Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, zn inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10."549 za inserate; Surajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Dunaj, 2. avg. tg. Ob 7.311 zjutraj jc umrl na Dunaju bivši »vezni kancler dr. Ignac Seipel.
Dunaj, 2. avg. tg. Vsa dunajska javnost soglasno obžaluje nenadno smrt dr. Scipla, posebno pa lato, ker ga smatrajo za največjega državnika, odkar obstoja avstrijska republika. Njegova akcija v letu 1022, ko jo saniral avstrijsko gospodarstvo, se 'iploišno smatra za zgodovinski dogodek in »vezni Kancler dr. Dollfuss je imenoval dr. Seipla v svoji prvi posmrtni« rešitelja Avstrije. Vsi listi hvalijo njegove velike sposobnosti iu njegov čisti značaj. »Neucs \Viener Taglilaltc vidi v njegovi misiji v času brezmejnega uiaterializma, da je dr. Seipel tivel samo ideji, kako bi avstrijske dežele ohranile samostojnost. Krščansko socialni list »Neucheita \YclthIaitc opozarja na to, da politični nasprotniki dr. Seipla soglasno priznavajo državniške sposobnosti velikega pokojnika.
Truplo pokojnega dr. Seipla bodo nocoj prepeljali na Dunaj in ga polotili na oder v veliki dvorani bivše vojaške kazine. Jutri in pojutrišnjem bodo dovolili občinstvu pristop do krste, v petek pa l>odo pokojnika z vsemi častmi na državne stroške pokopali v častnem grobu dunajske občine na centralnem pokopališču.
Že dve leti po odstopu kot zunanji minister v kabinetu Vaugoin-Starhemberg je dr. Seipel bolehal radi odprte pljučne jetike. To bolezen je podedoval po starših, ker so vsi njegovi bratje in sestre umrli za to boleznijo. Dr. Seipel sam pa je bil na pljučih precej trden, kar je dokazal sam s trm. da je okreval celo po atentatu 1. junija 1924, ko jc bil zadet v desna pljuča, pa je okreval kljub temu, da je razen tega bolehal tudi radi sladkorne bolezni. Pred dvema letoma je v Meranu in Davosu dosegel inatno poboljšanje svoje bolezni in sc je takrat celo odločil za potovanje v Palestino, vendar pa je potem postajalo njegovo stanje vedno slabše. Domneva se. da je dr. Seipel potoval v Palestino samo t namenu, da hi šc enkrat obiskal svete kraje. Včeraj ob eni popoldne ga je nenadoma obšla slabost, 12 ar potem je bil že v agoniji in oh 7.30 zjutraj je mirno zaspal za vedno. Še zadnji dan pred smrtjo je sprejel svete zakramente za umirajoče, pri čemer pa nihče ni mislil, da je njegovo stanje tako resno. Dr. Seipel sam ni vedel, da je že tako na koncu. Upal je. da ho ozdravil in govoril tudi o svojih načrtih, kam bo potoval. Vsak dan je bral sv. mašo, ko pa so ga prijazno opominjali, naj varuje svoje zdravje, je rekel: »Ko ne bom mogel brati niti svete ntnšr, potem bo z menoj konec.« V nedeljo jc še •prejemal obiske, i župnikom iz Pernitza pa je še imel svoj zadnji razgovor. Razgovarjal se je z njim o zadnjih nemških državnozhorskih volitvah. Pohvalil jc tudi govor poslanca Kunsrhaka v avstrijskem zveznem svetu, ko jc govoril o lozanskein posojilu sa Avstrijo, ter izrazil upanje, da sc lm za lozansko rešitev še našla večina v avstrijskem zveznem svetu. Dr. Kienbock je obiskal dr. Seipla pred tremi tedni, ko se je vrnil iz Lozane. in se jc takrat dr. Seipel šc zelo živahno zanimal za politične dogodke.
Z dr. Seiplom je odšel s politične pozor-nice politik in državnik, ki ga že danes zgodovina uvršča med največje politične osebnosti povojne Evrope. Ime tega i^enijalnega du-liovnika-politika se bo vredno imenovalo v isti vrsti z Briandom in Stresemannom in je bila le v tem njegova tragika, da mu ni bilo dano zastopati večjega naroda in večje dežele, kakor pa je Avstrija. Povojni razvoj Avstrije je nerazdružno združen s Seiplovim imenom. Ako bi mu usoda odločila zdravje in življenje, bi bil Seipel še in še zvezni kancler, tako visoko je presegel vse svoje politične vrstnike. Za Luegerjem je bil Seipel najmočnejša politična osebnost v vrstah krščanskih socialcev — in zanimivo naključje — z Luegerjem vred ,je tudi Seipel delil v lastni stranki neomejeno zaupanje in popularnost, pa tudi mnogo, mnogo nasprotnikov.
Seiplov pomen kot politika in državnika velikega formata ni le v tem, da je bil skozi deset let voditelj največje avstrijske politične stranke, ampak da je v najtežavnejših razmerah izvršil izredno težko delo, ko je oz.dravil v vojni porušene državne finance in omogočil gospodarsko in življenjsko samostojnost svoje domovine. Zamislimo se samo v usodno poletje 1922, ko jo kot zvezni kancler prvič vzel krmilo države v roke. Tedaj je skoraj veljala evropska politična dogma, da bo Avstrijo treba razdeliti med sosede. Šiling je vedno bolj izgubljal vrednost, vojno pomanjkanje je na vseh straneh kazalo še vedno svoje usodne 6ledove. Avstrija, zlasti pa Dunaj, sta izgubila prejšnji politični pomen, nista pa mogla najti nove življenjske eksistence. Posmehljivo je svet govoril o »spačku z vodeno glavo«. »Avstrija je lo, kar je«, se je zaničljivo izražal g. Mussolini. Med mnogimi avstrijskimi politiki je prevladovalo mišljenje, naj se dogodkom pusti prosta pot in naj se državo prepusti popolnemu polomu ler dokaže svetu, da Avstrija »i zmožna samostojnega političnega življenja.
To naj bi bila, po njihovih mislih, najkrajša pot do »Anschlussa«. V svoji kratkovidnosti pa ti politiki niso videli, da bi Avstrija po tej poti utegnila končati nekje čisto drugje, kot v laj-hovskem naročju.
Tedaj je Seipel nastopil svoje romanje po Evropi. Politik skozi in skozi, hladen in >ster mislec brez čuvstvene primesi, je v svoji državniški dalekovidnosti tnkoj spoznal, kaj mora storiti. Videl je, da mora Avstrija predvsem živeti, zato je bila prva njegova pot k sosedom, v Prago, ki jo je smatral za sedež male antante. S Cehi, čeprav tisočletnimi nasprotniki Dunaja, se je najprej hotel pobotati. Navezal in uredil je prepotrebne trgovske stike in takoj nato hitet v Verono, da si zagotovi blagohot-nost italijanske politike. Šele potem je obiskal Berlin. Rajhovci so silili v njega in ga spraševali o Ansehiussu. Seipel pa je le skromno in previdno odgovarjal: Ne poznani nikogar, ki bi bil proti, nikogar...< In pri tem je ostalo. Previdni diplomat se ni hotel prenagliti. Ni se vdal trenutni opojnosti vsenemških fraz, ker je vedel, da bi si s tem pokvaril vse šanse pri Zvezi narodov, zlasti pa pri zapadnih velesilah, ki edine so mogle Avstrijo finančno rešiti. S tem večjim poudarkom pa jc nastopil v Ženevi in sicer s polnim uspehom. Seipel v politiki ni nikdar delal širokih gest, ker se je predobro zavedal, da bi se mu ne podale in ne bi imponirat. Pač pa je neizbrisen vtis zapuščala sila njegove osebnosti, ki je vzbujala vero v iskrenost in poštenje tega, kar je govoril. Osvojil si je zaupanje zlasti Francozov, ki so ga v vseh stiskah — in teh je bilo veliko — moralno in finančno podpirali, ker so v njegovi osebi nekako zrli garancijo za trezno in samostojno avstrijsko politiko. Ze oktobra 1922 je Avstrija dobila veliko mednarodno posojilo, s katerim je stabilizirala valuto in uredila svoje gospodarstvo.
l Ženeva ga je pozneje še videla. Sicer se navadno osebno ni udeleževal zasedanj Zveze narodov, ampak je pošiljal tjakaj svoje diplomate z očividnimi instrukeijami, da ne store nikomur nič zalega, a da tudi ničesar ne obljubijo. Kadar pa je sani osebno prišel, je igral v zboru diplomatov mnogo pomembnejšo vlogo kakor Avstrija v zboru evropskih držav. Takšna je bila sila njegove politične in osebne sugestivnosti. Čeprav je popolnoma obvladal francoščino, je govoril v nemščini. Z globokim, mirnim glasom je v filozofsko zasnovanem go-| voru zbranim diplomatom slikal bodočnost Ev-I rope. Tedaj je rastel iz besed ne več politik, i ampak krščanski filozof. »Nestrpnost ogroža | mir. Politični in duševni kaos, ki zagrenja živ-j ljenje narodom, more odstraniti edinole pravičnost ...«
Uspešno in bogato življenje tega izrednega moža pa je prepleteno tudi z globoko tragiko, ki pa jo je znal prenašati z občudovanja vrednim mirom. Ne le, da je njegovo slabotno zdravje atentstorjeva krogla leta 1921 smrtno izpodkopala, da ni mogel nič več prav okrevati — v njegovo javno politično življenje je padel tudi usodni 15. julij 1927, ko je zgorela dunajska justična palača. Nastajajočo revolucijo je policija s silo zatrla, kar je dalo avstro-marksistom povod, da so dvignili proli kanclerju najbolj divjo gonjo. Seipel sc tedaj ni umaknil, ampak je najprej »postavil red, kar končno ni bilo neljubo niti njegovim nasprotnikom, kakor se je pozneje objektivno izkazalo.
Smrt je sedaj rešila socialiste nasprotnika, ki so se ga najbolj bali. Njegovi stranki je vzela voditelja, kateremu bodo komaj v desetletju našli enakovrednega naslednika. Najbolj pa bo prelata Seipla pogrešala njegova domovina Avstrija, kateri je nesebično služil, ji posvetil vse svoje bogate sile in lahko rečemo, da ludi življenje.	Drin.
Dr. Anion Korošec o f dr. Seiplu
Iz razgovora s „Slovenčevim" urednikom
»G. predsednik! Znano nam je, da Vas je rajni dr. Seipel zelo visoko cenil in da ste tudi Vi tu in tam porabili priliko, da se z njim razgovorite. Ali bi hoteli izdati nekaj osebnih vtisov?«
»Dr. Seipel je bil mož izredno širokega obzorja, pronicavega in hladnega duha. Pravili so o njem, da nima živcev. Bil je profesor moralne teologije in kot tak izredno globoko fundiran v etičnih in socialnih vprašanjih. Mnogo se je pečal s sociologijo. Rad je' predaval o državi, o parlamentarizmu, o sestavi bodoče družbe. S temi predavanji je nastopal ludi izven Avstrije, v Nemčiji, Belgiji in drugod.
Osebno je bil jako skromen človek. Tudi ko je bil zvezni kancler, je stanoval v samostanu kakor preje profesor, kjer jc imel malo dvosobno stanovanje. V pogovoru je delal vtis v sebi dovršene osebnosti, ki se s preudarkom, vendar pa iskreno izraža. Imel je tudi za politiko višja merila in ga dnevni dogodki niso prehitevali in tudi ne spravljali iz razpoloženja. Še zadnjič, ko sva bila skupaj, mi je šaljivo rekel: ,Že dolgo se ne jezim nad ničemer več. Kaj bi se jezil! Ne vznemirja me ne moja sladkorna, niti to, da imam tuberkulozna pljuča, še nad svojo plešo se ne hudujeinl'
»Ali je bil Seipel za Anschluss? Slišal sem. da se je neki znani politik izrazil, da se je Seipla v tem oziru krivično sodilo. Tedaj, ko bo Avstrija združena z rajhom — tako je pravil — bo treba na Dunaju postaviti spomenik, a na prvo stran vklesati ime prelata Seipla.«
»Gotovo Seipel ni bil proti Ansehiussu. Toda dobro je premislil vso pot in tudi težkoče, ki bi h'le s tem združene. Zato je najprej hotel ohraniti proste roke in braniti suverenost avstrijske države proli vsem sosedom. Iz razgovorov, ki sva jih imela, pa vem, da je bil pozitivno proti kakšni politični donavski konfederaciji, ki bi za bodočnost utegnila preprečiti Anschluss. Tudi se ni hotel za Italijo aranžirati proli Mali antanti v kaki zvezi z Madjar-sko. Pač pa je gledal, da si ohrani naklonjenost Francije, kar je bilo naravno, žo zaradi finančne pomoči ,ki jo je Avstrija uživala.«
»Ali je bil Seipel legitimist?«
»Isto sem ga jaz vprašal. Pa mi je odgovoril: Tega nikomur ne povem, ludi vam ne. Vem pa. da je proti restavraciji velika večina moje stranke, vsi socialisti, velenemcl in landbundovci, torej velika večina naroda. Nespametno bi torej bilo formirati nekaj, kar je proti volji ljudstva.«
»Toda, ali ni bil Seipel zadnje čase proti parlamentarizmu in demokraciji. Ali so bili očitki nasprotnikov upravičeni, češ, da stremi po diktaturi?«
»Tega ne verjamem. Morate pa poznati politično zagrizenost v Avstriji. Seipel se ni veliko vznemirjal zaradi Starhembergovega gibanja. Nasprotno, prišlo mu je celo prav, da je Starhemberg zaposlil socialiste. Toda, da bi mislil na diktaturo, se mi zdi čisto neverjetno.«
»Še eno vprašanje: v kakšnem razmerju je bil Seipel do Jugoslavije?«
»Seipel je bil eden listih redkih avstrijskih po-
litikov, ki je že v dobi rajne monarhije stal na stališču, da imajo narodi praviro do nacionalne avtonomije. Zato je bil tudi minister v Lammasche-vem kabinetu, ki je hotel izvesti narodnostno samoupravo. Dogodki pa so cesarsko Avstrijo prehiteli in Lammaschova vlada je že po nekaj tednih padla kot zadnja vlada monarhije.
Kot kancler je Seipel do Jugoslavije vodil vedno politiko korektnega in prijateljskega sosedstva. Saj veste: nikdar ni prišlo med nami in Avstrijo v tisti dobi do nesoglasij. Seipel je vedno priznavat upravičenost Jugoslavije in veroval v njeno bodočnost. Izmed jugoslovanskih politikov je jako cenil dr. Marinkoviča, s katerim je imel priliko razpravljati v Ženevi. Med Slovenci pa se je posebno rad spominjal nadškofa dr. Jegliča. Občudoval je njegovo življenjsko delo in energijo. Nikdar mi ni pozabil izročiti zanj pozdravov!«
Življenjska pol in delo
Ignac Seipel se je rodil 19. julija 1876 na Dunaju. Njegovi predniki so se že rodili na Dunaju in pa na Nižje Avstrijskem in pripadajo meščanskemu, ponajveč rokodelskemu stanu.
Seipel je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo in univerzo na Dunaju. Ko je dovršil teološke studile in bil 1. 1899 posveten za duhovnika, je le kratko časa deloval v praktičnem paslirstvu. L. 1902 je vstopil v državno službo. L. 1903 je promoviral za doktorja teologije. L. 1908 je bil za privatnega docenta moralke na dunajski univerzi in I. 1909 za rednega prolesorja na salzburSki univerzi imenovan. Od 1. 1917 je deloval nato na dunajski univerzi.
V	aktivno politiko je prišel Seipel preko literature. S knjigo »Nation und Staat«, ki je izSla I. 1916, si je ustvaril velik sloves. Takrat ravno aktualna miselnost narodnega prava poleg državnega prava je v S. našla velikega utiralca poti. Tudi njegovo 1. 1917 iziSlo delo »Gedanken zur oster-reichischen Verfassungsreform« je vtisnilo njegovi literarni usmerjenosti posebno noto. Potem ko je že septembra 1. 1918 jiod llu-sarckom bilo na dnevnem redu njegovo imenovanje /a ministra, jc nato mesec dni pozneje vstopil kot socialni minister v zadnjo ces. kr. Lammaschevo vlado.
V	politiki povojne Avstrije, kjer jc takoj prevzel vodilno vlogo, je njegov velik uspeh posojilo Društva narodov Avstriji |4. 10. 1922), s katerim je mogel stabilizirati avstrijsko valuto in tako začeti politiko dviganja Avstrije. 1. 6. 1922 jc S. stopil kot zvezni kancler prvii ua čelo avstrijske politike. Delo tega kabineta, ki jc odstopil 7. 11. 1924, je bilo predvsem posvečeno sanaciji Avstrije. Svojo drugo vlado jc S sestavil 20.10. 1926. Ta vlada in njegova tretja dne 19. 5. 1927 sestavljena vlada sta stali popolnoma v znamenju notranje političnih napetosti. V to dobo spadajo posebno dnevi onih žalostnih dunajskih dogodkov dne 15. in 16. julija 1927, Senca teh dogodkov je kot velika zavora legla na vse notranje politično življenje.
Zunanje-politično je imel S. s svojim drugim in tretjim kabinetom tc-le glavne uspehe: odprava mednarodne vojaške kontrole, dogovor o dolgovih napram Severni Ameriki in načelni sprejem Društva narodov v vprašanju velikega industrijskega posojila Avstriji. Ko je S. 3. 4. 1929 odstopil, jc mogel te storiti v zavesti, da je svoji domovini koristil v veliki meri. V Vaugoinovem kabinetu od 30. 9. do 29. 11. 1930 je imel Seipel vodstvo zunanjega ministrstva.
1. junija I9?4 je bil S. na dunajskem južnem kolodvoru od tekstilnega delaven Karla Javorcka nevarno ranjen.
Od sv. očeta je bil Seipel decembra 1921 imenovan za apostolskega protonotarja, potem ko jc bil že preje imenovan za prelata. 1.. 1928 je bil S. izvoljen za senatorja Nemške akademije v Mona-kovem.
Razen mnogih teoloških del je S. Se napisal: »Gospodarsko-clični nauki cerkvcnili očetov« (I. 1907), .Narod in država« (1916), »Misli k avstrijski ustavni reformi« (1917), »Socialna vpraSanja in socialno delo«, fžena v javnem življenju« (1918), »Sprava narodov kot predpogoj za mednarodno spravo« (1918), Boj za avstrijsko ustavo« (1930).
Sprejem zmagovalcev
Novi Sad. 2. avgusta. I. Ze zgodaj zjutraj je velika množica ljudstva šla v volil;'h sprevodih na aerodrom, da prisostvuje veličastnemu dogodku in da pozdravi naše junake zraka na povrallui v domovino, ki so se lako izborilo odlikovali ua mednarodnih tekmah v Zlirichu. Ne samo peš. ampak z vsemi prevoznimi sredstvi, v avtobusih In avtomobilih, v vozovih itd. se je napotila la ogromna množica na aerodrom in že okoli pol 9 zjutraj zasedla velik prostor novosadskega letališča. Med navzočimi odličnjaki je bil generalštabni polkovnik Stanimir Živkovič, komandant letalstva general Nedič in drugi. Prihod letal-ev je bil napovedan ob 10 dopoldne. Istočasne V; bila na letališču slava
Kita 'ko-sovietska pogajamo
Šangi. ', 2. avgusta, ž. Ker so se pred nedavnim časom razbila pogajanja med nankinSko in sovjetsko vlado za pogodbo o nenapadanju, in sicer radi tega, ker sovjeti niso mogli prevzeti ni-kake garancije v vprašanju Mandžurije, je nan-kinška vlada sedaj sklenila pričeti vendar na novo pogajanja. Nankinška vlada skuša doseči vsaj toliko od sovjetov, da bi ostali oni nevtralni v slučaju kitajsko-japonskega spopada.
Peking, 2. avgusta, ž. Po sklepu vojne konference se je Kitajska odločila organizirati vojsko dobrovoljcev 200.000 mož, ki bi jo uporabljali v boju proti Japoncem. Kitajska vlada je sklenila tudi razne gospodarske korake, ki zadevajo izključno Japonsko.
Dunajska vremenska napoved: Pričakovati je začasnega motenja dosedanjega lepega vremena z | nevihtami in nižjo temperaturo.	j
letalskega poveljništva. Ko so prišli letalci, so bili sprejeti z nepopisnim navdušenjem. Ko so rapor-tirali letalskemu poveljniku generalu Miljutinu Nediču, kateri se jim je v kratkih besedah zahvalil za ponosno zmago, je prečita] podpolkovnik Ivano-vič naredbo vojnega ministra, po kateri je bil odlikovan letalski kapelan I. razreda Šintič Zlatko z redom Jugoslovanske krone 4. razreda, ostali člani naše posadke: letalski kapelan 2. razreda Bajdak Leonid, letalski poročnik Židanik Kazimir, letalski kapetan I. razreda Gradišnik Ferdo in letalski kapetan 2. razreda Gavro Skrivanič z Jugoslovansko krono 5. razreda. Zmagoslavnim pilotom so čestitali vsi njihovi tovariši in razna društva.
Tvrdka
Singerjevi šivalni stroji
se je preselila
v Gaievo ulico št. 3
poleg nebotičnika
odoči politični razvoj v Nemčiji
Berlin, 2. avgusta.
Glede nadaljnega razvoja politične situacije meni neka ugledna nevtralna osebnost sledeče:
Von Papen bi najrajši vladal sam
Socialisti so izgubili veliko glasov na komuniste zato, ker se delavstvu ni dopadlo zadržanje stranke, ko je državni kancler odstavil prusko vlado in imenoval komisarja. Delavstvo je imelo vtis, da je stranica nudila režimu premalo odpora. Delavstvo je pričakovalo, tla bosta policijski predsednik Grzesinski in minister Severing ostala nekaj časa v zaporu in da ne bosta izročila poslov na prvi ostrejši nastop vlade.
Vlada von Papen-Schleicher je z izidom volitev zadovoljna. Znano je, da ta vlada nikakor ne želi sodelovati s parlamentom, ker bi najrajše vladala sama. Saj je notranji minister von Gayl sam izjavil, da je prepričan monarbist in zato pač nihče ne dvomi, da sedanji režim pripravlja pot monarhiji. Državni kancler sam je v svojem vollvneni govoru v soboto napadel weimersko ustavo. Vladno in hitlerjevsko časopisje razglaša, da pomenijo nedeljske volitve smrt vveimarske republičanske koalicije. Von Papen smatra, da se mu ni treba ubijati s parlamentom, saj je sodelovanje z njim itak nemogoče. V novem parlamentu ni nobene vladne večine. Niti narodni socialisti niti nemški nacio-nalci ne morejo, četudi se jim pridružijo ostalo nacionalistične strančice, "tvoriti vlade sposobne večine. Socialisti in komunisti imajo enako veliko glasov kakor nacionalisti in jim držijo popolno ravnotežje. Na večino socialistov, komunistov in cen-truma pa tudi ni misliti, ker nobena katoliška stranka ne more sodelovati v. boljševiki. Parlamentarna vlada je mogoča samo, če bi se desničarskim strankam pridružil centrum.
Prazne kombinacije s cenlrumom
Taka koalicija pa je skrajno neverjetna, ako ni popolnoma nemogoča. Von Papen sicer nekoliko računa s centrumom. kar sklepajo iz tega, ker se pri čiščenju uradniStva na Pruskem ni dotaknil rentrumaškili uradnikov. Toda v centrumu prevladuje vpliv dr. Brilninga, ki je bil v vseh volivnih okrožjih voditelj liste, von Briining pa ie načelen in absoluten nasprotnik baronske vlade. Centrumo-va glasila se o bodočem zadržanju centra za enkrat z nobeno besedo ne izjavljajo.
Zato bo po rsej priliki v dosledni bodočnosti n»taln pri neparlamenlnr. vladi >«n Papena, čeprav bi ta vlada morala z ozirom na to. da je večina parlamenta, če vltejemo komuniste, proti sedanjemu sistemu, takoj odstopiti. Narodni socialisti so prepričani, da bo von Papen sprejel v vlado veliko število ministrov iz Hitlerjeve stranke. Nekateri bi celo radi hoteli celo vlado in bi pustili samo vojnega ministra Schleicherja. Najbolj verjetno pa je. da bo von Papen narodnim socialistom dal nekaj mest, da si zagotovi njihovo podporo v parlamentu, kadar bi le-tega rabil. Kar se tiče Prusijo, je von Papen odločen, da državnega komisanjata ia noben način ne ukine.
Nek ugledni vladni človek je izjavil sledeče: Vlada bo novemu parlamentu predložila p-.litični program pozitivnega dela in je prepričana, da bo našla zanj veČino. Na vsak način bo poizkusila vladati parlamentarnim potom in se ogibati ustavnih konfliktov. To se pravi, da vlada računa, da jo bo centrom toleriral. 0 stališč« centruma je do zdaj samo znano to, da smatra, da se ne smeje delati več nobeni protiustavni eksperimenti m diktatorski poizkusi.
Meščanshe demokracija za centrum
Ugleden član meščanske levice izjavlja sledeče:
»Volitve so pokazale, da je 13 milijonov Nem-<ev glasovalo za fašiste, 13 milijonov pa za marksiste! Volivna borba bi bila podobna križarski vojni otrok - tako brezmiselna je bila — ako ne bi bilanca zadnjih dveh volivnih dni kazala 130 mrtvili in 2000 ranjenih. Nemčija je poslala podobna bivšemu balkanskemu poluotoku. Res je, da komunisti ne prizanašajo svojim nasprotnikom, toda skoraj vsa nasilna dejanja so bila izzvana in izvršena od hitlerjevcev, ki so šli svoje nasprotnike morit celo na njihova stanovanja! Ali naj Nemčijo prepustimo desnim in levim ekstremistom, da se bodo med seboj požrli, tako da bosta ostala od obeh strank samo repa? To so vse fanatizirani, militarizirani in vsakega čuta za stvarnost oropani ljudje, katerim se država ne more in ne sme izročiti.«
>Zato je treba napraviti konec s tem absurdnim položajem in moralna dolžnost je, da se vlada izroči centrnmu. ki je ostal edina pozitivna stranka v Nemčiji. Vlada ne sme iz ozira na svoj prestiž Centruma odbijati in izključevali. Vlada bo sicer, kakor se čuje, skušala onegaviti do jeseni, toda tako zavlačevanje normaliziranja političnih razmer M bilo pogubno. Zakaj od takega kaosa bi imele dobiček samo radikalne stranke, ki bi državo raztrgale na dva košar
Nemčija mora voditi gospodarsko politiko, si-ct r oo morala plačati še hujše reparacije nego so one. katerih se je osvobodila v Lozani. Končno bi ostala samo inflacija, kot zločinsko sredstvo reši-'ve. kakor jo hitlerjevci itak že propagirajo. Ljudstvo hoče rešitve iz bede, hoče dela za brezposelne in človeka dostojno življenje. To pa more dati judstvu samo vlada, ki bo izšla iz parlamenta in bo osnovana na pametnih kompromisih. Stran s terorjem, da se začne moralni in gospodarski preporod Nemčije! Stranka, pod koje vodstvom bi so moglo to izpeljati, je edino Centrum.«
Vlada bo onegavila naprej
Vlada razglaša, da se ji nič ne mudi in da oodo lako državni predsednik Hindenburg kakor von Papen in njegovi kolegi odšli za nekaj dni na počitnice. Novi parlament bo sklican koncem avgusta. Ako kancler do tedaj ne bo skoval večine, bo glasovalo proti njemu: 89 komunistov, 133 socialnih demokratov, 76 centrumašev, 22 poslancev
Program Hitlerjeve stranke
bavarske ljudske stranke in 4 poslanci državne stranke. Ali so bo zgodilo prvo ali drugo, to je vso odvisno od Centruma. Ako Centrum ne bi hotel iti v koalicijo z nacionalisti — kar jo skoraj gotovo — potem upa vlada, da se bo lahko zanašala vsaj na toleranco Centruma. Pa tudi to ni gotovo. Najbolj verjetno je, da bo vlada onegavila naprej, dokler bo šlo, potem pa zopet državni zbor razpustila — če bo šlo.
Ostro svaril o teroristom
Državni komisar za Prusijo dr. Bracht jo z ozirom na teroristične akte zadnjih dni izdal sledeči proglas:
»Volitve so končane, ljudstvo je govorilo. Zdaj je najvišja postava popolna vpostavitev notranjega miru. Nasilje iu teror se morata enkrat umakniti spoštovanju pred postavo. Svetost človeškega življenja se ne sme več kršiti. Svarim zadnjikrat! Državna vlada se najbolj drakonskih odredb ne bo ustrašila, da do zadnjega izpolni svojo dolžnost napram mirnim državljanom in da izsili notranji mir. Svarim vse organizacije in vsakega posameznika pred hujskanjem na državno veleizdajo. Tisk so mora vzdrževati vsakega razvnemanju strasti po napačnem poročanju. Ako ne, naj so nihče ne začudi, čo bom posegel v svobodo tiska.«
Fašisti more dalje
Berlin, 2. avgusta, tg. Preteklo noč je prišlo zopet do hudih izgredov v Vzhodni Prusiji iu v šleziji. V Maricnburgu so bili izvršeni atentati proti voditeljem socialnih demokratov in proti visokim polcijskin uradnkom. V Kbl-ningsbergu so bili včeraj veliki izgredi proti židovskim trgovcem, v katerih .so demonstranti napravili mnogo škode in je policija danes prijela radi tega 5 narodnih socialistov. V Lieg-nitzu so vrgli ročno granuto proti ljudskemu domu socialnih demokratov. V Corldbergu v šleziji pu so demonstranti streljali v hišo tamkajšnjega socialno demokratskega poslanca. 2 pristaša Reihsbanncrja sta bila ranjena pri spopadih v mestecu Stcinau na Badenskcm. Iladi dogodkov v Konigsbergu je policija prijela dosedaj 40 oseb. Večina izmed njih ni hotelu dati nobenih pojasnil.
Berlin, 2. avgusta (g. Nemški državni kancler von Papen jo nastopi danes enotedenski dopust ter ga bo v tcin času zastopal državni notranji minister von Gavl.
Položaj je resen
>Ere Nouvello: pravi: Usoda Nemčijo se navsezadnje nahaja v rokah Ileichsvvehra, ki se bo moral odločiti, ali naj se pridruži Hitlerjevim le-gionarjem, ali pa naj te čete razpusti. V teh okoliščinah so bodočnost Nemčije zdi zelo negotova in človek mora bili nad vse pesimističen. Nobenega dvoma ni, da je položaj v Nemčiji zelo resen. Vsaka politika nemško vlade bo v polni meri odvisna od nekega človeka, ki se je še včeraj zavzemal za to, da Nemčija ojača svojo oborožitve in da stalno dela za obnovitev svoje nekdanje hegemonije v svetu. Nemška vojska, ki bo v bodoče morala sicer služiti nemški notranji politiki, lahko postane ludi i orožje nom.ške diplomacije. Takžen je stvarni polo-| žaj po nemških volitvah in ta položaj je v enaki meri nevaren za Nemčijo in za ostali svel.
Malinov o .integralni Jugoslaviji4
Sofija, 2. avgusta. AA. Predsednik narodnega sobranja Aleksander Malinov, ki sc sedaj mudi v Varni, je bil včeraj zaprošen od ta-mošnjih novinarjev, naj jim da izjavo o grško-bolgarskih odnošajih. G. Malinov jo odgovoril:
Izvajanje sporazuma, ki jc znan pod imenom konvencije mod Molovoni in Kafandarisoin. je šo vedno sporno. Ni izključeno, dn bo to vprašanje vnovič predloženo mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Naša vlada vztraja na svojem dosedanjem stališču.
Na vprašanje novinarjev, kaj sodi o takozv. integralni Jugoslaviji, jc Malinov odvrnil:
Moje naziranje je, da je vprašanje integralne Jugoslavije s stališča praktične sodobne mednarodne politike, brez vsebine in da za rešitev takega praznega vprašanja ne bosta izgubljali časa ne bolgarska vlada v Sofiji ne vlada v Belgradu.
Sem in ostanem velik prijatelj misli o tesnem in prisrčnem sodelovanju med Bolgarsko in Jugoslavijo. Tisti pa, ki sc poganjajo za idejo integralne. Jugoslavije, nc utrjujejo in morda niti nc pojmujejo zbližanju med nami in Jugoslovani.
Lista nove romunske vlade
Bukarešt, 2. avg. 1. V kuloarjih parlamenta, ki je bil otvorjen v soboto dopoldne s prestolnim govorom kralja, so se širile verzije o listah z ministrskimi kandidati nove parlamentarne vlade. Po-vratek g. Maniua v politično življenje je veselo presenetilo tudi inozemske diplomatske kroge. Čez nekaj dni bo podala ostavko vlada Vajda Voevoda in novo vlado bo sestavil Maniu iz tako zvane prve garniture narodno-kmečke stranke. V tej vladi bo prevzel ministrsko predsedstvo Maniu, zunanje ministrstvo bo dosedanji predsednik vlade Vajda Vo-evod, notranje ministrstvo profesor Mihalake, finančno Mironescu, trgovinsko Madgearu, prometno ministrstvo pa Lugogeanu. Ta vlada bo morala izvršiti velike administrativne spremembo. Predstavila se bo parlamentu in mu predložila za hiter sprejem nekaj važnih zakonskih načrtov, ki se tičejo gospodarskih in socialnih vprašanj romunske države.
Sedaj ko «e Hitler vrača v nemški državni zbor kot najmočnejša nemška politična stranka, bo dobro pregledati sestavine programa, ki so si ga Hitler in njegovi tovariši sestavili 1. 1920 v Mtinchenu in ga objavili na prvem strankinem zborovanju dne 25. februarja 1920 v dvorani dvorne pivovarne v Miinchenu. Ta program obsega 25 točk in šc danes tvori, po dvanajstih letih obstoja stranke, temeljno magno charto Hitlerjevega pokreta.
V	uvodu program opozarja na to, da ni zasnovan kot izraz časovnih zahtev in potreb, ampak da je izraz stremljenj in ideologije za celo dobo bodoče nemške državne politike. Zato se kot tak tudi nikdar ne bo spreminjal na ljubo vsakodnevnim zahtevam ali željam širokih ljudskih mas, četudi v škodo lastne aktualnosti ali pa popularnosti.
Prvi dve točki zahtevata ujedinjenje vseh Nemcev na podlagi načela o samoodločbi narodov v eno državo Veliko Nemčijo in enakopravnost nemškega naroda napram drugim narodom in zato razveljavljenjc versajske in saint. gerraainske pogodbe. Za odtok presežka prebivalstva zahteva za Nemčijo posest kolonij.
Nadaljnih osem točk govori o državljanskih pravicah nemških državljanov. Državljan nemške države more biti le, kdor je član nemškega naroda. Član nemškega narodu pa more biti le, kdor je nemške krvi brez razlike vere. Zato noben žid ne more biti član nemškega naroda. Kdor pa ni nemški državljan, naj živi v Nemčiji le kot gost in mora zato pasti [kkI zakone o zaščiti tujcev. Vso zakonodajo in upravo smejo voditi le nemški državljani in zato morajo izginiti iz državne, deželne in občinske uprave vsi uslužbenci, ki ne odgovarjajo gornjim pogojeni o državljanstvu. Stranka se bo stalno borila proti koruptnemu gospodarstvu parlamenta in strankarskih režimov. Država mora predvsem skrbeti za pridobitne in življenjske možnosti državljanov. Ako državljanom nemške države ni mogoče priskrbeti zadostnih možnosti eksistence, je treba takoj izgnati vse tuje državljane in je treba preprečiti vsako dopotovanje Nenemcev. Stranka zahteva, da se iztirajo iz Nemčije vsi oni Ne-nemci, ki so se priselili v Nemčijo po 2. avgustu 1914. Vsi državljani morajo imeti iste pravice in dolžnosti in mora vsak državljan biti bodisi duševno ali pa fizično produktiven. Posameznikova delavnost mora biti predvsem usmerjena v korist splošuosti.
Zato stranka v ostalih, petnajstih točkah zahteva odpravo vsakega brez dela ali truda pridobljenega dohodku. Tre-ba je pred vsem zlomiti obrestno gospodarstvo. Vsem vojnim
imenovanja v profesorski in učiteljski službi
Belgrad, 2. avg. 1. Na moško učiteljišče v Ljubljani je premeščena Skaberne Marija, profesorica telovadbe Ženskega učiteljišča v Ljubljani; na moško učiteljišče v Mariboru je postavljena Vlakar Ladislava, profesorica ženskega učiteljišča v Mariboru; premeščen je nadalje Saršon Rudolf, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru na moško uči-ljišče; na L realno gimnazijo v Ljubljani je postavljena za profesorico v 4-II dr. Angela Pisker-nik, profesorica v pokoju.
Za učitelja s pravico uradnika 6. položaja 2. skupine je postavljen na državni glasbeni akademiji v Zagrebu Andro Mitrovič, tajnik narodnega gledališča v Mariboru.
V	6. položajno skupino so napredovali: Kernc Leopold, učitelj na meščanski šoli v Tržiču; Vidic Marija, učiteljica v Ljubljani; Vrbič Alojzija, učiteljica v Dolnjem Logatcu; Jaklič Joško, učitelj v Kočevju; Jarcc-Peterlin Marija, učiteljica v Ljubljani; Zavrl Albin, upravitelj meščanske šole v Trbovljah; Cerjak Terezija, učiteljica v Mariboru; čuček Karlina, učiteljica v Mirni peči; Plaša Mihael, učitelj v Velenju; Požar Matilda, učiteljica v Vojniku; Trost Janko, učitelj v Ribnici; Ravtec Mirko, učitelj v Mariboru; Rode Viktor, učitelj v Mariboru; Runovec Ivana, učiteljica v Mariboru; Lapajnc Barica, učiteljica v Sodrašici; Lukman Marija, učiteljica v Račah pri Mariboru; Lukman Franc, veroučitelj na meščanski šoli v Mariboru; Tavčar Feliks, veroučitelj v Ljubljani; Šalda Angela, učiteljica v Krčevini; Kovač Mirko, nastavnik na meščanski šoli v Celju; Kumer Josipina, učiteljica v Ribnici; Klenovšek Hinko, učitelj v št. Vidu pri Ptuju; Kogeljnik Franc, učitelj v Muli; Kern Marija, učiteljica v Celju; Koman Maks, učitelj v Stranjah; Kostanjšek Gratus, veroučitelj v Mariboru; Kunst Ivan, učitelj v gluhonemnici v Ljubljani; Klavšek Mirko, učitelj v Volčji vasi pri Ljutomeru; Kabaj Olga, učiteljica v Cerkljah; Krama-rič Ivan, učitelj v Krškem; Grčar Kmelija, učiteljica na meščanski šoli v Mariboru; Gaspari Anton, upravitelj meščanske šole na Rakeku; Bajdič Pal-mira, učiteljica na meščanski šoli v Ljubljani; Fab-jančič Nikolaj, nameščenec na meščanski šoli v Ljubljani; Staroslav Gradišnik, učitelj v Celju; Držaj Marija, učiteljica na meščanski šoli na Rakeku; Seliškar Alojzija, učiteljica v Ljubljani;
dobičkarjem je treba odvzeti vse njihovo bogastvo. Izvesti je treba podržavljenje trustov in gospodarskih družb. Stranka zahteva za vse državljane udeležbo na dobičku velikih podjetij. Uvesti se mora starostno zavarovanje. Stranka zahteva odpravo velikih trgovskih podjetij in tvrdk, da so tako dvigne srednji stan in omogoči njegov obstoj. Država mora pri svojih dobavah upoštevati predvsem obrtništvo. Izvesti se mora pravična agrarna reforma in so mora v mejah zakonitosti izvesti razlastitev in razdelitev zemlje. Zcmljarina se mora odpraviti in onemogočiti sleherna špekulacija z zemljo.
Proti onim, ki škodujejo občim interesom, jc treba postopati z vso strogostjo. Javne zlo-čincc, skopuhe in dobičkarje je treba kaznovati s smrtjo, brez razlike na vero in narodnost.
Stranka zahteva, da se odpravi današnji materialistični, na rimskem pravu sloneči pravni red in nadomesti z germanskim pravnim sistemom.
V okviru prosvete zahteva stranka, da država izvede i>opolno reformo narodne vzgoje. Ves učni načrt sc mora spraviti v sklad z zahtevami praktičnega dnevnega življenja. Država mora omogočiti izobrazbo vseh nadarjenih, a revnih, na državne stroške — država mora skrbeti za dvig in obstoj vseh organizacij, ki skrbe za kulturni, športni in zdravstveni podvig ljudskih mas.
Odpraviti se inora poklicna armada in ustanoviti ljudska armada, v obliki državne milice.
Da se onemogoči vsako politično zavajanje, zahteva stranka zakonito borbo proti časopisju, čigar lastniki ali uredniki niso člani nemškega naroda, lnozemccm je prepovedana finančna in tehnična udeležba pri nemškem časopisju.
Stranka zahteva popolno versko svobodo in sc sama izreka za pristaša pozitivnega krščanstva, nc da bi se versko odločila za to, ali ono versko prepričanje. Pobijala bo pa zmiraj židovsko-matcrialistično v in izven javnega življenja in jc prepričana, da se more izvesti ozdravljenje naroda le po načelu: splošna korist pred osebni interes.
Zato za vse to 25. točka programa zahteva centralno oblast rajha in popolno oblast centralnega parlamenta nad vsem rajhoin in njegovimi organizmi. Treba jc izvesti osnovanj« stanovskih zbornic za celi rajh, ki bi izvajale od rajha izdane gospodarske naredbe v posameznih zveznih deželah.
Voditelji stranke se zavezujejo, da sc bodo borili za izvedbo toga programa, če treba tudi za ceno svojega življenja.
Zore Amalija, učiteljica pri St. Ožbaldu; Vulkovii Josip, učitelj v Krškem; Zadnik Neža, učiteljica v Celju; Urbančič Franja, učiteljica v Kranju; Bel-šak Ludovik, učitelj v Dolnji Lendavi; Ažman Milica, učiteljica v Celju; Papler Marija, učiteljica v Žabnici; Požar Vilko, učitelj v Šmartnem; Peternel.' Marija, učiteljica v Dolgi vasi; Pečjak Rudolf, učitelj v št. Vidu pri Ljubljani; Pipan Galbrijela, učiteljica na Trati; Zirovnik Marija, učiteljica v Št. Vidu pri Ljubljani; Lobner Marija, učiteljica v Mariboru; Mavko Antonija, učiteljica pri Sv. Tomažu; Istinič Kornelija, učiteljica v Radečah; Pajk Leopold, učitelj v Ljubljani; Petje Ignac, učitelj na Hajdini; Vavda Milena, učiteljica v Vojniku; Vadnjal Ivan, učitelj v Humu; Erker Amalija, učiteljica v Stari cerkvi pri Kočevju; Jernejčič Olga, učiteljica v Novem mestu; Jug Milica, učiteljica v Mariboru; Medič Pavle, učitelj v Ljubljani; Tomo Jcdrlinič, učitelj v Ljubljani; Savnik Olga, učiteljica v Kranju; Zivko Janko, učitelj v Studencu pri Mariboru; Lendovšek Ljuba, učiteljica v Škof ji Loki; Lapajne Viktor, učitelj v Podbrezjah; Janez Žerjav, veroučitelj v Ljubljani; Hofbauer Alojzij, učitelj v Hrastniku; Kafala Ciril, učitelj v Ptuju; Komar Marija, učiteljica meščanske šole v Ljubljani.
*
Belgrad, 2. avgusta. AA. Z ukazom Nj. VeL kralja so bili na predlog notranjega ministra premeščeni: za policijskega inšpektorja 4. skupine 2. stopnje pri policijski upravi v Zagrebu Josip Tučan, dozdaj policijski inšpektor iste skupine pri policijski upravi v Ljubljani; za pomožnega tajnika 6. skupine pri okrožnem inšpektoratu v Biha-ču Ivan Topalovič, pomožni tajnik isto skupine pri okrajni izpostavi v Vakufu.
Bibač, 2. avgusta, ž. V rimsko katoliški cerkvi v Bihaču bo v ponedeljek svečana maša za-dušnica za pokojnim Stepanom Radičem.
Jugoslovanske Steyr tovarne
Ljubljana
prodajo za okazijske cene nekatere
rabljene avtomobile
Rim, 2. avgusta, ž. Italijanska vlada je sklenila v prihodnjih 4 letih elektrificirati 4800 km svojih najvažnejših železniških orod.
Javljamo tužno vest, da nam je danes, naš dobri, ljubljeni sin, mož, oče, gospod
MIROSLAV OGRIZEK
posestnik in gostilničar v Podčetrtku
previden s tolažili svete vere, v 44. letu svoje starosti, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika bo od hiše žalosti v četrtek, dne 4. avgusta ob 16 na pokopališče v Podčetrtku.
Podčetrtek, Sveti križ, Rogaška Slatina.
Globoko žalujoči: Terezija Ogrizek, soproga; Ivanka in Zinka, hčeri; Franc in Terezija Ogrizek, starši in ostali sorodniki.
Zlatomašnik Jožef Sinko - mrtev
Maribor, 2. avgusta.
Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je snoči umrl častitljivi župnik in zlatomašnik Jožef Sinko. Smrt ga je rešila trpljenja snoči ob 10 zvečer. Pogreb bo v četrtek ob pol 10 dopoldne. Iz Ptuja bo vozil avtobus ob 9 izpred mestnega magistrata.
Gospod zlatomašnik Jožef Sinko je bil zvest sin Slovenskih goric. Rojen je bil 24. marca 1850 v Biserjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici prav v isti hiši, kakor njegov sorodnik in naš narodni prvo-boritelj dr. Anton Korošec. Kot mal deček je imel srečo, da je nekoč ministriral v domači župnijski cerkvi knezoškofu Antonu Martinu Slomšku. Gimnazijo je dovršil v Varaždinu, bogoslovje v Mariboru, kjer je bil kot tretjeletnik posvečen v maš-
nika. Kot kaplan je služboval četrt leta na Muti, 12 let in pol pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. 2 leti v Svečini, 2 leti pri Sv. Jakobu v Slov. gor. in 2 leti v Konjicah. Iz Konjic je bil od knezo-škofa imenovan za spirituala v mariborskem bogoslovju. A skromni in ponižni gospod je iz ponižnosti to službo odklonil. Kot župnik je deloval nad 8 let pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. in 32 let pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., torej pri Sv. Lovrencu skupno 44 let, pač redek slučaj.
Rajnki je bil poosebljena dobrotljivost. Otroško pobožen je z največjo vnetostjo in gorečnostjo deloval v vinogradu Gospodovem od svojih mladih dni pa dotlej, da so od dela omagale njegove moči. Kjerkoli je služboval, je ustanavljal in vneto vodil Marijine družbe, fantovske in dekliške, tretji red sv. Frančiška in bratovščino krščanskih družin. Deloval je v prosvetnih društvih in sploh se po-služil vsakega sredstva, da bi povzdignil svoje ov-čice versko in narodno. Od lavantinskega ordina-riata je bil imenovan za duhovnega svetnika, kralj ga je pa odlikoval z redom sv. Save IV. vrste.
Po svojem značaju je bil vedno vesel, silno gostoljuben, skromen in miroljuben. Nikdar se ni nikjer prepiral in ni ga imel sovražnika v svojem življenju. Sam reven in ubog je vedno rad podpiral uboge dijake in tako marsikateremu slovenskemu mladeniču pomagal do višje izobrazbe. Celo svoje življenje je bil navdušen narodnjak, kar ma je za časa nemške nadvlade v Ptuju in okolici povzročilo marsikatero bridko uro. Bili so časi, ko so ptujskega »Štajerca« in ž njim nemštvo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi vsiljevali v poštene kmetske domove. Tedaj je rajnki v raznih organizacijah kazal, kje mora biti naš pravi verski in narodni ideal. Ljudstvo je gorečega in delovnega duhovnika spoštovalo in ga poslušalo, saj je poznalo njegovo krepostno življenje, tato ga je tudi kakor svojega očeta ljubilo.
Ko se je oglasi! včeraj zvon in zapel posmrt-nico ranjkemu zlatomašniku, pač ni ostalo suho niti eno oko njegovih župljanov. Globoka žalost bo prešinila tudi srca njegovih duhovnih sobratov, ko bodo zvedeli, da se je preselil v večnost. Ave 1 anima pia!
Želite li 3 centimetre rdečila za ustnice?
Strašna noč v Stavci vasi
Ali sploh morete dobiti rdečilo za ustnice brez tulca? Ne! Brez tega isto ne bi bilo zavarovano proti prahu in bakterijam. In to je tudi vzrok, zakaj se nežne luske Luxa nikoli ne prodajajo odprte. Higijenični ovoj varuje nežne luske od nečistoče . .. prepreči da ni-k;xka nečistoča ne pride v dotiko z Vašim ?hiim perilom in s tem tudi z Vašo kožo.
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju
UJ2-32.
Ko je po gorelo poi vasi
Žužemberk, L nvg.
Pol ure od Žužemberka na desni strani Krke leži idilična Stavčavas, spadajoča že v občino dvor. Boječe sc stiskajo male, nekatere šc popolnoma lesene, druge «11110 deloma zidane, vse pa s slamo krite hišice okolu male, pa lične stare cerkvice sv. Kancijana, ki sto-fuje v krasnem altarju, velike umetniške vrednosti. Obilno sadno drevje, ki je prej obdajalo jioslopj«, je da jalo vasi posebno mičnost, tako, du se je marsiknk fotograf, potujoč po levem bregu Krke ustavil in vjel v svoj aparat ljubko sliko te vasi. Tudi pokojni, žal, prezgodaj umrli zelo nadarjeni slikur Stanko Peliani je rad posedal nn levem Krkinem bregu in slikal to rfilčho vas. Marsikak popotnik pa, ki je hodil mimo, in vjdcl te goste skupaj stoječe slamnate strehe, je zmajal z glavo in si mislil: >Gorje, če tu kedaj izbruhne ogenj!« Tudi vaščnnje sami so se tega vedno bali, zato so bili zastopniki raznih zavarovalnic stalni gostje v vasi, kjer so nagovarjali gospodarje, naj vsaj približno primerno povišajo zavarovalnino. Vsi bi bili radi to storili, toda vsak je čakal boljših časov, češ, bom napravil novo poslopje, ga z opeko pokril, pa primerno zavaroval, ker potem bo premija nizka. Toda nesreča ni čakula teli časov!
Kakor bljuvnjoč ognjenik.
V nedeljo, 31. julija zvečer so se ljudje ravno spravljali k počitku, ko se naenkrat posveti iz Ustnika posestnice Ktižnik št. 1. Eden domačih zapazi sumljiv sijaj, pogleda skoz okno in presunljivo zakličc: Ogenj, goril Ljudje planejo iz postelj, ko vsi zbegani, napol v snu grabijo za to ali ono, kar jim pride v roke. Ko bi bili vsi takoj pritisnili h gorečemu Ustniku, bi ga bili naenkrat pogasili in lako rešili vsa druga poslopja. Tnko pa so v vsaki hiši začeli reševati svoje in pri tem veste, kako se godi: vse je zmešano, ljudje nosijo ven kake malenkostne ali tudi nepotrebne predmete, najvažnejše in najdragocenejše pa prepuščajo ognju. Tako je ravno gospodinja Kužnik vlačila iz hiše razne blazine in odeje, ognju, pa prepustila vso obleko in 3(K!0 Din gotovine! Hvala Bogu, da so vsi še pravočasno izpustili živino in prašiče iz hlevov! Med tem pa se je ogenj širil z bliskovito naglico. In ni čuda: Ravno to nedeljo je ves dan žgala strašna vročina, vse je bilo suho ko poper, strehe slamnate, vsi skednji in podstrešja polni krme, ki so jc vaščanje ravno letos obilno nakosili, kozolci polni ravnokar požetega žita, toraj materijala dosti za požrešne plamene. Dobro uro po izbruhu ognja je bilo v plamenu 24 poslopij. Prizor je bil strahoten: ! Noč temna in brez meseca, ozračje mirno, brez vsnkega vetra, vsako poslopje zase je gorelo z visokim plamenom kot ogromna smolnata bak^ lin. vsi ti plameni pa so se v višavi združevali v velikanski, do 30 metrov visoki ognjeni zu-belj. ki je pošastno osvetljeval vso okolico. Od daleč so je prizor videl kot bljujoč ognjenik.
Reševalna dela so bila težavno oziroma nemogoča. Kar jc ogenj zagrabil, je brez usmiljenju postalo njegov plen. Zato je bilo mogoče varovati samo to, česar ogenj še ni dosegel. Domačini iu sosedje iz bližnjih vasi so delali z nadčloveškimi močmi, da bi bili s škafi in vedri kos požrešnim plamenom. Toda zastonj! Gasilci iz Žužemberka na so se. žal, nekoliko zamudili, ker so motorko dopoldne nekaj rabili! Ko so pridirjali na pogorišče z ročno in motorno brizgnlno. je ročna pod krepkimi rokami pridnih vaščanov in okoličanov takoj vspešno delovala, motorkn pa je nekaj nagajala, predno jo je strojnik spravil v red. Ko hi bila mogla gasilska pomoč vsaj četrt ure prej priti, bi bili vsaj šc tri hiše rešili. Krasen zgled točnosti in požrtvovalnosti so dali gasilci Iz Smiliela. Komaj četrt ure za žuženilberčani so bili že na mestu s svojo motorko, dvignili jo iz voza, ena. dve, pa je žc brezhibno dclovaln ir. gasila. Vsa čast vrlim Šmilielcem! Toliko bolj, ker so ravno to nedeljo obhajali svoje priljubljeno žegnanje sv. Ane, in so to dan vsi malo boljše volje, toda, ko začujejo gasilski rog, pozabijo nn štruklje in nn litre, pa vprašajo samo: kje jc ogenj, dn ga bomo! Ti razumelo svoj posel! Kmalu za niimi so orihiteli
ognjegasci iz Zagrndca in tudi takoj prav pridno in vspešno gasili. Nc dolgo potem so prišli še Topličanjc s svojo krasno motorko, ki je takoj stopila v akcijo in tako brezhibno in vspešno delovala, tla je ljudje niso mogli pre-hvaliti. Slednji, so pridrseli na svojem avtu še gasilci iz Novega mesta in s svojo veliko motorko tudi prav vspešno pomagali omejevati ogenj. S solzami v očeh so se gospodarji, katerim so rešili domove, zahvaljevali požrtvovalnim gasilcem, ki so cclo noč ostali nn pogorišču. žužembeiski pa so požrtvovalno ostali tam še celo dopoldne, da so sproti zatrli vsak nov izbruh ognja iz ogorkov in pepela. Prisrčna hvala vsem! Rešili so vsaj pol vasi. Prav posebno hvalo tudi zaslužijo gg. orožniki z Dvora, ki so vso noč ostali na licu mesta, dajali primerna navodilu, skrbeli vzorno za red ter neumorno, pa taktno priganjali ljudi k reševanju. Vsa čast in hvala jim!
Strašna škoda.
Prav vsu sreča v nesreči jc pa okolnost, da je bilo vreme popolnoma mirno. Ko bi le nekoliko zavila burja, bi bila šla vsa vas s ccr-kvijo vred. Saj je škoda žc itak silno velika in občutna toliko bolj, ker so prizadeti večinoma lc revni in zadolženi posestniki. Županstvo z orožniki in enim sodnim uradnikom so škodo ocenili na približno Din 600.000. A to je samo škoda na poslopjih, kolika pa je na uničeni krmi in žitu, na zgoreli obleki in orodju! Vsa zavarovalnina pa znaša nekaj nad 7O.00O Din. Mnogi so razven živine rešili samo to, kar so !meli na sebi. Nimajo ne obleke, nc živeža. Vsega skupaj je zgorelo devetim posestnikom 24 poslopij, med temi sedem hiš.
Nujna pomoč je silno potrebna. Upamo, da bosta država in banovina priskočili 7. izdatno podporo. Zaslužijo jo ti reveži, kot malokje! Ker pa se bo ta podpora najbrž zavlekla za nekaj časa, pogorelci pa nujno rabijo pomoči vsaj za prvo silo, zato bodo blagi dobrotniki iti bi jim takoj priskočili na pomoč s kakimi darovi, storili večjo dobroto. Vse darove hvaležno sprejemata za pogorclce županstvo nn jJvoru 111 župni urad v Žužemberku.
Orjaški plameni obsevajo mrlička.
Drugi delavec žrtev ognja
Kamnik, 2. avgusta.
Nesreča, ki se je pripetila 26. julija v kamniški tovarni, je zahtevala še eno smrtno žrtev. V ponedeljek ob 11 dopoldne je po velikem trpljenju umrl v ljubljanski bolnišnici tudi delavec .Jakob K 1 e m e 11. Njegove poškodbe sicer niso bile tako hude kakor njegovega tovariša Pibernika, ki je umrl že takoj naslednji dan po prevozu v bolnišnico, vendar je bilo njegovo stanje brezupno. Le trdna narava 58 letnega Klemena se je tako dolgo upirala smrti. Ubogi delavec je imel popolnoma ožgani obe roki in obraz, ki je bil ena sama velika rana. Trpel je veliko, bil pa jc do zadnjega prepričan, da bo ozdravel in se vrnil na svoj dom.
Ko so mu sorodniki svetovali, naj bi napravil oporoko, je dejal, da je to nepotrebno, ker se bo po dveh mesecih že sam vrnil domov in bo vse uredil. Šesl dni je z veliko potrpežljivostjo prenašal svoje trpljenje, dokler ga ni rešila smrt. Pokojni Jakob Klemen je bil lit let zaposlen v tovarni in je bil dober in priden delavec. Pred dvema letoma 11111 je umrla žena, olrok pa ni imel. — Njegova zapuščina ne znese toliko, da bi bili kriti pogrebni stroški in prevoz trupla v Kamnik. Splošna želja pa je, da bi tudi Klemena kakor njegovega tovariša Pibernika prepeljali iz Ljubljane v Kamnik in gn pokopali v domačem kraju. Delavci so že začeli zbirati prostovoljne prispevke, vprašanje je le, če bo tudi tovarna kaj prispevala.
• 1
Iz naše počitniške kolonije
Po|)oldne smo prebili doma. sev nikakega samotarjenja. Ob solnčneni smo z dečki igrali največ nogomet. Deklicam pa je bila igra gniv jajc« v |K)sebno zabavo. Ob deževnih dnevih smo igrali tombolo, ki jim je bila v
V kratkem obrisu naše počitniške kolonije nimam namena že itak vsakdanje počitniško življenje prenesti na papir, ampak vzbuditi zanimanje zato, kako otroku pripraviti kolonijo, da bo res odnesel od nje le dobre vtise. Gotovo pa je, kot se je jiokazalo, da ni dovolj, če otroku damo samo priliko, da se telesno okrepi, ampak moramo ludi paziti na njegovo dušno stanje in ga uravnavati v določeno versko smer. V tem članku bom v kratkem obrisal življenje na koloniji.
Pri Mrzlem studencu
Med požarom so se godili pretresljivi dogodki. Vse okolu vasi je bilo polno bornega pohištva, voz in razne navlake. Otroci so jokali, žee vpile, živina jc tulila, prašiči cvilili, go-sjxidarji pa vili roke in nemo gledali, kako jim požrešni plameni pokončujejo imetje, pa pomagati ne morejo. V neki hiši je par ur pred izbruhom ognja umrlo 14 dni staro dete. Iz strahu pred bližajočim se ognjem so ga žalostni
starši na blazini nesli na breg Krke. Tam jc . Spa]njcai sp]0j, nage svetišče od zunanjih nepri-pod zvezdnatim nebom ležal nedolžni nirlicek, ,jk /n 0|)er|nj,.0 nam je služilo dvorišče okrog fa-šc borne lučke ni imel ob sebi, pa saj mu jc svetil iz strani zadosti velik ogenj, ko je z visokim plamenom gorelo [>ol vasi! — Kako jc ogenj nastal, ni znano. Splošno pa je mnenje, da jc bil podtaknjen v listju.
Bilo je začetkom meseca julija. Pričeli so se ravno lepi, solnčni dnevi, ko smo se z otroci uta-borili v župnišču prijazne vasice Koprivnika (Koroška Bela). Nismo pričakovali bogvc kakšnega ugodja, ko smo se namestili v dvorani prosvetnega rTruštva blizu župnišča, ki je bila prostrta z slnmo, ker smo bili že itak vajeni istega taborišča že lansko leto v Gozdu. Tu nam je bil naš dom, naša
velik užitek, četudi so bili dobitki malenkostni. Ko pa je vsega tega zmanjkalo, je stopi! v ospredje koprivniški gospod župnik in polnil usta otrok s svojimi izvirnimi smešnicami s smehom.
Po večerji smo v noč peli narodne pesmi, da se je razlegalo v zadnji kotiček mirne vasice.
Preidem na bolj važen center življenja, na duhovno življenje, ki se da pri otrocih izrazito spoznati. Dogodki ne bi mogli biti bolj oznljšani in ; bolj vtisnjeni v spomin, če ne bi bilo prilike, nuditi otroku naravo, tesno zvezano z nadnaravo, z ! Bogom samim. Čuvstva so polnila srca otrok, ko ■ so mogli pri sv. maši peti nabožne pesmi ali mo-I liti rožni venec, prekipevala pa so posebno, ko so I stopili k Gospodovi mizi. Teh inomenlov ne bom | pozabil v vsem življenju in mislim, da so bili tudi j zame najkrasnejši. To se je godilo vsak dan, in ni-; komur se to ni zdelo enostavno, ampak vedno I prenovljeno in čisto novo. In zvečer, ko je g. ka-| plan iz Koroške Belo, povedal vzgled za življenje, j ki ni bil prazen, ampak poln resnice, tedaj si brni na obrazih vseli, da so tudi to pripravljeni storiti, kar jim g. kaplan govori. Ta sklep dneva se je nončal s pesmijo v cerkvi.
Vendar so minuli dnevi veselja, čislega in nedolžnega in prišlo je zopet vsakdanje življenje v ospredje. Težak je bil trenutek ločitve. Ostali pa bodo kljub temu lepi spomini na dogodke, ki smo jih užili v solnčni vasici nam nikdar pozab-
ljeni.
A. B.
je
rovža; nekateri so si poiskali svoj skromni kotiček pod spomenikom padlih vojakov ali pa na zidovju pokopališča, da znvžijejo svoj bogati delež. Naša kuhinja ni bila revna, saj smo si še celo preskrbeli za kuharico častito sestro iz Ljubljane. Veliko krivico bi storil farovški kuharici Žefi, če ji ne bi dal priznanja, da jc tudi ona pripomogla k okusni jedi in če ne bi zraven omenil njene dobrote, ki slovi daleč naokrog, namreč, da je molila tirni za tiste, ki so se z Zepelinom peljali okrog sveta, da se ne bi ponesrečili. Za kuhinjo je bilo za nos še večje važnosti igrišče, kjer smo prebili ves dan, in igrali razne igre, ki so nam bile najbolj priljubljene.
Vendar sem takoj uvidel, da je bil vsak dan za delavske otroke čisto nov in svež. vedno prelivanje dogodkov v veselejše dogodke. Nikdar ni bilo videti kislega obraza, nikoli ni iskal kak otrok
Požar prt Dol, Lendavi
Dolnja Lendava, 31. julija.
Včeraj okrog 6 popoldne so se začeli valili ob lendavskem bregu veliki oblaki dima. Gasilska tromba se je oglasila. Vse je bilo takoj na nogah. Gorelo je v Čentibi. Opoldne so mlatili z mlatil-nim strojem. Iskra je priletela na blizu ležečo slamo in takoj je bilo vse v ognju, (loreti je začelo 1 pri Lenku Vidu. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje in veliko gospodarskega orodja. Uničeno je tudi žilo. Sicer je bilo že zmlačeno, pa ga še niso j spravili. Bilo ga je okrog 9000 kg. Požar se je | samote, kakor je bil navajen doma. Vsnk je kazal kmalu razširil tudi na sosedovo gospodarsko po- čisto veselje, ki ga doma ni mogel užili, ker jc slopje, kateremu je tudi pogorela poleg tega sla- manjkalo dobre druščine in skrbnega nadzorstva, ma in seno. Lastnik mlatilnice trpi tudi precejšnjo	V posebno veselje so nam bili dopoldanski iz-
škodo, ker mu je pogorela polovica mlatilnice. leti v naravo nn bližnje razgledne točke, kot znani Domači gasilci so bili sicer takoj na mestu, pa ker >Vodnikov Razglednik', »Galetovec«, »Javorov vrli« imajo premajhno brizgalno, požara niso mogli j >MrzIi Studenec«, kjer je mogel otrok ob krasnih omejiti. Šele ko je prišla lendavska motorna briz- razgledih dojeti krasoto planinskega sveta. Naj-galna, «0 požar omejili. Požrtvovalnim gasilcem ljubši izjet nam je bil 11:1 planino Ogorevk, kjer vsa čast in zahvala, zakaj bila je v nevarnosti vsa smo se napili solnca življenja: mleka. Iz potez na vas. škoda je v celot' velika, posebno v teh obup- obrazu bi mogel brati pri leni le smehljanje. Na-nih časih	redili smo še en izlet k izviru Savice.
živžnv posluša ali sc smcio.
Ljubljana Gledam z nebotičnikovega vrha
Pogled z nebotičnika na Ljubljano nam bo našo slovensko prestolnico pokazal v novi luči. Tudi z ljubljanskega Gradu je razgled lep, obsežen, toda z najvišje točke nebotičnika bo opgled na celotno Ljubljano morda bolj živ. Najlepši pogled iz trinajstega nadstropja se ponuja gledalcu čez Marijin trg proti Gradu.
Človeku se zdi, da je grad čisto blizu, da bi segel lahko z roko an ga prijel. Tudi vsa živa lepota starinskih zidov, ki kakor spomenik iz davnine stoje nad zelenimi bregovi, pride človeku vse drugače pred oči z enake višine. Saj je najvišja točka nebotičnika celo za nekaj metrov višja, kakor vrh ljubljanskega gradu, na katerem so postavljeni temelji Gradu.
Pod zelenim vencem grajskih pobočij pa je razprostrta vsa stara Ljubljana od stolnice do Sv. Jakoba. Vsa raznolikost streh, gozd dimnikov, vitki stolpiči, razni nazidki in prizidki, vmes magistralni stolpič z uro, prav spredaj ob Ljubljanici pa Kresija in Filipov dvorec, ki kakor dva stražarja stojita pod Gradom ob vhodu v staro mesto.
Lepo se vidi Ljubljanica, ki se kakor srebrn venec (zdaj seveda bolj zelen in ki ne diši po vijolicah) ovija okrog gradu. Vodna gladina je vidna zlasti na Prulah, pod Trančo ter dolg pas struge od Zmajskega mostu do Sv. Petra. Trimostovje na Marijinem trgu z gozdom svetilnikov in novi most Pod Trančo z visokimi vitkimi stebri dajejo Ljubljanici z vrha nebotičnika vprav čeden izraz. Pogled na ta del mesta je tako lep, da v bodočnosti ite bo lepše razglednice ,ki bo bolj dostojno predstavljala slovensko Ljubljano.
Čez zeleno Zvezdo, ki se vidi kakor velik vrt sredi pustih zidov, se pogled upre prav v pročelje Trnovske cerkve. Ta pogled bo še izpopolnjen, kadar bo dostojno urejena cesta od Napoleonovega spomenika naravnost do novega trnovskega mostu in do cerkve. Ko tako počivaš z očmi ter občuduješ vso pestrost ljubljanskega prometa spodaj pod seboj na cesti, se ti sami od sebe porajajo na robu
mesta vidni mejniki sedanje Ljubljane na jugozahodu: cerkev sv. Jakoba, cerkev sv, Janeza v Trnovem ler cerkev na Viču. Za temi mejniki je kakor na dlani položeno barje tja do Kritna, redko posejano s hišami, poživljeno z neurejenimi parki zelenega drevja in grmovja. Davna zgodovina te zemlje raste iz teh dreves: nekoč so tam stali le koli, zabiti v mehko močvirnato plast zemlje in v široko jezero, na koleh skromne leseno stavbe, zidano iz blata in slame. Mostičarji so se v čolnih vozili do svojih domov, ko so se vračali z lova na Krimu ali v jezeru. Zdaj pa je vsa la zemlja plo-dovita, pogrnjena z velikansko odejo travnikov in deloma obdelanih njiv.
Poseben položaj zavzema Pozna dolina z Rožnikom, ki je kakor lepo gnezdo prislonjena ob rob zelenega rožniškega hriba. Same dolge vrsle belih hišic, vmes pa cvetoči zeleni vrtovi. Človeku se zdi, tla mora biti v teh domovih pod Rožnikom silno lepo, domače, prijetno, da so tam ljudje drugačni, bolj dobri, prijazni, skromni in tihi, zatopljeni v svoj dom in vrl, v vse svoje skromno bogastvo. Nasproti tem malim hišicam je tobačna tovarna, ki večinoma daje delo in skromen zaslužek tem ljudem tam za železniško progo na Viču in v Rožni dolini ,kakor velik ogromen grad, vprav živo nasprotje, ki je tudi sicer ločeno, kakor odrezano od delavskih domov z južno železnico, ki s svojo ravno črto reže zahodni del mesta v dve skupini. Cerkvica na Rožniku kakor bela ptica sedi vrh griča, ki pod njo počivajo v gnezdo položeni pravljični delavski domovi z zelenimi vrtovi.
Vstati bi moral iz groba dr. Krek, ki je dal pobudo za zidavo rožnodolskih domov, stopiti bi moral vrh nebotičnika, pogledati tja pod Rožnik na svoj najlepši spomenik, pa bi se mož razjokal ob velikanski razliki, ki se zdi, da naravnost kriči v morje delavskih hišic na rob Ljubljane: — en sam nebotičnik z obema manjšima palačama velja 28 milijonov dinarjev, stotine skromnih delavskih hišic v Rožni dolini z vsemi vrtovi vred pa bi niti danes ne veljalo niti polovico toliko.
Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo!
3. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 K^j bo danes ?
Kino Kcdeljcvo igra danes ob 20.30: Ko bom bogat, na prostem; ob slabem vremenu v dvorani. 0 Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
0 Pogreb gdčne Nežo Prosenc. Umrla je članica dekliške Marijine družbe pri sv. Petru gdčna Neža Prosenc. Pogreb bo danes ob 2 popoldne z njenega doma Prisojna ulica. Vse članice vabimo, da se pogreba polnoštevilno udeleže.
© Vajenški dom so pričeli graditi v Kersnikovi ulici. Stavba bo petnadstropna, postavilo jo bo društvo »Vzajemnost«, gradi pa jo stavbenik Emil Tomažič. Da je stavba koristna in potrebna, seveda ni treba poudarjati, ker je zgradba takega doma že zdavnaj nujna. Potreben bi bil v Ljubljani tudi Pomočniški dom, saj je prav danes toliko poštenih pomočnikov raznih poklicev brez dela in dostikrat tudi brez strehe, da bi tak dom prav tako koristno služil mnogim pomočnikom v potrebi, kakor bo enako koristil vajencem njihov novi dom.
0 Cerkev Srca Jezusovega popravljajo. Ta
lepa cerkev je že bila potrebna prenovljene fasade. Zdaj so že kake tri tedne zaposleni okrog cerkve na visokih lesenih odrih delavci Curkove-ga stavbnega.podjetja, ki bodo vso zunanjo fasado cerkve temeljito očistili. Delo gre seveda zaradi visoke stavbe precej počasi od rok. Zdiraji in delavci, ki opravljajo nevarno delo na visokih lestvah in odrih, morajo vsak kos zidu ostrgati z že-
Dr• Ivan Bmbmč
zopet redno ordinira
Iezno krtačo, zaradi tega je delo zamudno. Cerkev bo potem mnogo lepša in svežejša.
0 Podaljšana Kotnikova ulica. Ko so lani urejali zgornji del Masarykove ceste ob tovornem kolodvoru, so začrtali tudi prve obrise bodoče Kotnikove ulice. Del podaljšane ulice so tedaj celo odprli ter zgradili hodnike. Letos so Kotni-ikovo ulico podaljšali tudi z druge strani, s Slomškove ulice. Oba podaljška pa še nista strnjena, ker je treba za mestno plinarno pridobiti še nekaj sveta. Podaljšek Slomškove ulice je zdaj urejen le čez bivše Battelinijevo dvorišče, ki ga je tvrdka zastonj odstopila za cesto. Tvrdka je zato ob podaljšani cesti zgradila novo skladišče, delavnico in pisarno. Dei sveta za cesto je odstopila tudi Gradbena družba, ki ji je zato mestna občina na lastne stroške zgradila železobetonsko ograjo ob njenem zemljišču.
Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
DR. LJUD. MERCUN
specialist za notranje bolezni
zopet redno ordinira od 11—12 dop. in od pol 2— 3. pop. Aleksandrova cesta 4, I. nadstr. Tel. 24—45.
Naznanila
Novo mesto. Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu priredi dne 7. avgusta 1032 vrtno zabavo pri g. Windischerju v Kandiji. Isti dan dopoldne pa ima društvo izredni občni zbor, pri katerem bodo odlikovani zaslužni gasilci s srebrno in zlato kolajno.
Vojnik. V nedeljo dne 7. avgusta prirede prostovoljna gasilna društva v Celju, Gaberju, Tniov-ljah, Ljubečna, Škofja vas, Vojnik, Nova cerkev iu Dobrna župno vajo v Vojniku z motornimi brizgal-nanii na oddaljenost 800 m z verigami. Pričetek ob pol 14. Po vaji je vrtna veselica pri Vrečarju. Čisli dobiček za gasilno orodje.
Zadnja poročila:
Po smrti dr. Seipla
Praga, 2. avg. Ig. Zunanji minister dr. Bencš je poslal avstrijskemu zveznemu kanclerju dr. Doll-
fussu sožalno brzojavko radi smrti dr. Seipla. Tudi ministrski predsednik Udržal je poslal sožalno brzojavko.
Dunaj, 2. avg. tg. Predsednik avstrijske republike Miklas je poslal vodstvu krščanske socialne stranke sožalno pismo radi smrti bivšega zveznega kanclerja dr. Seipla. V tem pismu pravi med drugim: Tudi katoliška cerkev, kateri jo bil dr. Seipel od svoje otroške dobe najvdanejši siti, je izgubila z njim vzornega duhovnika in neustrašenega bori-telja za svoje pravice. Domovina žaluje za njim kol za enim svojih najboljših sinov.
Dunaj, 2. avg. tg. Avstrijski narodni svet je imel danes žalno sejo po dr. Selplu. Predsednik dr. Reniier je govoril o dr. Seiplu kol geniju, ki je vse
P oljsko-nemški incident
Berlin, 2. avg. Ig. Poljski poslanik v Berlinu je danes popoldne obiskal nemškega zunanjega ministra von Neuratha in se v imenu poljske vlade priložil radi obnašanja nemškega poslanika v Varšavi ob priliki poljske pomorske proslave v nedeljo. V nedeljo je bila v Gdinju poljska proslava, s katero so Poljaki slovesno manifestirali za poljsko zahtevo po odprtem morju. Po vsem Poljskem so bile ta dan razobešene zastave. V vrtu poslopja, v katerem se nahaja urad nemškega poslanika, je vratar izobesil po naročilu policije poljsko zastavo, katero pa je dal nemški poslanik odstraniti. Zastavo so potem ponovno razobesili, pa jo jc nemški poslanik dal zopet odstraniti. Nato je vdrla poljska policija v poslanikovo stanovanje iu stavila poslanika na odgovor. Policija se je odstranila šele tedaj, ko je poslanik pokazal svoj diplomatski pas. Nato so razobesili zastavo zunaj hiše, v kateri je nastanjeno nemško poslaništvo. Poljski listi zato zelo napadajo nemškega poslanika, dočim je poslanik vložil protest v poljskem notranjem ministrstvu proli postopanju policije. — Nemški zunanji minister je izjavil, da mora odkloniti poljsko pritožbo radi postopanja nemškega poslanika, češ, da je bilo njegovo postopanje po mednarodnih tradicijah popolnoma upravičeno.
prvo desetletje avstrijske republikanske ustave vo-dil 'Avstrijo kot voditelj. Hvalil je neupogljivo voljo dr. Seipla, kateremu tudi nasprotniki ne morejo odrekati priznanja.	^
Uro pozneje pa je smrt dr. Seipla rešila življenje Dollfussovi vladi. Veleuemci so namreč vložili predlog nezaupnice proti vladi radi lozanskega protokola. Po poslovilnem govoru za dr. Seiplorn je bila seja prekinjena, in ko se je potem zopet otvorila, so glasovali o predlogu nezaupnice. Vele-netneev. Predlog nezaupnico je bil odklonjen ob enakem številu glasov: 81 proti 81. Po smrti dr. Seipla je prišel v parlament njegov namestnik dunajski bankir Wancura, ki je takoj prisegel in s svojim glasom preprečil padec Dollfussovega ka-binela.
Francija-Rusija
Pariz, 2. avg. tg. Francoska vlada namerava it! prihodnji teden na kratke počitnice. Čuje se, da bodo v najkrajšem času odpotovali nekateri francoski strokovnjaki v Rusijo, da se na lastne oči prepričajo o sedanjem gospodarskem stanju ruskega prebivalstva.
Papen odstopi?
Berlin, 2. avg. tg. Demokratski »Zeitungsdiensti piše, da v merodajnih političnih krogih računajo s lem, da se bo spričo volivnega rezultata izvršila sprememba v vladi na ta način, da bo dosedanji državni kancler von Papen odstopil kot državni kancler in odšel v Pariz za nemškega poslanika.
Belgrad, 2. avg. 1. Prometni minister je dovolil e odlokom z dne 27. julija polovično vožnjo za proslavo 25 letnice Marijinega kronanja na Brezjah in sicer v dneh od 1. do 7. septembra v področju ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani
Belgrad, 2. avg. 1. Za višjega tehničnega preglednika v 7. skupini je napredoval Josip Smolih, sedanji tehnični manipulant v 8. skupini. Pri ravnateljstvu državnega rudnika v Velenju za višjega tehničnega manipulanta v 7. skupini Franjo Kovač, doslej v 8. skupini; za uradniškega pripravnika bolnišnico za ženske bolezni v Ljubljani je imenovan Bogdan Tomičcv.
Maribor
Kulturni obzornik
Pesnik Alojzij Gradnik - 50 letnik
Goriška dežela jc dala našemu lepemu slovstvu prenekaj ]jomcmbnih mož. Vsem tein goriškim poetom in pisateljem je skupna vroča ljubezen do domačih krajev, katerih imena so
jim draga kakor svetinje, <lo njih trpljenja liolne zgodovine in pa do ljudi in njih posebnih lepot, katerih prva — skoraj vsem skupna — je naravnost frančiškansko siromaštvo ter ve-Irost v sleherni bridkosti, ne zadnja pa njih iužn jaška ognjevitost in strastnost, iki kaj hitro v zanosu vzplamti. V oblikovnem pogledu pa je vsak zase samotar in iskavec svojega lastnega sloga; za te goriške književnike jc zna-
čilna zelo močna osebna poteza, ki daje slehernemu čisto samosvoj obraz, dasi znčinjajo vsi svojo govorico in svoj slog zelo radi z domačo kantileno in zlasti ljubijo domačnostni izraz
iz narečja.
Mimo Župančiča je mod našimi živečimi pesniki malo kateri žel toliko splošnega priznanja in izzval toliko vročega navdušenja kakor Alojzij Gradnik, eden iz znamenite goriške skupino naših leposlovcev, čigar petdesetletnico rojstva danes slavimo. Od očeta Slovenca in matere Italijanke je bil Alojzij Gradnik rojen dne 3. avgusta 1882 v Medani v Goriških Brdili. Menda potomec rodu Ivana Gradnika, enega izmed na smrt obsojenih upornikov iz velikega kmečkega punta na Tolminskem — ki ga jo drug rojak, Ivan Pregelj, opisoval v svojih Tolmincih in v Štefanu Golji — jc Alojzij Gradnik tudi nekoliko upornega duha, k-ir prihaja kdaj pa kdaj kljub njegovi izrazito lirični naravi na površje. Po poklicu jurist — dokončal je po gimnazijskih študijah v Gorici na Dunaju pravno fakulteto — jo služil Gradnik najprej v Gorici, od 1. 1909—1912 je bil sodnik v Puliu, nakar sc je zopet vrnil v Gorico. V začetku svetovne vojne jc bil zaprt in obtožen veleizdaje, pozneje pa jc do prevrata in še potom služil kot sodnik v Cerknem. Od 1. 1920 dalje je zavzemal odlična mesta v Belgradu pri ministrstvu za vnanjc zadeve ter pri državnem tožilstvu, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Zdaj živi v Ljubljani.
Kot pesnile sc je začel oglašati žc 1. 1902 v »Ljubljanskem Zvonu« in v »Slovanu«. Bil jc 7,vest sotrudnik imenovanih dveh revij, prvi je še danes, a tudi drugod jc priobčeval svoje pesmi. — Do danes je izdal tri zbirke pesmi. Leta 1916. so izšle »Padajočo zvezde«. Ta knjižica jc njegovemu imenu mahoma priborila sloves enega prvih slovenskih poetov. Kmalu je bila zbirka razprodana in jc izšla 1. 1923 v drugi izdaji, okrašena ■/. izvirnimi lesorezi Boži-dara .faken. — Z nekoliko manjšim navdušenjem je sprejela javnost njegovo drugo zbirko. »Pot bolesti«, (1922), zato pa se jc spet bolj ogrela ob njegovi tretji zbirki, »De profundis«, ki jc izšla 1- 1926.. opremljena z Jakčevimi lesorezi.
Dve nesrečni smrti
Apače, 1. avgusta.
Strašna tragedija, kakršne naša kotlina menda še ni doživela, je pretresla vse prebivalstvo apa-ške kotline. Zidarski polir Ivan Peršak je ustrelil svojo bivšo izvoljenko Asto Ruš in nato 5e samega sebe. Dokler je bil Peršak zaposlen pri regulaciji Mure iu nato pri zgradbi carinarnice v Gornji Radgoni, je bilo med obema ljubavno razmerje. Peršak je takrat stanoval pri Martinu Rušu v Podgorju. Dasi je bil oženjeu in oče že skoraj odrasle hčerke, je znal lo spretno zakriti in se z ženitno pretvezo približal 22 letni Ruševi sestri Asti. Dekle mu je toliko zaupalo, da mu je izročilo svojo hranilno knjižico na 20.000 Din, od katerih je Peršak porabil za sebe 8000 Din. Ona si je naročila tudi že pohištvo in vse je bilo pripravljeno za poroko, ko je udarila ko strela iz jasnega na Asto in njene domačine vest, da je Peršak poročen. Nameravana poroka se je razdrla in Peršak je moral proč od Ruševih. Tožili so ga ludi za porabljeni denar. Na j obravnavi je obljubil, da bo plačeval dolg v obro-; kili. Obljube pa ni držal, pač jc koval temne na-■ črte, kako bi se maščeval. Prevzela ga je še posebej i vest, da se je Asla vnovič zaročila. Zato je prišel j z nabitim samokresom k Ruševini in sprožil strel j proli Asti. Prvi streli so jo zadeli v glavo in jo ► lažjo ranili. Dekle je pobegnilo pred morilcem k - sosedu, Peršak pa je hitel za njo in vnovič streljal, j Asta je obležala zadela v vrat in v prsi v mlaki i krvi. Nato si je Peršak še sam pognal kroglo v j glavo iu obležal mrtev. Smrtno ranjeno mladenko 1 so prepeljali v bolnišnico v Radgono, kjer pa ji
Vse Gradnikovo pesniško delo z malimi izjemami in razen tistega, ki jc nastalo po izidu zbirke »De profundis«, jo zbrano v imenovanih treh knjižicah. — Motivno je Gradnik pester in bogat. V njegovih zbirkah najdeš prekrasne j pokrajinske pesmi, kakor so zlasti Goriškim brdoni in Istri posvečene, med slednjimi nepozabna »Istrska vas«:
Kup sivotemnih hiš na pustem bregu. Ko jata črnili ptic so, ki na begu so dolgem trudne, gladile odpočile.
Ko vse jim dala jc, kar more dati ta bedna, suha gruda, kakor vzame za dete jccl iz ust si dobra mati, več niso mogle jc pustiti same.
Meditacije in čuvstva polne lirične pesmi i so, vrstijo z domoljubnimi, begunskimi, vojnimi in političnimi motivi. Gotovo najznamenitejše njegove pesmi so »Pisma« (Padajoče zvezde) in pa nekakšno njih nadaljevanje v' , ciklu »Dc profundis«. Za tc ljubavne pesmi | svojstvenega zvoka in vsebine, — dasi porablja j v njih znani motiv Ljubezen-Smrt — je uincl najti Gradnik, ki se poslužuje v njih ženske j kot nositeljice čuvstvovanja, tako zrele in do-I gnane, v svoji novini pretresljive pesniške podobe, dn jili Moramo šteti k najboljšim tvor-| bani slovenske lirike.
Njegov verz, ki ljubi rimo in metrično obliko, jo nasičen z elementi, ki so jih vnesli v pesništvo francoski dekadenti, nemški moderni poeti, poznati pa jc, da obvlada Gradnik ludi oblikovna dognanja mlajših italijanskih pesnikov. Iz viseli njemu poznanih elementov jc Gradnik stvoril nekaj novega, docela samosvojega v obliki.
Osnovna poteza njegovih pesmi je neka melanholija čuvstva, ki sc stopnjuje časih do nepričakovanega izbruha zadržane strastnosti ali pa se pogrezne v nekakšno nihilistično re-zignacijo. Malo jc svetlih, »navdušenih« pesmi v njegovih zbirkah. Po večini mu dado dotno-rodne misli zanos, da sc povzpne do čistega srda ali navdušenja. Treba je pa pripomniti, da liso vse njegove pesmi enako vredne in posrečena
niso mogli pomagati. Zaradi prevelike izgube krvi je izdihnila.
□	Zagonetna smrt. V »Ponedeljskem Slovencu« smo poročali, da je zagonetno izginil tapetniški vajenec Albin Žitnko. Policijske poizvedbe so dognale, da jc Žunko izginil v noči od 29. julija. Do polnoči je bil v neki gostilni. Naslednjega dne ga ni bilo več na delo. Sedaj so našli truplo pogrešanega Žunkri"pri Vurbe1?-git, kjer ga jc naplavila Drava na plitvind/'-4 Utopljenec pa je bil oblečen in obut, kar izključuje, da bi bil šel v vodo z namenom kopati sc. Še bol j zagonetno pa jc dejstvo, da je imel pokojni razbito lobanjo na čelu. V lobanjski kosti sc jc nahajala vdrtina, velika kakor otroška dlan, dasi koža ni bila poškodovana. Včeraj popoldne se je vršilo v št. Janžu na Drav. polju raztelesenje trupla, da doženejo način 6tnr(i. Izključen ni strašen zločin. Mariborska policija ]>oizveduje, da slučaj razčisti.
□	Kolesar pod avtom. Na križišču Smoletove in Valvazorjeve ulice je prišlo do hude nesreče. Pomožni delavec Josip Tramšek, ki so je vozil na kolesu, je bil povožen od nekega osebnega avtomobila ter je zadobil pod kolesi poškodbe na nogah. Tramšeku so nudili prvo pomoč na rešilni postaji.
□	Iluda nesreča na primiciji. V Partinju so obhajali tc dni primicijo. Ob tem redkem vaselcin dogodku se jc streljalo tudi z možnarji. 1 ri streljanju jc bil zaposlen 24 letni viničar Janez Kojc, kateremu se je razletel možnnr pri prižiganju. Zadobil je nevarne poškodbe na glavi; prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Težko jc napraviti z malo potezami ves Gradnikov obraz, zakaj, četudi ima v bistvu doccla samosvojo izrazno obliko, je vendar motivno —- zlasti po poreklu svojih idealov — zanesenjak, k ga hipno ogreje zdaj to zdaj ono, v čemer je tipičen človek našega časa. V predstavi ima ideale, ki mu jih narekuje oboževanje lepote, samo da manjka tej lepoti poslednji smisel. Značilna v tem pogledu je uvodna pesem iz »Padajočih zvezd«, po kateri je imenovana zbirka, in ki zaključuje takole:
Zdaj, ah vem: kar sc nc reši v zore iz mraku, kar išče cilj in ga ne more najti — ti zagrneš v svojih valov prt, in da samo ti si cilj, šepetajoče tnu poveš in pelješ v svoje dvore
Smrt.
Gradnik pa ni Ie izviren pesnik, marveč tudi prevajavec odličnih kvalitet. Zlasti je treba omeniti njegove prevode R. Tagoreja in Kitajske lirike kakor tudi mladinskih pesmi Cike Čove Zmaja. Prevedel je iz italijanščine dve igri v verzih: Sem Benelli — Ljubezen treh kraljev ter Okrutna šala. Iz francoščine imamo od njega prevod Rodcnbachovega. Mrtvega mesta in M. Burnat-Provinsine Knjige za tebe. Poslovenil jc dalje Wildeovc Pravljice, Drobne povesti Maksima Gorkega, srbske narodno pesmi ter srbske novele" (Božje solze) in hrvaške novele (Zlata srca). Nazadnje nam je omeniti šc prevod Ma-zzinijeve knjige »Dolžnosti človeka«.
Razmeroma zelo veliko jc torej dosedanje Gradnikovo književno delovanje. Kot izvirnemu pesniku mu pritiče trajno mesto v sprednji vrsti naših poetov — želeti bi bilo, da bi dobili prečiščen izbor njegovih najboljših pesmi, potem bi šele postalo jasno, kolik pomen mu gre kot pesniku; — kot prevajavcu, ki nam jo zlasti odprl pogled v vzhodno pesništvo (Tagore in Kitajska lirika) ter nam posredoval poznanje mnogih drugih dragocenih del iz svetovnega slovstva, pn mu gre tudi vsa čast.
Zaključujemo z iskreno željo, da bi mu današnji jubilej bil v spodbudo k nadaljnemu
delovanju,
s. š.
Dnevna kronika
Težave zagorskih delavcev
Zagorje, 1. avgusta.
Pričeli so regulirati potok Kotredežco. Zaenkrat dela Se neznatno število, do sedaj brezposelnih delavcev. Delajo po 6 ur dnevno in imajo od ure 2—2.50 D*i. — Zadnje dni prejšnjega tedna je razdelila TPD delavcem večjo množino bele moke. Izvzeti so bili le oni delavci, ki niso praznovali nobenega delovnega dne. — Gremij trgovcev za Zagorje in okolico je na svoji seji sklenil, da trgovci ne bodo in ne morejo od 1. avgusta dalje več dajati živil konzumeutom na up kakor doslej, ampak le za takojšnje plačilo. Vsak bo dobil le toliko, kolikor bo mogel takoj plačati. Razumemo težave trgovcev, vendar naj poudarimo, da je mnoge zadel s tem ukrepom nov težak udarec gospodarske krize, zlasti delavce, pa tudi obrtnike.
V	petek, prejšnji teden, se je zgodila huda nesreča, ki bi bila lahko zahtevala človeško žrtev. Z visokega stavbnega odra tvrdke sSlograd« je padel 18 letel delavec in tesar I. M. in zadobil pri tem občutne notranje in zunanje poškodbe.
Odstopil je tukajšnji dosedanji župan g. Albin Grčar, njegov začasni namestnik jc g. Ivan Rajcar.
Nočni požar pri Kamniku
Kamnik 1. avgusta.
V	pretekli noči je požar uničil Prašnikarjevo šupo v Mekinjah, šupa leži sredi velikega travnika popolnoma na samem in je oddaljena 100 korakov od ceste in prav toliko od Nevljice. Goreti je pričelo kmalu po polnoči, ogenj pa so opazili šele tedaj, ko je bila zgradba že vsa v plamenu. — V Kamniku so mislili, da gori vsaj pol Mekinj, tako velik je bil odsvit ognja. Gasilci so bili že zbrani pred Gasilnim domom, ko pa so zvedeli, da je vsaka pomoč zaman, so sc razšli. Na kraj požara pa so poleg velikega števila radovednežev prihiteli neveljski gasilci, vendar niso stopili v akcijo.
Prašnikarjeva šupa jo bila solidna, precej velika zgradba, z opeko krito streho. V njej je bilo naloženo seno prve košnje, šupa s senom je pogorela do tal in posestnik g. Prašnikar trpi precejšnjo škodo, ki je krita z malenkostno zavarovalnino.
Kako je nastal požar v tako pozni uri v samotni šupi, ne bo težko uganili. Ali je ogenj podtaknila zločinska roka brezvestnega požigalca, ali pa si je kdo poiskal v šupi prenočišče in s cigareto po nesreči povzročil požar. Po požaru v znameniti cerkvi v Tunjicah je bil to prvi večji požar v bližini Kamnika.
Angleški gostje na Slovenskem
Danes ob 7.30 bo prispela na Jesenicc večja skupina Angležev, po večini profesorjev in učiteljev. Med njimi jo tudi nekaj znanih učenjakov, botanikov. Bivali bodo tri tedne na Bledu, v Logarski dolini in v Kranjski gori. Od 14. do 16. t. m. pa bodo nastanjeni v Ljubljani v hotelu Union.
Namen potovanja je proučavati našo ožjo domovino v geografskem, naravoslovnem, sociološkem, pedagoškem itd. pogledu. Zalo je prihajajo čimf gostom mnogo na tem, da bi se mogli sestati z našimi znanstveniki, pedagogi, javnimi delavci in politiki, i.
Lektorica ga. Copeland, ki je vodila priprave, je našla popolno razumevanje za važnost tega poskusa mednarodnega intelektualnega zbliževanja pri naših oblastvih, pri Slovenskem planinskem društvu in pri naših tujsko-prometnih ustanovah. Želeti bi bilo, da se zlasti ont naši znanstveniki in pedagogi, ki govorijo angleški, pridružijo skupini za časa bivanja v Ljubljani odn. na Gorenjskem in Štajerskem.
Dne 8. t. m. bo prispela druga skupina Angležev z istim programom. Prvo skupino bo vodila edč. Margaret E. Tatton, drugo pa dr. Dudley Stamp, profesor na londonski ekonomski visoki šoli.
Koledar
Sreda, 3. avgusta: Najdenje sv. Štefana; Lidija.
Osebne vesli
_ Poroka. V soboto 30. julija sta se v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega v Ljubljani poročila gdčna Lenčika Medved in topničarski narednik g. Metod Skamlič, oba iz Sesterž na Dravskem polju. Novoporočencema naj Bog da srečo!
Novi grobovi
•f- V Ljubljani je na svojem stanovanju v Pri sojni ulici 7 umrla gdč. Nežika P r o s e n c. Po greb bo danes ob 2 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom izrekamo svoje sožalje!
■j- V Trbovljah je 2. t. m. umrl delovodja T. P. D. g. Alojzij Zupan. Zapušča žalujočo ženo s hčerko, katerima izrekamo toplo sožalje! Truplo bodo v četrtek 4. t. m. ob 1 popoldne z avtomobilom prepeljali v Vojnik, kjer bo pokopan ob pol 5 popoldne. Naj počiva v miru!
+ V Lescah je umrla v nedeljo ga. Katarina Pretnar, pismonoSeva žena. Pokopali so jo v torek 2. avgusta ob 5 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Ostale vesli
—	Poior pred laži-inkasanti! Cenjene inseren-te in naročnike naših listov vljudno in kar najnuj-neje svarimo, naj ne plačujejo ne naročnine in ne inseratnih pristojbin la naše liste nikomur, ki ga dobro ne poznaj« in se ne izkaže s polnim pooblastilom nase uprave. Po Ljubljani hodi v zadnjem času več nepridipravov, ki ponarejajo račune in pobotnice in izvabljajo denar iz strank na krivičen način.
—	»Jutrovo« poročanje. ->Jutro<, kakor običajno, točno in vestno poroča. Pred nekaj tedni je pisalo, da jo akademik M. B. prišel v sodne zapore radi političnih deliktov. Pozabilo pa je pozneje poročati, da je isti akademik M. B. bil tudi že izpuščen iz sodnih zaporov.
OBIŠČITE MARIBOR!
»Mariborski teden« od 6. do 15. avgusta 1932. Razstava vezenin; konjske in gozdarske razstave; razstava prazgodovinskih izkopnin, starih grobnic. Razstava brezmotornega letalstva. Velike muzika-lične in športne prireditve. Polovična vožnja. Legitimacije in informacije pri »Putniku« in denarnih zavodih.
—	Cestarske službe. A A. Banska uprava dravske banovine razpisuje v območju cestnega odbora Slovenjgradec dve službeni mesti banovinskih cestarjev in siccr: eno mesto za progo od km 1.500 do km 0.500 na banovinski cesti Velenje—Št. Uj— Polzela, in eno mesto za progo od km 6.500 do km 12.804 na banovinski cesti Šcštanj—Št. Vid.
r/Slatinske tabtete z a
m hujšali je odstranijo oso pre-obilno tolščo in Vas napravijo »vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
za V. in VI. razr.; 4. dne 5. sept. za VIL In VIII. razred. Natančnejša navodila o pričetku šol letu bodo objavljena na oglasni deski.
DAJ slado DAM led.
—	Tri milijone škode so napravili nalivi in toča v gračaničkoin okraju vrbaske banovine. To škodo so ocenili samo za ta okraj. Pa tudi drugod po Bosni okrog Banjaluke je bila škoda ogromna.
—	Subotica izumira. Polletno poročilo suboti-škega matičnega urada sporoča, da je od 1. januarja do 30. Junija letošnjega leta v Subotiri bilo lojenih 1326 oseb, umrlo pa Jih je v tem času 2252; torej je 926 oseb manj ko poprej,
—	»Franz-Josel« grenčica doseza sijajne uspehe pri ljudeh, ki mnogo sede.
—	Soler in samovozaf. Inženjer Josip siolfa je v tej skoraj 300 strani obsegajoči knjigi podal kon-slrukcijo, delovanje ter strego avtomobila, pojasnjujoč opis s 300 jasnimi slikami v priloženem zvezku, ter slovar tehničnih izrazov. Temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej strokovni literaturi te vrste, je neobhodno potrebna šoferju sanio-vozaču in lastniku avtomobila. Cena je 140 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
— Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Jose!« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Celje
— Natečaj za sprejemanje kandidatov v prvi letnik višje pedagoške šole v Zagrebu za šolsko leto 1932-3. Sprejme se v prvi letnik tega zavoda za šolsko leto 1932-3 šestdeset rednih slušateljev (slu-šateljicj-učiteljev in učiteljic narodnih šol. Slušatelji imajo za čas učenja v tej šoli, ako so v državni službi, pravico na polni iznos svojih rednih prejemkov, katere imajo kot učitelji. Vsak kandidat mora najdalje do 31. avgusta predložiti rektoratu to šole prošnjo s sledečimi prilogami: 1. Izpričevalo o učiteljskem izpitu zrelosti, 2. Izpričevalo o praktičnem izpitu (o definitivnosti), a najmanj s prav dobrim uspehom, 3. Uverenjo o letih učiteljske službe in ocene za delo v tej dobi. Sprejeti bodo samo oni, ki imajo najmanje tri leta odlične ocene, 4. Rojstni list. Kandidat ne sme biti starejši od 38 let. 5. Zdravniško spričevalo. 6. Kratek opis, kje je služil in koliko Časa kol učitelj, ali je oženjen, koliko ima otrok. Vsak mora v svoji prošnji navesti skupino predmeta, katere se. želi učiti. Skupine so:
I. Narodni jezik s književnostjo, zgodovino in zemljepis. II. Tuji jezik (nemški ali francoski), narodni jezik s književnostjo in zgodovina. III. Prirodopis (zoologija, botanika, mineralogija in geologija), zemljepis in kemija. I .V. Matematika, fizika in kemija. V. Vse vrste risanja, opisna geometrija in matematika.
—	Otročiček pod konjskimi kopiti. Včeraj popoldne se jc igral na cesti v Zgornjem Brezovem pri Višnji gori triletni Joško, sin Egidija Vovka, posestnika v Zg. Brezovem. Skakal je. po cesti sem in tja. Pri tem pa jo skočil konju, ki jc peljal »za-pravljivčekc, pod kopita. Konjsko kopito je strlo malčku spodnjo čeljust, nato pa je šel čezenj še voz. Ubogega otroka, ki jc dobil po vsej glavi nevarne poškodbe, so odpeljali takoj na višnjegorsko postajo. Ker pa ni bilo primerne zveze z vlakom, so odtod poklicali iz Ljubljane reševalni avto, ki je malega ponesrečenca odpeljal v Ljubljano v bolnišnico. Ce nima nerarnih notranjih poškodb, bo revček ozdravel.
—	Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Kra: nju sprejema prijave za popravne (tudi za nižji tečajni izpit) in razredne izpile do 24. avgusta do 11. Ti izpiti se bodo vršili 25. in 26. avgusta po razporedu, ki bo nabit na oglasni deski. Prijave za sprejemni izpit v I. razred se sprejemajo do 2(* avgusta. Sprejemni izpit se bo vršil 27. avgusta od 8 dalje. (Vsled odloka min. prosvete.) Ravn.v teljstvo opozarja učence V. in VII. razreda, naj pravočasno vlože prošnje za izpregled starostne meje. (Pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17 lel. pri vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. § 35. zak.) Vsak učenec si mora pred vpisom preskrbeti potrdilo pristojne davčne uprave o višini skupnih neposrednih davkov, ki jih plačuje sam ali njegovi starši. (Tudi v slučaju, da ne plača nobenega neposrednega davka.) Vpisovanje se bo vršilo: 1. dne 1. sept. za 1. in II. razr.;
2. dne 2. sept. za III. in IV. razr.; 3. dne 3. sepl.
AEROX<
Muholovec

poSovi vse muhe!
Se mnogo
posname
//
-©■ Statistik« tujcev v preteklem mesecu. V
našem mestu je bilo v preteklem mesecu 904 tujcev. Med njimi je bilo po državljanstvu: Jugoslovanov 709, Avstrijcev 93, Čehoslovakov 30, Italijanov 19, Nemcev 14, Madžarov 15, Grka 2, Poljakov 5, Švicar 1, Rusov 6, Američani 3, Norvežan 1 in Albanec 1, Po poklicu je bilo med njimi zastopanih: trgovcev in trgovskih potnikov 286, uradnikov 127, obrtnikov 95, inienjerjev 34, odvetnikov 31, učiteljev 26, dijakov 26, delavcev 18, industrijcev 13, profesorjev 13, zdravnikov 10, duhovnikov 5, novinarja 2 in raznih poklicev 218,
& Nekaj nevarnih tičkov v rokah mestne policije. Mestna policija je aretirala 26letnega delavca Franca iz Zgornje Ložnice pri 2alcu, ki ima na vesti celo vrsto težkih vlomov in tatvin v žalski okolici. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča. — Prav tako je bil aretiran v mestu 361etni Alojzij, ki se je na raznih krajih izdajal za agronoma in izvabljal od ljudi pod različnimi, dobro izmišljenimi izgovori večje in manjše denarne zneske. Svoje delo je uspešno opravljal v Celju in okolici ter po kamniškem in gornjegrajskem okraju. — V ponedeljejc 1. t. m. so našli 27letnega čevljarskega pomočnika nezavestnega od prevelike količine za-vžitega alkohola. Na policiji so pa ugotovili, da je zasledovan zaradi raznih goljufij in tatvin. Zato so ga obdržali v zaporu in ga izročili po daljšem zasliševanju v zapore okrožnega sodišča.
0 Izpred okrožnega sodišča. V soboto 30. julija je razpravljal v razpravni dvorani okrožnega sodišča mali senat pod predsedstvom s. ap. s. Le-vičnika, ki sta mu votirala s. o. s. Brečko in s. o. s. Radej. Pred senatom je stala cela vrsta obtožencev, ki jih je obtožil drž. tožilec dr. Požar različnih večjih deliktov. Obtoženca brata Urankarja je zagovarjal odvetnik dr. Orožen, Divjaka dr. Rakun, Češnja dr. Pintcr in Sabaliča odvetniški kandidat Hočevar. Divjak Franc in Josip Urankar sta 13. aprila letos v opoldanskem odmoru vlomila s ponarejenimi ključi v trgovino Leona Kudischa na Kralja Petra cesti in odnesla 8500 Din gotovine. Bizjak Franc, Urankar Josip in Češenj Josip so lansko jesen v opoldanskem odmoru odprli zunanje izložbeno okno, notranje razbili in odnesli iz blagajniške miznice 9690 Din, Bizjak in Urankar Rihard sta 22. junija letos ukradla v Crikvenici razne predmete v vrednosti 8000 Din, Valeriji Lechovi tudi v Crikvenici pa takoj za prvim vlomom še druge predmete v vrednosti 1000 Din, Sabalič pa ie pomagal ukradene predmete razpečavati. Obsojeni so bili: Bizjak na 5 let težke ječe, Urankar Josip na 2 leti, Urankar Rihar na 1 leto in 9 mesecev in vsi trije na oddajo v prisilno dclavnico po prestani kazni, Češenj na 1 leto strogega zapora in Sabalič na 3 mesece zapora.
-©■ V Savinji utonil. V ponedeljek 1. t. m. je zahtevala Savinja v Celju svojo prvo letošnjo žrtev. Na Bregu v bližini gostilne Kranjc se je kopal 191etni posestnikov sin Mravljak iz Osenca 9, občina Teh arje. Zašel pa je v pregloboko vodo in, ker ni znal plavati, mu je zmanjkalo tal in začel se je potapljati. Klical je na pomoč. Dva bližnja kopalca sta mu prihitela na pomoč. Mravljak pa ju je začel vleči za seboj, tako da sta bila prisiljena ga izpustiti, ker se bi drugače sama potopila. Mravljak je potem izginil pod vodo in utonil.
& Izletniški vlak na Sušak. Vodstvo tukajšnje postaje javlja, da pelje v soboto 6. t. m. izletniški vlak na Sušak brez ozira na število udeležencev ob času, kakor je bilo prvotno javljeno.
'Torej
zahtevajte izrecno
Aeroxon"
Ptuj
V Župečji vasi zopet požar. Plameni so objel) posestvo Antona Žunkoviča. Zgorela je kolamica, skedenj in podstrešje živinskega hleva, 160 q sena in slame ter razno poljedelsko orodje. Škoda znaša približno 40.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Gasilcem iz Sv. Lovrenca in Mihov-cev se je po velikem naporu posrečilo omejiti ogenj, da sc ni razširil na stanovanjsko poslopje in ostala sosedna poslopja. V kratkem času jo to že peti požar v 2upečji vasi in zdi se, da je tudi to pot podtaknila ogenj zlobna roka, ker je domača hčerka videla tik pred požarom nekoga bežati v smeri sadonosnika.
Odprta noč in dan so groba vrata. V častitljivi starosti 78 let je umrl splošno znani tukajšnji trgovec Ljudevit Sonnenschein. V lopi starosti 79 let je umrla gospa Elizabeta Rehnicer, vdova po trgovcu, Blag jima spomin, prizadetim naše sožalje!
Prisrčno slavje so imeli te dni naši vrli ptujski gasilci v Gasilskem domu. Član Pavel Manač je obhajal 75kralno udeležbo pri požarih, magister Leo Behrbalk pa 50kratno udeležbo. Vrlima po-žarnikoma in vnetima samaritanoma iskrene čestitke!
Slovenska Krajina
Osebno vesti. Svoj letni dopust je nastopil priznani kirurg in vodja bolnišnice v Murski .Soboti dr. Škrilec. — Na dopustu je tudi lendavski okr. načelnik dr. Trstenjak.
Rogojina. Danes se je vršila Iu nova maša Fr. Horvata. Ljudstva je bilo ogromno, še vedno drži načelo, da se splača strgati ene čevlje — naj gre človek le na novo mašo.
Radio
Programi Hadio-Liabtianai
Sreda, 3. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dncv nc vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Nasveti za domači vrt (M. Humek). — 19.30 Literarna urn: I. Tavčarja zbrani spisi (Fr. Vodnik), — 20.00 Moderna francoska glasba (Orkestralni koncert iz Salzburga: Fcstspiele). — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Četrtek, 4. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintel. — 19 Slike iz narave (Hcrfort). — 19.30 Akademski poklici. — 20 Plošče. — 20.30 Koncert orkeslra »Grafika«. — 21.30 Pevski koncert gdč. Vere Majdičeve, operne solistke. — 22 Fantje na vasi (moški kvartet). — 22.30 Čas, po-' ročila, plošče.
Drugi programi»
Četrtek, 4. avgusta.
Zagreb: 20.30 Ljubljana. 22.40 Plesna glasba.
—	Milano: 20.30 Operni prenos. — Barcelona: 21.30 Vokalni koncert. 22.30 Prenos koncerta iz kavarne.
—	Stuttgart: 20.40 Zaključna slavnost zborovanja katoliške akademske zveze v Stuttgartu. 21.45 Poljudni simf. koncert. — Toulouse: 21 Operetna glasba. 21.30 Melodije. 22.15 Koncert vojaške godbe. 23 Violinčelo. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20 Pester koncert. 21.10 Igra. Zabavni koncert. — Belgrad: 20.30 Ljubljana. 22.30 Plesna glasba. — Rim: 20,45 Pester koncert. 21.30 »Večna ljubav«, komedija. 22 Pester koncert. — Beromiinster: 19 Rihard Tauber poje iz ciklusa »Narodna pesem«. 20 Zabavni koncert. 21.45 Pesmi, — Langenberg: 20.35 Pesmi in glasba. 22.20 Nočna glasba. — Dunaj: 20 Igra. 21.55 Plesna glasba. — Budapcst: 21.45 Pianinski koncert. 22.30 Jazz, prenos iz kavarne. 23.15 Ciganska glasba.
Dr. A. B.:
S pota k Reziki v Rovte
(Nadaljevanje.)
»V tukajšnji knjigarni je menda še na razpolago,« je odvrnil. »Počakajte trenotek, da poizvem o gostih.«
Odšel sem iz sobe, da je mogel nemoteno govoriti po telefonu. Čez malo časa me je poklical k sebi in povedal, da se je vsa družba odpeljala na sprehod in da se vrnejo okoli sedmih domov, takrat naj se zglasim pri njem.
Takrat je bilo pol šestih, imel sem časa dovolj, da si ogledam staroslavno kulturno žarišče izza' prvih vekov krščanstva v Nemčiji.
Sredi kraja je velika stolnica, zgrajena v raznih časih in raznih načrtih, romanski in gotski motivi se kosajo med seboj v zgradbi sami, v opremi je viden tudi barok; ker jo v enem delu popravljajo, pride morda še kaj novodobnega noter.
Mesto samo je zelo lično; znamenita je posebnost, da je vse starinsko, najmanj sto let staro, kar sc vidi v njem, nobene novejše zgradbe, nič tovarn ni blizu ne daleč; edina opekarna, nastala po vojni, je obratovala komaj eno leto, in že r;V,-pada. Nova je ozkotirna železnica v dolini reke Altmuhl. Vse mesto spominja na naš Kranj, le da se razprostira v globoki in ozki dolinici, ki jo je izdolbla reka v skalnatih skladih; vrh teh, na visoki planoti obdajajo mesto mogočni gradovi in ccrk v®,
V mestecu Je vse polno uradov in šol vseh vrst. na glasu ie borfoslovska šola. Mirno in neka-
ko svečano poteka življenje v tem kraju tudi ob delavnikih; ko bi ne bilo električne napeljave in avtomobilov, ki švigajo skoz mesto na cesti Miin-chen—Niirnberg, bi človek mislil, da živi v srednjem veku.
Pred svojim hotelom sem sedel in listal dr. | Kieferjevo knjižico. Ob določeni uri sem bil pri njem. Po telefonu jc zvedel, da izletnikov še ni domov in da mi danes ne kaže več čakati, ker da danes radi pozne ure ne bi mogel on mojega obiska priporočati. Jutri bo nova maša židovskega konvertita Bruna Pavla Rolschilda, bivšega lekarnarja, rojenega 24. avg. 1900 (kakor je bral Iz svojega shematizma), potem bo obed, kjer bo imel dovolj prilike, da se razgovori s Terezijo in župnikom ludi o moji zadevi. Pridem naj k njemu ob pol štirih popoldne po odgovor.
Prosil sem ga, naj mi pove, kdaj in kje sc bo vršila ta slovesnost.
»Ne morete zraven, ker bo vse v zasebni kapeli samo za povabljeno družbo, Na svidenje jutri ob pol štirih!«
Uvidel sem, da treba nestrpnost pokrotiti in čakati.
Proti večeru so sc oglasili stolniški zvonovi v krepkem in lepo zbranem zboru. Menil sem, da velja ta pozdrav jutršnjemu dnevu. Ko sem pa videl, da hite ljudje kar v trumah v stolnico, sem šel še jaz, Kmalu sem spoznal, da je v cerkvi, ki je bila malone polna navzlic vsej obsežnosti, običajna večerna pobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu, Mojo pobožnost je zelo motila radovednost, če ni morda navzoča tudi ona, ki jo zasledujem že drugi dan. V cerkvi sami nisem mogel zaslediti nič podobnega. Kako neki, ko je nad
oltarjem in za njim toliko zamreženih »korov«!
Pred hotelom sem večerjal, opazoval življenje na obsežnem trgu, ki je bilo ponajveč v prometu potniških avtov, in bral dr. Kicferjev spis. Bil je lep in miren večer, nebo gosto posejano z zvezdami. Ko sem videl, da so se drugi gostje mojega prenočišča in sosednjega že večinoma poslovili, domačinov ni bilo dosti nc tukaj ne tam, sem se odpravil tudi sam k počitku.
Na vse zgodaj me jc zdramila ploha, Vstal sem in v svoji sobici proučeval spise o Konners-reuthu in primerjal podatke. Ni mi bilo dolg čas, dasi bi si želel več dejavne zaposlitve.
Proti desetim sem opazil z okna, da je šlo nekaj voz in avtov po nenavadni poti proti cerkvi in samostanu sv. Valpurge, ki je na zahodnem bregu nad mestom. Navzlic gostemu dežju sem jo mahnil ludi jaz tja gor. Pred cerkvijo je stal lep avto brez šoferja, v prostorni in zelo lepi cerkvi ni bilo žive duše.
Na povratku v prenočišče sem se ustavil v prodajalni, ki je imela napis »Franz Zakrajšek, Me-chaniker«, ime v našem pravopisu. Močno in čedno dekle, ki se je predstavila za gospodarjevo hčer, je šla v delavnico očeta klicat. Kmalu je prispel droben žilav mož srednjih let. Po slovenskem pozdravu me je hotel kar objeti in mi v našem jeziku pripovedoval svoje zgodbe. Rojen je bil v Celju, o potresu in kasneje je delal kot strojni ključavničar v Ljubljani, potem je šel v svet kot rokodelski pomočnik, prehodil pol Avstrije in Nemčije, pred 30 leti je prišel v Eichstatt k mojstru, ki mu je čez leto dni postal tast in mu po smrti izročil svojo delavnico. Do zadnjih let mu je posel lepo uspeval, od predlanskim peša, le-
tos pa kar ni več zaslužkov, ker kmetje, ki jim popravlja stroje, nimajo s čini plačevati, tudi drugih virov ni, prodaja bencina komaj krije reziio. Hiteti je moral v delavnico radi nujnega popravila in me povabil za jutrišnji dan, nedeljo, da me popelje s svojim avtom, kamor me bo volja. Pogojno sem sprejel njegovo ponudbo. Odšel jc s sinom, orjaškim mladeničem, ki ga je prišel klicat.
Deževalo je kar lepo naprej ludi popoldne. S prebiranjem sem bil pri koncu, pa tudi s potrpljenjem, ko se je približal napovedani čas.
Prelatova gospodinja mi je povedala, da je njen gospod pri novi maši v samostanu. Povabljsni da so samo tujci, prišla je celo tista Terezija iz Konnersreutha, ki biva pri profesorju Wutzu, kamor prihaja večkrat na obisk k sestri, ki služi pri tistem gospodu. Na moje vprašanje, če jo ona sama pozna od blizu, mi je povedala, da se poznata j sestro dobro, zaznamovanka pa da se v Fich-stattu skriva pred ljudmi.
Točno ob pol štirih je prikorakal z razprtim dežnikom gospod stolni dekan domov. ?.e v veži mi je razodel uspeh svojega posredovanja: »Nič ne bo, ne profesor Wutz ne Terezija nočeta v Eich-stattu obiskov in radi miru ne dovolita nikakšne izjeme. Sredi drugega tedna se vrne Terezija v Konnersreuth in vas doma sprejme. Žal, več nisem mogel doseči.«
Zahvalil sem sc visokemu gospodu, ki mi je dal še svojo posetnico za izkazilo mojega prizadevanja v Eichstattu.
Kaj naj počnem, kam naj se obrnem? Postopal sem v dežju po mestu, ker v sobi nisem mogel zdržati, preveč sem bil togoten nase.
Nazadovanje števila rojstev v velemestih
V 38 izmed 42 največjih velemest na svetu je v 1. 1931 nazadovalo število rojstev v primeri z lanskim letom za največ do 27 odst. Te podatke je prinesla statistika neke newyorške zavarovalne > družbe. Samo v dveh mestih na svetu je število j rojstev napredovalo in sicer v Glasgo\vu na An- . gleškem in v Kio de Janeiru. V švedskem glavnem mestu Stockholmu pa je ostalo število rojstev neizpremenjeno. — V 18 izmed teh velemest so nadalje ugotovili, da se je število smrtnih slučajev v teku leta zmanjšalo. V 17 je narastlo za največ do 15 odstotkov, v 7 mestih pa je število smrtnih slučajev ostalo neizpremenjeno.
Oboroževanje v zraku
Resnica je, da vse razorožitvene konference nilf najmanj ne morejo ustaviti hitrega oboroževanja, za katero najdejo skoraj vse države še vedno dovolj sredstev. Kriza, ki se pozna povsod, se ne sme poznati v oboroževanju. Zanimive so številke, ki kažejo, kako je napredovalo oboroževanje v zraku po svetovni vojni.
Država:	Štev. voj. letal	Štev. voj. letal
v letu 1923	v letu 1931
Francija	1540	2800
Anglija	«20	2400
Rusija	500	1700
Italija	500	15»)
Poljska	126	1000
Španija	300	800
Češkoslovaška	230	600
Romunija	180	450
Te številke gcfovo jasno dokazujejo, da je oboroževanje v zraku naravnost strašno napredovalo. Pa ni napredovalo samo število letal, tudi kakovost je z leti neprimerno pridobila. Tako so francoska vojna letala — lovci — dosegla 1. 1923 največjo hitrost 220 km na uro, 1. 1931 pa največjo hitrost 310 km na uro. Angleška vojna letala — lovci — pa so vozila 1. 1923 z 200 km na uro, 1. 1931
pa z največjo hitrostjo 350 km na uro.
Poljski lovci so dosegli 1. 1923 največjo višino 6000 m, 1. 1931 pa že 9000 m. Angleški lovci so 1. 1923 dosegli 6000 m, 1. 1931 pa 9800 m. Francoski bombarderji za bombardiranje čez dan so nesli 1. 1923 lahko s seboj za 120 kg bomb, 1. 1931 pa že za 900 kg bomb. Nočni francoski bombarderji pa so lahko leteli 1923 600 km daleč v nepretrganem poletu, 1. 1931 pa že 1100 km.
Oboroževanje mnogih evro|vskih držav je vstva-rilo v vsej Evropi ogromno zračno brodovje, ki ga cenijo za vse države na 12.000 letal. V aktivni službi imajo države veliko število letalcev, tako Francija 40.(KIO mož. Anglija 32.000 mož, Italija 30.000 mož in Poljska 11.000 mož. Razumljivo je, da so se tudi državni proračuni za letalstvo silno povečali. Dočim je znašal angleški proračun za letalstvo za 1. 1928-29 4 in pol milijarde dinarjev, je znašal za 1. 1931-32 že skoraj 6 milijard dinarjev. Francoski proračun za letalstvo je znašal 1928-29 2 milijardi dinarjev, 1. 1931-32 pa 3 milijarde 900 milijonov dinarjev. Vse te ogromne vsote se zapravljajo za nepotrebno oboroževanje v zraku. Koliko bi se dalo pomagati brezposelnim in drugim, ki jih tare kriza, če bi uporabile vlade te težke milijarde, mesto za vojno letalstvo, za lajšanje bede.
Nemški general Schleichei j,- v?>!;. u odhaja v nedeljo z volišča s svojo soprogo. Slika nam dobro kaže, kako živahen je bil volivui boj, saj vidimo pred voliščem agitatorje, ki nosijo vsak svoj
reklamni lepak.
Morska kača
Volivna agitacija v Nemčiji je bila zelo živahna.
To dokazuje zlasti dejstvo, da so celo težko bolne bolnike na nosilnicah nosili na volišče, kjer so lahko oddali kljub bolezni svoje glasovnice.; ort
Okostnjak predseduje
Dekan filozofske fakultete na londonski univerzi je pred kratkim priredil banket na čast umrlemu učenjaku Jeremiju Bentheimu, katerega se je udeležilo 20 odličnih znanstvenikov in Bentheim sam. Bentheim je umrl 1. 1832. in je v oporoki napisal željo, da bi rad še enkrat po svoji smrti bil deležen kakega zborovanja v krogu svojih učencev. Dekanu se je zdela stota obletnica smrti učenjaka najbolj primerna za tak skupni sestanek. Na častnem mestu je sedel pri banketu Bentheimov okostnjak lepo oblečen v moderno obleko, njegovo mrtvaško glavo pa je pokrivala maska iz voska, ki je bila izredno podobna Bentheimu. Vseh 20 učenjakov je napijalo nekdanjemu učenjaku in predsedniku, čigar okostnjak je že sto let ležal v lepi stekleni krsti na univerzi. Prav prijetna ta večerja gotovo ni bila.
Za smeh
»Koliko stane soba v tem hotelu?«
»80 Din.«
»To je drago! In koliko stane zajtrk?«
»15 Din.«
»Tudi to je drago. In koliko stane garaža za avtomobil?«
»Ta je pa zastonj.«
»Že dobro. Naročim zajtrk z garažo. Spal bom pa v avtomobilu.«
*
»Ves teden se že veselim tistih par ur spanja v nedeljo popoldne.«
»Sveta nebesa, od kdaj pa hodiš ti v nedeljo spat.«
»Saj ne hodim jaz — ampak moja žena!« *
Moža zopet ni bilo na večerjo. Ko pride končno ob 12 ponoči, pravi ženi: »Ljuba moja, ali veš kje sem bil?«
»Seveda,« pravi žena, »ampak tvojo pravljic« mi kljub temu lahko poveš.«
Vodovodni stolp pobirajo. V Berlinu so te dni podirali pri stari plinarni visok vodovodni stolp. Da bi si prihranili stroške za postavljanje odra, so mu enostavno razstrelili temelje in jekleni stolp je
padel kot velikanska klada.
Pred kratkim je dospel v Neapolj mali angleški tovorni parnik »Slanther«. Njegov lastnik in kapitan Bossum se je takoj glasil v zoološkem vrtu in je bil zelo ogorčen, ker ni mogel prodati žive morske kače. Ujel jo je nekje blizu Jave. Kača je skoro 2 m dolga, ima plavuti, sicer pa izgleda prav tako, kakor vsaki drugi gad. Privabila mu je dosti radovednežev, a kupca, ki bi pristal na zahtevano pretirano visoko ceno, ne najde! »To je res obupno!« je vzdihoval kapitan. »Koliko časa sem zamudil s.to kačo. Vsi jo hočejo videti, a nihče je ne kupi. Mislil sem, da sem z njo našel premoženje, sedaj pa ni nič. Koliko časa so se prepirali znanstveniki, ali ni morska kača samo pravljica. A zdaj, ko sem jo ujel in živo pripeljal v Evropo, se zdi predraga v vsakem muzeju, | kjer sem jo ponudiL.	1
^ v t/ */ t/ t, * *
»Kaj, riba ni sveža!? Saj je še živaf«
»Živa! To vendar nič ne dokazuje. Saj ste n
živil«
Huni viharji na Angleškem. Ob južni obali Angleške so te dni divjali hudi viharji. Prav posebno viharno morje je divjalo ob znanem angleškem kopališču Brighton, kjer so valovi udarjali visoko čez
nasipe.
Mož, ki je izgubil spomin
Terpetinovo .,Hubertus" milo
za žehto v avgustu
Po neki statistiki je v 1. 1931 izgubilo spomin nk Angleškem 62 oseb. Izmed teh jih je bilo 44 moških, ostalo pa so bile ženske, razen treh slučajev, ko je nesreča zadela celo otroke.
Večina teh nesrečnih slučajev še precej hitro ozdravi. Izredno zanimivo tako nesrečo je doživel neki velepodjetnik, ki je izgubil spomin in se hkrati tudi sam izgubil kar za dva meseca. Na dan, ko je izginil, so ga videli še v neki trgovini, kjer je kupoval razne malenkosti. Ko je zapustil trgovino, je izginil, kakor da bi se vdrl v zemljo. Več tednov je minilo, preden so mogli najti o njem najmanjšo sled. Vsi, zlasti pa policija, so že mislili, da je postal podjetnik žrtev zločina. To se je zdelo vsem zelo verjetno, zlasti zato, ker je nosil podjetnik tisti dan, ko je izginil, precejšnjo vsoto denarja s seboj. 10 tednov je že minilo, ko je podjetnik Izginil, ko so ga našli v mestu Leeds, kjer je služil v majhni restavraciji kot natakar. Po fotografiji so ga spoznali in silili v njega, če je res on ta in ta podjetnik. Mož, ki je izgubil spomin, pa je ogorčeno zavračal vsiljivce in venomer trdil, da dotič-nega podjetnika sploh ne pozna. Ker pa se je tudi policija prepričana, da je mož vendarle pravi, so ga odpeljali nazaj v London, kjer so ga spoznali seveda vsi njegovi domači za pravega. V I istem trenotku, ko je mož stopil v svoj dom in gledal v obraze svojim dragim, pa se mu je počasi začel vračati spomin. ■Zavedal se je, kdo da je in počasi ee mu je tudi zjasnilo, kaj se je z njim zgodilo. — Postal je v resnici žrtev zločina. Ko je tisti dan, ko je izginil, zapustil že omenjeno trgovino, sta se mu pridružila dva moška in ga zvabila v avto. V avtomobilu sta ga najbrž omamila s kloroformom in od takrat naprej je izgubil spomin. Zbudil se je na neznani cesti nekje na deželi v tuji obleki. Hodil je toliko časa, dokler ni prišel do prvega mesta. To mesto je bilo Leeds. Niti najmanj se ni spomnil svoje preteklosti in je zato, ker ni drugače mogel živeti, z veseljem sprejel službo na-
j takarja v mali restavraciji. Jasno je, da policija | zločincev, ki sta povzročila podjetniku tako stra-| hoten doživljaj, ni dobila v roke.
Prav tako zanimiv pa je bil slučaj, ki ga je doživel neki uradnik v Londonu. Ko je neprevidno stopil čez cesto, ga je podrl avtomobil. Vendar se | mu ni zgodilo nič hudega in uradnik se je okretno | pobral s tal in nadaljeval svojo pot. Pri padcu pa se je moral poškodovati tako, da je izgubil spomin. Ko je hodil po cesti, je ves čas premišljeval, kdo da je in kje da je doma. Več dni in več noči je blodil tako po velikanskih londonskih cestah, ne da bi se mogel spomniti najpotrebnejših podatkov. V nekem zgodnjem jutru pa ga je zapazil stražnik. Stražniku se je zdel mož sumljiv, hitro ga je aretiral in odpeljal s seboj na stražnico, kjer so sumljivega možakarja zaslišali. Seveda je razumljivo, da je policijski uradnik dobil vtis, da možakar simulira. Pri preiskavi niso našli pri njem nobene stvari, ki bi izdala njegovo ime ali njegov naslov. Pridržali so ga v zaporu in policija se je trudila dolga dva tedna, da bi ugotovila, kakšne zločine je zagrešil ta revež. Mož pa je mirno sedel v zaporu in se kljub temu še ni spomnil, kdo da je. Končno so ga izpustili iz ječe. S tem pa se je šele začela trnjeva pot moža brez imena. Policija je še vedno budno pazila nad njegovim početjem, ker je bila prepričana, da ima opravka s prevejanim zločincem. Dvakrat so ga še aretirali in dvakrat zopet izpustili. Brez vsakega posebnega doživljaja pa se mu je vrnil polagoma spomin in se je vrnil zopet v svoje staro običajno življenje. — Takih slučajev je še več, vendar je zanimivo, da ljudje v takem | položaju navadno ne trpijo tako veliko, kakor mi-: slimo, to pa zalo ne, ker jim radi izgube spomina i vprav manjka priložnost tako važne primerjave 1 med sedanjim in prejšnjim življenjem. Star pregovor pa že pravi: »Kdor nečesa ne pozna, si tega tudi ne more zaželeti.«
| Praktičen izum onemogočil samouinore s plinom.
: V Monakovem so izumili posebno napravo, katero : se priključi na plinovode, tako plinske štedilnike ; in luči. Ta varovalni aparat avtomatično zapre plin, i kakor hitro plin ne gori več. Samomorilci torej ne i bodo več mogli izpustiti plina v zrak in si tako končati življenje.
Koran v latinici
Znani carigrajski turški založnik Ibrahim Ril-mi je izdal v juniju že drugo izdajo korana v latinici. Lanska in prva je že razprodana, ker so jo pokupile šole, ki ne smejo več rabiti arabske abecede. Nova izdaja je vzbudila veliko zanimanje tudi v javnosti. Muslimani radi kupujejo koran v latinici. ker je postal umljiv tudi preprostemu človeku. Transkripcijo izvirnega besedila je oskrbel Izmail Bej, najboljši poznavalec korana. Opravil je težek posel in moral nekoliko spremeniti latinske črke po zgledu madjarske pisave, da je izrazil vse arabske glasove.
Naše belo govedo tu in onstran meje
V vseh okrajih dravske banovine, od Gornjega grada preko Solčave in Pohorja do Sv. Lenarta v Slov. goricah je razširjeno goveje pleme, katerega pozna širša jugoslovanska javnost še prav malo, ki pa se jo radi svojih vrlin, vsled najboljšo mlečnosti med našimi podeželskimi plemeni, vsled najfinejše kakovosti mesa — prof. dr. Adametz na kmet. visoki šoli na Dunaju je označil tostvarno to plemo za najboljše v srednji Evropi! — vsled svoje skromnosti (govedo uspeva enako v planinskih krajih, s sladko, kakor tudi v dolinskih legah s kiselikaslo krmo) ohranijo pri nas v skoraj nezmanjšanem obsegu, čeprav jo naš pasemski okoliš vsled državne mejo odtrgan od mnogo večjega isto-pasemskega, deloma matičnega avstrijskega okoliša. Je to enobarvno belo planinsko (marijadvor-sko) govedo, pri nas znano enostavno pod imenom marijadvorska živina. Nemški strokovni krogi na Gornjem Štajerskem imenujejo v nekem lanskem poročilu to plemo sdas alte, autochtone Slovvenen-viehc (stara domača slovenska živina).
širšo našo kmetijsko javnost, predvsem pa tovariše živinorejce, ki so so lanske jeseni udeležib poučne ekskurzije v avstrijski marijadvorski okoliš bo rado primerjave, podobnosti z našimi prilikami in v spodbudo za zadružno delo bržčas zanimalo nekaj naslednjih podatkov iz pravkar objavljenega uradnega poročila deželne zveze marijadvorskih živinorejskih zadrug na Koroškem za poslovno leto 1931.
I. Splošno.
Pravkar končuje koroška deželna marijadvorska zadružna zveza 8. leto svojega dela. To leto, leto neugodnega razvoja za vse kmetijstvo z usode-polnim padcem cen kmetijskih, predvsem živalskih izdelkov bo ostalo kmetovalcem v Sp. Koroški še dolgo v spominu. Čeprav se je tudi v poročilih prejšnjih let ugotavljalo težkoče glede prodaje, je v poslovnem letu 1931 na žalost ugotoviti izredno poostrenjo celokupno gospodarske krize, katera se je javljala v naravnost obupnih težkočah glede prodajo vprežne, molzne in klavno živine, kakor tudi plemenskih živali.
II. Rejsko zadružno delo.
Spričo žalostnega gospodarskega položaja živinorejcev, je vendar razvoj rejsko zveze razveseljiv. Zveza šteje 19 zadrug s 391 člani in 3566 kontroliranimi kravami. V tem letu se je izvršil tudi sprejem zadružnih krav in bikov B zadrug v zvezno matično rodovniško knjigo, v katero se je vpisalo 1074 krav in 176 bikov.
Navzlic strožjim zahtevam glede oblik in upo-
skega dela je našla prav laskav odmev. Čeprav ob tej priliki vpostavljeni gospodarski stiki z jugoslovanskimi rejskim okolišem vsled splošno gospodarske krizo doslej niso mogli najti iraza v medsebojni izmenjavi plem. živine — je prireditev ekskurzije smatrati vseeno za znaten uspeh, ker je jugoslovanskim živinorejcem dala vzpodbudo za ohranitev domačo marijadvorske živine.
V. Uspeh mlečne kontrole.
Tudi kontrola mlečnosti je zavzela v tem po-j slovnem letu imed raznimi pospeševalnimi sredstvi j zelo važno mesto. Čeprav se je vsled prodajno | krizo tu in tam izrazilo mnenje, da je kontrola ; mlečnosti izgubila na pomenu, je vendar večji del i rejcev prepričan, da je treba brezpogojno ohraniti ! in izpopolniti delo glede mlečne kontrole. Pouda-j riti je potrebno namreč, da oddajno krizo v mleku | ni toliko pripisovati nadprodukciji mleka, kakor ; dejstvu, da ljudje radi pomanjkanja denarja pri-j neso vsako kapljico mleka na trg. Brez dvoma se dandanes mnogo mleka, katero je sicer v normalnih razmerah uporabi v domačem gospodarstvu, za vzrejo telet in pujskov — postavi na trg.
Prav spričo težke gospodarske krize je treba poiskati vsa pota, da znižamo proizvajalne stroške. V tem pogledu je izvajanje mlečne kontrole največjega pomena, ker reja krav z višjo mlečnostjo povzroči znižanje proizvajalnih stroškov. Višja ali manjša prirojena in podedljiva mlečnost je spričo tega dejstva največje gospodarsko važnosti in je kontrolo in odbiro živine še izpopolniti. Osobito je to važno ker se pri zvišanju mlečnosti dandane* le v najredkejših slučajih opiramo na dokup tečnih krmil in jc večinoma vsled nizke cene mleka le uporaba doma pridelanih krmil rentabilna.
Razvoj in zvišanje mlečnosti v zvezi 19 živinorejskih zadrug kaže naslednja razpredelnica: Leto: št. kontr. krav: mleka kg: Povrpečni donos
folšče
			v%	v kg
1924	626	-847	3.70	87
1925	1460		3.81	88
1926	Ki".	M 34	3.74	91
1927	151.".	Ti26	3.79	i»6
192S	2011	2485	3.87	97
1929	'.: 121	2622	3.87	102
1930	2150	2708	3.91	106
1931	2160	2783	3.95	110
Navzlic	prodajnih	težkoč in	nizki ceni	mleka
brez carine. To blago je ta tvrdka prodajala v inozemstvu po zelo nizki ceni, medtem ko j« v Jugoslaviji zahtevala za isto blago mnogo višje cene. To blago je v inozemstvu lahko prodajala po tako nizki ceni, ker je imela v Jugoslaviji pri razprodaji finejšefia blaga, ki bi ga morala izvoziti, velike dobičke, in to prav radi tega, ker je uvozila na pol izdelane tkanine carine prosto. Tovarna se je proti ukrepu finančnega ravnateljstva pritožila na višjo instanco.
Naš izvoz in uvoz po državah
Iz podatkov o naši zunanji trgovini v prvem polletju 1932 je razvidno, da jc Italija še vedno na prvem mestu med državami, v katere izvažamo. V Italijo je šlo 26.19% vsega jugoslovanskega izvoza, in sicer v vrednosti 359.305 milj. Din, za Italijo pride Avstrija z 243.8 milj. Din (17.77%), nadalje Češkoslovaška s 178,8 milj. Din (13.2%), Nemčija 137 milj. (9.98%), Romunija 66,4 milj. (8.48%), Madjarska 6.46 milj. (4.71%), Grčija 52 2 milj. (3.80%), Poljska 50 milj. (3.64%), Belgija 40.3 milj. (2.97), Švicarska 27.3 (1.99), Španija 20 (1.46), Francija 18.8 (1.37), Anglija 18.6 (1.32). Nato sledijo po vrsti Združene države, Egipt, Tunis, Albanija, Sirija do Angleške Indije, ki je kupila pri nas za 2.9 milj. Din blaga.
Uvozili smo največ iz Nemčije, in sicer v vrednosti 260.8 milj. Din (18.76%), nadalje iz Češkoslovaške 226.3 (16.28), Avstrija 174.7 (12.56), Italija 164.2 (11.81), Anglija 102.2 (7.35), Ameriške Združene države 712 (5.11), Francija 672 (1.83), Madjar-ska 57.8 (4.15), Brazilija 40.3 (2.90), Švica 39 (2.81), Poljska 29.5 (2.12), Romunija 29.4 (2.11), nato sledijo Indija, Belgija, Holandska, Argentina, Grčija, Švedska itd.
Veliko javno trgovsko zborovanje v Mariboru
Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani bo priredila v okviru »Mariborskega tedna«, ki se bo vršil od 6. do 15. avgusta I. 1. v Mariboru, j v nedeljo dne 7. t. m. veliko javuo trgovsko zboro-! vanje ob 10.15 v Unionski dvorani, t) položaju in i težnjah naše trgovine bo poročal zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič, o položaju mariborskega trgov-slva pa predsednik združenja g. Weixl.
Vožnja je polovična. Za ^Mariborski tedciu je dovolila uprava polovično vožnjo proti legitimaciji, ki se dobi pri :Putnikus in njegovih podružnicah ler denarnih zavodih.
ter navzlic vsled lanske suše povzročenega pomanjkanja krme kaže torej povprečna mlečnost zuntno
rabnosti je bil uspeh odbire za centralni rodovnik j zvjšanje. To dejstvo je dokaz, da so v marijadvor
zveze prav zadovoljiv; predvsem je v večini hlevov ..............'	-—	• •
padla v oči izenačenost gledo barve. Daljo je ta odbira tudi pokazala, da so se rejci s svojim plemenskim blagom že zelo približali tipu, katerega zahtevajo današnje sprejemne tržne razmere.
Radi pravilnega izkoriščanja podatkov glede pokolenja in uporabnosti sta tudi izpolnili in povsem predelali >krvnk črti ^Hermant in -vHelios--. Pokazalo se jc, da so je kri teh dveh odličnili bi-kov-plemenjakov po njihovili moških potomcih razširila v vsem rejskem okolišu dežele. Primerjanje posameznih podatkov je tudi pokazalo, da so si lako moški, kakor ženski potomci teh dveh črt priborili povsod prva mesta.
III. Promet z živino in nje vnovčcnjc.
Radi pomanjkanja denarja tudi ni bilo posebnega povpraševanja po mladi plemenski živini ter so mogoče tli in tam posamezni rejci popustili glede strogosti odbiro in reje visokovrednega plemenskega %laga. Z druge strani pa so v nekaterih delih morali uporabljati za plemenjenje manjvredne bike, katerih radi pomanjkanja denarja žiti ni bilo mogoče nadomestiti z boljšimi plemenskimi živalmi. Tostvarna škoda se bo v pasmi poznala mogoče še par let. Iz navedenih razlogov je v okolišu zveze vnovčenje plem. živine nekoliko nazadovalo in so je tozadevno prodalo le 73 bikov, telic in krav. Vendar se je na drugi strani silno dvignilo vnovčevanje marijadvorske . živine po vnovčcvalnici deželnega kulturnega sveta, ki jo od vso živine v deželi — s 3 pasmami, med katerimi je bila živina razširjena le v četrt dežele — v poslovnem letu 1931 posredoval vnovčevanje mari-jadvorskega goveda kot klavno blago 66.4% (vsled večje priljubljenosti bele živine na dunajskem trgu!), ter kot vprežno in plemensko blago celo 75.9%.
IV. Odnošaji s sosednjimi istoimenskimi okoliši.
Po večletnem prizadevanju koroške marija-•Jvorske deželne zveze in gornještajerske marijadvorske zadružne zveze v Neumarktu je uspelo v tem poslovnem letu ustvarili med obema zvezama tudi »delovno zajednico za rejo koroško-štajerske
marijadvorske živine«.
Tridnevni ekskurziji 40 jugoslovanskih živinorejcev iz okr. Slovenjgradec, Gorn.ji.grad in Prevale je bila dana prilika proučevanja najboljših rejskih postaj in zvezne živinske razstave v St. Salvatorju. Napredek v obliki in uporabnosti naše pasme in predvsem ustroj našega zadružnega rej-
ski živini zasnovane prav odlične osnove glede mlečnosti.
Najvišjo in najmanjšo povprečno mlečnost je razvideti pri naslednjih dveh zadrugah marijadvorske zveze:
Zadruga: Altkofen; štev. velo leto kontr. krav 226; povprečna teža kg 572; povprečni donos mleka 3000 kg, tolšče 3.92% ali 118 kg.
Zadruga: Št. Paul v Lab. dolini; štev. kontr. krav 37; |iovprečna težu 460 kg; povprečni donos mleka '2379 kg, tolšče 4.1ti% ali 99 kg.
Najboljšo mlečnost v okolišu je izkazala krava Koza 809' pri posestniku A. Nagele v St. Salvatorju. Dala je leta 1931 6832 kg mleka s 4.02% in 275 kg tosšče. Prednost marijadvorske živine živine pa ni samo v izborni mlečnosti, ampak tudi v kvantitativni in kvalitativni mesnosti, ki pridobiva na pomenu posebno vsled povečane prodaje na dunajskem trgu, katero omogoča novi zakon o prometu z živino. — Fr. Wernig, kmet. referent, Slovenjgradec.
Domača industrija, hi ni domača
Glede na članek, ki smo ga priobčili včeraj pod tem naslovom o delovanju »domače tekstilne industrije«, ki je vsa v tujih rokah, bo našo javnost gotovo zanimala vest, da je bila neki veliki tekstilni tovarni v Jugoslaviji, ki je v rokah inozemcev, nedavno naložena carinska kazen nad 13 milj. Din. Ta tvrdka je prejela od finančnega ministrstva dovoljenje, da lahko uvaža carine prosto iz inozemstva svileno tkanino, jo tu -»oplemeniti« (pobarva, tiska in »apretira«), ter jo nato zopet izvozi v inozemstvo. Namen takšnih dovoljenj je, zaposliti domačo industrijo, ter tako dati domačemu delavstvu možnost zaslužka. Takšna dovoljenja se izdajo tudi v državah z razvito industrijo. Po zatrditvi finančnih oblastev je omenjena tovarna izrabila lo dovoljenje lako, da je uvožene tkanine boljših vrst v nasprotju z dovoljenjem prodajala za visoke cene v Jugoslaviji, mesto da bi isto blago, popolnoma izgotovljcno, zopet izvozila. Za dovoljenje carine prostega uvoza takšnega blaga je potrebno, da pozneje tovarna dokaže, da je isto količino istega blaga tudi izvozila. Mesto da bi tovarna izvažala v resnici blago, ki ga je uvozila kot napol izdelano, je izvažala tkanine slabše vrste; predivo za te tkanine je itak brez izrecnega dovoljenja uvozila iz inozemstva
Borza
Dne 2. avgusta 1932.
Denar
Vidno je zopet napredovanje nemške marke, ki v zadnjem času močno niha brezdvomno v zvezi z izidom državnozborskih volitev, ki niso prineslo tako zaželjenega političnega razčiščenja. Dolar je pričel nazadovati, medtem ko se funt šterling drži, pri drugih devizah ni bilo skoro nikakih sprememb.
Ljubljana. Amsterdam 2269.60—2280.96. Berlin 1337.82—1348.62, Bruselj 782.<10 — 786.34. Curih 1097.35-1102.85, London 197.54—199.14, Ne\vyork 5614.25—5642.51, Pariz 220.84-221.96, Praga 166.78 —167.64, Trst 286.47—288.87.
Zagrebški promet. 6% belg. obv. 25.000, vojna škoda 500.000, 10 kom. delnic Priv. agrar. banke po 206.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 15.517 Din.
Curih. Pariz 20.125, London 18.06, Newvork 513.625. Bruselj 71.30, Milan 26.15, Madrid 41.45, Amsterdam 206.80. Berlin 222.05. Stockholm 93, Oslo 90.50, Kopenhagen 97.25, Sofija 3.72, Praga 15.-9, Varšava 57.60, Aitene 3.30, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.06, Ilelsingfors 7.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 8% Bler. pos. 42 bl„ 7% Bler. ]>oe. 41 bl„ .Stavbna 40 den., Kranj. ind. 125.
Zagreb. 7% inv. pos. 47 —48, vojna škoda kaša 191—193, (192), avg. 191, dec. 185—192, (188, 191), 4% agr. obv. 25—25.75, 7% Bler. pos 40.25 —40.75, 8% Bler. pos. 42—45, 6% Begi. ovb. 33-34, (33), Nar. banka 31.75 denar, Agrar. priv. banka 205.50—208, (206.
Belgrad. 4% Agr. obv. 24.50—25.50, 6% Begi. obv. 33—33.25 (33.50, 32.50), Vojna škoda 191—189 (189), 7% Bler. pos 40—41 (-10.50), 7% pos. Drž. Hip. banke 42.50. Narodna banka 41.38, Agr. priv. banka 209—210.
Žitni trg
Ljubljana (slov. post. 30 dni). Koruza bač. 175 —177.50, okrogla 190—192.50, bač. 180—182.50, okrogla 200—202.50, pšenica okol. Sombor 79 kg 205—210, potiska 80 kg 215—217.50, moka bač. nularica 315—320, ban. nularica 335—840.
Zopef došlo novo blago
po 6, 7, 8 in 10 Din meter. Oglejte si ga pred nakupom v Tekstilnem bazarju I. TRPIN, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
X. olimpijada
V ,-oboto so bile otvorjene na izredno svečan način olimpijske igre, ki so jih prvič organizirali Amerikanci. V ogromnem olimpijskem stadionu ju bilo ob 2 popoldne zbranih čez stotisoč gledalcev. Stadion je bil do zadnjega kotička napolnjen, čeprav je vladala neznosna vročina. Jasno nebo, brez oblačka, tudi veter ni pihljal, da bi vsaj malo hladil. Neznosna vročina je močno vplivala nn gledalce, kako bo šele s tekmovalci, zlasti z onimi iz Evrope, ki so vajeni hladnejše temperature. Otvoritvene svečanosti so imeli čisto amerikansko obeležje. Zelja, napraviti otvoritev čim »enzacional-nejšo, je v vsakem oziru uspela. Ogromno število aeroplanov je krožilo nad Stadionom. Hrnenje motorjev se je mešalo z zvoki godbe, ki je štela 250 mož, in z glasovi 1200 pevcev. Ves ta hrup je pa množica gledalcev prekričala, ko se je točno ob 2 pojavil pri glavnem vhodu podpredsednik USA Curtis. Dobre pol ure za njim so se pojavili atleti. Na čelu sprevoda so korakali Grki, za njimi pu ostali udeleženci po angleškem abecednem redu. Poleg Anierikancev so gledalci najbolj pozdravljali Japonce, ki so poslali za Amerikanci najmočnejše zastopstvo 107 atletov. Iz Evrope je najmočnejša skupina italijanska. 109 atleti z fašističnimi čepicami in fašističnim pozdravom niso ravno posebno navdušili gledalcev. Atnerikance, katerih je 385, je vodil Taylor. V sprevodu je bilo skupno 1654 atletov.
Vsi atleti ko se zbrali pred častno tribuno. Vodje moštev so odšli v Častno ložo, zastavonoše so so pa zbrali v polkrogu pred njimi. Po pozdravnih besedah, ki so jih izrekli razni zastopniki, so preči-tali tudi poslanico ustanovitelja modernih olimpijskih iger barona Coubertina. Na govorniško tribuno je stopil Curtis in izjavil:
tOtvarjam olimpijske igre.«
Zagrmel je strel iz topa, na tisoče golobov pi-smouoš je zletelo, prižgali so olimpijski ogenj, ki bo gorel nepretrgoma 16 dni. Godba je zaigrala olimpijsko himno, na glavnem drogu jo zavihrala olimpijska zastava, ki jo je poklonila belgijska kraljica. Na belem polju pet krogov kot simbol petih delov sveta. Nato je stopil poročnik W. E. Calman v sredo pred zastavonoše in s krepkim glasom v imenu vseh tekmovalcev izrekel olimpijsko prisego. S tem je bila svečanost otvoritve končana. Atleti so odkorakali v svoje garderobe.
Prve zlate kolujne so si priborili Francozi. Najprej so pričele tekme v dviganju uteži. Duver-ger (lahka teža) je dvignil 325 kg iu s tem dosegel nov olimpijski rekord. Drugo mesto je zasedel Avstrijec Haas, ki je dvignil 307.05 kg. Tudi v pol-težki skupini si je priboril prvo mesto Francoz llostiu. Dvignil je 365 kg in zopet dosegel nov olimpijski rekord.
V nedeljo so se tekme nadaljevale. 20.000 gledalcev je prisostvovalo prvim borbam v Stadionu. Pri teku 400 m čez zapreke so v posameznih skupinah zmagali: Prva skupina Morgan Taylor (USA), druga skupina Tisdal (Irska), tretja skupina llea-ley (USA), ki jo s časom 52:2 postavil nov olimpijski rekord, v četrti skupini je prvi Facelli (Italija). Za tek na 100 ni je bilo 6 predtekov, zmagovalci so Tolan (USA), Simpson (USA), Jonath (Nemčija). Tekel je v času olimpijskega rekorda 10:6. Luti (Argentinija), Medcalfe (USA), i" hioka (Japonska). V drugem predteku je prišel Čeh Engcl kot tretji na cilj. Dobro so se Čehi odrezali tudi prj^ metanju krogle. Atleti so bili zelo nervozni. Nih?flrl ni vrgel čez 16 metrov. Prvi je bil Seston. ki je vrgel 15.995 m. Drugi Rotherd, tretji pa Douda (ČSR), ki je vrgel 15.59 m. Za njim je pa dosedanji svetovni rekorder Hirschfeld. V teku na 10.000 m je zopet Slovan odnesel zmago. Dosedanji favoriti Finci so morali prepustiti prvo mesto Poljaku Ku-scoczinskemu, ki je pretekel v času 30:11.4, kar je nov olimpijski rekord. V metanju kopja jo zmagaia Nemka Dietrichson, ki je vrgla 43.75 m, kar je nov olimpijski in svetovni rekord. Tudi drugo in tretje mesto imata Nemki, in sicer Braun in Fleischer. V teku na 800 metrov so zmagovalci Amerikanci, in sicer v prvem predteku Hombostel (USA), v drugem Ganing in v tretjem pa Hangdan. Vsi trije Amerikanci. Pri skoku v višino jo zasedel prvo mesto Ncvvton, ki je skočil 196 cm, kar je vsekakor slab rezultat.
Javnost je seveda najbolj zanimal slučaj Nur-mija, ki je. dobil prepoved, da ne sme startati. Olimpijski komite je Nurmija suspendiral samo za olimpijske igre, ni ga pa diskvalificiral kot pro-fesionala, ker JAAS nima zalo pravico niti dokazov. Mesto njega bo pa startal pri maratonskem teku Virtanen. Olimpijske igre 1936 bodo najbrže v Berlinu. Zadnja poročila pa pravijo, da bo Nurmi vseeno tekel, in sicer izven konkurence, spremljan od atletov, ki jih je zadela ista usoda kot njega, in sicer Ladoumeque in Ilofla. Samo zato, da bo. dokazal, da je še vedno najboljši na dolgih progah.
H .a
Jr O a —• O	O -i
> 5 ^ o «.s

'V w s* H
»J ia ^
O) IT" S-
i
bo " sa '
S -o
~ (si ^ ^ l,J
55 — " S . ^ cOo „ E-,
* --Ti ■■ —
If.SaS
J* . . =3
^mOco .O
° i a |
C I n	1 O
a a c0 _ o C m o
n „t>i N
>N-JO) » ••
35«- S . ••z. . £ M - &
C J > 1» r N
N g £ t» .S <D 2 > . -Q >
Ur**®
Vgd^ i
§®.Sf5 g
st B3 Hior ■» S o n Q ^ 3 "C .
C -J	i — >■ (M
«C5	Sj
<3^3	> -ZV-T pj
_	„ 'S 03
i^sž I
Roland Dorgeles:
Leseni križi
102
Zdelo se jo, da se hoče Sulphart zakaditi vanj, a zadovoljil sc je s tem, da je s pestjo žugal za vozom in na vse grlo psoval, vendar so njegove besede dosegle in osvežile samo mimoidoče.
Žalitev, ki jo jc bil doživel, ga jc pekla še med kosilom, in da si poplaknc jezo, je zvrnil pri kavi tri kozarčke dobrega starega žganja. To ga je zopet razvedrilo in odpravil se je lepo zložno po boulevard-ih. Pred vrati nekega dnevnika, kjer so bila nabita vojna poročila, se je pregovarjalo par ljudi.
»Naši bi morali napraviti veliko ofenzivo,« jc dejal s tenkim glasom debel ^)spod izbuljenih oči.
»Da, s tvojim salom!« mu je zakričal v obraz Sulphart.
Vsi ti civilisti, ki so si upali govoriti o vojni, so ga jezili, da je bil ves iz sebe, a nič bolj ni maral tistih, ki o njej niso govorili, očital jim je sebičnost.
Pohajajoč po cestah, je v izložbi neke tobakarne opazil sijajno sliko v pestrih barvah, pred katero je začuden obstal. Mojstrovina je bila sestavljena iz dvanajstero razglednic in je predstavljala orjaško žensko v srebrnem oklepu, ki je držala v eni roki palmo, v drugi bakljo, in je, kakor se jc zdelo, vodila kolo, v katerem jo bilo spoznati vojake v sivih, zelenih in kaki uniformah. Zdelo se mu jc, da mu je ta francoski vojak podoben kakor brat bratu in to mu Je neskončno laskalo. Stopil jc v trafiko in vprašal lastnico:
»Koliko pa stane ta-le reč?«
»Tri frankec, je dejala trafikantinja.
Sulphart se je nakremžil, vedoč, da ima v žepu samo še en frank devetdeset.
Rad bi samo eno, tisto spodaj... na kateri je vojak, ki mi jc podoben.«
Prodajalka je skomizgnila z rameni:
»Posameznih delov nc prodajamo,:: je dejala suho.
Sulphart je čutil, kako je zardel. Hipno ga je zgrabila jeza in udaril je s svojo okrnjeno roko po štacunski mizi:
»Kaj pa moja roka, ali nisem dal njenih posameznih delov, a?« jc zavpil.
Trgovka je samo mežiknila z očmi, kakor da bi ji to kričanje hudo delo; vendar pa niti glave ni dvignila in jc dalje tehtala tobak za njuhanje.
»Nazadpje,« je dejal Sulphart in sc obrnil na nekega gospoda, ki je izbiral cigare, »če je kdo tu-kajle, ki je bil na fronti, bo moral razumeti, da mi je drek za celo reč.«
Kupovalec je napravil nedoločno znamenje z glavo, se obrnil in si v krepkih dimih prižgal smotko. Bližnji gostje so gledali v svoje kozarce in natakar sc jc brž zatopil v časnik, da ne bi nič slišal. Sulphart jc pogledal vse po vrsti, razumel, skomizgnil z rameni in se vdal.
»Prav,« je dejal in vrgel na mizo trideset sous-ov. »Nujte, dajte mi zavojček rumenih cigaret, zadosti dolgo sem kadil komisovke.«
Popoldne se jc dolgo obotavljal pred hišo De-m9chyjevih staršev, hodil pred vrati sem in tja, ne da bi si upal vstopiti, slednjič se je pa le odločil. Dra-
gocena oprema stanovanja je napravila nanj velik vtis, materina bolest mu je stiskala srce; ves jc bil v zadregi, ker se je bal, da ne bi izdal svoje slabe vzgoje, če bi lo premaknil noge ali glasneje izpre-govoril. Ob odhodu ga jc mati objela in mu dala sto frankov. Sulphart je čutil, kako mu silijo solze v oct in ne da bi sc zahvalil, oddivjal. Samo hišnica ga je videla jokati.
Bil je moj tovariš, Gilbert,« ji je dejal. »Fant, da malo takih.«
S cvenkom v žepu se jc odpeljal v Levallois, da bi svojim bodočim fabriškim tovarišem ob svojem nastopu dal za pijačo. V toplem kavarniškem ozračju — sredi dima, prijateljskih besed in žvenketanja kozarcev — je čutil, kako ga žalost mineva.
Zložno se jc naslanjal na plišasti zofi, pil v majhnih požirkih žganje in gledal za lahnimi, sinjimi oblački dima. Gostje so razgrnili večernike in govorili-o vojni; to jc bilo dolgočasno. Armade so napredovale sedaj vsak dan za deset kilometrov^ začasa njegove službe na fronti so se pa morali mučiti cele tedne, da so prišli za par sto metrov naprej, pokrivajoč jih čez in čez z mrtvimi. Ce je izgovoril imena svojih bitk, la tragična imena, o katerih je menil, d^ so nesmrtna, jih ni nihče več niti poznal: sebično ozadje jih je pozabilo. Ob tem mu je bilo grenko.
Vendarle pa je bil ta večer srečen. Besede so prihajale do njega kakor skozi gosto meglo, vse to jc bilo pač le prazno govoričenje.
»Zdaj nam jc treba samo šo čakati,« sc je široko-ustil krčmar, ki je na točilni mizi splakoval kozarce »Zdaj jih imamo v pesti. Zdaj bomo pri njih ravne lako gospodarili, kakor so oni pri nas.«
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
wmm
Vsaka beseda 1 Din
Deklico
zdravo in zanesljivo, ne pod 16 let staro, sprejm: kot varuhinjo k otroku fina družina na deželi. -Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Zanesljiva« it. 11138._(b)
Šivilje
za pletenine dobe takoj in trajno delo v tovarni pletenin. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Gorenjsko« 11139. b
Večja tvrdka bo otvorila npdružnlce v vtsh krajih. Zato se iščejo zanesljive osebe kot
poslovodje (-kinje)
z mesečno plačo 600 nemških mark. Popolnoma nova metoda prodaje.
Ponudbe na: Post-schliesstach 323 in Kassel (Deutscli-land)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOV1C - Zagreb, Uica 82 Kemična čistilnica perja
Bukovo drvo ln oaiie
kupuje stalno
Uran rranc
Ljubljana Sv. Petra cesta 24.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje m najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Konfekcija — moda!
Najceneiii nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št 14. Ljubljana.	(1)
Vsaka beseda 1 Din
Tristanovanjska hiša
z lokalom za manjšo trgovino se ugodno proda na Kodeljevem. Informacije daje J. Slokan, Kolezij-ska ul. 7.	(p)
Pošteno dekle
z dobrimi spričevali, vešča kuhe in vsega gospodinjstva, želi premeniti službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11257 (a)
Kuharico
pujijlno za vse, staro 30 do 40 let, z večletnimi spričevali, iščem k družini dveh oseb. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Priporočila« št. 11281 (a
Hrvatska vina
Okič-PljeSivica
bela stara in nova, Portugalec, rdeče namizno Silvanec — prvovrstna. Cene nizke. V vseh količinah. — Prva vinarska zadruga plješivičkih vinograda. Gornji Desinac, pošta Jastrebarsko. (1)
Otroško posteljico
belo emajlirano in 2 omari poceni prodam. Stožice št. 110, pri Ljubljani. (1)
Pisalni stroj
v kovčegu, popolnoma nov, prodam za polovično ceno. Miklošičeva cesta št. 7-III (vhod poleg Delavske pekarne). (1)
Vinski sodi
naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.«, Maribor.
(D
in
Vsaka beseda 1 Din
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(1)
Parni kotel
mali, se ceno proda. — P. Škafar, parna vulkani-zacija gumija, Ljubljana, Rimska cesta 11. (1)
20 polovnjakov vina
letnika 1931 sc zamenja za rezan in stavbni les. Ponudbe poslati na stavbenika Nassimbenija, Maribor, Vrtna ulica 12. (1)
jRko jagode
sadite v avgustu, imate spomladi že sad. Razveselite vaše otroke in sebe! Zahtevajte cenik! Drevesnica Rosenberg, Maribor.
I

Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
I
Delikatesna trgovina
dobro vpeljana, v centru Ljubljane, naprodaj. Dopisi pod zn. »Delikatesa« 11.072 na upravo »Slovenca«.	(P)
Več parcel
po ugodni ceni naprodat. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p)
V kamniškem okraju
kupim hišo ali stavbno parcelo. Ponudbe z na vedbo najnižje cene poslati na upravo »Slovenca« pod »Kamniški okraj hiša parcela« 11.012. (p)
Več parcel
v Dev. Mar. v Polju, pri kolodvoru, prodam. Naslov v upravi pod štev. 11295.	(p)
Vilo
štiristanovanjsko, novozidano, z vsem komfortom, v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11295.	(p)
Vsaka beseda 1 Din
ODDAJO:
Skladišče
v centru, veliko, suho — oddamo zelo pečeni v najem, tudi deloma. — Vprašati telefon 21-17. n
Gostilno
dobro idočo, v Ljubljani ali bližnji okolici, vzamem takoj v najem z inventarjem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gostilna« št. 11294. (n)
Trgovski lokal
se takoi odda. Pojasnila daje »Feniks«, Aleksandrova cesta 28, Maribor.
(n)
Mizarskega vajenca
zdravega in močnega, z dežele, sprejmem za mesarsko obrt. Več se poizve v Kladezni ul. št. 24, Ljubljana.	(v)
Dnevnik
Slovenec
nai bolje informiram list!
Trgovski lokal
20 x 3.70 m velik, oddani 1. septembra v najem. — Maribor, Gosposka ulica št. 5, Vicel.
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Din
ODDAJO: Stanovanje
lepo, solnčno, 2 veliki in 1 manjša soba, kopalnica, vrt in pritikline, oddam z novembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11227.	(č)
Obrt
Vsaka beseda 1 Dtn
Telefon 2059
KruSno
moko
in vse mlevske izdelke vedno (veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št. 32
DRVA
Trgovina s kurivom
Iv.Schumi
Dolenjska cesta
Telefon 2951
PREMOG
p^mlno moho
naiboliiib mlinov oudi najceneje »eletrirovlna (ita in tnlevskib izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Keslteva cesta 24
Ua&vijčači c&CV&tlCll
zajamtiionajpopolntiii uspeh i
k
Premog suh« drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Dvorec ali gradič
v lepem, zdravem podeželskem kraju, v dobrem stanju, z večjim vrtom in ca 10 ha zemljišča — kupim. Pogoj: bližina prometnih zvez. Ponudbe pod »Pokoj« št. 11292 na upravo »Slovenca«. (p)
Več 1000 D. nagrade
dam osebi, ki mi pripomore z nasvetom priti v last točke, parcele, stavbe za ustanovitev večje manufakturne in konfekcijske trgovine v resnično prometnem kraju, trgu ali mestu Slovenije. Cenjene ponudbe na upravo »SI.« pod: »Oblačilnica« štev. 11247.	(p)
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam takoi. Novak, Na Klanč-ku št. 7, Vodmat. (č)
Vsaka beseda ] Din
Učenca
zdravega, pridnega in poštenega sprejme trgovina delikates in specerije: A. Terčon, Kranj. (v)
15 leten iant
se želi izučiti za elektro-monterja ali mehanika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11259.	(v)
Vajenec
močne postave, se išče za pečarsko obrt. Pogoji po dogovoru. Franc Lobe, Slovenjgradec.	(v)
Posteljne žične vloge
v lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno ločno po naročilu Ivrdko
Pavel Strgulec
Ljubljana, Gosposvetska cest >13 Zahtevajte brezplačni cenik!
Nogavice
rokavice, robce, perilo,torbice, kravate nizke cene, samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Nahup in prodaja
vreč ter jute
JAJreteL
^ Dunajska 36 J

Vsaka beseda t Din
Rešite se dolgov
postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 a. (d)
Rabi se 60.000 Din
proti vknjižbi na novo zgrajeno tristanovanjsko hišo. Obresti po dogovoru. — Sprejmejo se tudi vložne knjižice ljubljanskih hranilnic. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Varno naloženo« št. 11.011. (d)
V globoki žalosti naznanjamo, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči naš dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
ZUPAN ALOJZ
delovodja Trboveljske premogokopne družbe
v Trbovljah, dne 2. avgusta, po dolgotrajni zavratni bolezni. Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v četrtek, dne 4. t. m. ob 1 pop. od kolodvora do pokopališča Trbovlje, odkoder se truplo prepelje z avtomobilom v Vojnik, kjer se bo vršil pogreb istega dne ob 16.30 na tamkaj-šnem pokopališču.
Trbovlje-Vojnik, dne 2. avgusta 1932.
Žalujoča soproga Lina Zupan s hčerkico in ostalo sorodstvo
P E P I L • VSEH • VPST
___GA
^JTZA* POVSOD
Vsaka beseda ] Din
Milostljiva!
Iz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v po-| letnem času mnogo ceneje fin krznen plašč Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovine v pred sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana.	(r
O. LAN
MAPIB + P
Malinovec
pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi
na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6
Modrocp
otomane divane, fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje Sqnac.i| Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu)
PRESELITVE
izvršuje hitro in najceneje »Export« k. d. Metelkova ulica št. 5. Telefon 21-17.
Opozorilo industrijalcem in trgovcem!
Redka prilika za turiste!
6-21 sept. 1932 se bo vršil VZHODNI VZORČNI SEJEM v BARI (Italija)
Razstava vseh panog Industrije: poljedelstvo, življenske potrebščine, mehanika, elektromehonika, kemija, cloktro-kemlja, pohlltvo, gradbena industrija, konfekcija, dekorativna industrija, prevozna industrija, specijalne razstave,
trgovska razstava.
Udobnosti na SelezniSkih in parobrodnih progah za razstavljalce, posetnike in blago.
Industrije! In trgovci, v Vaiem inleresu Je, da obličele meslo Bari, ki s svojo lego nudi zadovoljstvo, s s svojim kon-
vzhodni sejem, ker la obisk pomeni Islo kakor poslovno po-	forlom In morskim kopan)em nrlvabt ogromno šlevllo oblsko-
tovanle na znpnd sil vzhod z velikimi prihranki na času In	valcev. Ne pozabile, da Je t Bari morsko kopanje šc v mesecu
denarju. Od zaključenih kupčij dobile te 1 •/, popusta od	septembru v polnem r»zmahu.
potnih »»"»»kov	Organizirajo se ludi društvena potovanja In dobi popust za Tarlstl, Izkoristile lo edinstveno priliko, da »idile napredno obisk dragih mest Italije.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno pri .PUTNIK' d. d. Beograd ler pri njegovih podružnicah v državi In pri častnem delegalu Vzhodnega sejma v Beogradu Luju ). MOIIR, poitnl predal 23. Telefon 25-447.
men a nova
bela koža srečo v 3 dneh!
Ko je bila moja koža temna, raskava in nelepa, z razširjenimi porami in sojedci, nisem imela niti enega oboževatelja in nikamor me niso vabili. Z uporabo enostavnega recepta sem dobila v treh dneh novo belo kožo in to je popolnoma spremenilo mojo usodo. Preje nisem imela niti enega snubca, a sedaj imam kar tri ženitne ponudbe.
Vsaka žena zamore polepšati svojo kožo ter jo storiti nežno in belo, ako uporablja vsak dan nove kremo Tokalon, bele barve (ne mastne). Sestoji iz preparirane sveže smetane in olivnega olja s primesmi, ki kožo osvežujejo in |o delajo belo.
Krema Tokalon pronica neprestano v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze, zožuje razširjene pore, odpravi sojedce ter omehča najbolj temno in raskavo kožo in jo stvori belo. Krema Tokalon daje koži v treh dneh tako lepoto in svežost, kakršne ne bi mogli na noben drug način doseči. Uporablja naj se vsako jutro.
Povodom 20 letnice
obstoja svoje tvrdke prodajam samo še do 10. avgusta 1932
ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom
Ivan Pakiž
Ljubljana. Pred Škofiio 15
Kmetje pozor!
Ker ni denarja, je treba tudi pri kurjavi štediti, zato naj si vsak kupi »Alfo«-brzoparilnik, ker mu v par minutah voda zavre. Nadalje pa se zamenja »Alfa« za živo svinjo. Dotični naj se oglasi direktno na tv. Fr. Tašker, kleparstvo, Celje. _(r)
3B9H!|R9H$!»UIRSI0I
iiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiimmiiiimiiuiiiiii
Inserirajte v
»Slovencu'!
iiiiiiimiiiiiiiuiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
Za počitnice
rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-grame, okraske za obleke in perilo.
Takoj jih dobite pri tvrdki
Mate h & Miheš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
OTOMANE
Couch zofe, divane, spalne fotelje, peresnice, žim-nice, zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška
dela izvršuje najceneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA, STARI TRG ST. 6.
IZREDNA NAKUPNA PKILIKA !
Mlin in žaga
z močnim vodnim in parnim pogonom na Brodu ob Krki, z žita in lesa bogato okolico, vse novo in v najboljšem stanju — je naprodaj. Mlin je na 3 pare kamnov, jermenski pogon; žaga je pa na 2 ben. jarmenika in 1 krožno žago. Cenilna vrednost z zemljiščem in stanovanjsko hišo je 121.153.50 Din. Najmanjši ponudek 80.800 Din. Nadponudbe je staviti pri sodišču v Krškem do 12. avgusta.
Javljamo lužno vest, da je po kratki, mučni bolezni, v nedeljo popoldne, pre-videna s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, blaga mama, sestra itd., gospa
Katarina Pretner
soproga pismonoše
Drago pokojnico spremimo k večnemu počitku iz hiše žalosti Lesce 80, na pokopališče v Lescah v torek 2. avgusta ob 17. Lesce, dne 1. avgusta 1932.
ŽALUJOČI OSTALI
ti t
Vsemogočni je poklical k sebi v torek 2. avgusta ob 8 zjutraj, po dolgem bolehanju, pokrepčano večkrat s svetimi zakramenti, našo dobro sestro, svakinjo in teto
Neziho Prosenc
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 3. avgusta ob 2 popoldne iz hiše žalosti Prisojna ul. 7.
Ljubljana, dne 2. avgusta 1932.
Žalujoča rodbina MARINKO in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno » LJubljani: Karel r*t
Izdajatelj: Iran Kakorec.
U-,£dnik: Frane Kr«min?.
Maribor, 2. avgusta.
Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je snoči umrl častitljivi župnik iu zlatomašnik Jožef Sinko. Smrt ga je rešila trpljenja snoči ob 10 zvečer. Pogreb bo v četrtek ob pol 10 dopoldne. Iz Ptuja bo vozil avtobus ob 9 izpred mestnega magistrata.
Gospod zlatomašnik Jožef Sinko je bil zvest sin Slovenskih goric. Rojen je bil 24. marca 1850 v Biserjanih pri Sv. Juriju olj Ščavnici prav v isti hiši, kakor njegov sorodnik in naš narodni prvo-boritelj dr. Anton Korošec. Kot mal deček je imel srečo, da je nekoč ministriral v domači župnijski cerkvi knezoškofu Antonu Martinu Slomšku. Gimnazijo je dovršil v Varaždinu, bogoslovje v Mariboru, kjer je bil kot treljeletnik posvečen v maš-
nika. Kot kaplan je služboval četrt leta na Muti, 12 let in pol pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah 2 leti v Svečini, 2 leti pri Sv. Jakobu v Slov. gor. in 2 leti v Konjicah. Iz Konjic je bil od knezo-škofa imenovan za spirituala v mariborskem bogoslovju. A skromni in ponižni gospod je iz ponižnosti to službo odklonil. Kot župnik je deloval nad 8 let pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. in 32 let pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., torej pri Sv. Lovrencu skupno 44 let, pač redek slučaj.
Rajnki je bil poosebljena dobrotljivost. Otroško pobožen je z največjo vnetostjo in gorečnostjo deloval v vinogradu Gospodovem od svojih mladih dni pa dotlej, da so od dela omagale njegove moči. Kjerkoli je služboval, je ustanavljal in vneto vodil Marijine družbe, fantovske in dekliške, tretji red sv. Frančiška in bratovščino krščanskih družin. Deloval je v prosvetnih društvih in sploh se poslužil vsakega sredstva, da bi povzdignil svoje ov-čice versko in narodno. Od lavantinskega ordina-riata je bil imenovan za duhovnega svetnika, kralj ga je pa odlikoval z redom sv. Save IV. vrste.
Po svojem značaju je bil vedno vesel, silno gostoljuben, skromen in miroljuben. Nikdar se ni nikjer prepiral in ni ga imel sovražnika v svojem življenju. Sam reven in ubog je vedno rad podpiral uboge dijake in tako marsikateremu sloven-sk emu mladeniču pomagal do višje izobrazbe. Celo svoje življenje je bil navdušen narodnjak, kar mu je za časa nemške nadvlade v Ptuju in okolici povzročilo marsikatero bridko uro. Bili so 'asi, ko so ptujskega »Štajerca.« in ž njim nemštvo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi vsiljevali v poštene kmetske domove. Tedaj je rajnki v raznih organizacijah kazal, kje mora biti naš pravi verski in narodni ideal. Ljudstvo je gorečega in delovnega duhovnika spoštovalo in ga poslu-| šalo, saj je poznalo njegovo krepostno življenie, talo ga je tudi kakor svojega očeta ljubilo.
Ko se je oglasil včeraj zvon in zapel posmrt-nico ranjkemu zlatomašniku, pač ni ostalo suho niti eno oko njegovih župljanov. Globoka žalost bo prešinila tudi srca rtjegovih duhovnih sobratov, ko bodo zvedeli, da se je preselil v večnost. Ave anima pial
Želite li 3 centimetre rdečila za ustnice?
Strašna noč v Stavci vasi
Ko je pogorelo pol vasi
Ali sploh morete dobiti rdečilo za ustnice brez tulca? Ne! Brez tega isto ne bi bilo zavarovano proti prahu in bakterijam. In to je tudi vzrok, zakaj se nežne luske Luxa nikoli ne prodajajo odprte. Higijenični ovoi varuje r.ežne luske od nečistoče . . . prepreči da ni-kftka nečistoča ne pride v dotiko z Vašim finiin perilom in s tem tudi z Vašo kožo.
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju
lxJ2-3t
Žužemberk, I. avg.
Pol ure od Žužemberku na desni strani Krke teži idilična Stavčavas, spadajoč« že v občino dvor. Boječe se stiskajo male, nekatere še popolnomu lesene, druge samo deloma zidane, vse pa s slamo krite hišice okolu male, pa lične stare ccrkviee sv. Kancijana. ki .sto-luje v krasnem altorju. velike umetniške vrednosti. Obilno sadno drevje, ki je prej obdajalo jioslopja, je da jalo vasi posebno mičnost, tako, da sc je marsikak fotograf, potujoč po levem bregu Krke ustavil in vjel v svoj aparat ljubko sliko te vasi. Tudi pokojni, žal. prezgodaj umrli zelo nadarjeni slikar Stanko Pehani je rad posedat na levem Krkinem bregu in slikal to m.ično vas. Marsikak popotnik pu, ki je hodil mimo, in videl te goste skupaj stoječe slamnate strehe, je zmajal z glavo in si mislil: »Gorje, če tu kedaj izbruhne ogenj!« Tudi vaščanje sami so so tega vedno bali. zato so bili zaslop-niki raznih zavarovalnic stalni gostje v vasi, kjer so nagovarjali gospodarje, naj vsaj približno primerno povišajo zavarovalnino. Vsi bi bili radi to storili, toda vsak je čakal boljših časov, češ, bom napravil novo |>oslopjc, ga z opeko pokril, pa primerno zavaroval, ker jiotoiii bo premija nizka. Toda nesreča ni čakala teli časov!
Kakor bljuvajoč ognjenik.
V nedeljo, 31. julija zvečer so se ljudje ravno spravljali k počitku, ko se naenkrat posveti iz listnika posestnice Kužnik št. I. Eden domačih zapazi sumljiv sijaj, jioglcda skoz okno in presunljivo zaikliče: Ogenj, gori! Ljudje planejo iz postelj, ko vsi zbegani, napol v snu grabijo za lo ali ono, kar jim pride v roke. Ko bi bili vsi takoj pritisnili h gorečemu Ustniku, bi ga bili naenkrat pogasili in tako rešili vsa druga poslopja. Tako pa so v vsaki hiši začeli reševati svoje in pri tem veste, kako se godi: vse je zmešano, ljudje nosijo ven kake malenkostne ali tudi nepotrebne predmete, najvažnejše in najdragocenejše pa prepuščajo ognju. Tako je ravno gospodinja Kužnik vlačila iz hiše razne blazine 111 odeje, ognju pa prepustila vso obleko in 3000 Din gotovine! Hvala Bogu. da so vsi šc pravočasno izpustili živino in prašiče iz hlevov! Med tem pa se je ogenj širil z bliskovito naglico. In ni čuda: Ravno to nedeljo je ves dan žgala strašna vročina, vse je bilo suho ko poper, strehe slamnate, vsi skednji in podstrešja polni krme. ki so je vaščanje ravno letos obilno nakosili, kozolci polni ravnokar požetega žita. loraj materijala dosti zn požrešne plamene. Dobro uro po izbruhu ognja je bilo v plamenu 24 poslopij. Prizor je bil strahoten: Noč temna in brez meseca, ozračje mirno, brez vsakega vetra, vsako poslopje zase je gorelo z visokim plamenom kot ogromna smolnata bak-lja, vsi ti plameni pa so se v višavi združevali v velikanski, do 30 metrov visoki ognjeni zu-bel.j. ki je pošastno osvetljeval vso okolico. Od daleč se je prizor videt kot bljujoč ognjenik.
Reševalna dela so bila težavna oziroma nemogoča. Kar je ogenj zagrabil, je brez usmiljenja postalo njegov plen. Zato je bilo mogoče varovati samo to, česar ogenj še ni dosegel. Domačini in sosedje iz bližnjih vasi so delali z nadčloveškimi močmi, da bi bili s škafi in vedri kos požrešnim plamenom. Toda zastonj! Gasilci iz Žužemberka pa so se, žal, nekoliko zamudili, ker so motorko dopoldne nekaj rabili! Ko so pridirjali na pogorišče z ročno in motorno brizgatno. je ročna pod krepkimi rokami pridnih vaščanov in okoličanov takoj vspešno delovala, motorka pa jc nekaj nagajala, predno jo je strojnik spravil v red. Ko bi bila mogla gasilska pomoč vsaj četrt ure prej priti, bi bili vsaj še tri hiše rešili. Krasen zgled točnosti in požrtvovalnosti so dali gasilci iz Šmihcla. Komaj četrt ure za Žuženiibcrčani so bili že na mestu s svojo motorko, dvignili jo iz voza ena, dve, pa je že brezhibno delovala ir. gasila. Vsa čast vrlim Šmihelcem! Toliko bolj, ker so ravno to nedeljo obhajali svoje priljubljeno žegnanje sv. Ane. in so ta dan vsi •nalo boljše volje, toda, ko začujejo gasilski rog, pozabijo na štruklje in na litre, p« vprašaji. samo: kje je- ogenj, da ga bomo! Ti razumejo svoj posel! Kmalu za njimi so prihiteli
ognjegasei iz Zagradca in tuili takoj prav pridno in vspešno gasili. Ne dolgo potem so prišli še Topličanje s svojo krasno motorko. ki je takoj stopila v akcijo in tako brezhibno in vspešno delovala, da je ljudje niso mogli pre-h val it i. Slednji, so pridrseli na svojem avtu še gasilci i/ Novega mesta in s svojo veliko motorko tudi prav vspešno pomagali omejevati ogenj. S solzami v očeh so se gospodarji, katerim so rešili domove, zahvaljevali požrtvovalnim gasilcem, ki so celo noč ostali na pogorišču. žužemberski pa so požrtvovalno ostali tam še celo dopoldne, du so sjiroti zatrti vsak nov izbruh ognja iz ogorkov in pepelu. Prisrčna hvala vsem! Rešili so vsaj pol vasi. Prav posebno hvalo tudi zaslužijo gg. orožniki z Dvora, ki so vso noč ostali na licu mesta, dajali primerna navodila, skrbeli vzorno za red ter neumorno, pa iaktno priganjali ljudi k reševanju. Vsa čast in hvala jim!
Strašna škoda.
Prav vsa sreča v nesreči jc pa okolnost. da je bilo vreme popolnoma mirno. Ko bi le nekoliko zavila burja, bi bila šla vsa vas s ccr-kvijo vred. Saj je škoda žc itak silno velika in občutna toliko bolj, ker so prizadeti večinoma le revni in zadolženi posestniki. Županstvo z orožniki in enim sodnim uradnikom so škodo ocenili na približno Din 600.000. A to jc samo i škoda na poslopjih, kolika pa je na uničeni i krmi in žitu, na zgoreli obleki in orodju! Vsa | zavarovalnina pu znaša nekaj nad 70.000 Din. j Mnogi so razven žjvine rešili samo to, kar so ! 'moli na sebi. Nimajo ne obleke, ne živeža. Vsega skupaj jc zgorelo devetim posestnikom 24 iJoslopij, med temi sedem hiš.
Nujna pomoč je silno potrebna. Upamo, da bosta država in banovina priskočili z izdatno podporo. Zaslužijo jo ti reveži, kot malokje! Ker pa se bo ta podpora najbrž zavlekla za nekaj časa, pogorelci pa nujno rabijo pomoči vsaj za prvo silo, zato bodo blagi dobrotniki /ti bi jim takoj priskočili na pomoč s kakimi darovi, storili večjo dobroto. Vse darove hvaležno sprejemata za pogorelce županstvo nn jJvoru in župni urad v Žužemberku.
Orjaški plameni obsevajo mrlička.
Med požarom so se godili pretresljivi dogodki. Vse okolu vasi je bilo jx>lno bornega pohištva, voz in razne navlake. Otroci so jokali, žee vpile, živina jc tulila, prašiči evilili, gospodarji pa vili roke in nemo gledali, kako jim požrešni jilaincni pokončujejo imetje, pa pomagati nc morejo. V neki hiši je par ur jired izbruhom ognja umrlo 14 dni staro dete. Iz strahu pred bližajočim se ognjem s<> ga žalostni starši na blazini nesli na breg Krke. Tam je pod zvezdnatim nebom ležal nedolžni mrliček, še borne lučke ni imel ob sebi, pa sa j mu je svetil iz strani zadosti velik ogenj, ko je z visokim plamenom gorelo pol vasi! — Kako je ogenj nastal, ni znano. Splošno pa je mnenje, da jo bil podtaknjen v listju.
Požar pri Dot. Lendavi
Dolnja Lendava, 31. julija.
Včeraj okrog 6 popoldne so se začeli valiti ob lendavskem bregu veliki oblaki dima. Gasilska tromba se je oglasila. Vse je bilo lakoj na nogah. Gorelo je v Čentibi. Opoldne so mlatili z mlatil-nim strojem. Iskra je priletela na blizu ležečo slamo in takoj je bilo vse v ognju. Goreti je začelo pri Lenku Vidu. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje in veliko gospodarskega orodja. Uničeno je tudi žito. Sicer je bilo že zmlačeno, pa ga še niso spravili. Rilo ga je okrog 9000 kg. Požar se je kmalu razširil tudi na sosedovo gospodarsko poslopje, kateremu je tudi pogorela poleg tega slama in seno. Lastnik mlatilnice trpi tudi precejšnjo škodo, ker mu je pogorela polovica mlatilnice. Domači gasilci so bili sicer takoj na mestu, pa ker imajo premajhno brizgalno, požara niso mogli omejiti, šele ko je prišla lendavska motorna briz-galna, so požar omejili. Požrtvovalnim gasilcem vsa čast in zahvala, zakaj bila je v nevarnosti vsa vas. Škoda je v celoti velika, posebno v teli obupnih časih
Drugi delavec žrtev ofnfci
Kamnik, 2. avgusta.
Nesreča, ki se je pripetila 26. julija v kamniški tovarni, je zahtevala še eno smrtno žrtev. V jionedeljek ob 11 dopoldne je po velikem trpljenju umrl v ljubljanski bolnišnici ludi delavec Jakob Klemen. Njegove poškodbe sicer niso bile tako hude kakor njegovega tovariša Piberniku, ki je umrl že takoj naslednji dan po prevozu v bolnišnico, vendar je bilo njegovo stanje brezupno. Le trdna narava 58 letnega Klemena se je tako dolgo upirala smrti. Ubogi delavec je imel popolnoma ožgani obe roki in obraz, ki je bil ena sama velika rana. Trpel je veliko, bil pa je do zadnjega prepričan, da bo ozdravel in se vrnil na svoj dom.
Ko so m (i sorodniki svetovali, naj bi napravil oporoko, je dejal, da je lo nepotrebno, ker se bo po dveh mesecih žc sam vrnil domov iu bo vse uredil. Šest dni je z veliko potrpežljivostjo prenašal svoje trpljenje, dokler ga ni rešila smrt. Pokojni Jakob Klemen je bil 13 let zaposlen v tovarni in je bil dober in priden delavec. Pred dvema letoma mu je umrla žena, otrok pa ui imel. Njegova zapuščina ne znese toliko, da bi bili krili pogrebni stroški in prevoz trupla v Kamnik. Splošna želja pa je, da bi tudi Klemena kakor njegovega tovariša Pibernika prepeljali iz Ljubljane v Kamnik iu ga pokopali v domačem kraju. Delavci -o ž" z: čeli zbirati prostovoljne prispevke, vprašanje je le, če bo tudi tovarna kaj prispevala.
Iz naše počitniške kolonije
V kratkem obrisu naše počitniške kolonije nimam namena že itak vsakdanje počitniško življenje prenesti na papir, ampak vzbuditi zanimanje zato, kako otroku pripraviti kolonijo, da bo res odnesel od nje le dobre vtise. Gotovo pa je, kot se je pokazalo, da ni dovolj, če olroku damo samo priliko, da se telesno okrepi, ampak moramo tudi paziti na njegovo dušno stanje in ga uravnavali v določeno versko smer. V tem članku bom v kratkem obrisal življenje na koloniji.
-...'i..Vi
Pri Mrzlem studencu
Bilo je začetkom meseca julija. Pričeli so se ravno lepi, solnčni dnevi, ko smo se z otroci uta-borili v župnišču prijazne vasice Koprivnika (Koroška Bela). Nismo pričakovali bogve kakšnega ugodja, ko smo se namestili v dvorani prosvetnega društva blizu župnišča, ki je bila prostrta z slamo, ker smo bili že itak vajeni istega taborišča že lansko leto v Gozdu. Tu nam je bil naš dom, naša spalnica, sploh naše zavetišče od zunanjih nopri-lik. Za obednico nam je služilo dvorišče okrog fa-rovža; nekateri so si poiskali svoj skromni kotiček pod spomenikom padlih vojakov ali pa na zidovju pokopališča, da zavžijejo svoj bogati delež. Naša kuhinja ni bila revna, saj smo si še celo preskrbeli za kuharico častito sestro iz Ljubljane. Veliko krivico bi storil farovški kuharici Zefi, če ji ne bi dal priznanja, da je tudi ona pripomogla k okusni jedi in če ne bi zraven omenil njene dobrote, ki slovi daleč naokrog, namreč, da je molila tudi za tiste, ki so se z Zepeliliom peljali okrog sveta, da se ue bi ponesrečili. Za kuhinjo je bilo za nas še večje važnosti igrišče, kjer smo prebili ves dan, in igrali razne igre, ki so nam bile najbolj priljubljene.
Vendar sem lakoj uvidel, da je bil vsak dan za delavske otroke čisto nov in svež. vedno prelivanje dogodkov v veselejše dogodke. Nikdar ni bilo videti kislega obraza, nikoli ni iskal kak otrok samote, kakor je bil navajen doma. Vsak je kazal čisto veselje, ki ga doma ni mogel užiti, ker je manjkalo dobre druščine in skrbnega nadzorstva.
V posebno veselje so nam bili dopoldanski izleti v naravo na bližnje razgledne točke, kot znani »Vodnikov Razglednlk«. »Galetovec-, »Javorov vrli« »Mrzli Studenec«, kjer je mogel olrok ob krasnih razgledih dojeti krasoto planinskega sveta. Najljubši izlet nam jo bil na planino Ogorevk, kjer smo se napil! solnca življenja: mleka. Iz potez na ob— zu bi mogel brati pil tem le smehljanje. Naredili smo še en izlet k izviru Savico.
Popoldne smo prebili doma, seveda ni bilo nikakega sainolarjenja. 01) sebičnem popoldnevu smo z dečki igrali največ nogomet. Deklicam pa je bila igra gniv jajc v posebno zabavo. Ob deževnih dnevih smo igrali tombolo, ki jim je bila v velik užitek, četudi so bili dobitki malenkostni. Ko pa je vsega tega zmanjkalo, je stopil v ospredje koprivniški gospod župnik in polnil usta otrok s svojimi izvirnimi smešnicami s smehom.
Po večerji smo v noč peli narodne pesmi, ila se je razlegalo v zadnji kotiček mirne vasice.
Preidem na bolj važen center življenja, na duhovno življenje, ki se da pri otrocih izrazito spoznati. Dogodki ne bi mogli biti bolj ozaljšani in bolj vtisnjeni v spomin, če ne bi bilo prilike, nudili otroku naravo, tesno zvezano z nadnaravo, z i Bogom samim, čuvstva so polnila srca otrok, ko I so mogli pri sv. maši poti nabožne pesmi ali mo-| lili rožni venec, prekipevala pa so jiosebno, ko so ! stopili k Gospodovi mizi. Teh momentov ne bom I pozabil v vsem življenju in mislim, da so bili tudi j zame najkrasnejši. To se je godilo vsak dan, in ni-j komur se to ni zdelo enostavno, ampak vedno i prenovljeno in čisto novo In zvečer, ko je g. ka-I plan iz Koroške Bele, povedal vzgled za življenje, ki ni bil prazen, ampak poln resnice, ledaj si bral na obrazih vseh, da so tudi to pripravljeni storiti, kar jim g. kaj>lan govori. Ta sklep dneva se je Končal s pesmijo v cerkvi.
Vendar so minuli dnevi veselja, čislega in nedolžnega in prišlo je zopet vsakdanje življenje v ospredje. Težak je bil trenutek ločitve. Ostali pa bodo kljub temu lei>i spomini na dogodke, ki smo jih užili v solnčni vasici nam nikdar pozabljeni.	A. B.
živžav ooshiša ali sc sineiiv
Maribor
Ljubljana
Gledam z neboiičnikovega vrha
Pogled z nebotičnika na LJubljano nam bo našo slovensko prestolnico pokazal v novi luči. Tudi z ljubljanskega Gradu je razgled lep. obsežen, toda z najvišje točke nebotičnika bo opgled na celotno Ljubljano mor<la bolj živ. Najlepši pogled iz trinajstega nadstropja se ponuja gledalcu čez Marijin trg proti Gradu.
Človeku se zdi, da je grad čisto blizu, da bi segel lahko z roko iu ga prijel. Tudi vsa živa lepota starinskih zidov, ki kakor spomenik iz davnine stoje nad zelenimi bregovi, pride človeku vse drugače pred oči z etiako višine. Saj je najvišja točka nebotičnika celo za nekaj metrov višja, kakor vrh ljubljanskega gradu, na katerem so postavljeni temelji Gradu.
Pod zelenim vencem grajskih pobočij pa je razprostrta vsa stara Ljubljana od stolnice do Sv. Jakoba. Vsa raznolikost streh, gozd dimnikov, vitki stolpiči, razni nazidki in prizidki, vmes magi-stratni stolpič z uro, prav spredaj ob Ljubljanici pa Kresija in Filipov dvorec, ki kakor dva stražarja stojita pod Gradom ob vhodu v staro mesto.
Lepo se vidi Ljubljanica, ki se kakor srebrn venec (zdaj sevala bolj zelen in ki ne diši po vijolicah) ovija okrog gradu. Vodna gladina je vidna zlasti na Prulah, jx>d Trančo ter dolg pas struge od Zmajskega mostu do Sv. Petra. Trimostovje na Marijinem trgu z gozdom svetilnikov in novi most Pod Trančo z visokimi vitkimi stebri dajejo Ljubljanici z vrha nebotičnika vprav čeden izraz. Pogled na ta del mesta je tako lep, da v bodočnosti ie bo lepše razglednice .ki bo bolj dostojno predstavljala slovensko Ljubljano.
Čez zeleno Zvezdo, ki se vidi kakor velik vrt ^redi pustih zidov, se pogled upre prav v pročelje Trnovske cerkve. Ta pogled bo še izpopolnjen, kadar bo dostojno urejena cesta od Napoleonovega >l>omenika naravnost do novega trnovskega mostu in do cerkve. Ko tako počivaš z očmi ter občuduješ .so pestrost ljubljanskega prometu spodaj pod seboj na cesti, se ti sami od sebe grajajo na robu
mesta vidni mejniki sedanje Ljubljano na jugozahodu: cerkev sv. Jakoba, corkev sv. Janeza v Trnovem ter cerkev na Viču. Za temi mejniki jo kakor na dlani položeno barje tja do Krima, redko posejano s hišami, poživljeno z neurejenimi parki zelenega drevja in grmovja. Davna zgodovina to zemlje raste iz teh dreves: nekoč so tam stali le koli, zabiti v mehko močvirnato plast zemljo in v široko jezero, na koleh skromne lesene stavbe, zidane iz blata in slame. Mosličarji so se v čolnih vozili do svojih domov, ko so se vračali z lova na Krimu ali v jezeru. Zdaj pa je vsa ta zemlja plo-dovita, pogrnjena z velikansko odejo Iravuikov in deloma obdelanih njiv.
Poseben položaj zavzema Rožna dolina z Rožnikom, ki jo kakor le|>o gnezdo prislonjena ob rob zelenega rožniškega hriba. Same dolge vrsto belih hišic, vmes |>a cvetoči zeleni vrtovi. Človeku se zdi, da mora biti v teh domovih pod Rožnikom silno lepo, domače, prijetno, da so tam ljudje drugačni, bolj dobri, prijazni, skromni in lihi, zatopljeni v svoj dom in vrt, v vso svoje skromno bogastvo. Nasproti toni malim hišicam je tobačna tovarna, ki večinoma daje delo in skromen zaslužek tem ljudem tam za železniško progo na Viču in v Rožni dolini ,kakor velik ogromen grad, vprav živo nasprotje, ki je ludi sicer ločeno, kakor odrezano od delavskih domov z južno železnico, ki s svojo ravno črto reže zahodni del mesta v dve skupini. Cerkvica na Rožniku kakor bela ptica sedi vrh griča, ki pod njo počivajo v gnezdo položeni pravljični delavski domovi z zelenimi vrtovi.
Vstati bi moral iz groba dr. Krek, ki je dal pobudo za zidavo rožnodolskih domov, stopili bi moral vrh nebotičniku, pogledati tja pod Rožnik na svoj najlepši spomenik, pa bj so mož razjokal ob velikanski razliki, ki se zdi, da naravnost kriči v morje delavskih liillc na rob LJubljane: — on sam nebotičnik z obema manjšima palačama velja iS milijonov dinarjev, stotine skromnih delavskih hišic v Rožni dolini z vsemi vrtovi vred pa bi niti danes ne veljalo niti polovico toliko.
Dve nesrečni smrti
Apače, 1. avgusta.
Strašna tragedija, kakršne naša kotlina menda
še ni doživela, je pretresla vse prebivalstvo apa-Ske kotline. Zidarski polir Ivan Peršak jo ustrelil svojo bivšo izvoljenko Asto Iluš in nato Se samega sebe. Dokler je bil Peršak zaposlen pri regulaciji Mure in nato pri zgradbi carinarnice v Gornji Radgoni, je bilo med obema ljubavno razmerje. Poršak jo takrat stanoval pri Martinu Itušu v Podgorju. Dasi jo bil oženjen iu oče žo skoraj odraslo hčerke, je znal to spretno zakriti in se z ženitno pretvezo približal 22 letni Ruševi sestri Asti. Deklo mu je toliko zaupalo, da mu je izročilo svojo hranilno knjižico na 20.000 Din, od katerih je Peršak porabil za sebe 8000 Din. Ona si je naročila tudi že pohištvo iu vse je bilo pripravljeno za poroko, ko je udarila ko strela iz jasnega na Asto in njene domačine vosi, da je Peršak poročen. Nameravana poroka se je razdrla in Peršak je moral proč od Huševih. Tožili so ga tudi za porabljeni denar. Na obravnavi jo obljubil, du bo plačeval dolg v obrokih. Obljube pa ni držal, pač je koval temno načrte, kako bi se maščeval. Prevzela ga je še posebej vest, da se je Asla vnovič zaročila. Zato je prišel z nabitim samokresom k Ruševini in sprožil strel proti Asti. Prvi streli so jo zadeli v glavo in jo lažje ranili. Deklo je pobegnilo pred morilcem k sosedu, Peršak pa je hitel za njo in vnovič streljal. Asla jo obležala zadeta v vrat iu v prsi v mlaki krvi. Nalo si je Peršak že sam pognal kroglo v glavo iu obložal mrtev. Smrtno ranjeno mladenko so prepeljali v bolnišnico v Radgono, kjer pa ji niso mogli pomagati. Zaradi prevelike izgube krvi jc izdihnila.
*
□	V mariborski stoluiri dobi svoj ldp sv. Janez K. Marija Vianney — prvi v naši škofiji. Pro-vzvišenl vladika msgr. Andrej dr. Karlin bo blagoslovil la kip na svetnikov god 0. avgusta t. 1. zjutraj ob (5 in takoj potem daroval njemu v čast sv. mašo z zakramentalnim sv. blagoslovom ob koncu. Ta svetnik je umrl kot sodobnik našega nepozabnega škofa Antona Martina Slomška kot preprost župnik v mestecu Ars na Francoskem dne 4. avgusta 1859, star 73 let. Služabnik božji Pij X. ga je proglasil blaženim, sedanji sv. oče Pij XI. pa na binkoštni praznik 31. majnika 1925 svetnikom in ga postavil za zaščitnika župnikov. Pri slovesni proglasitvi svetnikom je bil uaš premih nadpaslir s svojimi Lavantinci osebno pričujoč v prekrasni baziliki sv. Pelra v Rimu. Kip, visok 1.20 m, je umetniško delo kiparja in pozlatarja Ivana Sojča v Mariboru; posnet je po izvirnih slikali iz Arsa.
□	Sinrt kosi. V Počehovi 91 je umrla gospa Marija Girstmayer, stara 71 let. Pogreb so vrši jutri ob 4 popoldne iz knpele mestnega pokopališča. — V Levstikovi ulici 9 je ugrabila smrt Alojzijo Sinkovič, (Wi lel slaro vdovo po ključavničarskem mojstru. Pogreb bo jutri ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. — V splošni bolnišnici je umrl posestnik Jožef Pelellnek iz Konjic. Dosegel je komaj stnrost 27 lel. S prevoznim avtomobilom mariborskega pogrebnega zavoda so ga prepeljali včeraj v Konjice, kjer je danes popoldne pogreb. — Svetila pokojnini večna luč, žalujočim naše iskreno sožaljel
□	Zagonetna smrt. V Ponedeljkom Slovencu« smo poročali, da je zagonetno izginil tapetniški vajenec Albin Žnnko. Policijske poizvedbe so dognale, da jc Žunko izginil v noči od 29. julija. l)o polnoči ie bil v neki gostilni. Naslednjega «lne ga ni bilo več na delo. Sedaj so našli truplo pogrešanega Žunka pri Vurbcr-gu, kjer ga jc nuplavila Drava na plitvino. — Utopljenec pa je bil oblečen in obut, kar izključuje. da bi bil šel v vodo z namenom ko-|witi se. .še bolj zagonetno pa jc dejstvo, da jc iinel |K>kojni razbito lobanjo na čelu. V lobanjski kosti sc je nahajala vdrtina, velika kakor otroška dlan. dasi koža ni bila poškodovana. Včeraj jiopoldnc se jc vršilo v št. Janžu na Drav. polju raztelesenje trupla, da doženejo način smrti. Izključen ni strašen zločin. Mariborski! policija poizveduje, da slučaj razčisti.
□	Kvojevrsten pohorski rekord. Na Pohorje so že prišli z avtomobili in motornimi kolesi; vsi ti rekordi pa so bili posekani preteklo nedeljo. Pri Sv. Bolfenku se je namreč pojavil pravi otroški voziček, v katerem se jc pripeljal od Radvnnja do vrha 5 mesečni sinček narednika-vodnika Mačka.
□	V bolnišnici zidajo. Te dni so pričeli v bolnišnici s kopanjem temeljev za novo veliko zgradbo gospodarskega poslopja. Stavba bo že letos pod wreho. Izgleda, da se bo vendar našla možnost vsaj
deloma uresničiti najnujnejše gradben« načrte bol
nišnice.
□	Lepi dobitki nedeljske tombole. Na tomboli
Krščanske ženske zvezo v nedeljo dne 7. avgusta bodo izžrebani sledeči dobitki: Spalna soba, dva jurja v gotovini, moško ali žensko kolo, otomana, ženska obleko, moška obleka, ena bala platna, dve odeji, ena vreča moke, jedilni pribor, dva voza drv in likalna miza. Poleg tega še 15 desotiuk, 25 pe-tink, 30 četrtink, 100 tern in 200 amb.
□	Pisarna »Mariborskega tedna« se je preselila z magistrata na svoje pravo mesto v Bano-vinsko hranilnico, Gosposka ulica 36, tel. 28-00. Vse stanovanjske napovedi naj se naslovijo ali osebno napovedo v tej pisarni.
□	Pevska vaja pod kostanji. V ponedeljek zvečer se je vršila prva vaja pevskega zbora za »Prodano nevesto« na prostem pod kostanji Trga svobode. Zbralo se je okrog 100 pevk in pevcev okoli klavirja kapelnika Herzoga. Na trgu so je zbrala cela množica mariborske radovednosti ter pazljivo sledila zanimivemu prizoru. Trg svobode se je izkazal kot izredno akustičen ter se jo petje razločno čulo do skrajuega spodnjega konca Irgu. Pevsko vaje se bodo vršilo odslej vedno na prostem iu kmalu sc bo pevcem pridružil še orkester in zbor solistov.
□	Kolesar pod avtom. Na križišča Smoletove m Vulvazorjeve ulice je prišlo do hudo nesreče. Pomožni delavec Josip TramSek, ki se jo vozil na kolesu, je bil povožeu od nekega osebnega avtomobila ter jo zadobil pod kolesi poškodbe na nogah. Tramšeku so nudili prvo pomoč na reSilni postaji.
□	O krvavem dogodku na Meljskeni hribu, o katerem smo včeraj poročali, nam je podal gostilničar g. Ke.kec, na čigar dvorišču so je žalosten dogodek odigral, še nekatera pojasnila. Do zločina je prišlo rudi malenkostnega po-v i k L i. Pokojni hlapec Peter Kos jo bil vzoren mladenič; Kukovec ga je izzival, da ga je udaril. Nato je navalil nanj /. nožem. Gostilničar je zaman skušal pomagati, ker se je dejanje odigralo z bliskovito naglico. Oba Kukovca sta ]>o izvršenem zločinu, ki se je dogodil okrog pol 11, zbežala proti mestu, kjer so ju na rešilni (».staji aretirali.
□	Mladi »mornarji« so se vrnili. Včeraj l>opoldan so sc. vrnili z zagrebškim vlakom dečki iz počitniške kolonije v Kastcl-Lukšiču, kjer so preživeli pod vodstvom in nadzorstvom vodniškega učitelja Ravterja cel mesec. Kolonijo je vzdrževal mariborski Rdeči križ, za en del fantkov pa je plučula oskrbnino tudi marl-borska občini). Dečki so se vrnili vsi zdravi.
□	1'orcijunkulo so obhajali včeraj v tukajšnji baziliki Matere Milosti. 1/. mariborske okolico, Slovenskih goric in celo z Prekmurja jc prišlo zelo veliko število ljudi. Posebno častno jc bila zustopuna slivnišku župnija, od koder jo prišla v Maribor naravnost ogromna prošnja procesija z velikim križem na čelu; ljudje prosijo radi hude suše za dež. Cerkev jc bila preko celegu dne nabito jmlnu vernikov.
□	Dva uboja, /.ločina, o katerih jc naš list svoječasno obširno |>oročal, sta bilu včeraj v razpravi pred malim senatom muriliorskega okrožnega sodišču. Prod sodniki sla se zagovarjala Mirko Perinčič, obtožen uboja Antona Jur-šeta v Rušah in Jožef Kodrič, ki jc ubil v. Stranskih Malokali Franca Kranjca. Uboj v Rušah se je dogodil ob priliki nabora dne 16. juniju. Juršc, ki je spremljal nabornike kot harmonikar, jc skušal pijanega Pcrinčiča z nekoliko trdim prijemom spraviti k pameti, ker sc jc zaletaval v tuje ljudi. Pri tem mu ie pa Perinčič zasadil bodalo v srce. — Drugi zločin, rudi katerega sc jc zagovarjal Jožef Kodrič, sc je odigral dno 19. junija v Stranskih Malokali. Kodrič jc srečal v nekem vinotoču Franca Kranjca, na katerega jc imel že dalje časa piko. Priscdel je ter pil njegovo vino, pri po-vratku domov pa ga jc v zahvalo zabodel z oženi v srcc. — Perinčič jc bil obsojc na 6 let robije; Kranjcu pn so obsodili radi umora na 8 letno robijo.
□	Huda nesreča na primieiji. V Partiuju so obhajali te dni primieijo. Ob tem redkem veselem dogodku se je streljalo tudi z možnarji. Pri streljanju je bij zaposlen 24 letni viničar Janez Kojc, kateremu se je razlctcl možnar pri prižiganju. Zadobil je nevarne poškodbe na glavi; prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
□	Število Mariborccv sc množi. Julija smo iincli v Mariboru 104 rojstva (54 dečkov in 50 deklic), 59 smrtnih slučajev (50 mož in 29 žensk) ter 37 porok.
Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo!
3. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 Kaj bo danes ?
ivino Kodeljevo igra danes ob 20.30: Ko bom liogat.
nn prostem; ob slabem vremenu v dvorani.
0 Nočno sluilKt imata lekarni: mr. Trnkoczv dej., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
0 Pogreb gdciie Neže Prosenc. Umrla je člani-ra dekliške Marijine družbe pri sv. Petru gdčua Neža Prosenc. Pogreb bo danes ob 2 popoldne z njenega doma Prisojna ulica. Vse članice vabimo, da se pogreba polnošlevilno udeleže.
0 Vajenski dom so pričeli gradili v Kersnikovi ulici. Stavba bo petnadstropna, postavilo jo bo društvo »Vzajemnost«, gradi pa jo stavbenik Emil Tomažič. Da je stavba koristna in potrebna, seveda ni treba poudarjati, ker je zgradba takega doma že zdavnaj nujna. Potreben bi bil v Ljubljani tudi Pomočniški dom, saj je prav danes toliko poštenih pomočnikov raznih poklicev brez dela in dostikrat tudi brez strehe, da bi tak dom prav tako koristno služil mnogim pomočnikom v DOtrebi, kakor bo enako koristil vajencem njihov sovi dom.
0 Cerkev Srca Jezusovega popravljajo. Ta
.epa cerkev je že bila potrebna prenovljene fasade. Zdaj so že kake tri tedne zaposleni okrog cerkve na visokih lesenih odrih delavci Curkove-ga stavbnega podjetja, ki bodo vso zunanjo fasado cerkve temeljito očistili. Delo gre seveda zaradi visoke stavbe precej počasi od rok. Zdiraji in delavci, 'ki opravljajo nevarno delo na visokih lest-rah in odrih, morajo vsak kos zidu ostrgati z že-
Dr. Ivan Dmbnič
zopet redno ordinira
lezno krtačo, zaradi tega jc delo zamudno. Cerkev bo potem mnogo lepša in svežejša.
• Podaljiana Kotnlkova ulica. Ko so lani urejali zgornji del Masarykove ceste ob tovornem kolodvoru, so začrtali ludi prve obrise bodoče •Kotnikov® ulice. Del podaljšane ulice so tedaj cc-lo odprli ter zgradili hodnike. Letos so Kolni-kovo ulico podaljšali tudi z druge strani, s Slomškovo ulice. Oba podaljika pa še nista strnjena, ker je treba za mestno plinarno pridobiti šc ne-■kaj sveta. Podaljšek Slomškove ulice je zdaj urejen le čez bivše Battelinijevo dvorišče, ki ga jc tvrdka zastonj odstopila za ccsto. Tvrdka je zato ob podaljšani cesti zgradila novo skladišče, delavnico in pisarno. Del sveta za cesto jc odstopila tudi Gradbena družba, ki ji jc zato mestna občina na lastne stroike zgradila železobetonsko ograjo ob njenem zemljišču.
Ne potrebuiem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg it. 8 (HAMAN)
DR. LJUD. MERCUN
specialist za notranje bolezni
zopet redno ordinira od 11—12 dop. in od pol 2— 3. pop, Aleksandrova cesta 4, I. nadslr. Tel. 21—45.
Natzznanila
Novo mesto. Proslovoljuo gasilno društvo v Novem mesiu priredi dne 7. avgusta 1932 vrtno zabavo pri g. VVindisclierju v Kandiji. Isti dan dopoldne pa ima društvo izredni občni zbor, pri katerem
bodo odlikovani zaslužni gasilci s srebrno in zlalo kolajno.
Vojnik. V nedeljo dno 7. avgusta prirede prostovoljna gasilna društva v Celju, Ciaberju, Trnov-Ijah, Ljubečna, Škofja vas, Vojnik, Nova cerkev in Dobrna župno vajo v Vojniku z motornimi brizgal-nami na oddaljenost 800 m z verigami. 1'ričeitek ob pol 14. Po vaji je vrtna veselica pri Vrečarju. Čisti dobiček za gasilno orodje.
Kulturni obzornik
Pesnik Alojzij Gradnik - 50 letnih
Goriška dežela je dala našemu lepemu slovstvu prenekaj pomembnih mož. Vsem tem goriškim poetom in pisateljem je skupna vroča ljubezen do domačih krajev, katerih imenu iso
jim dragu kakor svetinje, do iij.ili trpljenju polne zgodovine in ]Mi do ljudi in njih posebnih lepot, [katerih prva — skoraj vsem skupna — je naravnost frančiškansko siromaštvo ter vo-drost v sleherni bridkosti, ne zadnja; pa njih južu jaška ognjevitost in strasinost, ki kaj hitro v zanosu v/planili. V oblikovnem pogledu pa | je vsak zase samotar in iskavec svojega last- j nega sloga; za.te goriške.književnike _ic zna-
čilna /elo močna osebna poteza, ki daje slehernemu čisto samosvoj obraz, dasi začinjajo vsi svojo govorico in svoj slog zelo radi z domačo kantileno in /lasti ljubijo domačnostni izraz
iz narečja.
Mimo Zupančiča je med našimi živečimi pesniki malo kateri žel toliko splošnega priznanju in izzval toliko vročega navdušenja kakor Alojzij Gradnik, eden iz znamenite goriške skupine naših leposlovccv, čigar petdesetletnico rojstva danes slavimo. Od očeta Slovenca in matere Italijanke jc bil Alojzij Gradnik rojen dne 3. avgusta 1882 v Mcdani v Goriških Brdih. Menda potomec rodu Ivana Gradnika, enega izmed na smrt obsojenih upornikov i/, velikega kmečkega punta na Tolminskem — ki ga je drug rojak, Ivan Pregelj, opisoval v svojih Tojmjncih in v Štefanu Golji — je Alojzij Gradnik tudi nekoliko upornega duha. k ir prihaja kdaj pa kdaj kljub njegovi izrazito lirični naravi na površje. Po poklicu jurist — dokončal je po gimnazijskih študijah v Gorici na Dunaju pravno fakulteto — je. služil Gradnik najprej v Gorici, od 1. 1909—1912 je bil sodnik v Pulju, nakar sc jc zopet vrnil v Gorico. V začetku svetovne vojne jc bil zaprt in obtožen veleizdnje, pozneje pa je do prevrata in še. potem služil kot sodnik v Cerknem. Od 1. 1920 dalje je zavzemal odlična mesta v Belgradu pri ministrstvu za vnanje zadeve ter pri državnem tožilstvu, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Zdaj živi v Ljubljani.
Kot pesnik sc je začel oglašati žc 1. 1902 v Ljuibljans,kcm Zvonu« in v »Slovanu«. Bil je zvest sotrudnik imenovanih dveh revij, prvi jc še danes, a tudi drugod je priobčeval svoje pesmi. — Do danes je izdal tri zbirke pesmi. Leta 1916. so izšle »Padajoče zvezde«. Ta knjižica je njegovemu imenu mahoma priborila sloves enega prvih slovenskih poetov. Kmalu je bila zbirka razprodana in je izšla 1. 1925 v drugi izdaji, okrašena z izvirnimi lesorezi Bo/i-dara Jakca. — Z nekoliko manjšim navdušenjem je sprejela javnost njegovo drugo zbirko, Pot bolesti«, (1922), zato pa so jc spet bolj ogrela ob njegovi tretji zbirki, »De profundis«, ki je izšla 1. 1926., opremljena z jakčcvlmi lesorezi.
Vse Gradnikovo pesniško delo z malimi izjemami in razen tistega, ki jc nastalo po izidu zbirke »De profundis«, jc zbrano v imenovanih treh knjižicah. — Motivno jc Gradnik pester in bogat. V njegovih zbirkah najdeš prekrasne pokrajinske pesmi, kakor so zlasti Goriškim ludoni in Istri posvečene, med slednjimi nepozabna »Istrska vas«:
Kup sivoteninili hiš na pustem bregu. Ko jata črnih ptic so, ki na begu so dolgem trudne, gladile odpočile.
Ko vse jim dala je. kar more dati ta bedna, suha gruda, kakor vzame za dete jed iz ust si dobra mati, več niso mogle je pustiti same.
Meditacije in čuvstva polne lirične pesmi se vrstijo z domoljubnimi, begunskimi, vojnimi in političnimi motivi. Gotovo najznamenitejše njegovo pesmi so »Pisma« (Padajoče zvezde) iii pa nekakšno njili nadaljevanje v ciklu »Dc profundis«. Za tc ljubavne pesmi svojstvenega zvoka in vsebine, — dasi porablja v njih znani motiv Ljubezen-Smrt — jc_ umcl najti Gradnik, ki sc poslužuje v njih ženske kot nosite!jice čuvstvovanja, tako zrele in do-gnanc, v svoji novini pretresljive pesniške podobe, dn jih moramo šteli k najboljšim tvorbam slovenske lirike.
Njegov verz, ki ljubi rimo in metrično obliko, jc nasičen z elementi, ki so jih vnesli v pesništvo francoski dekadenti, nemški moderni poeti, poznati pa jc, dn obvlada Gradnik ludi oblikovna dognanja mlajših italijanskih pesnikov. Iz vseli njemu poznanih elementov jc Gradnik stvoril nekaj novega, docela samosvojega v obliki.
Osnovna poteza njegovih pesmi jo neka melanholija čuvstva, ki se stopnjuje časih do nepričakovanega izbruha zndrzanc strastnosti ali pa sc pogrezne v nekakšno nihilistično re-tzignacijo. Malo jo svetlih, »navdušenih« pesmi v njegovih zbirkah. Po večini mu dado jlomo-rodne misli zanos, da so povzpne do čistega srda ali navdušenja. Treba je pa pripomniti, da niso vse njegove pesmi enako vredne in posrečene,
Težko jc napraviti z malo potezami ves Grudnikov obraz, zakaj, četudi ima v bistvu docela samosvojo izrazno obliko, je vendar motivno — zlasti po poreklu svojih .idealov — zanesenjak, k ga hipno ogreje zdaj to zdaj ono, v čemer jc tipičen človek našega časa. V predstavi ima ideale, ki mu jih narekuje oboževanje lepote, samo da manjka tej lepoti poslednji smisel. Značilna v tem pogledu je uvodna pesem iz »Padajočih zvezd«, po kateri je imenovana zbirka, in ki zaključuje takole:
Zdaj, ah vem: kar se nc reši v zore iz mraku, kar išče cilj in ga ne moro najti — ti zagrneš v svojih valov prt, in da samo ti si cilj, šepetajoče mii poveš in pelješ v 6voje dvore
Smrt.
Gradnik pa ni le izviren pesnik, marveč tudi prevajavcc odličnih kvalitet. Zlasti je treba omeniti njegove prevode R. Tagoreja in Kitajske lirike kakor tudi mladinskih pesmi Čikc Čovc Zmaja. Prevedel je iz italijanščine dve igri v verzih: Sem Benclli — Ljubezen treh kraljev ter Okrutna šala. Iz francoščine imamo od njega prevod Rodenbachovcga Mrtvega mesta in M. Burnat-Provinsine Knjige za tebe. Poslovenil je dalje AVildeovc Pravljice, Drobne povesti Muksima Gorkega. srbske narodne pesmi ter srbske novele (Božje solze) in hrvaške novele (Zlata srca). Nazadnje nam jc omeniti šc prevod Mazzinijcve knjige -Dolžnosti človeka«.
Razmeroma zelo veliko jc torej dosedanje Gradnikovo književno delovanje. Kot izvirnemu pesniku mit pritiče trajno mesto v sprednji vrsti naših poetov — želeti bi bilo, dn bi dobili prečiščen izbor njegovih najboljših pesmi, potoni bi šelo poslalo jasno, kolik pomen mu gre kot pesniku; — kot prevajuvcii, ki nam je zlasti odprl pogled v vzhodno pesništvo (Tagore in Kitajska lirika) ter nam posredoval poznanje mnogih drugih dragocenih del iz svetovnega slovstva, pa mu gre ludi vsa čast.
Zaključujemo z iskreno željo, da bi mu današnji jubilej bil v spodbudo k iiadaljncjnu delovanju,	e. 3.
Dnevna kronika
Težave zagorskih delavcev
Zugorje, 1. avgusta.
Pričeli so regulirali potok Kotredežco. Zaenkrat dela Se neznatno Število, do sedaj brezposelnih delavcev. Delajo po 0 ur dnevno in imajo od ure 2—2.50 D»i. — Zadnje dni prejšnjega tedna jo razdelila TPD delavcem večjo množino belo moko. Izvzeti so bili le oni delavci, ki niso praznovali nobenega delovnega dne. — Gremij trgovcev za Zagorje in okolico jo na svoji seji sklenil, da trgovci no bodo in ne morejo od 1. avgusta dalje vefi dajati živil konzumentom na up kakor doslej, ampak le za takojšnje plačilo. Vsak bo dobil le toliko, kolikor bo mogel takoj plačati. Razumemo težave trgovcev, vendar naj poudarimo, da je mnogo zadel s tem ukrepom nov težak udarec gospodarske krize, zlasti delavce, pa tudi obrtnike.
V	petek, prejšnji teden, se je zgodila huda nesreča, ki bi bila lahko zahtevala človeško žrtev. Z visokega stavbnega odra tvrdke -Slograd^ jo padel 18 letni delavec in tesar I. M. in zadobit pri tem občutne, notranje in zunanje poškodbe.
Odstopil je tukajšnji dosedanji župan g. Albin GrČar, njegov začasni namestnik je g. Ivan Bajcar.
Nočni požar pri Kamniku
Kamnik 1. avgusta.
V	pretekli noči je požar uničil Prašnikarjevo šupo v Mekinjah, šupa leži sredi velikega travnika popolnoma na samem in je oddaljena 100 korakov od ceste in prav toliko od Nevljice. Goreti je pričelo kmalu po polnoči, ogenj pa so opazili šele tedaj, ko je bila zgradba že vsa v plamenu. — V Kamniku so mislili, da gori vsaj pol Mekinj, tako velik je bil odsvit ognja. Gasilci so bili že zbrani pred Gasilnim domom, ko pa so zvedeli, da jo vsaka pomoč zaman, so se razšli. Na kraj požara pa so poleg velikega števila radovednežev prihiteli nevpljskl gasilci, vendar niso stopili v akcijo.
Prašnikarjeva šupa je bila solidna, precej velik« zgradba, z opeko krito streho. V njej je bilo naloženo seno prve košnje, Šupa s senom je pogorja do tal in posestnik g. Prašnikar trpi precejšnjo škodo, ki jo krila z malenkostno zavarovulnino.
Kako je nastal požar v lako pozni uri v samotni šupi, ne bo težko uganili. Ali je ogenj podtaknila zločinska roka brezvestnega požigalca, ali pa si je kdo poiskal v šupi prenočišče in s cigareto po nesreči povzročil požnr. Po požaru v znameniti cerkvi v Tunjienh je bil to prvi večji požar v bližini Kamnika.
Angleški gostje na Slovenskem
Danes ob 7.30 bo prispela na Jesenice večja skupina Angležev, po večini profesorjev in učiteljev. Med njimi je tudi nokaj znanih učenjakov, botanikov. Bivali bodo tri ledne na Bledu, v Logarski dolini in v Kranjski gori. Od 14. do 10. t. m. pa bodo nastanjeni v Ljubljani v hotelu Union.
Nameri potovanja je proučavati našo ožjo domovino v goografskem, naravoslovnem, sociološkem, pedagoškem itd. pogledu. Zato je prihajajočim gostom mnogo na tem, da bi se mogli sestati z našimi znanstveniki, pedagogi, javnimi delavci in politiki.
Lektorica ga. Copeland, ki jc vodila priprave, je našla popolno razumevanje za važnost lega poskusa mednarodnega intelektualnega zbliževanja pri naših oblastvih, pri Slovenskem planinskem društvu ln pri naših tujsko-prometnih ustanovah. Želeti bi bilo, da se zlasti oni naši znanstveniki in pedagogi, ki govorijo angleški, pridružijo skupini za časa bivanja v Ljubljani odn. na Gorenjskem in Štajerskem.
Dno 8. t. m. bo prispela druga skupina Angležev z istim programom. Prvo skupino bo vodila edČ. Margaret E. Tatton, drugo pa dr. Dudley Stamp, profesor na londonski ekonomski visoki šoli.
Koledar
Sreda, 3. avgusta: Najdenje sv. Štefanu; Lidija.
Osebne vesli
_ Poroka. V soboto 30. julija slu se v cerkvi Presvetcga Srca Jezusovega v Ljubljani poročila gdčna Lenčika Medved dn topničarski narednik g. Metod Skamlič, oba iz Sestcrž na Dravskem polju. Novoporočenccma naj Dog da srečo!
Sovi grobovi
-f- V Ljubljani jc na svojem stanovanju v Prisojni ulici 7 umrla gdč. Nežika P ros ene. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom izrekamo svoje sožalje!
-f- V Trbovljah je 2. t. m. umrl delovodja T. P. D. g. Alojzij Z u p a n. Zapušča žalujočo ženo s hčerko, katerima izrekamo toplo sožalje t Truplo bodo v četrtek 4. t. m. ob 1 popoldne z avtomobilom prepeljali v Vojnik, kjer bo pokopan ob pol 5 popoldne. Naj počiva v miru!
+ V Lescah jo umrla v nedeljo ga. Katarina Pretnar, pismonošova žena. Pokopali so jo v torek 2. avgusta ob 5 popoldne. Naj počiva v mirni Žalujočim našo sožalje!
Ostale vesli
—	Pozor prod loli-inkasantil Cenjeno inseren-to in naročnike naših listov vljudno in kar najnuj-neje svarimo, naj ne plaeujejo ne naročnine in ne inseratnih pristojbin za naše liste nikomur, ki ga dobro ne pomajoi in se ne izkaže s polnim pooblastilom naše uprave. Po Ljubljani hodi v zadnjem času več nepridipravov, ki ponarejajo raeune in pol>otnic« in iivabljajo denar ii strank na krivičen način.
—	»Jutrovoc poročanje, s Jutrom, kakor običajno, točno in vestno poroča. Prod nekaj tedni jo pisalo, da je akademik M. B. prišel v sodne zaporo radi političnih deliktov. Pozabilo pa je poznejo poročati, da je isti akademik M. H. bil tudi žo izpuščen iz sodnih zaporov.
OBIŠČITE MARIBOR!
Mariborski teden< od 0. do 15. avgusta 1032. Razstava vezenin; konjske in gozdarske razstave; razstava prazgodovinskih izkopnin, starih grobnic. Razstava brezinotornega letalstva. Velike muzika-lične in športne prireditve. Polovična vožnja. Legitimacije iu informacije pri ^Putniku: in denarnih zavodih.
—	Cestarske službe. AA. Banska uprava dravsko banovino razpisuje v območju cestnega odbora Slovenjgradec dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer: eno mesto za progo od km 1.500 do km 9.50O na banovinski cesti Velenje—Št. Ilj— Polzela, in eno mesto za progo od km (>.500 do km 12.804 na banovinski cesti Šoštanj—št. Vid.
za V. in VI. razr.; 4. dne 5. sept. za VIL in VI11, razred. Natančnejša navodila o pričetku šol. leta bodo objavljena na oglasni deski.
DAJ slado DAM led.
—	Tri milijone škode so napravili nalivi in toča v gračaničkem okraju vrbaske banovino. To škodo so ocenili samo za ta okraj. Pa tudi drugod po Bosni okrog Banjaluke jo bila škoda ogromna.
—	Subotica izumira. Polletno poročilo suboli-škega matičnega urada sporoča, da jo od 1. januarja do 30. junija letošnjega leta v Subolici bilo rojenih 1320 oseb, umrlo pa jth jo v tem času 2252; torej jo 020 oseb manj ko poprej.
—	»Frani-Joselc grenčica doseza sijajne uspehe pri ljudeh, ki mnogo sede,
—	šofer in samovoiač, Inženjer Josip štolfa je v tej skoraj '300 strani obsegajoči knjigi podal konstrukcijo, delovanje ter strego avtomobila, pojasnjujoč opis s 300 jasnimi slikami v priloženem zvezku, ter slovar tehničnih izrazov. Temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej strokovni literaturi "te vrste, jo neobhodno potrebna šoferju samo-vozaču in lastniku avtomobila. Cena jo 140 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Celje
rJ Slatinske/afc/e/C23
l/ hu jšfllljc odstranijo vso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. % Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
— Natečaj la sprejemanje kandidatov v prvi letnik višje pedagoške šolo v Zagrebu za šolsko jeto 1032-3. Sprejme so v prvi letnik tega zavoda za šolsko leto 1082-3 šestdeset rednih slušateljev (slu-šateljicj-učiteljcv in učiteljic narodnih šol. Slušatelji imajo za čas učenja v tej šoli, ako so v državni službi, pravico na polni iznos svojih rednih pre jemkov, katere imajo kot učitelji. Vsak kandidat mora najdaljc do 31. avgusta predložili rektoratu le šolo prošnjo s sledečimi prilogami: 1. Izpričevalo o učiteljskem izpitu zrelosti, 2- Izpričevalo o praktičnem izpitu (o definitivnosti), a najmanj s prav dobrini uspehom, 3. Uverenje o letih učiteljske službe in ocene za delo v tej dobi. Sprejeti bodo samo oni, ki imajo najmanjc tri leta odlične ocene. 4. Rojstni list. Kandidat no sme biti starejši od 38 let. 5. Zdravniško spričevalo. (I. Kratek opis, kje je služil in koliko času kot učitelj, ali je oženjen, koliko ima otrok. Vsak mora v svoji prošnji navesti skupino predmeta, katero so želi učiti. Skupine so: I. Narodni jezik s književnostjo, zgodovino in zem Ijepis. II. Tuji jezik (nemški ali francoski), narodni jezik s književnostjo in zgodovina. III. 1'rirodopis (zoologija, botanika, mineralogija in geologija) zemljepis in kemija. IV. Matematika, fizika in ke mija. V. Vse vrste risanja, opisna geometrija in matematik«.
—	Otroeiček pod konjskimi kopiti. Včeraj popoldne se je igral na cesti v Zgornjem Brezovem pri Višnji gori Irtletni Joško, sin Egidija Vovka. posestnika v Zg. Brezovem. Skakal je po cesti sem in tja. Pri tem pa je skočil konju, ki jc peljal za-pravljivčekr. pod kopita. Konjsko Kopito jo strjo malčku spodnjo čeljust, nato pa je šol čezenj še voz. Ubogega otroka, ki je dobil po vsej glavi nevarno poškodbe, so odpeljali takoj na višnjegorsko postajo. Ker pa ni bilo primerne zveze z vlakom, so odtod poklicali iz Ljubljane reševalni avto, ki je malega ponesrečenca odpeljal v Ljubljano v bolnišnico. Ce nima neTarnih notranjih poškodb, bo revček ozdravel.
—	Ravnateljstvo drž. reulne gimnazijo v Kranju sprejema prijave za popravne (tudi za nižji tečajni izpit) in razredne izpilo do 24. avgusta do 11. Ti izpili sc bodo vršili 25. in 2«. avgusta po razporedu, ki bo nabit na oglasni deski. Prijave za sprejemni izpil v I. razred sc sprejemajo do 20. avgusta. Sprejemni izpit se bo vršil 27. avgustu od 8 dalje. (Vsled odloka min. prosvete.) Ravnateljstvo opozarja učenec V. in VIL razreda, naj pravočasno vložc prošnje za izpregled starostne meje. (Pri vpisu v V. razred ne sme bili učenec starejši od 17 let, pri vpisu v VII. razred pa ne starejši od 10 let. {j 35. zak.) Vsak učenec si mora pred vpisom preskrbeli potrdilo pristojne davčne uprave o višini skupnih neposrednih davkov, ki jih plačuje sam ali njegovi starši. (Tudi v slučaju, da ne plača nobenega neposrednega davka.) Vpisovanje se bo vršilo: 1. dne 1. sept. za I. in II. razr.; 2. dne 2. sept. za III. in IV. razr.; 3. dne 3. sept.
Muholovec
AEROXQTJ
polovi vse muhe!
Se mnogo posname //m # Torej
zahtevajte izrecno
.. Aeroxon"
Ptuj
0 Statistik« talcev v preteklem mesecu. V
našem mestu je bilo v preteklem mesecu 904 tujcev. Med njimi je bilo po državljanstvu: Jugoslovanov 700, Avstrijcev 93, Čehoslovakov 30, Italijanov 19, Nemcev 14, Madžarov 15, Grka 2, Poljakov 5, Švicar t, Rusov 6, Američani 3, Norvežan 1 in Albanec 1. Po poklicu je bilo med njimi zastopanih: trgovcev in trgovskih potnikov 286, uradnikov 127, obrtnikov 95, inženjerjev 34, odvetnikov 31, učiteljev 26, dijakov 26, delavcev 18, industrijcev 13, prolesorjev 13, zdravnikov 10, duhovnikov 5, novinarja 2 in raznih poklicev 218.
0 Nekaj nevarnih ličkov v rokah mestne poli cije. Mestna policija je aretirata 261etnega delavca Franca iz Zgornje Ložnice pri Žalcu, ki ima na vesti celo vrsto težkih vlomov in tatvin v žalski okolici. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča — Prav tako je bil aretiran v mestu 361etni Alojzij, ki se je na raznih krajih izdajal za agronoma in izvabljal od ljudi pod različnimi, dobro izmišljenimi izgovori večje in manjše denarne zneske. Svoje delo je uspešno opravljal v Celju in okolici ter po kamniškem in gornjegrajskem okraju. — V ponedeljek 1. t. m. so našli 27lctnega čevljarskega pomočnika nezavestnega od prevelike količine za-vžitega alkohola. Na policiji so pa ugotovili, da jc zasledovan zaradi raznih goljufij in tatvin. Zato so ga obdržali v zaporu in ga izročili po daljšem za sliševanju v zapore okrožnega sodišča.
& Izpred okrožnega sodišča. V soboto 30. julija je razpravljal v razpravni dvorani okrožnega sodišča mali senat pod predsedstvom s. ap. s, Le-vičnika, ki sta mu votirala s. o. s. Brcčko in s. o. s. Radej. Pred senatom je stala cela vrsta obložen cev, ki jih jc obtožil drž. tožilec dr. Požar različ nih večjih deliktov. Obtoženca brata Urankarja je zagovarjal odvetnik dr. Orožen, Divjaka dr. Rakun, Češnja dr. Pinter in Sabaliča odvetniški kandidat Hočevar. Divjak Franc in Josip Urankar ita 13. aprila letos v opoldanskem odmoru vlomila s ponarejenimi ključi v trgovino Leona Kudischa na Kralja Petra cesli in odnesla 8500 Din gotovine. Bizjak Franc, Urankar Josip in Češenj Josip so lansko jesen v opoldanskem odmoru odprli zunanje izložbeno okno, notranje razbili in odnesli iz hlagainiške miznice 9690 Din. Bizjak in Urankar Rihard sta 22. junija letos ukradla v Crikvenici razne predmete v vrednosti 8000 Din, Valeriji Lechovi tudi v Crikvenici pa takoj za prvim vlomom »c druge predmete v vrednosti 1000 Din, Sabalič pa ie pomagal ukradene predmete razpečavati. Obsojeni so bili: Bizjak na 5 let težke ječe, Urankar Josip na 2 leti, Urankar Rihar na t leto in 9 mesecev in vsi trije na oddajo v prisilno delavnico po prestani kazni, Češenj na 1 leto strogega zapora in Sabalič na 3 mcsece zapora.
Sf V Savinji utonil. V ponedeljek t. t. m. je zahtevala Savinja v Celju svojo prvo letošnjo žrtev. Na Bregu v bližini gostilne Kranjc se je kopal 19letni posestnikov sin Mravljak iz Osenca 9, občina Teh arje. Zašel pa je v pregloboko vodo in, ker ni znal plavali, mu jc zmanjkalo tal in začel se je potapljati. Klical jc na pomoč. Dva bližnja kopalca sta mu prihitela na pomoč. Mravljak pa ju jc začel vleči za seboj, tako da sta bila prisiljena ga izpustiti, ker se bi drugače sama potopila. Mravljak je polem izginil pod vodo in utonil.
JSf Izletniški vlek na Sušak. Vodstvo tukajšnje postaje javlja, da pelje v soboto 6. t. m. izletniški viak na Sušak brez ozira na število udeležencev ob času, kakor jc bilo prvotno javljeno.
V Župečji vasi zopet požar. Plameni so objel) posestvo Antona 2unkoviča. Zgorela je kolarnica, skedenj in podstrešje živinskega hleva, 160 q sena in slame ter razno poljedelsko orodje. Škoda znaša približno 40.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino, Gasilcem iz Sv. Lovrenca in Mihov-cev se je po velikem naporu posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil na stanovanjsko poslopje in ostala sosedna poslopja. V kratkem času je to že peti požar v Župečji vasi in zdi se, da je tudi to pot podtaknila ogenj zlobna roka, ker je domača hčerka videla tik pred požarom nekoga bežati v smeri sadonosnika.
Odprta noč in dan so groba vrat«. V častitljivi starosti 78 let je uinrl splošno znani tukajšnji trgovec Ljudevit Sonnenschein. V lepi starosti 79 let je umrla gospa Elizabeta Rehnicer, vdova po trgovcu. Blag jima spomin, prizadetim naše sožalje!
Prisrčno slavje so imeli te dni naši vrli ptujski gasilci v Gasilskem domu. Član Pavel Manač je obhajal 75kratno udeležbo pri požarih, magister I.eo Bchrbalk pa 50kratno udeležbo. Vrlima po-žarnikoma in vnetima samurilanoma iskrene čestitke!
Slovenska Krajina
Osebne vesti. Svoj letni dopust je nastopil priznani kirurg in vodju bolnišnice v Murski Soboti dr. Škrilec. — Na dopustu je tudi lendavski okr. načelnik dr. Trstenjak.
lloRiijina. Danes se je vršila tu nova maša Fr. Horvata. Ljudstva je bilo ogromno, .še vedno drži načelo, da se splača strgati ene čevlje — naj gre človek le na novo mašo.
Radio
Programi Radio-Mubrfana i
Sreda, 3. avgusta: 12.15 Plošče, — 12.45 Dnev nc vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Nasveti za domači vrt (M. I lumck). — 19.30 Literarna ura: L Tavčarja zbrani spisi (Fr. Vodnik). — 20.00 Moderna francoska glasba (Orkestralni koncert iz Salzburga: Fcstspielc). — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Četrtek, 4. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. - 19 Slike iz narave (Ilcrforl). — 19.30 Akademski poklici. — 20 Plošče. — 20.30 Koncert orkestra Grafika-. — 21.30 Pevski koncert gdč. Vere Majdičevc, operne solistke. — 22 Fantje na vasi (moški kvartet). — 22.30 Čas, poročila. plošče.
Drugi programi i
Četrtek, 4. avgusta.
Zagreb: 20.30 Ljubljana. 22.40 Plesna glasba.
-	Milano: 20.30 Operni prenos. — Barcelona: 21.30 Vokalni koncert. 22.30 Prenos koncerta iz kavarne.
—	Stuttgart: 20.40 Zaključna slavnost zborovanja katoliške akademske /veze v Stultgarlu. 21.45 Poljudni simf. koncerl. — Toulouse: 21 Operetna glasba. 21.30 Melodije. 22.15 Koncert vojaške godbe. 23 Violinčelo. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20 Pester koncert. 21.10 Igra. Zabavni koncert. — Belgrad: 20.30 Ljubljana. 22.30 Plesna glasba. — Rim: 20.45 Pesler koncert. 21,30 -Večna ljubav«, komedija. 22 Pester koncerl. — Beromiinster: 19 Rihard Tauber poje iz ciklusa Narodna pesem . 20 Zabavni koncert. 21.45 Pesmi. — Langenberg: 20.35 Pesmi in glasba. 22.20 Nočna glasba. — Du-naji 20 Igra. 21.55 Plesna glasba. — Budapeit: 21.45 Pianinski koncert. 22.30 Jazz, prenos iz kavarne. 23.15 Ciganska glasba.
Dr. A. B.:
S pota k Reziki v Rovte
(Nadaljevanje.)
»V tukajšnji knjigarni jc menda še na razpolago,« je odvrnil. »Počakajte trenotek, da poizvem o gostih.«
Odšel sem iz sobe, da je mogel nemoteno govoriti po telefonu. Čez malo časa me je poklical k sebi in povedal, da se je vsa družba odpeljala na sprehod in da se vrnejo okoli sedmih domov, takrat naj se zglasim pri njem.
Takrat je bilo pol šestih, imel sem časa dovolj, da si ogledam staroslavno kulturno žarišče izza prvih vekov krščanstva v Nemčiji.
Sredi kraja je velika stolnica, zgrajena v raznih časih in raznih načrtih, romanski in gotski motivi se kosajo med seboj v zgradbi sami, v opremi je viden tudi barok; ker jo v enem delu popravljajo, pride morda še kaj novodobnega noter.
Mesto samo je zelo lično; znamenita je posebnost, da je vse starinsko, najmanj sto lel staro, kar se vidi v njem, nobene novejše zgradbe, nič tovarn ni blizu ne daleč; edina opekarna, nastala po vojni, je obratovala komaj eno leto, in že napada. Nova je ozkotirna železnica v dolini reke Altmuhl. Vse mesto spominja na naš_ Kranj, le da se razprostira v globoki in ozki dolinici, ki jo je izdolbla reka v skalnatih skladih; vrh teh, na visoki planoti obdajajo mesto mogočni gradovi in cerkve.
V mestecu Je vse polno uradov in šol vseh • vrst. na glasu ie boSosiovska šola. Mirno in neka-
ko svečano poteka življenje v tem kraju tudi ob delavnikih; ko bi ne bilo električne napeljave in avtomobilov, ki švigajo skoz mesto na cesti Miin-chen—Niirnberg, bi človek mislil, da živi v srednjem veku.
Pred svojim hotelom sem sedel in listal dr. Kieferjevo knjižico. Ob določeni uri sem bil pri njem. Po telefonu je zvedel, da izletnikov še ni domov in da mi danes ne kaže več čakati, ker da danes radi pozne ure ne bi mogel on mojega obiska priporočati. Jutri bo nova maša židovskega konvertita Bruna Pavla Rotschilda, bivšega lekarnarja, rojenega 24. avg. 1900 (kakor je bral iz svojega shematizma), potem bo obed, kjer bo imel dovolj prilike, da se razgovori s Terezijo in župnikom tudi o moji zadevi. Pridem naj k njemu ob pol štirih popoldne po odgovor.
Prosil sem ga, naj mi pove, kdaj in kje se bo vršila ta slovesnost,
»Ne morete zraven, ker bo vse v zasebni kapeli samo za povabljeno družbo. Na svidenje jutri ob pol štirih!«
Uvidel sem, da treba nestrpnost pokrotiti in čakati.
Proti večeru so se oglasili slolniški zvonovi v krepkem in lepo zbranem zboru. Menil sem, da velja ta pozdrav jutršnjemu dnevu. Ko sem pa videl, da hite ljudje kar v trumah v stolnico, sem šel še jaz. Kmalu sem spoznal, da je v cerkvi, ki je bila malone polna navzlic vsej obsežnosti, običajna večerna pobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu. Mojo pobožnost je zelo motila radovednost, če ni morda navzoča tudi ona, ki jo zasledujem že drugi dan. V cerkvi sami nisem mogel zaslediti nič podobnega. Kako neki, ko je nad
oltarjem in za njim toliko zamreženih »korov«!
Pred hotelom sem večerjal, opazoval življenje na obsežnem trgu, ki je bilo ponajveč v prometu potniških avtov, in bral dr. Kieferjev spis. Bil je lep in miren večer, nebo gosto posejano z zvezdami. Ko sem videl, da so se drugi gostje mojega prenočišča in sosednjega že večinoma poslovili, domačinov ni bilo dosti nc tukaj nc tam, sem sc odpravil tudi sam k počitku.
Na vse zgodaj mc je zdramila ploha. Vstal sem in v svoji sobici proučeval spise o Konners-reuthu in primerjal podatke. Ni mi bilo dolg čas, dasi bi si želel več dejavne zaposlitve.
Proli desetim sem opazil z okna, da je šlo nekaj voz in avtov po nenavadni poti proti cerkvi in samostanu sv. Valpurge, ki je na zahodnem bregu nad mestom. Navzlic gostemu dežju sem jo mahnil tudi jaz tja gor. Pred cerkvijo je stal lep avto brez šoferja, v prostorni in zelo lepi cerkvi ni bilo žive duše.
Na povratku v prenočišče sem se ustavil v prodajalni, ki je imela napis »Franz Zakrajšek, Mc-chaniker«, ime v našem pravopisu. Močno in čedno dekle, ki sc je predstavila za gospodarjevo hčer, je šla v delavnico očeta klical. Kmalu je prispel droben žilav mož srednjih let, Po slovenskem pozdravu mc je hotel kar objeti in mi v našem jeziku pripovedoval svoje zgodbe. Rojen je bil v Celju, o potresu in kasneje je delal kot strojni ključavničar v Ljubljani, potem je šel v svet kot rokodelski pomočnik, prehodil pol Avstrije in Nemčije, pred 30 leti je prišel v Eichstatt k mojstru, ki mu je čez leto dni poslal tast in mu po smrti izročil svojo delavnico. Do zadnjih let mu jc posel lepo uspeval, od predlanskim peša, le-
tos pa kar ni več zaslužkov, ker kmetje, ki jim popravlja stroje, nimajo s čim plačevati, tudi drugih virov ni, prodaja bencina komaj krije režijo. Hiteti je moral v delavnico radi nujnega popravila in me povabil za jutrišnji dan, nedeljo, da me popelje s svojim avtom, kamor me bo volja. Pogojno sem sprejel njegovo ponudbo. Odšel je s sinom, orjaškim mladeničem, ki ga je prišel klicat.
Deževalo je kar lepo naprej tudi popoldne. S prebiranjem sem bil pri koncu, pa tudi s potrpljenjem, ko se je približal napovedani čas.
Prelatova gospodinja mi je povedala, da jc njen gospod pri novi maši v samostanu. Povabljeni da so samo tujci, prišla jc celo tista Terezija iz Konnersreutha, ki biva pri profesorju Wutzu, kamor prihaja večkrat na obisk k sestri, ki služi pri tistem gospodu. Na moje vprašanje, če jo ona sama pozna od blizu, mi je povedala, da se poznala i sestro dobro, zaznamovanka pa da se v Eich-stattu skriva pred ljudmi.
Točno ob pol štirih jc prikorakal z razprtim dežnikom gospod stolni dekan domov. Ze v veži mi je razodel uspeh svojega posredovanja: »Nič ne bo, ne profesor Wutz ne Terezija nočeta v F.ich-statlu obiskov in radi miru ne dovolita nikakšne izjeme. Sredi drugega tedna se vrne Terezija v Konnersreulh in vas doma sprejme, Žal, več nisem mogel doseči.«
Zahvalil sem se visokemu gospodu, ki mi ie dal še svojo posetnico za izkazilo mojega prizadevanja v Eichstattu.
Kaj naj počnem, kam naj sc obrnem? Postopal sem v dežju po mestu, ker v sobi nisem mogel zdržati, preveč sem bil logoLen nase.
Oboroževanje v zraku
Resnica je, da vse razorožitvene konference mlf najmanj ne morejo ustaviti hitrega oboroževanja, za katero najdejo skoraj vse države še vedno dovolj sredstev. Kriza, ki se pozna povsod, se ne sme poznati v oboroževanju. Zanimive so številke, ki kažejo, kako je napredovalo oboroževanje v zraku po svetovni vojni.
Država:	štev. voj. letal	Štev. voj. letal
v letu 1923	v letu 1931
Francija	1540	28GO
Anglija	620	2400
Rusija	500	1700
Italija	500	1500
Poljska	126	1000
Španija	3<K>	SCO
Češkoslovaška	230	600
Romunija	ISO	450
Te številke giAovo jasno dokazujejo, da je oboroževanje v zraku naravnost strašno napredovalo. Pa ni napredovalo samo število letal, tudi kakovost je z leti neprimerno pridobila. Tako so francoska vojna letala — lovci — dosegla 1. 1923 največjo hitrost 220 km na uro, 1. 1931 pa največjo hitrost 310 km na uro. Angleška vojna letala — lovci — pa so vozila 1. 1923 z 2«) km na uro, 1. 1931
pa z največjo hitrostjo 350 km na uro.
Poljski lovci so dosegli 1. 1923 največjo višino 6000 m, 1. 1931 pa že 9000 m. Angleški lovci so 1. 1923 dosegli 6000 m, 1. 1931 pa 9800 m. Francoski bombarderji za bombardiranje čez dan so nesli I. 1923 lahko s seboj za 120 kg bomb, 1. 1931 pa že za 900 kg bomb. Nočni francoski bombarderji pa so lahko leteli 1923 600 km daleč v nepretrganem poletu, 1. 1931 pa že 1100 km.
Oboroževanje mnogih evropskih držav je vstva-rilo v vsej Evropi ogromno zračno brodovje, ki ga cenijo za vse države na 12.000 letal. V aktivni službi imajo države veliko število letalcev, lako Francija 40.000 mož, Anglija 32.0«) mož, Italija 30.000 mož in Poljska 11.C00 mož. Razumljivo je, da so se tudi državni proračuni za letalstvo silno povečali. Dočim je znašal angleški proračun za letalstvo za 1. 1928-29 4 in pol milijarde dinarjev, je znašal za 1. 1931-32 že skoraj 6 milijard dinarjev. Francoski proračun za letalstvo je znašal 1928-29 2 milijardi dinarjev, 1. 1931-32 pa 3 milijarde 900 milijonov dinarjev. Vse te ogromne vsote se zapravljajo za nepotrebno oboroževanje v zraku. Koliko bi se dalo pomagati brezposelnim in drugim, ki jih tare kriza, če bi uporabile vlade te težke milijarde, me.sto za vojno letalstvo, za lajšanje bede.
Nemški general Schleicher j' ... ui odhaja v nedeljo z volišča s svojo soprogo. Slika nam dobro kaže, kako živahen je bil voliva! boj, saj vidimo pred voliščem agitatorje, ki nosijo vsak svoj
reklamni lepak.
Nazadovanje števila rojstev v velemestih
Morska kača
V 38 izmed 42 največjih velemest na svetu je v 1. 1931 nazadovalo število rojstev v primeri z lanskim letom za največ do 27 odst. Te podatke je prinesla statistika neke newyorške zavarovalne ! družbe. Samo v dveh mestih na svetu je število rojstev napredovalo in sicer v Glasgovvu na Angleškem in v Kio de Janeiru. V švedskem glavnem mestu Stockholmu pa je ostalo število rojstev neizpremenjeno. — V 18 izmed teli velemest so nadalje ugotovili, da se je število smrtnih slučajev v leku leta zmanjšalo. V 17 je narastlo za največ do 15 odstotkov, v 7 mestih pa je število smrtnih slučajev ostalo neizpremenjeno.
Volivna agitacija v Nemčiji je bila zelo živahna.
To dokazuje zlasti dejstvo, da so celo težko bolne bolnike na nosilnicah nosili na volišče, kjer so lahko oddali kljub bolezni svoje glasovnice.
Okostnjak predseduje
Dekan tilozofske fakultete na londonski univerzi je pred kratkim priredil banket na čast umrlemu učenjaku Jeremiju Bentheimu, katerega se je udeležilo 20 odličnih znanstvenikov in Bentheim sam. Bentheim je umrl 1. 1832. in je v oporoki napisal željo, da bi rad še enkrat po svoji smrti bil deležen kakega zborovanja v krogu svojih učencev. Dekanu se je zdela stota obletnica smrti učenjaka najbolj primerna za tak skupni sestanek. Na častnem mestu je sedel pri banketu Bentheimov okostnjak lepo oblečen v moderno obleko, njegovo mrtvaško glavo pa je pokrivala maska iz voska, ki je bila izredno podobna Bentheimu. Vseh 20 učenjakov je napijalo nekdanjemu učenjaku in predsedniku, čigar okostnjak je že sto let ležal v lepi stekleni krsti na univerzi. Prav prijetna ta večerja gotovo ni bila.
Za smeh
»Koliko stane soba v tem hotelu?«
»80 Din.«
»To je drago! In koliko stane zajtrk?«
»15 Din.«
»Tudi to je drago. In koliko stane garaža ta avtomobil?«
»Ta je pa zastonj.«
»Že dobro. Naročim zajtrk z garažo. Spal bom pa v avtomobilu.«
*
»Ves teden se že veselim tistih par ur spanja v nedeljo popoldne.«
»Sveta nebesa, od kdaj pa hodiš ti v nedeljo spat.«
»Saj ne hodim jaz — ampak moja žena!« *
Moža zopet ni bilo na večerjo. Ko pride končno ob 12 ponoči, pravi ženi: »Ljuba moja, ali veš kje sem bil?«
»Seveda,« pravi žena, »ampak tvojo pravljica mi kljub temu lahko poveš.«
Vn«ln\ndni »toln nndirnjn. V Berlinu .so te dni podirali pri slari plinarni visok vodovodni stolp. Da bi si prihranili stroške za postavljanje odra, so mu enoslavno razstrelili temelje in jekleni stolp je
padel kot velikanska klada.
Pred kratkim je dospel v Neapolj mali angleški tovorni parnik »Slanther«. Njegov lastnik in kapitan Bossum se je takoj glasil v zoološkem vrlu in je bil zelo ogorčen, ker ni mogel prodati žive morske kače. Ujel jo je nekje blizu Jave. Kača je skoro 2 m dolga, ima plavuti, sicer pa izgleda prav lako, kakor vsaki drugi gad. Privabila mu je dosti radovednežev, a kupca, ki bi pristal na zahtevano pretirano visoko ceno, ne najde! »To je res obupno!« je vzdihoval kapitan. »Koliko časa sem zamudil s to kačo. Vsi jo hočejo videti, a nihče je ne kupi. Mislil sem, da sem z njo našel premoženje, sedaj pa ni nič. Koliko časa so se prepirali znanstveniki, ali ni morska kača samo pravljica. A zdaj, ko sem io ujel in živo pripeljal v Evropo, se zdi predraga v vsakem muzeju, kjer sem jo ponudil..
e V e/ f/1, f *
-Kaj, riba ni sveža!? Saj je še živaf«
»Živa! To vendar nič ne dokazuje. Saj ste vi
živil«
Pn neki statistiki je v 1. 1031 izgubilo spomin na Angleškem «2 oseb. Izmed teh jih je bilo 44 moških, ostalo pa so bile ženske, razen treh slučajev. ko je nesreča zadela celo otroke.
Večina teh nesrečnih slučajev še precej hitro ozdravi. Izredno zanimivo tako nesrečo je doživel neki velepodjetnik. ki je izgubil spomin in se hkrati tudi sam izgubil kar za dva meseca. Na dan, ko je izginil, so ga videli še v neki trgovini, kjer je kupoval razne malenkosti. Ko je zapustil trgovino, je izginil, kakor da bi se vdrl v zemljo. Več tednov je minilo, preden so mogli najti o njem najmanjšo sled. Vsi, zlasti pa policija, so že mislili, da je postal podjetnik žrtev zločina. To se je zdelo vsem zelo verjetno, zlasti zato, ker je nosil podjetnik tisti dan, ko je izginil, precejšnjo vsoto denarja s seboj. 10 tednov je že minilo, ko je podjetnik Izginil, ko so ga našli v mestu Leeds. kjer je služil v majhni restavraciji kot natakar. Po fotografiji so ga sppznali in silili v njega, če je res on ta in ta podjetfiik. Mož, ki je izgubil spomin, pa je ogorčeno zavračal vsiljivce in venomer trdil, da dotič-nega podjetnika sploh ne pozna. Ker pa se je tudi policija prepričana, da je mož vendarle pravi, so ga odpeljali nazaj v London, kjer so ga spoznali seveda vsi njegovi domači za pravega. V tistem trenotku, ko je mož stopil v svoj dom in gledal t obraze svojim dragim, pa se mu je počasi začel vračati spomin. Zavedal se je, kdo da je in počasi se mu je tudi zjasnilo, kaj se je z njim zgodilo. — Poslal je v resnici žrtev zločina. Ko je tisti dan, ko je izginil, zapustil že omenjeno trgovino, sta se mu pridružila dva moška in ga zvabila v avto. V avtomobilu sta ga najbrž omamila s kloroformom In od takrat naprej je izgubil spomin. Zbudil se je na neznani cesti nekje na deželi v tuji obleki. Hodil je toliko časa, dokler ni prišel do prvega mesta. To mesto je bilo Leeds. Niti najmanj se ni spomnil svoje preteklosti in je zato, ker ni drugače mogel živeti, z veseljem sprejel službo na-
takarja v mali restavraciji. Jasno je, da policija zločincev, ki sta povzročila podjetniku tako strahoten doživljaj, ni dobila v roke.
Prav tako zanimiv pa je bil slučaj, ki ga je doživel neki uradnik v Londonu. Ko je neprevidno stopil čez cesto, ga je podrl avtomobil. Vendar se mu ni zgodilo nič hudega in uradnik se je okrelno pobral s tal in nadaljeval svojo pot. Pri padcu pa se je moral poškodovati lako, da je izgubil spomin. Ko je hodil po cesti, je ves čas premišljeval, kdo da je in kje da je doma. Več dni in več noči je blodil tako po velikanskih londonskih ceslah, ne da bi se mogel spomniti najpotrebnejših podatkov. V nekem zgodnjem jutru pa ga je zapazil stražnik. Stražniku se je zdel mož sumljiv, hitro ga je aretiral in odpeljal s seboj na stražnico, kjer so sumljivega možakarja zaslišali. Seveda je razumljivo, da je policijski uradnik dobil vlis, da možakar simulira. Pri preiskavi niso našli pri njem nobene stvari, ki bi izdala njegovo ime ali njegov naslov. Pridržali so ga v zaporu in policija se je trudila dolga dva tedna, da bi ugotovila, kakšne zločine je zagrešil la revež. Mož pa je mirno sedel v zaporu in se kljub temu še ni spomnil, kdo da je. Končno so ga izpustili iz ječe. S tem pa se je šele začela trnjeva pot moža brez imena. Policija je še vedno budno pazila nad njegovim početjem, ker je bila prepričana, da ima opravka s prevejanim zločincem. Dvakrat so ga še aretirali in dvakrat zopet izpustili. Brez vsakega posebnega doživljaja pa se mu je vrnil polagoma spomin in se je vrnil zopet v svoje staro običajno življenje. — Takih slučajev je še več, vendar je zanimivo, da ljudje v takem položaju navadno ne trpijo tako veliko, kakor mislimo, to pa zato ne, ker jim radi izgube spomina vprav manjka priložnost tako važne primerjave med sedanjim in prejšnjim življenjem. Star pregovor pa že pravi: »Kdor nečesa ne pozna, si tega tudi ne more zr fe eti.«
Praktičen izum onemogočil samoumore s plinom.
V Monakovem so izumili posebno napravo, katero se priključi na plinovode, tako plinske štedilnike in luči. Ta varovalni aparat avtomatično zapre plin, kakor hitro plin ne gori več. Samomorilci torej ne bodo več mogli izpustiti plina v zrak in si tako končali življenje.
Koran v latinici
Znani carigrajski turški založnik Ibrahim Hil-| mi je izdal v juniju že drugo izdajo korana v latinici. Lanska in prva je že razprodana, ker so jo pokupile šole, ki ne smejo več rabiti arabske abecede. Nova izdaja .je vzbudila veliko zanimanje tudi v javnosti. Muslimani radi kupujejo koran v la-tinici, ker je postal umljiv tudi preprostemu človeku. Transkripcijo izvirnega besedila je oskrbel Izmail Bej, najboljši poznavalec korana. Opravil je težek posel in moral nekoliko spremeniti latinske črke po zgledu madjarske pisave, da je izrazil vse arabske glasove.
nuni >iharji na Angleškem. Ob južni obali Angleške so te dni divjali hudi viharji. Prav posebno viharno morje je divjalo ob znanem angleškem kopališču Brighlon, kjer so valovi udarjali visoko čez
nasipe.
Mož, ki je izgubil spomin
^ „,Hubertus" milo
za žehto v avgustu