ana
l
49094900539,3
V S E B r N A
ČLANKI:
V. Znidaršič. Bloke.............73
A. Stritar. Značilna zaporedja talnih oblik v Sloveniji .	81
J. Zupančič, Sprehod |>o Carigradu........85
J. Zupančič, S potovanja |>o Tuniziji.......88
M. Natek. Za doslednost v delu in progresivno kritiko .	91
M. Žagar. O kritičnem sprejemanju tujih raziskovalnih
metod in njih prilagajanju našim razmeram ...	94
I. Gams, Ali se Ljubljansko Barje še zdaj ugreza? . .	96
DROBNE NOVIČK:
Razvoj velikih mest v SZ (T. S.) — Panamski
prekop (T. S.) ............,97
KNJIŽEVNOST:
K. Tarman. Človek iti narava (M. Natek) — A. Sore,
Velenjska kotlina včeraj in danes (M. Natek) . . 99
r
Slika na naslovni strani:
Okolica Cerkniškega jezera
7
GEOGRAFSKI OBZORNIK, Časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški o<ll>or: dr. Ivan Gams, dr. Svetozar Ilešič, Dušan Kompare, dr. Vladimir Kokole, dr. Avguštin Lah, Mara Radinja. Urednik Mara Radinja.
Letna naročnina 600 dinarjev. Posamezna številka za naročnike 150 dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov: „Geografski obzornik", Ljubljana, Aškerčeva ulica 12. Stev. tek. rač.: 503-603-72.
Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami.
Tiskala: Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani.
Geografski obzornik LETO xti
V i d a Z n i <1 a r s i č
Časopis za geografsko vzgojo in izoßrazßo
BLOKE
štev. 3" 19 6 5


Kraška planota Bloke je v geografski literaturi redko obravnavana pokrajina. Zato naj bo pričujoče delo bežna regioaialno-geografska osvetlitev tega naj vzhodne j šega konca Notranjske, ki zasluži mnogo več pozornosti, saj so Bloke pokrajinska enota s prastarimi prehodi in zgodnjo poselitvijo predel, kjer se je že zelo zgodaj razvilo smučarstvo iz krajevnih potreb.
Planota sc nahaja v srednjem delu velikega Notranjskega platoja, ki se širi od Ljubljanskega barja do povirja Kolpe. Na jugovzhodu prehaja Bloška planota v Potočansko višavje, na sev eru \ Vidovske hribe, na severovzhodnem delu Blok nekako med Lužarji in Ravnikom se začenja razgibana pokrajina Rute, na vzhodu se nadaljuje preko globoko vrezanih deberskih dolin Rašice in Sodraške Bistrice v Vel i ko laško pokrajino oziroma Ribniško-Kočevsko polje, zahodni rob Blok pa zapira 1114 m visoka Slivnica, onstran katere se začenja Cerkniško polje.
Pravi planotasti del Blok je omejen predvsem na naplavljeni svet ob potoku BloŠčici z njenimi pritoki in vmesnimi vzpetinami. Drugi del na severozahodu pa je hribovita in slikovito razgibana pokrajina v porečju Cerkniščioe s pritoki, ki je nekakšen prehod med ravnimi Blokami in višjimi Vidovskimi hribi.
Geološka in reliefna zgradba ter razvoj površja
Današnje površje Bloške planote sta dve široki in ploski, v dinarski smeri potekajoči dolini z nadmorsko višino 720 do 750 m. Medtem ko ravnina v zgornjem delu poteka vseskozi ob Bloščici, v smeri severozahod-jugovzhod, potok v spodnji dolini pri Velikih Blokah nenadoma ponikne, njena dolina pa sega v nasprotni smeri še dalje mimo Nove vasi in Fare proti Metuljam in proti Topolu.
Ploske bloške doline so rezultat erozijskega delovanja Bloščice s pritoki, ki je prvotno v vsem obsegu nadzemsko odvajala vodo proti severozahodu v Cerkniščico in dalje v pliocensko Ljubljanico. Po pliocenski uravnavi, ki ji je sledilo dviganje celotnega površja, je povzročilo kratko-dobno prevlado globinske erozije. Ta je na planoti izdelala plitve doline, v katerih je bočna erozija imela zopet poglavitno vlogo. Ob koncu pliocena je v njih prev ladalo zakrasevanje, ki je spremenilo bloške potoke v ponikalnice. Ostanki starega in enotnega pliocenskega ravnika so ohra-
njeni v kakih sto metrov višjih zaobljenih in položnih vzpetinah, ki so na gosto posejane med širokim ravninskim dnom. Iste relativne višine (820—880 m) nastopajo v severozahodnem sosedstvu v porečju Cerkniščioe, kjer pa je relief zaradi prevladujoče globinske erozije poteka mlajši in intenzivneje preoblikovan.
Današnje površje Bloške planote je v veliki meri rezultat morfogenetskega dogajanja v ple-istocenski dobi, ki je s svojimi hidrografskimi in morfološkimi učinki povzročila prekinitev zakra-sevanja ter z močnim zasipanjem in naplavlja-njem zabrisala kraški značaj površja (3, str. 97).
Vse bloške doline, zlasti zgornja in spodnja, ter v manjši meri tudi stranske, so na debelo prekrite z naplavino. Ponekod se šele pri 135 cm pokaže geološka podlaga (na primer ob strugi Ravniškega potoka). V vrhnjem sloju je naplavina ilovnata, propustna in dobro4*umozna, v spodnjih plasteh pa nastopa trda, zbita in vlažna glina, kar povzroča zelo pogosto zastajanje vode ob bloških potokih.
Podobno kot v ostalih delih notranjskega ravnika. se javljajo tudi na Blokah kamenine povečini triadne starosti. Le ponekod so manjše zaplate starejših skril jevcev vverfenske starosti, zlasti na severnem in severozahodnem delu planote, že na prehodu v Rute in Vidovsko hribovje. V tem predelu nepropustnih kamenin itna svoje po vir je Cerkniščica, ki se zato lahko v dolgem toku ohranja na površini in ponikne šele v naplavini Cerkniškega polja. Najpogostejša kamenina bloškega predela je spodnjetriadni dolomit, ki je v dolinah prekrit s plcistocensko in mlajšo aluvialno naplavino, v višjih legah pa prihaja na površje. Samo v jugozahodnem delu spodnje bloške doline se širi pas zgornjetriadnih apnencev. Omenjeno površje je močno kraško preoblikovano in na gosto posejano s kraškimi vdolbinami. Mar-kantne so zlasti braške ponikve ali riipe, ki so posejane po celotni površini planote, najpogostejše pa so v vsej spodnji bloški dolini, ob suhi strugi Bloščice in na Farovškem polju.
Razčlenitev hidrografskega omrežja
Kljub kraškemu značaju površja ima Bloška planota zaradi naplavijenega značaja ravninskih delov še precej nadzemsko tekočih voda. Voda prihaja na dan v številnih izvirkih izpod dolo-mitnih gričev in kljub precejšnjemu kolebanju
73
vodnega stanja niti v Času največje poletne suše ne zmanjka vode. Med ponikaiiiicami je največja Bloščica, ki se v počasnem toku vije po zgornji bloški ravnini proti severozahodu, se pri dlaki zaokrene, teče v obratni smeri po spodnji bloški ravnini in pri Velikih Blokah nenadoma ponikne. Bloščica ima le neznaten strmec in njena erozija je dolgo časa le bočna, v širokem delu je akumulacija zamenjala erozijo. Plitva struga potoka sredi rahlo valovite ravnine brez kakršnihkoli fluvialnih teras je prepričevalen dokaz, da gre tu za kvartarno nasipino, v katero Bloščica ni mogla v tako kratkem času vrezati globlje struge. Od tod tudi počasni tok in vijuganje po ravnini z zastajanjem vode. Voda Bloščice izgine v normalnem stanju pri ponikvi jugovzhodno od Velikih Blok, na dan pa prihaja pri Žirovnici na robu Cerkniškega polja. Njena suha struga je dobro vidna v ravnini do Nove vasi in Fare, kjer voda Bloščice in drugih kraških potokov izginja v kraških tleh Farovškega polja samo ob velikem deževju, na dan pa prihaja v Loški dolini.
Klimatske značilnosti
V klimatskem pogledu je Bloška planota po svoji visoki legi in planosti površja močno izpostavljena prepletanju različnih zračnih tokov.
Lahko bi rekli^-da se tu uveljavlja višinska varianta osrednje-slovenskega podnebja, ki pa ima tadi mediteranske značilnosti zaradi vdorov jugozahodnih zračnih mas. V splošnem vladajo na Blokah zeio nizke temperature, saj je znano, da so visoke kraške planote Notranjske eno najhladnejših področij v primerjavi s temperaturnimi razmerami v ostali Sloveniji.
Najtoplejši mesec je julij s srednjo toplino 16.3° C, kar je v primerjavi z ostal Lm kraškim sosedstvom razmeroma nizka temperatura (Rakit-niska planota 16.9° C). Srednjo mesečno temperaturo nad 10° C imajo samo še meseci avgust (15.8° C), junij (15° C), september (12.30 C) in maj ((11.1° C). Bloško klimo karakterizirajo posebno ostre zime z močnim uveljavljanjem burje. Najhladnejši je januar s srednjo toplino —3.8° Celzija, ki je enaka srednji januarski temperaturi v Babnem polju — enem najmrzlejših predelov. Zelo hladili zimski meseci so še december in februar, ko se drže povprečne temperature samo nekaj nad 0° C.
Prehod med poletjem in zimo je postopen, ogrevanje počasno zlasti spomladi, ki je hladnejša od jeseni (april je v povprečku za 1.5° C hladnejši od oktobra). Koiebanja med posameznimi meseci so precejšnja, letna ampiituda med najhladnejšim in najtoplejšim mesecem znaša 20.3° Celzija. Najvišje maksimalne temperature nasto-
pajo v juliju in avgustu ter večkrat presežejo 30° C (julija 1957 — 33.9U C). Absolutni minirni pa so pogosti v decembru in januarju, ko pade temperatura celo pod 30° C.
Za karakteristiko bloške zime je zelo važna velika nestalnost temperature. Toplotne spremembe močno pospešuje velika odprtost in pla-nost področja, saj so Bloke na široko izpostav ljene vdorom mrzlega celinskega zraka. Za kmetijsko gospodarstvo so take nagle spremembe temperature dostikrat usodne. V zimski dobi povzroča odjuga pozebo ozimnega žita, spomladi in jeseni pa prinese vdor hladnega celinskega zraka slano s pozebami. Najneugodnejše so slane v maju, nastopajo povprečno v noči med 14. in 15. majem. Zadnje pomladanske slane pa nastopajo še v juniju, ko za rastje niso več tako škodljive. Prve jesenske slane nastopajo v septembru, ekstremno že okrog 1. septembra, povprečno pa med 16. in 17. septembrom. Medlem ko spomladanska slana poškoduje zlasti sadno drevje, je zgodnja jesenska slana usodna za ajdo in fižol.
Bloke se odlikujejo po veliki množini padavin, kar je posledica bližine glavnega grebena visokih dinarskih planot, ki se vlečejo od Gorskega Ko-tora, ob Risnjaku čez notranjski Snežnik do konca Javornikov z letnim povprečkom 2000 min. Od tu se vsota padavin proti notranjosti enakomerno znižuje, tako da jih ima Cerknica še 1768 milimetrov, Bloke pa 1478 mm. V oktobru pade največ dežja — 149 min, v novembru pa 147 milimetrov. Za oktobrskim in novembrskim viškom je december, ki je še nad letnim povprečkom, nato pa nastopi zimski minimum padavin s primarnim nižkom v marcu ter februarju in januarju, ko pade večina padavin v obliki snega. V tem času je v povprečju le 89—100 mm padavin. Za zimskim minimumom sledi pomladna oziroma zgodnje poletna maksimalna množina padavin s sekundarnim viškom v juniju, ko pade 140 mm padavin. Medtem ko je julij še nad povprečkom, je avgust najbolj sušen poletni mesec s povprečno množino 98 mm padavin, september pa se že približuje oktobrsko-novembrskemu maksimumu. Razpored padavin po posameznih mesecih je za uspevanje v egetacije dokaj ugoden, saj se ujema maksimum moče z obdobjem največje rasti v pomladnih in zgodnje poletnih mesecih.
Poleg 131.8 deževnih dni je zabeležila meteorološka opazovalnica Nova vas na Blokah še 42.2 dni s sneženjem. Bloke so že v taki nadmorski višini, kjer je sneg prevladujoča padavina od decembra do marca. Kako se snežne razmere spreminjajo z nadmorsko višino, nam dokazujejo podatki povprečnega števila dni s snežno odejo (za obdobje 1950—1962) na meteoroloških postajah: Cerknica (nadm. v. 576 m), Nova vas (nadm. v. 722 m), 2iIoe (nadm. v. 846 m).
Meteorološka postaja	J	F	M	A	M	J	J	A	S	O	N	D
Cerknica	15.1	13.5	6.1	0.8	0.2	—	_	_	_	0.2	1.1	6.5
Nova vas	21.2	19.1	14.7	2.7	0.5	—	—	—	—	1.1	4.6	12.0
Žilce	22.7	20.1	13.8	3.9	0.9	—	—	—	—	1.2	5.7	15.2
74
/
^rvi dnevi s sjnleženjein so že v sredini oziroma v drugi polovici oktobra (povprečno okrog 17. oktobra), a prvi sneg, ki obleži dalj časa, pade šele v novembru (povprečno okrog 8. XI.). V pomladni dobi je sneženje pogosto še v aprilu ter celo v maju, a sneg se obdrži le redkokdaj, navadno le do sredine aprila. Snega zapade povprečno do pol metra (maksimalno v januarju in decembru), v izrednih primerih celo do 1.5 m.
Za oznako bloške zime je pomembno še dejstvo, da so v zimskih mesecih pogosti vdori burje, vdori severovzhodnega in vzhodnega mrzlega vetra. Burja pogosto sproti odnaša nameteni sneg s planih predelov ter ga odlaga na zatišnih mestih. Ogromni zameti ovirajo tudi promet. Odločnejše hribovske vasi so po več dni popolnoma ..odrezane od sveta". Prav iz teh razlogov so se tu že zdavnaj pojavile samosvoje smuči, ki so bile zelo pripravne za hojo po snegu in so bile v prejšnjih časih edino prometno sredstvo v hudih sneženih zimah. Za burjo, ki je prevladujoči veter v zimski polovici leta, je najpogostejši „veter" od jugozahoda. Prepletanje obeli vetrovnih smeri prinaša v bloško klimo velike skoke v temperaturi.
Prst in rastje
V skladu s klimatskimi razmerami in geološko podlago, ki je pretežno lahko razpadljiv triadni dolomit in apnenec, so se na Blokah razvile kraške rjave prsti, podobno kot na ostalem notranjskem in dolenjskem krasu. Prst je različno debela, pri čemer ima relief poglavitno vlogo. Zato so zlasti vrhovi in pobočja bloških vzpetosti prekrila z izredno tanko plastjo prepereline, ki je sicer humozna, vendar predvsem v višjih legah skele-toidna in pomešana z drobnimi ostrorobimi koščki dolomitnega kamenja. Plitve rjave prsti so najbol j izpostavljene eroziji v času kratkotrajnih poletnih nalivov, pa tudi poletna suša je zanje zelo nevarna. Za njive so zato taka tla manj prikladna. Vznožja hribov ter večji deli ravnih površin so prekriti z bolj ali manj debelo plastjo ilovnate naplavine. Globoka, brezskeletna tla so v zgornjih slojih rahlo ilovnata do peščeno ilovnata, v spodnjih legali pa zlasti v nekaterih delili ravnine trda, zbita, peščeno glinasta z dobro vidnimi znaki spiranja in podzolacije (4, str. 34). V spodnji Bloški dolini in v nekaterih stranskih dolinah so* na takih tleh nameščene njive, medtem ko so ob zgornji Bloščici in nekaterih drugih ponikalnicah tla preveč kisla in zato zarasla s travo in redkim gozdom. Posebno zgornja Bloška dolina je zaradi neugodnih pedoloških pogojev ena sama velika senožet, ki daje zelo nizek pridelek sena slabše kakovosti.
Kljub preoejšhji izkrčenosti predela je na Blokah ohranjen gozd s srednje evropskimi flori-stičnimi elementi, med katerimi dominirajo smreka, jelka in bukev. Na osojah bloških hribov je mnogo več bukovih dreves, v smeri proti Vidovski planoti pa vse bolj stopa v ospredje smreka, ki
prevladuje nad bukvijo zlasti v hladnih in v lažnih globelih Cerkniščice. Višje peščene vzpelosti po-rašča ponekod tudi borov gozd, manj pogost je hrast - dob.
Potek poselitve
V primerjavi z ostalimi deli velike Notranjske planote so Bloke še najlaže dostopne z obeh strani in zato najbolj prikladne za prehode v prečni smeri. Iz v zhodne, dolenjske strani so možni prehodi. tako po dolini Rašice kot tudi po dolini SodraŠke Bistrice, na drugi strani pa je lahek prehod v Notranjsko podolje. Tod cez je tekla v ilirskih in rimskih časih poševno usmerjena pot iz Emone na Kras. Ze v prazgodovinski dobi poseljene Bloke so kazale pot tudi slovenski naselitvi, ki je sledila starim potom iz predslovenske dobe. Tako sta prehodna pomembnost in prevlada vravnjenih površin v poglavitni meri pripomogla, da so bile Bloke od vseh notranjskih planot najbolj zgodaj izkrceno in kultivirano ozemlje. Prebivalstvo se je naselilo v velikih strnjenih naseljih, zlasti v spodnji Bloški dolini, kjer je za obdelavo največ ugodnega zemljišča. Pod vplivom srednjeveške kolonizacije se je naselitev tudi v ravninskih predelih še izpopolnjevala: o nastajanju novih vasi pričajo krajev na imena s pridevkom: „novi" (Nova vas) ali „nemški" (Nemška vas) — iz obdobja, ko se je nemška kolonizacija v slovenskih deželah okrepila in so marsikje nastajala nemška naselja kot otoki sredi strnjeno naseljenega slovenskega ozemlja. V glavnem pa je bilo srednjeveško krčenje usmerjeno v hribovite predele. Zato so številni zaselki in gručaste vasice v robnem delu planote znak relativno mlajše poselitve, ki se nadaljuje v razgibano pokrajino z značilno oznako Rute ter v Vidovsko hribovje.
Gospodarstvo
Bloška planota je izrazito agrarno področje, ki je imelo svojo gospodarsko dejavnost usmerjeno v glavnem v kmetijsko proizvodnjo. Odmaknjenost Blok od večjih urbanskih in industrijskih centrov, osamljena lega področja sredi gozdnate in razmeroma kasno obljudene Notranjske planote ter majhne možnosti za usjievanje neagrarnih gospodarskih panog zaradi pomanjkanja prirodnih pogojev na samem teritoriju in bližnji okolici, so okoliščine, ki so prisilile bloškega človeka, da se je zapiral vase hi se trdovratno oprijemal zemlje, ki mu je dolgo časa nudila edino sredstv o za preživljanje. Nekaj zaslužka je prinašala edino lesna trgovina z lesno-žagarsko obrtjo in tovor j en je zaradi lege področja ob veliki tranzitni poti proti Trstu in drugim mestom ob morju. Sele po drugi svetovni vojni nastajajoča lesna industrija Notranjske, ki se je razvila iz žagarske obrti in se vedno bolj koncentrira na Cerkniškem polju s središčem v Cerknici, privablja vedno več mladih ljudi iz bližnje in daljne okolice.
75
™ s
Kmeti j st vo
Medtem ko je pred vojno živela od kmetijstva pretežna večina prebivalstva, se je v zadnjem času to razmerje močno spremenilo.
Se v letu 1953 je bilo na Blokah 73.7 o/o kmečkega prebivalstva ali 72.2 o/0 aktivno zaposlenih v kmetijstvu. Podatki za leto 1961 pa kažejo, da živi od kmetijstva kot glavne dejavnosti samo 61.2 o/o prebivalstva, ali da le 60.1'o/o aktivnega prebivalstva dela v kmetijstvu. Kljub naglim spremembam najnovejše dobe, ki povzročajo, da ljudje iz odročne j žili hribovskih predelov vedno bolj zapuščajo zemljo in iščejo zaslužka drugod, so Bloke se vedno pravo kmetijsko področje z več kot polovico kmetijskega prebivalstva.
Vendar bloške kmetije ne moremo primerjali s podobno nekje v dolini sredi plodne ravnine in v bližini mesta oziroma trga za kmetijske pridelke. Poleg oddaljenega področja in slabega vnov-čevanja pridelkov so vzrok nerentabilnosti bloške kmetije tudi pičlo odmerjene površine obdelovalne zemlje. Zadnji katastrski podatki kažejo, da je njiv in vrtov samo 15.6o/o, sadovnjakov 0.8o/o, in da je od celotnega zemljišča le 16.4o/o ornice. Na drugI strani pa so obsežne travne površine, saj zavzemajo 53.2 o/o površine, gozda je 28,0'o/o, nerodovitne zemlje pa 2.4o/0 celotnega areala. Tudi največje kmetije imajo zelo malo njiv, a razmeroma obsežne travne površine, od katerih so večji del slabše donosne senožeti. Zato morejo le največje kmetije z dohodki, ki jih daje zemlja, preživljati svoje družine in jim ni treba iskati zaslužka drugod. Socialno posestna struktura individualnih kmečkih posestev kaže, da je na Blokah 36.4o/0 gospodarstev, ki imajo glede na absolutno velikost posesti več kot 15 ha pripadajočega zemljišča. V splošnem pa tudi te kmetije uspevajo slabo zaradi pomanjkanja delovne sile, vedno več zemljišča ostaja neobdelanega ali slabo oskrbovanega, predvsem v hribovskih vaseh, kjer je obdelovanje s stroji težavno zaradi nepriklad-nega terena. Mnogim kmetijam v tem predelu, ki se odlikuje po primeroma večjih gozdnih površinah in so last večjih posestnikov, drži sihii pasivnosti kmetijske proizvodnje do neke mere ravnotežje dohodek iz gozda. Ekonomska moč srednjih in malih kmetov pa je že tako šibka, da so navezani na zaslužek izven svojih kmetij.
Zaradi višinske lege, neustreznih hidrografskih in edalskili pogojev ob bloških ponikalnicah ter po bloških vzpetostih je za polje tako malo prikladnega zemljišča, da ima na Blokah živinoreja prednost pred poljedelstvom. Travniki zavzemajo 41.9o/o, pašniki pa 11.3 0/0 celotnega zemljišča. Travne površine so v vseh ravninskih predelih, kjer so zaradi kislosti tla neugodna za obdelavo, pa tudi po bloških hribih. Pregled po katastrskih občinah nam kaže, da je ponekod več kot polovica zemljišča poraslega s travo (k. o. Veliki vrh 75.7 odstotkov, k. o. Volčje 70.7o/o, k. o. Velike Bloke 69 0/0, k. o. Hudi vrh 65.7o/0, k. o. Benete 63.8 <y0. k. o. Studeno 63.5 o/0, k. o. Ravne 60.4 o/0 itd.). V smeri proti Vidovskemu hribovju in Rutam se
delež travnih površin zmanjšuje, povečuje pa se areal gozda. Bloški travniki so povečini enokošne senožeti, kjer se pridela sicer precej sena, vendar slabšega po kakovosti in krmilnosti. Senožeti so že močno izčrpane in potrebne gnojenja, zlasti dodajanja apnenih gnojil za raz ki sanje tal. Namesto tega se dogaja nasprotno — vedno več trave ostaja nepokošene, pašnikov pa vse manj ali sploh ne izkoriščajo. Na drugi strani je v novejšem času precej njivskih površin namenjenih živinoreji. Krmne rastline se širijo na račun žit in okopavin, saj je po podatkih kmetijskega popisa iz leta 1961 že 37o/o njivskih površin zasejanih s krmninri rastlinami, med katerimi je najpogostejša detelja.
Najpomembnejša panoga živinoreje je vsekakor govedoreja, mesna kot mlečna. Pripomniti pa moram, da število goveje živine močno nazaduje (v zadnjih 60 letih za 29.4o/0)* Kljub temu pomenita bloškemu kmetu prodaja živine za zakol kot tudi, prodaja mleka že od nekdaj najvažnejši vir dohodkov. Mlekarno v Novi vasi so ustanovili po prvi svetovni vojni leta 1922. Danes je to centralna zbiralnica mleka za vse cerkniško odmočje. Mleko (kakih 2400 litrov na dan) predelujejo večinoma v sir ementalec. Zaradi nazadovanja mlečne živinoreje upada tadi mesečni odkup mleka (že od leta 1962 na leto 1963 se je zmanjšal za 15 odstotkov).
Poleg mlekarstva pa sta na Blokah že tradicionalna reja in pitanje volov. Kmetje si v zimskem času dokupijo enega ali več volov, ki jih z intenzivnim krmljenjem v nekaj mesecih spitajo in prodajo. Zadnja leta polagajo vse večjo skrb vzreji in pitanju mlade živine. Predvsem oba obrata Kmetijske zadruge Cerknica v Ravniku in Novi vasi sta začela s tem načinom reje. V ta namen so zgradili več odprtih hlevov. Zaradi neugodnih klimatskih pogojev pa so zamisel odprtih hlevov kmalu opustili. Danes redijo v zadružnih hlevih na blokah kakih 250 glav mlade živine letno. V bodoče nameravajo rejo mlade živine razširiti tudi na individualne kmetije na osnovi kooperacije meti kmetom in zadrugo. Namen tega sodelovanja bi bil predvsem v tem, da bi kmetje posvetili več pažnje reji telet v teži od sto do tristo kilogramov, ki bi prišla nato v poštev za pitanje na zadružnih obratih. Za sedaj so take oblike kooperacije v živinoreji samo inačrti, ki niso dosegli še vidnih rezultatov.
V primerjavi z govedorejo so ostale panoge živinoreje mnogo manjšega pomena, edino reja prašičev je delno usmerjena tudi v produkcijo
za tržišče.
Poljedelstvo je druga panoga kmetijstva, ki pa po pomenu zaostaja za živinorejo. Predvsem je na Blokah zelo malo prostora odmerjenega polju, kljub obsežnim vravnjenim predelom. Največ polja je v spodnji bloški ravnini (k. o. Nova vas 25.3o/o, k. o. Hudi vrh 24.90/0, k. o. Topol 24.7 odstotkov, k. o. Studenec 21.10/0 itd.). Njive se umikajo nižjemu aluvialnemu zemljišču ob ponikalnicah, zlasti v zgornji bloški dolini jih je prav
iiialo. Delež njiv se manjša tudi v smeri proti hribovitemu in gozdnatemu obrobju, kjer je v posameznih k. o. polja celo manj kot 10o/o celotnega zemljišča (k. o. Iliteno 8.80/0).
Značilna poteza v zunanji podobi pokrajine je tudi poljska razdelitev. Medtem ko je v velikih sklenjenih vaseh spodnje bloške ravnine polje večinoma razparoeliramo na pravilne delce, značilne jermene, pa se v vsem obrobju na prehodu v Vidovsko hribovje in Rute javlja grudasta parcelacija polja v skladu z razgibanostjo terena.
Od poljskih kultur prevladujejo na bloških njivah krmne rastline s 37o/0, med katerimi do-minira črna detelja, ki je najbolj odporna proti pomladanski pozebi. Stara poljska kultura so žitarice, ki so posejane na 35o/0 njivskih površin. Pridelek žita je od leta do leta različen in ne zadostuje niti domačim potrebam, saj morajo kmetje večino krušne moke kupiti. Pozebe in razne druge klimatske neprilike pogosto prizadevajo žita, zlasti občutljivejšo pšenico. V glavnem imajo jara žita ugodnejše pogoje za uspeva-nje kot ozimna. Velika nevarnost za žitni pridelek je rja, ki zaradi vlažnosti ozračja v dobi zorenja večkrat povzroči, da žitna zrna predčasno „dozorijo". Tudi nastop drugega padavinskega maksima v juniju — ravno v dobi žitnega cvetenja, slabo vpliva na letino ozimime. Padavine v obliki nalivov v poletni dobi so vzrok, da žita še pred začetkom zorenja poležejo. Najhuje pa prizadenejo ozimino pozebe v zimskem ali pomladanskem času, ko se za odjugo vrstijo dnevi severnega oz. severovzhodnega zračnega vala. Zaradi zmrzovanja so žita silno razredčena, marsikatero njivo pa mora krnet preorati in jo zasaditi z novimi kulturami. Proti nevarnostim zimskega zmrzovanja so obvarovana jara žita, med katerimi je oves najpomembnejši, saj zavzema 30°/o vseh z žitom posejanih površin.
Najmanjši delež polja je namenjen vrtninam z okopavinami (23o/0); med njimi je krompir najbolj rentabilna rastlina, kajti tip tople polovice leta, ko se krompir razvija in zori, skoro popolnoma ustreza Burgesevemu optimalnemu kriteriju za krompir (4, str. 17). Tudi prst z ilovnato-pešcenimi sestavnimi deli zelo prija kulturi krompirja. Poleg navadnega merkantilnega pridelujejo tudi semenski krompir, ki se laže proda in ima višjo ceno. Velikopoteznejše pridelovanje semenskega krompirja na Blokah pa ovira pomanjkanje delovne sile na kmetijah ter močna razdrobljenost njivskih parcel.
Zelo malo pomeni v bloškem gospodarstvu sadjarstvo. Sadovnjaki zavzemajo komaj 0.80/0 površine. Med sadnim drevjem je majodpomejšp jablana, uspevajo pa še slive in hruške. Stanje sadovnjakov je povečini zelo slabo, sadno drev je staro in neoskrbov ano. Sadni pridelek večkrat uničijo slane, ki tako pogosto nastopajo v prvi polovici maja, ko je sadno drevje v cvetju. Sadje večinoma porabijo doma, nekaj ga predelajo v mošt, zelo malo pa ga ostane za prodajo.
Neagrarne gospodarske panoge
Po statističnih podatkih je bilo v letu 1953 na Blokah 16.20/0 aktivnih zaposiencev v neagrarnih panogah gospodarstva. Do leta 1961 se je ta delež povečal na 21.8o/0. Najv eč neagrarnih zaposiencev je v nasel ju Nova vas. ki ima poleg gospodarskega tudi vlogo kulturnega in upravnega središča 'Bloške planote. Nekaj upravnih funkcij ima tudi bližnje naselje Velike Bloke z vojaškim upravnim aparatom, ki je prinesel v staro agrarno vas določene spremembe. Od ostalih naselij izstopajo po močnem deležu nekmečkega prebivalstva tudi stara farna središča (Fara. Sivoe — Sv. Trojici).
Med neagrarnimi panogami je važno gozdarstvo. ki zaposluje samo 0.30/0 aktivnega prebivalstva in preživlja 0.9o/o ljudi. Gozdovi zavzemajo 28ô/o vse površine in so najobsežnejši v robnih predelih (k. o. Iliteno 60o/0, k. o. Žales 46.2o/0, k. o. Gradiško 41.50/0. k. o. Runarsko 45.5 o/0), medtem ko ima spodnja B!ošT<a dolina zelo malo gozda. Gozdovi se začenjajo šele v hribovju iznad ravnine in se nadaljujejo v gozdnate sosednje pokrajine (Potočansko višav je, Sliv niča. Slemena, Iška), kjer imajo tudi Bločani del svojih gozdov. Poleg izkoriščanja gozda za domačo porabo, gre precej lesa tudi v prodajo, zlasti jelovi hlodi, jamski les za celulozo in bukovi hlodi.
Obrt je bila v predvojni dobi živahnejša in je do danes močno nazadovala. Štev ilni sledovi opuščenih inîinov in žaa; kažejo na nekdanjo aktivnejšo žagarsko in mlinarsko dejavnost v tem predelu. Mletje žila je danes osredotočeno na valjčni mlin v Cerknici. V Novi vasi pa se je ni tradiciji parne ža<re razvilo žagarsko podjetje na električni pogon ,.EIektro-žaga:i, ki razreze IeLno samo še kakih 1900 m3 lesa. Tudi uslužnostna dejavnost je v nenehnem nazadovanju. Po popisu prebivalstva leta 1961 dela v obrti 6.60/0 vsega aktivnega prebivalstva, od obrti pa živi 80/0 vseh ljudi.
Poleg uslužnostne in proizvodne obrli se je iz Ribniške doline razširila na rob Bloške planote tudi domača obrt. Kmečke družine se v zimskem času posvetijo izdelovanju lesenih predmetov, predvsem zoljotrebcev, lesenih žlic in gajb za shranjevanje krom pir j a.
V novejšem času narašča število v industriji zaposlenega prebivalstva. Leta 1953 je bilo na Blokah samo 12 industrij škili delavcev, leta 1961 pa že 71 ali 6'o/0 vsega aktivnega prebivalstva. Edino obrtno-industrijsko podjetje s 50 zaposlenci je „Elektro-žaga Nova vas", ki ima poleg žagarskega obrata še obrat za izdelovanje izolacijskih plošč (izolit. novolit). Proizvodnja teh plošč naglo napreduje. Poleg Elektro-žage zaposluje največ ljudi lesna industrija Cerkniškega polja, kjer se Lesno-industrijski kombinat ..Brest'' — Cerknica z obratom v Martinjaku razvija v najmočnejše industrijsko podjetje cerkniške občine. Manjše števi!o ljudi dela tudi v podjetju „Kovinoplastika4"' — Lož. Razvijajoča se lesna industrija v Notranjskem podolju povzroča vsakodnevni odtok delovne
77
siTe iz agrarnega zaledja TI To šle e planote in Vidov-skifi hribov ter bo v bodoče vedno bolj privlačna gravitacijska sila.
V ostalih panogah neagrarne dejavnosti je zaposlenih malo ljudi: uprava s kultu rno-prosvet-nimi in komunalnimi dejavnostmi zaposluje 3.4o/o aktivnega prebivalstva: gradbeništvo 2.8o/o, trgovina 2.6 o/o, promet 0.5o/o ter uslužnostna dejavnost 0.1 o/o aktivnega prebivalstva.
Promet
Bloke si> prometno najvažnejši del, pravo osredje velike Notranjske planote. Ze prazgodo-vinski prehod od Loškega polja je še! čez Bloke mimo Lužarjev. Rut in MaČkovca ter ob Kureščku in Golem na rob Barja pri Tgu (1, str. 527). Geste in poti. ki so vodile tod v rimski in kasnejši slovenski dobi, so bile izrazito tranzitnega značaja ter so sprovajale promet proti morju in Italiji. Tz Dolenjske sta vodili čez Bloke dve važni trgovski poti. Prva je potekala od Novega mesta mimo Rašice, čez Velike Lašče, mimo Slevice pa po dolini Kovparice navzgor proti Blokam. V območju vasi Nova v as se je združila z drugo potjo, ki je pripeljala iz Ribniške doline in Kočevskega polja skozi Sodražioo in Zigmarice. Od tu so vodile ceste na Loško dolino in Cerkniško polje ter dalje prek Postojnskih vrat proti mestom ob severnem Jadranu. Po teh cestah je bil skozi stoletja živahen tranzitni promet, posebno z Dolenjskega ter celo Hrvatskega (6. str. 59). Zelo je bilo razv ito tovorjenje po omenjenih poteh, predvsem tovor jen je s soljo od Tržaškega zaliva Čez Kras na Notranjsko, kjer je bilo v Cerknici nekakšno tržno središče za sol, pa tudi vasi okrog Velikih Lašč so precej zaslužile s tovorjenjem soli.
Na sledeh starih daljnovodnih poti so se v današnjo dobo ohranile ceste, ki povezujejo Bloke z zunanjim svetom. Razvoj novih prometnih žil ter spremembe starih političnih meja in sistemov si> preusmerile promet iz Dolenjske drugam, in nekdanje tranzitne poti so izgubile prejšnji imenitni pomen. Promet z Bloške planote je usmerjen po cestah, ki vodijo v smeri Notranjskega podolja ter dalje proti Ljubljanski kotlini in proti severnemu Jadranu. Promet proti Ribiško-Kočevskemu polju ter proti V elikim Laščam in Novemu mestu je manj živahen. Za Bločane je povezava z dolenjsko stranjo pomembna zaradi trgovanja z živino. Sicer pa so zlasti vasi robnega hribovja prometno Še vedno precej odročne, zlasti v zimskem času. C i m dlje sežerno v preteklost, tem slabše so bile oskrbovane ceste pozimi, ko se zaradi burje, ki je prenašala sneg v žamete, zlasti stranskih poti sploh ni splačalo čistiti. V takih razmerah so Bločani uporabljali za hojo po snegu svojevrstne smuči in krplje kot prometno sredstvo. O znamenitih bloških smučeh je pisal že Valvazor in drugi avtorji. Boris Orel pa jih omenja kot etnografsko znamenitost. Staro bloško smučarstvo pa je z NOB popolnoma zamrlo.
_ Prebivalstvo
Rlokc spadajo med najbolj redko naseljena področja. Po podatkih iz popisa [prebivalstva leta 1961 živi tu 2196 ljudi, torej komaj 35 ljudi na km2. Rast prebivalstva j e izraz pri rod nega in mehaničnega gibanja. Prirodna rast je v zadnjih 90 letih vseskozi pozitivna, razen v krajšem obdobju po drugi svetovni vojni. Nataliteta je najvišja v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja (39.2°/00), najnižja pa v letih po drugi svetovni vojni (obdobje od 1948 do 1953), ko znaša samo 11.8 promila.
Smrtnost je bila do začetka našega stoletja zelo visoka, saj je umrlo v letih 1890 do 1900 84 ljudi letno (to je 27.2 prom.). Zaradi slabih socialnih in higienskih razmer je umrlo zlasti mnogo novorojenčkov, veliko pa je bilo smrti tudi zaradi tuberkuloze. V vseh nadaljnjih desetletjih je umrljivost ljudi postopoma pojemala in je kljub velikemu številu smrtnih žrtev med drugo svetovno vojno znašala v letih 1931 do 1948 le 17.5 promila. V zadnjih letih je dosegla mortaliteta celo samo 11.9 promila.
V skladu z gibanjem števila rojstev in števila smrti se spreminja tudi prirodni prirastek: le-ta je v prvem desetletju našega stoletja najvišji (15 prom.), se zniža v obdobju od 1931 do 1948 na 2.9 promila. nato je do leta 1953 celo negativen. v zadnjih letih pa se zopet zviša na 5.1 prom.
Na dejansko rast števila prebivalstva vplivajo poleg prirodne rasti zlasti migracije. Po podatkih popisa prebivalstva Teta 1961 je na Blokah od skupno 2196 prebivalcev 83o/o domačinov. 17 o o ljudi pa sc je priselilo. Na Bloke se priseli povprečno 73 ljudi letno. Priseljenci so delno iz krajev občine Cerknica — 28o/o. iz drugih občin Slovenije — 51'Vo. iz drugih republik — l6o/0. 5o/0 pa je priseljencev-povratnikov iz inozemstva. Najvažnejši vzrok za doseljevanje ljudi na Bloke do druge svetovne vojne je priženitev na kmetijo. Ie malo ljudi s? priseli zaradi zaposlitve, dedovanja ali nakupa posestva. V letih druge svetovne vojne in v prvih povojnih letih so glavni vzrok priseljevanja še vedno poroke, vendar pride na Bloke neka j ljudi tudi zaradi službe, predvsem v Velike Bloke in Novo vas (oficirji, učitelji, trgovsko osebje in drugi . To priseljevanje povzroča porast prebivalstva v Velikih Blokah in Novi vasi. čeprav se v olteh naseljih zmanjšuje število ostalega agrarnega prebivalstva, podobno kot pada v ostalih naseljih Bloške planote. Število priseljenih v Velike Bloke (vojaško osebje) in Novo vas (neagrarni zaposlenci) še nadalje raste, medtem ko je doseljevanje v \ i ostala naselja dokaj šibko.
Močnejše od priseljevanja je odseljevanje, ki je trajnega in sezonskega značaja. Pred drugo svetovno vojno so Bločani iskali zaslužka v hrvatskih, zlasti slavonskih gozdovih. Tam so delali kot sezonski delavci-sekači. te ači in podobno v zimskem času. na pomlad pa so se zopet vračali domov. Za najnovejše obdobje ie značilno sezonsko izseljevanje v Zvezno republiko Nemčijo. V
Nemčiji iščejo dodatnega zaslužka tako kmečki gospodarji, kot drugi neagrami zaposlenci. Nekateri ostajajo tam samo Č2z zimo, drugi pa tudi po več let. V zadnjih letih se je odselilo v Nemčijo povprečno 50—70 Bločanov letno.
Mnogo težje posledice kot sezonsko pa ima trajno odseljevanje. V zadnjih sedmih letih se je odselilo z Blok povprečno 1 16 ljudi v enem letu. Število odseljencev je za 43 večje od števila priseljencev'. Vzroki za odseljevanje so podobni kot v ostalih agrarnih hribovskih predelih in so splošno znani. Delo ni več privlačno, dohodki so premajhni, zato ostajajo kmečke domačije vedno bolj prazne in prepuščene v oskrbo večinoma starejšim ljudem. Izseljevanje z Bloške planote je usmerjeno v vse večje kraje Slovenije, zlasti v Ljubljano. Poleg tega je zabeleženo precejšnje število odselitev tudi v smeri Notranjskega po-dolja ob železniški progi Rakek—Ljubljana. Odseljevanje povzročajo predvsem večje možnosti za zaposlitev v razvijajočih se agrarno-industrijskih centrih Notranjskega podolja ter imajo sprva značaj dnevnih nihanj zaposlencev. nato pa se spremenijo v trajne odselitve.
Dejanska rast prebivalstva od prvega popisa v letu 1869 do zadnjega popisa v letu 1961 je naslednja:
leta 1869 — 2.731 prebivalcev porast za leta 1880 — 2.895 prebivalcev 164 ali 6o/0
leta 1880 — 2.895 prebivalcev porast za leta 1890 — 3.112 prebivalcev 217 ali 7.5«/0
leta 1890 — 3.112 prebivalcev padec za leta 1900 — 3.068 prebivalcev 44 ali 1.4o/0
leta 1900 — 3.068 prebivalcev padce za leta 1910 — 3.044 prebivalcev 24 ali 0.8 o/o
leta 1910 — 3.044 prebivalcev padec za leta 1931 — 2.918 prebivalcev 126 ali 4.1 o/0
leta 1931 — 2.918 prebivalcev padec za leta 1948 — 2.568 prebivalcev 350 ali 12 o/0
leta 1948 — 2 568 prebivalcev padec za leta 1953 — 2.514 prebivalcev 53 ali 2.1 o/0
leta 1953 — 2.514 prebivalcev padec za leta 1961 — 2.196 prebivalcev 318 ali 12.6 o/o
Tz navedenega pregleda je razvidno, da prebi-stvo na Blokah narašča vse do leta 1890. Število prebivalstva raste g'ede na visok prirodni prirastek (na primer v desetletju 1880 do 1890 — 13.3 promiTa). delno zaradi priženitev. nekaj ljudi pa se priseli na močnejše bloške kmetije kot pomožna delovna sila. Trajno odseljevanje še ni imelo večjega obsega, pač pa je obstajalo močno sezonsko izseljevanje. Od leta 1890 dalje število ljudi najprej samo stagnira. nato pa vedno močneje nazaduje. Po podatkih prirodnega prirastka bi moralo število ljudi v začetku našega stoletja rasti, saj je ravno v letih med 1900 in 1910 pri-rodna rast najmočnejša (15 prom.). Padec prebivalstva povzroča torej podobno kot v ostalih kra-
jih Slovenije izseljevanje v tujino. Pozitivno rast prebivalstva opazimo le v nekaterih naseljih, zlasti v Novi vasi. kamor se zaradi večje upravne v loge naselja priseli vsako leto nekaj ljudi.
V zadnjem obdobju, to je v letih pred drugo svetovno vojno in v povojnih letih je nazadovanje ljudi vedno občutnejše. Temu je vzrok delno druga svetovna vojna, ki je na Blokah zahtevala mnogo žrtev (od leta 1931 do 1948 se število prebivalstva zmanjša za 12o/0), delno slaba pri-rodna rast, saj se je v letih 1948—1953 rodilo manj otrok, kot je umrlo vseh ljudi, a v obdobju 1953—1961 znaša prirodni prirastek 5.1 prom. Glavni vzrok za nazadovanje prebivalstva pa je beg s kmetij, ki povzroča, tla je odseljevanje močnejše od priseljevanja (letno se odseli z Blok povprečno 116 ljudi, priseli pa se jih 73). I"zmed vseh naselij izstopajo po močni rasti prebivalstva Velike Bloke, kjer so pred drugo svetovno vojno postavili vojaško postojanko. Tudi doseljevanje oficirjev in njihovih družin povzroča spremembe v zaposlitveni strukturi, v narodnostni in jezikovni sestavi prebivalstva ter v zunanji fiziogno-miji naselja.
Naselja
Najstarejša naselitev je bila omejena na spodnjo Bloško dolino, kjer so si naselja izbrala svoje mesto v višjih legah iznad ravnine, v vznožnih in pobočnih legah bloških vzpetin (značilna imena Veliki vrh, Hudi vrh). Dalje so naselja tudi sredi same ravnine, kar je vplivalo celo na njihova imena (Ravne, Ravnik, Ravnice). Ob stiku obeh najstarejših poti sredi spodnje Bloške ravnine sta se razvili največji bloški naselji — Nova vas in Velike Bloke. Pozornost vzbuja oznaka vasi Studenec; pod vasjo je močan izvir, ki daje v času suše vodo tudi okoliškim nasel jem. Ce je omenjeni vir vode odločal o legi naselja in mu dal ime, lahko samo domnevamo. V porečju Cerkniščice so naselja razporejena po terasah in ravnih hrbtih, ki se dvigujejo iznad grap potokov. Poglavitna razlika v tločrtih bloških naselij je med sklenjenimi v asmi spodnje Bloške doline in zaselki hribovitega obrobja. Medtem ko so nasel ja na ravnih Blokah zaradi pretežno ravnega terena večja, strnjena in bolj pravilnega tlorisa, so zaselki hribovitega sosedstva nastajali nesistematično, v gručah, domovi so se glede na razgibani relief razporejali v večjih ali v manjših medsebojnih razdaljah.
Velike sklenjene vasi pravilnega obcestnega tipa so razporejene večinoma ob cesti, ki povezuje Ribniško dolino s Cerkniškim poljem. Naselje Fara je že po imenu sodeč starejšega nastanka kot bližnja Nova vas, s katero je že skoraj eno naselje. Pri Fari so domovi razporejeni v gručasti obliki okrog cerkve sv. Mihaela. Med ostalimi naselji s pravilnim tlorisom je pomembna še središčna vas Topol z okroglim osrednjim vaškim prostorom.
79
Naselja na Blokah v glavnem ne rastejo, število hiš večinoma stagnira, novogradenj je malo, razen v Novi vasi in Velikih Blokah.
Kmečko domačijo sestavljajo poleg stanovanjske hiše se gospodarska poslopja: hlev, skedenj in kozolec. Naselja, ki so že po tlorisu manj pravilnih oblik, ne kažejo tudi v oblikah kmečkega doma nobenega sistema. Stara kmečka hiša je pritlična, majhna, grajena iz kamna — tipična osrednje slovenska hiša. Stare kmečke hiše so krite s slamo, v prvotni obliki so ohranjene le v nekaterih naseljih, ina primer v Velikih Blokah in Fari. V obcestnih oblikah vasi je hiši navadno priključen še hlev s svinjakom, medtem ko so ostala gospodarska poslopja razvrščena zadaj za stanovanjsko hišo in le redkokje vzporedno z njo. Danes so bloške vasi že močno spremenile svojo nekdanjo podobo. Druga svetovna vojna je marsikje zabrisala stari videz. V vaseh, požganih meti vojno (na primer Ravniku. Ravnah), Ine najdemo o prvotnem tipu hiše nobenega sledu več. Po vojni zgrajene oziroma obnovljene stanovanjske zgradbe so večje, ponekod celo enonad-stropne, okna so velika, strehe so krite z opeko.
V naseljih s pestro socialno-posestno strukturo izstopajo hiše močnejših kmetov. Te hiše se že po zunanjem videzu razlikujejo od ostalih. So večje, mogočnejše in gledajo s po dolžno stranjo proti cesti. Od gospodarskih poslopij je najpomembnejši hlev. ki je pri manjših kmetijah priključen stanovanjski zgradbi, večje kmetije pa imajo hleve kot samostojne zgradbe. Skedenj ali pod služi v glavnem za mlačev žita. kozolec pa ze shranjevanje in sušenje poljskih pridelkov. Prevladuje dvojni vezani kozolec (topler), ki ga tu in tam dopolnjujejo še ostrnice in stegujeni kozolci.
Pokrajinska in zgodovinska značilnost so razvaline gradiča Pajkovo na ploščatem vrhu Nadli-Škega hriba ¡na severozahodnem robu planote. Nad njim je v nadmorski višini 856 m cerkev Sv. Uriia — znamenita zaradi turškega tabora, ki se je dvigal okrog sedanje cerkve, tedanje grajske kapele. Tabor oziroma grad, imenovan Zvezda-Tabor. je bil obdan z močnim obzidjem, obrambnimi stolpi in nasipi. Danes stoji na tem razglednem mestu samo še cerkev, toda sledovi nekdanjega turškega tabora so še vidni. Oba gradova, Zvezda-Tabor, ki je bil zapuščen že v Valvazer-jevi dobi ter grad Nadlišek (med ljudstvom imenovan Pajkovo), ki so ga porušili šele med drugo svetovno vojno, sta bila last turjaških grofov Auerspergov (7. str. 396).
Ob starodavni prometni poti, ki je vodila iz Dolenjske proti mestom ob severnem Jadranu, sta se razvili najpomembnejši naselji Bloške planote — Nova vas in Velike Bloke, ki dobivata z
doseljevanjem neagraniega prebivalstva, zaposlenega v terciarnih panogah gospodarstva, tipične poteze lokalnih podeželskih središč.
Nova vas. postavljena na pomembno križišče starih poti, je postala središče Bloške planote. V njej sta se naselili trgov ina in obrt. zlasti še lesno-žagarska. Kot prirodno središče bloške pokrajine, kjer je že od nekdaj živinoreja v ospredju vsega kmetijskega gospodarstva, je znana po živinskih sejmih, obenem pa je tudi središče trgovine z vsemi ostalimi kmetijskimi proizvodi. Zadružni obrat KZ Cerknica v Novi vasi odkupuje od kmetov živino, do nedavna tudi les in vse ostale kmetijske pridelke. Kmetijska zadruga nudi kmetu umetna gnojila, razna semena in močna krmila.
Čeprav je bila že od nekdaj Nova vas najpomembnejše lokalno gravitacijsko naselje, ni nikoli dobila ne tržnega naslova ne tržnih pravic. Skozi več desetletij je bil v Novi vasi sedež občine — vse do leta 1955, ko je bilo celotno območje Bloške planote priključeno k cerkniški komuni, v Novi vasi pa je ostal le sedež krajevnega in matičnega urada. Naselje ima popolno osemletno šolo. ki jo obiskujejo otroci z vse Bloške planote. Značilne zgradbe neagrarnega značaja so še: kulturno-prosvetni dom ..Partizan", novozgrajena samopostrežna trgovina, veliki zadružni hlevi, poslopja .,EIektro-žage" id. r.
Velike Bloke so drugo najpomembnejše naselje na Blokah, ki je šele v zadnjih desetletjih, odkar so tu postavili vojašnice s sedežem vojaške garnizije, spremenilo prejšnji agrarni videz. Na eni strani staro vaško jedro z domovi, razporejenimi okrog cerkve ter ob glavni cesti, na drugi strani pa novejši del z vojašnicami in s stanovanjskimi bloki za vojaško osebje in njihove družine, je karakteristična podoba današnje vasi.
LITERATURA
1.	Anton Mclik: Posavska Slovenija. Ljubljana 1950.
2.	Anton Mclik: Fluvialni elementi v Krasu. Geografski zbornik IV. (str. 335—362). Ljubljana 1961.
3.	Anton Mclik: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Ljubljana 1955.
4.	Agrobiro: Ureditveni in investicijski program za Kmetijsko posestvo Ravnik. Ljubljana 1958.
5.	Boris Orel: Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidov-škili hribih in v njih soseščini. Slovenski etnograf, letnik IX. (str. 17—90). Ljubljana 1956.
6.	Anton Melik: Prometni položaj Rašice v Trubarjevi dobi. Drugi Trubarjev zbornik (str. 57—64). Ljubljana 1952.
7.	Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937.
80
A 1 b i ;n S t r i 1 ar
Značilna zaporedja talnih oblik v Sloveniji
Šele po vojni se je pričela razvijati veda o tleh1 tudi v Sloveniji. Čeprav poteka sistematično kartiranje našega prostora šele nekaj let v okvira znanstveno raziskovalnega programa Inštituta za nauk o tleh in prehrano rastlin na Biotehniški fakulteti.2 so na osnovi dosedanjega dela prišli pedologi do gradiva, ki nam razkriv a grobe obrise tega prirodoznanstv enega področja, še posebej pa frekvenco pojavljanja posameznih talnih tipov, oziroma njih zastopanost in razširjenost.
Pedološke raziskave v Sloveniji nam kažejo, da je edafsko pokrivalo zelo pisano, heterogeno, da se pojavljajo številni tipi in podtipi, ki se med seboj prepletajo, menjavajo in izpreminjajo. Za primer navajamo edafske razmere v K"rško-Brežiškem bazenu, kjer so pedološke raziskave ugotovile nad 19 različnih talnih tipov na področju, velikem približno 20.000 ha.* Slovenija je torej pravi muzej različnih talnih tipov in varielet, ki se drugače pojavljajo na prostranem področju srednje Evrope na eni strani in Mediterana na drugi. Iv tej pestrosti prispevajo tudi različne relativne talne tvorbe, tla, ki so se oblikovala in nastajala v drugačnih klimatskih pogojih, denimo v pleistooenu ali celo koncem terciara. in je predvsem soliflukcija3 zameglila vpogled v njih prvotne značilnosti, prvotni videz, faze razvoja itd. Toda v tej pisani podobi, ki jo sestavljajo številne talne oblike, se nam razodeva zakonitost, oziroma spoznanje, da se na isti kameninski osnovi javljajo genetsko povezani talni tipi. oziroma skupine,4 ki jim daje matična osnova posebno obeležje, med seboj pa se razlikujejo po dozorelosti, morfoloških oblikah itd.
Sev eda pa s tem ne smemo zanemariti klimatskega vpliva na morfološke in ostale lastnosti tal. Vpliv klime se v posameznih talnih skupinah kaže bodisi v potekih izpiranja baz in gline, v barvi ali v količini humusa. Izpiranje baz ima za posledico večjo ali manjšo acidifikacijo gornjih horizontov, ki le redko prerastejo v poteke podzoli-
1	Pedološka, kmetijska in gozdarska terminologija uporablja termin tla za gornji, preperel sloj kamenine, kjer (lahko) uspevajo rastline, kajti pojem prst ima ožji pomen in se nanaša na humozno, rodovitno, kom|>ostu slično zemljo. Tla so j>o pedološki klasifikaciji že na primer zelo slabo obrasla prodišča, sipine in melišča (to so skupina nerazvitih tal), ki jih nikakor ne moremo imenovali prst.
2	Inštitut vodi predstojnik prof. dr. ing. Bogdan Vovk, ki je istočasno nosilec teme „Pedološko kartiranje Slovenije".
3	Soliflukcija = prenašanje talnih gmot.
4	Na predlog Vovka je klasifikacija tal, ki bo dobila dokončno obliko po končanem pedološkem kartiranju, sprejela termin s k u p i n a namesto termina t i p. Ta sprememba je umestna z vidika, da tip zajema v klasifikaciji tal več podti[K>v, varitet itd., torej obsežno s k :i p i n o tal, a ne neki odrejen in močno omejen individuuin, kot si ga predstavljamo z rabo izraza tip.
zacije, oziroma k tvorbi podzolastih tal (gorato področje Pokljuke in Pohorja). Prave podzole, ki jih pri nas srečamo na silikatnih kameninah, ne najdemo na primer na laporjih, na apnenčastem produ ali drugih kameninah, ki vsebujejo močnejšo karbonatno primes.
Vpliv rastlinstva, posebno Če obravnavamo vpliv gozda na razvoj tal. se izraža navadno v potekih zakisevanja (v acidifikaciji), posebno če se v Številnih drevesnih asociacijah, ki uspevajo pri nas. pojavljajo v večjem številu iglavci.
Zaradi goste naseljenosti v Sloveniji ne smemo prezreti vpliva človeka, ki preko podrejenega mu rastlinstva izkorišča tla po možnostih i:i potrebah ter tako usmerja razvoj tal. Kot primer naj navedemo. da so se obsežna področja gozdov v ravninskih predelih Slovenije nekoč izkoriščala kot njive. Prav gotovo pa je poseg človeka v tla in njih lastnosti najbolj obsežen tam. kjer so se tla rigolala in oblikovala v terase. Na področju FCoperskega in Brd s preprosto moli ko rigolali do globine 1.5 m in še v eč. Na gost ) naseljenih področjih Slovenskih goric. Haloz, na Kozjanskem itd. najdemo pod obdelovalnimi površinami godna, rjava tla. nevtralne do slabo kisle reakcije, prvotno enak tip tal pa se je pod gozdom spremenil zaradi steljarjenja, prekomernega izkoriščanja lesa itd. in močneje zakisal.
V našem reliefno razgibanem prostoru Ima relief kot tlotvorni čimitelj važen pomen. Elementi reliefa, kot so nagib, lega i i nadmorska višata močno posegajo v življenje in razvoj tal. Od nagiba cesto zavisi globina tal. vlažnost, toplotne lastnosti, predvsem pa iz' iri: r inj - zemlje. V dolinah so tla navadno globlja in via/.iejša (razen na pleistocenskih in holooenskih pevče io prodnatih nanosih naših rek. kjer srečamo tudi zelo plitva in suha tla). Na iztekih pobočij srečamo globoka in dozorela tla. primerne vlažnosti. Na strminah pa so tla zaradi erozijskega premet nja talnih delcev bolj plitv a in v začetnih razvojnih s adijih. Erozija odnaša po pedogenetskih pole! ih preobražene delce tal z višjih leg v nižje. S tem se zadržuje odsvit matične hribine v talnih značilnostih.
1 Le v. starejših talnih oblikah pa moramo upoštevati dolgotrajno delovanje (to je čas) klimatskih vplivov na tla v globoki preteklosti. Kot nam je znano, so bili klimatski pomiki iz ene skrajnosti v drugo veliki: za toplo in včasih hu-midno klimo, ugodno za razvoj in nastajanje tal, je sledilo hladno obdobje z značilnimi premiki talnih gmot (eolski nanosi, fluv ioglacialni nanosi, soliflukcija itd.), kar se kaže še danes v reliktnih talnih skupinah, denimo v pokarbonatnih tleh, jerovici (terri rossi), psevdogleju itd.
Toda tudi v teh primerih gre za oblike, ki se vključujejo v zaporedja, značilne za isto matično hribino.	i
«1
Te ugotovitve, ki se nanašajo na oceno vloge posameznega tlotvomega činitelja v razvoju tal, in ki se zrcalijo v morfoloških lastnostih, ke~ mizmu in biologiji tai er končno, v načinu izkoriščanja, so pomembne / toliko, da pravilno upoštevamo in vrednoiiino pri praktičnem delu pomembnost posameznega tlotvornega Čirdtelja, v prvi vrsti pa vsekakor matično osnovo. Najvažnejše talne skupine, ki zavzemajo znatne areale v Sloveniji, se ravne glede matične osnove jasno opredeljujejo v zaporedja talnih skupin, značilna za posamezno matično hribino.
Zaporedja talnih skupin, ki jih najbolj pogosto srečamo v Sloveniji in ki zavzemajo znatna področja so:
1.	Tla na ho.ocenskili in plcistooenskili nanosih proda in peska pre ežno karbonatnega značaja (področja alpskih rek , pretelno silikatno-karbonatnega značaja (D»avsl:i nanosi in silikatnega značaja (nanosi Mure).
2.	Tla na holocenskih, pleistocenskih in pliocenskih glinah, ilovicah in ilovicah s prodom.
3.	Tla na mehkih karbonatnih kameninah: na lapor jih, z apnenčastim vezivom rahlo sprejetimi peščenjaki itd., značilnih za mio- pliocensko obdobje in deloma eocen.
4.	Tla na trdnih karbonatnih kameninah: dolomitih in apnencih.
5.	Tla na silikatnih kameninah starejših geo-tvorb. (
1. Tla na holocenskih in pleistocenskih nanosih proda in peska
Doline, ki so jih v preteklosti izoblikovale naše alpske reke, imajo značilen geomorfoloski profil, ki ga sestavljala dve ali več teras (redko ena) nanešenega proda in peska, pretežno apnenčastega značaja. Geološka opredelitev za prvo, ki pripada holocenu in više ležečo drugo, ki po nastanku že sodi v pleistooen, najde svoje potrdilo tudi v tleh, ki se pojavljajo na prvi, oziroma drugi terasi. Čeprav izkazujejo tla tako na prvi kot na drugi terasi še vedno svoje kameninsko poreklo, jih je časovni različek glede na nastanek jasno opredelil in zaznamoval vsako z morfološkimi posebnostmi (različna barva, različne kemične lastnosti, različna raba tal itd.).
Če sledimo mlajšim, še nerazvitim členom tega zaporedja, potem moramo omeniti neposredno ob strugi gola in slabo obrasla prodišča in sipine, ki jih ob visokem vodostaju preplavlja voda in jih prenaša po strugi navzdol. Ustaljena prodišča nudijo slabo rastišče vrbam in topolom ter drugi varovalni obrežni vegetaciji.
Iznad njih se na prvi terasi pojavljajo mlada aluvialna tla (ivubiena- borovina, sinonim). Ta obrežna, nerazvita tla zA — C profilom obeležuje samo gornji, humoznejši, rjavkastosivi horizont, ki leži neposredno na produ ali mivki. Njih ugodne kemične lastnosti (nevtralna, z apnom in drugo rastlinsko hrano založena tla), pa tudi bližina talne vode omogočajo predvsem dobro rast t ra vin ju, pa tudi tisti drevesni vegetaciji, ki ljubi v podtalju vodo. Tako pogosto naletimo tod
na rastlinsko združbo jelše in topola, vrbe in topola itd.
Z vidika rabe tal in izkoriščanja opažamo posebno v novejšem času smelejše premike. Gre za intenzivno rabo teh površin, ki so jim v preteklosti cesto pretile poplave in odnašanja, danes pa so zavoljo hidroregulacijskih del pred tem bolj ali manj zavarovana.
Mlada aluvialna tla so podvržena znatnemu variiranju tako glede humoznejšega A horizonta kot glede odnosa med peskom, prodom in drugih frakcij tal, kakor tudi stopnje zaglenjenosti6 v podtalju itd.
Ta talna oblika s številnimi varietetami izpričuje, da je to področje, ki ga geološko opredeljujemo v holooen, bilo Še pred kratkim pod močnimi vplivi visokih voda, odnašanja in nanašanja. To se zrcali slednjič v geoinorfologiji tega področja, ki ga označujejo zasuti meandri, mrtve struge, povzdignjeni nanosi itd., ki formirajo za ta svet značilen mikrorelief. Pod vsakim takim mikr o reliefskim različkom pa najdemo odrejeno varieteto te talne skupine.
Na vise ležeči pleistocenski terasi pa srečamo genetsko starejšo talno obliko, ki po razvoju že sodi v rjava tla. Na pretežno apnenčastem produ naših alpskih rek se ta tla odlikujejo po drobni mrviČasti strukturi (grudičavosti), nevtralni, kvečjemu slabo kisli reakciji, večji propustnosti in tako naprej.
Večjo starost in dozorelost teh tal razpoznamo po intenzivni rjavi barvi, ki je v A horizontu zaradi večje primesi humusa temnejša, v (B) horizontu pa svetlejša živorjava. V okviru te talne skupine prav tako zasledimo varietete, ki jih odreja za prakso zelo pomembna globina tal. Raziički so nadalje mogoči v pogledu odstotnega deleža posameznih frakcij: proda, peska, melja in gline.
Da so se ta tla formirala že v preteklosti, nam kažejo izkopanine stare Emone. Globoko pod plastmi večkrat požgane in porušene Emone prav dobro razločimo sloj živahno rjave barve, ležeč neposredno na apnenčastem produ ali mivki in ki pripada A, oziroma (B) horizont tu tal, ki jih danes najdemo pod njivami na Ljubljanskem polju.
Rjava tla na apnenčastem produ pretežno izkoriščajo za njive, travnikov ali pa gozdov skoraj ni (Ljubljansko polje, Kamniško polje, Krško-Brežiško polje, Goriško polje, Iški vršaj itd.).
Gozdovi se bolj pogosto pojavljajo v tistih naših dolinskih predelih, kjer so zastopana bodisi kisla rjava tla ali pa izprana rjava tla. V tem primeru pa ima matična osnova, to je pleistocenski nanos proda in peska, že bolj poudarjen silikatni značaj. To je primer na Dravskem polju, kjer je primes silikatnih prodnikov večja, prav posebno pa v ravninskem predelu Pomurja, kjer se javlja zgolj silikatni prod. Kisla rjava tla, oziroma izprana rjava tla v teh dolinskih predelih zasledimo tudi tam. kjer je apnenčasti prod
6 Zaglcnjovanje je proces v tleli, ki se javlja v okolju brez kisika, na primer če voda stalno preplavlja podtalje.
82
Iitelvrila izprana, mlajša pleistooenska ilovica (Kranjsko in Sorsko polje). Kisla rjava tla se po morfoloških in fizikalnih lastnostih samo nekoliko razlikujejo od onih na apnenčastem produ, minogo bolj pa [jo kemičnih lastnostih, ki jih označuje večja zakisanost, večja siromašnost s hranili, kisel humus itd.
2. Tla na holocenskih. pleistocenskih in pliocenskih glinah, ilovicah in i!o\ icah s prodom
Zanimivo zaporedje oziroma serijo med seboj povezanih talnih skupin zasledimo predvsem na glinah, ilovicah in ilovicah s prodom holooenske, pleistooenske ali celo pliocenske starosti. Tu zasledimo zaporedje tal. ki jih označuje bodisi prekomerna vlažnost ali pa neurejen režim vode in zraka v tleh. To zaporedje srečamo sirom Slovenije v ožjih dolinah ali pa v ohrobju večjih dolin (obrobje Ljubljanskega barja. Savinjske doline, Dravsko-ptujskega polja, Krško-Brežiške ravnine, v Pomurju itd.). Vsaka talna skupina zavzema v sklopu tega dolinskega reliefa določen položaj.
Na depresijskem mestu so tla najbolj mokra. Podtalna voda zaliva vse pore v tleh skoraj do same površine, in pomanjkanje zraka povzroča redukcijske poteke, zato je na profilu dominantna siva barva. Močno zaglenjena tla. ki jih srečamo na tem mestu, imajo temnosivi A horizont, pod njim pa se pojavlja pisan horizont, ki ima v osnovi sivo, drugače pa rumenkasto ali rjav kasto barvo. Rjave ali rumene lise in pege na sivi osnovi pričajo, da le v času manjše vlažnosti, ko gladina podtalnice opade, nastopi oksidacija železovih spojin.
Močno zaglenjena7 tla spoznamo že na površini po značilni hidrofilni vegetaciji (vrba, jelša, šaš, loček, biček, včasih celo šotni mah itd.).
Na dvignjenih obrobjih takih dolin leži vršina podtalnice globlje. Tod srečamo bolj ali manj zaglenjena rjava tla. Tla so prekomerno vlažna samo v spodnjem delu profila in le redko tudi v zgornjem.
Na najvišjem in odcednem mestu zasledimo bodisi rjava izprana tla. prav pogosto pa psevdo-glej8 (parapodzol. marmorirana tla, itd.). Za psev -doglej je značilen marmoriran Bg horizont. Skozi Bg horizont potekajo vijugaste, golobje sive proge. stične koreninam. Poleg tega pogosto zasledimo v tem horizontu usedline in konkrecije^ temnorjave, skoraj črne barve.
Bg horizont psevdoglejastih tal je skoraj po-
vsem nepropusten za vodo, zrak in korenine. V ____»
" Glej (ruski izraz) = glen (slovensko). kar pomeni blato, madež, sluz (Slovenski pravopis 1962).
8	Psevdoglej = lažni glej, v okoliei Brežic in Senovega imenujejo sicer varieteto te talne skupine kremenee.
9	Konkrecije. Usedline in skupki, ki jih navadno najdem» v B horizontu. \ kemičnem smislu so to koagulirane, navadno kompleksne snovi železa, huminskih kislin, mangana, titana, fosfora, kalcija, silicijeve kisline, gline itd. Javljajo se v obliki zrnc različne velikosti, komaj s prostim očesom vidnih pik ali kot oreh velikih skupkov.
močnejšem dežju zalije padavinska voda vse pore. nastale med sušo, in ker se zaradi nepr ipustnega Bg horizonta voda ne more odcejati. nastanejo pogoji prekomerne vlažnosti v gornjem A horizontu. Poleg slabih fizikalnih lastnosti pse vdogle-jas tih tal, so tudi kemične lastnosti neugodne, kot na primer večja kislost, pomanjkanje apna in fosfora itd. Zato uspeva na njih le gozd ali pa se jih izkorišča za travnik.
Zaporedje tal s prekomerno vlažno t jo a!i pa neurejeno talno klimo najdemo na številni'i melioracijskih področjih Slovenije, kot na primer na področju Pragerskeg.il, v obrobju Dravskega polja, na Krško-Brežiškem polju, o!) Pesnici rn Sč.ivnici. v Apaški kotlini itd.
.'3. Tla na mehkih karbonatnih kameninah (na laporjih, z apnenčastim vezivom rahlo sprejetimi j eščenjaki itd., značilnih za mio-pliocensko obdobja i:i deVnim ocen
Up primer, kako se je človek jm hI red i I klimatskim in talnim razmeram in jih hkrati izkoristi', so naša v inogradniŠLa in sadjarska podroT ja: Slovenske gorice, Goričko, ffaloze, Kozjansko, skratka povsod, kjer se v teh predelih pojavljajo niio-pliocenski laporji ali pa rahlo sprejeti peščenjaki z apnenčastim vezivom. Na omenjenih hribinah se j n I ja zaporedje tal, ki mu je v v eliki meri botroval človek in ki sledi reliefni obliko-vitosti tega mirnega svela.
V	dolinah s> tla zamočvirjena in sodijo med zaglenjena tla. Na nekoliko dvignjenih iztekih pobočij je v lažnost v površinskem sloju znatno manjša in so tla zaglenjena samo v spodnjem delu profila. Velika vlažnost spodnjih horizontov nima večjega vpliva na njivske posevke, šc manj pa na lucerno ali travno rušo.
V	sredini pobočij gričev ja zasledimo rjava, karbonatna tla, nevtralne reakcije, ki se izkoriščajo za njive ali pa za sadovnjake. Nad njimi, na še bolj strmih legah, so vinogradi. Pod trto so seveda tla prerigolana in antropogenizirana, drugače pa je tod področje mladih, siv ih ali rumenih karbonatnih tal z A — C profilom. Sivih ali rumenih zato. ker daje barvo tem tlem kameninska osnova, lapor, ki je lahko sive ali pa rumenkaste barve. Zadnji člen tega zaporedja so izprana ali pa kisla rjava tla pod gozdom, ki se javljajo le na severnih pobočjih tega gosto naseljenega področja. Da so tla tod izprana in zaldsana. moramo to pripisati dejavnosti človeka, ki gozdu samo jemlje, ne daje mu pa ničesar.
Čeprav je obdelovanje teh tal težavno spričo gričevja in se včasih pojavljajo znatne strmine, omogočajo ugodne fizikalne, kemične in biološke lastnosti številnih členov tega zaporedja pridelovanje intenzivnih kmetijskih rastlin: poljščin, sadja in trte. V tem zaporedju izstopata le dva člena, kjer je intenzivnejša raba tal omejena, in sicer zaglenjena tla v dolinah, ki so preveč mokra in izprana ali pa kisla rjava tla pod gozdom, ki tudi zaradi neprimerne lege (sever) niso primerna za drugo rabo kot za gozd.
Na tem področju se kameninska osnova zelo hitro menja. Zato ni redkost, da so tudi južne lege obrasle z gozdom. Pri podrobnejšem pregledu bi v teh primerili ugotovili, da se tedaj javlja druga kameninska osnova; navadno so to pliocenske ali celo pleistooenske ilovice, ilovice s silikatnim prodom itd. Na tej kameninski osnovi pa se najbolj pogosto pojavlja že prej omenjen psevdo-glej, ki ni prikladen za intenzivnejšo rabo tal ali pa kisla rjava tla, če kameninsko osnovo sestavljajo pliocenski kremenčevi peški. Človek, ki je tod živel, je kmalu na podlagi izkustva prišel do spoznanja, da na psevdoglejiu ali pa kislih rjavih tleh najbolje uspeva gozd ali kvečjemu travnik.
4. Tla na trdnih karbonatnih kameninah: apnencih in dolomitih
Precejšnjo zakonitost pojavljanja v svojstvenem zaporedju kažejo tla na (trdnih) apnencih in dolomitih sirom našega kraškega oziroma Dinarskega in Alpskega področja. Pestrost talnih oblik na apnencih in dolomitih je v ozki zvezi s specifično geomorfologijo teh hribin, ki jih modulirajo nepravilno razmetane vrtače, manjše doline, prepadi, pa tudi večji platoji, terase in valovite doline. Ta pestri relief sam po sebi ne bi bil vzrok tako močnemu variiranju talnih oblik, če se k temu ne bi pridružil še mikrorelief same kamenine, ki je površinsko najeden; odtod mnoštvo žepov, razpok, škrap in vdorov, pa tudi večjih blokov in skal, ki se prebijajo na površino skozi odejo prsti in ki ovirajo ali celo preprečujejo izkoriščanje tega sveta v kmetijske namene. Le dolomitna osnova (grintavec) ne kaže take pestrosti, tu so gole skale in bloki bolj redki in hribina je bolj enakomerno prekrita s tlemi.
Na najbolj strmih reliefnih formah srečamo rendzino, temno, skoraj črno prst, ki leži neposredno na bolj ali manj razdrobljenem apnencu ali dolomitu. Razvila se je iz protorendzine, tiste prsti slabo razkrojenega humusa, ki ga najdemo pod mahovi in Iišaji ter kserofitnimi cvetnicami in ki kot osamljeni otočki pokrivajo grušč in melj ali pa se zajedajo v razpokah prepadnih sten. Pri razvitejši rendzini pa je humus že dobro predelan in razkrojen; od stonog, pajkovcev, strigalic in drugih predstavnikov faune prezrta prst nudi rastišče predvsem gozdovom ali pa košenicam.
2e bolj razvita je rjava rendzina, ki bolj prekriva položnejši svet. Počasno izpiranje baz (Ca, Mg itd.), predvsem pa večja mineralizacija humusa, iz katerega se osvobaja rjava glina, se zrcali v rjavem (B) horizontu, ki leži pod hu-moznejšim A horizontom.
Predaleč bi nas privedlo opisovanje številnih varietet, ki jih srečamo v okviru rendzin. Zamisliti si moramo le številčnost kombinacij, če bi kot faktorje vzeli v obzir še značaj stelje pod različnimi gozdnimi asociacijami, (kjer prevladuje bukev), posege erozije in nanašanje talnih delcev, in že prej omenjeno geomorfološko in reliefsko moduliranje, ki že samo po sebi prispeva in povzroča izredno hitro spreminjanje talnih skupin na apnenčasti ali dolomitni hribini.
Ne moremo pa mimo rjavih pokarbonatnih tal
(kraška ilovico-sinonim). ki se pojavljajo v večjih žepih, zajedah in usekih, kot prenešena tla pa prekrivajo včasih tudi jk) več metrov na debelo kraške platoje in doline. Značilna rdečerjava barva teh tal se tudi v suhem stanju dosti ne spreminja in na preoranih njivah močno izstopa iz kontrastne zelene okolice. Nastanek teh tal je še vedno meglen, predpostavlja se, da njih nastanek sega v terciar, razvijajo pa se še danes. To mnenje temelji na dejstvu, da po večini naši mezo zo i ski apnenci in. dolomiti imajo rdečkasto-rjav netopni ostanek. To velja tudi za zelo slična tla. ierro rosso (jerovico), ki ima še bolj poudarjeno rdečo barvo.
Rdečerjava pokarbonatna tla pa tudi jerovica so navadno najgloblja tla, ki jih srečamo na apnenčastem področju. Medtem ko rendzine nudijo rastišče gozdu in na položnejših pobočjih košenicam, pašnikom in travnikom, potem je poljedelstvo našlo v tem prostoru osnovo v pokarbonatnih tleh in jerovici. Po pobočjih lepo izpeljane terase na Dolenjskem. Notranjskem in drugod. kjer se pojavljajo apnenci in dolomiti, govore o tem, da so naši predniki kmalu spoznali potrebo, da se s terasastim oblikovanjem njiv zoperstavijo eroziji. Kdor pa ni tega dejstva upošteval, je moral s trebuhom za kruhom, ker mu je voda sprala in uničila zemljo.
5. Tla na silikatnih kameninah starejših geotvorb
To zaporedje najdemo v naših hribovitih in goratih predelih, ki jih tvorijo silikatne kamenine: navadno so to karbonatni in permski peščenjaki, ki se pojavljajo v centralnem predelu Slovenije, ali pa metamorfne in magmatske kamenine na Pohorju, Kozjaku itd. Podobno, kot se pojavljajo na apnencih in dolomitih rendzine, se na tej hribini pojavlja tudi skupina rankerjev in rjavih gozdnih tal.
Analog protorendzini je v teh področjih pro-toranker, razvitejša rendzina ima tu svojega partnerja v rankerju, rjava rendzina pa v rjavem ran ker ju.
Ranker označuje večja plitvost tal, ki ne presega 20—30 cm. Gornji A horizont predstavlja plast slabše preperelega humusa, pomešanega z mineralnimi delci. Globlji profil, bolj rjavo obarvan predvsem v B horizontu, kaže rjavi ranker.
Rankerji na sploh zavzemajo bolj strme oblike reliefa in so plitva, suha zemljišča s surovim humusom.
Najbolj razširjena tla na silikatnih kameninah pa so kisla rjava tla, ki imajo že bolj razvit (B) horizont. Čeprav so včasih plitva, nudijo dobro osnovo gozdu zaradi tega, ker korenine prodirajo tudi v razpoke kameninske osnove. Rjava tla, kjer se je izdiferenciral Ax in A3 horizont pa po razvoju že sodijo v rjava izprana tla. Včasih je to talno skupino težko ločiti od rjavih podzoljenih tal, ki so tudi člen tega zaporedja. Kot najbolj razvita in izdifcrencirana talna skupina pa se
84
slednjič pojavlja podzol, ki ima značilen pepe-ljasti A., horizont. Po d zo I jena rjava tla in podzol sta v Sloveniji tipična predstavnika gozdnih tal v našem goratem področja in za kmetijstvo so praktično brez pomena (Pohorje, Pokljuka).
Navajamo najbolj tipična zaporedja, lahko bi rekli združbe talnih skupin, značilnih za isto matično osnovo,10 če seveda upoštevamo tisto ka-
10 Kameninska porazdelitev, ki je važna iz vidika pc-dogeneze, je razvidna v uvodu.
meninsko porazdelitev, ki je pomembna za tla, ki so na tej osnovi nastala. Talne skupine ali celo varietete si v teh zaporedjih sledijo po stopnjah, ki jih prvenstveno odreja relief matične osnove. Ze po legi. položaju pa tudi po rastlinstvu ali načinu izkoriščanja lahko predvidevamo, na kakšno talno skupino borno naleteli. Seveda pa bi bili ti opisi zaporedij idealni, če ne bi bilo soli-flukeije, posegov človeka in rastlinstva itd., ki nam v teh zaporedjih včasih postavijo stvari p^ svoje, kot je to v prirodi skorajda pravilo.
J a n e z Z u p a n č i č
Sprehod po Carigradu
S svojo vojaško postav > in častitljivo starostjo prekaša Galatski stolp vse. kar je v njegovi bližini. Preživel je nanade Slovanov, Obrov, Perzij-cev, Arabcev, Benečanov, Turkov in je vsakomur izmed njih zvesti) služil za mestnega varuha. Na vrhu okroglega stolpa je zračen prostor, ondi je današnjemu obiskovalcu na voljo sedež in prelep
proročišoe v Delfih imenovalo: Dežela siejicev. Bili so namreč slepi, ker niso opazili izvrstno zavarovanega polotoka, čeprav so ga imeli tik pred svojim nosom.
Napako so sprevideli \fegarci. Leta 657 pred našim štetjem so na omenjenem polotoku postavili naselje, ki so ga po svojem voditelju Byzasu
C A R 1 <j R A D
Jurski sroL?
OSVUik?-
»'tA-fi A
Tt0i>02nei/
/A T A O
'0?OVi[A( V44Tk .

UONSJAVTikD, sitbeoi

4ftk AOU
= fALAia —

razgled na imenitni polotok med Marmarnim morjem. Zlatim rogom in Bosporjem na vzhodni Strani. Kdor je zaverovan v preteklost, se mora ob tem spomniti Kalcedoncev, ki so injega dni potovali po svetu z željo, da bi našli primeren kraj, kjer bi se lahko naselili. Ustanovili so se onkraj Kravje poti (Bospor), zaradi česar jih je
imenovali Bizanc. Novo mesto je v kratkem preraslo soseda na nasprotnem bregu in se razvilo v eno najpomembnejših, kar jih je bilo v starem veku. Rimski cesar Septimius Severus ga je sicer zaradi upora razdejal, vendar se je kmalu izkazalo, da brez njega ne morejo shajati. Se isti vladar je sezidal nov Bizanc, cesar Konstanti Ve-
85
liki ga je izbral za prestolnico vesoljne rimske države.
Slovani so imeli mnogo opravkov z veličastnim mestom ob Bosporu, ki so ga dobro poznali pod imenom Carigrad. Večkrat so se zaletavali v njegova obzidja, a mu nikdar niso mogli do živega. Cesar iniso znali Slovani, se je posrečilo roparskim Benečanom. Leta 1203 so ga zavzeli in pustili za seboj samo razvaline, na katerih so «kitanko 2.10 let kasneje Turki sezidali svojo novo prestolnico Istim bul nastalo iz grškega: Eis ten polin). To, kar danes gledamo iz Galatskega stolpa, je Tstanbul. globoko pod njim je pokopan razdejani Carigrad, čigar osameli spomeniki in nepozabne priče davne preteklosti bodo kažipot našemu sprehodu.
Na obrežju Propontide, sedanjega Marmornega morja, zevajo ruševine starega zidov ja. kjer se skriv ajo otroci in se igrajo z odpadlim kamenjem. V teh zanemarjenih prostorih lahko Še spoznamo Justini janovo palačo, narejeno za Konstantina Velikega. V njej je bival mladi Justi lijan. dokler ni zlezel na cesarski prestol. Blizu tam, onstran sedanje ceste, so velikanski oporniki in oboki, prislonjeni v breg prvega griča. Zgoraj je umetna terasa, s katero so podaljšali vzpetino proti jugu. da so lahko na njej v dobi cesarja Septimija Severa zgradili velikanski hipodrom. Tu so prirejali konjske dirke, shode, javne razprave in vse drugo, zaradi česar pravimo, da je bil omenjeni hipodrom središče bizantinskega političnega življenja. Elipsasto zaokrožena stavba je v dolžino merila okoli 400 metrov, v širino pa le nekaj manj kot 120 metrov. Sredi orjaškega poslopja, obloženega z marmorjem, je bifa arena z zidano spino. okrog pa 40 navzgor odmikajočih se sedežnih vrst. kjer je bili) prostora za 100.000 gledalcev. Cesarske lože so bile na krajši severni strani, ločeno za despota in despojno. Tam nekje je se-devala cesarica Teodora in o p režo vala za našim Iztokom, če smemo kaj verjeti pisatelju. Nemara pa se je raje ozirala k loži svojega soproga, nad katero so bili čudoviti bronasti konji. V starogrških časih jih je v lil Lvsippos. cesar Konstantin jih je spravil v hipodrom, Benečani so jih pregnali na pročelje Markove cerkve, kjer so še sedaj. Tudi hipodrom so ukradli Benečani: razdejali so ga, pobrali marmorno kamenje in ga prepeljali v svoje mesto.
Kjer je bil nekoč hipodrom, tam je danes Konjski trg (turško: At mevdaniki pa je v resnici navaden mestni trg s cvetličnimi gredicami in posutimi potmi za sprehajalce. Podoben je oskrbovanemu pokopališču, na katerem poganjajo trije veličastni spomeniki pokopane slave: Teodozijev obelisk. Kačji steber in Konstantinov steber. Vsi stojijo na svojem starem mestu, na zidani terasi ali spini, okoli katere so bile speljane steze za konjske dirke. Vodni jarek, areno in spino je že zdavnaj zasula nastajajoča zemlja, tako da se je na prvotni površini že nabrala nekaj metrov debela plast prepereline. Odkopali so jo zraven stebrov ter s tem razkrili nekdanja tla in podstavke omenjenih spomenikov,
Teodozijev obelisk je že na sedanjem kraju 1500 let. pred tem pa je bil vsaj toliko časa v egipčanskem mestu Heliopolis. Na štiri strani obtesani orjak je čez 30 metrov visok in ves popisan z razločnimi hieroglifi. Na vrhu je piramida. spodaj pa visok podstavek, okrašen z reliefnimi prizori iz življenja cesarja Teodozija. Na enem ga vidimo, kako stoji v hipodromu, pripravljen, da izroči lovorjev venec zmagovalcu konjskih dirk. Drugi reliefni prizor kaže Teodozija z ženo in sinovoma Arkadi jem in Honorijem; vsakemu je zapustil polovico države, s čimer je leta 395 razdelil rimski imperij na dva dela. Zanimiv je tudi prizor z upodobljenimi pripravami. s ¡katerimi so dvignili obelisk. Napis v latinščini ter grščini hvali delavce, češ da so delo opravili v 30 dneh.
Kačji steber je podoben odloinljeni bronasti cevi. vendar nas ta skromna stvar spominja na važen dogodek v antični zgodovini. Kačji steber so namreč leta 479 pred našim štetjem "postavili Grki pred svojim proročiščem v Dclfih. da bi tako proslavili svojo zmago nad Perzijei. Spomenik je predstavljal troje, v te?e i svitek povitih kačjih teles s (remi posamičnimi glavami, na katerih je bil zlat Vpolonov trinožnik. Komaj s-> ga postav i!i. že so prišli bahav i Sj.artanci in v bron na skrivaj v rezali «listih, s katerim so razglašali svoje vojne zasluge, o junaštvu drugih pa namenoma molčali. Grki so se trma odločno uprli in dosegli, da so na steber prišla imena vseli mest, ki so kaj pripomogla k skupni zmagi. Slavni spomenik je ca ser Konstantin presadil v hipodrom, pripovedujejo pa. da se mu je v novi druščini slabo godilo. Krščanstvo je v njem videlo nekakšnega demona, zaradi česar mu je neki cari-grajski patriarh s sekiro razbil glave. Tudi turški sultan Mehmet IT. je baje udrihal po njem. brž ko je prišel v mesto. Naj bo že tako ali drugače, Kačji steber je po neumnosti invalid, manjka mu ves zgornji del in je le še dobrih 5 metrov visok.
Konstantinov steber stoji na južnem koncu Konjskega trga. Nenavadno je vitek in visok, čeprav je zložen iz majhnih kamnov. Spočetka so ga pokrili s pozlačenimi bronastimi ploščami, ki pa so jih Benečani sneli in odnesli domov. Tega jim učeni cesar in zgodovinar Konstantin Porfiro-genet gotovo ne bo odpustil, saj se je hotel s stebrom postaviti pred bodočnostjo.
Povprek ob severni strani hipodroma se je raztezovala cesarska palača z mnogimi postranskimi poslopji. Vse je pobrala preteklost, ostale so samo ruševine dvorne kapele, za katere se tako nihče več ne zmeni. Tlakovani trg Avgusteom, kjer so se shajale poglavitne carigrajske poti. so zasuli: pokrit hodnik z (marmornim stebriščem, ki je vodil v bližnjo llagio Sofio. pa je razpadel.
Najslavnejša carigrajska cerkev Hagia Sofia stoji še dandanes. Znana je pod imenom Aya Sofva in je na zunaj podobna turški mošeji z veliko kupolo in štirimi minareti. Nekaj stoletij je bila v njej ino-eja, šele pred kratkim so jo preuredili v muzej čudovite bizantinske arhitekture in dekorativne umetnosti, llagio Sofio so
86
gradili srecli VT. stoletja v čast in slavo despota Justinijama. Tedaj so postavili četvero kotno dvorano. 70 metrov dolgo in širok », ter vanjo postavili 107 stebrov, najlepših, kar jiii je še samevalo po antičnih svetiščih. Nekaj jih je žrivoval Efessos, nekaj Bnalbek. Ateie, Rim. Delos itd. S stebri so uredili tri ladje, srednjo so odprli do stropa, nad stranskima so sezidali galerije za ženski svet. Na sredo dvorane so postavili štiri orjaške stolpe, na vrh so poveznili poglavitno
Blizu Ave Sofve se skriva še druga bizantinska
stavba — fresnina cerkev. Čeprav je bila v neposredni bližini sultanovega dvora, je vendarle nikoli niso s[ifc?m..*iiili v mošejp. Mostah je v Justi-nijanovih časih, a je podobna rimski baziliki s kupolo. V tej oercvi s¡> dolgo hranili razbite sarkofage bizantinskih vladarjev, ki so jih prenesli sem iz K< instan'hi o vega heroona v Apostolski c-er.cvi. Skromni ostanki kamnitih krst so sedaj v Ar!:eo' jškem muzeju.
Carigrad. Kaarivc
kupolo, posnemajooo podobo neba, Stolpe so osvobodili neprijetnega pritiska s tem, da so veliko kupolo podložili z razpotegnjenimi polovičnimi kupolami. Pred dvorano so namestili notranje in zunanje preddverje za tiste, ki niso smeli v cerkev; te prostore so okrasili s pisanim marmorjem in prelepimi mozaiki.
Notranjščino Hagie Sofie so Turki prebelili, ker po njihovi veri ne gre. da bi bile v svetišču človeške podobe, oziroma maliki. Odstranili so oltar in v absido postavili svoj mihrab, zasukan proti Meki. V bližino so namestili govorilni oder ali member. na drugo stran pa sedež za sultana. Na stene so pritrdili plošče z arabskimi zapisi važnejših izrekov iz korana. Te plošče še zdaj visijo po zidovih, v tem ko so belež odstranili in s tem razkrili dobršen kos prvotne lepote. ILa^i Sofia je vedno polna obiskovalcev, saj je membnejŠi spomenik srednjeveškega Ca
Od Hagie Sofie je do zlatih vrat v mestnem obzidju vodila slovita Osrednja cesta, tudi Via (riumphalis imenovana. Po njeni trasi je sedaj speljana l)i\an volu. Ob njej vidimo steber. Id ga je leta 330 posvetil cesar Konstantin v spomin na to. da je tedaj izbral Bizanc za prestolnico rimske države. Zložen je iz šestih cilindrov: na sklepih so vlični venci, okrašeni z lovor jevimi listi, zaradi česar se zdi, kakor da bi bil cel steber izklesan iz enega samega porfirnega kamna. Pripeljali so ga iz Rima. Prvotno je na vrhu stal Apolon, ki pa mu je Konstantin odstranil glavo in na njeno mesto nasadil svojo. Zgodovinski spomenik je danes za polovico krajši, razmajan in počrnel od neprestanih požarov v soseščini.
Pri Belem dvoru (Akseray) se Osrednja cesta vzpne na sedmi grič. Na njenem mestu je zanikrna kaldrma, zatrpana z vsakovrstno trgovsko opotijo. Na vrhu je Arkadijev trg s stebrom, *gar podstavek in grobna niša sta ohranjena,
Bolj zanimiva je bližnja Davud pa sina džamija. Po zmagi na Kosovem polju je sultan Bayazit zaukazal bizantinskemu cesarju Manuelu 111., naj mu zgradi molilnico, če hoče, da m* prizanese. Prestrašeni Manile I je storil, kakor mu je bilo naročeno, in je v Carigradu sezidal to ., krivo versko" nadlego. Mbšeja je tudi sicer vredna pozornosti: leta so jo ogrnila s starinskim plaščem, iz katerega diha bizantinska umetnost.
Pod sedmim gričem je značilna bazilika iz V. 6toIetja, imenovana Imrahor. Tu je bila dolga stoletja samostanska cerkev slovečega Studiiskega samostana, ki so ga razbili Benečani. Strop nad cerkvijo se je že zdavnaj uclrl. ostale so zunanje stene, na katerih so v zadnjem času odkrili majhne marmorne plošče z zanimivimi reliefi iz prehodnega obdobja na začetku krščanske dobe.
Iste starosti kat Imrahor je mestno obzidje, ki je na kopni strani še dobro ohranjeno. Iz strahu pred Humi ter drugimi prihajajočimi ljudstvi ga je začrtal despot Teodozij II. Tisoč let je zaustavljalo nenehne napade številnih sovražnikov, podleglo je samo Benečanom. V silnem zidov ju se Še zdaj vidijo obrambne naprave in stolpi, med katerimi je najbolj znano Sedmerostolpje (Ilepta pyrgoin), postavljeno na zapadmi konec Osrednje ceste. V njem so Bizantinci in Turki hranili in mučili ujetnike, kakor pričajo ustrezne naprave ter vodnjak na dvorišču, kamor so metali trupla na smrt obsojenih. Na zunanji strani so Zlata vrata, slavolok 6 tremi prehodi, ki ga je dal leta 390 narediti cesar Teodozij I.
Sprehod ob obzidju nas spominja na mnoge zgodovinske dogodke. Topovska vrata so živa priča carigrajskega poloma leta 1453. Tu nekje je sultan Meh met II. razsajal s svojimi strašanskimi topovi in s težkimi kroglami obdeloval mesto. V" treh tednih je bilo vse končano: padel je Cari-
grad, z njim pa tudi zadnji bizantinski cesar Konstantin DragaŠ, ki je našel smrt blizu Topovskih vrat.
Odrinska vrata so leta 626 doživela strahovit napad združenih slovanskih in obrskih sil. Iz zgodovine vemo, da niso popustila, še danes jih lahko vidimo na začetku I Icrakiejevega zidu. dolgega 1000 metrov in skoraj štiri metre debelega. Pri Odrinskih vratih stopimo v mesto, spustimo se v zanikrno uličico, ki z notranje strani spremlja Heraklejevo obzidje. Čez neka j trenutkov zagledamo preprosto dvonadstropno stavbo, okrašeno z raznobarvnim opečnim kamenjem, v kateri spoznamo dom učenega cesarja Konstantina Por-firogeneta. Sedaj gospodarijo v njem otroci; za majhen denar ti pokažejo skri:e hodnike in prehode v zgornja nadstropja. V bližini so sledovi zadnje cesarske palače Blacherne.
Pri Bacherni se lahko obrnemo, ker moramo obiskati še džamijo Kaariyte, ki stoji v dolini med petim in šestim gričem. V resnici je to najlepša čisto bizantinska cerkev iz V. stoletja. Obnovila jo je Marija Ducas, mati Aloksija Kontoma. Preddverje krasijo mozaiki, ki so prav gotovo najbolj zanimivi od vseh. kar jih premore pokopani Carigrad. Mozaiki izvirajo iz 14. stoletja, pomembni so, ker naznanjajo nove poti v bizantinskem slikarstvu.
Vračamo se mimo Mehmetove džamije, kjer je nekoč blestela v eličastna Apostolska cerkev. Ob vhodu v sedanjo mošejo lahko najdemo marmorno ploščo, na kateri je v zlatih arabskih črkah napisana sloveča Mohamedova prerokba: ..Padel bo Carigrad. Srečen princ, ki se mu bo to izpolnilo!" Zra\e i mošeje je majhna osmerokotna grobnica s katafalkom. kjer počiva srečni princ Mehmet II.. tisti, ki je pokopal Carigrad in ob njegovih spomenikih zasejal seme novega mesta Istanbula.
Janez Zupančič
S potovanja po Tuniziji
rz Palerma smo se odpeljali zvečer, zjutraj smo bili v obsežnem Tumiškem zalivu. Zavili smo na jugozahodno stran, kjer se odpirajo vrata v 1 1 kilometrov dolg kaiiftl sredi Malega morja (El Bahira). Pluli smo med nasipi in se čez slabo uro ustavili v umetnem tuniškem pristanišču.
Tumis je postavljen na nizko grbino med jezerom Sedžumi in Malim morjem. Na vzvišen in i kraj jezera se stiska Medina. stari del mesta, čigar začetki segajo v punsko dobo. Sedanje lice so ji ukrojili arabski Ifafsidi. ko so si jo po letu 1060 izbrali za prestolnico svoje države Ifrikije. Starodavna tuniška Medina je zanimiv spomenik mavrske arhitekture in srednjeveškega mestnega življenja, tesno povezanega z džamijo in sukoni. Med kopico starih svetišč se še danes odlikuje elegantna, leta 732 nastala Džama ez Zituna — Oljčna džamija. Tudi suk ali tržni prostor je na zunaj ohranil nekdanjo podobo. Sestavlja ga splet
pokritih uličic, ob katerih so nanizane prodajal-irice in obrtniške delavnice. Vsaka obrt izdeluje in prodaja svoje izdelke na določenem mestu, zaradi česar je v eliki trg razdeljen na v rsto manjših sukov. Najbolj znani so: Suk el Attarin (dišave), el Faklia (sadje), el Leffa (sukno), el Truk (oblačila) in tako dalje. Med razstavljeno robo prevladujejo izdelki domačih obrtnikov, ne manjka pa tudi uvoženega industrijskega blaga.
Na vzhodni strani se stare Medine dr/j novi llunis ali Tumes. kakor mu pravijo domačini. Loči ju ostra meja. začrtana po obzidju, na katerega spominjajo Morska v rata — Bab el Bhar. Pod njimi se ozka Trdnjavska ulica spremeni \ Francosko avenijo, ki je z ulico Habib Burguiba prometno jedro novega mesta, urejenega po modernih vidikih. Tu ni ničesar nenavadnega. Ie drevoredi visokih palm hi arabski napisi zraven francoskih dokazujejo, tla smo v severni Afriki.
88
Celo prebivalstvo je v tem delu večinoma evropsko: italijansko, francosko in malteško. Precej je tudi Zidov, f.akor povsod v Tuniziji.
Z griča Belvedere je lep razgled na Tunis in na njegovo bližnjo ter daljno okolico. Na zahodnem obzorju se vidi Bardo, zadnje prebivališče turških bejev. V nekdanjem haremu je sedaj imeniten muzej, v katerem se obiskovalec zlahka seznani s pisano preteklostjo tega dela Afrike. Vsakovrstni izdelki in napisi zgovorno pripovedujejo o Bcrberih, najstarejših znanih prebivalcih, o priseljenih Puncih, ki so jih leta 146 pred n. š. spodrinili Rimljani, o kratki v ladavini Vandalov,
0	Bizantineih, ki ^o proti koncu VII. stoletja podlegli Arabcem, in o Spancih ter Turkih. Zraven muzeja je palača Bardo, oindi je leta 1881 hej Sidi Sadok priznal francoski protektorat. Držal se je do leta 1956, ko so nove oblasti razglasile svobodno arabsko republiko Tunizijo.
Severno od Malega morja se razteza tršat polotok z izredno lepo sredozemsko pokrajino. Med bujnim zelenjem se skrivajo številna naselja, sestavljena iz belih, na vse strani ravno odsekanih domov. Tam je tudi neuničljiva Kartagina, ki s svojim imenom spominja na punski Kart Iladaš (to je: Novo mesto), čigar sledovi so ohranjeni v starem pristanišču. Na bližnjem griču Birsi so sledovi rimske, malo bolj na sever pa bizantinske Kartagine.
Se bolj kot Tunis je zanimivo tunizijsko podeželje, ki mu ne manjka raznolikih podob naravnega in udelanega sveta. Za potovanje pridejo v poštev železnice, čeprav so večinoma ozkotirne in v notranjosti tako slabo povezane, da se je treba vračati v glavno mesto, kadar bi človek rad obiskal še ta ali oni kraj. Hitrejši so avtobusi, ki imajo še to prednost, da so cenejši in da vozijo tudi po južni Tuniziji, kjer sicer ne poznajo železniških prog.
V vzhodni Tuniziji ležijo razsušene nižine s skromnim rastlinstvom, ki ozeleni samo v času kratkotrajnega zimskega dežja. Poleti se stepa spremeni v ožgano planjavo, večidel prazno, če odštejemo nasade kaktusov, ki jih gojijo zaradi užitnih plodov in bodičaste slame, dobrodošle vel-blodom. \ mehkih, nasutih tleh zevajo vvadin. globoke rečne struge brez stalno tekočih voda. Skoraj vse v >dijo do plitvih kotanj, v katerih se zadržujejo jezera a!i sebkhe, kakor jim pravijo domačini. Žitna polja so samo okoli redkih pastirskih naselij: zasejana so z ječmenom, ki zrase za ped visoko in dozori v začetku maja meseca.
Severni konec tunizijske slepe je nenavadno skrbuo obdelan: negovana polja, vinogradi in sadovnjaki segajo prav do obal Sredozemskega morja. Nasade namakajo, najbolj oranževce. saj ima ponekod vsako drevo kanalček, po katerem mu priteka voda vselej, kadar je treba. V vrtovih stojijo beli domovi tunizijskih kmetov: prostori so razporejeni okrog notranjega dvorišča, ki je marsikje urejeno kat piti» s cvetličnimi gredami
1	i vodnjakom na sredi.
Južno od Hammameta je tunizijska stepa obdržala naravno lice, ki ga označuje nerodoviten,
slabo obljuden svet. Rdečkasta ali rumenkasta zemlja je obdelana samo tam, k jer je toliko vode, da je namakanje možno v vsakem letne n času. Skoraj vse zelenice so se razvile ob izvirkih talne vode, nekatere tudi ob arlešldh studencih in velikih zbiralnikih, ki jih napajajo od daleč napeljani vodovodi. Razporejene so vzdolž sredozemske obale, v notranjosti pa vzporedno z razpadlimi gorskimi vrstami. Značilno je, da so tesno po vezane s preteklostjo, saj večinoma izviraj > iz antičnih časov in se razen tega krčevito drže starih proizvodnih oblik ter načinov. Posamezne oaze pridelujejo kulture, za katere so se odločili že Berberi ali pa Rimljani. Enako stara so zeleniška ali sahelska mesta, čeprav po vmanjem videzu sodijo v arabski srednji vek. Pretežno so obzidana, tesna in orientalsko obarvana.
Znotraj vzhodnolunizijske stepe je samo eno večje naselje. To je starodavni Kairuan,1 ki ga je dal postaviti prvi arabski vladar v premaganem Kartaginskem eksarhatu Sicli ben Okba Nafaa in si tu uredil prestolnico. Za gradnjo na tem kraju se je odločil zaradi neznatnega studenca Barute. ki inoj bi bil v zvezi z Zemzekom v Meki. Pomanjkanje pitne vode so pozneje odpravili s pomočjo velikih odprtih zbiralnikov in 30 kilometrov dolgih vodovodov. To je zadostovalo za preskrbo prebivalstva: za namakanje je bilo vode premalo, zaradi česar se je Kairuan razvil v tipično obrtniško naselje in pri tem ostal do današnjih dni.
Današnji Kairuan je nepopaoeno ogledalo časa, v katerem je nastal. Izgubil je sicer politični pomen. zato pa je ohranil vlogo verskega središča vsega muslimanskega Maghreba. Poglavitni cilj številnih romarjev (sedem romanj v Kairuan odtehta eno v Meko) je kairuanska Velika džamija — Džarna el Kebir, delo že omenjenega vladarja. Staroegipčanskemu svetišču slična zgradba je sestavljena iz zaprtega dvorišča in pravokotne dvorane. razdeljene na 17 ladij. Nizek strop podpirajo kratki stebri, med katerimi je največ antičnih in bizantinskih, pripeljanih iz Hadrumeta in Kartagine.
Velika džamija je samo majhen primer žlahtne starine v Kairuanu, ki je sicer v celoti obdržal srednjeveško lice pa tudi srednjeveški način življenja. Ker je stisnjen med pravokotno obzidje, ima natanko določen obseg in obris poglavitnih ulic. speljanih od enih do drugih vhodnih vrat. 11 glavnim potem se stekajo nešteti prehodi, začrtani tako zamotano, da se v njih še domačini komaj spoznajo. Stare, ravne obdelane hiše se držijo skupaj; podobne so nepremagljivemu zidu, ki ga je posvetila preteklost. Vsaka druga hiša je obrtniška delavnica: v enih izdelujejo slovite kairuanske preproge, v drugih okrašene usnjene izdelke, v tretjih lončarijo itd. Suk. najzanimivejši med vsemi, kar jih je v Tuniziji, nudi najboljši pregled spretnosti in iznajdljivosti kairuan-skih obrtnikov . Vsak izmed izdelkov, razstavljenih
1 Imena inesl so v arabščini ženskega spola, tako tudi Kairuan.
89.
po tleh in zunanjih stenah pritličnih prodajatnic, je majhna umetnina v izdelavi. \ okrasju ali pa v obliki, ki cesto spominja na antična izročila.
Večina sahelskih mest pa ne stoji znoiraj tumizijske stepe, marveč pri kraju, tako da se na eni strani držijo morja, in drugi pa zelenice. Ta inesta so bila prvotno ribiško -poljedelska na?eija, kar so v glavnem še sedaj, če ne upoštevamo sprememb, nastalih v zvezi z modernizacijo gospodarskega življenja v Tuniziji. Iz te'ra okolja naj omenim samo Sfa\. veliko pristanišče ob Sirtskem zalivu. Staro jedro mesfa je na ravnici, za obzidjem, dolgim 600 in širokim 400 metrov. \ živahnem vrvenju ljudi, zavitih v bunrise. haike. kaša bije in melije je največ pristnih domačinov. oblečenih v volnene ga''rune. ki jih izdelujejo sami. Na glavi nosijo zeleic tur!an\ ker se imajo za pravoverne potomce p:*erol:a Mohameda.
To je danes manjši S .'a \. večji je zunai >!>-zidja in v bližini živahne?a priVanisČa ki iz svojega pridelovalnega zale Ija izvaža olje i i ribe, iz okolice pa fosfate in hal.o. Starodavno opravilo sfaških meščanov je ribolov, prikladen zaradi morskih plitvin in izrazitega plimovanja. Ribe, med katerimi slovi vrsta meru. in spužve predelujejo v moderno opremljenih podjetjih. Isto velja za oljčne plodove, iz katerih stiskajo jedilna in tehnična olja.
Sfaška zelenica je izredno obsežna. Mesto obdaja 10 kilometrov širok polkrožni pas vrtov, zasajenih s sadnim drev jem, vinsko trio in cvetlicami, ki jih gojijo zaradi rožnega olja. Po vrtovih so nekakšne pristave, kjer v času dela prebiva dobra polovica sfaških meščanov. Za vrtovi se širijo novi oljčni nasadi, nastali v prejšnjem stoletju. Negovana drevesa stojijo v vrstah, ki so dolge po 70 kilometrov, a se še kar naprej pomikajo v bližnjo stepo. Neskončna zaplata rdete zemlje, pokrita z oljčnim zelenjem, je v eličastna, a dolgočasna, ker nikjer ne vidimo drugega kot sklenjene vrste dreves, brez naselij in brez posameznih domov.
Nekaj posebnega je otok Džerba v Sirtskem zalivu. Svoj čas se j ; imenoval Meiinx. v Homerjev!' dobi pa otok Loiofagov. Večkrat je menjal razive in gospodarje, a je kljub temu obdržal prvotno berbersko prebivalstvo, ki še zdaj gov ori svoj jezik, čeprav pripada islamski verski sekti Vahabiiov. Arabcev ni ve'iko na DŽerbi. po š;e\i'.i jih celo prekašajo Zidje. strnjeno naseljeni okrog v asi Hara Kebira. Delav ni Berberi so otok spremenili v en sam nasad datljeve pahr.e. kar ni bilo lahko spričo peščenih tal i i hudega pomanj-k nj i padavin. Zelna pokrajina je povsod prijetna. saj jo oživljajo be'e hišice gostoljubnih domačinov, imenovane meuzele vamesto d!ar. Ca k temu prištejemo še peščena obrežja in umerjeno podnebje (povprečna januarska temperatura je 13.6° C. julijska pa 25d C), pa v idimo, da spada Džerba tned najbolj vabljive kotičke sredozemskega primorja.
Južna Tunizija je puščavska, sprva kamnita, nato peščena. Jugozahodno od Sirtskega zaliva se
dviguje golo Matmatsko višavje. Po preperelih vesimah samevajo ber^erska pastirska naselja, nastala v času arabskih vdorov. Ker ni vode. zajemajo ljudje padavine in tako namakajo svoja skromna žitna polja ter sadovnjake po umetno narejenih terasah. Ondotni Berberi se sami preživljajo. tako da poljedelstvo povezujejo z nomadsko živinorejo, fz vo'ne si izdelujejo oblačila, rdeče haike. okrašene s tradicionalnimi geometričnimi in figuralnimi vzorci. Kot trogloditi bivajo v podzemskih domovih, ki jih varujejo pred vsemi nevšečnostmi, in ne zahtevajo nobenega grad ben ega m a teria I a.
Starejše, zdaj že večinoma opuščene hiše. so napol izkopane, napol pa pr.slonjcme v breg. V sprednjem, zidanem delu. je delovni prostor, v zadnjem, ki je vsekan v rdečkasto skalovje, je obokana izba, namenjena | rebivaiiju. Novejši domovi so v štiriogkatih, do sedem metrov globokih jamah, izkopanih v kamnito podlago. Na dnu j? nekakšno dvorišče. oi koder vodijo na vse strani vhodi v podzemske prostore, spalnice, sprejem-inice in shrambe. Na dvorišče vodi rov, povezan tudi s sosednjimi dvorišči, če so dovolj blizu skupaj. Tu in tam se še vidijo opuščene horfe. nekdanja skladišča, zavarovana tako. da so narejena v nedostopnih stenah.
Pokrajina ob velikanskem Džeridskem jezeru (Sot el Džerid) je med najbolj zanimivimi, kar jih je v Tuniziji. Okoliški svet je gorat, apneniški in popolnoma prazen. Tzpod krajnih vesin. segaiočih v bližino jezera, pritekajo vode. ob katerih so prave puščavske zelenice. \a jugovzhodni strani Džeridskega jezera se razprostira Nefzava. sku-piina kakih 50 naseljenih oaz, na severozahodni strani pa Bled el Džerid — Dežela palm. ki sodi med bisere puščavskega sveta.
To ze rs ko zelenico namaka roj 194 izvirkov, ki se združujejo v kratko, na kraju zajezeno reko. Namakanje urejajo preproste, na rečnih bregovih zasnovane zapornice, s katerimi lastniki posameznih zemljišč spuščajo vodo v svoje kanale. V izredno lepi tozerski oazi raste blizu pol milijona datljevih dreves; med različnimi vrstami je tudi sloviti deglat en nur. ..nrst svetlobe". Stisnjene krošnje velikanskih dreves sestavljajo senčnat pokrov, pod katerim bujno uspevajo vse sorte južne povrtnine.
Z vrha tozerske zeleiire se obiskovalcu nudi lep razgled čez Džeridsko je-.ero. ki sega od Sirskega zaliva pa do alžirske meje. Vodo ima samo v deževnih zimah, poleti pa ga pokriva plast soli. ki se sijajno blešči v silni sončni svetlobi. Tedaj na jezeru oživi karavanski pa tudi avtomobilski promet, vendar samo po starih, preizkušenih poteh. Hoja na slepo je nev arna, kaj lahko se zgodi, da se neveščemu potniku udro tla pod nogami.
Središče zelenice je Tozer. antični Tusuros. Mesto šteje 15.000 prebivalcev, večinoma arabi-ziranih Bcrberov. Zanimive so njihove hiše. zidane z opeko, ki je na pročeljih vstavljena tako. da je lepo geometrično okrasje.
Nefta je zadna oaza v Rled el Džeridu. Po v elikosti ne zaostaja mnogo za tozersko. po lepoti
pa jo še celo prekaša. Voda ji priteka izpod puščavskih robov v 150 izvirkih, ki se najprej združujejo \ dve. in a to pa v eno samo reko. Zajezeno vodo -.i ljudje delijo po posebnih pravilih, nastalih v XIII. stoletju. Okrog zelenice so široki nasipi, ob njih se zaustavljajo peščeni valovi saharskega morja. Na zunaj je Nefta [x>dobna Tozerju, čeprav so njene ulice ožje in večinoma pokrite zaradi hude sončne pripeke.
V zapadno Tunizijo segajo do 1550 metrov (Džebel Sambi) visoki odrastki Atlaškega gorovja. Največ sveta je visokega okoli 1000 metrov. Na jugu je razoran in gol, na severu ga pokrivajo bori in sredozemski hrasti. Po planjavah je obilo rodovitnega sveta, saj jih dokaj redno namaka padavinska voda. Čudno je le. tla je razmeroma slabo obljuden, morda še celo slabše kot v antičnih časih; tako vsaj kažejo sledi mnogih rimskih naselij. Značilen primer je širša okolica Sbeitle, ki je opustela, obrasla z grmičevjem in halfo tam. kjer so morala biti svoj čas obsežna polja. Sbeitla sama je skromen naslednik slovite Sufetule, prestolnice kartaginskega eksarha Gri-gorija, ki je leta (>47 padel v bojih z Arabci. Zanimive razvaline antičnega mesta pokrivajo nekaj kvadratnih kilometrov ledine na desnem bregu reke Sbeitle.
Kar velja za podgorje, velja tudi za planotasto ovršje v povirju mnogih tekočih voda okoli sedanjega Maktarja. \'¡deti je. kakor da bi se prejšnji Arabci izogibali višinskemu naseljevanju, za-
Milan Na tek
Za doslednost v delu
Ko sem prebral odgovora avtorjev in zagovornikov Študij, ki sta natisnjena v Geografskem obzorniku (XII.. štev. I. str. 25—30 pod naslovom: ..Za objektivno in konstrukt iv no kritiko" in ..II kritiki ,Znanstvene vsebine geografskih razprav4 v Geografskem obzorniku". nem dobil tudi nekaj odgovorov na nekatera vprašanja, ki so se mi utrnila in poglobila ter ostala odprta vse od diskusijskega večera 24. marca 1964. Danes je poglavitno, da skušamo tako ali drugače obuditi kritiko, ki že dlje časa ni bila tvorno prisotna v naši domači stroki, saj sem trdno prepričan, da bomo mogli samo z vso ostrino našega kritičnega delovanja — ki bo naperjeno zoper vse pomanjkljivosti (od idejnih do metodoloških), napake in hibe v naši stroki — dvigati in razširjati, poglabljati in oblikovati podobo vsemu našemu strokov nemu in znanstvenemu delu. Zato pa sta potreba in dolžnost kritike, da prodre do samega bistva pojavov, ki jih študiramo ali preučujemo, da se seznani z vsemi njihovimi poglavitnimi pomanjkljivostmi in omejenostmi ter z vsemi glavnimi in osnovnimi pozitivnimi razvojnimi možnostmi in težnjami.1 Zato moramo dopuščati vse možno-
radi česar je po vrheh še vedno razmeroma malo prebivalstva, Kolikor pa ga je, je zanimivo, saj najdemo tudi tam Rerbere in celo daljne potomce rimsko-bizantinskih naseljencev, če smemo tako sklepati po značilnih domovih z enokapuo opečno streho, ki iz vseh štirih strani visi na notranje dvorišče.	•
Večji kraj nn planoti je samo že omenjeni Maktar. Leži čez 1000 metrov visoko in ima za naše razmere nenavadno ugodno podnebje. Poletno vročino blaži znatna nadmorska lega, ki tudi sicer največ prispeva, da je svet tam okrog svež in zelen kakor pri nas. Najlepši je spomladi, ko eveteta travnik in pšenično polje na modernih skupnih kmetijah.
Zahodna Tunizija se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom, po tržnem dohodku pa je kljub temu na prvem mestu rudarstvo, čeprav sta zastopani samo dve rudi. Blizu Kefa kopljejo svinčevo in cinkovo rudo, v okolici Cafse pa so velika nahajališča fosfatov. Najvišjo proizvodnjo ima Metlavvi. ki se je pod francosko oblastjo imenoval Philippe Tfomas: tako je bilo ime vojaškemu veterinarju. ki je na tem mestu odkril bogate zaloge fosfatov.
Iz Kefa je samo še korak v dolino reke Medžerde. Ce ne utegnemo obiskati sredozemsko obarvane severne Tunizije, se lahko po tej bogati dolini vrnemo v Tuji is. kjer se je začelo naše potovanje.
in progresivno kritiko
sti. da bo vsaka kritika dosegljiva s protikritiko, obenem pa se moramo upreti vsem tistim., ki imajo že vnaprej v svojem zakupu čvrste, sigurne. absolutne in nepogrešljive kriterije, s katerimi opredeljujejo, kakšna kritika nam je potrebna, in kakšna sme. more in mora biti i:i kakšna spet ne. Saj bi si s tem že vnaprej nakazovali smer ter obseg naši kritični dejavnosti, in od takšnega početja smemo pričakovati samo še poduk, ki nas bo varoval pred stranpotmi.
Kadar se borimo za svoja stališča in načela, ki so v nas ..trdno" zasnovana, bomo mogli samo s kritično analizo preceniti njihovo čvrstost in pravilno zasnovanost. i:i sleherna pomanjkljivost kritike se lahko najliolj dosledno in ustrezno odpravi s protikritiko. Prav take» želimo, da bi končno vendarle dobili takšno kritiko, ki se ne bo bala in ne sramovala svojih rezultatov , kakor tudi ne s po j rada z obstoječimi nasprotnimi stališči. Kakšna bi bila potemtakem človekova ustvarjalnost (kritika pa je oblika člov ekovega ustvarjanja, v kateri je lahko samo človek njen objekt in subjekt!), ki bi že vnaprej zaprla sama sebi pot do rezultatov, ali pa bi bila pripravljena odreči
SI
fte nekaterim svojim spoznanjem samo zato. da bi se izognila spopadu z obstoječimi silami nasprotnika? Z vso trdovratnostjo se moram > upreti kakršnemu koli konformizmu \ svoji stroki ter se z vso resnostjo zavzemali /a odprto in odkrito ter dosledno konfrontacijo mišljenj in nazarov, s katerimi prepletamo našo geografijo. Zato prvenstveno ustvarjamo takšne pogoje, da ho mogla biti kritika stalno pričujoča med nami.
fz vsebine odgovora naj najprej izluščim dve osnovni značilnosti: 1. članka nista podpisala dva sodelavca in soav torja Študij (Dj. Je lic in L. Olas). ali pa ga je morda njun zastopnik in arbiter dr. J. Medved, ki se doslej iz neobičajnih razlogov vključuje v krog prizadetih. 2. dr. Medved in ostali so se v odgovoru poslužili načina, s katerim hočejo kar na kratko — s strokovnimi in m milnimi diskvalifikacijami in ekskomunikacijo — opraviti s svojim nasprotnikom. Sicer pa v zadnjem času to nista več osamljeni značilnosti v naši stroki in morda že kar simptomatična primera razmer v slovenski geografiji. Ali je mogoče, da bi bila na današnji stopnji inaše družbene stvarnosti še vedno pravica na strani močnejšega? Ne! Zato si tudi prizadevajmo, da bomo dosegli tisto platformo v našem stvariteljskem delu, na kateri se bodo razblinjale vse prakticistične in priučene aktivistične parole iz dobro poznane ..zaloge ideoloških lekcij'4 in odstopile mesto resničnim in prepotrelmim diskusijam o teoretičnih in ideoloških osnovah (naše) geografije.
Avtorji č'anka ..Za objektivno in koas ruktiv.no kritiko" so prišli na osnovi nekaterih misli, ki so nanizane v mojem prispevku (v prvih štirih poglavjih), do spoznanja, da zaenkrat ne bo.!o razpravljali o nekaterih izhodiščih mojega prispevka z zaključnim refrenom: „... saj o tem še sam ni prišel do jasnih zaključkov (str. 26). Z njimi se popolnoma strinjam, saj more samo sani vase zaverovani in okosteneli ter ozkosrčni filister skrbno bdeti nad svojimi ..dokončnimi i i nespremenljivimi spoznavanji sveta ". Vsaka resnična ustvarjalnost pa z negacijo vrednot, ki so bile ustvarjene v preteklosti, ter s kritično ustvarjalnim duhom nenehno oplaja svoje dosežke. Ali smo potemtakem upravičeni zaznamovati vse tiste jugoslovanske geografe, ki se poglabljajo v teoretična vprašanja geografije z nevednostjo, z apriornimi nejasnostmi ter z zameglenimi mislimi ali stališči?2 fn to kljub temu, da vsega sami še ne razumemo ali pa nočemo sprejeti? Ne! Vsaj vse dotlej ne. dokler jim s svojimi rezultati dela kaj takega ne moremo dokazali! Sicer pa je v okviru tega odgovora to Mi !i postranskega pomena. Stavek omenjam samo zato, ker sem prisiljen spoznati in ugotoviti, kako so dr. .J. Medved in ostali prišli
do takega znamenitega zaključka:.....saj o tem
še sam ni prišel do jasnih zaključkov". Iz mojega teksta navajajo tri bolj ali manj zaključene kontekste, s katerimi najbrž želijo dokazati ali pa morda celo ..dokazujejo'" protislovnosti v citiranih stavkih. Morda jim je dalo prav to pobudo za zaključek inkriminiranega stavka. Ce je temu
tako, pa ugotavljam, da avtorji niso dobro prehran mojega prispevka, ali ga pa sploh razumeti ne morejo, saj dovolj jasno govorim o GEOGRAFIJI. SPECIALIZACIJI V GEOGRAFIJI (ki ni in ne more biti idenlična z GEOGRAFIJO!), o POJAVU ter o treh najsplošnejših ZAKONITOSTIH (fizikalno-kemične. biološke in (.'ružl.ene) v GEOGRAFSKEM OKOLJU. To so zame štiri različne kategorije pojmov, m i s e I n i h enot. ki jih ri noben način ne smemo in ne moremo zamenjavati ali istovetiti, pa kljub temu, če si želimo še tako poenostaviti ter olajšati svoje delo in miselno obremenjenost! Vsi zapisani pojmi s števi'nimi drugimi se v skladu s potrebami in nujnostjo metodologije znanstvenega proučevanja ali preučevanja postav ljajo v osvojitev ter v raz-čiščenje že v samem začetku osnovnega (abecednega) miselnega inventarja slehernega razumnika!
Morda je prav v tem osnovni povod, da so lahko avtorji na sir. 27 podčrtali v Kokoletovem stavku, ki ga citiram, besedo „SOODVISNOSTI", pri vsej tej svoji vnemi pa so prezrli, da je v njem govnri o soodvisnosti med naravnimi in družbenimi POJAVI — CINITELJI, medtem ko je v zgornjih stavkih, menim, dovolj jasno zapisano, da na primer z biološkimi zakoni ne moremo spremeniti ZAKONITOSTI v PROCESU NEORGANSKIII POJAVOV.
Iz prispevka ..Za objektivno in konstruktivno kritiko" moremo poleg ostalega spoznati, da avtorji zelo dobro poznajo dela V. A. An u čina, saj drugače res ne bi mogli zapisati, da sem „... dobro posnel osnovne misli sovjetskega geografa Anučina," (str. 27), vseeno pa se Čudim, da nobeden izmed avtorjev vse doslej ni izrazil pismeno ali ustno dvomov v resničnost obstoja in delovanja družbenih, bioloških in fizikalno-ke 111 i eni h zakonitosti ter o obsegu njihovega delovanja.3 To pa lahko tudi pomeni: 1. da se avtorji ne strinjajo z naznače-nimi formulacijami oziroma spoznanji, ki so jih v zakladnico človekovih odkritij prispevali intelektualci z materialistično-dialektičninii nazori, in 2. da še vedno niso seznanjeni s temi. nekaj desetletij starimi temeljnimi spoznanji in resnicami, ki morejo tvoriti hrbtenico sleherni sodobni metodologiji znanstvenega dela v naravoslov ju. Slednjo možnost pa izključujem, saj sta med avtorji prispevka kar dva univerzitetna učitelja (dr. V. Kiemenčič in dr. J. Medved), a to še s toliko večjo trdnostjo, saj je eden od njiju tudi univ. učitelj „Uvoda v raziskovalno delo".4 — Ne vem, aii sem mogel piscem članka „Za objektivno kritiko", ki so zahtevali od mene nekatere odgov ore v zvezi s ..problemom" zakonitosti in pojavov, dovolj jasno nakazati pot za kasnejšo diskusijo, ki jo obljubljajo. S tem člankom tudi nimam pretenzij na ponovno razčlenjevanje nekaterih izhodišč geografije in njenega proučevanja, temveč predvsem, da odgovorim na nekatera podtikanja, protislovja in dezinformacije, pa čeprav kljub vsemu čutim velikansko nujo po sistematičnem ter kritičnem pretresu osnovnih vprašanj (¿iaše) geografije.
Močno pa se moram braniti vloge, ki mi jo dr. Medved in ostali pripisujejo, da kritično ocenjujem metode dela instituta za geografijo (str. 27). Vsem tistim, ki žele objektivno in konstruktivno kritiko, moram ponovno povedati, da sem se v svojem zapisu omejil zgolj ni tiste rezultate njihovega de!a. ki so bili publicirani, vse drugo, pa naj bodo to samo zamisli ali že izdelani načrti raziskovanja, ni in :ie more biti vključeno v moji oceni. Saj sem mogel pregledati samo tisto, kar je bilo objavljeno v strokovnem časopisu — glasilu GOS — ..Geografskem vestniku", in prepričan sem, da je tako tudi prav, saj danes naša družba vse bolj ceni rezultate dela kot pa še tako lepe in megalomanske načrte. — Poleg tega more in mora hiti samo javna*dejavnost predmet javne kritike, neizpolnjeni osebni nameni in želje pa so lahko le predmet domnev. — .\ekaj mi kljub vsemu še vedno ni jasno: ali so objavljene Študije res samo določena faza opravljenega dela, kot zatrjujejo avtorji v odgovoru, ali pa so morda že dokončano delo, kot beremo v nekem drugem uradnem poročilu.5
Poleg ostalega av torji odgovora ocenjujejo (moj prispevek kot „neodgovorno in zlonamerno kritiko", da je izraz .^neodgovorne in neobjektivne analize objavljenega dela" itd. (str. 26—27). Menim. da se avtorji še vse premalo zavedajo, da je distrikcija med konstruktivno in nekonstruktivno (destruktivno) kritiko zelo dvomljiva. Ničesar ne moremo ustvariti, če nečesa ne porušimo, in prav zato je vsaka kritika hkrati konstruktivna in destruktivna. Prav tako je zelo težko razlikovati med dobronamerno in zlonamerno kritiko, saj se običajno „namera" globoko skriva v človeku, a spričo tega moremo vsako „namemost" ugotavljali samo s eumničenji. Zato se neredkokrat primeri, da samo domnevna „zlonamernost" služi kot izgovor za zadušitev upravičene, progresivne in revolucionarne kritike. Prav zato je nesprejemljivo, da bi z „dobro namernostjo" ali z „zlo namernostjo" sodili in vrednotili katero koli kritiko.6
Ne morem se popolnoma sprijazniti z nazorom. ,,... da je taka kritika (z vso resnostjo in odgovornostjo opravljen kritični pretres dela) potrebna za razvoj vsake stroke, posebno pa še za razvoj naše (geografske) znanosti, na sedanji stopnji njenega razvoja" (str. 26, podčrtal M. N.). Ali nam kritika res ni bila že vseskozi poirobna? fin čemu bi nam bila kar v hipu spet nujno potrebna? Ali ne diši vse to po nekakšnem kampanjskem vrednotenju kritike? Prepričan sem, da je bila kritika potrebna in nujna v vseh časih, do kolikšne meje pa je mogla biti tvorno pričujoča v posamezni stroki, pa je bilo odvisno tudi od osveščenosti posameznika ali skupine in se je vedno kot „stvariteljska moč" organsko vpletala v vsa njihova dela.
V obeh odgovorih sem zasledil očitek, da ne sodelujem v Institutu za geografijo univerze v Ljubljani. Resnici na ljubo pa moram zapisati, da sem v letu 1963 preko Oddelka za geografijo po-
slal vodstvu Instituta svoj predlog za sestavo perspektivnega programa strokovnega in znanstvenega tlela, a vse do danes nisem dobil nikakršnega uradnega obvestila.7 Ali je bil poslani predlog res tako neprimeren, da ga je bilo nemogoče vključiti v program dela in da nanj tudi ii bilo vredno odgovoriti? Sam sem še vedno trdno prepričan, da si nam predlagane raziskave neobhodno potrebne, saj je končno že tudi čas. da dobimo odgovore na vprašanja, kdo srno in kje in kaj hočemo.8 Z izsledki sistematičnega dela na tem torišču bomo mogli oplajati vse naše raziskave, obenem pa se borno mogli na mnogih mednarodnih srečanjih strokovno soočiti z drugimi, tudi z nasprotnimi ali različnimi pogledi na geografijo. In kolikor doslednejši bomo v metodologiji raziskovalnega dela. s toliko večjo trdnostjo bomo mogli zagovarjati svoja stališča ter z njimi p le meniti ti celotno geografijo. To je samo eno izmed osnovnih izhodišč tvornega vključevanja v mednarodno znanstveno areno.
Drugi cilj, ki sem ga imel pred očmi, ko sem predlagal potrebo po pričetku omenjenega proučevanja, sem videl v samem kakovostnem razvoju nase geografije. V tisti fazi proučevanja, ko bo postalo pojmovanje poznavanja pojavov in procesov, (kar je danes mnogokrat že končni cilj našega de/a), še!e osnovno gradivo za preučevanje zakonitosti v procesih ter med njimi, se nam bo odprla nova razsežnost, ki bo zahtevala neobhodno potrebo po razbistritv i ideoloških in teoretičnih izhodiščih naše stroke.
Za zaključek naj pojasnim, da mnenja in pismene izjave posameznih avtoritet, ki jih avtorji navajajo v zaključku, ne morejo omajati mojega prepričanja v pravilnost in koristnost mojega prispevka. (Ali se res vse izjave nanašajo na Študije, ki so bile objekt mojega kritičnega zapisa?) To morda še toliko bolj. ker pripadam tisti generaciji, ki zaradi mladosti ni mogla sodelovati v naši revoluciji, ali pa se kompromitirati z njenimi zagrizenimi — domačimi ali tujimi nasprotniki. Por evolucijska šolska vzgoja nam je jemala hlapčevsko spoštovanje do vseh formalnih avtoritet in dogem, a inas je vzgajala v utrjevanju prepričanja vrednot in spoštovanja dokazov in resnic, fn morda se prav zato še danes tako zavzeto upiram vsem oživelim pojavom idolatrije.
Naj zaključim z V. Vlahovioevimi besedami: „Razvoju naše znanosti škodujejo pojavi, včasih povezani z nezdravimi ambicijami posameznikov, ki želijo ohraniti svoj ugled ali veljavo na kakšnem znanstvenem področju, ne gle.le na resnične znanstvene dosežke ali zaradi stališča znanstvenoraziskovalne ustanove, da je prav ona poklicana suvereno voditi delo v kakšni znanstveni disciplini. K" temu moramo dodati tudi pojave netovariškega. včasih tudi nehumanega odnosa do mladih znanstvenih kadrov iz bojazni, da bi izgubili kakšen položaj v družbi in znanosti. Znanstvena dognanja, dosežena najpogosteje ob popolni materialni pomoči in podpori skupnosti, se včasih komercializirajo v osebne namene posameznikov ali posameznih institucij ..." 9

i Zveza študentov ljubljanske univerze je priredila v okviru „Tribune", dne 19. II. 1965 predavanje: „Kritika v socializmu", na katerem sta sodelovala dr. (i. Petrovič in dr. M. Kangrga, profesorja Filozofske fakultete v Zagrebu. Vsebina njune razprave je tudi natisnjena: Milan Kangrga: „Praksa i kritika". Praxis, 11. br. 2, str. 26')—281. Zagreb 1965; Gajo Petrovič: „Kritika u socializmu". Praxis. IT. br. 3. str. 4t>8—481, Zagreb 196.").
O polrebi takšne kritike je spregovoril tudi V. Vlahovič v referatu: „Idejna gibanja na sedanji stopnji našega razvoja in nadaljnje naloge /KI". 8. kongres ZK.J. str. 1.13 — 194. Ljubljana 1964.
- Navedem naj samo nekaj manj poznanih načelnih prispevkov ali polemičnih člankov :
P. S. Juvauovič: „Savremena stremljenja u geografiji"1. Kongres geografa Jugoslavije — Itijeka—Pula—Gorica 3.-8. X. 1949, str. 117—130, Zagreb 1950.
I. Huhič: „Pogledi na suvremenu antropogeografiju". Kongres na geografite od FNR.L str. 89—104. Skopje 1952.
S. Ilesič: ..() ekonomsko j geografiji". Kongres ua geografite od FNRJ, str. 105—119, Skopje 1952.
V. Djnrič: „Koncept geografije". Zbornik \ I. kongresa geografov FLRJ, str. 69—78, Ljubljana 1962.
Dr. Stcvo Vojnovič: „Ekonomska geografija i jedin-stvena« geografija". (Metodološka rasprava). Ekonomski pregled XIII, br. 4. str. 296—308, Zagreb 1962.
S. Ilesič: „Nekoliko primjedbi na članak Steva Vojno-viča o ekonomskoj geografiji i »jedinstvenoj geografiji". Ekonomski pregled, XV, br. 3—4. str. 254—256, Zagreb 1964.
S. Vojnovič: ..O primjedbama Svetozara Ilešiča na moj članak o ekonomskoj geografiji i »jedinstvenoj« geografiji,
te još nešto o toj temi". F.k«nomski pregled. XVI. br. 1. str. 55—66. Zagreb 1965.
S. Ilesič — V. Melik: ..Boris Prikril — Ekonomska geografija kapitalističkih zemalja". Beograd 1950. str. 350. Recenzija. Geografski vestnik XXIV. str. 225—229.
s V. A. Anučin o tem |»iše v svoji knjigi: ..Teoretiče-skije problemi geografiji", Moskva 1960. Univ. doc. dr. \ . A. Anučin je tudi v svojem predavanju v GDS v Ljubljani, dne 7. XI. 1964. ko je govoril o objektu proučevanja geografije, v kratkih obrisih naznačil pomen delovanja teh treh osnovnih zakonitosti v geografskem okolju, kar je tudi sheraatsko skiciral na tablo.
1 Predmet „Uvod v raziskovalno delo" je vključen v študijski načrt in program študija geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga poslušajo slušatelji I. letnika 11. stopnje.
5 Na primer ..Rektorjevo poročilo o delu Univerz.- v Ljubljani v študijskem letu 1962—1963", Ljubljana 1964, stran 82.
c Glej G. Petrovič: Kritika u socializmu: str. 479- 480.
" Na dopis predstojnika Oddelka za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani z dne 4. XI. 1963 (s tekočo štev. 374/1) sem odgovoril dne 16. XII. 1963 ter predlagal temo z obrazložitvijo, ki bi zajemala naslednjo problematiko: a) Ideološke osnove geografije; b) Teoretični problemi geografskih znanosti: c) Metodologija geografskega proučevanja.
8 Prim. uvodni odstavek v članku M. Natek: „Prispevek k diskusiji o geografiji". Geografski obzornik. XI. štev. 3. str. 59—64, Ljubljana 1964.
3 V. Vlahovič: Idejna gibanja na sedanji stopnji našega razv oja . .. , str. 184.
M a r j a n Žagar
0 kritičnem sprejemanju tujih raziskovalnih metod in njih prilagajanju našim razmeram*
Priznam, da se nerad ponovno oglašam k diskusiji o razpravah, ki jih je v Geografskem vestniku XXXTV (1962) objavil Institut za geografijo univerze v Ljubljani, ker skupno z odgovori na mojo kritiko zapuščamo strokovno geografsko vsebino. Iver pa se bojim, da avtorji odgovora niso popolnoma razumeli moje kritike, moram dodati še nekaj pripomb.
1. Bistvo moje kritike ni bila le računska kontrola in iskanje drobnih napak, četudi jih je bilo mnogo, te sem le obžaloval, ker se spričo njih nisem mogel zanesti na celotno gradivo, predvsem ne na rezultate. Res pa je. da sem vmes opozoril na nekatere površnosti (izračuni, napačni citati) in nesmisle (hranilna vrednost volne in tobaka).
* Odgovor ua prispevka: Svetozar Ilesič: ,.II kritiki znanstvene vsebine geografskih raziskav" v Geografskem obzorniku iu M. Jeršič, dr. VI. Klemenčič. J. Lojk. dr. .1. Medved in M. Vojvoda: ..Za objektivno iu konstruktivno kritiko". Geografski obzornik 1/1965.
Opozarjam, da sem glavno pozornost svoje kritike posvetil metodam dela, to je takšni uporabi skupnih imenovalcev (GNŽ — živinorejske enote. ŽE — žitne enote za rastlinsko proizvodnjo. ŽE za živinorejsko proizvodnjo), kakor je prikazana v delili Instituta. Svojo kritiko sem razdelil na nekaj poglavij, v katerih sem načelno obravnaval uporabnost posamezne metode na konkretnem primeru (uporabnost GNŽ. pojem Z E. izračun ŽE v rastlinski proizvodnji in .,pre-topitev" živinorejske proizvodnje v ŽE: seštevanje ŽE rastlinske in živinorejske proizvodnje ter navsezadnje meni nerazumljiv pojav, kjer je mogoče iz manjšega števila ŽE rastlinske proizvodnje dobiti večje število ŽE živinorejske proizvodnje). Ali sem svoje pomisleke, zaključke in celo v prašanja postavil premalo konkretno in nazorno, da bi dobil nanje konkreten odgovor? Sicer pa avtorji v odgovoru trdijo, da ni njihov ..namen spuščali se v povsem tehniško preverjanje uporabljenih indeksov in s tem posegati že izven
94
geografije" (str. 28). Edino s tem stavkom so konkretno odgovorili, na primer na vprašanje, kako more živina proizvesti več hranilne vrednosti, kot jo konzuinira, ter na mojo trditev, da nesoglasij ni kriv statistični material, temveč da so ta nesoglasja načelnega značaja. Opozorjam. da tudi v članku i. Crkvenčiča in VI. K le me i-čiča, kamor so me avtorji napotili (glej njihov ) pripombo pod črto na strani 28.). nisem našel smiselnosti uporabe takih 2E kot so v obrav na-vanih delih. Vso ostalo krivdo prepuščajo avtorji mednarodnim dogovorjenim merilom, za katere sicer v Študijah sami trdijo, da so raziskovalno metodo modificirali in jo tudi prilagodili potrebam prakse (G. V. — XXXIV, str. 62). Ne strinjam se, da bi za mednarodno sodelovanje mora i i zavestno operirati s takšnimi metodami, s pomočjo katerih ni mogoče pričakovati realnih rezultatov (ina primer izenačiti govedo povprečne tezo 4.1.J kilogramov z govedom povprečne teže 2.30 kg),
2.	Izjavljam, da sem se v svoji kritiki zraven računske kontrole loiii tudi preverjanja eksakt-nosti me:od in v prašanja njih uporabnosti. Zal pa je potrebno eksaktnost in uporabnost slehefine metode preveriti tudi računsko (številčno ali z drugimi dogovorjenimi simboli). Tako delo pa terja določen čas, zato iadi ni^eni mogel avtorjem na ljubo še na primer nakazati nov e rešitv e. Vsekakor sodim, da je moja pot do novih rešitev pravilna. Ce bi se bili pisci Študij toliko poglobili v slepo prevzete indekse, bi spoznali marsikaj in s tem tudi več koristili mednarodnemu znanstvenemu svetu. Zavedam se, da moj prispevek k temu problemu ni neznaten, Čeprav se zdi, da ni napisan iz primerne distance in ga imajo zato za manj objektivnega, Končno, ali zahtevajo avtorji tudi od literarnih kritikov, da bodo zato napisali boljši roman od tega, ki ga ocenjujejo? -
3.	Ugotavljam, da žitne enote le niso slepo prevzete iz mednarodnega sveta zgolj zato, da bi koristile potrebam za mednarodno primerjavo med različnimi agrarno - proizvodnimi področji. Močno nezanesljive rezultate (vsaj za tri naselja), kakor smo ugotovili v kritiki, sta I. Crkvenčič in VI. Klemene i č celo uporabila in le z njimi primerjata kmetijsko proizvodnjo v štirih različnih naseljih Jugoslavije v članku: „Razvoj in rezultati agrarne geografije v Jugoslaviji" (G. O. — 1965/1).
4.	Odgovora me dolžita, da sem Študije samovoljno proglasil za reprezentančne (str. 25). Tu pač gre za nesporazum ali pa za različno tolmačenje besed. V odgovoru beremo, da Študije niso imele namena re p rezenta ličnosti (podčrtal M. Z.), jaz pa sem si predstavljal, da naše delo, zavestno napisa n o za svetovno javnost, predstavlja (reprezentira) našo jugoslovansko (ali slovensko) znanost pred mednarodnim geografskim svetom, pa če je bil kljub vsemu to naš namen ali ne. Avtorji sami pišejo v odgovoru, da so imeli metode in rezultate agrarno-geograf-skih raziskav v zvezi s proučevanjem treh vasi v Jugoslaviji. ..... možnost posredovati na štirih mednarodnih geografskih prireditvah in dveh ino-
zemskih inštitutih v Budimpešti, Halte, Londoiltl» Lublinu, Miinchnu in \VrocIavvu, dalje na VIL Zveznem kongresu geografov Jugoslavije v Zagrebu. Zv eznem agrarno geografskem simpoziju v Mariboru ter na treh republiških in okrajnih posvetovanjih agronomov, urbanistov in sociologov". Brez namena pa je vendarle delo v dovolj veliki meri predstavilo jugoslovansko geografijo (glej tudi citirane izjave na koncu članka ..Za objektivno in konstruktivno kritiko", str. 29— 30). ki kažejo, da je predstava del učinkovala in kjer ..Vjesnik" proglaša dr. Klemenčičev referat
za ..... začetek nove, sodobne šole na področju
agrarne geografije in proučevanja zemljišča", — stran 30).
5.	Ze ob površnem ponovnem pregledu mojega prvega zapisa mora biti jasno, da nisem nastopil niti proti registraciji podatkov niti proti karti-ranju in ne proti sistematičnemu zbiranju gra-<.i\a na splošno, vse to namreč močno spoštujem, temv eč konkretno proti določenemu primeru. Pri-z.iati mi»ram, da se mi danes tega ni treba več kesati. Na celotno problematiko o uporabni vrednosti teh /ČE in GN/Č, ki nakazujejo matematični in celo biološki nesmisel, avtorji odgovarjajo: ..Strinjamo se, da je umestno prilagoditi žitne cnote posameznim področjem Jugoslavije. Ker dobršen del naše države lahko štejemo k Srednji Evropi, menimo, da uporaba žitnih enot v Študijah ni problematična ..." (str. 28), in „ ... vendar tudi rezultatov na osnov i uporabljenih podatkov, ki pri nas sploh prvič omogočajo tak poizkus, v zadovoljivi meri prikazujejo glavne značilnosti kmetijske proizvodnje raziskanih vasi" (str. 29). Ponižno zavračam tak odgovor. Ali gre v tem primeru za mednarodno metodo, „... ki nam daje zelo podroben vpogled v gospodarsko strukturo in tendenco ekonomskega razvoja vasi Podgorje ' (Študije — GV, 1962, s:r. 79)? Ali so te metode, s katerimi je oprav ljena celotna analiza in primerjava med rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo ter primerjava med vasmi v različnih prirodno in družbeno geografskih področjih Jugoslavije in morda celo Evrope, res le na obrobju problema ?
6.	Prizadela me je obsodba, da je moja kritika negativno vplivala na geografe, bralce Geografskega obzornika. Poudarjam, tla sem se skušal do zadnjega stavka pridrževati izključno .načelno-vsebinske problematike, skušal sem biti dovolj konkreten, ker me je sama problematika Študij pritegnila. Ker se nisem lotil samo ocene Študij, temveč nekaterih kritičnih pripomb ter sem jih tudi tako označil, ne vem s čim utemeljuje avtor Pojasnila bralcem Geografskega obzornika eno-s t ran ost. Zadnji stavek mojih kritičnih pripomb je subjektivne narave. Obžalujem ga, če je kdo ob njem izgubil smisel za „ ... konstrutivno obliko sodelovanja" (str. 28).
7.	..Propagandni izreki" na kraju odgov ora me niso prepričali, da so te in tako aplicirane metode v Študijah zato bolj uporabne in da moje dileme niso umestne. Ker pa tu ne gre za vrednoto, ki jo je potrebno reklamirati, priznam, da se mi zdi
95
potrebno, zaradi skupne težnje v iskanju znanstvene resnice, vsem navedenim priznanim in spoštovanim tujim geografskim strokovnjakom predstaviti tudi konkretne pomisleke, kakor sem jih bil navedel. Tudi Geografskemu vestniku ne odrekam objave svojih kritičnih pripomb.
8. Da ¡me ne bi po nepotrebnem dolžili neresnice, ko trdim, da so bile moje kritične pripombe pripravljene za diskusijski sestanek s poljsko geografsko ekipo PAN. moram ponovno izjaviti, da na sestanek, ki je bil, kljub dogovoru nisem bil povabljen. Uredniku bi rad prizanesel z objavo faksimiia vabila, kjer je razvidno, da so bili prizadeti člani inštituta vabljeni in obveščeni:
prizanesel bi mu rad tudi z [dokaznim materialom, da je sestanek bil, seveda pa je ta material tudi vsakomur pri meni na razpolago. Tudi ne v em. zakaj bi bilo pošteno (podčrtal M. Z.), če bi v svoji izključno strokovni kritiki omenil, da nisem sprejel članstva v Inštitutu? Vzroki so vsem avtorjem odgovora dovolj jasni, če ne, jih lahko ponovno ustno ali pismeno pojasnim. Poudarjam pa, da sem z veseljem pripravljen sodelovati, če mi vodstvo zagotovi normalno delovno vzdušje. Sicer pa je dala Znanstvena sekcija Geografskega društva Slovenije iniciativo za to diskusijo o objavljenih Študijah in ne Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani.
Ivan Gams
Ali se Ljubljansko Barje še zdaj ugreza?
(Odprto vprašanje u-niv. doc. Cirilu S le bi in ger ju)
Spoštovani docent, v svojem članku Geologija in geomorfologija Barja, objavljenem v Geografskem obzorniku XI, 1964. št. 4, na strani 109, povzemate po Rakovcu višinske točke iz dna Ljubljančine struge. Po teh kotah se dno znižuje od 285,31 v bližini izvirkov pri Verdu na 283,63 blizu izliva Bistre, 282.68 pri izlivu Borovniščice, na 282,41 pri izlivu Radne in na 280.71 pri izliv u Ižice. Na severnem robu Barja pa se dno dvigne in doseže blizu Spice 284.40 in pod Šentjakobskim mostom v Ljubljani 284,29 m. Iz tega zaključujete: „Bistvena poteza |>ostanka Barja je torej pogrezanje, ki je prišlo že globlje kakor erozijska baza kotline".
Pred nedavnim je tudi dr. A. Sercelj v Delu zagovarjal tezo o recentnem grezanju Barja in to na podlagi pelodnih raziskav in okoli sto metrov debelih vvurmskih in mlajših sedimentov. Če je bilo grezanje v zadnji ledeni dobi in po njej tako izdatno, potem odpade na sto let sedanjosti toliko in toliko milimetrov. Tako meni dr. Sercelj. Iz tega je povzel zaključek, da melioracije Barja nimajo pravega smisla, ker bo treba nasipe sproti zviševati, dokler ne bo prišla pod vodo še površina. Sodelovali ste na simpoziju o ureditvi Barja, ki se je izrekel za melioracijo, ne da bi prej ovrgli očitke o njeni smiselnosti. Golo sklepanje na osnovi navedenih navaja celo k miš je-nju, da je grezanje zelo zelo hitro, kot sledi iz nadaljnjega.
Iz teh razlogov bi rad, da bi svojo tezo o grezanju bolj podkrepili, ker se mi ne zdi dovolj argumentirana. Priznam, da se drži računov o mladem grezanju Barja na osnovi debeline mla-dopleis to cen škili in holooenskih sedimentov nekaj verjetnosti. Podobnega značaja je na primer sklepanje, da smo v holooemlu v eni od medledemh dob. Ce so se doslej pojavile štiri ledene dobe in tri med ledene dobe, ki so bile približno tako tople, kot je sedanjost in vse mnogo daljše od holocena, in če zadnja ledena doba ni bila nič
milejša od prejšnje (po nekaterih trditvah je bila celo hladnejša), potem ni verjetno, da bi se temperaturno ko le ban je že z vvurmom zaključilo, in da gremo ponovni subtropski klimi nasproti. Pa v endar vsem tem in takim računom znanstveniki ne morejo verjeti, ker ne poznamo gibal za to dogajanje. Tako dolgo pa ne moremo ničesar prerokovati. Tako je tudi z grezanjem Barja.
Iz zgodovine vemo, da je današnja Ljubljani-čina struga v glavnem človekovo delo, narejeno na Barju večidel v rimski, v sami Ljubljani pa še v novejši dobi. Kot vemo, so Rimljani Ljubljanici šele urezali strugo v jezersko dno. To bi se reklo, da je približno štirimetersko višinsko razliko v globini Ljubljanice povzročilo tektonsko grezanje v borih dveh tisočletjih. Razlika je izračunana na nikjer dokazani isti nadmorski višini dna struge, ko so jo ljudje izkopali. Ali ne bi bilo treba, tovariš docent, za sklep o grezanju Barja najprej ugotoviti višinske razlike v prvotni izkopani strugi, Če hočemo po današnjih razmerah sklepati na tektonsko grezanje?
Prepričan sem, da ne mislite, da bi se grezala samo Ljubljaničina struga, temveč ves teren. Po Melikovi študiji vemo, da se nahaja jezerska ravan zadnjega, mostiščarskega jezera, ki je starejša od Ljubljaničine struge, povsod v približno isti nadmorski višini. Grezanje bi moralo zajeti tudi njo. Ne vem, da bi kdo zagovarjal njeno deformacijo. Ali so dale Vaše proučitve te ravnice drugačne rezultate ?
V č'anku pravite, da je prišlo dno Ljubljaničine struge že pod erozijsko bazo. To bi se reklo, da Ljubljanica na takih mestih odlaga skoraj ves suspendiran material, tako kot na primer jezer-nica v jezeru. Zal kalnosti Ljubljanice še niso sistematično merili. Sava ga prenaša na leto nekaj sto tisoč ton. Ljubljanica najbrž ne bistveno manj. Ali ne mislite, da bi lahko z njim v razmeroma kratki dobi izravnala dno do erozijske terminante? Pri tem se verjetno strinjava, da je
96
pojem erozijske terminante težko določljiv, posebno pri r?kah, ki niso prodonosne. Zakaj, cim bolj so prodonosne. tsm bolj imajo drobni po-dolžni profil izravnan. Njihova struga je navadno široka in praviloma plitva. Reke pa, ki kot Ljubljanica prenašajo samo suspendiran material, imajo Inavadno globoke in razmeroma ozke struge, ki jih ob povodnjih prestopajo. V vrtineastem hitrejšem toku se v dn i struge odlaga domala enak material kot na poplavni ravnici. Drugače je. če reka vali po dnu struge debel prod. ali pa.
kot je primer na severnem obrobju Barja, če prinašajo površinski pritoki v glavno strugo vsaj pesek in droban prod. Ali si ni mogoče že s tem razložiti višinske razlike v dnu Ljubljaničine struge?
Oprostite vprašanjem, toda zdi se mi. da je treba vprašanje recentnega grezanja Barja razčistiti iz gospodarskih in znanstvenih interesov. Iver zadeva tematika recentnc geomorfološke procese. vprašanja morda ne bodo nezanimiva za ostale bralce Geografskega obzornika.
DROBNE NOVICE
RAZVOJ VELI KM H MEST N SOVJETSKI ZVEZI
Vzporedno z ¡naglo napredujočo industrializacijo dežele so tudi mesta doživela v Sovjetski avezi nesluten razmah, mestno prebivalstvo pa vedno močneje potiska ob stran agrarni živclj. Medtem ko je leta 1897 kmetijstvo preživljalo še 860/0 ljudi, je ta odstotek v letu 1956 padel že na 56.6 o o oziroma na 49 0/0 letu 1962. K mestnemu prebivalstvu na drugi strani pa štejejo Rusi ljudi, ki žive znotraj mestnih meja, za mesto pa velja tisto naselje, ki ima mestne pravice. Tako je mestno prebivalstvo leta 1897 predstavljalo le 14o/0 celotnega prebivalstva, leta 1956 43,5<>,'o, leta 1962 pa že 510/0. Zanimiva posebnost sovjetskih mest je. da pri večini med njimi tako rekoč manjkajo tako imenovana ..predmestja" in ..obmestje'", se pravi prehodni pasovi, s katerimi se mesto počasi staplja s j>odcželjem. Območja mest so zato manjša, meja mest ostrejša kot na primer pri mestih na zahodu. Zato v Sov jetski zvezi dnevno nihanje delovne sile še zdaleč ni tako intenzivno kot v zahodno-evropskih deželah, saj so delavci v večini nastanjeni v ogromnih delavskih blokih, ki jih grade neposredno ob delovnem mestu, to je tovarni. Izjema so le Moskva in še nekatera največja mesta (satelitska mesteca, vilne četrti, dače in tako dalje).
Ce pregledamo statistične podatke, vidimo, da so 9«; mesta v lhisiji res mogočno razvila. V letih 1926—1959 se je njih število dvignilo od 709 na 1694. število mest z nad 100.000 prebivalci pa od 31 na 148. Potemtakem je Sovjetska zveza po številu mest takoj za Kitajsko in pred ZDA 130) in Zahodno Nemčijo (52). Ce upoštevamo le mesta z nad 500.000 prebivalci, dobimo naslednji vrstni red: Kitajska 36. Sovjetska zveza 26. ZDA 21, Indija 14, Zahodna Nemčija 11, Japonska 9. Seveda pa je primerjava med njimi zelo težavna. V Indiji in na Kitajskem so velika mesta ^ glavnem le aglomeracije v kmetijstvu zaposlenih ljudi. \ ostalih deželah so to pretežno trgovska središča, v Sovjetski zvezi pa gre po navadi za čista industrijska mesta.
Tabela, ki sledi, upošteva le tista ruska mesta, ki štejejo več kot 500.000 prebivalcev; videli Ijomu. da posamezna med njimi tudi zelo neenakomerno naraščajo.
Mest «	1897 (v tisočih)	1962 (v tisočih)
Moskva	989	6 296
l^eningrad	1 267	3 498
Kijev	249	1 208
Bnku	112	1067
Mesta 1897	(v tisočih)	1962 (v tiso
Gorki	99	1 025
Taškent	157	1 002
Ha r kov	171	990
Novosibirsk	5	985
Kujbišev	92	881
Sverdlovsk	55	853
Doneč k (Slalino. .Jusovka	—	760
Celjabinsk	20	751
Tbilisi	160	743
Dnjepropetrovsk	121	722
Kazati	132	711
Odesa	405	704
Perm	45	701
Rostov	120	661
Ornsk	37	650
Volgograd	56	649
Saratov	133	631
Riga	283	620
Ufa	50	610
Minsk	91	599
Kriv an	29	583
Alma-Ata	—	534
Posebej naj omenimo še taka mesta, ki so bila osnovana šele pred nekaj leti oziroma desetletji, pa jih lahko danes uvrstimo že med velika oziroma večja mesta: Magni-togor.sk. osnovan leta 1931 je leta 1962 štel že 330.000 ljudi: Angarsk v Sibiriji, osnovan leta 1952 je leta 1962 imel /■:' 160.000 prebivalcev; Bratsk ob novi hidroelektrarni na \ngari pa naseljuje leta 1962 že 82.000 ljudi.
Brez dvoma je jrorasl glavnih mest posameznih republik močni» pospešila uprav 110-adtniuistratiMia funkcija, vendar moramo pri večini mcU prvo mesto prepustiti industriji. Rudno-premogovna ležišča so poleg rudarstva priklicala še težko industrijo, kar je privedlo tudi do velike zgostit\c prebivalstva in močnega porasta mest. \ glavnem ločimo štiri glavna naselbinsko-industrijska jedra:
1.	območje Moskve: 11 milijonov prebivalcev in 9 mest z nad 100.000 ljudmi;
2.	Don bas: 6,5 milijona prebivalcev z 8 mesti nad 100.000 ljudmi;
3.	srednji in južni Ural: 15 milijonov prebivalcev in 13 mest z nad 100.000 ljudmi;
4.	Kuzhas: 3 milijone prebivalcev, 11 mest z nad 100.000 ljudmi.
97
Ostala mesta so prav tako industrijski centri raznih predelovalnih panog na prometno ugodnih položajih.
Silen razvoj mest pa ilustrirajino še z nekaj številkami! Leta 1928 je od 150 milijonov prebivalcev 120 milijonov živelo na deželi in le 30 milijonov v mestih: leta 1962 so od 221 milijonov ljudi na deželi živeli le se 103 milijoni, v mestih pa že 118 milijonov! Mestno prebivalstvo se jc torej v tem obdobju dvignilo na 88 milijonov, od tega odpadejo */5 na doseljence s podeželja. Ta proces tako imenovan .J>eg z dežele" jc v Sovjetski zvezi zelo hiter in buren ter prinaša s seboj seveda obilo socialnih problemov v zvezi s pretapljanjem kmečkega življa v mestno prebivalstvo z višjim življenjskim standardom. Vse to dogajanje še ne kaže tendenc upadanja. Ob visoki mehanizaciji lx> sovjetsko podeželje lahko sprostilo še 60 milijonov ljudi, tako da ruski industriji zaenkrat res še ne preti pomanjkanje delovne sile.
(Geographisehc Rundschau 1964: 6)	T. Š.
PANAMSKI PREKOP
Od leta 1914, ko jc bil končno dograjen, se Panamski prekop v tehničnem (»ogledu ni praktično nič spremenil, čeprav promet po njem nenehoma narašča. Let a 1962 je promet po njem dosegel 68.6 milijonov ton raznega blaga, kar pomeni dvakrat več kot leta 1952. V primerjavi s svetovnim pomorskim prometom je delež Panamskega prekopa {►od 10o/o. Splošno jc znano, da Panamski prekop ni zgrajen v istem nivoju, kot si je to prvotno zamislil Lesseps po vzoru Sueškega, ampak morajo ladje višinsko razliko med oceanom in razvodjem premagati s tremi zapornicami na vsaki strani. To gotovo ni prednost, saj jc kapaciteta prekopa v veliki meri odvisna, če se lahko tako izrazimo, prav ml ,.zmogljivosti" zapornic. Teoretično lahko le-te spustijo v 24 urah skozi 35 ladij, praktično pa jih gre skozenj le 28. Tudi vožnja skozi prekop naj bi normalno trajala 7—9 ur, pa jc leta 1961 dejansko znašala kar 16.5 lir. Tako torej tehnična zmogljivost kanala samega, kot na primer tudi prevelika ožina tako imenovanega Gaillardovega prekopa, ki seka glavni greben Culebra. dovoljuje prehod le srednje velikim ladjam, kar velja za veliko |>omanjklji-vost te prometne |>oti. Vse le okoliščine in še mnoge druge vzbujajo zato ob napovedanem vse večjem prometu poleg zadovoljstva tudi zaskrbljenost. Tako predvidevajo, da se bo promet v naslednjih desetih letih tja do leta 1975 dvignil s sedanjih 68.6 (milijonov ton) na 108 milijonov ton blaga. Smer Atlantik—Pacifik bo tedaj zastopana s 65.7 tonami, obratna smer pa z 42,3 tonami prometa. S tem se bo povečalo seveda tudi število ladij in njihova to-naža. Da bi pripravljeni dočakali ta nov naval, pripravljajo Amerikami nove načrte. Tako nekateri predvidevajo, da hi že obstoječi kanal samo modernizirali, ga tehnično izpo-|>olnili in razširili in mu s tem dvignili kapaciteto. Drugi dajejo prednost povsem novemu prekopu! Med mnogimi že dolgo pretresanimi variantami (Teluiantcpeška ožina, jezero Nikaragua in reka San Juan ter še dve možnosti v sami Panami) se zdi. da vedno l>olj dobiva na veljavi tista, ki bi izrabila tok reke Atrato v Kolumbiji. Ta izpeljava bi bila najcenejša (1,2 milijardi dolarjev) in najhitrejša (5 let), dobili pa bi z njo prekop v enem nivoju, kar gotovo pomeni veliko gospodarsko kot strateško prednost.
Smeri trgovskih poti, ki vodijo skozi Panamski prekop, so se v zadnjih desetih letih močno spremenile. Do leta
1951 je daleč prevladovala smer Pacifik—Atlantik, od tedaj se je vse bolj uveljavljal promet v nasprotni smeri, ki danes prekaša prvotnega že za 15 o/o. Kljub naraščajočemu prometu prekop tudi danes še vedno služi v prvi vrsti trgovini ZDA. saj dve tretjini ladij od tam prihajajo oziroma tja odhajajo, ali pa služijo celo čisto obalnemu prometu. V glavnem lahko ločimo sedem najvažnejših trgovskih poti. ki vodijo tod skozi!
1. Vzhodna obala Severne Amerike — Azija
To je uapomembnejša pol, saj je leta 1962 nanjo odpadlo 29,8 o/o celotnega prometa. Tu gre v prvi vrsti za trgovino ZDA z Japonsko, zato prevladuje smer Atlantik— Pacifik s 85°(i. Na Japonsko potuje premog, koks. fosfati, soja. koruza in bombaž, s Pacifika pa prihaja sladkor s Filipinov in pa krom od prav tam ter industrijski izdelki iz Japonske.
2.	Vzhodna obala Severne Amerike — zapadna obala Južne Amerike
V tem primeru povsem prev ladujc smer Pacifik—Atlantik. trgovina pa je povsem enostranska. Z 9.1 milijoni ton obsega ta pot 13.4 "o celotnega prometa. Pri tem odpade kar 5 milijonov ton na čilsko in perujsko železno rudo. katere izvoz tako narašča, da bo v nekaj letih povsem zasenčil nekdaj prevladujoči delež Čila. V isti smeri potujejo tudi banane in sladkor iz Ekvadorja, nitrati iz Čila in kava. V Južno Ameriko pa prihajata pšenica in premog.
3.	Zapadne obale Južne Amerike — Evropa
Tudi tukaj prevladuje smer Pacifik—Atlantik. Več kot polovica izvoza z zahodnih obal Južne Amerike v Evropo (2.5 milijona ton) j:; v Nemčijo namenjena perujska železna ruda. Slede gnano, ribja moka, nitrati, baker, banane. Evropa pa pošilja Južni Ameriki približno 1 milijon ton raznega blaga.
4.	Zapadne obale Severne Amerike — Evropa
Kol prejšnja tudi ta rut i beleži skoraj 6 milijonov ton prometa. V ospredju je zopet smer Pacifik—Atlantik, saj tukaj prihajajo do izraza tesni stiki med Kanado in Veliko Britanijo, ki uvaža kanadski les, pšenico, nafto in razne rude. Tudi dežele Evropske gos|K>darske skupnosti kupujejo na zahodnih obalah Severne Amerike les, pšenit-o in konzerve.
5.	Zahodne obale Severne Amerike — vzhodne obale Severne Amerike
Kljub absolutnemu porastu prometa v tej smeri od 4.4 na 6 milijonov ton, je ta ruta v razmerju do ostalih padla od 13o/o (leta 1951) na 8.7o/o (leta 1962). To pojasnjujejmo predvsem s konkurenco suhozemnih prometnih poti. ki so v marsikateremu primeru cenejše. Močnejši promet v smeri Pacifik—Atlantik |>omcni zopet kanadski les, kalifornijski naftini proizvodi ter sadne konzerve. V nasprotni smeri jc zastopan bencin in razni izdelki težke industrije.
6.	Zahodne obale Severne Amerike — vzhodne obale Južne Amerike z Antili
Trgovina v tej smeri je povsem enostranska, zato tudi povsem prevladuje promet iz smeri Atlantika. Od skupnih 4.9 milijonov ton. kolikor znaša promet v tej smeri, odpade kar 4 {milijone ton na nafto iz Venezuele namenjeno ZDA. Ostali produkti so tukaj povsem v ozadju.
98
7. Evropn — Oceanija
Zadnja, šr omemb« vredna trgovinska smer z 2,1 milijonom ton oziroma 3,2<>/o celotnega prometa »luži trgovinski izmenjavi med Anglijo in Novo Zelandijo. Novozelandski agrarni proizvodi se tu srečujejo z angleškimi industrijskimi izdelki.
K. Ostali promet
Tej kategoriji še preostane 13,4 milijonov ton blaga oziroma 20»>o celotnega prometa. Do močnejšega izraza
prihaja smer Atlantik—Pacifik, po kateri potuje venezu-elska nafta k zahodnim obalam Srednje in Južne Amerike, Avstralije. Havajev in Japonske. Močan delež nosi tudi trgovina ZDA, Mehike in Kanade z Avstralijo in Novo Zelandijo. Te poti se poslužuje tudi sladkor s Knbc namenjen Kitajski in Sovjetski zvezi pa antilski sladkor za Japonsko. S Pacifika prihajajo konzerve s Havajev, banane, meso in les iz Srednje Amerike.
(Geographische Rundschau 1964; 12)
T. Š.
KNJIŽEVNOST
KAZIMIR T A R M A N : ČLOVEK IN NAR VVA"
V zadnjem času se tudi pri nas vse več govori in piše o človeku ter o njegovem zavestnem prizadevanju za ohranitev nekaterih tipičnih predelov na Slovenskem. Ko prelistavamo naše domače dnevno časopisje, vse pogosteje beremo prispevke izobraženih * ali preprostih ljudi — ljubiteljev ter oboževalcev prvobitne narave, z željami in z zahtevami po zaščiti vseh tistih elementarnih individualnosti, ki s svojim čarom in žarom plemenitijo. umirjajo ter razbremenjujejo sodobnega človeka brezštevilnih vsakdanjih nadlog in težav. Na drugi strani stoje njihovi nasprotniki, po navadi „gospodarstveniki" v najslabšem pomenu besede, ki zadovoljstvo in srečo in blagostanje človeka in sploh občestva vidijo sam oskozi prizmo materialnih dobrin, in so pripravljeni za to ceno žrtvovati bogastva neizrekljivih vrednosti, ki jih hranijo lepote naših pokrajin.1 Se vse premalo se zavedamo resnice, da je nadaljnja gospodarska in socialna rast človeštva v bodočnosti odvisna od pravilne
nege pokrajine. Zato moramo ..... sedanjo zaščito narave
jemati v širšem smislu, saj vključuje v sebi zaščito rastlinstva in higieno pokrajine" (Tarman. str. 10: ti» je misel biologa W. Tischlerja). In v tem razgibanem času, ko se je pričel človek s svojo osveščenostjo ponovno zavedati svojega pomena, vloge in položaja v naravi, je kar prav in koristno, da smo dobili tudi Slovenci v roke eno zelo redkih in preprostih knjig: ..Človek in narava".2 Avtor knjige, univ. docent dr. Kazimir Tarman. je naš priznani slovenski biolog.
Spričo dejstva, tla knjig." ni napisal geograf, temveč biolog, smo jo morda v začetku neupravičeno prezrli. Tn sedaj, ko smo jo prebrali, smo spoznali, da bomo mogli mnoga jniglav ¡¡i ali samo izvlečke iz njih koristno uporabiti pri pouku spoznavanja narav«- in družbe, a še več pri urah zemljepisa. VečjidcI se vsebina Tarmanove knjige „Človek in narava" dotika najkočljivejšega vprašanja v odnosu človeka do naravnega (geografskega okol*a ki ga s svojim posegom zavestno ali podzavestno preoblikuje in uničuje.3
Avtor je vsebino knjige razdelil na dvanajst poglavij, ki se po pripovedovanju ne vežejo drugo na drugo: v smiselno celovitost pa jih povezuje preprosta, vsem razumljiva vsebina, katere motivi globoko korcniuijo v našem trpkem spoznanju resnice, kolikšno škodo nepopravljive in nenadomestljive vrednosti lahko v naravi povzroči človek s svojo slepo zaverovanostjo v praktieizem in egoizem. Prav zaradi takšnega človekovega posega v naravo, ki je še ne pozna iri ne razume v vseli njenih odtenkih, se v njej tudi nasilno porušijo številna ravnotežja v zakonitostih
in procesih, ki se lahko končajo s pravimi katastrofami za samega povzročitelja — človeka. Naj samo z nekaterimi primeri iz knjige osvetlimo to vsakdanjo „zagonetko" človekovega početja: S krčenjem gozdov ter s spreminjanjem teh površin v obdelovalne je človek sprožil in pospešil erozijo prsti (značilne pokrajine so „bad lands"). Z začetkom pridelovanja krompirja v domovini koloradskega hrošča — področje v Skalnem gorovju med Koloradom in Mehiko — ki je dotlej le v majhnih množinah, živel na neki divji vrsti krompirja, sc jc pričela prava invazija tega škodljivca v poljedelstvu, in danes jc zajel že skoraj vso Evropo, vse tja do meja ZSSR. Nekaj podobnega bi mogli povedati o trtni uši, ki je pred vsem dobro |>oznanim pustošenjem živela na neki divje rastoči trti. Tudi z razvojem industrije posredno uničujemo (z industrijskimi odplakami) življenje v naših nekdanjih bistrih potokih in rekah. Našteti bi mogli še vse polno drugih primerov, ki so navedeni v Tarmanovi knjigi, ko bi šli od poglavja do |>oglavja, kar pa seveda tudi ni bil namen tega pričujočega zapisa.
Plodovi človekovega posega v naravo sc najpogosteje kažejo v siromašenju in poenostavljanju ekosi-temov ( = ekoloških sistemov), ki jih spreminja v kulturne biotope. „V zmernem pasu Evrope je človek širil orna tla. tako imenovano kulturno ste]K», na račun gozdov. Kulturna stepa, v kateri se razprostirajo polja žitaric, industrijskih rastlin in pašniki, je biološko siromašna . . . Monokulture so izrazite tvorbe človeka in biološko slabo obstojne. Brez naše nege bi prej ali slej propadle in zato žrtvuje človek zanje dosti denarja" (str. 107—108).
Človek še vedno išče v gozdovih stik z naravo, saj so ostali v vsem našem civiliziranem svetu še najbolj naravno okolje. Mnogokrat smo kar grenko presenečeni, ko preberemo v našem časopisju novice o krčenju gozdov na naših ravnicah ter o številnih gospodarskih prednostih, ki so navadno šc podkrepljene z megalomanskimi številkami gospodarske računice. l'ri vsej tej slepi zaverovanosti pa smo navadno prezrli tradicijo stoletnih izkušenj ljudi, reakcijo v zakonitostih prirodnih procesov in še marsikaj drugega. \ svetu pa že nekaj desetletij zasajajo rečna obrežja z drevjem! S takšnimi živimi mejami zavarovana |K>lja dajejo zaradi ustvarjenih mikroklimatskih činiteljev, 20 do ."jOO/o večji pridelek (primeri iz ZDA in ZSSR). Pri vsem tem pa ne gre za kakršno koli „ . .. sentimentalnost, da bi ohranjali divjo naravo zato, ker je lepa, in žrtvovali prebivalec lakoti, temveč za iskanje razumnega in tudi gospodarsko čim uspešnejšega sožitja med naravo in njenim lastnikom" (str. 86).
99
Tarmanova knjiga ..Človek in narava" je osvežujoče liranje ne le za biologa, temveč bo mogla zelo koristili tudi geografu in naravoslovcu sploh. Avtor nam v posameznih poglavjih zelo tenkočutno, z izostrenim čutom naravoslovca riše predvsem življenje v živalskem svetu pa človekova |K>seganja v ta pisani svet živalstva, ki je bilo že premno-gokrat žrtev pohlepnega, skoraj vedno le krat ko vid nega iu ..računarskega" človeka — lovca in uničevalca. Zc ob samem površnem prebiranju knjige se nam bodo postavljala vprašanja, na katera pa avtor v knjigi ne odgovarja, temveč prepušča odgovor slehernemu bravcu samemu. Saj je nekje med zaključnimi mislimi tudi sam zapisal: ..Z njimi (z ducatom poglavij) sem hotel samo s|>omniti na naše grehe, ki jih delamo naši naravi že od tedaj, ko smo iznašli in uporabili ogenj ter oster kamen v roki" (str. 117). Knjiga pa je tudi lep primer angažirane literature poljudno-znanstvenega značaja.
O p o ni h e
1 V pretekli jeseni se je vnela v našem časopisju (predvsem v Delu) živahna diskusija o projektu gradnje hidrocentrale Trnovo pri Bovcu. Še vedno niso zamrle di-
skusije o ureditvenih načrtih Logarske doline, Cerkniškega jezera. Planinskega polja itd. Tej in podobni problematiki sta Društvo konservatorjev in Društvo urbanistov pripravila obsežna posvetovanja številnih strokovnjakov z najrazličnejših področij. Sim|h>zij pod naslovom ..Varstvo in oblikovanje kulturne pokrajine" je bil v Piranu od 24. do 27. marca 1965. Seznam referatov in koreferatov in t» kratko vsebino nekaterih referatov glej tudi v Naših razgledih. XIV, štev. 7 (318), str. 136. Ljubljana, 10. aprila 1965.
2	Dr. Kazimir T a r m a u : ..Človek in narava". Mladinska knjiga, str. 124, Ljubljana 1964. Knjigo je opremil in ilustriral Božo Kos.
3	Glej članek prof. dr. S. I 1 e š i č a : „O |>ojmu resničnega .geografskega" okolja". Geografski obzornik IX. štev. 3—4. str. 23—25. Ljubljana 1962. V marsičem se vsebina llešičevega članka skladno dopolnjuje s Tarmano-vimi navedbami, kar je še toliko večjega pomena, saj moremo z najrazličnejšimi primeri samo obogatiti, razčistiti in poglobiti dozdajšna znanja o človeku kot zavestni prirodni moči. ki si koristno podreja vse druge naravne moči. k<> jih spozna.
Milan Natek
ANTON S O R E :
VELENJSKA KOTLINA VČERAJ IN DANES. Celje 1963
šaleška dolina, v novejšem času pogosteje tudi Velenjska kotlina imenovana, z vsem gričevnatim in hribovskim obrobjem, kar je vključenega v današnji obseg velenjske občine, je dobila s knjigo priznanega celjskega geografa in dobrega poznavalca velenjske premogovne kadunjc, prof. «lr. Antona S o r e t a monografski zapis poljudno-znanstvenega značaja. Ze pred desetletjem je dr. Sore pričel s proučevanjem Šaleške doline.' In t vseh kasnejših letih, ko je Velenjska kotlina z Velenjem kot osrčjem doživljala gospodarsko in družbeno preobrazbo v doslej neslutenih razsežnostih, je avtor skrbno bdel nad vsemi spremembami, ki zanimajo geografa. Pred leti. ko so se v šaleški dolini že jasneje in določneje kot dotlej zarisale silhuete par-spektivnega razvoja rudarskega mesta — Velenja, je izšla njegova druga razprava z značilnim naslovom: „Nova velika dela v šaleški dolini".2
Pričujoča Soretova knjiga3 nima zgolj strogo strokov no-geografskega namena, temveč nas želi spomniti ter opozoriti na nešteto pisanih jiodrobnosti in posebnosti, na katere mnogokrat niti ne pomislimo, ko obiskujemo posamezne predele te tako samosvoje slovenske pokrajine. Obenem pa so z njo dobili šolniki velenjske komune dragoceno gradivo in učni pripomoček za |>ouk poznavanja domačega kraja ter komunalne vzgoje.
Naše poznavanje \ elenjske kotline se prepogoitokrat ustavi pri odličnem poznavanju osrednjega dolinskega dna kotline z obema mestnima naseljema — Velenjem in Šoštanjem. Prof. Sore nam v svoji nadvse koristni in potrebni knjigi odkriva ter razgrinja pred nas tudi mnoge drobne zanimivosti sveta hril>ovskega obrobja (poglavja: V Bele vode in Topolšico, Med Bečovnico in Velunjo. Visoke planote na severovzhodu in Gričevnat svet na južni čtrani kotline), 6 katerimi si ustvarjamo razumljivcjšo in
celovitejšo podoin» o razvoju Šoštanja in Velenja ter v rasti njunih gravitacijskih zaledij.
Avtorju smo lahko samo hvaležni, da nas po številnih gozdnih cestah ter razdrapanih kolovozih popelje do najvišjih hribovskih kmetij velenjske občine, po katerih še vedno ni utihnila pesem žanjie in mladcev s cepmi. koscev ter grabljie. Vse manj ljudi se peha po teh hribovskih saminah za vsakdanji kos kruha, zato mnoge že tudi propadajo, (na primer okrog Belili vod. na Paškem Kozjaku itd.). Vsemu temu se ne čudimo, ko spoznavamo napeti vrvež in udobnosti življenja v rudarskem mestu ter v dolini, a zgoraj [>o pobočjih hribovskih uravnav, ki jih razrezujejo potoki s številnimi globačami. kmetje še vedno gospodarijo po starem na svojih domačijah. Nikakor se ne morejo še sproščeno vključiti v splošni utrip gospodarskega in družbenega razvoja osredja Velenjske kotline, saj je po teli odročnih samotnih kmetijah preteklost še kar najbolj pričujoča v	sodobnem življenju (avtarkično gospodar-
stvo. triletni kolobar z zeleno praho; na Paškem Kozjaku. Graški gori za Smodivnikom je pri življenju še dimnica; reja ovac za domače potrebe, domači hišni inventar itd.). In tudi zato se hribovski predeli šaleške doline s precejšnjimi težavami vključujejo \ sodobnejše oblike gospodarjenja, ki bi jim naj prinesle spremembe: z mehanizacijo obdelovanja zemlje, ,. pretopi tvijo" ekstenzivnega polikul-t urnega kmetovanja, namenjenega predvsem samooskrbi kmetije, v intenzivnejše oblike (mesne) živinoreje z večjimi tržnimi viški, boljše eksistenčne [»ogoje ter nam vsem neomajno zagotovitev, da življenje po teh sončnih bregovih in hribovskih ravninah ne bo shiralo pred našimi očmi.
Osrednji in najobsežnejši del knjige je posvečen poglavju: ..Dolinsko dno" (str. 25—83), v katerem so zajeta skoraj vsa pomembnejša naselja Velenjske občine z obema
100
britanskima in industrijskima središčema — Šoštanjem ter Velenjem. Tudi v tem poglavju nas avtor na neprisiljen način seznanja z osnovnim izvorom in s pogojenostjo naglega in mogočnega razmaha rudarskega bazena, ki se nam zrcali v neštetih pojavnih oblikah. Kise nam podobo starega rudarskega naselja v Pesjem, ,.kna|>ovsko" - kmečko Stare vasi, kjer se posameznosti s pravo trdovratnostjo vživljajo v ambient modernega rudarskega naselja. Dobršen del poglavja zajemajo opisi Šoštanja in Velenja, njunih značilnosti ter posebnosti v razvoju ter teritorialni rasti do danes ter v prihodnje. In neštetokrat se zaustavimo n Velenju in Šoštanju kot tudi pri številnih hišah v drugih naseljih, da preberemo spominska ali zgodovinska obeležja našega polpreteklega obdobja.
Ko s Soretovimi ugotovitvami spoznavamo N elenj.sk > kotlino, se seznanjamo z mnogimi zgodovinskimi, etnografskimi, gospodarskimi, kultu rno-zgodovinskimi, geografskimi, fenološkimi ter drugimi naravnimi znamenitostmi ali karakteristikami posameznih naselij in področij. S tako razčlenjenim spoznavanjem moremo pravilneje spoznati vrednost posameznosti v sklopu celote, kot nam more le-ta
U > 1» v »'	i 11' 1 1 » i l
osvetliti tudi številne pomanjkljivosti in težave, la so sž
z vso zakonito nujnostjo družbenega razvoja „vtihotapljale"
v pers|>ektivo rasti Šaleške doline.
Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami (44) in grafikoni (7), a žal kvaliteta papirja ne dopušča, da bi nekatere vsebinsko zares bogate fotografije mogle pred bralcem zaživeti z vso ostrino posnetkov.
Milan Natek
O p o in b e
1	A. Sorc : Šaleška dolina. Geografski vestnik XXVII «lo XXVIII (1955—56), str. 44—86. Ljubljana 1957.
2	A. S o r e : Nova velika dela v Šaleški dolini. Geografski vestnik XXXII — Melikov zbornik, str. 225—234, Ljubljana 1960.
3	A. S o r e : Velenjska kotlina včeraj in danes. Založil Občinski ljudski odbor Velenje. Celje 1963, str. 132. V prilogi: a) Pregledna karta: šaleška doluia (izdelana z metodo grel>enskega upodabljanja); b) skica: Krajevne skupnosti občine Velenje; c) Tločrt Šoštanja in Velenja.
Rudnik rjavega premoga Laško
3 Š k 0 11 potrošmiko;
VISOKO KALORIČNI PREMOG
p o cl in e v n i h cen a h !
skrajni čas je, da tudi vi kupite	Tovarna emajlirane posode
SOKOVNIK,	J	1
ki je za pripravljanje sokov, marmelade,	CELJE
džemov, želejev, sočivnih in zeliščnih sokov	.	.. .	. . , . ..
najekonomičnejši in sodoben	Sokovnik je lepega izgleda,kvalitetno
o A , . v.	v	, .	emajliran in vsestransko pripraven!
o takim načinom socenja ohranimo	r r
sokovom vse vitamine, mineralne snovi	Pred uporabo S O K" O V N I K A
in sladkor	pazljivo prečitajte navodilo I
Gozdno
gospodarstvo
Celle
eksploatira. goji. ureja in gradi gozdne poti v vseli gozdovih na
CELJSKEM
gozdno-gospodarskem območju!
101

lovarna peri
»TOPER« Cel
Telefon št. 32-32
IZDELUJE VSE VRSTE KVALITETNIH
MOŠKIH SRAJC PO NAJNOVEJŠIH MODNIH KREACIJAH!
Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv!
Cen« brez konkurenca«!


F
e r r a
v
Žalec
relefom 19
lit
nudi vsem poslovenim prijateljem odlitke iz sive litine ter barvastih kovin. Aluminijaste odlitke, katere lijemo po naročilu, so ceneni in močno razširjeni v raznih panogah gospodarstva
Z a u s p e š u o so d e I o v a n j e se p r i p o r o č a m o!
SREČNO!
Tovarna dušika RUŠE Slovenija
p r o i z v a j a :
1.	elektrometalurške proizvode: fero k ro m sura ffine ferokrom carbure silikokrom
2.	elektrokemične proizvode: kalcijev karbid karborund elektrokorund
elek trom agnezit
3.	umetna gnojila:
apneni dušik — kalcijev cianamid mešana gnojila — nitrofoskali fino mleti fosfati — mikrofos
4.	komprimirani plini: kisik
acetilen-dissous plin dušik
zgoščeni zrak
Brzojavni naslov: AZOT Maribor Telefon 80-108, teleprinter 03-312 Železniška postaja: Ruse — industrijski tir
Avto turistično podjetje
prevaža potnike z modernimi avtobusi, organizira izlete doma in v inozemstvo, posreduje potne vizume ter prodajo vozovnic.
IZLETNIK

L.e ij e
Potniki — turisti, poslužujte se naših uslug!
_i_i___i----1-I---
-
-1
U-
"V
Elektrarna Šoštanj
K
omunaina
I
banka
Celje
Vlagajte svoje prihranke pri KOMUNALNI BANKI CELJE in NJENIH POSLOVNIH ENOTAH,
kjer so za Vas varno in koristno naloženi!
Za vezane vloge višje obresti in nagradna žrebanja!
®
se priporoča cenjenim odjemalcem \ tuzemstvu in inozemstvu za odjem električne energije!
Cementarna Trbovlje
Z OBRATOM ZIDANI MOST
V
proizvaja:
VISOKO VREDEN PORTLAND CEMENT,
APNENČEVO MOKO,
IZOLIT PLOSCE DIMENZIJE 2,5, 5 in 10 cm
Telefon: Trbovlje 80-042 h. c. in 80-032 tajništvo
j
__/
CELOFAÏTSZX PROZORNI LEPILNI IRAK .


TOVARNA AERO CELJE


f j
*
eo o
u
a
a»
€0
M

Hrastnik
PROIZVAJA NASLEDNJE VRSTE PREMOGA
!—! K O S O VE C !—!
t_t KOCKO VE C !—!
!—! O R E rr O V E C !—I
!—! G R A H O V E C !—!
:_T z |) K O R !—!
!—! PRAH !—!

ZA INDUSTRIJO IN ZA STROKO POTROŠNJO