Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
m
Leto XXXV. - Štev. 17 (1750)
Gorica - četrtek, 28. aprila 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Duhovna razsežnost dela Zadnji dnevi Fanfanijeve vlade
(Misli ob 1. maju iz okrožnice Janeza Pavla II. o delu »Laborem exercens«)
Dušeslovje in druge znanosti pa tudi vsakdanja življenjska izkušnja potrjujejo, da je človek celota. Dolgo telesno naprezanje, trpljenje in preizkušnje na telesu pustijo sledi na duši, duševno trpljenje slabi telesne moči. Ta enotnost sega tudi v duhovni svet, ki odpira neskončne razsežnosti človekove osebe.
VSE PRI ČLOVEKU IMA PEČAT VEČNOSTI Po krščanskem prepričanju je človek po svojemu duhu odprt za Boga, je bitje po božji podobi. Splošnočloveška, ne samo krščanska izkušnja meni, da je človek bitje, ki se ne zadovolji s tem, kar je in ima. Brez Boga postane naše početje brezmiselno. Po krščanskem prepričanju, ki ga izražajo cerkveni dokumenti o socialnih vprašanjih pa človek uresničuje svoje poslanstvo v stalnem pogovoru z Bogom. Kristjan kot popotnik k Bogu daje še tako nepomembnemu delu pečat večnosti. Njegovo delo je priprava na večni počitek, ki ga je Kristus pripravil svojim zvestim. Zaveda se, da s svojimi dejanji na zemlji odpira vrata večnosti.
Zato krščansko osebnost prevzema nemir, ki teži k izpolnitvi v Bogu kot je zapisal sv. Avguštin. Postava duha v človeški naravi dviga svet kvišku. Lepo je to poudaril pisatelj knjige »4000 duhovnikov na križevem potu«, kjer opisuje tudi življenjsko pot francoskega duhovnika Valeeja. Poslali so ga v koncentracijsko taborišče, kjer je umrl. Neki stražar je po vojni temu pisatelju dejal: »Kadarkoli sem gledal tega duhovnika, se mi je zdelo, da je njegovo obličje obrnjeno v nebo.« Tako je tudi vsako kristjanovo delo zaznamovano s pogledom v nebo.
RAST V DUHOVNEGA ČLOVEKA Kdor svoje delo razume kot pristno osebno izpopolnjevanje, bo rasel v boljšega, v duhovnega človeka, ki je človek po božji podobi. Njegovo prizadevanje mu prinaša bogastvo bivanja, ne imetja. Zato je, pravi papež »človek več vreden po tem, kar je kakor po tem, kar ima. Prav tako je vse tisto, kar ljudje store za pravičnost, bratstvo in bolj človeški red v družbenih odnosih več vredno kot tehnični napredek.«
Napačno bi razumeli papeža, če bi mislili, da prvo izključuje drugo, vendar je večjega pomena duhovno bogastvo kot vse gmotne pridobitve, ki dobijo smisel šele v človekovi duhovni razsežnosti. Duhovna razsežnost pomeni počlovečenje in
s tem poduhovljenje vseh sredstev in rezultatov človekovega dela. To je zahteva po dosledni uveljavitvi človekovega bivanja v vseh okvirih, v vsaki stvari, s katero se srečuje človek. Njegova najodličnejša prvina pa je njegov duhovni svet.
DELO V LUČI KRIŽA IN VSTAJENJA
Vrhunec krščanskega pojmovanja dela pomeni njega osvetlitev z lučjo Kristusovega križa in vstajenja. Čeprav je napor-križ dediščina vsakega človeškega prizadevanja, kristjan križ spreminja v sredstvo odrešenja, ko s Kristusom hiti proti »novemu nebu in novi zemlji«. Brez stalnega dialoga s križanim ne moremo razložiti pomena te odrešenjske resnice. Kristjan že tukaj na zemlji postavlja temelje duhovnega kraljestva, ko svoj napor poduhovlja, ga osvetljuje s Kristusovo velikonočno lučjo.
Kristjan pri vsem tem ostaja realist. Zaveda se odgovornosti, ki jo ima pri svojem poslanstvu. Popolna predanost božjega Sina svoji življenjski nalogi daje tudi kristjanu poverilnico, da živi v tem svetu in ga oblikuje, noseč njegove križe kot Učenik. Svoje življenje razume kot službo svetu. Kot Sin človekov ni prišel na svet, da bi mu služili, ampak da bi on služil, tudi kristjan sprejema bremena sveta, da bi mu služil. Zato so skrbi in bremena drugih tudi kristjanove skrbi in bremena kot stalno ponavlja Cerkev v svojih socialnih okrožnicah.
DELO - SREDSTVO POSVEČENJA
Vendar kristjan ravno zaradi svojega poslanstva nikoli ne pojmuje samega sebe in svojega dela zgolj kot napor, zgolj kot pomanjšan je zla na svetu, temveč jemlje svoje delo kot sredstvo posvečenja. Verni izražajo to prepričanje s preprosto, a globoko potezo in kretnjo, ko pred vsakim delom vzkliknejo: sveti križ božji in se prekrižajo. Podobno misel izraža rek: »Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo.« Kristjanovo prizadevanje obrodi svoj sad šele takrat, ko ga dvigne iz vseh naporov k Bogu.
Tako živi kristjan v svetu, pa čeprav ni od sveta. V svojem delu in naporih ostaja mož vere, upanja in ljubezni, kar obrodi trajne sadove. Kakor ostane stalno nezadovoljen z vsem zemeljskim, tako tudi njegov napor ne doseže nikoli popolnoma nebeškega. Vsak dan znova mora vzeti nase križ, mora iti na delo, da svoje krščanstvo preusmerja v dejanje in ga spreminja v bogastvo življenja za sebe in za svet.
—dr—
Pokažimo, da ljubimo Marijo
Kakor vsako leto, se bomo tudi letos v mesecu maju zbirali pri šmarnicah ob Marijinih oltarjih, premišljevali verske skrivnosti in poglabljali svoje versko življenje. To bomo zelo radi delali, ker nam je Marija v tem pogledu svetal vzor.
Kako in kdaj bi mogel kdo izčrpati vsebino tiste popolne predanosti Bogu, ki jo najdemo v njenem življenju? Kot Gospodova dekla je Marija vzvišena nad vse, kar more človek doseči v svojem prizadevanju za krščansko življenje ali čim zvestejšo hojo za Kristusom.
Šmarnična pobožnost naj nam služi za versko poglobitev in vedno boljše prizadevanje za brezpogojno ljubezen do Boga in do bližnjega. Poskrbimo, da nam bo šmarnična pobožnost pomnožila v nas duha potrpežljivosti in vztrajnosti ter utrdila naše krščansko upanje. Usposobila naj bi nas za to, da bomo povsod drugim luč, da bomo sol zemlje.
Lepo je, če Marijo častimo. A Marijo častiti se pravi predvsem živeti iz vere, biti predan v božjo voljo, zaupati v Boga. Lepe so naše molitve in pesmi, s katerimi Marijo častimo, a vse to bi bilo prazno, ako bi si ne prizadevali, da bi se te molitve in pesmi prelile v vsakdanje
življenje, ki mora ustrezati zapovedim in željam nebeškega Očeta.
Marija nas vodi h Kristusu, ki je v vsej polnosti sledil volji svojega nebeškega Očeta. O sebi je dejal, da je »pot, resnica in življenje«, in nas povabil, da hodimo za njim. Marija naj nam torej pomaga, da bomo kos tej dolžnosti, ki od nas zahteva ljubezen do Boga in do bližnjega.
V nedeljo 1. maja slišimo pri evangeliju Kristusove besede: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj« (Jan 13, 35). Z lepo udeležbo pri šmarnicah in s primernim sodelovanjem bomo dali vsaj majhen dokaz, da ljubimo Marijo, da hodimo za Kristusom in da se imamo radi.
š. k.
■ Milanski nadškof kardinal Martini je tri dni preživel na Poljskem, kjer je bil gost kardinala Glcmpa. V Gieznu je v soboto 23. aprila sodeloval pri procesiji v čast sv. Vojteha, zavetnika Poljske in ustanovitelja škofije Gniezno, v nedeljo pa je obiskal Niepokalanov, kjer je sv. Maksimilijan Kolbe deloval pred aretacijo in ustanovil naselje Brezmadežne.
Vse kaže, da so dnevi sedanje vlade šteti. Potem ko je v petek 22. aprila centralni komite socialistične stranke umaknil podporo, ministrskemu predsedniku Fanfaniju ni preostalo drugega kot da se je odpravil k Pertiniju na Kvirinal, kjer biva predsednik republike in mu poročal o nastalem položaju.
Ta četrtek naj bi Fanfani v senatu po kratki razpravi javil odstop svoje vlade. Po tej odločitvi nej bi Pertini razpustil sedanji parlament. Osma zakonodajna doba povojnega parlamenta se bo tako končala eno leto pred normalnim iztekom. Tako so hoteli socialisti, ki so ves čas, odkar so bili v vladi, delali težave vsakemu ministrskemu predsedniku in rušili vlado za vlado. Hoteli so biti veliki, čeprav so po številu poslancev daleč za demokristjani in komunisti. Ker pa brez njih ni možna nobena trdna vlada — če se izključi komuniste — so spretno izkoriščali svoj položaj in se zatekali k izsiljevanju. Želeti bi bilo, da bi jih na prihodnjih volitvah — te naj bi bile že v nedeljo 26. junija — volivci za njihovo neresno in nepošteno igro kaznovali z odvzemom glasov. Le taka lekcija jih lahko stezni.
»Površna, zgrešena in brez osnove« je bila po besedah glavnega demokrščanske-ga tajnika De Mite motivizacija socialistov pri razbitju vlade in aroganten način, kako so to storili. De Mita ima prav. Socialisti so odtegnili podporo vladi, ki se je uspešno lotila nakopičenih gospodarskih problemov in že nekatere rešila. Prekinili so redno zakonodajno delo in ga omrtvili za lep čas. Državi so vsilili volitve, ki jih večina prebivalstva pa tudi političnih strank ni želela.
Kot posmeh vsem strankam, ki so sodelovale v vladi zveni Craxijeva izjava, ki jo je izrekel na zasedanju centralnega komiteja PSI: »Po našem mnenju je vlada odigrala vlogo, za katero je bila poklicana, zato se tudi zaključuje naša parlamentarna podpora.«
Po Craxijevih besedah naj bi bila Fan-
fanijeva vlada že od vsega začetka zamišljena kot vlada za določen čas: doseči bi morala sporazum o ceni dela, finančni zakon in imenovanje združene komisije obeh zbornic za reformo ustanov. Ker so bile te naloge dobro opravljene, naj vlada sedaj gre. Napočil je čas konkretnih preverjanj, pomerimo se na volitvah!
Dosedanji Craxijevi zavezniki v vladi, demokristjani, socialdemokrati in liberalci so ta stališča vzeli na znanje, a od Craxija zahtevajo, naj se izjasni, na čigavi strani so socialisti in s kom hočejo vladati. Toda prav v tem se Craxi ne pusti izzvati. Odgovarja, da bo o bodočih zavezništvih mogoče govoriti šele po volitvah. Vse ostaja odprto. Možna je ponovna povezava z DC, ne izključuje pa Craxi alternativne rešitve, ki jo vztrajno ponujajo komunisti in ki naj bi bila v tem, da se DC porine v opozicijo, stranke levice pa prevzamejo oblast. Upajmo, da bodo italijanski volivci bolj preudarni od Craxija, ki se igra z ognjem in vidi pri tem predvsem sebe: silno rad bi postal predsednik vlade.
Priznanje predsedniku Pertiniju
V ponedeljek 25. aprila, na praznik osvoboditve, je predsednik republike popoldne prišel v Benetke, kjer se je udeležil slovesnosti ob 38. obletnici dokončnega zloma fašizma v Italiji.
V gledališču Fenice, kjer je bil osrednji del proslave, je obrambni minister Lago-rio izročil Pertiniju »diplomo borca za svobodo Italije 1943-1945«. To priznanje je letos uvedla poslanska zbornica in Pertini je prvi, ki ga je sedaj prejel. Lagorio je posebej poudaril, da ne gre zgolj za vljudnostno dejanje, temveč za iskreno priznanje možu, ki je 15 let preživel v zaporih in v konfinaciji ter tri leta v partizanstvu, danes pa je kljub visoki starosti predsednik republike, kakršnega si je s škandali pretresena Italija dolgo želela: odločen, aktiven in predvsem pošten.
Konec preteklega in v začetku tega tedna so bile parlamentarne volitve kar v treh evropskih državah: v soboto 23. aprila na Islandiji, v nedeljo v Avstriji, v ponedeljek pa na Portugalskem.
Za nas najbolj zanimive so bile gotovo volitve v sosedni Avstriji, kjer živita tudi slovenska manjšina na Koroškem in hrvaška na Gradiščanskem. Po 13 letih absolutne prevlasti avstrijskih socialistov je prišlo to pot do premika na desno. Socialisti, ki jih vodi postarni Bruno Krei-sky, po poreklu Jud, so nazadovali od 95 sedežev na 90 in tako izgubili absolutno večino (vseh sedežev je namreč 183). Na njihov račun so se opomogli avstrijski krščanski demokrati, ki se v Avstriji imenujejo Ljudska stranka. Od 77 glasov so se dvignili na 81. Stranka svobode (desno liberalno usmerjena) je prejela 12 sedežev (+1). Komunisti so dobili le 31.000 glasov in ostali kot pri vseh zadnjih glasovanjih brez predstavnika. Posebnost teh volitev je bil nastop dveh novih političnih skupin: »zelenih«, tj. pobornikov za čistočo okolja in alternativne liste. »Zeleni« so prejeli 60.000 glasov, alternativci celo 90.000, a so kljub temu ostali praznih rok. Osip socialistov, zlasti na Koroškem, pa tudi drugod, gre pripisati tema dvema strankama. Na alternativni listi je kandidiral tudi koroški Slovenec Miro Kert, ki so ga podpirali krščansko usmerjeni Slovenci od NSKS, Koroška enotna lista in Klub slovenskih občinskih odbornikov. Vendar je šla na Koroškem spet večina slovenskih glasov socialistom, čeprav jim ti ne nudijo nobene opore v njihovih upravičenih zahtevah.
Na Portugalskem so kot je bilo predvidevati, to pot relativno večino osvojili socialisti, drugi po moči so socialdemo-
Beograd trmasto vztraja na pologu
Zvezni odbor za zakonodajo je obravnaval predlog republiške konference SZDL Slovenije, ki je vseboval zahtevo, naj bi odlok o obveznem pologu v denarju pri prehodu meje spremenili. Odbor je izrazil mnenje, da ta uredba ni navzkriž z mednarodnimi obveznostmi oz. meddržavnimi sporazumi o maloobmejnem prometu.
Tudi ustavno sodišče Jugoslavije se je postavilo na stališče, da uredba o pologu na dinarje, ki jih jugoslovanski državljani odnašajo iz države, ni proti ustavi, ker je presoji zvezne vlade prepuščeno, kakšne vrste omejitev naj uvaja. Ukrep da je v skladu tudi z mednarodnim splošnim dogovorom o trgovini in carinah, ki državam daje pravico, da sprejemajo podobne omejitvene ukrepe, če tako zahtevajo trenutne razmere.
Vendar pa vsi sodniki niso bili tega mnenja. Tako je sodnik Vlado Krivec opozoril na vedno večje negodovanje v Sloveniji zaradi tega ukrepa. Slovenski narod je sedaj presekan na štiri dele, pri čemer je najbolj prizadet siromašnejši del prebivalstva. Ta ukrep bo, čeprav se ne nanaša na tujce, tudi vplival na letošnjo turistično sezono. Utegne se zgoditi, da bo Jugoslavija na koncu več deviz izgubila kot bi jih s takimi omejitvami dobila.
Govorilo se je tudi o videmskih sporazumih o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, ki dajejo prebivalstvu obmejnega področja pravico mejo prestopati brez potnega lista in brez omejitve prestopov. Uredba o pologu krši ta temeljna določila sporazumov. Pa so nekateri »pravoverni« sodniki odgovorili, da Italijani s to uredbo niso prizadeti, ko gre pa za jugoslovanske državljane, čeprav z obmejnega področja, jih pač ni mogoče obravnavati drugače kot vse ostale Jugoslovane.
Volitve v treh državah
krati (ki pa so nekaki liberalci v italijanskem smislu), tretji komunisti, četrti krščanski demokrati. Voditelj socialistov Soares je že izjavil, da se namerava povezati s socialdemokrati in tako ustanoviti trdno večino. Odločno pa odklanja sodelovanje s komunisti, ki so še vedno stalinistično usmerjeni.
Na Islandiji pa je zmagala Stranka neodvisnosti, ki je konservativno usmerjena in je bila do sedaj v opoziciji. Od 60 sedežev si jih je zagotovila 23. Napredna stranka je dosegla 14 sedežev (—3), Ljudska zveza (povezava socialistov in komunistov) 10 (—1), socialdemokrati 6 (—4), nekaj novega pa je bil nastop ženske stranke, ki si je osvojila 3 sedeže.
■ Sv. oče Janez Pavel II. je sprejel delegacijo 40 Judov iz Los Angelesa (ZDA), ki jo je vodil znani »lovec na naciste« Simon Wisenthal in se je udeležila proslav (toda ne režimskih) 40-letnice judovskega upora proti Nemcem v Varšavi. Papež je v nagovoru med drugim dejal: »Kot kristjani in Judje, vsi sinovi Abrahama, smo poklicani, da postanemo blagoslov za svet tako z našo vero v Boga kot z našimi skupnimi napori za vzpostavitev resničnega miru in pravičnosti med vsemi ljudstvi.«
■ Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Antonio Comelli je obiskal komisijo Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju, kjer se je zahvalil za pomoč, ki jo je EGS nudila naši deželi po silovitem potresu leta 1976. Sestal se je tudi z odgovornimi za finančna, prometna in sredozemska vprašanja ter z njimi razpravljal zlasti kako izboljšati prometne prometne infrastrukture Trsta s severno Evropo.
Konferenca evropskih federalističnih sil
V Montecatiniju se je 24. aprila popoldne zaključila II. organizirana konferenca federalističnih sil, ki se trudijo za združitev Evrope predvsem v vidiku prihodnjih evropskih volitev, ki bodo leta 1984. Kongres se je začel v Firencah v soboto z geslom »Evropska vlada, ki naj združi Evropo in ustvari mir ter mednarodno pravico«.
Konference so se udeležili predstavniki Sveta evropskih občin in ustanov, odprtju in zaključku pa so prisostvovali najvišji predstavniki krajevnih oblasti, med njimi župan iz Firenc. Dela konference so potekala v petih komisijah, ki so imele za tematiko predvsem problem miru in sožitja narodov v Evropi.
V prvi komisiji je govoril tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka predvsem o
narodnostni tematiki in zagovarjal tezo, da bo Evropa lahko igrala v svetu odločilno vlogo šele takrat, ko bodo pravice vseh narodnih skupnosti, med njimi seveda tudi slovenske v Italiji primemo zastopane. Govoril je tudi o nujnosti, da se v evropsko tako politično kot gospodarsko skupnost prej ali slej pritegne vzhodne slovanske države.
Njegov poseg sta tako predsednik Zolli kot poročevalec dr. Serafin pozitivno sprejela. Dodajmo še, da je dr. Zolli s posebnim pismom povabil odbor Sveta, naj v svoj osrednji odbor izvoli tudi predstavnika Slovenske skupnosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini, v kateri ima posebno vlogo v evropskem merilu dr. Drago Štoka. O tem bo izvršni odbor Sveta evropskih občin sklepal v bližnji bodočnosti.
TEM BO MA
DEVETI BLAGOR
»Blagor človeku, ki mu gre vse po njegovi volji« radi pravijo ljudje. »Moja volja je moje kraljestvo,« je dejal nekdo. Človek ima posebno občutje zadovoljstva in veselja, če je mogel uveljaviti svojo voljo in če je šlo vse tako, kakor je sam hotel. Tudi pri vernem kristjanu ni drugače. Tudi on se ne sme in ne more odpovedati svoji volji, svojemu svobodnemu hotenju in odločanju. Razlika pa je v tem, da za vernega kristjana njegova lastna volja ni edino in ne najvišje merilo. Kakor veren človek prizna nad seboj Boga, svojega Stvarnika, svojega Gospoda in zadnji Cilj svojega življenja, tako prizna tudi božjo voljo kot merilo in smernico za svojo voljo. Zato si iskreno prizadeva, da bi svojo voljo čim bolj vskladil z božjo voljo, in to ne pod nekim zunanjim pritiskom, ki bi človeka odtujil samemu sebi, ampak iz svobodne odločitve.
Evangelij pa nam pravi, da samo človeške moči za to ne zadoščajo. Treba je božje pomoči, luči Svetega Duha za pravo spoznanje in njegove milosti za pravo odločanje. Kristusova beseda: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče« (Jan 6, 44), velja tudi za spoznanje in spolnjevanje božje volje. Blagor tistim, ki jih Oče pritegne, da se svobodno in iz prepričanja odločajo za iskreno iskanje, za čim globlje spoznanje in za čim zvestejše spolnjevanje božje volje.
ALOJZIJ ŠUŠTAR, nadškof
Pomlad v gorah Judeje
OKNO V DANAŠNJI SVET
Bog med nama
Armenski patriarh v Rimu
Armenski katolikos (patriarh) Karekinc II. Sarkisian je že leta 1967 obiskal papeža Pavla VI. Sedaj se je ponovno sestal s papežem Janezom Pavlom II., obiskal pa je tudi Tajništvo za edinost kristjanov. Armenski katolikos ima svoj sedež v mestu Antelias v Libanonu, pod njegovo odgovornost pa spadajo armenske skupnosti v Libanonu, Siriji, Iranu, Grčiji, na Cipru ter v New Yorku in Los Angelesu v ZDA.
Papež je obisk označil kot nov korak v bratskem dialogu med katoliško Cerkvijo in armenskim občestvom v Libanonu. Spomnil je tudi na dramo te dežele, »ki je že davno sprejela del armenskega ljudstva in postala njihova nova domovina. Nekoč je bil Libanon zgled sožitja, danes pa preživlja hudo preizkušnjo.«
Tudi katolikos je označil srečanje kot izraz »medsebojnega bratstva, ki se izraža v srečanju bratov, v vzajemnem poznavanju in skupnem pričevanju«. Vesel je, da je do tega srečanja prišlo v svetem letu in še v mesecu aprilu, ki ga Armenci posvečajo svojim mučencem. Papeža je imenoval največjega prijatelja Libanona.
Odloženi pogovori
Na željo Vatikana so preložili datum uradnih pogovorov z zastopniki malteške vlade. Pogovori bi morali biti v sredi aprila, toda ker je želela vatikanska delegacija natančneje preučiti predmet pogovorov, je kot datum srečanja predlagala 16. maj. Malta je predlog sprejela.
Aretacija češkoslovaških frančiškanov
Vrhovni predstojnik frančiškanskega reda p. John Vaughan je v brzojavki češkoslovaškemu predsedniku Gustavu Husaku v imenu vsega frančiškanskega reda protestiral proti nedavnim aretacijam češkoslovaških frančiškanov. Češkoslovaška policija je v raznih krajih pred veliko nočjo prijela in zaslišala 20 frančiškanov. Petnajst so jih že izpustili, pet pa zaprli z obrazložitvijo, da so »širili ilegalno versko dejavnost«.
Rimska generalna hiša je prepričana, da je treba novi val preganjanja češkoslovaških frančiškanov pripisati objavi vatikanskega dokumenta »Quidam episcopi« pred nekaj meseci, ki češkoslovaškim du-
hovnikom prepoveduje članstvo v duhovniškem društvu »Pacem in terris«, podaljšani roki oblasti. Izjava za tisk tudi opozarja na nedavne češkoslovaške napade na Apostolski sedež. Vatikanu so očitali, da med redovniki organizira »peto kolono« proti redu in enotnosti v državi.
Najboljši film leta
V veliki dvorani glasbenega centra v Hollyvvoodu so 12. aprila podelili prvo nagrado (»oskarja«) filmu angleškega režiserja Richarda Attenborougha z naslovom »Gandhi«. Poleg tega priznanja so mu podelili še sedem drugih najvišjih odlikovanj na področju filmske umetnosti: za režijo, za najboljšo moško vlogo, najboljši izvirni scenarij, kamero, montažo, kostume in fotografijo.
Režiser Attenborough je vidno ganjen izjavil, da je bila tako nagrajena osebnost, katere človeško in politično sporočilo o odpovedi nasilju je največjega pomena za sedanji čas.
Veliko veselje ob novici, da je ameriška filmska akademija podelila toliko Oskarjev prav »njihovemu« filmu, pa je zavladalo tudi v Gandhijevi domovini Indiji. Predsednica Indira Gandhi je zaželela, da bi duh velikega Mahatma Gandhija pripeljal svet od nasilja do miru.
Umrl je sobrat sv. Maksimilijana Kolbeja
V starosti 90 let je v Tokiu na Japonskem umrl minoritski brat Zeno Wiadi-slaw Zebrowski. Pred 52 leti je skupaj s sv. M. Kolbejem prišel na Japonsko in mu pomagal pri misijonskem delu. Redko kateri tujec je užival med Japonci toliko priljubljenosti kot brat Zeno. Japonski časopis je pisal o njem, da je v njihovi deželi poosebljal duha sv. Frančiška Asiškega in sv. Maksimilijana Kolbeja.
Predvsem se je posvečal skrbi za reveže, sirote in brezdomce. Po atomskem napadu na Nagasaki je bil med prvimi, ki je nesrečnim žrtvam priskočil na pomoč. Japonska in poljska vlada sta mu podelili visoka odlikovanja. Še za časa življenja so mu v spominskem parku pod Fudžijamo postavili spomenik, delo poljskega kiparja Ryszka in japonskega kiparja Togashija. Ko se je leta 1981 srečal s papežem Janezom Pavlom II. ob njegovem obisku na Japonskem, je bila spolnjena njegova zadnja velika želja.
Peto mesečno srečanje za zakonce in starše, ki ga letos že drugič prireja Slovensko pastoralno središče v Trstu, je bilo kot običajno v Marijinem domu v ul. Risorta v sredo, 20. aprila. Med nami je bil ljudski misijonar p. Lojze Markelj, ki je v Frankfurtu študiral prav probleme zakonskega življenja in vodi številne tečaje za mlade zakonce v Sloveniji. Svojemu predavanju je dal pomenljiv naslov: »Bog med nama«.
Včasih nam je dokaj težko govoriti o Bogu, ker se upravičeno sprašujemo, ali živimo potem tisto, o čemer govorimo. Bog stori za človeka vse in zato pričakuje od nas, da mu odgovorimo in da ga vključimo v naše življenje, tudi v življenje zakoncev.
Ker je povsod, tudi v družinah, čedalje manj prostora in časa za Boga, družine nevarno razpadajo. Zato je dobra priprava na zakon nujna, ker le tako bosta zakonca lahko dojela veličino zakramenta svetega zakona. Kdor tega zakramenta ne jemlje resno, sploh nima smisla, da se poroči v cerkvi. To sicer pomeni, da bo manj cerkvenih porok, a bodo bolje pripravljene. Kjer je med zakoncema in v družini dovolj prostora za Boga, tam je Cerkev v malem. Cerkev bo zaživela, kolikor bodo zaživele družine. Dobro je tudi, da se potem takšne družine med sabo povezujejo in se tako postavljajo po robu dandanašnjemu v mnogočem brezbožnemu svetu.
Kaj naj zakonca naredita, da bo med njima več Boga, več časa in prostora za duhovno življenje? Duhovno življenje je sicer zahtevno, toda Bog ne zahteva od nas nemogočega. Z zakramentom svetega zakona daje zakoncema moč, da tudi onadva zaživita globoko duhovno življenje. Seveda morata skrbeti tudi za materialne dobrine, toda nikakor ne na račun duhovnih.
Najučinkovitejša sredstva, ki jih imata zakonca na razpolago, da poglobita svoje duhovno življenje, so molitev, zakrament sv. spovedi in duhovne vaje.
Molitev je pogovarjanje z Bogom. Na žalost je veliko tudi krščanskih zakoncev, ki se ne znajo več pogovarjati med sabo in seveda niti ne z Bogom. Najobičajnejši izgovori so pomanjkanje časa, toda v resnici gre za pomanjkanje medsebojne ljubezni in ljubezni do Boga. Odvisno je od tega, kakšna je naša lestvica vrednot: pred televizorjem smo pripravljeni presedeti cele ure, za medsebojno razgovarja-nje in zlasti za molitev pa ni časa. Zato je prav, da se umirimo, da znamo prisluhniti Bogu. Načinov molitve je seveda mnogo: lahko so to že znani obrazci, lahko preproste besede, lahko celo molk — govor srca. Velikega pomena je družinska molitev. Običajno molimo, ko smo v stiski, na mestu pa je tudi zahvalna molitev, ko smo srečni. Velikega pomena je tudi prosilna molitev, recimo za otroke,
Pohvala za misijonarje
George Mkangi, znani sociolog z univerze kenijskega glavnega mesta Nairobi je izjavil, da so misijonarji prinesli v Afriko takšen nauk o Bogu, kakršnega so Afričani že imeli: »Afričani so že precej pred prihodom misijonarjev verovali v Boga, v višje bitje, ki ne živi v kamenju, planinah, temveč na kraju, ki je razumu nedosegljiv.« Misijonarji so nauk o Bogu le izpopolnili. Mkangi je misijonarje pohvalil ne samo zaradi njihove skrbi za dušni blagor Afričanov, temveč tudi zaradi prosvetnega, zdravstvenega in družbenega dela med afriškimi ljudstvi.
Duhovniški poklici v Aziji
V Libanonu je 489 gojencev v malih semeniščih, bogoslovcev pa je 263. Vsekakor visoko število za to majhno deželo. Najbolj rodovitna s poklici pa je Indija. V malih semeniščih je 7.062 gojencev, bogoslovcev pa je 4.995. Na drugem mestu so Filipini s 3.444 gojenci v malih semeniščih, bogoslovcev pa je 3.970. Potem je Indonezija z 2.935 gojenci v malih semeniščih in s 1.037 bogoslovci. Veliko bogoslovcev ima tudi Južna Koreja: 658.
■ Sovjetski vesoljski polet, ki se je začel v sredo 20. aprila popoldne, je propadel že po dnevu in pol. Trije vesoljci »Sojuza T-8« naj bi se združili z vesoljsko postajo »Saljut 7«, ki že več kot leto dni kroži okrog Zemlje in v kateri naj bi nadaljevali začete poskuse, katere sta lani opravila dva druga kozmonavta, ki sta v vesolju preživela kar 211 dni. Sovjetsko uradno poročilo ne pove, zakaj se je poskus spojitve ponesrečil. Vsekakor so vesoljci srečno pristali nekje v stepah Kazahstana.
za partnerja. Poleg tega naj bo molitev dnevna, odgovorna, ponižna, iskrena in redna.
Zakrament sv. spovedi je najbolj oseben zakrament, za katerega sta potrebna trud in sodelovanje. Mnogo kristjanov pa ga opušča. Ljudje se raje izpovedujejo tako, da pišejo pisma v razne časopise in revije. Kristjane ta zakrament notranje pomirja. Za nekatere je silno koristna življenjska spoved, bolj kot vsa zdravila za duševne bolezni. Dandanes pa upada zavest grešnosti. Čeprav vidimo toliko hudega in krivic okoli nas, nihče več ne govori o grehu, če bomo ta zakrament in molitev opuščali, bo prav gotovo tudi naša vera upadla. Zato je tudi za zakonca zelo pomembno, da opravita dobro spoved, h kateri spada tudi pokora. Glavna pokora pa naj bo dobro krščansko življenje.
Za duhovno rast zakoncev so prav gotovo zelo koristne tudi skupne duhovne vaje. Med sedem poglavitnih grehov moderne civilizacije sodi tudi greh, da se v svojem delovanju in pehanju za materialnimi dobrinami nikdar ne ustavimo. Če bi se zakonca za nekaj dni umaknila in skušala poglobiti svoj odnos do Boga, bi prav gotovo to koristilo tudi njunim odnosom. Zakonca se morata zavedati, da sta poročena v Bogu. Če bo Bog med njima, bo prav gotovo tudi njuno življenje mnogo lepše.
Kot običajno, se je tudi ta večer nadaljeval z živim razgovorom med predavateljem in udeleženci.
Šesto predavanje bo v sredo 18. maja. P. Vital Vider bo govoril o tem, kako preprečiti razpadanje zakonov.
M.B.
Z GORIŠKEGA
Seja sindikata slovenske šole
Na redni seji, ki je bila ob koncu prejšnjega tedna, je odbor sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica - razpravljal o številnih vprašanjih: o deželni komisiji za vprašanja slovenskih šol, ki ni bila še sklicana, o komaj sklenjeni delovni pogodbi za učno in neučno osebje, o rednih natečajih za profesorje nižjih in višjih šol.
širši del razprave pa je bil namenjen vpisovanju otrok v slovenske vrtce in slovenske šole nasploh. O važnosti te akcije je bil govor že na seji Enotnega šolskega odbora, ki je bila v Nabrežini 29. marca letos. Odbor sindikata je na obeh sindikalnih zborovanjih (za didaktično ravnateljstvo ul. Brolo in Doberdob), ki sta bili pred nedavnim, priporočil vrtnaricam in učiteljem, naj se zavzamejo za to, da bodo slovenski starši vpisovali svoje otroke v slovenske šole in vrtce. In to predvsem na področju Ronk, Krmina in Gorice ter predmestja.
Nadalje je tekla razprava o slovenski sekciji na šoli ITI »G. Galilei«, ki bi morala biti ustanovljena že prihodnje šolsko leto. Dijaki nižje srednje šole se bodo morali s predvpisom odločiti za nadaljnji študij na višjih šolah, s strani prosvetnega ministrstva pa še ni zadevnega odgovora. Na prošnjo, ki jo je predstavil Enotni šolski odbor za Goriško, se je goriški pokrajinski svet v predpisanem roku pozitivno izrekel. Sedaj pa je skrajni čas, da prosvetno ministrstvo izda zadevni dekret.
Novi goriški odbor Slovenskega deželnega gospodar, združenja
V ponedeljek 18. aprila se je sestal novo izvoljeni goriški del glavnega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na dnevnem redu je bila izvolitev novega pokrajinskega vodstva. Seja je bila sklepčna, saj je bilo prisotnih 13 odbornikov od petnajstih, kolikor jih šteje goriški odbor.
Volitve za novo pokrajinsko vodstvo so dale naslednji izid: predsednik Vilko Nanut, tajnik Livio Antonič, blagajnik Anton Nanut. Vilko Nanut je postal podpredsednik deželnega združenja, medtem ko sta Hadrijan Corsi in Dario Bensa odbornika v tem organu.
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v torek 19. aprila. Najprej je župan Vid Primožič poročal, zakaj še niso končana dela v občinskem poslopju, kjer se preurejajo uradi, nakar se je preverilo odborove sklepe, ki so se nanašali zgolj na prošnje za prispevek na deželno upravo in Gorsko skupnost. Podžupan Klemše je prisotne seznanil o ra-
■ Nadaljuje se v zahodnih državah pregon sovjetskih diplomatov, uradnikov in časnikarjev, ki so morali v zadnjih tednih zapustiti Vel. Britanijo, Francijo, Španijo, Italijo in Kanado. Sedaj sta se tem državam pridružili še Sev. Amerika in Avstralija. V ZDA so postali nezaželeni trije sovjetski diplomati, »ker je njihovo delovanje nezdružljivo z njihovim položajem«, v Avstraliji pa je bil izgnan prvi sekretar sovjetskega veleposlaništva v mestu Canberri, ker »je kršil diplomatske predpise«.
■ Štiri libijska letala so napravila tehnični pristanek na brazilskih letališčih Manaus in Recife. Uradno je bilo rečeno, da vozijo zdravstveni material v Kolumbijo, ki jo je v velikem tednu prizadejal hud potres. Toda brazilske oblasti so dale letala odpreti, da se prepričajo o resničnosti navedb. Namesto sanitarnega materiala so odkrili v zabojih orožje, naboje in srelivo. Orožje je bilo namenjeno levičarski vladi v Nikaragvi ter gverilcem v Kolumbiji in Salvadorju. Po tem razkritju pošiljanja pomoči s strani libijskega diktatorja Gedafija gverilcem Latinske Amerike je brazilska vlada sporočila, da bo ves zaplenjeni vojaški material poslala Libiji po drugi poti, letala pa so lahko odletela, kamor so bila namenjena. H Albanskemu pesniku Kamilu Hajdinu se je posrečilo pobegniti v Grčijo potem ko je preživel v ječi 16 let. Sedaj jih ima 43. Obtožili so ga vohunstva v prid zahodnih držav. Hajdin je dejal, da v Albaniji trenutno poteka boj za naslednika diktatorja Enverja Hoxhe in izrazil prepričanje, da se bo po njegovem odhodu s politične pozornice režim spremenil.
ziskavi, ki je bila izvedena v zvezi po-služevanja občinske knjižnice in omenil, da je bil v prošnji za prispevek knjižnici priložen tudi predlog za tečaj slovenščine za Italijane. Odobrene so bile prošnje na deželo za nabavo športnih naprav v osnovni šoli v Sovodnjah, za popravilo strehe šolske stavbe v Rupi, vrtca v Sovodnjah, za centralno kurjavo v šoli na Vrhu in za zdrževanje turističnih cest v občini. Za namestitev cestnih znakov na cesti Rubijc-Vrh bo občinska uprava porabila nad dva milijona in pol lir. S prispevkom Gorske skupnosti naj bi asfaltirali cesto na Vrhu proti črncem. V zvezi s poimenovanjem ulic pa je bila za čas treh mesecev sprejeta za uradnico Klavdija Cotič, ki je zmagala na tečaju.
Svetovalci so morali ponovno razpravljati o obračunu iz leta 1981, kajti spet je prišlo do nepravilnega tolmačenja zakona Bucalossi. Ker ni bilo nobenih pripomb s strani lastnikov in drugih oseb, je svet odobril načrt za izvedbo začetnega postopka v obrtniški coni v Rubijah. Podžupan je razložil načrt prvega dela občinske greznice na območju Rupe in Peči, ki so si ga nato svetovalci ogledali. Svet naj bi odobril sklepe v zvezi z odobritvijo načrta ter naj bi se takoj dala dela v zakup. Začela naj bi se najprej v Rupi. Po zadnjih izračunih naj bi stala 470 milijonov lir.
Ponovni priziv občinske uprave na deželno ustavno sodišče TAR glede televizijskega prenosnika na Vrhu je povzočil obširno debato, ki je zajela zlasti člane občinske gradbene komisije in svetovalca SSk Devetaka in Černiča. Ta dva sta o-porekala način pristopa k temu problemu, ki se je začel že pri sprejetju prošnje za postavitev tega prenosnika. Zaradi tega so se svetovalci SSk pri glasovanju vzdržali.
Svetovalci so odobrili kavcijo 2 milijona lir, ki jo zahteva uprava železnic v Rimu za zgraditev železniškega podvoza v Sovodnjah. Tudi so izvolili kot člane v občinsko komisijo za trgovino Vladota Klemšeta in Oskarja Pavletiča, v komisijo za gradnjo ljudskih hiš I.A.C.P. pa Jožka Prinčiča in Rema Devetaka.
Z nekaj popravki s strani svetovalcev O. Pavletiča in J. Prinčiča je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se nanaša na delovanje uprave goriške Krajevne zdravstvene enote (KZE). Povod za to resolucijo je dala sodna preiskava proti osebju na laboratorijskem oddelku splošne bolnišnice v Tržiču, ki naj bi pri opravljanju svojega dela storilo več nepravilnosti. Resolucija se postavi v obrambo javne zdravstvene službe, ki da na Goriškem kljub nekaterim pomanjkljivostim zadovoljivo deluje.
Na koncu seje je župan med drugim poročal o nedavnem obisku občinske delegacije iz pobratene Škofje Loke. Izdelan je bil v skupnem dogovoru kulturni program ze tekoče leto.
Škofovsko posvečenje v tržaški stolnici
Na nedeljo Dobrega pastirja, ko se v| katoliški Cerkvi obhaja tudi Dan duhovnih poklicev je bil posvečen v škofa msgr/ Eugenio Ravignani, do sedaj rektor tržaškega bogoslovja.
Stolnica sv. Justa je bila polna kot malokdaj. Samo iz škofije Vittorio Veneto, kamor odhaja msgr. Ravignani, je dospelo 1500 vernikov. Notranjost je bila razdeljena v tri prostore: levi za vernike iz V. Veneta, desni za tržaške vernike, sredina za škofove sorodnike in predstavnike oblasti.
Škofovsko posvečenje je podelil tržaški škof L. Bellomi. Ob njem je bilo še pet drugih škofov: goriški p. Bommarco, bivši škof iz Feltre-Belluna 84-letni msgr. Mucin, ta dva kot soposvečevalca, nadalje videmski nadškof Battisti in njegov pomožni škof Pizzoni ter msgr. Ducoli iz Belluna. Priložnostno pridigo je tržaški škof končal z besedami, ki jih je naslovil na prisotne vernike iz V. Veneta: »Izročam vam vašega novega škofa. Malo veste še o njem. Toda zagotavljam vam, da vam daje naša Cerkev zelo velik dar. Med nami bo pustil veliko praznino... Stojte mu ob strani s spoštovanjem, kajti on je odslej angel vaše Cerkve.«
Ob zaključku svečanosti se je msgr. Ravignani poslovil od tržaške škofije z besedami: »Ne morem povedati, kaj čutim, ko odhajam. Zame je ta odhod kot trganje otroka od telesa matere, v njej (tržaški Cerkvi) sem rastel v veri, v njej je dozorel moj poklic, znotraj nje sem vršil svoje dušnopastirsko poslanstvo, doživljal veselje pa tudi trpljenje.«
Msgr. Ravignani bo uradno prevzel novo škofijo 15. maja letos kot 77. škof. Med svojimi predniki bo imel sv. Tiziana in papeža Albina Lucianija.
Spominska svečanost v Rižarni
Kot vsako leto je tudi letos bila v zvezi z Dnevom osvoboditve v tržaški Rižarni spominska svečanost v petek 22. aprila. Molitve so opravili za katoličane škofov vikar dr. Lojze Škerl (v italijanščini in slovenščini), za žrtve pravoslavne in judovske veroizpovedi pa predstavnika iz njihovih vrst.
Govorili so predsednik tržaške pokrajine Clarici, dolinski župan Švab, sindikalist Degrassi in tržaški župan Cecovini. Prvi trije (Švab v obeh jezikih) so obso-diji zadnje fašistično izzivanje v zvezi s proslavljanjem požigalca Narodnega doma Francesca Giunte. Švab je s svoje strani dodal, da je žalostno, da se v Trstu še vedno seje sovraštvo zgolj iz političnega in volilnega oportunizma.
Ko je pričel govoriti župan Cecovini, se je dvorišče Rižarne skoraj do kraja spraznilo. Ostalo je le nekaj njegovih somišljenikov in tistih, ki so morali dolž-nostno ostati. Kdo naj bi poslušal človeka, ki je na seji tržaškega občinskega sveta odšel iz dvorane, ko se je bilo treba izreči o nedopustnosti predstavitve knjige o škvadristu Giunti. Njegove besede so bile po vsem, kar se je zgodilo prejšnje dni, neprepričljive in prazne. Sam se je očitno zavedel, da nima v Rižarni kaj iskati, zato je svoj govor nervozno in hitro opravil. Toda pred glavnim vhodom v Rižarno ga je po končani spominski svečanosti pričakala množica udeležencev in ga pozdravila z velikim napisom na transparentu: »Župan Cecovini: antifašizem je treba pričati z dejanji, ne pa s priložnostnimi besedami!« Zdrava lekcija za ljudi, ki bi radi sedeli na dveh stolih in železo greli v dveh ognjih!
Interpelacija o cerkvi na Repentabru
Ker postaja stanje cerkve na Repentabru vedno bolj zaskrbljujoče (streha, zakristija in župnišče) in pomeni to veliko nevarnost za javno varnost, je deželni svetovalec dr. Štoka naslovil na predsednika deželnega sveta Collija interpelacijo, v kateri ga vprašuje, kaj namerava ukreniti deželni odbor za obnovo te stavbe, ki nima samo verskega značaja, ampak je pomembna tudi s turističnega in zgodovinskega vidika.
Zakasnela obsodba fašističnega izzivanja
Potem ko je Almirante v hotelu »Ex-celsior« lahko neovirano predstavil novo knjigo, ki poveličuje škvadrista Giunto, je tržaški občinski svet vendarle obsodil to fašistično izzivanje. Seveda bi ta obsodba teden prej imela povsem drugo
ipolitično veljavo in odmevnost. Tako pa |se je zgodilo, da sta v trenutku glaso-jjvanja pred prihodom Almiranteja v Trst .jj»naključno« bila izven dvorane tudi dva -socialista. Le kdo naj še verjame v njun 'antifašizem, če se, čeprav »naključno« J? umakneta glasovanju?
Po končani splošni debati je bila v petek . 22. aprila na seji predložena enotna resolucija, ki obsoja ponedeljkov (18. a-prila) shod MSI in pristavlja, da Trst, ki je toliko pretrpel zaradi fašizma in vojne, ne sme več dopuščati takih izzivanj. O-benem pa nalaga županu in odboru dolžnost, da posežeta pri sodstvu in varnostnih organih, ki naj v skladu z obstoječimi zakoni preprečijo vsakršno proslavljanje fašizma.
To resolucijo je podprlo 31 svetovalcev (PSI, PSDI, PRI, PCI, Gibanje za Trst), velika večina demokristjanov in del Liste za Trst z županom Cecovinijem na čelu. Pet se jih je vzdržalo (dva od DC in trije od Liste), sedem pa jih je bilo proti. To so bili pristaši načelnika listarske sku-
pine Gambasinija, ki je predložil svojo resolucijo. Za to je glasovalo 16 svetovalcev (vsi od Liste razen enega, ki se je vzdržal). Proti so bili komunisti in zastopnik Gibanja za Trst, vsi drugi so se vzdržali.
Nov družbeni center na Tržaškem
V naselju Domjo v dolinski občini so izročili namenu nov družbeni center. Poimenovali so ga po Antonu Ukmarju-Mi-ru, partizanskem komandantu, pred poslopjem pa postavili njegov doprsni kip. Ricmanjski župnik dr. Angel Kosmač je novi center blagoslovil in pri tem spregovoril priložnostne besede. Domači župan Švab je v svojem govoru naglasil, da bo dom služil krajevnemu prebivalstvu in da bosta v njem enakopravna slovenski in italijanski jezik, česar ni mogoče reči za podobni center, ki ga je odprla ustanova za industrijsko cono EZIT le nekaj sto metrov daleč na območju tržaške občine. Nato je slovesno predal ključe predstavnikom ustanov in organizacij, ki bodo center upravljale. So to kulturno društvo »Venturini«, športni klub Domjo in krajevna sekcija ANPI. V poslopju si je uredila svoje poslovne prostore tudi Tržaška kreditna banka. Svečanost je zaključil kulturni spored z nastopom moškega zbora »Venturini« ter slovenskih in italijanskih učencev in dijakov.
»Mutasti bratje« vCelovcu
V celovškem mestnem gledališču je v nedeljo 24. aprila nastopilo SSG iz Trsta z igro »Mutasti bratje« Matjaža Kmecla in ki govori o stiskah, boju, odpadništvu in težkem življenju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Do sedaj je igra doživela že kakih 40 predstav.
Predstava naj bi bila, kot je dejal podpredsednik SPZ Tone Ogris poklon in darilo vsem koroškim Slovencem, ki so si pred 75 leti ustanovili svojo Prosvetno zvezo (ta je bila tedaj krščansko usmerjena, po vojni pa so ji dali levičarsko smer, zaradi česar so si krščansko opredeljeni Slovenci ustanovili Krščansko kulturno zvezo, op ur.). Predstava naj bi vse koroške Slovence spodbudila, da začno razmišljati o samih sebi. Edino merilo za delo naj bi bila narodnost in zavest pripadnosti k slovenskim koreninam.
Koroška književnika na videmski univerzi
Vzhodnoevropski inštitut videmske univerze (oddelek za slovenski jezik in literaturo) je 21. aprila letos organiziral srečanje s koroškima književnikoma Valentinom Polanškom in Andrejem Kokotom. V predavalnici se je zbralo lepo število poslušalcev, v glavnem slovenskih in ita-
lijanskih visokošolcev, ki študirajo slovenščino in srbohrvaščino, ter več profesorjev. Prišli so tudi gostje iz Vidma in Benečije, iz Gorice in Trsta.
Pesnik in pisatelj Polanšek, ravnatelj ljudske šole na Obirskem, že od konca 50. let objavlja svoja dela v revialnem tisku in v samostojnih knjižnih izdajah. Letos je izšel njegov roman v dveh knjigah z naslovom Bratska pesem. Pesnik in časnikar Kokot objavlja svoje pesmi v revijah, izdal je tudi celo vrsto pesniških zbirk. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemškem prevodu. Letos je Kokot prejel nagrado iz Prešernovega sklada.
Pesnika in njuno delo je predstavil prof. Martin Jevnikar, nakar sta še sama spregovorila o sebi in svojem delovanju ter prebrala nekaj odlomkov in pesmi. Ob koncu sta izčrpno odgovarjala na številna vprašanja udeležencev.
V imenu beneških kulturnih društev in Novega Matajurja je koroška gosta pozdravil dr. Marino Vertovec.
Za srečanje je dal pobudo in ga tudi omogočil avstrijski konzulat v Milanu.
1-ž
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
DO VČERAJ JE BILO VSAJ 7 DOBRIH RAZLOGOV DA STE IZBRALI TRŽAŠKO KREDITNO BANKO
NASTANEK:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA je nastala in vedno poslovala v Trstu, je «domača» banka in pozna probleme in stvarnost Trsta, saj so to njeni problemi in njena stvarnost.
IZKUŠNJE:
V 25 letih svoje dejavnosti si je TRŽAŠKA KREDITNA BANKA nabrala veliko dragocenih izkušenj in koristnega znanja.
FINANČNA SOLIDNOST:
Tudi če TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ni največja banka, ji ni treba prav nikomur zavidati glede sredstev in ekonomske solidnosti.
STORITVE:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA nudi varčevalcem in gospodarskim operaterjem vse bančne storitve, kompetentno in učinkovito.
SPECIALIZACIJA:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA, banka pooblaščena za devizno poslovanje, se lahko pohvali z izredno kompetenco pri komercialnih operacijah s tujino.
ZAUPANJE:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA, vedno pozorna na zahteve gospodarskih operaterjev, uživa posebno zaupanje obrtniških in trgovskih podjetij. To zaupanje TKB vedno vrača.
ČLOVEŠKI ODNOSI:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA je vedno sprejela stranko kot prijatelja, ker je domača banka. Bančne storitve so na razpolago vsem, saj vsakdo mora v banki dobiti ne samo kompetenten, ampak tudi prijazen in prijateljski odgovor.
DANES VAM NUDI TKB SE RAZLOG VEC NOVO AGENCIJO DOMJO
I
Agencija Domjo nudi iste storitve in iste izkušnje, ki si jih je v 25 letih nabrala TRŽAŠKA KREDITNA BANKA.
Agencija Domjo se nahaja na področju, kjer podjetniki in gospodarski operaterji potrebujejo še posebno hitre in učinkovite usluge.
Pri Domju je nekaj novega: AVTO-BANKA, ki vam omogoča bančne operacije, ne da bi stopili iz avtomobila; če pa se vam ne mudi, lahko računate na gotov parkirni prostor.
B
I
I
6
ŽE 25 LET VAM NA USLUGO
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SEDEŽ Ul. Filzi 10 - Tel. 61446 AGENCIJA DOMJO Domjo 227 - Tel. 831131
PEVSKI ZBOR RUPA-PEC
priredi v soboto 30. aprila in v nedeljo 1. maja v Rupi
PRAZNIK. F8TAUE
PROGRAM
30. aprila: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples na novi cementni plošči ob zvokih ansambla »Souvenir«.
1. maja: ob 11.30 tekmovanje »ex tempore« za vrtec in osnovno šolo;
popoldne ob 16. uri kulturni spored. Nastopijo otroški zbor »Rupa-Peč«, mešani zbor iz Vrtojbe, mešani zbor Hrast iz Doberdoba, mešani zbor krajevne skupnosti »Lipa« iz Šempasa in plesno folklorna skupina »Stara Loka« iz Škofje Loke. Priložnostni govor bo imela pokrajinska odbornica Marija Ferletič. Sledi ples ob zvokih instrumentalnega ansambla iz Števerjana.
Deloval bo dobro založen buffet s frtaljo, specialitetami na žaru in dobro kapljico. V primeru slabega vremena bo praznik preložen na naslednjo nedeljo. - Vabljeni!
Romanje na Sv. goro
Kot je bilo najavljeno, bo na 6. velikonočno nedeljo 8. maja popoldne romanje slovenskih vernikov goriške nadškofije na Sv. goro, združeno z mašo ob 16.30. 2e več let romamo na to našo božjo pot iz vseh 16 naših župnij. Navadno se je zbralo lepo število naših ljudi k temu romarskemu srečanju; pričakujemo, da pride tudi letos vsaj nekaj ljudi iz vsake farne skupnosti, zlasti letos, ko obhajamo sveto leto ob 1950-letnici odrešenja in je tudi svetogorska bazilika določena za svetoletni odpustek.
Dušne pastirje prosimo, da v nedeljo ko začenja Marijin mesec maj, oznanijo pri vseh mašah naše skupno svetoletno romanje na Sv. goro, vernike pa vabimo v kar največjem številu, da skupno prosimo Marijo zlasti za duhovne poklice.
Nasvidenje na Sveti gori v nedeljo 8. maja popoldne. Naučite se vsi »Svetoletno pesem«, da jo bomo lahko vsi zapeli, saj se njen odpev tako lepo glasi: »O Jezus, naš dobri Pastir, podeli nam spravo in mir«.
Predavanje o Sv. deželi
V nedeljo 24. aprila se je mudil v Gorici priljubljeni predavatelj s Koroškega g. Vinko Zaletel in kazal slike o Sveti deželi, najprej popoldne v mali dvorani bivšega velikega semenišča v Gorici, zvečer pa v župnijskem domu »A. Gregorčič« v Štandrežu.
V Gorici ga je v imenu SKPD »Mirko Filej« pozdravil predsednik Viktor Prašnik, ki je izrazil zadovoljstvo, da je g. Zaletel spet prišel med goriške Slovence. Predavanje o Sv. deželi je v letošnjem sv. letu odrešenja še prav posebno primemo, saj nas vodi v kraje, kjer je naš Gospod za nas trpel in umrl. G. Zaletel je pokazal v 250 diapozitivih zlasti kraje, ki so povezani s Kristusovim odrešilnim delom: Tabor, Sion, Oljska gora in Kalvarija v Jeruzalemu ter reka Jordan. Navzoči so z veliko pozornostjo sledili prijetnemu pripovedovanju, ki je nehote dobilo značaj svetoletne duhovne obnove.
G. Zaletel je dejal, da ima pripravljen še drugi del o Palestini. Hvaležni mu bomo, če pride znova med nas in predvaja tudi tega. Imel bo hvaležne poslušalce. Naj še omenimo, da je bil obisk zelo lep in vsi sedeži zasedeni. Dokaz, da si naši ljudje te vrste predavanj želijo. — ak
Koncert japonske violinistke
V goriškem avditoriju sta v organizaciji Italijanske konfederacije za trgovino in turizem in goriškega trgovskega združenja nastopili violinistka Takumi Kubola, ki je dosegla 2. nagrado na tekmovanju »R. Lipizer« in Juka Sakai, obe Japonki, ki je svojo rojakinjo spremljala na klavirju.
Koncert je bil zelo kakovosten in notranje doživet s strani azijske umetnice. V prvem delu je Mozartovi sonati v D-duru op. 301 sledila Brahmsova sonata op. 108, v drugem delu pa je bila izvedena Debussijeva sonata v H-molu. Za
zaključek je Kubota odigrala še Sarasa-tejevo »Carmen fantasie op. 25« in Ra-velovo »Tsigane«.
' V odmoru je goriški župan dr. Scarano poklonil umetnici sliko v spomin na 1. tečaj »R. Lipizer« in izrazil željo, da bi tudi nadaljnji tečaji tako uspeli, dr. Pie-monti pa je violinistki podaril tri kovance stare goriške kovnice, pianistki pa odtis goriškega gradu. L. Q.
Pregled delovanja ZSKP v marcu 1983
1. marca - PD Sedej v Števerjanu: predavanje J. Benedetiča v društveni dvorani.
1. marca - Koncert Zagrebških madrigalistov v Katoliškem domu (v organizaciji z GM, ZSKP in ZSKD).
4. marca - PD Hrast: komorni koncert M. T. Tomatis, G. Tomatis in H. Lavrenčiča v župnijski dvorani v Doberdobu.
7. marca - Druga redna seja ZSKP v Gorici.
8. marca - PD Hrast: dekliški zbor nastopi na Dnevu žena v dvorani KD Jezero.
10. marca - PD Sedej: predavanje g. Vinka Kobala v društveni dvorani.
14. marca - PD Sedej: predavanje g. Podberšiča v društveni dvorani.
20. marca - PD Hrast: nastop mešanega zbora na reviji Koroška poje v Beljaku.
20. marca - PD Štandrež: uprizoritev komedije »Namišljeni bolnik« v Ricma-njih.
20. in 21. marca - V Kulturnem domu v Gorici gostovanje SNG iz Ljubljane s komedijo »Sluga dveh gospodov« (v organizaciji SSG, ZSKP, ZSKD).
21. marca - Zbor Rupa-Peč: v društvenih prostorih predavanje dr. Karla Brešana o kliničnih analizah.
22. marca - PD Hrast: predavanje J. Benedetiča (v sodelovanju z župnijo).
22. marca - Smrekk: komorni koncert M. T. Tomatis, G. Tomatis in H. Lavrenčiča v Katoliškem domu.
24. marca - PD M. Filej: koncert Ber-gant-Lorenz v goriški stolnici.
25. marca - Mešani zbor Rupa-Peč: nastop na reviji Primorska poje v Sv. Križu.
27. marca - PD Štandrež: uprizoritev komedije »Namišljeni bolnik« v Kanalu ob Soči.
Izlet v Grčijo
Naglo se bliža letošnje potovanje v Grčijo, ki ga prireja naš list in bo od 22. do 30. julija. Vse, ki so se prijavili za prvi avtobus, pozivamo, da do 15. maja poravnajo drugi obrok, tj. 300.000 lir (prvega je bilo treba plačati pri vpisu), preostalo vsoto pa do 30. junija. Za drugi avtobus se je prijavilo 20 oseb, premalo, da bi se dalo potovati (potrebnih je vsaj 35 oseb). Če bo kdo iz prvega avtobusa odstopil od potovanja, pride na njegovo mesto prvi vpisani iz drugega in nato po vrsti vpisa. Vsakdo, ki poravna drugi obrok, naj tudi pove (če tega že ni storil), kje in kdaj se je rodil.
■ Glavni tajnik italijanske DC De Mita in njen predsednik Piccoli sta se v Bonnu sestala z zahodnonemškim kanclerjem Kohlom, ki je istočasno voditelj CDU (krščansko demokratske unije). Sogovorniki so predvsem razpravljali o zunanjepolitičnih vprašanjih.
OBUEST1LA
Slovenski ženski zbor iz Laškega vabi na večer z dvema slovenskima zamejskima kantavtorjema Ivom Tulom iz Milj ter Sergijem Štoko iz Trsta. Koncert se prične ob 20. uri v prvem nadstropju stavbe Acli v Ronkah (nasproti cerkve sv. Lovrenca) v sredo 4. maja.
Maša za edinost bo v Trstu v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v ponedeljek 2. maja ob 17.30. Sledil bo ekumenski razgovor ob predvajanju diapozitivov.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 2. maja razgovor na temo »Dvajset let po koncilu«. Razgovor bosta uvedla Tone Beden-čič in Ivan Buzečan. Začetek ob 20.15.
V župnijski cerkvi v Rojanu bo na pobudo Vincencijeve konference v četrtek 5. maja ob 17.30 sv. maša za duhovne poklice. Sledi šmarnična pobožnost.
TURISTIČNO IN ROMARSKO POTOVANJE
čez Kozaro v Bosni in Medjugorje v Hercegovini in na dom bi. p. Leopolda Mandiča v Boki Kotorski in skozi Dalmacijo nazaj od zgodnjega jutra 22. julija z mejnega bloka v Rožni dolini (Gorica) do poznega večera 27. julija 1983, najdalje do Krmina za ceno 285.000 lir pri 40 osebah ali za 300.000 lir pri 30 potnikih v organizaciji novogoriške agencije Avtopro-met in v spremstvu dveh duhovnikov prireja goriška skupina Marijanskega gibanja. Prijave do 13. maja v časopisni prodajalni« Sv. Rok (nasproti cerkvi) v Gorici z nepovračljivim predujmom 5.000 lir.
Šport:
MOŠKA C-2 LIGA
OLYMPIA T. - METALLURGICA 3:0 (15:4, 15:3, 15:5)
01ympia Terpin: Cotič M. in Š., Černič, Neubauer, Zadnik, Dornik, Terpin, Špacapan M.
Zgleda, da je moštvo goriške 01ympie Terpin prebolelo krizo, saj je preteklo soboto 23. aprila povsem nadvladalo goste iz Povoletta. Tekma je bilo verjetno najlepša, kar so jih odigrali letos Goričani. 01ympijci so bili izvrstni na mreži, zelo učinkoviti v napadu, obramba pa je bila brezhibna.
Prihodnjo soboto se bodo srečali z vodilno ekipo Asso Calzature iz Maniaga. Če bodo igrali kot tokrat, se obeta sijajna tekma in 01ympia Terpin ima precej možnosti za zmago.
ŽENSKA D-LIGA
OLYMPIA BERTOLINI - SOKOL 3 : 2
01ympia Bertolini: Perše, Primožič, Ber-tolini K. in M., Olivo, Tomšič, Klanjšček.
Goričanke so v nelahki tekmi končno prevladale nad nasprotnicami, pri čemer jim je pomagala predvsem dobra forma in izkušenost. S to zmago so si priborile novi točki in še vedno delijo drugo mesto s tržaškim Volley Clubom. - G. R.
DAROVI Za Katoliški glas: R. Tomadin, Barkov-lje 12.550; N. N., Sovodnje 12.000; N. N., Steverjan 7.000; N. N., Števerjan 5.000; Vera in Dušan Hmeljak, Trst namesto
cvetja na grob Jele Lokar roj. Klodič iz Trsta 100.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N., Sovodnje 5.000; N. N. v drag spomin na pok. šolske sestre 50.000 lir.
Za Slovensko skupnost: N. N., Sovodnje 5.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Jožef Stanič, Bukovje namesto cvetja na grob Ivana Široka 30.000; prijatelji v isti namen 20.000; starši in botri ob krstu male Andreje 80.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: novoporočenci 50.000; starši in botri ob krstu Gabrijela, Lucije in Martine 50.000 lir.
Za poimenovanje šole v Rupi (2. seznam) so prispevali: Danilo Čevdek 10.000; Ivo Florenin 10.000; Franc Kovic 10.000; Polda De Fraia 3.500; Emil Kovic 10.000; Oskar Kovic 100.000; Štefanija Cijan-Ko-vic 10.000; Andrej Kovic 10.000; Kristina Cijan 5.000; Elvira Malič 10.000; Oskar Malič 5.000; Drago Malič 3.000; Stojan Malič 15.000; Ludvik Čevdek 10.000; Niko Zotti 10.000; Mario Kovic 10.000; Zdenka Kovic 20.000; dr. Marjan Cijan 30.000; Dario Bi-nik 8.000; Marica Kavčič 1.500; Vilko Ger-golet 10.000; Silvester Kovic 10.000; Cvetko Kavčič 10.000; Cvetko Pavletič 20.000; Marjan Devetak 30.000; trgovina Čotar 50.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: N. N. ob smrti dragega Alojzija Pernarčiča 40.000 in ob krstu Massimiliana Poretti 100.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Šavli 20.000; Marc 40.000; Allegretto 10.000; Per-tot 5.000; G. G. 100.000; Drašček 5.000; Caharija 5.000; A. Caharija 5.000; Stepančič 5.000; Gruden 10.000; Mora 5.000; N. N. 10.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: Dušan Hmeljak, Trst namesto cvetja na grob Marjane Lokar iz Ajdovščine 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Kristina Kerpan v spomin na moža Jožefa 50.000; N. N. 10.000; Angela Vremec v spomin na moža in očeta Alberta ob peti obletnici smrti 50.000; N. N. 20.000; namesto cvetja na grob Štefanije Rebec njene prijateljice, letnik 1911: Justina Gombač, Marija Ame-rikana, Helena, Cvetka Sosič, Justina Planinšek, Zora Malalan, Ivanka Starc, Milka Daneu 80.000; Marija Amerikana 20.000; Anton De Bernardi ob tretji obletnici smrti žene Silve 30.000; družina Testa v spomin na Nicola 4.000; Julija Guštin v spomin na mamo Antonijo 5.000; razni
39.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda v Domju: N.
N., Trst v zahvalo za prejeto milost
50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
f Radki Irsl/I
Spored od 1. do 7. maja 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Ču-rimurčki«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Trst in njegovo zaledje. 10.10 Čajkovski: Pikova dama, opera.
11.30 Beležka. 12.00 Zvezde o nas. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 A. Capuder: »Rapsodija 20«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Veselo športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Pivka, 1. del. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar! 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Čajkovski: Pikova dama, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 A. Capuder: »Rapsodija 20«. 14.30 Ropotuljica.
16.00 Trst in njegovo zaledje. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Pivka, 2. del. 18.00 Radijska igra »V megli«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Čajkovski: Pikova dama, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajur-jan. 12.30 Primorska poje. 13.20 Manjšine med deželami in Evropo. 14.10 A. Capuder: »Rapsodija 20«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 Koncertni repertoar. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole.
11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu.
12.30 Primorska poje. 14.10 A. Capuder: »Rapsodija 20«.	14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 15.00 Diskoteka.
16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist Tomaž Lorenz in orglar Hubert Bergant.
18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 13.20 Naša gruda. 14.10 A. Capuder: »Rapsodija 20«. 14.55 Naš jezik.
16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Naša pesem.
18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Alpinizem. 10.10 Zagrebški madrigalisti. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 A. Capuder: »Rapsodija 20«. 14.30 Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno.
16.00 Radijski variete Atilija Kralja. 16.30 Jugoslovanski popevkarji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Dvignjena zavesa.
Ženska srednjih let, vdova, prijetne zunanjosti, izobražena, bivajoča na Tržaškem bi rada spoznala moškega, starega 50-60 let, ki bi se hotel z njo poročiti. Ponudbe poslati na upravo našega lista pod šifro »Poroka«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA priredi v četrtek 5. maja ob 20.30 v palači Attems v Gorici
KLAVIRSKI RECITAL
Pianist Mark Robson iz Pariza bo izvajal dela Brahmsa, Ivesa, Chopina, Faureja, Debussyja in Messiaena. - Vljudno vabljeni!
Ali jlli poznate? To so prvi slovenski fantje italijanske kraljeve vojske, letnik 1901. Vojake so služili v Tolminu pri poiku »Artiglieria di montagna«. Med temi fanti-vojaki je tudi Jožef Perin iz Števerjana, ki nam je fotografijo posredoval
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka ?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
JJ Banca Agricola Gorizia 3	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja