
B. iz Gorišnice. Po trčenju sta av-
tomobila zdrsnila na njivo. Oba
voznika sta bila privezana z var-
nostnim pasom, kljub temu se je
Stanko H. hudo ranil, Simona B.
pa lažje.
z AVTOM v NOGO
PEŠCA
Po lokalni cesti od Ptuja proti
Dornavi se je v petek, 10. maja,
ob 22.35 z osebnim avtomobi-
lom peljal 18-letni Dejan Š. iz
Dornave. V bližini domačega kra-
ja je dohitel 41-letnega Franca R
iz Dornave, ki je pešačil po desni
strani ceste proti domu. Dejan Š.
je z desnim delom avtomobila
trčil v levo nogo pešca, tega je
zavrtelo okoli osi in je s telesom
udaril še v zadnji del avtomobila.
Ob tem ga je vrglo na njivo, kjer
je obležal nezavesten. Hudo ran-
jenega so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
Z DELOVNIM
STROJEM SE JE
PREVRNIL
V soboto, 11. maja, okoli 8. ure
je po lokalni cesti skozi naselje
Sodinci pri Veliki Nedelji vozil de-
lovni stroj 32-letni Srečko L. iz
Ormoža. V ostrem ovinku je za-
peljal desno na nasip, zato se je
stroj prevrnil, voznik pa se je pri
tem hudo poškodoval.
NEZGODA PRI DELU
S TRAKTORJEM
Na Gorci pri Podlehniku sta v
torek, 7. maja, dopoldne Avgust
M. z Gorce in Jure G. z Brezove
Gore (Hrvaška) na kmetijski trak-
tor nameščala frezo. Avgust je
traktor pognal, ob tem je bila
vključena kardanska gred in zob-
je so Jureta zagrabili za desno
nogo ter mu jo hudo poškodova-
li. Odpeljali so ga v ptujsko bol-
nišnico, kjer je ostal na zdravljen-
ju.
VLOMA V DVE
ZADRUGI
Ob koncu prejšnjega tedna je
neznanec vlomil v prostore kme-
tijske zadruge pri Svetem
Tomažu pri Ormožu. Odnesel je
gotovino, precej cigaret in živil.
Po oceni je škode za 1,2 milijona
tolarjev.
V noči na četrtek, 9. maj, pa je
neznanec vlomil v kmetijsko za-
drugo Lenart pri Sveti Ani. Odne-
sel je tri škropilnice in motorni
žagi. Ocenili so, da je zadrugo
oškodoval za okoli 400.000 tolar-
jev.
UKRADEL HRASTOVA
VRATA
Neznanec si najbrž poskuša
opremiti stanovanje brez denar-
ja, zato je vlomil v stanovanjsko
hišo Vide K. v Vosku, občina Len-
art. Odnesel oz. verjetno odpeljal
je hrastova vrata in dodal še elek-
trični kabel. Lastnico je oškodo-
val za okoli 150.000 tolarjev
1
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Milena Pernek, Breg
15, Majšperk - deklico; Ka!
tarina Bogdan, Godenincj
49, Središče - Anjo; Tatjana
Peklar, Muretinci 39
Gorišnica - Gregorja; Kris.
t i na Vuzem, Hrastovec 1/b^
Zavrč - Sebastjana; Majda
Vilčnik, Majšperk 32 - Lu,
cijo; Jerica Golenko, Dra.'
gonja vas 2/b, Cirkovce .
Bernarda; Danica Kram-
berger, Biš 27, Trnovska vas
- Aleksandro; Mojca Drob-
nič. Mestni Vrh 19, Ptuj .
Jureta; Ksenija Roškar,
Stojnci 25/b, Markovci - de-
klico; Simona Gavez,
Turški Vrh 88, Zavrč - Kris-
tijana; Marta Hutinski,
Gradišča 118, Cirkulane -
deklico; Zdenka Čeh, Vi-
dem 67, Videm - Maje;
Zlatka Horvatič, Radoslavci
6/a, Mala Nedelja - Nušo;
Božena Rebernišek, Mestni
Vrh 42, Ptuj - dečka; Bran-
ka Šmigoc, Krčevina pri
Vurbergu 81/a, Ptuj - Moni-
ko; Elvira Janžekovič,
Apače 7, Kidričevo - Nast-
jo; Marta Toplak, Kajuhova
11, Kidričevo - dečka; Ro-
mana Galun, Stoperce 55,
Stoperce - deklico; Zdenka
Kališnik, Rogaška 20, Ptuj -
Erika; Kristina Leskovar,
Zg. Sveča 9, Stoperce - de- .
klico. I
POROKE - PTUJ: Milaj
Polanec, Levanjci 9, in Ro
mana Planec, Drstelja 20;
Marijan Sauer in Marijai
Čeh, Sp. Velovlek 17/a; Ivan
Mesarec in Milena Vidrač|
Zamušani 49; Anton Bren|
holc in Marica Kocuvan
Rjavci 21.
UMRLI SO: Franc Šprah
Ulica 5. prekomorske 3,
Ptuj, 1913, t 5. maja
1996; Marija Murko, roj.
Bombek, Jožefe Lackove 5,
Ptuj, 1933, t 4. maja
1996; Ana Nahberger, roj.
Turk, Gerečja vas 83, -i-
1945, t 4. maja 1996; Ivan
Skaza, Slovenja vas 50, =!'
1930, t 8. maja 1996; Jožefa
Cimerlajt, Mihalovci 49, ^i-
1921, t 9. maja 1996; Ga-
briela Feguš, Arbajierjeva
ul. 4, Ptuj, i]'-1932,16. maja
1996.
___________________........ ; : -   -     ■
ZRUŠILI STA SE
STENI PRI
NOVOGRADNJI
Med prvomajskimi prazniki sta
se iz še neugotovljenega vzroka
zrušili steni etaže prizidka telo-
vadnice v osnovni šoli Hajdina.
Prizidek gradijo delavci Gradisa,
ki bodo ^tudi ugotovili vzrok
zrušitve. Škodo so ocenili na
okoli 400.000 tolarjev.
IZ GOZDA STREL V
OKNO
V noči s sobote na nedeljo, 12-
maja, je krogla iz še neugotovlje-
nega orožja poškodovala steklo
na oknu stanovanjske hiše Lud;
vika R v Zgornji Ščavnici. Policisti
so ugotovili, da je krogla priletela
iz gozda, v hiši pa v času streljan-
ja ni bilo nikogar. O storilcu poli-
cisti še zbirajo obvestila.
ff