# # !+     #    Jezus v Lukovem evangeliju izreka te be- sede: “Prišel sem, da vr`em ogenj na zemljo in kako `elim, da bi se `e razplamtel! … in v takšni stiski sem, dokler se to ne dopolni.” (Lk 12,49-50) Malo prej brata Jakob in Janez, ko se Jezus trdno odloèi iti v Jeruzalem, da bo trpel, reèeta Jezusu, ko ga samarijska vas noèe sprejeti: “Gospod, ali hoèeš, da reèeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonèa?” (Lk 9,54) Jezus pa se je obrnil k njima in ju po- grajal. Ogenj, o katerem govori Jezus, je dru- gaène narave: je notranji, nenasilni ogenj, ki pa se bo nekoè ob koncu èasov razodel, ka- kor pravi Sveto pismo: “… pred tvojim obliè- jem se skale kakor vosek topijo (Jdt 16,15b). Ali kakor reèe sv. Peter: “Sedanje nebo in zem- ljo pa ista beseda hrani za ogenj, ohranja ju za dan sodbe”… (2 Pet 3,7) in še nadaljuje, ko govori o poslednjih dogodkih: “Tedaj bo nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju raz- krojile, zemlja in dela na njej pa bodo razkrita” … (2 Pet 3,10). Nebo bo, kakor pravi, zaplame- nelo in prešlo in prvine se bodo raz`arjene to- pile (prim. 2 Pet 3,12), “mi pa po njegovi ob- ljubi prièakujemo nova nebesa in novo zemljo, v kateri biva praviènost “(2 Pet 3,13). Kaj ima ta beseda o ognju in poslednjih reèeh skupnega z umetnostjo? Kakšen plamen vnema umetnost ali bolje èloveka, ki se z umetnostjo izra`a? Bog je “pou`ivajoèi ogenj” (Mz 4,24). Sv. Janez od Kri`a ta ogenj razlaga kot ogenj lju- bezni. “Ta ogenj ima neskonèno moè, zato more z neizrekljivo silo pou`iti in spremeniti vase dušo, katere se dotakne. (@ivi plamen lju- bezni, str. 389) Ta ogenj dušo v`iga in jo jemlje vase, eno dušo bolj, drugo manj. Kolikor je duša pripravljena in kolikor hoèe Bog sam. Tako še pravi sv. Janez od Kri`a:”Ko bo`anski ogenj spremeni dušo vase, ta ne le obèuti `a- renje, ampak tudi sama postane `arenje silo- vitega ognja.” (str. 389) Ogenj pa duše ne iz- nièi, ampak jo “izpopolnjuje v slavi”, kakor govori svetnik. Ni nasilen, ampak tola`ilen in ne`en. Zato Jezus posvari svoja uèenca, ki razmišljata po èloveško in bi rada kakor Elija v Stari zavezi pokazala z ognjem, ki pou`i- va, kdo je moèni in pravi Bog. Ta ogenj je vnemal preroke in filozofe sta- rega veka. Vsi iskalci resnice in lepote resniè- nega Boga so bili navdihnejni od tega ognja. Bo`ji duh je dal nekaterim, da so prerokovali. Napovedali so Mesijo, Odrešenika. Platon v svoji Dr`avi — besedilo, ki spominja na Izai- jeve prerokbe, Vergil s svojim “puer aeternus”, veènim deèkom. Ne gre za nek podzavestni arhetip o odrešeniku oziroma `elji po odreše- nju. Gre za ogenj, ki navdihuje in obiskuje vsa- kega èloveka, èe ga ta le hoèe priznati in spre- jeti. To je ogenj, ki deluje v stvarstvu, ki preob- likuje in preobra`a stvarstvo. In umetnost ima svoj dele` pri tem procesu preobrazbe stvarstva. V tej razse`nosti tièi tisti prese`ek umetnosti, ki se nas dotakne v naši globini. Èe umetnost ne vsebuje tega prese`ka, ki je prese`ek upa- nja, upanja na novo, boljše, pristnejše, v sa- mem bistvu upanje na novo nebo in novo zem- ljo, potem postane brezizhodna, zaprta vase, 23 1*$   + #   & 23 4 5  &$       $ !+     #    zaprta v svoj umetno ustvarjen princip. (Spom- nimo se primera Franza Kafke.) To upanje je prisotno v vsakem èloveku. Izra`a se kot upanje, da je ljubezen mogoèa, da so mogoèi pristnejši odnosi, da je mogoèe vedno polnejše `ivljenje. To pa je za kristjane popolnoma legitimno in realno, ker je del na- še vere, ker se obljuba, dana od Oèeta, ure- snièuje v vsej polnosti v nebeškem Jeruzale- mu. V neki meri pa `e sedaj v obèestvu ve- rujoèih, v Cerkvi. Tako je imela umetnost v vseh èasih to eshatološko prvino, ki ni nek romanticizem 19. stoletja, ki se tragièno konèa s smrtjo nerazumljenega pesnika in so s tem vse njegove sanje pokopane. Ne! Za nas krist- jane je to upanje popolnoma resnièno. Umetnost v vseh èasih po svojem bistvu deluje v dveh smereh, ali bolje, ima dve raz- se`nosti. Opeva stvarjenje, lepoto stvarstva, je hvalnica stvarstvu in hvalnica Stvarniku. Opeva dobrost in lepoto stvarstva. Opeva to- rej svoje poèelo, ki je Bog sam. Stvarnik v 1. Mojzesovi knjigi “vidi, da je dobro” (1 Mz 1,25), kar je ustvaril. V hebrejšèini beseda “do- bro” pomeni hkrati tudi lepo. Vse, kar je us- tvarjeno, nosi v sebi lepoto, ki je od Boga. Zato je za umetnost pomembno, da ohranja stik z naravo, stvarstvom, da èrpa iz nje. Naše èute in našo notranjost presune, ko do`ivi- mo, da je neka stvar dobro posneta, da za- `ivi pred nami, da skoraj diha pred nami in ima v neki meri tisti o`ivljajoèi Bo`ji dih, ko reèemo: “To pa je tako, ta pa je pravi …” In ustreza do`ivetju v naši notranjosti. To do- `ivetje umetnika, ki je ustvarjal, upodabljal in gledalca je nekaj resniènega in ne zgolj sub- jektivnega. V tej razse`nosti umetnosti je torej pomembno posnemanje narave (gr. mime- sis). Kako bi sicer lahko preko umetnosti do- `ivljali lepoto in dobrost vsega ustvarjenega? V tem Bo`jem dihu, o`ivljajoèem Bo`jem og- nju je bilo vse ustvarjeno in ta ogenj nas vodi v drugo razse`nost umetnosti in ta je esha- tološka razse`nost. Ta ogenj, glede na to raz- se`nost torej, spreminja dušo, jo pobo`ans- tvuje, Bog jo spreminja vase, ne da bi bila iz- nièena, ta ogenj preobra`a tudi vse stvarstvo in ta preobrazba je prisotna v resniènih umet- niških delih. Najprej jo je umetnik do`ivljal v sebi, potem pa se je odrazila v delu. V umet- nosti opazimo torej `eljo po dokonènem cilju èloveka ali bolje, `eljo po gledanju Boga. V kršèanski ali sakralni umetnosti pa je to izra`eno na še bolj ekspliciten naèin. Preko simbolov, svetopisemskih zgodb, predvsem pa preko resnièenga simbola — uèloveèene Bo`je besede Jezusa Kristusa. V njem se zdru- `ujeta nebo in zemlja, èloveško in Bo`je. Sam je tudi hrepenenje našega gledanja. Njego- vo oblièje. Knjiga Razodetja (Raz 22,4-5) to dokonèno stanje povzema z besedami: “Gle- dali bodo Gospodovo oblièje in njegovo ime na njih èelih. In noèi ne bo veè in ne bodo potrebovali luèi svetilke in ne sonène luèi, za- kaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljeva- li bodo na vekov veke.”