130. številka. Trst, v petek 22. julija 1S9S. Tečaj XXIII. „Ediaost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina znasu : Ohe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročil brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-rauje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdaje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. S70. 4 nvč. V edinosti Je moč t Oglati »»* računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Itokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I rednlštvo In tiskarna se nahajata v ulici Cnrintia Stv. 12. 1'pnivništvo, nd-pravnlntvo hi sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. H. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Madrid 21. Govori so o narodnem ministarstvu, ki so snuje baje. General \Veyler, bivši gu-verncr na Kubi, ima biti baje tudi členom toga ministerstvn. Govorica, da ho \Veylerja zaprli, jo neosnovana. Ko jo l>il zadnjih vsprejet od kraljioe, zagotovil je istoj svojo ndanost. Madrid 21. Nekateri ministri so izjavili, da jim ni ničesar znano o pogajanjih za mir. Za slučaj, da so prično taka pogajanja, vodila jih bodeta minister za vnanje stvari in naučni minister. Jfev-York 21. Neka brzojavka iz NVashing-tona v »Ne\v-York Heraldu« pravi, da Amerikani na vsaki način dobe Puertorico, naj bode že (»soda Fil ipin, Marijan in Karolin kakoršnasihodi, Amerikani hočejo na Puertorico prirediti močno vojaško in mornarniško postajo, ki bode gospodovala Zapadni Indiji in prihodnjemu kanalu preko Panama. Ob organizovanju brodovja admirala \Vatsona nima predsednik Mae Kinley le tega namena, da bi vznemirjal španska obrežja, ampak hoče, da Evropa dobi poj m o sili amerikansko moma mi oe. (Na, na! Dosedaj seje ta sila v tej vojni pokazala le v bojih proti nerazmerno šibkejemu nasprotniku. Le ne odpirati ust preveč na široko ! Op. urod.) Xew-YorK 21. »Evenning Journalu« javljajo iz Santiago, da je vodja ustašev pisal generalu Shafterju, da ustaši odslej ne bodo več sodelovali z Amerikani, a m p a k h o č e j o postopati nezavisno kakor po pred. Vodja ustašev so torej povrne v gorovja se svojimi vojaki. lVashhigton 21. Kubanska junta jo telefo-novala vodju Gareia in drugim kubanskim častnikom, da ona no odobruje njih vedenja pred Santiago de Cuba nasproti Amorikanom. Kubanska stvar bi trpela resno škodo, ako bi oni (ustaški častuiki) vztrajali v svojem vedenju. Xew-York 21. Pogajanja radi prevoza španskih vojakov, ujetih v Santiago do Cuba, so zaključena. Prevoz se jo poveril neki španski paro-plovni družbi. Pogodba določa, da mora družba v 9 dneh pripraviti 5 ladij pred Santiago do Cuba, in v 17 dneh nadaljni 2 ladiji. Ostalo je postaviti na razpolago tekom treh tednov. Genova 21. Vsled štrajka delavcev na stavbah so izgnani soeijalistiški tajnik italijanskih delavcev in še drugi štirje voditelji italijanskih delavcev. Petrograd 21. »Journal do St. Petersbourg« pozdravlja na najprisrčneji način knežjo dvojico Bolgarsko; kneza, česar najviši cilj je proevit one dežele, kije toli tesno spojena z Rusijo; krščenca carjevega, mladega princa Borisa, čegar prestop k pravoslavni veri, izvršivši se ob toli posebnih okolnostih, je ustvaril novo vez med Rusijo in Bolgarsko. Petrograd 21. Knežja dvojica Bolgarska je dospela sem. Na kolodvoru so jo vsprojoli veliki knezi, velike kneginje in ministri. Knežja dvojica se je odpeljala potem — živahno pozdravljana od množice — v cesarsko palačo na deželi »Alcksan-drija«, kjer so jo vsprojoli car, carica in carica-udova. Po 6. uri je carska dvojica povrnila obisk. Zvečer je bila pojedina v rodbini, katere sta se udeležili car in carica. Kanca 21. Narodni zbor na Kroti jo soglasno vsprejol v načelu načrt za začasno upravo na tem otoku. Razprave so nadaljujejo. Hcroliu 21. »Berliner Looaloorrespondenz« poroča, da jo minister za notranjo stvari odklonil ulogo H. kongresa poljskih zdravnikov in naravoslovcev, s katero so ga prosili, da bi umaknil prepoved, izdano od policijskega predsednika poznanj-skoga glede udeležbe inozemcev. Pari/ 21. »Figaro« pona tisk uje vest, da so spisi, katere so zaplenili v stanovanju Esterhazvja, nenavadne važnosti, ter da bi bil Estcrhnzv pripravljen podati zanimivih razkritij. Itilll 21. Vlada je spoznala, da jej ni možno odpraviti obsednega stanja v Milanu in Floreneu pred avgustom, in sicer radi vojaških procesov, ki se še vrše. V Neapelju pa — ako se no dogodi nič posebnega — se odpravi obsedno stanje pred avgustom. Itilll 21. Ker so jc zaključil parlament, sta poslanca Costa in Bissolati zbežala na Francozko. Bojišta se namreč novega zasledovanja od strani sodišč radi zadnjih izgredov. Klel 21. Raznesla so je vest, da jc Zola pri-šel semkaj in da jo na potu v Švedsko in Norvegijo. 11 iir//u seli I nir 21. Danes so je usmrtil tu zaljubljen parček. On je dr. Neibl iz Olomuca, o njej pa se ne ve, kdo da je. Postavila sta se kraj nekega propada, ustrelila na-se 5krat in se potom zvrnila v globino 15 metrov. Wadowiee (v Galiciji) 21. Radi antisemitskih izgredov sti bili danes obsojeni 2 osebi na 2 tedna zapora, 5 jih je dobilo po 3 tedne, jedna 14 dni. „Največ sveta otrokom sli slave!" Poznani iskreni prijatelj naroda slovenskega, župnik F r a n E k e r t je izustil nastopno zdravijco na banketu Slovencev povodom slavnosti Palackega v Pragi: Slavna gospoda! Bratje Slovenci! Od nekdaj velikega naroda vašega, čegar jezik se je razlegal v davnih dobah od Donave do Adrije, od virov dravskih globoko doli v Panonijo, vam je bilo stoletja trajajočimi napadi in viharji odtrgano toliko, da jc ostal do naših dni samo otočič v sredu tujega morja. Pa tudi na ta zeleni otočič se zaganjajo neprestano sovražni valovi in skušajo, da bi ga, če mogoče, pokopali popolnoma. Ali hvala Bogu, ta Vaš otočič ima že pazljivih, požrtvovalnih in krepkih brnniteljcv. Pa odkod, kje, so zajemali buditelji vašega, stoletja in stoletja teptanega, sistematično tlačenega naroda poguma in silo, da so se postavili v bran daljšim napadom grabežljivih sosedov, ki so ga skušali pripraviti ob njegovo narodnost? Kje so so napajali s sladkim upom, da bo narod slovenski, kolikor ga je še ostalo, rešen, da se mu bliža lepša prihodnost?! Gospoda, bil je to pred vsem studenec, iz katerega so se napajali oče 1'alaekv in drugi buditelji naši; bila je to misel, da Slovenci niso na svetu osameli, ampak, da so člen velikega naroda slovanskega, o katerem je pravil sam Herder, da prihodnost je njegova; bila je to zavest slovanska, ki je lapidarno označena na spomeniku vašega pesnika na rajskem Bledu: »Največ sveta otrokom sliši Slave!« Ta zavest jo bodrila buditelje vaše in vspod-bujala vas vse k težkemu pa plodnemu dolu za narodov blagor; jedino ta zavest in blagodarno delo je storilo, da je vaš narod, o katerem je mislil sovražnik, da jc že mrtev, vstal iz otrpnenosti svoje, da kaže znamenje novega, čilega, nadepolnega življenja. Spoštovanjem se oziramo mi Cehi na vas, in gledamo, kakin\ naporom bojujete proti lakomnemu sosedu ob Drtfvi, Soči in Adriji, kako delujete na književnem in jirib&em polju, kako se trudite, da povzdignete svoj«« .ljudstvo v kulturnem, socijalnom in političnom ifflirn, kako si prizadevate, da rešite narodno indiviflftvalnost. Dobro vemo, da vas vso preši nj a zavednost slovanska v najidealnojšem smislu, kakor si je to mislil oče Palaekv. Hvaležnostjo in ponosom priznavamo, da polog najbližjih slovanskih sosedov svojih, bratov Hrvatov, o vsaki priložnosti dajete obilo dokazov svoje goreče ljubezni do nas Cehov. Kadar-koli obhaja narod češki svoje slavnosti, sto vi vedno naši mili gosti, dasi je zelo daleč iz Ljubljane na Vita ve. Tudi mi Cehi vam kažemo pravo vzajemno ljubezen slovansko; povrnili smo vam že nekolikrat vašo prihode v zlato Prago »potovanjem v krasno vašo domovino, in poslanci češki so na Dunaju z vašimi kakor jedca mož na političnem bojišču za pravdo naroda vašega. Tako jc naša čoškoslovenska vzajemnost utrjena čvrsto, da je no more omajati ali celo uničiti nobena zemeljska moč. Naj si iz te iskreno zveze z nami in ostalimi brati Slovani vaš narod zajema tolažila in sile k nadaljnemu narodnemu delovanju ; naj cveto in rodi obilo sadu naša vzajemnost slovanska! Živeli bratje Slovenci! »Največ sveta otrokom sliši slave«. Politični pregled. Odgovor Madjarom. V nekom članku, v katerem je znano čifutsko glasilo budimpeštansko, »PoBtcr Llovd«, hotelo tajiti važnost naroda češkega ter predstavljati istega le kakor nekako eizlitvan-sko improvizacijo, jo rekel ta list moj drugim tudi to, da bi bil narod češki mrtvo narodno truplo v isti hip, ko bi Avstrije no bilo več. Praška »Politika« jo odgovorila na podlagi zgodovinskih resnic, da narod češki je imel državotvorno moči, še prodno so je podal pod žezlo Habs-buržanov in da je Avstrija še le po pridruženju Čehov postala to, kar je: velesila. »Politika« je konstatovala, da je ravno slovanska kri tekla v potokih za osvobojenje — Madjarov iz barbarstva in da tudi sedaj ne bi so mogli vzdržati Madjari brez podporo avstrijskih narodov. Slednjič pa jo praški list prilil nastopnega pelina v čašo madjarsko prevzetnosti: »Predstavimo si tako »neodvisno« Ogersko z njega nomožnostjo za absorptijo, z njega upravno tradicijo, o kateri ne more trditi tudi najvoča dobrohotnost, da bi bila — talmievropska, z njega socijalnim razvrščenjem, popačenim do mozga, z njega »liberalizmom«, ki je podoben divji salati sredi močvirja; predstavimo so to »svobodno« ma-djarstvo brez krvosorodne opore, sredi krepkih, do jedra zdravih, silno dvigajočih so narodov, katerih odporna sila se jo ujeklcnila v bojih, ki so trajali stoletja; predstavimo si to madjarstvo v senci or- jaške ruske klade, kateri ne trelia tiru/epa, nego i bilo zmleto v kašo narodov.....Kdo more torej veeim zaupanjem pričakovati uničevalnega svetovnega požara, mi ali Madjari?!« To je l)il enkrat pošten odgovor. Madjaraka juatica. Nedavno je stal pred madjarskitni porotniki urednik slovaških »Narodni Novinv«. Obtožen je l>il radi tega, ker je pona-tisnil o madjarenju krajevnih imen nekaj, kar so pisali popred razni — madjarski listi!!! Državni pravdnik se je trudil, da bi prepričal porotnike o krivdi obtoženca s tem, da se je skliceval na neki govor, katerega slovaški odvetnik in rodoljub Dula na slavnosti v Pragi — ni govoril!!! (To dejstvo so pripo/nali pozneje eeld madjarski listi sami.) To je pomagalo; rekli so: kriv! Ali Madjari so usmiljeni ljudje, ki radi pri-poznavajo olajševalne okolnosti. Tako so upoštevali v tem slučaju — kar je povdarjala razsodba —, da je obsojeni urednik oče 4 malih otročičev, katerim je umrla mati pred kratkim, in obsodili so ga potom milosti samo na — osem mesecev JeČe in 600 gld. globe. In to radi ponatisov iz madjarskih listov in radi govorov, ki se niso govorili. To se zove — madjarska justion! Nemiki ambasadorji. Tudi ljubljanski »Slovenec« se bavi v svoji številki od minole srede z onimi tremi čudaki v poljskem klubu, ki bi hoteli srečo in bodočnost naroda češkega poveriti — nemškoliberalnim rokam. V članku, naslovljenem »Nemški ambasadorji«, piše namreč »Slovence« na adreso one trojice in Madjarov: V poljskem klubu je še vedno nekaj mož, ki se za kulisami brntijo z nemškimi liberalci. »N. Fr. Pr.« ima v Lvovu in Krakovu svoje zaveznike, po katerih priporoča, naj se Poljaki odtrgajo od desnice ter zopet združijo z nemškimi liberalci. Znana trojica, Madejski - Ruto\vski - Lc-\vicki, tvori ono skrajno levico v poljskem klubu, ki o vsaki priliki naglaša navidezni nlitarizem. Izjemno stanje je tem liberalnim Poljakom nov povod, da iščejo in prosijo pomoči v nemškem taboru. Lista »Przeglad« in »Slowo Polskie« pa odpirata predale inspiracijam nemško-liberalnih krogov, ker prisegata na oni lažiliberalizem, ki poraja le soc.-demokratizem in anarhijo. Tako sta oba imenovana lista povodom dunajskih posvetovanj priporočala zvezo z Nemci in dunajski listi so z veseljem objavljali te »poljske glasove«, ki pa v Galiciji nimajo glasnega odmeva. Dočim poslanec liutowski v listu »Slowo Polskie« brez potrebe naglasa, da Avstrija ne smo biti slovanska, odpira "predale svojega lista polemikam znanega kričača poslanca Daszvnskega, ki se povsod smeši kot mučenik svobode in apostol novih ideji. Ta Daszvnski, ki je na Dunaju zaveznik slovanskih smrtnih nasprotnikov, dobiva zavetja v poljskih liberalnih, kateri še danes tlačanijo dunajskim Židom. Sedanji trenotek pač ni ugoden za take poskuse, kajti »reakcija« bi se ne borila le proti žlahti, ampak gotovo tudi proti liberalizmu, ki je rastlina iz nemškega močvirja. Ob jednom pa so Nemcem tudi Mužari priskočili v pomoč v boju »za nemško čast«. Vsi madjarski listi nekako škodoželjno pomilujejo Avstrijo, ki ne more najti rešitve iz narodnostnih bojev. »Budap. Hirlap« v svoji madjarski ošabnosti kar narekuje avstrijski vladi svoja povelja, češ, da jedina rešitev za skupno državo je dualizein, ki pa se mora opirati na supremacijo Nemcev v Avstriji in Madjarov v Ogerski. Toda madjnrske simpatije ne bodo mnogo koristile Nemcem. Trdna slovanska falanga v Avstriji, katere se boj d Nemci in njihovi madjarski zavezniki, mora dovršiti svojo delo; doseči mora ravnopravnost avstrijskih narodov. In Če »Budap. Hirlap« preti s samostojno Ogersko, nam so ni treba bati. To pretnje niso resne, še manj pa tragične. Mislimo si madjarsko m a n j š i n o nasproti večini madjarskega slovanskega in romanskega prebivalstva, ki je že utrjeno v tisočletnem boju ! Pač ni težko odgovoriti na vprašanje, kdo bi zmagal v »boju na življenje in smrt«. Nemcem in Madjarom smemo odgovarjati: Ako nas do danes niste snedli, se manj bi nas mogli prebaviti! Vojna med Špan«ko in Zjodinjenlmi državami. 1 > anes imamo dve velezaniinivi vesti z vojnega pozorišča pred Santiago de Cuba. Ti dve vesti beležimo nekakim zadoščenjem, ker pričati, kako prav smo sodili o resničnih namenih Atnerikanov in o tistem »človekoljubju«, ki jih je baje prisililo — in kako so prisegali to! —, da so morali napovedati vojno Španski. Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli tajiti vsa grozodejstva, ki jih ima na vesti španska uprava na nesrečnem otoku Kubanskem v minolem času, kakor verujemo, da je ta uprava tudi v naj nov ej i čas bila najslabeja. Nikdar nismo trdili, da ustaši na Kubi nimajo vzrokov za svoj upor proti španskemu nadvladju. Vzrokov so imeli v vseh vejah javne uprave. Trdili pa smo, da so Amerikani zadnji poklicani, da bi nastopali kakor sodniki nad Spanci, oni, ki imajo na svoji vesti jednakih in hujših grozot, katerimi sodoma uničili na barbarske načine na tisoče in tisoče prvobitnega prebivalstva. Mi nismo mogli verovati v »človekoljubje« Ame-rikanov, marveč smo bili uverjeni, da sta jih gnala le skrajna sebičnost in brezpriinerna grabežljivost, ko so razmerno neznaten povod zgrabili uprav za lase za to kruto vojno. Uverjeni smo bili torej, da ustaši na Kubi dožive grozno razočaranje ozirom na svoje zavezništvo z Amerikani proti Spancem, čim prvi vržejo poslednje ob tla. Kako točno se uresničujejo naše slutnje! Mala vrsta dnij je minola, ko so ustaši še stali v prvih vrstah sovražnikov Spancev; pred Santiago de Cuba je tekla tudi kri kubanskih ustašev. In zlobni jeziki trdd, da je ustašom prisoditi celo palmo teh bojev. A danes? Danes čutijo že Kuhani, kako lepo so prišli — z dežja pod kap! Prav tako, kakor smo slutili! Iz Washingtona in New-Yorka — torej amerikanski viri — potrjajo danes, da je že prišlo do spora med dosedanjimi zavezniki: med namišljenimi odrešeniki in onimi, katere so poslednji baje hoteli rešiti! V lapidarnom zlogu nam govori brzojavka iz Ne\v-Yorka, ko pravi, da je amerikanski general Shafter dobil pismo, da ustaši ne b o d o v e č sodelovali z Amerikani, da hočejo nastopati nezavisno kakor poprej — eventuvclno torej tudi proti novim gospodom — in se povračajo k staremu načinu svojega vojevanja: umikajo se v gorovja! Čudni zavezniki so bili to. Amerikani so hoteli izkoristiti ustaše za svoje namene, ustaši istotako Amerikane za svoje namene! Omenjeni brzojavki praviti, kdo je res izkoristil. Ustaški zamorec je storil svojo dolžnost in — Amerikani ga odsluvljajo! Taki bo bili tisti človekoljubni nameni Amerikanov, tako je bilo torej amerikansko usmiljenje s trpini na Kubi, tako je bilo tisto hlinjeno hrepenenje Amerikanov, da bi osvobodili uboge Kuhane! Plena, plena so hoteli; in kakor kažejo poročila zadnjih dni: bogatega plena za to, da so v vojni — kateri menda ni z lepa para v zgodovini vojn ozirom na popolno nedostajanje vsakega etičnega momenta in na frivolnost, s katero se je začela na zahtevo brezvestnih špekulantov — zdrobiti - obnemoglega nasprotnika, in še to s pomočjo družili, katere so konečno »nafarbali« prav pošteno. Kar se seveda popolnoma strinja z ono moralo, ki je dovolila Amcrikanom, da so zapri čeli to vojno. Amerikani pa groze tudi vsej Evropi. Ono neslano nadutostjo, ki je že specijaliteta amerikanskih jankejev, se babajo, kako hočejo ob španskem obrežju prirediti nekako »revijo« v strah in grozo vsej Evropi, ali dobro je, da ve tudi Evropa, da v bližnji soseščini take nadutosti je — smešnost. Domače vesti. „Čuvaj se senjske roke!" Priobčevanjem te velelepe povesti pričnemo v ponedeljek. Občili zbor „Tržaškega Sokolu" bode jutri v soboto ob 9. uri zvečer v prostorih »Dol. podp. društva«. Opozarjamo brate člene, da jim je nujna dolžnost udeležiti se toga zbora, na katerem se bode razpravljalo o vprašanjih, ki so vitalne važnosti za to prepotrebno društvo. Prosimo torej ! Lovorikov Janez se je vrnil iz Amerike. »Brivec« mu jo ponudil svojo brivnico. V nji bode bril, kar mu pride pod roko. V zadnji številki je že pričel svoje delo. — Slovenci, le urno po »Brivcu« ! Dobite ga v tobakarnah v Trstu, Gorici in Ljubljani — po 5 nvč. Popravek. V II. resolucijo, sprejeto na shodu kršč. soeijalistov v Dolini, se je urinila pomota, katero moramo popraviti. Bojkotovati je namreč list »Indipendente« in ne »Avvenire«. Po/.Iv. Izlet »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Kolo« v Koprivo, vzbuja precejšnje zanimanje in nadejati se je, da bode vspeh istega povoljen v vsakem oziru. Od naročenih vozov je oddati le še 20 prostorov. Kdor se misli udeležiti izleta na društvenih vozovih, naj se oglasi nemudoma v društveni pisarni, v ulici Stadion št. 19. Odhod iz Trsta dne 24. t. m. točno: zjutraj ob f)l/s in popoludne ob 21/, uri s trga velike vojašnice. Voznina stane tja in nazaj 1 gld. M nč. za dorasle in polovica za nedorasle osebe. Odhod iz Koprive točno ob 10. uri zvečer. Kdor ne bode ob določeni uri na svojem mestu, se nanj ne bode jemalo nikacega ozira. Brez utemeljenega vzroka se vplačana voznina no povrne. Odbor. Na opazko slavnega uredništva v št v. 128. eenj. „Edinosti": »da-li pojde katerih teh učencev, ki so srečno dovršili pripravnico na Prošeku v srednje šole«, blagovolite vzeti na znanje sledeče: Večina dečkov, ki so dovršili razred z dobrim vspehom, pojde početkom bodočega šolskega leta v srednje šole in sicer nekateri v Trst, drugi v Gorico; najbrž bodo vsi oni tudi sprejeti v srednje šole, kar seveda ni popolnoma gotovo; ali oziraje se na to, da so bili v teku zadnjih štirih let, t. j. od tedaj, odkar je vodstvo c. kr. pripravnice v rokah sodanjegn voditelja, vsi oni učenci brez izjeme, ki so bili poslani iz tega zavoda na srednje šole, sprejeti in da izmed onih do sedaj ni še propadel nijeden v srednjih šolah ni iz enega predmeta, se zamnre sklepati, da tudi letos naredd vsi vspre-jemni izpit. Ako pogledamo letošnje šolsko poročilo c. kr. višega drž. gimnazija tržaškega, vidimo izmed odličnjakov skoraj po vseh razredih Slovencev, ki so obiskovali pripravnico na Prošeku; iz zadnjih let tudi Ferluga z Opčin in Šajmer iz Barkovelj. Zali Bog, da je mnogo takih, ki radi pomanjkanje sredstev ne morejo prestopiti v srednje šole; bilo je slučajev, da niso šli študirat izborni talenti radi tega, ker jim stariši niso mogli kupiti obleke in knjig, čeprav bi dobili v mestu hrane. Tu treba torej še pomoči našim nadarjenim in ukaželjnim sinovom. Tudi letos se je bati, da r a v n o n a j b o 1 j š i učenec ne pojde naprej radi pomanjkanja sredstev. Je-11 res!? Prijatelj našega lista nam piše t Prošlo nedeljo sem bil v kavarni »Narodnega doma« v Ljubljani in ker sem bil (že več dni odsoten od Trsta) željen tržaških vesti, sera vprašal natakarja po »Edinosti«. »Nimamo je«, bil je odgovor. Moje začudenje na tem je bilo velikansko in ker sem dal istemu glasnega izraza in odduška, rekel je natakar opravičevaje se: »Pričetkom smo bili naročeni, a ker je od naših gostov n i k d o ni č i t a 1, opustili smo jo«. — Neverjetno !! Ne gledfc na vprašanje o specifični vrednosti in zanimivosti »Edinosti«, o katerih tu se-ve-da ni umestno govoriti, treba je vendar uvaževati neovržno dejstvo, da je »Edinost« jedino glasilo eminentno v a ž n e t r ž a]š k e narodne postojanke. In da bi se v Ljubljani, v duševnem središču Slovenije, od koder bi se moral voditi ves narodni boj; od koder bi morali mi bojevniki ob periferiji vdobivati navdušenja in moralne opore v trdi borbi za obstanek, da bi se tam, takorekoč pri polnih loncih, bili tako malo brigali za nas, da se jim cell leta pripravljavne službe. Določila ."i) in 4) veljajo tudi za one, ki so v službi na finančni prokuraturi. Ce se dovoli sodniški izpit ozirom na določila ad 2) do 4) in po skrajšani praksi, treba polagati istega po predpisih cesarske naredbe dne 10. oktobra 1854. d. z. št. 2f>2. Možnost za imenovanje sodnikom, one osebe, ki so napravile notarski izpit (J; 93 zakona dne 27. novembra 189B. <1, z. št. 217), je podaljšana do konca leta 1901. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglašen j a. /a električno železnico po ulicah tržaških. Predsednik tramwajeve družbe Filip Arteli in ravnatelj te družbe, inžener Karol Vignv sta odpotovala sinoči na Dunaj, da rešita tain formalne korake za spremembo sedanje železnice s konji v tako z električnim gonilom. /a vinogradarstvo na Goriškem. Minister-stvo za poljedelstvo je dovolilo 10 nagrad po 100 kron onim vinogradnikom v občini Dornberg, ki so napravili novih nasadov z amerikanskim! trtami. Razstava na obrtni slov. šoli v Sloginih zavodih v Goriei je morala zadovoljiti vsakogar, kdor jo je obiskal. Ne zastonj žrtvuje naš narod svoje groše, za strokovno izobrazbo svoje mladine. Raznovrstnih del je bila izložena velika množina, ki pričajo o vsestranskem napredku. Odlikovanih je bilo veliko. Le tako naprej v prospeh milega nam naroda ! Tako nas bodo spoštovali tudi nasprotniki. Dela naj govorč. Strašno pohujšanje. — V »Primorskem listu« čitamo o nastopnem žalostnem dogodku: V nedeljo 17. t. m. zjutraj pri vel je žandarm z Ja-geršč duhovnika T. Gugenberger-ja, katerega toži državno pravdništvo. Vse mesto in vsa dežela je radi tega hudo potrta. Po pravici! Kako je mogoče, da se duhovnik tako hudo spozabi, duhovnik, ki je namestnik Jezusa Kristusa, kateri deli ljudstvu vsaki dan sv. sakramente? Zločin je ta, daje T. Gugenberger v hudi razburjenosti trikrat streljal 7. revolverjem in v tretjič v resnici zadel neko žensko A. Tušar. Kani pridemo po ti poti ? Ali je potrebno, da stopajo taki ljudje v duhovski stan? Kako strašno razžaljenje je to za vse duhovnike! Liberalno časopisje ima zdaj zopet orožje v rokah. Pisali bodo: »Taki so vsi! Taka je katoliška cerkev !« Ti ljudje ne pomislijo, da so vsega krive današnje šole, iz katerih dobiva cerkev mladeniče za duhovski stan, ampak bodo obsojali cerkev, katera kaj taeega trpi. Bodi to nova šola za sprejemanje v najimenitnejši in najsvetejši stan! (Jasje bil že davno, da bi bila cerkev nastopila pred državno oblastjo! Dovolj! Nesrečni duhoven je doma s Koroškega. Hrvatska Čitaonica v Kastvu priredi dne 24. t. m. letni koncert s plesom v prostorih »Narodnega doma«, in sicer povodom izleta pevskega društva »Primorski Hrvat« s Trsata. Začetek ob 7. uri zvečer. Cisti dohodek je namenjen strada-jočim Sinjanom. Brzojavni in telefonski promet meseca junija 1H9S. —Na o. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca junija 1898 in sicer na P r i m o rs k e m : oddanih........ 42962 došlih........ 48952 tranzitujočili...... 124390 vseh brzojavk 216304 od teh jih odpada na Trst sam: oddanih........»104 došlih........ 33213 tranzitujočih......lllOiH) vseh brzojavk 173407 na Kranjskem: oddanih................7221 došlih................8947 tranzitujočih............14706 vsili brzojavk .'IOH74 Telefonski promet: a) V interurbanem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi : v Trstu........ 1555 » Opatiji....... 179 » Pulju........ 101 » Ljubljani...... 192 b) V lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu ......210000 krat » Pulju........ 5299 » » Gorici....... 4260 » » Opatiji....... 1100 » » Ljubljani..........6665 » Rojstva in smrti v Trstu. Od 10. do 16. t. m. je bilo porojenih v Trstu 64 možkih in 49 ženskih, skupaj 113, umrlo pa je 47 možkih in 36 ženskih, skupaj 83. Od novorojencev je bilo 22 nezakonskih. Maček sine pogledati cclft cesarja, ne pa da ne bi smel pogledati Človek človeka! Pred-sinoči je prišel na zdravniško postajo agent poto-valec Rudolf Fischer radi rane, ki jo je dobil na obrazu. Kje je dobil to rano in zakaj ? Istega večera jo hotel odpotovati z brzovlakom v Ljubljano, /e je bil v vozu in je gledal skozi okno. Toda v isti hip sta prišla mimo neki vojaški zdravnik in stotnik deželne hrambe, Viljem II. v civilni obleki. Leta je pogledal Fiseher-ja in Fischer, meneči, da ga pozna, je začel gledati stotnika. Stotnik, ki se je čutil žaljenega radi tega, da ga Fischer gleda, je začel zmirjati poslednjega. Fischer mu je odgovoril tudi v takih notah, na kar je začel stotnik mahati po Fiseher-ju z dežnikom ter ga je udaril slednjič tudi po obrazu tako, da ga je ranil in je Fischer začel krvaveti. Obračun se bode vršil pozneje pred sodiščem. Hm! Človek ne sme več gledati človeka ! V morje so spustili včeraj ob 11. uri nov parnik ruskega plovbenega društva na Volgi. Par-niku je ime »Naprej«. Stesan je bil v tehničnem zavodu pri Sv. Marku. Spuščanje je vodil inžener gosp. Polev. Parnik je blagoslovil jeden tukajšnjih pravoslavnih duhovnov in kumica mu je bila gospa Marčcnko, soproga predsednika omenjene ruske družbe. Svečanosti je prisustvovalo mnogo odličnih oseb. Nezgode. 14-letui deček Ivan Silginuc je hotel skočiti z dirjajočega voza, a ho se mu o tem zabodlo hlače na neki žebelj, da je obvisel. Tako visečega ga je voz drsal nekoliko časa, dokler ni voznik na kričanje dečka vstavil konj. Deček se je nekoliko potolkel na životu ter je ranjen tia levi roki. Odnešen je bil na zdravniško postajo. Predvčerajšnjen je padel /. voza, naloženega senom, 60-letni kmet Josip Kleva iz Milj. Nevarno ranjenega so sproveli v tukajšnjo bolnišnico. Včeraj zjutraj je hotel 37-letni težak Josip Matina, delujoči v tovarni Modinno, pridvigniti zaboj papirja, težki 120 kg. O tem mu je nekaj škrknilo v hrbtu in revež se ni mogel več dvigniti. Odnešen je bil v bolnišnico. Tatvina. V četrtek opolunoči sta se vrnila soproga Sanvissani v njiju stanovanje v ulici Sette Fontane št. 22. Ni se Čuditi njiju' rozočaranju, ko sta zapazila doma vse razmetano in v naj večera neredu. Neljubi prijatelji so ju obiskali namreč v njiju nenavzočnosti ter so odnesli zlatanine za 311 gld., 80 gld. v bankovcih in 40 srebrnjakov. K sreči, da niso imeli ti prijatelji dovolj časa in da niso preiskali stanovanja še natančneje, kajti pustili so še dve lepi zlati uri in jedno verižico. Žalostna dogodbica. 60-letna Marija O., ki je pred 8 meseci prišla iz Bistrice v tukajšnjo norišnico, je bila že skoro popolnoma dobra. Včeraj je prišla njena hči v Trst, da jo odvede seboj na dom. Komaj sti bili na ulici, je začela reviea zopet blazneti ter bežati. Uboga hči ni mogla pomiriti nesrečne matere. Jeden redarjev je pomagal odvesti nesrečnico zopet v norišnico. Rešena iz nevarnosti. Včeraj ob 1. uri popoludne sta odjadrala dva mladeniča v mali la-dijei proti svetiljki. Znatni valovi, na kater«' nista računala p »prej, so začeli ladijco butati sem in tja. Rila sta že vsa premočena. Na pomoč sta jima prihitela dva izurjena mornarja ter sta ju tako rešila iz nevarnosti. Požar. — Nocoj ob 2 uri popobuioči je nastal požar v delavnici mizarja Andrea Hafterja v ulici Helvedere št. 47. Na lice mesta je prišel pol. inspektor z redarji, ki je pozval gasilce, kateri so požar udušili kmalu. Skoda znaša okolo 250 gl. — Vzrok ognju ni poznan. Hafter je bil zavarovan pri banki »Sla vi ji« za 2 gid. Koledar. Dane« v petek 22. julij«: Marija Magd.tip; Teofil, m. Jutri v soboto 23" Liborij in Apnlinur, &kofa. Holnčni: I Lunin: Izhod ob 4. uri 15 min. Izhod ob H. uri 10 min. Zahod „ 8. * 5 „ 1 Zahod ,. I>. ,, 8 „ Ta je HO. teden. Danes je 202. dun tepa leta, imamo torej Se 1H3 dni. Književnost. Slavnostni periagogiNki letnik prinaša na 252 straneh to-lc zanimivo vsebino: I. J. Ravnikar: »Naš cesar Franc Jožef I.« (1H4H-1H«.)H). Spis obsega 100 strani in je jako temeljito sestavljen. Krasi ga lepa slika. H. K. H.: Stvarna in slovnična obravnava berila »Cesar Frane Jožef I.« (metod. spis). III. —z—: »Odlični hrvaški in srbski pedagogi«. Srbo-hrvaško šolstvo se je zaradi vednih bojev s Turki začelo razvijati še-le v novejšem času, zato pa tudi naši sosedje nimajo takih pedagogijskih veljakov, kakor n. pr. Cehi (Komenskv, Lindner, ki slovita kakor naj veža pedagoga vseh Časov in narodov), vendar imajo mnogo za razvoj šolstva jako zaslužnih mož, kakor so: Filipovid, Modec, Obradović, Jankovid, lladžie, Volarič, Sto-janovič, Novotnv, Hajdinjak, Klaie, Natošević, Ko-bali in drugi. IV. Prof. Jerovšck : »O porabi modelov pri risanju« (iz angleščine). Spis obsega strani in prilogo s 128 podobami ter razpravlja popularno novo risarsko metodo. V. I. L.: Pogled na slovensko pedagogiško polje (1. 1896. in 18<>7.) VI. —a—: Donesek k strokovni terminologiji za rudarstvo (iz češčinc iu ruščine). VII. I. H.: Poročilo o društvenem delovanju. Knjigo priporočamo najtopleje slov. učiteljstvu in razumništvu. Cena ji je za neude l'40 gld. (za ude samo 1-10 gld.) ter se dobiva pri odboru v Krškem in J. Bonaču, knjigovezu v Ljubljani. Naroča se pa tudi lahko v vsaki knjigarni. Družba sv. Mohorja. Število udov družbe sv. Mohorja je letos zopet poskočilo. Družba šteje 77.lili udov, torej 5521 več nego lani. V kolikor nas je lani užalostilo, daje število udov padlo, v toliko nas mora letos bolj veseliti, da ta naša slavna družba zopet tako lepo raste. Slovenci smemo biti ponosni na to našo mogočno trdnjavo, ki nam brani dve svetinji — -vero in narodnost. — Ostanimo ji vedno zvesti udje in skrbimo, da se bode v prihodnje še lepše razvijala in da doseže lepo število 100.000 udov. — Dal llog! Zadnje vesti. London 22. »Reuterjeva pisarna« javlja iz Manile: Ukupne vojaške sile amerikanske, ki znašajo ukupno 5000 mož, so dospele 15. iu 10. t. m. Španci se ne nadejajo nikaeega vspeha več. Živil je še malo. Vse kaže na bližnjo kapitulacijo. London 22. 1/ AVashingtona javljajo, da se brodovje \Vatsona udeleži ekspedicije na Portorieo iu še le potem odide na Špansko. WaKliiiigton 22. Poluuradno sporočilo pravi, da /jedinjene države vsakako obdrže Portorieo. To se je sklenilo že davno, da se ta otok ne izroči več, ako pride v amerikansko oblast. Posest Por-torica odškoduje /jedinjene države deloma za velike troške povodom vojne. Glede Filipin nisi) v Ameriki še na jasnem, kukova jim bode politika. To jo odvisno od razvoja položonja. Marijane obdrže Amerikani kakor postajo za oglje. I.oiiilon 'J'J. Zgornja zlmrniea je vsprejrla v drugem čitanju en l»loe zakon o ir>ki lokalni upravi. London 22. javljajo i/ Pekinga dne li*, t. m. : Rusija vzdržuje svojo zahtevo, da se posojilo za |m »daljša nje železnice I Ionkong-Shangai srne najeti lo pod tem pogojem, da s«1 železnica ne porabi za zagotovljenje posojila. l'avlov je prijavil kitajski vladi, da rusko-kitajska banka predujmi potrebni denar, ako ne bi hotela banka Hongonk-Shangai. Jlontevldeo 22. Razkrili so komplot proti predsedniku (^uestasu. Redarstvo je zaprlo več oseb. Hud lm pestil 22. Y tovarni za konserve Man-freda NVeissa je neki uradnik razžalil jedno delavk, vsled česar so vse delavke stopile v štrajk. Da se stvar reši, obrnile so se delavke do socijalističke stranke. Molcaii 22. Vojaški častni svet jc uvel piv-* iskavo proti odvetniku dru. Rtidiku, ki je avditor v rezervi. Isti se vedno udeležuje sehonererjanskih demonstracij in je poznan po svojem nemško-radi-kalncm mišljenju. Budik se je posebno odlikoval o vsprejemu znanega obstrukeijskega na-dolgo-govor-nika Leeherja iz Moravske. (■orica 22. Tu jc umrl v '.>2. letu svoje dobe odvetnik in bivši vodja goriških konservativcev ter deželni poslanec Doliac. Pokojnik je bil pravičen v narodnem pogledu. Klel 22. Zola je odpotoval v Kodanj. Arad 22. Komisija, ki vodi preiskavo radi poneverjenj blagajnika Krivanva na pupilarnih denarjih, je prišla na sled novim ponoverjenjem. Manjka na novo vrednostnih papirjev za 21001) gld. Toda vse kaže, da še ni zaključena vrsta teh tatvin. (In ta Krivanv je nadaljeval ponoverjeuja celih 1 f> let, ne da bi kdo kaj slutil o tem, in še o zadnjem pregledovanju blagajne so našli vse v redu. To je tista talini-evropska madjarska uprava. ()j». ured.) London 22. Kolegij zdravnikov je določil, da ni izvršiti nikako operacije na prestolonasledniku, ki je — kakor znano — ponesrečil te dni in se pobil na kolonu. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 21. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij HiJ (včeraj H25/«), za september 727* (včeraj 7ii3/„), za december 72 (včeraj 72*U), koruza za juli 3G®/4 (včeraj 37 Vi), za september 377« (včeraj 38) mast 580 (včeraj 590). Trgovinske vesti. Budimpešta. Pšenica za september 8-04 do 805. Oves za spomlad —•—. Rž za september <>-32 do 6-B8. Koruza za maj 18M). 4*24 do 4-2U. Pšenica: ponudbe srednje, povpraSevnnja —•—. Prodaja lin K Ml met. stot. Vreme-. lepo. Hamburg. Santos good iivernge za september 2J>-2.r), za december 2JI-75, za mare 30-25, z;v in;»j ilO-25. Havre. Kava Santos good average za jnli 35-25, za november 85-75 frankov za 50 klg. Dunajska borza 22. julija 1808. ilftuen v f o raj Državni dolg v papirju......102-10 101-70 „ v srebru......101-80 101-70 Avstrijska renta v zlatu......121-55 121-75 v kronah.....101-40 101-25 Kreditne akcije.............358-75 858-50 London 10 Lsr.........119-5)0 119-00 Napoleoni......................9-f>2 9*53 20 mark......................11-75 11-75 100 i tal. lir....................44-18 4440 ZAHVALA. Podpisani odbor abiturijentov zahvaljuje se velečastitim gosp. slov. deželnim poslancem, ki so blagovolili vsprejeti pokroviteljstvo veselice, gospi-eam in gospodom, ki so sodelovali, gospieam, ki ko prevzelo vloge v igri, poimence g. Kristina 1'iščanc, Dragica (iuštin in Olga Mikelič. Zahvaljuje se tudi si. tamhuraškemu zboru v Rojanu in pevskemu društvu »Zarja istotam za posolo inštrumentov in prostorov za pevske vaje, si. obrtnjiskemu društvu in pevskemu društvu »Adrija« v liarkovljah za prepustitev prostorov za veselico, onim, ki so pre-plačali vstopnino, kakor sploh vsem udeležnikom, ki so pripomogli s svojim obiskom, da se je izvršila veselica tako lepo in v zadovoljnost vsem. Odbor za prireditev lokalne atriturijeiMe veselice. Zahvala. Podpisana družina se zahvaljuje najiskrenejc vsem onim, ki so nje nepozabno mater, oziroma taščo, gospo Ivano Pavlovič, spremili k zadnjemu počitku, ali ki jej so na katerikoli način izrazili svoje sočutje. Itog plati vsem ! V Trstu, 22. juliju lMflM. Družina Pavlovi*. Pozor! Anton Jcrkie, fotograf v Trstu, nu Ae<|iie(lottu nt v. 2f>, sprejme učenca, veitfega slovenskega in italijanskega jezika, i7. boljše družine, bivajoče v Trstu, v svoj utelier pod ugodnimi pogoji. Hotel Nazionale" ▼ Trstu v ulici Vienna št. 4. se nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. Postrežba naj toč noja. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča mluni Josip Serdarovii. Diuriiist z lepo slovensko in nemško pisavo se sprejme na okrajnem glavarstvu v Sežani. Pisarja s primerno prakso sprejme1 takoj odvetnik dr. MIha Triulen, Pitizza Ponterosso M. l, T. nadstropje. Plava po dogovoru. Slovenščina in italijanščina neobhodno potrebna. TEODOR SLABANJA srebrar ulloa Morolii la v GORICI ulloa Horelll 12 priporoča proeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri v ognju po najnižji coni. l)a si pa zumorejo tudi bolj revne oerkve naručiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to /.goroj omenjeni s tem, dajim je pripravljen mipravljati hlago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevnlee sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Prihodi in odhodi vlakov. I rn I k, ki Je v veljavi od 1. maja 1S«>S. naprej. Južna železnica. Odhodi Iz Trsta. B.2(> zj. ofioh. v Nahreiino, ( ervinjan, Gorico, Benetke, S.— zj. nagi. na I hinaj sf1 zvezo na Reko. 8.25 zj. nngl. v Nabrežino, Benetke, Rim. !>.— zj. osoli. v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. !>..r)"i zj. poštni vl.nn Dunaj sfe zvezo v Budimpeštoin Zagreb. 12.f»o |ii>p. ohoI). v Kormin. 4.3f> pop. osob. v Nabrežino, Videm in Kim. r».;tr» viu Bivij z direktno zvezo v Benetke, Kim. (5.10 pop. ekspresni vlak do Ostende (vsako sredo), (>.26 pop. pošt. na Dnnnj si; zvezo na Reko. 8.1f> pop. nagi, v Kormin. 8.15 pop. nagi. na Dunaj sfe zvezo v Budimpešto in Reko. 8.45 poj), meš. v Nabrežino, Videm in Benetke. 0.4;') pop. mešan, do Miirzu-schlaga. Dohodi v Trst. (>.r»5 z j. meš. iz Mfirzuschlaga, Beljaku itd. 7.33 zj. meš. iz Milana, Vidma, in Nahrežine. 8.4f> zj. nagi. iz Kormina. K.2H zj. nagi. iz Dunaja. 10.25 zj. pošt. iz Dunaja sfe zvezo iz Keke. 1().;!7zj. nagi. iz Kima, Benetk. 10.58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo). 11.20 z j. osob. iz Kima, Benetk, Nabreiine. 5.40 pop. pošt. iz Dunaja in Gorice. 7.45 pop. osob. iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.30 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine. !>.— pop. nagi. iz Dunaja sfe zvezo iz Reke. 11.10 pop. nagi. iz Benetk, Cervinjann, Kormina. Zabavni vlaki. Odhodi. 2.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15, 4.—, 5.20, H.JJ5, 8.35 pop. v Miramar in Grinjan. Dohodi. 2.52,4.31,5.52, 7.10, 9.03 pop. iz Miramara in Grinjana. 10.50 pop. iz Nabrežine, 11.20 pop. iz Kormina. Državna železnica. Odhodi iz Trst«. (1.30 zj. v Herpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak. 8.45 zj. v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4.50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulj. 7.45 pop. nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj. llohodl v Trst. 8.05 zj. iz Herpelja. 0.35 zj. iz Pulja, Rovinja. 11.15 zj. meš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja. 7.15 pop. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane. 0.50 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja. ^JIMNKA7^ Glasilo slovenskega ženstva. izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša: Za nenaročnike „Edinosti-1 za vse leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulica Molin piccolo. Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vaš list vspne do zaželjene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovenke" bode jasen dokaz za-1 vednosti in napredovanja slovenskega ženstva. k__ e< j Dr. Odvetnik Josip Abram je odprl svojo pisarno v Trstu v ulici S. Spiridione štv. 3, II. nadstropje. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat nu dan razuii nedelj ia praznikov. Zjutrnnje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo d. 12-—, erno 4 kr. > t, un asveerr. v puireucijjuii in p u pru7.11iK.1n l/.lll izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21-—; samo večerno izdanje gl (poslednje zadostuje /.a naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večei V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah In trgih: Pinzzii Cuscrma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele 5t. 7. — Ponte della Fabra. — Via Kivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserina št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Viu Ghega št. 2. — Volti di Ohiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na CJrcti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tolmkarni g. Josipa Sclnvarz v šolski ulici. Slovenci! Narooajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč!" i