ir##»e«e»#Of;<>d»e«®e##6M«>eee»£$e»#e»eee*»ea8»*see#»*#e®ee#»e#eee®e»e»«ee#«eeeeeeee#e«#ee#<»»»#exaa9e»e®»»»»e9»e®»»e«feeeo»ee®»oeeeee##ee#eeee»»e®eeeee(9®c.,iv4‘e@»i5'#r^#e##*o#»oeee»#e#s##( Glasilo delavcev sozd iskra Številka 16 - Leto XVIII - 14. april 1979 Dan inženirjev in tehnikov Predsedstvo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije je sprejelo sklep in program, da bi razglasili 14. april za dan inženirjev in tehnikov. 14. aprila 1977 so namreč sklenili, da izvolijo Josipa Broza Tita za častnega člana Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije ter mu dodelijo prvo zlato plaketo. Izvolitev in razglasitev tovariša Tita za častnega člana je veliko priznanje vsem inženirjem in tehnikom in vsem organizacijam, priznanje za njihovo dosedanje delo in rezultate dela, vzpodbuda za še večje angažiranje, za čim večji in ustvarjalnejši prispevek k nadaljnjemu vsestranskemu in dinamičnemu razvoju naše socialistične skupnosti. Na 4. skupščini zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki je bila 20. 11. lani v Beogradu, so soglasno sprejeli pobudo, da bi sprožili aktivnost in dobili najširše mišljenje, naj bi prav ta dan, 14. april, razglasili za dan inženirjev in tehnikov, ki naj bi ga obeleževali delovno in ustvarjalno — s strokovnimi in družbenimi aktivnostmi, pregledom rezultatov dela in prispevkov tako posameznikov kot organizacij inženirjev in tehnikov, s podelitvijo priznanj inženirjem in tehnikom, organizacijam in oblikam delovanja, razglašanjem in dodelitvijo listin častnim in zaslužnim članom, podelitvijo diplome ..Tehnike" za najuspešnejša znanstvena in strokovna dela, objavljena v prejšnjem letu ter drugih priznanj, ki jih daje zveza članstvu, izmenjavi strokovnih skupin, organizaciji znanstveno -strokovnih zborovanj, javnih tribun ter drugih aktivnosti, povezanih z delom in delovanjem inženirjev in tehnikov za širše povezovanje in uspešnejše delovanje organizacij. Sprožena pobuda je naletela na splošen sprejem in soglasje, začetne predloge o načinu in oblikovanju proslavljanja 14. aprila, kot dneva inženirjev in tehnikov pa so obogatili s pred- $ logi za nove vsebine, ki bodo nedvomno prispevale k večji potrditvi dela in ustvarjalnosti inženirjev in tehnikov, večjemu družbenemu zbiranju in strokovnemu delovanju ter izražanju ustvarjalne kontinuitete rezultatov pri izgradnji samoupravne socialistične družbe z zgodovinskimi, borbenimi in naprednimi tradicijami inženirjev in tehnikov kot dela delavskega razreda enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, navdihnjenih z revolucionarnim delom tovariša Tita. Kot pričakujejo, bodo sklep o razglasitvi dneva inženirjev in tehnikov sprejeli na skupščini Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije 14. aprila letos na zasedanju v Beogradu. Temu pomembnemu dogodku se zagotovo pridružujejo tudi številni inženirji in tehniki Iskre. Prispevali so in bodo prav tako s svojim strokovnim in družbenim delom ne samo k nadaljnjemu razvoju Iskre, temveč tudi k napredni tehnični misli sploh. D. Ž. V petek, 6. aprila 1979, je Iskro Elektromehaniko Kranj obiskal predsednik IS SRS A. Vratuša s člani Izvršnega sveta: V. Rodetom, M. Vičarjevo, A. Kovičem in Š. Nemcenv ter šefom kabineta D. Mirošičem. Prisotni so bili tudi F. Rogelj, član poslovodnega kolegija Ljubljanske banke in T. Slapernik, predsednik Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, J. Kavčič, sekretar Občinske konference ZKS Kranj in D. Štefe, predsednik IS SO Kranj s sodelavci. Predsednika in druge člane je v Srbiji za proizvodnjo števcev in, če se tovarni ATC na Laborah sprejel pred- ne bodo sporazumeli z Iskro, bodo sednik kolegijskega poslovodnega kupili licence. Krivda, zakaj ne pride Predsednik IS skupščine SRS dr. Anton Vratuša je dobil v dar telefonski aparat. si najprej ogledali proizvodnjo telefonskih central in računalnikov, nato pa so sledili razgovori. A. Mihev je pojasnil program investicijske gradnje novih proizvodnih prostorov in program osvajanja novih razvojnih programov. Povedal je, da obstaja možnost razvoja Iskre tudi v drugih regijah; v tej smeri je bil že opravljen obisk v Murski Soboti. Potrebno pa bo uskladiti hotenja, ker se nam dnevno pojavljajo želje po odstopanju programov. A. Mihev je opozoril tudi na probleme primanjkovanja kadrov in predvidenih statusnih sprememb, ki bi omogočili še boljše efekte. E. Vrenko je prisotne seznanil s problematiko proizvodnje števcev in povečevanja kapacitet ter zahtev za povečanje količine števcev in v zvezi s tem združevanja dela in sredstev z El Niš. Dr. Anton Vratuša v zvezi z navedenim smatra, da če gre za združevanje dela in sredstev, ne more biti monopola, gre le za prispevek in na osnovi tega za delitev dohodka. Iskra bi se pri tem morala potruditi, da se zadeva čimprej razčisti. Vlaganje pa ni samo denar, ampak tudi znanje. V. Rode je omenil, da problem dvotarifnih števcev ni nov in da so nastali veliki pritiski v Vojvodini in Iskro, ampak tudi na druge. Opozoril je, da bo Iskra za investicije iskala denar tudi v bankah na območjih, ki želijo Iskrino tehnologijo. V nadaljevanju je A. Mihev povedal, da ima Eiektromehanika velik problem s pridobivanjem sredstev za gradnjo in da z delovanjem banke pri tem nismo zadovoljni. Apeliral je na predsednika, da se konceptu Iskre kot pomembnemu konceptu za slovenski prostor da ustrezno težo. Dr. A. Vratuša je povedal, da Izvršni svet daje ustrezno podporo Iskri, pomembno pa je prestrukturiranje gospodarstva in Iskra mora pri tem prevzeti pomembno vlogo. Pri tem gre še precej po starem; od konstatacij moramo preiti korajžno k uresničevanju. Prednost je treba dati tistemu, kar je že afirmirano, in pri tem graditi naprej, zato smo omenili npr. problem števcev in slabega servisiranja. Terciarne dejavnosti in malega gospodarstva ne razvijamo dovolj. Dr. Vratuša je povedal, daje ustrezalo, da so se pogovorili z Iskrinimi predstavniki in da so videli proizvodnjo. Vedno so pripravljeni za sodelovanje, osnovno pa je, da se vsa sodelovanja postavijo na združevanje dela in sredstev in dohodkovne odnose. N. Pavlin Predsedstvo sindikata Iskre o letovanju Ljubljana, 9. aprila: Današnja, dve in polurna seja predsedstva KO OO sindikata Iskre je minila v znamenju razprave o edini točki dnevnega reda — o vprašanju letovanja v naših počitniških domovih v bližajoči se sezoni. Predsedstvo KO OOS naj bi s tem v zvezi podalo svoje stališče o tem perečem vprašanju, za rešitev katerega vse mesece od lanske jeseni doslej v TOZD SOZD Iskra ni bilo mogoče najti ustrezne rešitve. Po uvodnih besedah predsednika Janeza Kerna, ki je na kratko povedal o usodi predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje letovanjske dejavnosti, je besedo najprej prevzel Marjan Dvoraček, predsednik KPO Iskra Invest servis. Delegatom je pojasnil finančno konstrukcijo za letošnjo letovanjsko dejavnost v naših počitniških zmogljivostih. Strokovna služba je na osnovi 14.000 planiranih nočitev v domovih v Poreču in Trenti ter v kampu na Dugem otoku izračunala, da bi morale cene posameznih penzionov znašati ob polni zasedenosti zmogljivosti: 160 din za Dugi otok, 180 din za Poreč in 150 din za dom v Trenti. Pri tem bi morale TOZD za vsakega letovalca doplačati še dodatnih 121 din na dan, če bi hoteli pokriti skoraj 1,70 milijonov dinarjev stroškov, ki nastanejo ob obratovanju naših domov. Razumljivo sta izračun stroškov in cena dnevnih penzionov izzvala dokaj živahno razpravo, ki pa se je vsa zaključila ob neizprosni ekonomski resnici — takšni stroški so in se jim ni mogoče izogniti. Zakaj ne? Preprosto zato ne, ker so naše počitniške zmogljivosti razbite na tri lokacije, ker so tako pičle in ker so stroški rer žije pri vsem tem neizogibni. Vsak dom in kamp terjajo lastno osebje in vse druge stroške. Glede na takšno stanje se je končno oblikovalo stališče predsedstva, naj — glede na izredno kratek čas, ki nas še loči od letovanjske sezone, strokovna služba pošlje vsem TOZD Iskre ponudbe in pogodbeno zagotovi odprodajo zmogljivosti v naših počitniških domovih. V TOZD naj zberejo interesente za letovanje in z dejavnostjo za letovanje sklenejo ustrezno pogodbo, po kateri bodo TOZD poravnale po 121 din na dan dodatnih stroškov za letovanje svojih članov. V primeru, da v TOZD ne bodo angažirali vseh 14.000 načrtovanih nočitev, lahko ISE preostale zmogljivosti prosto razproda drugim interesentom, vendar pod enakimi pogoji, kot veljajo za koristnike iz Iskre. Glede na hitro se bližajočo sezono, je bil za izvršitev te naloge postavljen rok 25. april. —C— V sredo dopoldne so v vhodni avli Iskre odprli rastavo Inovacije - združeno delo 1979, ki sta jo pripravili Raziskovalna skupnost Slovenije in Ljubljanska banka. Razstavo načeloma prirejajo vsako leto, udeležijo pa se je tiste TOZD, ki so najele kredit pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in Ljubljanski banki za raziskovalno dejavnost, oziroma za konkretno financiranje določenih razvojnih nalog. Na razstavi predstavljajo dosežke svojega razvojnega dela, pa naj gre za izdelke v začetni fazi, prototipe ali že za poizkusne proizvode. Razstave so se letos udeležile tudi OZD Iskre s sednimi dosežki, oziroma razvojnimi nalogami, ki jih je razstavilo šest OZD Iskre. Kritično pomanjkanje deviznih pravic ,,Uvozne načrte Iskrinih temeljnih in delovnih organizacij bo Iskra Commerce lahko uresničila le ob povečanem izvozu. Nenačrtno trošenje deviznih pravic terja selektiranje uvoza, zlasti uvoza sestavnih delov in praktično že gotovih izdelkov, ki jih v Iskri samo ,oplemenitimo* in gredo nato v prodajo na jugoslovansko tržišče,“ je o uvoznih rezultatih v letošnjem prvem četrtleju in v oceni nadaljnjega poslovanja poudaril direktor uvozne direkcije v Iskri Commerce Milan Lopamik. Na kratko smo že poročali o izredno povečanem uvozu Iskrinih organizacij v letošnjem prvem četrtleju — uvozili smo za skoraj 31 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov in opreme, kar je za skoraj polovico več v primerjavi z enakim obdobjem lani in predstavlja dobro četrtino letošnje poslovne naloge. Zlasti primerjava z lanskoletnim obdobjem v prvih treh mesecih je zastrašujoča. Prav zato smo obiskali direktorja Milana Lopamika, ki nam je podrobneje opisal uspehe, pa tudi probleme uvozne direkcije v TOZD Zunanji trg v Iskri Commerce. „Eden izmed sklepov letošnje blejske zunanje-trgovinske konference je bil ta, da mora biti letna rast uvoza v Iskri za polovico nižja od letne rasti izvoza. Rezultati v letošnjem prvem trimesečju pa medtem kažejo, da se tega dogovora ne držimo in, da je izvoz nižji kot uvoz in to za skoraj 9 milijonov dolarjev. Velik uvoz se bo najverjetneje nadaljeval tudi v drugem četrtletju, pri čemer v direkciji ocenjujemo, da bomo v prvih letošnjih šestih mesecih uvozili za skupno 22, 58 milijonov dolarjev, ali za 11 % več, kot predvideva načrt. Poudariti je treba, da je ocena te realizacije dokaj ugodna, ker je v uvozu v prvem četrtletju prikazana tudi realizacija uvoznih poslov iz lanskega decembra. Podatki so namreč zajeti po uvoznih carinskih deklaracijah, pri režimskih uvoznih pravicah pa smo med drugim koristili tudi avanse.“ Po mnenju Milana Loparnika se bo direkcija v drugem četrtletju še huje srečevala z uvozno problematiko, kot v letošnjih prvih treh mesecih, kajti sporazumi za režimske pravice niso odobreni, hkrati pa zaradi manjšega izvoza že primanjkuje deviznih pravic. „V direkciji predvidevamo, da bomo letni plan uvoza kljub številnim problemom izpolnili. Naj omenim, da bi morali po planu uvoziti za 95 milijonov dolarjev repromateriala in za 25 milijonov dolarjev opreme." Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so želje Iskrinih organizacij po uvozu dosti večje, kot pa smo si začrtali v planu. Vzrok je zlasti v tem, da Iskrini kolektivi, na žalost, niso uskladili svojih planov z uvoznim načrtom celotne sestavljene organiza- cije, po drugi strani pa je to neusklajenost čutiti tudi v povečanem uvozu v prvem in drugem četrtletju. Vse to je pripeljalo do stalnega pomanjkanja deviznih pravic in nelikvidnosti v Iskrinih organizacijah ter v zvezi s tem do stalnega naraščanja zalog reprodukcijskih materialov na carinah. Iskra še vedno največ uvaža iz zahodnoevropskih držav, daleč na prvem mestu pa je med našimi dobavitelji ZR Nemčija, na katero odpade dobra polovica našega uvoza. Padel je uvoz iz Belgije, narašča iz Združenih držav Amerike, dosti pa kupujemo v Veliki Britaniji, Italiji, Franciji in še kje. V tistih deželah SEV, ki imajo klirinški način obračunavanja, naš uvoz upada, v porastu pa je tam, kjer so uvedli konvertibilo, kar je v nasprotju z našimi težnjami. Naše tovarne so se v prvih treh mesecih odločale pri uvozu reprodukcijskih materialov zlasti za elektronske elemente, elektronske sestavne dele, precej je bilo tudi izdelkov kemijske industrije, medtem ko se je v minulih letih standardni uvoz surovin, kot na primer izdelkov čme in barvne metalurgije, barv, lakov in podobnega precej zmanjšal. Verjetno se bo povpraševanje po teh izdelkih ponovno povečalo, ker domači dobavitelji opuščajo nekatere proizvodne programe, ali pa so dosti dražji, kot na svetovnem tržišču. Glede uvoza opreme je direktor Loparnik povedal tole: „Letos nam je uspelo dobiti načelni sklep o uvozu 75 milijonov dolarjev opreme in to za letošnje leto ter prihodnji dve leti. Uvoz te opreme sodi v okviru znanega (Nadaljevanje na 2. strani) V četrtek, 5. aprila 1979, je obiskala Eiektromehanika tričlanska francoska delegacija, ki jo je vodil francoski ambasador v Jugoslaviji Jacques Martin. Spremljala sta ga generalni konzul v Zagrebu Jacques Geopratt in konzul za ekonomske zadeve Daniel Paret. S predstavniki Iskre so se pogovarjali o dosedanjih poslovnih uspehih, načrtih in možnostih na področju medsebojnega sodelovanja. v____________________________________________________________V Zelena luč za poenotenje delitve osebnih dohodkov DS 90ZD-a Iskra Sredi minulega tedna so sekretarji vseh Iskrinih delovnih organizacij razpravljali na sestanku v Ljubljani o številnih aktulanih vprašanjih s področja izobraževanja, delitve osebnih dohodkov, kadrovske problematike, prilagajanja in usklajevanja z zakonom o združenem delu ter o drugi problematiki. NENEHNO POVEZOVANJE DELA IN IZOBRAŽEVANJA Sestanka sekretarjev Iskrinih delovnih organizacij se je udeležil tudi predstavnik republiškega komiteja za izobraževanje Leopold Kejžar. Spregovoril je o osnovah zakona o usmerjenem izobraževanju, torej zakona, katerega onutek je zdaj v javni razpravi in vsekakor prinaša vrsto novosti na področju izobraževanja. Leopold Kejžar se je dotaknil zlasti tistega dela zakona, ki se nanaša na področje izobraževanja ob delu in iz dela. Med drugim je poudaril, da je smisel sedanje reforme, oz. njena uspešnost odvisna predvsem od zavesti ljudi v združenem delu, „nujnost, da smo se odločili za tesnejše sodelovanje združenega dela pri izobraževanju pa je v tem, da je proizvodnja nepogrešljiv del v postopku izobraževanja človeka,“ je dejal. Izobraževanje ob delu in iz dela postaja enakovredna pot v procesu izobraževanja. Medtem ko naj temeljno izobraževanje nudi zlasti tisto strokovno izobrazbo, ki ima trajnejšo vrednost in po svoji širini omogoča poznejše usposabljanje in izpolnjevanje delavca za več sorodnih poklicev, kot doslej. Osnutek zakona prinaša, oz. obvezuje delavce v temeljnih organizacijah tudi po tej plati, da so bolj odgovorni za osebni razvoj vsakega posameznika, česar doslej, lahko trdimo ni bilo. Ena izmed pomembnejših konceptualnih sestavin novega zakona je tudi določanje programov izobraževanja. Le-te naj bi skupno oblikovalo združeno delo in šolske ustanove. Vsekakor bo treba mlademu človeku zagotoviti čim ugodnejši in tesnejši stik z delovno organizacijo, pri čemer bodo nosile pomembno vlogo tudi šolske ustanove. Prav njih je zakon obvezal, da bodo morale zagotoviti učencem izvajanje tistega dela programa, ki bo potekal v organizacijah ždruženega dela, če bodo sploh hotele obstajati. Šole bodo morale namreč z združenim delom skleniti pogodbe, sama proizvodnja pa se bo morala dogovoriti, katere temeljne organizacije bodo prevzele ta del izobraževanja, kajti neracionalno bi bilo, da bi to potekalo v vseh sredinah, obenem pa bi bilo tudi pedagoško neutemelje- no. ni kolegij SOZD,pripravo osnutka,torej kaj vse naj bi zajel projekt izdelave tega dokumenta pa se je zaupalo Biroju za industrijski inženiring. Ugledni gost je veliko pozornosti v svojem nastopu namenil tudi pripravništvu, kjer je zakon prinesel veliko spremembo. Gre zlasti za spremembo razmeija med splošno in strokovno tehnično izobrazbo. Zakon se zavzema zato, da je treba določen del pridobivanja praktičnih znanj prenašati od šole na začetno obdobje zaposlitve. Prav zato bo moral biti pripravniški staž bolj skrbno in sistematično organiziran. ' Po nastopu predstavnika republiškega. komiteja za izobraževanje se je na sestanku sekretarjev razvila živahna razprava. Opozorila je na več momentov. Naj jih na kratko povzamemo. Udeležence srečanja je zanimalo, če bodo DO sposobne zagotoviti novi način usmerjenega izobraževanja, zanimalo jih je, kaj bo zdaj, ko zakon ne predvideva več učnih razmerij, nadalje je razprava opozorila na nujnost, da v okviru visokih šol organizirajo razvojno-raziskovalne enote, kajti ..pedagoške funkcije ni moč ločiti od raziskovalne11, kot so poudarili. Sekretarji so tudi poudarili, da bo nova oblika usmerjenega izobraževanja dražja in, da bo veliko breme padlo prav na organizacije združenega dela. Beseda je nanesla še na prihodnjo vlogo šolskih delavnic, počitniško prakso in podobno. POENOTENJE DELITVE OD V ISKRI V okvim druge točke dnevnega reda je vodja Biroja za industrijski inženiring Marjan Trojar seznanil udeležence z začetkom izdelave samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za delitev .osebnih dohodkov v ŠOZD Iskra. Kot je znano, in o tem smo v našem glasilu tudi že obširno poročali,sta akcijo za rzdelavo tega samoupravnega sporazu ma sprožila Iskrin sindikat in poslovod Marjan Trojar je na zasedanju poudaril, da se moramo vsi v Iskri zavedati, da je izdelava omenjenega samoupravnega sporazuma skupna naloga nas vseh, še zlasti zato, ker posega v širše družbene — medčloveške odnose. Hkrati pa ta akcija nikakor tudi ne bi smela dušiti pobude delovnih in temeljnih organizacij, ki so na tem področju že kaj storile. Končni samoupravni sporazum bi moral ustrezati vsem, to pa bomo dosegli le ob najtesnejšem sodelovanju. Dosti lažja oblika za poenotenje delitve osebnih dohodkov v Iskri bi bila enostavna izdelava nekega besedila samoupravnega sporazuma. Toda v tem primeru akcija za oblikovanje resnično poenotenih meril ne bi dala zaželjenih rezultatov, zlasti ne zato, ker ne bi upoštevala želja vseh v Iskri, hkrati pa bi se lahko nekateri počutili zapostavljene, oziroma bi dobili občutek, da jim nekaj vsiljujemo. „Prav zato se je Bil odločil, da je treba akcijo speljati le na najširši način in to prek usklajevanja in sodelovanja vseh v Iskri," je poudaril Marjan Trojar. Referendum o novem samoupravnem sporazumu o enotnih osnovah in merilih za delitev OD naj bi bil meseca decembra. Biro za industrijski inženiring v preostalem kratkem času sam ne bi zmogel tako pomembne naloge, zato je še toliko bolj pomembno, da pri izdelavi sodelujejo vse delovne organizacije. V izdelavi celotnega projekta naj bi skupno sodelovalo 25 do 35 strokovnjakov iz celotne Iskre. Bil se je odločil, da bo najprej izvedel obsežno analizo trenutnega stanja po Iskrinih temeljnih in delovnih organizacijah in seveda tudi na ravni SOZD. V njej naj bi ugotovil, kako daleč smo že na tem področju, ugotovil bo tudi, ali so samoupravni akti po Iskrinih kolektivih usklajeni. Analiza naj bi pokazala tudi to, kakšne rešitve se ponavljajo in koliko teh rešitev bodo lahko oblikovalci samoupravnega sporazuma neposredno 'Tresli v besedilo. Prav zato je Biro za industrijski inženiring predlagal takšnole organizacijsko strukturo. Celoten projekt naj bi vodil in usmeijeval neke vrste kolegijski organ. V njem bi bili praktično predstavniki vseh Iskrinih delovnih organizacij. Na sestanku sekretarjev so se tudi že dogovorih, da bodo do 11. aprila (torej so najverjetneje Že) vse delovne organizacije sporočile imena članov tega organa. Kot rečeno, bo ta kolegijski team vodil projekt in ga usmerjal, medtem ko bo Biro za industrijski inženiring, kot strokovna institucija, prevzel koordinacijo dela in strokovno vodenje. Kolegijski organ naj bi bil po eni strani vezan navzgor na komisiio delavskega sveta za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, preko katere se bodo usklajevali vsi samoupravni akti na ravni SOZD. Ta komisija je povezana z delavskim svetom SOZD. Navzdol od vodenja projekta in strokovnega usklajevanja se pojavljajo tista dela, ki so strokovno specifična in zahtevajo posebne delovne skupine, ki bodo te parcialne dele pripravile kot predloge. Prva takšna skupina je skupina vsaj treh ekonomistov, ki naj bi na podlagi stanja v Iskri in seveda svojega strokovnega znanja izdelala predlog razporejanja čistega dohodka. Druga strokovna skupina bo skrbela za izdelavo organizacije in razvida delovnih nalog. To področje je strokovno bolj zahtevno in širše. V tej skupini bi vsekakor morale sodelovati vse delovne organizacije s svojimi predstavniki. Naslednja skupina bo pripravila predlog o delitvi osebnih dohodkov po živem delu. Ta element dehtve lahko razčlenimo na različne podele-mente: na zgradbo časa, zahtevnost oz. sestavljenost delovnih nalog, delovno učinkovitost, količino dela, kakovost dela, gospodarjenje itd. V tej skupini bi bili zlasti strokovnjaki iz Bil in morebiti še predstavniki drugih Iskrinih kolektivov. Naslednji element je delitev OD iz inovacij. To področje bi morala obde- lovati skupina razvojnikov. Morda bi to nalogo kazalo zaupati Službi za industrijsko lastnino. Pomembno področje je tudi minulo delo. Zlasti zato, ker je na njem izrazito malo narejenega. Obdelati bi ga morala skupina ekonomistov, pregledati položaj v Iskri ter se opreti na določene rešitve v okviru Slovenije oziroma Jugoslavije. Naslednji elememt delitve OD je model te delitve. Gre za znano krivuljo nagrajevanja, oziroma za razpone med najbolj in najmanj sestavljenimi deli. V ekipi za sestavo samoupravnega sporazuma bodo morah sodelovati tudi pravniki, da bodo prečistili vsebino besedila ter določili načine sprejemanja elementov samoupravnega spo-. razuma ter poznejših aktov. Pri izvajanju tega samoupravnega sporazuma se bodo stališča vseskozi preverjala z ustreznimi organi RS Zveze sindikatov Slovenije,kar je tudi dogo voljeno. Lahko rečemo, da se je analiza za ugotovitev stanja na področju dehtve osebnih dohodkov v Iskri že začela. Do petka, 13. aprila, so morale namreč vse Iskrine delovne in temeljne organizacije poslati v Bil vse tiste samoupravne akte - sporazume, pravilnike in predpise, ki na kakršenkoli način urejajo to področje. Bil bo te akte preučil in jih skušal upoštevati v novem samoupravnem sporazumu. Do 15. maja bo nato pripravil omenjeno analizo ter poročal o rezultatih dela. Sredi maja bodo strokovnjaki te orga- Odbor za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v SOZD Iskra Poslovodna struktura TOZD, DO in SOZD Projektni svet Vodja projekta Družbenopolitično organist cije TOZD, DO in SDZD Razporejanje dohodka Organizacija in razvid DN Delitev OD živo delo Delitev OD inovacije Delitev OD minulo delo Model delitve OD in obračun OD (AOP) Pravni dci, načini sprejemaj Zgradba sestavljenost Delovna učinkovitost Evidenca Vzorčni katalog d elovnih Predlog organizacijske strukture projekta. nizacije izdelali tudi mrežni plan celotne akcije. O ŠTEVILNIH DRUGIH VPRAŠANJIH Sekretaiji Iskrinih delovnih organi-zacij so v nadaljevanju razpravljali o osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Glede na to, da je ta samoupravni splošni akt izredno pomemben za organizacije združenega dela, ga bodo morah proučiti po vseh Iskrinih kolektivih, zlasti pa tisti del, ki se nanaša na odnose med delovnimi skupnostmi in proizvodnimi organizacijami. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo pripombe k osnutku tega zakona Iskrini sekretarji poslali članu kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Pavletu Gantarju do 20. aprila. Sledila je informacija o prilagajanj11 organizacije in usklajevanju samo; upravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organov in skupnosti z zakonom 0 združenem delu ter informacija 0 predlogu zakona o zajamčenem osebnem dohodku. V okviru zadnje točke dnevnega reda je strokovna sodelavka v DSSS SOZD Iskra zadolžena za kadrovsko dejavnost Ditka Bagon, seznanila sekretarje s pripravami in pomenom sporazuma o kadrovski politiki v okviru naše sestavljene organizacij6-Teze za sporazum bo posebna skupin3 pripravila v roku enega meseca, takrat pa bomo o tem pomembnem dokumentu še dosti obširneje poročali. Lado Drobež Zagotovljen dolgoročni razvoj Pretekli teden so se delavci TOZD TEN, IPT in Elektronika na referendumu izrekli za še eno novo delovno organizacijo in sicer za Delovno organizacijo posebnega pomena. Zato smo obiskah v.d. dir. nove delovne organizacije Živojina Abramoviča, ki se je vabilu za razgovor ljubeznivo odzval. Ugoden uspeh referenduma za ustanovitev nove delovne organizacije posebnega pomena je vsekakor rezultat vztrajnega in prizadevnega dela, tako družbeno-pohtičnih, kot poslovodnih organov. Kako ocenjujete doslej prehojeno pot, od zamisB o nujnosti ustanovitve takšne Iskrine Kritično pomanjkanje deviznih pravic (Nadaljevanje s 1. strani) Iskrinega investicijskega programa. Za letošnji uvoz opreme — načrtujemo ga v višini 25 milijonov dolarjev — smo do danes uspeh dobiti že za okoli 13 milijonov dolarjev sklepov Iskrinih temeljnih organizacij. Seveda bomo morali to opremo uvoziti še letos, čeprav je ciklus uvoza opreme zelo dolg — od šestih mesecev do enega leta. Prav zato bi rad še enkrat opozoril, da naj temeljne in delovne organizacije pravočasno in pravilno sestavljajo investicijske elaborate, saj je le od njih odvisno, kdaj in kakšno opremo bodo dobile." Beseda je nanesla tudi na vezavo uvoza opreme z izvozom. Naj ponovi-" mo za uvoznike že znano resnico, da moramo za vsak uvoz opreme iz dežel evropske gospodarske skupnosti izvoziti za 40 % uvozne vrednosti, za uvoz opreme iz ZDA pa 30 %. Apetiti po uvozu so v Iskri torej precej veliki. Da bi uvozna direkcija v Iskri Commerce lahko ugodila vsem željam naših proizvodnih temeljnih organizacij, bi se morale prav te organizacije odločiti za večji izvoz, med ukrepe za uresničitev uvoznih planov pa naj uvrstimo tudi zmanjšanje terjatev, saj nam kupci Iskrinih izdelkov v tujini dolgujejo velike vsote, gotovo pa so tudi izdelki oz. surovine, ki jih Iskra ne bi smela uvažati in tako nenačrtno trošiti deviznih pravic. Pri nabavi reprodukcijskih materialov bi se morali v večji meri vezati pa jugoslovanske dobavitelje, če pa že moramo uvažati zaradi nemotene proizvodnje, bo treba poiskati dodatne vire deviznih pravic. Eden od takšnih virov je vsekakor neizkoriščena možnost dodelitve deviz za novo ustanovljeni temeljni organizaciji Mikroelektronika in Računalništvo, ki zdaj, v začetku obratovanja, trošita izredno veliko deviznih pravic, v prihodnosti pa bosta znatno substituirali uvoz, saj bosta proizvajali izdelke, ki jih mora zdaj jugoslovansko gospodarstvo uvažati. Akcijo za dodelitev deviznih pravic Mikroelektroniki in Računalni- štvu je Iskra sprožila v Slovenski samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Še nečesa se v Iskri premalo zavedamo - okoli 65 % reprodukcijskih materialov, ki jih Iskra kupuje v tujini, je na restriktivnih uvoznih režimih. Prav zato je treba skleniti vrsto samoupravnih sporazumov, ki omogočajo delitev teh deviznih in blagovnih režimov. Predstavniki uvozne direkcije so bili na primer minuli mesec kar na štiridesetih sestankih, na katerih so oblikovali omenjene samoupravne sporazume, tako da so do zdaj podpisali nekako 30 teh aktov. Hkrati so s 1. aprilom zapadli avansi, samoupravni sporazumi za dodelitev blagovnih in deviznih kontingentov pa še ne delujejo, tako da direkcija trenutno ne more prijavljati Narodni banki nobenih novih poslov za uvoz tistega blaga, ki je na restriktivnih uvoznih režimih. V direkciji predvidevajo, ali še bolje rečeno, upajo, da bodo prvi samoupravni sporazumi začeli veljati konec tega meseca. Ob koncu pogovora smo direktorja Milana Loparnika zaprosili še za oceno deleža Iskrinih zunanjetrgovinskih firm pri uvozni dejavnosti. Tole nam je povedal: „Eden od sklepov blejske zunanjetrgovinske konference je ta, da se moramo pri uvoznih poslih kar najtesneje povezati z našimi organizacijami v tujini. Uvozna direkcija je v zadnjem času uspešno sodelovala z Iskra Elektronik Stuttgart pri uvozu iz Zvezne republike Nemčije, vse več uvažamo tudi preko naše firme v New Yorku, prav tako pa tudi prek Iskre Limited v Londonu. Nekoliko manjši delež pri uvozu kot v prejšnjih letih, ima Iskra Electronica Milano, firma v Franciji se ne vključuje v naše uvozne posle, nadvse uspešno pa uvažamo preko naših predstavništev v Pragi, Moskvi in Varšavi. Naš namen vedno večjega vključevanja Iskrinih ZT — firm je ta, da zmanjšamo krog dobavf-teljev. Na primer: v ZRN imamo trenutno 350 dobaviteljev, kar nikakor ni ekonomično." T ^ ^ v ^ Lado Drobez delovne organizacije, do njene sedanj6 demokratične in samoupravne organiziranosti? Uspešen izid referenduma je rezultat zavestnega odločanja delavcev o združevanju dela v posameznih TOZD ter združevanja temeljnih organizacijv delovno organizacijo posebnega p°' mena. Akcije družbeno-političnih, ko1 tudi poslovodnih organov so bile 'j glavnem usmerjene v pripravo teh samoupravnih aktov, organizacij0 obravnav ter tolmačenja in razjasnjevanje posameznih določil teh dokumentov. Obravnave, vprašanja in vsebinske pripombe na posamezne člene, oz. določila teh aktov so izraz resnosti in samoupravne zrelosti kolektiva. Največji del danih pripomb s° komisije upoštevale in so zajete v sprejetih dokumentih. Če upoštevamo, da so na referendumu sprejeti samoupravni akti rezultat sedaj veljavnih samoupravnih aktov delovne organizacije Iskra Elek; tromehanika Kranj, prilagojenih naši novi delovni organizaciji in posameznim TOZD ter izpopolnjeni z vsebinskimi pripombami, danimi na zborih, bodisi s strani skupin, komisij in p°; sameznih delavcev, mislim, da so tudi s tem dane osnove za nadaljnjo demokratično in samoupravno organiziranost. Pri tem poudarjam, da je s teni dana sohdna osnova za organiziranje, na podlagi teh aktov pa nas čaka seveda še veliko dela. Iz vaše ocene prehojene poti lahko torej sklepamo, da je zdaj pred nariU' da se malo športno izrazimo, stan nove Iskrine DO posebnega pomena' Kakšne so torej vaše trenutne preokU" pacije in bližnji načrti, da bo nova EK) resnično tudi zaživela? Preokupacije so večstranske in t° tako na nadaljnjem poteku akcij, ki s° potrebne za konstituiranje delovne organizacije posebnega pomena, kot na organiziranju dela novo formiranih TOZD in DO, pa tudi na izboljšanju realizacije planiranih proizvodnih h1 razvojnih nalog. Po programu akcij za delovno organizacijo je v teku kandidacijski postopek, kandidiranje delavcev v samoupravne organe TOZD, DO in SOZD-Volitve so predvidene za 24. aprila, konstituiranje samoupravnih organov pa za prve dni maja. Prav tako se formirajo sindikalne organizacije p° TOZD in dislociranih obratih. Po drugi strani pospešujemo del0 pri organizaciji skupnih služb, tak° organizacijsko, kot tudi samoupravno-Tu smo naleteli na precej težav, neka) že zaradi dislociranosti posameznih TOZD in prostorskih problemov-nekaj pa zaradi pomanjkanja kadra Jedro kadra za delovno skupnost skupnih služb je namreč iz sedanjih treh TOZD, vendar ne zadošča p° številu za novih osem TOZD in še z3 DSSS. n (Nadaljevanje na 4. strani; D ii na tO’ toi 20 1° po Zi ob 19 19 de jal ob ra- de za mi Pr in gl' ne 7( le Pr za Čc ir ir sl n h n v :■ Z < o-< "•O 3 sr -g g-N 3 O < e-3-< g-N £-□-<-o z £"g g g o. 3- K' 9 P 9- 2 'S Družbenopolitični delavci Iskre v Žužemberku in Dobrepolju TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku so v petek, 6. aprila obiskali volilni družbenopolitični delavci SOZD Iskra, predsednik KOS Janez Kem, predsednik aktiva Zveze borcev Franc Križnar, predsednik KO ZSMS Avguštin Ciuha in predsednik odbora za samoupravljanje Jože Čebela ter odgovorni urednik glasila Iskra Dušan Željeznov. Z družbenopolitičnim, samoupravnim in tehničnim vodstvom TOZD so pregledali položaj v tovarni in se predvsem pogovorili o nadaljnjem delu na vseh področjih dela te TOZD. UGODNA DRUŽBENOPOLITIČNA KLIMA ije ni- ul- 0 'V jy >0' :ot v eh i;0 je- cu- in :ne raz to- SO re- ;n- ul- lih aši ez- in- ih, )0' jdi io- ra- je, ika ko ni, art iia. oi- X) Pogovor je stekel zelo nevezano in najprej so v debati preleteli zgodovino tovarne. TOZD Keramični kondenzatorji bo drugo leto namreč obhajala 20-letnico obstoja. Vzniknil je predlog, naj bi ta jubilej proslavili še posebej svečano. Morda bi bila v Žužemberku celo centralna proslava ob dnevu Iskre — dnevu borca 4. julija 1980. Tovarna je bila od ustanovitve leta 1960 pa vse do leta 1971 znana po delavnosti in tudi uspehi niso izostajali. Po letu 1971 pa se je začelo obdobje upadanja. Z rastjo tovarne so rastle tudi količine končnih izdelkov, domači trg je postajal premajhen in začeli so z izvozom. Tu pa se je močno zatikalo. Druga težava je bilo pretežno ročno delo, kar je bilo drago in nekonkurenčno. Se največ pa je do globoke krize pripomoglo notranje nesoglasje med člani kolektiva. Leto 76 so zaključili s precejšnjo izgubo in leta 1977 so morali narediti sanacijski program. Ta je stekel leta 77 in bil uspešno zaključen koncem leta 1978. V tem času so visoko dvignili storilnost, povečali so celoten prihodek in ostanek dohodka, osebne dohodke so dvignili za 120 %, ob dvigu storilnosti 42 % lani. Uredili so notranja (in zunanja) nesoglasja, kar se vse bolj odraža tudi v delovnih uspehih. Izvažajo tudi uspešno. V okviru stabilizacije so naredili tudi načrt mehanizacije in avtomatizacije, kar je v tej veji elektronike bistvenega pomena. Tako povečujejo storilnost in zmanjšujejo stroške, predvsem pa pridobivajo na kvaliteti. Ob vseh teh prizadevanjih so stroške znižali kar za 50 %, kar je nesporen uspeh. NAČRTI IN PERSPEKTIVE Za prihodnje srednjeročno obdobje predvidevajo veliko povečanje proizvodnje. Direktor Lavrič je povedal, da bodo leta 1985 proizvajali trikrat več kakor zdaj ob enkrat večjem številu zaposlenih - takrat naj bi bilo zapo-slenih okrog 800 delavcev - poudarek bo seveda na zaposlovanju strokovnjakov. Imajo tudi perspektiven proizvodni program, ki ima bodočnost na trgu. Tako bodo proizvajali tanko in debeloslojne kondenzatorje, polpre-vodniško keramiko, varistorje in oksialne kondenzatorje. V ta namen bodo še precej investirali predvsem v strojno opremo in zgradili dodatne proizvodne prostore in nova skladišča, za kar imajo že pripravljeno zemljišče. Ob vsem tem je treba vedeti, da je Iskra važen nosilec razvoja v novomeški občini in da mnogo pomeni predvsem v Suhi Krajini, kjer je bila tudi pionir industrializacije. Obiskovalci iz SOZD Iskra in domači vodilni delavci so ugotovili, da bo treba še več . povezanega dela med občinama Novo mesto in Grosuplje na eni strani in Iskro na drugi, da bi tako uspešneje in hitreje dvigali ta nerazvita področja — Suho krajino, v obojestransko korist. Tu velja tudi omeniti pred kratkim sklenjeno pogodbo med TOZD Keramični kondenzatorji in TOZD Elektromotorji o srednjeročnem poslovnem sodelovanju z dopolnilnim proizvodnim programom. Predsednik osnovne organizacije sindikata Kocmur je predvsem poudaril pomen obveščanja, da bi tako delavci in delegati v zunanjih institucijah in v TOZD lahko dejansko odločali. V ta namen imajo v TOZD svoj Bilten, Bilten v DO, a poslužujejo se tudi oglasne deske, glasila Iskra in predvsem direktnega obveščanja v sindikalnih skupinah. Teh je pri 420 zaposlenih 13. V sindikalnih skupinah še pogrešajo bolj aktivno poseganje v razprave in odločitve, vendar se stanje vse bolj izboljšuje in zanimanje raste. Sekretar OO ZK Smrke pa je povedal, da je 5 % članov kolektiva organiziranih v ZK, kar seveda ni mnogo. „Kdor pa pozna Suho krajino in njeno zgodovino, veliko zasidranost v kmetije in temu primerno mentaliteto, ta ve, da tudi to ni malo.“ Osnovna organizacija se je po ureditvi odnosov v kolektivu konsolidarizirala in ima zrele poglede na dogajanje v tovarni, posega v vsa dogajanja, daje družbenopolitični ton delu in ustrezno ukrepa v TOZD. Podpredsednik 00 ZSM Darko Gliha je razgrnil nekaj misli o delu mladine v TOZD. „Delo niha v amplitudah, zdaj je več živahnosti, zdaj spet stagnira. Predvsem smo mladi aktivni na športnem in kulturnem področju. Zadnje čase pa se mladina tudi vse aktivneje vključuje v družbenopolitične tokove v tovarni." Pred kratkim so žužemberški mladinci organizirali srečanje z mladimi iz TOZD Elektroliti, njihovimi štipendisti in vojaki. Tako so pripravili živahen dan, ki so ga zaključili z literarnim večerom. Tone Konda, predsednik delavskega sveta je v nekaj jedrnatih besedah strnil poročilo o delu DS. Predvsem delavski svet skrbi za normalno in vse bolj učinkovito proizvodnjo, za racionalno gospodarjenje in pravično delitev sredstev ter delitev osebnih dohodkov po učinku. Tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo Žužemberk je zelo živo in predvsem plodno, je povedal predsednik krajevne skupnosti Ivan Polzelnik, ki je v tovarni tehnični vodja. Zanimiva je bila njegova ugotpvitev, da je bila pred leti Iskra v Žužemberku tujek v tem kmečkem okolju. Z leti pa je Iskra postala nepogrešljiv krajevni dejavnik na vseh področjih, zlasti pa mnogi Iskraši nudijo strokovno pomoč pri različnih odločitvah v KS. Seveda pa tudi problemov ne manjka. Ta 43 naselij obsegajoča krajevna skupnost — največja v novomeški občini, obsega dobršen del Suhe krajine, kjer so potrebe velike. Vprašanje je asfaltiranje cest, napeljava vodovodov in gradnja trgovinske mreže. Delegatski sistem pa je na tem področju zelo lepo zaživel in deluje uspešno na vseh področjih dela. ZAKAJ TA OBISK? Ob koncu razgovora se je predsednik KO sindikata Iskre Janez Kern vsem, ki so sodelovali v razpravi, lepo zahvalil in poudaril, da bo temu srečanju moralo slediti še več pogovorov. Treba bo krepiti sodelovanje med TOZD in SOZD Iskra. Le tako neposredno sodelovanje lahko naredi Iskro za enoten, živ in enotno utripajoč organizem.,,Mnogo smo se naučili pri vas“, je rekel Janez Kern.' „Pri vas se da videti, kaj lahko naredi ambiciozen kolektiv, enoten pri svojih ciljih in delaven v proizvodnji. Iskra-šem v Žužemberku je to očitno lepo uspelo, kar je velika pridobitev za TOZD, delovno organizacijo IEZE, za Iskro in Žužemberk". FY ISKRA-AVTOMATIKA Med pogovorom v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku. Niti 2 m2 skupne površine na enega delavca ini) 8 ■ Predstavniki DPO SOZD Iskra med ogledom proizvodnje v Žužemberku. Spremembe v organiziranju delovne organizacije ISKRA—Avtomatika so posledica uresničevanja nadaljnjega razvoja socialističnih in samoupravnih odnosov ter novih družbenih razmerij pri urejanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in samoupravne organiziranosti združenega dela. Ena od temeljnih organizacij Avtomatike, kije spremenila, oz. dopolnjuje svojo dosedanjo samoupravno organiziranost je TOZD TELA. Iz njenega dislociranega obrata v Dobrepolju se organizira nova TOZD Tovarna stikalnih in zaščitnih elementov s proizvodnjo jakotočnih elektromehanskih stikalnih in zaščitnih elementov za industrijo. In prav tej mladi, v bistvu še nastajajoči temeljni organizaciji je veljal petkov obisk predstavnikov družbenopolitičnih in samoupravnih organov SOZD Iskra. Na zemljevidu boste našli Dobrepolje kot dolino, ki jo pokriva občina Grosuplje in sodi v okvir Suhe krajine, torej enega od manj, ali nerazvitih področij republike. Glede na število zaposlenih (224 delavcev) je Iskrina tovarna v občinskem merilu na četrtem mestu in ji tako ne gre odrekati pomena, ki ga ima za razvoj domačega kraja. Kako in v kakšni meri ji to uspeva, pa dovolj zgovorno govorijo besede poslovodnega organa TOŽD Antona Drobniča in družbenopolitičnih delavcev TOZD; predsednika DS Ivana Kaplana, predsednika 10 OOS Franca Lenarčiča, predsednice ZSMS Jožice Francelj, namestnika sekretarja ZK Janeza Gačnika, skupinovodje Franca Lenarčiča in delovodje Rudija Perhaja. TOZD STIKALNI IN ZAŠČITNI ELEMENTI Začetki nastajajoče TOZD segajo v 1960. leto, ko je bila proizvodnja zračnih ter oljnih stikal DSZ 15, DSZ 35, DSO 15 organizirana v okviru strojne delavnice, montaže in oddaje izdelkov kupcem. S priključitvijo TELA k Iskri se je strojna delavnica preselila v Ljubljano, novejšo izvedbo omenjenih stikal pa je začel izdelovati ŠPIK iz Kranja. Vse to je privedlo do tega, da je sorazmerno mlad kolektiv ostal brez dela. Približno 1963. leta se je s proizvodnjo TV stabilizatorjev, močnostnimi stabilizatorji in tipkami, stanje normaliziralo saj je zaradi potreb dobilo delo nekaj delavcev iz kraja in okolice. Takratna finančna realizacija obrata je znašala cca 60 % celotne realizacije (proizvodnja takratnih relejev). v TOZD TELA. Toda tudi ta program ni dolgo obstal. Celotna proizvodnja TV stabilizatorjev se je prenesla v ELRA v Škofjo Loko, obrat pa je v proizvodnji program vnesel bimetalni rele RB 2. V letih 1967 in 1968 je proizvodnja omenjenih relejev naraščala. Vendar pa je zaradi zasičenosti trga pričelo povpraševanje po njih kmalu upadati. Rezultat tega je bil, da se je proizvodnja skoraj prekinila, višek delovne sile so odstopili ELMI Črnuče ter strojni delavnici na Savski cesti v Ljubljani. Posledice niso bile majhne in se kot nezaupanje do neke mere čutijo še danes. Veliko delavcev je pričelo iskati zaposlitev drugje, vožnja z avtobusom in vlakom na Črnuče pa je bila izredno neekonomska. Leto 1969 je bilo v proizvodnjem pomenu nekje prelomno leto. Proizvodnja se je pričela razširjati na montažne releje PR 100, novo izvedenko bimetalnega releja RB 4, končne tipke RB 6, RB 7 do pomožnega releja PR 41 (v letu 1975.). PROIZVODNJI PRO- bimetalnih relejev TRB SEDANJI GRAM obsega: — izdelavo 02-27 — izdelavo pomožnih relejev TRP 41-59, PR 100 — izdelavo raznih tipk, podnožij, pribora Vzporedno z razširitvijo proizvodnje je skokovito naraščala tudi njena vrednostna realizacija. V štirih letih je proizvodnja narasla od treh milijard 1974. leta na 10,6 milijard 1978. leta (ob skoraj istih cenah ter 60 več zaposlenih). Glede izvajanja srednjeročnega programa v prvih treh letih, lahko damo pozitivno oceno. Vrednostno ali količinsko so v Dobrepolju vsako dosedanje leto več ali manj presegli plan, kar navaja, oz. potrjuje še naslednji podatek: artikla PR 41-59 so v januarju lanskega leta proizvedli 45.000 kosov, medtem ko je konec leta ta številka dosegla 80.000 kosov. Kljub omenjenim uspehom pa znaša povprečni osebni dohodek na zaposlenega le 4100 dinarjev. PROGRAMSKA ORIENTACIJA IN KADROVSKA POLITIKA V LETIH 1979-1982 Danes predstavljajo Stikalni elementi delovno enoto, ki samostojno skrbi za sebe in ki mora ustvariti rezultate, da se adekvatno reproducira. Uspešnih rezultatov pa ni, če je TOZD programsko soodvisen. Zato se bo potrebno jasno dogovoriti za programsko usmeritev, od katere je odvisna tudi kadrovska politika. Razumljivo je, da s trenutno kadrovsko zasedbo ne morejo v Dobrepolju dobro delati in da bo potrebno na osnovi dolgoročne programske usmeritve, ki bo izključila neljube izpade v proizvodnji v preteklem obdobju, opredeliti tudi kadrovsko politiko. Pri tem pa se bo potrebno izogniti podvajanju služb, ki so že v okviru DSi in ustrezno povezati s TOZD Razvojni inštitut, ki do neke mere kroji programsko usmeritev TOZD. V lanskem letu je bila za elemente avtomatizacije izdelana študija o srednjeročnem programu elementov avtomatizacije za leto 1979-82. V okviru programa je trend rasti jakotočnih relejev naslednji: Vrednost v 000 din Artikel RR 100 TRP 41-59 TRP 41-59 Tipka KT Tipka TLC Tipka TLU 5 Bimetalni releji Bimetalni releji Rele za hladilni + kompresor Jakotočni rele 16 A Jakotočni rele 8 A Izvoz novih programov Skupaj: Skupaj DT Skupaj ZT 1979 1980 1981 1982 DT 3.000 3.000 2.000 1.000 DT 42.000 44.500 44.500 44.500 ZT 18.000 18.000 14.000 6.000 DT 6.500 7.500 8.000 8.000 DT 1.000 1.000 1.000 1.000 DT 6.000 10.000 15.000 15.000 DT 6.000 10.000 15.000 15.000 ZT 2.000 5.000 8.000 10.000 DT 8.000 32.000 48.000 56.000 DT — 400 4.000 8.000 DT — — 1.500 3.000 - — 2.000 10.000 161500 201.400 233.000 252.500 141.500 178.400 209.000 226.500 20.000 23.000 24.000 26.000 Dobrepolje:motiv iz proizvodnje. Proizvodnja je organizirana kot montažna dela, umerjevalna in kontrolna faza s spremljanjem operativne službe. Dogovorjena dela in naloge pa bodo glede na reorganizacijo Avtomatike opravljali v delovni skupnosti za administrativno-strokovne zadeve DS, ki jo organizirajo delavci v TOZD TELA. Ce se povrnemo na izpolnjevanje plana, potem tudi tokrat ni bojazni za realizacijo srednjeročnega plana, seveda ob bistvenemu pogoju — ob dokončanju investicije z gradnjo novega tovarniškega poslopja. Kako zelo je upravičena potreba po novih delovnih prostorih, dovolj zgovorno povedo naslednji podatki: DELOVNI POGOJI IN MATERIALNI POLOŽAJ DELAVCEV Delovni pogoji so izredno slabi. Tako pride na primer v zgornji montaži manj kot 2 m2 skupne površine na posameznega delavca. Tudi višina prostorov ne ustreza, prehodi med trakovi so ozki, odlagalnih mest v montaži ni (kose in material odlagajo na in ob delovnih mestih in na vezni trak). Vse to kaže na bolj slabo sliko montaže, toda boljše rešitve ob danih tehnoloških postopkih v tem prostoru ni. Skrajno neprimerni so tudi garderobni prostori (ena omarica pride na štiri do pet delavcev) in prostori menze (delavci se prehranjujejo stoje tako, da v eni roki drže krožnik- z drugo pa jedo). Pisarniških prostorov praktično ni (obstoja le pisarna vodje, medtem ko sta dve delavki nameščeni v vratarnici). Tudi sejne sobe ni, tako da v primerih ko zaseda delavski svet, družbenopolitične organizacije ali komisije, prekinejo delo v kontroh. Nemoten potek proizvodnje zavira tudi pomanjkanje skladiščnih prostorov, ki jih v okvini same tovarne ni (v samem naselju imajo v najemu tri prostore). (Nadaljevanje na 4. strani) Zagotovljen dolgoročni razvoj Med pogovori o dmžbeno-politični dejavnosti v TOZD v Dobrepolju. Niti 2 m2 skupne površine na enega delavca (Nadaljevanje s 3. strani) DRUŽBENOPOLITIČNA DEJAVNOST Povedali smo že, da so TOZD Stikalni in zaščitni elementi mlada, v bistvu nastajajoča TOZD, ki je bila do nedavnega še obrat in je rezultate dela delila v širši družbeni skupnosti. Sedaj pa se je znašla v položaju, ko mora sama odločati o investicijah, o tem koliko bodo delavci vložili za osebno, koliko za skupno porabo. In prav v tem prelomnem obdobju so sindikat in ostale družbenopolitične organizacije tiste, ki bodo morale dati zelo velik delež v okviru uresničevanja interesov delavcev. V ta okvir vprašanj se vključuje tudi povezanost TOZD z delovno organizacijo, SOZD in krajevno samoupravo, s slednjo pa toliko bolj, ker so delavci Stikalnih in zaščitnih elementov domačini in ker se mora vse, kar je narejeno v tej temeljni organizaciji čutiti po vsej dolini. Da delavcem, ki so vezani na širšo skupnost ni vseeno, kako je z njihovo socialno varnostjo — zdravstvenim varstvom, otroškim varstvom itd. je jasno. DEJAVNOST V OKVIRU TOZD IN DO Delo družbenopolitičnih dejavnikov odraža izredna notranja povezanost v reševanju skupnih problemov. Z izvajanjem konkretnih, dolgoročnih ciljev še niso pričeli, ker jih trenutno še pestijo težave povezane z reorganizacijo (povezava z matično TOZD TELA). Trenutno je njihova dejavnost usmerjena v oblikovanje nove Avtomatike, oz. organiziranje novih TOZD, v katere sodijo tudi sami. Sem sodi tudi obravnavanje in seznanjanje z enotnimi stališči delavcev o potrebnosti take organiziranosti, kot obravnave pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki sodijo v okvir reorganizacije. Posebno skrb so posvetili pred-kandidacijski aktivnosti pri izbiri kandidatov za samoupravne organe TOZD, delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij (TOZD ima v okviru DS DO tri delegate, njihov delavski svet pa šteje enajst članov). Glede na to, da še niso imenovali raznih komisij in odborov, poteka glavnina delegatskega delovanja, ki je za dane razmere izredno dobra prek delegatov teh dveh organov in seveda v sodelovanju z delovno skupnostjo za administrativno strokovne zadeve DSj (locirana v Ljubljani), kjer jim pripravljajo materiale za obravnavo. POVEZANOST S KRAJEVNO SKUPNOSTJO V okviru krajevne skupnosti delujejo prek delegatov samoupravnih interesnih skupnosti in zbora združenega dela in prek sindikata. Sodelovanje se je v zadnjem času še povečalo zaradi politike kadrovanja ZK, ki načrtuje povečanje članstva (trenutno jih je v ZK samo 6). Vendar s tem povezava s krajevno skupnostjo še ni izčrpana. TOZD, oz. njeni delavci so aktivno sodelovali pri vseh krajevnih akcijah, tako z lastnim vloženim delom, kot z denarno podporo. Sofinancirali so gradnjo vodovoda, sodelovali pri asfaltiranju ceste Rašica-Videm, pri postavitvi transformatorske postaje, pri gradnji nove osnovne šole, itd. Svoj delež bi radi prispevali tudi v gradnjo VVZ, ki ga v tem kraju še nimajo. Anketa, ki so jo izvedli med zaposlenimi delavkami, je pokazala, da od 119 delavk samo tri ne potrebujejo varstva za otroke. Posebno aktivni pa so Iskrini Dobrepolje! v pripravah in izvedbah vsakoletnih proslav in prireditev, na katerih nastopa tudi njihov pevski zbor. (Nadaljevanje z 2. strani) ZA ZAKLJUČEK PONOVNO K INVESTICIJI Če vzamemo v okvir celotno ISKRO, lahko rečemo, da je pred nami obdobje intenzivnih investicijskih vlaganj. Vsi se dobro zavedamo, da v kolikor ne bomo vlagali v investicije - to pa so kadri, tehnologija, prostori, programi itd., ne bomo napredovali. Glede na stanje in rezultate in glede na pripravljeni elaborat so upravičeno osnovane delavčeve želje po novogradnji, po novih tovarniških prostorih. Zato je vprašanje investicij v višini 10,4 milijarde din osrednji problem TOZD. V delni odgovor morda to. Na osnovi pogovorov na ravni SOZD Iskra sovpadata TOZD v Dobrepolju in TOZD Ela v Novem mestu v prvi paket investicij v delovni organizaciji Avtomatika. Čeprav, zavedajoč se tega, da je to mlada TOZD, ki se šele poraja in oblikuje svoje bistvo, ne sme opustiti močne povezanosti v delu družbenopolitičnih dejavnikov, temveč jo mora le še krepiti. Kajti to bo imelo odraz v samoupravni sferi in bo dalo TOZD notranjo trdnost in moč navzven. Tudi na ravni delovne organizacije se bo potrebno še aktivneje dogovarjati za vzpostavljanje, oz. uveljavljanje takšnih dohodkovnih odnosov, ki bodo vsakemu delavcu zagotavljali adekvatno udeležbo pri dohodku! Po drugi strani pa ta kader mora opravljati delo za dosedanje temeljne orgariizacije vse do konstituiranja novih TOZD in DO ter mora opraviti vse priprave za prehod na poslovanje novih TOZD in DO Namenske proizvodnje. V tem času poleg organiziranja posameznih služb DO — v teku je samoupravno organiziranje DSSS — tečejo priprave samoupravnih sporazumov in podobno. Z rezultati proizvodnje, doseženimi v prvem trimesečju smo manj kot zadovoljni." V drugem moramo doseči boljše rezultate in poizkusiti nadoknaditi zamujeno Tu je veliko problemov, posebej, ker imamo nerealizirano obveznost še iz prejšnjih let. Kot vidite, dela nam ne manjka, problemov prav tako ne. Ko smo se tako pogovorili o preteklosti in sedanjosti nove DO pa bi morda za zaključek, še malo več in podrobneje spregovorili o prihodnosti in perspektivah ter dolgoročnejših načrtih nove Iskrine DO Namenske proizvodnje? O razlogih za formiranje DO Namenske proizvodnje v SOZD Iskra ne bom govoril. O tem je bilo veliko govora že v teku preteklih petih let, ko smo se v Iskri odločali za formiranje takšne delovne organizacije, oz. specializirane proizvodnje visoko profesionalne elektronske opreme. Govoriti o perspektivah takšne proizvodnje ni težko, bodisi na podlagi analiz svetovnega tržišča, bodisi znotraj Jugoslavije. V zadnji številki našega glasila je v prispevku Prognoza razvoja elektronike z malo besedami povedano veliko - vse kar zadeva razvoj elektronike v svetu. Kar pa zadeva naše tržišče, menim, da so tu perspektive še večje, posebej glede programa naše DO, ki ni rezultat želja posameznikov, ampak program, določen na podlagi političnih opredelitev najvišjih družbeno-političnih faktorjev, v skladu z neodvisno politiko naše države v celoti. Če konkretno govorim o programih in perspektivah posameznih proizvodnih temeljnih organizacij v DO, lahko rečem, da je vsaki temeljni organizaciji, glede na obstoječe programske orientacije, zagotovljen dolgoročen razvoj v smislu plasmana proizvodnje, modernizacije in s tem investicijskega vlaganja v nove tehnologije in drugo. Rezultati in dosežki razvojne dejavnosti na že začetih nalogah, kot tudi na tistih, ki so v teku ali, ki so že končane, nadalje pa tudi začrtane naloge na podlagi pripravljenih programov v uvajanja in plasmaja nove tehnologije v posamezne temeljne organizacije, dajo optimalno perspketivo razvoja, ne samo novi DO kot finalistu določenih programov, ampak tudi posameznim temeljnim organizacijam in drugim DO v okviru SOZD Iskra. Prav ta moment pa po mojem mnenju v preteklem obdobju ni bil dosti prevladujočo zeleno barvo je svojsko opozarjal nase, čeprav bi poleg samega emblema Iskre morda za prihodnje razstave te vrste le kazalo misliti tudi na še kak dodatni optični poudarek paviljona. V takem vrvežu, kot je salon v Parizu, je pač treba preglasiti ostale. Okrog našega paviljona in tudi sicer so se ves čas spletali tudi vsakovrstni poslovni razgovori in dogovori tako, da lahko upamo tudi na materialni uspeh. Da se zanimanje za pariški sejem elektronskih elementov na sploh povečuje, dokazuje že to, da so letos morali razstavi dati na razpolago še eno dodatno poslopje z ustreznimi razstaviščnimi in informacijskimi prostori. _ Kakorkoli že — upajmo, da se je nastop Iskre v Parizu izplačal in, da je prispeval k naši nadaljnji konkurenčni usposobitvi v svetu. Predvsem pa je važno dejstvo, da smo sploh nastopili. Dejansko je bila Iskra edini jugoslovanski razstavljalec in naša vloga v imenu vse Jugoslavije je bila zato tem dragocenejša. Vsak mednarodni uspeh je koristen; če je ta uspeh zabeležen v Parizu, je to hkrati še prijetno za vsakogar, ki je zaradi teh poslov to čudovito mesto prišel. Pariz ostaja pač vselej lep in privlačen; pogled z Eifflovega stolpa pa še vedno mlad in nov, čeprav je železni razgledni stolp, ki gaje nekoč za svetovno razstavo zgradil inženir Eiffel le kot preizkus prav te dni zabeležil že svojo devetdesetletnico. Mara Ovsenik e konkretno obdelan z drugimi DO v okviru SOZD Iskra, katere podporo, oz. sodelovanje in interes upravičeno pričakujemo. Mak SESTANEK PREDSEDSTVA KS ZSMS SOZD ISKRA Iskra edini jugoslovanski razstavljavec v Parizu Pripis: TOZD Tovarna stikalnih in zaščitnih elementov Dobrepolje skupaj z nekaterimi drugimi v okviru Iskra-Avto-matika do nadaljnjega navzven nastopa še kot TOZD TELA. Š.D. V Parizu se je te dni zaključil letošnji mednarodni salon elektronskih elementov, ki je nedvomno eden od najpomembnejših sejmov sodobne elektronske opreme v svetu. Zato je gotovo toliko bolj prav, če se je tudi naša Iskra tokrat v tem krogu predstavila v svetovnem tržišču. Na razstavi, ki je bila zelo dobro postavljena na sicer znanem pariškem razstaviščnem prostoru Porte de Versailles, je skupno razstavilo čez 2000 pomembnih razstavljalcev iz vseh delov sveta, seveda še posebej domače francoske firme pa tudi elektronske velesile, kot so Nemci, Japonci in Američani. Poleg samih industrijskih podjetij so na razstavi sodelovale tudi nekatere javne ustanove in organizacije ter založniške hiše, kot so na primer CCT - SNG - Komite za koordinacijo telekomunikacij, CNET — Nacionalni komite za proučevanje telekomunikacij, državni preizkusni laboratorij Francije, letalska družba Air France, REF — Mreža francoskih oddajnikov, francoske državne železnice, Zveza radijskih klubov, AEU-Revija azijske elektronske zveze, izdaje založbe Mc Graw Hill Data publicitions, Electronic de sign iz Nevv Yorka, itd. Bilo bi vsekakor preveč, če bi si zapisovali vso množico imen tembolj, ker je bila tudi gneča obiskovalcev velika tako, da smo sc morali od paviljona do paviljona hitro pomikati. Kot je predsednik prireditvenega odbora C. Legoriu poudaril, je sedanji 22. mednarodni salon elektronskih elementov ponudil res širok pregled izdelkov te vrste v svetu, pri čemer so to proizvodnjo popestrili tudi s predmeti Sekcije za mere, materiale in izdelke, namenjene elektroniki, kot tudi s prikazom najnovejših dosežkov in načrtov s področja elektronskih gradbenih elementov. Salon, ki je bil pod pokroviteljstvom združenja francoske elektronske industrije in petih profesionalnih zbornic, je razgrnil svoje eksponate v treh glavnih stavbah razstavišča 1,2 in 3. Naša Iskra Commerce je imela svoj paviljon v A oddelku 1. stavbe tako, da je zavzemala vidno mesto že po svoji lokaciji. Do paviljona Iskre s številko 63 smo prišli po aleji šestdeset, kar je bilo hkrati s telefonsko številko omenjeno tudi v zajetnem informativnem katalogu. Naš paviljon je bil zasnovan zelo učinkovito, hkrati pa je deloval umerjeno in elegantno. S TOZD TORJI KERAMIČNI KONDENZA- Uspelo srečanje Štipendisti in mladinci iz mokrono-ških Elektrolitov so obiskali svoje kolege v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku. Na lep sobotni sončni dan so se srečali 31. 4. Lepo vreme je pripomoglo, da je bilo razpoloženje na višini. Srečanje je imelo namen poglobiti poznanstvo med mladimi iz obeh tovarn, mokronoški mladinci pa so seboj pripeljali tudi nekaj vojakov iz bližnje vojne pošte. V Žužemberku so si oboji najprej ogledali tovarno in vodilni delavci so jim razložili, kako delajo, gospodarijo, samoupravljajo in s katerimi problemi se srečujejo pri vsakdanjem delu. Spet je mimo ena pomembnejših sejemskih razstav - sejem Alpe Adria. To prireditev si je letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ogledalo rekordno število obiskovalcev, rekordna pa je bila tudi po raz-stavljalcih: več kot 600 iz 19 držav. Veliko zanimanja je na sejmu vzbudila Iskrina stojnica, ki je bila letos v znamenju proizvodnega programa kranjske tovarne električnih ročnih orodij. ERO je mnogim obiskovalcem predstavil celoten program orodij, zlasti s poudarkom na Klip-Klap orodjih in novostih iz tega hobi programa. D s! tar 19 ne; sm bil VO( zal sar ide ski ce; Na zadnjem sestanku smo mladi največ pozornosti in časa posvetili nalogam, ki jih moramo izvršiti v naslednjem obdobju. Naštejem naj le nekaj najvažnejših nalog katere moramo izvesti v naslednjem obdobju, to je predvsem ažurno urejanje kadrovskih evidenc v 00 in KS ZSM na vseh nivojih, saj nam le to omogoča vedno akcijsko delo. Pogovarjali smo se tudi o reorganizaciji kluba štipendistov in nalog katere nas v 00 in štipendiste čakajo, da bo naše sodelovanje in delo čimuspešnejše. Pojačati in okrepiti moramo tudi sodelovanje s koroškimi Slovenci. Dogovorili smo se tudi o organiziranju mladinske delovne akcije na Dugem otoku, katero bomo pripravili v juniju, tako da bomo uredili kamp za letovanje. Seznanili smo se tudi o reorganizaciji mladinske pohodne enote, tako da bomo imeli v Iskri sedaj dva bataljona, komandanta pa bosta Kunaver Janez in Kopač Boris. Za reorganizacijo smo se dogovorili predvsem zaradi operativnosti enote. Na kraju smo se mladi seznanili z aktualnimi dogajanji v SOZDu, katera so pomembna za naše nadaljnje delo. AC sis SOI bo v , da m< sta ski nii Uv T( Ve. rai sti en ke tetri ste ža] ce [ Uh 1 Ys< od de kc lin na m; Pr $ Ti Pr kc m- Pr Po ogledu tovarne so odšli na hrib nad Žužemberkom, kjer so pripravili gostitelji - mladinci iz žužemberške Iskre prijetno srečanje s piknikom in pogovori so stekli, kar med živahnimi fanti in dekleti niti ni čudno. Zvečer so Žužemberčani pripravili presenečenje. Gostje so povabili v bližnjo vas Zagradec na pravcati literarni večer. Večer je potekel v vzdušju, kakršno je lahko le med mladimi, ko pesniki in pisatelji spregovorijo iz duše. Svoja dela so brali mladi književniki iz Ljubljane, večer pa so organizirali mladi iz Zagradca. Svoja dela so brali Gordana Kunaver, Beno Zadnik, Berta Bajtun in Tomo Rebolj. Mladi gostitelji iz Zagradca so vse goste iz Mokronoga in Žužemberka nato povabili v svoj klub, kjer so veselo zaplesali. Skoraj odveč je pripomniti, da so šli domov zgodaj. jry srt pa de kv Ni vlJ m ča Pr te kc ne Pc Pr 02 Udeleženci izleta v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku. INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Dober glas seže v deveto vas — slabši pa še dlje In do kod seže glas o kvaliteti Iskrinih izdelkov? Kar precej daleč. Toda tržišče bo potrebno še bolj razširiti. Vsaj v Široki potrošnji imajo o tem dokaj jasna stališča. Vendar brez zadovoljive kvalitete ne bo šlo. Vse večja konkurenca doma in na tujem postavlja proizvajalce pred dejstvo, da so lahko samo solidni proizvodi garant za uspešno poslovanje. In kako priti do tako solidnih izdelkov? Kar veliko činiteljev je prisotnih in to tako objektivnih, kot subjektivnih, mednje pa vsekakor sodi kontrola kvalitete, ki s sprejetjem integralnega sistema kontrole, prehaja v vse širše udejstvovanje. «Nekaj vprašanj o organizaciji, problemih in načrtih kontrolne službe v DO Široka potrošnja smo zastavili direktorju področja za kakovost in zanesljivost Petru Hafnerju. Kako je kontrola kvalitete organizi-^na v DO Široka potrošnja? Področje za kakovost je organizi-samostojno v okviru DO. L. ‘976 smo pričeli z uvajanjem integral-nega sistema kontrole kvalitete. Tako j^tao od prejšnjega načina dela, ko je °*la kontrola prisotna samo v proiz-v°dnem procesu, prešli na sistemski ?ahteva prisotnost kontrole vse od ^mega začetka, se pravi, že od izvora 1(kje za določen izdelek pa potem sWi ves razvojni in proizvodni pro-ces, tja do izvajanja nalog servisa. Za zagotavljanje uspešnosti takega sistema pa je nujno vključevanje vseh soudeležencev pri realizaciji in to bodisi nekega proizvodnega programa v celoti, ali pa posameznega proizvoda. To je neprimerno bolj dinamični ^odel, ki pa ga seveda moramo nepre- stano negovati in izpopolnjevati, v skladu z zakonodajo in samoupravami akti. Lani smo že zaključili z Rajanjem integralnega sistema v štirih TOZD, v dveh pa je uvajanje še v teku. Seveda se je pri tem potrebno za-Vedati, da je uspešnost tako organizi-ranega dela v veliki meri odvisna od strokovnosti kadrov. Z njo pa zaenkrat še nismo povsem zadovoljni, ker še ni na zadostni ravni. Vendar je res, da nekatere TOZD vlagajo veliko truda v tej smeri. Nesistematični pristop k izobraževaju tega kadra je na žalost še vedno prisoten in to je precejšnji zaviralni element. Prav tako tudi v sistematizaciji še ne zasedamo vseh mest in tudi to se potem nujno odraža pri realizaciji programa našega dela. . Na kakšni kakovostni ravni so prebodi Široke potrošnje? Po kakovosti so naši proizvodi konkurenčni na domačem trgu ostalim proizvajalcem, vendar pa je glede na vgrajene materiale -predvsem domače N proizvodnje — zanesljivost teh Pri nekaterih aparatih manjša od zane-sjjivosti sorodnih izdelkov iz uvoza. velja predvsem za aparate in za Program zabavne elektronike, medtem k° je kakovost in zanesljivost elektromotorjev povsem na ravni solidnih Proizvajalcev v svetu. Bi lahko povedali še kaj o vaših Prihodnjih načrtih? Za prihodnje so podane naloge v srednjeročnem programu, določamo Pa jih z letnimi plani. Izvajanje tega dda je koordinirano z vodji služb kvalitete v temeljnih organizacijah ter s skupnimi službami na ravni SOZD. Nastale probleme koordinirano odpra-vljamo na osnovi informacijskih tokov 111 to tako iz proizvodnje, kot s tržišča. Seveda imamo tudi probleme. Na Prvo mesto bi vsekakor postavil kvaliteto in zanesljivost delov in polizdelkov naših dobaviteljev. Ti nam s svojo nekakovostjo in nezanesljivostjo Povzročajo stroške pri sortiranju in Prebiranju teh materialov na vhodih, 0z- v procesu. Nadalje so tu tudi problemi pri določanju ravni kakovosti proizvoda in pri izvajanju nadzora nad kakovostjo izdelkov za izvozu. Pri slednjem je precej udeležen tudi subjektivni faktor. In ne nazadnje je tu še analiza informacijskega sistema in njegovo izkoriščanje. Doslej je bil namreč obstoječi informacijski sistem za kakovost v proizvodnem procesu premalo izkoriščen. Nadalje imamo v okviru integralnega sistema in veljavne zakonodaje kontrole kvalitete še naslednje naloge: - statutarno ureditev kakovosti s samoupravnim sporazumom o kakovosti na ravni SOZD - organizirati metrološki nadzor nad merili — to je urediti nadzor nad pregledi meril, ustrezno z zakonom o merskih enotah in merilih. Doslej namreč to področje še ni bilo sistemsko organizirano in je zato prihajalo v proizvodnih procesih do določenih motenj. V prihodnje se nameravamo vsekakor tem težavam izogniti in smo zato pristopili k organiziranju sistema za pregled meril. Pri tem je bistvena razmejitev meril na delovne etalone, sekundarna merila v razvojnih in kontrolnih službah in tehnološka merila ter izvajanje nadzora nad merili - z dobavitelji in kooperanti vskla-diti standarde kakovosti ter jih dopolniti z obstoječo veljavno zakonodajo. Zaradi že prej naštetih težav bomo morali le-te izločiti — to se pravi, da bomo morali prekiniti sodelovanje z .nekaterimi nesolidnimi dobavitelji - izvajanje nalog v okviru zakona o standardizaciji, predvsem na področju obveznega atestiranja in nadzora kakovosti - praksa je tudi pokazala, da planiranju in naročanju meril in merskih inštrumentov, posvečamo premalo pozornosti. Težave so nastajale in še nastajajo pri pridobivanju uvoznih dovoljenj za tovrstno opremo, kar povzroča nekvalitetne meritve izdelkov in zastoje pri uvajanju novih proizvodov v proizvodnjo. V izogib takih problemov smo v investicijskem programu vključili tudi merske opreme za nadzor kakovosti. Na koncu naj še povem, da je v okviru nalog, ki smo jih sprejeli skupaj s prodajo, tudi dolgoročna ureditev odnosov med proizvajalci prodajalci, IIP* Peter Hafner. kupci in servisom v skladu s sedaj veljavno zakonodajo. V tem smislu je med prvimi nalogami predviden aneks samoupravnega sporazuma med proizvajalci in servisom. Doslej je bil namreč samo pogodbeni odnos, ki pa je imel nekatere pomanjkljivosti." Boris Čerin ELEKTROMOTORJI Z modernejšimi stroji v večjo produktivnost Nekaj besed o posodabljanju proizvodnje v TOZD Elektromotorji je spregovoril vodja investicij in plana dipl. oec. Miro Krek. „Lani smo imeli investicijo v proizvodnjo sesalnih enot, to je v sesalne agregate, oz. elektromotorje, ki imajo prigrajeno sesalno turbino. Te sesalne enote vgrajujemo v sesalce in po kooperacijskem načelu pride naša tovarna do izdelkov za trg, se pravi do sesalca. Sem sodita dve kooperaciji in sicer z nemško firmo AEG in češko firmo ETA. Kot zadnji del dobave iz omenjenega investicijskega programa je bila dobavljena avtomatska linija za proizvodnjo rotorja in statorja za sesalne enote. Dobavitelj je firma GLOBE iz ZDA. Zmogljivost te linije je 2350 kosov na dan, število delavcev na liniji za rotor pa se je zmanjšalo za proizvodnjo iste količine od prvotnih 9 na 3. Podobno znižanje je tudi na liniji za statorje, čeprav ta še nima avtomatiziranih vseh delovnih operacij. Na tej liniji, na kateri izdelujemo rotorje za elektromotorje od začetnega sestavljanja gredi, paketa in kolek-torja, prek vseh faz navijanja in vstavljanja izolacij do končne kontrole, vidimo v naši tovarni tudi bodočo usmeritev za proizvodni proces vsega našega asortimana kolektorskih elektromotorjev. Po planu investicij za letošnje leto imamo namen nabaviti še dve liniji za rotorje elektromotorja, ki jih vgrajujemo v mešalnike in podobne gospodinjske aparate. Boris Čerin POPRAVEK ČLANKA „LANSKI POSLOVNI REZULTATI" V 14. številki Iskre" je v intervjuju z direktorjem področja za Plan, analize ter investicije Jožetom Vidicem prišlo v zadnjih dveh odstavkih do tiskovne napake. Izpuščene o bile naslednje vrstice: Ugotovimo nadalje še lahko, da je bilo gospodarjenje s sredstvi neugodno, saj so za približno 20% POD PLANOM VSE TOZD. V LANSKEM ijETU SO SE DVIGNILI TUDI OSEBNI DOHODKI IN SICER ZA 27 %. TAKO SO LE ŠE ZA 2% pod republiškim poprečjem sorodne industrije, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti vsekakor ugodno. Boris Čerin J Iskra — industrija širokopotrošnih izdelkov Široka potrošnja, n. sol. o. Škofja Loka TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sprejemniki, n. sub. o. Sežana Skladno z določili statuta delavski svet razpisuje naslednja dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA ENOTE PROIZVODNJE INDIVIDUALNIH IN SERIJSKIH OJAČE- VALNIH NAPRAV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola elektro stroke šibki tok ali visoka šola za organizacijo dela — proizvodna smer in 4 leta delovnih izkušenj — višja šola elektro stroke — šibki tok ali višja šola za organizacijo dela — proizvodna smer in 6 let delovnih izkušenj 2. VODJA ENOTE ZA PROIZVODNJO MEHANSKIH DELOV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola strojne stroke tehnološke smeri, visoka šola kemijske stroke tehnološke smeri ali visoka šola za organizacijo dela proizvodne smeri in 4 leta delovnih izkušenj — višja šola strojne stroke tehnološke smeri, višja šola kemijske stroke tehnološke smeri ali višja šola za organizacijo dela proizvodne smeri in 6 let delovnih izkušenj. 3. VODJA ENOTE ZA PROIZVODNJO RADIJSKIH SPREJEMNIKOV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola elektro stroke šibki tok ali visoka šola za organizacijo dela — proizvodna smer in 4 leta delovnih izkušenj višja šola elektro stroke — šibki tok ali višja šola za organizacijo dela — proizvodna smer in 6 let delovnih izkušenj. 4. VODJA ENOTE ZA PROIZVODNJO TRANSFORMATORJEV IN TELEVIZIJSKIH STABILIZATORJEV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo: še — visoka šola elektro stroke jaki tok ali visoka šola za organizacijo dela proizvodna smer in 4 leta delovnih izkušenj — višja šola elektro stroke jaki tok ali višja šola za organizacijo dela proizvodna smer in 6 let delovnih izkušenj. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: ISKRA TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, Partizanska 82 v 15 dneh po tej objavi. SPREJEMNIKI Lansko zaposlovanje v Sprejemnikih Zaposlovanje v letu 1978 je potekalo v skladu z načrtovano kadrovsko politiko. V primerjavi z letom 1977 smo povečali število zaposlenih za 2 %, pri čemer gre predvsem za delavce v neposredni proizvodnji. Sprejemali smo jih iz bližnje okolice, to je take, ki imajo stanovanjski problem že urejen. V lanskem letu smo imeli tudi precejšno fluktuacijo: 18 delavcev je odšlo na odsluženje vojaškega roka, 7 delavcev se je med letom upokojilo, 34 pa jih je odšlo, bodisi zaradi izselitve, bodisi zaradi zaposlitve v drugih organizacijah združenega dela. Vse te delavce smo sproti zamenjevali z novimi tako, da fluktuacija ni bistveno vplivala na izvajanje proizvodnega plana. Povejmo še, daje povprečna odsotnost iz dela znašala v lanskem letu 7,5 %, v kar je všteta tudi odsotnost za nego družinskih članov. Ta izpad je bil v planu že predviden in zato tudi ni bistveno vplival na poslovanje. Boris Čerin INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Mladost v mladem mestu Samo še slab mesec nas loči od pomembne in množične manifestacije mladih, od 7. srečanja mladih delavcev Goriške. Letošnji organizator in pokrovitelj je Iskra — Avtoelek-trika Nova Gorica. Na to srečanje mladih so se v Avtoelek-triki pričeli pripravljati že v januarju, saj hočejo srečanje res pripraviti kar se da dobro in s tem ponovno potrditi sloves dobrih organizatorjev. O samem srečanju smo se pogovarjali s sekretarjem Koordinacijskega sveta ZSM Iskre -Avtoelektrike Simonom Bratužem. Letošnje tradicionalno 7. srečanje mladih delavcev Goriške bo v petek 11. in soboto 12. maja. Osrednji del srečanja bodo tudi letos predstavljala športna tekmovanja ekip osnovnih organizacij ZSMS iz delovnih organizacij širom Goriške. Pričakujemo, da bo vseh nastopajočih preko 1000, pohvaliti pa se vsekakor moramoftudi z novostjo, ki smo jo uvedli prvič letos. Na srečanje smo namreč povabili tudi mlade iz zamejstva iz Italije ter mlade iz Kranja in Maribora". ,,V katerih športnih disciplinah se boste pomerili? “ „Vsa športna tekmovanja bodo v soboto, 12. maja v športnem parku v Novi Gorici. Ekipe se bodo pomerile v košarki, rokometu, nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu." „To najbrž ne bo vse. Kaj še pripravljate? “ „Res je. Naš cilj vsekakor ni le v športnih srečanjih, zato pripravljamo še nekaj vzporednih manifestacij, ki naj bi prikazale življenjski in delovni utrip nas mladih. Tako naj bi v soboto preko celega dne, potekal program, ki bi skušal zajeti in prikazati čim več našega delovanja in uspeha. Občinska konferenca ZSMS Nova Gorica bo ob tem srečanju razpisala priznanja mladim delavcem — proizvajalcem, ki na svojih delovnih mestih s svojo prizadevnostjo, inovatorstvom in samoupravnim delovanjem veliko prispevajo k razvoju in napredku delovne organizacije. V Park hotelu v Novi Gorici bomo pripravili razstavo fotografij na temo: „Mladi, naše delo in prosti čas", Uvodno in zaključno dejavnost pa bomo popestrili z lastno kulturno dejavnostjo, višek srečanja pa bo vsekakor: javna tribuna, le-ta bo na predvečer srečanja tu pri nas v dvorani delavskega samoupravljanja na temo: ..Zakon o usmeijenem izobraževanju." Tako torej, pred mladimi v Avto-elektriki je še ena velika naloga. Precej organizacijskih priprav je že v teku, kar samo potrjuje, da bo 7. srečanje vsekakor uspelo, v zadovoljstvo vseh nastopajočih, to pa bo za mlade iz Avtoelektrike najlepša nagrada za trud in prizadevanje. MAK Uspel izlet v Žarnice Sicer malo pozno, vendar s toliko večjo ugotovitvijo lahko zapišemo o zelo uspelem srečanju mladih iz vseh TOZD Iskre - Avtoelektrike v tovarni žarnic v Ljubljani. Ta obisk so mladi izvedli v okviru programa o medsebojnem sodelovanju z vojaki iz obmejne karavle Lokvica na Krasu, namen pa je bil ogled proizvodnje v tej oddaljeni TOZD Avtoelektrike in razgovor o problemih, ki jih imajo mladi v dislociranih TOZD delovne organizacije Avtoelektrika. Prek 50 mladih iz Nove Gorice, Bovca, Tolmina in Komna je prejšnji mesec obiskalo tovarno žarnic, kjer so jih sprejeli mladi iz te OO in drugi predstavniki družbenopolitičnih orga- nizacij. Najprej so si ogledali proizvodne postopke nastajanja avtomobilskih žarnic, saj so bili nekateri prvič v tej tovarni. Seveda je odveč poudarjati, da je bilo zanimanje za proizvodnjo res veliko, saj se ta pioizvodni program popolnoma razlikuje od tistega v Komnu, Tolminu, Bovcu in seveda v Novi Gorici. Po ogledu tovarne so odšli na skupne razgovore, ki so se nanašali predvsem na delovanje mladih v dislociranih TOZD, razrešili pa so tudi del težav povezovanja teh OO v koordinacijski svet ZSM Avtoelektrike. Izlet v tovarno žarnic, lahko bi ga imenovali strokovna ekskurzija, ali pa delovno srečanje je v celoti uspelo, saj so bile prav tu vzpostavljene nove vezi prijateljstva, razrešeni so bili mnogi problemi, mladi so se seznanili s tovrstno proizvodnjo in se dogovorili za skupne akcije, ki jih bodo izpeljali v letošnjem letu. M.R. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA TOZD MAGNETI Kobalt postaja vedno bolj dragocena kovina Zaradi političnega položaja v Zairu je uvoz kobalta vse težji in zato dobiva vse višjo ceno. Belgijski dobavitelji so TOZD Magneti (in ostalim kupcem) od lanskega junija že trikrat znatno dvignili ceno in tako je cena kobaltu v dobrih devetih mesecih poskočila kar za 341 %. To je bil glavni problem v poslovanju prvih treh mesecev v TOZD Magneti. Glavna surovina za sedanjo tehnologijo proizvodnje magnetov je kobalt in zato njegova cena bistveno vpliva na cene izdelkov. Poleg tega pa so dobave racionirali — se pravi omejili. Tako imajo v Magnetih težave poleg visoke cene (1620 belgijskih frankov za kg), tudi z dobavami te surovine. Sicer pa so letošnje delovno in poslovno leto v tej TOZD dobro zastavili, saj so v I. trimesečju predvideni načrt proizvodnje celo presegli za 5 %, kar je v primerjavi z lanskim letom v istem času za 20 % več. Ob tem se je ves kolektiv zelo prizadeval pri dviganju storilnosti. Ta uspeh pa je še več vreden, če vemo, da delajo z zastarelo opremo in zato seveda z zaostalo tehnologijo. Prodaja je dobro tekla, saj so vse sproti prodali in tudi v izvozu so dosegli predvidene količine. Nekateri kupci so ob podražitvah magnetov — Z v Čestitke 50 in 60 letnikom Letos bo vrsta naših sodelavcev slavila 50- in 60- letnico. Večinoma so to stari Iskraši, naši dolgoletni delovni tovariši. V naših tovarnah so pustili in doživeli najlepše ure svojega ustvarjalnega življenja. Prav je, da se jih spomnimo vsaj s stiskom rok in dobrimi željami. 60 let bodo letos dopolnili: Avgust Štukelj iz Uporov v Šentjerneju, Ana Kovačič Upori Šentjernej, Marija Matko Upori Šentjernej, Borič Dragič iz Feritov, Ivo Cirman iz Skupnih služb, in Jožefa Šobar iz Specialnih elementov. 50 let bodo letos dopolnili: Iz TOZD Keramike: Vera Cirman, Franc Kovačec, Karel Pečnik, Ali Taqi, Pavla Blatnik in Marija Tufegdžič, Janez Šeme iz Orodjarne. Iz TOZD Upori Šentjernej: Amalija Gorenc, Marija Cetinski, Albina Pleskovič, Tinko Žulič, Amalija Rebzelj, Anton Makovec, Ana Bambič, Jože Luzar, Antonija Dular, Antonija Hudoklin, Karolina Kosmač, Janko Klikelj, Roman Kuhelj, Terezija Grubar, Antonija Bese-tič, Franc Zagorc. Iz TOZD Feriti v Ljubljani: Rozina Volovljek, Edvard Levec, Ivan Travnikar in Evgen Ivanič. - Iz TOZD Magneti Alojz Sever. Iz TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk: Hedvika Petaina, Emeran Praznik, Antonija Kuhelj, Karlina Koncilija, Ana Jaklič, Marija Novak, Ana Kocjančič, Štefanija Mačeral, Terezija Zupančič, Jožefa Kuhelj, Ana Sadar, Vladimir Filipič, Jožefa Rojc, Alojz Pajk, Marija Kuhelj in Ljudmila Škoda. Iz TOZD Specialni elementi: Ivan Trunk, Peterle. Iz TOZD Polprevodniki Trbovlje: Antonija Janež in Pavla Cilenšek. Vsem jubilantom iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Žarko Kranjc, predsednik DS IEZE Lojze Šarlah, predsednik sindikata Gojmir Blenkuš, predsednik KPO. . mm v x V TOZD Magneti imajo precej težke delovne pogoje, na sliki Milan Zorn. cene so dvignili sorazmerno s februarsko podražitvijo kobalta, bolj oprezni pri naročilih za drugo letošnje četrt- letje. Verjetno se bodo morali bolj usmeriti na izvoz, obstaja pa nevarnost, da bodo domači kupci ob polno zasedenih zmogljivostih za izvoz težko prišli do potrebnih količin magnetov. Zlasti bo TOZD Magneti težko širila proizvodnjo zaradi pomanjkanja kobalta. Izvozne možnosti ima Tovarna magnetov zelo dobre, saj so ob podražitvah tudi inozemski kupci radi pristali na nove cene, samo da so dobili zadostne količine teh iskanih izdelkov. Ob omenjenih zadregah s surovinami so se lotili tudi razvojnih nalog, ki bi jih naredile bolj neodvisne od uvoza kobalta. Tako so sredi dela pri razvoju dveh novih tehnologij. Prva je na bazi redke zemlje Co5 in pričakujejo že konec letošnjega leta pozitivne rezultate 15 — 20 MGOe. Druga naloga pa, na kateri intenzivno delajo v razvoju, je razvoj magneta brez kobalta (sistem Ae—M in C). Obe razvojni nalogi tečeta v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan in z Metalurškim inštitutom. Razen tega pa že uvajajo v proizvodnjo visokoenergetske magnete AL NI Co'700 in visokokoercialne magnete AL NI Co 450. To pa so razvojni uspehi lanskega leta in zreli za proizvodnjo pomenijo velik korak v osvajanju novega proizvodnega programa za TOZD Magneti. TOZD POLPREVODNIKI Kako smo obveščeni? A Obveščenost je pogoj za odločanje, ker brez poznavanja položaja, dogajanj, načinov in prijemov pri gospodarjenju in poznavanja smeri tehničnega razvoja, je tudi delegat in samo-upravljalec brez moči. In kako je seznanjen kolektiv v trboveljski Iskri? O tem smo se pogovarjali s tremi delavci iz te TOZD. Informiranje je pri nas dobro organizirano. Na oglasni deski, v domačem Informatorju, v Biltenu delovne organizacije, v glasilu Iskra, imamo pa tudi ozvočenje za kratka sporočila. Dovolite, da predlagam, ker sem zadovoljen z vsebino sporočil, bolj praktične oblike, ker menim, da so vsaj nekatera zelo nepraktična. Predvsem morajo biti informacijč čim krajše in v obliki, ki jih lahko z najmanjšim tmdom sprejmemo vsi, ki so nam namenjene. Predvsem je najbolj učinkovita ustmena informacija. Sindikalne skupine so skoraj idealna oblika takega informiranja. Tu lahko namreč vsakdo vpraša kar ga zanima, pove predloge, kritiko, ali pripombe in dobi potrebna pojasnila v primerih zahtevnejšega gradiva. Skratka, mislim, da je največ vreden osebni kontakt delavcev z družbenopolitičnimi in drugimi odgovornimi ljudmi. BOŽA ŠIPEK, delavka: Seveda hočem tudi jaz odločati o tem, kako bomo gospodarili in živeli v našem kolektivu. Mislim, da izvem vse potrebno, da pri odločanju lahko tvorno sodelujem. O dogajanju v naši tovarni izvem iz Informatorja, to je naše domače ,,sredstvo obveščanja". Marsikaj o dogajanju v TOZD je objavljeno v Iskri in na oglasnih deskah. Na primer ob javni razpravi o zaključnem računu smo dobili dobre in enostavne informacije o poslovnih rezultatih v TOZD in delovni organizaciji v internem informatorju Biltenu, ki ga izdaja DO po potrebi. Prvo zaradi takih izčrpnih in razumljivih podatkov je x razprava potekala plodno, vedeli smo, o čem razpravljamo in o čem odločamo. Res je mnogokje precej godrnjanja o slabi obveščenosti. Če pa sem kritičen realist, moram reči, da je pri nas v Trbovljah, oz. v Iskri obveščanje kolektiva in delegatov dobro urejeno, samo če se poslužimo vsega, kar nam je na razpolago. STANA STRNIŠA, predsednica sindikata: Še kar posrečeno smo „uglasili“ domači Informator, kjer v kratkih in preglednih prispevkih objavljamo vse dogajanje v naši TOZD. Imamo tudi Bilten delovne organizacije, ki skrbi za povezavo in informacije, ki zanimajo vse TOZD v naši DO. Sicer se poslužujemo vseh dosegljivih oblik informiranja: oglasna deska, Informatorja, Biltena DO, glasila Iskra in za krajša sporočila tudi ozvočenja. Za glasilo Iskra mislim, daje ubralo pravo smer in, da sporoča tisto, kar od njega pričakujemo. Menda mi ne boste zamerili, če prosim,-da bi vaši kolegi, ki pišejo na prvih straneh načelne in najvažnejše informacije o vsej Iskri, bili malo krajši in malce manj strokovni. F. Kotar BOŽO GAČNIK, vodja orodjarne: Mislim, da imamo vpogled v vse dogajanje v Iskri in seveda še bolj v domači tovarni. Tu mislim na dogajanja na družbenopolitičnem, samoupravnem, gospodarskem in tehničnem področju. Informacij je dovolj, saj se marsikdo od nas skoznje niti ne ..pregrize". ISKRA- IEZE, n. sol. o., TOZD NAPRAVE IN ORODJA, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 17 vabi učence, ki zaključujejo osemletko v šolskem letu 1979/80 in ki imajo veselje do kovinarskega poklica, da pridejo skupaj s starši na informativni pogovor v Izobraževalni center Litostroj v Ljubljani, Djakovičeva 53, dne 16. 4. 1979, ob 10. uri in ogledajo šolske učilnice in delavnice, nato pa bodo šli na ogled proizvodnih prostorov TOZD NAPRAVE IN ORODJA, Stegne 17. Vsi sprejeti učenci so hkrati tudi štipendisti TOZD do zaključka i šolanja. J V tej tovarni se pripravljajo tudi na gradnjo novih proizvodnih prostorov, oz. na znatno razširitev sedanjih. V delu je glavni projekt, imajo zagotovljeno lokacijo in optimistično pričakujejo, da bodo prostori pod streho še pred zimo. Dogovarjajo se že o d°1 bavah sodobne strojne opreme ‘f upajo, da bo proizvodnja na novit1! strojih z novo tehnologijo pol*1: stekla že sredi prvega polletja prihod’ nje leto. N TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Ljubezen gre skozi želodec V šentjernejski Iskri imajo lepo poskrbljeno za dostojen prostor, v katerem malicajo. V starem delu tovarne je poleg kuhinje jedilnica. Stene so obložene s fugiranim kamnom, strop pa z lesom. V novi Tovarni potenciometrov pa je sodobna menza, skoro restavracija, ki služi za delilnico hrane. V obeh delih družbene prehrane delijo tople malice, lahko pa se kupi tudi sladkarije, pecivo in brezalkoholne pijače. Le kuhinja je na tesnem. Vodja menze Darinko Vidic upa, dajo bodo letos razširili. Gotovo ni šala kuhati za 1100 sodelavcev. Kuhajo tople obroke za malice trikrat dnevno - za vse tri izmene, dietno hrano za tiste, ki ne smejo jesti vsega in tudi kosila. Za tople obroke imajo kar 36 jedilnikov, se pravi da pride ena jed na vrsto komaj enkrat na mesec. Hrana je vedno sveža in predvsem zdrava. Posebno poleti, ko je to dosegljivo, kuhajo precej zelenjave. Vodja Darinko si pomaga nekaj s trgovino nekaj pa z okoliškimi kmeti. Ljudje radi prodajo tovarni, kar pridelajo, saj je TOZD Potenciometri dober kupec in dober plačnik. Naj navedemo nekaj številk o kuhinji: 11 zaposlenih v menzi kuha za okrog 1200 ljudi, za 1100 domačih in ISKRA—IEZE TOZD Tovarna specialnih elementov in materialov Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih opravil in nalog 1. VODENJE RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA ODDELKA Področje dela je vodenje in samostojno raziskovalno delo na elektronskih elementih v teme'jn. organizaciji. Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo, da imajo končano fakulteto za elektrotehniko in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri delu v razvoju elektronskih elementov; pasivno znanje dveh tujih jezikov. Osebni dohodki so od 11.160 din dalje. 2. SAMOSTOJNA RAZVOJNO RAZISKOVALNA DELA na področju elektronskih elementov Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo, da imajo končano fakulteto za elektrotehniko in vsaj tri leta delovnih izkušenj v razvoju elektronskih elementov; pasivno znanje tujega jezika. Osebni dohodki so od 9.660 din dalje. 3. SAMOSTOJNA RAZVOJNO RAZISKOVALNA DELA na področju elektromehanskih elementov Področje dela je samostojno razvojno delo na preklopnikih in drugih elektromehanskih elementih; Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo, da imajo končano fakulteto za strojništvo in vsaj tri leta delovnih izkušenj v razvoju elektromehanskih elementov; pasivno znanje dveh tujih jezikov. Osebni dohodki so od 9.660 din dalje. 4. ANALIZIRANJE, INFORMIRANJE IN USKLAJEVANJE ZA AOP IN POSLOVANJE TOZD Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano ekonomsko srednjo šolo in tri leta delovnih izkušenj na področju analiz in organizacije poslovanja. Potrebno je tudi znanje strojepisja. Osebni dohodki so od 7.560 din dalje. 5. KONSTRUKTERSKA DELA Področje dela je izvajanje konstrukcij elementov in delovnih pripomočkov za potrebe razvoja in proizvodnje in urejanje tehnične dokumentacije. Od kandidatov pričakujemo srednjo izobrazbo, da imajo končano tehnično šolo strojne stroke in tri leta delovnih izkušenj v konstrukciji. Osebni dohodki so od 6.870 din dalje. 6. VODENJE SKUPINE IN IZDELAVA POSEBNIH TOROIDNIH NAVITIJ Področje dela je vodenje skupine delavcev in samostojno delo pri proizvodnji posebnih toroidnih jeder. Od kandidatov pričakujemo srednjo izobrazbo, da imajo končano tehnično šolo elektro stroke in 2 leti delovnih izkušenj. Osebni dohodki so od 6.870 din dalje. 7. ZAHTEVNA FINOMEHANSKA DELA Področje dela je izdelovanje prototipov za razvoj in finomehanska dela v mehansko servisni delavnici temeljne organizacije. Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano poklicno šolo — finomehanik ih 2 leti delovnih izkušenj. Osebni dohodki so od 5.940 din dalje. 8. POMOŽNA DELA V RAZVOJU Področje dela je pomoč razvijalcem v razvojno raziskovalni enoti temeljne organizacije. Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano poklicno šolo — radiomehanik, elektromehanik, RTV mehanik ali TT mehanik in da imajo vsaj 2 leti delovnih izkušenj pri finomehanskih delih. Osebni dohodki so od 5.670 din dalje. 9. MONTAŽA PODSESTAVOV V LABORATORIJSKI PROIZVODNJI Področje dela je spajkanje in sestavljanje elektromehanskih elementov. Od kandidatov pričakujemo končano osnovno šolo in da imajo ročno spretnost za drobna dela. Predhodno bo opravljen preizkus ročne spretnosti Osebni dohodek je od 4.650 din dalje. 10. IZDELAVA TRAČNIH JEDER Področje dela je navijanje, dimenzioniranje in podobna priučena opravila v proizvodnji tračnih jeder. Od kandidatov pričakujemo končano osnovno šolo in da imajo fizično sposobnost za delo v proizvodnji. Osebni dohodki so od 4.440 din dalje. 11. IZDELAVA PODSESTAVOV ZA ELEKTROMEHANSKE ELEMENTE Področje dela je montaža in sestava elektromehanskih elementov, filtrov in kondenzatorjev v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo končano osnovno šolo in cja imajo ročno spretnost Osebni dohodki so od 4.110 din dalje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem poizkusnega dela. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru Vloge sprejemamo v 15 dneh od dneva objave na naslov ISKRA—TOZD SEM. Tržaška 2. Ljubljana, kadrovska služba. nekaj manjših obratov v okolici, ^ nimajo svojih kuhinj. Za obrat v K°' stanjevici hrano vozijo tja. Poleg teg3 pripravijo malice za Servis v Prekop1 in Agrokombinat Krško. DopoW skuhajo in razdelijo 750 obrokov, p0, poldne 250 in ponoči okrog 40. Po!e$ (Nadaljevanje na 7. stran11 Darinko Vidic, vodja kuhinje v Š^ jerneju. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA Ljubezen gre skozi želodec (Nadaljevanje s 6= strani) tega pripravijo 76 dietnih malic, 30 ,analih" in kakih 10 „velikih“ kosil. Mala kosila so obedi za šolarje, katerih starši so zaposleni v tovarni. Tako so otroci preskrbljeni, oz. siti, medtem ko so matere zaposlene. Otroško kosilo stane 15 din, za odrasle pa 20 din. Pa to ni kako mašilo, ampak pravo kosilo: juha, glavna jed, prikuha, solata in običajno tudi sladica, vse to za 20 din! Za vse to delo imajo zelo majhno kuhinjo. Zato se bodo letos lotih adaptacije in zidave prizidka k sedanji kuhinji. Tako bodo pridobili kakih 50 kvadratnih metrov prostora in porabih ga bodo za racionalnejšo razporeditev sedanjih kuhinjskih naprav in za nove, ki jih imajo že kupljene. Tako bodo dobili boljše pogoje dela in tudi kvaliteta prehrane se bo še zboljšala. Vse to delo opravlja 11 ljudi, 5 kvalificiranih kuhinjskih delavcev in 6 priučenih. Manjka jim še mesar, saj morajo zdaj dekleta sama opravljati še mesarsko delo. Nabava je tudi sicer zanimiva. Približno polovico hrane kupujejo pri kmečkih sosedih, polovico pa v trgovini. Pri kmetih kupujejo zelenjavo, krompir, kislo repo in zelje, jajca in še marsikaj. Tako tudi prihranijo marsi-kak dinar, ki bi ga sicer spravili posredniki. Ekipa kuharjev šentjernejske Iskre je tudi sicer zelo cenjena za množične prireditve. Vabijo jih na zborovanja, obletnice, proslave in prireditve. Posebno so znani po svojem partizanskem golažu. Za vsakoletno srečanje oktetov v Šentjerneju so že kar abonirani". KF C S kamero po TOZD TOZD MAGNETI Ljubljana: Velika pridobitev za razvojno službo je nov analitski rentgenski kvantometer. Služil bo v laboratoriju za razvoj za analize materialov in za kontrolo sestave končnih izdelkov. TOZD SPECIALNI ELEMENTI Ljubljana: Pred kratkim so kupili nove stroje za toroidno navijanje. Naprave so polavtomatske in so zelo poenostavile delo, predvsem pa je navijanje potenciometrov, transformatorjev in drugega zelo kvalitetno. Na sliki: Inge Božič navija potenciometer. IZ DELA ZSM ELEKTROMEHANIKE Marksistični krožek Pogostokrat se zgodi, da mlad človek, ki nanovo pride v tovarno in prinese s sabo cel kup idealov o samoupravljanju v združenem delu, kaj kmalu opazi, da različne resolucije ipd. v praksi izgledajo precej drugače, kot si je predstavljal. Samoupravljanje in zakon v združenem delu sta v praksi (in tako tudi v Iskri) šele v svoji razvojni fazi. Ponekod sta sorazmerno precej prisotna, obstajajo pa tudi bolj „klene strukture", ki se le stežka privajajo nanju. Pogosto je vzrok za probleme šepavo informiranje, kije osnovni pogoj za uresničitev samoupravljanja, še večji problem pa je zastarela in težko premakljiva miselnost nekaterih (naenkrat) samoupravljalcev. Tako se dostikrat zgodi, da naš „novodošli mladenič" na vrat na nos skuša na svojem delovnem mestu in v okolici napraviti nekakšno samoupravno revolucijo v malem, vendar pa se njegove idealistične intervencije (še posebej zaradi pomanjkljivega predznanja in predvsem prakse) v večini primerov končajo že ob mrkem pogledu nadrejenega (npr. mojstra). Rezultat je, da se mladi samoupravljalec užaljeno (ali iz strahu za osebno eksistenco) umakne vase, se prilagodi kvazi— samoupravi) alski okolici in se loti nabiranja točk za osebno oceno . .. Verjetno se je iz takih in podobnih razlogov komisija za IPD v koordinacijskem svetu mladine Elektromeha-nike odločila, da nekaj stori za spremembo stanja. Dala je iniciativo za marksistični krožek v obliki diskusije in treba je reči, da je prvi sestanek zainteresiranih mladincev potekel v zanimivem vzdušju in v bogati debati. Gre za razprave odprtega značaja in lahko se jih udeleži vsak mladinec— Iskraš, ki ga marksizem zanima. Zanimati pa mora vsakega samoupravljal-ca, ker lahko samo tako postane dober samoupravljalec. Jože Novak, predsednik Centra marksističmh krožkov pri OK ZSMS Kranj, je v uvodu povedal, da doslej kakšnega večjega sodelovanja marksističnih krožkov in OO ZSM delovnih organizacij ni bilo. Tako je treba reči, da se je za prvi sestanek zbralo sorazmerno precej mladih Iskra šev, kar kaže na to, da zanimanje obs'aja. Seveda pa s tem še ni rečeno, da je udeležba že tudi zadovoljiva. Z bogatejšo informacijo je treba pritegniti še več mladih, kajti šele potem bomo lahko govorili, da marksistična miselnost na dovolj široki .ronti prodira v mlade Iskraše. Zapišimo nekaj značilnih misli, ki so bile premlevane na prvem sestanku na temo „Vloga mladega samouprav-Ijalca v združenem delu". Ena izmed osnovnih nalog samo-upravljalca je, da se vključuje v aktivnosti delovne organizacije in v delegatski sistem (navzven in navznoter). Skrbeti mora za samoupravni in ekonomski razvoj — to pa se prepleta (smešno je govoriti, da ZK dobro deluje, kadar obenem ugotavljamo, da gospodarstvo stagnira!). Zakon o združenem delu naj bi konkretiziral delavčeve odločanje, samoupravljanje bo tako res lahko prodrlo v samo bazo. Podjetij, ko se je dejansko odločalo samo „na vrhu", ni več. Danes govorimo o delovni organizaciji in delegatskem sistemu, tu pa se INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE r TOZD ORODJARNA, Ljubljana: Domači projektanti v konstrukciji so pripravili novo napravo za zlaganje kondenzatorjev. Izdelali jo bodo v Orodjarni, služila pa bo za avtomatizacijo dela procesa v VF Keramiki. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektronike in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB objavlja prosta dela in naloge VODJE INVESTICIJSKEGA ODDELKA v programsko-tehničnih službah. Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba gradbene, strojne ali elektro smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na gradnji investicijskih objektov, — opravljen strokovni izpit, — ustrezne moralno-politične kvalitete. Kandidati naj pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA E LE KT ROM EH ANI-KA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. delavcu ponuja v roke dejansko velika moč. Predpogoj takega načina upravljanja pa je seveda primerno razvita delavčeva samoupravljalska zavest. Narobe je, da se prav zdaj (spričo trenutnih družbenoekonomskih razmer) srečujemo z mezdno miselnostjo, da se pojavlja močan individualizem in celo skupinski individualizem. Da se samoupravljanje na vsej fronti razvije v dejstvo, je pomembna samokritičnost, poštenost in sploh zdrava samoupravljalska zavest na vseh ravneh. Kot že rečeno sloni samouprav-ije na učinkovitem informiranju, na podlagi dobre informacije je možno učinkovito odločati. Pomembne so naloge delegatov: odnose v bazi je treba razčistiti in odločati na tej podlagi. Ne pa, da se odloča pri vrhu in se potem problemi pojavljajo v bazi (med delavci — neposrednimi proizvajalci). Kljub temu, da se zdaj ne odloča več na ravni podjetja in so ustanovljene temeljne organizacije združenega dela (TOZD), so nekateri stari problemi ostali. Ugotavlja se, daje TOZD še vedno preveliko telo za uspešen samoupravni krvotok in prav v tem tiči leglo neštetih problemov. Še posebno je to prisotno tam, kjer ob priliki podeljevanja naziva TOZD niso razmišljali, kaj s tem sploh želijo spremeniti. Tako se je zgodilo, da so tudi preveliki proizvodni obrati (ponekod z izgovorom, da tako pač zahteva proizvodnja) sprejeli novi zveneči naziv, medtem ko se v sistemu ni prav nič spremenilo. Tam se zdaj seveda srečujejo tudi s starimi problemi. Informi- ranje je slabo, demokratičnega dogovarjanja delavcev skoraj ni, samoupravljanje s težavo prodira in večina stvari se začne in konča z znamenitim dvigovanjem rok na delavskih zborih. Delavec pa mora biti obveščen in to preden bo odločal! Vzemimo za primer nabavo novega stroja. Odgovorni strokovnjak mora v takem primeru pripraviti predlog, ki naj obsega več alternativ. Vzporedno je treba pripraviti tudi vsakomur razumljivo informacijo, kakšne dobre in slabe strani vsaka alternativa prinaša. Šele na podlagi take informacije delavski svet lahko odloča o najboljši varianti nabave zadevnega stroja. Na marksističnem krožku je bilo govora tudi o vse večji pomembnosti sindikata v delovni organizaciji. Sindikat je edina organizacija, ki združuje vse delavce, ne glede na njihov svetovni nazor. Vloga mladih v sindikatu je premajhna! Težko je v sorazmerno kratkem sestavku zajeti (še posebej pa komentirati) vse teme, ki so se pojavile za prvo okroglo mizo mladih marksistov. Težko tudi zato, ker je to bilo prvo srečanje, in je mnogo misU ostalo nedorečenih, precej vprašanj odprtih — nedokončanih in odprtih kot je v tem trenutku praktično samoupravljanje. Eno pa je jasno: nekaj se je med mladimi začelo dogajati in premikati. Upajmo, da bo pri tem ostalo in se še razširilo. Kajti — najmanj kar te razprave prinašajo, je bogatenje, plemenitenje mlade človekove misU. In že zato se je krožku vredno priključiti. Kazimir Mohar Razprava o usmerjenem izobraževanju v Elektromehaniki Skupščina SRS je v februarju sprejela osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju in ga dala vsem sredinam naše skupnosti v javno razpravo. Ko so mladi na predsedstvu OK ZSMS Kranj razpravljali o osnutku tega zakona, so že v prvi fazi ugotovili, da je sicer primeren za javno razpravo, vendar pa ne konkretizira vsega tistega, kar v načelu izpostavlja. To, kar je za mlade pomembno, je predvsem vprašanje samoupravnega položaja mladega človeka v vzgoji in izobraževanju ter vprašanje, kako se izraža v zakonu samoupravljanje kot vzgojno načelo. Ocenili so, da bo ob samem zakonu treba širše spregovoriti o vprašanjih našega izobraževalnega sistema in o šolstvu na Gorenjskem. O enjujejo tudi, da TOZD posvečajo veliko premalo pozornosti vprašanju usmerjenega izobraževanja kot celote n s tem tudi njihove vloge v strokovnem, kadrovskem, materialnem in vsebinskem pogledu. Vse to mladim predstavlja osnovo, da se res odgovorno in celovito lotijo obravnave osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju. OK ZSMS Kranj je organizirala javno razpravo, ki do (Nadaljevanje na 8. strani) NOVE MOŽNOSTI ORGANIZIRANJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V preteklem mesecu, ko je bil dan v razpravo predlog za izdajo novega zakona o zdravstvenem stanju, se je začela nova pomembna etapa v samoupravni organiziranosti zdravstvenega varstva. Za združeno delo je to še toliko bolj pomembno, ker sedanja organiziranost zdravstvenega varstva nosi s seboj nekatere pomanjkljivosti, ki omejujejo pravice delavcev. To je najbolj pregledno podano v predlogu „Ugotovitev in usmeritev . . ." (glej Komunist, 30. marca 1979): ,,Doseči moramo, da bodo v TOZD, oz. delovnih organizacijah stalno in sistematično spremljali razmere, ki vplivajo na zdravje in delovno zmogljivost delavcev, skrb za izboljšanje razmer pa obravnavali kot najbolj pogrešljivi del proizvodnega programa in razvoja temeljnih organizacij združenega dela. Tako bo skrb za izboljšanje zdravja postala tudi skrb delavcev samih . Največja odmeva v javnosti so deležne nove možnosti organiziranja zdravstvenega varstva. Za uresničitev prej citirane skrbi si morajo delavci zagotoviti delovne enote za izvajanje zdravstvenega varstva pri delu in v zvezi z delom. Take enote so lahko v sestavi delovne organizacije, zdravstvenega doma ali pa povsem samostojne. Nadaljnji velik pomen pa ima vsklajeno delovanje takih enot z drugimi službami, kot so: služba za varstvo pri delu, kadrovska služba, socialna služba in druge. Pretekli teden je v Kranju prišlo do razgovora med uporabniki in izvajalci, na katerem so bila izmenjana stališča in pogledi. Izvajalci (zdravstveni delavci s področja medicine dela) so predvsem poudarili, da bi kakršnokoli organiziranje enot za izvajanje zdravstvenega varstva v delovnih organizacijah moralb upoštevati tako imenovano integralno zdravstveno varstvo. Torej tudi zdravstveno varstvo delavca, ki traja 24 ur. Opozorili so na nevarnost podvajanja kapacitet in drugih neracionalnosti, nadalje da bi večje delovne organizacije in bolj akumulativne delovne organizacije lahko nudile delavcem izrazito višji ,,zdravstveni standard", v drugačni in bolj ostri luči bi se kazal problem proste izbire zdravnika, in podobno. Skratka, izražena je bila skrb in želja, da bi nadaljnje razprave upoštevale vsa spoznanja in stanje zdravstvenega varstva v Kranju in v gorenjski regiji. Predstavniki uporabnikov (predstavniki strokovnih služb iz mnogih delovnih organizacij) pa so nakazali vrsto praktičnih problemov, s katerimi so se srečevali do sedaj. Poudarjena je bila potreba, naj kakršnakoli nova organiziranost zdravstvenega varstva delavcev upošteva načelo kontinuitete in da bo nova organiziranost morala predvsem odpravljati dosedanje pomanjkljivosti. Zato je treba sedanje stanje temeljito analizirati. Ugotovljeno je bilo tudi, da bo enota zdravstvenega varstva v delovni organizaciji potegnila za seboj reorganizacijo celotne delovne organizacije. Izpostavljena je bila ena izmed dosedanjih pomanjkljivosti, namreč da so se delavci navadili na periodične zdravniške preglede, premalo pa je bilo storjenega, da bi se začeli bolj zanimati za programe, za ocenjevanje kvalitete izvajanja programov. Prisotni so bili enotnega mnenja, da bo javna razprava morala odgovoriti na marsikatero vprašanje delavcev, zato bo morala biti kvalitetno pripravljena. Zaradi velike pomembnosti zdravstvenega varstva delavcev bo zadnjo besedo o novi organiziranosti morala reči tudi občinska skupščina. ^ ^ INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Razprava o usmerjenem izobraževanju v Elektromehaniki (Nadaljevanje s 7. strani) 30. 4. 1979 teče v vseh sredinah, kjer mladi živijo in delajo — po vseh osnovnih šolali, srednjih šolah, TOZD in KS. Razprava zajema predvsem vprašanja in ocene samoupravnega položaja učenca v srednjih šolah, priprav TOZD in šol za prehod na usmerjeno izobraževanje, vprašanje predvpisain s tem v zvezi usmerjanja v poklice, vprašanje štipendiranja in oceno pogojev dela za praktično usposabljanje. Kranjska konferenca mladih je razpravo o usmerjenem izobraževanju v kranjski Elektromehaniki že pripravila. Udeležili so se je predstavniki (mladi in učitelji) Šolskega centra Iskra, predstavniki mladih iz združenega dela Iskre Elektromehanike, predstavniki OK ZSMS Kranj ter pobudnik akcije COP Kranj. Najprej je beseda stekla o pogojih, v katerih se šolajo mladi v Šolskem centru Iskra. Sekretar aktiva TŠ, Pavel Rupar, je povedal, da na šoli vlada velika prostorska stiska. Ni prostora za več razredov, tako da pouk poteka v dveh izmenah. Predsedstvu ZSM sicer je na voljo skromen prostorček, kjer se lahko sestaja. Krožki oz. različne interesne dejavnosti pa nimajo prostorskih pogojev, kar izredno zavira njihovo delo. Dejstvo je, da je bil sedanji ŠC Iskra zgrajen za 250 učencev, danes pa se jih v njem izobražuje 700. Interesnih dejavnosti preprosto ni mogoče vključevati. Morda bo dokončno problem rešila gradnja novega šolskega centra, ki je predvidena v bližnji bodočnosti. Sicer pa je tako, da se v interesnih dejavnostih že dolgo pojavljajo želje po sodelovanju mladih 00 ZSM TOZD in mladine ŠC Iskra. Do sodelovanja pa prav po ,,zaslugi" mladine iz šole še ni prišlo. Na razpravi, o kateri je govora, je predsednik koordinacijskega sveta ZSM Elektromehanike mladino Šolskega centra še enkrat in javno povabil k sodelovanju. Nadalje je beseda tekla o samoupravljanju na šoli. Dijaki ŠC so vključeni v šolski svet, prav tako po dva dijaka pa tudi v vsako delegacijo, kar pomeni, da imajo možnost samoupravnega besedovanja in odločanja pri svojem delu. Vendar pa se je med razpravljalce prikradla misel, da učenci svoje pravice precej nezainteresirano dojemajo, da šolsko samoupravljanje še zdaleč ni tako, kot bi bilo lahko in bi moralo biti, vzrok pa je spet že omenjena pasivnost njih samih. Učenci ŠC so izredno nezadovoljni in glasni, ko steče pogovor o njihovi praksi v tovarni. „Ne bomo pilili, če nameravamo postati elektroinzeniiji!" radi vzklikajo. „Takšna praksa je neprimerna in v bodočem delu z njo ne bomo imeli kaj početi!" Takšni vzkliki vonjajo po elitizmu in delitvi mladine na „intelektualno“ in „delav-sko“, kar s skrbjo omenja tudi tov. Tito, res pa je, da so vzrok tudi objektivne razmere. ..Prakse niso odgovarjajoče," pravijo toiej učenci. ..Opravljamo dela, za katera sploh nismo kvalificirani — obrobna dela!" ,,Učence elektro in ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE objavlja prosta dela in naloge: 1. 3 strojni mehanik 2. 2 ročni orodjar 3. 1 finomehanik 4. 1 vratar-čuvaj-telefonist Pogoji: pod 1., 2. in 3. morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo ustrezne stroke in tri leta delovnih izkušenj; pod 4. morajo kandidati imeti končano osemletko, odsluženi vojaški rok, da niso v kazenskem postopku. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 PODNART. Ostale informacije se dobijo v splošno kadrovski službi tovarne. kovinarske šole izobražujemo po programih, ki jih pripravlja republiški center," pravijo predstavniki učiteljev ŠC. ..Dolžnost nas mladih pa je, da se samoupravno povežete in preko delegacij zahtevate spremembe. Zaenkrat pa so programi taki, da tako v elektro kot kovinarski smeri_ zahtevajo tudi ročne spretnosti. Šola pripravlja kompletnega učenca, umsko in ročno izurjenega, samoupravljalec in delavec pa bo na podlagi teh spretnosti postal v združenem delu. Vemo, da je praktično delo v veliki meri odvisno od neposrednih vodij dela in dostikrat se pojavi vprašanje primernosti njihove razporeditve učenca v praktični delovni proces. Na zahtevo učenca se taki primeri seveda rešujejo, zato imamo v tovarni tudi posebne mentorje. Praksa bo seveda tudi še vnaprej, zavzemali pa se bomo, da bodo mentorji oz. inštmktorji za prakso z učenci na programih bolj zavzeto in prizadeto delali. Problem mentorstva naj mladina podrobno prediskutira in nam pripravi svoja stališča." „Bistvo usmdrjenega izobraževanja je povezava šole in tovarne," pravijo učenci. „Zelo pomembno je, koliko šola da bodočemu delavcu. V praksi se obvezno dogaja, da učencu ob prihodu v tovamcr praviloma odredijo mesto, nekvalificiranega delavca. Učenec pri tem ugotavlja, da je šola ena, delo pa bistveno druga stvar. Tisto, kar se nauči v šoli, mu v delovnem procesu le redko prav pride. Zakaj? “ Odgovarjajo učitelji: ..Učenec (ali kdorkoli), ki pride v tovarno, seveda vedno še ni sposoben opravljati dela na zahtevnem delovnem mestu. Šola izobražuje za začetek dela, ponuja le splošno in osnovno znanje, omogoča usposabljanje, da se učenec lažje loti problemov ob delu. Šele delovni proces naj usposobi učenca za njegovo delo." Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju nedvomno ponuja mnogo odprtih vprašanj, poraja burne debate in boje različnih stališč ter interesov. Mnenja so zelo pestra — nekateri osnutek na vse kriplje odklanjajo, drugi spet se načelno strinjajo z njim, a zahtevajo precej popravkov, le malo pa je takih, ki bi razpravo mimodušno obšli. Sicer pa tovrstne zaplete prinaša vsaka reforma. S to razliko, da je tokrat glavna kompetentnost odločanja padla na generacijo mladih, kateri zgodovina resda prisoja revolucionarno miselnost, zato pa še vedno tudi neoporečno zrelost. K Mohar Moški buržuj, ženska proletariat? Drugi občni zbor Društva za pomoč duševno prizadetim j 10 društva je podal poročilo o svojem delu v preteklih dveh letih in progtam dela za naslednje obdobje, predvsem za leto 1979. 10 društva je imel v preteklih dveh letih deset sej in dva posveta. Seje so bile dobro obiskane, povprečno 90 %. 10 dmštva je štel 15 članov, od tega 7 strokovnjakov (zdravnik, psiholog, pedagog in socialna delavka), ostali člani so bili iz vrst staršev. Naloge, ki smo si jih postavili, smo v večini tudi izpolnili: 1. Evidentiranje vseh duševno prizadetih, predvsem pa srednje in težje prizadetih, ki niso nikjer vključeni v usposabljanje. 2. Delo s starši se je že začelo, vendar zaradi odhoda psihologa nismo izpolnili vseh nalog. 3. Obiski na domovih: glavni cilj nam je bil obiskati predvsem tiste, ki niso nikjer vključeni. Ob tej priliki smo se spoznali tudi z dejanskim stanjem, kako in kje živi naš človek, izpolnili smo tudi anketni list, ki nam bo služil za kartoteko. Za dan žena smo obiskali tudi matere in matere rejnice naših otrok. Vse obiskane smo skromno obdarili. 4. Zaposlovanje absolventov naše šole: na tem področju smo tesno sodelovali s kadrovniki v OZD in pedagogom na šoli, tov. Pagonom. Škupno nam je uspelo nekaj primerov uspešno rešiti. Zavedamo se. da bo problem zaposlovanja v celoti rešen šele takrat, ko bodo zaposleni vsi absolventi šole. Če pa iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za delo, pa naj se mu prizna status invalida. 5. Usposabljanje na oddelku: na tem področju smo tesno sodelovali z oddelkom. Uspelo nam je dobiti nekaj enostavnega dela v Iskri, TOZD Stikala. Delo je za več oseb in je zelo primerno za usposabljanje, za pridobivanje vztrajnosti, spretnosti in delovnih navad, tako da je v obojestransko korist. Možnosti so, da bi se to delo povečalo in razširilo, vendar zaradi premajhnih prostorskih kapacitet to ni možno. Rešitev vidimo z uradnim priznanjem statusa za delavnice pod posebnimi pogoji. 6. Finančna sredstva: s prodajo značk, s pridobivanjem novih članov in z reklamnimi oglasi v našem zborniku nam je uspelo dobiti nekaj finančnih sredstev. Nekaj sredstev smo dobili od občinskega sindikalnega sveta Kranj in pa od honorarja, ki ga nam je podarila tov. Gostiša Smilja iz Kranja. Organizirali smo dve strokovni predavanji, dr. Repoluska in dr. Kra-karjeve. Na željo staršev smo organizirali tudi ogled zavoda v Kamni Gorici in pa obisk naših otrok v Novem gradu, kjer so imeli šolo v naravi. Spotoma smo si ogledali tovarno igrač Mehanotehnika Izola. Izreden Uspeh smo dosegli tudi v sodelovanju s šolo in oddelkom, saj smo jo „ob odprtem dnevu", 20. 5. 1978, preimenovali iz Posebne šole v Osnovno šolo Helene Puhar. S tem dnem smo za vedno zbrisali vzdevek. ki ga nismo radi slišali. Na občnem zboru smo podelili tudi priznanja in praktična darila najbolj zaslužnim članom in sodelavcem ter materam rejnicam. Praktična darila sta prispevki OZD Iskra Elektromehanika Kranj in Iskra Železniki. Društvo pa je dobilo posebno priznanje od zveze društev SRS za delo v preteklih dveh letih. Z delom, ki je v našem programu za naslednje obdobje, bomo nadaljevali na vseh omenjenih področjih, predvsem pa se bomo v letu 1979, ki je leto otroka, angažirali za še boljši jutri naših otrok. V imenu IO društva se zahvaljujem vsem, ki so karkoli pomagali in prispevali, da je bilo delo društva v preteklih dveh letih tako uspešno. Maks Perkovič Razmišljanje ob problemski konferenci o perspektivnem razvoju občine Kranj z vidika ekonomskih sprememb in uvajanja sodobne tehnologije in njenega vpliva na žapOšiovanje, t družbeno uveljavljanje in izobraževanje žensk. Engels je dejal, da ženska na začetku razvoja človeške družbe ni bila suženj moškega in, da je imela „ne samo prost dan, temveč tudi cenjen položaj". Dama civilizacije, obkrožena s takoimenovanimi čustvi in odtujena vsakemu stvarnemu delu, zavzema neizmerno nižji družbeni položaj, kot žena barbarstva ob težkem delu, ki je v svojem ljudstvu resnična dama. Dejstvo je namreč, da imajo ljudstva, pri katerih morajo žene delati mnogo več kot mi mislimo, da se jim poda, do žensk pogostokrat veliko več resničnega spoštovanja kot Evropejci. Tako torej razmišlja Engels. Kakšen pa je položaj danes? Ali socializem, kot družbeni sistem, ustvarja pogoje in nudi priložnost za razvoj obeh spolov? Zmaga socializma je ustvarila možnost za vse večjo ekonomsko neodvisnost ženske. Vendar ostanki patriarhalnih odnosov še živijo v naši družbi. Pojavljajo se v običajih, navadah, mentaliteti. Še vedno je potreben boj za uresničevanje zakonskih pravic žena, za razširitev teh pravic, boj za praktično ekonomsko enakopravnost in neodvisnost žene. Potreben je boj proti predsodkom, ki obstajajo v glavah ljudi, tako moških kot tudi žensk. V kranjski občini je bilo ob koncu leta 1978 od vseh prebivalcev 52,4 % žensk, od vseh zaposlenih prebivalcev je bilo žensk 49 %. Celotno izobraževanje, zdravstveno varstvo ter otroško in socialno varstvo pa v precejšnji meri slonijo na delu žensk. V gospodarskih panogah se ženske največ zaposlujejo v trgovini in gostinstvu; v industriji jih je največ v tekstilni, elektropredelovalni in obutveni industriji ter konfekciji. Zanimivo je, da je v družbenih dejavnostih razmeroma visok nivo izobrazbe, izrazito nizek pa je nivo izobrazbe žensk v proizvodnji industrijskih organizacij združenega dela. Dokaj majhno število žensk se zaposluje na delovnih nalogah in opravilih, ki zahtevajo srednjo šolsko izobrazbo. Poklicne možnosti moških in žensk namreč kljub deklariranju enakosti v praksi niso enake. Dekleta imajo po osnovni šoli manj možnosti za vklju* čevanje y poklicne šole; od približno 50 poklicev se lahko usmerijo v 16 poklicev, pa še med temi prevladujejo štirje: administratorka, prodajalka, šivilja in gostinska delavka. V druge t. im.* moške poklice se usmeri malo žensk, pa še te se večinoma po nekaj letih prekvalificirajo. Zakaj? Vsekakor je temu vzrok v naši mentaliteti, tradiciji in predsodkih. Na delovnih nalogah pravnika ali ekonomista je še vedno zaželjen moški. Isti problem se pojavi v poklicih obdelovanja kovin, finomehanik, elektromehanik, v inženirskih poklicih tehničnih strok. Vzrok torej m le fizično naporno delo, čeprav tudi za voznike motornih vozil iščemo le moške. • Kakšna pa je udeležba žensk v družbenopolitičnem življenju? V delovnih organizacijah družbenih dejavnosti ženske odločajo v enakem razmerju kot moški. V gospodarstvu, kjer se ustvarja dohodek pa so pri odločanju še v manjšini, še manj je žensk na vodilnih in vodstvenih delovnih nalogah. Res v naši samoupravni socialistični družbi ne odločajo samo delavci, ki opravljajo vodilne funkcije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, vendar raziskave kažejo, da imajo vendarle večji vpliv kot ostali. Brez vsake družbenopolitične aktivnosti je tri četrtine žensk in polovica moških. Vzroki za tako nizko udeležbo žensk pri odločanju in upravljanju, so v še vedno premalo" razvitem otroškem varstvu,' slabih možnostih družbene prehrane in ne-malokdaj v nerazumevanju moških do takoimenovanih družinskih problemov. Vsekakor to niso le problemi žensk, temveč celotne družbe. Tradicionalna delitev po spolu in zmožnosti do dela ne bi smela biti vzrok za takšno stanje v naši družbi! Delo v tekstilni industriji je danes namreč vse prej kot lahko, pa vendar je v njej zaposlenih okrog 90 % žensk. Upravičeno se torej lahko vprašamo/zakaj dečka še danes drugače vzgajamo kot deklico. Kar se Janezek nauči, to Janez zna; ali ni to tudi vzrok, da v praksi še danes delimo poklice na ženske in moške? Majda Knific Alkoholizem — skrajna stopnja človekove odtujitve Alkoholizem je v razvitem svetu tretja glavna bolezen človeštva (za boleznimi srca in ožilja ter rakom). Samo v Sloveniji imamo približno 80.000 alkoholikov. Ker pa pri vsakem trpijo vsaj trije družinski člani, je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno 300.000 ljudi. Kdo je sploh alkoholik? Vsak, ki je zaradi pogostega in pretiranega uživanja alkohola postal od njega odvisen in ima zaradi tega nevšečnosti v družini in na delovnem mestu. Alkoholik skuša svoje ravnanje opravičiti. Sprva se brani tako, da pitje zanika oziroma zatrjuje, da lahko neha, kadar hoče. Potem skuša dokazati, da pije manj, kot mu očitajo in da je to povsem normalna stvar, saj pijejo vsi in vsepovsod. Ko pa že ne more več prikriti svojega alkoholizma, prične iskati vzroke zanj. Te vedno najde v ožji ali širši okolici — pri ženi, tašči, v službi itd. Bistvo alkoholizma ni v pitju alkoholnih pijač, temveč v spremenjeni osebnosti, ki povzroča bližnjim težavam s svojo sebičnostjo, prepirljivostjo, zanemarjenostjo, agresivnostjo. Alkoholik ne zmore vsakdanjih težav, stisk, razočaranj reševati brez alkoholne omamljenosti. To je že skrajna stopnja alkoholizma, saj je alkoholikova prva jutranja in zadnja večerna misel namenjena alkoholu. Uničil je družino, izgubil prijatelje, zapravil zaupanje in životari le še kot razčlovečeno in z alkoholom prepojeno bitje. Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, poteka pa v dveh fazah. Prva faza je uničevanje družine. Zapit mož zanemarja družinske in delovne obveznosti. Ženi ne more biti več v oporo in otrokom že dolgo ni več za zgled. Družini grozi razpad, ki ga žena običajno prepreči tako, da vzame vajeti v svoje roke. Nekdanji gospodar oziro- ma oče, ki je nekoč dajal družini občutek varnosti, postane sedaj privesek družine. Pravzaprav je izvržek, ki postaja čedalje bolj predmet sovraštva, zaničevanja, pomilovanja in lažnega usmOjenja. Vse to privede do razveze, če se alkoholik ne začne zdraviti. Druga faza pa je alkoholikovo osebnostno in družbeno propadanje. Ko je uničil družino, izgubil prijatelje, zapravil službo, nima nikogar več, ki bi mu stal ob strani na dolgotrajni in zahtevni poti zdravljenja. Životari po beznicah in čaka na neizbežni konec. Alkoholizem med mladimi je še INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ bolj obsojanja vreden. Vdajanje alko: holni omami onemogoča normalno življenje mladega človeka, ki si zaradi tega ne pridobi dovolj znanja in izkušenj za življenje. Ker je brez pravih delovnih navad, nikjer ne doživlja uspehov. Dobro se počuti le za gostilniškim omizjem. Tudi slabi uspehi in zavlačevanje študija gredo v znatni meri na račun začetnega ali razvitega alkoholizma 'med študenti. Resen študij pa zahteva treznega, spočitega in ustrezno motiviranega človeka. S problemom alkoholizma se srečujemo tudi v naši delovni organizaciji, zato naj se vsak po svojih močeh vključi v vsestranski boj proti temu razdiralcu dobrih odnosov v družini in na delovnem mestu. E. Križnar 1 TOZD Elektronski kondenzatorji v Semiču se je pred nedavnim, po 18-letnem marljivem delu upokojila Angela Derganc. Sodelavci so se od nje poslovili z darilom in dobrimi željami. ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3 Delavski svet delovne organizacije VSEM DELAVCEM TEMELJNIH ORGANIZACIJ! Zadeva: Določitev predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Delavski svet delovne organizacije je na svojem zasedanju dne, 5. 4. 1979 na podlagi predlogov in pripomb iz javne obravnave o osnutku predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ki je potekla 28. 2. 1979 in stališč komisije za koordiniranje priprav za novo organiziranost delovne organizacije ter izvršilnega odbora določil Predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo v besedilu, ki je bil objavljen kot njegov osnutek z upoštevanjem naslednjih sprememb in dopolnitev: 1. V 2. členu se 1. odstavek spremeni in se glasi: ..Delavci organizirani v temeljnih organizacijah so se združili v delovno organizacijo kot samostojno in samoupravno organizacijo, da bi s smotrno delitvijo dela in njegovim povezovanjem opravljali gospodarske dejavnosti, ki jih določajo s tem samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo (v nadaljevanju: sporazum) in tako sodelovali v celoti odnosov družbenega dela in njegove delitve. Delavci se sporazumejo in zavezujejo, da bodo pri opravljanju dejavnosti po tem sporazumu s smotrno delitvijo in povezovanjem dela pri proizvodnji elementov, naprav in sistemov ter pri izvajanju posameznih funkcij zagotavljali opravljanje dejavnosti na področju avtomatizacije v industriji, prometu in energetiki". 2. V 12. členu se 6. alinea pravilno glasi: opravljati dejavnosti ter deliti delo in proizvodne programe, da bodo nenehoma dosegali končni rezultat svojega dela;" V 12. členu se v 14. alinei besedi ..prelivanje sredstev" zamenjata z besedami: ..racionalna uporaba sredstev". V 12. členu se 15. alinea pravilno glasi: skupno določati osnove in merila za izvajanje inventivnih dejavnosti V 12. členu se iz drugega dela 15. alinee določi nova alinea, ki se glasi: skupno opravljati zadeve računalniške obdelave podatkov" V 12. členu se 19. alinea spremeni in se glasi: skupno planirati kakovost in določati enotne osnove za izvajanje kontrole kakovosti" V 12. členu je 22. alinea samostojna alinea in se glasi: skupno izvajanje zadev industrijske lastnine" V 12. členu se v 24. alinei beseda ..usklajevati" zamenja z besedo: ,,zagotavljati". 3. V 18. členu se 1. točka spremeni in se glasi: ..Proizvodnja sestavnih delov in podsestavov za izdelke ter priprav in naprav za proizvodnjo, montažo in usmerjanje ter izvajanje storitev termične, mehanske in površinske obdelave materialov, vzdrževanje strojev in delovnih sredstev ter proizvodnja delovnih sredstev; izvajanje poizkusne proizvodnje za serijske izdelke ter njihovo uvajanje v redno proizvodnjo, kar opravlja TOZD Tovarna sestavnih delov in delovnih sredstev, Ljubljana, o. sub. o. V 18. členu se 2. točka spremeni in se glasi: ,,Proizvodnja aparatov, naprav in elementov za zaščito in avtomatizacijo v energetiki, teleinformacijskih naprav (za energetiko, promet, cevovode in ostalo) ter naprav za prenos informacij po energetskih vodih, kar opravlja TOZD Tovarna naprav in elementov za energetiko in teleinformatiko, Ljubljana, o.sub.o." V 18. členu se 3. točka spremeni in se glasi: ..Proizvodnja jakotočnih stikalnih in zaščitnih elementov za industrijo, kar opravlja TOZD Tovarna stikalnih in zaščitnih elementov, Dobrepolje, o.sub.o." V 18. členu se 4. točka spremeni in se glasi: ,,Proizvodnja programskih stikal in elementov za krmiljenje procesov, kar opravlja TOZD Tovarna programskih stikal in relejev, Makole, o.sub.o." V 18. členu se 5. točka spremeni in se glasi: ..Proizvodnja naprav; za avtomatizacijo v železniškem in cestnem prometu; za vodenje, nadzor, registracijo in signalizacijo v procesni in izdelčni industriji; za avtomatsko krmiljenje, regulacijo in merjenje v procesnih delovnih strojih; za tehtanje in doziranje vključno z elektromehanskimi elementi in sklopi, za kompletiranje teh naprav; za varjenje, navarjenje in rezanje (z uporabo vseh varilnih postopkov) ter proizvodnjo elementov in varilnega pribora ter naprav za mehanizacijo in avtomatizacijo varjenja; za javljanje požara in vloma ter proizvodnjo dajalnikov alarmnih signalov ter naprav za registracijo." V 18. členu se 7. točka spremeni in se glasi: ..Proizvodnja napajalnih in usmerniških naprav za telekomunikacije, računalništvo, energetiko, industrijo, široko potrošnjo in za druge namene, kar opravlja TOZD Tovarna napajalnih naprav. Novo mesto, o.sub.o." V 18. členu se 10. točka spremeni in se glasi: ..Tržno komercialne poslovne storitve pri prodaji elementov, naprav, sistemov in storitev za avtomatizacijo procesov, kar opravlja TOZD Trženje, Ljubljana, o.sub.o." V 18. členu se 11. točka spremeni in se glasi: ..Razvijanje, konstruiranje in raziskovanje elementov, naprav, tehnologij, postopkov in sistemov za nadzor, vodenje ter avtomatizacijo, kar opravlja TOZD Razvojni institut, Ljubljana, o.sub.o." 18. člen — oznake šifre dejavnosti se pri vseh točkah izpustijo. 4. 20. člen se spremeni in se glasi: Temeljne organizacije imajo vsa pooblastila v pravnem prometu z drugimi, razen tistih, ki jih s tem sporazumom prenesejo na delovno organizacijo. Delovna organizacija je v skladu s tem sporazumom pooblaščena za nastopanje v pravnem prometu ter za sklepanje sporazumov in pogodb v naslednjih primerih: 1. sklepanje sporazumov in pogodb v zvezi s pridobivanjem finančnih sredstev, v zvezi s financiranjem investicij in dajanjem komercialnih kreditov, razen pogodb za kreditiranje stanovanjske izgradnje, 2. sklepanje sporazumov, pogodb in drugih poslov v zvezi s skupnimi vlaganji, 3. sklepanje sporazumov in pogodb dolgoročnega programskega, tehničnega, tehnološkega in poslovnega značaja, 4. sklepanje sporazumov in pogodb iz tržno-komercialnega poslovanja, prodaje elementov, naprav in sistemov avtomatizacije procesov in storitev, 5. sklepanje sporazumov in pogodb raziskovalno-razvojnega in študijskega značaja, 6. sklepanje sporazumov in pogodb v zvezi z nakupom in prodajo industrijske lastnine, 7. sklepanje sporazumov in pogodb v zvezi z organizacijo poslovanja, 8. sklepanje sporazumov in pogodb v zvezi s štipendiranjem in programiranjem izobraževanja. 9. sklepanje sporazumov in pogodb v zvezi z letovanji delavcev ter športnimi in kulturnimi aktivnostmi skupnega pomena, 10. sklepanje sporazumov in pogodb v zvezi z zastopanjem ter zavarovanjem premoženja in delavcev, 11. sklepanje sporazumov in pogodb v zvezi z izdajanjem publikacij o zahtevah skupnega pomena, 12. sklepanje sporazumov in pogodb z delovnimi organizacijami skupnega pomena v sestavljeni organizaciji. 5. 21. člen se spremeni in se glasi: Delovna organizacija nastopa v pravnem prometu in sklepa sporazume in pogodbe iz prejšnjega člena vselej v svojem imenu in za račun temeljnih organizacij. Delovna organizacija lahko nastopa v pravnem prometu tudi za posle, ki niso našteti v prejšnjem členu tega sporazuma, vendar le na podlagi pismenega pooblastila temeljnih organizacij. Delovna organizacija lahko nastopa v pravnem prometu tudi za posle, ki niso našteti v prejšnjem členu tega sporazuma, vendar le na podlagi pismenega pooblastila temeljnih organizacij. 6. 22. člen se spremeni in se glasi: Temeljne organizacije nastopajo v pravnem prometu z drugimi ter sklepajo sporazume in pogodbe v svojem imenu in za svoj račun, v okviru pooblastil, ki so si jih pridržale, razen temeljni organizaciji skupnega pomena TOZD Trženje, Ljubljana, o.sub.o. in TOZD Razvojni institut, Ljubljana, o.sub.o., ki sklepata sporazume in pogodbe v imenu delovne organizacije in za račun temeljnih organizacij, za katere opravljata dela skupnega pomena in sicer temeljna organizacija TOZD Trženje iz 4. točke, temeljna organizacija TOZD Razvojni institut pa iz 5. točke 20. člena tega sporazuma. 7. 23. člen se spremeni in se glasi: Temeljna organizacija TOZD Trženje, Ljubljana, o.sub.o. je pooblaščena, da sklepa sporazume in pogodbe z dobavitelji in pogodbe z izvajalci storitev, v imenu in za račun temeljne organizacije TOZD ProjeKtiranje in gradnja sistemov, Ljubljana, o.sub.o. 8. 24. člen se spremeni In se glasi: Temeljni organizaciji skupnega pomena in delovne skupnosti pri sklepanju pravnih poslov v zvezi s svojim delovanjem nastopajo v svojem imenu in za svoj račun v skladu z zakonom. 9. V 27. členu se v 2. odstavku besede: ,,v višini bančnih obresti" zamenjajo z besedami: ,,z dogovorjeno obrestno mero ..." 10. V 38. členu se 3. alinea pravilno glasi: dejavnosti kontrole kakovosti" V 38. členu se 2. alinea pravilno glasi: ,,— razvojne in raziskovalne dejavnosti" 11. V 40. členu se v 2. točki za besedami: „ . . .ter gradnje sistemov" dodajo še besede: ,,dejavnosti skupnega izvajanja" V 40. členu se 13. točka pravilno glasi: ..določanje enotnih osnov za zagotavljanje kakovosti" 12. V 41. členu se za drugo točko doda nova točka, ki se glasi: ..zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev" 13. V 42. členu se 1. odstavek spremeni in se glasi: ,,Skupne zadeve v smislu 37. člena tega sporazuma opravljajo delavci temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije po delovnih skupnostih za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih zadev ter po temeljnih organizacijah (skupnega pomena) za opravljanje določenih strokovnih del in sicer na področjih tržnih in razvojnih dejavnosti". 14. V 43. členu se v 2. odstavku v 2. alinej beseda ,,urejanje" črta. 15. V 47. členu v 3. alinej se besede v oklepaju: ..iskanje potencialnega trga", zamenjajo z besedami: ..izbira prodajnih poti." V 47. členu se za 3. alineo doda nova alinea, ki se glasi: ,,organiziranje in izvajanje prodaje dopolnilnega asoitimana z namenom pospeševanja prodaje proizvodnih programov temeljnih organizacij" V 47. členu se za 4. alineo doda nova alinea, ki se glasi: skrbi za izvajanje sklenjenih sporazumov in pogodb" V 47. členu se 12. alinea spremeni in se glasi: usklajevanje in načrtpvanje servisiranja, servisne operative in pogodbenega vzdrževanja" V 47. členu se 13. alinea črta. V 47. členu se predzadnja alinea pravilno glasi: usklajevanje nabavnih poti in politike nabave." V 47. členu se zadnja alinea kot nepotrebna črta. 16. V 48. členu se v 2. alinei beseda „ekonometrija" zamenja z besedami: ..vrednostna analiza." _____________________________________________________________ V 48. členu se 13. alinea pravilno glasi: programiranje, organiziranje in izvedba osnovnih raziskav skupnega pomena." V 48. členu se 14. alinea pravilno glasi: tehnično svetovanje za oceno ponudbe, vzorca, izdelka, inovacije" V 48. členu se 16. alinea kot nepotrebna črta. , V 48. členu se v 17. alinei črtajo besede ..razvojnih možnosti." V 48. členu se 18. alinea spremeni tako da se glasi: organiziranje inventivne dejavnosti" 48. člen, doda se nova alinea, ki se glasi: izdelava enotnega kodnega sistema" 17. 49. člen se črta, sedanji 50. člen postane 49. Novemu 49. členu sledi nova točka >. z naslovom ..Proizvodna temeljna organizacija skupnega pomena", točka ima dva člena 50. in 50 a, kakor sledi: 56. člen Delavci organizirani v temeljni organizaciji za izvajanje gradnje sistemov TOZD Projektiranje in gradnja sistemov, Ljubljana, o.sub.o. izvajajo določena dela, ki so skupnega pomena za temeljne organizacije v sestavu delovne organizacije v smislu 2. člena tega sporazuma, zlasti pa: — študij in analize — Consulting, — projektiranje tehnologije sistemov, — projektiranje sistemov (investicijski program, projektna naloga, projektna dokumentacija, revizija projektne dokumentacije, projektantski nadzor), — sestava in prilagoditev programske opreme, . — predizdelava sistema, — operativno vodenje projektov, — montaža in preiskus sistema, — spuščanje v pogon in poiskusno obratovanje, — tehnični prevzem, primopredaja in kolovdacija sistema, — usposabljanje uporabnikov in vzdrževalcev. 60 člen: Podrobnejšo opredelitev del skupnega pomena med proizvodno' temeljno organizacijo iz prejšnjega člena in način njihovega izvajanja uredijo delavci te temeljne organizacije z delavci drugih temeljnih organizacij s posebnim samoupravnim sporazumom. 18. V 51. členu se v 1. točki 10. alinea črta, ker je to naloga temeljnih organizacij. V 51. členu se točka 1 b pravilno glasi: planiranje materialne proizvodnje" V 51. členu se 3 a točka v 8. alinei na koncu dopolni „razen pogodb in sporazumov iz komercialnega poslovanja." V 51. členu se v 3 b točki besede ..izvajanje inovacijske dejavnosti" zamenjajo z besedami: ..Izvajanje inventivne dejavnosti" V 51. členu se 3. točka pod a) dopolni z novo alineo, ki se glasi: pravna pomoč in svetovanje organom upravljanja in drugim organom na področju njihovega delovanja" V 51. členu se 4 b točka spremeni in se glasi: ..splošna ljudska obramba in družbena samozaščita ter varovanje družbenega premoženja" V 51. členu se 6. točka pravilno glasi: pod a. — nabava denarnih sredstev potrebnih za nemoten kontinuiran potek poslovanja — uporaba denarnih sredstev v poslovanju — usklajevanje dinamike priliva denarnih sredstev z roki dospetja — uravnavanje denarnih tokov in zasledovanje finančnih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami — kontrola uporabe denarnih sredstev v krožnem toku poslovnega procesa pod b. — finančna dela (ugotavljanje in delitev finančnega uspeha, verodostojno likvidiranje finančnih dokumentov in izpisovanje finančnih nalogov za plačilo obveznosti ter blagajniško poslovanje). V 51. členu se v 7 a točki doda nova alinea, ki se glasi: izvajanje računalniške obdelave poslovnih podatkov" V 51. členu se 8. točka spremeni in se glasi: „S področja kontrole kakovosti: a) — usklajevanje dejavnosti s področja kontrole kakovosti b) — organizacija dela s področja kontrole kakovosti, sodelovanje z zunanjimi institucijami, reševanje reklamacij ter predlaganje kolektivnih akcij za dvig kakovosti — razvoj in uvajanje novih metodologij za zagotavljanje kakovosti — priprava osnov informacijskega sistema za področje kakovosti — izdelava in nadzor nad uporabo kontrolne tehnološke dokumentacije — organizacija in izvajanje laboratorijske dejavnosti (mehanske elektro in kemične), razvoj, projektiranje, izdelava in vzdrževanje kontrolne in merilne opreme — izbira merilne opreme in izvajanje nadzora merilne opreme — izvajanje super kontrole izdelkov V 51. členu se za 8. tč. postavi nova 9. točka, ki se glasi: 9. z drugih področij: a) — usklajevanje dejavnosti s področja tehnologije b) — izvajanje del s tehnološkega področja, operativne priprave proizvodnje, nabave, energetike in vzdrževanja, skladiščenja, odpreme, ekonomske organizacije in poslovanja in proizvodnje, informacijskih tokov in drugih podobnih del. V 51. členu v zadnjem odstavku se v prvi vrsti popravi št. 8 na 9, v sedmi vrsti za besedo: „oz." se vstavijo besede: „2 — 8 pod b) pa . . ." 19. 56. člen se spremeni in se glasi: Delavci temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije v okviru koordinacije delovnega procesa povezujejo, prilagajajo in razvijajo razmerja in organizacijske strukture zaradi uresničevanja ciljev združevanja določenih v tem sporazumu. S tem bo omogočeno usklajevanje posameznih procesov z namenom čim bolj smotrno uresničevati cilje združevanja dela in sredstev. 57. člen se spremeni in se glasi: V koordinaciji delovnega procesa ima kolegijski poslovodni organ naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti, zlasti na področjih: — dolgoročnega in srednjeročnega planiranja — nadzora nad izvajanjem planov — programske usmeritve — raziskovalno-razvojne dejavnosti — poslovne politike in tržništva — ekonomike in dohodkovnih odnosov — financiranja proizvodnje — investicijskih dejavnosti — tehnologije — kvalitete — družbeno-pravnih zadev — organizacije — kadrovske politike — informatike — obveščanja — sti kov z javnostjo — družbene samozaščite in ljudske obrambe — nadzora nad delom delovnih skupnosti 20. 58. člen se spremeni in se glasi: Kolegijski poslovodni organ izvaja naloge v smislu prejšnjega člena predvsem v sodelovanju in s pomočjo strokovnih služb in odgovornih delavcev delovnih skupnosti, temeljnih organizacij skupnega pomena in proizvodnih temeljnih organizacij. Za izvajanje nalog se oblikujejo kot stalna ali občasna delovna telesa področni kolegiji, produktni in projektni timi, ki jih imenuje kolegijski poslovodni organ. 21. V 76. členu se 1. alinea spremeni in se glasi: srednjeročni plan delovne organizacije za petletno obdobje 22. V 77. členu doda nova. alinaa, ki se glasi: plan akcij za dvig kakovosti izdelkov in storitev" 23. V 81. členu se doda nova alinea, ki se glasi: ,,— plan socialne dejavnosti" V 81. členu se 15. alinea spremeni in se glasi: plan sredstev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito" 24. Za 86. členom se doda nova točka tega poglavja z naslovom ..Sporazumno določanje cen in pogojev prodaje proizvodov in storitev v okviru delovne organizacije" in naslednjima dvema členoma: 86. a člen Temeljna organizacija, ki prodaja proizvode in storitve drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije, katere uporablja ta v nadaljnji proizvodnji ali končni porabi, določa sporazumno s to temeljno organizacijo cene na način določen v tem sporazumu za oblikovanje dohodkovne cene v poglavju o razporejanju skupnega prihodka. 86. b. člen Pri določanju cen v smislu prejšnjega člena se uporabljajo vsa merila določena v 3. točki tega poglavja razen popravka meril določenega v 94. členu tega sporazuma, ki ureja način in razloge za spremembo udeležbe značilno za pridobivanje celotnega prihodka iz skupnega prihodka. 25. V 88. členu se beseda: ..prihodka" pravilno glasi: ..proizvoda" 26. 93. člen se črta. 27. 100. člen se črta. 28. V 109. členu se 2. stavek 1. odstavka spremeni in se glasi: „Tako ustvarjeni dohodek združujejo delavci temeljnih organizacij za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela pri skupnih vlaganjih v smislu 98. člena tega sporazuma". 29. V 111. do 113. členu se pri opredeljevanju sklenitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo uporabi prihodnji čas. 30. 117. člen se spremeni in se glasi: Finančna služba opravlja v tehnično-strokovnem smislu vse denarne, kreditne in bančne posle v skladu z zakonom in tem sporazumom, zlasti pa: — finančno planiranje in analiziranje poslovanja temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote — izdelovanje predlogov za združevanje dela in sredstev za vlaganje v osnovna in trajna obratna sredstva za skupno ustvarjanje dohodka, medsebojno kreditiranje ali financiranje brez obveznosti vračila v okviru delovne organizacije — predlaga ukrepe za oblikovanje optimalne finančne strukture in ureja tekočo likvidnost vsake temeljne organizacije v okviru delovne organizacije — usmerja denarna sredstva temeljnih organizacij na osnovi tega sporazuma in drugih samoupravnih aktov v skladu s finančnimi predpisi — vrši izterjavo terjatev, nastalih z realizacijo skupnega prihodka ter razdeljuje plačila za skupni prihodek iz prehodnega računa na žiro račun temeljnih organizacij — vrši plačilni promet za temeljne organizacije in delovne skupnosti — organizira interno kreditiranje in združevanje sredstev med temeljnimi organizacijami za zagotavljanje tekoče likvidnosti — vodi evidenco medsebojnih finančnih in kreditnih obveznosti med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi ter skrbi za pravočasno poravnavo le-teh — najema kratkoročne kredite pri Interni banki ISKRA in temeljnih bankah za potrebe temeljnih organizacij — najema kratkoročne kredite za osnovna in trajna obratna sredstva za potrebe posameznih temeljnih organizacij — pripravlja informacije za temeljne organizacije o stanju sredstev v posameznih oblikah, o njihovem gibanju oz. finančnih tokovih — realizira sklepe organov upravljanja o plasmajih sredstev — ureja druge posle, ki po naravi del spadajo v delokrog finančne službe 31. 118. člen se na koncu dopolni z besedami: „in računov temeljnih organizacij in delovnih skunosti." 32. V 121. členu se 2. odstavek spremeni in se glasi: ,,0 pokrivanju izgub sklenejo temeljne organizacije samoupravni sporazum o vzajemnem pokrivanju izgub v skladu z zakonom. Sredstva za pokrivanje izgube se daje praviloma kot posojilo na podlagi pogodbe, s katero se določijo tudi pogoji za uporabo teh sredstev, rok vračila in drugo, razen v primerih, ko se zaradi skupnih in drugih interesov temeljne organizacije sporazumejo, da bodo izgubo pokrivale solidarnostno pred ugotovitvijo in razporeditvijo dohodka. 33. V 136. členu pod c) se 7. alinea pravilno glasi: o dajanju soglasja k sklenitvi kreditnih pogodb za investicijska vlaganja, ki presegajo vrednost 500.000 din" V 136. členu pod cl se 8. alinea pravilno glasi: o dajanju soglasja k sklenitvi sporazumov in pogodb o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju z drugimi organizacijami združenega dela" V 136. členu pod d) se v 3. alinei črtata besedi: ,,predsednika in . . 34. V 144. členu se točka d) dopolni in sicer za besedo: ..sindikata" se doda še: ..drugih družbenopolitičnih organizacij" 35. V 150. členu se točka B dopolni z besedo: ..strojne smeri" V 150. členu se točka D dopolni in se glasi: „D.član poslovodnega odbora za področje KVALITETE, TEHNOLOGIJE, IN INVESTICIJ" 36. V 151. členu v 1. točki se 2. alinea spremeni in se glasi: pripravlja na podlagi smernic temeljnih deganizacij delovna izhodišča za izdelavo osnutkov samoupravnih splošnih aktov" V 151. členu se 3. alinea pravilno glasi: organizira in usmerja pripravljanje samoupravnega sporazuma o osnovah plana in plana delovne organizacije in daje v fazi njihovega pripravljanja nosilcem planiranja ustrezne predloge za usklajevanje planov temeljnih organizacij in njihovo usklajevanje s skupnimi potrebami, interesi in cilji" V 151. členu se 4. alinea pravilno glasi: nadzoruje uresničevanje planov ter pripravlja analitično dokumentacijsko gradivo kot osnovo za sprejemanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje planov" V 151. členu se v 2. točki 3. alinea pravilno glasi: predlaga odločitve v zvezi s sprejemanjem skupnega rizika pri proizvodnji proizvodov iz fazne povezave ter izvajanje načel medsebojne odgovornosti" V 151. členu se v 2. točki 4. alinea pravilno glasi: sprejema odločitve za odpravo vzrokov zastojev in odklonov v izvajanju planov" 37. V 155. členu i se besedi: ,,glavni direktor" nadomestita z besedami: ..predsednik poslovodnega odbora" 38. 191. člen se spremeni in se glasi: Delavec, ki opravlja delo in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, mora imeti najmanj višjo izobrazbo določene smeri ali stroke razen če ni z zakonom drugače določeno. 39. V 192. členu se 2. odstavek spremeni in se glasi: „Za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se lahko štejejo le tisti delavci, ki opravljajo dela po vseh značilnostih pooblastil in odgovornosti iz prejšnjega odstavka tega člena" 40. V 203. členu se na koncu drugega odstavka dodajo besede: .... in najmanj enako stopnjo sestavljenosti dela" 41. 204. člen se spremeni in se glasi: ..Razporeditev delavcev iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo oz. delovne skupnosti se opravi v primerih iz 203. člena tega sporazuma po postopku iz 198. člena tega sporazuma." 42. V 208. členu se 2. alinea črta. v kolikor nima pravice do letnega 43. V 210. členu se v točki m) črtajo besede: „ dopusta" V 210. členu se točka h) spremeni in se glasi: „h) ob vpoklicu na vojaške vaje v trajanju najmanj tri zaporedne dneve pod pogojem, da je naslednji dan po zaključku vojaških vaj delovni dan" V 210. členu se točka i črta. 44. V 225. členu se točka b) spremeni in se glasi: „b) delavci, ki opravljajo dela in naloge za katere se zahteva visoka, višja oz. srednja , izobrazba" 45. V 226. členu se zadnji odstavek pravilno glasi: „Če bi bila zaradi prevelikega števila delavcev ogrožena uspešnost poslovanja tudi v drugih temeljnih organizacijah, bodo sprejeti še drugi ukrepi, skladno z zakonom." 46. V 229. členu se 1. alinea pravilno glasi: posreduje stališča in predloge delavcev delavskemu svetu" 47. V 252. členu se 1. odstavek spremeni in se glasi: „V odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije ima vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost po enega delegata. Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika odbora." 48. V 253. členu se 2. odstavek spremeni in se glasi: ..Temeljne organizacije oz. delovne enote ali delovne skupnosti, ki se nahajajo v skupnem objektu ali objektih, ki tvorijo celoto, organizirajo skupne enote civilne zaščite. Štab za civilno zaščito in enote za civilno zaščito v takšnem primeru ustanovi delavski svet delovne organizacije in imenuje štab za civilno zaščito." 49. člen'263. člen dopolni tako, da se v drugi vrsti za besedo: „ter" vstavijo še besede: ..samoupravni sporazum o spremembah v organiziranju delovne organizacije ter o spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi z dne 7. 7. 1978 in........", 50. 264. člen se kot nepotreben črta. O predlogu samoupravnega sporazuma sklepajo delavci temeljnih organizacij z referendumom, ki je predviden v začetku maja meseca. O tem.predlogu bo delavski svet vsake temeljne organizacije sklical zbor delavcev zaradi poprejšnje obravnave, predvidoma 16. 4. 1979. Ljubljana, dne 5. 4. 1979 Predsednik delavskega sveta DO: Radoševič Jože Mladina v novi DO Namenske proizvodnje NAŠE ZALOŽBE V LETOŠNJEM LETU Kaj pripravlja Partizanska knjiga V vse politične akcije ob ustanavljanju DO namenske proizvodnje, ter °b ustanavljanju posameznih TOZD v novi DO se mora vključiti tudi mladina s svojimi akcijami, so ugotovili mladi januarja na posvetu predstavnikov osnovnih organizacij ZSMS iz temeljnih organizacij Tovarne elektronskih naprav Ljubljana, Tovarne elektronskih instrumentov Horjul in Inštituta za prenosno tehniko Ljubljana, ki je dal pobudo za sklic tega Posveta. Udeleženci so se kritično ozrli na aktivnost mladinske organizacije v javni razpravi o organiziranju DO, ter °b izvedbi referenduma in ugotovili, da so se mladinske organizacije vse Premalo vključile v politično akcijo, čeprav je bil ta interes znotraj osnov-nih organizacij močno prisoten. Vzrok za tako stanje je bil v prvi vrsti v tem, da so mladinske organizacije bile organizacijsko slabe pa tudi Premalo informirane o nalogah, ki so Pred njimi. Na tem posvetu so mladi sprejeli nekaj sklepov, katerih izvršitev bo pomenila delovni premik iz tega stanja. Da bi se organizacijsko okrepili, ter obenem pripravili na reorganizacijo obstoječih TOZD je bil sprejet sklep, da se v vseh 8 TOZD kolikor jih bo v novi DO ustanovijo že sedaj iniciativni odbori za ustanovitev 00 ZSMS, ki naj v tem trenutku sodelujejo pri pripravah na ustanovitev TOZD, isto- časno pa poskrbijo za to, da bodo s konstituiranjem TOZD zaživele organizirano tudi 00 ZSMS. Da bi se izboljšala informiranost članov iniciativnih odborov je bil 22. februarja 1979 organiziran enodnevni seminar v Klubu delegatov v Ljubljani. Seminarja se je udeležilo 23 mladincev, ki bodo delovali v 8. iniciativnih odborih za ustanovitev osnovnih organizacij ZSMS. Na seminarju so kot predavatelji sodelovali MIČO CEROVAC, ki je navzoče seznanil o poteku samoupravnega organiziranja DO in posameznih TOZD. Mgr. FRANC ČUK je mladim spregovoril o programski ustanovitvi nove DO in novih TOZD. O organizaciji sindikatov v združenem delu je mlade informiral RUDI ROJC iz občinskega : sindikalnega sveta občine Vič-Rudnik, o ZSMS ter o pomenu delovanja osnovnih organizacij je spregovoril MARKO GOLOBIC, predsednik OK ZSMS občine Vič-Rudnik. Kot je ob vseh temah tekla živahna razprava, tako so tudi ob zaključku seminarja mladinci pokazali, da znajo biti kritični pa tudi ustvarjalni člani naše družbe, kar so potrdili s sprejetimi sklepi ter z vrsto nalog, katerih končni cilj bo gotovo tudi to, da bodo mladi že organizirano in pripravljeno vstopali v novo delovno organizacijo in v nove temeljne organizacije združenega dela. M.Ž. Serijo poročil o programih naših založb zaključujemo z letošnjim programom založbe ..Partizanska knjiga" iz Ljubljane. Direktor in glavni urednik založbe Brane Grabelj-šek nam je v uvodu najprej omenil njihovo, zelo pomembno knjižno zbirko Znameniti Slovenci, katere trije zvezki so pravkar izšli. To so monografije o Linhartu (Filip Kalan), Simonu Jenku (France Bernik) in Matiji Čopu (Janko Kos). Četrti zvezek tretjega paketa Znamenitih Slovencev, ki naj bi prinesel monografijo o znamenitem slovenskem fiziku Jožefu Stefanu izpod peresa Lava Čemnelja pa se je malce zavlekel in bo izšel kasneje. Po Grabeljškovih besedah pa lahko za letos pričakujemo še tri knjige iz te zbirke, in sicer Stanko Janež pripravlja biografijo o Franu Levcu, Emilijan Cevc o Matevžu Langusu in Vlado Habjan o Antonu Martinu Slomšku. Ena izmed nosilnih zbirk Partizanske knjige je vsekakor Knjižnica NOV in POS, v kateri bodo letos izšla tri dela: tretja izdaja dela Zdravka Klanjščka ..Narodnoosvobo-dilni boj na Slovenskem", ..Kokrški odred" (vana Jana in ..Diverzije na Slovenskem" Steva Sunajke. V Knjižnici OF sta predvideni dve knjigi: Anka Miklavčič je napisala delo pod naslovom ..Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini", Jože Javoršek pa „Radio Osvobodilne fronte". Partizanska knjiga ima v letošnjem programu tudi vrsto drugih zgodovinskih del. Tu je 15. knjiga Zbornika dokumentov in podatkov, dalje Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 75/76 in 77, delo Toneta Ferenca ..Nacistična raznarodovalna politika" v srbohrvaščini z namenom, da bi o teh problemih in dejstvih bliže in bolje seznanili tudi ostale jugoslovanske narode in narodnosti. Tu je končno druga izdaja dela Lada Ambrožiča „Pohod XIV. divizije na Štajersko", ki je že izšla ob 35.obletnici legendarnega pohoda, dalje knjiga Mate Utoviča ..Mauthausen" ter dve zgodovinski deli, prevedeni iz srbohrvaščine: „Zgodo-vina SFRJ 1945-1974" Dušana Bilandžiča in ..Zgodovina narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije 1941—1945" Vlada Strugarja. V letošnjem programu sta tudi dve spominski deli, in sicer je Franjo Lubej napisal spomine pod naslovom „Boj za demokratizacijo Sokola na Slovenskem", medtem ko je drugo knjigo spominov napisal Nikola Nikolič pod naslovom „Z ranjenci prek Sutjeske", s čimer se na to področje vključujejo tudi dela s širšega jugoslovanskega območja med vojno. Med izvirnim leposlovjem, ki bo izšlo pri ' Partizanski knjigi, omenimo najprej štiri izvirna dela, ki naj bi predstavljala literaturo za mladostnike: Jelke Arnejc ..Deklico s harmoniko", Toma Rebolja „Alfo pauna", Sergeja Vošnjaka ..Borno ostali taki" in Svetlane Volarič ..Zlati otok". Tu je končno tudi še zbrano delo Ivana Ribiča in so za letos v Programu dve knjigi ..Skozi mrak in vrhar"Jn ..Ljudje onkraj reke". S področja izvirne poezije bo izšla pesniška zbirka Daneta Zajca „Si videl". Njegova pesniška zbirka pa bo to pot ilustrirana z izvirnimi fotografijami Zmaga Jeraja. V zbirki Rdeči atom pa bosta izšli dve prevedeni deli, in sicer knjiga Jure Franičeviča ..Vrtinec" in ..Antologija svetovne revolucionarne poezije". Ker je letošnje leto razglašeno za svetovno leto otroka, je zato založba pripravila vrsto del za mladino. V zbirki Matjaževa knjižnica bo izšlo šest izvirnih del, in sicer: Meta Rainer ..Fičfirič", Karel Grabeljšek ..Prijatelja", Nada Kraigher ..Aleš se potepa" in Janez Vipotnik ..Nove zgodbe o Diku". Mladini je namenjena tudi druga tovrstna zbirka založbe pod naslovom Lastovke, v kateri bosta izšli dve deli: Vojan Arhar ..Pastirček Jani" in Ivan Cimerman ..Živ žav ugani prav". Seveda pa založba izdaja tudi strokovno literaturo, zlasti s področja samozaščite in ljudske obrambe. Tako bo izšla predelana izdaja učbenika Poldeta Štuklja ..Osnove civilne zaščite" in učbenik za srednje šole ..Obramba in zaščita II". In na koncu ne smemo pozabiti tudi na tako imenovani Znanstveni tisk, kjer bodo izšla štiri izvirna dela. Svetozar Ilešič je napisal ..Poglede na geografijo". Stane Bernik ..Poglede na oblikovanje", Peter Fister ..Obnovo in varstvo arhitekturne dediščine" in Milče Komelj ..Ekspresioni-zem v slovenski upodabljajoči umetnosti". Dušan Željeznov »Sončna pot« — jamstvo za dobro glasbo Reorganizacija Kluba štipendistov Iskre V lanskem letu je prišlo do korenitih sprememb v štipendijski politiki, ki se jim ni dalo izogniti. Marsikoga je Presenetilo obvestilo, ki ga je dobil sredi lanskega leta. Vsebina je bila Približno takšna: Od 1. julija 1978 dalje se obračajte v zvezi s problemi, ki jih imate kot štipendisti, na kadrovsko službo v TOZD, ki vas štipendira in ne več na službo štipendiranja, kije ukinjena. To je bila ena izmed sprememb, ki so se pojavile z novim načinom štipendiranja. S spremenjeno štipendijsko Politiko tudi Klub štipendistov ne more ostati takšen kot je, zato je Prišlo do velikih sprememb v delu kluba. Dosedanjega kluba štipendistov na ravni SOZD ni več. Ostal je le še klub mladih inovatorjev. Delo tega kluba bo potekalo v ireh komisijah. Prva in najvažnejša je komisija, ki bo skrbela za tehnično in inovacijsko delo. Do sedaj je bilo to samo sestavljanje raznih vezij in naprav. To je bila v glavnem konstrukterska dejavnost teko, da so se štipendisti spoznavali s Praktičnimi problemi kot so: preizkušnje, umerjanje in popravljanje teh vezij. Zdaj pa hočemo področje dela še razširiti. Za uspešen potek tega pa je Potrebno tudi razumevanje s strani TOZD. Do sedaj smo iz Iskrinih tovarn dobivali material, ki smo ga Potrebovali za praktično delo. Vendar Pa to ni dovolj. Želeli bi se povezati z razvojnimi oddelki v tovarnah in se ^Poznati s konkretnimi problemi, ki jih rešujejo ter pri tem tudi sodelovati. V klubu bosta delovali še dve komisiji, komisija za dodatno izobraževanje in komisija za kontaktiranje s kOZD. Naloge teh dveh komisij bi bile: organizacija predavanj, tečajev, strokovnih ekskurzij po Iskrinih tovar-nah, inozemskih praks . . . Iz vsega tega je razvidno, da bodo v klubu delovali v glavnem štipendisti tehničnih smeri in še to v glavnem elektrotehniki. Kaj pa bo z ekonomiji, pravniki, strojniki in vsemi ostali-uri? Vsi ti se bodo lahko, oz. se bodo u>orali vključiti v delo klubov štipendistov po delovnih organizacijah. OBVESTILO BRALCEM Obveščamo bralce glasila ..Iskra", da bo naslednja.to je 17.številka,ki 1® hkrati tudi praznična številka za 1 maj, izšla 25.aprila. Uredništvo S tem, ko je od prvotnega kluba ostala samo še tehnična dejavnost se je pojavil problem, kako naj bi se štipendisti ukvarjali z ostalimi dejavnostmi, ki so bile opuščene: štipendijska problematika, kultura in šport. Zato smo se odločili, da bomo v sodelovanju z mladinskimi organizacijami po delovnih organizacijah v le-teh ustanovili klube štipendistov, ki naj bi štipendiste zopet povezali z Iskro, tako kot jih je povezoval prejšnji Klub štipendistov. Ker pa je s tem dosti dela pozivam vse štipendiste, da se povežete s člani 00 ZSMS v TOZD in jim pomagate pri ustanavljanju in pri delu v klubih. Tone Seiko Basist in klaviaturist Dani Gančev je doma iz Sofije v Bolgariji.Nov dom si je ustvaril v Sloveniji,glasb eno zadovoljstvo pa najde pri „Sončni poti" - Lado Jakša,saksofonist, flavtist in klaviaturist pa še vodja ansambla, je pedagog za estetsko vzgojo v Ljubljani. Tistim, ki dovolj zavzeto spremljajo dogajanje v slovenski mladi glasbi, ime skupine Sončna pot iz Ljubljane prav gotovo ni več nepoznano. Za tiste, ki je še ne poznajo, pa zapišimo, da bo skupina ta mesec nastopila v polurni TV oddaji Slovenski rock 78, v kateri smo doslej že slišali trži-ško akustično skupino Sedmina, koprske rockerje Boomerang in ljubljanskega kant-avtorja Janija Kovačiča, ki so prav tako postali aktualni v lanskem letu, tako da so jim televizijci odmerili svoj prostor. Poskusi slovenskih mladih skupin v jazz-rocku in drugih svobodnejših oblikah mo- Prebrali smo za vas V zbirki Znameniti Slovenci, ki jo izdaja Partizanska knjiga iz Ljubljane, zavzema zagotovo svojevrstno mesto pisanje Filipa Kalana o Antonu Tomažu Linhartu. Njegovo študijo o Linhartu bi morda lahko najbolje označili za odličen, daljši esej o očetu slovenske dramatike. In prav ta Kalanov esejističen, nekonvencionalen pristop k pisanju o morda eni izmed najbolj zanimivih in tudi najbolj nadarjenih osebnosti našega osemnajstega stoletja, nam podaja Linhartovo podobo morda mnogo bolj živo in tudi aktualno kot pa vsa bio in bibliografska akribija, ki, žal, še vedno vse preveč prevladuje pri ostalih avtorjih te, sicer zanimive, tehtne in pomembne slovenske knjižne zbirke. Kajti Kalanov esej o jožefinskem občanu in nejožefinskem dramatiku in prosvetljencu Linhartu je v bistvu tudi podoba in razbor začetkov slovenske dramatike, ki je morda že takrat, kar je zagotovo edinstveno, prav z Linhartom bila in delovala na sočasni evropski ravni. Navdušenje za Shakespeara, sočasno dobrn poznavanje Lessinga ir. Schillerja ter evropske romantike, ki si ji takrat, v okvim prosvetljenstva, šele utirala pot s sočasnim nastopom meščanstva, dovolj zgovorno pričajo, kako daleč in naprej je segal živi, ustvarjalni Linhartov duh. Kalan z obširno dokumentacijo in preučevanjem takratnega političnega, kulturnega, zlasti pa še dramskega trenutka tedanje Avstrije in Evrope jasno riše lik Antona Tomaža, ki je v sebi združeval hkrati tri različna nagnjenja, literarnega ustvarjalca, zgodovinarja in visokega državnega uradnika jožefmske Avstrije. Pri vsem tem pa je svoja dela pisal kar v dveh jezikih, nemščini in slovenščini in kaže tudi ta bilinguizem na določeno svetovljanstvo našega avtorja, ki mu tudi francoščina ni bila tuja, saj je napisal svojega Matička prav po predlogi znamenitega francoskega Beaumarchaisovega komada o Figam. In Kalan se je pri svojem eseju seveda poglobil v glavnem v eno samo in to poglavitno plat Linhartovega ustvarjanja, v njigovo dramatiko ter nam na primerih njegovih dramskih besedil in njihovih uprizoritev v bistvu oživil teatrsko zgodovino na Slovenskem, težak boj za uprizoritev tako Micke kot Matička, boj. ki je trajal vse do današnjih dni, dokler ni Matiček dokončno iz ljudskoprosvetnega pojmovanja prešel v zakladnico in železen repertoar slovenske dramatike. Zato Kalan svoj poglobljeni, znanstveno dobro podprt in utemeljen ter stilno blesteče napisan esej o Linhartu upravičeno zaključuje z naslednjo, sklepno ugotovitvijo: „Anton Tomaž Linhart je tak izjemen pojav, zakaj vse. kar vemo o njem, nas navaja k spoznanju, da je ta nejožefinski občan že za življenja prerasel vse zgodovinske pregraje jožefinske Avstrije s tistim nevsiljivim humanizmom, ki ga izžareva zgodovinsko in gledališko delo, zajeto v Poizkusu, v Micki, v Matičku, še daleč v današnji čas." D. Ž. dernega jazza pravzaprav niso nobena novost več. Vse se je začelo pretežno v času največje popularnosti „E.C.M. zvoka" in znano mi je, da na tem dela trenutno kar precej mladih skupin iz katerih pa po možnostih in kvaliteti izstopa prav Sončna pot. Sončna pot je začela skromno in, lahko bi rekel, spontano — morda celo brez vnaprej strogo začrtanega cilja — prav gotovo pa si Lado Jakša, idejni vodja skupine, na samem začetku ni mogel predstavljati kar presenetljive odzivnosti občinstva in odličnih kritik, kakršnim smo priča danes. Skupina je svoje prve nastope zabeležila na otvoritvah različnih slikarskih razstav, vzporedno pa se je po sistemu „od ust do ust" pojavila novica o skupini, ki naj bi pomenila „nekaj več". Sledili so vidnejši nastopi na različnih slovenskih rock festivalih, dokončno pa je skupina v slovenskem glasbenem prostoru postala znana na lanskoletnem ljubljanskem jazz festivalu v Križankah. Tam si je pridobila tudi dokončno afirmacijo in kmalu so sledile cele serije radio in TV oddaj po skoraj vseh jugoslovanskih RTV hišah. Na letošnjem festivalu zabavne glasbe v Opatiji, kjer je Sončna pot nastopila na večeru rock glasbe, si je skupina utrdila sloves tudi v najširšem jugoslovanskem prostoru in različne gramofonske hiše so jo kar zasule s ponudbami za snemanje prve LP plošče. Sprejem občinstva in jugoslovanske glasbene kritike je bil namreč izredno presenetljiv, skoraj patetičen. Do realizacije plošče bo seveda prišlo nemudoma, tako da jo na trgu lahko pričakujemo že do poletja. Kaj izvaja Sončna pot? Če izpustimo kvalitetno plat izvajanja (tehnika glasbenikov, ki jim je glasba kruh, pač ne sme biti vprašljiva), verjetno še najbolj pritegne vsebina poslušane glasbe. Sončna pot izvaja izredno plastično glasbo, ki skoraj ne zahaja v abstrakcije, pač pa daje poslušalcu zelo jasno podobo (sliko) o tistem kar želi predstaviti. Pomaga si z elementi klasične, resne, simfonične glasbe, kar bi se dalo opredeliti kot simfo—jazz—rock. Vendar pa bi bilo to zelo grobo in poenostavljeno, saj bi s tem ne omenili tudi slovenskih fol-kornih elementov, ki se v tej glasbi nevsiljivo prepletajo, pa tudi ne elementov, ki so skorajda neopredeljivi — odtenkov, ki so značilni samo za Sončno pot. Poglejmo kaj o svoji glasbi pravi Lado Jakša: „Naša glasba bi se rada izognila nas:lnim opredelitvam od klasike, moderne ali jazza, pa do ljudske glasbe, ter želi biti dostopna tako mlajšim kot starejšim. Podreti hoče nekatere zidove, ki si jih ljudje tako pogosto postavljamo medse in ljudi vzpodbuditi, da bi se odprli med seboj, si iskreno pogledali v dči in izmenjali sončni navdih, ki tli v njih. Vodi jo inspiracija trenutka, v katerem se vedno znova rojeva in preoblikuje. Pogosto se vrača k tišini, kajti ta je izhodišče vsake glasbe, tu so rojeni vsi zvoki, ki brez nje ne bi našli tal pod nogami in ne smisla svojega obstoja. Ta je njen vir, osnova njene barve, vzgon njene dinamike, mejnik njenega ritma in nosilec njene melodije. S svojo glasbo bi radi prebudili sončno naravo, ki se skriva v vseh nas in le čaka, da jo odkrijemo in zaživimo v njej. Verjame, da je mogoče z žarom tega spoznanja v očeh razorožiti osoren pogled, otopiti ost grobnih besed in dejanj, ter povrniti mir ud mestne naglice zbeganim mislim. Z njo bi radi obudili človekov notršnji zvok, njegovo harmonijo — harmonijo do sebe, ljudi in narave — njegov sončni navdih." Komentarjti Jakševe poetične opredelitve se bom izognil. V iskrenost in identiteto njegovih misli naj se prepriča vsak posameznik—poslušalec sam. Vsak bo našel nekaj svojega v vsem, kajti ljudje smo si pač različni . . . Za konec seveda pripišimo še zasedbo Sončne poti. Poleg Ladislava Jakše na klaviaturah in saksofonu skupino sestavljajo še baskitarist in klaviaturist Dani Gančev, odličen glasbenik, ki je sicer po rodu Bolgar; Ratko Divjak, bobnar, ki sicer igra v Plesnem orkestru RTV Ljubljana, igral pa je žg v številnih rock in jazz skupinah, ki so vsaka posebej pomenile vrhunec jugoslovanske glasbe (naj omenim le Time in September); včasih pa se skupini na snemanjih in pomembnejših nastopih pridruži še Uroš Šečerov, odličen perkašunist iz novosadskega orkestra. Sončna pot nedvomno pomeni kvaliteto in jamstvo za dobro glasbo. Morate jo slišati! Kazimir Mohar OBVESTILO ŠTIPENDISTOM Klub štipendistov Iskre bo organiziral inštrukcije za slabše dijake iz: fizike, matematike, osnov elektrotehnike in ostalih tehničnih predmetov. Zato pozivamo vse, ki bi želeli inštruirati in vse, ki bi želeli inštrukcije. naj se javijo v klubu na Vegovi 4 vsak dan, razen petka od 18. do 19. 10 KRŠI V ^— ■ “ ' : ^ : n PRVOMAJSKI PLANINSKI IZLET V BOSNO Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj bo priredila med prvomajskimi prazniki zelo zanimiv petdnevni planinski izlet v Bosno, na gorski masiv Čvrsnice ob Jablanici. Potekal naj bi po naslednjem razporedu: 27. aprila je predviden odhod z avtobusom izpred Creine ob 3. uri in iz Ljubljane ob 3.30 uri. Peljal bo skozi Novo mesto, Karlovac in Bihač do Jajca, kjer bo ogled muzeja AVNOJ ter drugih zanimivosti. Pot bomo nadaljevali čez sedlo Makljen in Prozor v Jablanico. Postanek bomo izkoristili za ogled muzeja. Vožnja se bo tega dne končala ob logarski koči na Vitenici (1500 m), kjer bomo prespali v šotorih. 28. aprila dopoldne se bomo ogledali Dugo polje in Blidinje jezero (1200 m), popoldne pa se bomo povzpeli na Veliki Vran (2074 m — skupaj 5,5 ur hoje). Prenočili bomo na istem kraju v šotorih. 29. aprila bo sledil vzpon do koče na Velikem Vilincu (1700 m — 3 ure hoje) in na vrh Velikega Vilinca (2116 m — 2 uri hoje) ter na najvišji vrh masiva Čvrsnice — Pločno (2228 m — 5,5 ur hoje). Prenočili bomo v koči na Velikem Vilincu. 30. aprila se bomo vračali skozi divjo sotesko Diva Grabovica (7,5 ur hoje) do vasi Gornja Grabovica, kjer nas bo čakal avtobus in nas odpeljal do Mostarja. Tu bomo prenočili v šotorih. Nato si bomo 1. maja ogledali Imolski z Modrim in Crvenim jezerom ter se prek Livna, Bihača (postanek in ogled Titove špilje) in Karlovca vrnili v poznih večernih urah domov. Spali bomo torej v glavnem v šotorih, tudi za hrano bomo morali poskrbeti sami, ker domovi niso oskrbovani. Oprema naj bo zimska, aprilskemu vremenu primerna. Cena izleta je 700,— din (prevoz, vodniki). Prijave sprejema Volga Pajk, tajništvo ERO, interni tel.: 28-22, do 19. aprila; že za petek, 20. aprila, pa sklicujemo informativni sestanek za udeležence v dvorani nad restavracijo ob 18. Ob prijavi je potrebno plačati polovico zneska, ostalo pa do 27. aprila. Zagotovljeno je strokovno vodstvo izleta. Vabljeni! v________________________________________________________________________________J Časopisne novice Glavni direktor kranjske Elektromehanike Aleksander Mihev i>n generalni direktor PTT Beograd Vidoje Mitrovič sta podpisala v Beogradu pogodbo o dobavi telekomunikacijske opreme namenjene mestu Beogradu. Skupaj gre za 50 tisoč priključkov v vrednosti 320 milijonov dinarjev, dobavni rok pa je določen za pomlad 1961. leta — tako piše beograjska Politika. Glede na to, da se tehnologija uporabe sončne energije zelo' naglo razvija in da predvideva naša država inštalacijo številnih ogrevalnih naprav z uporabo sončnih celic, so na Reki' ustanovili poseben časopis ,,Sunčeva energija", ki se bo ukvarjal samo s to problematiko. Zagrebški Večernji list poroča, da je kranjska Iskra konstruirala majhno elektronsko avtomatsko telefonsko centralo EPABX 16 in sicer skupno s strokovnjaki fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Članek hvali njene tehnične lastnosti, oblikovanje in jo imenuje žepna elektronska telefonska centrala. Letošnja rast proizvodnje na Slovenskem v prvih dveh mesecih je v primerjavi z lanskoletno v istem obdobju porasla za 7 odstotkov. Največjo rast proizvodnje je zaznala proizvodnja električnih strojev in aparatov in sicer 17,2 odstotka, nato 15 odstotkov strojegradnja, 13,5 odstotka proizvodnja živinske hrane in samo 4 odstotke kovinsko predelovalna industrija. V nekaterih industrijskih panogah pa je bila proizvodnja tudi precej nižja kot lani v tem času. Proizvodnja dvotarifnih električnih števcev v Srbiji je pogojena z vnovičnim poskusom dogovora s kranjsko Iskro. Če Elektronska industrija iz Niša, ki zastopa sedem delovnih organizacij v Srbiji in so zainteresirane za proizvodnjo dvotarifnih števcev, ne sklene sporazuma s kranjsko Iskro v mesecu dni, se bodo te delovne organizacije dogovorile o proizvodnji dvotarifnih števcev. Trenutno se Elind iz Valjeva in RTV Bor že pogajajo z družbami iz Švice ter Amerike glede kooperacije pri proizvodnji teh števcev, ki so na domačem trgu zelo iskani, še zlasti po vpeljavi novega tarifnega sistema za plačilo porabljene električne energije — poroča Ljubljanski Dnevnik. Tudi Politika-Expres iz Beograda poroča zelo obširno o problemu pomanjkanja dvotarifnih števcev m piše, da se je predsedništvo Gospodarske zbornice Srbije odločilo raziskati združeno delo v republiki, katero ima največ možnosti za organizacijo proizvodnje dvotarifnih števcev. Reflektanti za to novo proizvodnjo so: Elektronska industrija — Niš; Rudarsko topilniški bazen (tovarna opreme in delov) — Bor; Teleoptik — Zemun; INSA — Zemun; Realukras — Leskovac; Elektroras — Novi Pazar; Elind — Valjevo in Goša iz Smederevske Palanke. V članku je večkrat omenjeno, da tržišče potrebuje 200 tisoč dvotarifnih števcev, ki jih kranjska Iskra ne more izdelati. Tudi Ekonomska politika obširno razpravlja o števcih in razmišlja, katero podjetje v Srbiji bi bilo primerno za to novo proizvodnjo. Pri tem omenja, da ima Elektronska industrija že prototip klasičnega in elektronskega dvotarifnega števca, prav tako ima inštitut Pupin prototip aparata lastne konstrukcije. Za organizacijo nove proizvodnje bi bilo potrebno združiti 500 milijonov dinarjev. Članek Iskre sploh ne omenja. Teden dni kasneje poroča beograjska Politika, da je bila v Gospodarski zbornici mesta Beograda razprava o preskrbi mesta z dvotarifnimi števci. Navzoči so bili predstavniki trgovine, distribucije in tudi naše Iskre. Predstavnik Iskre je povedal, da gradnja stanovanj zaradi števcev v Beogradu ne bo kasnila. Iskra bo dobavila vse števce po količini in v roku. Politika pripominja samo, da bo treba pospešiti nameravan uvoz dodatnih količin dvotarifnih števcev. Skupščina Jugoslavije bo uradno proglasila letošnje leto za leto Mihajla Pupina, znanstvenika in iznajditelja, ki je patentiral 24 iznajdb, večinoma iz panoge telekomunikacij. Iniciativa je izšla iz jugoslovanskega odbora za pripravo proslave 125-letnice rojstva Mihajla Pupina. Ekonomska politika poroča o pogodbi med ljubljansko Iskro in beograjskim Jugelom o izdelavi elektronske opreme za drugo stopnjo izgradnje osnovnega 400 kilovoltnega omrežja Nikola Tesla. V Livnu montirajo mednarodne telefonske govorilnice, tako imenovane novčične telefonske aparate, prek katerih bo možnost telefonirati tudi v tujino. Sarajevsko Oslobodjenje, ki o tem piše, ne omenja proizvajalca. Tržni inšpektor skupščine občine v Bijelom Polju inž. Krsto Redjič še vedno ne miruje in obširno objavlja, zakaj je prepovedal prodajo naših izdelkov v občini. Med drugim omenja, da je Iskra prejela številne opomine, da naj končno le organizira servis in zadostne količine rezervnih delov, vendar Iskra ni izpolnila zakonskih predpisov. Večerne novosti iz Beograda, ki to objavljajo, nikjer ne omenjajo odgovora Iskre in dejstva, da ima naše podjetje že več kot eno leto vloženo prošnjo pri skupščini Bijelo Polje, da se ji dovoli odprtje servisa, mimo tega pa sta v bližjih mestih še dva Iskrina servisa. Privredni vjesnik iz Zagreba še naprej pogreva zamisel o organizaciji proizvodnje telekomunikacijskih naprav v slavonsko-baranjski regiji. Sedaj pripravlja delovna grupa predlog za organizacijo te proizvodnje. V Beogradu je bila konferenca za tisk o gospodarskem položaju jugoslovanskih železnic. Novinarji so zapisali številna že znana dejstva, pri tem pa tudi, da program modernizacije na jugoslovanskih železnicah zelo počasi realizirajo. Investicije so izpolnili v finančnem obsegu samo s 49 odstotki, v fizičnem pa v precej manjšem. Tudi kazalniki za letošnje leto ne kažejo nobenega izboljšanja, še vedno je čutiti nezadostno angažiranost družbene skupnosti. Beograjski 4. Jul poroča o r-elu in uspehih prilepskega Mikrona, organizacije, ki so jo ustanovili leta 1960 in ki je bila v sestavu Iskre do 1969. leta. Mikron je še vedno specialist za proizvodnje elektromotorjev do 1.000 vatov in jih v precejšnji meri tudi izvaža. Na področju gospodinjskih aparatov tesno sodeluje z Olimpic iz Milana za proizvodnjo sušilnikov za lase, podobno pa tudi z zahodnonemškimi firmami VVagner in AEG. Z vsemi temi podjetji ima pogodbo o delitvi dela. Mikron proizvaja motorje, podjetja pa vse drugo, vključno plastiko. Mikron izdeluje še — kar je malokomu znano — dvotarifne števce, električne brizgalne pištole in diname za dvokolesa. Delo poroča o razstavi novejših del zagrebškega slikarja Eda Murtiča v avli Iskre. Janez Mesesnel zelo pohvalno piše o tem delavnem umetniku, ki je prejel že 15 vidnejših nagrad in priznanj. Zagrfebški Večernji list prinaša vest o lanskoletnih poslovnih rezultatih Iskre. Pri tem navaja: ..Rezultati so presegli vsa pričakovanja, to pa je tudi jamstvo, da bo Iskra izpolnila obveznosti sprejete v srednjeročnem načrtu." Zbral in uredil Marjan Kralj v________________________________________________________________________________y ŠAHOVSKO PRVENSTVO ISKRE ZA LETO 1979 Odprto šahovsko prvenstvo Š.D. Iskre za leto 1979 je končano. Udeležilo sega je 16 sahistov in 6 šahistk. Šahisti so tekmovali po švicarskem sistemu in jugoslovanski izboljšani krožni varianti, šahistke pa so igrale po Bergerjevemu sistemu. Končni rezultati so naslednji: 1. Kerec Jože je s 7,5 točkami, oz. 83,25 % osvojil naslov mojstrskega kandidata, 2. Zupe Miran je s 6,5 točkami, oz. 73,3 % potrdil I. kategorijo, 3. Šribar Miro je dosegel 6 točk, 4. Deželak Brane je s 6 točkami potrdil I. kategorijo, 5. Perci Jože je s 5,5 točkami osvojil I. kategorijo, 6. Kariž Peter je dosegel 5,5 točk, 7. Hribar Brane je dosegel 5 točk, 8. Jeraj Zlatko je dosegel 4,5 točk, 9. Jack Artur je dosegel 4,5 točk, 10. Varga Koloman je s 4,5 točkami potrdil III. kategorijo, 11. Brce Martin je dosegel 4 točke, 12. Krebelj Peter je s 4 točkami potrdil III. kategorijo, 13. Srebrnič Vojko je dosegel 2,5 točke, 14. Merlini Dušan je dosegel 2,5 točke, 15. Stanič Marko je dosegel 2,5 točke, 16. Brezigar Bogdan je dosegel 1 točko. Rezultati ženske skupine pa so naslednji: 1. Golc Nevenka 4,5 točk oz. 90 % 2. Matič Jadranka 4 toče oz. 80 % 3. Obrez Darja 3,5 točke oz. 70 % 4. Mavrič Olga 2 točki oz. 40 % 5. Ržen Marija 1 točko oz. 20 % 6. Rolih Antonija 0 točk. P. Jereb SINDIKALNO PRVENSTVO LJUBLJANE Letošnje sindikalno prvenstvo mesta Ljubljane, ki je prvič potekalo po švicarskem sistemu in je potekalo pod pokroviteljstvom Iskre v prostorih Iskrine stolpnice je končano. Končni rezultati so naslednji: 1. RTV I. 32,5. 2. Litostroj 29,5, 3. Ljubljanska Banka 29, 4. SZDL L, 28,5, 5. Zavod za statistiko 26, 6. — 7. Teritorialna obramba Ljubljane in Narodna banka 25.5, 8,—10. Klinične bolnice I, Delo L, Prometni inštitut z 25, 11.—13. Elektroprojekt, UIS, Slovenska filharmonija 24,5, ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MILKE AJDOVEC se najlepše zajvaljujem sodelavcem Meta-conte TOZD ATC za podarjeno cvetje in izraženo sožalje hčerka Irena Ajdovec. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta JOŽETA ZAPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem v TOZD Vzdrževanje, RTC in ATC linije stojal za podarjene vence, za izraze sožalja, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter tov. Sajovcu za poslovilni govor ob odprtem groobu hčerka Marija in sinova Milan in Jože. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta SLAVKA JERŠINE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Števci za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Štefka Litihar. ZAHVALA Ob izgubi drage mame KRISTINE BOŽIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam GPP TEA za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje hčerka Betka Kordiš. r ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. V Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. y Vlil. turistični avtorally Iskre avtomobili do 785 ccrn a' omobili od 785 ccm do 1150 ccrn avtomobili nad 1150 ccm avtomobili vseh ccm 1. Pogoji za prijavo: Na avtorally ISKRA se lahko prijavijo in tekmujejo avtomobili kategorije A homologirani avtomobili iz proizvodnje. 2. Razpis tekmovanja je za sledeče razrede: MOŠKI: — razred I. — razred II. — razred III. — razred ŽENSKI 3. Pravico do udeležbe na avtorally SOZD ISKRA imajt vs člani SOZD Iskra, ki imajo ustrezno vozniško dovoljenje. Posadko v vozilu tvorita voznik in sovoznik — tekmovalni par. Za sovoznika ni nujno, da ima vozniško dovoljenje, ravno tako ni nujno, da je član IsKre SOZD. Tekmovalci lahko tekmujejo samo v pripadajočem razredu, za katerega imajo vozilo. V višjem razredu ni možno tekmovati z vozilom iz nižjega razreda. Vsaka delovna organizacija prijavi neomejeno število tekmovalcev z naslednjimi podatki: — ime in priimek tekmovalnega para — registrska številka — razred v katerem tekmuje 4. Ob prijavi morajo vsi tekmovalci položiti kavcijo v znesku 100.- din, katero se vrne na cilju avtorally-a, v kolikor tekmovalec odstopi od tekmovanja se kavcija ne vrne. 5. Tekmovanje je ekipno in posamezno. Za ekipno uvrstitev se šteje po en tekmovalec-alka, iz vsakega razreda. 6. Priznanja: Najboljši v posameznem tekmovalnem razredu prejmejo kolajne, zmagovalne ekipe TOZD pa prejmejo plakete. Vsi udeleženci tekmovanja imajo pravico do nagradnega žrebanja, prav tako pa vsi tekmovalci prejmejo spominske etuije. 7. Štart letošnjega turističnega rally-a bo 19. maja 1979, ob 8. uri izpred Iskre TOZD Telekomunikacije Labore pri Kranju. Od 7.00 ure dalje se bodo pričeli tehnični pregledi na istem mestu. Proga bo potekala od tovarne Iskra na Laborah pri Kranju, preko Škofje Loke, Reteč, Smlednika, Vodic, Brnika, Šenčurja, Srednje vasi. Visoko, Predvor, Sred. Bela, Kokrica, Naklo, Žirovnica, Blejska Dobrava, Gorje, Bled, Otoče, Naklo, Kranj do Iskre na Laborah, kjer bo končni cilj. AVTORALLV ISKRA je sestavljen iz: a) tehničnega pregleda b) dve spretnostne vožnje c) ocenjevalne vožnje v skupni dolžini cca 135 km d) dve časovni kontroli e) 6 prehodnih kontrol f) kegljanje g) reševanje testov iz cestno prometnih predpisov h) stojalo-dotik 8. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad bo v Iskri Telekomunikacije Labore 1 uro po končanem tekmovanju. Pravilnik Vlil. turističnega avtorally-a bo pravočasno poslan vsem referentom po delovnih organizacijah in objavljen v časopisu ISKRA. 9. ZADNJI ROK ZA PRIJAVO TEKMOVALNIH PAROV JE 10. MAJ 1979 NA NASLOV: ISKRA INVEST SERVIS — Dejavnost za rekreacijo, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587. 14.-16. 17.-19. 20. 22.- -21. -24. 25.-27. 28.-30. 31 33. -32. Iskra L, SPIZ, UJV 24, Klinične bolnice II., KTL, Saturnus 23,5 Dom JLA in Metalka 23, LEK, Iskra II., Inštitut J. Stefan 22,5, TRV II., SDK, Slovenija ceste 22, Avtoobnova, YULON, Cestno podjetje Ljubljana 21,5, Gradis, Slovenijales 21, , PTT 20,5, 34. Iskra III. 20, 35. Komunalno podjetje Ljubljana 19,5 36. -38. Unitas, Commerce, Iskra IV. 19, 39. SZDL II. 18,55, 40, —41. ZRMK, Avtomontaža 18, 42. Tiskarna T. Tomšič 17, 43. Avtotehna L, 10, 44. Delo III 9,5, 45. Avtotehna II. 7,5, 46. Delo II 0 točk. ŠAHOVSKE NOVICE IZ ELEKTROMEHANIKE P. Jereb Šahovska sekcija Elektromehanike ie organizirala prvenstvo med TOZD Elektr0-mehanike. Prvenstva se je udeležilo 8 ekip-Prvo mesto in pokal je osvojila z 21 točkami ekipa Števcev. Ostale uvrstitve: 2,—2-ATC in TEA z 17 točkami, 4.-5. ERO in STIKALA 12,5 točk, 6. ORODJARNA 12 točk, 7. TSD 11,5 točk, 8. VZDRŽEVANJE 8,5 točk. V teh dneh poteka prvenstvo Elektromehanike za ženske, na katerem nastopa 12 ( šahistk, kar je pravzaprav rekord v števila udeleženk na naših turnirjih in s tem dokaz načrtnega dela tudi na tem področju. Trenutno je v vodstvu Olga Mavrič pred Marije Ržen in Damjano Ajdnik. Martin Brce \ KONČANO PRVENSTVO ELEKTROMEHANIKE V PLAVANJU IN VATERPOLU V sredo, 15. 3. 1979, je bilo na kranjskem zimskem kopališču III. prvenstvo Elektromehanike v plavanju. Prvenstva se je udeležilo 150 plavalk in plavalcev iz 15 TOZD. Plavali so v treh disciplinah in starostnih skupinah. REZULTATI: ŽENSKE: 25 m proste D: 1. Poredoš Ljudmila — TEA 31,7, 2y)m hrbtno B: 1. Rakovec Olga — TEA 22,8, 2. Mlakar Rezka — Inst. 23,4, 25 m hrbtno A: 1. Prešeren Barbara — Inst. 21,0, 2. Žlebnik Janja — ATC 21,8, 3. Planinšek Vera — Nabava 25,6, 25 m prsno C: 1. Štibelj Martina — TEA 21,0, 2. Pflaum Marjeta — Nabava 22,3, 3. Berložnik Rezka — Inst. 21,4, 2. Demšar Metka — Inst. 22,0, 3. Vrabe r Mika — Prodaja 22,6, 25 m prsno A: 1. Žlebnik Janja - ATC 21,0, 2. Matjašič Mojca — Inst. 21,6, 3. Sternad — Žagar Bogdana - Optika 26,8, 25 m kravl C: 1. Berložnik Sonja - ATC 21,0, 2. Plemelj Katarina - Optika 22,0, 25 m kravl B: 1. Rakovec Olga — TEA 16,6, 2. Vraber Mika — Prodaja 19,0, 3. Lamut Ruža — Prodaja. 20,8, 25 m kravl A: 1. Matjašič Mojca — Inst. 17,9, 2. Prešeren Barbara — Inst. 18,8, štafeta 3 x 25 m prosto: 1. Instrumenti, 2. TEA. Strgar Joge — TEA 39,1, 2. Bizovičar Bori* - ATC 40,4, 3. Gale Simon - MN 40,8, 2» m prsno C: 1. Dular Predrag — TEN 18A 2. Žvan Miha — Inst. 18,1, 3. Škulj Tomaž — Prodaja 20,0, 25 m prsno B: 1. Star® Brane — ATC 16,2, 2. Stefančič Janez ' Orod. 17,0, 3. Derling Marjan — Števc' 17,5, 50 m prsno A: 1. Žmitek Bojan — S' 35,0, 2. Avsec Matjaž - ATC 39,0, 3. Cvetkovič Milan — ATC 39,3, 25 m kravl C: *• Žvan Miha — Inst. 14,2, 2. Hiti Janez ' Prodaja 15,3, 3. Benedik Rudi — TEL 15,f 25 m kravl B: 1. Stružnik Ivan — Prodaj3 12,8, 2. Naglič Andrej — Števci 13,3, 2-1 Gorjanc Boris — Optika 13,4, 50 m krav' A: 1. Avsec Matjaž - ATC 27,7, 2. Vu-kanac Boris — ERO 28,1, 3. Strgar Jože " TEA 28,6, štafeta 4 x 25 m prosto: Instrumenti, 2. Optika, 3. ATC II. MOŠKI: 25 m prosto D: 1. Rant Miro -Inst. 21,3, 2. Podjed Miha — ATC 22 0 3 Križnar Franc - Nabava 23,4, 25 m hibtno B: 1. Stružnik Ivan — Prodaja 16 4 2 Ravnikar Viktor - Inst. 16,8, 3. Gorjanc Boris — Optika 17,0, 50 hrbtno A: 1. Skupno so prvo mesto že tretjič zapored osvojili plavalci ATC in tako prejeli p1* hodni pokal v trajno last. Drugo mesto j3 pripadlo plavalcem TEA, tretje pa ekip' Instrumentov. Ker je prišlo na tekmovanju do neljubi1': nesporazumov, menim, da bi bilo dobro, da bi se na takem tekmovanju morali angaž'; rati tudi tovariši, ki jim šport ne pomen' rekreacije, zabave, užitka. Vaterpolisti so končali III. prvenstvo Elektromehanike. Prvo mesto je brez poraza osvojila ekipa TEA v postavi: Vončin8' Strgar, Česen, Spahič, Dvoršak, Blažek, Likozar, Dolinar, Grum in Marinček. Drug0 mesto je osvojila ekipa ATC, tretje pa ekip8 Števcev. Jože Marinček F K LADJE -SIVKA - LEDINE Planinska sekcije Elektromehanike Kranj bo priredila v nedeljo, 22. aprila, planinski izlet po delu škofjeloške planinske poti od Kladja čez Sivko do Ledin. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 6. uri do Kladja. Pot nas bo nato vodila čez Sivko (1006 m) in Bevkov vrh (1050 m) do vasi Ledine (800 m) in nato v Žiri, kjer nas bo spet čakal avtobus. Hoje bo skupaj približno 6 ur. Cena prevoza je 20 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk do četrtka, 19. aprila. -----------------------------------------------------------------------J