Domovi m
/%fl/1- m S* I CPk ill—HOJWU

NO. 141
AM€RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY >	Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg	SLOV€N!AN MORNING N€WSPAP€B	
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1975			LETO LXXVIL—VOL. LXXVH
Izredno zasedanje ZN se je zavleklo
Skupščina Združenih narodov je podaljšala izredno zasedanje, ko ni mogla priti do sporazuma o novem gospodarskem redu.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Na prizadevanje držav Tretjega sveta, kot se imenujejo gospodarsko nerazvite države, je bilo 1. septembra odprto izredno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Njegova naloga je bila razpravljati o novem gospodarskem redu, o novi razdelitvi prirodnega bogastva in sredstev med narode sveta.
Revne države Tretjega sveta zahtevajo, da jim bogate odstopijo del svojega bogastva, sredstev in znanja, da bodo mogle čim preje doseči njihovo življenjsko raven. Izredno zasedanje je bilo sklenjeno na njem zasedanju spomladi.
Novi grobovi Ford in Domov odbor
v sporu o preiskavi obveščevalnih služb
Joseph Lorenz
Nenadno je umrl na svojem domu na 18600 Naumann Avenue v Euclidu 69 let stari Joseph Lorenz, rojen v Clevelandu, zaposlen kot skladiščnik v Park Drop Forge do svoje upokojitve, vdovec po ženi Violi, roj. Cox, umrli 1. 1972, brat pok. Alberta, Johna in Anthonyja, stric Deanne Bukovec. Pogrebno opravilo je bilo sinoči ob 8.30 v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St.
Steve Peter Vikovich
V	Veteranski bolnišnici je umrl pretekli petek 53 let stari Steve Peter Vikovich s 1600 E. 33 St., rojen v Clevelandu, samski, brat Mrs. Jake (Veronica) Weisser (Ariz.) in Mary Strum-bly, stric Marka in Franka Strumbly. Pogreb bo jutri ob 9. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Jozafata na E, 33 St.
zad-i0*3 9-30» nato na Kalvarijo.
John Sterle
V	Euclid General bolnišnici
, ;let stari John Sterle s 24430 Avenue, rojen v Eve-.ilethu, Minn., od koder je 2 leti ' star odšel s starši v Janeževo pri Premu v Sloveniji, pa se v
ZDA so predložile za razpra-	/
vo podroben načrt, katerega1^ umrl po 6 tednih bolezni 66
proučevanje se je zategnilo v taki meri, da izrednega zboro-l^vec vanja niso mogli zaključiti pretekli petek, kot je bilo predvideno, in so ga podaljšali preko konca tedna. Danes mora biti 18‘^ starosti vrnil v ZDA, zaključeno, ker se jutri začne moz Mary roj. Vesel, oce Ray-jesensko zasedanje. To bo pred- as	eSre) s an oce e
vidoma trajalo do Božiča. V slučaju, da izredno zasedanje svo-	, ,	,
.	’	,	,	, .	,	, .kojitve pred enim letom skozi
jega dela le ne bi moglo kon-j15 w C1„u„ .„	^
čati, ga lahko prenese na redno! zasedanje.
Gospodarsko razvite države šo izjavile pripravljenost sodelo-
'"-''“j'-
popoldne iz Želetovega
rese in Laure, (Slov.), zaposlen
brat Jožefa do svoje upo-
let pri Slabe in Zaluric Co. I Pokojnik je bil član pevskega ; društva Jadran in Kluba sloven-,skih upokojencev za Waterloo
.Road okožje. Pogreb bo v sredo vati z nerazvitimi pri n3ihovih L30 .popoldne iz
naporih za napredek, toda le ob'
pogrebnega zavoda na E. 152 St.
Odbor predstavniškega doma za preiskovanje obveščevalnih služb je objavil proti odločitvi Bele hiše del tajnih podatkov.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford je odredil, da Domov posebni odbor za preiskavanje delovanja obveščevalnih služb ZDA ne more dobiti več nobenih tajnih dokumentov, ker je proti volji zveznih zastopnikov objavil del gradiva, ko je škodljivo ZDA. Predsednik je tudi zahteval od odbora, da vrne vse tajno gradivo, ki mu je bilo dano na vpo-gled. ,
Zdi se, da utegne to privesti do prvega odkritega spora med Belo hišo in Kongresom pod predsednikom Fordom. Domov odbor je namreč proti izrecnemu ugovoru zastopnikov zveznih obveščevalnih služb objavil dele besedila gradiva, ki je veljalo za tajno. Za objavo je odbor glasoval na svoji tajni seji v četrtek s 6:3.
Gre za del poročila o položaju na Srednjem vzhodu tik pred začetkom arabskega napada na Izrael 6. oktobra 1973.
Predsednikovo odločitev je sporočil odboru Rex E. Lee, pomočnik pravosodnega tajnika, odgovoren za civilno-pravni oddelek, v petek zjutraj. Označil je objavo dela gradiva za “nepopravljivo škodo” in zahteval v predsednikovem imenu vrnitev dokumentov. Načelnik od-
ELIZABETH ANN SETOM PROGLAŠENA ZA SVETNICO
Včeraj je sv. oče Pavel VI. na Trgu sv. Petra v Rimu proglasil Elizabeth Ann Seton, početnico katoliškega šolstva v ZDA, za svetnico. To je prva v ZDA rojena oseba, uradno po Cerkvi proglašena za svetnico. Slavja se je udeležilo preko 70,000 ljudi, med njimi preko 15,000 iz ZDA.	I'
I začel delo na proglasitvi pokoj-RIM, It. — Papež Pavel VI. j ne s. Elizabeth Ann Seton med je včeraj v dve uri trajajočem svetnike. Pred 12 leti je bila po slavnostnem opravilu na trgu dolgem prizadevanju proglašena pred cerkvijo sv. Petra svečano za blaženo in včeraj za svetnico uradno proglasil Elizabeth Ann potem, ko je Cerkev priznala 3 Seton za svetnico katoliške čudeže, storjene na njeno pri-
Cerkve. Po 25 minut trajajočem proglasitvenem obredu je sv.
8 ameriškimi kar- 27 let stara Ann T. O Neill, ki
oče'skupno z dinali, nadškofi in škofi somaše-val pred nad 70,000 verniki, zbranimi na velikanskem trgu pred cerkvijo. Med njimi je bilo nad 15,000 Amerikancev. “To je velik dan za Ameriko,” je dejal poslanik ZDA John Volpe, ki se je udeležil slovesne proglasitve skupaj s posebnim poslanikom pri Sv. Sedežu Johnom Cabotom Lcdgem in z drugimi diplomati.
Elizabeth Ann Seton je bila
njihovem resničnem lastnem^ Knollwood pokopališče. Dru-( naporu. Zahteve o delitvi boga-U^ bQ hvaležna za darove SloJ bora kong. Otis G. Pike, demo-stva in sredstev, nastale pod vensjcemu domu za ostarele na ,	^
plivom komunističnih idej, me<^ Meff R0ad ali Cancer Society
razvitimi državami, niso nalete- pokojnikov spomin, le na ugoden sprejem. Te se zavedajo, da so to, kar so dosegle,
John Eržen
V Golden Age negovališču je
“Veteranski dan” bo vrnjen na 11. november
dosegle z lastnimi napori in spo- : umrl 7o iet stari John Eržen z sobnostmi, da jim ni nihče nič 19101 Pasnow Avenue, rojen v poklonil.	'Pleasantu, Pa., od koder se je
! priselil v Cleveland leta 1927, Imož Catherine, roj. Weisenseel, sin pokojnih Karla in Mary, roj. Alič, brat pok. Marjorie Krainz, WASHINGTON, D.C. — Pred- Julie Starman (Fla.), Franka, stavniški dom je v razmerju pok. Paula, Charlesa in Anne 410:6 potrdil zakonski predlog, Cesnik (Wyo.). Do upokojitve ki je bil že odobren v Senatu, pred 6 leti je bil zaposlen kot da naj bo Veteranski dan zopet stražnik v raznih tovarnah. Poza vso deželo 11. novembra na- kojnik je bil član SNPJ št. 142. mesto na četrti ponedeljek v Pogreb bo v sredo iz Želetovega oktobru, kot je bilo določeno pogrebnega zavoda na E. 152 St., pred nekaj leti.	,°b 9.15, v cerkev Sv. Križa ob
Velika večina dežele se je pod 19., nato na Kalvarijo, vplivom veteranov uprla prestavitvi tega dne in končno je Kongres sledil tej odločitvi in vrnil praznovanje Veteranskega dne na 11. november v spomin končanja prve svetovne vojne.
V Kongresu izglasovani predlog je bil poslan v Belo hišo in pričakujejo, da ga bo predsednik skoraj podpisal.
Predstavniški dom je izglasoval zakonski predlog, ki določa nedeljo, 14. septembra, za “Narodni dan sv. Elizabete Seton”
— za svetnico je bi]^ proglašena to nedeljo — in ga poslal v odobritev Senatu.
New Yorka, je odgovoril, da bo “presenečen”, če bo odbor na to pristal in se ne bo odločil za nadaljevanje preiskav.
Prizivno sodišče obnovilo obsodbo W. Calleyja
WASHINGTON, D.C. — Prizivno sodišče je odločilo, da je bil poročnik W. Galley deležen leta 1971 nepristranske in pravične sodbe ter je zato to potrdilo potem, ko jo je nižje sodišče preje razveljavilo.
W. Galley, ki je na svobodi in zaposlen pri nekem podjetju v Georgiji, je izjavil, da se bo o-brnil s pritožbo na Vrhovno zvezno sodišče.
Pri General Motors so polni upanja
DETROIT Mich/ — Načelnik General Motors Corporation je dejal, da bo prihodnje leto prodano v ZDA nad 10 milijonov avtomobilov, 23% več kot v letošnjem letu.
Povečano število prodaje avtov 1976 naj bi šib v prvi vrsti na račun domačih izdelkov. S tem naj bi se delež uvoženih avtomobilov zmanjšal od sedanjih 20r/ na 17D .
------o-----
Italija bo odgovorila Franciji na uvedbo carine za uvoz vina
Med Francijo in Italijo so trenia in spori zaradi uvoza italijanskega vina v Francijo butnila v odprto “vinsko vojno”.
RIM, It. — Italijanska vlada je označila uvedbo carine na uvoz italijanskega vina v Francijo za nezakonito in v odprtem nasprotju z določili Skupnega trga. Napovedala je odgovor, ko bo danes o tem razpravljala Komisija Skupnega trga, ki je bila rojena leta 1774 v ugledni pro-sklicana na posebno sejo.	testantovski družini v New Yor-
Italijanska lira je od lani na- ku- Nien oče dr- Richard Bay-pram francoskemu franku pre- lei ie bil zdravnik in prvi zdrav-cej padla, to je pocenilo italijan- stveni uradnik v mestu, mati sko vino v Franciji v taki meri, Catherine Charlton pa hčerka da je precej cenejše od domače- episkopalnega rektorja v ga. Trgovci so to izkoristili in York Cityju. Ko je bila stara začeli na debelo uvažati italijan- 19 let, se je poročila z Willia-sko vino v Francijo in s tem se- !m0m M- Setonom, najstarejšim 6
‘S
Iz Clevelanda i in okolice
prošnjo. Pri včerajšnji proglasitvi k svetim sta bila navzoča
je bila pri 14 letih v Baltimoru na priprošnjo sv. Elizabeth Ann Seton ozdravljena levkemije, in 72 let stari Carl E. Kalih, gradbeni inženir iz New Yorka, ki je bil čudežno ozdravljen od težke vrste meningitis. Oba je včeraj obhajal med sv. mašo na Trgu sv. Petra papež Pavel VI.
1 Pri proglasitvi s. Elizabeth Ann k svetim je bil navzoč tudi mornariški tajnik ZDA J. William Middendorf v družbi več častnikov Šeste flote, ker sta bila sinova svetnice nekdaj častnika v ameriški vojni mornarici. Navzoči so bili tudi zastopniki episkopalne cerkve, katere članica je nekdaj sedanja katoliška svetnica bila.
Zlata maša rev. J. Slapšaka pri Sv. Vidu—
Včeraj je opravil ob 10.30 dopoldne v cerkvi sv. Vida, kjer še vedno redno opravlja sv. mašo in pomaga farni duhovščini pri njenem duhovniškem delu, zlato mašo rev. Julij Slapšak. Velika cerkev je bila polna in med sv. mašo je lepo prepeval cerkveni zbor. Z zlatomašnikom je somaševalo poleg brata rev. Božidarja Slapšaka in svetovid-skega župnika rev. dr. A. Pevca še 14 drugih duhovnikov, pridigal pa je msgr. dr. Vilko Fajdiga iz Ljubljane, ki je zlato-mašniku prinesel pozdrave in čestitke ljubljanskega nadškofa Jožefa Pogačnika in pomožnega škofa Stanislava Leniča. Prebral je tudi čestitke sv. očeta, ki je poslal zlatomašniku svoj apostolski blagoslov s pravico, da tega podeli vsem, ki se udele-jžijo njegove zlate maše. čestital !je tudi ameriškim katoličanom k novi svetnici Elizabeth Ann Seton. Po zlati maši je bil v farni dvorani slavnostni obed, nato pa kratek spored, ki ga je vodil g. Miro Odar. Zlatomašniku je čestital najprej msgr. rev. V. Fajdiga, nato pa v imenu fare sv. Vida pisatelj Karel Mauser in B. Baskovich, sen. F. J.
. Lausche, župnik sv. Vida rev. dr. A. Pevec in župnik sv. Lov-
veda zrivati s trga domače fran-' sinom premožnega uvoznika v cosko. To je povzročilo odpor in ,New Yorku. Mož, s katerim
jezo pri francoskih vinogradni-!sta imela Pet otrok> ie dobil
tiko in je na njej leta 1803 v za^° ker je bilo pn slavnostni
New; Katoliško cerkov v ZDA Je
'zastopalo pri proglasitvi k svet-	...	v., , ,
nicam prve rojene Amerikanke bornik_R' NorikJeJZro!izla^' kardinalov, 80 škofov, 70U drugih duhovnikov in 1,000 čla- j nic reda Sester ljubezni, ki ga j svetnica ustanovila. Verjetno I
mašniku čestitke mestnega od-jbora Clevelanda. Zlatomašnik se je na koncu zahvalil vsem za čestitke in udeležbo na slavju.
Ameriško Domovino je zasto-
kih, ki ne morejo prodati svoje- Hko m je na njej leta 1803 v , Z"^LU^'nav2oeipiprekoTiToOO 'Pld maši in zlatomaš-ga vina. Prišlo je do izgredov in Itallj'1> kamorJe sel .lskat zdra"	nem slavju urednik g. Vinko
do poskusa dejanske preprečitve uvoza italijanskega vina.
Italija in Francija sta se o tem pogajali letošnjo pomlad in duhove delno pomirili. Spor je z vso silo butnil znova na dan pretekli mesec, ko se bliža obilna nova letina v obeh državah, pa je na razpolago še vedno velike količine lanskega pridelka.
vje, umrl. Elizabeth Ann je ostala nekaj časa v Italiji in se približala katoliški veri in cerkvi.
Ko se je vrnila Elizabeth Ann Seton v ZDA, je prestopila v katoliško Cerkev in s tem zapre-pastila vse tel j e. Ti so ključih iz svoje srede, zato se je
Amerikancev in Amerikank ter	x
je bilo celotno slavje prenašano i	ter( datomasmku zve-
na televiziji v ZDA, je papež g„. ^temu prijatelju lista, častita! m
voril v angleščini, sv. maša pa:zelel se ^ega uspešnega dela .	...	. w. .	,v vinogradu Gospodovem v ko-
je bila v latinščini.	i . ^	^	.
| nst Cerkve in vernega sloven-
1 skega ljudstva.
Na pritisk vinogradnikov je via-'preselila v Baltimore. Leta 1809 da v Parizu uvedla pretekli pe-| je napravila redovne obljube tek carino na uvoz italijanskega 'in ustanovila Sestre ljubezni sv.
vina, ko je Skupni trg odklonil posebno podporo, ki jo je Fran-
Jožefa, prvi 'ameriški verski red. Ustanovila je tudi prvo katoli-
Več moških
V Avstraliji je na vsakih 100 žensk 102.7 moških. Izgledi za možitev so torej tam dobri.
Vremenski prerok
Sončno, proti večeru poobla-eitev z možnostjo dežja, hladno, bajvišja temperatura 65 F (19 C).	j
-	-	:	.	.	___'fc ll .. Uti
cija hotela za svoje vinogradni- ško šolo v Emmitsburgu v Mary-ke. Komisija Skupnega trga bo landu in postala s tem začetnica danes odločala o tem, ali naj to katoliškega šolstva v ZDA. sprejme kot začasno zakonit u-| Umrla je leta 1821 v duhu sve-krep, ali pa ga proglasi za krše- , tbsti. nje določil o poslovanju Evropske gospodarske skupnosti.
ZDA BODO PREDLOŽILE SOVJETSKI ZVEZI ZAMENJAVO ŽITA ZA OLJE
WASHINGTON, D.C. — Po glasovih iz uradnih vladnih virov bodo ZDA verjetno predložile Sovjetski zvezi zamenjavo žita za olje pri pogajanjih, ki so se začela v Moskvi pretekli teden, za dolgoročni dogovor o sovjetskih nakupih žita v ZDA. Ideja o zamenjavi soda olja za bušel žita postavlja vrsto vprašanj pri onih, ki poznajo način prodaje in izvoza olja Sovjetske zveze na tuje. Drugi opozarjajo na staro trditev, da je “zamenjalna trgovina11 eden najslabših načinov trgovanja, četudi je to dejansko početni in naj starej ši način.
Vladni zastopniki se pri razgovorih o možnosti zamenjave žita za olje sklicujejo na izjave predsednika Forda in državnega tajnika Kissinger j a. Predsednik- Ford je preteklo sredo poslal v Mo-
skvo Charlesa Robinsona, državnega podtajnika za gospodarske zadeve, na pogajanja za dolgoročni sporazum o sovjetskih nakupih žita v ZDA.
Tak sporazum bi odstranil potrebo po velikanskih sovjetskih nakupih žita v ZDA v letih slabih letin v Sovjetski zvezi ter odstranil odpor p r e d s e d nika AFL-CIO G. Meanyja in drugih delavskih voditeljev proti novim prodajam ameriškega žita ZSSR, dokler ni jamstva, da taka prodaja ne bo vplivala na cene hrane v domači deželi.
Državni tajnik Kissinger je prvi omenil možnost zamenjave ameriškega žita za sovjetsko olje, kot so to predložili Meany in voditelji unije pristaniškega delavstva in pomorščakov. Dejal je, da je bila predmet zelo široke razprave in da bo eno od dejstev
v pogajanjih s Sovjetsko zvezo, če do teh pride.
Predsednik Ford je na vprašanje o tem pretekli četrtek odgovoril: “Mislim, da to ni le dobra stvar, ampak tudi izvedljiva —^ je možno — da porabimo mi pri pogajanjih za olje pšenico in jaz ne bi izključil možnosti, da se to lahko zgodi.”
ZDA potrebujejo olje, s katerim razpolaga ZSSR, ta pa potrebuje žito, katerega imajo ZDA. Zamenjava je torej do neke mere prirodna, vpra-šnje je le, na kak način jo izvesti. Bušel žita za sod olja bi bila dobra zamenj ava za ZDA, ker je bušel žita povprečno sedaj cenejši od soda olja, četudi je bilo pred nekaj leti mogoče dobiti za bušel pšenice dva soda olja. Sedaj je obratno in verjetna bi
Zadnje vesti
sorodstvo in prija-|NEW YORK	_ poslallik
JO zapustili m iz- , ZDA pri ZN F D Moynihan
je dejal včeraj na TV sporedu “Meet the Press”, da ZDA odklanjajo trditve “revnih držav”, da so njihove ravščine krive industrijsko razvite bogate države. Obsodil je tudi podpiranje separatističnega gibanje na Portoriku od strani Kube in nekaterih drugih držav Tretjega sveta. WASHINGTON, D.C. — Zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo David Mathews je napovedal reorganizacijo socialnega skrbstva, ki “bo prihranila bilijone dolarjev ameriškim davkoplačevalcem”.
BEIRUT, Lih. — Spopadi med muslimani in kristjani so s področja okoli Triplolija bili
! James kardinal Gibbons, nadškof v Baltimoru, je leta 1882
ZDA pristale na zamenjavo dva bušlja olja, četudi sovjetsko olje vsebuje sorazmerno veliko žvepla in je zato manj dobrodošlo za uporabo v naši deželi kot arabsko.
Sklenitev zamenjave olja za žito med ZDA in ZSSR na dolgo roko verjetno ni izvedljiva. Sovjetska zveza načrpa sedaj dnevno okoli 9.6 milijonov sodov olja in od tega proda v države izven sovjetskega bloka le okoli 900,000 sodov. Ko potrošnja olja raste v sami Sovjetski zvezi in v satelitskih državah, sodijo, da Sovjetska zveza prej kot v 10 letih olja enostavno ne bo imela več za izvoz. Zamenjava bi se torej tedaj nujno končala, če bi že res bila do-dogovorjena. Ne smemo pozabiti, da so količine olja v zemlji omejene, da pa žito raste in zori vsako leto.
I Seja—
i Podružnica št. 32 SŽZ bo imela sejo v sredo, 17. sept., ob sedmih zvečer v SDD na Recher Avenue.
Zveza klubov slovenskih upokojencev bo imela v sredo ob dveh popoldne sejo v Slovenskem narodnem domu v Barber-tonu.
Kampanja za United Torch se je začela—
V soboto se je začela kampanja za United Torch, ki hoče letos zbrati $25,453,500 za 160 agencij, ki delajo v njenem okviru in s sredstvi, ki jih nabere. Lani je nabrala skupno 22.4 milijone dolarjev.
Spalna bolezen se naglo širi:—
Spalna bolezen — encephalitis — je nepričakovano segla pretekli teden tudi na področje Cle-
v. velanda in okolice. V petek je včeraj preneseni na področje bilo 5 slučajev te bolezpi ug0._
glavnega mesta.. V njih je |ovjjenihj 42 pa sumljivih. Žu-
bilo vsaj 6 mrtvih in več ra- pan perk je odredil poškropitev
njenih. .	(celotnega mestnega področja s
KAIRO, Egipt. Narodna s UP‘ sredstVom, ki naj bi uničilo ko-ščina je pozvala predsednika marje) prena|aiCe te bolezni, republike, naj pretrga stike s gij£no so poškrofili tudi podro-Palestinskimi Arabci, ker napadajo egiptski sporazum z Izraelom, in naj odpove prijateljsko pogodbo s Sovjetsko
ičje okraja Lake.
zvezo.
WASHINGTON, D.C. — Ameriško središče za zveze Kagnew, kjer so gverilci v soboto odpeljali 8 uslužbencev, med njimi dva Amerikanca, bo s koncem tega leta zaprto, je izjavil abesinski voditelj gen. Teferi Bante.
LIZBONA, Port. — Delo za sestavo nove vlade se nadaljuje in trdijo, da bo ta v kratkem
objavljena. Med tem je bil odstavljen poveljnik severnega vojaškega področja, ki je podpiral prejšnjo vlado Gon-calvesa. Kot ta je bil tudi on izključen iz Visokega revolucionarnega sveta.
AMSTERDAM, Hol. — Neki duševno bolan, odpuščen učitelj je močno poškodoval v muzeju znano Rembrandtovo sliko “Nočna straža”. Strokovnjaki so izjavili, da jo bo možno ob* noviti.
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
mbUsbed daily except Wad., Sat., Sun., and holidays, let week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7,00 ra 3 mesea?
*	Kanado in dežele izven Združenih držav:
525,00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece	*
Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
JJnlted States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
525.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year,
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
*€!	No. 141 Monday, Sept. 15, 1975
Avstralija proti asimilaciji priseljencev
^ Avstralija je federacija šestih držav, od katerih ima -SW 40% prebivalstva. Federalna vlada je trenutno laburistična. Laburisti imajo v rokah tudi dve manjši državi; Južno Avstralijo in Tasmanijo. Druge štiri države, vključno NSW, pa imajo v rokah liberalne vlade.
Avstralska politika do priseljencev, ki jih je sedaj v Avstraliji veliko iz vzhodno in zahodnoevropskih narodov, je polagoma evolucionirala od načela asimilacije priseljencev v anglo-saksonski svet do sklepa, opuščati asimilacijo in vpeljati politiko integracije narodnosti. Avstralija naj postane in ostane “kontinent narodnosti”, ne angleški kontinent.
Glavne zasluge za spremembo politike do izseljencev ima avstralska liberalna stranka, ki zavzema stališče odklanjanja nasilne asimilacije, še več, se zavzema izključno za politiko integracije in odklanja kakršno koli asimilacijo. Kulture različnih narodnostnih skupin naj bi neprestano bogatile avstralsko državo, ne pa se stopile v enotno kulturo, ki ji nihče ne ve oblike, pomena in vrednosti.
Politika integracije naj seveda volja ne samo za prvo generacijo priseljencev, temveč tudi za njihove potomce, za rojene Avstralce. Vse narodnostne skupine naj z matičnimi državami, kjer je zaradi tamkajšnjih demokratskih režimov možno, vzdržujejo tesne stike, da se lahko ne samo ohranjajo, temveč tudi naprej razvijajo. V slabšem položaju v tem pogledu so trenutno narodnostne skupnosti, ki izhajajo iz držav izza železne zavese. Stiki, tudi le na kulturni ravni, z njihovimi matičnimi domovinami, so v nevarnosti marksistične ideološke pobarvanosti, ki je bistvena komunističnim režimom.
Po vseh avstralskih državah so bili pred meseci ustanovljeni tako imenovani Sveti etničnih skupnosti, v katerih poleg dotičnih narodnostnih predstavnikov sodelujejo tudi uradni vladni zastopniki ministrstva za vseljence. V svetu etničnih skupnosti za državo NSW med drugimi predvsem zavzeto deluje član Narodnega odbora za Slove-ni;o Vladimir Menart, ki je kot član avstralske liberalne stranke za to stranko pripravil poročilo o avstralskem šolstvu, kakršno naj bo v zvezi z novo politiko integracije. V poročilu med drugim ugotavlja;
“Politika integracije vključuje tri postavke, v nasprotju s politiko asimilacije, in sicer:
L Integracija pomeni sprejem v avstralsko skupnost etničnih skupin, kakršne so, z njihovim posebnim kulturnim in jezikovnim značajem;
2.	Etnične pomen-i narodne manjšine, ki naj ohranijo svojo narodno identiteto tudi v bodoče generacije;
3.	Skupine pomeni, da se priznajo njihove različne organizacije, ki. predstavljajo etnične manjšine.
Naravna posledica točk 1. in 2. je, da morajo etnične manjšine imeti, pravico in možnosti ohranitve svojega jezika kot živega jezika vzporedno z angleščino. To pomeni, da etnični jeziki niso “tuji” jeziki, temveč avstralski jeziki, ki jih govorijo avstralske etnične manjšinč obenem z angleščino, ki naj bo jezik državne uprave in splošne rabe.
Za uvedbo take politike je treba reorganizirati šolski sistem, v katerem se bodo otroci etničnih manjšin učili svoj jezik ne kot tuj jezik, temveč kot materinski jezik. To pomeni, da se bodo morali otroci svoj jezik učiti od otroškega vrtca navzgor vse do univerzitetnih študijev.
Otroci se morajo naučiti brati in pisati najprej v svo-iem materinem jeziku, predno se naučijo angleški jezik. To ni samo pravica etnične manjšine, temveč nujnost za razvoj pravilno usklajene osebnosti namesto lažne integracije v multikulturno skupnost.
Na. nedavnem seminarju učiteljev iz vse Avstralije v Armidale je bilo ugotovljeno, da se otroci ne-angleških staršev, bodisi domačinov ali vseljencev, mnogo hitreje in boljše učijo, če se njihova vzgoja začne v njihovem materinem jeziku in da se angleščine naučijo mnogo bolje, kakor tisti otroci, ki so se najprej učili angleščino ...”
V. Menart nadalje ugotavlja, da je asimilacijska politika skušala ustvarjati “umetne Anglo-saksone, namesto da bi jih učila čutiti avstralsko, jim ohranjati njihovo etnično posebnost. V odraščajoči dobi se vsak otrok na en ali drug način zave svoje etnične posebnosti, pa naj bi si jo še tako zelo hotel zatreti. Takšen otrok se potem vsekakor čuti boli tujega in nezmožnega čutenja, da pripada skupnosti ...”
“Posledice so dobro znane. Medtem ko je med vseljen-ei količnik zločinstva nizek, je med nasilnimi asimiliranci zelo visok. To dejstvo dokazuje pogubne posledice neprila-poditve zaradi asimilacijskega sistema, ki je doslej vladal v deželi.”
V nedeljo, 27. julija t. L, je bilo v Svdnevu veliko zborovanje Svetov etničnih skupnosti. Udeležilo se ga je nad
500 delegatov etničnih organizacij, poleg teh pa še vrsta , strokovnjakov, ki se bavijo s tem problemom. Poleg V. Menarta, ki je bil glavni govornik, so na zborovanju govorili med drugimi tudi avstralski ministrski predsednik Whit-lam, vodja avstralske liberalne stranke Frazer, predsednik vlade NSW Lewis, vodja NSW opozicije Wran, izvedenec za vseljence McKellar (V. Menart je njegov svetovalec) ter bivši minister za vseljence Grassby, ki je sedaj referent za vseljenska vprašanja pri avstralski vladi.
S. S.


BESEDA IZ NARODA
Baraga, svetnik svoje došte; -i rediinptorsstš proti janzenizmu
CLEVELAND, O. — Vsak človek je postavljen v gotovo dobo, v neko okolje, v katerem se oblikuje in v katerem doseže svojo popolnost. To velja za vsakega kristjana in za vsakega svetnika. Naš svetniški kandidat Baraga je živel v ljubljanski škofiji v začetku 19. stoletja, ko je janzenizem prevladal v verskem življenju. Na Dunaju, kjer je študiral pravo, je prišel pod vpliv sv. Klementa Marije Dvoržaka in se navzel od njega duha redemptoristov; v tem duhu je delal, ko je postal duhovnik doma. Naletel je na navdušeno sodelovanje pri vernikih in hudo nasprotovanje pri duhovščini, kar ga je v veliki meri pognalo cd doma v ameriške indijanske misijone. Ne bo odveč, če si ob kratkem ogledamo to dvoje nasprotnih gibanj v Cerkvi: janzenizma in redemptori-stovskega teda.
Janzenizem v Franciji. — Janzenizem skuša rešiti na svojski način skrivnost božje izvolitve in človekove svobodne volje, ki se prepletata, ko gre za naše zveličanje. Vemo, da je oboje gotovo in trdno stoji: Bog in Njegova milost, je za naše zveličanje potrebna; bistvena pa je tudi človekova svobodna volja, ki mora sodelovati z Bogom pri tem delu: Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne bo zveličal brez tebe.” Kako združiti, kar je obseženo v krščanskem nauku: sprejeti svet in delati za njegovo zveličanje, in vendar zavreči svet, “ki leži v zlu”; treba delati ,za zveličanje in vendar rešitev je dar božje milosti; kako razumeti rek: delaj, kot da vse zavisi od tebe, in moli, kot da vse zavisi od Boga.
Končno je tukaj skrivnost, ki je nikoli ne bomo razumeli do kraja na tem svetu:	skrivnost
božje izvolitve in človekove svobodne volje. Izoblikovali sta se dve šoli:	dominikanska, ki po
sv. Tomažu poudarja božjo vsemogočno voljo, in jezuitska, ki skuša varovati “pravice” človekove svobodne volje. Po ostrih debatah in nekih cerkvenih odločitvah je papež Pavel V. odločil, naj se ti dve šoli več ne prepirata, kar je zadevo v veliki meri. rešilo.
Po svoje je nadaljeval ta boj Kornelij Jansen (umrl 1638).
Napisal je knjigo “Augustinus”, kakor da razlaga Avguštinove ideje. Pravi, da je človek po iz- • ski red, bi virnem grehu popolnoma po-1 per mrki
Ijanski škofiji, je vpeljal janzenizem škof Herberstein (škof 1773 do 1787). Njegove zmote je papež Pij V. obsodil, pa so se vendarle med duhovščino zakoreninile za skoraj celo stoletje.
Janzenizmu je pomagal v Avstriji jožefinizem; Jožef II. je s samovoljnimi odločbami skušal reformirati Cerkev brez njenega sodelovanja: ukinjal redove, odrejal cerkveni red in podobno.
V dušnem pastirstvu se je janzenizem pokazal tako, da so pri spovedi zelo redko dajali odveza; le če so se pokazale očitni znaki pcboljšanja, je grešnik dobil odvezo; prav tako se je obhajilo smatralo kot nagrade za zgledno življenje: torej zakramenti, ki so dani kot pomoč-ki za krščansko življenje, naj b: bili plačilo zanj. Duhovniki sc med seboj tekmovali, kdo bt strožji v spovednici, kakor ds niso nič vedeli o dobrem Srcu skrbnega Pastirja Jezusa, ki išče izgubljeno ovco. Ljudske pobožnosti so zatirali: procesije, božja pota, posebne pobožnosti, ki sc gojile krščansko pobožnost ir bile namenjene za srce, ki je vendar gonilna sila človeškega življenja in ga ne smemo zatirati, samo voditi z razumom, ki ga vera razsvetljuje. Na Koroškem smo opazili razliko: tam je več procesij in božjih potbv ki jih fara napravi skupaj z duhovnikom vsako leto; tudi imajo več procesij s Sv. Rešnjim Telesom.
Saj je res, da je imel janzenizem nekaj ugodnih posledic med duhovščino in verniki je gojil resnega,, strogega duha krščanske nravnosti, vendar na škodo globljega duhovnega življenja, pri katerem sodelujejo vse človekove zmožnosti:	um
volja in srce. Janzenizem se je začel umikati pod škofom Misijo in Jegličem in zlasti pod vplivom odlokov sv. Pij a X. o zgodnjem in pogostnem obhajilu; ti so izšli šele v začetku našega stoletja. Razumemo, kako je naš Friderik Baraga postal takore-keč nemogoč v ljubljanski škofiji, ko se je vrnil z Dunaja prepojen z duhom božje ljubezni, ki ga je vdihaval v šoli sv. Klementa Dvoržaka.
Če je Bog zoper protestantizem 16. stoletja poklical Ignacija Lojolskega in njegov jezuit-mogli reči, da je zo-janzenizem dvignil kvarjenj samo za izvoljene je Alfonza Marijo Liguorija in po
Jezus umrl, samo ti dobe izred-* no milost, ki jih iztrga iz greha, večina ljudi se pogubi (vpliv kalvinizma!). Pet stavkov iz te knjige je bilo L 1653 obsojenih, pa janzenisti so zavrnili obsodbo češ, da so stavki zares krivoverni, pa. da jih v tej knjigi ni. Ko se je kriva vera nadaljevala, je papež obsodil 101 trditev janzenistov 1. 1713. Šele, ko se je spor med papežem in Francijo glede galikanizma (posebnih pravic, ki si jih je lastil francoski kralj v Cerkvi) rešil in je odločba glede janzenizma postala tudi državni zakon v Franciji, je uradno janzenizmu odzvonilo. Med duhovščino in ljudmi pa je seveda klilo dalje in se
njem ustanovljeni red redemptoristov.
Ustanovitelj r e d emptoristov je živel od 1696 do 1787. Italijan po rodu je ' postal najprej pravnik v Neaplju; čutil pa je v sebi duhovniški poklic in ga tudi dosegel 1. 1726. Videl je stisko preprostih ljudi in sklenil, da bo ustanovil družbo za pomoč najbolj zapuščenim; leta 1732 je ustanovil kongregacijo presvetega Odrešenika. Po velikih težavah mu je uspelo, da je papež Benedikt XIV. potrdil njegovo kongregacijo 1. 1749. Kongregacija se je hitro širila, nemalo po zaslugah Klemena Hofbauerja. Klemen je bil po očetu Čeh
(Dvoržak), po materi nemškega tudi širilo po Evropi. Pri nas na\ rodu (p onem cen o ime Hof-Slovenskem, bolj prav v ljub- Lauer) in .je tako'njegov mate-. “Dušno pašo” v mnogih izdajah.
rinski jezik nemški; češčine se je kasneje naučil od sorodnikov. Po mnogih težavah je prišel do bogoslovja, pa ker ni bil zadovoljen s profesorji na državnem bogoslovju na Dunaju, je prišel s prijateljem peš v Rim, kjer sta vstopila v r e d e m ptoristovski red. Postala sta duhovnika in u-stancvitelj Liguori ju je poslal, naj presadita ta red onstran Alp. Klemen Dvoržak se je nastanil v Varšavi, kjer je vršil veliko delo celih 20 let. V tem času je bila Poljska razdeljena in Varšava je prišla pod Pruse. L. 1806 je vanjo vkorakal Napoleon, ki so ga nahujskali, da je izgnal vse redemptoriste, kar jih ni bilo poljskega rodu. Čeprav je o. Klemen znal dobro poljsko, je moral vendarle oditi, druge sobrate je napotil v južno Nemčijo in Švico; sam pa je odšel proti Dunaju: tam je od 1808 do smrti 1820 po skromnih začetkih vedno bolj vplivno deloval, tako da je dobil naslov “a-postol Dunaja”. S pridigami in z osebnim stikom je imel silen vpliv, posebno med vseučilišč-niki. Razlagal jim je temelje duhovnega življenja, jih pripravil ha dobro'spoved, ki je postavile temelje novega duhovnega živ iienja. Med temi je bil Jožef pl Rausch, poznejši dunajski nad-;kof in prijatelj Baragov:	on
na največ zaslug, da je bil Dvoržak proglašen blaženim le 'a 1888 in 1909 svetnikom.
Baraga si je v dnevnik zazna-aoval datum, ko se je seznanil z o. Klemenom: 12. julija 1817 Trinajst dni kasneje, na god sv. Jakoba st., apostola, je poklekni v spovednico in opravil speed čez vse življenje. V dnevnil: e zapisal: “Ta dan mi mora ze merom ostati v spominu.” Go-ioyo.se je Baraga udeleževal ne ie pobožnosti v cerkvi in nedelj-;ke maše s pridigo, ampak tud. ;estankov in sprehodov, ki jih „6 o. Klemen imel z vseučilišč-i ki. Tam se je seznanjal z drugimi, ki se bodo navzeli svetnikovega duha in hodili po njegovih stopinjah pri delu za Boga n duše. Prav zanimivo je, da je od redemptorist tudi od Barage 14 let mlajši blaženi Janez Ne-pomuk Neumann, nadškof v rhiladelphiji. On je stopil v red oo prihodu v Ameriko.
Ko je Baraga 10. oktobra 1865 % naslovil na papeža Pija XI. nošnjo, da bi bil redemptorist o. Klemen proglašen blaženim, slavi svojega duhovnega učite ja kreposti in apostolsko delo. :cš “Prosilec je bil vsemu temu živa priča, kajti v svojih mladih letih je pet let študiral na dunajskem vseučilišču, ob času častitega očeta Klemena Hofbauerja in je tri leta užival izredno dobroto, da je imel služabnica božjega za svojega duhovnega vodnika. To dobroto šteje in ao do svoje smrti štel med naj-večje milosti, ki mu jih je božja Previdnost podelila.”
^ Ustanovitelj rede mptoristov Alfonz Liguori je deloval s pridiganjem in tudi s pisanjem. Ko se je trudil, da bi svojim duhovnikom dal v roke dober, zanesljiv .priročnik moralnih Ved, ki naj jih vodi pri spovedovanju, je postal uradni cerkveni rnb-ralni teolog in je kot tak še danes priznan in čislan. Tudi Baraga se je v tem navdušil in do-vršil velika dela. Po zgledu redemptoristov je ustanavljal in vodil bratovščine v dveh farah, kjer je bil kaplan; začel pa je tudi s pisateljskim delom.
Ko mu je bilo uspešno dušno-pastirsko delo doma onemogočeno zlasti zaradi duhovščine, ki mu je nasprotovala pač iz nevoščljivosti, ga je. to nagnilo, da seje odločil iti med duše, ki so bile še neprimerno bolj zapuščene kot verniki ljubljanske škofije:	med Indijance v Severni
Ameriki. To je tudi v duhu redemptoristov in našega Odrešenika: “Množica se mi smili.” Doma je zapustil dobrim dušam knjige, s katerimi je učil in vodil; če le omenjamo njegovo
JABOLKO
Jabolko se iskri v bogatih barvah jeseni .. .
Zrel sad se ponuja za sladki ugriz darovanja.
Nanj padajo žarki neba, barve večnega Ustvarjalca, da je srce prepolno sreče neznane, občudovanja. . .
Luč neba objema Tvoj sad, ki ga je veter utrgal in ga položil v roke otroka, da se smeji in vriska kot mu je od Tebe samega dano ...
Strmim in spoznavam. Dojemam barvo in srečo. Vsrkavam vonj; zrelost življenja.
Objemam dar, ki ga sprejeti ne morem, ne da bi Mu hvalnico pel.
Marjan Jakopič
V Ameriki pa je postal ustanovitelj knjižnega jezika Očipvej-cev: kako je s tem pomnožil svoj vpliv tedaj, ko je živel ih še po smrti.
Dobro seme, ki ga je vsejal v plemenito in veliko dušo Baragov svetnik Klemen Dvoržak, je obrodilo stoteren sad na dveh kontinentih; če nam Bog nakloni, da Rarago Cerkev proglasi za blaženega, se bo spet izkazalo, da je svetost rodovitna, ker je iz Boga rojena in poraja no-70 življenje, ker je kot studenec žive vode: izvira iz Boga in teče in dviga ljudi k Bogu, njenemu Viru.
Jože Vovk
lipofiis! f@ 13 let
radij ske ure bo zbrala roj ake od blizu in daleč v pristnem in nepozabno vesel em slovenskem slavju, zato naj nihče ne zamudi te naj lepše prireditve leta.
Na veselo svidenje na Slovenskem dnevu 25. oktobra in na silvestrovanju 31. decembra!
Odbor
IZ NAŠIH VRST
Frank Rupert
CLEVELAND, O. — Znani rojak Frank Rupert z 18801 Kil-deer Avenue je danes dopolnil 93 let, živahen in zdrav, še poln podjetnosti. Znan je posebno, kot vnet pevec, ki je dolga letaj sodeloval pri pevskih zborih, j zlasti pri moškem pevskem zboru Slovan.
Rojak Frank Rupert je skozi dolga leta redni naročnik Ameriške Domovine, ki mu k 93.; rojstnemu dnevu prisrčno cesti-;
S
ta ih želi, da bi jih trden in vesel še dosti dočakal.
AD
Slmuski radijski Muh v Ufiieagi
CHICAGO, 111. - Četrt stoletja slovenskih radijskih oddaj za Chicago in okolico bomo slovesno proslavili v soboto, 25. oktobra, od 7. ure zvečer naprej v B a r a g o v em svetoštefanskem centru. Za to izredno priliko se nam je posrečilo dobiti najboljšega slovenskega ljudskega pevca v Ameriki EDDIE-ja KENI-KA in Slogarjev orkester iz Clevelanda. Posebno presenečenje bo prvi nastop nove RADIJSKE PLESNE SKUPINE, 24 mladih študentov in študentk, ki se pridno vežbajo pod vodstvom Corinne in Margie, da nam bodo predstavili pristne slovenske ljudske plese v noyih narodnih nošah ob spremljavi priljubljenega orkestra Janeza Arka.
Gospodična Slovenskega dneva bo prečitala županovo in guvernerjevo proklamacijo ter zaslužna osebnost bd prejela slovensko odlikovanje.
Vstopnice v predprodaji so po $4 in polovico za otroke do 12. leta.
Vabimo tudi na tradicionalno slovensko SILVESTROVANJE z okusno večerjo, odličnimi god-ici in pevci Alpskega kvinteta iz Clevelanda, ki so navdušili Či-kažane ob priliki Kresovega gostovanja-.
Petindvajsetletnica Slovenske
Grenora, N.D. — Spoštovani! Pošiljam Vam ček za naročnino za Ameriško Domovino zase in za, Mr. in Mrs. Frank Gorenc, Vancouver, B.C., dva dolarja je pa za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, če bi ne bil, je ne bi imel naročene. Je dober in ugleden dnevnik.
Vso srečo v bodoče in iskren pozdrav!
Rev. Joseph Pirc
«
Phoenix, Arjz. — Spoštovano uredništvo! V prilogi pošiljam ček za enoletno naročnino in prilagam dva dolarja v pomoč Ameriški Domovini.
Z veseljem Vam zopet povem, da list rada berem in bi še bolj pogrešala moj Cleveland, če ne ibi dobivala Ameriške Domovine, katera mi posreduje domače novice, katerih bi sicer ne zvedela.
Vsem dopisnikom in sotrudni-kom se prav lepo zahvaljujem, da pišejo, poročajo in pomagajo, da je Ameriška Domovina dober in zanimiv časopis.
Uredništvu, upravi in vsemu o s o b j u Ameriške Domovine prav lepe pozdrave!
Mary Jelarcic
’ 77%T*- S
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Priloženo pošiljam naročnino za Ameriško Domovino in dar za tiskovni sklad.
List mi je zelo ljub, je kot košček domačega kraja.
Z naj lepšimi pozdravi!
Mary Demšar
*
Minneapolis, Minn. — Spoštovani! Hvala lepa za obvestilo o poteku naročnine.
Tu Vam prilagam denarno nakaznico za eno leto.
Z Ameriško Domovino smo zadovoljni, na žalost ne morem tega trditi za našo “moderno” pošto, ta je pa že neznosna!
Danes smo na primer dobili izdajo od 22. avgusta. Hodila je šest dni.' Sedaj pa manjkajo številke od prejšnjega tedna in danes je že petek, 30. avgusta, pa še nismo prejeli nobene od tega' tedna!
To je pa res moderna, in zanesljiva pošta!
Vas Vse skupaj lepo pozdravljamo!
Ivan Gorsche
Amerika 6000 let pred Kolumbom
Brazilski arheologi so odkril na jugu države Goyas več jaff v katerih je 6000 let pred od kritjem Amerike živel človek.
Zbrali so okrog 40,000 najraz ličnejših predmetov:	lončeni!
posod, predmetov iz lesa u kamna, tkanin in semen.
Stene jam so okrašene z do brc ohranjenimi risbami, ki pri kazajejo način življenja jam skih ljudi na tleh Brazilije.
DOTIK TVOJIH ROK
Počasi pretakam svetlobo skozi umirjene prste, vanje curlja mi želja o sreči in soncu.
V dlan se nataka kot vino za tiho gostijo srca ...
Ob vsakem pogledu, ob vsakem prijemu vse je le vrisk, svetloba kot sama mladost hodila bi skozi nasade, vrtove ob Savi.
Sadje pred mano zori. Sonce upira se v brajde pretežke, vejo za vejo poljublja in riše grozde napete.
Večni Umetnik utisnil je barve neba v prelepe darove, kot ustnice mlade nosile bi vonj življenja — ljubezni, od grozda do grozda.
Zdaj je jesen. Življenje se je uneslo, umirilo. V naših očeh zagorela je
želja po večnem, po čistem, po tistem dotiku Lepote.
Po soncu, ki se nataka v srce iz čistega Vrča božje Dobrote.
Kako blizu je Bog! Vsak žarek je Njega odsev: tisti na brajdi, tisti na nebu, tisti v očeh naših otrok, v očeh dekleta, ki ljubi... Vsak žarek je Njega podoba, vsak list šepeta, kot bi molil nenehno, kot bi zvonil na večer v prelepe gorice.. .
O pesem, le trkaj- na strune srca, da bo še ono zapelo, da bo še enkrat čutilo dotik Tvojih rok, ki so polne, prepolne Dobrote . ..
Marjan Jakopič
s§ slovens
pobili!
PATERSON, N.J. — Ob 25-tetnici vetrinjske tragedije leta 1970 je “Vestnik”, glasilo protikomunističnih borcev, na uvod-^om mestu objavil tole:
“Slovenski protikomunistični korci smo ponosni na to, da je bila — kakor vedno v zgodovini j" slovenska duhovščina s svojim škofom na čelu n^ strani o-Sfomne večine slovenskega ljudstva in njegovih borcev za vero in' svotdo tudi v času naj-Veoje slovenske nesreče — komunistične revolucije.
Zate se sedaj ob 25-letnici ve-IPujske tragedije z vso hvalež-h°stjo spominjamo zlasti tistih slovenskih duhovnikov in mla-m bogoslovcev, ki so v o-bram-1 krščanskih in slovenskih sve-izgubili svoje življenje.
, °lg je seznam teh duhovnikov J1 bogoslovcev. Samo duhovni-°v ljubljanske škofije je Bilo ^Pašno mučenih in umorjenih > bogoslovcev pa.31.
bomo po osvoboditvi do-^ m°vine na številnih moriščih v aveniji postavljali spominske
kanpio	i_____	____
pme za pobite borce za vero svobodo, bomo vanje na čast-
iti
mesto vklesali imena umorit
b
skupaj
i^^lb slovenskih duhovnikov, da mio naši potomci vedeli, da je slovenskih duhovnik vedno s slovenskim ljudstvom ludi v njegovi najtežji dobi.” v. (° “Matici mrtvih”, Škerbče-£l Krivdi rdeče fronte” in dr. Ijevi knjigi “Taboriščni ar-Priča” ter dopolnilih neka-st-,1 • duhovnih sobratov sem se-dvh	seznam slovenskih
Ovnikov, pomorjenih po ko-mtiistih;
Cerkovnik Franc, župnik v Jerneju na Dol. Ustreljen marca 1946. V komunistični
leči
j;a ga vsi sojetniki smatrali (jj.v SVetnika. Celo komunistični Hjg“vni tožilec je občudoval!
borišč .mir’ k° odhajal na
H:
de:
s
2
u. Kuar Franc, kaplan v Št. '■rbu na Del. Nasilno odve-
a s’r mučen in umorjen skupaj . 18 ^C^m župnikom Nahtigalom l'WUnk|'a -IP^. Oba sta 'Si mo-
Pre.l skopati grob.
Alojzij, kaplan. QCr v Zalogu pri Cerkljah na

Riškem 4. okt. 1944.
Prof r' Ehrlich Lambert, univ. itiijj6301’ in bušni pastir akade-ko SeV; Ustreljen v Ljubljani, la jq,'16 vračal od maše, 26. ma-Kjegcvo truplo so ko-Sy ^K^p° vojni izkopali pri V9rt1f,'ri2U in Sa odpeljali v tp-5 p 2a rmio.
h jPPmh Jožef, župnik v Sta-V .. r^vi, -
star
6. p.
Umorjen 2. junija 1942
osti 69 let.
biči p"01' Stanko, kaplan v Rib-'eta ^ ’'f’rounisti so ga zaprli in 7, gjjK neznano kje umorili.
'• Erum Peter, gim. pro-
fesor v Kočevju. Umrl je v Ljubljani za posledicami ran 5. marca 1944.
s 8. Erklavec P. Rajner, križni-škega reda, župnik v Semiču. Umerjen novembra 1944.
9.	Frelih Franc, župni upravitelj v Kokri in domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in u-morjen.
10.	Geoheli Jožef, župni- upravitelj v Zaplani. Umorjen 27. julija 1942.
11.	Goričan Henrik, kaplan. Od Nemcev pregnan iz mariborske škofije, odveden v KC Dachau, od koder se je vrnil domov, bil obsojen in zaprt.
12.	Grebenc p. Placid, cistercijan. Obsojen v kočevskem procesu in po mučenju umorjen v Mozlju ali Jelendolu 24. okt. 1943. Pozneje so ga prekopali in njegovo truplo prenesli na ribniško pokopališče na Hrvači. V grobu je imel okoli vratu še rožni venec. *
13.	Hočevar Anton, kaplan v Zagorju. Zaprt in izseljen od Nemcev leta 1941, strašno mučen in umorjen po komunistih v gozdovih med Šmarjem in Škofljico v noči med 26. in 27. oktobrom 1942.
14.	Horvat Ivan, domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen junija 1945.
15.	Hren Anton, župnik na Blokah. Umorjen 14. sept. 1943.
16.	Hrovat. Anton, župni upra-vitlej v Polomu in domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in u-morjen.
17.	Huth Srečko, katehet v Št: Vidu nad Ljubljano. Bil' pregnan od Nemcev. Med okupacijo xj e na skrivaj šel na Gorenjsko, kjer so ga komunisti izvabili na Koprivnik v Bohinju pod pretvezo, da je treba previ-deti nekega bolnika, pa so ga tam zavratno umorili 25. oktobra 1943.
18.	Jarc Alfonz, župni upravitelj v “Starem trgu. Umorjen koncem junija 1949.
19.	Jenko Janez, kaplan V Žužemberku in domobranski kurat. Bil zajet na vlaku z domobranskimi 'ranjenci ih umorjen v Kočevju junija 1945.'
20.	Kanduč Franc, župnik v Kropi. Pregnan cd Nemcev in ustreljen po komunistih pri Grahovem blizu Cerknice 26. decembra ,1942, ko je šel maševat na podružnico sv. Štefana.
21.	Kastelic Vinko, kaplan v Št. Jernerju na Dol. Umorjen 30. junija 1942 v Gorjancih.
22.	Kek Franc, kanonik in prpfesor na gimnaziji v Novem mestu. Umorjen v Birčni vasi v Gorjancih 21. okt. 1943.
23.	Kerč Boris, demobr. kurat. Bil vrnjen iz Vetrinja in umorjen junija 1945.
24.	- Kern Franc, kaplan v Hi-
njah. Umorjen 21. aprila 1944.
25.	Klement p. Norbert, kri-ževniškega reda, kaplan v Metliki. Umorjen na Suhorju 29. novembra 1942. Komunisti so ga obesili za noge in mučili. Neki komunist mu je z nožem odprl na vratu žilo in si natočil v kozarec krvi, ki jo. je izpil rekoč: “Farska kri daje moč.”
26.	Klobovs Anton, kaplan v Mozlju in domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen junija 1945.
27.	Kofalt Jožef, begunec pred Nemci, kaplan v Adlešičih. U-morjen v Semiču 15. junija 1942.
28.	Komljanec Janko, župnik v Prečni. Nasilno odveden in u-morjen pri gradu Hmeljnik 17. junija 1942.
29.	Kramarič Franc, kaplan v Starem trgu pri Ložu. Umorjen v svojem stanovanju 2. septembra 1942.
30.	Krasna Franc, župni upravitelj v Sorici. Bil pregnan od Nemcev in umorjen po komunistih 7. januarja 1946 skupaj z dr. Filipom Trčeljem, ko sta se vračala iz Davče.
31.	Kremžar Marijan. Misij o-naril v Srbiji med pregnanimi Gorenjci in Štajerci, pa so ga 9. marca 1943 v Ribarski Banji u-
'bili pripadniki kom u n i stične skupine Pečančevih četnikov.
32.	Dr. Križaj Peter, gim, profesor. Obsojen na smrt in obešen v Ljubljani 20. marca 1946.
33.	Kunstelj Franc, domobr. kurat. Vrnjen iz Vetrinja, zverinsko mučen in umorjen junija 1945. Ker je dajal demobran-čem vesoljno odvezo, so mu odT sekali roki, pa je še s štrcljem dajal odvezo, i
34.	Leiler Hubert, kurat v bolnici na Golniku. Izseljen po Nemcih in umorjen po komunistih na Viču 21. marca 1942.
35.	Lilija ' Melhijor, salezijanec. Umorjen nekje na Dolenj.-skem 15. nov. 1944.
36.	Malovrh Franc, kaplan v Moravčah. Izseljen po Nemcih, po komunistih pa obsojen v “kočevskem procesu” xin ustreljen v Mozlju 12. okt. 1943.
37.	Mavec Jakob, domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen v juniju 1945,
38.	Nahtigal Franc, župnik v Št. Rupertu na Dol. Nasilno odveden, mučen in umorjen skupaj s svojim kaplanom Cvarom 18. junija 1942. Sama sta si morala skopati grob. ,
39.	Novak Henrik, kaplan v Hinjah. Grožno mučen in umorjen na prvi petek, 7. junija 1942, v žvirčah. Naredili so posteljo iZ vej, ga na njo položili in po malem žgali skoraj ves dan.
40.	Novak Ludvik, salezijanec. Po lastnih bratih izdan, ko je prišel domov na obisk in umorjen pod Vremščico na Notranjskem 17. nov. 1943.
41.	Oblak Valentin, zlatomaš-nik, župnik v Preseki pri Medvodah. Komunisti so ga poklicali, češ da je treba prevideti nekega bolnika, in ga ustrelili 21. septembra 1951.
42.	Omahna Jakob, župnik v Dragatušu. Hudo mučen in u-morjen 7. julija 1942.
43.	Perkan Viktor, dekan v Ilirski Bistrici. 15. junija je pokopaval neko faranko na pokopališču v Jelšanah. Ko so krsto spuščali v grob, ga je neki Udbovec ustrelil v glavo, da je bil takoj mrtev.
44.	Pezdir Frcne, župni upravitelj v Št. Vidu pri Cerknici in domobr. kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen v juniju 1945.
45.	Piščanc Lado, kaplan v Cerknem. Skupaj s kaplanom Ludovikom Slugo in 13 farani obdolžen, da so Nemcem izdali partijsko šolo, in ustreljen 5. februarja 1944. Zdaj je prišlo na dan, da je šolo izdal komunistični major Hrastnik, pa nedolžnim žrtvam še ne dovolijo cerkvenega pogreba.
46.	Pokorn Jožef, župni upravitelj na Preioki. Umorjen 15. nov. 1943.
48. Polda Anton, kaplan in domobranski kurat. Vrnjen iz, Vetrinja, hudo mučen in umor-
jen pri Teharjih junija 1945. Tudi njemu so sekali roki kos za kosom, pa je še s štrcljem blagoslavljal in dajal odvezo.
48.	Pravkar Jožef, župnik v Loškem potoku. Komunisti so ga mučili več mesecev in umorili na pokopališču v Črnomlju 10. sept. 1944.
49.	Raztresen Janez, župnik na Suhorju. Umorjen 21. julija
1944.
50.	Remškar Ivan, kaplan in domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen v juniju
1945.
51.	Salmič p. Ivan, križevni-škega reda, kaplan na Vinici. Divjaško ubit 13. nov. 1943 na hribu Slemine pri žežlju. •
52.	Savelli, Viljem, duhovnik mariborske škofije. Pregnan Nemcev, nastavljen za kaplana v Starem trgu ob Kolpi in u-morjen po komunistih. Datum neznan.
53.	Sluga Ludvik, kaplan Cerknem. Skupaj s sokaplanom Piščancem in 13 farani obdolžen, da so izdali partizansko šo lo Nemcem, in ustreljen 5. febr.
1944.	Zdaj je bivši častnik VOSa Andrej Kranjc objavil, da omenjena kaplana nimata nobene zveze z nemškim napadom na partijsko šolo in da jo je izdal komunist major Jernej Hrastnik, pa nedolžnim žrtvam še ne dovolijo cerkvenega pogreba.
54.	Strupi Aojzij, profesor v Škofovih zavodih v št. Vidu in begunec pred Nemci. Umrl Naklem 17. avgusta na posledicah mučenja v komunističnih zaporih.
55.	Šink Matija, kaplan v Fari pri Kostelu in domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen v juniju 1945.
56.	Šinkar, Anion, kaplan v Mirni peči in , četniški kurat. Obsojen v “kočevskem procesu” in umorjen v Mozlju 12. okt. 1943.
57.	Šolar Jožef, kaplan v Sodražici in domobr. 1 kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen v juniju 1945.
58.	Dr. Terčelj Filip, gimnazijski katehet. Skupaj s Francetom Krašno iz zasede umorjen pri Sorici 7. januarja 1946.
59.	Dr. Tom Franc/'kaplan na Jesenicah. Umorjen 27. decembra 1945.
60.	Trček Stanko, lazarist in domobranski kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen v juniju
1945.
61.	Turk Viktor, župnik v Begunjah pri Cerknici. Umorjen pri Grčaricah 24. okt. 1943. Sojetnik Rev. Janez Lavrih, zdaj župnik v Kinsieyu v Kansasu, mu je dal odvezo pred odhodom na morišče.
62.	Učak, p. Valerijan, prior križevniškega reda. Umrl v u-mobolnici na Studencu na posledicah komunističnega mučenja.
63.	Dr. Zdešar Anton, lazarist. Ubit v Jastrebarskem na Hrvaškem leta 1942.
64.	Zorman France, domobr. kurat. Vrnjen iz Vetrinja in u-morjen v juniju 1945.
,65. Zorman Viktor, kaplan v Žužemberku in domobr. kurat. Vrnjen iz Vetrinja in umorjen v juniju 1945.
66.	Žužek Karel, župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico. Umorjen 14. julija 1942.
Naslednje so sicer pomorili Nemci, vendar po krivdi slovenskih komunistov, očitajoč jim sodelovanje z njimi:
67.	Duhovnik Tone, kaplan v Preski pri Medvodah. Po Nemcih odveden v taborišče Matt-hausen. Ko je tam vrsta ljudi čakala na krematorij, je nekdo padel in g. Tone mu je priskočil na pomoč, nakar so ga pazniki pesiali v krematorij skupaj z onim, ki je omedlel in mu je g, Tjpne pomagal.
'68. Gomilšek Franc, dekan pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Izseljen po Nemcih in u-strcljen 25. okt. 1943 v Knežji vasi pri Dobrniču. . ’
69. Platiša Ivan, župnik v
Zaradi komunističnega napada na nemške vojake so ga Nemci ustrelili kot talca na Čatežu pod Zaplazom 28. okt. 1943.
70. Vitigoj Viktor, kaplan. Skupaj s Platišem ustreljen po Nemcih na Čatežu 28. okt. 1943.
Sedemdesetim slovenskim du hovnikom je komunizem vzel življenje. Neizpodbitno je s tem dokazal, kako brezbožen je.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. ----------o------
Slovesno praznovanje 71-lefniee župnije sv, Roka v La Sallis
La Salle, 111. — Za slovesno praznovanje 75-letnice župnije sv. Roka je vse v najlepšem teku. Te dni bo šel naš škof v Rim, kjer se bo udeležil predavanj in bo tam ostal en mesec. Vrnil se bo v začetku meseca oktobra. Župnija sv. Roka ima že leta v mesecu oktobru okusno kosilo za vso okolico in to je na nedeljo Kristusa Kralja in od 11. ure predpoldne do 3. ure popoldne postrežejo nad dva tisoč ljudi, kar ni malenkost. Vse to imajo na oskrbi ženske v župniji, katerim načeljuje Miss Ann Pelko v kuhinji, fantje in možje pa servirajo ljudem. Je res vredno plačati vstopnino, samo da jih gledaš, kako spretno vse opravljajo. Župnija je znana po vsej škofiji. To je pripravljeno za telo, za duše pa bo še vse večje in lepše.
V nedeljo, 9. novembra, bo naš škof med nami ves popoldan in zvečer. Imel bo sv. mašo točno opoldne. Somaševali pa bodo: monsignor Butala bo zastopal Rev. Šušteršiča, ki je župnijo organiziral, provincij alni predstojnik frančiškanov v Lemon tu Rev. Blaž Čemažar bo zastopal Provincij o frančiškanov, ki so z največjimi žrtvami toliko dobrega storili za Slovence v La Salle in po vsej slovenski Ameriki. Somaševali bodo še drugi duhovniki. Poleg Rev. Fitzsimmonsa, ki je med nami že 16 let, sta še živa dva' druga duhovnika, ki sta pomagala na župniji sv. Roka. Naš škof O’Rourke bo tudi pridigal.
Na to jubilejno slavnost so povabljeni vsi starši in mladina, ki so bodočnost župnije. Takoj po sv. maši (okrog 1. ure popoldne) bodo v šolski dvorani -Gymnasium postreženi vsi, za katere bomo poskrbeli za prostor. V tej dvorani lahko postrežemo 500 osebam. Šolska mladina bo postrežena v šolskih sobah - do 300 otrok. Tisti pa, ki bi se radi udeležili popoldne, bodo postreženi ob 4. uri popoldne. Vstopnice za odrasle so po $1.50, za otroke 50 centov. Za takšne, ki ne delajo, ni vstopnine. Tudi otroci v Spremstvu staršev, ki so stari manj kot 6 let, so prosti vstopnine. Ker imamo družine, katere je sam Bog blagoslovil, da imajo več otrok, smo določili takšno ceno, da se vsi lahko udeležijo banketa.
Odrasli bodo imeli na izbiro pri pijači:	Witek Brothers
Champagne ali Christian Brothers (iz Lockpbrt) vino. Ženske bodo pripravile pečeno šunko (baked ham) in si izberite za prikuho sladek krompir ali kislo zelje; pečeno govedino in purana, zmečkan krompir (mashed potato with gravy), zelen fižol, grah, sladko koruzo, zeljno sa-ato, pecivo, kavo itd.
En teden pred jubilejem bomo imeli duhovno obnovo župnije. Duhovnik iz redemptori-stovskega reda bo med nami v petek, 31. oktobra, v soboto, 1. novembra in v nedeljo, 2. novembra. Pridigal bo pri vseh sv. mašah.
Naša župnija je imela zelo agilnega, marljivega in poštenega oskrbnika Mr. Frank Gat-! za, očeta velike in dobre družine. Je bil poljske narodnosti in naš faran. Bil je oskrbnik 27 let, dokler ni šel v pokoj. Hvaležno se ga spominjajmo!
Imamo pa letos še en jubilej in to je oseba, ki je darovala
MWWMM

KOLEDAR
društvenih prireditev
•	i
j j
<	j
; j
«»
<!
<	>
j > <! < > < i
•	>
j j
SEPTEMBER
16. — Podružnica št. 14 Slovenske
Zenske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 -večer. 21. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne.
21. — Skupne podružnice Slo-
rodnem domu na E. 80 St.
23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti.
29.	— “Thanksgiving” kosilo in
ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
30.	— Pevska skupina SŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
venske ženske zveze priredijo!?. _ Moški zbor Slovan priredi bazar v Slovenskem domu na koncert v Slovenskem društ-
Holmes Ave.
27. — Graduacija šole sv. Lov-
venem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
renca — kosilo in ples ob 7. j 7.— Slovenska šola pri Sv. Vidu uri v Slovenskem narodnem! priredi miklavževanje v far-domu na E. 80 St.	j nem avditoriju.
28. — Narodni Baragov dan: sv.! 31. — SDD na Recher Avenue
maša ob 2.30 pop. v stolnici sv. | priredi SILVESTROVANJE v Janeza na Superior Ave. in j svojih prostorih.
E. 9 St., ob 3.30 popoldne spo- 31. _ SILVESTROVANJE v
red v avditoriju St. John Collegea.
OKTOBER
4.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avertue.
5.	— Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop.
5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav.
11.	— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
18.	r- DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25.— Halloween — kosilo in ples
v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
25.	—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani
pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet.
26.	— Misijonska znamkarska; akcija priredi v Šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti kartno zabavo ob treh popoldne.
NOVEMBER
8. — Pevski zbor Jadran priredi
večerjo in ples s programom v SDD na Waterloo Rd. Igra Ed Rodick orkester.
8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
8. Belokrajsld klub priredi “martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne.
23. — Bazar v Slovenskem na-
Slovenskem na E. 80 St
narodnem domu
PrijaiePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. .68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MALI OGLASI
V	NAJEM
SEDEM sob in tri sobe na 1433 E. 55 St. Kličite 361-0076.
'	^	__________-(144)
FARA SV. KRISTINE
velika hiša z štirimi spalnicami, z ognjiščem, formalna jedilna soba, polna klet dvojna garaža. Pripraven dom za veliko družino.
SE MORA PRODATI!
v Euclid, zidan ranč. Se mora videti; tri velike prostorne spalnice, jedilna soba velika dolžinska soba. Priključena garaža. Centralna klimatska naprava. Lastnik premeščen, želijo hitro kupčijo.
EUCLID — NOVA ZA DVE DRUŽINE
duplex 6-6 z tremi spalnicami, jedilna soba, kuhinja z posebnostmi, vse sobe karpetirane, klet. Kvalitetno delana. Čaka za vašo izbero dekoracije..
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070*
Odprto od 9. do 9. ______________________(144)
V	NAJEM
štiri sobe in kopalnica, za odrasle, na novo dekorirarro na 1070 E. 66 St. Kličite po 5. uri 361-402L
__________________(144)
FOR RENT
Furnished six room house. Call 541-8970
—(141)
Smledniku. Izseljen po Nemcih.'naš novi veliki oltar, tabernakel, i
večno luč, ki šiva cerkvene paramente, ki je že 25 let gospodinja v župnišču, to je Miss Ann Pelko, katero vsi poznate. Ona bo s pomočjo dobrih žensk uredila in vodila tudi jubilejni banket.
Naj dobri Bog obilo poplača Miss Ann Pelko in vsem, kateri ji pomagate za napredek župnije v korist cerkve in šole, za našo slovensko skupnost, za tako imenitno pripravljeno hrano, da je znana in slovi po vsej škofiji. Naj Bog blagoslovi vse, ki servirate na banketih, za toliko ljudi pripraviti hrano ni malenkost. Mi duhovniki prosimo Boga, da blagoslovi vas vse in vse vaše družine!
Rev. Michael Železnikar, župnik
Willoughby Hills - By Owner
Custom built brick - 3 BR. -Rec. Room - .Fireplaces - 2% car garage. iy2 Baths - 100’ by 300’ lot. $54,500. Principals only. 943-0950
_____________________-(142)
House For Rent St. Clair East 53rd 6 rooms, carpeted, iy2 baths, basement, garage, no pets. 1 mo. sec. deposit required. $125.00 mo. Call 267-8914. (Only English spoken).
________	-(142)
NAPRODAJ
Hladilnik, zofa, prenosno pralno korito, lestev 17. čevljev dolga, poedini komadi ali vse za $95 dolarjev. 1008 E. 79 St. blizu St. Clair Ave.
_____„	-(141)
Help Wanted Female
DENTAL ASSISTANT WANTED
Full time, will teach, must be able to type and speak Slovenian or Croatian. Call 341-6644.
(144)
ooeeooooooooeoooooooocoocoooooooooo
JANEZ JALEN:
BOBRI
Prva knjiga
SAM
1
tfooooooooooooooooooooooooeoooooffloccoooooooooeogna
Sedli so k jedi. Sinjeoka je bila postavila v sredo mednje trebušasto posodo stlačenega pepela, ki ga je bila nažgala iz raznih rož in trav, lubja, rogljev in kosti. Da je imelo nad žerjavico pečeno meso boljši okus* so ga pomakali v pepel, ga trgali z zombi od kosti, ga grizli z močnimi čeljustmi in ga bolj goltali, kakor pa požirali. Bili so zares lačni. Saj med potjo niso utegnili jesti. Govorili niso skoraj nič. Nad njihovimi glavami je bobnal dež na razpete kože.
Okrog nog se jim je pa sukal Bevsk. Beračil je za grižljaje, dokler mu ni vrgel Jelen dokajšnjo kost. Zanesel jo je v kot šotora in jo hreščeče glodal.
Zunaj se je pričelo zgodaj mračiti. Ostrorogi in Ris sta pohitela z drevakom na breg po les za kurjavo. Pod visokimi in gostimi smrekami dež še ni prijemala trudna dremavica, zmočil dračja. Lahko bomo za-(Najrajši bi že legli, pa se jim ni
gobo, kako jo razpihati in podtakniti v suho travo.
“Mhm,”' sta prikimavala Pe-gavec in Kodrolaska.
Kar noč je bila, ko je pred šotorom na skali v sredi struge zaplapolal kljub dežju velik ogenj. Izpod šotora so gledali vanj in se greli Ostrorogi, Sinjeoka in Ris. Prav počasi, bolj iz presitosti kakor pa iz lakote, so jedli lesnike, ki jih je bila Kodrolaska; v naglici vzela s seboj. Bevsk pa ni bil prijatelj ognja: Umaknil se je in vlegel na listje, ki ga je bil prinesel Ris. Tu in. tam je Pegavec priložil na ogenj. V svitu plamena je bilo videti njegovo mlado telo še bolj bronasto zagorelo, kakor je bilo v resnici.
Spet so vsi trije ždeli med vhodom v kožnati šotor. Dobro jim je bilo in počasi se jih je
kurili. Kasneje gore tudi mokre veje. Samo dima je dokaj več.
“Hej!” se je spomnil Pegavec Sinjeoke. Zakaj bi na trdem ležala, če treba ni. Nalomil je mladega smrečja. Ostrorogi mu ni branil. Celo pomagal mu je. Tudi sam bi rajši legel na mehko, kakor pa na trdo in robato skalo, pogrnjeno samo s kožuhom.
Vesel svojega domisleka, ki mu ga je bil Ostrorogi odobril, se je Pegavi Ris prav po ris j e preril v najbolj gosto goščavo. S prsti je nadrzal skupaj zgra-
Ij ubilo vstati in si postlati leži' šča.
Naenkrat pa, ko bi trenil, so postali vsi hkrati budni. Zatulil je volk. Bevsk je poskočil raz svoje ležišče na listju in pritekel k Jelenu. Sinjeoka in Ris sta se spogledala. Ostrorogi je pa vstal, stopil izpod šotora k ognju, zajel sapo in iz polnih prsi zaru-kal. Odzvala se mu je kar cela tolpa volkov. On je pa znova zaoponašal jelena. Še tretjič so se oglasili volkovi in tretjič jim je odgovoril Jelen. Nekako pošastno je bilo slišati tuleče in
bek popolnoma suhega listja, hropeče sklicevanje skozi dež in
Da bi mu ga ne zmočil dež, je slekel kožuh in ga zavil vanj. Jelenu je bilo mladčevo ponašanje kaj všeč. Rekel pa ni nič.
Z nočjo vred sta Ostrorogi in Ris spet pristala pri skali in trdno privezala drevak.
Kodrolaska se je bila med tem v suho preoblekla in si ovila noge s kožuhovino z dlako na vznotraj, pa jo je še kljub temu mrazilo. Poskušala je bila že tudi zanetiti ogenj, pa ji ni uspelo. Da bo to kaj brž napravil Ris, se je naskrivaj namuznil Ostrorogi in porinil vnetilo pred Pegavca. Mladec je nastavil v jamico mehkega lesa trdo drga-lo, začel naglo potegovati loka-sto vrtilo sem in tja, a kar ni hotelo zavonjati po vnemajočem se lesu.
“Vidiš. Ne znaš še. Poglej!” Ostrorogi je prijel sam za vnetilo: “Tudi tebi ne bo škodilo, če se naučiš,” je opomnil sestro. Grede, ko je netil iskro, je pripovedoval in kazal Sinjeoki in Risu, kako je treba nastaviti drgalo, kako popravljati namleti prah, ga vnetega nasuti na
temo.
Sinjeoki je postalo tesno. Oglasila se je bila izpod šotora: “Kaj sklicuješ zverjad, Ostrorogi? še sama prerada pride.”
“Kar pridejo naj, voleje,” se 'je oglasil v Risu lovec. “Do nas ne morejo, ko smo sredi vode. Kvečjemu jih z Jelenom nekaj postreliva.”
Ostrorogi se je zadovoljno posmejal: “Nič ne bova streljala, Ris. Prijazno jih sprejememo.”
“Koga?” se je začudila Kodrolaska.
“Stopita sem in poglejta.” Jelen je kazal s stegnjeno roko proti Goli gori.
Z enim samim skokom sta bila oba, Sinjeoka in Pegavec, zunaj pri Ostrorogem. Na pobočju Gole gore se je vrtel žareč kolobar.
“Kaj je to?” je hotel vedeti Kodrolaska. Nič manj radoveden ni bil Ris.
“Kozorogovci, ki jih vodi Sivi Volk, so videli naš ogenj, pa so se oglasili in sedaj dajejo znamenje.” Jelenu so žarele oči.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec;
Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške oodpore na tecie.u, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur ghu, pristopite v društvo sv. Lov renca.
OKLSTVO SV. ANE ST. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost; Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. MARIJE
MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certificate od $1,000 do $15,000; bolniška podpora je 14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, taj. Mary Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macarol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzoimice: Dorothy Strniša, Anna Godlar, in Dolores Krause. Roditeljica Jennie ifemc. Zastop. za ženske in mladfn. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar.— Zdravniki: vsi slovenski zdravnilu. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7:30 ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Častni predsednik John Pezdirtz Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik John Churney Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642 Zapisnikarica Mary Okicki. Blagajnik Louis Jarem Nadzorniki:	Joe Ferra, Mary
Schmoltz, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Speck ali svoj zdravnik.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7.30 to 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Arthur Za-nutič.
Predsednica Theresa Lach
Podpredsednik, John Hosta
Blagajnik Joseph H. Lach
Tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., Cleveland, O. 44135, Tel. 941-0014.
Nadzorni odbor, Jože Melaher, Bogomir Glavan, France Tominc.
Društveni zdravniki in za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki.
Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer.
Pobiranje asesmenta vsako tretjo nedeljo od 10. do 12. cerkveni dvorani sv. Vidu (vhod od strani cerkve).
Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
DRUŠTVO SV. KRISTINE)
ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik. Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troho; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednik Ulrich Lube Podpredsednica Angela Lube Tajnik Frank Šega, 251 E. 246 St., Euclid, O. 44123, Tel.: 261-2501
častna tajnica Mary Zupančič Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel, 946-6219 Zapisnikarica Mary semen Tajnik bolniške podpore Frank šega Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Ulrich Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 2.
Pobiranje asesmenta je pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece:	Januarja,
Aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto se pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan. pozneje.
Društvo sprejema nove člane od rojstva pa do 60tega leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva.
Slovenska ženska zveza
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duh. vodja Rev. Victor Tomc, Predsednica, Ann Markovič, podpredsednica Phyllis Attina tajnica in blagajničarka Sophie Magayna, 315 E. 284 St. Willowick, O. tel. 943-0645, zapisnikarica Sophie Magayna. Nadzornice:	Frances Žagar,
Alice Struna. Sentinel Jennie Koren. Seje se vršijo vsaki drugi mesec ob 2. uri pop. druga nedelja v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. Seje; Januar, Marc, Maj, Junij, September, November iz December.
PODUlUisNlCA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
Poročevalke: Antonia Šuštar in Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Christine Zivoder, 1068 E. 67 St. 881-9816; zapisnikarica Marie Telich; roditeljica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Ann
Maver. — Seje še vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pod cerkvijo ob 2:00 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freek, Barbara Barom — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave. Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonia Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarja, marc, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici:	Marie Telic,
Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar. —
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen.— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer._______________
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpred0. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Joseph Skrabec, Shirley Jerkich, Youth Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniku — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, 44117, tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za, SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Iyan Cendol, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Louis
Mrhar, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Ave., Joseph Fabjančič in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Road Frank Plut. Seje so tretjo nedeljo januarja, aprila, julija, oktobra, decembra, ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pobira asesment na 25. od 6 do 7:30 zvečer aprila, julija, oktobra in decembra.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary
NAJVEČJI SVOJE VRSTE — Največji elektronski detektor za kozmične žarke bodo ta mesec spustili z balonom v višino do 22 milj v McDonnell središču za vesolje Washing-tonske univerze v St. Louisu.
Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarhick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317y REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, Nadborštnar, Rudolph A. Massera, Podborštnar John J. Hočevar, Bivši borštnar Fred Sternisa, Tajnik-zapisnikar Alphonse A. Germ - 1033 Yellowstone Rd. - 381-3958, Finančni tajnik Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Rd. - 881-1031, Blagajnik Rudolph V. Germ,
Nadzornild. Frank J. Kolenc - Albert Marolt - Frank J. Bisjak, Bolniški nadzornik James J. Hočevar -17805 Lake Shore Blvd., Apt. 208 -481-8923, Mladinski nadzornik Angelo Vogrig, Govornik Anthony Vidmar, Sprevoditelja James J. Hočevar - John Persin, Vratarja J°' seph V. Hočevar - James J. Pavlik, Zdravniki Dr. Anthony F. Spech Lawrence B. Ogrinc, Vpisovalec no-vith članov Frank J. Prijatel - Teb 845-4440.
Društvo zboruju vsak tretji Petek v mesecu ob 8:00 zvečer v Social Room, avditoriju St. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
Ameriška bratska zvez«
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj-Virginia Braddock, 20290 Blackfoot> Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar-Nadzorniki:	Milan Ulyan, Freida
Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Sej® so vsak drugi ponedeljek v mesec11 ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
Dinner Dance
Karlin Hall
Thursday, September 18, 19^ Food Served ... 6:30 - 8:00 p-111, (Pork, Sauerkraut, DumplinSSl Dancing — 8:00 - 12:00 Midnight (Joe Benyo’s Band)
BAR, DOOR PRIZES, BAKE SALE
Donation P*0
For tickets call:
Karlin Hall 641-9612 or Tessie Hauzer - 341-0017 Ray C. Miller, Jr., Chmn. Tessie Hauzer, Chmn. D-D CoW-
ZA ZABAVO IN POUK — Na sliki je naprava za predv0, janje slik in proizvajanje glasbe ali besedila na za to pr rejenem televizorju. Nova naprava bo prišla na trg pribo. nje leto ob istočasni ponudbi kakih 200 plošč s j 1 glasbo, kasneje pa tudi z gradivom za pouk.	__

Ženini in neveste!
Naša slovenska anijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628