"jRiškA Domovina
in spiftrr
&Qmmi IN UN0UA6€ OMLV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 13, 1967
SLOV€NttN MORNING NCWSPi
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Gibraltar la Anglijo
Pri ljudskem glasovanju se je 99% volivcev izjavilo za ohranitev angleške obiasii in le 1% za priključitev Gibraltarja k Španiji,
GIBRALTAR. — Španija bi fta vsak način rada dobila angleško kolonijo in luko Gibraltar Pod svojo oblast. Pogajala se je ^olga leta o tem z Anglijo, spomladi se je pa naveličala pogajanj in proglasila letalski bojkot nad Gibraltarjem. Pogajanja so se-Veda prišla na mrtvo točko. Anglija je na španski korak odgo-v°rila na poseben način: razpi-£ala je plebiscit, da dobijo prebivalci v Gibraltarju priliko, da sami povedo, kje hočejo biti.
Plebiscit se je vršil 10. sep-tombra in dal rezultat, ki so ga vsi pričakovali: od 12,235 voliv-Cev jih je kar 95% glasovalo za Anglijo. Pri tem je treba vpošte-vati, da je velia večina gibral-tarskega prebivalstva španskega Porekla in vsi govorijo angleški lo španski jezik. Da so glasovali 2a Anglijo, ni bil merodajen sa-bio gospodarski razlog — saj v Gibraltarju ne poznajo brezpo-Selnosti, tam najde delo tudi 4>500 španskih delavcev, ki prihajajo vsak dan v pristanišče l2 sosednih španskih vasi. Pri glasovanju je igralo veliko vlo-§° tudi dejstvo, da v Gibraltarju vlada svoboda, na Španskem pa diktatura, ki je Gibraltarci ne karajo.
Ga je španska vlada takoj Protestirala proti plebiscitu, ni nikogar presenetilo. Vsem se je Pa zdelo čudno, zakaj je poseben odbor Združenih narodov za ko-Cnijalizem že 1. septembra ugo-VarJal plebiscitu. Komitet trdi namreč, da Gibraltarci nimajo Pravice do samo-odločbe, niso domačini”! Pri tem pa ogrom-^a večina volivcev lahko pokaže ^ia dolgo vrsto svojih rodov, ki živeli v tej luki.
Stališče odbora ZN je za lase Privlečeno. Omogočila ga je le ečina azijskih in afriških čla-r°v ^N, ki vsak političem pojem a prikroji svojim interesom.
^ a Je pa to stališče samo biami-0 ZN, o tem pa gornja večina 2*? rnisli. Ta blamaža ni bila roženim narodom prav nič
p°trebna.
ra^0 kr* rezultat plebiscita V^f-n, je v Gibraltarju za-j,e^ al° veliko veselje. So nam-Sch hrePričani, da jih po plebi-
Anglija ne bo pustila na eclllu.
Va^ehat6ri se pa bojijo mašče-čistn°3ti španske vlade, ki lahko tar.0 ZaPre ves promet z Gibral-del rn in ce^° PrePove svojim taraVCern’ hi hodili v Gibral-jho n3 kel° in ki ga doma ne bi dntf 1 k°hiti. Pri tem so pa še °bro Plačani.
Naravna zapora
V2f^EY, Avstral. — Vzdolž ne m-n6 °':,ale Avstralije se vle-ni „ ? milj daleč “Veliki koral-svetu en”’ največji na vsem
1 ....iMil
Novi grobovi
Jennie Levar
Nenadno je umrla na svojem domu na 18116 Rosecliffe Rd. 61 let stara Jennie Levar, roj. Owen v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA, ko je bila stara eno leto, žena Ernesta, mati Dwrothy An-zlovar in Roberta, stara mati Nancy in Raymonda, sestra Freda, Franka, Alberta in Mary Ov/en. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Je-roma ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Le s podporo Kensied^ja?
WASHINGTON, D.C. — Glavni vodniki organiziranega delavstva so baje povedali L. B. Johnsonu, da ne bo mogel zmagati prihodnje leto pri volitvah, če ne bo imel za seboj polne podpore sen. R. Kennedyja in ljudi, ki se zbirajo okoli njega. Svetovali so mu, naj se na lep način znebi podpredsednika H. Humphreyja in si izbere za podpredsedniškega kandidata Roberta F. Kennedyja.
Predsednik L. B. Johnson je delavske vodnike poslušal, pa jim ni dal nobenega odgovora, pokazal je med tem kar dosti očitno, da mu njihov predlog ni posebno pri srcu. To se pravi, da ga ne bo sprejel in izvedel, dokler bo le še imel kako upanje, da je mogoče iti mimo njega-
Predsednik L. B. Johnson je hladen tudi do poskusov Kongresa spraviti obrambnega tajnika McNamaro z njegovega položaja v vladi.
V Youngstown« sporazum


Mšja T °blačno in toplo. Naj temperatura blizu 80.
YOUNGSTOWN, O,— Policija in gasilci so se sporazumeli in se vrnili na posel. Dobili bodo takoj mesečno povišico pri plačah $26, nato pa še $74, če bo odobreno povišanje mestnega dohodninskega davka od sedanjega 1% na 1.5%. Povišanje bodo dobili izplačano za nazaj od 1. septembra letos.
Štrajk je trajal pet dni in župan je grozil, da bo uporabil proti štraj kaj očim znani Fergu-sonov zakon o prepovedi štrajka javnih uslužbencev, ki doslej sicer še ni bil nikdar uporabljen.
Davčni nakladi se nasprotniki m nože
V Kongresu rasle pod vplivom razpoloženja javnosti odpor proti davčni nakladi brez davčne reforme, ki naj odpravi posebne ugodnosti.
WASHINGTON, D.C. — Ko so se ta teden vrnili kongresniki in senatorji z odmora med svojimi volivci, kamor so odšli za Delavski dan, kažejo precej več odpora proti predlogu predsednika L. B. Johnsona o posebni davčni nakladi 10%, ki naj pomaga kriti stroške ■ vojskovanja v Vietnamu in zavirati inflacijo. Zavedajo se sicer, da se tej nakladi ne bo mogoče izogniti, hočejo pa prej zamašiti vse znane luknje v davčni zakonodaji, ki povzročajo kritiko v javnosti že skozi leta. Volivci imajo v tem pogledu bolj odločno in jasno stališče, kot je prenekateri član Kongresa mislil.
Pod vplivom razpoloženja volivcev se je število teh v Kongresu, ki zahtevajo uzakonitev davčne reforme istočasno z uvedbo davčne naklade, pomnožilo. Okoli 140 liberalnih demokratov v Predstavniškem domu je pripravilo predlog davčne reforme, ki ga bo v par dneh predložilo svojim tovarišem.
Oljnim družbam hočejo znižati pravico do odpisa od 27.5 na 15%, rudarskim 0(1 23 prav tako na 15%. Omejiti hočejo pravico darov priznanim dobrodelnim družbam in ustanovam, odpraviti izostanek davka na kapitalno rast pri podedovanju delnic, ukiniti možnost delnega plačila vodnikov korporacij z delnicami in odpravo davčne prostosti za prvih $100 dohodka od delnic.
Predsednik L. B. Johnson je obljubil predložitev splošne davčne reforme, ni pa povedal, kdaj bo to storil. Sedaj vse kaže, da bo to delo opravil Kongres sam, če se bo predsednik dolgo izmikal.
Ob južnc-arabski obali zavladal popoln nered
ADEN. — Ko je angleška vlada morala priznati, da vlade Južno-arabske federacije ni dejansko več, je morala na hitro roko skleniti neke vrste pobot z Narodno osvobodilno fronto, ki je že itak sama prevzela oblast v 12 med 17 državicami, kar jih je na zahodni strani južno-arabske obale.
Ta politični korak londonske vlade ni ustvaril red med 800,-000 prebivalci gornje federacije. Narodno osvobodilni fronti klu-buje namreč Osvobodilna fronta južnega Jemena, ki simpatizira z Naserjem in živi ob njegovi podpori. Naser je pa sedaj doma v hudih škripcih in svojim somišljenikom ob južno-arabski obali ne more dosti pomagati. To je izrabila londonska vlada in dosegla začasni sporazum z NOE, ki ne vleče z Naserjem. Če bi zmagala NOE, bi seveda Naser ne mogel računati na egiptovski vpliv v Adenu, kajti NOE bi verjetno igrala nevtralno vlogo v svoji zunanji politiki zunaj in znotraj arabskega sveta.
Da je Anglija zašla v take škripce, je sama kriva. Zakaj pa
LETALSKI NAPADI SEGLI NA PODROČJE HAJF0NGA
Predsednik L. B. Johnson je odobril zahtevo načelnikov glavnih stanov za bombardiranje Hajfonga in drugih važnih pristanišč Severnega Vietnama kljub ugovoru obrambnega tajnika McNamare.
WASHINGTON, D.C. — V po- pet provinc Južnega Vietnama, nedelj ek so ameriška mornariška Izgube so bile na obeh straneh letala izvedla prvi obsežen na- precejšnje. Danes so težki bomb-pad na pristaniško mesto Haj- niki B-52 obložili z bombami fong, da ga popolnoma ločijo od področja Demilitarizirane cone, zaledja in s tem ustavijo tok oro- j na katerih sodijo, da so zbrane žja in vojaških potrebščin, ki jih'rdeče čete za vrad v Južni
Iz Clevelanda in okolice
zavezniki Severnega Vietnama pošiljajo po morju v to pristanišče. Ameriška letala so napadla v glavnem mostove in železniška križišča, med tem ko so pristanišče in mesto samo pustila v miru. Rdeči so uporabili vse svoje sile, da bi napad omejili, pa pri tem niso bili posebno uspešni. Dve protiletalski raketi vrste SAM sta eksplodirali v bližini treh tujih tovornih ladij, usidranih v pristanišču. Te so naglo dvignile sidra in odplule iz pristanišča. Napad na Haj-fong je odredil predsednik Johnson na predlog načelnikov glavnih stanov oboroženih sil kljub
t ugovoru obrambnega tajnika je 1. 1961 ustanovila Južno-arab- ^ McNamare. Ta je pred senatnim
pododborom tekom zasliševanj koncem preteklega meseca izja-
sko federacijo, ko je morala vendar vedeti, da šejki in emirji ne bodo hoteli ničesar žrtvovati za federacijo, ker se bodo bali vpliva Adena in njegove okolice.
Veliko svinčnikov
NEW YORK, N.Y. — The Stock Exchange tu kupi vsako leto milijon navadnih svinčnikov.
Jordanska vlada bi se rada znebila 250,000 arabskih beguncev
AMAN, Jord. — Ni mogoče zlepa najti prilike, da bi vlada svetovala lastnim rojakom, naj se izselijo. To je storila sedaj jordanska vlada. Predlagala je 250,000 arabskim beguncem, naj se vrnejo v svoje rodne kraje, to je pod izraesko okupacijo na zahodnem bregu reke Jordan.
Vlada jim je kar naravnost povedala, da jih ne more rediti. Obenem je pozvala vse države, naj podprejo akcijo za podpiranje teh beguncev, kajti nobena arabska država ne bi sama zmogla takih stroškov. Poziv jorda-nijske vlade je seveda sravil v slabo voljo Izraelce, ki že tako ne vedo, kaj naj naredijo z dosedanjimi begunci.
vil, da bi bile koristi takega napada v primeri z nevarnostjo, da potegnejo v vojno Kitajsko, premajhne.
Senatni' pododbor, ki je vodil preiskavo vodenja vojne v Vietnamu, je pozval pred Delavskim dnem, ko je zasliševanja prekinil, predsednika L.B. Johnsona, naj odredi intenzivnejše bombardiranje vojaških ciljev v Severnem Vietnamu, predno bo poslal v Vietnam novo vojaštvo. Pritisku glavnih vojaških vodnikov in Kongresa se je predsednik vdal kljub drugačnemu stališču in nasvetu obrambnega tajnika McNamare in vseh “golobov” v Kongresu in javnosti.
Vojna je postala intenzivnejša tudi na kopnem. V zadnjih dneh so se vršili hudi boji neposredno južno od Demilitarizirane cone. Severnovietnamske redne čete so na več krajih z vso silo udarile na postojanke ameriških marinov, ki varujejo severnih
Vietnam. V boje med rdečimi in marini so ponovno včeraj in danes posegla tudi ameriška letala.
Včeraj so bili letalski napadi na Severni Vietnam omejeni zaradi slabega vremena. Bilo je \ segci skupaj le 84 poletov. Eno izmed ameriških letal se ni vrnilo.
Indijci in Kitajci se obstreljujejo na meji
že tretji dan zapored se Kitari in Indijci obstreljujejo na prelzu Natu, ki vodi iz indijskega protektorata Sikim v kitajski Tibet.
NEW DELHI, Ind. — Vlada je objavila, da so danes začele kitajske čete streljati znova s puškami in strojnicami, nato pa z metalci min in topovi na indijske postojanke na prelazu Natu na meji Sikima, Butana, dveh državic pod indijskim va-ruštvom, in rdeče Kitajske. Nekaj Indijcev je bilo ranjenih.
Do prvega streljanja je prišlo v ponedeljek. Nadaljevalo se je včeraj, pa bilo prekinjeno,
Clambake—
Slovenski dom na 15810 Holmes Ave. naznanja, da priredi v nedeljo, 8. oktobra ob dveh popoldne CLAMBAKE. Od 4.30 dalje bo igral orkester Joe White.
Kegljanje—
Slov. športni klub bo začel zopet kegljaško sezono. Kdor želi sodelovati, naj kliče Heleno Perčič, 881-8250.
Seja__
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer sejo v šoli sv. Vida.
Pogreb—
Pogreb pok. Johna Zivodera, katerega smrt je bilo objavljena včeraj, bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.15 v cerkev Marije V nebo vzete ob devetih, nato na pokopališče.
Pristava sporoča—
Odbor SP poziva vse člane, ki imajo na Pristavi postavljene šotore, da te do konca septembra pospravijo. — Kdor izmed članov SP se je od lanskega oktobra preselil, pa še ni sporočil svojega naslova, naj tega sporoči pismeno tajniku S. Vrhovcu, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103.
Castro dal izvoliti advokate proti lastni birokraciji
HAVANA, Kuba. — Vsak komunističen režim se mora boriti proti lastni birokraciji. Tito je bil prisiljen, da vpelje samoupravo in “neposredno demokracijo”, da bi premagal svoje birc-
.krate. Pa so mu ušli: iz federa-dokler niso, kot poročajo Indij-ldje in republik so se preselili
ci’ zaceh Kitaici danes znova na občine in od tam jih Tito še
nepričakovano obstreljevati in- ni mogel pregnati.
dijske postojanke. Novo strelja- Castro jih je napadel kar na_
nje so sprožili kitajski streli na ravnost Dal je izvoliti 18 000
neko indijsko patrolo. Indijske
“delegatov pri lokalnih admini-
Kam na desno, kam na levo pelje pof?
CLEVELAND, O. — Oblasti, ki urejajo cesni promet v Evropi, si že dolgo časa ne belijo glave s tem vprašanjem, ki je postalo posebno pereče z razvojem modernega avtomobilskega prometa. 2e nekaj desetletij prevladuje v Evropi načelo: vozi po desni, umikaj se na desno, prehitevaj na levo. Poznajo torej tam isti prometni sistem, kot velja pri nas. Zato se nam zdi kar čudno, da je to vprašanje postalo zopet aktualno v nekaterih evropskih državah, ki še zmeraj dajejo prednost vožnji na levi strani. To so Švedka, Britanija, Irska in Islandija.
Na Švedskem so to “novotarijo” vpeljali šele ta mesec. Kot zahteva demokracija, je bil ta problem še preje na široko predebatiran v švedski javnosti. Ne smemo misliti, da se je vsa švedska javnost veselila vladnega načrta za spremembo vozne smeri. Velika večina se ji je v začetku upira. Stara navada je pač železna srajca, ki jo posebno
ostro čuti ravno režim svobodne demokracije. Nasprotniki “novotarije” se niso samo sklicevali na staro navado, na nevarnost pogostih prometnih nesreč, na veliko pazljivost, ki jo bo ta sprememba zahtevala od vsakogar, ki se bo pokazal na cestah itd. Pa je vendarle zmagala “desnica”, kar je dalo povod za nešteto šal, posebno na političnem polju. Švedska ima namreč levičarsko vlado, ki je že par desetletij na krmilu in se je že močno obrabila. Razmere jo silijo, da mora velikokrat postopati kot prava desničarska vlada, česar naravno njeni pristaši ne odobravajo.
Sprememba prometne smeri je vladi povzročila $120 milijonov stroškov, kar je za malo švedsko deželo kar čedna svota. To pa prebivalstva ne jezi toliko kot pojav novotarije, ki ga menda večina dežele še zmeraj ne odobrava. Morda bo to imelo tudi nekaj vpliva na parlametnarne volitve, ki bodo prihodnje leto. Morda bo takrat dežela res
“šla na desno” in dala večino nasprotnikom sedanjega so-cijalističnega režima. Da se je Švedska odločila za ta korak, je treba iskati vzrok tudi v tem, da bo kmalu z mostovi povezana z Dansko in preko Danske z evropskim prometom. Ker so sedaj tudi na Švedskem vsi vneti za turizem, bi bilo hudo, ako bi turisti našli v stari prometni smeri na levo še ostanek” kulturne zaostalosti”.
V Islandiji bodo 28. maja 1968 prešli na desno brez velikih težav.
Delikatna je pa zadeva v Angliji. Tam bi gotovo ne sprožili tega vprašanja, ako se ni bi bližal podmorski promet skozi tunel med Anglijo in Francijo. Takrat bodo avtomobilisti lahko kar sede prešli iz države v državo. S kakšnimi občutki bi se na fra-coski strani morali preusmeriti na desno, se držati te smeri po vsej Evropi, da bi se po vrnitvi domov zopet usmerili na levo. Pri tem je sedanja angleška vožnja na levo
uzakonjena že od 1. 1835, pozna torej že častitljivo starost. Za nameček bi sprememba smeri povzročila britanski vladi še nad billion dolarjev stroškov. Vlada se pa že sedaj mora boriti za vsak dolar, ker je njen proračun od leta do leta prenapet.
Vendar bo Wilsonova vlada morala vgrizniti v to jabolko, kajti tudi v Britaniji je turizem zelo čislan gospodarski pojav. Čim preje to stori, tem bolje zanjo. Čim preje krene na desno, tem preje bodo volivci pozabili, kaj se je zgodilo. Drugače bi ji namreč marsikdo utegnil očitati pri prihodnjih volitvah, da je v desno smer tako zaverovana, da jo je vpeljala celo v prometu, čeprav ve, da desna smer ni na primer priljubljena v gospodarski in socijalni politiki.
Britanskemu koraku bo pa avtomatično morala slediti Irska, kar pa ne bo javnosti tako zabolelo kot na Angleškem.
m kitajske čete so vkopane na stTaci]ah^ ki naj varujejo inte-
sedlu Natu 14,000 čevljev viso- < klovnih množic proti žičko, druge od drugih komaj 100 rabam oblasti po krajevnih biro_
yardov (300 čevljev). Na obeh kratib ideja je gotovo lepa in straneh so nakopičili vojaštvo z!posnemanja vredna, ima pa sa-rezervami ze nekaj dni pred pr- mo eno temno stran; a]i ne bodo
vim streljanjem v začetku tega'morda noVoPečeni varuhi Ijud-
^d113.	Iških pravic potegnili z birokrati.
Indija in Kitajska sta druga Od delovnega ljudstva ne bodo drugi poslali protestne n Je. Ki-1 mogli imeti veliko koristi, to-
tajci groze in svare Indijce, naj variši, ki sedijo na važnih upravne ponove napake iz leta 1962.
Tedaj so po obmejnih bojih prešli Kitajci v napad in prodrli vse do indijske ravnine. Umaknili so se nato sami, pa obdržali zaseden večji del spornega ozemlja.
Grški kralj Konstantin se ogradil od diktature
WASHINGTON, D.C. — Grški kralj Konstantin je v razgovoru s člani senatnega odbora za zunanje zadeve izjavil, da sedanja vojaška diktatura v Grčiji ni “njegova vlada”. Senatorjem je v razgovoru obrazložil svoje napore za vrnitev ustavne vlade Grčiji, pa jih pozival, naj ne bodo v tem pogledu v svoji kritiki preveč nepotrpežljivi.
Kralj Konstantin je tako v razgovoru s predsednikom L.B. Johnsonom kot tudi v razgovoru z drugimi vodniki ZDA in s senatorji podprl prošnjo Grčije za dobavo težkega orožja za grške oborožene sile. Ko ga je eden od senatorjev vprašal, proti komu bo to orožje rabljeno, je kralj odgovoril: Proti sovražnikom ZDA!
nih mestih, jim pa lahko veliko pomagajo. Radovedni smo, kako se bo Castro boril proti tej nevarnosti. Zvedel bo pa zanjo prav kmalu, o tem smo prepričani.
Zadnje vesti
VATIKAN. — Zdravniško poročilo od danes zjutraj pravi, da se stanje papeža Pavla ni bistveno popravilo in da bo verjetno potrebna operacija.
SACRAMENTO, Calif. — Guv. R. Reagan je včeraj pozval k odločni vojni, ki naj privede čim preje do zmage. Priporočil je celo grožnjo z uporabo atomskega orožja, če rdeči ne popuste.
TOLEDO, O. — Volivci so včeraj z večino 2:1 zavrnili predlog, ki naj bi jamčil črnim možnost naselitve in nakupa hiš sredi doslej čisto belih predelov mesta.
MILWAUKEE, Wis. — Sinoči je prišlo do novih pohodov pristašev civilnih pravic in njihovih nasprotnikov. Župan je izjavil, da je mesto “v nevarnosti državljanske vojne”.
SJEER1SKA DOMOVINA SEPTEMBER 13, 1967
mvim
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
~ No. 175 Weds., Sept. 13, 1967
Novi tokovi v linijskem gibanju
so nam na Dan dela napovedovali se mora delavsko gibanje pripraviti
se skušajo tovarne braniti proti takemu izigravanju. Kako, tega pa ne povedo.
Mezdna pogajanja v avtomobilski industriji so se torej razvijala do zadnjega dne po znanem tiru. Ni pa s tem rečeno, da se bodo zmeraj tako razvijala. V bodoče bo skušal Reuther pritegniti k pogajanjem še par zaveznikov, tovarne pa bodo skušale doseči tak sporazum, ki bi stroške za štrajk pravilno razdelil na vsa tri podjetja.
Sedanji štrajk v avtomobilski industriji ne bo pomenil nič novega za unijsko gibanje. Oba nasprotnika bosta rabila za dosego kompromisa stare metode. Kompromis tudi ne bo pomenil nič novega. Razlika med zahtevami UAW unije in tovarn je znašala letno 10 centov na uro. Unije so zahtevale 90 centov povišanja za tri leta, Fordova tovarna je ponujala povprečno 60 centov za tri leta.
Pač pa utegne štrajk podpreti idejo o razsodišču. Reuther je nekaj takega predlagal Fordu, ki pa predloga ni hotel sprejeti. Ako bosta obe strani dosegli kompromis v tej točki, ne bo težko priti do sporazuma v drugih.
Ideji o razsodišču govori v prid tudi razpoloženje v Kongresu, posebno v predstavniškem domu, ki je postal radi 69 novir republikanskih kongresnikov zelo konservativen. Zato morebitni zakon o obveznem razsodišču ni postal nekaj nemogočega.
Kot vsako leto,
unijski voditelji, da ... ---- .	„	,	„ .
na velike štrajke, kajti podjetja kažejo zmeraj manj volje, da bi se mirno pobotala pri mezdnih pogajanjih. K temu je pa Dan dela še padel v kritične dneve pogajanj unije avtomobilskih delavcev s tremi glavnimi producenti v avtomobilski industriji. Nihče ni vedel, ali se bodo pogajanja zaključila s kompromisom ali pa pretrgala s štrajkom.
Vse to je opozorilo našo javnost na nove tokove v unij-skem gibanju, ki pa imajo svoj vir v razvoju našega gospodarstva.
Naše gospodarstvo kaže nekaj novih značilnih potez. Kjer se da proizvodnja mehanizirati in racionalizirati do skrajnosti, se morejo uveljaviti le velika podjetja, za malega začetnika ni v takih gospodarskih panogah nobenega mesta. To se ne kaže samo v industriji, ista smer je opazljiva tudi v prometu, gostinstvu, telekomunikaciji, rudarstvu itd. Na drugi strani pa pada pomen čiste proizvodnje v našem gospodarstvu. Potrošniki trošijo zmeraj manj industrijskega blaga, zato pa posvečajo več pozornosti in svojih izdatkov drugim elementom udobnega življenja: potovanju, športu, zabavi, počitku, zdravju itd.
Temu primerno se menja tudi razmerje med zaposlenimi delavci: zmeraj manj jih odpada na čisto industrijsko proizvodnjo, zmeraj več jih najde zaslužek v tako imenovanih sekundarnih in tercijarnih zaposlitvah, od trgovin, preko bencinskih postaj, reparaturnih delavnic do potniških podjetij, zabavišč, športov itd. Zmeraj več dela pa nudi tudi stalno naraščanje javnih uprav vseh vrst in njihovih zavodov ter ustanov, dosti je prilik za zaposlitev v prosveti, zdravstvu in socialnih ustanovah.
Vse to je rodilo dosti pestro strukturo ameriškega delavstva. Pestrost je že davno prehitela strukturo naših unij. Unije so v nekem smislu okamenele; opirajo se na dosežene uspehe, ne vdirajo pa v nove gospodarske panoge ali pa se vsaj tam uveljavljajo z velikimi težavami.
Zato stojijo unije pred nalogo, kako organizirati delavstvo tam, kjer se še niso zasidrale. To je sedaj njihova glavna naloga, pa tudi glavna bolečina. Socialna zakonodaja je namreč ohladila interes delavcev za unijsko solidarnost, povprečne visoke plače so pa delavce zazibale v brezskrbnost, dobro življenje jih je odvadilo žrtvam. Zato unije naletijo na zmeraj večje težave pri organiziranju novih svojih organizacij. Za tako delo in tako tveganje so sposobne le še velike obstoječe unije, ki imajo na razpolago denar in strokovno izvežbano osobje. To je razlog, zakaj se je na psimen vrgla na organiziranje novih podružnic ravno unija prevoznih delavcev in pri tem dosegla že nekatere uspehe. Njej bodo morale slediti tudi druge velike unije, ako ne bodo hotele začeti nazadovati. Unijsko gibanje ne more biti namreč pri miru, mora se širiti, drugače začne nazadovati.
Začel se je spreminjati tudi odnos unij do podjetij, počasi in neopazno.
Na nekaterih gospodarskih področjih se vrši stalna “koncentracija podjetnosti.” Nastajajo velika podjetja, ki sesajo vase vso malo konkurenco, pa tudi podjetja, ki so kakorkoli od njih odvisna. Zmeraj večje je na primer število industrijskih panog, kjer odpade do 90% vse proizvodnje na 3-4 glavna podjetja. Tako ustvarja gospodarski razvoj nove gigante, ki jih pred desetletjem še nismo poznali.
Na drugi strani pa ne opažamo “koncentracije unij-skega gibanja.” Unije so še zmeraj organizirane po stari šabloni. So pač v rokah unijske birokracije, ki vživa sadove monopolnega položaja napram svojemu ponjetju in se ne boji nobene tekme od strani sorodnih unij. Zato ni nič čudnega, ako imajo velika podjetja proti sebi celo vrsto recimo specializiranih unij. Zato pa imajo tudi gotove prednosti’ pri mezdnih pogajanjih. Ni se jim namreč treba bati solidarnega nastopanja vseh zainteresiranih unij. Za kulisami pa pomanjkanje unijske solidarnosti kar krepko izkoriščajo.
Značilno je, da je na vse te nevarnosti prvi opozoril našo javnost ravno voditelj UAW unij Reuther. Zato je sprožil idejo, naj bi se združilo v akcijske skupnosti kakih 15-20 velikih unij, ki bi obsegale vse delavstvo v velikih podjetjih, kot so avtomobilska, kemična, rudarska, itd. Unije delajo tak poskus ravno sedaj v štrajku bakrenih rudnikov, ki ga drugi rudniki zaskrbljeno opazujejo, javnost se pa zanj malo meni.	* *•’
Dokler take akcijske solidarnosti med unijami ni, si mora vsaka unija pomagati, kot si ve in zna. Unija UAW se poslužuje stare taktike: dokler se le da izigravati vse tri avtomobilske tovarne in tako priti do postavljenega cilja. Ako to ne gre, potem pa štrajkati, štrajk pa začeti pri Fordu I ali Chryslerju, kajti štrajkanje pri General Motors ne bo podjetja tako zadelo kot ostala dva producenta voz. Seveda 1

CHICAGO
i
NEKDAJ
aro
VČERAJ
Križišče Amerike
* SVET V VEDNO VEČJIH ZMEŠNJAVAH. — Zadnjih par mesecev se je ves svet politično in v drugih ozirih nekam čudno prekucaval. Nekateri trdijo, da vse to prihaja več ali manj z novimi medvojnimi in povojnimi rodovi. V medvojne rodove štejejo tiste, ki so bili od 1940 pa tja do 1946 v otroških letih med 4 in 10 letom, povojne pa, ki so prišli na svet od 1945 naprej. Prvi so zdaj že med 30 in 38 letom starosti, drugi v dvajsetih letih. Prvi že stopajo ponekod v vodstva, drugi dokončujejo šole, mnogi so tudi že zaposleni na vseh raznih položajih, ki so jim na razpolago v sedanjih časih velikega tehničnega napredka. Kaprice in sitnosti pa uganjajo še mlajši v letih od 15 in 16 let naprej, katerim (kakor bi rekel kak naš očanec), še mleko gleda iz ust. Za sitnosti in kravale uganjati so pa dobri, zlasti še, ker se zavedajo, da mladoletne oblasti ne prijemljejo za ušesa tako občutno, kakor odrasle. Vedo, da nad njimi ni ostrih postav, to izrabljajo in uganjajo, kar uganjajo po mnogih krajih Amerike.
Če h gornjim prištejemo še črnce in črno-rujave Portoričane in druge iz južno-ameriških dežel, kateri se zadnja leta na debelo priseljujejo v Z. D., imamo mešanico, ki jo je težkko razumeti, še težje obvladovati in jo vzgajati v duhu pravega demokratičnega amerikanizma.
Tako družbo vzgajati in voditi k pravemu napredku je nekaj, ki zahteva silno veliko modrosti. Vsaka narodnost in pleme ima svoj značaj, svoja nagnjenja za to in ono. Prav je povedal neki komentator predkratkem, ko je razlagal, kako počasi se porniče naprej civilizacija med raznimi plemeni v črni Afriki, v Indiji, in drugih azijskih deželah in kako daleč so še za nami! Stoletja so med njimi beli civilizatorji, ki se sami žrtvujejo ob zelo skromni podpori, da bi civilizirali domačine. Mimo je omenil naše ameriške Indijance, ki predstavljajo rodove prvih pristnih Amerikancev, pristni sinovi te zemlje. Pa po več stoletjih so še vedno le Indijanci in jih civilizacija belih še ni čisto zajela, še vedno z njihovimi indijanskimi očmi gledajo na svet. Tu pri nas doma, pa nekateri navdušeni mladi politikarji so pred par leti mislili in nekateri na vrhu še danes mislijo, da bodo drugobarvne kar v kopalnice postavili, jih nadrgnili malo z milom, jih obrisali, pa jih bodo lahko uvrstili celo v aristokratske vrste Anglosaksov, ter med druga germanska plemena, ki si domišljajo, da nosijo krono najboljše civilizacije. Komentator omenja po svoje in je povedal nekako tako-le: Fantje so se mo-
tili! Civilizirati rodove kakih plemen vzame malo več, kakor ene kvatre! Res je tako! Prav ima! Njegovim besedam bi morali prisluhniti mladi Kennedy-ji, pa tudi ata gazda v Beli hiši in še mnogi drugi, ki mislijo, da vse vedo kako se da hitro rešiti ta vprašanja in te probleme. Zgleda, da se bodo vsi pri tem še učili, kako je treba take probleme reševati, da se jih reši prav.
Kako “zadovoljivo” so jih reševali doslej, pričajo mnogi izgredi po naših ameriških velemestih. Rešili jih niso dosti, raje nič! Tisti, ki jih zagovarjajo in jim ponujajo nekaj, kar vredni niso, jim delajo kisle ure. Po velemestih in manjših mestih paradirajo, razbijajo in uničujejo. Ali se tako gradi in zida boljša družba? Tisoči in tisoči trpijo vse vrste škode pri tem. Tam na vrhu, kjer bi oblast morala odpreti usta in pokazati proti zločinstvom palico in pest, pa ni pravega nastopa. Ali se še ni zjasnilo v glavah voditeljev “Velike srečnejše družbe”? Se sploh bo kdaj?
Zgleda, da se bo moralo naj-prvo zjasniti in zasvetiti v glavah javnosti, da se bo ta zavedla (kar bi se seveda že davno morala), kako je treba misliti ob volitvah, kadar se voli svoje predstavnike, za razne javne položaje. Krivda, da je socialno, politično in drugo obnebje nad nami tako oblačno in zatemnjeno, je krivda tudi nas vseh, vse javnosti. Imamo to, kar si v predstavniške položaje izvolimo. Zastopajo tam naše interese tako kakor znajo. Taki so, kakršne izberemo. Tu se moramo vsi potrkati na prša: Naša krivda, naša krivda! Priporočilo za pri-hodnjost: Oči je treba imeti odprte pri izbiranju predstavnikov za prihodnjost! Drugače bomo spet tam, kjer smo.
* REPUBLIKANCI BODO ZBOROVALI v Floridi, tako je sklenil odbor Republikanske stranke, kateremu je bilo poverjeno izbrati primeren kraj za konvencijo. Konvencija se bo vršila v Miami Beach Convention Hall. Predsednik odbora Ray Bliss, kateremu je poverjena vsa oskrba za prostore in vse drugo, kjer bodo zborovali, je podal nekaj vzrokov, zakaj jim Miami v Floridi bolje ugaja, kakor v Chicagi prostori v Chicago International Amphitheatru. Konvenčna dvorana v Miami Beach je večja in ima prostora za 16,000 ljudi. Dvorana v Chicago Amphitheatru pa le za 13 tisoč ljudi. To je baje le nekak primer, v resnici pa se šušlja, da so republikanski veljaki hoteli pokazati njihovo “prijazno dobro voljo” našemu županu Daleyu, ki je velik demokratski boss v Chicagu. N° ja, vodite- J
Iji razlikujočih se p o 1 i t i č n i h je bila vsa srečna ob zavesti škofa dr. Jožefa Pogačnika ob strank se vedno ravnajo po ge- vnukov, da je že njim dvakrat j asistenci mariborskega in koprski: “Nasprotnika kavsni, kjerkoli je kaj prilike, na tak ali tak način.” In naši demokrati in republikanci tega gesla v takih slučajih ne pozabijo . . .
* KDO' BO PRIHODNJI GUVERNER naše države Illinois?
To vprašanje dela že mnogim vodilnim in manjšim voditeljem demokratske stranke skrbi. Poročevalci omenjajo, da ima sedanji gov. Kerner tri resne nasprotnike v lastni stranki. To so: Willard Wirtz, prejšnji delavski tajnik; za njim pride na vrsto Sargent Shriver, zvezni direktor pomožne akcije proti revščini, in pa Adlai Stevenson IH., sin pok. bivšega gov. Steven-sona, kateri ima baje velike ambicije za položaj guvernerja.
Neki drugi poročevalci pa namigujejo, da je za gibanja in delovanja illinoiških demokratov zelo zainteresiran sam LBJ v Washingtonu iz razloga, da mu je zelo veliko na tem, da bi izpodmaknil stolček sedanjemu starejšemu zveznemu senatorju Everett Dirksenu, kateri ima zelo velik vpliv v zveznem senatu. To pravijo da zna doseči to s tem, če bi imenoval za zveznega sodnika v najvišjem sodišču guvernerja Kerner j a. S tem bi bilo mesto guvernerja izpraznjeno in bi lahko on in Daley postavila takega kandidata, s katerim bi bila on LBJ in demokratski gazda v Illinoisu, Daley, zadovoljna.
To vse so seveda zaenkrat le politične špekulacije. Istina pa je, da se za kulisami že močno giblje, da bi se vpliv demokratov ojačil. Javnost je sicer tiha, ta tišina pa je močno podobna tišini pred nevihto, ki zna zagosti demokratom pri prihodnjih volitvah. Nepotrebnih nemirov, nezadostna zaščita proti istim vsled “civilnih pravic” in še mnogo drugega kliče javnost in ameriške volivce h pozornosti.
To demokrati vse čutijo. Prihodnji meseci v tem in drugem letu bodo pokazali še marsikaj, kakšna stališča bodo demokrati zavzeli pri reševanju raznih sitnosti in težav med nami.
R.
stara mati.
Kjerkoli je bila na prireditvah in slovenskih svatbah pomoč potrebna, je bila pokojna vedno pripravljena pomagati.
Ob nje svežem grobu pa tole razmišljanje: Hiše sedanjosti so le šotori, mi potujoča smo karavana . . . Hodimo, potujemo, zorimo za zadnji korak. Ob nje grobu gledamo svoje korake, prehojeno in še neprehojeno pot v luči poslednje stopinje. To je tista usodna, ki loči naši dve življenji, naš dvojni prostor bivanja, naš dvojni čas, prehod iz časa v večnost, iz zemskega življenja v nadzemsko. Vsi bomo storili ta korak. Bog že od pra-vekov ve kdaj, kje in kako . . .
“Joža moj je bil pokoncu mož, vedno naravnost uprte oči . . .” Po istem zadnjem koraku pa: “Jaz sem sedaj vodoraven mož, vedno na kvišku uprte oči, jaz sem naredil zadnji korak, meni ni treba nikamor več.”
Poslednja stopinja je poslednja le v enem oziru, v drugem je prva, prva v novo, v večno življenje . . .
Rajna je stopila čez prag večnosti. Vsi, ki smo jo poznali, posebno še farani sv. Kristine, sodimo, da je za svoje zgledno življenje dobila plačilo, da zdaj uživa Njega, ki mu je tolikokrat pela slavo!
Naj iz onostranstva pošilja tolažbo vere in upanja dragemu soprogu in osamljenim otrokom, ki jim je bila dobra mati! Vsi jo bomo pogrešali in vsi jo ohranili v lepem spominu. Vsem, ki so z njeno smrtjo toliko izgubili, sožalje in molitev!
M. T.
Ob svežem grobu Mary J. Rupar
Euclid, O. — Našo slovensko naselbino je pretresla nenadna vest o smrti vsem dobro poznane rojakinje Mary J. Rupar, žene Mr. Clarencea z 21060 Naw-mann Ave., roj. Ulepič, 31. avgusta 1967. Redek je pogreb, ki bi tako napolnil cerkev sv. Kristine. Številni rojaki in rojakinje so jo spremili na zadnji poti. Pokojna in njen mož sta vsa leta pela na koru v slavo božjo.
Vsa objokana organistinja Mrs. Mary Gerl je rekla: Od pevcev in pevk, ki pojo pri mojem zboru, sta bila Ruparjeva edina, ki nista nikdar opustila vaje, pa če je bilo še tako slabo vreme.
Pravijo, da se značaj človeka kaže, če rad poje. No, pri Ruparjevih se to uresničuje. Oba in še hči so dobri pevci. Poleg pri cerkvenem zboru je pokojna pela tudi pri Jadranu. Čeprav je bila pokojna kot tudi njen mož rojena v Ameriki, ji je slovenska beseda gladko tekla. Clea-rence je bil rojen pri Sv. Štefanu v Minnesoti kot pok. msgr. J. Oman, v narodni zavednosti in ponosu sta si bila močno podobna.
Na koliko prireditvah smo se srečali s pokojno in njenim soprogom! Vedno smo se po naše razgovorili. Naj bomo še tako izpopolnjeni v jeziku te dežele, bo zmeraj za nas samo nadomestilo za izražanje naših čustev, nik-d,ar pa izvir sam. Pokojni in njenemu dobremu možu Bog ni v zakonu dal otrok. Pa glejte —• željo po družini! Posvojila sta dva fantiča in eno deklico ter jim bila skrbna reditelja. Dvomim, da bi za nje mogla več storiti, kot sta. Oni, ki od blizu poznajo pokojno, povedo, kako
Mogočno slavje na Brezjah
CELOVEC, Kor. — V nedeljo, 3. septembra, je verno sloven. ljudstvo obhajalo 60-letnico kronanja čudodelne Marijine podobe na Brezjah.
Brezje so božja pot od leta 1800 dalje. Milostno podobo je 1814 naslikal slikar Leopold Layer. Prvi čudež na Brezjah se je zgodil 1863. Ker je na Brezje prihajalo vedno več romarjev, so cerkev, ki je bila podružnica župnije v Mošnjah, nanovo pozidali. To je bilo 1. 1900. Marijino svetišče so prevzeli v varstvo sinovi sv. Frančiška-redovniki frančiškani. L. 1907 je škof iz Ljubljane dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal Marijino podobo. Letos je minilo torej od tega 60 let.
Slavnosti so bile na Brezjah v soboto in nedeljo, 2. odnosno 3. tm. Zunanje in notranje priprave pa so potekale že dolgo poprej. V soboto zvečer je maševal in pridigal mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Čudovito lepa je bila večerna procesija z lučkami, v kateri so nosili milostno podobo Marije Pomagaj. Po procesiji so v cerkvi odmevale pete litanije. Po vseh cerkvah ljubljanske nadškofije so ob avemariji pritrkovali.
V nedeljo so se na Brezje zgrnile množice vernih Slovencev. Nad 20,000 udeležencev iz vse Slovenije se je prišlo poklonit svoji Kraljici. Vsi trije slovenski škofi, stičenski opat. okoli 100 duhovnikov in bogoslovcev je sodelovalo pri cerkvenih slovesnostih. Razdeljenih je bilo nad 9000 obhajil. Po 1. 1941 je bila to naj večja verska manifestacija v Sloveniji. Nenehno so se brale maše: v cerkvi, na prostem, na samostanskem dvorišču pri novi kapelici sv. Frančiška. Vse škofovske maše so bile na obsežnem prostoru pred cerkvijo. V veliki zbranosti so množice sledile sv. mašam, poslušale božjo besedo in pele Mariji na čast. Številni duhovniki so ponoči in podnevi spovedovali. Prvo slovesno mašo v nedeljo je opravil koprski škof dr. Janez Jenko; med sv. daritvijo
skega škofa in stičenskega opata. Za sklep je bila ponovitev besedila kronanja pred 60 leti.
Naj bo povedano še to, da je romarje pripeljalo 80 avtobusov in nad 1000 osebnih vozil. Brezjanska cerkev in prostor pred njo sta lepo prenovljena. Cerkev krasijo krasni mozaiki, ki so zamisel arhitekta Vurnika. Njegov je tudi načrt za kapelico sv. Frančiška na samostanskem dvorišču. Mozaike je izdelala s pomočnicami šolska sestra Darinka. Znani slovenski umetnik Lojze Perko je naslikal sv. Frančiška. Kapelico je posvetil ob nedeljskem jubileju ljubljanski nadškof. Vse priprave in obnovitvena dela na cerkvi in samostanu, organizacijo romanja j c imel v rokah predstojnik frančiškanov s svojimi sobrati na Brezjah. Čast Bogu in Mariji Pomagaj za dober potek slavnosti!
Slovesnost, ki je potekala ob naj lepšem vremenu, s sodelovanjem krajevnih oblasti, ki so skrbele za red, zdravniško oksr-bo, prostor za parkiranje, bo v srcih udeležencev ostala nepozabna. Naj Marija z Brezij ne usliši le prošenj posameznikov, naj utrdi vsemu slovenskemu narodu v letu vere vero v božjega Sina!	NT
/Z NAŠ/H VRST
Gilbert, Minn. — Spoštovano uradništvo Ameriške Domovine! Prav lepa hvala za obvestilo, da mi bo naročnina potekla. Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $16.00 za celo leto. Z listom sem na splošno zadovoljna.
Želim Vam mnogo uspeha pri Vašem delu in Vas naj lepše pozdravljam!
Mary Janchar * * :|:
Lake City, Mich.—Spoštovano uradništvo! Z veseljem sem prejela Vaše obvestilo in prav lepa hvala zanj.
Ker pa odpotujemo s sinom in snaho koncem septembra v Slovenijo, bi Vas prosila, da nam za ta čas pošiljanje Ameriške Domovine ustavite. V Sloveniji bomo ostali en mesec in ker bomo restavracijo in bar za ta čas kar zaprli, res ne bo nikogar, da bi čital list.
Potovali bomo z letalom. Obiskali bomo predvsem rodno Belokrajino, vas Svibnik, ki je oddaljena kaka dva kilometra od Črnomlja. Ko se vrnemo, se Vam takoj oglasim.
Ameriško Domovino radi beremo in Vam želimo mnogo zvestih naročnikov.
Prav lepo pozdravljamo!
Mrs. John Stih
*	S!
Chicago, 111. — Spoštovani! Prilagam ček za obnovo enoletne naročnine za Ameriško Domovino. Z listom sem zadovol]' na in Vam želim še mnogo uspeha in novih naročnikov.
Vas vse lepo pozdravljam!
Gertrude Logonder
SLOVENSKE RADIO ODDAJE V CLEVELANDU
Vsak dan od ponedeljka do so-bote od 6. do 7. zvečer na postaji WXEN-FM, 106.5 Mc-v nedeljo od 8. do 8.30 zjutraj in od 11. dopoldne do 12.30.
Vsak dan od ponedeljka do pet^3 od 1. do 2. popoldne “Slovenian Program” na WXEN-FM’ 106.5 Mc., v soboto od 12.30 do 2. popoldne in od 6. do ^ zvečer.
V nedeljo od 10.30 do H- dop na postaji WDOK, 102.1 FM: od 12.30 do 1. popoldne na postaji WDOK, 102.1 FM-
°* ™	co iod£
1n ■ ■ u-i i	.-p. na WXEN-FM srbski prograu >
10. uri je bila slovesna pontifi-	„	u iraški-
kalna maša ljubljanskega nad-
ed 6. do 7. zvečer pa hrva
SHERISKA DUMO TINS

i(>o<z>oo<r^o<r>oo<r^()<r>oo<r^
^aks Metzger:
^ Monika potuje na Madagaskar
^o<^r>o()<r^o<rr>oo<^^o<cr>oo<ir>o
Spotoma sta srečala Žana. V ona je skrila obraz ob atkovem
vratu, ki je edini trdno in pokonci šel z njo skozi vso to strahoto. Žan Sopihač ju je dohitel in odprl vrata. On je bil edini,
etli roki je držal velik zvonec, v arugi pa prtič. Šel je po vsej aclji in pozvanjal, kar je bil 2tlak za pričetek večerje. V sa-0I1^ je bilo svetlo in toplo. Lepo J6’ te obdajajo trdne stene, in e^Pogrnjena miza bi bila vi-eW prav vabljiva, če ne bi bilo ^ilo slavnostnega vtisa čudno s °jalo iz tenkih lesenih prečk 111 vrvic.
Temu pravijo Francozi ‘vi-gosli—” je pojasnjeval atek, v!^ kmalu boš videla, čemu slu-
^Jub močnemu Žanovemu 2vonjenju je prišlo le malo pot-K°v ___ samj gospodje. Kje so e neki dame, ki jih je bila °nika videla ob obhodu na . r°vu? Mnogi stoli so ostali ne-2asedeni in so se prav čudno Ve|3li. Prav počasi so se sukali vsi enakomerno na eno stran. at° so malo obstali, se odpra-11 na povratek, obstali na drugi ^rani in nadaljevali svoj pošast-! ^les, kot da sede nevidne na njih, ki si privoščijo ^bavo, da se peljejo malo na t!iinku, kot je bila to prej na-^^vila Monika v kabini. “Pa pri edu Se pa vendar ne smejo j.^eiljati take stvari,” si je mis-‘j* Monika. Nato so prinesli j^o- Izvrstno je dišala in Moni-
le bila lačna. A tudi juha je
a začarana. Ni hotela ostali krožniku. Krožnik je pač trd-stal med napetimi vrvmi — runami gosli — a juha se ni
nič brigala za te vrvi. Moje morala vedno hitro pri-
Prav bika
Rigniti krožnikov rob — zdaj ■ evi, zdaj na desni — sicer bi bila juha stekla enostavno v ^ar°čje. Prava umetnija je bila, v le prišla z žlico ob pravem p Su in Monika se je požurila iz-azniti svoj krožnik, čeprav že riekaj žlicah ni čutila nič več
Jakote.
motili plešoči
4-- 30 i°
^jal ’ ^osek)no še ker se je oživ-kat Ila nadin tudi stolec, na je ona sedela. In kaj je 1 b>ilo s trdnimi stenami? Cll^ Se je kamin na enem kon-SoviSal°ba kar pogreznil, a gla-dvif •na ^rugem koncu se je stropa, potem pa je
M 0.Pet obratna Z0Derika ie zaPrla °či in jih ^ ^ odprla — ne, ni pomota, tak0Ucb slene so se vedle prav Stvar.neolikano kot vse druge tiia a °kro§ nje- In zdaj je ču-Vfeči 5 ^ Proii čelu žehteča tayalna’ niedtem ko jo sprele-Pa VP° hrbtu mraz. Ko se je kot p68 Sai°n nenadoma vzpel r0)	k^ hoče preskočiti ovi-
hezp Se ie kmalu nato znašel v r° aai globini, medtem ko je stres a v^ak> kot da je žival, ki bil0 ^elozne drogove kletke, je je ■^°niko pri kraju. Pričela j^uPno jokati.
je letnika> svetovna potnica, ki gor0 e a v Pariz in imela zlato hllajgg 0srčju Afrike, ki je bila Stratl Solrudnica sira Haralda skega^a -n P^jMoljica nizozem-kaij ln2enirja, se je jokala kot
ki se ni smehljal.
“Globoko dihajte, madomoi-sellica,” ji je prišepnil — “globoko morate sopsti — potem bo takoj odleglo.” Monika se je začudena ravnala po njegovem nasvetu in sopla kot kovaški meh. In glej, pomagalo je. Poslej se ni več smejala imenu Žana Sopihača, ki se ji je v začetku zdelo tako smešno. A komaj jo je postavil atek v kabini na tla, že tudi sopenj o ni nič več pomagalo. Zgodilo se je nekaj, kar ni bilo prav nič lepo: vso juho je morala izbruhati in povrhu še nekaj, kar je bila zaužila menda še pri dejeuneru. Glava se ji je hotela razleteti in davljenja ni hotelo biti konec. Toda atek ji je pomagal in ni bil niti malo hud. Ko je vendar že malo odnehalo, jo je hitro slekel in dvignil v njeno posteljo. Ah — končno!
Monika se je stegnila v hladnih rjuhah in zaprla oči. To je bila rešitev. Ni trajalo dolgo, pa je že lahko potegnil atek svojo roko iz male tačice svojega sopotnika, ki je z odprtimi usteci globoko sopel in ne bi bil niti več čutil, če bi bil padel jambor v morje.
VII.
Proti koncu starega sveta.
Ko se je Monika prihodnje jutro zbudila, je bila zdrava kot
Voda in njene skrite poti
Voda pravzaprav sestavlja tri podobno kot pri živalih. Rastli-
četrtine vsega našega življenja; tako kot rastline in preproste morske živali, so tudi razvitejša živa bitja in celo človek zgrajeni v veliki meri iz vode. Voda je poleg sončne svetlobe najnujnejši pogoj za življenje. Znano je, da voda neprestano kroži: iz zemlje in morja izhlapeva, nato se v hladnejšem zraku zgosti in spet združi v kaplje, ki padajo na zemljo. Čeprav je voda vedno in povsod prisotna, pa je vseeno voda za mnoge ljudi nerešljiva uganka, kadar na svoji zemlji iščejo njen izvor.
Nahajališče vode in njene skrite poti so v prirodi še mnogi neraziskani pojavi. Prav v najnovejšem času se z njimi ukvarjajo tudi mnogi znanstveniki. Nanje pa se pravzaprav opozorili navadni, nešolani ljudje, tako imenovani iskalci vode. Kaj so iskalci vode? Mnogi jih smatrajo za šarlatane, za ljudi, ki iščejo na lahek način zaslužek. V resnici so to le silno občutljivi ljudje in čutijo nekatera sevanja, ki jih običajno drugi ljudje ne zaznavajo.
Morda bi bilo zanimivo slišati, da so pred nedavnim to sposobnost iskalcev vode izkoristili pri zapletenih prometnih nesrečah, na velikih avtocestah, kjer dolgo časa niso uspeli ugotoviti vzroke številnim nezgodam. Avto za avtom je zgrmel preko cestišča v prepad, čeprav ni bilo niti spolzke ceste niti ovinka. Kasneje so edino z raziskovanjem vede in njenih, podzemnih poti lahko ugotovili vzrok. Prav na mestu nesreče je tekel vodni izvor v smeri, koder so zavozila vozila. Preobčutljivi vozniki so prišli v tok sevanja in izgubili oblast nad volanom.
Same poti vode naj bi ne puščale sledove le na voznikih,
riba v vodi. Pa saj je tudi bila marveč njene posledice srečamo
v vodi — v Atlantskem oceanu, kot ji je razložil atek. Včeraj so bili na zlobnih kratkih valovih Rokavskega preliva, ki so ji bili tako malo prijali, danes pa je bilo opaziti povsem drug red v guganju. V skoraj enakomerno počasnem kotalenju se je ril parnik skozi vodne gore proti jugu. Kolikor je mogla Monika videti skozi lino, so bili valovi sedaj res veličastni in so nosili krone in bele pene nad svojimi temnozelenimi obronki.
Da ne bi drug drugega motila pri oblačenju, sta se domenila atek in Monika, da bo ona prva vstajala in da bo čakala nanj v salonu, kadar bo končala. Na krov ni smela začasno še hoditi brez njega, dokler se ne bo res privadila vožnji. “To spada k najini pogodbi,” je spomnil atek.
Vstati,— da— to je bilo lahko reči. Skobacala se je iz koje, toda čeprav ni bilo daleč do tal, je visela zaradi parnikovega zibanja nekajvčasa tako kot vreča na železni ograji in se je ni upala spustiti, dokler se ji niso tla
skoraj na vsakem koraku, vplivajo na ljudi, na živali in rastline. Opazovati moramo le naravo in že lahko z gotovostjo u-gotovimo, da so mesta, kjer je sevanje vodnih poti močnejše od drugih. Tako ene živali taka mesta iščejo, druge pa jih odklanjajo. Domače živali si navadno poiščejo svoje mesto, od koder jih nato včasih spravimo le z verigo — tako na dvorišču kot tudi v hlevu. Prašiči si navadno poiščejo mesto, ki leži nad kakšnim globinskim vodnim tlakom. Podobno je z mačkami in celo s čebeljim rojem, ki posebno na takem območju rad u-speva.
Tudi pri rastlinah naj bi bilo
nekam približala. Drzno je odskočila in — se znašla pod mizo. Trša je bila, kot si je bila mislila, pa tudi vrata niso bila oblazinjena, do katerih je zdrčala ob naslednjem poskusu, da bi dosegla ravnovesje, počez skozi vso kabino.
(Dalje prihodnjič)
ne, ki se v rasti vijejo proti levi, s tem izdajajo potrebo po razvijanju, razširjanju, medtem ko zavoji proti desni pomenijo združevanje materije. Najlaže lahko to opazujemo pri drevju, ki raste na povsem ravnih, položnih tleh. Tudi pri njem lahko opazimo, da nekatera drevesa rastejo lepo ravno, druga pa so zopet brez vzroka ukrivljena in izbočena, čeprav so iste vrste ali celo sorte. Mnogo sadnega drevja, ki je zasajeno prav nad kakšnim podzemskim vodnim tokom, se s svojo rastjo skuša izogniti takšnemu žarčevanju in zato raste proč od navpičnice. Ponekod so takšnemu drevesu pomagali, če so ga presadili, kjer je nato raslo povsem lepo in ravno. Drevesa, ki se zasadijo sama, navadno že vzklijejo tam, kjer je zanje, najbolj ugodno, to je ali v območju takšnega vodnega sevanja ali zunaj njega. Kmetje sami vedo, da ne bo vzklilo seme hrasta, ki ne bo rasel blizu sile vode. Njegova rast je tudi povsem neravna, grdo zgrbančena in krčasta. Z bukvijo pa je prav obratno: raste daleč proč od vodnega sevanja, sloko in ravno. Morda bi po tem tudi laže razumeli ljudski izrek, ki pravi “hrastu se izmikaj, bukve pa išči”. To velja namreč za čas nevihte in za varnost pred strelo, ki zelo rada udari v hrast, skoraj nikoli pa v bukev (za lažjo razlago:	elektrika se
preko vode zelo dobro prenaša, torej se privlačita pozitivni in negativni pol).
Prav tako imajo vodna sevanja vpliv tudi na ljudi. Preobčutljive lahko tako sevanje moti, zlasti ponoči, kadar spijo na takem kraju. To so z uspehom poskusili že pri bolnikih — ti so seveda najbolj občutljivi za vsakršne vplive — tako, da so jih ob slabem počutju prestavili v drugo posteljo ali drugo sobo.
Vse skrite poti vode so še malo raizskane, gotovo vemo le to, da so in da njih vpliv obstaja.
46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18 in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13 Vz, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je (5%, 40 je 15%, 41 je 16, 12 je 16%, 13 je 17.
Dolžinske mere: pales Mi inča = 2.54 cm, 1 milja — 1659.33 m.
Votle mere: 1 pint = 0.571;. 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — L galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod) = 181.741.
Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g.
Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C = 212 F; 50C je 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: i aker = 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.50 kv. km.
-------O—
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Ns primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, S'* bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 ie ameriške mere 34, 44 je 36,
kemiki svobodni demokrati v krizi
BONN, Nem.—Odkar so nemški svobodni demokrat j e z dr. Erhardom vred morali iz vlade, se niso počutili dobro. Jih je komaj 50 in ne pomenijo dosti kot opozicija proti vladni koaliciji krščanskih demokratov in soci-jalistov. Ker niso bili navajeni na opozicijo, so morali iskati nov program za parlamentarno taktiko, pa se niso mogli sporazumeti. Pojavila se je kriza, ki je najprvo zajela vodstvo stranke. Tam je dosegla vrhunec. Voditelj stranke dr. Mende je namreč sklenil, da gre iz politike in da odloži predsedstvo stranke. Njegovi tovariši mu zelo zamerijo, ker ni o tem nikogar predhodno obvestil. Stranka išče sedaj novega predsednika in so se pri tej priliki že pojavila globoke razpoke pri izbiri kandidatov za predsednika. Nihče ne v, kdo bo postal Mendejev naslednik.
Med tem zgublja stranka teren pri volivcih. Odkar vlada dr. Kiesingerjev režim, je stranka nemških svobodnih demokratov nazadovala še pri vsakih deželnih volitvah. Nekateri ji celo prerokujejo, da bo padla v brez-pomembnost. Če bi se to zgodilo, bi v Zahodni Nemčiji najbrže zavladal čisti dvostrankarski sistem, do česar bi prišlo izredno hitro, to se pravi v teku dobrih 18 let, kar je vsčkakor lep dokaz, da se je svobodna demokrati j a zasidrala v Zahodni Nemčiji na zdravi podlagi.
še precej mlado
WASHINGTON, D.C. — Okoli polovico držav v ZDA je u-vedlo stalnost državnih služb šele tekom zadnjih 30 let.
_ — .................................................................................................................. .......................................................................•" ........................................................ -............................ ........................................... " • ' :
ko
^eurti
Zelo dec- In
eib majhen otrok. Ta-
Vse bolei° ^ sram’ ^a 1° ie
posebno pa želo-Se je afS^0Z^ sokze ie videla, da Prek o' ^ srnebljaje se sklanjal rniz'6 da 50 se vsi gospodje ki, jj0 l. Srnehljali. Le čemu ne-
Če1 k 6 b^° vencIar tako sla-kočutij i 86 b^a maI° bolje Zda^a’ b* Se kila raztogotila, okou n'^a ov^ SV0Je r°ke h je	j° dvignil. Skrbno
Proti °ravrial obleko in nesel bil. Q,ra^m- Ves odpor je zgi-očetoviu kako dobro je bilo v kaj ° 2a rokah! Naj se smeh-vrtiija, n^°’ nai se gredo stoli ln naj le stene plešejo,
NA POTI V BOJ — Skupina marinov 4. polka v Južnem Vietnamu se hiti urejat za vstop v helikopterje CH-46, ki jo hodo ponesli v demilitarizirano cono preganjat rdeče, ki so jih tam odkrili. Demilitarizirana cona je 6 milj širok pas ozemlja vzdolž meje Severnega in Južnega Vietnama, ki bi moral ostati brez vojaških naprav in vojaštva, pa ga rdeči uporabljajo za zbiranja svojih sil za vpade v Južni Vietnam. Ameriški marini so šli ponovno v južni del tega pasu, da preženo od tam rdeče.
Reforma Doma?
WASHINGTON, D.C. — Rok za obravnavo reforme predstavniškega doma je že davno zapadel. Reformo bi bilo treba izvršiti še takrat, ko je v predstavniškem domu gospodaril pokojni njegov predsednik Rayburn. Rayburn pa ni kazal veselja za ta problem. Imel je v predstavniškem domu preveč osebnih prijateljev, posebno med načelniki 20 rednih odborov, da ne omenjamo posameznih začasnih komisij, ki vsi vstrajajo na svojih tradicij onalnih privilegijih in jih nočejo žrtvovati nobeni reformi. Rayburnov naslednik McCormack je pa politično preslab, da bi se zavzel za reformo. Ve namreč, da bi konservativna koalicija republikanskih in demokratskih kongresnikov z juga gladko preprečila vsak tak poskus.
Avtorja zakona o reformi senator Monroney in kongresnik Madden nočeta obupati. Bosta znova dregala v McCormacka, naj zadevo postavi na dnevni red. McCormack se tej ponovni pobudi upira, zato bo pa skušal spraviti v debato zakonski predlog kongresnika Bollinga, ki tudi obravnava reformo, toda jo omejuje na malenkosti. V predstavniškem domu pravijo, da bi Bollingov načrt utegnil dobiti večino v plenumu, kajti “bolje je nekaj kot nič”. Vse je sedaj odvisno od McCormacka: ali se bo res zavzel za Bollingov predlog ali pa bo ostal samo pri navdušenju zanj, kar ga ima na koncu jezika.
Vsak okraj letališče!
COLUMBUS, O. — Guv. J. Rhodes je izjavil, da bo imel v teku enega leta vsak izmed 88 okrajev Ohia vsaj po eno leta-
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
8784 E. 78 SL 341-170*
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corj(.
MAOHIRISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - KYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno »d 8.15 d op. do S. pop. ali kličite M1-17W
z& čas sestanka
An Equal Onportunity Employer
(176)
lišče sposobno za pristajanje irt odlet dvomotornih letal, ki jih uporablja poslovni svet. Ko je sedanja državna administracija začela izvajati program gradnje takih letališč, so obstojala ta le v 20 okrajih.
Od leta 1965 se je število okrajev s takimi letališči povečalo na 82 in v enem letu bodo po besedah guvernerje dobili taka letališča še preostali okraji.
Ta letališča imajo trda betonska vzletišča dolga od 3,600 do 4,500 čevljev in od 60 do 75 čevljev široka. Na njih je pristajanje in vzlet možen ob vsakem vremenu. Program gradnje letališč v Ohiu je bil proglašen na Mednarodni letalski razstavi v Las Vegas kot najboljši v vsej deželi.
-----o-----
Dežela volne "j
MELBOURNE, Avstral. — Avstralija je dežela volne. Na milijonih ovc jo nastrižejo vsako leto za preko 750 milijonov dolarjev vrednosti.
Delo za moške & žensko
Moški ali ženska
dobi delo čiščenja veletrgovine in pekarije. Delna ali polna zaposlitev. Začetna plača $1.70.
IANNI S BI-RITE SUPER MKT 5360 Mayfield HI 2-2300
(177)
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Pet dni tedensko, starost od 25 do 50 let. Mora znati tudi malo šivati.
OHIO FURNITURE 6321 St. Clair Ave. y
Vprašajte za Mr. Lewis
(x)
Iščemo pomočnico
za splošna hišna dela, en dan tedensko, družina odraslih na vzhodni strani. Za pojasnila kličite 268-1995.	(175)
MALI OGLASI
V	najem
Tri velike, čiste sobe s kopalnico se oddajo starejši dvojici ali ženski, na 1076 E. 67 St. telefon HE 1-5252.	(13,15 sept)
V	najem
5-sobno neopremljeno stanovanje, spodaj, na Homer Ave. se odda dvojici. Na novo barvano. Kličite HE 1-9482.
(177)
Hiša naprodaj
6-sobni bungalov, 3 spalnice, klet, garaža, v Euclidu, na 280 E. 255 St. Prodaja lastnik. Kličite 732-8041.	—(177);
Lastnik prodaja
dobro enodružinsko hišo s 3 spalnicami, klet, rekreacijska soba, blizu Euclid Beacha. Za pojasnila kličite IV 1-7005.
-(177)
POSESTVA NAPRODAJ
V Montville, Ohio, farma 74 akrov, $23.500.
Hiša s 3 spalnicami na 3% akra, na Rt. 20, Geneva, $14.900.
Hiša s 3 spalnicami, klet, skoraj 1 aker, $25.500.
Zidana hiša z 2 spalnicama, 6% akra, v Perry, Ohio.
Dve hiši na 2 akrih, Rt. 20, Geneva, O. $16.900.
LEET REALTY & ASOC. 946-3686 Vprašajte za Margaret Dominish
(6,13,18 sept.)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 5-stanovanj-sko hišo na E. 66 Pl. Lep dohodek, ugodna cena. Za pojasnila kličite 881-4526, od 9. dopoldne do 5. popoldne.	(179)
7% akra na Hubbard Rd. v Madison, Ohio
Ranch hiša s 3 spalnicami, velika kuhinja, klet, plinski furnez, vse mestne napeljave instalirane in plačane, tlakovana cesta, blizu jezera, trojna garaža, dimnica, kokošnjak, dobra zemlja. Naprodaj skupno z zemljo ali razdeljeno.
FLORENCE ROME REALTY 486-2747 - Govorimo slovensko (M-W-F)x
AMERIŠKA DOMOVINA
%, 1
§
S
CEZ STENO
SPISAL IVAN BUCER
. 'Sz.
Janez je končal s pripovedovanjem. Naročil je še jajčno jed, da se je podprl za povratek. Nato je vzel plezavnike in jih vtaknil v žep.
“Tako! Podvizati se bom moral, da prispem pred nočjo v Vrata.”
“Kod pa mislite iti?”
“Kar po Tominškovi jo bom Udaril. Je najbliže.”
Pomolil je roko Stani: “Jutri
večer se vidimo pri Triglavskih jezerih.”
“Pričakovali vas bomo, da nam še kaj poveste.”
Segcjl je v roko Agni in se obrnil k Meliti.
Tedaj so se ačuli v veži koraki, vrata so se odprla in na pragu se je pojavil Pavle.
Melita je opazila, da se je Janezu stresla roka, s katero se je uprl ob mizo. Zazibalo se mu je in grlo mu je stisnila raskava bol. Zaslutil je nekaj težkega, nekaj, kar ga bo zadelo, in sesedel se je na klop poleg Melite.
Pavle je pozdravil in stopil k Janezu. Lipovec je povprašal: “Kako pa to, da sami prihajate? Kje sta pa gospodični?” Janez je strmel v brata. Kot bi hotel iz črt njegovega obraza brati vzrok, da se je tako nenadoma pojavil.
Se.d“PS “Gospodični sta odšli v Kranj-— Rose, Foregrove Ideal form fill! sko goro. Starejša je malo zbo-— Triangle, Hansella & Transwrap; iela. Prehladila se je, kali.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MECHANICS
Wrapping & Packaging
overwrap - Package, Lynch. Good pay, fringes, steady work. Excellent opportunity for alert men. National manufacturer expanding new Chicago plant. Apply at Employment Office
73rd & Cicero
or phone Personnel Manager at 581-6100.
TOOTSIE ROLL INDUSTRIES INC.
(175)
“Menda ne hudo?”
“Ne vem. Prišlo ji je nenadoma slabo. Morala je oditi.” Odlagal je nahrbtnik in dva cepina. “Janez!” Zamolklo ga je poklical. “Prinesel sem tudi tvoj
CHICAGO, ILL.
SHIPPING ANO RECEIVING
Some knowledge of foreign shipments and routing required. Excellent working conditions.
* 10 to 12 Paid Holidays * Paid Life Insurance * Hospitalization and Major Medical Insurance * Excellent Retirement Program * 2 to 4 Weeks Vacation.
Call now MI 2-6969, ask for Mr. RENEKER
UNDERWRITERS LABORATORIES, INS.
An Equal Opportunity Employer
(175)
cepin. Ostale tvoje reči imam v nahrbtniku. Mislil sem si, da je zdaj škoda zabijati čas, pa sem prišel sem gori.”
Melita je pa slutila, zakaj Janez ne spregovori niti besede. Sedi tik poleg njega, da čuti, kako mu lahen drget prevzema vse telo. Še enkrat je vprašala Pavleta:
“Slabo ji je prišlo? Ali nenadoma?”
“Da, kar na lepem.”
“In zato ni več hotela nadaljevati ture?”
“Da. Kaj pa naj počne bolna v gorah? Gospodična Bonič pa tudi ni marala brez nje nikamor.”
Radovednost drugih je bila potolažena. Verjeli so, seveda so verjeli. Janez je pa videl, da je Pavle v zadregi, ker laže, ker mora lagati.
XV.
Pozno je bilo, ko se je Dana zbudila. Ko se je ozrla na Man-dičino posteljo, je bila ta že prazna. Svetel dan je vdiral skozi priprta polkna. Iz pritličja je prihajalo govorjenje. Gotovo so že vstali vsi, le ona še poležava.
Dvignila se je iz postelje, ude ji je objemal še rahel pospanec. Snoči je dolgo v noč grebla v svoje misli, ki so se kot spačeni obrazi porajale in vrstile pred njo ter mučile v pridušenem ihtenju njeno trepetajoče telo. Ko je potegnila z roko po zglavju, je bilo še vlažno od solz.
Stopila je k oknu in odrinila polkna. Svetloba jo je oblila in prsi so se ji napile hladnega jutr-njega zraka. Pogled ji je splaval čez temne macesne, bore in smreke proti Mojstrani. Bela pot je tekla čez pašnik in zginila v gozdu. Ali bi ne bilo najbolje, da bi stopila na cesto in odšla domov? Proč odtod, tu so Janezove gore, njegovo hrepenenje in misel sta tu doma, ona nima tu nič več iskati! Kdor hoče z njim, ne sme imeti samo moči in ljubezni do prirode, temveč mora biti podoben tem čerem, mora biti kot ti temni gozdovi, morn biti razbrazdan in mnogoličen kot te stene, ki kljub raznolikosti stvarjajo čudovito sklad-
nost, če jih opazuješ od daleč. Kakor hitro se jim pa približaš, najdeš polno zajed in razpok, nepristopnih mest ih temnih globeli, ki jih ne boš . nikdar doumel.
Umila se je in oblekla. Vzgojiteljica ji je dejala, naj ji gore prinesejo ponovno odločitev, ker morda se le moti. Ne, ne moti se več! V nocojšnjih urah je vstalo spoznanje, jasno je stopilo prednjo. Nocoj se je odločila, spoznala je, da je zablodila. Zapeljalo jo je meso, ugajala ji je Janezova odločnost in njegove besede. Bila je le zunanjost, ki jo je prevzela; sla, ki spi v čla-veku, se ji je vzbudila ob njem.
Vi. '. ,-<,7 ■

'Duša je pa molčala, ni bilo tistega skritega, vdanega soglasja z njim. Vsa ljubezen bi se lahko j izživela v enem samem trenot-jku. Njena notranjost se je ločila |v svoji sestavini, dve polovici sta našli vsaka svoje hrepenenje. Poltenost se je nagnila k I Janezu; njena duša, njena misel ■je pa v resnici hitela k drugemu, !k njemu, ki je tiho čakal njenega smehljaja. Vse odrešujoča ljubezen je bila pri drugem. Mirna in tiha je prava ljubezen, zato ni nikdar stopila jasno prednjo. Polteni jaz bo trpel, le za hip, ! potem se bo pa vdal močnejši j sili. Toda ali sme zdaj k onemu?
(Dalje prihodnjič)
Najdbe v davnem naselju
Izkopanine v neolitskem mestu v Anatoiiji.
Najstarejše doslej v Mali Aziji odkrito mestno naselje iz neo-iitika, t. j. iz mlajše kamene dobe, je prav gotovo Chatal Hoe-yuek v Anatoiiji. To je pokazala metoda z radioaktivnim ogljikom (C 14), na podlagi katere sodijo, da je Chatal Hoeyuek iz
obdobja okoli leta 6,800 pred našim štetjem.
Po metodi 04 ugotavljajo, kolikšen odstotek radioaktivnega ogljika je še v ostankih organskih snovi, na primer v starem lesu. Ta ogljik pride v rastlino med rastjo, in sicer v čisto
določenih količinah, potem pa raziskovali v Chatal HoeyuekU. razpada tisočletja dolgo po dolo-i Ugotovili so, da so si bila dav-čeni lestvici. Potemtakem je
metoda uporabna samo pri nekoč živem materialu.
Po marsičem sklepajo, da so
na ljudstva pridobila že veliko spretnost v mnogih tehnikah. To velja na primer za gradbeništvo iz lesa in za izdelavo kame-
takratni prebivalci Anatolije! nitih predmetov. Celo tkalstvo poznali lončarstvo že 200 let, so že poznali, in sicer z živalski-
pred zgoraj navedenim obdobjem. To primitivno lončarstvo so okoli leta 6200 spodrinili finejši, pološčeni črni glinasti izdelki, ki so jih našli na več krajih tja do Sirije.
mi in z rastlinskimi vlakni’ Najdbe v tem kraju pričajo 0 ureditvi takratne družbe. Arheologi sklepajo po vsebini risb na skalah, da so ljudje iz tega me-
Nedavno so arheologi pod sta Prirejali lovske pohode, pri vodstvom Jamesa Mellearta z : katerih je sodelovalo vse prebi-londonske univerze ponovno valstvo.


i
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov I
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”

ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob smrti našega nepozabnega sina, brata in svaka
WILLIAM R. TROHA
umrl 15. avgusta 1967,
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh naše velike žalosti stali ob strani.
Toplo zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so ga prišli kropit, ga spremili na njegovi zadnji poti, poklonili vence in druge darove.
Posebno zahvalo naj sprejmejo člani društva Blejsko jezero št. 27 ADZ, ki so nosili pokojnikovo krsto.
Iskrena hvala tudi Želetovemu pogrebnemu zavodu na E. 152 St. za vzorno vodstvo pogreba.
Žalujoči: -
starši JAKOB in MARY brata JACK in RICHARD z DRUŽINAMA.
g %	^	,	,	,
Cleveland, Ohio, 13. septembra 1967.
"M
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
HEnderson 1-0628
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BIvA	1*53 East 02nd Street
KEmnore 1-6300	HEnderson 1-208?!
Grdina traovin* i oobištvom — 15301 Waterloo Road KEmnore 1-1235
GRDINA — Ermernl Directors — Furniture Dealer*
V PODZEMLJU BUDIMPEŠTE — Slika kaže gradnjo podzemnega predora v glavnem mestu Madžarske. Po njem bo tekla podzemna železnica.
ft

POGLED NA NEW YORK — Slika kaže pogled na osrednji del mesta Nek Yorka s pristaniščem iz letala.