INFORMATOR •t£x KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN gorenje RAZVOJ, finance, mali gospodinjski aparati, elektrokovinarska oprema, naravno zdravilišče ^ovo Velenje, 3. julija 1990 Leto XXIV Številka 25 ram za obstoj in razvoj ^nu,/ četrtek, 28. junija 1990 s, ,®e na svoji 2. redni seji se-q. ' delegati delavskega sveta enja Gospodinjski aparati. ec*nja točka njihovega dnev reda je bil nedvomno prog Preventivnih laTjL GorenJa k'iim ukrepov pos Gospodinjsk likati do konca letošnjega leta lektor 9a je predstavil generalni Jože Stanič. Gre za 5r°9ram, ki je kratkoročno osre ije likvid- 5Sen na zagotavljanje /,ln znižanje vseh vrst stroš-fciJ, k0 vhodnih kot naših, Temeljni cilj teh ukrepov m;„0rel zaključiti poslovno leto nj^alno izgubo oziroma brez 'Pogoji gospodarjenja, ki so >,a, l6rja lov lydi v Škarjah med t6r":,al gospodarske reforme, -- 10 namreč od nas povsem se način ravnanja. Znašli smo Cer,c,“' v sKarjan mea visokimi l6 aIP' vhodnih materialov in zah-cenmi PO nadaljnjem zniževanju i6n.naših izdelkov, zaradi konku-todl h05*1' lmarno fudi mnogo za-katg 'srjatev. In medtem ko ne lahk'c sPremembe terjajo in si ba|° vzamejo čas, je drugje tre-pJ^Pati hitro, zato tudi takšen Tj 9ram kratkoročnih ukrepov. Ptihr rePi 50 povsem konkretni, %a nlri„ensk' Bistrici, brez pridržka vprli 2‘j * , Nenazadnje so bili seznanjeni tudi z akcijo prodaje obveznic koncerna Gorenje, ki že pomeni del sanacijskih ukrepov, saj naj bi z njo izboljšali strukturo virov financiranja in kot je bilo slišati so se v nakup obveznic koncerna Gorenje, ki je seveda povsem prostovoljen, z občutkom pripadnosti že začeli vključevati tudi delavci Gorenja Gospodinjski aparati. Seveda smo večji del teh obveznic ponudili v odkup bankam, našim poslovnim partnerjem, republiki in federaciji. Na seji so se delegati seznanili še z možnimi strateškimi povezavami Gorenja Gospodinjski aparati ter s politiko cen in prodajnih pogojev. Izbrali pa so tudi našega delegata v strokovnem odboru Združenja elektroindustrije, kjer nas bo poslej zastopal Jože Dolinar poleg Mirka Ternika iz Gorenja Elektronika in Bojana Penška iz Gorenja Mali gospo-diniski aparati. B.G. Nakup obveznic prinaša 10 % letne obresti in možnost, da postanete solastnik Gorenja koncern Obveznica Gorenje — moja obveznica Vinko Perše je v Gorenju zaposlen že dvajset let, zdaj kot obra-tovodja v Gorenju Procesna oprema, zato se je za nakup nekaj obveznic že odločil, čeprav kot še morda tudi nekateri drugi meni, da bi bila odločitev lažja pred nekaj meseci, saj so pred nami dopusti, jeseni pa ozimnica in šola. prav v njem zaposleni delavci. Vrednost najmanjše obveznice v višini 100 DEM prav gotovo zmore, sploh pa v štirih možnih obrokih, plačati sleherni delavec Gorenja.-In prav bi bilo tako. Če bo treba, bom sama tudi še kasneje kupila kakšno obveznico.” "Vsi pa bi si želeli, da bi bil z odkupom obveznic dobljeni denar, ki ga delavci z zaupanjem vlagamo v Gorenje, porabljen res čimbolj prav in koristno. Prepričan pa sem, da jih bodo, morda še bolj kot sami delavci, kupovali tudi drugi občani, saj ime Gorenja pri ljudeh še vedno kar precej velja.” Alenka Brdnik, v računovodstvu Gorenja Elektronika je prevzela dela materialnega, blagovnega in stroškovnega knjigovodstva, je med tistimi delavkami in delavci, ki se je še odločila, da z nakupom obveznic pomaga k stabilnejšemu in lažjemu poslovanju Gorenja. ”V Gorenju sem že skoraj dvajset let, zato se mi takšna odločitev zdi nekaj samoumevnega. Za vsako podjetje se morajo v prvi vrsti zavzemati Podobno kot Alenka Brdnik pa misli še veliko 'delavcev v Gorenju Elektronika, kjer je bilo zanimanje za nakup Gorenjevih obveznic precejšnje že prvi dan, ko smo se lahko odločili za to obliko pomoči našim podjetjem in sa- mim sebi. Po družinskem preudarku - za polovico več Pred 24 leti se je v Gorenju zaposlil Jože Verdev, ki je danes upravljalen linije za preoblikovanje pločevine v surovinskem oddelku Štedilnikov, eni najsodobnejših proizvodnih linij Gorenja Gospodinjski aparati: "Takoj po izidu Informatorja sva z ženo, ki dela v montaži Štedilnikov, posebej pozorno proučila informacijo o obvez- nicah, sicer pa tudi redno spremljava bilje in razvoj Gorenja. In tako sva na družinskem posvetu sklenila, da bova podpisala pogodbo za nakup obveznic vsaj za polovico več, kot je predvideno v programu. Meniva namreč, da bosta mogoče kdaj deležna zaposlitve v Gorenju tudi najina otroka, ki obiskujeta osnovno šolo. Po drugi strani pa je z izdajo obveznic nakazana rešitev iz težkega položaja tudi za Gorenje, zato se je kaže oprijeti. Na sestanku v surovinskem oddelku sem se sam vključil v razpravo in povedal, da je naša prihodnost v Evropi in da je zdaj čas, da v tem trenutku delavci sami prispevamo svoj delež in si tudi s tem zagotovimo vpogled v porabljena sredstva. Sicer pa večjih pripomb ni bilo, zato pričakujem, da ne bo delavca, ki se ne bo odzval tej akciji. Nenazadnje pa je treba povedati in tudi vedeti, da je v bistvu nakup obveznic neka vrsta namenske oblike varčevanja, ki se bo obrestovala. Upam, da delavcem Gorenja dvakrat.” (Nadaljevanje-na 3. strani) Kako čista je (bo) reka Paka? Občinska raziskovalna skupnost Velenje je v letu 1989 razpisala razvojno-raziskovalno nalogo "Vpliv industrijskih odpadnih voda Gorenja Gospodinjski aparati na reko Pako", vendar je bila naloga razširjena še na ugotavljanje vpliva vseh večjih industrijskih objektov, ki stojijo ob Paki od Hude luknje do izliva v Savinjo. Hkrati ugotavljajo tudi vpliv komunalnih odplak in vseh ostalih pritokov, vseh vrst vod v Pako, od potokov do odplak kanalizacije. Naloga je torej zastavljena dokaj obsežno in gotovo prva tako zasnovana v Jugoslaviji, zanjo pa skrbi posebna delovna skupina, ki jo vodi Bojan Jus. Poleg njega so iz Gorenja Gospodinjski aparati v tej skupini še Vilma Pece, Nevenka Rožu n in Irena Brložnik, iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pa sodeluje dr. Miran Medved. Analizo vzorcev vode opravljajo v laboratorijih Gorenja Gospodinjski aparati, in sicer v ekološkem laboratoriju, v kemijskem in laboratoriju Galvane. v biološkem laboratoriju Rudnika lignita Velenje in v laboratoriju za tehnologijo vode v Termoelektrarni Šoštanj. V začetku je bila ta naloga zastavljena kot analiza onesnaževanja Pake s strani Gorenja, kasneje pa so jo razširili na ugotavljanje vpliva vseh večjih industrijskih objektov. Istočasno ugotavljajo vpliv komunalnih odplak in vseh večjih pritokov, torej vseh vrst vod, ki se stekajo v Pako. Skupno imajo določenih 10 odvzemnih mest za vzorce vode, ki jo odvzemajo po posebnem terminskem planu. Tako bodo imeli na koncu kompleten pregled obremenitve Pake po vseh dnevih in urah v tednu in po letnih časih. Raziskovanje bo trajalo skupno 365 dni: začeli so oktobra 1989. nih parametrih, ki jih je kar 37. Ugotavljajo vsebnost vseh pomembnejših kemijskih snovi, ocenjujejo fizikalne lastnosti, kot je temperatura, barva, vonj in podobno. Posebno skrb namenjajo vsebnosti vseh težkih kovin. Večino analiz opravijo v laboratorijih Gorenja, analizo organskih snovi pa v laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo v Mariboru, kjer imajo potrebne aparature za natančno mejenje. Sodelovanje je vzorno tudi z delavci laboratorija v velenjskem rudniku, kjer redno merijo biološko porabo kisika, medtem ko sedimente 4 krat letno ugotavljajo v laboratoriju šoštanjske termoelektrarne. Bistvo naloge je v tem, da bodo dokončno ugotovili (prav gotovo pa v bodoče tudi preventivno ukrepali) sliko o onesnaženosti Pake skozi daljše obdobje. Spoznali bodo, po katerih vidikih je Paka najbolj onesnažena, za Gorenje Gospodinjski aparati pa je to izrednega pomena. Zakaj? O tem meni Bojan Jus, vodja kemijske tehnologije, takole: "Ugotoviti moramo stanje in to nas tudi najbolj zanima, kje so šibke točke, da bomo lahko v tehnoloških postopkih pravočasno in primerno ukrepali. Že dosedanji rezultati pa suvereno kažejo, da Pake iz Gorenja ne obremenjujemo v taki meri, kot smo mislili, sploh pa ne v primerjavi z ostalimi obremen-jevalci Pake. K tem sodita mesti Titovo Velenje in Šoštanj s komunalnimi odplakami, da ne govorimo o odpadnih vodah nekaterih tovarn in drugih objektov. Dejansko najmanj onesnažuje Paka prav Gorenje, saj vse nevarne odplake nevtralizirajo v centralni čistilni napravi v Gorenju v Titovem Velenju." V Gorenju Gospodinjski aparati pa so tudi že pristopili k razrešitvi vprašanja, kako čimmanj obremeniti centralno čistilno napravo, da bi bilo kar najmanj mulja, ki ostaja tu kot posebni odpadek. Hkrati si prizadevajo, da bi tehnološke postopke uredili z zaprtimi krogotoki vode; torej bi z uporabo filtrov, ionskimi izmenjevalci in elektrolizo dosegli to, da bi kar največ materialov, ki jih uporabljajo kot vodno raztopino, zadržali v postopku, kar bi hkrati pomenilo tudi manjše materialne stroške. Kako čista je in kakšna naj bi bila reka Paka, bodo odgovorili ob koncu te raziskovalne naloge, ko bodo znani vsi rezultati. Delavci in strokovnjaki v laboratorijih ter člani posebne skupine opravljajo to nalogo z vso odgovornostjo in tudi veliko zavzetostjo. Težko je napovedati, kdo se bo znašel na spisku največjih obremenjeval-cev Pake, toda znano je že sedaj, da je Gorenje Gospodinjski aparati to vprašanje rešilo s postavitvijo doslej ene najzanesljivejših centralnih čistilnih naprav, ki so jo pred nedavnim opremili še s cianirinim analizatorjem. H. Jerčič Na sliki: Marta Fidej v ekološkem laboratoriju Gorenja Gospodinjski aparati pri analiziranju vzorcev vode iz Pake Začetek poskusnega obratovanja nove z najsodobnejšo tehno1 gijo opremljene lakirnice v Gorenju Notranja oprema, ki je Pre“v, den v prvi polovici julija letos, bo Gorenjevi proizvodnji pohiš,v omogočil nov programski in razvojni razmah ter prodor na nal zahtevnejša tuja tržišča. Za visoko kakovost in lep design Po uspešnem začetku obratovanja novih strojev za obdelavo plošč iz najnovejših, v Gorenju prvič uporabljenih materialov, končujejo v Pohištvu Gorenja Notranja oprema tudi montažo opreme za avtomatizirano lakirno linijo, ki pomeni modernizacijo proizvodnje kuhinjskega pohištva in omogoča širitev proizvodnega programa. Nova tehnologija v strojnem oddelku in lakirnici Pohištva Gorenje Notranja oprema bo omogočila kakovostno površinsko obdelavo profiliranih in ravnih površin ter avtomatiziran nanos najsodobnejših premaznih sredstev. Z novimi večnamenskimi stroji za obdelavo vrat različnih designov in Gorenje Notranja oprema novo avtomatizirano lakirnico bodo ob zmanjšanju števila zaposlenih za več kot trikrat povečali proizvodnjo v obeh izmenah in s tem dosegli pomembno povečanje produktivnosti. To pa še ni vse. Po besedah Stanka Štiglica, vodje sektorja investicij v Gorenju Notranja oprema, bodo z modernizacijo proizvodnje in površinske zaščite Gorenjevega kuhinjskega pohištva uresničili tehnološko sanacijo, dosegli visoko stopnjo avtomatizacije in bistveno izboljšali delovne pogoje zaposlenih ter ekološko čistost delovnih mest. Pri vsem tem je najbolj pomembno, da bo boljša kakovost izdelkov zagotovila učinkovito izvozno trženje. ^ \ nalm proizvodnji bodo nah1^ uporabljali najnovejša Pre |M sredstva, ki zagotavljajo dalj življenjsko dobo, večjo trdh _ nanešenega laka, enakomef ^ sjaj, večjo raznolikost vizualn^ barvnih učinkov. Vse, kar ni zj1^ gla več kot petnajst let stara nologija. Skratka, lahko rečen1 ^ da gre za dvojno prelomnic0 razvoju proizvodnje kuhinjske^ pohištva v Gorenju. Na eni str pomeni to obvladovanje najs dobnejše tehnologije, po drug1 r omogoča širitev ponudbe izv no konkurenčnih izdelkov. Po besedah Janka Špegla-je proizvodnje Pohištva, pr®0^ devajo do konca julija odpre^ poslovnemu partnerju Ike® . Švedske prvo pošiljko pe' ,|S vrat. Prejeli so tudi naročilo dobavo v avgustu, do konca I pa načrtujejo, da bodo mesec naredili približno deset tisoč v j Ob tem bodo, kot je poud. Janko Špegel, v novi lakirnic' kirali tudi vrata iz obstoječe^ proizvodnega programa. Gor je Notranja oprema in Ikea se v okviru petletnega sode anja dogovorili za letno Pr“gg vodnjo in prodajo od 16® % vrat v prvem letu do 200.000 v letu 1994. Tako si bodo v , renju Notranja oprema še 0"j| utrdili pot na izvozna tržišča 1 . za ostale, obstoječe ter n . programe kuhinjskega pohl? in si, kljub krizi na doma0^ tržišču, zagotovili nemoteno koče delo in poslovanje. Dušanka Založn Kontrola bolniškega staleža se nadaljuje V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer se ob povečani junijski proizvodnji soočajo tudi s povečano bolniško odsotnostjo, še naprej opravljajo laično kontrolo bolniškega staleža. Tako so v 14 dneh opravili 67 kontrolnih obiskov pri delavcih, ki so doma zaradi bolezni. Ugotovili so, da jih 10 ni upoštevalo zdravnikovih navodil, 1 pa je imel ne- točen naslov. Največ kršitelje^ bilo iz Štedilnikov (6), iz Zarnr ^ valne in hladilne tehnike so in 1 iz Pralno-pomivalne tehn' Gorenje Gospodinjski aparati Zanimivo je, da je bilo več'11! kršiteljev (9) v prvem tednu kontrole. ii ^veznica Gorenje - moja obveznica (Nadaljevanje s 1. strani) erwC Perme’ vodja servisne Ser\^ Za elek,ron'ko v Gorenju daSel3no sem zainteresiran, tat86 ,irma še naprej razvija, s ° sem za obveznice, predv-tiio Pa’ da se ta sredstva violi za razvoj in osvajanje p. °.,zanimivih programov. , Pr*an sem, da bodo dolgo-tali' del.avci tudi tokrat poka-re . sv°jo navezanost na Go-|0J®’..mlajši pa, da s svojo od-red tVli° za obveznice nepos-dek0 prisPevajo svojemu jas-5J ®rnu jutri. Seveda bom vpi-b. določeno vsoto, ki mi jo dovoli,e finančne zmož- Gpter Loskovšek, je tehnolog v ao reniu Mali gospodinjski tWa,i’ kier dela že devet let v l(j :[®niu je zaposlena tudi žena. obveznice že kupila. 0 Pisarni nas je več in smo se Ve6rn’ ali kupiti Gorenjeve ob-in tako del zaslužka jeZ|ti vanj, veliko pogovarjali. t)v sta v Gorenju zaposlena družinska člana, ponekod jih je tudi več, se vsi prav gotovo težje odločijo za nakup, saj mora ob vseh nujnih odtegljajih od plače dobršen del vendarle ostati še za najnujnejše vsakodnevne življenjske potrebe.” Slavko Brglez, komercialist v Notranji trgovini Gorenja Commerce "Glede na splošno gospodarsko situacijo v družbi in tudi pri nas, menim, da je razpis obveznic dobra zamisel. Zavedati se namreč moramo, da nam bodo tako zbrana sredstva omogočila hitrejši razvoj. V Gorenju sem že 21. leto in, ko sem slišal za obveznice, sem se tudi odločil za nakup, seveda po svojih finančnih zmožnostih. Prepričan sem, da bodo podobno ravnali tudi drugi Gorenjevi dolgoletni delavci, mlajši sodelavci pa si lahko s tem skupnim dejanjem omogočijo boljšo delovno in poklicno rast in razvoj kot tudi prihodnost naših otrok. Kdor misli na svoj in Gorenjev jutri, bo kupil obveznice Gorenje." ača pamet v tujem robotu like de,ku tehnološke informa-Spa porenja Gospodinjski kuh^' 50 skupaj s tehnologi prnn Pe .tehn'ke poskrbeli za ki a hiranje robotov Trallfa, med najsodobnejše 9alne robote na svetu. UilniPosodobitvi emajlirnice Šte-Wf 50 kuP'li dva robota rri0v a 5000. vendar brez progra-n0 oh?dločil' so se za neposredna ..dllko programiranja robotov doin* ovnem mestu", torej na v6c Cen' proizvodni liniji. Sodela-rnati?ddelka tehnološke infor-ke Ignac Uršič, inženir s tehnologom emajliranja Francem Tamšetom sta se lotila programiranja predbrizgavanja za različne polizdelke za štedilnike. Nalogo sta opravila uspešno, saj so z delom robotov v Štedilnikih zadovoljni. Kakovost brizganja z robotoma je dobra, kar pomeni, da je enakomernost nanosa v celoti zagotovljena. ^spodinjski aparati fo^.^ednike, se je z delom teh Abq0v seznanil pri proizvajalcu °t)i„. Norveškem. Čeprav je dobil Jraial le teden dni, si je pri-dfagocene izkušnje. Skupaj dotC lJršič - zaupanje v last-Zr|anje Prenosna programirna naprava, s pomočjo katere je Ignac Uršič "naučil" robota potrebnih gibov za predbrizgavanje polizdelkov za štedilnike "Glede na to, da so programe izdelali sami, so dokazali tudi ustrezno strokovnost za programiranje brizgalnih robotov,” je povedal vodja oddelka tehnološke informatike Gorenja Gospodinjski aparati Bojan Terče in nadaljeval: ”S tem so domači strokovnjaki dosegli lep uspeh, saj je običajen način prodaje teh robotov skupaj s programskim paketom.” Nedvomno pa so si delavci Gorenja pridobili zaupanje za nadaljnje delo pri posodabljanju proizvodnje Gorenja, ki je tudi pogoj, da se Gorenje Gospodinjski aparati uspešno kosa v vse hujši konkurenci na trgu. H.J. 3'7. Srečanje na delovnem mestu Ivan Čas Če se z nekom pogovarjaš res na njegovem pravem delovnem mestu, še laže pretehtaš vse izrečene misli, gibe, spoznaš del njegovega delovnega ritma. Z Ivanom Časom sva se pogovarjala prav na enem "njegovih" delovnih mest, v pisarni, za njegovo delovno mizo. To pa je res le eno njegovih delovnih mest, saj mora biti kot obrato-vodja prisoten pravzaprav tako med delavci, za delo katerih odgovarja, kot tudi pri vseh, ki so kakorkoli povezani z njihovim delom. Tako je razgovor potekal nekaj manj mirno, občasno prekinjen s telefonskim klicem, prihodom sodelavcev, pa zato z manj občutka. da ga motim pri delu. V Gorenju je preživel kar polovico svojih let, zato skoraj upravičeno poudarja, da je nekaj Gorenja pravzaprav tudi njegovega. Z vlaganjem dela prihrankov, plače, bo to morda čez kakšno leto postalo tudi v resnici. Vse svoje znanje in tudi veliko odrekanja |e v preteklih dveh desetletjih vlagal vanj, živel za Gorenje, se zanj boril in mu vseskozi želel napredek in boljše čase Prepričan je, da bo Gorenje živelo naprej, kajti tu bosta verjetno iskala delo in možnost, izkazati se z delom tudi njegova otroka. Zato tudi mora tako misliti. In prav je tako: pravzaprav je vzgojen v duhu preteklih desetletij, da je treba dati vse od sebe, se razdajati, če si delavec Gorenja in tako zagotoviti boljši jutri najprej sebi, potem pa tudi svojim otrokom. "Še zdaj se spominjam svojega prvega delovnega dneva v Gorenju, kamor sem prišel po dveh letih nabiranja delovnih izkušenj v vzdrževanju na železnici. Kot mlad ključavničar sem takrat začutil, da me potrebujejo in tudi znajo zaposliti, saj sem že prvi dan na delu preživel 16 ur. še kasneje so se delavniki pogosto raztegnili na več kot osem ur, ne le ob sobotah, temveč tudi ob nedeljah, kakor so delali tudi v proizvodnji gospodinjskih aparatov, za tekočimi trakovi." Kasneje je ob delu končal še srednjo tehniško šolo, ki mu je odprla možnost drugačnega, zahtevnejšega dela. Bil je tehnolog, konstruktor, kakšnih šest let pa je že obratovodja, najprej še v Vzdrževanju, po osamosvojitvi strojegradnje pa v Gorenju Procesna oprema. Rad dela, gre med delavce: živi za delo in pravi, da lahko delo najde vsak in mu ni treba čakati na to, da mu prepostavljeni pove, kaj mora narediti. Če drugega ne, je v njihovem oddelku vedno treba kaj urediti, pa Ivan Čas, obratovodja strojegradnje v Gorenju Procesna oprema čeprav le pospraviti po predalih, zložiti in očistiti orodje, da si kasneje pripravljen na pomembnejše in zahtevnejše delo. Ko pa Ivan Čas odhaja iz tovarne, se mu v Mislinju odpre povsem drugačno življenje, v katerega poskuša čimmanj vpletati vsakodnevne službene skrbi. Tako kot ima rad red v službi, na delovnem mestu, urejene medsebojne odnose, to, da vsakdo ve, komu in za kaj odgovarja, ima rad urejeno tudi doma. Sam pravi, da je to morda nekoliko zastarelo mišljenje, vendar mu več pomeni pravočasno kuhano kosilo, zavest, da sta otroka z mamo, kot pa morda nekaj več denarja in žena v službi. Za takšno, pred leti sprejeto odločitev, ni zato žal nobenemu od njiju. Delo, ki ga opravlja Ivan Čas, je prav gotovo naporno in odgovorno. Sprejemanje in urejanje dela. razporeditev delavcev za posamezno delo. spremljanje poteka prevzetega dela, reševanje nastalih problemov, predaja izdelkov kupcem in še kaj vsekakor zahtevajo njegovo stalno prisotnost in zbranost. Ob vsem tem pa se mu zdi najpomembneje, da vsakemu delavcu zaupa res najprimernejše delo, takšno, da ga bo opravil kakovostno in zadovoljen. "Vsi ljudje pač niso za vsako delo, čeprav marsikdo misli, ključavničar je ključavničar in mora odlično opraviti vsako delo. Ravno to, da ob delu spoznaš, pri čem je nekdo od delavcev najuspešnejši, bi moralo biti vodilo vsakega vodje. Seveda pa ob tem ne gre pozabiti tudi drugih odnosov in tega, da bi moral vsakdo vedeti, kako se mora obnašati do drugega, pa naj bo to delavec do predpostavljenega ali obratno," je eno od prepričanj Ivana Časa. Darinka Razdevšek Planine vabijo Nedelja — dan za Mojstrovko V nedeljo, 8. julija 1990 se lahko udeležite planinskega izleta na Malo 2332 metrov visoko Mojstrovko. Avtobus odpelje ob 4. uri izpred Rdeče dvorane do Vršiča. Povratek v poznih večernih urah. Prijave sprejema kot ponavadi na 142 (II) Rezka Vocovnik. Olimp - Parnas Za planinski izlet na grška vrhova Parnas (2450 m) in Olimp (2917 m), ki bo septembra, je že prijavljenih 35 planincev, vendar je v avtobusu še nekaj prostih mest. Prijavite se lahko še pri Rezki Vocovnik v blagajni vzajemne pomoči, kjer morate do 12. julija poravnati tudi prvi od treh obrokov. Podrobnejša pojasnila v zvezi z izletom pa lahko dobite, če pokličete Milana Kretiča, II ATC interna 206. Tudi številke so govorica... Vseh trideset in še več let je z veseljem do dela in z zvestobo do Gorenja izpolnjevala odgovorne naloge, sprva kot knji-govodkinja v tedanji Lesni, in nazadnje kot vodja finančno- kami, z govorico, ki jo morajo še posebno dobro razumeti računovodski delavci. Pred dobrim mesecem dni je prišla zadnjič na delo in tedaj so ji sodelavke za dolgoletno pred- računovodskih poslov v strokovnih službah Gorenja Koncern. Trideset let in še več se je Amalija Mastnak srečevala s števil- ano delo izročile šopek cvetja in darilo, ki naj bo le simbol. Kajti vsi so ji zaželeli, da bi urni kazalec še dolgo odmerjal dneve njene življenjske jeseni. l, , Naši upokojenci V juniju se je v podjetjih Gorenja v Titovem Velenju in Topolšici ter v Gorenju Mali gospodinjski aparati upokojilo 30 naših sodelavk in sodelavcev. V Gorenju Gospodinjski aparati so se v Zamrzovalni in hladilni tehniki upokojila Marija Srebotnik, varilka sistemov, ki je bila v Gorenju zaposlena 28 let, Rafaela Stropnik, pregledovalka sklopov po 19 letih in Ana Dor-dič, pregledovalka duroplastov po 14 letih dela v Gorenju. V Štedilnikih sta se upokojili Marija Sedlar, snemalka, ki se je zaposlila pri nas pred 24 leti in sestavljalka Elizabeta Kukovič po 25 letih dela v Gorenju. V Pralno-pomivalni tehniki se je upokojila Slavka Najdoska, sestavljalka, ki se je zaposlila pred 11 leti. V Vzdrževanju se je po 16 letih dela v Gorenju upokojil vzdrževalec specialist Karel Kraigher. V juniju so se v strokovnih službah tega podjetja upokojili še komercialistka za domači trg Marija Vovk, ki je delala v Gorenju 22 let, samostojni koordinator kakovosti dobaviteljev Drago Urtelj (v Gorenju je bil 22 let), samostojna referentka izterjave Ana Lebičnik, ki se je v Gorenju zaposlila pred 25 leti, vodja finančnega knjigovodstva Marta Hrovat po 30 letih in računovodkinja Marija Glažar, po 24 letih ter nakladalec Mihael Vaupotič po 23 letih dela pri nas in samostojni organizator sejmov in razstav Hinko Dermol, ki se je zaposlil v Gorenju pred 22 leti. V Gorenju Notranja oprema se je junija upokojila sestavljalka v Pohištvu Angela Vrčkovnik, ki je bila tu zaposlena 22 let. V Gorenju Elektronika se je po 35. letih dela v Gorenju upokojila umerjevalka-popravljalka Barbara Ježovnik. V Gorenju Commerce so se minuli mesec upokojili vodja našega razstavno-prodajnega centra v Mariboru Andrej Babenko, predstavnik v Kraljevu Miodrag Milovanovič, oba sta bila v Gorenju od 1975. leta, vodja predstavništva Borislav Pajič, ki je v Gorenju združeval delo 27 let ter Ida Skrube skupinovodja čistilk in čistilka Marija Verboten, prva po tridesetih in druga po enaindvajsetih letih dela v Gorenju. V Gorenju Naravno zdravilišče v Topolšici se je po 37 letih dela v tem kolektivu upokojila natakarica Pavla Jug. V strokovnih službah Gorenja Koncern sta se junija upokojila pomočnik PO Marjan Žagar po 24. letih dela v Gorenju in vodja finančno-računovodskih poslov Amalija Mastnak, ki se je v Gorenju zaposlila 1959. leta. V Gorenju Družbeni standard sta se upokojili pomočnici kuharja Štefka Čebul in Tilka Juvan, obe sta bili v Gorenju več kot dvajset let. Po 16 letih dela v Gorenju se je upokojil Ivan Repič, rezkar v Gorenju Procesna oprema, po 9 letih pa Kristina Ažman, sestavljalka v Gorenju Mali gospodinjski aparati. V Gorenju Servis sta pogoje za upokojitev dopolnila komisonar Anton Beliš in Eva Zamernik, vodja plana in analiz, oba sta bila v Gorenju zaposlena skoraj četrt stoletja Slavica Drečnik Čudne so poti, ki nas vodijo skozi življenje. Čudne so tudi odločitve, ki jih sprejemamo in udejanjamo v življenju. Srečujemo se dan za dnem, pa za marsikoga niti ne vemo, kakšne misli se mu pletejo, kakšne težave ga spremljajo, kako se spopada z njimi. Slavica, med nas si prišla pred petimi leti. Vzeli smo te za svojo, delali skupaj, se včasih skupaj poveselili, tako kot še nekaj dni, preden si za vedno odšla iz Gorenja in od doma. Tvojo delovno pot zdaj v Gorenju nadaljujejo tvoji trije sinovi, morda se jim bo čez kakšno leto pridružila še hčera. Dom v Ljubiji pa ostaja prazen in nem, brez pojasnila, zakaj si tako zgodaj zapustila vse, kar si ustvarjala vse svoje pr®" kratko življenje. Sodelavci Gorenja Mali gospodinjski aparati Obvestilo delavcem Gorenja Zaradi mnogih napačnih razlag v zvezi z uporabo članarine Zveze svobodnih sindikatov Slovenije oziroma pravic, ki jih imajo samo člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, dajemo naslednja pojasnila: Blagajna vzajemne pomoči Koristijo jo lahko vsi delavci, ki plačujejo članarino blagajne vzajemne pomoči. Počitniške kapacitete V Gorenju nimamo počitniških kapacitet, katere bi bili kupili iz sindikalne članarine, torej se tudi ni nikoli postavljalo vprašanje, kdo lahko te objekte koristi. Pri občinskih svetih ZSSS, republiškem svetu ZSSS in tudi v nekaterih tovarnah v Sloveniji pa taki objekti, ki so kupljeni iz članarine ZSSS, obstojajo, zato lete lahko koristijo samo člani ZSSS s člansko izkaznico. Borza tega sindikalnega turizma se objavlja v časopisu Delavska enotnost. Pravna pomoč pri sindikatu V Gorenju imamo organizk3.^ pravno pomoč, ki se e. izključno iz članarine Svobod . ga sindikata, zato jo lahko kod jo le člani ZSSS. Prav tako je° , ganizirana služba pravne pod1 za člane ZSSS tudi pri ObCjd kem svetu ZSSS Velenje m n publiškem svetu ZSSS. Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije Ostale ugodnosti članov j. r*-_i_i_ii_ _ •_■ ■ ■_m.__ ^p3r i Zv®*? Svobodnih sindikatov so sane v Statutu ZSSS in |. hrbtni strani članske izke* ce. Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Gorenje Koncern Malica Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Mesni sir, zeljna solata, pecivo Goveji golaž, polžki, jabolko Pečen piščanec, pražen krompir, paradižnikova solata Pasulj, prekajeno, sadni jogurt Široki rezanci s šunko, stročji fižol, sadje Hrenovke, krompirjeva omaka, pecivo Dunajski zrezki, dušen riž, zelena solata Dietna Mesni sir, zeljna solata, P“" Goveji golaž, polžki, jab0111 Pečen piščanec, pražen } krompir, paradižnikova so - Ričet z govedino, sadni jo9. Široki rezanci s šunko, sik* fižol, sadje m Hrenovke, krompirjeva om pecivo Dušena govedina, riž, sol tata INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Titovem Velenju tet 6 renja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski sv j Ureja Uredniško odbor - Glavni in odgovorni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja L densko. Naklada 8000 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna ^ tovo Velenje, Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23-1974 Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.