Posamezna Številka * dinarjev taStnina plačana v eotovin) izdaj* Okrajni odboj Socialistične nete eesoratt ljudi « Trbozljak — Urejuje in odgovarja urednHit odbor — Odgovora! urednik; Stane Suita? - Tiska Mariborska tičkama v Mariboru — Naslov uredništva m uprave; .Zasavski vestnik" Trbovlje I.. oprava rudnika — Telefon *t 54 — Račun pri podroinici Narodne banke v Trbovljah štev 614-„T"-146.— Lis* maja vsako sredo — Letna naročnina 380 din. polletna 150 dta. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka B da - Rokopisi morajo biti v uredništvo aaikasneie vsak oetek dopoldne it w i* vračajo LETO VI. — ŠTEV. 40 TRBOVLJE, 7. OKTOBRA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA živi V. kongres LMS nad članstvom in kar je Se mnogo slabše, sleherno delo organizacije. Svojo nedelavnost in neznanje so mnoga vodstva opravičevala s tem, »da mladina noče delati«, »da je slaba« V soboto, 10. oktobra, se bodo sestali v Mariboru delegati mladine Slovenije na V. kongres LMS. Kot sleherni kongres v preteklosti, tako bo tudi V. kongres pomemben dogodek v mobilizaciji mladega rodu pri izvajanju nalog, ki jih postavlja pred nas naša skupnost. Razumljivo je, da je preko kongresov mladina vedno reševala tiste probleme, ki so bili za poedina obdobja najbolj pereči in po- | membni, tako za družbo kot ce- j loto in mladino še posebej. , Prav zato kongres ne more biti in ostati domena izvoljenih de-legatov, temveč predvsem stvar ; vseh organizacij LMS in vse mladine, ki v največ primerih zaradi naših subjektivnih slabosti ni v organiziciji. Samo tedaj, če se bodo vse naše organizacije temeljito pripravile na kongres, bodo delegati lahko v imenu vse mladine dobro ocenili stanje med mladino in na osnovi družbenih nalog odredili mesto in vlogo mladinskih organizacij na sedanji stopnji razvoja naše družbe. Ze dnevni red kongresa sam nam pove, da bo nosil kongres izrazito delovno obeležje. Vloga LMS pri vzgoji socialistične zavesti mladine bo osrednja tema razprave na kongresu. Pomembnost in aktualnost te teme bo razumel vsakdo, ki je preštudiral pismo CK ZKJ in ki mu je jasna perspektiva našega razvoja. Nemalo je primerov nerazumevanja organizacije LMS kot političnega činilelja, ki je poklicana, da ob podpori komunistov vnaša med mladino napredne, socialistične ideje. Nereagiranje osnovnih organizacij na najrazličnejše nesocialistične pojave, tako v gospodarstvu, kulturi, političnih tolmačenjih raznih vprašanj in v družbenem življenju sploh, nam zgovorno pove, da često deklariranje o tem, da smo političen faktor, ne najde konkretne vsebine v vsakodnevni borbi za resnično napredne vzgojne vplive na mladino. Zato menim, da bo moral kongres temu vprašanju posvetiti največ pozornosti, saj tu ne gre samo za aktivne sovražnike socialistične miselnosti, poosebljene v reakcionarnem delu duhovščine in razlaščenih veljakih vseh vrst, temveč tudi za vse ono, kar naj ponekod celo Pod plaščem »demokracije« mladina gleda, čita in dela, kar prinaša nekaterim gospodarski dobiček. mladini in neposredni družbi pa nepopravljivo moralno škodo. Pomembno mesto bo kongres Posvetil vprašanju šol in izobraževanju mladine. Pretres ne bodo pripombe naših organizacij v pogledu sistema šolstva, učnih načrtov, obveznosti šolske mla- .. . i p-isin j- dine in vzgojiteljskega kadra do drJh družbe In še cela vrsta vpra- in podobno. Občinske konference, zlasti velika udeležba na njih, nam najzgovorneje pričajo o veliki pripravljenosti mladine za delo v svoji organizaciji, da pa bo treba vzroke tkzv. »pasivnosti« mladine iskati drugje, predvsem med nami komunisti, ki smo poklicani, da se borimo za mladino in jo vzgajamo za socialistični drui beni red. S. L. Zgodovinski dnevi na Pugledu in v Kočevju V okviru proslave 10. obletnice prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda je bilo v soboto na Pugledu zborovanje, kjer je pred 3000 aktivisti OF govoril tovariš dr Marijan Brecelj. V nedeljo so se v Kočevju zbrali stari borci in politični aktivisti k svečani proslavi. Na deset tisoč ljudi je prihitelo od blizu in daleč, da ob tem dogodku potrdijo svoje zvestobo vodstvu, ki je bilo priznano na Kočevskem zboru pred desetimi leti in ki tudi danes modro vodi našo socialistično domovino. Na slavnostnem zborovanju je bilo nad 50.000 ljudi. Ob devetih predpoldne so se zbrali v zgodovinskem Seškovem domu vsi preživeli udeleženci prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda. Svečanosti se je poleg celotnega Izvršnega sveta LRS udeležil tudi tov E. Kardelj bivši predsednik Preži dlj Ljudske skupščine FLRJ tov. L Ribar in drugi Slavnostni govor je Imel tov. Miha Marinko, ki je poudaril. da je bil Zbor odposlancev slovenskega naroda važen zgodovinski mejnik v nastajanju in razvijanju resnične Ljudske oblasti na slovenskem ozemlju. Po končani slavnostni seji je tov. Miha Marinko odkril v preddvor ju Seškovega doma spominsko ploščo. Okrog desete ure so se udeleženci podali na Glavni trg. Slavnostno zborovanje je začel sekretar OK ZKS Rudolf Klarič, ki je prosil tov. E. Kardelja, da odkrije spomenik padlim borcem. Po odkritju spomenika je spregovoril tov. E Kardelj. V Zagorim so črneli sedem zborov vo švcev Delegati okraja Trbovlje na zgodovinskem V. kongresu LMS v Mariboru; Milica Forte, Lado Levec, Franc Škorjanc, Milan Vidic, Zdravko Peško, Justa Sumberger, Rajko G aš pa rut, Zvone Biderman, Janez V%rbič, Zofija Koren, Aleksander Vavpotič, Hinko Rus PRED DESETIMI LETI NA I. KONGRESI! LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE V KOČEVSKI REKI Z narodnim herojem tovarišico Majdo Šilc na I. kongresu Pred desetimi leti je bilo., glasno osvojen. Dva dni po ti- morske. Dobro se Se spominjam Kapitulacija Italije, porajale so se nove partizanske enote, osvobojeno je bilo ozemlje Dolenjske, Bele Krajine in še drugih. Bilo je prve dni oktobra. Faiisti so silili na osvobojeno ozemlje in hoteli na vsak način imeti prosto pot: cesto in železnico Ljubljana—Postojna. X. Ljubljanska brigada je dobila nalog, da kontrolira ozemlje Nova vas—Bloke—proti Ra- *a«J. ki so že dalj časa predmet Žazprave tako naše mladine kot Javnosti. Seveda ni namen niti Pravica naše organizacije, da na tem področju karkoli ukrepa, ima pa pravico in pred mladino, ki jo zastopa, dolžnost, da pove 8v°Je stališče In kritične pripombe na področju, kjer se neposredno vzgaja in Izobražuje °a tisoče mladine. In končno! Kongres Je dolžan, oa spregovori o sami organizaciji. Ne gre za prlnciplalno nejasna vprašanja v pogledu organizacije saj so bila le-ta Jasno jormullrana na V. kongresu •'Mj. Gre za to, da se na osnovi *a*IJučkov V. kongresa LMJ ,c*anlxaolJ» organizadjsko-po-‘tlčno utrdi. Marsikje niso ho-*’a biti vodstva »birokrati« In Komandanti« mladine ter ko je močno trpel IV bataljon Ljubljanske brigade. Mladina X. Ljubljanske brigade je pa imela kljub sovražnikovim napadom v teh dneh svoje konference, na katerih so frvolili delegate za I. kongres 'LMS, ki se je pršil p dneh od 10. do 12. oktobra v Kočevski Reki. III. bataljon Ljubljanske brigade jz bil postrojen v prisotnosti komandanta Ožbalta, na-mesnika politkomisarja Okita, ko je prišla med nas brigadna sekretarka SKOJ, toparišica Majda. V svojem nagovoru je govorila o pomenu I. kongresa mladine ter o nalogah in dolžnostih mladine. Nato je sledila izvolitev delegata za kongres. Stavljen je bil predlog, da zastopa mladino III. bataljona X. Ljubljanske brigade na kon- *a‘o opustila sleherno evidenco Oresu tovora Stane, ki je bil so- Hdo bo nalboltst v nrfflvDltlneni ehtitovatjti? Tovariši dopisniki in vsi ostali, zlasti pa prosvetni de-•avcl na vasil — Da bo naš list čimbolj natanko ln Izčrpan zasledoval potek volilne kampanje na naši vasi ln o l*m seznanjal naše bralce, razpisuje uredništvo »Zasavskega vestnika« množično tekmovanje stalnih dopisnikov našega Usta ln ostalih priložnostnih dopisnikov. Tekmo-v°nje traja od 1. oktobra da lje do 1. decembra 1953. Tekmovanje Je podaljšano do 1. decembra zaradi tega, da bodo dopisniki lahko zajeli tudi poročila o volitvah dne decembra. Da bo tekmovanje čimbolj zanimivo ln da doseže svoj dopise več nagrad. Za namen, razpisujemo za najbo bzvo nagrado Je določeno 150 0 din, za 8 nadaljnjih nagrad na za vsako po 500 din, raze n tega še pet knjižnih na-•”Ud ter tri nagrade, kjer bodo dobivali Izbrani dopisni-1 naš Ust eno leto brezplač no. Torej dopisniki — na delo ! Prosimo vse, do pošljejo v°Je dopise v naše uredništvo vsak teden do četrtka Uredništvo »Zasavskega vestnika« stem slovesnem dogodku, ko mi zastopnika koroške mladine to-je bilo zaupano poslanstvo, da I varila Vinka Hafnerja, ki je zastopam mladino III. bataljona ‘ tudi prejel kot darilo kongre-na kongresu slovenske mladine, j sa zastavo. Nikdar ne bom pasmo proti večeru krenili na pot. j zabil trenutkov, ko je govorila Tovarišica Majda, jaz ter še; tovarišica Majda Sile, naš na-dva druga delegata, katerih rodni heroj. Vse jo je napeto poslušalo, kajti tovarišica Majda je znala osvojiti srca mla- katerih imen se pa ne spominjam več. Pot nas je vodila mirpo Nove pasi, Bloške planote, Sodražice in že smo se bližali osvobojeni Ribnici, ki je bila takrat še v rokah partizanov. V Ribnici je bilo nekakšno centralno zbirališče za vse delegatg. Čez dan smo imeli dovolj časa, da si ogledamo Ribnico, zpečer smo pa prisostvovali kulturni prireditvi v ribniškem gradu, ki je služil kot bolnica ranjenim partizanom. Lepo je bilo. Ko smo bili na tej kulturni prireditvi, ni nikdo mislil, da ranjeni partizani čez tri tedne ne bodo imeli več take udobnosti. S kamionom smo odšli drugega dne na kongres mimo Kočevja dalje proti Kočevski Reki, ki je slavnostno okrašena pričakovala goste. V šoli v Kočevski Reki je bilo že vse pripravljeno: ležišča, prehrana »n ostalo. Razdelili smo si delo in čakalt Še na ostale goste. Tovariš Mitja Vošnjak je bil vodja naše skupine, meni so pa prisodili častno mesto ekonoma. Imeli smo namreč velik Pretekli petek je bilo v zagorski dolini 7 zborov volivcev, kjer so predlagali kandidate za zvezno in republiško skupščino. Zbori so bili dobro politično in tehnično pripravljeni, zaito so tudi uspeli. Udeležba je bila povsod zadovoljiva. VoUvci so pri izbiranju kandidatov živahno razpravljali. Kandidatura tov. Lidije Sent-jurčeve za zveznega poslanca je bila povsod sprejeta z navdušenjem, kar dokazuje, da volivci pravilno vrednotijo delo naših vodilnih ljudi. Za republiškega poslanca Je bilo več predlogov, vendar so se volivci v veliki večini odločili za kandidaturo tov. Franca Ludoviko. Tov. Ludoviko poznajo delovni ljudje že iz narodnoosvobodilne vojne, po osvboditvi se je pa ves predal političnemu delu. Prav tako je tov. Ludoviko pomagal obnovi naših vasi in pri elektrifikaciji. Tov. Ludoviko bo gotovo pravilno zastopal v republiški skupščini koristi naših delovnih ljudi. Miadina okraja Trbovlje Je pripravljena dine tako, kakor je znala neizprosno nastopiti proti vsem tistim, ki so hoteli uničiti našo domovino. Kongres je le potekal, a na meji med Hrvatsko in Slovenijo, ob Kolpi, so se pa že bojevali naši partizani z nemškim okupatorjem in domačimi izdajalci belogardisti. Do Kočevske reke so se slišali topovski streli, vendar nas to ni motilo, da ne bi z vsemi silami in močmi zahtevali začetek druge fronte, ko je govoril angleški odposlanec v vrhovnem Štabu NOVS. Druga fronta, druga fronta! — je odmevalo po šolski sobi v šoli v Kočevski Reki. Da, druge fronte 1943. leta še ni bilo, šele leta 1944 se je pričela, toda občutke, ki jih je imel takrat angleški odposlanec, toda besede, ki jih je izrekel takrat angleški odposlanec, sem si zapomnil: »Da narod, ki ima takšno revolucionarno mladino, takšen narod sod dobrega jabolčnika, ki ga i !nor0 ,n f”f0ali smo nn n n fninit ln zmagal i bomo tudi v naši bil seveda jaz, ker so meni za- Samo še štiri dni — in kongres slovenske mladine se bo pričeL Tega se dobro zavedajo tudi vaj mladinski forumi v našem okraju, zato so se na zadnji seji OK LMS Trbovlje, na katero so povabili tudi vse delegacije za V. kongres LMS v Mariboru, temeljito pogovorih, kako bodo čim dostojneje pričakali V. kongres mladine. Zal se pa tega niso zavediU vsi člani OK LMS Trbovlje, tako da je med mladinci, ki bi se morali udeležiti tega posvetovanja, manjkal ravno delegat Ls Trbovelj, ki je hkrati predsednik MK LMS Trbovlje. Ni se mu zdelo važno, da se udeleži tega važnega mladinskega predkongresnega posvetovanja, pač pa je raje šel na pevsko vajo — naslednjega dne se je pa opravičil, »da je bil službeno zadržan«. Res je sicer, da je bil na sestanku navzoč sekretar MK LMS Trbovlje, vendar je treba postaviti vprašanje: ali more predsednik MK LMS Trbovlje v resnici lahko opravljati dolžnosti v mladinski organizaciji, če se raje udeleži pevske vaje kot pa važnega mladinskega posvetovanja, na katerem so bili sprejeti konkretni sklepi v »vezi s V. mladinskim kongresom. Sodbo o tem prepuščamo trboveljski napredni mladini. Na tem sestanku so se mladinci izčrpno pogovorili o organizaciji predkongresnih zborovanj po vseh naših revirskih centrih. Ob tej priložnosti je OK LMS Trbovlje izključil iz svoje srede tri člane, in sicer tov. Resnika iz Zagorja, ki ga je že tamkajšnja mladina izločila iz bvojih vrst, ker je šel na božjo pot na Brezje, medtem ko je doma dejal, da je bil na Bledu — nadalje tov. Davorina Slaparja iz Mlini; ta se je udeležil samo enega se-. Stanka OK LMS Trbovlje in tudi ni hotel delati po mladinski liniji v svojem kraju. V Trbovljah so pa izključili tov. Slavka Bartla. Mladina se je dokončno pogovorila, kako se bo pripravila na svoj kongres. Na dan odhoda v Maribor, 10. oktobra, bodo slavnostne večerne akademije mladine v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Zidanem mostu, Radečah in v Loki pri Zidanem mostu. Z delegati iz trboveljskega okraja bo pa odšla na kongres v Mariboru tudi mladinska godba »Svobode — Center« Iz Trbovelj, ki bo v dneh kongresa gostovala v Mariboru. Ob zaključku so Pa člani okrajnega komiteja in delegati obsodili predsednika mladinske organizacije v Hrastniku, ki je izjavil, »da ne bo mogel delati, ker nima časa itd.« — pustil se je pa izvoliti za predsednika MK LMS Hrastnik. Ta izjava preseneča tem bolj, ker je ta tovariš na konferenci v Hrastniku dejal, da z veseljem sprejema predsedniško mesto in da se bo potrudil v delu, tako da bo hrastniška mladina med najboljšimi. Predsednik hrasta iške mladinske organizacije naj se spomni svojih besed in stori vse, da bo hrastniška mladina res med najboljšimi. —“ašifssps, otvoritev kongresa. Prisotni so llaPske. ^ ?a<1f ’. ki Č-a~ ' bili vsi naši najvišji predstavni- <*rtevala tiste dni v okolici Koki: spomnim se tovariša Rusa. tevja Iz Kočevja smo krenili. Lidije Sentjurčeve. Pavla Pav- ^roti Stari cerkvt ln od tam do lovila in ostalih. Kongresu je j va*j Temenica, ^ blizu tedanje prisostvoval tudi angleški za- i Y!Pe Tfatiio in Nemčijo, stopnik pri Vrhovnem štabu' d'?*!*0 dP^? v Temenici. gospod (?) le sam začetek j ^mP * d° borbe 2 »«"“» in kongresa je bil slovesen. Vsi^rnaknm smo se v vasico Tinje »mo stoje zapeli himno, sledili ^ so govori in poročila, ki smo jih vsi z zanimanjem poslušali. Zelo Živahna je bila tudi diskusija. Oglašali so se borci in borke, mladinski aktivisti s terena, zastopniki iz naše Pri- Rovi pori našo Majdo v borbi do sem videl zadnjič v Beli proti sovražniku, mora reči, da Krajini avgusta 1944, ko se je se lahko vsi moški pred njo vračala iz Kongresa USAO. Ko skrijejo. Na Ilovi gori je padla sem že bil na Štajerskem in v borbi z Nemci sekretarka pozneje na Kozjanskem, sem SKOJ II. bataljona X. Ljub- j zvedel, da je tovarišica Majda Ijanske brigade tovarišica Vida.' darovala svoje življenje za na- Majda je maščeval It njeno smrt s tem, da ni prizanesla nobenemu sovražniku. Ranjeni Nemec jo je prosil usmiljenja, toda Majda ga ni poznala. Maščevala je smrt tovarišice Vide šo svobodo v borbi z belogardisti blizu Novega mesta. Tovarišica Majda je padla za našo svobodo Ni je več, toda njen lik skojevca-komunista bo pa živel med nami večno. Lik na- 20. oktobra smo krenili proti Krki — Ilovi gori Ne morem končati prej, dokler ne opišem junaštva naše Majde, ki ga je pokazala na Ilovi gori. Kdor Je videl na (čeprav moram drugače reči, rodnega heroja Majde Sile naj da je bila Majda dobrosrčno * ima pred očmi sleherni mladi-dekle in je vsakemu nudila pomoč in dobro besedo). Nemška ofenziva je bila za nami. X Ljubljanska brigada: dino in nas vse je odšla v Gorski Kotar in da- Partija in Tito. nec in mladinka. Ce ga bo imel, ne bo nikoli pretežko izvrševati nalog, ki jih pred mla-pnstavljata lje. Jaz sem odšel decembra: 1943 na teren. Tovarišico Maj-1 Stane Šuštar Stran 2 »ZASAVSKI VESTNIK« Štev. 40 Sirom po našem Zasavju Volivci se zanimajo, kako se gospodari Akoravno je predvolilna aktivnost v našem okraju zelo razgibana in živahna ter zaznamuje že pomembne uspehe, se vendar porajajo napake, ki jih bo treba odpraviti. Tako je eno izmed prvih slabosti v predvolilni dejavnosti iskati v tem, da so odbori SZDL in njeni aktivisti posvetili vse premajhno pazljivost organizacijskim vprašanjem Socialistične zveze, to predvsem sprejemanju novih članov v Zvezo, pobiranju članarine, sodelovanju z ostalimi organizacijami, n. pr. z organizacijo žena, mladinsko organizacijo in še drugimi društvi. S pritegnitvijo vseh članov SZDL, ki delujejo v raznih društvih, bo aktivizacija za bližnje volitve dobila popoln razmah. V zadnjih dneh so se vršili po vsem okraju sestanki glede volitev v zbor proizvajalcev. Na teh zborovanjih so izbrali kandidate za okrajni zbor proizvajalcev, prav tako so pa obravnavali tudi vprašanje kan-didatpv za republiški zbor in za zvezni zbor proizvajalcev. Razen železničarjev v Zidanem mostu in še nekaterih manjših skupin so bila taka zborovanja že po vsem okraju. Razprava o kandidatih je bila povsod živahna. Po vseh krajih odobravajo kandidaturo tov. Alojza Ribiča za zvezni zbor proizvajalcev Za republiški zbor proizvajalcev so pa v Zagorju in okolici predlagali tov. Maksa Gošteta. v Trbovljah tov. Vilija Škrinjarja, v Hrastniku in Radečah pa tov. Jožeta Klanjška, direktorja hrastniške steklarne. Značilno za vsa ta zborovanja je, da so se ljudje zanimali tudi za poslovanje in gospodarjenje naših ljudskih odborov. Tako se je zborovanja v Trbovljah v rudniški restavraciji udeležilo preko dve sto ljudi iz rudniškega zunanjega obrata. SRD in uprave rudnika, ki so živahno posegali v diskusijo. Poleg političnih vprašanj in izbire kandidatov za volitve so se zborovalci zanimali predvsem za lokalna gospodarska vprašanja. Razpravljali so o javni higieni, zahtevali pojasnila, kam gredo finančna sredstva naših ljudskih odborov, za kakšne namene se trošijo. Kritizirali so visoke cene različnih živilskih predmetov, zlasti pa zelenjave in podobno. varovanje, pokojnine in ostalo. Podobno je bilo v Podkumu, kjer so dobili za gradnjo ceste že nad štiri milijone dinarjev. Vsega tega naši volivci čestokrat ne vidijo, saj imajo pred očmi v premnogih primerih samo svoje osebne koristi. Ob pravilni obrazložitvi pa uvidijo, koliko nudi ljudska oblast skupnosti. V Hrastniku so zbori volivcev dobro uspeli v Zgornjem Hrastniku na Logu, v »Koloniji« in v »Centru«. — Prav dobro so začeli z volilno agitacijo v Radečah, kjer so že imeli predvolilne sestanke, zbore volivcev bodo pa priredili do 15. oktobra. Medtem bodo pa na terenu vsakega posameznika seznanili s pomenom bližnjih volitev, z novim volilnim zakonom ln z vprašanjem kandidatov. Zbore proizvajalcev so imeli v našem okraju tudi naši za- družniki. Na njihovih dosedanjih zborih so bile razprave živahne ter so se zadružniki zelo zanimali za kandidate. Za republiški zbor proizvajalcev iz kmetijske stroke kandidirata skupno okraj Trbovlje in okraj Krško. Do sedaj so predlagani trije kandidati, in sicer: Gvido Vesel, upravnik posestva v Leskovcu, Franc Dragan, predsednik OZZ Krško in nosilec spomenice. Tretji kandidat, o katerem tudi razpravljajo, pa naj bi bil inž. Lenardič, uslužbenec OZZ Trbovlje. Dosedanji rezultati na zborih volivcev, zborih proizvajal- Prosvetni delavci se borijo za dostojno mesto v komuni Prejšnji teden je bila v Trbov- postavili tako trdne gospodar- ljah okrajna konferenca prosvetnih delavcev. Udeležili so se je z majhnimi izjemami vsi od vzgojiteljev do profesorjev. Tudi sedaj smo vabili zastopnike Zveze komunistov, Socialistične zveze, Delavskih svetov, ske temelje, da moremo iti v novo obdobje socialističnih odnosov. Nato je poudaril tov. Načelnik v svojem poročilu z vso jasnostjo, da tako veliki dogodki v razvoju ljudske demokracije sindikatov in društev. Zal nas i pri nas ne morejo iti mimo pro-niso slišali tudi sedaj morda za- j svetnih delavcev, ki so dali kot to, ker jim ni dovoljeval služ- ' celota že mnogo svojih sil za beni čas. Vendar mislimo, da bo delovno ljudstvo in ki jim pri- le treba najti čas, da pridemo skupaj tudi na tako važnih konferencah, kjer iščemo boljših načinov dela na poti svobod- cev in zborih zadružnikov po- ! nega združevanja. Konference kazujejo, da se volivci zani- se je udeležil tudi republiški majo za vsa gospodarska vpra- inšpektor Marion Sikst, šanja v državi in okraju. Po Konferenco je vodil predsed-proučitvi vseh teh vprašanj nik Sveta za prosveto in kul-predlagajo zborovalci kandida- turo tov. inž. Albert Ivančič, ki te, za katere vedo, da bodo je omenil v uvodnih besedah sposobni zastopati njihove in- moč naše volje, s katero so de-terese in koristi skupnosti. lovni ljudje nove Jugoslavije ]% Litije in okolice 80-letnica pevskega in gasilskega veterana Franceta Janšeta 3. oktobra je slavil 80-letnico svojega življenja, še ves čil in prožnega duha, tov France Janša, ki je še danes, kljub častitim letom znan v pevskih in gasilskih vrstah. Rodil se je na Uštju v Šmartnem pri Litiji, pred pol stoletjem se je pa oženil v Litiji in se od tedaj pri nas za stalno naselil. Ob svojem visokem jubileju je posegel v obilico svojih spominov in prikazal življenje iz svojih mladih let. Učitelja sta mu bila Jurij Adlešič in Ivan Bartl, ki je bil znan kot eden prvih pevskih organizatorjev sedanjega šmarskega »Zvona«. Učiteljski stan je bil tedaj še podcenjevan, kajti njegova učitelja sta bila hkrati tudi občinska tajnika in organista. V tistih časih so imeli v Šmartnem bolj popolno šolo kot v Litiji in so imeli tudi pouk nemškega jezika. V Šmartnem so bili štirje, v Litiji pa le dva učitelja. Janšev oče je bil čevljar. V kret že v mladosti. Cez 40 let obveščeni, se pripravlja na Pol- je bil član litijske »Lipe« pri pevovodji Petru Jerebu. Postal je tudi častni član društva ter prejel več odlikovanj. Prav tako je bil odlikovan tudi za delo pri gasilcih, kjer je bil aktivni član 61 let. Še lansko leto je pomagal pri čiščenju okrog litijskega gasilskega doma. Gasilci so ga izvolili za svojega častnega člana in na prsih ima več odlikovanj za vestno delo. Sedaj gasilci nimajo več toliko dela kakor pred desetletji, ko so bile hiše lesene in s slamo krite. Mnogo nesreč so napravile tudi slabe vžigalice, ki so se vnele že ob rahlem drgnjenju. »Rdeče« vžigalice so se rade vnele, zato je bilo takrat po naših vaseh mnogo požarov. Ko je nastal leta 1887 ogenj v Šmartnem — povzročili so ga otroci — je naš jubilant stekel k zvonovom in začel biti plat zvona. Takrat so pogorele štiri hiše. Dobro pomni tudi požar na Vačah leta 1903, ko je zgorela večina hiš. Takrat so ostali litijski gasilci na Vačah tri dni in dve noči, kamor so jim hrano dovažali iz Litije. Vrli litijski gasilci so prejeli za svoje ževo skupen obisk Litijčanov. Litijski planinci na Lubniku pri Škofji Loki Nedavno ustanovljeno Planinsko društvo v Litiji se je že precej razgibalo in je priredilo v nedeljo, 27. septembra, celodnevni skupni izlet na Lubnik nad Škofjo Loko. Izleta se je udeležilo 21 članov, med njim celokupni gradbeni odbor za kočo na Jančah, ki si je temeljito ogledal stavbo na Lubniku in se spoznal s podrobno organizacijo gradnje lubniške koče. Zbor Članov litijske Kmetijske zadruge V nedeljo, 27. septembra, je pada določeno mesto v komuni, kjer se bodo morali še boriti proti zaostalosti, proti administrativnemu ukrepanju, proti malomeščanstvu in proti klerikalizmu. To so poglavitni sovražniki, ki hočejo slabiti voljo naših naprednih delovnih ljudi. Posebno trdovratna sta malomeščanstvo in klerikalizem. Ostanki malomeščanstva se kažejo pri tisti inteligenci, ki se ukvarja samo z umskim delom in stoji izven naših družbenih odnosov in bojev ter misli, kakor vedno, tudi sedaj, da je samostojna in neodvisna. Vsako drugo mišljenje pomeni zanje »odvisnost«, »pritisk« itd, Ce je vedno mislila, da stoji nad družbo, naj takšna inteligenca dokaže, kdaj je sestavljala samostojen razred. Vedno je mi- hteva po proučevanju vloge šole v komuni, kar pravzaprav že delamo s tem, da utrjujemo Svete za prosveto pri občinah, da iščemo zveze in pomoč gospodarstvenikov za laže razumevanje samoupravljanja v podjetjih in zadrugah. Prihodnja konferenca šolskih upraviteljev in ravnateljev bo pa ugotovila, kako se izvajajo sklepi. Diskusija je bila zelo živahna in na precejšnji višini, posebno pa pozdravljamo jasnost, odkritost in prizadevnost, s katero so se lotevali reševanja problemov. Nič ni bilo »stanovskega«, vse se je nanašalo na splošen razvoj in na skupne interese. Društvi učiteljev in profesorjev bosta nadaljevali s prakso strokovnega sodelovanja med šolami, učitelji in profesorji j bodo pripravili primerna predavanja iz književnosti, zgodovine, iz teme o prirodi in človeku ter iz teme družina in otroci, kar je zelo primerno za ljudske univerze. Čeprav je prišlo v naš okraj 18 novih učnih moči, nam jih še vedno manjka 6 na osnovnih šolah in 16 na gimnazijah, 5 na glasbenih šolah in 3 v vrtcih. To nas ovira pri izvenšolskem slila in delala za buržoazijo. delu, ta ovira pa ne more slu-Zato je bila vedno odvisna. Te žiti za izgovor tistim, ki še niso odvisnosti so se osvobodili le našli pota iz šole med ljudi, tisti inleligenti, ki se z zavestjo kamor jih bo življenje priborijo za socializem v praksi, ta gnalo, če sami nimajo poguma, praksa jim pa dokazuje, da so Delo med ljudstvom j« Se po-v družbi enakopravni in da ni- sebej potrebno na podeželju, so niti nad družbo in ne pod kjer je treba poučiti starše, da njenim pritiskom. Komur samo- ne morejo biti oproščeni šolske stojnost ne ugaja in si domišlja obveznosti otroci, ki tej obvez-še vedno, da je nad družbo, je nosti niso zadostili. Okrajni suha veja, ki bo morala odpasti ob večjih sunkih naše revolucije. Ako se takšna inteligenca znajde v naši družbi, ne more širiti drugega kot tuje ideje, oblečene v »civilizacijo«, »demokracijo«, »patriotizem« itd. Tudi klerikalizem skriva svoje težnje z religijo, da bi ostal v božanskih višinah nad družbo in državo. Ker se pa ne more obdržati kot samostojna sila v tretjem nadstropju papeževe tiare, ki pokriva glavo lažnega krščanstva, se hoče obdržati na površju s tem da se sporazu- bil" izredni občni zbor litijske meva" s fašizmom. Za privile- Kmetijske zadruge. Po otvo- gije, bogastvo in posvetno slavo ritvenih formalnostih predsed- se klerikalizem bori od kata- nika KZ tov. Dušana Gnezde komb dalje v imenu krvave , so zborovalci obravnavali naj- papeževe diktature. Zato so ne- tistih časih še ni bilo dolenjske požrtvovalno gašenje pismeno 1 pre^ bužnje volitve v okrajni, kateri škofi in duhovniki vodili Hrastnik 34,1% in Trbovlje 34% železnice; ta je stekla šele priznanje litijskega okrajnega.republiški in zvezni zbor pro- vojno na čelu razbojnikov bele Na zadnjem mestu je občina SPK je sklenil, da zavrne vsako prošnjo, ki je ne bo obravnaval učiteljski zbor, občinski SPK in ki bo imela samo priporočilo brez utemeljitve, ker gre za omejitev izkoriščanja najmlajših članov družbe. Tudi to je eno izmed znamenj zaostalosti na vasi. Takih primerov v industrijskih središčih nimamo. Skrb okraja in občin za šolstvo se kaže tudi v materialnem pogledu. Okraj je sedaj zvišal letošnji proračun za prosveto od 25,673.000 na 31,733.000 din, najbolj so se pa izkazale naslednje občine, ki so določile za prosveto in kulturo svojega področja lep delež svojih proračunov: Dol pri Hrastniku 55 9%, Radeče 39.7%, Zagorje 34 3%, d, » ».bi ate, »ato “X1 SJS ‘aSKSd °o — i- i _____ii.il ~ pa z delom preneha, končno pa iz takšne gradnje nastane nekaj drugega, kot je bilo določeno Tudi v ostalih delovnih kolektivih v Trbovljah so ta predvolilna zborovanja dobro uspela, zlasti v cementni tovarni, Strojni tovarni »Miha Marinko« in v rudniškem obratu Dobrna-Neža v Trbovljah. — Dobro so potekli ti sestanki tudi v Zagorju, Hrastniku in v Radečah. Vsi tl sestanki in zborovanja so zajeli čez 400 proizvajalcev. Zbori volivcev so pa bili tudi že v vsaki vasi. Prejšnjo nedeljo so imeli tako zborovanje na Kleku nad Trbovljami, nadalje v Podkumu. Na Dobovcu so zborovalci grajali visoke davke, kjer so pa dobili navzoči nazorno pojasnilo, da jim ljudska oblast povrne vse dvojno, pa čestokrat še večkrat. Tako imajo n. pr. na Dobovcu predpisanega davka 650.000 din, od ljudske oblasti so pa dobili tukaj samo za elektrifikacijo 1,300000 din, kjer niso všteti stroški za šolo, za socialno za- jubilant še pomni trde ure, ko je koračil iz Smartna s košem na rami in v njem polno čevljev domačega izdelka. Do Novega mesta je imel preko Prim-skovega devet ur dobre hoje. S sejma se Je vračal žele naslednji dan Ko Je opravil France Janša še Četrtkovo ln nedeljsko ponavljalno šolo od 12. do 14. leta, Je bil sprejet v litijsko predilnico. Takrat Se niso imeli pojma o socialnem postopanju z delavci. Lastnik Švare in njegovi mojstri so delavce kaznovali za vsako malenkost z denarnimi kaznimi, da so jim zbili čim več plače v korist tovarne Ko je Janša obolel na očeh, ni mogel več opravljati napornih del pri strojih, zato Je prestopil v topilnico. Pri njej Je bil zaposlen vse do njene ustavitve leta 1926 oziroma do leta 1932, ko je bil tudi za čuvaja pri podiranju te stare litijske industrije. Kakor že povedano. Je zamikala mladega Franceta lepa slovenska pesem in gasilski po- K visokemu jubileju in k 50-letnici poroke s tov. Marijo Vovkovo želimo obema še mnogo trdnega zdravja! Otvoritev planinskega doma na Polževem Na Polževem pri Višnji gori bodo v nedeljo, 11. oktobra, odprli nov krasen planinski dom. Na istem kraju je stal prav tak dom že pred vojno, v času NOV ga je pa požgal okupator, ker je bilo Polževo zbirališče borcev NOV ln političnih aktivistov. Za obnovitev Polževega se Je zavzel okrajni ljudski odbor okraja Ljubljana-okolica, ki je zdaj skupno z okrajno gostinsko zbornico dokončal krasno stavbo, ki bo ponos vsega okraja in bo pomagala pri dvigu tujskega prometa v ljubljanskem okoliškem okraju. K slavnostim na Polževem so vabljeni tudi člani litijskega Planinskega društva ter člani litijskega Turističnega in olepševalnega društva. Kakor smo nato razpravljali o kandidatih in so med drugim izbrali tudi dva svoja člana, ln sicer tov. Franceta Simončiča in Vinka Fornazariča, ki so ju postavili za kandidata v okrajni zbor proizvajalcev. garde, ki so zahtevali »v znamenju velike krščanske ljubezni«, da je treba pobiti vse Srbe do otrok, ki jih ne ostane niti seme. Vsa zgodovina klerikalizma pri nas in drugje Je sramoten dokaz sovraštva do svobode, do napredka, do človečanstva, za Mlinše, ki bo dala letos za prosveto in kulturo 9,4% svojega proračuna. Podrobno in širše delo, ki ga je konferenca obravnavala, je bilo zajeto v 12. sklepih, ki bodo izvedeni v letošnjem šolskem letu z večjim uspehom le, če bodo sodelovali in se borili za kar se borijo naši delovni ljud- življenjsko šolo tudi tisti, ki jih je. Klerikalizem pri nas pomeni __tnxi,i dnevnega re- ’ danes boj proti samoupravlja-zborovalci pregledali da so dosedanje delo KZ. Poročali so: predsednik Gnezda, tajnik Po-nebšek, upravnik KZ tov. Knaus in veterinar dr. Orel. Zbor je sklenil, naj KZ iz čistega dobička kupi za vsako vas v litijski občini nekaj kmetijskih strojev, tako izruvačev za krompir, kosilnic itd. — Zborovalci so priznali, da litijska KZ dela in napreduje v korist svojega članstva. Člani Socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove in vsi državljani, prispevajte predel listi, pri katerih naj bi bil kler privilegirana kasta, ki je pripravljena voditi, vojno, da bi zopet dosegla povezavo z bankami, z veleposestvi ln da bi šoli vsilili obvezen verouk. Pošteni duhovniki vse to obsojajo in pozivajo ordinariate, da uredijo odnose z državo, ker Je res smešno, da se morajo duhovniki ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo in da s tem uvajajo v našo družbo skupino posvečenih duhovnikov. Splača takega razvoja socializma, ki nam kaže prve obrise komune, se postavlja tudi pred prosvetne delavce hitrejši na-da dosežejo sedanji v volilni sklad. Z VSEH STRANI SVETA NEW YORK. — V posebnem političnem odboru za sprejem novih članov OZN je predstavnik Egipta neuradno predlagal, naj bi se sešli predstavniki ZDA ln SZ ter se končno zedinili v vprašanju sprejema 21 držav v OZN, ki se vleče že sedem let. Sovjetski delegat Malik je pa ponovil dosedanje sovjetsko stališče in dejal da SZ še vedno sodi, da j* najboljši njen predlog o sprejemu 14 držav v OZN LONDON — V Angliji Imajo še vedno racionirano preskrbo. Na pripravah za zasedanje parlamenta so se razgovarjali o odpravi živilskih nakaznic Med zunanjepolitičnimi vprašanji so pa proučili predvsem razgovore o Suezu. Sporazumeli so se o umiku britanskih čet s sueškega področja Pravijo da bodo sedanjo angleško posadko ob Suezu prepeljali ali na Ciper ali pa v Libijo Vsekakor bodo britanske čete ostale v bližini Sueza, da bi se v danem primeru lahko takoj vrnile v ogro- žene kraje. Istočasno so na seji vlade proučili tudi anglo-per-zijski spor, upoštevajoč možnosti, da bi pogajanja v kratkem obnovili. Na kongresu britanske laburistične stranke, kjer so dosegli popoln sporazum med Trade Unioni, zmernimi laburisti in levim krilom laburistov, je napravila veliko zmedo Izjava dosedanjega predsednika britanskih Trade Unionov 0'Briena, da se bodo Trade Unioni v kratkem ločili od laburistične stranke, ki naj bi se po njegovem predlogu spremenila v popolnoma politični organ. Trade Unioni naj bi pa opustili sleherno politično dejavnost ln se ukvarjali le s sindikalnimi vprašanji, ki bi Jih reševali z vsako vlado, ne glede na to, katera stranka je na vladi PARIZ. — V Parizu menijo o nenapadalnem paktu s SZ ki ga proučuje ameriška vlada da bi ta bil lahko etapa v popuščanju mednarodne napetosti I Uspeh je pa nedvomno odvisen od konference najvišjih predstavnikov ki Jo Je predlagal meseca maja Churchill. Ameriška vlada bo pa morala upoštevati želje in prizadevanja svojih zaveznikov ZDA so vsekakor pripravljene razpravljati o razorožitvi, o napetosti na Daljnem vzhodu in nasprotjih s SZ v Evropi, kakor tudi o vseh vprašanjih, ki povzročajo napetost RIM. — V italijanskem parlamentu Je govoril šef italijanskih komlnformlstov Togliatti. Odklonil je Pellln predlog za rešitev tržaškega vprašanja s plebiscitom Tega pa ni storil zato, ker je taka rešitev nepravična. marveč zato, ker bi plebiscit lahko privedel Italijanske interese še v težji položaj. Mnenja je, da bi glasovanje v coni B In v notranjosti cone A prineslo zmago Jugoslaviji, položaj pa ni rožnat za Italijane niti v samem Trstu zato Je predlagal uresničitev mirovne pogodbe ln ustvaritev STO. stopnji primerne oblike samoupravljanja. Zato sodi med najvažnejše sklepe konference za- vablmo do sedaj še brez uspeha. Za razumevanje se moramo to pot zahvaliti samo zastopniku okrajnega komiteja in sekretarju mestnega komiteja ZKS tov. Povše Dušanu. Ostale organizacije so zastopali prosvetni delavci, ki bodo pojasnili zahteve socialistične šole povsod, kjer se udejstvulejo. Pri šolskem in pri vsem delu izven šole naj bodo prosvetni delavci zelo pogumni in tako enotni, kot so obljubili maršalu Titu v reso-luciii ki so mu jo poslali in v kateri obljubljajo, »da bomo vzgajali mladi rod in ljudstvo na terenu v duhu vseh dragocenih pridobitev narodne revolucije za odločne patriote in zavestne socialiste, ki bodo vedno pripravljeni braniti svoio domovino in ne bodo nikoli domislili, da bi se uresničili lmoerlalMič-ni naklepi po naši krvi in zemlji.« Priprave na vo ilve v Zapriu BEOGRAD. — Zahodnonem-$ld ambasador dr. Hans Kroll Je izjavil, da federalna republika Nemčija pri tržaškem vprašanju ni neprizadeta. V interesu miru In mednarodnega sodelovanja bi pozdravila rešitev, ki ' bi bila za vse prizadete strani sprejemljiva, pravična in dokončna V interesu Nemčije je nadalje, da bi tržaško pristanišče brez ovir Izpolnilo važno gospodarsko vlogo, saj Je v preteklosti Južna Nemčija dobršen del svojih izdelkov Izvažala preko Trsta — je dejal zahodnonemški veleposlanik v Beogradu. Člani Socialistične zveze in vsi volivci, segajte po blokih volilnega sklada! * Vsa denarna sreHstva na-kazulte na tekači račun i pri NB štev. 601-T-290. Dne 29 ln 30. septembra so imeli v Zagorju dobro obiskane množične sestanke (zbore volivcev) delovnih kolektivov v posameznih podjetjih in rudniških obratih, na katerih so predlagali in potrdili kandidate za zbor proizvajalcev. Za okrajni zbor proizvajalcev Je bilo predlagano dvakrat več kandidatov, kot je bilo določeno, torej namesto devet kar osemnajst kandidatov, tako da bo mogoča širša izbira pri volitvah. V največjem rudniškem obratu — v Kotredežu — Je prišlo na zborovanje nad šest sto delavcev. To zborovanje Je bilo med najuspešnejšimi. Inž. Kocbek je v svojem jedrnatem in stvarnem referatu poudaril pomen zborov proizvajalcev ter seznanil delavce z razvojem poglabljanja demokracije od prve Ljudske skupščine do danes, ko sc pripravljamo, da bomo volili ljudske poslance za tretjo Ljudsko skupščino. Med drugim je inž Kocbek ' omenil, da Je treba Izbrati do- 1 bre in vsestransko razgledane tovariše v zbor proizvajalcev, ker bodo njihove naloge na sedanji stopnji socialistične«* razvoja mnogo bolj odgovor« kot doslej. Se bolj odgovorna bo pa seveda naloga P°slan5®r v republiški in zvezni Z"0 proizvajalcev. Tudi v drugih rudniških obra tih so delavci pokazali vel.k zanimanje za bližnje volitve zbore proizvajalcev. Zato se zborovanj udeležili v v®'1* številu Omenimo naj še ničarje, ki so prišli na svoj P£j sebni sestanek razen enega volilni upravičenci. Na vseh teh zborovanjih sestankih so delovni ***.,«, potrdili predloge za k*? jpor v republiški ln zvezni proizvajalcev. Za retn,»«ait9 zbor je bil predlagan tov. w JC L/11 J Ji CuMRn' 1 Gošte, za zvezni zbor pcej jalcev pa tov. Alojz R‘b' Trbovelj Volitve v okrajni zbor P' izvajalcev bodo 5. novem" tega leta. Štev. 40 Ata, poidi domov!1 »ZASAVSKI VESTNIK« Stran 3 IZDAL )E MLADINO Septembrska nedel ja .. Mo- plesal z natakarico tn ji veno- . (ek in Se dolgo motovilil po' mUdSu°ter o* njenem Sineta 1 kreterfcT^kako* sT^Smerava tl neb0Je /Vr taT,P,°- meT.0OVjri Bil ZelS ?TijaJen ' kuhinjl uspehih. Lepo se to sik toda je tobe£wlT5££ H. S^eJeževko6Zayo,U SJfto V® Ž £ £- *?£&? StaTl ! £Tgo£ JUSS flli porumenel list in polja od- ko je dejal s prosečim glasom: cvetele ajde so lahno valovila. »Ata, pojdi domov!* Ata je pa Na cesti je bilo mnogo ljudi, naročil še liter vina. Kot skoro vsako, je bilo tudi to Mojca je zaspala v materi-nedeljo več veselic in podobnih nem naročju. Mirku so se po-prireditev na katerih je bil časi prikradle solze v oči. Pil glavni predmet zanimanja ples je vino, samo da bi ili prej in opojna kapljica različnih domov. Tudi mama ga je pila barv, okusa in cen. j s tem namenom Le s težavo Desetletni Mirko je Sel s je po tem litru spravila moža starši in dveletno sestro Mojco, iz gostilne. Najbrž ga ni dovolj malo ven. Tako je naročil oče. spil, ker je bil zelo nasajen. Mirko je dobro poznal ta »malo I Včasih, ko je bil dovolj okajen, »en« in se je tega bal. Zato je ' je bil ces meden in je dejal stopal po cesti nekako zamii-1 ženi »mami*. Nocoj je bil pa Ijen. Mojca je žvrgolela kot res nataknjen. Proti ženi je te' droben ptiček in oče ji je pogosteje odgovarjal kot mama. Ona je tudi predobro poznala te nedeljske sprehode. Mama in Mirko sta se bala. Ob cesti je bilo več gostiln in Oče bi se najraje v vsaki ustavil. To je bilo obema v mislih, tega sta se bala. Bala sta se očeta s krvavimi očmi in spačenim obrazom, bala sta se še hujšega. Bala sta se drug za drugega in zato v njunih očeh ni bilo sončnega leska, njuna lica niso bila nasmejana, njuni koraki so bili trudni in v srcu je bila čudna, težka, moreča bolečina. V takem razpoloženju so pri- našal neutemeljene očitke. Dolgo se je premagovala. Končno mu jih je nekaj povedala, ker ni mogla več vzdržati. Mož je užaljeno vzrojil. Mirko se je kar stresel in Mojca se je za hip zbudila. Prišli so domov. Mož je gledal izpod Čela. Molče so povečerjali. Otroka je mati spravila k počitku. Mož se pa ni odpravljal spat. Ženo je zaskrbelo, če bo odšel v najbližjo gostilno. Prosila ga je: »Ostani doma in pojdi spat!* »Kaj, ti mi bol ukazovala, kam naj grem?* Udaril jo je z močno roko po obrazu, dal klobuk na glavo, treščil z vrati lli do prve gostilne. »Moram na in odšel v noč. V gostilni se je dva ded. Takoj se vrnem!* je opil do kraja in se šele proti dejal oče in že se je izgubil v jutru prizibal domov, se zaletel veži. Mama je potisnila Mojco za njim. Mati in sin sta se spogledala. Nista spregovorila, a sta vendar vedela misli drug drugega. Oče z Mojco ju je kmalu dohitel. Bil je precej zgovoren. Zena je vedela, da ga je spil več kot dva ded. Njej ni tako rad dajal denarja za potrebe gospodinjstva. Vedno se je kaj ujedal in čudil, da ji je že zmanjkalo. Obstali so pred drugo gostilno in vstopili na moževo povelje. Veža je bila polna cigaretnega dima. V sobi je nekdo igral harmoniko, nekaj parov je plesalo, drugi so peli, tretji se pogovarjali. Usedli so se za mizo pri oknu. Mirko je gledal na cesto, Mojci pa je bil všeč harmonikar in plesalci so jo zanimali. Sonce se je že skrilo za goro, le vrhovi so bili še obžarjeni. Lepi so bili in vanje se je uprlo materino oko. Njej ni bilo za gostilniški hrušč. Ljubila je dom in vrt. Kako rada bi bila sedaj doma' Kolikokrat je premišljevala, zakaj mož ne popije kozarec vina doma. Kaj je v zakajenih gostilnah tako privlačnega? Odgovora ni našla in za kaj bo, ko se oče vrne domov, i mladinca Vladu Resniku. Ko je prilla mama spat, se je potuhnil, da ga ne bi videla solznega. Tudi mati je jokala. Prav tiho. Mirko jo je pa slišal. njem smo že brali v časnikih. kjer so ga obsojali, toda niso ga navajali imensko. Kaj je napravil Resnik? Iz-In njemu so na novo privrele dal je mladino, bil je njen ne-solze. Mati se mu je smilila, j vredni član. Izdal Je našo Zve-Najraje bi umrl, da ne bi videl j zo komunistov, v kateri je bil in vedel ničesar. Toda materi! včlanjen. Zato mislimo, da Je bi btlo potem še bolj hudo. In vzrokov dovolj in še preveč, da Mojci, ko bo doraščala. Mnogo teve mladina in vsi zavedni je premišljeval. Stopil bo pred ljudje, kdo Je to, da ne bo več očeta in ga lepo prosil, naj bo ugibanj. Mladinska organizacija tak kot Tončkov oče. Je Resnika izključila iz svoje Počasi je Mirka premagal srede, isto je storila tudi ZK. spanec. Tudi mati je zaspala, j Zakaj? Ponedeljek je bil pust dan \ Pred tedni so začeli po za-Kriv je bil alkohol, ta tisočkrat gorski dolini šušljati, da je šel PzeMeta tekočina Resnik na Brezje na »božjo Nedeljo za nedeljo prirejajo pot«. Ko so ga klicali na rud-veselice. Enkrat gasilske, dru- niški komite ZK in od njega pič trgovske, lovske itd. Na njih zahtevali pojasnilo na te govo-mnogo ljudi nepremišljeno za- rice, je vse utaja in ovrgel poročil. Naša mladina je ogorčena nad takim izdajalcem mladinske organizacije in Zveze komunistov. Tudi ves kolektiv elektro-strojnega obrata rudnika obsoja takšne dvoličneže ter se upravičeno vprašuje, kaj še dela tak človek med njimi. Resnik je bil sprejet v Zvezo komunistov leta 1948. Bil je vzgojitelj mladine v internatu rudarske šole, je vodja pred-vojaške vzgoje in rezervni oficir. Bil je član in sekretar Mestnega komiteja LMS in član Mestnega komiteja ZK. Mnenje vseh naprednih ljudi v Zagorju Je, da tak človek ne more biti Inštruktor p red vojaške vzgoje, še manj pa oficir naše slavne JLA. Moral bi biti naveden in neomadeževan, je pa storil nizkotno dejanje. Kaj ni nič pomislil, koliko smo že pretrpeli zaradi klerofašizraa, Kaj ni dalo že dovolj naših najboljših ljudi življenje zaradi vatikanske fašistične politike? Zato tak človek, ki je danes izdal našo mladino in našo organizacijo, jutri lahko Izda našo domovino. — Toda ml, zavedni državljani, tega ne bomo dopustili in bomo vsakega takega izdajalca izločili iz naše srede ter mu onemogočili delo med našo mladino. Člani osn. organizacije ZK strojnega obrata rudnika Zagorje Mladinski dan v Zagoriu Mladinsko vodstvo v Zagorju je ta praznik razdelilo na dva dela. Prejšnjo soboto je bila v ES& T'1 ‘S, i Povivanip rany<>mn tnV nh*en t«^ **** samo na Bledu«, akademija s pisanim kulturnim d^bi ob tZ M^ni komite ZK. čigar član Je sporedom. Na akademiji so d 6 m™ R?sn‘k’ *a Je Wic»l na svo- nastopili predvsem mladi ljudje *eJ®* da.se *o vprašanje raz- iz Glasbene šole. topliške gim- Ijati » “r? ** **■. nurijtelo va dci »Partizana«, in fantov poseda vsak dan po gostilnah! In kako žalostno je to, da nekatere tovarišice spravljajo enakopravnost žena v zvezo s pijančevanjem in pravijo: »Če ga sme on, ga bom pa Še jaz!* Oj, trta, če bi vedela, koliko sestanku osnovne organizaciie gorja napravi tvoj sad, gotovo ZK strojnega obrata rudnika v vrata, prevrnil cvetlični Ion- ne bi rodila nikoli več! Emes. 1 Zagorje, kjer je uslužben je KAJ JE NOVEGA V HRASTNIKU Hrastničani so že izbrali kan- zaletel tovorni avto lz Zagorja didate. — V Hrastniku se je v rešilni voz. Pri tem trčenju prejšnji teden razmahnila ši- ' je bil teže ranjen šofer, lahke roka predvolilna agitacija. Zbo- poškodbe je pa dobil hrastniški ri volivcev so se vršili po vseh zdravnik dr. Toplak. Reševalni hrastniških volilnih centrih, avto je precej močno poškodo-Razni govorniki so pač pa Je poslal izjavo, v kateri kar je najvažnejše, to pot je je sicer pnznal, da je bil na prišla tudi mladinska godba na Brezju da pa ni bil v cerkvi, pihala Iz Trbovelj na obisk k Po otipljivih dokazih je torej zagorski mladini, priznal vse govorice kot resni- Vredno se je malo ustaviti pri i Je *zS°varjaI vse teh fantih ta reči, da so igrali ! _"®mf50če stva.ri- Na P°d veščo rok0 svojega diri- genta res lepo in izbrano. Starejši ljudje so te mlade fante samo opazovali; marsikdo izmed njih si je mislil: saj komaj svoja glasbila drže, kje neki, da bi še igrali! Pa so res majhni to nekdo poleg mene je dejal, da __,___ , so pionirji, ne pa mladinci. — vahna diskusija. Volivci so Najbolj me je zanimalo, kdo je ostro kritizirali sam način trgo- Ivanček; slišal sem namreč divine v Hrastniku ter visoke ce- ; rigenta, ki je večkrat zaklical ne v naših prodajalnah. Volivci to ime. No — in ko sem Imel zahtevali, da jim ‘ delo blizu njih, sem ga kmalu Si rSn °CS0r sP°r°či, kam je ; opazil. Cisto na desnem kraju razlagali van. Z biiinje vlakojavnice je j šel denar, ki ga odvajajo nod- v vrSti £ ‘225 volivcem nove ustavne zakon- bila klicana po telefonu pomoč : jetja. To vprašanje jim^ je^o v rokah Sp, 1 ske določbe, vlogo skupščin ter iz Zidanega mosta. Prvo pomoč j jasnil tov. Klanšek in Molivci ljivo gledal3 dTrieeSta Ne bom popolnoma novo vlogo in po- je nudil ranjencema radeški 1 so bili z njegovim odgovorom zdravnik dr. Matko. j zadovoljni. Volivci so tudi skle- Izpite za priznanje kvalifika-' nili, da se napravi za Savo men naših ljudskih poslancev. Poleg tega so volivci razpravljali na vseh zborih o tehnič- j cije je delalo prejšnji ponede-; električna razsvetljava prav nem postopku, o predlaganju in ]jek 11 delavcev in dva usluž- tako naj se uredi vnrašanie s izbiri kandidatov ter o samih benca iz Kemične tovarne v volitvah Za kandidate ljudskih Hrastniku. Vsi kandidati so se tržnico. Zbor je potrdil predlog, da ljivo gledal dirigenta. Ne bom rekel preveč, če si drznem trditi. da ti fantje kar berejo z oči svojega dirigenta. Temu pravijo oni disciplina, kajti dirigent ljubi to besedo. In kadar igrajo koračnico, takrat pravi dirigent: »No, Ivanček!« In Ivanček za Nekaj drži: ti fantje so si osvojili srca Zagorjanov; to si videl z njihovih obrazov. Tudi drugi nastopajoči so bili res pripravljenL Hoteli so namreč, da bi predvsem starejši ljudje opazili, da mladina dela to se trudi. Vendar pa predsednik okrajnega mladinskega komiteja ni bil v celoti zadovoljen: očital je namreč vodstvu, da je premalo starejših ljudi prisostvovalo prireditvi. Menda je imel prav. — Istočasno, ko se je prireditev začela, so po bližnjih vrhovih zagoreli kresovi, v zrak so pa švigale raznobarvne rakete, tako da so morali prav vsi Zagorjani videti, da ima mladina svoj praznik. -M- * KZ v Loki je napredovala V nedeljo, 27. septembra, je bil po novih zadružnih pravilih polletni občni zbor KZ. Iz poročil upravnega odbora je razvidno, da je kmetijska zadruga v Loki pri Zidanem mostu pokazala velik napredek in je tudi bilanca zadovoljiva. Letos je zadruga ustanovila lesni odsek, ki uspešno deluje in ima dobre perspektive Prav tako je zadruga v letošnjem maju odprla kot odsek mesnico s samostojno klavnico. Tudi mesnica zadovoljivo uspeva, ker nudi od;e- zaved^‘ r!s"os‘i teh izpitov to kandidira za zveznega'poslanca S Sne/ za njim'pa'povzamejo vsi. malce™ ^bro, kvalitetno meso , pr,I80 Preizkušnjo prestah vsi. Med, tov. Lidija Sentjurčeva, za re- - m ostale mesne izdelke. Njeno lagali dva Hrastničana, in sicer njjmi so bili celo štirje odlič- j publiškega poslanca pa ' ............. delov™ »hm««. ™ i« — v zvezno skupščino staro, za- I njakl. — Za kvalifikacijo stek- i Stane Brečko! služno borko za delavske pra-1 larjev pa tečaj še traja, ker V*ce Sen t jurčevo, za : imajo ti še več učnih predme- republiško pa sedanjega pred- (tov kot pa delavci iz kemične sedmka hrastniške mestne ob-; stroke. — Tudi člani lovskih j*!’ Stanka Brečka. Oba j družin okraja Trbovlje polagajo kandidata so volivci na vseh j v zadnjem času lovske izpite, hrastniških zborih soglasno iz-1 v Hrastniku jo prestalo vseh kraU. 35 članov lovske družine to iz- lsia m „ P? kbiri kandidatov so vo- j kušnjo. Izkušnje ni bil opro- nedelio 1 LlYd obravnavali se ra2na P°»* ščen noben lovec, tudi najsta-, 7 i tična In gospodarska vprašanja rejšj lovci ne. gorata je nedeljo za neunjo j «xna i„ COSnodarska vnrašania is »«mepa da je še bolj razsipal u|ko skupščino pa predvolilno biin ^m' M T° ga " življenje In agitacija za volitve T£ZrZ ob —da Se "lSta Zakl^"a toa vem r>a času domov. Tako * Na mizi je stal liter vina. ~ena je zahtevala za otroke ma-movec. Mož ji je nekaj ugo- točila v Katanijo, kakor hi-Vjr |e Izročila malega Mihca v Vm, 0 »ignore Peroggl. Kakor 8er>n°i bil laboratorij Jtlr-taj.? »opelija zunaj v Borgu habif1^60- Po vsej opravi se Je 'hltiut Prah. Fiamctta Je za ted t? P°skulala. da napravi lau Pa Jc naenkrat spet zašli- j HlfV toisllh glas Vlttorla: »Kaj 1 Ji* daste na božje poti? Te aat,-®ndar lahko še daljše in kot pa kratka pot Hm^adonne della Rocca?« Za- j JtekoJ j 1 roko P° rraku' kaj da bt hotela odriniti ne-fkbo ”®vldnega. Pešačenje na ! « biiir °d tam v Linguaglosso Vcr|dar dovolj dolgo ta , Sara* sebi se Je po-to sploh le ve-!?*toh a ^el In planila Je v ** 80 to ustrašila svoje- Vtr>d!Jn*f* glasu. Nato pa Je V J. ^to na pot to vzela gpr-jVudii °dnlka Lorenza s seboj. frV ®!L to, ko Jo Je spet za-tt« na Etno hočete? . *l7e|r»i e bili goril« la 8 togubila,« mu Je flot da «£?“k,ebe to prepričeva-l5,1.°b ne misli Iti na to t«avno pot, da bi z , njo nekaj izprosila od bogov. Samo sled je iskala Samo sled. »Kaj Je Izgubila signorina?« NI se takoj znašla, kaj naj se mu zlaže. »Nekaj dragocenega, kaj ne? Mogoče kaj zlatega?« In Loren-zo se je široko nasmejal, kazal svoje bele zobe to stresal črne kodre, ki so mu silili na obraz. Časa Cantoniera, observatorij, žrelo ognjenika. Težko se Je ločila od vrha Etne, kljub vetru in žgočemu dimu. Seveda ni mogla nič videti. Precej snega Je bilo tamkaj, kajti ko Je pred dnevi v Taormlni tako silno deževalo. Je na Etni že zapadel sneg. Lorenzo je stal poleg Fia-mette zaskrbljen. Bil Je zavit v svojo volneno ruto. »Ni izgle-dov, da bi kaj našla, ne?« Prikimala je in se pripravljala na sestop. »Pa boste zmogli sami to dolgo pot v Linguaglosso?« Jo je vprašal Lorenzo. »Seveda Jo bom! Zakaj pa morda ne?« »Slabo izglcdate. Danes niste v takšni formi kot zadnjič.« »Oh, zaradi tega sl ne delajte skrbi I« Lorenzo Je neka) zagodel o prismojeni trmoglavosti In stopal za dekletom, ki se mu je naenkrat silno mudilo. Tekla Je, se spotikala in spet drvela, kakor da bi šlo za življenje in smrt. V resnici pa se je samo bala, da ne bo zdržala, da se bo zadnji trenutek skesala in vrnila. Bilo je pa tudi res nesmiselno, da teče ln drvi to dolgo pot, si razbije čevlje na trd; skorji lave, nazadnle pa na , koncu poti ne bo vedela nič j več kot prej. j In vendar se Je zgodilo mnogo ur kasneje nekaj čudovitega. Ko Je Fiamctta na tej neskonč-j no dolgi poti že komaj hodila i in od utrujenosti omahovala, je i prosila Lorenza, naj se zatečeta i v neko bližnjo zasilno planinsko kočo, da dobi požirek vode. Tamkaj pa Je našla — JUrgena Vopelija! Ležal Je pred kočo v nekem ležalniku, ki sl ga Je sam napravil, z tztegnjeniml nogami na soncu in opazil, da nekdo prihaja. V dolini sl že videl Linguaglosso. Btlo Je pozno popoldne, toplo, brez vetra ln kljub Jeseni nekako kot spomladi. Prvi trenutek, ko ga Je zagledala Je bilo Fiametti, kakor da 1 Je od veselja izgubila pamet. Neki čuden glas, ki ni bil ne krik ne jecljanje, JI Je zagrgral | Iz grla. Nato pa Je planila proti njemu in se ustavila kak meter I pred njim Po celem telesu je trepetala, noge so se ji šibile | od nepopisne sladkosti In sreče, vendar Je rekla čisto mimo to vsakdanje: »Kaj, tukaj ste?« J6rn Je najprej zamežikal. nato pa debelo pogledal in se v ležalniku zravnal. »Kako pa vi pridete semkaj?« jo je vprašal presenečeno in osuplo. »Iskala sem vas«, je rekla Fia-' metta. Od silne utrujenosti ni mogla več stati in usedla se Je j na neki kamen. Vse se ji je | vrtelo pred očmi in mislila je: »Saj vse skupaj ni res, saj ni nič res, samo sanja se mi.« Lorenzo jo je v zadnjem hipu prestregel, da se ni zgrudila po tleh. J5m se je zbudil lz svojega lenarjenja. »Kaj naj vse skupaj Pomeni?« Je zaklical in hitel pomagati Lorenzu. »Pride semkaj in se onesvestil Lorenzo, stopi po vodo!« Lorenzo Je stekel v kočo. Flametta se je kmalu osvestila. Znašla se je v ležalniku, v katerem je prej lenaril J8rn. Na čelu je imela moker obkladek. Jfirn Je stal poleg nje ln Jo začudeno gledal. Njene oči so ga Iskale to vsa zbegana in plašna je vprašala: »Kaj res še živite?« »Seveda Se živim,« ji je od- ' govoril Jttm ter umaknil svoj j j pogled, kajti njene oči so bile , tako svetle to tako zastrašene, da se jih Je zbal. »Seveda še živim. Ali ste mislili kaj drugega?« , »Mislila sem, da ste mrtvi.« Flametta sl Je strgala mokro cunjo s čela ln se zravnala »Mislila sem. da ležite mrtvi v žrelu Etne Vašega brata Rem hotela naznaniti policiji kot morilca. Vi pa ... vi pa ...!« Nenadoma je zajokala. Ni se mogla premagati. »In jaz pa sedim tukaj ln se pustim od sonca ogrevati, kaj ne?« Jorn se je zasmejal. »Pomirite se, prosim. Tega vendar nisem vedel... Tega vendar nisem vedel...« »Kaj niste vedeli?« je zaihtela Flametta. »Da si boste zaradi mene delali skrbi. Vi. Na vas sploh j nisem mislil.« Fiametta si je brisala solze. ! Veke na očeh je imela rdeče, po licih pa rdeče lise. »Ko mi je vaš brat dejal, da ste šli v Linguaglosso, sem tekla za vami, ne da bi vas kje našla.« Jornovi pogledi, zamišljeni in zastrti, so videli samo solze, ki so tekle Fiametti po licih. Brisala si jih je venomer in vedno so ji pritekle nove. Iz-gledala je dražestno kot majhen otrok. Jorn si je vtaknil roke v žepe hlač in šel nekajkrat pred ležalnikom sem in tja. Cez nekaj časa jo je vprašal: »Imate mogoče cigarete s seboj? Meni so že pošle « Segla Je v Žep svoje kratke Jopice in mu ponudila škatlico. »Hvalal« Jftrn je kadil ln hodil spet gori in doli. V koči Je brkljal Lorenzo. Izgledalo je, da poskuša napraviti ogenj in skuhati čaj Vato Je Jčlm vprašal Fia-metto: »Ali ste prišli semkaj iz Ltaguaglosse?« ba je pa še najti za »o potrebna sredstva to ugodne nakupne pogoje, zadruga je tudi dvignila prosvetni sklad. Ob koncu občnega zbora je prišla na dnevni red soglasna anketa, da naj bi se v Loki ustanovila enoletns ali pa dvoletna nižja kmetijska šola za okraj Trbovlje Pred izvedbo tega načrta bi pa bilo treba še najti prostore za dosedanji Dom onemoglih. Anketo o ustanovitvi kmetijske šole v Loki bodo izvedli po vseh občinah našega okraja Ob tej priliki bo ljudstvo povedalo, da je taka šola v trboveljskem okraju res potrebna. »Ne, iz Nicolosija.« »Potem ste tekli čez cel hrib? Cernu?« »Saj sem vam vendar rekla da sem vas iskala,« mu je odgovorila Fiametta, ko Je nehala jokati. Jorn se je smehljal. »Hvala bogu! No, sedaj pa postajate že spet nestrpni. Kako ste mogli biti tako nespametni in mc iskati?« Fiametta ga je pogledala »Nespametna? To ni bilo nespametno, saj sem vas vendar našla.« »Dobri bog, našla! Saj bi bil sam tudi prišel.« »Zakaj ste pravzaprav tukaj?« »Ker sem si nogo izpahnil... na poti v Linguaglosso.« »Ali ste res hoteli v .. Torei vaš brat ni lagal?« J6m je res hotel v Linguaglosso. Za tri dni, kakor je zaklical Niku na koncu tistega grdega prepira na vrhu Etne »Lepo,« je dejal takrat svojemu bratu. »Lepo, nič ne bom povedal Konstanci. Ne bom ji pravil, da imaš umor na vesti Toda dal ti bom priložnost, da ji to sam poveš. Kar pojdi doli in se trudi za njeno naklonjenost. Toda .. povej ji, kako je s teboj. Povej ji vse. In šele potem jo vprašaj, če te ljubi. Cez tri dnj se vrnem. In tedaj ... tedaj bo šla z menoj. O. prav gotovo poide z menol.« (Dalje prihodnjič) Stran * •ZASAVSKI VESTNIK. Štev. 40 Aafcu&HtAO ^ focKt AMERIŠKI BARVNI FILM tRudniki kralja Salamona“ Hrastniški alpinisti v Visokih Turah in na Velikem Kleku I Okrajno gledališče Ptuj Do leta 1949 Hrastnik ni imel alpinistov. Od tega leta dalje so se pa zbrali v PEf Hrastnik in organizirali alpinistični odsek, ki ga brezhibno vodi njihov načelnk tov. Ivan Canžek, ki je s svojim znanjem v plezalni tehniki in z dolgoletno prakso v planinstvu dosegel, da se je alpinistični odsek tako lepo razvil med hrastniškimi rudarji in delavci. Tudi članstvo je zadovoljno nad uspehi, ki jih žanje njihov AO pod vodstvom tov. Canžka. Hrastniški alpinisti nenehno težijo za tem, da čimbolj razvijejo svoj odsek, da redno o'Vski:neio svoje tedenske se- zmožni plezalci in sposobni plezanja v tujini. Bili so tamkaj že dvakrat in sicer v »GehSu-seu. in v Visokih Turah (Hohe Tauera). V Visoke Ture je odšlo kar pet navez. Vseskozi so se pripravljali za naskok na »tritiso-čake«. V Visokih Turah so takoj našli prave stike z ostalimi alpinisti ter sklepali in delali plezalne načrte. Hrastniški alpinisti so si izbrali smeri v An-koglu (3260 m). V njegovo severno steno so odšle tri naveze. Prva je plezala skozi mogočni kamin, ki se vleče od vstopa do izstopa iz stene. Treba je bilo mnogo truda, preden Ledenik — IIofmansweg Stanke in da vzgajajo mladino po planinski in alpinistični liniji. Vendar ni dosti, da se zbirajo samo na sestankih, marveč tudi pridno obiskujejo naše gore v Julijskih in Kamniških Alpah. S svojo plezalno sposobnostjo so preplezali tudi nekaj težkih smeri Ce pogledamo njihovo plezalno statistiko, vidimo, da so napravili lepe plezalne smeri v Triglavski severni steni, v Martuljški skupini, v Planjavi, Brani, v Mojstrovki, Stenarju, v mogočnih stenah v Krnici in drugod. Postali so je naveza preplezala ta kamin, ki je bil takrat zelo zasnežen, ker je ponoči zapadlo 30 cm snega, temperatura je pa padla na 7 stopinj pod ničlo. — Druga naveza je plezala z Ankogla, kar tudi ni bilo lahko zaradi snega in ledu. Tretja naveza si je pa zadala nalogo, da prečka severno steno Ankogla, v kateri so razni kamini in gladke plati. Po pripovedovanju plezalca je bila ta smer težavna zaradi mraza in obilice snega, po drugi strani je pa bila stena zelo krušljiva in nevarna za- Siten SLO Trbovlje radi padajočega kamenja. Smeri, ki so jih preplezali, so ocenjevali. Avstrijski alpinisti so jim prisodili IV. in V. težavnostno stopnjo. Ker je vso noč in ves dan divjal snežni vihar in ker je bila tudi megla zelo gosta, jim je vreme onemogočilo nadaljnje vzpone v tem gorovju. Ker so pa na vsak način hoteli izkoristiti čas, so sklenili, da bodo prehodili cel greben od Ankogla do Sonnblicka. Zaradi snežnih metežev in zametov je bila tura zelo težavna. Po dvodnevni hoji so prispeli na Sonn-blick (3106 m). Med potjo, ko so se ustavili v Duisburgovi koči, se je ena naveza povzpela na Schareck. Naslednji dan so prispeli pod Veliki Klek (Gross-glockner) in se ustavili pri koči ob ledeniku Pasterze. Tu so imeli pomenke za bitko s steno Velikega Kleka Naveze so si izbrale sledeče smeri: Nord- grat, Nordostgrat, Nordwest-grat, nekateri so se pa povzpeli preko Hofmannswega na Veliki Klek. Borba ni bila tako enostavna. Mnogo truda so morali pokazati ti mladi alpinisti in precej znoja so prepotili, preden so izstopili iz teh smeri in se povzpeli na sam vrh, visok 3798 metrov. Sneg in led sta bila tudi tukaj največji oviri pri plezanju. Tu so marsikaj videli in preživeli, kar se v naših gorah ne vidi. Na samem Velikem Kleku so se naveze spet sešle, vesele in srečne nad uspehi in alpinističnim podvigom v tujini. Za prihodnje leto so se pa odločili za francoske Alpe in Grosswenediger. Vsi, ki poznamo ta zasavski AO, mu želimo mnogo uspehov v nadaljnjem razvoju alpinizma. F. K. Litijski športniki so gostovali Prejšnjo nedeljo so litijski športniki gostovali na Vrhniki in se tamkaj pomerili z domačim »Partizanom« v odbojki, nogometu, košarki in atletiki. V odbojki so domačini gladko zmagali s 3:0. Domači nogometaši so zmagali v prvenstveni tekmi B skupine LNP, K njej jim je pomagal teren, ki je bil za igro neuporabljiv in sodnik, ki je presenetil s svojimi čudnimi odločitvami. O tej tekmi bodo izrekli zadnjo besedo pristojni forumi. V košarki so zmagali z nekoliko boljšo igro Vrhničani z rezultatom 36:33 (13:13). V atletiki V nedeljo popoldne je bil na novem, modernem telovadnem stadionu v Trbovljah okrajni telovadni nastop kot obračun dela organizacije »Partizana« v našem okraju. Kljub neugodnemu vremenu in vzporedni nogometni tekmi na stadionu »Rudarja« je telovadnemu nastopu prisostvovalo nad 800 gledalcev. Nastopile so vse telovadne vrste od pionirjev in pionirk pa do članov in članic, vendar moramo priznati, da je bilo nastopajočih še vse premalo, da bi se videlo, da je »Partizan« res množična organizacija. Spored je obsegal proste vaje, orodno telovadbo, raznoterosti ter igre naj mlajših. Posebno zanimiva je bila točka z veliko žogo, ki so jo občudovali vsi mladi in stari. 2e dopoldne je pa bilo tekmovanje v odbojki in v streljanju pionirjev. V odbojki je zmagala ekipa Strojne tovarne »Miha Marinko«, pri ženskah pa ekipa iz trboveljske gimnazije. V streljanju so zmagali radeški pionirji, na kar so lahko upravičeno ponosni. PRVENTVO CELJSKE NOGOMETNE PODZVEZE V drugem kolu tekmovanja celjske nogometne podzveze so vsa tri moštva iz Trbovelj gostovala na tujih igriščih, uspešno je pa bilo le moštvo »Dobrne«, ki je v Velenju premagalo tamkajšnjega »Rudarja« s 4 :1. »Rudar II« je gostoval v Celju in bil od »Kladivarja II« poražen z rezultatom 3:1, »Bratstvo« iz Hrastnika je pa na svojem igrišču premagalo »Svobodo« iz Trbovelj s 4:2. »Bratstvo II« tekmuje v drugi podzvezni ligi ter je v prvem kolu igralo v Rogaški Slatini Prizor iz filma »Rud niki kralja Salamona« Afrika 1897. leta. Osemnajst mesecev so že pogrešali Angleža raziskovalca Henrpja Cur-tisa. Njegova žena Elizabeta se je odpravila s svojim bratom Johnom in afriškim lovcem Allanom za njim. Gnal jo je bolj občutek krivde kot skrb zanj in ljubezen. Nista se razumela, pa ji je pobegnil v Afriko. Tam je čul od domačinov za neke silno bogate rudnike, zamikalo ga je bogastvo in jih je šel iskat — toda ni se več vrnil. Ali jih je odkril? Ali so ga požrle zveri, ljudožerci, je poginil v puščavi? Vedeli so samo zato, da se je napotil proti deželi Kaluana in imeli so zemljevid, na katerem je pred dobrim letom zaznamoval svojo pot. Allan, John in Elizabeta se niso ustrašili pošastnih legend o puščavskih bogovih, o živalih in o rudnikih kralja Salamona. S seboj so imeli precej doma- Bruen, ki ga je že pet let iskala policija v Najrobiju — in Allan je z njim hitro obračunal. Ta Smith je vedel za Curtisa, ki se je izgubil onstran puščave, pa mu ni pomagal, ker se je hotel sam polakomiti bogastva v neznanih rudnikih. Po tisočerih nevarnostih in nečloveških naporih so se naši trije pustolovci prebili skozi puščavo do čudovito lepe dežele sredi hribov, kjer je bivalo pleme Wa-tussi. Njihov kralj Twala jih ni nič kaj prijazno sprejel, toda iz strahu pred njihovimi puškami je priznal, da je videl Curtisa, ki je šel naprej v Salamonove rudnike. Dal jim je vodnika, da jih je peljal vanje, toda s tern jih je samo izvabil v past. Če bi ne odkrili podzemskega vodnega toka, bi poginili sredi bajnega bogastva, kakor je pred njimi Curtis. Rešili so se in ko so zamorski bobni slavili njihovo smrt, so se z Umbopo, nji- činov nosačev, strelivo, zdravila, hrano, dobre puške in Allan hovim starim kraljem na čelu, je bil odličen strelec. Toda neke ■ vrnili v črno prestolnico. Ljudje noči so jih domačini zapustili, ! so prepoznali pravega kralja, ki pokradli zdravila in strelivo, ■ je v dvoboju obračunal z zvi-neodločeno 4:4, v drugem kolu ! zvesta sta ostala samo Umbopa ; jačnim bratrancem, srečni beli je pa gostovalo v Sevnici in izgubilo proti Sevničanom z rezultatom 5:2. Rudar II : Konjice 5:2 (2:1) Slaba tekma in izgubljene priložnosti zaradi nepotrebnega preigravanja, saj bi bil rezultat lahko še boljši. Gostje so igrali slab nogomet (bolj po nogah kot pa na žogo). — Sodnik iz Celja je sodil izpod vsake kritike. Izgledalo je, kakor da ne pozna pravil nogometne igre. PRIČELO SE JE JESENSKO PRVENSTVO V ROKOMETU Rudar je premagal ljubljansko Svobodo s 13 :10 (9 : 5) V prvi tekmi letošnjega rokometnega prvenstva se je moštvo Rudarja srečalo z moštvom in Kiva. Čudno! V zadnji za- ljudje so se pa vrnili v Evropo morski vasi pred skrivnostno, z velikanskimi zakladi Sala-puščavo so odkrili belca Smitha monovih rudnikov, in kar je kot plemenskega glavarja — v poglavitno — ostali so celi in resnici je bil morilec Van živi. Angleški film Jzobčenec z otokov' Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Od tega celotnega zneska družbenega bruto produkta odpade (računano v tisočih dinarjev): a) na »icupino industrije, trgo-Po 62., 64. in 178. čl. zakona vine in obrti 8,262.980 din ali o okrajnih odborih (Uradni list 95,88%; b) na skupino kmetij-LRS štev. 19-52 in 31-53) Je stVa 355.365 din ali 4,12%. Okrajni ljudski odbor Trbovlje Upoštevajoč določbe 4. odst. na sejah okrajnega zbora in 2. člena zakona o volitvah in zbora proizvajalcev dne 22. sep- odpoklicu odbornikov ljudskih tembra t. 1. sprejel SKLEP o določitvi skupnega števila odbornikov zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje in o porazdelitvi odbornlških mest na posamezne proiz-vajalske skupine. Do sprejetja statuta okrajnega ljudskega odbora se izvoli v zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje 37 odbornikov. Po odloku o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1953 znaša eelotni družbeni bruto produkt za leto 1953 (računano v tisočih dinarjev) 8,618.345 din. odborov, po katerih se voli od skupnega števila članov zbora proizvajalcev v vsaki proizva-jalskl skupini toliko odbornikov, kot ustreza razmerju, s katerim je posamezna proizvajalka skupina udeležena pri skupnem družbenem produktu okraja, kakor je določen v tekočem okrajnem družbenem planu, se ugotavlja, da voli od skupnega števila odbornikov zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje prva skupina industrije, trgovine In obrti 35 odbornikov, druga skupina kmetijstva 2 odbornika. Ta sklep potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Trbovlje. 22. IX. 1953. Predsednik: Martin Gosak. Z a naše pionirje Kako sem preživela letošnje počitnice? (Pionirski na prodni natečaj) Težko smo pričakovali začetek letošnjih počitnic. Kakor vsako leto, tako sem tudi letos prebila najsrečnejše dni v drugem kraju, zato naj napišem nekaj vtisov iz prelepih dni, ki sem jih preživela pri svojih sorodnikih v Nemčiji. 2 mamo sr« zaprosili za potno dovoljenje in sva ga dobili po dolgotrajnem čakanju. Vozili sva se en dan in končno prišli v mesto Ohringen. Toda peljati sva se morali še z avtobusom. Moji sorodniki so bili zelo magala sem pa tudi o gospodinjstvu in naigrala sem se dovolj. Kakor sem si želela počitnic, tako sem tudi komaj čakala, da zopet stopim v razred, v katerem slišim toliko novega in zanimivega. Tomislava Tute k, dijakinja 2. b razreda gimnazije v Trbovljah Rešitev nagradne posetnice Pionirke in pionirji so nam prinesli ali pa poslali spet cel kup pravilnih rešitev naše zadnje posetnice, ki se glasi: Beograd. so pa domačini nudili gostom! ^ode iz Ljubljane in pre-nepričakovano močan odpor in' “,n Jž??1« klonili z rezultatom 75,5 :70,5. igri z rezultatom 13 :10 (9 :5). — Nekateri boliši rezultati1: Go^Je niso klonili pred prodor-100 m: Ponebšek (L) 12,1; vi.it | ^tJo. domačinov in so skušali na: Zarol (V) 175 cm, Kolbe (L) lzld tekme Zboljšati v svojo 160 cm; daljina: Zarol (V) 6,01 m; troskok: Zarol (V) 11,63; krogla: Kolbe (L) 10,52. naše uredništvo po knjižno darilo. Nagradni magični lik za pionirje Pionir Franc Repovž iz Trbovelj nam je poslal sledeči magični lik, ki ga rešite. 12 3 4 1 Vodoravno in navpično: 1. prostor v hiši (množ ); j 2. posebna oblika kisika; 3. žensko ime; 4. prav tak, istotak. Črke: AA, BB, EE, K, NN, OOOO, S, Z, Z. Rešitve nam dostavi te do sobote, 10. oktobra, opoldne. Izžrebani bo dobil spet od nas lepo knjižno darilo v spomin. ZAHVALA Iskreno «e zahvaljujemo primariju dr. Krasniku, dr. Cebo-hdnu, bolniškemu osebju, godbi, sosedom in vsem ostalim, ki so •premili na zadnji poti našega moža in očeta Franca Laznika. Zena in družina Lažni kova ter sorodstvo. OGLAS Prosim oba tovariša, ki sta rac 22. 7. t. 1. na postaji Trbovlje ob 1,45 pri vlaku za Zidani most opozorila, naj grem v pisarno iskat prometnika, da dobim vozovnico, da se zglasita veseU, da so najti spet videli. Tam sem hodila v gozd, po- det, ki naj pošljo Žreb Je prisodil tokrat nagra- osebno ali z dopisnico na ime: do pionirki Jožici Mesar iz Ra- Avgust Zupan, Trbovlje, Su- ob priliki v štarjeva 17. korist To bi jim lahko zaradi slabe Rudarjeve obrambe uspelo, vendar so imeli pri marsikaterem metu na gol veliko smolo. — Najboljša igralca Rudarja ata bila Edo Zupančič, ki je dal največ golov, ter odlični vratar Spiler. Sodil je Kastelic lz Maribora z napakami. — Prihodnjo nedeljo bo Igral Rudar v Mariboru z Branikom. NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE Rudar (T) — ŽŠD Celje 4:2 (2:1) Moštvo Rudarja Je v Celju razočaralo, ker ni prikazalo igre, kot se je pričakovalo od tako renomlrane enajsterice. Tehnično so bili gostje sicer boljši, napad pred vrati ln obramba pa sta zelo šepala. Celjani so dosegli povoljen rezultat predvsem zaradi Izredne požrtvovalnosti Proletarec : Mura (Murska Sobota) 3 :2 (3 :1) V Zagorju Je Proletarec dosegel lep uspeh z zmago nad Muro. Že sam rezultat prvega polčasa pove, da je bil Proletarec v premoči. Za Zagorjane Je dosegel vse tri gole Izvrstni Ogrin, za goste pa Željko tz enajstmetrovke in Fujs. Sodnik Heisinger iz Celja Je sodil z napakami, vendar ni prav, da so gledalci blatili sodnika z raznimi psovkami, kar seveda ne dela časti Zagorjanom. Nogomet v Trbovljah V nedeljo so nastopila za barve Rudarja kar tri moštva pionirjev. V prvi tekmi dopoldne je Svoboda iz Trbovelj dosegla proti Rudarju III zmago z 1:0. V drugi tekmi je Rudar I premagal Svobodo I s 5:0. V tretji tekmi so pionirji Rudarja II premagali pionirje Proletarca s 4:0. Mladinska tekma med Svobodo In Rudarjem II se Jo kon čaln z zmago Svobodo z 1:0. Peter Williems je mlad brezdomec in potepuh nekje na otokih Južnega morja. Davno bi že propadel, da ga ni nekako očetovsko prizanesljivo ščitil kapitan Lingard, spreten pomorščak in dober trgovec z Vzhodom. Peter je kmalu izgubil službo pri neki trgovski družbi, konec je bilo njegovega ugleda pri domačinih, belci so ga pa sovražili zaradi nečednih poslov, drznosti in pustolovščin, ki jih je počel. WilUemsa je čakal tragičen propad. Precenjeval je svoje zmožnosti in se je moral za to še bridko spokoriti. Lingard ga je vzel na svojo ladjo, s katero je samo on znal pripluti med čermi in ožinami k domačinom nekje na Malaj- , skem otočju, kjer je imel svojo ■ trgovsko postojanko. Peter je ; postal družabnik trgovca Alma-ye.ra, ki je ves prežet konser- ! vativnih nazorov, za domačine je pa pravi krvoses. Lingard je bil njegov tast in Je skrbel, da niso druge ladje in drugi trgovci začeli konkurirati. Willcms se je z Almayerjcm kmalu sprl. Kriva Je bila lepa domačinka Alssa. Peter je izdal arabskemu trgovcu skrivno pot do otočja in s tem uničil cvetoče posle svojega družabnika. Aissa ga Je tako prevzela, da je vse pustil, povzročil med domačini celo revolucijo in pobegnil z i njo v samoto. Svojo kariero je zaigral. Sovražili so ga belci, ker jim Je zmešal posle in povzročil konkurenco, sovražili so ga domačini, ker Jim je ugrabil OBVESTILO Svet za prosveto ln kulturo pri mestni občini Trbovlje razpisuje mesto učiteljice v Gospodinjski šoli v Trbovljah. Upoštevale se bodo samo kvalificirane šivilje z daljšo prakso. — Prošnje, pravilno opremljene, naj sc pošljejo upravi šole. Plača po uredbi. Svet za prosveto in kulturo pri LOMO Trbovlje najlepše dekle, pripeljal nove trgovce, ki so jih ropali. Peter je bil prisiljen živeti z molčečo Aisso, ostal je izobčen v divjini z divjo žensko, ki ga je zaradi njegovega propada prezirala in sovražila nič manj od ostalih, toda morala je živeti z njim. Kino »Svoboda - Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo igral prihodnje dni ameriški barvni film •RUDNIKI KRAUTA SALAMONA« Predstave od srede do ponedeljka. Kino »Svoboda« v Trbovljah 11 bo predvajal od sobote do ponedeljka angleški pustolovski film »IZOBČENEC Z OTOKOV« Važno opozorilo kino obiskovalcem/ Od sobote, 2. oktobra, dalje se začnejo vse kln° predstave eno uro prej, t. .1-ob delavnikih ob 17. in 1® uri, 00 nedeljah pa ob 15-17. In 19. url. PRODAM radlosparat, 5 cevni, znamke P rok licu lem žaljivke, »Homyphon«, brezhiben, za din 1 proti Jožetu Novincu. 32.000.—. Naslov v upravi Usta. cene Simončič, postajo *** PREKLICI Preklicujem vse neresni^ trditve, ki sem jih iznaša, Olgi Božič ter se ji zahvau^ jem, da je odstopila od tožt><^ Edi Kunstič, Hrastnik, Log J Preklicujem, kar sem gfrv'°^-zoper čast Veronike Povše. j spodlnje v Javorju, p. D°‘c Litiji io oo Ji zahvaljujeihi ^ Je odstopila od tožbe. £ p(i zija Knap, Zagozd 3, p. D°‘ Litiji Preklicujem neresnične aJ)Cu de, kil sem Jih govoril o £Lard BnsrtlČu iz Trbovelj II. — Krcnčan, Trbovlje, Pod g° št. 7. izre^1*! a Vi0 VAZNO OPOZORILO STARfiEM, KI POŠILJAJO OTROKE II KINEMATOGRAFSKIM PREDSTAVA**1 Šoloobvezni mladini (osnovnih Sol, gimnazije tn sklh Sol) do 18 let starosti Je vstop v kino d°v<>^;v| samo k mladinskim predstavam in ob nedeljah k P popoldanski predstavi. K vsem ostalim predstavan* vstop tej mladini prepovedan, tudi čc bi bila v *l*r stvu staršev. Otrokom v sta rostl do 7 let pa sploh n' voljen vstop k nobeni predstavi, tudi k mladinski ne- Izvajanje tega sklepa bodo nadzirali učitelji in l’ sorji vseh šol. Prednje določilo velja za vse kinematografe na ročju mestne ljudske občine Trbovlje.