446 Knjievna poročila. o o o Knjievna poročila o o o -^^^Q) > Charles Dickens, Povest o dveh mestih. Iz anglečine prevel Izidor Cankar. V Ljubljani 1911. Zaloila Katolika bukvama. 8°. 418 str. Cena bro. 5 K 50 v, vez. 6 K 50 v. (Leposlovna knjinica", IX. zvezek.) Dejanje se odigrava deloma v nekem anglekem mestu, večidel pa v Parizu in sicer v viharni dobi velike francoske revolucije. Pozornost je osredotočena okoli rodbine zdravnika Manettea, ki je bil 18 let zaprt brez sodbe v dravni ječi Ba-stilji; to pa vsled tega, ker je bil po naključju priča grozovitih nasilij, prizadetih kmetski obitelji po oholem markizu D'Aulnaisu. Doktorjeva ena je bila v tem povila hčerko in kmalu umrla, dete pa so poslali v odgojo na Angleko, v materino domovino. Čez dolga leta najde deklica očeta v parikem predmestju Saint Antoine pri bivem njegovem streaju, sedanjem krčmarju Defargeu; ali radi trdega zapora je bil sloveči zdravnik oslabel v imbecila, ki se je pečal s čevljarjenjem. Po po-vratku v Anglijo se starcu vrne duevno zdravje in ivi srečen z ljubljeno svojo Lucijo, dokler se ne seznani natančneje pri neki obravnavi z rojakom Darnavem, ki je bil obdolen veleizdaje, toda po čudovitem slučaju opročen. Mladenič, nečak okrutnega markiza D'Aulnaisa, se poroči tekom časa z Manetteovo hčerjo in obljubi doktorju, da ne izda nikomur svojega pravega imena. Ko pa nepričakovano izbruhne v Franciji revolucija, hiti Darnav (pravzaprav D'Aulnais) domov, da otme ivljenje svojemu zvestemu oskrbniku, ki ga je drhal ujela. Kot aristokrat in emigrant postane seveda on sam jetnik ter je v opasnosti dati glavo in kri, kakor na tisoče drugih plemičev in pristaev starega reima. Tast in soproga prideta zbegana za njim v Pariz in sivolasemu narodnemu mučeniku, ki je hiral osemnajst let v Ba-stilji kot rtev aristokratske nadutosti, se posreči izposlovati zetu popolno prostost. Toda ta je po dveurni svobodi vnovič aretiran in troje prič nastopi proti njemu: nekdanji vdani Manetteov streaj, gostilničar Defarge, njegova soproga in slednjič, kar je najhuji udarec usode, Manette sam, to se pravi njegov zapisnik iz ječe, v katerem je s krvjo in ogljem popisana na pretresljiv način vsa beda preganjane rodbine, njegovo lastno trpljenje in nečuvene grozovitosti zatiralca D'Aulnaisa. Smrtna obsodba je nemudoma izrečena nad nečakom sovraenega aristokrata, vendar ga pravočasno rei Lucijin oboevalec, Angle Carton, stopivi na njegovo mesto e vdrugo mu pomaga s pomočjo frapantne podobnosti dočim ukae njega v narkozi odvesti z njegovimi dragimi prek morja. Naivna bi bila misel, da je s temi kratkimi podatki izčrpan bogati zaklad zanimivih dogodkov: v ta grobi kanvas so vpletene od vseh strani spretno in umetno netete nitke, ki se spajajo v pestro preprogo ivljenja, presenetljivo zbok neobičajne ivosti in raznoličnosti. Knjiga bo ugajala osobito ljudem, ki niso prijatelji dolgoveznega, subtilnega razkrajanja čuvstev in motivov, ampak ljubijo sintezo in solidno zgradnjo. iroki epski razmah pripovedovanja, ki je cesto pronik-njeno z diskretno ironijo in nedolno satiro, predvsem pri opisih, predstavlja z izredno plastiko osebe, razvijajoče se v nepozabne tipe občečloveke veljave. Obenem je Dickensova povest nalik aglomerat kristalov, skozi katere gledamo v vseh Knjievna poročila. 447 smereh povečano sliko drube iz XVIII. stoletja; nekoliko potez iz angleke sodobnosti in celotno podobo francoskih razmer. Iz posamičnih dogodkov se rie pred čitateljevim očesom pretresljiva stiska nijih stanov, nezasliana potratnost pleme-nitaev ter zatiranje sestradanih podlonikov. Potem slede krvavi prizori iz revolucije, ki je bila porodnica novega socijalnega reda, epoha rodovitna v velikih činih iii herojičnih rtvah, pa tudi obremenjena s katastrofami in uničevanjem, omadeevana s političnimi zločini. Nebistveno je vpraanje, je li evokacija te dobe zgodovinsko povsem zanesljiva; bralci jo ive in uivajo, ker se giblje in trpi pred njimi. Kako nestrpno pričakujete razpletka prekucukih zarotnikov akerije", ki ima svoje ariče v predmestju Sv. Antona, tako mojstrsko naskiciranem v vsej njegovi beraki nagoti in tigrski krvoločnosti, in zasledujete naklepe nespravljivo mačevalnih ensk amazonk in hijen! A. Debeljak. Narodne pripovedke v Sokih planinah. Zbral in napisal Andrej Gabrček. V Gorici 1910. Tiskala in zaloila ťGorika tiskarna" A. Gabrček. 8°. 384 str. Cena bro. 3 K. Zbirka obsega 41 pravljic (ne pripovedek) iz Vrnega, Kobarida, Livka in Beneke Slovenije. Tem sledi e Dodatek iz zbirke Jos. Kenda, nadučitelj (!) v pokoju", osem pravljic iz Temljin in Kobarida. Za folklorista je dobro, da navaja Gabrček pri mnogih pravljicah slovanske, rumunske, grke, nemke, francoske i. dr. inačice. Preapodiktična se mi zdi trditev (str. 27), ki se nanaa na pravljico Lucifer se izveliča": Ni znana nikaka inačica v nobenem drugem narodu". Spominjam se dobro, da je priobčil videmski časopis Pagine friulane" prav podobno furlansko pravljico. Treba bi bilo povedati občinstvu, da niso te pravljice prikladne mladini, ker so nekatere izmed njih a la Decamerone in tudi zato, ker je jezik jako slab. Zapisane so namreč pravljice v knjini slovenčini, toda v kaki! G. nabiratelj sklanja: z malenkost/mi, na vratah, mladi gosp/ (dat.), z odprtimi ustitni; esti sklon rabi brez predloga. Za dvojino najdemo oblike: medve sve videla, posluale sta (sestri), sestri sta bile radovedne, sestre sta jo pričakovale, obe sta bile zdrave itd. Dalje čitamo: Polahtniti hočem jeden najdraji mi drev", olč je pokala" (256), Tri sto goldinarjev so majhna dota", ťKraljičina je ozdra-v/Ia" (nam. -ela, str. 106), poknjeni lonci", Li vidi ne?", ničesa, vsakomur, cesarja sin, svota, ostudba°, cesarjevna (nam. cesarična), kupavati, potrebavati . . . Z doslednostjo se grei v pravopisu: zm/rjati, pom/riti s puko; gl/uh, upraati, upijem, Hpliv, utis, Ťčeraj, utaknem, Ťeč, nevosljivost, orfahniti se, n/een, mona, /-meno, varjem, mahljej, dovelj, vshod, moiki, Ťni, s/naha, sla/čica, gristi, kalenca (nam. kalanica), polen itd. Seveda je ta ali oni slučaj tudi lahko tiskovna napaka, katerih je v knjigi preveliko tevilo; kajti korektura je bila izredno zanikarna. Mnogo je primerov neslovenskega besedoslovja in germanizmov. Za skromno opremo knjige je cena previsoka. Ivan Kotial. Gabriele D'Annunzio, Le Mystere de St. Sebastien. Pari 1911. Slavni italijanski pisatelj, čigar ločena soproga je Francozinja; se je priblial letos francoskemu narodu, podavi mu svoj novi umotvor v njegovem jeziku. D' Annunzio je spesnil misterij sv. Sebastjana v Versaillesu, kamor je ubeal pred upniki, in ga dal predstavljati v glediču Chatelet s sijajnim pompom. Sujet je s čebelično marljivostjo kompiliran iz Zlate legende" in tevilnih drugih virov ter anakroni-stično presajen v srednji vek, dasi se je vrila tragedija za Dijoklecijana. Prva slika na lilijskem dvorcu: Sebastjan, poveljnik strelcev, potrjuje v Kristovi veri