Naročnina mesečno 25 Din, zb iuozetn-stv o 40 Din — ue-ileljsku izduja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 2096. 2994 in 2050
VENEC
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserute; Sarajevo štv. T565, Zagreb štv. 39.011. Praga-Duuaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6, Iclefou 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
.iiini«
Francosko finančno
Pariz, januarja.
Uolgo časa so Francijo smatrali za srečni olok v sedanji svetovni gospodarski krizi. Sedaj pa se vedno bolj kaže, da tudi Franciji ni bilo prizane-seno in da tudi ona vedno bolj trpi radi gospodarske krize, število brezposelnih narašča in sanacij raznih podjetij in bank menda tudi še ni konec. Tudi v Franciji se opažajo posledice tezavrirauja gotovine kakor v drugih evropskih državah, kar naravno zelo otežuje normalni potek gospodarskega življenja. Zalo vidimo, da je obtok bankovcev v Franciji izredno velik in dosega zadnje čase rekordne številke. Nasprotno pa jc vedno močnejši odmev Francije v mednarodnih vprašanjih, kar temelji na dejstvu, da je danes Francija edina država na svetu, ki moro še komu Kaj kreditirati. Toda tudi tu se opaža polagoma, da more javni trg kapitala sprejemali vedno manj emisij. V preteklem letu so znašale emisije v Franciji 10.2 milijarde frankov, dočim so še leta 1930. znašale 22.1 milijarde frankov. Toda pri tem je treba vpoštevati, da javni vpis ni zmogel teh vsot in da so morali velike deleže pri novih emisijah prevzeti garancijski sindikati sami. To je popolnoma razumljivo pri sedanjih borznih tečajih. Kajti veliki padec tečaja tako papirjev s stalno obrestno mero kakor delnic je povzročil največje nezaupanje kapitalistov do novih naložb v papirje. Indeks tečajev je znašal na pariški borzi v začetku 1. 1929 150.8 (podlaga so tečaji konec 1. 1927., ki so vzeti za 100), v začetku 1. 1930. 134.7, v začetku 1. 1931. pa 92.0. Na dau 2. januarja 1932 pa je znašal indeks 47.8. V primeri torej z. 1. 1927. so padli tečaji za |>olovico, ravnotako tudi v primeri z začetkom preteklega leta. Pri tako nizkih tečajih za večino papirjev ni mogoče misliti na kako večjo emisijo po ugodnem tečaju. Vzemimo za vzgled eno 7% posojilo, ki je bilo emitirano lani, pa takoj uvedeno na pariški l>orzi. Uvodni tečaj je bil 85 (le malo nižji kot emisijski), le dni pa jc znašal tečaj 45—47.50. Kapitalist. ki je lani podpisal posojilo, je izgubil v krajši dobi kot eno leto skoro polovico svojega denarja, če hoče sedaj vnovčiti obligacijo. Pri tako nizkih tečajih so donosi papirjev znatni, pn vendar li nizki tečaji ne vzbujajo veselja do nakupov, ki bi tečaj dvignili.
Velike francoske banke se zavedajo tega dejstva in tečaji emisijskih bank so padli v večji meri kot tečaji drugih zavodov. Vsa tendenca francoskih velikih bank gre sedaj za lem. da si naberejo čini večje likvidne vsote, ki gredo pri največjih zavodih v milijarde frankov.
Končno ne smemo pozabili še enega momenta. Francoz je v svojih denarnih poslih tako zelo previden, da se mnogim zaradi tega zdi naravnost smešen. Kakor smo v Nemčiji videli, da je vladala v gospodarstvu velikopoteznost (ki pa se je sedaj tako žalostno zrušila), tako vidimo pri Francozih največjo previdnost, ki povzroča, da je sedanji finančni položaj Francije tako trden in da se oči v.-eli posojilojemalcev obračajo v Francijo.
Pač pa je Francija v stanu iz državnih sredstev dovolili kakšno manjše posojilo. Tako poročijo listi, da je bilo obljubljeno Češkoslovaški posojilo 500 milijonov. Naravno je, da mora laka posojila odobrili francoski parlament, ki se sestane 12. januarja. Francoske finance so sicer že pod vplivom padca davčnih dohodkov, vendar ima Francija še velike rezerve iz prejšnjih let v gotovini, ko je bil donos davkov izredno velik. Že svoječas-no je iz teh rezerv podelila nekaj posojil. Vprašanje pa je, če ne bo zmagal pesimizem glede bodočega razvoja dogodkov, ko za enkrat še ni videti konca sedanji svelovnogospodarski krizi. Proračun za 1932 je bil sestavljen že v znaku teh momentov.
Sedaj išče posojila v Franciji tudi Romunija, katere finančni minister gre v Pariz. Romunske potrebe so velike, vendar pa vse kaže, da Romunija ne ho mogla dobiti kakega večjega posojila, pač pa je pričakovati, da bo l!anque de France pomagala z deviznimi krediti. Podobno je bilo z Grčijo, kateri jo ravno tako Banciue de France odobrila kre-dil 100 milijonov frankov. Mimogrede omenjamo tudi, da se za večstomilijonski kredit pogaja v Parizu tudi romunska monopolska uprava, ki potrebuje sezonski kredit za nakup tobaka.
Značilno je, da vse države, ki iščejo posojil v Franciji, potrebujejo predvsem dolgoročna posojila, katerih pa ni mogoče dobiti, pač pa lahko računajo satno na manjša kratkoročna posojila. Naravno je, da teh posojil ne morejo porabiti za investicijske svrlie, ker so premajhna in zalo (tako n. pr. v Romuniji) govore proti takim posojilom, čeprav priznavajo, da so v danem momentu edina možna rešitev finančne krize. Tudi Francozi sami se zavedajo teli dejstev in bi bili gotovo pripravljeni raje dati velika investicijska posojila, ker jc le tako mogoče, da imajo od posojil države, ki jih dobe, večjo korist. Z donosi investicijskih posojil je mogoče izboljšati splošni gospodarski položaj in •/, doosi teh investicij je mogoče lažje plačevali obrestno in amortizacijsko breme. Takih dolgoročnih posojil si seveda žele posojilojemalci, vendar v danem momentu nI nanje mogoče misliti v večjem obsegu.
Francija se dobro zaveda pomena inozemskih IKisojil na domačem trgu, vendar pa tudi francoska vlada sama ve In marsikdaj deli mnenje francoskih kapitalistov glede dajanja posojil. Francoska vlada danes obvladuje domači kapitalni trg v laki meri kakor nikjer drugod na svetu ne. Edino Amerika je kol posojilodajalec svoječasno poskušala vplivali na svoje kapitaliste glede dajanja posojil, toda njena politika ni bila konsekvenlnn in zato imajo danes Američani v Nemčiji »zmrznjene« milijard-
Politična borba okoli osebe Hindenburga
Briining se pogaja s Hitlerjem -- Hitler za Hindenburga, ako se nacionalisti pustijo v vlado in izvedejo nove volitve v Reichstag
Berlin. 8. jan. Za praznike je vladalo po vsej Nemčiji politično premirje, ki jc bilo naloženo s prepovedjo političnih shodov. Zato pa se zdaj opaža toliko bolj živahno vrvenje. V Berlinu se nahajajo voditelji vseh strank in vršijo se živahna posvetovanja, tako da dobiva javnost vtis, da stoji Nemčija na pragu velikih dogodkov. Vodja nemških nacionalistov Hugenberg zahteva novo nacionalistično vlado, nemška ljudska stranka, ki je prešla popolnoma k desnici, se še ne more odločiti, ali bi se stopila s Hugenbergovimi nemškimi na-cionalci ali z. agrarci. Centruni, ki danes vodi vlado, se boji, da ne bi prevladali desničarji, in zanimiv je članek osrednjega glasila centruma na lles-senskem, ki poziva narodne socialiste, naj se že odločijo, ali hočejo ostati še nadalje izven vlade ali pa sodelovati z vlado s čutom odgovornosti«, menjati dosedanje metode in odobriti Brttningovo zunanjo politiko.
Že več dni je na dnevnem redu razpravljanje o reparacijah in stranke ne opustijo nobene prilike. da ne bi z zahtevo popolnega črtanja vojne odškodnine utrdile svoje postojanke med volivci, j Toda dogodek dneva jc včerajšnji razgovor med Briiiiiiigom. vojnim in notranjim ministrom Grii-ncrjeni ter Hitlerjem. Podrobnosti razgovorov še niso povsem znane, vendar je že javna tajna, da gre za vprašanje, ali naj Hindenburg, čigar predsedstvo zapade v smislu vveiniarskc ustuve inesera maja, spričo (ako važnih mednarodnih pogajanj, kakor so reparacije, razorožitev in podaljšanje kratkoročnih kreditov, ostane še nadalje ua krmilu nemške države ali naj se umakne. Rečeno je bilo. da bo Hitler še v teku današnjegn dne sporočil Briitiingu pogoje, pod katerimi bi bil pripravljen pristati na kompromis glede Hindenburga.
Kako velik ugled uživa llindenburgova oseba po vsem svetu, je znano, saj vidijo v njem posebno
Francozi, jamstvo za notranji red v državi in pa za umerjenost nemške zunanje politike. Maršal Ilin-denburg je bil izvoljen 1. 1925 za predsednika, in sicer kot kandidat desničarskih strank, ki so pri drugem glasovanju nastopile sporazumno. Svet je videl v izvolitvi nekdanjega \Vilhelmovega maršala za predsednika pričetek nemške revanšne politike in tudi hud udarec vveimarski republikanski ustavi. Toda dogodki so pokazali, da je bila ta napoved zgrešena, kajti Hindenburg se je čudovito prilagodil zahtevam povojne Nemčije. Omogočil je Strese-niannovo konciliantno zunanjo politiko kakor tudi sestavo Marxovega in Miillerjevega kabineta, nadalje sporazum v Haagu ler končno sestavo Brli-ningove vlade. Nič čudnega, da so bile desničarske stranke nad njim razočarane in da se danes v prvi vrsti republikanske stranke potegujejo za Hindenburga.
Večkrat so narodni socialisti mislili na kandidaturo Hitlerja — ki bi moral postati šele nemški državljan —, na drugi strani se je imenoval tudi Gessler kot bodoči predsednik republike, ki bi bil naklonjen nacionalistom. Seveda te osebnosti niti zdaleč ne odtehtajo Hindenburga in pariški »Temps: je včeraj zapisal, da bi kandidatura teh oseb pomenila skok v temo. Vse kaže, da ui Hitler načelen nasprotnik zaželenemu kompromisu glede [{indenhiirKovega predsedstva. Tako niti jc
za novo leto poslal osebne čestitke, in mnogi vi-dijo v (cm znak Hitlerjevega popuščanja. Stališče socialnih demokratov še ni jasno, vendar se čujejo ludi iz njihovih vrst glasovi za to, da bi Hindenburg ostal še nadalje na krmilu države. Tako piše socialistična Rheinische Zeitung , da je samo ob sebi umevno, da ostane Hindenburg na svojem mestu. dokler se ne zaključijo pogajanja glede reparacij. kratkoročnih kreditov in razorožitve.
V smislu ustave ni mogoče podaljšati llinden-burgovega mandata brez spremembe ustave same. Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. Ako pomislimo, da štejejo narodni socialisti 107 poslancev, nemški na-cionalci 41 in komunisti 78, nam postane jasno, da je mogoče podaljšati Hiildenburgov mandat edino sporazumno z narodnimi socialisti. Volitve predsednika bi se morale vršiti že marca, in ako no bi noben kandidat pri prvem glasovanju dobil absolutne večine, bi se moralo vršiti aprila drugo glasovanje. Kakšne pogoje je stavil Hitler za kompromis, ni točno znano. Nacionalistični tisk meni, da bo Hitler zahteval: liillerjcvccm se morata izročiti listnici ministrstva za notranje zadevo in ministrstva za narodno gospodarstvo: razpustiti se morata državni zbor in pruski deželni zbor ler izvesti nove volitve. Začasno naj Briining ostane držav u' kancler.
Pogoji nemških fašistov
Berlin, 8. jan. ž. Po informacijah, ki prihajajo iz krogov narodnih socijalislov, so le-ti pripravljeni. da se podaljša službena doba predsednika nemške republike Hindenburga, lo pa le pod gotovimi pogoji. Predvsem zahte.Tajo narodni sorijn-listi, da podaljšanje službene dobe Hindenhurffa ne
izvrši sedanji nemški državni zbor. Mami pogoj pa je. dn se ne mlgodijo volitve r\ pruski dežrlili zbor. (lovori se tudi o možnosti vstopa narodnih sorijalistov v vlado, (lili zahtevajo notranje in pn spedar«k» minislfslTo in jim ie v lem h lučaju učeno. rc dr. Briinins; ostane ali ne.
Kako se bo preosnovala Lavalova vlada?
Pariz. 8. jan. ž. Večina današnjih listov piše, da bo Lavalova vlada, čim se sestane parlament, podala ostavko. Z druge strani sc zopet povdarja, tla Laval no namerava dati ostavke vsega kabineta, temveč hoče izvršili le rekonstrukcijo vlade. V slučaju rekonstrukcije, bo najbrž iz vlade izpadel Briand, vsekakor pa bosta odšla Doumesnil in Reynaud. Laval bo poleg predsedstva prevzel še zunanje ministrstvo. Kot kandidata za zunanje ministrstvo se imenujeta Boncour in Tardieu. Laval pravi, da ni izključeno, da pride do demisije vsega kabineta in bi v tem slučaju predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade min. predsedniku Lavalu. Nova Lavalova vlada bi se orientirala bolj na levo, ker bi Sla skupno z radikali, če pride do te kombinacije, bo zunanje ministrstvo prevzel Laval, vojno ministrstvo pa Herriot. Če se bo pa Lavalu posrečilo rekonstruirati vlado, pa bo vojno ministrstvo prevzel polkovnik Fabri.
Pari«, 8. jan. ž. Jutranji listi, med njimi Pe-tit Parisien« in Matin \ poročajo, da bo Laval v torek, najkasneje v sredo, podal predsedniku repu-
blike demisijo celokupne vlade. Listi trdijo, da bo predsednik republike ponovno poveril mundal za sestavo vlade Lavalu, ki se bo trudil, do bodo po želji predsednika republike v novo vlado prišli tudi radikali. Če zaradi stališča radikalne opozicije Lavalu ne bi uspelo sestaviti vlade, ne bo spo-polnil porltelja vojnega ministrstva, temveč le nekatere druge resore. V zvezi s tem sc javlja, da je Briand trdno sklenil, da demisionira, čeprav se jc njegovo zdravje v zadnjem času znatno zboljšalo. Laval bo skušal pregovoriti Brianda za sodelovanje. Čuje se, da bo Briand v novi vladi dobil ministrstvo brez portfelja. Iz Briandove okolice se pa te vesti demantirajo.
Brianda bodo izkrcali?
Pari«. 8. jan. AA. Ilavas poroča, da bo predsednik vlade g. Laval, če zunanjemu ministru c. Briandu zdravje ne bi dopuščalo, da obdrži zunanje ministrstvo, prosil g. Brianda, naj vendar še sodeluje v njegovi vladi.
Kaj bo z reparacijsko konferenco
London, 8. jan. ž. Britanski ekspert sir Leiht Ross jc danes ponovno odpotoval v Pariz, da nadaljuje preliminarna pogajanja s francosko vlado za odreditev smernic, ki jih bosta zastopali bri-I lanska in francoska vlada na reparacijski konferenci v Lozani. Pred odhodom iz. Londona je sir Ross konferiral s predsednikom vlade MacDonal-dom, ki se je včeraj vrnil v London iz Švice, kjer je bil na počitnicah.
London, 8. jan. ž. Britanska delegacija za reparacijsko konfercnco v Lozani je definitivno sestavljena. V delegacijo so imenovani finančni minister Chamberlain, trgovinski minister Runciman in Baldvvin. V političnih krogih so mnenja, da bo diskusijam repnracijske konference prisostvoval tudi predsednik vlade MacDonald. Pred odhodom v Lozano, se bo britanska delegacija ustavila najbrže v Parizu, kjer sc bosta MacDonald in sir John Simon sestala s francoskim ministrskim predsednikom l.avalom.
ne kredite. Politika vplivanja na kapitalni trg se je torej izkazala za dobro.
V sedanji gospodarski krizi je mednarodno gibanje kapitala skoro popolnoma zastalo. Lahko ludi rečemo, da je sedanja ostrina gospodarske krize bila v nema I i meri povzročena ravno po tem dejstvu. Kakor hitro se l>o zopet začel ta medna-. rodni krogotok kapitala v normalni izmeri, ne bodo izostale dobre posledice. Ravno Francija je danes najbolj poklicana, da pripravi temu gibanju prostejšo pot. Francija se lega zaveda, če pa je pri plasiranju svojih kapitalov previdna, ji legn ni z.a-I meriti, saj s francoskega stališča no
Reparacijska konferenca se odloži?
London, 8. jan. AA. Javnost je sprejela vest o smrti francoskega vojnega ministra Maginota kot senzacijo. Listi se boje, da ne bi ta dogodek poslabšal položaja v Evropi in da bi utegnile njegove posledice povzročiti, da bi morale vlade odložiti lausannsko konferenco.
Mednaroden moratorij ?
London, 8. jan. ž. Vest nekaterih ameriških listov, da predsednik Hoover namerava sklicati ludi mednarodno moratorijsko konferenco, se ko-menlira v dobro poučenih krogih kot dokaj verjetna. Ta moratorijska konferenca bi bila nadaljevanje reparacijske konference. Britanska vlada bi se takemu pozivu rada odzvala. Toda kdaj bo sklicana laka konferenca, se zaenkrat še ne more vedeti, najbolj verjetno pa je, da bo sklicana konccm tega leta.
Nov predlog za odplačevanje Vojnih dolgov
London. 8. jan. ž. Znani britanski ekonomist Armstrong je objavil v »Tenipsu daljši članek, v katerem stavi,ja predloge, da naj bi sc evropski vojni dolgovi odplačevali Ameriki v agrarnih in industrijskih proizvodih. Te dajatve bi namreč precej stabilizirale ekonomske prilike v Evropi. Armstrong opravičuje svoj predlog s lem, da je Amerika za časa vojne dajala svojim bivšim zaveznikom v Evropi niunicijo. orožje in živila, ne pa zlato. Zato ':ii>ko bivši ameriški zavezniki s pravico zahtevajo, da vračajo Ameriki svoje dolgove v indu-
Roislni defh kraljice
Relerad. 8. jan. AA. Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice 9. januarja ne bo nikakih posebnih *prr-jeniov. Le vpisna knjiga bo kakor običajno ves dan mi razpolago v maršala In dvora.
f Minister Mapinot
Pariz, 8. jan. AA. Vsi lisli prinašajo spoštovanja polne članke o priliki smrti vojnega ministra Maginota. V nekrologih naštevajo zasluge, ki jih imn pokojnik za narodno obrambo, nekateri ii-sti pa tem bolj obžalujejo smrt Maginota. ker ie imela Francija popolno zaupanje v njegovo ostro-timnost in prisotnost duha — dve lastnosti, ki sta neobhodno potrebni za zagovarjanje francoskega stališča na bližnji razorožitveni konfercnci.
Pariz, 8. jan. AA. Ministrski svet jc sklenil, da bo pogreb preminulega vojnega ministra Maginota na državne stroške.
Pogreb bo po vsej priliki v nedeljo. Predsednik vlade Laval je izdal nalog, naj bodo na vseh javnih in državnih zgradbah državne zastave raz-obešene v znak žalosti na pol droga.
Pariz, 8. jan. AA. Na seji ministrskega sveta je imel predsednik vlade g. Laval spominski govor za pokojnim vojnim ministrom Maginotom. Tudi predsednik republike Doumcr jc imel govor, v katerem se je spoštljivo oddolž.il manom pokojnega ministra. V znamenje žalosti je vrhovni 6vet narodne obrambe odgodil svojo današnjo sejo.
Huda poostritev deviznega reda v Avstriji
Dunaj, 8. jan. tg. V glavnem odboru narodnega sveta so danes sklenili novo poostritev deviznega reda. Novi devizni red prepoveduje privatni devizni kliring s tem, da sc dovoljuje dobro-vpis in polog samo za neposredne inozemske upnike. NajostrcjSa novost jc pa ta, da skuša vlada valuto iilinga izključiti iz inozemske trgovine. Izvoznik sme sprejeti v plačilo šilinge samo ted ij, če izvirajo iz svobodnega imetja inozcmca v šilingih pri kakem avstrijskem kreditnem podjetju. Tudi plačilo v blagu ali vrednostnih papirjih mora odobriti Narodna banka, ravno tako tudi vsak uvoz in izvoz na kredit. Prepovedane so tudi zavarovane pogodbe v tuji valuti pri tujih zavarovalnih diužbah. Vlada skuša torej zapreti vsa pota, po katerih so sc skušali posamezniki do sedaj z velikim uspehom izogibati deviznim predpisom, tako da se računa, da znaša mesečna oddaja izvozne valute komaj 10 milijonov šilingov.
Romunija išče posojila
Pariz, 8. jan. ž. Romunski finančni minister Argetoianu je prispel včeraj v Pariz. Najpreje bo sprejet ot jujiuu.1/rt 1VJ6,
Stcv. 6,
w
v Španiji se pripravlja
monarhistična reakcija
Republikansko meščanstvo in konservativci na strani orožništva - Ne vzdržljiv položaj socialnodemokratskih ministrov - Rovanje monarhislov v armadi
Pariz. 8. jan. Kampanja, ki so jo zaceli anar-ti i:i anarhoboljševiki proti orožuišlvu — tako zvani Gimrdia Civil — je silno ogorčila meščanske kroge in konservativni del kmetskega prebivalstva. (iuardia Civil sprejema od vseh strani nn tisoče in tisoče adres in podpisov, s katerimi -e ji izrazajo največje simpatije. Lahko se reče, da z orožništvom. ki se je v Španiji vedno držalo nepristransko in. ki se je zlasti po proglasitvi republiko odlikovalo 4so izredni korektnosti ter je le v skrajnem slučaju posegalo po sili, Siiimpatizira večina špati'.:' fcg-i prebivalstva, tem bolj, 'ker so anarhisti pri spopadu v Casiiljo lilanco nad trupli ubitih orožnikov uganjali najghusnejša grozodejstva. Zato tudi veliko zmernih republikancev na tihem ljubimkuje z idejo demokratične diktature, čeprav jc seveda zelo nevarna, ker monarliisti samo prežijo na moment, ko bi sP našel kakšen general, ki bi potom diktature zope! pripravil pot povratkn kralja.
Borba zmernih republikancev je sedaj naper-
jena v prvi vrsti proti socialistom in socialističnim ministrom, ki sedijo v kabinetu g. Azane. Položaj socialističnih ministrov je popolnoma ne-vzdriljiv, ker jih ne napada samo meščanstvo, ampak tudi delavske množice, ki pravijo, da so se njihovi ministri pokazali popolnoma nesposobne, da izvedejo socialne reforme, ki bi prinesle deželi obetano novo ero.
Dne 7. januarja se je zopet zgodil v Madridu incident, ki bi utegnil imeli resne posledice. Gu-ardia Civil je namreč dala v cerkvi Brcainadežne-ga spočetja brati mašo za orožnike, ki so bili od ■množice ubiti v Castillo Blanco. Sv. opravila so se udeležili general orožništva Sanjurjo in ves častniški zbor orožnikov kakor tudi velik de-1 moštva. Po maši se je velika skupina prijateljev Guardie Civil podala pred ministrstvo vojske, kjer je vzklikala crožnišfvu. Zaradi tega je republiranska policija nastopila proli nianiffeštaiitoni, pri čemer sta bili o.l preprečili republikanskih policistov ranjeni tudi dve gospe. Ta nastop policijo je še pomnoži)
ogorčenje, ki vlada v gotovih krogih zoper sedanjo republikansko vlado, ki koleba sem in tja iu vlada, kakor da nc bi vladala.
Dočim vprizarjajo eketremisli po raznih krajih dežele dalje šfrajke in nemire ter hujskajo zoper orožni.-lvo, pa tudi monarliisti ne mirujejo. Tako na pr. se poroča, da so monarliisti v Baskih na vrhu velike gore Irascuna pri San Sebastiauu razvili ogromno monarhistična zastavo, ki jo je morala sneli skupina socialislov.
V Valeneiji so aretirali tri časfnike sedmega konjeniškega polka, ki so obtoženi, da so snovali zaroto proli republiki. Zarota ima baje svoj sedež v Madridu in je razširjena po vsej deželi. To gibanje se opazuje z veliko skrbjo, ker je usoda republike v Španiji odvisna od zadržanja vojaštva, ki se je smatralo doslej kot lojalno in republiki zvesto. Kljub spremembi vladavine je namreč ostalo v Španiji slej ko prej odločilen faktor položaja vojaštvo.
Kaj zahteva m predlaga Bolgarija
Sotija. 8. jan. Ig. V posebni božični izdaji listov razpravlja ministrski predsednik Mušanov o bodočih konferencah v Lausa.ineu in Ženevi, na katerih bo zastopal Boijaitko skupno s finančnim ministrom Štefanovim. Musanav navaja, da je Bolgarska ugodila \seni zaliievain finančnega odboru Zveze narodov glede omejitev in varčevanja kakor nobena druga država in da je s lem življenjski standard potisnila pod minimum, da v lem pogledu ni mogoče iti dalje in da dobra volja ter varčevanje ne zadostujeta več. V svrho podpore valute, ki
je omajana radi zmanjšanja deviznega stanja, jc bolgarski Narodni banki tuja pomoč neobhodno potrebna, radi česar bo Bolgarija v Ženevi prosila ia pomoč, urez katere nikakor ne bo mogla dalje izpolnjevati svojih obveznosti. Na razorožitveni konferenci pa bo Bolgarija ugotovila lastno razorožitev in zahtevala enako tudi od drugih držav. Dalje bo zahtevala odpravo plačane vojske in zo-petno uvedbo omejene splošne vojaške dolžnosti, da se s tem zmanjšajo visoki stroški za vzdrževanje prostovoljske vojske.
Nemčija ne želi pomirjenja med Rusijo in zavezniki Francije
Pariz. 8. jan. Umevno je, da v diploma tekih krogih posvečajo veliko pozorne--; pogajanjem med Sovjetsko Rusijo in Romunijo ler med Rusijo in Uitvijo. Dane- je z o znano. i!a ie bil sporazum za pogotlho o li c napada ni u med Franci j a iu Rusijo parafiran :e na knni-u me-o ca avguita. Do podpisa pogodbe ni prišlo, ker mora Francija prej pripravili ugodna lla tudi za sporazum med Rusijo in inuicos.ki.mi zaveznicami, v prvi vr-sti Poljsko in Romunijo. Pogajanja med Rusijo in Poljsko so do-vedla v glavnem ž? do zaključka. Pobudo za pogajanja med Rusijo ui ntfiimi obmejnimi državami je dala Francija, in sicer je lo delo glavnega tajnika zunanjega mi iislrslva Filipa Berthelota. Ta se malodane že leio dni nepre.-tano razgovarja v tej zadevi z ru-skim podanikom Dovgalevski-rti.
Tudi vsebina načrta za frauccsko-rusko pogodbo o neiif.patianju je znana. Načrl sloni na neni-ško-ruski pogodbi Iz lela 1929 in pre-Jvi.-leva ustanovitev pos.edovalnega francoslio-ruskcga odbora. V" lem - btsta nahajala po poljski meji. za katero je tudi šlo na omenjenem rnr-gnvorn med Direksnnom in Litvinovim. OSividno hoče to poluslužbeno poročilo nekaj prikriti. Nemčija želi, da bi vprašanji Besarabije ostalo še na-dt-.lje odprlo in da bi njej pripadla naloga, da posreduje med Romunijo in Rusijo. Nemčija je že v dobrih trgovskih zvezali z Romunijo in pripravila je že tudi politično pogodbo z romunsko vlado. Nemška zunanja politika stremi za tem, da bi se prej sklenila pogodba med Nemčijo In Romunijo in tla bi se šele potem definitivno uredili ronuin-sko-ru-ki odnošaji.
Z rusko-romtmskrm
paktom ne bo nič?
Varšava. 8. jan. ž. Romunski zunanji minister Gliika je prispel v Varšavo, kjer je bil svečano •prejet. Gliika je bil danes sprejel od predsednika itpublike, ministrskega predsednika Pilsudskega in drugih predstavnikov.V ponedeljek se vrača v Bukarešt. V spremstvu Gliike so ludi častniki romunskega generalnega štaba.
Bukarešt, 8. jan. ž. Po najnovejših poročilih iz Rise .e pogajanja med R.rdjo iu Komuuijo presojalo zelo jicsin.i lično.
Kaj se godi na Javi?
Haag, 8. jan. AA. Obrambni minister Deckers je odpotoval v Marseille, kjer se bo vkrcal na parnik . Sibajak . Minister bo potoval v Batavijo. Temu potovanju pripisuje,jo velik pomen, ker je prvo te vrste. Minister bo proučil razna vprašanja in se bo bavil tudi z gospodarskimi vprašanji na Javi.
Protifašistični atentati na vseh koncih in krajih
Rim, 8. jan. AA. Po poročilu iz Vincenze je v prostorih fašistične stranke eksplodirala bomba. Žrtev ni bilo.
Pariz, 8. jan. Ig. Danes opoldne je bil pred italijanskim konzulatom v Parizu izvršen atentat z revolverjem na italijanskega konzula Geutileja. Konzul je ravno izstopal iz svojega avtomobila, da stop! v poslaništvo, ko je neki človek, stoječ preti vratmi, oddal nanj štiri strelo iz revolverja. Trije streli so preluknjali samo konzulov plašč, četrti strel pa je ranil konzula na stegnu, vendar no hudo Atentator se piše Richichi, je doma iz Sicilije in je bil takoj aretiran po stražniku, ki je imel službo pred konzulatom. Navajal je, da je izvršil atentat iz maščevanja, ker v stiski brez posla ni dobil nobene podpore.
Varčevanje v madjarskem proračunu
Budimpešta. 8. jan. Z. Odbor šestih, ki je bil izvoljen, da sestavi državni proračun za 1. 1932/33 je končal svoje delo. Odbor je predlagal vladi, tla' izdela državni proračun do višine 830 milij. pengd m bo torej novi proračun za 100 milij. pengojev nizjt kot dosedanji. Ker pri materijalnih redukcijah tu mogočo nič več varčevati, istotako pa so ne morejo znižati plače iu število nratlništva, se govori o redukciji ministrstev.
Tihotapstvo z zlatom
Kairo, 8. .jan. AA. Carinske -oblasti so zaplenile 4000 funtov zlata, ki so ga skušali inozemski trgovci v Aleksandriji z letali iztihotapili iz Egipta.
Dunaj, S. jan. ž. V »Grand Hotelu« so danes aretirali 3 elegantno oblečene Angleže in sicer ravno v trenotku, ko so hoteli odpotovati. Aretacija je bila izvršena na podlagi zaupno prijave. Aretirani Angleži so prišli na Dunaj že 3. januarja ter so v njihovih kovčegih našli 40 kg zlata. Značilno pri vsem tem je, da so bile zlale palice službeno ožigosane in se misli, da gre tu za mednarodno tolpo tihotapcev.
Priprave za razorožitveno konferenco
London, 8. jan. AA. Predsednik razorožitvene konference Henderson je včeraj razpravljal z generalnim tajnikom DN 6irom Ericom Drummondom o vprašanjih razorožitve in o dnevnem redu konference,
Drummond se je sestal tudi z minislrskim predsednikom MacDonaldom. Avstralska delegata za svetovno razorožitveno konferenco bosta visoki komisar v Londonu 6ir Granville Ryrie in zunanji minister v novem avstralskem kabinetu Lathom.
Rim, 8. jan. AA, Da se dogovore glede poslednjih priprav, so se snoči sestali v palači Chigi ministri, ki se udeleže razorožitvene konference, z ostalimi člani italijanske delegacije za to konferenco. Na tem sestanku so bili ministri Grandi,
Gazzera in Siriani, državni podtajnik za letalstvo Ricardi, državni podtajnik za zunanje zadeve Fan-ni, general Rosso ter ostali člani in tajniki. Razen ■tega so bili na sestanku šef glavnega generalnega štaba kopne vojske in mornarice in general Pel-legrini. Posebni odbori se bodo sestajali vsak dan dotlej, dokler se člani delegacije ne sestanejo na končni sestanek, kar se bo po vsej priliki zgodile te dni.
Ali se izplača?
\VapIiinglon, 8. jan. ž. Ameriški državni tajnik za zunanje posle sir Stimson je predložil kongresu zakonski načrt za stroške ameriške delegacije na prihodnji razorožitveni konferenci, ki bodo sali 475.000 dolarjev-
zna-
Podkralj zapira in se obenem pogaja
London. 8. jan, A A. Včeraj je bil aretiran v Delhiju musliman dr. Ansari, ki je .pred tremi dnevi poslal predsednik Izvršilnega odbora kongresa in i>ozval vse muslimane, naj se pridružijo gibanju za državljansko nepokorščino. Drugi voditelji kongresa z generalnim tajnikom Jaimando Dnu-lalramo vred so bili konfinirani v Karačiju.
Vladarji raznih indskih držav so ponudili ind-ski vladi pomoč v borbi proli upornikom. Podkralj je povabil odgovorne indske politike in državnike na odkritosrčen in informativen razgovor o delovanju bodočih odborov indske konference in o vprašanju ustavnih reform. Voditelji -o povabili sprejel i in pridejo v Delili prihodnje dni.
Madras, 8. jan. AA. Rangasvani Ijcngans, ravnatelj indskegu dnevnika in delegat na indski konferenci v Londonu, je od [Kito val v New Delhi na razgovor s podkraljem. Temu sestanku pripisujejo velik jioiiien.
Kaikuta. 8. jan. AA. Indske ni u podkralju Wil-lingdonu so izročili spomenico o novi konferenci. Na lej konferenci naj bi bili zastopani vsi indski sloji. Na dnevnem redu te konference bi bil razgovor o izvedbi ustavnih reform v MacDonaldo-vero duhu.
London, 8. jan. AA. V PJymouth je prispela
pošiljka zlata iz Indije. Pošiljka je vredna štiri milijone funtov.
Nch Delhi, 8. jan. AA. Vesli o poskušanem atentatu na indskega podkralja so brez osnove.
5 peklenskih strojev v vlaku
London, 8. jan. ž. V KalkiHI so v nekem vlaku, ki jc privozil iz Bengalije, našli pet peklenskih strojev. Policija je nevarne predmete pravočasno našla in preprečila eksplozijo. Eksplozivne snovi je bilo v peklenskih strojih toliko, da bi lahko uničila v slučaju posrečenega atentata ve* vlak V Patni se vrši proces proti 11 lndceni, ki so obloženi. da tx> pripravljali atentat na Indskega podkralja. V tem procesu so oblasti ugotovile, da jo obstojala organizacija, ki je hotela vršili po vseh večjih centrih atentate proti angleškim oblastem Eden izmed obtožencev je potrdil, da so pretekle soboto položili nacionalisti v anglikansko cerkev pet bomb, ki bi morale eksplodirati, da pa je on to preprečil.
London. 8. jan. ž. Po vesteh iz Bombava jc po vse Indiji nastal popoln, ,„ir. Cuje se, da hočejo nacionalisti izzvali pri državnem sodišču proces v calerem hočejo dokazali, da aretacija Oandhija ui pravomočna in upravičena.
bila
-IS}
ti si t.
Diplomaiičen honllihi d Ameriko in Japon
Japonska vztraja na svojem stališču
Nevvvork, 8 jan. \A. Ameriški Usti priobču-jejo prvo s I ran liole, ki jo je USA poslala japonski vladi. Newyork Times poziva ludi druge podpisnice pakta devetih velesil, naj store svoje. — Posebne izdaje vvashingtonskih listov zatrjujejo, da je Ion ameriške note energičen, čeprav zmeren. V uradnih krogih ne vidijo v noli nobenega proti-Ia. nego izjavo, s katero Amerika energično vztraja na svojih pravicah. V poučenih krogih iz-rečno naglasa jo, da je Kel logov pakt v polni veljavi, in zalo pričakujejo, da se bodo tudi druge dr-žavc-podpisnice .priključile ameriški dcin«.' j. G. SlinHon pripravlja obsežno izdajo kores-uo:. Irnce ameriških Združenih držav z japonsko vlado, 'a jo predloži senatnemu odboru za zunanje za 'eve.
Washinglon. 8. jan. ž. Po vesteh l'nl: I Prr--sa- do 10 dopoldne še nI prispela v Tokio ni- eil--'ta nota, oziroma jo japonska vlada ni objavila. Kakor so čiijc, Jap«u-kn ne bo odnehala od
slalisca, da je Mandžurija zadeva Japonske in Kitajske in da ninia nihče pravice, da so vmešava v ta spor.
Wasliiygton, 8. jan, ž. Vlada naglasa, da ee v nobenem slučaju ne namerava vmešavati v vprašanje mandžurskega spora, niti hoče preprečili japonski vladi, dn uspešno konča težke razmere, ki sedaj vladajo v Mandžuriji,
Atentat na japonskega mikada
^ London, 8. jan. Ig. Ko se je danes japonski co--ar (llroliito vračal z vojaške parade v Tokiu in je kočije pripeljala do znanih vrat Sakrudanion. je J:J letni Korejec Riliošo vrgel pred kočijo bombo. • 'i .,ir ni bil ranjen. Bomba je padla med noge konj s pred kočijo in ga le lahko ranila. Atentator je liil takoj aretiran. V njegovi obleki so našli še Irugo bombe. Motiv atentata ni znan, »m&lra sc pa,
•In jo indijski pokret po neodvisnosti podžgal tudi Korejce, Japonski cesar je svojo vožnjo v cesarsko palačo nadaljeval nemoteno in kmalu potem sprejel ministrskega predsednika Iiinkajn. Civilne oblasti so prepovedale širjenje vesli o atentatu. Neki japonski dnevnik pa je že izdal posebne izdaje, nakar se je vest hitro razširila po vsej Japonski. Policija jo aretirala mnogo ljudi v radikalnem predmestju Tokia.
Japonska vlada demisionhnla
London, 8. jan. Ig. Japonski kabinet Inukaj Je odstopil, Na-topil jo svojo slulbo šele sredi decembra kot naslednik kabineta Vaknenkljtt. (lovori -e. dn je kabinet odstopil radi znhlrve Amorf-Attor, nnj Japonska »pravi v sklad Kellogov pakt in zasedbo Mandžurija
Opečni format
Ljubljana, dne 8. decembra 1931.
Danes dopoldne se je pri Zbornici za TOl vršila anketa o standardizaciji opečnega formata za celo državo. Ministrstvo za gradbc hote v najkrajšem času vpeljali s posebnim zakonom enoten format za celo državo, po katerem bi se povsod izdelovala opeka. Pri nas kakor tudi v ostalih delih i1., «ive je večinoma v inbi ppečui formul 29/14/0.5 c .. po novem pa naj bi se vpeljal format 25/12/5.5 cm, ki ie precej podoben nekaterim nemškim formatom.
»
Ankete so se udeležili zastopniki gradbenega ravnateljstva, stavbnih uradov v Ljubljani in v Mariboru, nadalje zastopniki inžeuerske zbornice, tehnične fakultete, dalje stavbne zadrugo in ope-karnarji iz ljubljanske okolice, skupno 200 gospodov. Poročilo je podal ing. Dimnik, ki je povdaril, kako imajo druge države urejeno enoten format opeke. Večinoma imajo še vedno po več formatov opeke, halje je navaja! najprlkladnejše formate z ozirom na solidnost stavbe kakor tudi z ozirom na
RacmncalJz&cšies
Mednarodni urad dela v Ženevi je izdal zanimivo publikacijo o posledicah racionalizacije. Iz publikacije je razvidno, da je v splošnem povečanje produkcije radi spealizacij znašalo 10—10"'., radi novih metod vzgoje delavstva in izobrazbe pa za 27—200%, radi dela na tekočem traku za 40— 200%, zaradi uvedbe pavz med delom za 2.8—33%. Piva številka navaja vedno najnižji doseženi odstotek, druga pa najvišji. Racionalizacija materiala je prinesla povečanje produkcije za 30—44%, zaradi izboljšanja prostorov, kjer se vrši delo, za 36—159% pa z izpopolnitvijo strojev in orodja.
Raziskovanje po posameznih državah dajo sledečo sliko: Od 1925 do 1928 je bilo v Nemčiji producirano v raznih industrijah za 16—100% več, v Avstriji je znašalo povečanje od 1924 do 1927 ra 27—78%. V zadnjih 6 lstih je v severoameri-ških Združenih državah vsak delavec producira! povprečno v 4 najvažnejših produkcijskih panogah (kmetijstvo, rudarstvo, tekstilna industrija in železnice) 27% več kot poprej. V Angliji je bilo povečanje v 10 industrijah in za leta 1924—1930 izkazano z 11%, pri tem je pa splošna zaposlenost padla povprečno za 8%. Povečanje donosa radi racionalizacije je znašalo v rudnikih od 1913 do 11929 v Nemčiji 34%, v Ilolandiji 54.5% in v Belgiji 16%.
Nadalje obravnava Mednarodni urad dela ludi vpliv racionalizacije na delovni čas, plače, preprečevanje nezgod, poklicno higijeno in razmerje med delodajalci in delojemalci. Čeprav statistični podatki niso tako popolni, da bi se dal popolnoma točno ugotoviti vpliv racionalizacije na zaposlenost, vendar je razvidno, da je iinela racionalizacija za posledico vedno izveslno splošno brezposclnos! «talnega trajanja, katere obseg pa je bil odvisen •d obsega in tempa racionalizacije.
Kožni sejem v Ljubljani. Lovcem se nudi najugodnejša prilika, da kolikor mogoče dobro vnov-čijo svoj tozimski lovski pridelek, ako se poslužijo za vnovčenje kož lovsko - prodajne organizacije ;>Divja- koža« v Ljubljani. Dražba, po vrstnem redu 13., se vrši dne 25. t. m. Za to dražbo vlatla posebno s strani inozemskih kupcev veliko zanimanje in bo za blago dovolj zanimanja. Uspeh jc torej močno odvisen od lovcev samih. Čim več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Oklenile se »Divje kože« in pošljite vse pridobljene kože nemudoma le njej v prodajo. V današnjih težkih časih posameznik še cclo ne opravi ničesar, le v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha.
Informativno predavanje o davku na posloviti promet. V ponedeljek dne 11. t. m. ob 8 zvečer predava o davku na poslovni promet v dvorani Trgovskega doma višji finančni svetnik g. Josip Mosetich. Zbornica za TO I nujno vabi vse trgovce, obrtnike in industrijce, da se lega predavanja, ki ima namen interesente seznaniti z Intenrijami zakonodajalca in jim dati navodila za praktično poslovanju z davkom ua poslovni promet, udeležijo v čim večjem številu.
Tečaj za mizarsko lužcnje v Kamniku. Zavod PO Zbornice za TOl v Ljubljani priredi \ Kamniku v soboto in nedeljo dne 10. in 17. januarja I. I. celodnevni tečaj za mizarsko lužcnje in sicer v delavnici g. Avguštinu Justina, mizarskega mojstra na Stilni. V tečaju bo predaval učitelj t ehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak v0po-zarjamo na ta tečaj mizarske mojstre in pomočnike kamniškega okoliša s pozivom, da se prijavijo za ta tečaj. Prijavo je poslati Obrtni zadrugi stavbnih strok v Kamniku neposredno najkasneje do 14. januarja I. 1. Pripominjamo, tla je prostih samo 30 mest. Pristojbina znaša za mojstre ."K) in za pomočnike 25 Din. V primeru, ki bi bil vreden posebnih rzirov, dovoli Zavod ua prošnjo izjeme. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10x30 cm in v dele-liui 0—8 cm (masivne ali furnirane). Po vrstah lesa so potrebni trije komadi češnjevega, hruše-vega, 0 bukovega, 5 jelševega, t! orehovega, 10 ,;a-vorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja potrdilo o udeležbi. Ako ho mogoče, se liti s tečajem za lu-ženje združil tudi tečaj za politi ran ie.
Povišanje glavnice. Gradjanska dionička šte-Jionica, Daruvar, razpisuje emisijo novih delnic: 4000 kcm. po nom. 250 Din in se s tem zviša glavnica od 2 na 3 milij. Din. Na dve stari delnici odpade .ena nova. Vpis se vrši po nominali.
Borza
Dne 8. januarja 1981.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja in Curiha. Višji so bili tečaji Londona, Newyorka, Prage iu Trsta. Sialiejši pa so.bili tečaji Amsterdama in Pariza. Promet je bil slab, ker je Narodna banka dajala devize suniti za kritje že zapadlih menic in /.a račune od t. januarja dalje. V poučenih krogih Zatrjujejo, da bo prišlo v ponedeljek do obnovitve deviznega prometa z Av-
Bl"J Ljubljana. Amsterdam 2250.05 - 2262.89, Bruselj 7S""I 78457 ''urili 1097.85--1 lot. 15', London isfsil-195.83, Newyork r*108.51 i -302&3«, Pariz 2-0.72 221.38, Praga KJO.Oo-107..I•>. Irsl2b3.l l
~"'SZl!greh. Amsterdam 2250.05--2202.89, Berlin 18.25 13.35 (13.40 prival.), Bruselj 782.21—784.0/, London 187.83 195.83. Milan 283.41 289.41. Nesv-vork kabel 5030.50-5047.50, ček 5008.SW-5025.56, j »ari" 220.72-221.38, Praga 106.05-107.15, Clirih 1097.85- 1101.15, Madrid (privatno) 4-,M5 ,len> zaključek. .. . ....
Skupni promet brez kompenzacij 3.80 milij.
Curih Beigrad 9.10, Pariz 20.1050. London 17.5750, Nevvvork 512.87, Bruselj 71.25, Milan 20.10,
solidnost instalacije, toplote in mraza kakor tudi glede ekonomskih in socialnih razlogov. V nadaljnji debati se jo udejstvoval tudi ing. Skaberne, ki je navedel historiat dela za enoten opečni format v zadnjih letih ter ugotovil, da je bilo svoje-eastio zakonito določeno, da ostane format, kakor se je porabljal po Avstriji in se še danes tudi porablja v vseli nasledstvenili državah. Nadalje je še poročal univ. prof. dr. ing. Kral, ki je bil svoječas-uo v ministrstvu na tozadevni konferenci, da je bilo ' na konferenci za enoten format precej razpoloženja. G. Ogrin je poudaril, da je že preti 20 leti deloval za uvedbo novega formata opeke, na podlagi kalkulacij je prišel do zaključka, da bi se opeka podražila, ravno tako se tudi ne bi pocenilo izdelovanje opeke. Končno se je po vsestranskem raz-motrivanju anketa v veliki večini izjavila, da je za sedanji format ter je izrazila željo, tla naj Zbornica zastavi vse sile pri ministrstvu za to, da ostane pri sedanjem formatu. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se Hrvatje izjavili za stari format opeke in poslati tozadevno izjavo ministrstvu.
Madrid 43.20, Amsterdam 205.60, Berlin 121.00, Stockholm 97.75, Oslo 95, Kopenhagen 90.25, Sofija 3.72. Praga 15.19, Varšava 57.45, Atene 0.70, Carigrad 2.40, Bukarešta 3.08, llelsingfors 7.50.
Dunaj. Diuar notira na Dunaju: valuta 12.60.
Vrednostni papirji
Tečaji domačih državnih papirjev so ostali danes v glavnem neizpremenjeni, le vojna škoda je bila nekoliko čvrslejša, dočim so bili zaključki po včerajšnjem tečaju. Po slabšem tečaju kakor včeraj so bile zaključene begi. obveznice. Med dolarskimi papirji je bilo 8% Blerovo posojilo nekoliko slabejše, dočim se je 7% Bler pri izredno znatnem prometu učvrstil. Promet je bil na zagrebški liorzi naslednji: vojna škoda 500 kom., begi. obv. 50.000 in 7% Blerovo posojilo 20.000 tlol.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 54 bi., 7% Bler. pos. 47 hI., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 54—57. agrarji 28—31, vojna škoda ar. 251—252, kasa 251—252 (250), 2. 245—250, 8% Bler. pos. 52—54, 7% Bler pos. kasa 46—46.25 (40, 46.50, 46.625, 47, 45.50), 7% pos. D1IB 54 bi., 6% begi. obvez. (37.25).
Dunaj. Podou.-savska-jadran. k89.30, \Viener Bankverein 11.65, Escompteges. 113, Živno 77.75, Ruše 12.50, Mundus 93.50, Alpine 12.80. Trboveljska 32.75.
Žitni trsi I
Budimpešta. Tendenca slabša, za koruzo stalna. Promet srednji. Pšenica marec 12.72—12.95, zaklj. 12.71—12.72, maj 13.63 13.78, zaklj. 13.62— 13.63. rž marec 14.90—15.15, zaklj. 14.90—14.92, koruza maj 14.-17—14.49, zaklj. 14.47—14,50.
VViniiipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 03.50, jul. 61.25, okt. —.
Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 50, maj 57.375, julij 56.25, sept. 57.50, koruza marec 39.75, maj 41.50, julij 43.125, sept. 43.50, oves maj 26.375, julij 25.875, rž maj 46.75.
Spori
Zavidanja vredni
so prijatelji zimskega športa v Avstriji. Iz Sport-Tagblatta posnemamo vest, da so dobili tamkaj tudi v tretjem razredu posebne klopi, na katerih bodo lahko potniki spali. Uprava Zveznih železnic je uredila posebne vozove tretjega razreda, ki imajo na sedežih napravljene deske, ki 6e čez dan dvignejo, ponoči pa spuste, tako da je deska pripravljena za ležišče. Nahrbtnik pod glavo, pa se prijetno spi. Ravno tako so na poseben način pripravljene police nad sedeži. Skratka, za potovanje prijateljev zimskega športa je v Avstriji dobro poskrbljeno. Železnice gledajo predvsem na to, da potniki potujejo udobno in pridejo na cilj, kjer se smučajo, lepo spočiti. Na ta način bo seveda marsikateri potoval v kraje, kjer so lepi smučarski tereni, in opustil smučanje okoli hiše. S tem, da nudi železnica take ugodnosti športnikom, pomaga pasivnim krajem. Za ležišča v osebnih vagonih zahteva železnica malenkostno odškodnino. Tako v Avstriji.
Pri na«? Težko je govoriti o kaki udobnosti. Zimsko-sportna Zveza se bori že več let, da bi se vpeljali izletniški vlaki ludi tiozimi Ti vlaki so za Gorenjsko življenjskega pomena. Kdo si pa danes lahko privošči odhod na Gorenisko že v soboto zvečer. Tak izlet je dražji najmanj 50 Din, kar jc za sedanje razmere že lepa vsota. In vendar tak vlak ni nič težkega ali celo nemogočega. Izletniški vlaki, ki bi bili gotovo polni, bi vsako nc-neljo vozili stotine smučarjev v kraje, ki so odvisni od tujskega prometa Narodu v pasivnih krajih Slovenije bi bilo s tem veliko poniagano. Sicer pa kaj bi govorili o posebnih vlakih, ko pa niti pri rednih ni posebnih ugodnosti. Izletniki, ki so se vračali v nedclio v Ljubljano, so videli v Ratečah, kako so bili preskrbljeni zagrebški potniki. Zagrebčani ©o ee vozili v modernih Pullman-vagonih, v katere mi kranjski plebejci še smeli nismo. Za nas so bili dobri stari. razbi'i in slabo kurjeni vagoni. Naravno, da je bilo dosti protestov, ki pa niso nič pomagali.
Pa še drugo ugodnost itnaio smučarji v Avstriji. Za majhno pristojbino (1 šiling) Ima vsakdo zavarovane smuči. Ravno tako ima Avstrijska smučarska Zveza zavarovane vse smučarje, ne samo tekmovalce. Plačali jc Ireba le matino pristojbino. Zavarovani so proti nezgodam, cclo smrtnim slučajem, ter trajni in delni invalidnosti. Zato tudi ni čudno, cla sc tamkaj, kjer sc nudijo take ugodnosti, smučarski šport še vse drugače razvija ko pri nas.
V prvi vrsti se mora gledati na ootnika iti mu I nuditi za njegov težko prisluženi denar primerne ugodnosti. Potem jc treba šele delati propagando. Želeli bi, da bi merodajni činitelji vsaj malo gledali na udobnost potnikov. Spalnih voz ne želimo, ker za nas niso potrebni, nujno so pa potrebni izletniški vlaki s sploino polovično voJ>njo če ne četrtinsko. To ije v interesu Gorenjske, ki živi od tujskega promela
Praška Sfavra v Zagrebu
Kakor posnemamo iz zagrebških lir.tov. igralci Slavije niso posebno navdušeni. Po igri z Gradjan-skim so nekateri neodgovorni elementi napadli najboljšega igralca Srednje Evrope Svobodo. Za- | kaj so Svobodo napadli, se ne ve, najbrže, ker je purgerjem« zabil par golov. Svoboda jo v pogovoru, kaj misli o zagrebškem nogometi* izjavil: Ako bi vaši igralci bolj pazili na obvladanje žoge kot na nasprotne igralce, bi bili veliko boljši , igralci t
Knr tiče zadnjega odstavka, se tudi ni! stri- I nfaino. Saj smo v liginih tekmah videli, kako so ravno zagrebški klubi delali z našimi igralci. Upajmo, da so izjave Svobode zadele v živo. Nogomet je lepa igra. ne pa naskakovanje soigralccv. Za-
REŠITEU UHSIH LHS
Žepni model »llundbag<
Din 100»
Veliki model Standard«
Bm 2
Upurabliaifs
zjutraj in zvečer električni glavnik „\Vhite" in v enem tednu bodo vaši lasje popolnoma 'spremenjeni. Mili električni lok, ki prihaja izpod la-sišča, regenerira korenine in stori, da porastejo novi lasje. Vaši lasje bodo kmalu zopet bleščeči, mehki in valoviti in to kot učinek elektrike, brez nevarnosti in brez električnih tresljajev.
Imate lf prSiliai?
Prhljaj povzročitelj večine bolezni lasišča izpine v nekoliko dneli in se nič več ne vrns, ako redno vporabljate električni glavnik „White<'.
Sli uam posfaiaio taste sM?
Sivi lasje dobe zopet svojo prvotno prirodno barvo.
Hll uamra izpadata las e?
Na redkih in golih mestih, ako imate še korenine in ako zares redno vporabljate električni glavnik „\Vhite", vam bodo korenine ponovno oživele in vaši lasje na novo porastli.
1,
99
se že nahaja v upoiabi po vsem svetu in dospelo je že na tisoče navdušenih zahvalil c.
Nc stane vas nič, samo da glavnik doma preizkusite. Ako n sle v teku osmih dni popolnoma zadovoljni z glavnikom, nam ga lahko v nete. in mi vam izplačamo popolen znesek.
Ali vam moremo staviti ugodnejšo ponudbo? Ako električnega glavnika „White" ne morete dobiti pri svojem stalnem dobavitelju tedaj izvolile iz-vati priloženi kupon in ga nam poslati z odgovarjajočim zneskom n Din 15 za poštnino Mi "am bomo po prejemu denarja takoj odposlal zahtevani model.
^Ai....,
Z plavnikom dobavljena baterija traja več mesecev Rezervna baterija za e en in drug model slane 15 Din.
Poz tiven doka f. S
3
Električni glavnik „White" prodajajo drogei ije, parfumerije, lekarne in frizerski saloni.
naročali« Z
Gospodična L). Š. iz Siska nam piše: „Izvolite mi poslati dve bateriji za žepni glavnik „Handbag", katerega sem t'r» vas kupila. Čutim, da mi glavnik „White" deluje, tei ga hočem vsakomur toplo priporočiti."
msMMKnFm • r-mnaam vrnummfuvFr
Gospodu liinko Mayer i drui, piu'iim. oddelek, generalnima zastopnikoma za električni glavnik „\Vhile" Zagreb, Praška ulica (1.
Pošljite mi po povzetju z baleriio in natančnim navodilom
za vporabo .................. komadov električnega glavnika j W Iii te
tnodel StandariD po Din 200.
..................... komadov električnega glavnika White model
Tlmidbag : po Din 100.
(Nepotrebno prof rtati.) Naročam ta glavnik poti pogojem dn mi boste, ako bi me tekom sedmih dni glavnik popolnoma ne zadovoljil potem ko vam vrnem glavnik, moi denar popolnoma povrnili.
Ime .................................................................................................
Naslov
BBHHKE
ffimKmMnne
ELEHTKI
grebško občinstvo, oziroma oni del istega, pa poznajo tudi naši igralci. Čudimo se samo, kako je bilo mogoče, da so se spozabili na<1 tako slavnimi igralci, kot so oni od Slavije.
Običajno so v Zagrebu gor plačali* samo Kranjci.. Tod« počasi se bodo gotovo spametovali In tisti del gledalcev ukrotili.
CELJE : HERMES
Jutri popoldne se vrši na igrišču Ilermesa prijateljska tekma meti omenjenima kluboma. Celje je (iosegel v jesenski sezoni lepe uspehe in bo resen tekmec Šlskarjem . Pohvalno je, da se tudi manjši klubi spomnijo, da je treba igrati tudi druge tekme in ne samo prvenstvene. Ca"8, kdaj se tekma vrši, javimo v jutrišnji številki.
Turistovski klub jSkahi« v LJubljani sklicuje v ponedeljek 11. januarja ob 20.30 v damski sobi kavarne Emone sestanek vseh smučarjev Skala-šev. Razgovor o klubovi prireditvi Lov na lisico«, ki se bti vršila v nedeljo 17. januarju na Kopriv-niku. — Odbor.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zetss-Ikon, Roden-stock, Voigtliinder, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Lfabljarislio gledfdJšče DRAMA
Začetek ob 20
Sobota, 9. jan.: DVE Ni',VESTI. _ Red C. Nedelja, 10. jan. ob 15: JURCEK-. Premijeru mladinske igre. Izven.
Ob 20: ZAPltAVLJlViSC . Znižane cene. Ponedeljek, 11. januarja: CVRČEK ZA PEČJO Red 11.
OPERA
Začetek ob 20
Sobota, 9. januarja: LU1ZA. Red K. Nedelja, 10. i.in. ob 15: .CARMEN . Znižane cene Ob 20: /VIK TORIJA IN NJEN liU/AK . Zni žane cene Ponedeljek, 11. januarja: zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Soboto. 9. jan. ob 20: VIKTORIJA IN NJEN UL"-
ZAR-. Ab. A Nedelja, 10. jan. ob 15: RDEČA KAPICA . Zni žane cene Otroška predstava. Ob 20: LUTKA.. Prvič.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
j Ponedeljek, 11. januarja ob 20; ZEMLJA SME11 LJAJA . Gostovanje mariborskega gledališč
DRUŠTVO DELOVODIJ IN INDUSTRIJSKIH URADNIKOV javlja tužno vest da je umrl po dolgi, mučni bolezni njegov dolgoletni podpredsednik, gospod
delovodja Kranjske industrijske družbe
Pogreb nepozabnega tovariša se bo vršil v nedeljo, dne 10. t, žalosti ua Savi na mestno pokopališče.
Pokojnika ohranimo v blagem spominu! Jesenice, dne 8. januarja 1932.
ODBOR
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili danes na zadnji ze meljski poti našega
Jo žeta
k Sv. Križu, se vam prisrčno zahvaljujemo. — Vaše pobožne molitve, tolažilne besede, prekrasni venci in cvetje, ubrano petje in drugi dokazi iskrenega sožalja so nam bili v trenutkih žalosti velika uteha.
Bog vam povrni!
V Mostah, dne 8. prosinca 1932.
DRUŽINA JAKLIČEVA.
Za naš denar naj se kupujejo naši domači proizvodi!
prašek za pecivo
toH-nom
ŠfeMri
VaniliR shrtircr
»ftrtJM
K»x'.t«<>•»: »itakcK VmM» V*V« uv.ikt r>*&riV«* ®
£ >»
d =o*
j. m a w
i o 2
2,25
S- .o
3 O O) : _
>C L . X
. ..
j > j:
J n „ a>
. Oj c N
J - .S a. . O <*
' — KJ
= C, 55 >5
—Ž i g — a
— z- C1 ■r *=-
N
s!"
o ,
Dr. Joža Lovrenčič:
finali izumrlega naro
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
Medtem ko sta Opalo in Suro pobirala zlato, ki se je bilo sesulo s tehtnice, in jima je šc Oso pomagal, ko se je zahvalil kraljici, je Ena pobrala Kvinkcijevo glavo in jo zavila v togo, česar ni nihče opazil.
Na konja, kraljica, in v tabor! je dejal Opalo, ko so bili gotovi.
Oso ju žalostno gledal, zakaj težko mu je bilo, da ne bo mogel spremljati kraljice.
Pa ga je potolažil Suro.
Nič se ne boj, ne pustimo te, da bi te spet zajeli Rimljani! Pohiti, tam za prvim grmovjem čaka s konjem Empeto, ki je naju spremljal. Njegov konj lahko ponese oba!<
Oso je poskočil in ni čutil nog, tako je šel.
In še so trije jadrni konji vzbrzeli čez ravan, ko da jih nese veter. Med potjo je kraljica izvedela, da Epula ni v taborišču, a da ga vsak čas pričakujejo, če se ni že vrnil med tem, ko sta onadva, Opalo in Suro, odšla ponjo. Na Belenovo ostrvo da je odšel k stravi njenega očeta, ki ga je dal žrec Seko prepeljati z Medejskega gradišča ...
Epulo se ni bil še vrnil, ko so pritopotali in pri-hrzali spenjeni konji z Eno, Opalom, Surom in šc z Empetom in Osom skozi temni les do tihega gore-njega Timavskega jezera in okoli njega do taborišča, kjer je bilo vse živo, čeprav so šle zvezde že proti jutru.
Da niso zaspani! se je začudil Oso na konju i za Empetovim hrbtom.
Kaj bi bili zaspani, če še jaz nisem, ki sem prebdel dve noči! Ali misliš, da so mogli spati, ko j so težje čakali kraljice kakor kralja! je odvrnil I Empeto.
Ce bi ne bilo mene, bi je ne pričakali! sc je j pozdel Oso, ki se ga je lotevala prešernost.
Nc širokousti se! Kajpa, ti si pripravil zlato, ki naj bi kraljico etelo! Belena, Bclena zahvali, da te je ] kraljica rešila rimskega volka, kateremu bi moral sicer streči svoj živ dan!
Prijezdili so v tabor in Oso jc moral požreti odgovor, čeprav ga je imel na koncu jezika, zakaj voj-niki, ki so čakali ob ognjih, so zagledali kraljico, planili pokonci in jo vzprejeli z radostnimi klici, kateri so rasti i v oglušujoč vihar navdušenja, da je odmevalo iz temnega lesa, budečega se v rano jutro, iz tihih globeli, ki so še sanjale v lesu, od belih pečin in ostrih čeri, ko da bi oživela vsa zemlja Karnov in bi pozdravljala svojo kraljico.
XVII.
Ko so se menjale v Akvileji ob Pretorijskih vratih straže, je prva straža povedala drugi, da sta odšla dva, očividno nadzorujoči centurio s svojim optijo-nom — narednikom, iz tabora in se nista še vrnila.
Mogoče sta obhodila vse utrdbe in se vrnila pri drugih vratih, je menila iziftenjana straža, a vendar glejte, da boste budni in jc ne izkupite! Ccnturioni niso Quinctius, ki tc dni vse dovoli, da mora biti človek vesel takega poveljnika!«
Tako je šla beseda od prve nočne straže do druge
in od druge do tretje in četrte straže, ki je budna pričakala jutro, a centuriona in njegovega spremljevalca ne.
Oni, ki so culi prvo vigilijo, so nas vse povlekli, da bi nam ukralili spanje, ko so vedeli, da smo ga po veselih nočeh potrebni! O, pridejo žc spet na vrsto, da jih potegnemo tudi mi! začelo zoriti in se je ravan budila v novo življenje.
Kra ... kra ... kra ...
Krokarji, ki so se spreletavali tam onkraj mosta okoli visokega topola v ravni, so kakor izzivali stražo s svojim hripavim glasom. Nenavadno veliko jih je bilo in drli so sc, kot bi sc delali norca iz solnea, ki ni se vzslo. Iz jeze in radovednosti so jih neprespani stražniki začeli opazovati in čudili so se, kaj imajo črni ptiči pod drevesom in v drevesu, da jih je toliko in se tako ženejo.
Gledali so in gledali, črnih ptičev je bilo vedno več. Od vseli strani so še priletavali in sedali na topol ter se spuščali na tla.
Skoči in poglej, kaj imajo! jc pozval eden izmed straže, ki jc menil, da jc le treba pogledali, kaj je privabilo ga vrane, da jih jo kar črno in so drug drugemu v napotje.
Ni bilo treba reči dvakrat; kar dva sla se pognal« izpred vrat proti topolu.
>Kra ... kra ... kra .. .< so se zadrli gavrani v zboru, ko so opazili, da se bližata legionarja, in nekaj jih je zletelo v vrh topola, kjer so se zazibali na upo-gibajočih sc vejah, drugi pa so krožili po zraku in se spustili daleč v ravnini na tla, da bi sc vrnili, ko mine nevarnost.
Za Jugoslovansko tiskarno ? LJubljani: Kare) Ce6»
Tzdaiatelj: Ivan Rakove«
Urednik: Franc Krcmžar.