MOVIN/t
IN SPIRIT FOMIGN IN LANGIMGG ONLY
SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. MARCH 8, 1949
LETO LI.—VOL. LI.
VE STI
121 SLOVKiUlJE
UMRLI SO: Ivan šafar, Ko- čebelne panje, sadna drevesa, čevje, Antonija Maurer, Kosta- vinske trte in sploh vse kar kdo njevica, Anton Gregorc, Novo ima. Vse to za pripravo socija-Mesto, Alojzij Picelj, Novo Me- Hzacije. sto, Mara Saje, roj. Inglič, Novo I POMOČ IZ AMERIKE. — mesto, Marija Vodušek, roj. Les-, Mednarodni dežji fond je poslal jak, Slovenska Bistrica, Jože v Slovenijo doslej: 113 ton pol-Brolih, Ljubljana, Cene Beznik, j nemastnega mleka v prahu, 266 Gorjuše, Franc Plankar, Ljub ton posnetega mleka v prahu,
ljana, Davorin Rovšek, Ljubljana, Ivanka Lunder, Ljubljana, Ana Golmajer, roj. Poženel, Maribor, Franc Završnik, Radeče, Anica žilič, Ljubljana, Franc Martinčič, Jarše, Anči Kovač,
518 ton posnetega mleka v kosmičih, 101 tono masti, 21 ton margarine, 8 ton mila, 15 ton ribjega olja, 80 ton mesnih konzerv, 50 ton suhih rib, 11 ton kakava, 14 ton kondenziranega
roj. Dolenc, Ig pri Ljubljani, mleka, 15 ton riža, pol tone vita-
Ferdo Kompan, Šoštanj, Franc Šušteršič, Zapuže pri Ljubljani, Aleš Bajt, Ljubljana, Ana Hubad, roj. Steiner, Škofja Loka, Alojz Novak, Kokra pri Kranju, Marjeta Mlakar roj. Beg, Ptuj, Franc Martinčič, Jarše, Franc Bešter, Ovsiše pri Podnartu, Iva Jarc, Vrtojba, Stane Vedlin, Ljubljana, Gašper Dobovšek Stožice — Ježica, Franc Strniša D. M. v Polju, Ivan Vidergar, Ljubljana, Nikolaj Rataj, Ptuj, Franja Hribar, Ljubljana, Janez Pirnat Spodnje Jarše, Terezija Koehler, rpj. Lap, Ljubljana, Janez Novak, Radovljica, Ivanka Istenič, Vrhnika, Josip 1	' "	, Franc Zavr-
na, Jurij Viiga, Celje, Terezija Kišel, Kranj, Alojzij Sušnik v Ljubljani, Ivanka Prijatelj, roj. Perkon Emilija Žorž, Postojna, Jože Kralj, Ljubljana, Janez Kopač, Kranj, Frančiška Kos, Mala vas, Ana Goli, Rudnik pri Ljubljani, Božidar Vodeb, Maribor, Jera Ahec, Turjak, Anica Trdan, Prigorica, Ana Lapičnik, Celje, Vita Sepnik, Jezersko.nad Kranjem.
SLOVENSKI SKLADATELJ Risto Savin, ki je vedno objavljal svoje skladbe samo pod tem imenom a se v resnici piše Friderik Širca, je 16. decembra 1948 umrl na svojem domu v Žalcu. Pokojnik je bil velik glasbenik. Njegove skladbe so pred vsem odrska dela. Komponiral je za zbor in orkester, njegove opere so med najboljšimi deli kar jih Slovenci imamo. Delal
minskih tablet. S temi darovi razpolagajo krajevni odbori, v katerih imajo glavno besedo članice AFŽ. One določajo kdo je vreden darila iz te mednarodne pomoči. Tudi ubogi otroci občutijo kaj so njihovi starši. Vse se deli po političnem merilu.
Italijanski rdečkarji se z vso silo upirajo Atlantski zvozi
Zdaj so se tudi levičarski socialisti pridružiti komunistom
vladi, da bi se priključila Italija k Atlantski zvezi. Vodja levičarskih socialistov, Pietro Nenni, je izjavil, da bo zahteval v parlamentu debato proti Atlantski vojaški zvezi.
Komunistično glsilo Unit je pisalo, da bodo zahtevali komunisti v parlamentu glasovanje o zaupnici vladi in upajo dobiti dovolj glasov svojih, od socialistov in nekaterih omahljivcev, da bo dobila de Gasperijeva vlada nezaupnico in bi morala odstopiti. De Gasperi je pa pri-pričan, da bo izšel iz tega boja zmagoslavno.
GABRIEL GRADIšAR
Slika predstavlja nadarjenega slovenskega dijaka, Gabriel Gra-dišarja, ki je 3tar 19 let in pohaja v šolo oo. benediktincev v Canon City, Colo. Gabriel je sin znane slovenske družine Mr. in Mrs. Anton Gradišar iz Pueblo. Colorado.
Gabriel je zdaj v zadnjem letu študijev gori omenjeni šoli, potem se bo pa vpisal na univerzo. Posvetiti se namerava literaturi, zlasti pa slavistiki. Zdaj obdelava življenje in delo slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, o katerem je napisal obširno razpravo pod spretnim vodstvom učitelja dr. Ferdinanda Kolednika.
Nadarjenemu slovenskemu dijaku želimo mnogo uspeha pri njegovih nadaljnih študijah.
RoviHoBim
val drevje na svojem vrtu, ko ga je zadela srčna kap, da je paded. Odpeljali so ga v Emergency Clinic bolnišnico, kjer pa ga podlegel.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Langerholtz, sina Stanleys dva vnuka in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Begitnjah na Gorenjskem, kjer zapušča pastorka Jožeta, 5 vnukov, sestro Marijo in več sorodnikov. V Ameriki je bil 36 let.
Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1 iz Jos. Želetovega pogreb-
Starega kanonirja ne spravi vsaka stvar pokonci
Key Wtst, Fla. — Predsednik Truman, ki je prišel sem va oddih, je včeraj zjutraj nekoliko dlje poležal. Navadno vstane ob 5:30, včeraj je pa mislil, da se bo nekoliko polenil, saj je na ' oddihu.
, Topovska baterija je točno ob S zjutraj oddala salvo 21 strelov v počast došle-mu gostu. Baterija je grmela salvo komaj 200 jardov od Trumanovega stanovanja, pa ga grmenje topov ni zbudilo.
Šele pri 17. strelu so je zbudil in je poslušal. Ko je bil oddan zadnji ali 21. strel, se je predsednik v postelji obrnil in zopet sladko zaspal ter spal do 9:30.
Mr. Truman je bil. kot znano, poveljnik topovske baterije na francoskem bojišču v prvi svetovni vojni.
Reka Missouri grozi s poplavo in je veliko škode napravila
Nebraska City, Neb. — Reka Missouri grozi 3 poplavo v vsem svojem teku. Dozdaj je bilo že več smrtnih žrtev poplave, 1200 oseb je brez strehe in na stotine akrov zemlje je pod vodo.
Voda narašča poti mestu Kansas City in Leavenworth, Kan-
V zadnje slovo—
Članice dr. St. Clair Grove 98 WC naj pridejo nocoj ob 8 v Že-letov pogrebni zavod na 152. cesti. da se poslove od pokojne Mary Lukek.
sas. Dozdaj je poplava napravila za 30-dnevnico—
MARJORIE INTIHAR
Mr. in Mrs. Matt F. Intihar, 21491 Naumann Ave., Euclid, 0. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Marjorie z Mr. James Santon, sinom Mr. in Mrs. Charles Santon iz 22951 Arms Ave. Euclid, O. Oba, zaročenec in zaročenka, sta obiskovala Euclid Shore višjo šolo in spadata v župnijo sv. Kristine.
NAM JI TUKAJ DOBBO. ZATO M FBI VSAKI PRILIKI SPOMNI-________MO NA BBWUNOP_________
Razne najnovejše svetovne vesti j*
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
največ škode pri mestu Nebraska City, Nebraska, kjer je voda predrla nasipe ter poplavila nižinske kraje. Farmarske družine so morali rešiti v čolnih. Mnogo glav živine je utonilo.
Mnogo škode je napravila narasla reka v Missouri Valley, Iowa. To mesto je zdaj brez plina, gorkote ali pitne vode.
Pri mestu Atchison, Kansas, je voda predrla nakupičen led in se pognala z vso silo naprej. To vodovje zdaj ogroža mesto Kansas. City.
Vladni delavski odbor
SALT LAKE CITY, UTAH. — Včeraj zjutraj je bil precej j močan potres v tem mestu. V več hišah so počile stene, z omar je letela posoda na tla.
• , • •
SOFIJA, BOLGARIJA. — Komunistična bolgarska vlada je aretirala 60 nadaljnih protestantovskih duhovnikov. Obtoženi so vohunstva in aktivnosti na črni borzi.
* * *
za zaprto delavnico
To je storil na podlagi Taft-Hartleyeve postave, ki izloča take stavke
Washington. — Vladni delavski odbor je odločil, da stav-
V	sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Margaret Kandare ob priliki 30-dnevnice njene smrti.
Iz Floride—
Iz Fort Pierce, Florida, pozdravljajo: Mr. in Mrs. Joe Dolinar, Anton in Theresa Petkovšek. Ustavili so se pri Gustu Supank, ki ima tam 40 akrov oranžnih nasadov.
Faina seja—
Podružnica št. 18 SŽZ ima nocoj važno sejo v navadnih prostorih. članice so prošene, da se udeleže v velikem številu radi prihodnje konvencije.
Marion Kuhar bo pela—
Odlična slovenska pevka, gdč. Marion Kuhar, bo pela v zboru pri predstavi “The Miracle of Our Lady,” ki prične v malem gledišču mestne dvorane 15. marca. Gdč. Kuhar je hčerka poznane družine, Mr. in Mrs. Frank Kuhar iz 1123 Addison Rd.
V	Kalif ornijo-Mr. in Mrs. Rymond
AVTONOMIJA ZA KOROŠKE SLOVEN-CE V RAZPRAVI
nar jui ----------- ----- London, Sovjetska unija
je vse do smrti, dasi je bil že podprla jugoslovanske zahteve
1: A' X— ma vtAivit *1--- 10/1Q1 1 « vr VI V T 1. 1 r_l_
J C V OC 'VAV	----•>’	,	~
zelo star. Se po vojni je izdal več lepih mladinskih zborov in samospevov.
POPISUJEJO. — V Sloveniji popisujejo živino, perutnino,
nega zavoda, 458 E. 152. St na CESNIKOVO GOSTILNO V WILLOUGHBY
Highland park pokopališče.	T	_ ,
Družina je poprej dolgo živela	Willoughby, O. - Včeraj zju- na Juliusa Petro, 17908 Schen-
na 1235 E. 7il. St Pokojni je traj ob 3 so vrgli neznanci poso-,ley Ave. Petro ima policijski re-bil več kot 30 let usluiben pri do, napolnjeno z smrdečimi ke- kord in nekoč je bil že obsojen Foote-Burt Co, dokler je sto-'mikalijami skozi veliko okno v,na električni stol radi umora, pil v pokoj.	igostilno John Česnika na Erie Toda najvišja sodnija je ukaza-
Pogreb vojaka Butara j St. v tem mestu. Posoda je zdro- la novo obravnavo in potem ga Pogreb voijaka Robert J. Bu- bila šipo v oknu in napolnila je porota oprostila.
Tri m dan
glede Koroške. Ko sta končala svoje govore jugoslovanski in avstrijski zastopnik, je sovjetski delegat Zarubin kratko izjavil, da podpira v celoti jugoslovanske zahteve glede avstrijskih Slovencev in je pozval zastopnike zapadnih držav, da naj se izjavijo točno kaj hočejo v tej Komunisti vsega sveta so se »trni napraviti. Župnik An-
končno razgalili ter izjavili, da ™ USA sta izjav.,a, da na . - .	.	___m: voVi+ava Juffoal&viie ne moreta
A ug 1UU VUJWlVft	L U . JJU-	V
tara bo jutri zjutraj ob 9:30 iz prostore z neznosnim smradom. Zakrajškovega pogrebnega za- j Česnik je bil takrat pokonci v voda v cerkev sv. Vida in na stanovanju nad gostilno. Ko je
bodo v slučaju vojne potegnili z Moskvo. To, kar je sicer ves svet slutil, je zdaj odprto povedano iz ust samih komunistov
in njih časopisja.
• • *
Tudi ameriški komunisti so odprli usta in povedali, da njih simpatije niso s to deželo, ampak z Sovjetijo. Foster in Dennis, predsednik in tajnik ame-
zahteve Jugoslavije ne moreta pristati, pač pa sta za to, da dobe Slovenci na Koroškem kulturno, in narodno avtonomijo, ki naj velja tudi za vse druge narodnostne grupe v Avstriji. -------------o- —
Novi zakon o delovnem razmerju sprejet v senatu
ipiracije proti Zed. državam.	jJMfL, ... -	. , „
, ♦ • • •
NEW YORK. — Včeraj je umrl Sol Bloom, ameriški kongresnik, demokrat, star 78 let. Bil je načelnik odseka za tujezemske
zadeve v zbornici poslancev.
•	•	•
COLUMBUS, O. — Senat je z 18 proti 14 glasovotn sprejel predlog, da se sme v državi Ohio izdelovati in prodajati barvan margarin. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico za nadalj-no akcijo.	. '	'•
a	*	*
MILWAUKEE, WIS. — V bližini tega mesta sta trčila dva vlaka na železnici, ki vozi med Chicago in Green Bay. yeč oseb' je bilo ranjenih.	___________________
NEZNANCI SO VRGLI SMRDEČO BOMBO V
bil dan v slučaju stavke pri
.i»ntic & Pacific Tea Co. v Los Angelesu, kjer je unija mesarjev sklicala stavko, da bi podjetje prisilila uvesti zaprto delavnico.	•
Ta postavka v Taft-Hartleye-vi postavi je bila narejena od kongresa proti premogarski uniji, ki ima geslo: brez pogodbe ne delamo. Ta postava se ni pa nikoli uporabila proti premogar-jem, ampak jo je vladni delavski odbor zdaj uveljavil prvič na zapadnem obrežju.
Unija, ki je na stavki, sicer trdi, da to ni stavka, ampak da so mesarji pustili delo le, ker je njih pogodba z delodajalci potekla. Toda delavski odbor se sklicuje na postavko v postavi, ki pravi, “da se smatra kot stavko vsak zastoj v delu, tudi če je zaradi pretečene pogodbe.”
Kalvarijo.
Ameriški vojaki gredo iz Manile
Manila, Filipini. — Kar je še ameriških vojakov v Manili na Filipinih, bodo odšli ta teden domov v Ameriko.
zaslišal žvenket stekla, je skočil k oknu, toda ni videl ničesar. Toda dva policista sta videla prav takrat krožiti tam okoli avto, Cadillac izdelka in si zapomnila številko.
Clevelandska policija pravi,
da je bila izdana dotična licenca tijo.
Česnik je rekel, da ga je nek tujec pred par tedni obiskal in ga silil, naj bi postavil v prostor igralni stroj. Česnik je rekel, da si bo premislil, toda tujca ni bilo več nazaj.
Policija je rekla, da ima Česnik največ prometa v Willoughby in da se drugi gostilničarji radi tega nič kaj dobro ne poču-
Kampanja za pobijanje jetike v teku
V Greater Clevelandu bodo ji za to preiskavo. Načelnik te- 8100,000, vlada je pa dala $325,-
....	i	.	* n tt .1	_A AAA
..	. „ BET ni n ■ /za tri tedne. Mrs. Rossman je
Atlantic 4 Pacific Tea Co. v|w; Mrg ^ Verbič iz
znane Knausove družine na 62. cesti.
F bolnišnici—
V Glenville bolnišnico se je moral podati poznani Rudy Cerkvenik iz 14606 Lake Shore Blvd. Njegova hči, Mrs. Bertha Round, se je podala pa v Doctors bolnišnico. Obiski niso dovoljeni. Obema želimo skorajšno okrevanje.
K molitvi—
Članstvo društva sv. Katarine št. 29 ZSZ se prosi, da se udeleži nocoj ob 8 skupne molitve v Zakrajškovem pogrebnem zavodu za pok. sobratom Y 3/C Robert J. Butara, članice dr. Jutranja zvezda 137 ABZ pa naj pridejo istotam ob 6:30 zvečer. V sredo zjutraj ob 9:15 naj se pa iideleže njegovega pogreba. Prevzem trgovine—
Steve in Jean Lokar sta prevzela od John Simončiča delikatesno trgovino na 6502 Superior Ave. V zalogi je -vsakovrstna grocerija, meso za sendviče, mehka pijača, sladoled ter pivo in vino, da se vzame domov. Podjetje rojakom priporočamo. Vabilo na sejo—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ va-rektor društev Njsv. Imena. bi na sejo v sredo večer ob 7:30 To bo prva taka demonstraci- v navadnih prostorih. Po’ seji
PRVA URA MOLITVE NA PROSTEM V CLEVELANDU
V nedeljo 22. maja popoldne bodo priredila clevelandska društva Najsv. Imena uro molitve v mestnem stadionu. Pričakuje-po nad 50,000 oseb, kakor je izjavil Father Halloran, ki je di-
začeli z veliko kampanjo za po- Iga odbor je Lee C. Howley, mest-bijanje jetike. Kampanja bojni pravni direktor, ki si je izbral .obstojala v tem, da bodo dali J 5 oseb kot svetovalni odbor in si-v raznih delih mesta prosto pre- cer služijo v tem odbore : Ha-iskavo z X-žarki. Vsaka oseba rold J. Barnett, James Debevec,
ms, ----------------------- Washington. — Senatni od-
riških komunistov, sta na vsa ^ za dei0 je odobril Truma-
i a_ _J«la	v i  N_______ A a! nimam
usta to povedala.
* • *
In da bolj drži, je prišla tudi Enakopravnost, ki je povedala senzacionelno vest, da bo šlo t slučaju vojne 18 milijonov komunistov na pomoč Sovjetiji. ,0, Marička pomagaj! Kdaj boste pa začeli, tovariši, če smemo vprašati?
nov načrt zakona o delavnem razmerju brez vsake spremembe, kakor ga je predloštl predsednik. S tem zakonom se oddirja zakon Taft/Hartley, uveljavlja (prejšnji Wagner jev zakon o delovnem razmerju z nekaterimi novimi določili in te-popolnitvami. Republikanci so seveda glasovali proti.
v starosti nad 15 let je vabljena, da se posluži te preiskave.
Kampanja bo trajala od 9. marca do 20. avgusta tako, da se bo dala v Clevelandu lahko preiskati vsaka oseba. Pričakujejo, da se bo poelužilo te preiskave v Clevelandu nad 600,000 oseb.
Organizirali so 10,000 prostovoljcev, ki bodo v raznih mestnih predelih služili kot sponsor-
Robert Herwold, August J. Kurdziel in dr. M- H. Lambright Jr.
Dvanajst X-ray klinik bo neprestano na pohodu po Clevelandu, da bo lahko vsak imel priliko biti preiskan, če ima v sebi kali jetike. Za vse to ne bodo pobirali denarnih prispevkov. Anti-tuberkulozna liga je že pri-
ptuppnp
Glavni stan tega zdravstvenega urada na 1465 E. 55. St., ki se imenuje Newton D. Baker Health Center. V sredo 9. marca ob 10:30 bo v tem poslopju otvoritev uradne kampanje, h kateri je vsak prijazno vabljen. Pri otvoritvi bodo govorili gu verner Frank J. Lausche, župan Burke, direktor Worthington, komisar zdravstvenega urada dr. Knapp in dr. Chmabers, predsednik zdravstvene akademije v Clevelandu. Po oficielni otvoritvi si bo vsak lahko ogle-
spevala z mestom in okrajem dal vse prostore v tem poslopju.
ja vere na prostem v Clevelandu, ki jo bodo priredila društva Najsv. Imena clevelandske škofije.
Argentinski komunisti bodo tudi z Rusijo
Buenos Aires. —, Vodstvo komunistične Btranke v Argentini je izdalo razglas, da bodo komunisti storili vse v svojih močeh, da se zasigura zmaga Sovjetski uniji v slučaju tretje vojne.
Vladnih uslužbencev je vedno več
Washington. — Koncem 1948 je bilo številno vladnih uslužbencev 1,899,000, ali za 115,000 več kot leto prej.
bo družabna zabava.
Seje bodo v SND—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ e sklenilo na seji meseca februarja, da se bodo vršile seje tega društva poslej v SND, staro poslopje soba št. 4 in to ob navadnem času.
V Čikagu so bili 3 škofje posvečeni
Chicago. — Kardinal Striteh je posvetil tri nove škofe, ki so vsi doma iz tega me3ta. Posvečeni so: Msgr. Martin Dewey, McNamara, Rev. Wm. Cousins in Msgr. Wm. O’Connor. McNamara bo postal prvi škof v Jo-lietu, O’Connor pride v Springfield in Cousin bo pomožni škof v Chicagu.
L
alfi Ameriška Domovina
1IVII IHf /llll-HOlVII
(JAMES DEBEVEC, Editor)
•117 St. CMlr Are.	HEndmon *628	CleyeUnd S, Oblo
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays____
MARCH
m mom na mo m ni ear
1 2 3 4 5 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 2021 22 23 2425 26
272829303»
NAROČNINA
Za Zed. države 88.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. .
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 8 months.
Canada and all other coun-j tries outside United States $10 ' per year. $6 for 6 months, $3.60 i for 3 months.
temi spremembami, vsa kažejo, da je vrhovni Sovjet hotel ohraniti isto staro zunanjepolitično Črto: sovražno borbo proti Ameriki, ofenzivo komunizma v zapadno Evropo in Kitajsko, podpiranje vseh revolucionarnih komunističnih sil med vsemi narodi po sveltu, vztrajno osvajanje novih ozemelj, novih narodov in novih kontinentov za komunizem. Ostala je prej ko slej na oblasti skupina zagovornikov brezobzirne osvajalne komunistične taktike v zunanji politiki.
Poleg veleizdajniških izjav Togliatija, Thioresa in drugih komunističnih voditeljev po svetu, s katerimi obljubljajo zvestobo vseh komunističnih množic Moskvi in sovjetski Rusiji v slučaju vsakega spopada in groze svojim lastnim domovinam, če bi se postavile na nasprotno bojno stran, je ta izprememba v zunanjepolitični vrhovni upravi USSR najvažnejša priprava za nove komunistične podvige, ki se bodo začeli začetkom aprila pri nadaljevanju konference Zveze narodov in bodo spremljali svetovno dogajanje tekom leta.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3rd 1879._______________________________,
No. 47 Tues., March 8, 1949
Molotov - Višinski
Na milijone nepotrebnih besedi se bo te dni napisalo in izgovorilo na račun izprememb v sovjetski vladi. Nekateri pričakujejo, da izpremembe pomenijo praokret sovjetske zunanje politike na zapad, drugi špekulirajo, da bo zavzela Sovjetija še bolj sovražno stališče proti vsem demo-kratčinim narodom sveta in bo še bolj samostojna in sama zase s svojim socijalnim in gospodarskim sistemom s svojo politično diktaturo, s svojim državnim totalitarizmom kot ognjišče in središča, iz katerega gre ven v ostali svet samo evangelij svetovne revolucije, samo program svetovnega gospodstva Sovjetov.
Nekateri bodo kar trdili, da je; Molotov “padel,” ker je doživel neuspehe na konferenci Zveze narodov v Parizu, neuspehe v Berlinu, neuspehe v Jugoslaviji, na Grškem, v Franciji in v Italiji, zadnji čas pa posebno, ker je izgubil tudi Norvško in Dansko, ki sta odšli v zapadni blok. Drugi zopet bodo rekli, da je Molotov “povišan,” ker ga je vrhovni Sovjet osvobodil dela v ministrstvu zunanjih del zato, da bo lahko bolj aktivno izpolnjeval svoje mesto podpredsednika ministrskega sveta, prvega človeka v sovjetski Rusiji za Stalinom.
Sedanje spremembe v vrhovnih zunanje političnih de-partmentov sovjetske vlade so spremembe samo po imenih in obrazih. Stvarno se ni spremenilo nič. Vsi, ki so v zvezi s temi spremembami, so gojenci Jožefa Stalina, sp njegovi vdani sodelavci in v vseh podrobnostih zasledujejo iste cilje kot on. Morda je celo to napačno, da smo imenovali ime Jožefa Stalina. V komunističnem gibanju osebe in imena ne štejejo, šteje samo komunistična stvar in komunistični cilji. Naj se zgodijo kakršne koli spremembe v osebah, komunistična stvar in komunistični cilji ostanejo. Osebe morejo samo z večjim ali manjšim uspehom, z večjo ali manjšo spretnostjo komunistično stvar braniti in komunistične cilje zasledovati. Pri sedanjih spremembah, ki jih označujer ta imeni Molotov — Višinski, pa objektivno oko niti spremembe v načinih in potih svojetske politike ne more zaslediti. To je enotna ekipa, enotna, zaključena družb? sedanjih holjševiških voditeljev, ki času primerno in po razme-rah razdeljuje mesta med seboj.
Vrhovni Sovjet vpošteva predvsem koristi komunistične stranke. S tega stališča je bilo treba Molotovu dati priložnost, da se točneje, spozna v strankini organizaciji in da dobi čas za razglabljanje domačih notranjih vprašanj v sovjetskem imperiju in posebno v njegovi strankarski organizaciji. Molotov je bil sedaj skoro vso vojno in vso povojno dobo zunanji minister. On je resnično zunanje ministrstvo tudi vodil. On se je osebno udeleževal mnogih mednarodnih konferenc in sestankov tako, da je prav gotovo moral posvečati ves svoj čas in vse svoje moči samo zunanji politiki sovjetske Unije. On je po drugi svetovni vojni mojstrsko uveljavljal boljševiški povojni program in dosegel, da je Sovjetska Rusija edina izmed vseh vojskujočih sil na svetu povečala svojo oblast nad narodi srednje in južnovzhod-ne Evrope ter severne Kitajske tako, da je dejansko boljševiški imperij narastel za skoro 250 milijonov ljudi. To je tako ogromen uspeh, da je z njim Molotov postal prva osebnost boljševizma v mednarodni politiki. Ta program je sedaj prilično dokončan. Nja nova osvajanja za enkrat Sovjeti ne morejo upati. Morda bodo potrebna tudi kaka popuščanja. V taki dobi ni dobro, da prvi boljševiški diplomat nosi odgovornost. Čemu bi njegovo ime, ki se sedaj sveti v samih uspehih, temnelo v letih, ko uspehov ni mogoče predvidevati.
Molotov je bil in ostal prva politična osbenost za Ju-žefom Stalinom. On je predvsem komunističen politik. Kot tak ne sme predolgo biti vezan z delom v zunanji politiki tako močno, da nima časa, da bi zasledoval domače razmere in strankarske dogodke. Čimbolj se Stalin stara in čimbolj je jasno, da bo Molotov verjeten njegov naslednik, tembolj je živa potreba, da Molotov dobi kolikor mogoče veliko priložnosti, da je popolnoma na tekočem v vseh vprašanjih notranje politike) Sovjetske Zveze,* posebno pa intimno poučen o stanju organizacije komunistične stranke. l>o Ljeninu Stalin ni hotel prevzeti nobenega vladnega mesta, nobene vladne funkcije, dokler ni kot generalni tajnik boljševiške komunistične stranke popolnoma obvladal celoten strankarski organizacijski aparat. Molotov bo sedaj mogel kot podpredsednik vlade in član Politbiroja uveljavljati svoj vpliv v domačih zadevah Rusije in stranke. Sprememba je torej v njegovo korist, odgovarja potrebam stranke, za sovjetsko zunanjo politiko pa pomeni nadaljevanje linije Molotov z novimi izvršilnimi organi, pa pod vrhovnim nadzorstvom starega Molotova.
Višinski in Gromiko in kar je še drugih imen v zvezi s
ffll lllll 11 HHHHW.W—'W*
Opazke in pripombe
Cleveland, O. — Francoski komunistični vodja M a u rice Thorez (in za njim italijanski tovariš Togliatti) je s svojo izjavo/da bi francoski delavci in ljudstvo (komunisti) pomagali sovjetskim četam v slučaju vdora v Francijo, pred vsem svetom potrdil sicer splošno znano toda od naših domačih sopotniških “intelektualcev” krčevito to zanikovano dejstvo, da so komunisti v vsaki deželi vedno pripravljeni izdati svojo domovino sovražniku, če bi bil ta sovražnik Sovjetska zvezal Zdaj, ko je to potrdil in zapečatil sam komunistični kardinal Thorez (in za njim zazvonil Palmiro), ne bodo mogli več tajiti in morajo biti v hudi zadregi. Jaz pa sem zdaj radoveden, ali je naš sopotniški tisk (ki je tako hud, kadar ga imenujete sopotniškega ali titovskega ali stalinovsko navdahnjenega) podčrtal in obsodil to izdajalsko izjavo francoskega
Iz sovjetskega območja prihaja po tajnih potih vest, da so tam aretirali, postavili pred ljudsko sodišče in ustrelili nekega sovjetskega državljana, ker je zaprosil oblasti, da bi mu izdale potni list v Ameriko, da bi se naužil — suženjstva, o katerem je zadnjič govoril sovjetski delegat pri United Nations. Obtožnica se je uradno glasila, da je kazal obtoženec kriminalno nehvaležnost do velikega Stalina ha svobodo in demokracijo, s katero je osrečil vsa ljudstva od Vladivostoka do meje tržaškega mesta.
Prinesite s seboj tudi regalije in kdor jo nima, jo lahko dobi pri tajniku.
Sedaj imamo tudi posebno kampanjo za novei člane. Pristopil naj bi vsak fant ali mož, ki želi biti član tega društva. Znano vam je da taka društva obstojajo pri vsaki fari po c,e-lem svetu. Namen in pomen društva vaim je tudi gotovo že znam in ni treba še iposebej tem pisaiti.
Letos 29. maja obhaja naše društvo 20 letnico odkar je bilo ustanovljeno, zato vabi vse tiste može ki ste bili ustanovitelji in ste iz enega ali drugega vzroka društvo pustili, da zopet pridete med naš, ker vaša imena so še vedno zapisana v naših knjigah. Pridite m sejo, ki se bo vtršila 20. marca. Program za našo 20 letnico je tudi že pripravljen in bo enkrat po; zneje objavljen v tem listu. Na zadnji naši seji so biU tudi naši gl. uradniki in smo se prav lepo pogovorili in pripravili za ta pomembni dan, ki ga bomo obhajali 29. maja, kar bo pač lepo za naše društvo in našo faro. Kadar ne boste vedeli za seje ali imen odbornikov, kar poglejte naš oglas v Ameriški Domovini v društvenem imeniku. Torej na svidenje 13. in 20. marca kot prej omenjeno. Pozdravljeni,
Joseph Hovhevar, tajnik. ----------o----— '
fcVEBJAMf
AL’ PA NE
Sbvjeti ne dovolijo, da bi komisija Združenih narodov preiskovala delavske (suženjske) razmere v Sovjetiji. S tem so pribili, da so pisali Kravčenko in drugi čisto resnico, ko so govorili o suženjstvu v USSR.
• • •
Boštjanček se dere ko sraka,
Srebrna poroka v Madisonu
Madison, O. — Priljubljen slovenski par, Mr. in Mrs. Jack Mavko, Dock Rd., Madison, O., sta bila veselo presenečena s prireditvijo sorodnikov in prijateljev ob priliki praznovanja njiju srebrne poroke. To se je vršilo na 26. februarja. Bila sta
ker sem zapisal, da že štiri leta lepo obdarovana in prav prijet-
z lopato meče svojim čitate-
dezerterja TboMN* .ali pa so jjem peg«* v oči. Mož skače
- tovariši staknili glave skupaj k0 možicelj na palici, kakor bi
ter se zadovoljno hahajali: “Ha-ha, tako se govori! Thorez ■in Togliatti sta pa ires tiča! Še nam sta vzela besede iz ust!” Če odobravajo Thorezove izdajalske besede seveda ne pričakujem, da bi to. javno povedali. Za kaj takega so vsi skupaj prestrahopetni, kakor jim je zabrusil v obraz že Molek.
se mu bila zgodila vnabovpijo-ča krivica — kakor bi ne bilo res, da že Štiri leta farba svoje čitatelje z neko “ljudsko demokracijo” pod Titom in drugimi komunističnimi strahovladami!
* * «
Ameriški komunisti, sopotniki in razni zmešani “progresiv-ci” trobijo od New Yorka do San Francisca in Rio Granda do Dulutha, da je .porotni sistem, pod katerim se vodi .proces proti 12 komunističnem li-derjem v New Yorku gnil in krivičen in enostranski in kaj še vem. Menda so s tem sistemom zato tako nezadovoljni, ker obrambi dovoljuje, da z raznimi triki zavlačuje proces v neskončnost, komunistom pa, da zabavljajo in na. debelo stri-
biio na party; u, ače so se utijUM sledeči:
Mr. in Mrs. C. Candler, Mr.
in Mrs. C. Cooper, Mr. in Mrs. Ed. Cz, Mr. in Mrs. John Cz,
no je bilo na party; u, katerega
"PuštTtiTiisi dosti vajen streljanja, ki imaš vedno trobento v roki, Daj, ko bomo začeli pa-liti na sovražnika, drži puško od nas, da ne bo kakšne pomote.” Tako sem čutil potrebo posvariti našega stotnijskega trobentača. Nekaj iz potrebe, nekaj za zabavo.
“Na, kaj takega pa‘še ne!” godrnja Pust. “Tri leta sem pretolkel pri enajsti stotniji, stat maček sem že, pa mi hoče reči, kot bi ne znal prijeti puške pri pravem koncu. Pa jaz, ki sem vedno ob strani stotniku, da it‘ vršim njegova povelja, torej vem skoro prav toliko kot on. Za ma-malo se mi zdi, da boš vedel.” “No, no, le potolaži se, saj nisem mislil tako zares,” ga tolažim. “Ampak, ker vem, da si vseh muh poln, bi se prav lahko primerilo, da bi pozabivši, obrnil puško Gutniku v hrbet.”
“In potem bi se prav lahko primerilo, da bi jaz prijel puško za cev, in potrkal s kopitom Pustu po butici,” je podal svoje mnenje Gutnik.
“Dobro, zdaj se torej razumemo, kaj jn kako bomo. Streljaj te v zrak lepo drug za drugim. Prvi bom užgal jaz, ki sem načelnik te patrulje,” sem govoril oblastno.
“Prav za prav, ako bi šli po paragrafih, bi ti ne smel streljati,” mi oponese Pust. “Kaj ne veš, da ostanejo poveljniki za linijo in od tam opazujejo, kako se boj razvija.1
“Katero je vodil slavni kaprol DebeVček,” primakne Gutnik.
“S pomočjo izkušenih in hrabrih vojščakov, Pusta, Gutnika in ostalih,” zašpinim še jaz, pomerim naravnost v mile zvezdice na nebu in upalim: pink. Močno je odjeknil strel preko njiv, udaril ob vzpetine, kjer je taboril sovražnik in odskočil nazaj ob naša ušesa.
Plink! je reklo iz Gutnikove puške ob meni. Kmalu zatem se je posvetilo iz Pustovega krepelca ni reklo; plink. Potem pa iz ostalih treh pušk z majhnim presledkom. Prijetno se jjsm je zdelo in čutili smo se velika sila, ki je odprla ogenj kar na dva sovražna polka, čeprav smo streljali s slepimi naboji, pa ni bilo nič manj prasketanja, kot bi streljali z ostrimi. Spomnil sem se, kako smo se pastirčki zalezovali in se šli vojake ter se streljali z bezgovimi puškami, v katere smo tlačili korenje. Nekako tak uspeh je bil tudi od našega streljanja.
Ko je izsthrelil zadnji od naše patrulje, sem začel zopet jaz in tako naprej. Pri tem sem napeto gledal v taboriščne ognje sovražnika, da bi videl, če bodo tam kaj rekli. Nekaj časa ni bilo nič ni že sem mislil, da se je stvar zabrnila in da se bo nekdo smejal nam, ko zagledam, kako so začele med ognji švigati sence. Kmalu zatem se pa oglasi trobenta, nato še druga in tretja, kaj yem koliko. Vse so tro-
"Tisto je že res, ampak tukaj bile alarm.	' - ■” ’’♦f
“Prostovoljna priznanja” in samoobtožbe pred “ljudskimi” sodišči q8 Varne do Gdynije in od Moskve do Ljubljane so po-stale tako epidemične, da jih neben pameten človek na svetu ne jemlje več resno in da bi bila danes senzacija svetovnega obsega — novica stoletja! — če bi se kak obtoženec pod “svobodnim soncem” srpa in kladiva uprl in odločno in nepreklic-
no zanikal krivdo. “Kar je nov!žeja razne “progresivne” backe dokaz,” mi je pravil sosed Mi-jpo vs; .deželi. V Staliniji bi ne ha ter se naslonil na plot in j uganjali takih komedij. Tam bi
Jr., Mr. in Mrs. John Cz, Sr. Elmer Joiner, Mrs. Gertie Joiner, Mrs. Nina McNutt, Mrs. in Mr. Wm. Glavač, Mr. in Mrs. Lou Mavko, Mr. in Mrs. A1 Mavko.
Mr. in Mrs. Alfred Cz in hči, Mrs. Hannah Ebrenberg, Wm. Stubbe, Mr. in Mrs. Wm. Johnson, Mr. in Mrs. Joseph Cz, Mr. in Mrs. Tony Larko, Mr. in Mrs. Ed Haenig, Mr. in Mrs. Roy Wright in otroci.
Mr. in Mrs. Ed Mavko in sin, Mr. in Mrs. Val Mavko in hči, Mrs. Frances Sterle, Mr. in Mrs Matt Mavko, Mr. in Mrs. Jerry Mavko, Mr. in Mrs. A. Cajhen, Mr. in Mrs. D. Martin, Mr. in Mrs. J. Burkholder in hčere.
Poročevalec.
bo štel vsak strel in jaz hočem biti tudi deležen te zabave. Kakor sem rekel, prvi bom upalil jaz, potem Gutnik, potem Pust in za njima ostali trije od patrulje. Ne prehitro, da bo dlje luštno. Vtaknite naboje v puške, odprite šperklape in bomo začeli.” “Kaj se ti meša, kdo jih bo pa iskal v temi v tej koruzi. Kar pozabite nanje. In če jih bo naša feldbaba zahtevala od nas, se izgovorite name. Naj ostanejo tukaj za spomin strahovitega boja, ki bo za večno zapisan v zgodovini naše armade.”
"Fantje!” sem zavpil patrulji,
“sovražnik je pokonci, smo ga vendar izsmodili iz lukenj. Zdaj pa le naglo postrelimo še ostale naboje, potem pa nazaj po koruzi, da izginemo odtod. Ne bo dolgo in sovražne patrulje bomo imeli na vratu.”
Zdaj smo streljali vsevprek, kakor hitro je kateri mogel. Zdaj je bilo pa zares prijetno in prav po našem okusu. Streljali smo, kakor hitro smo mogli re-petirati: plink, plink, piinketi, plink, plink — so pele naše-puške. V trenutku smo izsmodili
"V zgodovini patrulje od enaj- zadnji naboj, zaprli puške in jo
prikimal in potegni] iž svoje fajfe, “da boljševiki še daleč niso tako brihtni kakor se delajo. Če bi bili res smart, bi dali tista priznanja peperaksu, potem pa obtožencem dokazali krivdo tako ali drugače, magari če z muhami. Potem bi se jim
svet vsaj ne smejal.”
* * *
Sovjeti so zahtevali od francoske vlade izročitev treh ruskih beguncev, ki so pričali v prid Kravčenka pisatelja knjige “I Chose Freedom” v njegovi tožbi zaradi obrekovanja in čas-tikraje proti pariškemu komunističnemu tedniku Les Lettres Francaises, češ da so vojni zločinci. Francoska vlada je zahtevo odbila, kakor bi jo nedvomno odbila vsaka- druga resnično samostojna vlada, ki ima količkaj spoštovanja do same sebe in ljudstva, katerega predstavlja. Francozi namreč dobra vedo, da je v sovjetskem slovarju “vojni zločinec” vsak begunec iz “raja” onstran železne zavese, zlasti še, če pove resnico o trpljenju, stradanju in terorju v sovjetskih in satelitskih ‘^nebesih”. Viva la France! f
bili v treh dneh vsi skupaj obsojeni in likvidirani. In “obramba” ne bi rekla ne bev ne mev, kvečjemu bi se ponižno zahvalila kremlinskim bogeem za “pravično” sodbo. Ali bi človek privoščil vsi ti komunistični žlahti “svobodo” in -pravico” pod znamenjem srpa in kladiva! Ampak zlomkom smrdi in se z vsemi štirimi branijo, vsake misli na kaj takega. V “degenerirani” Ameriki jim vzlic lastnim slavospevom o “delavskem raju” v sovjetski, sferi preveč prija, da bi si želeli tja. Hinavci! Potem jim pa še ni prav, če jim človek po pravici pove, da samo lahkovernežem pesek v oči mečejo!
Peter Kopriva.
-o-----—
Od fare Marije Vnebovzete
Cleveland, O. — članom dr-Najsv. Imena naznanjam, da bo v nedeljo 13. marca kvaterna nedelja in -zato vas prosim, da pridete k skupnemu sv. obhajilu, ki bo pri osmi maši. Zbiramo se kot običajno pred mašo v spodnji cerkveni dvorani, da
Slovenci v Argentini
Mladi Argentinki. Hilda živec, por. Uršič je 23. januarja dobila hčerkico Glorijo-Lilijano. Mlada mati je doma iz Črnič na Goriškem, v novi domovini pa ima dom pri San Martinu in je po svoji-delavnosti znana v slov. naselbini. — Hčerkico so dobili 7. novembra tudi'v družini Matevža Dolenca. Pri krstu ji bod dali ime Marta. — V družini Jakopiča Andreja, doma iz Goriškega se je že sredi novembra rodil sinko, ki so mu dali ime Ladko. Rojenice pa so v soboto obiskale tudi Marinčkovo družino v San Martinu in prinesle krepkega fantiča.
Pdroki. V cerkvi Nuestra Sra de Guadalupe v Capitalu sta se v soboto 5. t. m. poročila g. Albert Troha iz Velikih žabelj in gdč. Vida Kenda iz čiginja na Goriškem. V nedeljo 6. februarja pa sta stopila pred oltar v župnijski cerkvi pri sv. Juliji g. Bogo Urbančič in gdč. Manca Skvari«. — Poročila sta se g. Drago čatre in gdč. Marija Sterle, čestitamo!
Dva naša fantka v Mendozi pi-
»kupno odkorakamo v cerkev. -	^ai Kre' V neki
ste stotnije,” popravlja Pust.
novi hišici imamo sobo. Smo skupno z družinama Triler. Imamo že tudi nekaj pohištva. Otrok nas je v hiši 11. Kričimo in skačemo dovolj. Včasih se tudi stepemo in skregamo, pa smo kmalu zopet prijatelji. Kasteljansko znam toliko, da hodim kupovat, pa včasih tudi kak stavek že razumem. Ob nedeljah imamo mašo; dosedaj še s kasteljansko pridigo. Pri maši z Božotom ministrirava. Popoldne imamo litanije z blagoslovom ter slovenskim nagovorom in petjem. Mesto mi ugaja. Nima visokih hiš in nebotičnikov. Najvišje po-sloje je šestnadstropna bolnišnica.
V mestu je mnogo parkov. V tako imenovanem “velikem parku” je živalski vrt, kjer so živali kar na prostem v raznih zaprekah. Tu je veliko zanimivih stvari, veliko umetno jezero itd. Vročina je tu ista kot v Bs. Airesu, pa jo lažje prenašamo, ker je suha in jeziti dosti ne čutimo. Na cesti le pa skoro hladno,
ucvrli nazaj po koruzni njivi.
“Pust 1” sem mu zaklical, “daj, da ne boš zaostal, ki si bolj težkih stop. Mi te ne bomo čakali, da boš vedel.’
Pa kakor je bil neroden, zdaj se je izkazal. Vedno je bil prvi, da smo ga komaj dohajali. Nič nismo izbirali večjih presledkov med koruznimi debli, samo naprej in naprej. Na koncu njive smo skočili na cesto, še nekaj časa tekli, potem sem pa fante ustavil.
“Zdaj smo že iz nevarnosti, msilim. Predno se bodo organizirali in preiskali okolico za so vražnikom, ki jih je sredi noči napadel s streljanjem, bomo mi že za mizo pri koroškem kmetu Joj, če ni to vredno pol Kranj ske dežele. Kaj takega pa še n«. No, kaj pravite, nesnage, ali smo jim zagodili eno, da je ne bodo kmalu pozabili, zibeinarji in oni od 7. polka?”
“Smo jo,” je priznal Pust in lovil sapo. “Tisto moramo pa tudi reči, da že nisem tako tekel, odkar smo šli Trnovčani vasovat v Stepan jo vas in so nas šte-
ker skoro ni ceste brez drevore- panci nagnali s kamenjem. Ali 1 je še daleč do tiste hiše?”
“Le potolaži se, Janez Pustov, predno bi naštel do deset, ki si bolj počasen pri naštevan-ki, boš že sedel za mizo in si pomagal, kar bodo tista mati postavili pred nas.”
Boste videli, kako imenitno smo se imeli tisti čever na Koroškem.
da. Zelo mi je žal, da dedka in strička ni sem. Lepo Vas pozdravljata Marko in Boži Bajuk. ---------------o-------
— Prva ameriška bojna ladja, ki je objadrala našo zemljo je bila USS Vinennes. Zapustila je New York 3. septembra 1826 in se vrnila s potovanja Tkrog svete 8. junija 1830.
KANADSKA
Ameriška Domovina
1A1CRIC-/Ai-II011E
AMMHCM* IK SMMT MMN IN lANPUAM ONLY
SLOVYN1AN
momww nmufamr
SEM IN TJA PO KANADI
Poroe« Jane« Dobemo*
tpPMepppaeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeee
CANADA ALI KANADA? AFL v Ameriki, ki je odločno če bi moja malenkost po angle- ' proti komunizmu, članst va ima ško pisala, bi ne bilo nič takega!ta kanadska organizacija okoli vprašanja. Ko pa po slovensko! 400,000. pišem, mi včasih uide v tipke! DRUGA DELAVSKA orga-K, včasih pa C. Oboje gotovo nizacija v Kanadi je CCL (Ca-
.
ne bo prav. Začelo se mi je zdeti, da bo K pravšna reč. Saj po slovensko tudi Ameriko pišemo s “k” proti koncu, ne pa s “c,” da bi se bralo: America. In če zapišem pridevnik: kanadski ali samostalnik: Kanadčan, mi kar ne gre, da bi črkoval tako: ca-nadski in Canadčan. Zato sem se torej odločil, da bo zanaprej tudi Kanada v mojih poročilih. Če kdo misli, da je to narobe, naj me blagovoli poučiti, pa se bom poboljšal.
IME CANADA — odkod je? Kar na lepem me je začelo zanimati, pa ne morem najti odgovora na to vprašanje. Majčkeno sem že povohal v kanadsko zgodovino in geografijo, ampak razlage za ime te naše nove domovine še nisem našel. Kako je Amerika prišla do svojega imena, sem vedel že davno. Tudi za Avstralijo in še kakšno tako zemeljsko stvar. Zdaj bi rad dognal tudi to, odkod je ta naša dežela dobila svoje ime. Če je kdo med mojimi bralci, ki je bolj učen kot jaz in mu je to h^itovoli
nadin Congress of Labor). Ta ima 330,000 članstva in se naslanja na ameriško delavsko organizacijo CIO, ki ji v Ameriki radi očitajo, da vleče s komunisti. Njena posestrima v Kanadi je pa odločno proti komunizmu. Dokaz za to trditev je dejstvo, da je CCL organizacija na svojem občnem zboru odglaso-vala 10 proti 1 za Marshallov plan ali načrt.
KANADSKI KATOLIČANI imajo pa sami zase svojo delavsko zvezo, ki se imenuje CCCL (Canadian Catholic Confederation of Labor). Pišejo, da ima 90,000 članstva, če se ne motim, mora imeti glavna svoja središča v provinciji Quebec. Bom pazno zasledoval in drugič kaj več povedal.
TUDI PREKO AMERIKE nam pride včasih na uho kakšna zanimiva o Kanadi. Zvedeli smo na primer to, da je pred kratkim prišel v škofijo Buffalo mlad slovenski duhovnik iz Gorice, ki mu je ime Rev. Mirko Rener. Kje je nastavljen
enciklikah se takole čita: Vendar je pa vsaka papeška enciklika glas s Stola Petrovega, ki je namenjen vesoljni Cerkvi. Zato imajo te enciklike naj višjo bogoslovno veljavo. V modernih časih, ko je objavljanje tiskanih reči tako lahko in ko zna skoraj vsak človek čitati, so postale enciklike najvažnejša pot, po kateri Najvišji Duhovnik v Rimu uči vernike po vsem svetu. Enciklike so namenjene v enaki meri duhovnikom in katoličanom svetnega stanu. Papež se oglasi posebno takrat, kadar je treba starodavna krščanska načela spraviti v sklad z novimi razmerami v današnjih časih. V zadnjih sto letih so izšle papeške enciklike, ki se tičejo vseh temeljnih vprašanj bogoslovne in filozofske vednosti. Najbolj se pa bavijo enciklike z vprašanji socijalne etike ali nravnosti. To pa radi tega, ker v modernih časih nastajajo vedno nove težave med ljudmi. Te težave se pa tičejo vse bolj vprašanja, kako urediti človeka dostojno življenje v praksi, nego vprašanja, kakšen je ta ali oni katoliški nauk sam na sebi.
Dr. Keraovo berilo imamo zopet v zalogi
Dr. Kernovo
“ er),.po
‘berilo’,’ (Read
oni dan pisal nekomu v Ameriko, da njegovi begunski sinovi študirajo na neki evropski univerzi. Pove tudi, da mislijo tam tako dolgo študirati, da bodo postali doktorji, oziroma diplomirani to in ono. To še ni nič takega. Zanimlo me je pa, ko tisti oče pove, da so šli mnogi visokošolci v Kanado in si zdaj po kanadskih gozdovih pulijo lase v kesanju, da niso ostali v Evropi in tam vztrajali do konca svojih študij. To je bilo zame nekaj novega in bi zdaj zelo rad vedel, če je to dobesedno re3. Morda bo kdo prizadetih tole dobil pred oči in se oglasil s svojim komentarjem.
BEGUNSKIH ZDRAVNIKOV se pa ta naša ljuba Kanada pošteno otresa, tako je podobno. Prišlo nam je na ušesa, da so se morali zapisati med “pesarje” in iti še v druge “delovne” poklice, in so na ta način prišli sem. To je čudno, ko se na drugi strani Kanada dela tako velikodušno do beguncev. Baje ni tega kriva Kanda kot celota, ampak njeni domači zdravniki so ljubosumni na begunske zdravnike. Vsaj tako se ta reč razlaga. Nekaj se šušlja, da bi tudi naš dobro znani zdravnik in blag mož, dr. Puc iz Spittala, bil že med nami ali vsaj blizu nas, če bi se kanadski zdravniki ne bali, da bi jim tu odgriznil kakšen groš. Bomo videli, kako se bodo te reči nadalje razvijale.
POLITIČNA, SOCIJALNA in delavska vprašanja razumeti, ko prideš v novo deželo, ni lahka reč. Mene je zlasti zanimalo takoj v začetka, kakšne organizacije ima kanadsko delavstvo. Dosedaj sem razbral toliko, da imajo delavci vsaj tri večje organizacije. Največja se imenuje, če se ne motim, TLCC. (Trades & Labor Congress of Canada). Baje dela z roko v roki z ameriško AFL. — (American Federation of Labor). Sliši se pa, da je TLCC v Kanadi precej komunistično navdahnjena in ima zato spore z
Po priliki kaj pokazal, ko je postal naš “sosed, Kličemo mu: Dobrodošli! Tn drugo v tej zvezi nas še bolj zanima. Na isti ladji s tem duhovnikom je potovalo kak tucat slovenskih deklet z Goriškega v Kanado. Izkrcale so se v Hali-faxu, potem je pa za enkrat izginila sled za njimi. Ko bo to objavljeno, bomo pa morda že vedeli, kam so se dejale. Dobrodošle, dekleta, in hitro se seznanite z vso našo kanadsko slovensko skupnostjo!
ŠE ENA PREKO AMERIKE. Ta je pač šla po dolgih ovinkih. Janez Dobernos ne ve vseh podrobnosti, ampak preko Amerike prihaja črno na belem. — Rev. Gaborik v Batawi se je na-pram nekomu izrazil,' da so novi Slovenci v njegovi župniji pravi apostoli za lepo katoliško življenje in zelo dobri agitatorji za farno skupnost. Baje so že spravili v cerkev precej takih, ki so bili do sedaj samo bolj na papirju katoličani, pa niti Slovenci niso! Vidite, take novice se že čujejo o naših! O, naj le potrjujejo take novice po ovinkih, pa magari še večjih kot je pot preko Amerike. Nič napačno bi ne bilo, če bi se kaj takega či-talo tudi V listu THE NATION. Pa kdo ve — morebiti se pa še bo, samo VSI moramo posnemati nove Slovence v Batawi.
DOPIS WILLIAMA KAUK-LERJA v zadevi kanadskih farnt-je bil prav na mestu. Razveseljivo je, da se novi slovenski Kanadčani zanimajo za farme. Tudi Janez Dobernos misli, da je v tem naša bodočnost. Vsi poznavalci Kanade trdijo, da bo poljedelstvo dvignilo Kanado. Prostora je v njej ogromno, načrtnega dela je treba. Slovenci, na to mislimo, da se bomo po končanih kotraktih in prvih prihrankih zagledali v kanadske kmetije ali farme. Ko se malo bolj tazgledmo, bo Janez Dobernos še kakšno rekel o tem.
DRUGA POLOVICA onega članka v Ontario Year Book o
„ naročiti, naj to stori
jih je komaj nekaj čez 100.
Berilo stane v našem uradu ?2, po pošti pa 25 centov več. Zlasti novi naseljenci v Kanadi naj se požurijo in berilo takoj naročijo, da ga bodo sigurno dobili. Naročilo naslovite na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Dopisi in drugo
Zanimiva so poročila naših Kanadčanov
Stratford, Ont. — V prvi vrsti bodite prav lepo pozdravljeni Vi kakor tudi vsi ostali, kateri se žrtvujejo in nam napišejo same zanimive stvari v Ameriški Domovini, katera je nadvse priljubljena med nami novimi Kanadčani. Ob aečerih nas pride po več skupaj in pregledamo vso od prve do zadnje strani, da 3e tako vsaj malo razvedrimo. Najbolj pa nas zanima, kako se imajo naši sotrpini tu po Kanadi, ki nekateri kar veliko napišejo. Le tako naprej!
Priloženo pošiljam poštno denarno nakaznico za naročnino za tekoče leto, sicer ne vem, če bo dovolj, a samo toliko smem obenkrat poslati. Prisrčne po-
zdrave pošiljam vsem našim rojakom,	/
Jože Cičjak,
c-o James Ballantyn,
R. R. 3, Stratford, Ont.
♦ ♦ ♦
Malo čez mejo v U. S. iji drugo
Highwater, Ont — Namenil sem se, da napišem par vrstic, da ustrežem predvsem mojemu stricu, še nekaj dni in konec bo teh predpustnih dni. Za nas tukaj je pač vseeno pu3t ali post, nimamo pač nobene spremembe ne pri mizi in tudi ne drugače. Zdaj smo že nekoliko čez pol leta tu v Kanadi in smo se že kar na vse privadili, na ravnine in hribe, še mnogo vaši, trgov in cvetočih mest smo videli, seveda tudi veliko več ali manj "very nice girls,” smo pač ljudje, da take stvarce radi pogledamo ali oči mečemo za njimi. Postali smo, bi rekel, presiti; saj gotovo veste, kako je, če pajk nima nikjer več prostora, da bi predel svoje mreže. Smo pač kot nekak potujoč cirkus, samo malo manjši kot smo ga včasih videli v Ljubljani.
Zadnjič enkrat smo bili stopili za kratek čas malo v Zed. države. Izrabili smo priložnost in ogledali, kje bi se dobilo kaj cigaret, ko jih imate tam tako poceni in menda še bolje vrste kakor so naši Pleyers. Vsak izmed nas si jih je preskrbel za svojo potrebo.
imate v Clevelandu neko Žosi in
smo tudi brli, kakšno je bilo njeno poročilo, kako je na Madžarskem vse poceni in da se za 16 centov dobi: kosilo, vina pa še solatca zraven. Pri nas imamo tudi nekj fantov iz tistih krajev, kjer je vse tako poceni in se kar dobro razumemo.
Predlagali smo našemu Bačiju, da naj namesto paketa, katerega redno pošilja vsak mesec domov svoji materi, naj raje pošlje tiste cente in še
še kaj bi napisal, pa sem ž^ pogruntal urednika, da nimal rad predolgih dopisov in takih radovednosti in zvedeli smo tudi, da so uredniku že vrnili škarje. Vsa čast vzorni policiji, da skrbi za tak red. Se bom pa še drugič kaj oglasil, ko ne bomo več v postu. Pozdravljam u-,1 rednike kakor tudi vse Slovenke in Slovence po širnem svetu željo, da se ne bi preobjedli vi predpustnem času. Vam udani, ■ Janez Pust.
♦ ♦ ♦
Se je ponesrečil pri delu na farmi
Diamond City, Alta. — Prilagam naročnino za časopis Ameriška Domovina, katerega redno prejemam na sedanji naslov. Sem pač radi nesreče, katera me je doletela pri delu na farmi prvi mesec mojega bivanja v tej moji novi domovini, ko sem pri padcu s tovornega avtomobila dobil hud udarec na levo ramo, še sedaj nesposoben za delo. Ker sem pa poljski delavec, pa nimam tukaj nikake pravice do kakšne podpore. Tako sem prepuščen skoro sam sebi in kolikor si pač morem sam pomagati.
Seveda, po mojem mnenju bi moral farmar plačati za nesrečo, katero je on sam povzročil ali zakrivil, a jaz si radi neznanja tega jezika ne morem nič pomagati. Imel sem nato službo v manjši bolnišnici v Barr-in sem tudi to delo jako
Zakaj U trpali na OTRDELIH ŽILAH IN REVMATIZMU!
The M.C.D. Oorp lm> dva naotonalno mana kemlsta. Dr. Albert Fisher in Dr. I. Lewis, Id sta po vei letih preekuienj. odkrila in Jdrav-nlško preskusila HUMAN, novo zdravilo, ki premaga bolečine radi otrdelih til in ravmatlzma. NA TISOČE TRPEČIH OA HVALI. Zdravniki v bolnišnicah govorijo o 8UMAN, zdravilu, ki hitro olajša bolečine otrdelih žil, rvematlzma ln mišičevja, kot eno na)večjih razkritij naSega 6aia.
'Jaz ne morem Priporočiti boljšega zdravila kot SUMAN mojim bolnikom, ki trpijo na otrdelih Silah in revmatizmu," Je rekel Dr. A. F. clevelandski zdravnik (njegov naslov Je v našem uradu).
Caašmir Obochawild. IM* VVheeieck Koad. Cleveland. O. piše deloma: “Vei kot 8 let sem trpel na revmatizmu. Porimsil scen vaako-Jaka zdravila, pa ni bilo nič boljše. Odločil tem poskusiti SUMAN. Bog sna blagoslovi za te izdavite odkritje, ki ml Je v nekaj dneh olajšalo bolečine. Po treh tednih sem bU čisto oodravšjmi. Zdaj lahko opravljam vsake delo.''
Poskusite to čudodelno zdravilo. NE TRPATE ŠE NAPREJ NA O-TRDEUH ŽILAH IN REVMATIZMU.
SUMAN kroglice stanejo 53.00 škatljica. Prebivalci Ohio naj dodajo * centov za državni davek. Ako Je naročilo plačano vnaprej, bomo poštnino plačali ml. Na C.O.D. naročila so stroški poštninp prirscunani.
Mi vam damo radevolje nasvete.
Naročite še danes. Pošljite pisma in naročila na naslov: V„
M.CJ). CORP.
1243 West 3rd St Dept H	Cleveland 13, Ohio
je pred durmi. Nikar ne zamudimo lepe prilike, ki se nam nudi, da čimlepše pripravimo svoje duše za praznik Vstajenja! Kdor bi želel kaj več informacij, naj se obrne na kakega svojega znanca oz. znanko iz Montreala, ali pa na gospo Rosi Papež 3863 St. Dominique Street, Montreal. Pozdravljeni.—N. N.
♦ ♦ ♦
Kako dlakce pulimo in na ohcet hodimo
Acton, Ont. — Ko prebiram Ameriško Domovino, vidim razna znana imena, ki se oglašajo v našem “Kotičku.” Naj pa še jaz napišem nekaj o življenju naše male skupine Slovence v malem mestecu 40 milj od Toronta.
Bilo je v pozni jeseni, meseca novembra lanskega leta. ko se
ko sem nekoč bral v Ameriški Domovini.
Priznati pa moram, da je bilo kar fletno na ohceti. Vse je bilo jako okusno pripravljeno. Oba ženina sta ae Jtar dobro postavila s svojima nevestama.
Tudi po končani gostiji smo imeli še precej zabave. Naš Tone je mertda mislil, da bo tudi ponoči še kaj sanjal o ohceti. Ko je prišel domov, si je lepo slekel obleko in legel v poste-jo — obut! To je bilo smeha, mislil sem, da bo Janeza razneslo, Toneta je biio pa menda malo sram. Pa kaj bo. tako je pač na ohceti.
Obema mladima paroma iskreno čestitamo in želimo, da bi jima Bog dal obilo sreče, zdravja in zadovoljstva na novi živ-ljenski poti! Pozdrav vsem či-tateljem Ameriške Domovine.— Frank.
MUH
pa se na žalost ni in tako včasih pine in šla m novo de,° v *-|
varno usnja.	'
Ob slovesu so se nam nekateri
kar težko prenašam bolečine, posebno ponoči, ko se v spanju obrnem na levo ramo. Zato sem tudi to službo moral pustiti in sem se podal k moji sestri, ki živi tukaj na farmi s svojo družino. Ker je pa tudi ona na tem, da živi samo od zaslužka na pesi in je tudi ona ‘sama prišla sem par mesecev pred menoj, zato mi boste v uredništvu že oprostili, če vam ne morem tako točno plačevati naroč-
nekaj navrže, pa mu bo mati več njne kot bi jo rad za časopis,
nazaj poslala kakor on tja in morda še kakšno buteljko pristnega “ljutomerčana,” kakršnega menda ne premore Kanada.
On nas je samo malo posrta-ni gledal, ko smo mu kazali naš časopis Ameriško Domovino, kjer je bilo črno na belem. Seveda pa je bila tista objava zelo pomanjkljiva, a on se zelo zanima za to stvar. Zato bi bilo jako priporočljivo, če bi mogli dobiti od tiste Žosi podrobnejše poročilo oziroma na katerem “partei-office” se mora registrirati in v kolikem času bi bilo to rešeno, da bi prišlo povabilo. Bačijeva mama bi bila vsem zelo hvležna, kajti dosedaj mu samo joka in toži, da je velika draginja pa še brezposel nost povrhu in pomanjkanje vsega.
katerega prejemam prav z velikim veseljem in mi je v veliko tolažbo v tej moji nesreči. Dolžan pa prav gotovo ne bom ostal in se vam tudi za sedanje zaupanje prav lepo zahvljujem. Prisrčno pozdravljam vse v uredništvu kakor tudi vse naše rojake po svetu, vaš nesrečni
Slavko Zupančič.
♦ ♦ ♦
imaaaasssaaataaiiimiMiimMiiiiiiiiniiiimtmt« NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti rastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična 31ovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, nat torei pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. ■Dolenc. Njen naslov Je:
MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1097 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada
Ne odlaiaRt!
Nabavite sl
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 t ameriških dolarjih. Ameriška Domovin« 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, O.
U. S. A.
♦ ♦ ♦
Duhovne vaje v Montrealu
Montreal, Que. — Vsi Slovenci in Slovenke iz Montreala in bližnje okolice so vljudno vabljeni, da se udeležijo tridnev duhovnih vaj, ki se bodo ršile v Montrealu od 17. do 20.. marca. Vsak večer ob osmih bo ovor in sicer v slovaški cerkvi na St. Denis cesti (točno na križišču ceste Marie Anne). Vodil jih bo prečastiti g. dr. Kolarič.
Komur je le mogoče, naj
naši prijatelji smejali rekoč: “Greste dlakce pulit 'in uživat prijeten duh!” — Nismo se o-zirali na take' in podobne besede, ampak jo korajžno odrinili na določeno nam mesto.
Uradnik delavskega urada iz Guelpha nas je s svojim avtom odpeljal v tovarno in nas predstavil šefu tovarne. Ta nam je potem odkazal delo. Vsi smo se spogledali med seboj in vihali nosove ob “prijetnem” duhy svežih kož. Ni baš prijeten duh, posebnb ne v začetku, dokler se ne privadiš. Vinko in Janez sta stalno dajala pripombe: “Fantje, presneto smrdi!” Pa se Jože oglasi: “Mogoče pa ne bo tako hudo. No, saj se je še tisti ribniški konj privadil, predno je napravil žalostni konec.”
In tako smo se vneto oprijeli dela in se navadili vsemu in tudi smradu!
Ker pa je človeku težko samemu biti, posebno še v tujini, je sklenil naš Vinko, da se oženi. Kdo bi vedno letal v tisti
m -Pomagajte Ameriki. kupujte Victory bande tn znamke.
DE10 DOBIJO
žensko se sprejme
za splošna hišna dela, en dan v tednu. Pokličite med 10. dop. in opoldne LI 5629.	(49)
HALI OGLASI
Znanja išče
Slovenec, star 24 let, trgovski potnik, stanujoč v Caracasu, Venezuela (večna pomlad), ekonomsko dobro situiran, želi znanstva z Slovenko resnega in mirnega karakterja v svrho kasnejše ženitve. Kasnejša preselitev v USA ali Kanado možna. Cenjene dopise pod “Franc” pošljite na upravo tega lista.
Omet popravljamo
Popravljamo omet (plaster), Pokličite MElro& 3647. Delo zanesljivo.
Naprodaj je self serve trgovina z živili; izvrstna okolica v
Guelph in trošil denar. Kože so Euclidu. Vsa nova oprema. De-težko in si prav pošteno prislužiš^ la na leto za $68,000 prometa.
tiste “zelence.”
Dne 26. februarja je postal Vinko zakonski mož. Ko smo prišli zvečer povabljeni na gostijo, se seveda spodobi ženinu in nevesti čestitati in jima želeti srečo, sva to zadevo z našim Tonetom kar v redu opravila. Ker se je pa ravno ta dan poročil tudi naš Slovenec, g. Kukavica, je biio treba še pri njem opraviti to delo. Vprašal naju je, če sva Slovenca, čudno se nama je zdelo, da naju je to vprašal, ko sva mu vendar po slovensko čestitala, saj angleščine itak še nič »e znava drugega kot “ji” in “pij” (jesti in piti). Končno tem mu pa le dopovedal, kakšno narodnost nosiva — pa je kar ugasil. Naj bo pa še ta sodrga na ohceti, sem si mislil, kaj neki bodo šele potem rekli,
Cena je prava za hitro prodajo. Brez agenta. Za informacije
pokličite RE 2378.	(48)
jih gotovo udeleži. Velika nočJko jih pride še 7 milj; vsaj ta-
, Hiša naprodaj
Naprodaj je 6 sob hiša za I družino, dvojna garaža. Nahaja se na Reno Ave. in je v izvrstnem stanju. Naslov pove uprava tega lista.	(47)
Za varstvo otrok
Priletna ženska, ki bi hotela paziti na 2 otroka, dobi hrano in stanovanje ter plačo po dogovoru. Naj se zglasi na 1389 E. 43. St. zgorej.	—(47)
Išče sobo na farmi
Moški, ki je v pokoju, bi rad dobil hrano in stanovanje1 na farmi. Je pripravljen opravljati lažja dela. Kdor ve za kaj primernega, naj pokliče HE 2783.	(47)
.il!l!illllllllllllll!!lllllll!lllilllillllllllll!lllllllllllllllllllillinillllllllllllllllllllllll
......... ^
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
llllllllllllllllllll
Divje nomadsko življenje mu je prijalo čezdalje bolj. Par-krat se je poskusil v teh letih ustaviti na farmah ali v mestih na zapadu, toda nikoli ni dolgo vzdržal. Navadno samo tako dolgo, dokler se ni pošteno pre-pil, nakar je zopet vzel pot pod noge.
Spomladi v prvem ipovojnem letu se je v Matevžu vzbudilo hrepenenje po koži na griču, otroku, Amaliji in življenju v odljudni naselbini. Vrnil se je domov, da poskusi začeti staro življenje kolonista ter da poizve, kako in kaj je z njegovo ženo. Mogoče se je že vrnila, je tiho upal, ko je vlak z njim drvel preko prerij kanadskega za-pada proti Ontariu. Lepo bi
bilo, če bi jo našel doma 1 Doma je našel — golo pogorišče! Bajta mu je zgorela že pred tremi leti, so mu povedali' sosedje. Kdo, je podtaknil ogenj, niso vedeli. Mogoče kak potepuški vagabund.
Druga novica ni bila nič manj
\ Frigiclaire MASTER ^Refrigerators;
tri dni pustil svojo farmo v ko, kakor če bi presadil žlahtno, tako zvesto držala skozi vse Ontariu, ne da bi se pozneje [vrtno rožo kam v divjino, kjer življenje. Stric pa, ki je bil ti-kdaj pobrigal zanjo. Janez bi bi zvenela. Ne gre. Je že tako gy večer posebno dobre volje, tega ne napravil, si je mislil,Iusojeno. Tam je bila rojena, je začej poizvedovati, kako kaj in •M vzlic vsemu ostal na svoji-tam vzgojena, tam je njen dom v starem kraju, zemlji.	j —naj ostane tam. Jaz jo obi-j “gi ,bil kaj na Posavju pri
Stric Matevž se je njegovim ščem po enkrat na leto in takrat Tonetu? Še živi? In kako rine besedam samo smehljal. Saj sem vedno vesel in oni tam v skoui življenje?”
Janez še ne ve, kaj je življe- Ontariu tudi. Pridno dekletce, nje, ker ga je jedva načel. Na moja Malčka.” vprašanje, kaj je s tistim sve-| Janez je strica zavidal in potom, je pa le odgovoril:	[miloval obenem. Zavidal mu je
“Kaj jaz vem! Najbrž ga jnjegove pustolovščine, ki so se ima kdo drugi. Jaz se doslej ni- mu videle tako mikavne (kakor
sem pozanimal za to stvar.
“Ne gre mi v glavo,” je zmajal z glavo Janez, “kako bi mogel kdo drugi vzeti vašo zemljo brez vašega dovoljenja in ne da bi jo kupil od vas. Ka-
vsakemu zelencu), pomiloval ga je pa zaradi smole, ki se ga je
poraznizTIlatevža: Amalijina ho je to mogoče? Kaj tukani
nobenih zakonov?” “Seveda zakonov imamo še preveč, se je zasmejal stric Matevž “tudi takšne, po katerih nimam več pravice do zemlje, ki sem jo dobil od države zastonj/ da bi jo obdeloval, ki pa sem jo prepustil zlodjiu in drugim. Kakopak, če bi bil ostal tam, obdeloval zemljo in plačeval davke, potem bi bil tisti svet še danes moj. Pa rišem. Viš, Janez, tako je s to stvarjo.”
“Pa bi bili ostali! Tam je gotovo bolj prijazno kakor tukaj, sami tako pravite.”
Stric je napravil ipožirek iz ploščnate steklenice, ki ga je vedno spremljala na vseh nije-govit potih.
“Saj bi bil, če bi mi bilo usojeno. Pa mi ni bilo. Smola,
prijateljica mu je obzirno sporočila, naj nikar ne čaka Amalije, ker se je v vojneri času poročila z drugim ta je ne bo več nazaj v Kanado! —
Matevžu je bilo, ko da se je celi svet zvrnil v ralzvaline. Zaman je upal vsa leta in sanjal o družinski sreči! Ali ima zdaj še česa iskati v tem kraju, kjer je nekoč živel tako zadovoljno? Kjer je stal njegov dom, je zdaj črno pogorišče, ki je obenem pogorišče njegove družinske sreče! Malčka? O, njo ima rad, ampak tudi zaradi nje ne bo ostal v tem kraju. S seboj jo bo vzel ter ji poiskal dom drugje.
Matevž je že tretji dan po svoji vrnitvi spet odšel dalje.
Toda hčerke ni vzel s seboj ka
kor je Ml nameraval. Žena ki - gmola Mene se je dr_ j., je bila druga mat. m Malčka j^ ^ ž ^ nft stara
STir z ««“>•
ral stran od svoje druge mate-
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na-vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika
15800 Waterloo Rd.—IV 3200
Vas moči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drog 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna
e Mor* storage space
•	New Full-width Hydrator e Meter-Miser mechanism
*	6-7-9-11 cu. ft. sices
I'
cene ad *217.75 naprej
h
Mi vam damo popust v gotovini namesto Eagle znamk.
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD
APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
John Sušnik
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Tolar
ki Je za vedno zatisnil svoje dobre oči S. marca 1948.
Eno leto že Te zemlja krije, telo Tvoje v grobu mimo spi, duša se v večnost je selila, tako je volja božja bila.
Spomin na grob Tvoj nam hiti, žalost v srcu nam budi, tolažbo eno le še imamo, da se združimo nad zvezdami.
žalujoi ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Jleveland, O. 8. marca 1949.
re, katera se prav tako ni mogla privaditi misli, da bi morala iti plavolasa Malčka proč od nje. Matevža je ta ljubezen ganila in uslišal ju je ter [obljubil, da bo slej ko prej plačeval zanjo.
Po nadaljnijih dveh letih pu-fstolovskega življenja po kanadskih divjinah, ki nista bili brez nezgod za Matevža, se je mož odločil za mirnejše in manj nevarno farmarsko življenje. K temu ga je predvsem pripravila nezgoda, ki bi ga bila skoro stala življenje.
Na svojih samotlnih potih po divjinah je nekoč srečal medveda, kateremu je hotel vzeti kožo, kakor jo je vzel že mnogo drugim kosmaticem. Toda Matevževe oči so z leti oslabele, največ zaradi žganja, in strel je slabo zadel. Razsrjeni med-j ved je tedaj divje napadel lovca; Matevž je izstrelil še dvoje nabojev, toda roka se mu je tresla kakor še nikdar poprej in1 krogle niso pogodile podivjanega medveda. Matevž si je te-j daj sicer rešil življenje z no-| žem, čigar ostro rezilo je poslalo medvedjo dušo v večna lovišča, toda medvedovi strašni ■ kremlji so mu prizadejali hudo' rano na plečih, ki jih je mrcina nemarno raztrgala. Matevž je tedaj le z veliko težavo in, skrajnim naporom napravil pot do najbližnjega človeškega selišča, kjer je ležal več mesecev. Ko je ozdravel, je dal slovo divjinam, njenim prijetnostim in nevarnostim ter odrinil na j ug. Po nekaj mesecih iskanj a se je končno ustavili v bližini glavnega mesta province Saskatchewana, Regine, vzel v najem neko farmo, si nabavil potrebnega orodja in živine ter začel kmetovati.
5
Janez je rad in zvesto poslušal stričeve prigode, ki jih je dostikrat takorekoč požiral z odprtimi usti. Le to mu ni šlo v glavo, da je stric tako tja v
WHISKERS
ča. Kaj se hoče?— človek mora prenesti, kar mu je usojeno, pa bilo doro ali slabo. Saj delj kot do groba nikogar ne spremljajo križi in težave.” “Kako pa vaša hči, stric? Nič ne poveste, ali še živi ta kje?” “Ej moja Malčka je pa zala punčka,” se je poveselil Matevž ter izbrska! iz zaboja na tleh majhno fotografijo. “Viš, to je ttioja hčerka. Brhek deklič, kajneda? Samo ne vem, komu je podobna? Materi ni.” “Kje pa živi?”
“0, pri tistih Nemcih v Ontariu. Sicer bi rad,, da bi bila pri meni, pa kaj, ko pa je tam odrasla in smatra mojo nekdanjo sosedo za svojo mater. Ce bi jo vzel sem bi bilo prav ta-
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZTJUCH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18116 NEFF ROAD
BTyou mer bnouoh VITAMINS?
h«rtU«ŠU|whs ye* št, S ye* m 1» C* »Maya.
PBti| mnmemAA.
DENARNE IN DRU6E POŠILJATVE ZA SIARI KRAJ
Tvrdka Kollander naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka potil jatev je jamčena;
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in ista točno odpremlja na naslovnike;
DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
k: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem;
DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
•
KADAR torej rabite postrežbo
r gori navedeni); slučajih, se
MARINKO'S
416 EAST 156th STREET vogal Waterloo Rd.
Pridite k nam po
PIVO-VINO-MEHKE PlIACE!
za vse prilike.
Takoj vam pripeljemo na dom, že pokličete
IVanhoe 3170
OM 1*1 DAY
BBnmSfSnw*
Pošiljanje MOKE
IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE z* polno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejem-nik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča..
2)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00
V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, lako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-
,einaŠTANDARD IpIkeTI z« naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forma). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V »lučaju iz-
CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.	.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na DOBROVOLJ-ni nnROR11
URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo In pondeljek je urad zaprt.
D0BR0V0UNI ODBOR
245 West 18th Street	Naw York 11, N. Y.
Telet«.: W»tttoa 4-901«
v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio V zalogi imamo Jugoslovanske znamke Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
A Combination to Moot Every Laundry Need I BIG FOIL-SIZE Aptx WASHER PERSONAL Cinderella WASHER
•	Exclasiva, patented Spiral Dashar gate	• Washes forty—wBhsat hsallng, wraacb-
clsthas CLEAN la 7 ts t miaatesl	lag or tearing t
•	Largs sire parcslaia swomsl tab I	• Daasaafoy wfth washing anyfWnf by band!
•	8-position wringir, aatswatk roosrslog	• Ideal far sbasr nyteas, dainty baby gnr-
dralal	moats, silks, lyaObsHts aad waalaasl
ONLY $0.00 DOWN... 65 WCCKS TO PAY I
:»
OBLAK FURNITURE CO.
6612 ST. CLAIR AVE.
Cleveland 3, Ohio
Zanesljiva, točna postrežba v uradti
LAKELAND REALTY (0.
15604 Waterloo Rd.	KE 6681
Se priporoča
1	JOHN ROŽANCE
|	Uradne ure: 9:30 zj. do 8 zvečer
ilHHIIIMIIIItllllllHIIIHIIIIHIIIHIIIHHIIIHItHIIIIIIIHHIH|lfflH||IHI|IH||H||ll||IHI|
LimnjTnnrijmn.njnjxarLn.rmjTJTnjiJTjmn
K. S. K. JEDNOTA
★ ★★★★•■ POSOJUJE DENAR tom KSKJpo 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljifta in posestva
brez kake provizije
5
HEnderson 2978

★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplaluje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pilite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
c
351-63 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS * ltu uojuiJYJ'UTnjxriJijmnjmjxnjmrLarui
SPOMNITE S S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNOVI
i.t .t i arLTLTLrLnrunru uti