poštnin* pToimnfl v enromn.
Leto XV., štev. 31
LJubljana, četrtek 8. februarja 1934
Cena Din
upiavmatve. L.juoijana. Knafljeva ulica 5. — 1'eleton št. 3122. 3123, 3124, 3125. SI 26 Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova al. 3. — Tel 34»2. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St 11. — releton št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica žt.
2. — Telefon št 190 Rakuni pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11 842. Praga fiislo 78.180, Wipn St 105 241
Naročnina znaša mesečno Din 25. Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B. Telefon 8122. 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Odločna zavrnitev demagogije
Značilen in dokumentaričen dogodek se je v torek odigral v Narodni skupščini pred začetkom razprave o novih davčnih zakonih. V Sarajevu so se zgodile zlorabe z obligacijami za odškodnino pri agrarni reformi. O podobnih stvareh se je v nekdanji partizanski prošlosti v Narodni skupščini že večkrat govorilo. Ni manjkalo medsebojnih obtožb in napadov, ali rezultatov ni bilo.
Sedaj je na vladi Jugoslovenska nacionalna stranka. V njenem programu ni sicer fanfar o potrebi borbe proti korupciji, ali v njem je svečana obveza, da bo stranka skrbela za pravično in pošteno delo vse javne uprave in njenih organov. Ko se je pojavil pred kraljevsko vlado prvi konkretni primer — sarajevska afera — je JNS z dejanjem dokazala, da njena obveza ni prazna fraza. Viada je posegla v sarajevsko afero z železno roko, brez ozira na desno in levo. Krivci in osumljenci so danes že v rokah pravice. Storjeni so vsi koraki, da se v polni meri zaščitijo interesi države in javnosti in da se stvar razčisti do dna. Narodna skupščina je 2 interpelacijami izrazila svojo polno solidarnost s kraljevsko vlado.
Predsednik vlade in stranke je porabil to priliko, da spregovori odkrito besedo o stvari, ki je danes predmet tolikih demagoških fraz. S prstom je pokazal, da imamo tudi pri nas pojave nepoštenosti in nemorale, morda manjše kakor drusod in vsekakor ne večje, ali zgrabiti jih bomo mogli le, kadar stoje pred nami dejstva in ne histerične besede. G. Uzunovic js v tej zvezi z značilno kretnjo zavrnil klevetniške fraze o ministrih, ki imajo svoje bogastvo naloženo v inozemstvu, podarivši v svojem in svojih kole-ov imenu to bogastvo klevetnikom in obrekovalcem. »Mi smo, kakor v sarajevskem,« — tako je rekel, — »tako tudi v vseh podobnih primerih odločeni podvzeti vse ukrepe, da nihče v tej državi ne uteee zakoniti kazni, kdor bi poskušal oškodovati državne interese v kakršnikoli obliki ali v kateremkoli pravcu.« Gospod Uzunovic .ie dal slovesno izjavo, da bo vlada administrativno pa tudi zakonodajno, toda brez demagogije, ki samo zrevolu-cionira duhove, ne da bi prinesla pozitivnega haska, storila vse, da družbo in administracijo izleči od zla korupcije.
Jasna in odlcčna izjava g. Uzunovi-ča je poziv, da je treba borbo za poštenje iz frazeoiogije besedi in govoranc prenesti na realna tla konkretnih dejstev, z govorniških tribun v sodne prostore. Pravilno je podčrtal predsednik vlade, da JNS v tej borbi rada in hvaležno sprejme pomoč vsakoarar, pa naj pride iz njenih ali protivniških vrst.
V debati o davčnih predlogih so opo-zicionalni govorniki očitali vladi in JNS. da se p sedanjim davčnim sistemom preveč ščitita buržoazija in kapital, kmet pa pod davčnimi bremeni ne more priti do sape. To je seveda čisla demagogija, ki ima svoj izvor v stalni tendenci gotovih krogov, predstaviti stvar tako, kakor bi kmečki interesi v JNS ne bili zadostno zavarovani, temveč bi potrebovali še kake posebne zaščite. Ta demagogija, ki se je ponekja raroasla, ie dobila na usta pred?ednika vlade in šefa JNS dostojen odgovor. »Moramo konstatirafi.« je deial g. Uzunovic, »da šteje JNS v svojih vrstah milijone prioadnikov kmečkega stanu, ki so tudi pri zadnjih občinskih volitvah njeno politiko odobrili. To nam daje pravico, da se smatramo za prvopozva-ne in prvorazredne zaščitnike naište-vilnejšega stanu v naši državi, našega kmeta. Toda naša stranka je istočasno za solidarnost in za harmonično razvijanje celokupnega našega gospodarstva in zato ne moremo zanemariti našega obrtnika, našega delavca, našega trgovca in industrijca, ki jih hočemo očuvati kot dragocen del našega nacionalnega sestava. Mi razumemo, da so težke žrtve, ki jih današnji čas nalaga vsem stanovom, ali moramo jih s skupnim naporom prenesti, daioč državi, kar potrebuje za svojo notranjo konsolidacijo in zunanjo obrambo, da pridemo iz današnje krize v srečneišo dobo.«
Predsednik vlade je poudaril, da bo kraljevska vlada v tej zvezi rada sprejela sugestije, ki bi omogočile racionalnejšo šcednjo v državnem gospodarstvu in se bo tudi sama neprestano bavila s tem važnim problemom. Odločni in jasni nastop g. Uzunoviča je ne le v skupščini, temveč tudi v vsej ostali javnosti izzval globok vtis in ooka?al vsemu narodu, da je liniia jugoslovenska politike v rokah JNS čista in jasna.
Razprava o poštni uredbi
Beograd 7 februaria. p Popoldne je zasedal f;nančni odbor Narodne skupščin«, ki ie pričel razpravljati o uredbi za organiza-ciio poštno tHeerafeke službe. Razprava danes še ni bila končana. Odbor «e bo jutri znova svetal.
Krvava noč v Parizu
Demonstracije so v noči od torka na sredo dosegle višek - Pri spopadih je bilo mnogo mrtvih in več sto ranjenih
Pariz. 7. februaria. AA. Snoči je prestol niča Francije doživela demonstracije, ki eo zavzemale že revolucionaren značaj. Ob 19. je korakalo na tisoče in tisoče demonstrantov med petjem marseljeze in penisi »Made-lon« po ulicah v smeri proti trgi De la Concorde, ki ie bil od vse>h strani obkoljen z republikansko gardo na konjih, z oddelki mobilne gard.* v vojnih uniformah in rednimi oetauii. obkroženimi z brzostrelnimi pu škami in ,-trojnicami. Goste kolone demonstrantov ki so neprestano vzklikale >Dol Ionov!k 'Na barikade!« so bile do skrajnost razdražene in vse je kazalo, da bo na . : i večjem pariškem trgu. ki ie bil kakor »hičajno ves v morju električnih luči. prišlo lo resnih spopadov.
Demonstranti eo res kmalu začeli metati kamen ie na polici jo, ki pa jih je razgnala. Vendar eo se kmalu zopet zbrali in napad na policijo obnovili. Sedaj ie prišlo do streljanja. Potisnjen proti obelisku na trgu Concorde se ve del demonstrantov spopadel z gasilci. Drugemu delu de-monstrantov se je posrečilo prodreti v Rue de Rivoli in v Rue Rovale. Demonstranti so zažgali vrata na poslopju mornariškega ministrstva, vendar pa se je posrečilo ogenj hitro zadušiti. Potem so demonstranti naskočili kordon na mostu Concorde. Več demonstrantom se je posrečilo prebiti kordon in priti do^ parlamenta. toda policija je hitro zaprla železna vrata poslopja in demonstrante razgnala. Pri bojih na mostn Concorde je bilo ve? stražnikov ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnice, druge pa so prenesli v parlament. kier so jim nudili prvo poniof parlamentarni zdravniki in poslanci - zdrav-niki.
Do demonstracij je prišlo tidi pred Opero in na saintgermainskem bulvarju, komunisd pa so demonstrirali pri vzhodnem kolodvoru in na oglu Rivoliiske ulice in Sebasto-polskega bulvarja. kjer so zažgali neki kiosk. Bivše bojevnike, ki so se zbirali v bližini parlamenta, ie policija razgnala, preden ,1111 ie uspelo napraviti povorko. Del bojevnikov, okoli 800 po številu, se je spopadel z republikansko gardo, pri čemer je prišlo do zelo ogorčenih kratkih bojev, v katerih bilo mnogo ranjenih.
Boji na trgu Concorde
Ko se je več. skupinam demonstrantov , posrečilo prebiti kordon in prodreti proti mostu Concorde, da bi prišli na drugo siran Seine do parlamenta, so se morali ustaviti, ker jim je prišlo nasproti šest velikih tovornih avtomobilov pariške policije ter močni oddelki mooilne in republikanske garde na konjih, ki so zabarikadi-rali vse dohode. Toda neodločnost demonstrantov je trajala le malo časa in že so navalili z vso silo na most. Na poziv, naj se množica umakne, so demonstranti navalili še huje. Vojaki so potegnili sablje in začulo se je povelje: »Streljaj!« Takoj nato so začele polcati strojnice in revolverji.
Iznenadeni demonstranti so se začeli umikati v smeri proti ulici Royale s klici: »Morilci! Streljali ste na bivše vojake!« Prostor pred mostom se je izpraznil, toda na njem je že tekla kri. Prihitele sanitetne kolone so pričele odvažati ranjence.
Demonstranti, ki so se med teui ponovno zbrali v ulici Royale, so poskušali vdreti v poslopje mornariškega ministrstva, da ga zažgo. Republikanska garda je dvakrat navalila na demonstrante, ki so se morali umakniti, ob boku pa so jih sprejeli gasilci, ki so jih oblili z ledeno mrzlo vodo. Ulica Rovale je bila očiščena, iz kavarne s>Royaie« pa so nosili ranjence in jih nalagali na sanitetne vozove, da jih odpeljejo v bolnico Bsaujon, kamor so do 22. ure prenes1i 150 ranjenih demonstrantov, med njimi 7 nevarno, za katere je le malo upanja, da bedo ostali živi. Dva sta že podlegla poškodbam.
Ko je bil ob 10. za nekaj časa obnovljen red, se je pokazala po ulicah okoli trga Concorde žalostna slika. Ves trg je bil krvav ln poln razbitih stekel in železja, gumbov in značk republikanske garde, raztrganih sukenj, zlomljenih palic in pend-rekov, poleg znamenitega obeliska pa Je dogoreval velikanski avtobus, ki so ga demonstranti zažgali. Na gladkem asfaltu so se širile cele mlake krvi.
Pri demonstracijah na trgu Concorde je bil ranjen na glavi tudi šef mestne policije Marchand, nevarno pa ranjeni občinska odbornika Legroland in Bressac in neki policijski komisar.
Zgrešen strel je smitno ranil tudi neko Američanko, ki je z okna hotela »Crillon« na trgu Concorde gledala boje med demonstranti in policijo. Razen tesra se je okoli desetih raznesel glas, da je bil prav tako na trgu Concorde ranjen tudi predsednik državne zveste fraiifr=K:S bojevnikov Lebecq.
Žrtve; b mrtvih, §00 ranjenih
Po uradnih podatkih ravnateljstva za narodno zdravje, zbranih po pariških bolnicah, se nahaja izmed oseb. ki so bile ranjene pri snočniib demonstracijah. 182 na zdravljenju v bolnicah, 282 so jih pa v bolnicah obvezali in potem pustili domov. Stanie nekaterih ranjencev, ki so jih prepeljali v bolnice, je zelo resno Od mobilne garde je v vo;a?ki bolnici 50 ran5en-cev. Neznana je *e usoda treh mob'lnih gardistov, ki se davi pri nastopu niso javili, pa jih tudi v seznamu raniencev ni. Ran lenih je tudi več vojakov republikanske garde.
Red ie bil definitivno vzposta vi len šol e ob 5. zjutraj. Število žrtev pri snofnih ne-
redih znaša po poročilu notranjega ministrstva 6 mrtvih in okoli 30o ranjenih.
Policija je i-zvršila mnogo aretacij. Med drugimi je aretira'* 8 občinskih svetovalcev, ki so vodili demonstrante proti parlamentu.
Policijska prefektura je izdala komunike, da so snočnji nemiri zahtevali 6 smrtnih žrtev in okoli 500 ranjencev, lista »Petit Journal« in »Le Journal« pa cenita število mrtvih na 20.
Po poročilu pariške prefekt jre. so se demonstranti snoči ob 23-30 ponovno zbrali na trgu Concorde in skušali v drugič priti čez Soino do bourbonske palače, ustavil pa jih je čvrst odpor republikanske garde na konjih, mobilne garde in policijskih oddelkov ter so ee morali umakniti proti ulici Rovale. Tudi pri tej priliki jc padlo z obeli strani več strelov in je bilo več ljudi ranjenih, med niimi tudi šef sodne policije Xavier Guichard.
Odmev v tisku
Pariz, 7. februarja. AA. O snočnjih izgredih piše današnji »Matin«: Snoči se je v prestolnici prelivala kri. Pariz je začel preživljati hude čase, izredno težke čase. Morali bi iti nazaj, daleč nazaj v zgodovino, da najdemo tako dramatske dogodke, kakršni so se snoči^ odigrali. Snoči so se neusmiljeno in z največjo ogorčenostjo borili demonstranti in zastopniki javnega reda. Rabili so tudi strelno orožje in je več sto ljudi ranjenih, več pa tudi mrtvih. Ranjeni so rodoljubi, od občinskih odbornikov pa do najsiromašnejšega nezado-voljneža. Ranjenih je mnogo čuvarjev javnega reda in članov mobilne garde. Skratka, odigravali so se strašni prizori, ki bodo vso Francijo zavili v žalost.
»Echo de Pariš« p:še: Daladierjeva vlada je izzvaia včeraj v Parizu odkrit boj. Snoči je mobilna garda streljala na prave patriote, na zre vol t i ran i narod. Doslej je že več sto ranjenih, več mrtvih, da je slika še bolj tragična, so križarile po pariških ulicah komunistične in apaške tolpe in skušale zažgati razna poslopja, med njimi tudi poslopje ministrstva za vojsko in mornarico. Evo, to je delo gospoda Daladierja.
Na koncu pravi Bst, da so snočnji spopadi zahtevali 10 mrtvih, med njimi 5 demonstrantov, 4 člane mobilne garde in 1 častnika republikanske garde.
List objavlja vest, da so na snočni konferenci, ki so jo imeli v notranjem ministrstvu ministra Frot in Penancier in Bon-nefov Sibour, govorili tudi o tem, da se v prestolnici proglasi obsedno stanje.
»Petit Parisien« pravd, da je bilo pri si-nočnjih izgredih 9 mrtvih in nad sto nevarno, več sto pa laže ranjenih. Pri drugem navalu na most, ki drži s trga Concorde k parlamentu, so izstrelili nad tisoč strelov iz strojnic in pušk.
»Po-pulaire« je objavil proglas s podpisom Pauia Faura na pristaše socialistične stranke, v katerem poziva vse člane stranke v departmanu Seine-et-oise, naj se v četrtek 8. t m. zbero na Bastijskem trgu in prirede demonstracije proti »poizkusom desničarjev, da bi se polastili oblasti«.
List »Ordre« je objavil vest, da je predsednik vlade zahteval od predsednika republike, naj ga pooblasti, da sme po svoji uvidevnosti razpolagati s policijskimi silami v državi in ustaviti vse ekstremistič-ne liste.
Proglas vlade
Pariz, 7. februarja, č. Popoldne je bil objavljen progias predsednika vuade Daila-dierja na narod, v katerem obsoja včerajšnje demonstracije ter izjavlja, da so se brezvestni hujskači dvignili proti državni obiasti in se ni<so strašili uničevanja nacio- j nalne lasti. Zapaliti .Jo hoteli ministrstvo mornarice in poškodovali c&io svet.- spomenik francoskega naroda, spomenik device Orleanske. Pariška policija i>n republikanska garda zaslužita vse priznanje. Medtem je bil mir vzpostavljen in francoska vlada ni izgubila živcev. Demonstracije so pričele organizacije bojevnikov, toda med nje se ie pomešala drhal, ki smatra, da je prišel čas za nasilje. Iz zaslišanja aretiranih demonstrantov je razvidno, da so bile demonstracije pripravljene po načrtu in da so v ozadju mo-narhisti, ki delajo sistematično. V pretekli noči se j& vršila skupščina monarhistov, na kateri se je govorilo, da se mora Francija proglasiti za kraljevino. Vlada je ukrenila vse po-trebno, da bo v Parizu in v provinci že v kali zadušen vsak napad na ustavo. Predsednik vlade izraža na koncu svojega proglasa svojo zahvalo in priznanje policija in vois-ki. ki je častno izpoMa svojo dol-žnost Prvi. streli niso padli iz vrst policije, temveč iz mno-žiice. kar se najbolje vidi i.z dejstva da so bili najiprej ranjeni policisti
Izgredi se nadaljujejo
Pariz, 7. februarja, sg. Dopoldne je prišlo v Parizu do novih nemirov. Okoli poldneva se ie zbrala na trgu De la Concorde razburjena množica ljudi, ki je razdejala več avtorrbrlov in priredila demonstracije nred mornariškim ministrstvom. Pred demonstrant: so korakali člani desničarskih organizacij z državnimi trohojnicami.
Kliub dennisiji Daladierjeve vlade vlada med prebivalstvom še vedno veliko raz-
burjenje. Bulvarja so od po-Mneiva dalje gosto nabiti ljudskih množic. Policijske patrulje krožijo po ulicah in na raznih mestih je rrišlo tudi popoldne do manjših spopadov. Notranje ministrstvo straži četa ko
restavracijo, nadlegovala ta žalila t psovkami. Ko je hoted radikalno - socialistični senator Rolland izpregovoriti množici nekaj besed, ga je napadla, strgana z njega obleko ter ga pretepla, šele policija ga je v zadnjem hipu rešila iz nevarnega položaja. Ves promet le malone ustavljen. Vest o Daladierjevi demisiji so sprejeli oa ulic! z navdušenim vzklikanjem. Predsednik republike je sprejel neštevilne proteste proti krvavi 'bifki pretekle noči. Med drugim so se oglasili bivši bojevniki, ki zahtevajo razpust zbornice. Take zahteve so postavili tudi številni senatorji in poslanci raznih
londialndh oddelkov. Predsednikova palača ' strank. _ Manjšinske stranke zbornice so in vsi dohodi so strogo zastraženi. Na trgu
De la Concorde, ki je še pokrit z razvalinami nočne bitke, so se zbrali zopet številni demonstranti. Policija ni mogla napraviti reda in ie morala pozvati na pomoč ojačenja. Velika skupina demonstrantov s. je zbrala tudi v Rue Royal in od tam odšla proti cerkvi IVladelaine, kjer je prišlo spet do resnih spopadov s policijo. Množica je nekal poslancev, ki so boteli na ko&ilo v
imele danes pod predsedstvom Tare euja seio. po kateri so poslale zborničnemu predsedniku Bou-issonoi deputacijo. O nams-nu te demarše se čuva tajnost.
Do političnih demonstracij je prišlo ttKfl na pariški borzi. Na dano znamenje so obiskovalci borze potisnili na cesto civilne gardiste, ki opravljajo tamkaj službo, nato pa so začeli vzklikati proti vladi. Pravijo, da nI izključeno, da bo borza za tvor j ena.
Vlada je odstopila
Pod vtisom krvave noči je Daladierjeva vlada včeraj podala demisijo, ki jo je predsednik republike sprejel Ni še znano, kdo bo sestavil novo vlado
Pariz, 7. februarja, sg. Predsednik vlade Daladier le odšel ob 13.30 v avdrenco k predsedniku republike. Odhajajoč ob 13.45 iz Elizeja je izjavil, da je vlada podala ostavko zaradi preprečenja nadaljnjega prelivanja krvL
Pred avdienoo je Daladier konferiraj t Bouossonom, Herriotom, Bhimom in Pro-lssardoan.
Ob 14. je Daladier izda! naslednji komunike:
»Vlada, ki ]e odgovorna za red in mir > državi, noče ohraniti reda z izrednimi ukrepi, ki bi mogli povzročiti novo prelivanje krvi. Prav tako noče poslati vojske nad demonstrante. Zato je vlada izročila predsedniku republike svojo ostavko.«
Predsednik republike Albert Lebrun je sprejel ostavko Daladierjeve vlade in je takoj nato stopi? v telefonsko zvezo z ibfiv-šim predsednikom republike Gastonom Dcumergom ter mu ponudil mandat za sestavo nove vlade. Doumerg je odgovoril, da ponudbe ne more sprejeti iz istih razlogov, iz katerih je bil prisiljen odklorati že prej mu poverjen.!- mandat pri prejšnji ministrski krizi.
V francoski parlamentarni zgodovini se Je prvič zgodilo, da je vlada podala ostavko brez običajnega sklepa ministrskega sveta, dasi je na včerajšnji sej'- dobila tri zaupnice. Nepobitno Je, da je prišlo do krvavih Izgredov pretekle noči po skrbno pripravljeni akciii desničarskih skupin vseh barv, ki so hotele za vsako ceno, bodisi tudi s krvjo, preprečiti sestavo levičarskega kar-tela in konsolidacijo levičarske vlade. Des-
nica očividno upa, da bo izsilila vlado nacionalne unije, ki W ji pri prihodnjih volitvah prinesla velike korisd. Ta načrt desnice Je do gotove meje uspel, ker ima v prestolnici sami večino za seboj. Večina zbornice pa bo ostala tudi v bodoče orientirana na levo in odklanja vsak sporazum z desnico. Zaradi tega preostaja samo sestava dalekosežne levičarske koaiicije ali pa nacionalne unije vseh strank ali pa končno razpust zbornice. Nova vlada naj bi prevzela posle kot nekak direktorij, zaradi česar naj se zbornica takoj razpusti. Nove volitve naj bj se vršile šele po šestih mesecih.
Pariz, 7. februarja, g. Pozno zvečer se je zvedelo, da pogajanja predsednika Lc-bruna z Dournergueom še niso zaključena. Doumergue je načelno pristal, da bi sestavil vlado, postavil pa je vsekakor več pogojev, o katerih se bodo še jutri vršila pogajanja. Posebnemu dopisniku »L' In-transigeanta je izrazil Doumergue prepričanje, da se bo še vse razčistilo Zbornica mora predvsem pokazati svojo voljo do nacionalne enotnosti in pomdrjenja. Če bo zbornica povabila šefe vseh strank in vse bivše ministrske predsednike, da se naj združijo za skupno delo iin sklenejo politično premirje, in če bo obenem prevzela obveznost, da bo podpirala na tej podlagi sestavljeno vlado, se bosta hitro povrnila mir in red. Vsekakor je dolžnost zbornice, da da takšno pobudo. Sestava vlede nacionalne unije je nujno potrebna, ker le takšna vlada bi mogla po političnem premirju končati vsa potrebna dela, sprejeti proračun in zopet napraviti mir m red ter se razen tega z večjo pozornostjo posvetiti študiju zunanje-političnega položaja.
Seja Narodne skupščine
Včeraj so bili odobreni ie ostali zakonski predlogi finančnega značaja — Seje so odgodene
Beograd, 7. februarja p. Narodna skupščina je na svoji današoji seji obravnavala celo vrsto zakonskih načrtov o spremembah in dopolnilih v posameznih finančnih zakonih, uredbah in pravilnikih. Cim je bil prečitan zapisnik je tajnik sporočil Narodni skupščini, da je finančni odbor predložil v razpravo tudi že zakonski načrt n j naknadnih in izrednih kreditih izven tekočega proračuna. Pri predsedstvu Narodne skupščine je bilo vloženih 29 različnih interpelacij, ki so večinoma gospodarsko-socialnega značaja. Za nekatere interpelacije je bila zahtevana nujnost.
Narodna skupščina je po interpelacijah crešla na dnevni red, na razpravo o poročilu finančnega odbora glede zakonskega načrta za spremembo in dopolnitev zakona o taksah. V iraenu večine je poročal nar. posl. g. Oton Gavrilovič, nato pa se je pričela načelna diskuzija, v katero je kot prvi govornik posegel narod. posl. Miljutin Stanojevic. Govoril je zlasti o vprašanju novih taks na avtobusni promet, ki jih je označil za tako veliko breme, ki ga avtobusna podjetja nikakor ne bodo mogla prenesti. Avtobusni promet je povsod favoriziran, pri nas pa se tako hudo obremenjuje, da je obsojen na propast. Poročevalec finančnega odbora je zavrnil pripombe poslanca Stanojeviča te.r je poudaril, da se takse uvajajo zaradi tega, ker predstavljajo avtobusna podjetja prehudo konkurenco državnemu železniškemu prometu. S taksami se belo cene avtobusnih voženj izenačile s cenami voženj po železnici.
Narodnemu poslancu Stanojeviču je odgovoril tudi finančni minister dr. Djordj«-vič, ki je med drugim omenil, da je avtobusni promet n. pr. za zetsko banovino zares izredno važen, ter primanjkuje tam železniških zvez. Razmere v Črni gori in Hercegovini bo vlada posebej upoštevala Zakona pa ni mogoče spreminjati, ker velja za vso državo. V zakonu niso donustne izjeme za posamezne kraje Osnovna težnja ki jo ima predloženi zakonski naArt Da ti či v tem, da ima vlada namen, 8 sredstvi, ki lih bo dobila z uvedbo taks na avtobus ni promet, graditi nove železniške proga
Narodna skupščina je predloženi zakonski načrt v načelu ?n nato še v podrobnostih sorejela s 162 proti 6 glasovom.
Kot druga točka je hila na dnevnem re-redu razprava o poročilu finančnega odbo-
ra glede aprememb v trošarinskem Eako-nu. Tudi o tem zakonskem načrtu je poročal nar, posl. Oton Gavrilovič. Po njegovem poročilu se je oglasil k besedi dr. živan Lukič, ki je govoril proti zakonskemu csnutku. Pri glasovanju je bil osnutek sprejet s 152 proti 14 glasovom.
Sledila Je razprava o poročilu finančnega odbora glede zakonskega načrta o spremembah in dopolnilih v členih 29, 40, 43, 56 in 165 carinskega zakona. Tudi o tem zakonskem načrtu je poročal poslanec Oton Gavrilovič. Ker pa se ni nihče javil T? besedi je bil načrt v načelu in podrobnostih sprejet a 150 proti 6 glasovom
Kot 4. točka dnevnega reda je prišel v razpravo zakonski načrt o spremembah in dopolnilih v zakonu o izplačilu Vojne škode, v uredbi o investicijskem posojilu, v pravilniku o finančni likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini in v zakonu o finančni likvidaciji begluških zemljišč v Bosni tn Hercegovini. Po kratki razpravi je skupščina tudi ta zakoo sprejela.
Končno je Narodna skupščina razpravljala še o zakonskem načrtu, ki ga ji je finančni odbor predložil šele danes in ki zahteva 20 milijonov naknadnih kreditov. Finančni minister je v svojih pojasnilih navedel, da so ti krediti potrebni za kritje nekaterih izdatkov, ki so ostali pri naknadni korekciji proračuna brez kritja. S tem denarjem se morajo deloma popraviti tudi nekatere napake, ki so bile ugotovljene v proračunu o draginjskih dodatkih osobju ministrstev za prosveto, za socialno politiko in narodno zdravje ter za trgovino in industrijo.
Narodna skupščina Je sprejela ministre va pojasnila na znanje in je z aklamacijo sprejela tudi ta poslednji zakonski načrt. Zatem je bila seja Narodne skupščine zaključena Predsednik dr. Kosta Kumanudi je še sporočil, da bo prihodnjo sejo skPe?! - -smenim potom.
Liška proga očiščena
Zagreb. 7. februarja, t Direkcija držaji nih železnic obiavlja. da bo liška proga očiščena še dan^s ponoči ali jutri dopoldne, tako da bodo zopet vozili vlaki do Splita-
UREJEVANJE NAŠIH CEST IN REK
Živahna razprava o banovinskem proračuna tehniškega oddelka čestitke banovinskega sveta banu Marušiču
Ljubljana, 7. februarja.
Na današnji dopoldanski seji je bila najprej prečitana zahvaia notranjega ministra Laziča na pozdrav banovinskega sveta. Nato je g. ban izročii novima članom« banovinskega sveta, notarju Antonu Zevniku iz Kamnika in industrijcu Josipu Javor-niku \i Žalne, dekreta o imenovanju.
Agrarne operacije
Proračun komisije za agrarne reparacije izkazuje osebnih izdatkov 470.060 Din, stvarnih izdatkov pa 244.000 Din, skupaj torej 664.060 Din.
B. s. Erjavec iz Dolnje Lendave je opozoril na potrebo komasacije zemljišč v Prekmurju ter priporočal, da bi v bodoče x zakonom prepovedala delitev zemljišč. Nekatera zaželjena pojasnila mu je dai načelnik komisije za agrarne operacije dr. Lukan.
Uredba o zaščiti domačega oreha
Podban dr. Piirkmajer je opozoril na bansko uredbo o zaščiti in gojitvi domačega oreha V bodoče bo prepovedano sekati orehova drevesa brez dovoljenja občinske uprave, ker je oreh ponekod že popolnoma izumrl. V poslednjih 20 letih se je zmanjšalo število orehovih dreves za nad 'polovico V bodoče se bo moralo vsako orehovo drevo, ki bo posekano, nadomestiti z dvema orehovima sadikama. V krajih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more sresko načelstvo občinam in posameznim posestnikom odrediti, da zasade na svojih zemljiščih primerno število orehovih drevea.
B. s. Babnik je priporočal, da bi se dobavljale take vrste oreha, ki mani rad pogrebe.
B. s. notar Jereb iz Konjic le priporočal, da bi banovina nastavila par strokovnjakov, ki bi poučevali ljudstvo o nabiranju in sušenju gob. ki bi siromašnim Hudem lahko donašaie mnogo več dohodkov. Nad privatnimi drevesncami, ki cesto prodajajo slabše bla go. kakor pa drevesnice Kmetijske družbe m njenih podružnic. naj se uvede nadzorstvo. Veliko škodo je povzročila svinjska kuga v konjiškem okraju. Banovina naj poskrbi, da bodo imeti sreski veterinarji vedno dovolj seruma pripravljenega za cepljenje proti kugi.
B s Kuhar je prečital resolucijo »reškega kmetijskega odbora v Murski Soboti, ki zahteva regulacijo potoka Lendave, čim prejšnjo otvoritev kmetijske šole v Raki-čanu, popravo nasipov ob Muri itd
\ato se je nadaljevala že sinoči začeta razprava o proračunu tehničnega oddelka, katerega glavna skrb je vzdrževanje bauo-vinskih cest Proračun 8.326 56S Din osebnih in 29.860.000 stvarnih izdatkov, sku-pa' torej 38.186 >68 Dm Med osebnimi izdatki tvorijo glavno postavko (5.3 milij.) plače cestarjev: prejemki tajn:kov pri cestnih odborih znašajo 412.890 Din, cestnih nadzornikov pa 799 944 Din. Med stvarnimi izdatki je 20 milijonov določenih ra prispevke sreskim cestnim odborom, 1-5 milijona za popravilo cest. 2 mibjonfl j« za odplačevanje cestnih posojil. Dalje je v proračunu 1 mdijon za regulacijo Savinje, 2.2 milijona dinarjev pa kot prispevek k regulacijam plovnih m splavmh rek.
B s. župan dr Goričan iz Celia je priporočal zgraditev nove ceste Šmartno— Vojnik ter dograditev cest St. Jurij ob j. ž. — Rebro — Sv Jakob in Trbovlje — Marija Reka — Sv Pavel Pritožil se je. da banska uprava znižuje v cestnih proračunih postavke za gramoz ki so najvažnejše za vzdrževanje cest Banska uprava naj licitacije za dobavo gramoza vedno pravočasno odobri, ker imajo drugače načelniki cestnih odborov velike neprilike pr- plačevanju gramoza.
B. s. notar Koder iz Murske Sobote je poudarjal, da služijo izdatki za vzdrževanje cest v pnd vsem našim stanovom, ker gre pač predvsem za izboljšanje prometa. Nuino ie potreben nov most čez Muro pri Petanjcih.
B s Goričar iz Mozirja je priporočal razširjenje raznih cest v gornje<?ra jskem okraju in se predvsem zavzel za cesto Ljubno—Logarska dolina ter ureditev ceste čez Črnivec.
B. s. Šolar iz ptujskega sreza je priporočal ureditev cest na Dravskem polju, p(»?bno pa zgraditev cest Sv. Martm — St Janž — Rače — Fram. Št. Jan? — Pra-gersko — Maribor in Potava — Sikole.
B s župan Pire iz Kranja je priporočal ureditev ceste iz Kranja na Jezersko zlasti pa nadomestitev sedanjih zasilnih mostov z železno-betonskimi Navedel je tudi razne druge želje kranjskega sreza glede cest.
B. s. Gornjak iz Slov. Bistrice je poudarjal, da je Pohorje skoro brez cest ter je prosil naj bi se tudi temu ok-aju vendar že enkrat posvetila večja pozornost.
B. s. dekan Kuret iz krškega sreza se je zavzel za preložitev raznih klancev v svojem okraju, za ureditev raznih cest, zlasti pa zgraditev železno-betonskega mostu pri Krškem. Toplo se je zavzel tudi za elektrifikacijo krškega sreza in Posavja sploh. Mesto Krško in okolica nujno potrebujeta vodovod.
B. s. Janžekovič vz sreza Maribor desni breg je priporočal, naj bi banska uprava proučila vprašanje kako bi se uredile občinske ceste v Slovenskih goricah, ki so ponekod prav tako važne kakor banovin-ske ceste, ki pa so v skrajno slabem stanju zaradi pomanjkanja primernega nasipnega materiala.
B s. Birolia je tudi poudarjal veliko važnost dobrega gramoza Ceste se dostikrat posnpajo z mater<alom. ki je morda cenejši, zato pa znatno slabši Treba ie zato gledati tudi na kakovost, ne samo na ceno gramoza
B » Gajšek iz imarskeea »reza je toplo priporočil nadaljevanje del pri preložitvi ceste Rog Sla trna — Sv Flori jan S ce3to Loka — Virštam — Golobnjek b' se znatno zmanjšala razdalja tistih krajev od najbližje železniške postaje. Preloži naj
«e banovinska cesta Sv. Urban — Lesrično v Paridolu m izvrši banovinska cesta Zt-
ta!e — Marijina vas — Majšperk. Navedel je še druge ceste, ki jih okraj nujno rabi, in poudaril potrebo elektrifikacije.
B. s. Bajuk iz metliškega sreza je priporočal, naj se sistematično nadaljuje delo za. preložitev klancev v Belokrajini rn navedel tudi druge želje glede ureditve cest.
Nadaljnji govorniki
B. s. dr. Senčar iz Ptuja se je bavil s
potrebami ptujskega sreza ter je predvsem oaglašal potrebo vodovoda v Ptuju, regulacije Drave. Grajene *n Pesnice.
B. s. Detela iz kranjskega sreza se je toplo zavzel za cestno zvezo Selške doline z Bohinjsko.
B. s. Lovšin je podčrtal važnost tujskega prometa. Zato je potrebno, da država v naši banovini prevzame v svojo oskrbo reč cest. Sedaj je le 400 km cest državnih. banovinskih pa 4690 km,
B. s. dr. Sajovic iz Kočevja je izrazil željo da naj bi se nadzorovalna služba na cestnem omrežju bolj zgostila. Poleg drugega se je zavzel tudi za realizacijo ceste Kočevje — Stari log in za cestno zvezo s kotlino ob Kolpi pri Kostelu.
B. s. Babnik iz ljubljanskega »reza je prosil, naj bi se občini Šiški nekaj povrnilo za vzdrževanje cest Ljubljanski okraj je velik plačevalec cestnih doklad, povrnjeno pa dobi komaj četrtino.
B. s. Arko je grajal, ker se mora licitacija gramoza za državne ceste vršiti v Ljubljani, kar onemogoča udeležbo malih dobaviteljev.
Ban dr. Marušič je izjavil, da je cestno vprašanje dravske banovine zelo težko. Banovina ima svojih cest 4600 km, kar je ogromno število. Skoro polovica proračunskih izdatkov gre zato za tehnični oddelek. Napravljen je že predlog, da bi država prevzela nekatere banovinske ceste v svojo upravo. Če bo država to storila, bo banska uprava v istem razmerju uvrstila med banovinsike ceste najvažnejše občinske. Vsi se zavedamo, da se nahajamo v težkem položaju, smatramo pa, da bi bila absolutna štednja slaba in krivična, ker le produktivne investicije množijo blagostanje. Čim se bodo zbolj?ale denarne razmere, se bo lahko na račun gradbenega fonda najelo večje posojilo in se bodo izvrševala večja dela. Za gradbeni fond je zagotovljenih 12 do 15 milijonov Din letnih dohodkov.
Dopoldanska seja je bila ob 13. končana in popoldanska napovedana za 16. uro.
Poklonitvena adresa banu dr. Maruliču
Popoldanska seja se je začela ob 16. Pred nadaljevanjem proračunske razprave je nagovoril g. bana b. s. Ivan Tavčar. Prečital ia izročii nu je adreso z nasiednjim
besedilom:
»Letošnje redno zasedanje banskega uvetn dr.-ivste banovine se vrši v letu, v katerem praznujete petdesetletnico svojega rojstva Dolžnost spoštovanja, predvsem pa srčna potreba nam veleva, da Vam izrazimo ob tej edini priliki svoje iskrene če stitke k pomembnemu življenjskemu jubileju.
Dobrosrčni, a kleni slovenski tln izgubljene zemlje, ki je ne bodemo preboleli, dobrovoljec in pionir jugoslovenske svobode, zaščitnik malega, zlasti kmetskega človeka. ste prišli z zaupanjem Njegovega Veličanstva kralja na najvišje samoupravno mesto naše ožje domovine.
V napornem triletnem delu so Vas neločljivo spremljale nesebičnost, poštenost in nepristranost, zato ste mogli v teh težkih časih z majhnimi sredstvi doseči veli ke uspehe v kulturi, gospodarstvu in politiki.
Želimo, da ostanete naš ljudski ban, da Vas Bog ohrani še dolgo vrsto let v do brem zdravju in da najdete svojo lastno srečo v prijazni usodi jugoslovenskega na roda «
Adresa. umetniško izdelana na perga-mentnem papirju, je podpisana od vseh članov banovinskega sveta. B. s. Tavčar jo je izročil med ploskanjem zbranega banovinskega sveta g banu s prošnjo, naj sprej me to posvetilo kot izraz priznanja za neumorno in uspešno delo na svojem odgo vornem mestu
B s Stane Vidmar je čestital g banu v imenu vojnih dobrovoljcev in se mu za hvali za veliko delo ki ga je vršil v izredno kritičnih letih. Zahvalil se mu je za zvestobo dobrovoljskim idealom ter očr-tal njegovo delo v svetovni vojni, ko se je boril kot dobrovoljec v srbski vojski in nato vršil uspešno propagando v inozem stvu, zlasti pa med našimi ameriškimi ro jaki. Zaključil je z besedami: »Dobrovolj ci smo ti hvaležni za vse tvoje delo, hva ležni smo ti, ker zanašaš v javno življenje dobrovoljski duh, poštenost in čistost Ravno zato danes za nas tudi nisi več sa mo imenovani ban. kakor so bili tvoji predniki na tem mestu, ti si danes na-narodni ljudski ban. kateremu narod za upa. ga spoštuje in ceni ban, ki se lahko vedno opre na zaupanje širokih mas našega naroda Mi dobrovoljci ti čestitamo prav iz srca in želimo, da nam ostaneš na čelu banovine čist in krepak, kot nosilec pra vice in poštenja ter pravega čistega patriotizma v vsem javnem življenju do končne zmage idej, ki so nas vse vodile v dobro- , voljske čete.«	,
B s. župan dr. Fran Lipold iz Maribo ra je v svojem nagovoru rekel med dru gim: Iskreno rad sem se pridružil tovari šem banovinskega sveta, ki so dali pobudo da se v banovinskem svetu slovesno praznuje vaša 501etnica. Ko ste pred tremi leti prišli na svoje visoko mesto, se je začela nova politična era Vzdušno ozračje ki je bilo pri nas pred 6 januarjem je bilo razpršeno z aktom Nj Vel kralja Stopili smo v novo lepšo dobo šestojanuarskemu aktu so sledile široke plasti našega naroda Pridružili smo se vsi ki smo želeli da se ideal 6 januarja izvrSi Ta ideal Je v celoti sprejela za svoj program jugosloven-ska nacionalna stranka Ustanovila se je baš zato da se 6 Januar v po'ni meri iz vrši JNS ni stranka v starem nomenu be sede. ona ie jugoslovenski nacionalni po kret. Ko ste otvorili zasedanje banovinske-
ga .veta, ste rekli, da Je jugoslovenska na eionalna misel zmagala na celi črti. Res je to, toda njeni nasprotniki še niso odložili orožja Še je treba intenzivnega naciona! nega dela. Želeti je, da pri tern delu delujejo vse nacionalne sile naega naroda združene v eno enoto. Sloga vsega nacionalnega življa je ideal, za katerim moramo stremeti vsi pravi nacionalisti.
B. s. dr. Lipold je v nadaljnem svojem govoru izrazil željo, da se vse pozitivne nacionalne sile združijo v Jugoslovenski nacionalni stranki, in zaključil z beseda-mi: »Ko vam g. ban, iskreno čestitam k I 501etnici, žeiim. da bi bilo vaše nacionalno ; delo kronano z uspehom, ki je ideal nas l vseh: enotna fronta vseh nacionalno čutečih, vseh na"emu narodu in naši domovini dobrohotečih.
Govor dr. Lipolda je bil sprejet s fre-netičnim odobravanjem. Nato je čestital g. banu b. s Evgen Lovšin, ki je ob enem sporočil, da so člani banovinskega sveta zbrali 10.003 Din kot »kamen bana dr. Ma rušiča k stavbi vseučiliške knjižnice«.
Svoje čestitke so izrekli še banovinski svetniki Rudolf Golcuh v imenu delavstva. Oton Detela v imenu kmečkega prebival stva, Valent '.n Babnik v imenu slovenskih županov in Josip Lavtižar, žunan iz Kranjske gore v imenu svoje občine, v kateri si ie tudi g. ban ustvari! svojo domačijo Ban dr. Drago Marušič se je ginjen zahvalil za čestitke in diplomo Rekel je med drugim: »V spodbudo pri mojem nada'j-njem delu mi bo dejstvo, da sem razbral iz vaših čestitk izraz prepričanja, da je bilo moje delo na pravi poti, da je bilo obrnjeno v korist celokupnosti, da nisem nikdar iskal ničesar drugega kot splošno korist in da je vodila moje delo ljubezen do naroda, iz katerega izhajam.« Zahvalil se je za pomoč, ki so mu jo pri njegovem delu izkazovali banovinski svetniki in od vseh strani drugod. Od strani takih sodelavcev tudi težko delo postane lahko in tudi najtežja situacija ne ostane tako strašna, ker nam preko nje sveti luč optimizma.
Banovinski svet je sprejel banovo zahvalo s ploskanjem in ovacijami. nato pa na-dalj eval proračunsko razpravo.
Regulacija Savinje
V razpravi je bil najprej proračun za hidrotehnična dela K postavki o banovinskem prispevku za regulacijo Savinje v iznosu 1,000.000 Din je mestna občina v Celju predložila samostojni predlog glede pospešitve regulacije Savinje in njenih pritokov.
B. s. celjski župan dr. Goričan je toplo priporočal, naj se vendar enkrat začne z deli za regulacijo Savinje in pritokov. Regulacija je tem bolj nujna, ker je gornji del Savinje nad Celjem reguliran in prinaša zaradi tega velike množine gramoza, ki se ustavlja tik pri Ceiju. Posledica je. da prestopa voda vedno češče bregove ter povzroča ogromno škodo. V zadnjih letih pa se niti ni vzdrževal gornji regulirani del Savinje, tako da je tudi tam nastala milijonska škoda. Kakor kaže rastoča vi ina poplav, je nevarnost vedno večja ter je zadnja velika škoda v jeseni 1933 dosegla višino kakor je že več sto let ni bilo. Pri tem povzročena škoda dosega po najnovejših ugotovitvah vsoto, s katero bi se dala cela regulacija pri Celju izvesti in s tem za vedno onemogočiti nova taka škoda. Zato je izvršitev regulacije tudi s stališča narodnega gospodarstva absolutno potrebna
G. dr. Goričan je končno predlagal, naj se ustanovi v Celju terenska sekcija, katere delokrog bi bila regulacija Savinje in vzdrževanje reguliranih del Savinje. Ta predlog je že šel v Beograd. Banska uprava naj posreduje, da se terenska sekciia čimprej ustanovi.
B. s. Piki iz Žalca je predlagal, da se ustanovi fond za vzdrževanje že reguliranega dela Savinje. V zgornjem delu se je Savinja regulirala v ravni črti, vsled tega je tok zelo močan Struga je v da'iavi 4 do 5 km ravna, zato tam dere in odnaša gra moz. Most med Polzelo in Braslovčami se bo podrl, ker je voda v svojem naglem toku že izpodjedla fundamente.
Druge nujne regulacije
B. s Babnik je priporoča! popravo Save pri Tacnu Prispevek k zgradbi in vzdr zevanju vodovodnih naprav in za rekonstrukcijo obstoječih vodovodov v znesku 150 000 Din je premajhen
B. s Šolar se bavi s potrebnimi deli ob Dravi na Ptujskem polju.
B s. dr Bratkovič iz SHovenjgradca je poudarjal potrebo regulacije Misiinje, k čemur bi naj prispevala tudi banovina.
B. s Bajuk je prosil, naj se trasiranje za metliški vodovod čim nrej konča B s. Lavtižar in Gornjak sta zagovarjala potrebna hidrotehnična dela v svojih okrajih.
B s. Kuhar želi, da se v mursko-sobo-škem srezu kot obmejnem okraju ceste popravijo. da ne bomo trpeli na ug'edu napram sosedni državi. Občinske ceste naj se uvrstijo v banovinske ceste II. reda. ceste tik meje pa v banovinske ceste I. reda Neizogibno potrebna je regulacija Mure in Lendave.
B s. Erjavec (Do'nja Lendava"* zagovarja potrebo regulacije Mure in reklamira po- | trebne ceste in mostove.
B. s. dr. Bratkovič predlaga, naj banska I uprava posreduje, da bodo tudi banovinski j uslužbenci dobili ugodnost polovične vožnje na železnicah.
Ban dr. Marušič in podban dr. Pirkma jer sta dala še razna pojasnila na izvaja
Popolni?'
, H
!e za naročnike »JUTRA« niih ne '^odnn zavarovanje nri lavarnva) lici »>.lii«*n«lHvi'K< sai točnosti i »lačevaniu ni *matr*ti za kake orntidaiatpv Hanp«« nrenpha ve Ijavnost tp^a zavarnvania če še rito*'*

nj« govornikov, nakar Je bil proračun ra hidrotehnična dela ▼ iznosu 3,740.000 Dir odobren.
Nase šolstvo
Načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik je podal obširen ekspoze, ki se bsvi najprej t narodnim šolstvom. V dravski banovini je 1459 učiteljev in 2377 učiteljic, tkupaj 3836. Od teh je 40 kontraktualcev in 56 dnevničarjev. Razredov je 3637. Razrednih učiteljev je 3414. Nedostaja torej 223 razrednih učiteljev, število manjkajoče ga razrednega učiteljstva se z ozirom na celokupni stalež utemeljuje s tem. da je v gornjem številu vštetih 75 učiteljic ženskih ročnih del, 68 predmetnih učiteijev (za srbohrvaščino, verouk itd.), 2S šolskih nad eornikov in preglednikov, 9 upraviteljev J.e oproščenih pouka. Prideljenih je banski upravi 36 učiteljskih moči Gospodinjskemu šolstvu in gospodinjskim tečajem 16, raznim ustanovam (Sokol, gledališče Glasbena Matica itd.) 15, meščanskim šolam 51. V inozemstvu so 3 učitelji, na pedagoški šoli jih je 44. na bolezenskem dopustu 42. dodeljenih sreskim načelstvom 35. fikupaj torej dodeljenih 422 učiteljev.
Da izven;olsko delovanje učiteljstva v nekaterih krajih ni tako uspešno, kakor bi bilo želeti, je v prvi vrsti vzrok pomanjkanje moških učnih oseb. Na mnogih eno-razrednicah, pa tudi dvorazrednicah so samo učiteljice, ki se ne morejo z uspehom udejstvovati na polju, kjer lahko deluje samo učitelj. Za namestitev novincev je vloženih 4S1 prošenj od teh je 129 moških in 352 ženskih. Po zbranih informacijah pa je vseh abiturientov. ki so dovršili v zadnjih letih učiteljske šole, a so še brez službe, okrog 750.
V banovini je 161 enorazrednic. 177 dvo-razrednic. 136 trirazrednic, 1GS štirirazred-nic, 111 petrazrednic, 131 šestrazrednic, 28 sedemrazrednic in 9 osemrazrednic, skupaj 852 šol. 40 šol je popolnoma nemških 11 delno nemških, 5 je madžarskih manjšinskih razredov. Narodne šole obiskuje 176 tisoč 657 otrok. Od teh je 173.156 Jugoslovanov, 2714 Nemcev. 606 Madžarov. 12 Ita-lijano-*, drugih narodnosti pa 160
Nato se ekspoze bavi s stanjem šolskih poslopij, z naturalnimi stanovanji učiteljstva, s posestnim stanjem šolskih imovin, s šolskimi vrtovi itd.
Govorili so b. s Vidmar, šolar, dr. Re-žek in Golouh nakar je biia seja ob 19. zaključena. Prihodnja bo jutri ob pol 10
Madžarska bo priznala Rusijo
Budimpešta. 7. februarja AA. Med madžarsko in sovjetsko rusko vlado je bil dosežen 6>porazum o medsebojnem priznanju. Listi pripisujejo pod vplivom jradnih navodil sporazumu veliko mednarodno veljavo in gospodanske koristi. Nekateri so mnenja, da ii Siporazum neposreden odgovor na zadnje dogodke na Balkanu. Drnansiko pa je st>var popolnoma drugačna. Rusiji gre za to, da reši nekatera pos-transka vprašanja, zlasti vprašanje madžarskih ujetnikov, ki jih je še izza svetovne vojne netksj tisoč v Rusiji iin ki še danes obremenjujejo rusko državno blaga no. Pogajanja za eporazj/m so se vodila v Rimu
Pariz. 7. febr. AA. Havas proča h Budimpešte, da Je treba priznanje Sovjetske Rusije po Madžarski pripisati posredovanju Italije, ker so se podajanja vi šila v Rimu. Madžarski po'itični krosi nasrlašajo, da je Madžarska s tem prehitela Malo au-taavto.
Zvišanje kazni morilcu Predavca
Zagreb, 7. februarja. d. Kaeaeijsko sodišče je zvišalo kazen morilcu Josipa Predavca, Tomi Koščeou, od 15 na 20 let
Balkanski pakt bo podpisan jutri
Beograd, 7. februarja, p. Davi sta. odpotovala v Atese zunanji minister Jevtič in Titulescu; z njima sta odšJa grški poslanik Maias tn rumunski poslanik Gura-nescu. Istočasno so odpotovali v Atene tudi nekateri jugoslovenski in inozemski novinarji.
Solun, 7. februarja. AA. S posebnim vlakom, ki bo na meji sprejel zunanjega ministra Jugoslavije ln Rumunije Jevtiča ln Titulesca, so se odpeljali proti Gjevgjeli-ji jugoslovenski poslanik v Atenah B. Hrist'^, generalni konzul v Solunu Adže-movič, rumunski poslanik v Atenah Lan-ga-Rascanu, dva vižja uradnika grsKega zunanjega liiinistrstva ln šef grškejra tiskovnega urada
V Solunu pripravljajo jugoslovanskemu in rumimskemu zunanjemu ministru velik sprejem.
Atene, 7. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Podpis ba^anskega pakta bo izvršen v petek. Atenske ulice so okrašene z grškimi, jug^slovenskiml, rumunski-mi in turškimi zastavami.
Deset klubov v državni ligi
Beograd. 7- febr larja. p. Snoči >e zaseda! uspravni odboi JNS. Razen tekočih zadev je bilo na dnevnem redu seje tudi vprašanje državnega prvenstva. Po dolcih debatah z zas*;.«pniki zagrebških l.gašev e^ ee slednji izjavili za ligo 10 klubov in proti sklicanju izredne skupščine. Izjavi zagrebških zasU^p-nikov so sp pridružil' Jf» zastopniki epi i tak > ga Hajduka in ljubljanskega Primorja. Ostali zastopniki iz Splita ter predstavniki ze-munske Sparie so prav tako izrazili svoio pripravljenost, da sprejmejo ligo 10 klubov. Na seji je bil prečitan protestni telegram splitskega nogometnega podsav^a, ki zahteva. da se spoštujejo skupščinski sklepi. V ostalem sistem za prvenstverne iekn.c ni bil spn-imetnjen. V leto^mem prvenstvenem tekmovanju bodo sodelovali: BSK, Jugoslavija, BASK iz Biograda, Hašk. Concordia in Gradjamski iz Zagreb«. Hajduk in Split i« Solita, Primorje iz Ljubljane in Spar*a i« Zemuna.
Vlom y občinsko b!agajno
Kamnik. 7. februarja
Te dni je bil izvršen v turistom in izletnikom dobro znano gostilno pri Korlnu v Stahovici drzen vlom. Vlomilec se je splazil med 2f>. in 22. uro, ko je bilo še v spodnjih gostilniških prostorih živahno vrvenje, po stopnicah v prvo nadstropje. Na desni strani je takoj pri stopnicah od pri vrata in se lotil omare ki stoji v kotu pri vratih. Omaro je s silo odprl in vzei iz nje železno kaseto, v kateri je hranil gostilničar župan g Karo! Prelesnik okrog 6000 Din občinskega denarja, namenjenega za popravo mostu, katerega je porušila Bistrica v jesenski poplavi. Tat je vrgel železno kaseto najbrž skozi okno in nato počakal na priložnost, da je lahko neopa-žen smuknil po stopnicah na cesto.
Ko je šel nekdo izmed domačih okrog 22. ure v sobo, je opazil vlom in gostilničar je takoj naznanil zadevo na orožni-ško -ostajo. Sumijo, da je mora! vlomilec dobro poznati domače razmere. Menda je bilo o tej stvari govorjeno dopoldne pri sestanku za gradnjo mostu. »Korlnovo« gostilno je že pred 14 dnevi obiska! drze*i vlomilec in vzel natakarici denarnico, v kateri je bilo okrog 1000 Din. Denarnico so pozneje našli zavrženo v jarku ob cesti. V teku je stroga preiskava, da se izsledi drzni vlomilec, ki ima na vesti najbrž tudi vlom, izvršen pred nekaj meseci v sosednji Bistričici. Tu je vlomilec vlomil skozi okno in nato v omaro, iz katere je tudi vzel občinsko blagajno in nato brez sledu izginil. V Bistričici je bilo v blagajni k sreči samo 450 Din.
Pisatelj France Bevk koniMran
kOiirinacijska komisija v Gorici ga je obsodila na tri teta — Njegovo prisilno bivališče še ni znano — Čemu ga preganjaj?
kakšno besedo pred svetovno javnostjo, jih mora opozoriti na se značilni primer pisatelja Franceta Bevka!
France Bevk seveda m preganjan prvi5. Pred leti je bil štiri mesece zaprt. Potem se je naselil v Trstu, odkoder so ga hreiz povoda izgnali. Vrnil se je v Gor.co, kjer je bil ves čas pod policijskim nadzorstvom. Ni smel obiskavati nobenega javntga lokala in kinematografa. Vzlic tej nič kaj znosni situaciji jt p.satelj Bevk neumorno delal in z leposlovnim stvarjanjem s užil kruh sebi in svoji rodbini. Vse je kazalo, da so zadnje leto omilili postopanje ž njim. zato ie najnovejša aretacija in sedanja koni'-naci'.ia tem boli osupnala vse, ki roznaio Bevkovo popolno pol;t:£no nedolžnost
France Bevk je najplodovitejši slovenski sodobni pripovednik, avtor velikega števila knj-g in sodelavec vseh naš:h revij, (ki mu po ljubeznivosti goriške poiicie niso smele pred oči). Njegovi spisi sodijo med najbolj čitane slovenske knjige. V njih oneva in sljka tud-i preteklost našega naroda na tleh med Snežnikom in Sočo, toda brez tendence, brez osti in sovraštva. Ali ie že to. da ugotavlja zgodovvno te zemlje in n'jeneira prebivalstva, zadosten razlog za sovraštvo onih. ki bi hoteli, da neke stvari na svetu ne bi bile to. kar so in kar ostanejo vzlčc vsemu zanikanju in nasilju?!
Kakor je »Jutro« poročalo v nedeljski
števriki, je bii v Uor.ci živeči slovenski pisatej France Bevk predzadnjo soboto nenadno pokucan na goriško preiekiuro, zaslišan in nato aretiran. Sedaj smo izvedeli. da je bil postavljen prtd tako zvano kontinacijsko komisijo, ki ji predseduje go-r.ški preiekt. V dosedanjih primerih je bilo postopanje te komisije precej počasno, v primeru Franceta Bevka pa se je komisiji nenavadno mudilo: v teku šestih dni je bila Bevkova zadeva rešena. Brez večjega zaslišanja in v popolni tajnosti je bi! pisatelj Bevk obsojen na triletno konf-nacijo. Kateri krai mu bo notramje ministrstvo doiočilo za triletno prisilno 'bivališče, še ni znano. Zelo verjetno je, da ga bodo poslali kam daleč od ozemlja Julijske Benečije.
Že vest o aretaciji Franceta Bevka je zaprepastila našo javnost, zlasti še slovenske literarne kroge. Znano je. da se je Bevk skrbno izog.bal vsega, kar bi bilo meg o dati italijanskim oblastem le najmanjši povod za preganjanje. Dejstvo, da ga niso postavili ne pred izredno ne pred redno sodišče, najbolj dokazuje, da tudi zdaj ni zakrivil ničesar, kar bi ga moglo obremenjevati pred zakonitim sodiščem, lasno je, da je ukrep prefekture in obsodba konfinacijske komisije samo politična šikana nasproti nedolžnemu državljanu, ki ni ne pre,d Italijo in ne pred ostalim svetom zakrivil nič drugega nego to, da je — slovenski pisatelj. 2« to. da France Bevk živi v Gorici in piše siovenske kraj ge, je italijanske šoviniste bodlo v oči. Mislili so. da to skromno dejstvo, ki se zaradi wega ne bi čuti! noten narod na svetu ogroženega, pomeni utrditev moralnega položaja tiste brezpravne raje. ki ji hočejo vzeiti zavest iezik in celo ime in ki b hoteli, da ie sploh ne 'bi b lo na svetu. Ta raja so Slovenci Julijske Benečije. Kakšnega drugega razloga za konflnaciio
Zagrebška vremenska napoved ta danes:
Vedro z lokalnim zorasitom oblačnosti. ai'i-trai megla, dvig temperature. — Sitiacija včerajšnjega dne: Barometrski maksimum ee iz srsdnie in zaoadne Evrope nomika ornti notranjosti Balkana. Nad Jadranom je nižii prK;sk. V Primorju prevladiie.io severni in vzhodni vetrovi, v notranjosti plabi za nanni vetrovi ali tišina. Nekateri krati so imeli nizko temperaturo tako Sarajevo 20 stopini pod ničlo Pritisk i» prečki narasel, od 1—4.5 v Primoriu. parM pa
in sic. od 1—4.5 v KTimonu. pam na ie na Franceta Bevka, ki se načelno ni bavil s severu in severovzhodu od 1 do 3 mm. T->in-
neratura ee ie zelo različno soremenila Va
aolitiko. ne moremo naiti ne mi in ne — talijsnski krog: Zaradi tega bo postopanje r. ita!iiansk;m držav'ianom ki ie slovemsk1 f>isateli in kot tak konfnaciie vreden *hu-iodeiec« odmevalo tud- rreko 'taHianskih
vzhodu in v centralnih krajih države ie padla za 1 do 8. v crornlem primorju in na za-oad.i Hrvatske pa se ie dvignila za 1 do 5 sto ni ni.
Dnnateka vr^men^ks nspoved ta fetrtek:
n jugoslovanskih meia Ce ;maio medna- i <premenliivo oblačno, morda ponekod a pa rodne pisateljske združbe še kak potnem !» davipami. Podnevi južno.
t
Maši kraji in ljudje
Ban dr. Drago Marušič
Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič dopolni v teku letošnjega leta 50. leto svoje starosti. Banovinski svet je ob tej priliki, kakor poročamo na drugem mestu,
izročil g. banu posebno, umetniško izdelano adreso, podpisano od vseh članov ba-novinskega sveta, ki so prisotni na sedanjem zasedanju. Ob enem so člani bano-vinskega sveta zbrali 10000 Din kot kamen bana dr. Marušiča za zgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani.
Glasbena Matica ljubljanska v svojem 62. letu
Ljubljana, 7. februarja
Snoči se je v prostorih Glasbene Matice vršil občni zbor našega osrednjega glasbenega društva, ki že 62 let uspešno de-a za zmago slovenske pesmi. Predsednik senator dr. Ravnihar je v svojem poročilu izrekel posebno toplo zahvalo direktorju Hubadu, čigar ime je najtesneje povezano z uspehi Glasbene Matice in ki je lani zapustil svoje mesto na konservatoriju. S prisrčnimi čestitkami novemu direktorju Betettu je predsednik obenem sporočil vest, da bo ravnatelj Hubad še nadalje ostal vodja GM, tako da bosta oba strokovnjaka skupno delala za napredek naše glasbe.
Tajniško poročilo je podal ravnatelj Mahkota in je med drugim orisal živahno koncertno delovanje Matice v preteklem letu. Članov ima GM častnih 14 ustanovnih 110 in rednih 500. S tugo se je tajnik spominjal umrlih članov, predvsem pokojnega soustanovitelja društva, prvega ljubljanskega župana Grassellija. Šola Matice ima 461 gojencev, konservatorij pa nekaj nad 2X). Na obeh deluje 38 učiteljskih moči. Na novo je bil v tem letu vpeljan pouk hromatične harmonike, ki ga obiskuje 12 učencev. Vse nove učne moči se rekrutirajo iz bivših učencev zavoda Matični zbor ima 126 pevcev. Ko se je tudi tajnik zahvalil ravnatelju Hubadu za njegovo delo in je pozdravil imenovanje novega ravnatelja Betetta ter se zahvalil gdč. Praprotnikovi za 30 let plodonosnega dela na zavodu, je podčrtal še zasluge vodje pevskega zbora opernega ravnatelja Poliča. ki ie v petih letih absolviral 50 konceptov. Orkestralno društvo samo šteje 35 članov in je priredilo en simfoničen in 6 koncertov godalnega orkestra. Koncertna poslovalnica je aranžirala 54 prireditev ter ie imela 424 000 Din prometa in je med koncertante razdelila 141.000 Din. Plodno je bilo tudi delo na polju publicitete. Jeseni priredi Matica na velesejmu veliko glasbeno razstavo. Ob koncu svojega po-
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu. slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ročila je tajnik Izrekel prav toplo zahvalo zlasti ministroma dr. Kramerju in Puclju.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je v odsotnosti blagajnika dr. Černeta podal direktor Gruden, in po soglasno sprejetem absolutoriju je bil z malimi izprememba-mi izvoljen dosedanji odbor s senatorjem dr. Vladimir jem Ravnihar jem na čelu.
Žrtve avtobusne nesreče
Split, 7. februarja
Kakor Je »Jutro« že poročalo, je postal poročnik korvete Bojan Ahlin iz Ljubljane žrtev avtomobilske nesreče, ki se je pripetila na Svečnico zvečer. Nesreča je zadela avtobus mornarice, ki je zvečer ob 9. krenil iz Splita v Divulje. V avtobusu je bilo 20 oseb in je pot do Kaštel-štafeli-ča potekla v popolnem redu. Blizu Divulj je šofer Mirko Perša, doma iz Ptuja, skušal zavoziti mimo velikega kupa gramoza, ki je zastavljal cesto. Pri naglem okre-tu pa se je avtomobil prevrnil in ko so častniki in mornarji skakali skozi okna in vrata, je nastala strahovita eksplozija, ki je raznesla karoserijo ter ostale potnike, ki še niso skočili iz nesrečnega avtomobila, pometala na vse strani. Do eksplozije je prišlo zaradi tega, ker se je tedaj, ko se je avtobus prevrnil, razlilo okrog 60 1 bencina, ki se je vnel od isker iz motorja. Eksplozija se je čula daleč naokrog, videl se je tudi visok plamen in tako je iz Divulj kmalu prihitela pomoč. Prišlo je več častnikov in mornarjev z zdravnikom majorjem dr. Bizjakom na čelu. O nesreči pa je bil obveščen tudi Split in je na kraj nesreče takoj odhitel vojaški zdravnik major dr. Kraljevič.
Zdravniki so takoj ugotovili smrt poročnika korvete Bojana Ahlina. ki si je razbil glavo in so potem plameni objeli že njegovo mrtvo truplo. Strašne opekline pa je dobil šofer Mirko Perša, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Snlit, kjer je že drugo jutro podlegel hudim poškodbam. Nevarno ranjen pa je tudi poročnik korvete Armin Afrič, ostali ranjenci pa so narednik-strojnik Josip Perhaj, ki je tudi slovenski rojak, ter mornarja Mi-lovan Ivanovič in Jerko Štambuk.
Poročnik korvete Ahlin je bil star komaj 24 let. šofer Perša pa 21 let in bi se bil moral že čez nekaj tednov vrniti od vojakov.
Vekoslav Benkovič f
Kamnik, 7. februarja
V Kamniku Je danes ob 1. ponoči umrl farmacevt in literat g. Vekoslav Benkovič. Rodii se je leta 1868. v Novem trgu pri Kamniku, srednje šole je dovršil v Ljubljani, potem pa se je posvetil farmaciji. Služboval je v Kamniku, na Jesenicah, v Ljubljani in dolga leta v Mariboru. Leta 1931. je stopil v pokoj in se naselil v Kamniku. kjer se je nameraval popolnoma posvetiti literarnemu delovanju. Svojega pokoja in priljubljenega dela pa se ni dolgo veselil. Pretekli teden se ga je lotila pljučnica, kateri je naposled po mučnem trpljenju podlegel. Za njim žalujejo rodbine njegovih bratov Valentina, Franja, Karla in dr. Ive Benkoviča, rodbina Josipa Seni-ce iz Domžal ter mnogi prijatelji širom domovine. Pogreb bo v četrtek 8. t. m. ob pol 16. po prihodu popoldanskega vlaka v Kamnik iz hiše v Novem trgu št. 12.
Pokojni Benkovič se je literarno udej-stvoval že v svojih dijaških letih in je ostal književnosti zvest tudi v svojem lekarniškem poklicu, v katerem je predstavljal odlično moč ter si pridobil zanj tudi velike zasluge, ko je uspešno sodeloval pri zgraditvi strokovne terminologije. V našem literarnem življenju se je uveljavil kot prevajalec. Posebno so ga zanimali slovanski avtorji. Tako je prevajal v vezani in nevezani besedi Nerudo, Jira-ska, Stroupežnickega iz češke literature, Orzeszkovo in Kazimirja Tetmajerja Pr-zsevvo iz poljske (od slednjega je prevel celo zbirko novel »Na skalnatem Podga-Iju«), A. K. Tolstega in druge iz ruščine. Iz nemščine je prevajal starejše in nekatere novejše avtorje. Pred leti je izdal v Mariboru slovenski izbor iz Heinejeve lirike (predvsem iz »Buch der Lieder«) in okoli Heineja se je sukalo pokojnikovo literarno zanimanje prav do smrti. Repertoar slovenskih gledališč je obogatil s prevodi raznih dramatikov, med njimi Grill-parzerja, Schonherrja, Scribeja, Fedra in drugih. Poliglotsko znanje mu je omogočilo prevode tudi iz angleščine in madžarščine. Tako je prevel nekatere večje pesmi Oscara \Vildea, seznanjal Slovence s Petofijem, preizkušal svoje prevajalsko pero 3 prepevi otožne Lenauove poezije. Največjo popolnost je dosegel v prevodu Nerudovih »Kozmičnih pesmi« in v nekaterih pesnitvah H. Heineja.
Svoje strokovno in jezikovno znanje je pokazal tudi v spisih »Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik«, »Imenik zdra-
vilnih rastlin« in »Priročnik za lekarnarje«.
Čeprav je posvečal prevajanju ves prosti čas, kolikor mu ga je dopuščal poklic in dasi je dobro poznal jezike, se vendar ni mogel povzpeti med naše prve prevajalce. Vzlic temu je opravil s svojimi prevodi zaslužno delo in priznati je treba, da je vedno delal z ljubeznijo.
Pokojnik je bil zelo načitan, posebno dobro je pozna! starejšo literaturo. Kot človek je bil blag in skromen, živel je samo za svoj poklic in za svoje literarno delo. Ž njim je umrl iskren čestilec vsega lepega in vzvišenega. Bodi mu tudi s te strani ohranjen časten spomin!
Ogenj je uničil dragoceno knjižnico
Konjice, 7. februarja V ponedeljek zjutraj ob 3. je zbudila tržane iz spanja tromba tukajšnje gasilske čete. V gradu veleposestnika dT. Hu-ga Windischgratza je v najlepši sobani, v kateri sta bila dragocena rodbinska knjižnica in rodbinski arhiv, nastal ogenj v steni, skozi katero drži kamin. Tleti je moralo že več ur, ker je bila vsa oprema sobe ob prihodu gasilcev v ognju in se je po vsem gradu valil gost dim. Vrli gasilci so z razkopavanjem tlečih in delno že gorečih predmetov omejili ogenj na to sobano. Vodo so morali zelo previdno uporabljati, da ne bi nastala prevelika škoda v krasnih sobanah, po katerih so bile napeljane cevi.
Uničena sta dragocena rodbinska knjižnica in rodbinski arhiv, a razne starinske oljnate slike so po veliki večini poškodovane. Poškodovana je tudi dragocena oprema v tej sobani. Škoda znaša, kolikor se da površno ugotoviti, mnogo nad 100.000 Din Požrtvovalni gasilski četi gre pohvala, da se je ogenj udušil in omejil pravočasno.
Sinova sta ubila nasilnega cčeta
Maribor, 7. februarja Dopoldne sta se zagovarjala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča brata Štefan in Avgust Kircc iz Hotize. Obtožnica jima je očitala, da sta lani 2 novembra pobila z ročico in kolom svojega očeta Štefana do smrti. Po navedbah obtožnice se je tragični dogodek izvršil takole:
Stari Štefan Kirec je bil zelo nasilen človek in se je že v zgodnji mladosti udai pijančevanju. S svojo ženo je živel 32 let v nesrečnem zakonu, v katerem je bila žena prava mučenica. Neprestano jo je pretepal in ji grozil s smrtjo. Nič boljše ni ravnal s svojima sinovoma Štefanom in mlajšim Avgustom. Bil je več let v Ameriki, domov pa se je vrnil še bolj podivjan.
Usodnega dne sta sinova skladala z voza repo, ko je prišel v bližino njun oče. ki je bii vinjen ter ju je napadel s sekiro. V samoobrambi sta sinova pograbila za orodje in je Štefan udari! očeta večkrat z ročico po glavi. Enako je storil Avgust s kolom. Oče je obležal na mestu mrtev. Sinova sta se sama prijavila orožnikom Obsojena sta bila vsak na eno leto in 2 meseca strogega zapora.
Istočasna" SFErt dveh prijateljev
Gotovi je, 7. februarja Oglasil se je mrtvaški zvon in oznanil, da je kruta usoda iztrgala dvema otročič-koma dobrega očeta, ženi skrbnega moža: umrl je g. Eranc Kopriva, trgovec in gostilničar v Gotovljah. Marljivi, podjetni mož je podlegel kratki mučni bolezni, star komaj 50 let Doma je bil v Gotovljah, ži-
NA SPLOfiNO ZAHTEVO SE DANES!
tudi vi morate slišati
LOUIS GRAVEUR-JA
KI POJE DANES V VESELI VELEOPERETI
»PEVČEVA LJUBEZEN«
OPERETA JE RAZKOŠNA V REŽIJI, GLASBI IN PETJU; DEJANJE JE
NADVSE ZABAVNO
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
NOV ZVOČNI ŽURNAL
Predstave danes ob 4., 7% in 9% Predprodaja od 11. do %13.
vel pa je na tujem od mladosti, bil je tudi trgovec v Kranju, a zadnji čas je prebival zopet v domačem kraju, kjer je imel v najemu gostilno in trgovino. Njegov mrtvaški oder je bil ves pokrit z vendci in cvetjem.
Naključje je naneslo, da so ▼ Isti dvorani nekaj ur nato položili na mrtvaški oder pokojnikovega tovariša g. Frana Mai-gaja. Tudi on je bil trgovec, gostilničar in posestnik v Gotovljah. Vse leto je bolehal, a potrpežljivo je prenašal zavratno bolezen. Kakor da sta se s prijateljem Koprivo dogovorila, mu je nekaj ur po njegovi smrti sledil v večnost Vse njegovo življenje je bilo velik delavnik. Podjetni, razumni mož si je ustvaril lepo domačijo, skrbel je pa tudi za druge. Bil je mnogo let načelnik Hranilnice in posojilnice, soustanovitelj gasilskega društva, občinski odbornik itd. Za zgledno delavnost je bil odlikovan z redom sv. Save. O priljubljenosti obeh pokojnih prijateljev je pričal pogreb, kakršnega tu že dolgo ne pomnimo. Skupno sta ležala is jčasno na mrtvaškem odru, skupno sta bila tudi pokopana Naj bo blagima možema ohranjen lep spomin, lahka jima domača zemljical
Slovenska nabožna pesem -zločin proti državi
Trst, 7. februarja
Pred sodiščem v Kopru se je včeraj vršil proces proti skupini slovenskih deklet, ki so pri procesiji 1. oktobra lani prepevale slovenske nabožne pesmi. Dasi je župnik Širca bržkone pod pritiskom oblasti javno zahteval, naj med procesijo prepevajo italijansko oziroma latinsko, so nekatera dekleta iz bližnjih Čežarjev ubrala slovenske pesmi, zaradi česar so jih kara-binierji na zahtevo krajevnega učitelja Tullija in podeštata Pontinija aretirali in odvedli v koperske zapore.
»Zločina« proti državi in naciji so bile obtožene 201etna Uršula Bertokova iz Trsta, 271etna Antonija Glavina, Antonija Hrovatinova, Ana Hrovatinova. Ivana Glavina in Olga Babudrova. Uršulo Bertoko-vo so obtožili, da je organizirala slovensko petje, slednja je pred sodniki izjavila, da ni vedela, da je župnik želel, naj med procesijo pojejo italijansko. Ostale pa so izjavile, da so pele na njeno pobudo. Zelo obremenilne izjave sta podala pred sodniki podeštat Pontini in učitelj TuIIio, ki vodi obenem domači laški cerkveni zbor. Župnik Širca pa je skušal opravičiti ob-toženke. češ da so prepevale slovensko pesem. ker je bila taka stara navada med prebivalstvom okrog Kopra Uršula Bertokova je blia obsojena na 3 mesece in 10 dni ječe, enako tudi Antonija Glavina. Ostalih 5 obtoženk pa je sodišče pogojno obsodilo na zapor po 2 meseca in 10 dni.
Kdo je slepar Komenski?
Beograd, 7. februarja
Pustolovec Oton Kodega-Komenski daje mnogo dela beograjski policiji. Kakor je »Jutro« že poročalo, so našii pri njem mnoge ponarejene osebne dokumente z žigom občinskega urada Stari trg pri Logatcu. Ali je slepar res iz Slovenije, je pa veliko vprašanje, kajti policijski organi so ga takoj po aretaciji konfrontirali z nekim slovenskim orožnikom, ki pa je po kratkem razgovoru ugotovil, da Komenski ne zna slovenski in da so mu tudi razmere v slovenskih krajih popolnoma tuje. Iz tega sklepajo, da je slepar okradel kakega Slovenca ter si prilastil njegove listine.
Pustolovec je bil, kakor znano, ▼ poldrugem letu trikrat poročen. Vse tri poroke je opravil slovesno in o zadnji, ki je bila izvršena letos 28. januarja, so izšla tudi oznanila v listih. Poročil se je tedaj z gospodično Dragico Nikolajevičevo, knji-govodinjo neke beograjske tvrdke. V že-nitovanjskem oznanilu je bil ženin označen takole: »Dragan-Oliver. stavbni inže-njer. sin pokojne Ane in pokojnega Otona Blažeka. bivšega avstro-ogrskega generala iz Starega trga«.
Poročevalec »Politike« je obiskal tretjo ženo nevarnega pustolovca, ki ga je sprejela šele po dolgem obotavljanju. Na vsa vprašanja, kako se je spoznala s svojim možem, kake vtise ima o njem itd., je sprva nervozno odgovarjala:
ULTURNI PREGLED
Režiser Milan Skrbinšek izjavlja...
O Ho s sinij e vi operi „ Viljem Teli", o načelih sodelovanja dramskih režiserjev v operi, o operni režiji, o svojem veselju do igranja
Drevi bo v ljubljanski operi premiera Kossmiieve velike opere »Viljem Teli«. Mogočno operno skladbo, ki j? zgrajena na znanem besedilu Friderika Schillerja, je zrežiral Milan Skrbinšek, ki 6e nam v tem delu predstavlja kot operni režiser. Že pred ni-ini so dramski režiserji prof. Šest, Debeivec in Kreft prepričevalno pokazali, da sodelovanie dramskih režiserjev v operi ni le mogoče, marveč je celo blagodejno in koristno. V »Viliemu Tellu« bo pokaral to še Milan Skrbinšek. Zadeva se nam zdi načeilno važna zaradi tega. ker se je n-edaivno razvila v Beogradu doka i ostra polemika o vprašanju, ali Ip sodelovanie dramskih režiseriev v oper' sploh dopustno.
Pred premi-ro »Viljema Telia« smo se obrnili predvsem s tem vprašanjem do gosp Skrbinška. ki v nrem cenimo ne le praktika. marveč tudi teoretika slovenski dramaturgi ie.
Na vm-a sanje. kako ie z njegovo prvo operno režijo, nam je odvrnil:
_ Imel &em vedno tehtne pomisleke glede sodelovanja dramskega režiserja t operi.
Kdor režira opero, mora glasbo ne samo občutiti, marveč tudi razumeti. Vzlic temu, da mi glasba tudi praktično ni tuja (igram en instrument itd.), sem se vedno branil takih-le posegov v glasbeno materijo. Pred vojno sem se dal samo 'enkrat zapeljati, in sicer v Neumannovem »Ljubimkanju«, ki ga te dirigiral Talich. Ta skladba mi je bila kot dramskemu igralci in režiserju bližja zaradi tega, ker v nji melodika glasbe posnema melodiko človeškega govora. Kajpak, ta poizkus sem izvršil v najtesnejšem stiku s ka-pelnikom. kar smatram tudi danes za eno izmed poglavitnih zahtev, odnosno pogoiev svojega sodelovanja v operi. Prav ta prav sem prišel do režije »Viljema Telia« boli po naključju, ker ni bil prost noben drug dramski režiser, a ravnatelj g. Polič sodi. da ie sodelovanje dramskih režiserjev v operi potrebno fn koristno. Tako sem se toreij polotil te velike romantične opere, in ko sem že bil pri dela. sem ga izvršil natančno in vestno, kakor skušam vedno in povsod opra vrti svojo nalogo. Rossinijieva ooera »Viljem Teli« je za režiserja, ki bi mu stilno bolj le-
žala n. pr. kakšna Janačkova opera, sama po sebi manj zanimivo delo, vendar je v nji toliko glasbenih in pravih teaterskih vrednot, da e? da prav lepo približati tudi sodobnem i okusu. Rossini za razliko od svojih predhodnikov ilustrira z glasbo dejanje in besedo, zato režiseir Ž3 mnogo lažie spaja oder in orkester ter dviga te<atralič.ne učinke. Kakor sledi že iz prej omenjenega načela, 6em delal v tesnem sporazumu s kapel-nikom g. Neffatom. Z njim sva »Viljema Telia« približala današnji dobi tako. da sva poleg nelkaterih drugih okrajšav črtala dve sliki in krajšala zbore. Posegi v prvotno strukturo te romantične »veliki opere« pa seveda niso šli tako daleč, da bi zaradi njih trpel njen bistveni značaj. V starem »Viljemu Tellu« ie bilo mnogo odvečnih balonih vložkov; v sedanji obliki se balet organično vMenja v dejanje in sodeluje samo tam. kjer radostna razjx>loženost naravno dopušča njegovo sodelovanje, a t j d i zdaj ne v baletni obliki, marveč tako, da dekleta in fantje otopijo iz množice in zT>lešejo. Ne dvomim, da bo opera ugajala občinstvu orav zaradi svoje romantičnosti in ostrega deiani«. Scen i čn o nudi rjži<w"riu priliko. nostavi na oder zares učinkovite slike. Vzlic skromnim sredstvom nam je usoeln. d* bomo torej mdi s scen'črne strani zadovoHili <t1 *ialca.
Zdaj smo vprašali g. Skrbinška:
—	Potemtakem smemo sklepati, da le tudi po Vaši sodbi sodelovanie dramskega režiserja v operi koristno za ooero?
—	Pozitivno i3 brez dvoma v (Jveh točkah: Režiser, ki jj vajen dramskega dela.
polaga zadostno važnost na vsebino dogajanja in soliste psihološko pravilno raagiblie v okviru značaja, ki ga igrajo. Tako doeeza večjo poglobljenost in izdelanost igre, kar gledalec nedvomno ugodno občuti. Povprečen operni režiser, ki izhaja predvsem iz glasbe, torei iz akjstione plati, se pri reži-ranju odrekih prizorov manj ozira na vizu-edno, optično stran. Dramski režiser sj navadno v večji meri zaveda, da je gledališč* tudi pri glasbenih delih predvsem gledališč;, t j. kraj gledanja. Kajpak, ne smemo pozabiti, da opernih režiserjev v pravem pomenu besede nimamo in da bi bili morali stremeti tudi v to snrer. Pravi operni režiser ie sinteza glasbenika in dramskega režiserja; samo on ume vse elemente pravilno uravnovesiti, ker vsakega temeljito pozna. Takih režiserjev pa je malo in bodo tudi pri nas še dolgo ideal. — Dejal sem vam že. kako zelo potrebuje režiser v operi &a-pelnika. Sodelovanie med obema gre do tistih odtenkov, ki navadnemu občinstvu sploh niso vidni. Tako je n. pr. treba z barvo glasbe spraviti v riklad barvo odra: barva dekoracij ne sme biti nasprotna barvi glasbe. Kakor v vsaki umetnosti, ie tudi hi potrebna notranja ubranost vseh sestavnih d«lov.
V teku nadaljnjega razgovora je režiser Milan Skrbinšek dejal o sebi 5e to-le:
— Šel sem b gledališču zato. da bi igral: samo vloga, najsi bo velika, srednja ali majhna, me popolnoma satnirira. Če reži ram. sem kot igralec prikrajšan, bor načelno ne maram v istem komadu tudi igrati.
—	Nimam kaj povedati. Ničesar ne vem.
Neka stara žena, ki je sedela poleg nje,
pa je pristavila:
—	Pa kai naj pove! Tri dni jo bila s človekom, ni ga utegnila niti dobro ogledati.
Med razgovorom je gospa Dragica ponovno zatrjevala, da je vsa zmedena zaradi vsega, kar je čitala v listih. Ko pa jo je poročevalec vprašal, kaj sploh misli o svojem možu, je odločno odgovorila:
—	Saj ni napravil vtisa, da bi bil slepar. Mogoče je pa res inženjer. Počakajte, da pridejo poročila iz inozemstva
—	Ali ste ga tožili zaradi sleparije?
—	Nisem. Nočem sploh tožiti, dokler se zadeva ne razčisti. Pojdite k njegovim drugim ženam, one vam bodo gotovo vedele več povedati.
Preden je poročevalec odšel, ga je gospa Dragica še z velikim zanimanjem povpraševala, če je »on« še v policijskem zaporu in če ga je videl.
Malka se je možila...
Ljubljana, 7. februarja
Morebiti bi se za Malko, njenega ženina Bruna in še za koga iztekla huda zadeva povsem drugače in v najlepšem redu, če ne bi bilo usodnega srečanja na stopnicah. Tako pa ...
V hiši št 12 v Fiignerjevi ulici je do
Creteklega ponedeljka služila Malka v do-
ri družini. Znana je bila v vsej hiši. poznale so jo vse stranke in je po opravkih prihajala v kleti, kakor tudi v podstrešje. In baš v podstrešju je opazila natrpano najrazličnejšo robo, last v hiši stanujočih strank. Tam so bili spravljeni kovčegi, ▼ njih pa razna obleka, moška in ženska, perilo dobro in slabo, za odrasle, in pa celo srajčke, povojčki in naprsniki za dojenčke. Malka si je vse to prečesto ogledovala. Bila je zaljubljena in nikakor ni marala prazna k svojemu dragemu. Preden je zapustila službo, je odnesla svoje stvari v shrambo drugam Ali sinoči jo je naenkrat spet opazil neki hišni stanovalec na stopnicah. Malka, ki je držala v rokah težak kovčeg, je stopila s sklonjeno glavo mimo njega na ulico in predala kovčeg v roke spodaj na ulici čakajočemu moškemu. V temi se ni dalo takoj ugotoviti, če je to baš Bruno. Oba sta izginila v mraku; že v teku večera pa sta ugotovili dve v hiši stanujoči gospe, da jima je izginilo s podstrešja najrazličnejše posodje, dobra moška suknja, nekaj pregrinjal, ženska obleka in celo otroško perilo. Sum je zaradi raznih okoliščin takoj padel na Malko. Sledila je ovadba in možje postave so v mestu nekje poiskali najprvo Malko. Pri njej niso našli kaj posebnega, le majhen, skromen listič z besedami: »Skrij košaro in vse kar sem ti dala!«
S tem je bila krivda dokazana in že so hiteli možje postave na dom Bruna, tja ▼ barako na Prule, kjer so res našli košaro in vse, kar je bilo v njej. Vrnili so ukradeno robo oškodovankama, Malko pa pridržali. Na policijo so povabili tudi razočaranega ženina, ki je bil ves nesrečen. Pravi, da ni poznal svoje neveste od te strani. Malka je bila še bolj potrta. Povedala je, da sta se s fantom nameravala poroeiti že naslednje dni. Zasanjala je, kako lepo bo opremila novi dom. Z Brunom sta se imela rada že dolge mesece pa je zaradi tega pomislila, da bo potrebno tudi otroško perilo in si je prilastila tudi to... In tako je za Malko letošnji predpust končan.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Zvočni kino IDEAL B
Danes ob 4., 7. in 9.*4 url zvečer premiera prvega
L Y A MARA
rvočnega filma
ERIKA
R. A. Roberta, Emst Verebes, Greti Theimer, VValter Jansen
Cene: Din 4.—, 6.— in 8.— Nov Paramountov zvočni tednik!
Menim, da je režiserju nasproti njegovemu predmetu predvsem potrebna perspektiva, prav kakor slikarju nasproti njegovemu platna, zato mora stati izven igre. Če bi bilo do mojem, bi najrajši samo igral: tako bi bil vedno v tistem elementu, čigar izživeti* mi ustvarja maksimum notranjega zadovoljstva ...	—o.
Vuk Stefanovič Karadžic
Da res (po našem koledarju) poteka sedemdeset let, odkar je umri na Dunaju Vuk Stefanovič Karadžič.
Med možmi, ki so v prvi polovici 19- sto-letia razgibali slovanski fug in vtisnili njegovemu duhovnemu obrazu neizbrisne poteze. zavzema ta čudoviti samouk eno prvih mest, s katerega ga tudi stoletja ne bodo megla premakniti. Poleg predstavitelja pro-svetljenosti Dositeja Obradoviča. ie bil Vuk druga resnično velika .isebnost v novejši srb f»ki kultur.ii zgodovini. V njem se je živo vtelesila vsa ukaželjnost mladega naroda, odnosno njegovih novih plasti, ki tfh je po litični prevrat vrgel na površje. V Vuku ie dobilo romantično eribanje svojega nafv-eč-f^ga in najpozitivnejšega predstavitel?a na slovanskem hgu Ob Vuku čutimo, da bi bil evet prečen drugačen bre® izjemnih mož Ali si lahko mislimo današnjo 6rbskohrvaško kulturo brez pionirskega in reformatorskega dela tega neumom^a Hercegovca, ki se ip rodil na tleh SumadMe?!
Vufea Karadži6a so duševno izoblikovali vplivi napoleonovih vojn in prvega vstajenja
MAŠKARADA
V LUČKAH -
V SRČKIH NA TABORU
PUSTNA SOBOTA, DNE 10. FEBRUARJA 1934.
siiiiače vesti
♦ V Sveto deželo In Egipt. Letos se pridruži skupina izletnikov Jadranske stiaže rednemu mednarodnemu izletu, ki ga pri. redi v maju Jugoslovanski Lloyd s svojo luksuzno ladjo »Kraljico Marijo« v Sirijo, Palestino in Egipt. Vozni red je zaradi splošnih zahtev izletnikov iz tujine kakor tudi iz domače države v zadnjem času Iz-premenjen tako, da bodo imeli potniki štiri dni časa za obisk krajev v Sveti deželi ai bodo lahko dobro ogledali svetopisemska mesta Nato bodo imeli priliko videti Bejrut v Siriji. Dva polna dineva z odštetim voznim časom po železnici jim pa ostaneta za obisk Kaire in piramid in za ogled svetovno znanih izkopanin kairskega muzeja Vozni red pa omogoča Izletnikom, da ostanejo manj dni v Palestini in prebijejo do šest dni v Egiptu, kjer lahko napravijo izlete celo do Assuana ln Luxorja. sak bo lahko po svoji želji potoval, ker bo JS svojim izletnikom poklonila ob prijavi k izletu to6ne vodiče po vseh krajih, kl jih obiščejo izletniki, iz tega vodiča, ki bo podal do! er popis krajev in zanimivosti ln tudi vseh cen za vožnje in hotele, bo vsakdo lalvko sam sestavil načrt za svoje Izlete po Sveti deželi Ln preračunal točno vse stroške, tako da ne bo nikomur treba zatekati se k dragim turistovskim druž bam odič je sestavil član odbora JS prav zato, da JS omogoči članom čim cenejše potovanje in pa tudi zato, ker o vodiči, ki prideoi tu v poštev, tako dragi, da bi si jih izletniki pač težko omislili Dva tako vodiča staneta nmareč v novih izdajah, ki edino pridejo v poštev, nekaj manj kakor 800 Din, kar je pa že skoro desetina pot.nih stroškov Potovanje v Palestini je urejeno zdaj tako. da se vozite z železnico kakor doma, v mestih pa je tudi za večje ali manjše zahteve povsod preskrbljeno. Izhaja se za silo tudi z nemščino, ker je povsod toliko nemškega živila, da naletite v vsakem uradu in v gostiščih na ljudi, ki govore nemško. Potovanje se prične 2 maja lz Splita Povratek istotja 21 maja. Vse podrobnosti izveste pri JS, Dunajska cesta 1, v Ljubljani, ki Vam rade volje pošlje podroben prospekt Zaradi precejšnjega zanimanja za kabine je odločitev nujna, posebno še, ker je do izleta komaj siabe 3 mesece.
V kavarn! se obvarujete najlažje nahoda, influence in bolezni grla, če uporabljate redno okusne ANACOT PA-STILE.
♦	Smrt požrtvovalne Javne delavke. V
Beogradu je umrla stara in ugledna javna delavka gos^a Danica Solarovičeva, vdova pokojnega generala Splošno zoiano in cenjeno je njeno dobrodelno iin socialno delovanje v beograjskem ženskem društvu, ki mu je dolga leta tudi predsedovala Neko dobo j» bilr tudi predsednica Narodne ženske	Med vojno je pokojnica požrtvovalno delcrala v vojaški bolnišnici, ki jo je ustanovilo . beograjsko žensko društvo. V počastitev njenega spomina jo je beograjsko 2ensko društvo vpisalo med dobrotnike svojih dobrodelnih ustanov.
♦	Novi grobovi. V Kisovcu pri Zagorju je umri nadstrojnik v pokoju g. Fran Cuk Dosegi je lepo starost 76 let. Pogreb bo Jutri ob pol 16. — V Mostah 92, je umrla gospa Jedert G e r j s s i, stara 71 let. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob pol 16. — V ljubljanski bolnišnici ju Umrl g. K on j še k Jurij z Brezja pri Zagorju Pred štirinajstimi dnevi s0 ga morali poslati v boLništiico. Bil je marljiv zidar Zapušča devet o-trok. ženo in staro mater — V Logu pod Vačami je nenadno preminil posestnik g. Andrej G r d e n. -—V torek ie bil v Trebnjem pokopan upokojeni davčni nadup^avitelj g. Rudolf Klač e a, ki je preminil v starosti 70 let. Ob
grobu sploSno priljubljenega ln zaslužnega moža žalujejo poleg soproge gospe Justi ln sorodstva mnogoštevilni prijatelji in znanci, ki so cenili pokojnika kot zinačajne in za vse dobro vnetega moza. Služboval je v Senožečah, v Kočevju, naposled pa v Trebnjem, kjer je stopil v pokoj. Uradni-štv0 ga je spoštovalo in ljubilo, čislalo pa ga je tudi ljudstvo, ker mu je vedno poma gal po vseh svcjih močeh. V Trebnjem je bil vnet član vseh narodnih društev, posebno vneto pa se je udejstvoval pri Sokolu. Najboljši dokaz njegove priljubljeno sti je bii veličasten pogreb. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije!
PLES KRKE
v dvorani Del. zbornice — pustna sobota
CEHASOL
MILO ZA LICE
ODSTRANJUJE mm
KOŽO LICA NEČISTOSTI, VNETJA.
IN CISTI PO VPORABI OD
EKSCEHOV IN
PO KLINIKI PREIZKUŠENO SREDSTVO! DOBIVA SE V LEKARNAH. DROGERIJAH IN PARfUMERIJAH. -SE DANES ZAHTEVAJTE POIZKUS-
•	Službeni list banske uprave od 7. t. m. objavlja: zakon o nastanjenju vojske In mornarice, uredbo o odnosu mer meter-skega sistema napram tujim meram, ban-sko naredbo o zaščiti in gojitvi domačega oreha, razglas o novih občinskih volitvah v Šenčurju, Imenovanje članov banskega sveta za Kamnik in Višnjo goro ter objave o izpitih za graditelje visokih kn nizkih zgradb in za elektrotehnike ▼ pomladanskem terminu letošnjega leta.
♦	Dar. Za siromašno trboveljsko druflno je daroval g. Novak, učitelj v Ormožu, v počaščenje spomina blagopokojne gospe Marije Gomzijeve v Ormožu 150 Din.
♦	Lastno stanovanje lahk0 dobite v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema »Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS- REICH.
Iz Ljubljane
ti— Ženski zbor Novosadskega glasbene, ga udruženja bo koncertiral v petek 9 t. m. v Ljubljani. Zbor je osnoval njegov sedanji dirigent skladatelj Svetolifc Paščan leta 1927. in se mu je posrečilo, da je po dveh letih neumornega študija privedei zbor na tako višino, da je dobil na prvi tekmi pevskih društev Jugoslovenske pevske zveze prvo nagrado, dar Nj Vel. kralja, zlato liro. Po tem uspehu je bilo društveno delovanje še intenzivnejše Leta 1932. je napravil zbor veliko turnejo po Češkoslovaški. Kritika o teh koncertih je bila izredno ugodna in laskava Prvič pride v našo sredo v petek zvečer io bo koncertiral ob 20. v Filharmoničnl dvorani. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigarni.
u— članice ljubljanskih ženskih društev In člane pevskih zborov opozarjamo, da se pripelje zbor Novosadskega glasbenega društva v LJubljano v petek 9. t. m. ob pol 14. Prosimo, da se po možnosti vsi udeleže sprejema na postaji Obenem prosimo tudi, da vsakdo pridno agitira za poset koncerta, za katerega Je še dovolj sedežev vseh vrst na razpolago v Matični knjigarni.
u— Srebrno poroko obhajata danes gosp. Prezelj Franc, višji davčni kontrolor v Ljubljani, ln njegova verna družica ga Albina, rojena Praprotnikova, bivša učiteljica. Se mnogo let!
u— Okrajna organizacija JNS za Prule v Ljubljani bo Imela * soboto 10. t m KI. redno Skupščino v Kavčičevi eostilnl na Privozu Pričetek ob 20 Skupščine se u.ie-ležita tudi ljubljanski poslanec minister g. dr. Albert Kramer in poslanec dr. Stane Rape. Odbor vabi člane k polnoštevilni udeležbi
u— »Nove najdbe In dognanja na Olše-
vl« Je naslov predavanja, ki ga priredi
prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo v petek 9. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo profesor g. Srečko Brodar, ki je v teku svojega petletnega strokovnega dela v Potočki zijalki na Ol-ševi odkril že toliko zanimivega o življenju pračloveka v naših krajih, da bodo njegova izvajanja gotovo zanimala tudi širše občinstvo. Izredno zanimivo predavaje bodo spremljale skioptične slike. Predavatelj bo pokzal tudi nekj orodja, ki ga Je rabil pračlovek v hudem boju za obstanek Vstopnine ne bo, sprejemali se pa 'bodo prostovoljni prispevki v kritje stroškov.
u— JadranJanl (nke)I V petek 9. L m bo predaval v društveni čitalnici odvetnik g. dr. Lapajne o krizi v našem denarstvn
ZVOČNI KINO »DVOR«
_Telefon 27-30_
Danes premiera ob 4., 7. in 9.
Dekleta v uniformi
Po gledališkem komadu »Včeraj in danes« od Kristine Winsloc. V glavnih vlogah: Hertha Thiele, Dorothea \V'ieck, Emilio Unda in Eilen Schvvanneke. Nov »Foxov« zvočni tedniki
so posebnim dirom ua vladne ukrepe. Za
četek predavanja točno ob 20. Opozarjam-, pri tem člane Ln članice na sklep odbora, odnosno za.lmjega članskega sestanka, da se bo v primeru trikratnega neopraviče, nega izostanka od društvenih predavanj, sestankov itd. pri/ti vsaaemu članu Ln članici nastopilo najstrože po društvenem eo-slovniku — Odbor.
u— Srednješolska organizacija »žar« na državni klasični gimnaziji >bo proslavila obletnico sv. Save Ln petletnico društvene, ga obstoja s slavnostno akademijo v nedeljo 11. t. m v dvorani Trgovskega doma pod pokroviteljstvom g. bana in častnega damskega komiteja. Začetek akademijo bo točno ob 17. uri, konec ob 24. Ronny.
u— O dr. Janezu Ev. Kreku bo predaval drevi ob 20. književnLk g. Ivo Grahor v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica). Prijatelji, iskreno vablienl. Društvo »Tabor.«
u— Narodna čitalnica v Dravi lah prire-di pod okriljem ZKD drevi ob 20 preda, vanje o Vatikanu ln Primoriu Predaval bo g. Vekoslav Iskra. Predavanle ho * žapužah pri »Slepem Janezu«
u— Prepo.-odovel (ke)! V nedeljo 11. t m. ob pol 10. važen članski sestanek. Na sestanku bo predaval profesor g. dr. Er-nest Turk o dtplomatični akciji za prizna nje Jugoslavije ln o londonskem paktn Udeležba strogo obvezna. Vabljeni člani S OP.
u— Zborovanje pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine v LJubljani sklicuje za nedeljo 11. t. m. ob 11. v dvorani državnega učiteljišča zborovanje, ki se bo na njem obravnavalo vprašanje cerkvene občinske doklade za proračunski leti 1933/34 ln 1934/35 Da bo mogoče to vprašanje urediti, prosi občina svoje občane, da se zborovanja udeleže v čim večjem številu, ker se zahteva 75% davčne moči v občini.
PUSTNO SOBOTO VSI V „UNION"
u— Nenavadno velik uspeh »Kronike«.
Prva številka nove mestne revije, kl se je tiskala za naše razmere že .prvič v izredno visoki nakladi, je pošla. Pač najlepši' izpričevalo, kako nam je potrebna. Ker se priglašajo vsak dan novi naročniki iz vseh krajev naše domovine in lz tujine, se Je odločilo mestno načelstvo ponatisniti prvo številko, če se do 15. marca priglasi zadostno Število naročnikov. Zato opozarja mestno načelstvo pri tej priliki vse tiste, ki se še želijo naročiti, da to čimprej store t dopisnico na upravo »Kronike«. Saj Je načelo Jasno: čim več bo naroftniikov, tem boljša bo revija Naročnina je majhna: 61 Din za vse leto, 30 za pol leta in 15 Din za četrt leta. Zato tudi upamo, da naša prošnja ue bo zama/n, če prosimo, da tisti naročniki, kl so številko prejeli, blagovo lijo nakazati naro&nlno. Mestno načelstvc jim bo zato hvaležno, še bolj hvaležno pa jim bo, če revijo pokažejo svojim znancem ln nam tako pridobijo nove naročnike.
SREDSTVO PROTI OZEBLINAM
Takoj, ko opazite na rokah prva znamenja ranljivosti in takoj, ko začno noge srbeti ali otekati, pomočite jih v vročo vodo, kateri ste dodali nekaj Saltrat Rodella. Taka kopel, nasičena s kisikom, postane zdravilna; rane zacelijo, bolečine, srbečica in otekline pa naglo prenehajo. Zdravnikom je dobro znana zdravilna vrednost Saltrata in zato ga priporočajo kot najhitrejše in najučinkovitejše sredstvo proti ozeblinam na nogah ali na rokah. Saltrat Rodell lahko kupite po neznatni ceni v vseh boljših parfumerijah, drogerijah in lekarnah.
BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neu-mann, service 10—B Zagreb, Boškovičeva ulica 44.
Srbije. Mladi »učenjak«, kakor so ga zvali v tedamji nepismuni okolici, kje že navaden pismen človek vzbujal obČJdovanie, 6e je izobrazil sam med knjigami. Sodeloval ie pri vstaji velikima Karadjordja, doživljal romantiko vstastva in vse tiste burne do-podke. ki označujejo »prvo jutro mlade Srbije«. Ko je postal za vse življenje pohabljen od revmatizma in navezan na leseno nogo se je bil moral odpovedati tedanjemu idealu mladesra rodu: iskremu konju in puški pu-raški. Zelja no znaniu ga ie najprej zvabila ra D.inaj. ootlej pa je potoval v Rusijo, obljubljeno deželo iužnoslovanskih romanitnkov-Obiral ie narodno blago. »estaivljal slovar narodnega jez;ka, popotoval. pisal, neumorno de<lal in se zaradi svoiih jezikovno - reform i stični h stremljenj rverekal z domačimi kulturnimi delavci. L. 1S23. je postal častni doktor univerze v J -ni. dve letri pozneje Slan učen<y?a društva v Gotlimsenu. Neka; časa Je bil svetovalec samooašnega kneza Miloša, čigar je-zo in ma5Pevalnoi«it si je b;l nu'no nakopal in ga preganjala tudi preko prbi-Janskib meia. Pot,poč po Nemčiji se ie Vuk seznanil z Jakobom Grimmom. Obiskal je v We>imariu oliinpskesa velikima Goetheja. Sicer pa je — kot pravi kulturni dela.v a in novotar tistega časa — vnlik del svolaga Šivlj^nifl z rodbino vred prestradal In se TOf^vsod hudo mučil. pri tem pa ni obesil na klin svojih idealov iti svoie vere v plani en eča g^sla. ki so postala motor devetnajstega stoletja: svoboda, napredek, narod.
Trideset let so trajali Vukoroi naihui§i živi i en ;ski boii. notlei so e? mu vendarle izboljšale in ustalile materialne razmere. Živel je na Dunaju in včaai potoval n, pr. leta
184«. v Prago na slovanski kongres. Na stara leta je bil deležen mnogih ča6ti, poznala ga je vsa Evropa, na slovanskem j-uru so se razmere obračale po njegovih vzorih. Tako je lahko 8. februarja 1864. mirno zatisnil trudne oči. Šele 1. 1897. a? je Vukov pepel vrnil z Dunaja v domovino. Hvaležni narod ga je položil v Saborno cerkev v Beogradu.
Vukove zasluge so danes splošno znani in priznane. Vsak kulturno količkaj razgledan Človek pri nas v?, da je bil Vuk Kh-radžid poglavitni reformator današnjega srb-skohrvaškega književnega jezika. Ob ostrem odporu tedanjega srbskega izobraženstva ie napovedal boj arhaistični srbščini, ki te bila jmeten plod. zato pa ni mogla preiti v narod kot njegova ve.rna in resnična diufcevna podoba, kakor mora biti slehern živ jezik. Do podrobnega so znane Vukov3 zasluge ta zbiranje narodnih pesini in povesti; znan je njegov veliki slovar, ki je postal pol«ss Vukovih zbirk narodnega blaga literarni temelj narodnega jezika To. kar ob »slav janoserbskem« ieziku ni bilo mogoče, se je na osnovi Vukovih jezikovnih, pravopisnih in frkopisnih reform uresničilo: hercegovsko narečj? ^ postalo narodni književni V1-zik Srbov in Hrvatov Tako je bil ustvarjen naMrdnejši temelj narodnemu edinstvu in tako so »e najbolje pripravljala ti* pobtič nemu zedinienjj. R?e (j. da delo jezikovnega zedinjevanja Srbov in Hrvatov še vedno ni zaključeno: Se obstoje razlike v dvojni pisavi, v ijekavskem in >kav9k?m govoru, v pravopisu, v rabi besednega zaklada in dr., vendar ie iezikovna osnova ista. isti. za v9e veljaven |e Vukov slovar, ieto ie m*pr»-cenljivo blago narodnih pesmi, isti j« Vu-
kov in Daničičev prevod sv. pisma, isti je duh, ki ga vzlic vsem tradicionalnim razli kam izraža pezik. Ena je že dane6 in še boli bo v bodočnorfi ?na srbskohrvvaška književnost, ki skupaj z jezikovno samostojno slovensko književnostjo (morda v bodočnosti še s samostomo bolgarsko književnostjo) tvori trdne duhovne zaklade in neusahljive kulturne vr?lce vsega jugoslovanstva.
Spominjajoč se Vuka Stefanoviča Karadži-ča, se ob tej priliki spominjamo tudi njegovega slovenskega učitelja in memtorja. izpod budnega svetovalca in pomočnika pri njegovi jezikovni reformi. Jerneja Kopitarja. Brez Kopitarjeve pomoči bi Vuk ne mogel izvršiti kulturno - zgodovinsko epo-halnega dela. Kopitar pa mu ni bil samo znanstven svetovalec, marveč fcudi posrednik v stikih z ostalo Evropo, predvsem z Jfnm-5;io: bil mu ie obenem zvest prijatelj. Tesno sodelovanj-« slovenskega iezikoslovca in srbskega feiz i kovnega reformatorja je že tedaj odpiralo bodočo globoko perspektivo vzajemnega jugoslovanskega sodelovanj.! v duhu m-vlsebojnega razumevanja in priznanja sodelovanie brez jezikovnega he^emonizma no^ameznih, organsko se razvijajočih narodnih vej.
Ob sedemdesetletnici smrti Vuka Karadži-6a smo se Slovenri spomn;li njefove^a dela in zaslug 8 posebnim averkom »Zivlienia in sveita«. ki nani ooozariamo tudi v tem hion. saj poda'« zaokroženo sliko niegove osebnost? in n''egoveora časa Tn nikomur ne bo v iko do. če svojo narodno in državno zavesrt »n loži na nekoliko temeljitejše poznanje takih pojavov vekoviteea pomena.	—o.
18. DRAŽBA KOŽ DIVJADI NA VELESEJMU
5. marca.
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža«, Velesejem.
ZKD nam bo Jutri predvajala film »Ljubezen na povelje«, ki nam obeta mnogo smeha poleg lepe godbe Ln petja. Predstava bo ob pol 15. v Elitnem kinu Matici Cene najnižje 3 Ln 5 Din Kdor se hoče nasmejati, naj si to delo ogleda'
u—Trajni spomenik pokojnim pri Sv. Krištofu. Da ustrežemo želji mnogih so. robnikov pokojnih na našem pokopališču pri Sv. Krištofu, smo sklenili, da jim dovolimo vzidati soominske plošče v 6tarl cerkvi sv. Krištofa. Vsi. ki bi želeli na ta način ohraniti tra.ien spomin na svoje pokojne pri Sv. Krištofu in jim vzidati take plošče, naj se prijavijo do velike noči v župnijski pisarni pri Sv Krištofu. Bežigrad. Tu bodo dobili vsa pojasnila in cere Omenjamo pa. da se bodo te plošče v??-1 rile samo. ako se jih vsaj ne-tdeset prirln^ Zupnl urad sv. Cirila In Metoda, Bežiararf.
u— »Divji lovec«, ki se uprizori v soboto 17. t m r>h priliki 15 letnice slovenske drame z odličnima gostoma g. Nučičem In go Podgorsko bo v režiji e. nrcrf. O ?e sta popolnoma na novo raštudiram. Dramski ansambel bo pomnožen z odličnimi člani opere, tako da bo predstava t vsakem oziru na višku.
u— Louls Graveur poje samo Se dva dneva v Ljubljani Kdor ga hoče slišat! In videti, naj ne omistl lene prilike Zamuditi naston Graveurja pomeni veliko izgubo. Graveur Je tenor, kakršmlh še nismo mnogo slišali Njegov prvi naston v veliki opereti »Pevčeva ljubezen« Je vzhudll tndl v Ljubljani velijo zanimanje, kar seveda ni čudno, sat Je naša publika po dolerem času zonet sllša!a pevca velikega formata In slovesa.
u— Klnq-Kong. kl pa bomo te Ani vide 11 v LJubHanl. velja kot največji senzacionalni trikfilm sedanjosti To Je prava umetnina fotografije ln filmske tehnike Delanje filma je 7redno imena Edgarja Walla-ee a, pisca senraeijskih romanov. King-Kone Je bilo zadnte njegovo delo. — V kratkem prMe v Ljubljano tndl prvi ruski orlelnalnl film „Pot v SlvUenle«, XI bo pokazal kako vlsnfcj stoji sodobna filmska umetnost v Rusiji.
I NA SO. SLAVČEVO ASKERADO
I
VSTOPNINA DIN 10,-
B
u— Društvo izložbenih aranierjev dravske banovine v Ljubljani. Opozarjamo cenjene tvrdike. da ne nasedajo premetenemu sleparju, kl se izdaja za pooblaščenca na šega društva ln nabira prostovoljne prispevke s pretvero, da ga nameravamo r>o-slati na aranžerski kurz ▼ tujino. Odločno izjavljamo, da nismo nikogar pooblastili za nabiranje takih prispevkov. Naprošamo vse cenjene trgovce, da sleparja, če s«* ogiasi ,pri njib, takoj prijavijo pristojnemu oblastvu.
u— Drufrtvo Izložbenih aranierjev dravske banovine v Ljubljani sporča interesen tom, da je tajništvo društva aa Pogačar Jevem trgu v Ljubljani in da je vse, društvo zadevajoče dopise naslavljati na taj nika Iva Widanayra pri tvrdki K. Widaaayr. Pogačarjev trg. Tajnik Ivo Widmayr je vedno na raz>polago tudi za Informacije Učeče se našega društva.
u— Redni občni zbor krajevnega odbora JS v Ljubljani bo 15. t. m. ob 20. t pro štorih Slamičeve restavracije < običajnim dmevnim redom. Člane ln prijatelje JS vabimo, da se zbora udeleže.
u— Sokol v štepanji vasi. obveAča član stvo. da le umrla g. Jerica Genussljeva. mati društvenega blagajnika br 'Ivana Ge-nussija. Pogreb bo danes ob pol 16. uri Izpred doma žalosti, Moste 92 (za Društvenim domom) na pokopališče v štepanji vasi. Vabimo članstvo k polnoštevilni udeležbi
u— Večerni kuharski tečaj Da sc ustreže
vsestranski želji tn se o-mogočl tudi onim interesentom, ki čez dan ne utegnejo obiskovati kuharskih tečajev, bo redni kuharski tečaj za en, dva ali tri mesece od 15. L m. dalje. Pričetek vsakikrat ob pol 19. Vstop bo mogoč vsak dan Informacije daje kuharski tečaj v Gostilniškem domu, Ljubljana, Privoz, 11, telfon 26 75 u— Poroka. V staroslovenski cerkvi se je poročil k. inž. Hus Karlo z gdč. Mftdl Vertin Krottmayerjevo. Novoporočenceroa. ki sta iz odličnih ljubljanskih rodbin čestitamo'
u— Siemensu v slav0 In čast, ljubljanskemu občinstvu v korist. Prejeli smo: Ljubljanska publika, ki Je z občudovanja vredno vrnemo neprestano spremljala vsa dela na novi krožni tramvajski progi, tako da delavci niso mogli zvariti nobene tračnice niso mogli vreči v jarek za novo progo nobenih vil granita (pri gradnji tramvaja kamenja ne mečejo z lopatami, kakor je med zemljani navada, temveč z vilami), ne da bi dogodku prisostvovala množica občinstva, je včeraj slavila poseben praznik. Dela na novi krožni prosi so bila včeraj v glavnem zaključena, malo nad Ko-Sakovim barom v Prešernovi ulici so delavci zvarili tračnice nove proge s trač. nicami, ki so bile par metrov položene v to ulico že ob gradnji proge Vič-St Vid 3 tem je bila nova krožna proga sklenjena in graditelji si niso mogli kaj, da ne bi fega slovesnega dogodka počastili z mia ji. Na mlaja, ki sta odeta v trobojnice. fco <>besili napis, ki se g'asi najprej v velikih črkah: Slava In čast MŽD (Maloželezniški iružbi) ln Jugoslov Siemensu d d — Do rem pa v manjših črkah: v korist IJubljan skemu občinstvu Ta napis je med občin stvom predmet še živahnejšega zanimanja kakor je bilo delo na progi samo, in mnogo lih je. kl se z zlobno hudomušnostjo spo tikajo nad njim, češ da razlika v črkah oomenl: Siemensu v veliko slavo ln čast ljubljanskemu občinstvu pa... (Zadnja vt. sta manjka)
u— Uradniška menza v Ljubljani naznanja. da se je oresellla s Sv Petra ^este v moderno urejene prostore nove hiš« oslu Resljeva ceste ln Slomškov« ulice.
Zdravo zobno meso )e podlaga zdravim In lepim zobem. — Vzemite torej
radioaktivno zobno kremo.
Važ zobozdravnik jo ordi-nira!
Radio kotiček
Ljubljana, 8. februarja Drevi bomo slišali v radiu predavanje ge Humekove o gospodinji in zdravi prehrani. Predavanje se prične ob 18 in bo gotovo zanimalo vse radiopostušalce. saj je gospa Humeko»a znana ko, dobra poznavalka gospodinjstva, vprašanje zdrave prehrane je pa posebno važno zdaj ko živimo v tako burnih časih, da človek na pravilno prehrano v vrtincu dnevnih dogodkov rad pozabi Ob 19 stopi pred mikrofon zopet prof Prezelj, da pokramfja s poslušalci.
Ob 20. priredi »■Ljubljanski Zvon« v radiu pevski koncert Nastopi tega na«ega odi ičnega pevskega zbora so se tudi radio-! r>os!u.ša'cem tako priljubil da bi jih težko pogrešali. Program za <čita Dolinškov šramel kvartet in radioor ter.
Jutri zvečer ob 1830 bo predaval ▼ radiu inž. Mirko Lintner o nafii gospodarski osamosvojitvi pod devizo »Svoji k svojim!«. Ob 19 30 se prične predavanje dr. Rudolfa Andrejke o izletih za nedeljo, ob 20. bo pa prenos iz Zagreba.
Nov svetovni rekord. Pod tem naslovom smo v torek priobčili vest, da iabor-ski fantje grade ogromno iectovo sroe. To zdaj popravljamo toliko, da to srce ne bc visoko 5 m in toliko široko, ampak 8 m, ker so še nekateri ljubljanski trgovci da. rova!! več vreč moke, za kar so jim naS? rekorderji prav hvaležni. Senzacij fa za-bave željno občinstvo naj pride v soboto na taborsko maškarado, kjer si bo lahko ogledalo to svetovno čudo in se zabavalo v krasno dekorirani dvorani. Sviral bo 20 članski Falctone The Jazz. Ples bo volil priznani plesni mojster g. Jože Košiček. Dekoracije je po načrtih profesorja Sfča Izdelala »tvrdka« Svetlič & Griinft^d. Vstopnina Je za maske 10 Din za nemas tirane pa 15 Din.
u— Teta Berta ta stric Matic, stara, a
na moč dobra, si belšta glavo, s čim bi napravila veselje svojimi nečakom in r:<~ čakinjam. Ko ogledujeta izložbo igrač, te pobara atenska gospa, če si želita mladosti. Potožita jii svoje br ge in glej, ta ji'na da nasvet. »Pripeljite deco na naS »Otroški ringaraja« v nedeljo 11. t m. ob 16. uri v veliko dvorano Unlona. Tam bo smeha in zabave za mladež na pretek.« Stric Matis. se popraska za ušesom: »Ta bi pa bila, hvala gospa, pripeljeva jih pripeljeva vseh petnajst. Naj se Je pozabava naš drobiž. Na svidenje!
u— Dijaške maškarade sc pri nas razmeroma redke. Starešinska organizacija Preporoda se drži tradicije ln priredi tudi letos na pustno soboto zvečer v Trsov. skem domu svojo dobro znano ln uvedeno maškarado. Dostojne maske vljudno vabimo in Jim na uho povemo, da pripravljamo zanje posebna presenečenja Zanimive d u-žabne igre bodo zabavo prav gotovo prži* vile. Okrepčevališče bo založeno z raznimi dobrotami. Vodil bo g. Jenko Prosimo vse, ki ev. niso prejeli vabil, naj jih reklamirajo na naslov SOP, Tomanova 3, (telefon 29-74). Ne pozabite ca soboto. Trgovski dom mora biti poln!
u— Preporodovcl (ke) In člani »tarei n-ske organizacije se opozarjajo, da lahko dobe vstopnice za sobotno ma&karado vsate dan v društvenem lokalu Zglasite se 10. do 12. Ln od 18. do 19. Istotam se tudi lahko reklamirajo vabila.
u— Belokrajlncl naj se drevi zanesljivo udeleže proslave debelega četrtka v AAkcr. čevi kleti.
Iz Celja
e— Občinska organizacija JNS za St. Pavel pri Preboldu bo imela svoj redni o-bčni zbor v nedeljo 11. L m. ob 15. v novem Zadružnem domu v ŠL Pavlu. Poročala bosta uudi g. narodni jro-sianec Ivan Prekoršejt m predsednik sreske organizacije J'NS g. dr. Ernest Kalan.
e— Reprezentančni tehniški ples v Celja, Tehnita Aleksandrove univerze so pnredi-dilš v soboto v Cebju svoj tehniški p!es pod visokim pokroviteljstvom Nj. Ved. kralja, Na res lepi prireditvi se je zbrala skoraj vsa elitna celjska družba, velika udeležba pa je bila tudi iz razn:b bližnjih krajev, V dvorani Narodnega doma, ki so jo okusno dekorirali študenti arhitekti, je nudil ples prav velemestno sliko. Med prvimi repre-zentanti je prispel celjski župan dr. Gori-čan, kmalu za njim zastopnik bana sreskl načelnik g. dr. Vidmar, zastopnik rektorja prodekan g. dr. Kralj iti univ. profesor g. dr. Rebek. Naposled je prišel, pozdravljen s slavnostno koračnico, zastopnik Nj Vel kralja poflkovnlk g. Gavrilovič. Predsednik Zveze strokovnih klubov tehniške fakultete tehnik g. Tepina ga je pozdravil z iskrenimi besedami in ga prosil, naj na najvišjem mestu sporoči zahvalo !jub'ianskih teh-t»:|kov za visok protektorat Godba ie nato zasvirala državno himmo. Po končanem sprejemu je predsednik pozdrav?! vse navzoče ter se jim zahvalil, da so v tako častnem številu posetili lepo rrreditev akademske mladine. Polonezo ie ob zvokih priznanega jazza Ronnvia otvori1! zastopnik Nii. Vel polkovnik g Gavrilovič s predsednico damskega konrteia go Ka'^-novo: sledili so ostali predstavniki razn'h korroracii in društev z častnimi damami. Po polonezi se 'e razvilo kra'iev0 kolo. ki ra ie vodf Do'lkovn;k g Gavrilovič nato oa so se vrstil' pn redu plesi ki iih Je spretno aranžira' tebn:k g Ro^Bek Posebno oozornost ie zbudi" bar z orHnnatao deknraciio K velikemu moralnemu nn gmotnemu usrehti orlredHve so posebno pripomogle dame častnega damskega komiteja s požrtvovalnostjo v nabiranj« airšsjpevfcov
in pri sodelovanju na priredivi sami. V okrepčevališču in baru so stregle znane celiiske dame ge. Mar račkov a, Kalanova, Stan te jeva, dr. Tischerjeva, dr. Orožnova Ln Batištutova. Ples je trajal do ranega iatra in je zapustil pri cdeiežemcih nad vse prijeten vtisk.
e— Vlomilca v tovarno na Polzeli pod ključem. Orožnikom v BraslovčaJi je v ponedeljek uspelo izslediti vlomilca, ki sta v noči na 1. t m. vlomla v tekstilno tovarno na Polzeli ter odnesla 53.l>Oo Din, večjo vsoto denarja v tujih valutah, 159 ducatov ženskih nogavic in samokres. Vlomilca sta Anton Kamenšek in Anton Debevc s Polzele Pri njima so našli še ves denar. Obo stor.lca so oddali v zapore okrajnega sodišča na Vranskem.
e— »V deželi smehljaja« je deviza ma-škarade. ki jo pri red: v so-boto 10. t m. Športni klub v Žalou v R obleko vi dvorani ob 30. Konkurenca mask! Vstopnina prosta.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 Ln 20.30 zvočm! velefihn »Johann Strauss v pesmi ki ljubezni« in zvočni tednik.
Iz Maribora
13. in 14. Ssbruarja velika
kuharska razstava
v hotelu „OREL"
Razstavljene bodo različne najfinejše mesne specialitete. ribe (sveže postrvi), raki in močnate jedi, ki so jih pripravili priznani kuharski strokovnjaki z mnogoletno prakso v Parizu, Bruslju, Beogradu in na Dunaju. Vstop k razstavi, ki je na strešni terasi, je brezplačen. Odprta od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Na pepelnico velika pojedina slanikov v vseh hotelskih prostorih. Točila se bodo najfinejša ljutomerska in bordeaux vina ter viške specialitete, kakor tudi Salvator in Tscheligijevo pivo.
Priporočala se za obilen obisk
1842
F. in M. Žemljic.
a— Ljudska univerza. Dve zelo aktualni icuni bo ubUcioval na svoj h dveh predavanjih pritjuHjeni predavatelj in odlični hrvaški socic ioj, univ. prol". g. dr. Milan lv-šič iz Zagrebd. Drevi ob 20.15 bo predaval o kapitalizmu in boljševizmu, jutri ob isti uri pa o faš>z.mu. Z ozirom na izredno važno-st teh proolemov se pričakuje obakrat polna dvorana.	_»
a— Ljudska univerza v Studencih Nocojšnje predavanje se bo prijelo ob 19. in ne ob 17 kakor je bilo včerai pomotoma napovedano Pre-iaval bo g. Vlado Cizelj o svojih smuških turah po Savinjskih planinah in na Veliki Klek Predavanje nori" spremljale skioptične slike.
a— Iz tajništva JNS. Vse organizacij ki članstvo JNS iz Maribora in okoKce '.e opozarja, da ie že prispel strankin ko'edar za ieti 1934-35 in .se dobi v '.ainištvu JNS v Mariboru, Cankarjeva ulica l
a— Starešinsko društvo »Triglav« ima družabni sestanek svojih članov, obenem diskusijski večer, v petek 9 t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Orel« Na sporedu re^ ferati delegatov aktivnih edinic. zato je
čim večja u-eležba zaželjena. — Odbor.
a— Nove ordinacijske ure. Sef kirurškega o-Metka mariborske bolnice dr čer nič Mirko ordinira od 11. do 13. Gosposka ulica 49, telefon 23-58.
Primorje in Jugoslavija zopet pri;ate!ja
Kakor znatu, so se pri zadnjih dveh prvenstvenih tekmah med beograjsko Jugoslavijo in ljubljanskim Primorjem dogodili incidenti, ki so zelo neugodno vplivali na dobre športne odnošaje med tema kluboma. Tudi v javnosti ti dogodki niso napravili baš najboljšega vtisa. V pravilnem razumevanju športnega duha sta se vodstvi obeh klubov potrudili, da bi prišlo zopet do normalnih odnošajev med tema ligaškima kluboma. To je sedaj tudi uspelo. Vsa nesporazumljenja so se pojasnila ta likvidirala.
Da se to na novo utrjeno prijateljstvo pokaže tudi na zunaj, sta kluoa sklenila, da odigrata dve prijateljski tekmi, in sicer eno v Beogradu, drugo pa v Ljubljani. Naša športna javnost bo gotovo pozdravila ta vse hvale vreden sklep teh dveh naših odličnih klubov. Ljubljana, ki je vedno sprejemala goste z izredno ljubeznivostjo ta gostoljubnostjo, bo tudi to pot pokazala, da je njen sloves v tem ozl-ru upravičen
Prva tel.ma se vrši že prihodnjo nedeljo v Beogradu, osem dni kasneje pa v Ljubljani.
Jugoslavija bo na nedeljski tekmi nastopna z naslednjim moštvom: Kukič, Di mitrijevič, Lukič. Andjelkovič, Radovano Vič, Lj. Popovič, Nešič. Milanovič, Hajon Zečevič Miloševič Primorje, ki že od začetka leta trenira pod vodstvom dunajske ga trenerja g Puschneria. še ni postavile končnov«Havnega moštva za nedeljsko tekmo. Upamo pa, da se bo že sedaj pokazal rezultat sistematičnega treninga.
Višek sezone v hockeyu na ledu
KAC : ILIRIJA v soboto ob pol 16. in v nedeljo ob 10. uri na drsališču Ilirije
Vsem, ki niso mogli prisostvovati zadnjim hoekey tekmam v Ljubljani, pripravlja Ilirija priliko, da si bodo ogledali to zanimivo igro v soboto m nedeljo Ilirija je povabila na dvodnevno gostovanje letošnjega državnega prvaka Avstrije K'a-genlurter Athletek Club.
Moštvo K. A C predstavlja danes ne samo v Avstriji, temveč tudi v mednarodnem športu razred zase ir ga brez pretiravanja lahko prišteva t.o med najboljša moštva v Evropi. Našo Ilirijo, ki je v letošnji sezoni pokazala tako lep napredek, čaka težka naloga in bo morala napeti vse j sile, da doseže časten rezultat.
Vse prijatelje hockeva, zlasti pa ti9te, ki niso imeli prilike videti zadnih tekem z Rumuni in Dunajčani, vabimo, da si ogledajo ti dve tekmi.
Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 seja kazenskega odbora v tajniških prostorih LNP, nebotičnik, IV. nadstr. Na sejo se vabijo: ob 19.30 gg. Sagadin Milan, Uršič Franc, Terček Ivan, Pavšek Maks (vsi Korotan — Ljubljana), ob 20 gg. Jenko Albin, Drobež Lado, Zavrl Rudi, Zupane Franc (vsi Mars), ob 20.15 gg Petelin Ivan, Repotočnik Avgust (Primorje) in Smolnikar Drago (Reka) ob 20.30 g. Ceg-'ar Franc (Slovan). Tajnik III.
Smučarsko prvenstvo LZSP za sezono 1933 34. za naraščaj (letniki 1916-17) na približno 7 km in za juniorje (letniki 1914-15) na približno 10 km dolgi progi, se ponovno vrši v soboto 10. t m. ob 15. s startom in ciljem ob Večn' poti (pribl'žno 500 m više strelišča). Tekmuje se po pravilniku JZSS. — Tekmova'oi-junorji, ki so startali letos na drž. prvenstvu že kot seniorji. nimajo pravice nastopa Žrebanje se vrši v soboto ob 13. v restavraciji na strelišču pod Rožnikom. — Razglastev in razdelitev nagrad takoj po končani tekmi istotam. — Obrazložitev proge 10 min. pred startom.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekc;jskega direk torija v klubskem tajništvu Zaradi važnosti se prosijo odbonvki za polno=tevUno udeležbo. Dane-s ob 17. strogo obvezen trening I. moštva in igračev juniorske skupine ki imajo čas. Ob 18.30 trenrng ostalih igra-čev Zemliak in Erman sigurno. — Kolesarska sekcija vabi vse svoje člane in od-
bornike na važen sestanek, ki bo danes ob 20. v prostorih Delavske zbornice. K seji se pridružijo lahko tudi vw, ki mislijo verificirati se letos ▼ našem društvu, io tudi simpatizerij sekcij.
SK Ilirija (Nogometna sekcija). Obvezen sestanek I. in II skupine drevi sočno ob H) v posebna sobi restavracije hotela »Slon«.
.ai Hermes (kolesarska sekcija). Danes ob 20. sekcijeka seja pri Končarju. Vabijo se vsi lanski in letošnji odborniki, da oddajo oz. prevzamejo ves arhiv. Posebno se vabi g. Kovač. Nogometna lekcija. Poziva se Brodnik, da se danes opoldne sigurno javi pri načelniku. Obvešča se Mohorel, da sigurno pride v nedeljo, po možnosti tudi čebohin.
ŽSK Hermes (table-tenls). Danes ob 19. seja sekciiskega odbora pri »Kočarju« v Šiški na Celovški cesti.
SK Sioga (Smučarska sekcija). V ne-delio bo v Logatcu tek n« i4 km za klubo-vo prvenstvo. Start ob 14. Prijave najkasneje do četrtka zvečer. Prvi trije prejmejo lične plakete Sestanek vseh tekmovalcev v četrtek 18.30 v Nabavljali zadrugi, Macarvkova cesta 17.
SK Korotan. Danes ob 20. seja uprav, odbora. Te seje naj se udeleže tudi člani Trčsk Janez in Stane ter Drobež Kari.
Sokolske smučarske prireditve pri
Cel;u. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v nedeljo 11. t m. smučarske tekme članov, članic, moškega in ženskega na.raščaja od 16. do 18. leta Sodelovali bodo tudi starejši bratje. Tekme bodo bolj pronaffandnega značaja. Dolžina proge bo znašala za članstvo le 8, za mo:iki naraščaj 6 za č'an'ce in žeski naraščaj pa 4 km. Zbirališče za člane bo ob 7.30 v telovadnici mestne narodne šole, start ob 8.30; za naraščaj in članice bo zbirališče ob 9., start pa ob 10. Proga bo izpeljana po lahkem terenu v smeri proti Lahovni. Tekmovalci se naj do petka 9. t. m. zvečer prijavijo svojim vodnvkom ali pa društvenemu smučarskemu odseku. V nedeljo 18. tega meseca bodo priredili celjski Sokoli-smisčarji izlet k Celjski koči, kjer bodo slalom tekme zimskosportne podzveze Pripravljajo se tudi župne patruljne tekme v trojkah od Celjske koče do Štor.
Sokolska četa v Dvorski vasi. Dne 10 t. m. ob 19. ho pod okriljem ZKiD preda vanjo g. dr. J^sina Mihaleka o svetovni gospodarski stiski.
GOSPODARSTVO
Znižanje obrestne mere Narodne banke
Za enkrat od 7.5 na 7 %, za lombard od 9 na 8 %
Na seji Izvršilnega odbora Narodne bankfc, ki se je vršila 5. t. m., je bilo sklenjeno, da se z veliavnostjo od 9. t. m. zniža eskontna obrestna mera Narodne banke od 7.5 na 7 odst., lombardna obrestna mera pa od 9 na 8 odst.
Ze več nego leto dni se jugoslovensko gospodarstvo odločno zavzema ra to, da po zgledu drugih novčaničnih bank, tudi naša Narodna banka končno izvede nujno potrebno znižanje obrestne mere. Trdo-vratnost, s katero se je Narodna_ banka doslej upirala znižanju, je v zadnjem času dovedla do odločnih protestov gospodarskih krogov in do mučnih diskusij o tem vprašanju, zlasti odkar je lani proti koncu leta kraljevsika vlada izdala važne uTedbe za olajšanje sedaniega težavnega gospodarskega stanja, da omogoči postopen prehod v normalne razmere zlasti v našem kreditnem gospodarstvu V pravilnem spoznanju da je višina obrestne mere v naši državi odločilnega pomena za ves gospodarski razvoj in da je znižanje obresti pogoj za izhod iz sedanjih težkoč, je kraljevska vlada izdala tudi uredbo o maksnnrriranju obrestne mere, s katero je maksimalne obresti, ki se lahko zahtevajo v kreditnem gospodarstvu vezala na višino eskontne obrestne mere NVodne banke. Istočasno je po7va1a Narodno banko da z znižanjem eskontne obcestne mere omogoči po^tonno splošno znižanje obresti v naši državi.
Kakor nas na eni strani zadovoljuje, da je Narodna banka po dolgem upiranju vendar pristala na ?n-'žanje svoje obrestne mere. tako smatramo na drugi strani, da je to znižanje nezadostno, zakaj eskontna obrestna mera. ki obremenjuje pretežni del vseh posojil našega gosno^arstva pri Narodni bank' (okrog šest sedmin) in ki je edino merodajna za določanje maksimalnih obresti v kred:tnem gospodarstvu, se zniža samo za pol odstotka. doč;m se lo-mbardna obrestna mera ki rnma toVkega oomena. zniža za 1 odstotek Nova obrestna mera pa je tudi še mnogo v;šja. nego ie bila do srede leta 1930 Spremembe obrestne mere Narodne banke so bile v zadnjih letih naslednje:
za eskont za loribard >d 22. V. 1922.	60/o 8%
od 27 V 1930.	5.5% 7®/o
od 29 VI 1931.	6.5®/o 8%
od 20. VII 1931.	7.5% 9°/o
od 9. II 1934	7°/o 8%
Celih 8 let. od maja 1922 do maja 1930 je bila obrestna mera Narodne banke ves čas na isti višmi: znašala je vso to dobo za eskont 6 odst. in za lombard 8 odst Sele sredi leta 1930 je prišlo do prvega znižanja, in sicer za eskont za pol odst na 5 in pol odst. za lombard pa za 1 odst na 7 odst Napetost med eskontno 'n lom-hardno obrestno mero. ki je do 1930 znašala 2 odst.. se je po tem letu znižala za 1.5 odst Leta 1930 zmžana obrestna meTa pa je veljala le dobro leto. kajti že v juniju 1931. je Narodna banka v zvezi z nastopom kreditne krize zvišala eskontno :n
lom bar dno obrestno mero za 1 odst. in tri tedne pozneje ponovno za 1 odst., tako da smo imeli od julija 1931. do letos, t. j. dve m po! leti izredno visoko obrestno mero, za eskont v višini 7.5 odst., za lombard pa 9 odst.
Tudi druge novčanične banke so v letu 1931. precej povišale obrestno mero, toda v teku zadnjih let so jo zopet tako znatno znižale, da smo imeli v naši državi v zadnjem času, če izvzamemo Albanijo, najvišjo obrestno mero v Evropi, obe naši sosedni državi, Grčija šn Bolgarija, ki sta v zvezi s kreditno krizo svojo obrestno mero dvignili še višje nego naša Narodna banka, sta postopno že izvedli znižanje eskontne mere na 7 odst
Kakor rečeno, sedanje znižanje obrestne mere Narodne banke ne moremo smatrati kot definitivno, ker je glede na potrebe gospodarstva nezadostno. Zato pričakujemo. da je najnovejši sklep izvršilnega odbora Narodne banke le prvi korak v tej smeri in da bo v doglednem času sledilo ponovno znižanje.
Nove maksimalne obresti denarnih zavodov.
Ker določa uredba o maksimiranju obrestne mere, da ne sme obrestna mera za posojila znašati več nego 5 odst nad eskontno obrestno mero Narodne banke, obrestna mera za vloge pa ne več nego 1 odst. izpod eskontne meTe Narodne banke, se sedaj spremeni tudi maksimalna obrestna mera v našem kred:tnem gospodarstvu. Za posojila odslej denarni zavodi ne bodo smeli skupaj s provizijami zahtevati več nego 12 odst., za hranilne vloge pa ne več nego 6 odst. Kakor znano so denarni zavodi v dravski banovini pred tedni določili maksimalno obrestno mero za posojila, ki znaša pri zadrugah na 9.5 odst.. pri regulativnih hranilnicah 10.5 odst. tn pri bankah na 12.5 odst Kreditne zadruge in regulativne hranilnice niso vzele kot= maksimum doslej po uredbi najvišji dovoljeni odstotek, pač pa so se tega najvišjega dovoljenega odstotka poslužile banke, ki bodo morale svojo obrestno mero znižati za pol odstotka. Na višino obrestne mere za vloge ne more v dravski banovini znižanje pri Narodni banki prisilno vplivati, ker je bila že pri nedavnem maksimiranju za nove vloge pri kreditnih zadrugah, hran;lnicah in pri bankah določena najvišja obrestna mera 6 odst.. in sicer za nove vloge vezane za 6 mesecev Ker pa so pred tedni slovenski denarni za vodi ob priliki maksimirani obresti vzeli to 6 odst obrestno mero za vlo£e vezane na 6 mesecev zgolj zaradi tega, ker je to obrestno mero nudila podružnica Državne hipoteka me banke v Ljubljani in ker je že pred dnevi Državna hipotekama banka znižala svojo obrestno mero za vloge od 6 na 5 odst., je sedaj pričakovati, da bodo slovenski denarni zavodi tudi za hranilne vloge vezane na 6 mesecev znižali obrestno mero od 6 na 5 odst.. kakor velja že sedaj za nove vloge vezane na 3 mesece.
Naglo dviganje državnih papirjev
L'_ _ ■. o	m n r, n f-1V-,	i n 'Iti — _ _ _ _____j.	ilrruSci Hr
V teku februarja se je na naših efektnih tržiščih razvila prava haussa v državnih papirjih Ta haussa je zlasti glede vojne škode prišla nepričakovano, ker j* ta papir po novem letu pričel padati, kakor prejšnja leta V lanskem decembru se jp vojna škoda, kakor znano, povzpela na okrog 298; kmalu po novem letu pa je pričela padati ta Je v zadnji četrtini januarja popustila na 264 Mnogi »o napo vedovali, da bo Vojna škoda še popustila čeS. tudi proti koncu leta 1932 se Je ta p?.plr znatno dvignil potem pa je po novem letu stalno popuščal; ob koncu leta
1932. je aamreč Vojna Skoda dosegla tečaj 250. v početku leta 1933 pa je popuščale vse do marca, ko je dosegla zo<pet najnl žji tečaj 177. Mnogi so pričakovali, da br gibanje tečaja tudi 'etos podobno, venda-je prišlo drugače. Po kratki bai^i v ja nuarju. je že proti koncu pret meseca nastopil preokret in vče.-ai Je tečaj vojm Škode prvikrat prekoračil mejo 300 Din zt komad Vzporedno pa so se še v večji me ri dvignili priv vsi ostali državni papirji Na dviganje državnih papirjev Je o^i vidno vplivalo več momentov Brez dvoma je najnovejša haussa v precejšnji meri po-
V *. •JUGEFA" k. d.. Zigrrb. Gajev« 32- Oi-Us « rep««, »od S. bc. «7 o4^1 1934.
sledica spremembe v amortizacijski službi naši hnotranjih državnih papirjev. Tozadevne zakone je pred dnevi soglasno odobril finančni odbor Narodne skupščine. Način amortizacije bo izpremenjen v toliko. da se bo v bodoče amortizacija z žrebanjem vršila le tedaj kadar bo teč^ij dotičnega papirja presegel nominalno vrednost (torej pri vojni škodi 1000, pri ostalih papirjih pa 100), sicer bo država amortizirala svoje obveznice z nakupom na borzi Ta način amortizacije je le na videz za imetnike državnih papirjev slabši. Odpade sicer možnost amortizacijskega dobička s tem, da dobi imetnik državnega papirja, kupljenega pod nominalo, ob priliki amortizacije obveznico izplačano po nominalni vrednosti; za Imetnike državnih papirjev pa je zlasti v naši državi tak način amortizacije neprikladen, ker Je tr»-ba vedno pazljivo zasledovati liste izžrebanih ta amortiziranih serij ta Številk. Prav pogosto se zgodi, da imetnik državnih obveznic nima prilike zasledovati vsakega žrebanja ta se mu po preteku let lahko zgodi, da obveznica zapade, ker ni bila predložena v izplačilo, še važnejši pa Je drugI moment, namreč ta, da mora država pri amortizaciji z odkupom stalno nastopati na trgu kot kupovalka državnih papirjev, ki jih potrebuje ra amortizacijo. Ker pa je pri nas obseg prometa na tržišču državnih papirjev v primeri s skupno vsoto Izdanih obveznic zelo majhen, je jasno, da morejo nakupi države za amortizacijo v znatni meri vplivati na tečaje obveznic. Zaradi tega novega momenta očividno pričakuje špekulacija, da se bo do tečaji po uveljavljenju novega načina amortizacije na borzi precej dvignili, zato sku«a že sedaj pri nižjih tečajih kupiti obveznice ter jih pozneje pri višjem t*-Ča1u prodati.
Novi način amortizacije pa ni samo ugodnejši za Imetnike papirjev, ki lahko računajo na višje tečaje, temveč tudi za državo samo, ker potrebuje pri tem načinu amortizacije, dokler tečaji ne dosežejo nominale, znatno manjše vsote za amortizacijo enakega števila obveznic odnosno lahko, kakor je to predvideno v novih zakonih, amortizacijo pospeši, ker se z enako vsoto kredita v državnem proračunu amortizira večje število obveznic. V
Državne finance v decembru
Finančno mini«>trtsitvo je v >Si ižbenih No-vinah« objavilo svoje običajno mesečno poročilo o stanju državnih financ v decembru. V tem mesecu so znašali dohodkj državne administracije 59o.8 milijona Din (v decembru 1932 608.6), izdatki pa so znažali 554.0 milijona Din (503.4). Dohodki od neposrednih davkov so v tem mesecu dosegli znatno vsoto 230.2 milijona Din (decembra 1932 2i,5.1); dohodki od trošarin pa eo dali .e 46.1 milijona Din (83.4). Donos laks je znašal 65.0 milijona Din (71.9); donos carin 52.8 milijona Din (54.4); višek dohodkov od monooola pa 152-9 milijona Din (156.1). Kakor vidimo, je bil donos neposrednih davkov znatno višji n*zo pr-sd erum leUnn. dočim so posredni davki zaostajali. Predvsem ie bil znatno manjši douos trošarin in d*loma tudi donos taks, dočim ie donos carin in monopolov le malo zaostajal za decembrom 1932.
Dohodki državnih podjetij so znaSali 2S^.9 milijona Din (272.9) in so bili torej nekoliko večji n^ro pr-<d enim letom, izdatki državnih podje-tij pa so dosegli 257.0 milijona Din (278.8) in so bili torei manjši nt-20 pred enim letom Predmsem ie bil v lanskem decimbru v-ečji dohodek pošte, telegrafa in telefona, ki ie znašal 38.4 milijona Din (26.4). nadalje dohodek državnih rudni kov 21.2 milijona (18.6). dohodek od gozdov 6.3 milijona Din (5.5). dohodek od r*čne plovbe 11.6 (5.2) in dohodek državna tvor niče 6ladkoria v Cukarici. ki je v tem me-eiPcu znašal 31.2 milijona (2.9). Precej manjši neso v predlanskem decembru pa bil (v nasprotij e prejšnjimi meseci) dohodek žel sanic, ki ie znašal le 150-9 miliiona Din (predlanskim 183 6).
V prvih trih četrtMiih tekočega prora-j j nekega	torej v razdobju april - de-
cember. so znašali vsi državni izdatki 4254 milijonov Din ali 81.1°/« vsofe devetih aro raSunskih dvanajstim Donos davkov je znašal v teh devetih mesecih v primeri z istim razdobjem preteklega proračunskega leta v Tvliionih Din: jan.-decumber razlika na-
sproti 1932
n-posredm davki 1648.9 + 316.9 trošarine	441.8 —161.1
takse	594.4 - 60.4
rine	477.6 - 70.9
monopoli	1216 7 + 37.5
Kalcor nam kaže gornia orimenava. se je lani povečal predvsem donos neposrednih davkov, dočim ie bil donos posrednih lav k-jvv. zlasti trošarin, precei manjši, nego * istem razdobivi prejšnjega proračunskega leta jp številk - kažejo, da so trošarine »Wp na gosnodar»»ki položa' in kupno moč naro d<i prev:«*ke in da ie na drugi strani kon-»umna moč prebivalstva naduhe v popuščanju Od posrednih iavkov kažeio veftii do n na le monopoli, s katerimi pa s* nalagaio bremena n* tak- kon« imne oredni«»fe ki s»-ii-n ie težje izogniti nego troSarirMikim r»rH metom
V<M»kakor o? ooazamo Tzbotj5an'»> driavmn financ v toliko da so od druee polovice preteklega Ista naprej državni dohodki in itr
kak&ni meri ao se ie zboljšali tečaji državnih papirjev v zadnjem času nam kaže naslednja primerjava;
voj. 7% 4% «% fik. inv. agr. beg. sredi mar. 1933. 177 44 21 SO konec jan. 1933. 297 06 26 ST 22. jan. 1934. 264 57 27 41 7. feb. 1934. 300 75 35 52
Kakor je iz gornje tabele razvidno, Je vojna škoda lani sredi marca zabeležila najnižje stanje 177 Dta, sedaj pa Je dosegla že 300 Dta za obveznico. Samo v zadnjih 14 dneh se je tečaj dvignil za S6 Dta. Se večji skok vidimo pri investicijskem posojilu, ki je lani v marcu, torej pred 11 meseci notiral še 44, danes pa no-tira že okrog 75. 4% agTarne obveznice so se v istem času povzpele od 21 na 35, 6% begluške obveznice pa celo od 30 na 52.
Paralelno z dinarskimi državnimi papirji so se zadnje dni tudi dolarski pa^pi-rjl znatno dvignili. Tu sicer ne pride v po-štev kaka sprememba v načinu amortizacije teh obveznic, so pa merodajni drugi važni razlogi: na eni strani pričakovanje domačih imetnikov dolarskih papirjev, <Ja jim bo država priznala za izplačilo kupona start paritetni tečaj dolarja, ki ga je že priznala inozemskim imetnikom, kadar zahtevajo izplačilo kupona v vezanih dinarjih, na drugi strani pa okolnost, da se zaenkrat ni bati nadaljnjega padca dolarja, ki je sedaj stabiliziran. Sedanji tečaji teh papirjev se seveda ne dajo primerjati s prejšnjimi, ker kažejo le vrednost obveznic v odstotkih nominalne vrednosti, ta pa se je zaradi padca dolarja zmanjšala. Od srede januarja, ko so bile v Ameriki proglašene smernice za stabilizacijo dolarja, pa so se tečaji dolarskih papirjev precej dvignili, ta sicer tečaj 7% Blairovega posojila od 37.50 na 49.50, tečaj S^r Blairovega posojila pa od 40 na 52.
Kakšen bo bodoči razvoj tečaiev, danes ni mogoče presoditi. Ni izkliučena možnost, da se bodo tečaji še nadalje dvigali, računati pa fe morda pozneje tudi z možnostjo reakcije. Za naše gospodarstvo pa ima haussa na tržišču državnih papiriev to dobro stran, da ie privabila in še nadalje vabi na trr te-ravriranl denar. Tri prihaja na ta način počasi zopet v obtok.
daittrf v boljšem medsebojnem sldadn. Vsota
likvidnih in neizplačani ti radunov je znašala ob koncu decembra preteklega leta pii državni administraciji 139.8 milijona Din nasproti 140-6 milijona Din ob koncu novembra, pri državnih podjetjih pa so znašali likvidni in neizplačuni računi ob koncu lanskega decembra 191.2 milijona Din nasproM L'08.1 milijona Din ob koncu novembra
Borze
7. februarja.
Na efektnih tržiščih se je dviganje drf»v-nih papirjev spremenilo t pravo hau&so. Vojna škoda se je danes na zagrebški borzi povzpela že na 300. Trgovala se je najprej po 300, ob sklepu borznega sestanka pa se ie nudil denar po 3<J1, dočim blaga ni bilo izpod 305 (v Beogradu je bil promet po 302.50 in 300); promet je bil še za mare po
294	(v Beogradu po 297 in 296). Izredno čvrsto ie tudi 7•/• investicijsko posojilo, ta katero se je nudil denar po 73 brei blaga (v Beogradu zaključek po 78). Prav tako »o se dvignile 6®/» begluške obveznice, ki so bile zaključene po 52. 49/c agrarne obreznico so «-e nadalje okrepile in so bile zaključeno po 35. Glede na stabilizacijo dolarja ie tudi veliko zanimanje za dolarske papirje; 7*/• Blairovo posojilo se je povzpelo na 49 _ 50, 8°/e Blairovo posojilo pa je bilo zaključeno že po 52.
Deri««
Ljubljana. Amsterdam 2297.63 — 2306.99, Berlin 1351 25—1362 05, Bruselj 79802 do 801.96, Curih 1108 35—II 13.85. London 177.19—178 79. Ne\v York 3541.61—3569.87, Pariz 225 04—226.16. Praga .69 29—170.15, Trst 300 46—302 86 (premija 28 5%). Avstrijski šiling S (v Zagreb j 8.80).
Curih. Pariz 20.28, London 16 02, NewTork 322.50. Brusni 72.0250. Milan 27.13, Madrid 41.80, Amsterdam 207.10. Berlin 122.10. Dunaj 57.80. Siockholm 82.45. Oslo 80.35.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vo*na Skoda S0l — 305. za februar 298 - 300, za marc
295	— 299. za april 295 - 299. 7°/« investicijsko 73 d-im.. 4°/» agrarne 85 — 36. 7*/a Blair 49 - 50 8®/o Blair 51 — 54. 7°/. Drž. hipotekama banka 63 den„ 6*/« begi iške 42.50 — 54; bančne vrednote: Narodna banka 4000 — 4500. Priv. agrarna banka 252 do 254: indimtrii«ke rivdnote: S terana Osijek 160 - 170 Trbovlje 105 - 115.
Beograd. Voina škoda 302-50. 300 zaklj^ za mare 297. 296 zakli.. 7°'n investiciieko 78 zaklj.. ♦••'» agrarne 33.50 3250 zaklj.. 6»'» begfoSke 52 50. 49 50 51.50 zaklj.. za mare 5150 zaklj.. 8«/« Blair 50 den.. 7°/« Blair 47.50 den. 7"» Drž hipotekama banka 63 den.. Priv nirrarna bankn °4Q zaJdi.
Blagovna tržišča
»ITli
4- Chirago 7 februarja. Začetni tečaji: plenica: za maj 92 875 i» iulii 92 M tember 92R75 kornra- za m«i 52.875. n }u Hi 54 «25 za *«pt*mb»r 56^5.
-t- ffnvoeadska blagovna bori; (7. t ra.) Tendenca stalna Promet je bil srednji' I Cene nespremenjene.
Notranjost zemlje
Kovinska krogla iz železa in niklja z mogočnim ognjiščem plinov
V svoji novi knjigi »Kaj nam pripoveduje zemlja?« obravnava znani nemški geofizik dr. Limbach vsakovrstne zanimivosti o nastanku in bistvu naše premični-ce, posebno pa o njeni notranjosti.
Najprvo so bile razne meritve teže, ki so pripravile pot domnevi, da mora biti zemeljska notranjost sestavljena iz težjih snovi. Do tega zaključka so vodila tudi opazovanja, da potresni valovi v različnih globinah odmevajo različno, tako da sc morali sklepati celo na to, da sestoji zemeljska obla iz več obel, ki ležijo druga v drugi.
Na podlagi neštevilnlh meritev vemo danes, da tvori zemeljsko jedro kakšnih 5000 km debela kovinska krogla, ki sestoji v glavnem iz železa in niklja, z majhnimi primesmi zlata, srebra, platine itd. Po obeh glavnih sestavinah so to jedro
imenovali *Nife« (Ni = kemična značka za nikel, Fe — kemična značka za železo). Druga kroglasta plast nad to, ki jo imenujejo »Sima«, sestoji, kakor je razvidno že iz imena, iz silicijevih in magnezijevih spojin (Si = silicij, Ma = magnezij ), vrhnja plast »Sial« sestoji po večini iz lažjih silicijevih in aluminijevih (Al) spojin. Srednja plast meri okrog 1200 km, vrhnja okrog 120 km, a kakšnih 70 km te vrhnje plasti predstavlja zemeljsko skorjo.
še nekaj nas učijo novodobna opazovanja, o čemer starejša znanost, ki ji niso bile na razpolago tako fine merilne priprave, ni imela niti pojma, človeštvo ve že dolgo, da se zemeljska temperatura z rastočo globino stalno dviga, če bi se dogajalo to povsem enakomerno, bi morala vladati v globini 3000 km že temperatura
90.000 stopinj C! To je vročina, ki ai Je ne moremo niti predstavljati; toda račun ni povsem točen. Pozabili smo na to, da ima pri vsej stvari odločilno besedo tudi tlak Ce bi učinkovala namreč samo navedena visoka temperatura, bi se zemeljska krogla že davno razplinila in razletela. To pa preprečuje tlak, ki proti globini tudi čedalje bolj narašča in drži vse s svojo mogočno silo skupaj. Po znanstvenih računih mora vladati v zemeljskem središču temperatura le malo tisoč stopinj, pač pa pritisk kakšnih treh milijonov stopinj. Pri tem pritisku pa se vedejo tudi plini kakor trda telesa in ne morejo nikamor uiti ali se stisniti. Na ta način si pojasnjujemo navidezno nasprotje, da sestoji vroče zemeljsko jedro iz plinov, ki se pa ne morejo razbežati, kakor bi vstre-zalo njihovi naravi.
Ventilirane postelje
V	neki nemški reviji razpravlja Walter Ostwald o zanimivih tehničnih reformah, ki bi bile po njegovem v prid postelji in zdravju ljudi.
Toplotno stanje postelje, pravi Ostwald, urejujejo še danes na primitiven način z uporabo bolj ali manj propustnih odej, ogrevalniki, električno kurjenimi blazinami itd. Malokdo pa misli na to, da bi bilo veliko bolje, če bi dovajali v posteljo po želji temperiran čist zrak in odvajali pokvarjenega. Tako bi lahko v žimnicah ali posebnih vložkih uporabili sistem primerno preluknjanih gumastih cevi. ki bi dovajale električno temperiran zrak iz posebnega ventilatorja. Drug sistem gumastih cevi v zgornjem delu postelje bi skrili za odvajanje izrabljenega zraka in za poljubno močno ventilacijo posteljne notranjosti.
V	posebnih primerih, za določene bolezni, bi se daia stvar urediti celo tako, da bi dovedeni zrak za pospešitev kožnega dihanja obogatili n. pr. s kisikom, mu dodali ogljikove kisline ali kakšnih medikamen-tov, ki prehajajo v zrak. Medicinec bi vedel najbolje povedati, kako bi se dale te možnosti izkoristiti, vsekakor pa bi se poskus aparativne klimatizaciie postelje obnese! tudi tedaj, če bi bolniku ola15al čas bolezni in mu pripomogel do subjektivno znosnega stanja.
VserusM stratosfsrni
Moskva je pripravljena
Vorošllov o moči sovjetske vojske
Telegrafska agentura sovjetske unije priobčuje govor, ki ga je imel ljudski komisar Vorošilov 30. januarja na 17. strankinem zboru in se v glavnem glasi:
Obrambne sile sovjetske unije odgovarjajo razvojni višini države. Med 16. in 17. strankinim zborom se je izvršilo ogromno delo za reorganizacijo rdeče vojske. Imamo dovolj modernih tankov, razpolagamo s kvantitativno in kvalitativno dobro arti-lerijo, ne manjka nam primernega števila strojnic in mitraljez za obrambo pred napadi iz zraka. Nadalje imamo mogočno kemično industrijo, a tudi dobro poročevalsko službo. Rusija ima mogočna težka bombna le-
kongres
Aprila se bo začel v Leningradu vse-ruski strato^ferni kongres, ki bo združil številne ro«ke znanstvenike, letalce in in-ženierje. Kongres se bo vršil pod pokroviteljstvom ruske Akademije znanosti.
Idejo za kongres je sprožil Iljin, mož, ki je tudi z vso vnemo podpiral misel zadnjega. tragično zaključenega ruskega stratosfera ega paleta. Rus\a vlada bo na stra-tosfemi kongres povabila niz inozemskih učenjakov, predvsem prof. Piccarda, ameriškega poročnika Settleia ;n ameriškega stratosfernega letalca Fordneva.
Vorošilov
Zakoni i»ied sorodniki v Egiptu
Kleopatra. staroegirvtsika kraljica, ki je slovela po svoji lepoti in razumnosti, ie b:la hči iz zakona med bratom in sestro. A že dve prejšnji poko'enji njenih prednikov sta bili sklenili takšen zakon, kakor se je tudi ona dvakrat zaporedoma poro-č;!a z dvema svoiima bratoma. Ta dva niena mo?a in brata, Ptole-mej XIV in Ptolemei XV. pa sta slabo končala. Prvega je dala utopiti, drugega zastrupiti.
V starem Egiptu niso b;li takšni zakoni med najožjimi krvnimi sorodniki nič posebnega. zlasti ne v vladarskih krogih. Egipčani so smatrali svoje faraone namreč za 1 i ud' božjega izvora in vladar je našel potemtakem samo v svoji sestri sebi enako družico. Znan je primer iz neke druge d:nastije. v kateri so bratje in sestre sklepali zakone skozi 13 pokolenj. Poroča io. da je bil vsak član te dinastije gen'alen in zdrav — to v opreki s tradicionalnim naziraniem. da je posledica zakonov med krvnimi sorodniki degenerirano potomstvo Ta dinastija je izumrla samo zato. keT so se v zadnjem pokolenju rodili sami dečki. (Pravkar izišla številka ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet« prinaša zanimiv članek »Zakoni med sorodniki«.)
Skrivnostna raketa
Klimatološka opazovalnica v kopališču Luhačovice je opazovala prošlo soboto zanimiv nebesni pojav. Ob 7. uri 5 minut zjutraj je bilo videti na vzhodni strani neba sijoč bel pas, ki se je nekaj časa širil, slednjič pa je izginiJ v vzhodnem pravcu.
Pojav se je zdel podoben ogromni raketi za polet v svetovni prostor. Zoačnilno je, da so opozavalci videli tudi nekakšen dim, ki se je vid za dozdevno raketo. Dim se je kmalu izgubil v oblakih. Klimatološka opazovalnica je sporočila to praškemu observatoriju, od katerega pa je prejela obvestilo, da niso opazili nič podobnega.
Smrt 114 letnega farmarja
Pred kratkim je umrl v ameriškem San Juanu (Puerto Rioo) najstarejši otoška prebivalec, farmar Gregor Torres Mož je učakal 114 let. Torres je delal vse svoje življenje sam na svoji farmi in je bil vedno zdrav. Zbolel je nekaj dni pred smrtjo. Pokojnik zapušča 300 potomcev: sinov, vnukov, pravnikov in drugih sorodnikov.
Nove litavske znamke
Iz Kaunasa poročajo, da je ondotna poštna uprava izdala serijo znamk s podobo litavskega državnega predsednika ter znamko s sk'ko dveh ponesrečenih letalcev Dariusa in Girenasa, ki sta padla po srečno uspelem prekomorskem poletu na nemška tla Ln zgorela po eksploziji letala.
Manevri avstrijskega prostovoljnega zbora
iMMHiMM
SMrapsis
Obrambne čete, Id jih Je avstrijski kancelar Dollfuss formiral za borbo pioti
nacističnemu terorja
tala in je poleg tega sijajno izboljšala svojo letalsko službo Tehnizacija je popolnoma preobrazila rdečo armado. Za oja-čenje deželne obrambe so postavljene trdnjave in utrdbe, ki ne segajo danes samo od zapadne meje pri Ladoškem jezeru do črnega morja, ampak tudi od Vzhodne Sibirije do najbolj eksponiranih točk na Daljnem vzhodu. Na Vzhodnem morju, v pokrajini ob Murmansku, vzdolž črnega morja in na Daljnem vzhodu stoje povsod obrežne utrdbe. Te zgradbe bodo vsakomur, ki bi se mu zahotelo ruske zemlje, temeljito pregnale skomine. Nevarnost morebitnega napada na ruske obale je sovjetsko vlado prisilila do tega, da je ustvarila primerno pomorsko obrambno brodovje tudi na Daljnem vzhodu.
Linijskih ladij in matičnih ladij za letala Rusija nima ne na severu niti na Daljnem vzhodu. Vendar pa postanejo lahke ladje in obrambne naprave vzdolž nabrežja, v prvi vrsti hidroplani in podmornice, nevarni vsakomur, ki bi si drznil napasti rusko zemljo.
Na koncu svojega poročila je omenil Vorošilov, da je Japonska prva država, ki skuša najti izhod iz krize z vojno. Zdaj nastopajo Japonci na svetovnem tržišču kot prvi kupci za oboroževanje. To so obenem japonske politične priprave na vojno, priprave, ki so mnogo resnejše od priprav za vojno s Kitajsko. Japonska ni postala le dejanski gospodar Mandžurije, segla je še delj in se je začela zanimati za ruske interese na vzhodni kitajski železnici. Varstvo ruskih mej je Japoncem trn v očesu in ker je Mandžurija najmočnejše njih oporišče, mora biti Rusija pripravljena na vse dogodke.
Robot - kuhar
V Parizu so otvorili kulinarično razstavo, na kateri je najprivlačnejša točka robot v kuharski opremi
Obleke za gospode
po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri
Drago Schwab, Aleksandrova c.
Tutankamnov senčnik
Zadnja pridobitev Tutankamnovega muzeja v Kairi ie Tutankamnov sončnik. Ta sončni'k je prav za prav nekakšen balda-hin, ki počiva na visokih lesenih palicah Sončnik je čez in čez prevlečen z zlatom in je imel namen ščititi faraona pred sončno pripeko.
Sončnik so našli raziskovalci starin iz egipčanske dobe v Tutankamnovi grobnici. in sicer v kosih. Potrpežljivemu stari-noslovcu Reru Engelbachu se je naposled posrečilo, da ga je sestavil ter ga izročil v varstvo kairskemu muzeju.
Prisilna uvedba rodbinskih imen v Turčiji
Turške oblasti so začele silita svoje državljane, da si morajo izbrati rodbinska imena. Turška zbornica v Carigradu je te dni zabranila mnogim turškim trgovcem vpis v trgovinski register, ker še niso označili novih imen. katere zahteva država od svojih državljanov.
PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
f,ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBČUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: TIHOŽITJE MASK
Naslovna atran: ZIMA V GOZDU (Foto)
NASA SVOBODNA VOLJA (Ali ima človek sploh svojo voljo? — Dr. g. v.) _
Stanko Bunc:IZ NASE TOPONOMASTIKE — IZBOLJŠANJE ZVOČNEGA FILMA —- JUŽNOAFRIŠKA PRAZGODOVINA IN IZVOR EVROPSKIH RAS — (E. rt.) — Univ. prof. dr. Metod Dolenc: SPOMINI NA BRATISLAVO IZZA SLOVANSKEGA PRAVNIŠKEGA KONGRESA (1) — TEHNIČNI OBZORNIK (Novi ladijski žerjavi — tnj) — PRAH BOŠ (Emil G.) — Marijana žel jeznova-Kokalj: IZ MINIATUR (Zadrega — ženin dnevnik — Uradniški termometer) — IZ DEL HERMANA BAHRA — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — ALKOHOL ŽELODČNI KAMNI IN POAPNENJE 2IL — Tone čufar: SRČNI ZVOKI —' ZAKONI MED SORODNIKI — (Dr. h. n.) — M a r g i t a Matches: DIVJI PARADIŽ (5) — ŽENSKA KAZNILNICA V NEW YORKU (E. T.) — ČLOVEK IN DOM (Ekonomična kurjava — tnj) — NOV NAČIN, KAKO SE POKONČUJE BOROV PRELEC — LEPO OBNAŠANJE — NEKAJ ZA VSE — ŠAH — ZA MISLEČE GLAVE — RISARSKA UGANKA — ANEKDOTE — Na platnicah: HUMOR
(Adamson in Behacelj)
Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Med aretacijo se smejejo
Pri demonstracijah pariških avtomobilskih Izvoščkov so aretirali stražniki tn<U f» dame, ki so navzlic izvršenemu dejstvu židane volje
Smrtni žarki iz vesoljstva
Plinasta plast nas varuje strašne smrti
V svojem letnem poročilu Smithsono-vemu zavodu je postavil znami ameriški učenjak prof. Charles Abbot, da nas 5 cm debela plinasta plast varuje strašne smrti, ki nam preti iz vesoljstva.
Ta plast sestoji iz »azona« in se razprostira v višini 60 km nad zemljo v stratosferi. Ozon požira največji del kratkovalovnih uLtravroletnih žankov, ki bi uničili vse
življenje, če bi mogH prodreti do »emeli*
ske površine. Po drugi strani pa je dobro, da oizonska
plast ni debelejša nego pol centimetra, kajti če bi požrla vse ultravioietne žarke, bi moral ves svet oboleti za rahitisom. Baš ultra-violetni žarki nekoliko daljše valovne dolžine, ki jiih ozonska plast ne zadržuje toliko, nas te kakor mnogih drugih bolezni namreč varujejo.
Dragulj, ki prinaša nesrečo
Iz zgodovine „plavega demanta", ki je spremil na morišee Marijo Antoinetto
Pred kratkim je vložil znani ameriški milijarder Mac Lean iz Gincinatija ločitveno tožbo proti svoji ženi. Kot vzrok zahteve po ločitvi navaja, da je njegova žena kljub ponovnim svarilom kupila »plavi demant«, kamen nesrečne francoske kraljice Marije Antoinette. Prstan s kamnom je bil naprodaj na dražbi zapuščine umrlega filmskega zvezdnika Rudolfa Valentina.
Kmalu potem, ko je Mac Leanova žena kupila prstan z usodnim demantom, se je Mac Lean ponesrečil z avtomobilom. Pri tej nezgodi je oslepela milijarderjeva žena, sin pa se je ubil. Mac Lean je prepričan, da je nesrečo zakrivil usodepolni prstan t demantom. Mož je priložil svoji tožbi za ločitev zakona zgodovino nesreč, ki »o v zvezi 8 prstanom. Omenjamo samo nekatere:
Prstan a usodnim demantom je ukradel
v 17. stoletju pustolovec Taveirmere iz nekega svetišča v Delhiju. Ludovik XIV. ga je kupil za madame de Montesplan. ki je kmalu nato prišla pri kralju v nemilost. Naslednji lastnik prstana je posta! minister Fouquet, ki so ga vrgli v Bastiljo. Od njega je prešel prstan v last Marije Aatoš-nette, ki ga je nosila celo na svoji poti na morišče. Od smrti te francoske vladarice je menjal prstan 87 lastnikov, ki so vsi končaii kmalu in v jako nesrečnih okoliščinah. Nosili so ga med drugimi tudi lord Hope, ki je zblaznel, plesalka Ladno. ki so jo umorili, ko je imela prstan prvič na roki, bivši turški sultan Abdul Hamid, ki se je moral odpovedati prestolu itd. Po smrti Abdula Hamilda je priromal prstan v Ameriko in je prinesel smrt avtomobilskemu dirkaču Pomatowskemu, pozneje pa še filmskemu igralcu Rudolfu Valentinu.
Šestčlanska družina utonila
Iz Bukarešte poročajo, da je utonila v besarab^ki občini Kegalniceanu neka šestčlanska družina, ki se je vozila na dveh saneh čez reko Kego. V prvih saneh sta se vozili dve mladi materi, sestri, novorojenec in njegov oče. Na drugih saneh so vlekli konji očeta mladih mater.
Družba se je vračala od krsta. Ko so bile sani sredi reke, se je udri led in sani so s konji in ljudmi izginile v valovih. Ena izmed mladih mater je imela toliko prisotnosti duha, da je vrgla v kožuh zavitega otroka skozi ledno odprtino iz vode. Otrokov ded je hotel pobrati dete, tedaj pa se je tudii on potopil pod vodo. Doslej niso našli še nobenega trupla.
Pilsudski predlagan za Nobelovo nagrado
Juridična fakulteta krakovske univerze Je predlagala Nobelovi ustanovi v Stock-holmu za podelitev letošnje mirovne na/-grade maršala Pilsudskega. Svoj predlog utemeljuje s tem, da je bil Pilsudski tisti, ki je dal pobudo za dva najvažnejša nena-padalna paleta današnje dobe: za mirovno pogodbo z Rusijo in Nemčijo.
Lindberghova žena odlikovana
Iz Washingtona poročajo, da je bila odlikovana Lindberghova žena Ana M->rrow-Lindberghova s Hubardovo svetinjo za ra-diotelefonsko in aeronavtsko službo, ki jo je izvrševala med poletom s svojim možem v Evropo in na poletu čez južni Atlantik. Lindberghova žena je prva ženska, ki je dobila to odlikovanje.
ANEKDOTA
Colbertu, finančnemu ministru Ludovj-ka XIV., so nekoč predlagali nov objekrt za obdavčenje — človeški duh Možakar, ki mu je šinila v glavo ta nenavadna misel, je utemeljeval svojo bistroumnost s tem, da ne bo hotel nihče veljati za bedaka. Ljudje, je zatrjeval, bodo naravnost silili k prijavam za novi davek. Colbert je nekaj časa poslušal ta izvajanja, potem je ironično odvrnil: »Dobro, pa naj velja. Toda vi, ki ste si izmislili to idejo, ostanete za vedno davka prosti.«
Prekletstvo milijonov
Ameriški kralj tobaka James B. Duke je pred svojo smrtjo spoznal, da bogastvo ne prinaša blagoslova in je volil ob svoji smrti polovico premoženja siromakom Drugo polovico pa je zapustil hčeri-edmki Podedovala je M) milijonov, ki so jo navzlic smrti očeta napravili za najbogatejšo. a tudi najnesrečnejšo dedičino v Zedinjenih državah Posebno odkar so ban-diiti ugrabili Lindberghovega sina. varuhi trepečejo za življenje male Doris Duke in pole^ garde oboroženih strežajev pazijo nanjo detektivi s strojnicami. Mala Doris Duke je v pravem pomenu besede jetnica svojih milijonov, ki so ji prinesli prekletstvo namestu blagoslova.
VSAK DAN ENA
Av tomobilist »Ali se radi vozite z avtomobilom?« -I seveda!«
»No, potem pa aa naučit«!« „
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Dramska družina SJSU Preporoda tz Ljubljane bo gostovala drevi ob 20. v dvorani Narodne čitalnice s priljubljeno Kristanovo igro »Drobtine«. Priznani
igralci, ki so z velikim uspehom nastopili že na raznih slovenskih odrih, so to igro pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbin-ška še posebno vestno na5tudirali in bodo Dudili obiskovalcem največji užitek. Upamo, da bo javnost v velikem številu posetila to prireditev, zlasti ker je čisti dobiček namenjen v humanitarne namene.
r— Se je čas, da si nabavite za sobotno maSkarado >Na morski ooali« primerno masko, saj je obilna izbera za posameznike in za skupine. Najlepča maska in pa skupina, ki bo izvajala najbolj uspele nastope, prejmeta nagradi. Dekoracije dvorane bo izvršil br. Mitja Valenčič.
Iz Zagona
z— Zaščitno cepljenje proti davlcl. Ker
je bilo lani več primerv davice v zagorskem okrožju, je banska ukrava Izdala odlok, da se morajo vsi otroci od 2—10 let cepiti proti davici. V poštev pridejo kraji Zagorje, Toplice, Podkraj, Loke, Kisovec, Držine, Vrb in Potoška vas Starše opozarjamo. da se odloku pokore, ker jih sicer doleti kazen. Dan cepljenja bo pravočasno razglašen.
Iz Konfic
nj— Občinska seja se je vršila te dni. V uvodu ie predsednik občine sporočil, da
je brzojavno čestital predsedniku JNS g. Uzunoviču k imenovanju za ministrskega predsednika, v^ sreski odbor za javna dela pošlje občina odbornika g. Petka Antona. Iz konjiške občine sta še v tem odboru načelnik cestnega odbora notar g. Jereb Rado in podnačelnik tega odbora
odvetnik g. dr. Mejak Ervtn. N« proSnjo RK v Konjicah, da se po krajevnem odboru pri bolnišnici zgrajena cest* prizna kot občinska cesta, je sklenil občinski odbor soglasno, da se preizkusi poprej dejansko in tehnično stanje te ceste. Nato bo odbor šele skiepal o rešitvi prošnje. Pri slučajnofetih je poročal predsednik občine, da ni noben hišni posestnik v trgu vložil ugovora proti prodaji komunske hiše, glede česar se je vršilo posebno glasovanje 26. januarja.
nj— Ustanovitev krajevnega odbora NO je določena na 19. t. m. ob pol 20. v Narodnem domu.
nj— Seja cestnega odbora bo 13. t. m ob 8. v Okrajni hranilnici. Na dnevnem redu bo letni proračun.
Fz Trboveli
t— Zasavska podružnica SLD bo imela redni občni zbor v nedeljo 11. t. m. ob pol 10. pri Forteju v Trbovljah. Predaval bo Vladimir Kapus. urednik »Lovca«.
t— Nova kuharska knjižica za ceneno Ln tečno hrano iz domačih pridelkov se dobi v podružnici »Jutra« za ceno 10 Din.
Iz Novega mesta
n— Jadranska straža. Krajevni odbor Jadranske straže v Novem mestu ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 11. t. m. ob pol 10. v mestni občinski posvetovalnici. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
*
g.T. TLJ PRI VELENJU. Naši vrli gasilci priredijo na pustno nedeljo 11. t. m. ob 15. v prostorih osnovne šole dve šalo-Igri »Mutastega muzikanta« in »Carodej-no brivnico«. Na sporedu bo tudi nekaj šaljivih nastopov. Zato bo zabave dovolj. Vsem. ki ste nam naklonjeni in se želite na pustno nedeljo re3 dobro zabavati, na svidenje!
Iz Ptii|a
)_ poročila sta se v Zagrebu g. Marjan
Pavšič, veterinar, ta diplomirana pravnica gdč. 2iva Fermevčeva, hčerka znanega ptujskega odvetnika g. dr. Ivana Fermev-ca. Čestitamo!
J_ Sokolski družabni večer z maSkarado bo v soboto 10. t. m. ob 20. v Narodnem domu.

drama.
Začetek ob 20. Četrt e-k, 8.: Sonjkin in njegova sreča. Četrtek.
Petek. 9. ob 15.: Pra>znik ovitočih čezenj. Znatno znižane cene od 4 do 15 Din. Dijaška predstava ^"bola. 10.: Charl^eva teta. Premiera. Izv.
OPERA.
Začetek <>b 20. Četrtek, 8.: Viljem Teli. Premiera. Iz*-?n-^ei-k. 9.- Zaprto.
Sobota. 10.: Nižava. A.
★
Izredna priljubljenost japou?ke i*re »Praznik cvetočih češenj« ii privedla do 12. uprizoritvi, ki bo v petek ob 15. kot dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 14 Din. Rezervirajte pravočasno vstopnice!
»Charleveva teta« pride v novi režiji, zasedbi in inscenaciji v soboto na oder. Razgibano dfjanje. ki ee odigra v enem popoldnevu in večeru, nam s kipečim humorjem in z neizčrpno izajdljivostjo situacij prikazuje prizadevanje treh oksfordskib akademikov za uresničuje lj jbe-zinekih sanj in idealov, kar se jim naposled tudi posreči.
fia- Zinka Villan - Kunčeva. ena najod-ličnejših članic zagrebške operj. ki fi lej z velikim uspehom gostovala tudi v naši operi, gostuje danes ponovno na premieri opere »Viljem Teli« v ulogi Matilde. »Vi-
tjem Teli« |« aednfa Rosalntjeve opera. ki to
ie napisal na vi&ku t>voie slave, poln d»mi-slekov in sveže Življenjski moči. Till je umetnina, ki je izredno močno vplivale na
razvoj takratne opere (1829) in se je razširila takoj po vseh v-elikih odrih v Evropi. Namovno ulogo Tilla ix>ie g. Robert Pruno-žič. Geaslerja. mesto obolelega g. Betetta. g. Mirko Pugelj. ki je v zadnjih dneh prevzel to alogo. V obeh. izredno važnih in tižkita tenorvkih partijah. Rudolfa in Amolda. nastopita gg Gosiič in MarČec. kneza \Valterja poie Rus Marjan. Melchtliala g. Zupan, Leutcholda g. Janko. Matildo, kakor že zso-rai oni-inieno. ga. Zinka Kunčeva. Tellovo ž*nn Hedv;go ga. Golobova in Tellovejja sinčka ga. Ribičeva. Ulogo ribiča poie B. Ba novec. Zbor ie pomnožen. Muzikalno vodstvo ima kapelnik Neffat, režijo g. režiser Skrbinšek-
celjsko GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek. 9.: Maksi. Uprizoritev cetfcflcih igralcev. Abonma.
Mariborsko gledališč«
Začetek ob 20 Cetriik. 8: Stambjlska roža. A. Petek. 9.: Zaprto.
Sobota. 10.: Okenc;. Fredotavu za Združenje nar. strok. org.
Premiera Devalove komedije »Gospodična« bo v ned-<ljo 11. t. m. ivečer. Ta komedija je zasnovana prav svoiivrstno ter ie
prinesla pisatelju povsod mnogo uspehov. Dasi ie bila krstna predstava lega dela &e!e pred dobrim letom v Parizu, uprizarjajo »Gospodično« danee že po wih gledališčih Komedijo je prevedel Milan Skrbinšek. re-žira Vladimir Skrbinšek. Gospodično igra Kraljeva, v večji alogi nastopi M. Ml-skujeva. ki j; lani .v >Bog>u maščevanja« debuti-rala z lepim uspehom. Sicer so še zaposleni Slavinova. Starčeva. Cepičema. Križaj^va. P. Kovič. Skrbinšek. Nakret. Furijan in Blaž.
Radio
Četrtek. 8. februarja.
LJUBLJANA 12 15: Plošči. - 12-45: Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: Gospodinja in zdrava prehrana (ge. Humekova).
—	18.30: Srbohrvaščina. — 19: Pouovor m poslušalci. — 20: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«. — 20.45: Doiinškov Jra-mH • kvari it. — 21.15: Radio - orkester.
—	22: Cas. poročila, radio jazz.
Pelek. 9. februarja.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Narodna pesem in pripovedke (dr. Rupel). — 12.15: PlošSs. — 12.45: Porodila. _ 13: Cas, plošče. — 18: Naše vojaške godbe v reproduei-rani elasbi. — 18.30: Predavanje Narodne odbrane. — 19: Sokolsko predavanje- — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20: Prenos i* Beograda. — 22: Čas. poročila, plošče.
BEOGRAD 17: Pesmi i orkestrom. — 19: Plošče. — 19.30: Violinski koncert. _ 20.$): Verdijev Requienu. — 22.30: Ciganska godba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Kon-«e>rt ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20: Koncert na čelo. — 20.30: Pesmi. — 21: Violinske skladbe — 22.15: Pk=sna glasba.
—	PRAGA 20.25: Kvin-tet na pihala. — 21: Orkesh-alen konort. — BRNO 19.35: Zborovski koncert. — 20: Program iz Prage.
—	VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Pl^a glasba. _ DUNAJ 12: Orkester. — 15.50: Mladinski koncert. — 1710: Zborovsko p^d je. — 19.35: Prenos oper d i« Gradca. — 22.20: D.ina>ski komorni orkester. — BERLIN 20.10: Ves program iz Kani gsbenga. _ KČNIGSBERG 20.10: Oo°rni večer. — 21: Mešan program. — 22.80: 'Skladbe Joh. Strauss«. — 23.30: P! »sna muzika. — MCHLACKER 20.10: Mešan program. — 21: Orkestralna glasba. — 22.45: Plošče. — 23: Koncirt draždanske filharmonije. _ 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18 30: Jazz. — 20: Operetna glasba.
Mi gremo še en korak dalje na pot k populariziranju radia.
Naš jADRAN-prejemnik stavimo po Prijave pri naših pooblaščenih trgovcih.
mesečno na razpolago.
NAJVEČJA BADIOINDUSTRIJA EVROPE
PHILIPS RADIO
Razglas
Komanda 4. planinskega bataljona razpisuje prvo ustmeno javno licitacijo za prodajo okrog
IfcOO kg GOVEJIH KOSTI
Licitacija se bo vršila dne 17. februarja t. 1. ob II. uri v pisarni bataljona v Kasarni Vojvode Mišica v Ljubljani.
Pogoji so na vpogled vsak delavnik od 8. do 12. in od 15.30 do 18. ure.
Na dan licitacije je treba položiti do 10. ure pri komandantu bataljona kavcijo v znesku 50 dinarjev.
Iz pisarne 1. planinskega peSpolka št 971 z dne 26. januarja 1934 v škofji Loki.
1841
NAPRODAJ JE HOTEL
s 30 opremljenimi sobami, v najlepšem delu prestolnice, v neposredni bližini železniške postaje, z odlično razčlenjenim obratom Poleg tega oddamo eno med najbolj frekventiranib in najbolj rentabilnih restavracij v strogem centru Beograda. Za pojasnila se obrnite na Obrtno-komisioni zavod, Beograd, Terazije 12, tel. 25-668
Dopisi
JEZERSKO O potrebi večjega zanimanja za tujski promet na Jezerskem je pisal v »Jutru« 5. t. m. g V Gostiša, župnik in oddajalec tujsfkih sob na Jezerskem V članku kritizira med drugim, da avtobus že vso zimo ne vozi na progi Kranj — Jezersko in da bi avtobusno podjetje z majhno večjim prizadevanjem morda le lahko pripomoglo do boljše zveze, saj je bil 10 januarja majhen luksuzni avtomobil pred hotelom Kazino na Jezerskem, zatorej da bi težki voz še lažje pregazil sneg. Podpisana družba izjavlja k tem očitkom, da je pri sedanjem stanju ceste na progi Kranj—Jezersko vsal. avtobusni promet onemogočen m bi biia vsaka vožnja za potnika kakor za vozilo nevarna Globoki tir, ki ga je na ozki cesti napravilo po 40 do 50 voznikov lesa dnevno ne dopušča vožnje in izogibanja avtobusa. Takšno pot vsetcakor lahko zmaga majhen avtomobilček, nikakor pa težki avtobus. Državno pošto vozimo, kakor to določa pogodba, v takem času s konjem. Potnik iahko prisede m» plača 30 Din za 5 urno vožnjo, kar nikakor ni pretirano Z avtobusom bomo pričeli voziti, čim bo cesta za promet primerna, to se pravi, čim bo
vsaj sneg izginil. Vozimo redno že štiri leta, brez zaslužka vzdržujemo zvezo na tej turistično važni progi. Samo v lanskem letu smo plačali 15.400 Din cestnega prispevka, zatorej sodimo, da ni samo naša Jolžnost. da bi ustvarili vse pogoje za av-'obusni promet. V ostalem p? se strinjamo k dopisnikom: vsi interesenti za tujski promet bi morali aktivno sodelovati za prospeh Jezerskega. Res, da je avtobusna cveza prvi pogoj k temu, ali poklicani so tudi dpugi, da nam obratovanje omogočilo. Radevolje bomo vozili potnike v krasno Kokrsko dolino, z vsemi močmi smo pripravljeni sodelovati v razvoju tuiskega prometa, toda krivdo valiti samo na nas. ni niti umestno niti potrebno — Avto-promet »Jezersko«, družba z o. z._
ŠMARTNO OB PAK1. Občinska organizacija JNS je imela letno skupščino 2. t. m. v Bizjakovi gostilni. Zbor je ob lepi udeležbi članov ln somišljenikov vodi) predsednik g. Jrman, ki je podrobno obrazložil politični položaj ter poročal o sodelovanju organizacije pri razlastitvi škofovskih veleposestev v gornjegrajskem =srezu in o pridobitvah po razlastitvi. O davčnih zadevah je gu/iri g. Pečovnik ln naglaša! važnost pravilne napovedi pridob-nine po obrtnikih. Skupščinarji so pazno sledili Izvajanjem poročevalcev ln tudi sami živahno posegali v debate. Po poročilu tajnika g. Alberta in blagajnika g. Pla-skana je skupščina Izvolila z nekaterimi izpremembami stari odbor s predsednikom J rmanom Igorom na čelu. Po izčrpanem
dnevnem redu je predsednik Jrman z Jedrnatim govorom zaključil zbor, po katerem je večje število somišljenikov prija« vilo svoj pristop k organizaciji. S skupščine Je bila poslana predsedniku JNS g. Nikoli Uzunoviču ob priliki njegovega imenovanja za predsednika ministrskega sveta pozdravna brzojavka.
KOČEVJE. Sresko društvo JTJT7 ▼ Kočevju priredi pod okriljem ZKD 10. t. m. ob 9. zjutraj v narodni šoli predavani* n. inž. Jelačina o novih smernicah za izobrav ho kmečke mladine.
Citajte tedensko revijo .i*?* .to w svpt«
Komfortno
stanovanie
v sredini mesta, v III. nadstropju. obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja.
Naslov v ogl. odd. »Jutra«
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi a pristnim
3ERMET• VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 50 I naprej pn
sITR INKOV. SREMSKJ KARLOVC1 Naj.zvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Uživa več decenijev zaupanje milijonov ljudi Dokazano razširjena po vsem svietu.
157 h
HELENA CUK naznanja v svojem Imenu In v imenu svojih otrok ter sorodnikov vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
FRANC ČUK
nadstrojnik v pokoja
v sredo, dne 7. februarja 1934,, po kratki mukepolni bolezni, v 76. letu starosti za vedno zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 9. februarja, ob "44. uri popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče Zagorje.
Kisovec pri Zagorju ob Savi, dne 7. februarja 1934.
Žalujoči ostali.
i*
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in svakinja
Gemissi Jeder t
dne 7. februarja zjutraj ob v 71. letu starosti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb bo v četrtek, dne 8. fe-oruarja, ob ^4. uri iz hiše žalosti, Moste 92, v Stepanjo vas.
Moste, dne 7. februarja 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
*
Potrtim srcem javljamo, da je naš iskreno ljubljeni brat oziroma svak
Vekoslav Benkovlč
farmacevt In slovenski Uterat
dne 7. t m. zjutraj po kratki ln tetki bolezni, v 67. letu svoje starosti
v Kamniku v Gospodu umrl.
Pogreb se bo vršil dne 8. t m. ob Hi url popoldne v Kamniku ed hiše Novi trg 12 na 2alsko pokopališče.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Kamniku, dne 8. svečana 1934.
Rodbine bratov VALENTINA, FBANJA, IVA In KABLA ter svak
JOSIP SENICA.
1840
A. Christi:
48
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Romao
»Ne zamerite staremu človeku, gospod Kettering, če vam reče nekaj, kar morda ne zveni zelo tenkočutno. Angleški pregovor pravi: ,Ne začenjaj nove ljubezni, dokler s staro nisi opravil.'«
Kettering je jezno vzrojil.
»Kaj vraga hočete s tem povedati?*
»Jezite se zaradi mojih besed.« je mirnodušno odvrnili Poirot. »Drugega tudi nisem pričakoval. Da boste pa razumeli, kaj mislim — prosim, gospod Kettering, ozrite se za trenutek. Videli boste drug voz, v katerem tudi sedi dama.«
Derek se je bistro obrnil. Obraz mu je zardel od jeze.
»Prekleto — Mirelle,« je za jecljal. »Ali ji posvetim--«
Poirot ga je zadržal.
»Ali je to, kar mislite storiti, pametno?« je vprašal z resnim glasom. Zelenkasta iskra se mu je zasvetila v očeh. A Derek ni več videl svarilnih signaiov. Kadar je bil besen, ni vedel, kaj dela.
»Opravil sem z njo, in ona to ve.«
»Lepo. Ali je pa tudi ona opravila z vami?«
Derek se je hripavo zasmejal.
»To vem, da se ni zmožna rade volje odreči dveh milijonov funtov,« je robato planilo iz njega. »Kar zanesite se nanjo!«
»Cinik ste. dragi prijatelj,« je zamrmral Poirot.
»Res?« Derek se je trpko nasmehnil. »Dovolj časa že živim na svetu, gospod Poirot, da vem: vse ženske so enake.« Izraz njegovega obličja je postal zdajci mehak. »Vse — z eno izjemo. Onole
mislit.« Njegov pogled je kazal v tisto stran, kamor je bila izginila
Katarina.
»A, njo mislite!«
Poirot je govoril s premišljeno mirnosrtjjo, ki je še bolj izpod-badala Derekovo neobrzdano nrav.
»Vem, kaj hočete reči.« Ketteringu se je zatikal glas. »Življenje,
ki sem ga živel — kaj ne, reci hočete, da je greh, če jaz vzdignem oči do take ženske. Reči hočete, da naj se sramujem takih besed, ko se prst na grobu moje žene še ni posušila.«
Obmolknil je, loveč sapo.
»O vsem tem nisem rekel niti besedice.«
»Pa ste si mislili!« »O!«
»Kar priznajte: niti najmanjšega upanja nI, da bi bila Katarina kdaj moja.«
»Tega ne bi rekel,« je stvarno odvrnil Poirot. »Resnica je, da ste na slabem glasu; a ženske prav to draži. Narobe: če bi bili mož najboljšega značaja in ne bi bili v svojem življenju še nikoli zavili s prave poti — tedaj morda ne bi biJo upanja.«
A Derek ga ni več poslušal. Malomarno je vzdignil klobuk in odbite I za MireHimim avtomobilom Detektiv je še videl, kako se je plesalka nalik eksotični cvetlici nagnila iz voza.
»Lepo reč sem napravil,« si je mislil Poirot.
Ko je prišel domov, je našel svojega dostojanstvenega shigo pri koristnem opravMu likanja hlač.
»Prijeten dan je bil danes, Georges,« je rekel. »Nekoliko utrud* Ijiv, zato pa tem zanimivejši.«
»Da, sir?«
»Zločinčeva osebnost, Georges, je zmerom zanimiva stvar. Nekateri morilci so osebno zelo mikavni ljudje.«
»Zmerom sem slišal, sir, da je bil dr. Grippen jaiko prijeten gen-tleman, pa je vendar zrezal svojo ženo na drobne koščke.«
»Vaši zgledi so silno poučni.«
Georgesu se ni zde to vredno odgovoriti. Tisti mah je pozvonil telefon. Poirot je vzdignil slušalo.
»Halo! Da, Hercule Poirot je pri telefonu.«
»Tu Knighton. Gospod van Aldin bi rad govoril z vami.« Takoj nato se je začul milijonarjev glas.
»Ali ste vi, Poirot? Hotel sem vam samo povedati, da je Ma-sonova u svojega nagiba vnovič prišla k meni. Pravi, da je zdaj skoraj prepričana, da je bil tisti človek v Parizu Derek Kettering. Znan se ji je zdel takoj, pa se ni mogla precej spomniti, kdo bi utegnil biti. Zdaj se pa zanese na svog spornim.«
»Hvala,« je rekel Poirot, »to je vendarle nekaj napredka.«
Odložil je slušalo in stal še nekaj časa s čudnim smehljajem pri telefonu. Georges ga je morail dvakrat ogovoriti, preden se mu je oglasil.
»Hm?« se je zdrznil Poirot iz gvojish misli. »Kaj hočete prav za prav?«
»Ali boste doma obedovali, sir, ali zunaj?«
»Ne tega ne onega,« je odvrnil Poirot. V posteljo bom legel in popili kameličen čaj. Tisto, česar sem pričakoval, se je zgodilo — in kadar je tako, sem zmerom nekoliko razburjen.«
25. POGLAVJE Poštena ponudba
»Počajkaj, Derefc, govoriti moram s teboj.«
A Derek je šel mimo Mirellinega avtomobila, ne da bi obstal. Komaj da je s površno vljudnostjo privzdignil klobuk.
V hotelu ga je sprejel vratar z novico:
Cene malim oglasom
ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vst oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto»Kapital«, »V najem*, »Posest*. »Lokah«, »Stanovanja odda*. »Strofr«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, VObrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
ž . . < - -'T " V i'..- i>**r-V

'•'i •>•'•-.'.-•*• ."-V. ■' <*%«*•«
Za odgovor
3 DlH v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbine za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—*
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
Kdor išče me* t« pot nika. plača za vsiko besed« 50 par: « da janj-o na»love tli ta lifr« 3 D«. — Kdor »prejem.* potnike, p! a ti. besedo po 1 Din: xe dajanj« naslova ali ta šifro ni 5 Wn. (5)
Zastupnika
dobri uvedenog k-"d rte portera drvne industrije LjuMjan« 1 Kran;sfce. tt* !K>g. trafe veliko spedieio rv> podušeče. Ponudb» hit no aa oglavii oddelek »Ju tre« pod šifr-nm »A'h:m-e-d««. U obrit dolaze re fl-ektansi »to poeto verzi-« ni o drvw*j #trudi. 2S7S-5
Potnik
» kavcijo. ra Ljubljano re<rta$>i'no svuibo. — Oferte na podružnico Jutra t Mariboru pod >il. A. Z.«
3382-5
B<*»t»li ! Ir, n; u. aa janje aa»iova sli sa Šifro S Din. Dijaki, ki iščejo lastnike* je. plačajo vsako besedo 50 ptu, m Šifro ali za dajanj« na.»1 ->vi 3 Din. (4)
Večerni in dnevni krojni tečaj
specijelna
vaJaies. Vii^f*
priikroje-
ezenice la&ko »>vojo gard°robo izdelujejo p>d etrok f>vnm vodstvom. Prijave do 10. februarja.
Jožica Knirelj, Ljubljana, Gledališka ul. 7, pritličje.
8229-4
Ogla« trg. značaja p«' 1 Din beseda; Za da 'anj« nr=lova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja p« vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova al' *» »rfro r, Din. 'SI
BilderleksHvon
SeinaliviscH-tischaft. 3 knjige, tkajnovejš« izdaje, za polovično ceno P£oda Ro-Ljni»!j«na VE. Ce"'«-. tka c^e-e '7!.	533^-8
Službo dobi
Vsaka bt*eda 50 p»r; u daianie na^ova ali u lifr« pa S Din. (11
Mlinarj"a
»rednjih let — vajecera kioetekeira m'™*, »prejme Ppt.er Mande-1«. Podb-ezje
ftt. 27.
334?-l
Pisarniška moč
prodaja!ec(ka) w podobno,
ki tIp® gotovi tro. ki bo
ze,varoA'ana, dc-bi stalmo službo v Zagrebu. Ponudbe t oevedbo viei^ie metka na ogl. oddei. >Jut.re« pod zuafko >S!'Uiba t»koi«.
SI 85-1
Hlapca
dobrega, pridnega io M-neeijcvega. ki j* vsjto ta
mo^t^jnega dela in opr^T-Ija-nja živnn«, ic
deklo
ki M po'ee drugpga -atum-e tudi na krm'j«aj« pr«S f^t, sfireime Tel«90«w6tvo. N*e«l>yv' t* oglasnem cddel. »Jntrac.	3159-1
Občinski tajnik
* primemo na obratbo,
milejši, po moinoeitš tudi ikuituirni in narod™ del»-t»<5. dohi tiekoj mestio. — Po'nmdr>e na naslov: Ja.kob ZemJjič. neroduri poslanec. Slatina Radinci. S321-1
Strojnika
po možno«ti M.Tnekegs, H se raxiune ne vsa «iružn«
dela, p«osebno pa na irde-lioTBinie orodja in noiičeiv, po.trf-bri;b za obdešo-va^j-e isi tekojšf-n nai^top. V poSter pridejo re« 7nvoini io ki fohk« dokaJejo. dj iinajo li-kui>.tva t oTOe-ri'«irh Po-nudiS« t zaM«Tt> pla<H> na Pnmo	t Mef>tj.n'n
3523-1
Strohd fnženjer
i nekolfko prakse. dnW ng"Kino (»luSbo. ako ta.m-o-re rMiti nuj 50.000 D;n. Pomdb« n-a na^lo^: »Splošne. imd. d. d., LjuW;aTi«. po-5'iri predal \ 3344-1
Skladiščnika (co)
i ttO.OOO pot.oTiiie »T^i-mem. PoTOidb" z naved^bo ln iz^bra^be na osri-5«. odd^lf-k »Jutra« pod S:fr» >A.fs.'m*. 3331-1
Dekle
t etaroeti 14—15 l«-t, 'SSera T; 1 !«+o stareimi
v o-g'a«i em odd eilk n »Jutra«. "	33j2-l
Hišnik
V«t <ytr"*r. dobi odde^u »Jutra«. 3369-1
Mlajšega brivskega pomočnika
BprfHn* t« Voi Itsti VotW8. Ceij«. Vodiniffc.wva nlVn
Frizersko vaienko
?«pr«.Jim ein ta'k<y}. Z nrtoli-Vo prak«e nn« predli n«t — Kafkov v ogra«nem oddp'kii »Jutra«. "	33S7-44
O. Th Kfltman:
BIH, Bobijev sin
Oh, le poglejte ubogega Tratarja! Z vročico skoraj 38 stopinj sedi na mrzlem vetru sredi razvalin svoje hiše in zmerja kakor sraka. »To vas bo stalo pol vaše plače, lopovi!« vpije za avtomobilom, ki brzi svojo pot Besede niso bile ne pravič, ne ne spoštljive, a v takih okolnostih je treba človeku marsikaj odpustiti.
Frizerstva
telii muči ta 155e t na deklica., ki ima posebno veselje do te ofcrti. — An« Vaca, Brod 26, St. Vid nad Ljubljano. 3335-44
Učenko
ia Specerij. trgovino epr^j-aieffl. Pomidbe n« oglaeni oijdeiek »JiHra« pod šifro »Prida« učenka«. S373-44
Službe išče
Vmka beseda 50 par; ca dajani« naslova »K aa Sifr« pa S Din. (2)
Izurjena šivilja
gre SVrat na dom po nizki ceni — »veflt. tudi n« deželo. Ka«'ov t oglaene-m oddelku »Jutra«. 8289-2
Prakt. elektrotehnik
z večletno m^vnter. prake-o ia «rt.rckovn.'jeol*ko izobrazbo, e prav? c o vo4itii centra!« z niz.ko napeto^Tiio. vse«tran«ko uipO'rab«"n. prosi primornio t-kižToo. Cenj. pomidbe na oelas. oddelek »Jnt-ra« pod l-ifro »Trezen in marljiv«.	3276-2
Z 20 do 30.000 Din
r gotoriui iščem službo mka<v3n*a skladiščnika trgovskega pomočnika aH potnika za Ljubljano. _ V poster pridejo *amo tiste firme ki morejo dati po
pfllno jatnotro za kaveiij« fTkn.^iib« na prvo mesto oosestira). — Ponudbe na
»Etiketa«. Ljubljana 302.
3155-2
Vrtnar
s«siw«H. ST !«t star. d>o-bro veirziran r stroki. iJče s'ii®bo ta tak'Wj. R. Vokal. Karlove«, Riječko «. 4)1.
3!4(i-S
Kravar
i»t«r«jS!. samsfki. t Tefilet-no prakso ic d<™brlsn'i sipri-vajen moižmie. i SE« ikjerk'0M siniSbo. Pismene ponudbe na oglasni odd«-«ek »Jutra« pod »Krarsr«.
33U-?
Gaterfst
t doV-lm sprS.e-vfl^nrn 1n TpE.letno D-akso. dobro h-reJHa.n tudii na amerlVan-m'rkwlarkii. ?5ie e'i)-?bo Nasi«-»v pri podtru.S. Jutra ▼ Celju.	SS80-2
i r»
/j
Vsaka beseda 1 Din; » dajanje naetora aH
šifre oa 5 Din. (9)
Radio Ingelen
tri cevni, komplete«, z ckn-reu'!at->rjem. zviočnikom, n« hate-rijsiki priti^ček, sprejema ca d 40 postaj, prodam ra 600 Dim, ali zamenjam tudi za živila, ozir. fcurjav©. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Počet« 600 Din«. 3377-9
Avio, moto
Vsaka beseda 1 Dvi: z« dajanj« na#iovw ali za iifro pa 5 Din. (10)
Motor
1 H HP, 220 Vol/t, » Tw«b-ijfletiK) tranemiei jo. 4 V« m dolgo, in vmitene (■melan-ger) z« e'aJčilčareio obrt, ugodno proda Ilih, Ambro-ter trg S.	2907-10
Tovorni avto
dtnoMmtki, ugodno proda O. Žužek, Ljubljana. Ta v čar jeva 13 .	3362-10
Prodam
O^ilaai trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vaa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za iifoo p* i Din. (6)
Norveško ribje olje
a*jfioejie. »vele. vedno v zalogi NaroČila to6»o proti povzetju. Piccoll. Tyr5«v» fDanajrtkal eesta itev 8 34S6
Obeljeno šibje
k n burne vrbe («iliix ome rikane) ia teb eadiike proda Josip Zupane. Pruj.
3247-6
150 kom. gledaliških lasul]
doi>"o ohranjenih, od 30 do 50 Di n proda N a vin is-k v Ljubljani. 1976-6
Bukovo oglje
»ubo, vila-no. več vagonov prodam. — Vprašanja na poštni predal It. 4 — Sv. Poter t Sav. doli®'..
8225-6
Različni sodi
che, nekaj pohištva ia harmonika n« tiri tone. naprodaj na Ambroževem trgu št. 9.	3356-6
Škarje za pločevino
do 12 mm deMiae, pijcen" pmd«m. Na«iov pon-e osr'. •oddelek »Jutra« ' 3S50-6
Avtomat, črpalko
th hiSni vodovod, v pra-v dobrem stanju poceni prodam.	v ogfafnem oddelku »Jutra«. S-T>4-6
Omaro za knutre
dobro ohranjeno, prodnm. Nasl^rv ▼ oglasnem od d M ku »Jutra«.
Pisalna ml/a
nctijen fotelj, tn»waln^k t ogledalom im m«-mornato pl«?J<,o p o c o n i na nrodnj med 2. in 7. uro v Pov-?etori n-lici štev. ?? — K-od-elje-vo.
Uglasi trg. značaja po l Din beseda; Za dajanje nasJova ali za šifro 5 Dim. — Oglas socialnega značaj« vea ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 3 Din. (7)
Drobilec, rešeto in žago za kamenje
rabljono. a v dobrem sta
njra žeJ1* k'tiipiti kam.no-1'om
»Vra.njfvrnA«, Daruvar
3293-7
Činele
kupi Slavko Repe, B'ed.
3147-7
Otroško posteljico
od snažne stranke, kupim.
Naslov v oglas. odd^'ku
»Jutra«.	3371-7
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali u Šifro pa 5 Din. (20)
Tovarniški objekt
v dobrem stenju kupim. — Ponudbe z navedbo lege, pogonske sile in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primerno za, vsako indn-et.riijo«.	3^5-20
Vrednote
■ *»	1 Dtn
aa dajanj« naslova a!1 ta *=fr« na 5 Din '35v
Vsakovrstno zlato
sopuj« po najvižjlb »enah
CERNE — iuvelir
Ljubljana Wolfova ulica S
Stavbno podjetje
potrebuje coa 100.000 Din za povečanje obrata, proti vknjižbi. — Sprejme tudii družabnika o H stalno v službo onega, ki b; razpolagal z omenjeno goto vino. Ponudbe na oglarni oddelek »Jutfra« pod šifro »Sodelovanje«.	3168-16
Družabnika
strofoe^a inženjerja — T vlogo 75.000—100.000 Din sprejmemo. — Pi-nudbe na naeiov: »Industrija«. Ljub Hana, poštni predal 146.
2G45-1S
Kupim knjižico
Mestne hrani^ie-e ljubljanske. z r!o'go 150.000 Din. Pmiudibe s t-tkra-jno ceno na 0"'as. oddelek »Jutra« ood »M 150«.	3S37-16
Vloge bank
kn.pti.jem.o in prrdn;amo ra škulan tneje. Naroč.ila _ "'z province izvrSuiemo neozfl' U.es1;ivej». Za odgovor pri ■lož :'t« znanuko ta 3 Din. Poslovni zavod d- d-, Zagreb. Praška »lica 6/TT.
74-1«
Družabnika ^co)
i 10.000 Din f^-eimem. — Ponudbe ne oe^^-ni oddie-lek »Jn'-a< pod mačko ^piodvoje® kapita-l v 2 mesecih«.	3350-16
Družabnika
■ilšEe dobro idoče in vipe-li^ano oodnetj« t g-^d^benlm mn-p-vclo-m in pa-ke-i. — Potreben kapital od 3<1.<V>0 Di.n na.pr.ei; en del laMio tudi v htin v?.oci1i. Per-ticipaoija na d'oVčku. Ponudb« na	odderek »Juitra« pM »Bkeis^^nea«.
3368-16
Vloge
ljubicra^k" kreditne banko kinr>:m proti tak^iSn^emu p^E^u. Pormdibe na og1a« jvidolok »Jut-a« pod 5'fm »LjuW.ja.na 71«. 3394-16
Oblačila
irg. oglasi po 1 Diti beseda; za daj«.nje na slova ali za Šifro 5 D: Oglasi socialnega zna E-aja vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ili za šifro 5 Din. (18)
Elegantne maske
po febiri dobit« na posodo v Ljubljani. Tržaška cesta št. 24, pritličje, levo.
3340-13
Elegantne maske
posadim. LjuMjan« Prul«. Cim.permattova nlloa št. 5.
3357-J3
Vsaka beseda 1 Din: za dajani« naslova ali za iifro pa 5 Din. (19*
Pisarniške sobe
v strogem centru mesta oddamo v najem. Pojasnila: Gajev* ulica 5, soba št. 12&1.	3231-19
Pisarniške prostore
lepe, na.?proti glavne poŠte oddam. Naslov pove ogl. odd«'ek »Jutra« 3830-19
Vsaka bexe4a 1 Din; u tajanj« naslova sli is Šifro pa o Din (16)
Najkulantnejša posojila
dajemo o« vse vlog« vel« bank »redn.>«f.ne papirje vojno Sk<>do Irlavne bo ne Biairova posojila in os kurantn* "vlač Naloge » provinc« of-mpttK- izvrgo jemo. — Pučk« itediona Zagreb Mednfčeve br gl Telefon 90 03 Na4 zastoj) nik ca 1r»v?k<. banovino Rudolf Zore. Ljubliaoa. Gledališka al<ie» it. 12. na katerega «« obrnit« 62 16
Lokal
za tirgoviro ali o^brt, s »t«; novanjem po nizki ceni odda Tvian Bonča. Št. Vid nad Ljubljano — Podgora št. 10.	3335-19
Majhen lokal
kjer je elektrika in plin.
takoj oddam ze	350 Din
m>-sečno. Naslov	v ogla*,
oddelku »Jutra«.	3361-19
V najem
Vsaka Pesieda 1 Din. ss dajanj« na »lova aH za »ifro pa 5 Din. (17)
Trgovino
z meSanim blagom, dobro :du6o. obstoječo ie 30 let, v prometmem kraju oddam v najem t dobro sortirano zalogo pod ug">d.niimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zlat« jama«. 3295 17
Hišo s trgovino in gostilno
v občini z več tisoč pre-.bivastva ne Hrvaškem, v zelo bogatem kraju oddam v najem, ne daleč od mesta Bjelovar, z železniško postajo in pošto. Informacij« daj« Polek, Konjice.
3294J7
Pekarno
dobro idočo, v prometinem kraju oddam takoj v najem proti majhni odkupnini. Dopise na oglasni od-de'^4; »Jutra« pod značko »Prometm« pekarna«.
3310-17
Vsaka Oeseda 1 Dui aa dajanje naslov« aH ta Iifro pa 5 Din. (3S)
Sena in otave
več tisoč kg po nizki ©etri pr*«da Ooi-ob & Ko., tovar aa kem. izdelkov. Vič.
8279-SS
Stanovanja
Vseka beseda 50 par; za dajanj« uaalova ali
zs Šifro S Din. (21-s)
Dvosob. stanovanje
bliziu centra iščem t« 1. a.pril. 3 do 6 mesecev pla i&m vnaprej. Ponudbe na »Ltrketa«, Ljubljena 302.
3154-21«
Tričlanska družina
(od.iasli) išče dovosobno stanovanje s pritiklinami z« maj, po smerni ceni. Ponudbe z naved-bo kraja in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalna, mimo, snažna«.
3332-21/a
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« naslorva ali i* iifro p« 5 Dvn. (31)
V vili v Tivoliju
oddam takoj solnčno. pri tHično Btan.o-va.nj« 2_ »ob. piselske sobice in pritikMn z« 800 Din mesečno. Plin. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.	3242-31
Stanovanje
Stiriftobno, odnosno trisobno z vsem tomfortom. v sredini mresta, oddamo t« koj aH za m«:eki termjn v najem. Pojasmi!«: Gaje v* ulica 5, soba 128/T.
3232-21
Samsko stanovanje
komfortno, obstoječe h 2 sob. kopalnice in predsobe, oddamo takoj ali za majski termin v najm. Polnila; Gajev« al. 5. soba 1-?8L	3233-21
Stanovanje
obstoječ« il 2 «ob. kabi-oera. kopalnic« in pri.tii'it) oddamo « 1. marcem v So kolikem domu na Taboru. Po-asnila daje dra^-vom joapodat Fr. Vreča* od 13. do 14. ure tetotam.
8156-81
Enosob. stanovanie
oddam « 1. majiem. Ogl«-de.ti med lft. in 18. uro na Blewelsovi cesti 9/II.
3347-31
Trisob. stanovanje
solnčno, v eentiru mesta oddam e 1. ma;em. Naslov v oglapnem oddelku Jutra 3351-21
Stirisob. stanovanje
s pritiklinami. v e « n t r n m-esta oddamo z majem. — Vprašati pri hišniku v Frančiškanski nMci št. 10.
3341-31
Stanovanje
dvio- io trisobno, z vsemi •pritikil inaimi, c« Aileks-a.n-drovi cesti 4 (i«.lača Vik-torio) oddamo tak-oj ali s 1. majem.	3372-31
Štirisob. stanovanje
komfortno, e kopalnico, .plinom, vrtom itxi~ takoj -oddam. Ogledati med 10. in 12. ter 2. in 4. aro v Gorupovj nuici štev. 14 — pritličje.	3376-21
Trisob. stanovanje
s kabmetotn in ve«mi pri-Hklinami oddam s 1. mn-k-m oa Mirju. M ima in so'nčma leg«, vrt, bližina tramvaja. Naslov v oglos. odd-elku »Jutra«. 30S4-31
ii >mvv.F.m
Živali IIInformacije
Vsaka heseda 1 Dni za da jen j« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (27)
Pes volčjak
ki sliši na ime »Aras«, se
je izgubil. Najditelj naj ga proti nagrad; odda v gostita/! Sl&riaSe, Dolenjska cesta 20.	3356-28
Vsaka bM«la I Din. z« dajanj« napove al1: ra šifro rw Dim (29)
Vseka besed« 50 par. n dajanj« nadov« sli
as litre 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
s eleitriko oddam pocem solidni oaebi na Mirju. — Naslov v oglesnem oddelku »Jutra«. _3287 23
Opremljeno sobo
« posehoim vhodom io električno reMrvetljavo oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/n. Vprašati m-ed 2. in 4- popoldne. 3297-23
Opremljeno sobo
z i posteljama, separirano. v centru mes.ta takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 3333-23
Sobo z 2 posteljama
'lepo io sotočmo, takoj poceni oddam 2 boljčim« osebama v SlSki, Jerneje-va afH, de«oo. 3348-23
Lepo sobo
separirano. z elektriko in parke-ti, tako; oddam 2 oseba ma ne Sv. Petra c. št. ee/I.	3357-23
Opremljeno sobo
solnčno. x elektnično raz-svetijevo. 5 minut od u.ni-verze oddam za 250 Din v Gradaški ulici štev. 8.
3370-23
Opremlieno sobo
c posebnim vbodom, v c-en-tru mes'a oddam. Naslov ▼ oglasnem odd'e'.ku Ju.tre 3374-23
Sredi mesta
oddam opremljeno, čiistc. zračno in eolnčno sobo Karoo mirni in solidni os*-bi. P-o;eben vhod in električno razsvetljava. P-eSna -ulica S.	3378-23
Sobo
eolnčino in zračno, e pos«b-n-m vfiod^m, v vili oddam za 150 Din tia Doleniski c. St. 10.	3375-23
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naslova ali Sšfr« pa 5 Din. (34)
Zagreb-Gajeva
C«trt«k ali pet ek ob S. v kavami — sigurno! Pozdrav.	3343-24
Janez!
Pridi takoj. Zelo oujno! — Jožko.	33S3-24
f ©no sfj*novati'e
oddam v Zeleni jami — K'«roščeva 2.	»33® 91
Dvosob. stanovanie
solnično. s souporabo vrta in pri-ikl:nam: od •lan s 1 tro-cem. Nas'ov v ogas. oddelku »Jutra«. 8339 21
Ramazan
Dvigni dane« popoldan pošto.	3360-iM
Vsaka beseda 2 Din: z« urjenj« naslov« aH
Sifr« p« 5 Din (26)
Za svoja sorodnika
£6 let starega trrg poslovodjo in «i m<*»t ojnega 30 let «srega trgovca iščem primerni dami v svrbo le-nitvs. Le resue ponudb« pod častno diski«cijo pro sim po možnosti e sliko in poVnim na*; ovoim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Topla Dolenjca«.
3324-35
Šivalni stroj
pogrezljiv, e oknoglim 5ol-ničkom. poceni naprodaj v Dv-ofakovi ulici štev. 3/1, levo.	SS35-29
Obrt
vsaka beseda 1 Din. c« dajanj« naslova ali iifro pa 5 Din. (»V.
Slike za legitimacije
radeluje najhitreje fotograf Hibšer Hugon, Ljnjb;:ane. 5v. Petra c-esta št. 25. — Telefon 3911.	65-S0
vsaka Ottee-la 1 Dtn. ta daianje naslova ali 'A Šifro na 5 Din. (31)
Anonimnih dopisov
n« upoštevam. — Prijatelj icj javi naslov. — Otmar Ovi-rn.	3334-31
Preklic
Podpi«a3.i izjavljam, da ni-s^m plačnik za dolgove svojega sina Josipa Zlvfca. Va z d u-hoplio rn ece pod-n. v Sarajevu. — Alojz Zivko. ila ribor-Pobr eije. 3oS3-3".
Novo! Novo!
Svitit
čistilni prašek
za čiščenje srebra, al-pake, medenine, bakra, stekla in ogleda!
Telefon 2059 £
PREMOG suha drv*
POGAČNIK
Bohoričeva ul št 5
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec
LOVRO SEBENIK
Ljubljana VII
Tvrdka Ignac Repše, Ljubljana, Dvomi trg t
priporoča
vsakovrstno pohištvo
izdelano iz zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah. Kvalitetna izdelava po lastnih in danih načrtih.
Do preklica jemljemo v račun zopet hranilne knjižice (tudi prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerae*. Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. .Vsi a Ljubljani.