Oljema, nedelja, 7. oktobra 1956 ^TO XXII. Stev. 236 cn odgovorni prednik tVAS Šinkovec ®8*Ja nredrnsta odbob Izba]* vsa It dan razen Ntka . Ceni 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE! JGudsko PRAVICA 'LJUDSKA PRAVICA« USTAMOVUEMA i. OKTOBRA ISM - tlED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IB (ZHAp 1ALA KOT 14-DN EV NIK CN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L /UL US) KOT DNEVNIK- NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 19SJ 'ZBAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Dobre in slabe strani začetne razprave o Suezu v Varnostnem svetu ned rBW York’ 6- okt- (Tanjug). Varnostni svet OZN bo v po-nadaljeval obravnavanje sueškega vprašanja. Vse Vr:if.’ se bodo takoj drugi dan začele seje »za -zaprtimi kniit ’ neIiaterih napovedih bi trajale dva ali tri dni, di**,!®1’. bi zadostovalo, da bi odstranili glavne razlike v gle-c h m znova prešli na javne seje. fa»coskpi govora angleškega in resni,,„•? z.u.nanje?a ministra ^Te*U <:n j Hi sta i° predložila °ce®e' F„Za na ze^° različne 0 kaiera.1 °P°zarjajo na stvari “ meni in u: v°rjene T C'a n'so b'le 'z£°' dokai ?e nanaša delno na Egipta, j-f ln. Srobe obdolžitve j^tvaripnJ11^' . °P°.zarjajo na d'a govn» Možnosti«, ki jih ta ?a nadai; a- ln res°lncija nudijo jli izhnH ”',e naP°re> da bi na-sk!adu s,eWi.eS;a Položaja. 5avaiain , 5 ..^ksOimi razlikami s!Venit> DozHf nflka' Tiaibo|i bi‘ ^entnl P.1'1 ,ln negativnih sejo. ’ značilnih za sinočnjo !ečkrat ^z**'vP*JTii elementi naj-zavne!r menjajo predlog dr-viča, „ ■ ?kretarja Koče Pono-Zalili, oc'?°dili prončeva-arabski}i rl ,,zraelske in sedmih da £el.eS"j' H i so zalite-arnostnpJ SO(*^oval%na sejali jeSt"®f sveta. Kola Pope JceVan- Pozortl na to, da pro- Žll° nobeni!!* 7,allt.ev ne bi slu-'o tn n; or'stnemu name- !eli tudi ”?ne?je so spre- ga. Prpj?1 cl?.n' Varnostnega * sPreiet K°če Popoviča je !e P° mnen;n°ll^šino in s tem so “i* sefe3 ?ena po,eza sinof' l ZDni';. 11 predlog angle-Uovj ; je?a. m>nistra Selwy-neraljj j ’, ('a. bi P° končani ge-red 2- e«ati prešli na dnevni Predlog Prt'mi vrati. Tudi ta c'ie, kerS° sPrejele vse delega-Sei«h m men'io. da bo na tajnih Istrani?0*’0 več možnosti, da bi Ščih in' Vranje razlike v gle-®ega ubrali pot konstruktiv-§an jirSVnavan sueškega menijo, da bi bilo * ®iek Popovič-Pineou uokt- (Tanjug) V j avnost;, živahne diplomatske !-niem sl LZVezi s sueškim vpra->' Sekretar ^^oslovanski držav-? Popovi/.2^ ZUnan.ie zadeve Ko-l°,Varjal o , anes dalj časa razorom ncoskim zunanjim ^p°vič nnnHhudneh imel Koča W ŽUt>aniim°- razgovore z vse-Jo «a J^,mlnistri, ki sodelu- -.saSe^ltiem zasedanju Var-generaln- prav tako pa tudi ^arsBdomkretarjern °ZN Naposled je bila tretja pozitivna poteza po mnenju diplomatskih opazovalcev v tem, da zahodna gledišča ne izključujejo drugih možnosti in pobud, vštev-ši tudi tiste, ki bi jih utegnil sprožiti Egipt. Llovd in Pineau sta večkrat izjavila, da njun predlog ni nekaj dokončnega, marveč samo podlaga za nadaljnja pogajanja. Opazovalci iz tega sklepajo, da sta zahodni državi pripravljeni v interesu kompromisa opustiti svoja sedanja gledišča, ki so, kakor je rekel egiptovski zunanji minister Fav-zi. »za Egipt nesprejemljiva«. Hkrati je Favzi pripomnil, da se bo Egipt zavzel za ustanovitev odbora v okviru Varnostnega sveta, ki bi vodil nadaljnja pogajanja za dokončno ureditev sueškega vprašanja. Nad temi pozitivnimi elementi. ki so bili značilni za sinočnjo sejo, pa je visela tudi senca več negativnih elementov, ki bi utegnili, če jih ne bodo pravočasno odstranili, znatno oteževati delo Sveta. Med njimi omenjajo predvsem naslednje: Prvi ugovor se nanaša na angleško in francosko enostransko obravnavanje vsega problema, ki na eni strani ne upošteva dovolj položaja Egipta, na drugi pa molče prehaja prek vojnih groženj, gospodarske blokade in podobnih akcij Velike Britanije in Francije proti Egiptu. Čeprav je to formalno druga točka dnevnega reda. vendar so pričakovali, da bodo zahodni predstavniki ta- ko ali drugače skušali pojasniti te svoje akcije, o katerih ne bi mogli reči, da uživajo podporo OZN. Drugi ugovor, ki ga je slišati na račun sinočnjih govorov, je v tem, da sta bila ta govora večidel usmerjena na obdolžitve namesto na iskanje izhoda iz sedanjega položaja. V tej zvezi je zlasti vzbudilo pozornost, da sta si oba govornika močno prizadevala. da bi diskreditirala Naserja osebno, a to, kakor menijo tu, ni pot k ureditvi sueškega vprašanja. Tretji ugovor je v tem, difi mnogo delegacij meni, da bi bilo treba bolj upoštevati koristi vseli dežel, zainteresiranih na plovbi po Sueškem prekopu, ne pa samo tistih, ki sodelujejo v plovbi z veliko tonažo. Zapostavljanje koristi manjših dežel se kaže zlasti v osnutku resolucije, ki se na več mestih sklicuje na londonske razgovore o Suezu, čeprav je v teh razgovorih z gledišča svetovnega .obsega sodelovalo omejeno število dežel. Med slabimi in dobrimi stranmi sinočnje seje je vzbudila pozornost še ena stvaj, ki je povzročila precej ugibanj. Angleški in francoski minister sta vključila v svoja govora dolge citate iz prejšnjih Dullesovih govorov o Suezu. Diplomatski opazovalci so to razumeli tako. da sta nameravala »prijeti Dullesa za besedo«. Po seji je predstavnik francoske delegacije pojasnil novinarjem, da je bilo to naključje in da obe deželi računata s »popolno podporo« ameriške delegacije, ki po mnenju tukajšnjih političnih krogov bržčas vendarle ne bo »podpora brez pridržka«. Razgovori s poljskimi sindikalnimi delavci Beograd, 6. oktobra. (Tanjug) Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj je danes sprejel delegacijo Zveze sindikatov Poljske s predsednikom Centralnega odbora sindikatov Viktorjem Klossie-wiczem na čelu. Delegacija se od včeraj mudi v naši državi. Poljski in jugoslovanski sindikalni funkcionarji so se razgovar-jali o našem družbenem razvoju, o sodelovanju med sindikati obeh dežel ter o drugih aktualnih vprašanjih. Razen predsednika Salaja so se teh razgovorov udeležili tudi podpredsednik Centralnega sveta Ivan Božičevič ter drugi ugledni funkcionarji Zveze sindikatov. Poljska delegacija bo v naši državi do 13. oktobra in bo v tem času potovala v Vojvodino, Hr-vatsko in Slovenijo. Novi francoski veleposlanik Beograd, 6. okt. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je privolil v imenovanje novega francoskega veleposlanika v Beogradu g. Vincenta Broustra. Cmobmja pri Nehruju New Delhi, 6. okt. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crnobmja je bil danes pri indijskem ministrskem predsedniku Nehruju. Predsednik Nehru in veleposlanik Crnobrnja sta se dalj (asa razgovarjala. r- > - Predsednik republike Tito se Je v petek vrnil z oddiha na Krimu. Na sliki predsednik Tito in njegova soproga ob prihodu na letališče v Batajnici pri Beogradu POGLOBITEV SODELOVANJA Delegacija CK KP Italije v Beogradu Beograd, 6. okt (Tanjug). — jZK Jugoslavije se bo razgovar-Davi je prispela v Beograd dele- jala o pospeševanju sodelovanja gacija KP Italije, ki jo vodi namestnik generalnega sekretarja Luigl Longo. V Jugoslaviji bo ostala deset dni in s predstavniki HAB IB BURGIBA POJDE SPET V PARIZ FRANCOSKA VOJSKA V TUNIZIJI trga vezi tuniško-francoske »medsebojne odvisnosti« Pariz, 6. okt. (Tanjug). Tuniški ministrski predsednik Habib Burgiba se je nepričakovano odločil, da pojde znova v Pariz in s predstavniki francoske vlade prouči »novi položaj« v zvezi s problemi Severne Afrike. Burgiba je bil v Parizu še ne mesec tega in njegov nepričakovani prihod povezujejo s sklepom maroškega princa Mulaja Hasana, da bo »začasno podaljšal swje bivanje« v francoskem glavnem mestu, kjer je včeraj predsedniku republike izročil novo poslanico maroškega sultana. 0B zaključku iii. kongresa ginekologov 1y IN PORODNIČARJEV FLRJ e^aJ konkretnih predlogov 2t* izboljšanje ljudskega zdravstva, zlasti zaščite matere in otroka r°drtičad- k°rcča/ delo tretji kongres ginekologov in po-ginekri160 J.uSoslaDije, ki so se ga udeležili razen številnih *looašk°S°D LZ °',e JuSoslaoije tudi gostje iz Poljske, Ceško-že tra(j,e •ln Bolgarije, s katerimi so naši ginekologi obnovili tujih „?l0? ne prijateljske vezi. Predstavnike domačih in llesn so f i,'0^0D ie sPrelel podpredsednik Zveznega izvrš-loecan Edvard Kardelj, vsemu kongresu pa je priredil MarinicSprAfem predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Za n m,0' Ginekologom je bilo s tem dano največje priznanje 1 novo požrtvovalno delo. j>Sežno °res“i ^Sresa so sprejeli S? ? vel k ^CIJ°', ki ho nedvom-ne e koristila za na-b?/0k,ništva vT P'"ekologije in kni.karati &oslaviji, ampak S* prispevala k iz-J, Jyažneiši zdravstva SO všek«vPl v *pre]‘‘ti reso-V °P02oril r kon- o,!?eanizar,:!: na pomanjklji t>2i>lfiun,zaeiii Va j ‘vosti , zrl- zdravstvene službe fn*1 ma , S-tvenih ustanov za >1 '".otroka ter pr.d- Sf jV 1 iaH so /"?• 'zboljšanje. Raz-kn^iepa in v s- ° vzS°i' »ižje&a, PreHv lsjeRa medicinskega > Izboljša s^f™.550,Pr0dlagali, da naf li^pje, babic. Babiške tiU-nke 7 V bodofe sprejemale sredn;„na-|Ii1nni dokončano tri ! * šolanje pa bi tpm bi s* ab‘ atn babiške šole priznal rang srednje medicinske šole. Da bi preprečili porodne poškodbe, je potrebno razširiti predporodno, obporodno in poporodno zaščito mater in otroka. Sprejet je bil princip reguliranja spočetja, kakor tudi predlog, naj bi ustanovili posvetovalnice za kontracepcijo, sredstva za preprečevanja spočetja pa množično izdelovali. V okviru tretjega kongresa ginekologov in porodničarjev Jugoslavije je bil tudi prvi znanstveni sestanek kaneeologov Jugoslavije, na katerem so razpravljali o raku na maternici. Predlagali so, da bi bilo treba z vsemi silami doseči zgodnje spoznavanje in čim hitrejše zdravljenje raka materničnega vratu. Le tako bomo zmanjšali smrtnost žena zaradi raka na maternici. Maroko in Tunizija sta dala pred dvema tednoma novo pobudo za mimo ureditev alžirskega spopada in hkrati ponudila svoje »dobre usluge« v pripravah na neposredna pogajanja ali za neuradne stike med obema strankama, ki se vojskujeta v Alžiru. Politični krogi pa poudarjajo, da je spričo splošnih tuniško-francoskih odnosov Habib Burgiba prav tako zaskrbljen in s tem pojasnjujejo njegovo potovanje v Pariz. Kljub znatnemu napredku v utrjevanju »vezi medsebojne odvisnosti« med Francijo in Tunizijo so še vedno precejšnje ovire, zlasti glede vloge francoske vojske na tuniških tleh. To vprašanje se je zaostrilo posebno danes, ko so priapela v Pariz poročila o srditih spopadih med francosko vojsko in »uporniškimi skupinami« na tuniškem otaemlju blizu alžirske meje. Francosko poveljstvo trdi, da gre za alžirske napade, v tuniških krogih pa izražajo zaskrbljenost spričo izkoriščanja vojaških opo- rišč v Tuniziji za boj proti upravičenim težnjam alžirskega prebivalstva. Delovanje francoske vojske v Maroku je bilo prav tako eno izmed glavnih vprašanj v razpravah, ki jih je tu imel tudi princ Mulaj Hasan, katerega je postavil maroški sultan pred enim mesecem za poveljnika maroške armade. Maroška vlada je zahtevala »popoln umik vseh tujih čet« z njenega ozemlja. ■ med KPI in ZKJ ter o raznih drugih vprašanjih, za katera ee posebej zanimajo voditelji KP Italije. Delegacija je sestavljena tako, da bi lahko razen političnih razgovorov obravnavala tudi gospodarska, kulturna in komunalna vprašanja, delavsko in družbeno samoupravljanje, kmetijstvo itd. Delegacijo KP Italije so sprejeli davi na beograjski železniški postaji člani Izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmanovič ter člana CK Veljo Vlahovič in Moma Markovič. Od italijansko-jugoslovanske meje do Beograda jo je spremljala sekretarka komisije za mednarodne-zveze SZDLJ Marija Vilfan. V Ljubljani se je pridružil še član Izvršnega komiteja CK ZKS Boris Kraigher. Razen namestnika generalnega sekretarja KPI Longa so v delegaciji člani direkcije KPI Spano in Mario Montagnana, člana CK Antonio Pesenti in Mario Liz-zero, županja Ferrare Luiisa Bal- boni, direktor tednika »Contem-poraneo« Carlo Salinari, tajnik Delavske zbornice v Milanu Italo Busetto, sekretar Komisije CK za Jug Gerardo Chiaromont* in pomočnik načelnika oddelka CK za agrarna vprašanja Cuccio Tab«t V nedeljo zvečer bo delegacij* odpotovala v Makedonijo, kjer se bo mudila dva dni. Obiskala bo tudi Hrvatsko in Slovenijo. Danes dopoldne so se začeli razgovori med člani delegacije KP Italije in predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije. V razgovorih, ki so jih imeli na CK, je prišlo do prve izmenjave mnenj rfed obema delegacijama. Razgovore bodo nadaljevali popoldne. Razgovorov se udeležujejo vsi člani delegacije CK KPI z namestnikom generalnega sekretarja Luigijem Longom na čelu, z jugoslovanske strani pa član Izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmanovič in člani CK Boris Kraigher, Moma Markovič, Vida Tomšič, Veljko Vlahovič, Milejitije Popovič, Vlajko Bego-vič in Nikola Sekulič. PRED KONFERENCO BRITANSKE KONSERVATIVNE STRANKE Kritika tudi v Llandudnu? Srednje vrste Torijevskih pristašev se majejo — Kako bo Macmillan branil novo evropsko politiko britanske vlade? London, 6. okt. (Tanjug). Po letni konferenci laburističnega gibanja v Blackpoolu je pozornost angleške Javnosti obrnjena zdaj na Llandudno, kjer se bo- TEDEN DNI JE TRAJAL »hišni zapor« grškega dela prebivalstva Nikosije Nikosija, 6. okt. (Reuter). Po sedemdnevni prepovedi gibanja prebivalcev Nikosije so danes v grškem delu mesta ukinili policijsko uro. Kakih 17.000 Nikosij-cev, za katere je veljala prepoved gibanja, je lahko doslej zapustilo svoje hiše le za uro ali dve dnevno, da so se preskrbeli z živili in vodo. Odlok o ukinitvi policijske ure je objavila britanska policija davi • ob 6 po zvočnikih, ko so ljudje v Nikosiji še spali. Hkrati so angleške čete odstranile bodečo žico, ki je ločila grški del mesta od turškega dela in od ostalega dela otoka. Policijsko uro so razglasile angleške oblasti po zadnjem napadu na angleške vojake sredi Nikosije. Ciprski uporniki so tedaj ubili dva angleška vojaka, enega pa ranili. Prepoved giba- nja je bila najstrožji ukrep, kar do prihodnjo nedeljo zbrali dele- i politike, na kritike na konfe-gati konservativcev na tridnevno j renči pa bodo odgovarjali vo-razpravo o politiki stranke. Ce-J dilni ministri Edenove vlade. LTJlletDe konfe/ence ko“ser■ Najbolj kočljivo nalogo bo vahvcev v nasprotju z labun-1 imel finančni minister Mac. stičnimi.večidel manlfestaciiske- i miH zag0vornik liberalistične 11 i JP^ T gospodarske politike. V formuli- ne vezejo rok vod.teljem, priča- raniu bodoč^ f . kuje angleška javnost tokra razprave v Llandudnu z večjir tokrat im zanimanjem. Mnoge resolucije, ki so na dnevnem redu konference konservativcev, vsebujejo kritiko vladne politike. Zivljenski stan- hlact- P0? angleško j jar(j> davki, čedalje večji vpliv oblastjo na otoku v času izred- tradeunionov na politično živ- J J nja- U I15 36 i Uenje dežele in stanovanjska vse javno in poslovno življenje I politika so glavne teme kritikov, ki bodo zahtevali, kakor je po- grškega prebivalstva. Zaprte so 1 bile vse šole, uradi, banke in trgovine. Izhajalo tudi ni šest časnikov v grškem in dva v angleškem jeziku, ker spričo policijske ure uredništva in tiskarne niso mogle delati. Vtem ko je bilo gibanje po mestu prepovedano, so Ciprčani protestirali proti tem kazenskim, r . „ ukrepom. Predsednik nikosijske 1 zdaj omajana, ker stranka ni iz občine Temistokles Dervis je po- ’-J1- -> >• slal guvernerju Hardingu protestno brzojavko in mu očital, da je nedolžnim ljudem naprtil nedostojne kazni, Policijska ura pa ni veljala za turški okraj Nikosije, udarjeno v neki resoluciji, naj začne vlada »bolj realistično gospodarsko politiko«. Nerazpolo-ženje izražajo v svodih resolucijah predvsem predstavniki srednjega razreda konservativnih volivcev. Med njimi se odlikujejo mali trgovci, zvesti pristaši torijcev, katerih lojalnost je v katerem živi kakih 8000 ljudi. polnila volilnih obljub Vodja stranke Eden prva dva dni ne bo sodeloval v debatah, marveč bo imel na koncu konference go' ->r na množičnem mitingu. Govoril bo o splošnih i • —-— .— problemih notranje in .zunanje I X) o&i" ' V PrUn°m 11 ,to vlado težave. Ce bo upostavlje-na carinska unija zahodnoevropskih dežel brez angleškega sodelovanja, bo Velika Britanija v nevarnosti, da jo izključijo z evropskega trga. Na drugi strani pa se večina konservativnih poslancev, ki jim je angleški imperij prva skrb, upira poskusom, da bi ukinili imperialne prefe-renciale in zaščitne carine. Vsekakor pričakujejo letos na konferenci torijcev živahnejše razprave. V vodstvu Konservativne stranke poudarjajo, da bodo navzkrižja med mnenji »blagodejno vplivala, ker se bodo vrste stranke z odstranitvijo sedanjih nesporazumov trdneje povezale«. VREMENSKA NAPOVED ii nedeljo, 7. oktobra Cez dan spremenljivo oblačno, po kotlinah megla. Najnižja temperatura ponoči do —s, dnevna tempera- V BEOGRADU SE JE ZAČEL, III. KONGRES ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE Važne naloge v vzgojnem delu na univerzah V zadnjih dveh letih je število študentov močno naraslo Beograd, 6. okt. (Tanjug). — Danes dopoldne »e je začel o Beogradu tretji kongres Zveze študentov Jugoslavije, ki se ga udeležuje kakih 200 delegatov iz vseh univerzitetnih mest naše države. Svečane otvoritve kongresa to se udeležili predstavniki oblasti in prosvetnih ustanov s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Rodoljubom Čolakovičem na čelu. Kongresa se udeležujejo tudi predstavniki tujih študentskih organizacij iz Alžira, Argentine, Avstrije, Bolgarije, Zahodne Afrike, Češkoslovaške, LR Kitajske, Francije, Italije, Madžarske, Romunije, Sovjetske zveze in Urugvaja. Ob svečani otvoritvi je kongres pozdravil dosedanji rektor beograjske univerze dr. nija Dju-ričič, ki se je zelo ugodno izrazil o dosedanjem sodelovanju med univerzitetnimi organi in Zvezo študentov. Potem je predsednik Centralnega odbora Z5 dr. Milojko Drulovid prebral referat o tekočih nalogah ZS. Zvezo študentov Jugoslavije čakajo vaine naloge v vzgojnem delu na univerzah, v pomoči šoli in vzgojiteljem ter na vseh področjih aela študentske organizacije, je rekel Drulovid. V obdobju med dvema kongresoma, torej v zadnjih dveh letih je število študentov v Jugoslaviji močno naraslo. V tem času smo dobili tudi družbeno upravljanje na univerzah. Dobili smo nove fakultete v Novem Sadu (filozofsko in kmetijsko), v Zadru (filozofsko) in na Reki (medicinsko). Število študentov je naraslo za kakih 30.000. V teh dveh letih je bilo na univerzah diplomiranih nad 11.000 študentov, ki delajo zdaj v gospodarstvu, prosveti in upravi, vpisalo pa se je kakih 40.000 novih študentov. V ZSJ JE VČLANJENO KAKIH 80«/. VSEH ŠTUDENTOV Zveza študentov Jugoslavije je razširila svojo dejavnost in pove čala število svojih ' članov na dobrih 55.000, kar pomeni, da je včlanjenih v njej kakih 80 Vo vseh študentov. Dobra polovica vseh študentov dela v 50 raznih društvih, klubih in sekcijah. V prihodnje bo morala Zveza še bolj spodbujati svobodne in odprte razprave, ker se je pokazalo, da je takšna oblika dela zelo prikladna. Razen tega morajo trti organizacije ZS bolj dinamične, da bodo same načenjale pereča vprašanja in dajale pobudo za njihovo obravnavanje. Se večje napore je treba prispevati za poglobitev marksistične izobrazbe m socialistične zavesti študentov. Ker dve tretjini študentov na univerzah nista imeli pogojev za kulturni napredek in ker je mnogo študentov s srednjo strokovno šolo, je skrb za kulturno raven in izobrazbo študentov zelo važna. Na univerzah imamo zdaj nad 500 raznih klubov in društev, ki se ukvarjajo s kulturno, tehnično in športno vzgojo. Na naših univerzah študira nad 90.000 rednih in izrednih študentov, približno petkrat več kakor leta 1939. V zadnjih desetih letih ie bilo diplomiranih nad 30.000 študentov ali več kakor v bivši Jugoslaviji v 24 letih. In vse to smo dosegli z razmeroma manjšim številom profesorjev in z mani prostora. Pa tudi s temi uspeni še ne moremo biti zadovoljni. Na nekaterih fakultetah beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze, na katerih traja študij štiri leta, se je v osmi semester vpisalo »amo 42 °/o v prvem semestru vpisanih. Na nekaterih fakultetah, na katerih traja študij od 9 do 12 semestrov, pa se je vpisalo v zadnji semester samo 31 ®/o slušateljev. To priča, da študije ne konča niti 50 Vo študentov, ki so se vpisali. Isto velja za pravočasno opravljene izpite. NA NAŠIH UNIVERZAH MANJKA PROFESORJEV Organizacija Zveze študentov !e znatno opustila skrb za stro-;ovno usposabljanje in učenje študentov. V sedanjih razmerah bi morala to biti važna politična naloga. Na naših univerzah manjka profesorjev za 233 predmetov in kakih 414 asistentov. Na beograjski fakulteti odpade na enega profesorja 140 študentov. Zelo važno vlogo je imelo v minulih dveh letih v delu univerz družbeno upravljanje. V gmotnem oziru je zlasti važno, da so se znatno povečali skladi fakultet za štipendije. Podjetja ■ in okraji se v glavnem orientirajo na študente starejših letnikov, da bi čimprej dobili strokovnjake, tako da imajo študentje prvin letnikov malo upanja, da bi dobili štipendije. V Jugoslaviji dobiva štipendije kakih 16 “/o študentov. Ta odstotek je večji, oe upoštevamo, da dobiva kakin 35 odstotkov študentov otroške doklade. Ko je Drulovid na koncu govoril o mednarodnem sodelovanju študentov, je poudaril, da si ŽS na vso moč prizadeva, da bi pomagala upostaviti univerzalno sodelovanje med študenti širom po svetu. .* Prvi sneg v Sloveniji Po daljšem obdobju lepega in 1 začelo gniti. Zato so ga nekateri S TISKOVNE KONFERENCE PRED ZAKLJUČKOM • IZVOZNIH ARTIKLOV KOMERCIALNI USPEH letošnje prireditve Ljubljana, 6. okt. — Danes Je bila v skega razstavišča v Ljubljani tiskovna konfer > jzv0|. teri so prikazali komercialne uspehe letošnjega g0 ae nega blaga in razpravljali o nekaterih P™51® ’ za bla- pokazali na tem sejmu. Konferenco je vodil se govni promet LRS dr. Boris Puc. hove izdelke, p° tako in tako Gglasi-ii Prl. zgodila izvoznih artiklov prvi te vrste ne so bili primeri, da• . skienili tako in da so v PodJet3'n glstrl-kupčije, ki seveda niso 8 pa rane kot uspeh ^sejm >predstaV-usiregu svevunim tujim guspu- so tudi primeri, hodo lsh* -— 7.™ . -j ■ „ + darstvenikom, ki smo jim omogo- niki, ki'so računal, ;mU ali šure o OZN, predvidevajo pa^tudi ^ da sQ na enem kraju dobiu ko skienili kupčije na sejm . pregled nad dobršnim delom iz-‘tam dobili vsaj P°‘ .gr niso delkov, ki jih izvažamo. Zato pri- j ke, ostali praznin nredvidenih reditev ni imela značaja razstave, utegnili napraviu^n cel0 po ki naj bi pritegnila številne obi-; potovanj po skovalce (ki jih je vendarle bilo j Jugoslaviji. Iz Ljudske skupščine LRS Včeraj je bila v prostorih Ljudske skupščine LRS seja administrativnega odbora. Odboru je predsedoval predsednik Ivan Novak. Na seji so pregledali finančno poslovanje Ljudske skupščine LRS od začetka julija ao konca septembra, nadalje so obravnavali predlog proračuna Ljudske skupščine LRS in razna uslužbenska vprašanja. Proslava Dneva OZN Zveza združenj za OZN in Informacijski center OZN v Beogradu sta že začela s pripravami za proslavo Dneva OZN, ki bo 24. oktobra in ga bodo svečano proslavili v vsej na‘ši državi. Razen svečanih akademij v večjih ;«•*"*i,evtota Tovariš sekretar je uvodoma poudaril, da je bil letošnji sejem samo v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi izven naše države. Z organiziranjem tega sejma smo posebni poštni žig za Dan OZN ter razstave in filmske predstave v številnih mestih. Priprave za II. kongres pravnikov Jugoslavije Izvršni odbor Zveze združenja pravnikov Jugoslavije je sklical sestanek predsedstva Zveze za 9. oktober. Člani predsedstva bodo med drugim proučili priprave za II. kongres pravnikov Jugoslavije, ki bo prihodnje leto. Jugoslovanski književniki v Moskvi e prispela v Moskvo o j veze književnikov Jugoslavije, v kateri so Branko Čopu-, Vjekoelav Kaleb, Ivan Potrč, Mile Klopčič in Dimitar Mitrev. Včeraj j< delegacija Z' iraviu .,11 Sloveniji ali okrog 20.000), ampak naj bi pred- | Kljub tem P°“a^ 1 1 do-vsem omogočila navezovanje in pa je sejem vendarle ao& * ne. poglabljanje poslovnih stikov s i0een komercialni usPe"' .,h cijo in Zahodno Nemfljo- a .*** zaceli 1 tega se ga bodo udeležili skoraj j ne ;zdelke ift ure budilke. *a-op. vsi člani umetniških skupin na- | ,-e sklenila pogodbo tovar ^ ! t„+oWnnihaŠklh 1ZQ" .________ sejma bo več kulturnih' prireditev, med'njimi največ književnih večerov, ki jih bo organizirala Zveza književnikov Jugoslavije po vsej državi V Zagrebu bo 5. novembra velik književni večer, drugi dan pa svečana akademija, na kateri bodo izročili dve listini za življenjsko delo: prvo za književno ustvarjalnost, drugo pa za znan- cijo in — - i.n«ar»“ pa bo izvažala zemunska »Insa«, in sicer v Ju* okr0g Vrednost teh budilk znaš 25.000 dolarjev. ^lt Uspeh sejma se seveda n ^ samo v teh številkah, saj jjje kot smo omenili, nekater sklenjene tudi na 6®d.. f- nosi* toplega vremena je v petek po noči v mnogih krajih, zlasti pla* j ftaMi že ninskih, padel sneg. Po poročilih | upajo, meteorološke službe je padel do višine 700 metrov, v nekaterih krajih pa celo do 600 metrov; na Vršiču ga je zapadlo 35 cm, tako da je bila včeraj za avtomobilski promet zaprta cesta. Prvi sneg je povzročil tudi padec temperature, ki je bila v Planici, na Jezerskem in v Postojni na ničli, vtem ko je bilo v Ljubljani včeraj zjutraj plus 2 Celzija. Meteorologi predvidevajo, da bosta dež in sneg ne-hala padati in da bo v prihodnjih dneh spet lepše vreme. NA KOPRSKEM SODRA IN BURJA Koper, 6. oktobra. — Ponoči je v Kopru in njegovi okolici med hudimi nalivi nekako 25 minut močno padala tudi sodra, medtem ko je na Postojnskem celo snežilo. V obmorskem pasu je hkrati pihala burja, katere Suniti so dosegli hitrost do 70 km na uro. V zadnji tretjini septembra se je temperatura zraka sukala okrog 23 stopinj Celzija, dne 23. sep' tembra se je dvignila na 26-8 stO' pinj, v začetku sedanje deževne dobe je temperatura padla na 21,7 stopinj, danes dopoldne pa je znašala še 18 stopinj. Čeprav je v zadnjih treh dneh padlo 78mm padavin, je temperatura morja le nekoliko nižja kot v drugi polovici septembra, ko se je gibala od okoli 21 do 22 stopinj. Zadnje deževje, ki je razkadilo še'pravo poletje v zadnjih dneh septembra in prvih dneh oktobra, je bržčas prvi znak jeseni,, pa čeprav je dane« popoldne bilo spet sončno in razmeroma toplo, n K. SNEG IN MRAZ NA PRIMORSKEM Nov* Gorica, 6. okt. — Primorsko, kjer se je komaj začela trgatev, je sinoči že presenetil sneg. Pobelil je vse gorske vrhove in vasi in celo griče nad Novo Gorico. To je za ta čas zelo redek pojav. V dolini Je po viharni in deževni noči temperatura naglo padla in je bilo zju traj kar mraz. Zaradi preobilnega dežja v zadnjih dneh grozdje počasneje dozoreva In je tudi že kmetovalci kljub prezgodnjemu stojnic posameznih uglednih za-; ne Čeprav bo to prvi sejem taki- > Sj"Ta netatere »»daljnlO^ vrste V naši državi in razen nacrraHA ra n*nHr»1i5n nnrpmo Hrncrimi 7.a IZVOZ veČj ja začeli trgati. Vendar ložb se bo na sejmu pojavilo tudi da ne bo nastala večja večje število kolektivnih raz-škoda, ker poročila obetajo iz- stav, ki jih bo priredilo več za-boljšanje vremena. M. D. , ložniških podjetij iz posameznih frankfurtskega doslej edini v Evropi, nikakor ne bi mogli reči, da je dosedanje zanimanje zanj veliko. Na sejem pride tudi več USTANOVNI OBČNI ZBOR PRVE KMETIJSKE PROIZVAJALNE ZVEZE NA GORENJSKEM Skupna zorilna klet in pašniki glavna problema bohinjsko-blejskega področja Bohinj, «. okt — V Bohinju je bil danes ustanovni občni rbor Kmetijske proizvajalne poslovne zveze za področje Bleda ln Bohinja. To Je prva Kmetijska proizvajalna zveza na. Gorenjskem, v katero bo vključenih sedem kmetijskih zadrug tega področja. Ob tej priložnosti so v Bohinju odprli tudi .kmetijsko razstavo, ki prikazuje gospodarsko dejavnost tega področja. Kmetijska razstava Je prikazala značilnost gospodarstva bohinjskega in blejskega področja ter jo v tem pogledu zelo dobro pripravljena. Pomanjkljivost razstave pa je v njeni nezadostni nazornosti ln dokumentaciji,: na primer pri sirarstvu upravičen klic po skupni zorilni kleti ni dokumentiran s podatki o proizvodnji sira in gospodarski upravičenosti ter potrebi take gradnje. Pri posameznih panogah bi kazalo prikazati podatke o skupni proizvodnosti in tržnih viških. Kaže, da živinoreja še nima pravega mesta v strukturi do- Znižane cene penzionom na Severnem Jadranu V turističnih mestih na kvarnerski rivieri v Hrvatskem Primorju in Gorskem Kotaru bodo v prihodnji sezoni znižali cene penzionom za 20 do 25 °/*. hodkov bohlnj sko-ble j skega področja. Daii je od 5500 glav goveda ‘900 krarv pod kontrolo molz-nosti, je mlečnost teh krav še vendar relativno nizka — okrog 2300 litrov na leto. Pašna površina Je polovico premajhna in so zaradi pomanjkanja krme te krave izkoriščene le 60-odstotno. Zaradi tega pa bo treba še bolj skrbeti za selekcijo živine. Zača- tri nagrade za najboljšo opremo knjig, ki jih bo podelilo Združenje založniških podjetij. Za domače obiskovalce sejma bo na sejmu tudi več stojnic, na katerih bodo lahko kupili razne domače knjige s popustom. Organizirana bo tudi večja loterija, katere glavni dobitki bodo celotne književne in znanstvene izdaje. Prireditelji pripravljajo med drugimi za izvoz v^'a;anj8 ličin lignita, pa so se po« .„5. šele začela. Vsekakor srno z ^ njim -sejmom pridobili j jih • -----e izkušnie- •" bomo lahko s pridom prihodnje leto, katere dragocene izkusnj • a(jjU Kn»v.n 1 oVilrr\ C pridOHl .1 c0# ko naj bi b“ ie jem izvoznih artiklov rn° ^ bi v avgustu. Menijo namre >, za bil avgust najbrž Prim® irediteV organiziranje takih PriF.i AAViCl J Vi X 4 4 & r* tr J J _ — tudi velik sejmski katalog, ki bo kot september oziro ^ obsegal nad 700 strani. čunajo, da bi prihodnje leto začeli z gradnjo skupne zorilne kleti, katere Investicije bi veljale 12 milijonov dinarjev. Drugi problem je ureditev pašnikov. Zakon o gospodarjenju z zemljišči ln premoženjem bivših agrarnih skupnosti namreč prepoveduje pašo v gozdovih. Računajo, da bi bilo z leti treba urediti okrog 900 ha pašnikov, s tem bi pa razbremenili 10.000 ha gozdov, v katerih sedaj pasejo živino. V prvem gospodarskem načrtu predvidevajo skrčenje in ureditev novih pašnikov za okrog 120 ha, za kar pa bi potrebovali približno 72 milijonov dinarjev. S tem v zvezi bo treba planine 35 let obstoja »Saturnusa« le kolektiv slavnostno proslavil Včeraj so v tovarni kovinske embalaže >Saturnus< praznovali 35-letnico obstoja tovarne. Med gosti, ki so se udeležili proslave, so bili predstavnica žensltih društev Angelca Ocepkova, predsed nik sindikatov Sloi Rudolf, predsednik Pregarčeve, lei ustrelil v tovarni. lovenije Janko predsednik SŽDL OLO Ljubljana Janez Vipotnik pri sen'zastoj v prodaji plemenske j rajonlzirati ter molzne krave Krediti za stanovanjsko izgradnjo naraščajo živine nalaga Poslovni zvezi tudi skrb za iskanje'novega trga plemenske živine. Poseben problem je zgraditev skupne zorilne kleti. Vsem je že postalo jasno, da bohinjski sir zaostaja s svojo kvaliteto kot najboljši sir v državi. Na novosadskem sejmu je namreč bil letos razstavljen precej boljši od bo-hinjskega Sira — ljutomerski sir, Po podatkih Narodne banke so čeprav Ljutomerčani nimajo tako v zadnjih šestih mesecih narasli dobre krme kakor Bohinjci. To krediti za gradnjo stanovanj, ki kaže, da je problem predvsem v se bodo do konca leta bržkone še predelavi. Zorilne kleti v Bohinju . »nninn novi^nli V orvih mesecih so stare že nad 70 let in so tako gim vprašanjem, zlasti pa raz- - «•«•«■*• imnUliAnA D O _ Vrtlll fl1T*i7mQ zbrati predvsem na tistih planinah, kjer so že urejene sirarne. Potrebno bo združiti tudi hleve. Razumljivo je, da bo za te investicije v planinah potrebna izdat-, na pomoč skupnosti, saj od mleka in mlečnih izdelkov ni pričakovati tolikih dohodkov, da bi sami zmogli tako visoke investicije. N ovoustanovl j ena Kmetij Sko-proizvajalna poslovna zveza Ima torej že ob svojem rojstvu kopico važnih nalog, razen le-teh pa se bo morala posvetiti še dru- podpredšednika OLO Ljubljana inž. Ivo Klemenčič in Miha Berčič ter predstavniki množičnih organizacij in delovnih kolektivov, ki imajo s tovarno poslovne zveze. Gostje so ši najprej ogledali dražili, je eni v tovarni, ivciovni °_vpjjci so nato pozdravili pr^.^jiilf množičnih organizacij. g je delavskega sveta tovarn® nj|jjji razdelil šestdesetim naj n;jhov delavkam lepe nagrade z* ^ trud v zadnjih letin. Še o ceni nicisti ■•u Irt1' Ni se še utegnilo posusi (( lo v našem listu o tern, g. sladkor, olje in mast ne ■trie Klt,S> ko prihajajo letošnjega leta so bili »kladi za kreditiranje stanovanjske izgradnje slabo Izkoriščeni zaradi zakasnelih predpisov, ki določajo ustvarjanje in potrošnjo teh skladov, kot tudi zaradi zakasnelih načrtov in priprav za gradbena dela. Sele julija so ‘začeli inten- izrabljene kot tudi zastarele. Ra- . voju turizma. Otvoritev Mednarodnega tedna muzejev Ljubljana, 6. oktobra. Društvo muzealcev in konservatorjev Slo- livneje vlagati finančna sredstva venjj€ je slavnostno odprlo med-za gradnjo stanovanj, ko je bilo narodni teden muzeiev In ga poza dve milijardi več investicij kot-vezalo z otvoritvijo Rembrandtove v prvem polletju. 8e zmeraj pa! razstave v Narodni galeriji ob ne koristijo dovolj lokalnih in re-1 350-letnici rojstva velikega moj-publiških skladov za stanovanj-1 »tra. Otvoritev razstave.faksimi- za to lov Rembrandtove grafike jebila £» f t !°' liMEL <>b navzočnosti velikega števila bodo do konca leta bržčae osta a javnj^ jn jjuHumjh delavcev, neizkoriščena, kar bo med dru- med katerimi bili tudi pod-gim omogočilo, da bodo že v za- predsednik Ljudske skupščine četku gradbene sezone prihodnje dr. Ferdo Kozak, zvezni ljudski leto intenzivneje vlagali »redstva poslanec Boris Ziherl, sekretar v gradnjo stanovanj. I Sveta za kulturo in prosveto Vla- do Vodopivec in drugi. Za uvod v svečanost je ljubljanski radijski orkester pod vodstvom Uroša Prevorška zaigral znano »Serenado« Benjamina Ipavca. Predsednik Sveta za šolstvo Milko Goršič je v imenu odsotnega predsednika Sveta za kulturo B. Kocijančiča spregovoril o tednu muzejev, ki bo letos prirejen v velikem mednarodnem obsegu. Hkrati je odprl razstavo. Upravnik Moderne galerije Zoran Kržišnik je ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed o Rembrandtu. tovarno. Vsi stroji, celo tisti, ki pripombe, da se je ms»< Jri sicer ne obratujejo redno, so bili podražila. Potrošniki, vsaj ‘s ’0 ob tej priložnosti v polnem teku rednr) kupujejo mastl nefrfZji da bi vsak lahko dobil pregled „ prodj nad delom tovarne. , ‘ 1r7„„x„n/j mf- Sledilo je svečano zasedanje Drft masti. I delavskega sveta. Direktor tovar- katere cena je in bo ■ ^jjte ne tovariš Rakušček ie zbranim spremenjena, saj so fak0’ delavcem in gostom v kratkih be- in so na poti nove koli*Me' sed ah prikazal razvoj tovarne, da ni nevarnosti za motnJet prisotni pa so z enominutnim molkom počastili spomin Vide skrbi. Tako smo že nap‘>a^.,n Devizni točaj! Na rednem sestanku so bili dne S. oktobra tt!i takljofki po naslednjih tečajih! US dolar 4.4*0. —, 4.758,JI, t.4St.tO< Ut* 11.560, 5 .J00, 6.409, 662,97; DM 141.000, —. 141.421,05. 1.879.89; Ffrs 991, —, 980,83, 1.044,50; *fr« 70.000, —, 65.06J.50, 848,55! Ut —. 761.94, 761,94, '■ STT • 1.487,371 Lit STT 460, -, 4SJ, 910,41; Iatn nei:nt(,ri r,0trnšniki ne Lit Gor. 256, —, 256, 453.33; Sv. kr. neKUieri poirn»!' , in mesarji in domače tovarne cena je zanihala navzgor. M- I UKU smo IV po so nam ponovno zagotovi komercialnem oddelku P° ^ je >Prehrana<. Uvožena rna. čista svinjska mast z vsernufot0' nilnimi vrednostmi, kar so vile analize Centralnega \rUph skega zavoda in tudi p ustanov. *Napaka< te ‘ tem, da premalo diši >P° ^ jo čem* ali bolje po čebul1 10 It' Ob vrnitvi predsednika Tita vju mftednik naše republike to-vmil « c, Predvčerajšnjim šema p .0JO soprogo ter tovari-•'raišepa311 j°7-lČem in Pucarjem s Velna Kri^ ^a’ ki §a ^ Preži* kretaria rSU gost Prve§a se-in ji.^ KP Sovjetske zveze vjeta 7cJ^ez'.^a Vrhovnega soje tovariš wNi«te Hruščeva- Prej dni na v Preživel teden gost na«„ v naši državi kot Sl našega predsednika. 2akIjueenatVi-:i0 t0variša Tita je diskov v ,lzmeniava zasebnih dvomnn' i lzmeniava je bila ne-2 osehni° koristna, saj je prav dT* stiki najbolj odgovor- sa v mednarodnem življenju. rzavnik;ov moč največ storiti1 ^ nnrmalizaeiie iueoslo\ ko bi bilo več takih neformalnih srečanj med državniki raznih dežel, kajti prav neformalni stiki omogočajo, da spoznamo in dojamemo glavne mednarodne probleme, pota sodelovanja in odprta vprašanja v mednarodnih odnošajih takšna, kakršna so v resnici, ne pa v popačeni obliki, kakor se to praviloma dogaja, kadar ni takšnih stikov. Zato bi bilo za svet zelo koristno, če bi postala takšna neformalna srečanja, kakor je bilo zasebno bivanje Hruščeva v Jugoslaviji, in Titovo na Krimu pogostejša prak- merkok • ^ storili sihan spoznavanje dežel osvetli*.’ ■ 23 vsestransko ^oblemV 111 Proučevanje raznih UrMitev°IjlZJ:.edanjega sveta, za ra2viiar>; vprašanj ter za finega ^ P°§labljanje med-N ,. sodelovanja. je priLiaVj0sti 2610 ljubo, da obiskov u vtakšnih zasebnih Vzdržnili . že saiPi P° sebi Voiu ni,,!,0 ,vls°ko raven v raz-in Jup^Seb°jnih stikov z ZSSR * sodeloval0 ter Potrjujejo, da n° raz vi i med njima uspešnih ia*na dosledno demokra-vrsti formuliranih v Od normalizacije jugoslovan-sko-sovjetskih stikov do danes smo zabeležili velik napredek. Ta napredek je v celoti potrdil pravilnost tistih načel medsebojnega sodelovanja, ki so pojasnjena v beograjski deklaraciji Tito—Bul-ganin iz leta 1955 in v dveh dokumentih, podpisanih v Moskvi med uradnim obiskom predsednika Tita letos v juniju. Jugoslo-vansko-sovjetsko sodelovanje se je razvijalo doslej zelo Uspešno in ima vse pogoje za nadaljnji napredek. Razen širokega obsega skladnosti in podobnosti .v glediščih o sljivi kriterij za ugotovitev objektivne resnice — lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da mednarodno življenje v celoti potrjuje ne le načela jugoslovansko-so-vjetskih stikov, marveč potrjuje tudi nekatere izmed temeljnih, načelnih nazorov in gledišč o mednarodnih odnošajih nasploh, o gibanju socializma pa še posebej, nazorov in gledišč, o katerih sta se sporazumeli obe strani in to svoje soglasje izrazili v skupnih formulacijah, vključenih v tri velike jugoslovansko-sovjet-ske dokumente. To velja zlasti za tako važne stvari, kakor so dosledno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti, nedotakljivosti in enakopravnosti v odnosih med državami, kakor tudi socialistična in napredng gibanja, obsodba politike blokov in dosledno vztrajanje na glediščih, da so pota socialističnega razvoja v raznih deželah in pogojih različna in da bogastvo razlik v razvoju socializma prispeva k njegovi krepitvi. J. Smole Prizadevanja za združitev socialističnih strank v Italiji Sporazum o novih oblikah sodelovanja med socialisti in komunisti — Vzlic pozitivnemu stališču večine pokrajinskih socialnodemokratskih organizacij pa Saragat še nadalje odklanja sodelovanje s KPI doku; jugoslovansko - sovjetskih mednarodnih problemih so seveda ni«.. . •* _ lrnr ni Alirlnoffo . HP« kar ni nič čudnega — tudi nekatere razlike v gledanju na sedanji svet, predvsem razlike ideološkega značaja. Te razlike so izražene zlasti v nazorih o silah in elementih socializma na sedanji stopnji družbenega razvoja na svetu. V medsebojnih stikih pa so tudi nekatera odprta vprašanja. Tisto, kar je bistveno in kar nudi poroštvo, da se bodo jugoslovansko - sovjetski stiki razvijali uspešno, je pa prav v tem, da se o teh razlikah v glediščih, kakor tudi o odprtih vprašanjih razgo-varjamo odkritosrčno in enako-I pravno in da prek neposredne iz- „, - .—m i -i. -----;—’ ; menjave mnenj iščemo pota, ki hi Jfbojno sno7r-j,n’ aj za med- j bila v skladu s potrebami naših ®toriti tnl!l„ , Van]e ne more nič dnL V kolikšni meri so pravilne in realne posamezne teoretične teze in nazori o gibanju socializma v sedanjem svetu, lahko konec koncev vidimo samo na podlagi družbene prakse. S tega vidika — a družbena praksa je edini zane- ^ebnfh^v ,Takšna izmenjava Zgovornih uV’ odhod najbolj drupo ."“h osebnosti na oddih v h krenH-,'13!6 deželo prispeva la j boi,' * tls,tega elementa, ki je rodnih «m!^f n tako v medna-1 lednar j nasploh, kakor tudi n ju r^,nern delavskem giba- ftlenta ^ — h krepitvi ele-Srednepa h stikov, nepo- ReSa ^0§iabljanja medseboj-^krito ;,Znavan^a z iskreno in zmenjavo mnenj. je torej, da ima taksnih osl* najbolj odgo-Dra» * namenjen od-Svoj šir5, 3 tem, da ni formalen, sebojn'S‘ pomen, kajti za ir-J storiti fril^oznavanje ne more W ,n ’lk0' kolikor-prav ta najbolj"3 c*e*»H)8ti. ta j ^ stanje v bi bilo splošno B^rimern e^"arodnm stikih zdaj ugodnejše, kakor je, ne- srečanja političnih Poskus, ki zbuja skrbi ki )e X} z*Poredno prese-»taki ~x P° Pisanju svetlo™ "'o v’ ^bu,dilo neugoden ob-°filan kr»gih, katerim ne bi Be neS*i nePomirI,Hvosti glede ne-vrstva za minulosti. Odlok mtnl-? n«odno obrambo Zahodne olane c,.« Jasen In nedvoumen: bivše S°?°Mennenot **na polkovnika je °Jsko sPreJemati v novo nemško Ta bM.frk*0ai!aiCvr??,51rJa po svo1em duh« i -»m so iz p stil mini i obseg doslej j cev, celice zaporov v Spandau, nu- je* Se vi* 1®čene akcije pomilo- | ličku in Landsbergu so skoraj povsem fc;?.°sČenio £> ta odlok daje javno I prazne. Po vrsti so se odpirala jetni- da bi »oprali zamorca«. Velike krivce, kolovodje SS,- je vrnila v družbo že »splošna pomilostitev«, mali esesovci ali tisti, ki so bili svoj čas dovolj spretni, da so se ognili klešCam niirn-berškega procesa ,pa se zdaj v zmagoslavnem sprevodu vračajo domov. Človeška pozabljivost in zunanjepolitična konjunktura sta skoraj že povsem izpraznili zahodnonemške za-I pore vojnih zločincev. V letih 1954 in 1955 so izpustili nad 500 velikih kriv- Wit* hu-^enip ^ ociiok daje javno ki d2vferajšn^im stebrom .te 2anŽK1,'T!.av.Te‘^‘,:^!?a.zna- prazne. Po vrsti so se odpirala Jetni ška vrata pred RBderJeiji, Neurqthom ! in Kesselrlngom. Izpustili so Hitler- kni stva , krvoločnosti ln I Jevega vrhovnega ministra za gospo-»I«,0’ °,i,0tkoli I,fms'atwPnredUa mestna občina. 1 rega. niti novega nacizma ni istoveten Tr« es PODolrtno ,, s pravim nemškim duhom. Vemo pa , t Prve Vil . so prispele V v Vemčlji še mnogi goje na- 2ast, Prve opajo 6etj; pa c v tudi. da v Nemčiji še mnogi goje na-lupine novinarjev, ki cistične spomine, predvsem člani biv-enajst deželnih novi- Sih ss čet, ki se zdaj »po kratkem postopku«, z vladno naredbo vklju-I čuiejo v novo nemško demokratično vojsko. O teh ljudeh sliši svet še prevečkrat. Mi vemo, da se množice delovnega ljudstva n!so okužile, vemo da je manjšina simpatizerjev novega nacizma nepomembna. Ne moremo pa pozabiti niti tesa. da sta bila v začetku tridesetih let Hitler ln njegova tolpa nepomembna manjšina. Cepiti akcijo demokraciie tem v led starih strasti zamrznjenim slojem manjšine je poskus. ki vzbuja zaskrbljenost predvsem za tiste naroda- ki vedo, s kolikšno smrtno grožnjo, s kolikšno mehanično brezdušnostjo Je odmeval tonnt korakov esesovskih patrulj. Vsak. kdor Je preživel različne vrste »okupacij« v hitlerjevskem smislu, kdor je preživel Bartolomejske noči SS formacij, pride neogibno do pre-pHčanjfi. da srožnla nanovo formiranih esesovskih krvnišklh odredov ni izkllučno nemška notranja zadeva. Njihova izključna zadeva bi bila samo v tem nHrneni. *e b* esesovski Krvniki v tistih čas*h pustošili in ubijali samo po Hitlerjevi Nemčiji, ne ia bi prerazlli Evropo. Teprav so milijonske množice nemškega delovnega ljudstva že večkrat izjavile, da so daleč od poskusov oživljanja hitlerjanskega militarizma, vendar so nekateri nestrpni notranjepolitični kroel dosegli, da ie na evrop sko orožie nataknjen esesovski bajo net, preden je bila z njega oprana strašna kri, prelita pod železno peto nacizma. Jožef Debrecenl ^Jzbornic. tWk,ra!inski kongres ^kristjanov v Trstu ^stuS ’ °W- — Sinoči se je v j Pokrajinski kongres j®®1 boH« • dem°kracije. na kate-?r^vni , 12v°lili delegate za vse-1 oktnK.°ngres stranke, ki bo ^ ki J «J ,TrWentu. Kongre-^a^36val delo danes 8trski nrLpredseduje bivši mini-f6siste Pella' ki Je kon' *nalnepa^ jrav11 v imenu naci- govor,,0 tva KD ter V kra-i' PrihodniP^ P°uim zadržal v razgovoru. Rim, 6. okt. (Tanjug). Voditelji KPI in Socialistične stranke Italije so se sestali, da bi proučili odnose med obema strankama pred združitvijo Socialistične in Socialnodemokratske stranke. Saragatovi socialni demokrati so na pogajanjih o združitvi obeh strank zahtevali od Nennija, naj kot pogoj za združitev zavrne sporazum o enotnosti akcije s komunisti. CK Socialistične stranke pa je na svojem plenumu sklenil, da proces združitve socialistov ne sme biti v znamenju protikomunizma. Ta sklep je v določeni meri zavrl združevanje, ker so ' socialni demokrati ostali na svojih stališčih. Natnen sestanka komunističnih in sociali- nova načela v odnosih med obema strankama, da se združevanje socialistov in socialnih demokratov ne bi ustavilo. Ugotovili so, da se je stari sporazum o enotnosti akcije preživel in da bo zato načelo skupnih odborov in obvezne koordinacije deda zamenjala zgolj obveznost obeh strank, da se bosta med seboj posvetovali o vseh važnejših vprašanjih, kadar bi to zahtevala ena ali druga stran. Dokončni sklep o obliki novih odnosov naj bi sprejeli vodstvi obeh strank na podlagi predloga, ki so ga proučili na sestanku. Sodijo, da bodo sedanji sklepi nedvomno prispevali k odstra- LACOSTE SE JE UŠTEL Naraščajoča jesenska ofenziva alžirskih upornikov ne kaže na »pomiritev« dežele BLaima ttun.ui isuumi m nekaterih formalnih ovir v stičnih voditeljev je bil, določiti procesu združitve socialističnih strank. Ob teh sklepih je treba upoštevati tudi pozitivno stališče komunistov do združitve. KP Italije je celo pripravljena podpreti združene' socialiste pri vstopu v vlado in podpreti vlado, ki bi v svoj program sprejela socialne in gospodarske reforme, kakor jih določa republikanska ustava. Vodstvo KP, ki se je postavilo na takšno stališče, pripominja edinole, da proces ustvarjanja enotne socialistične stranke ne sme potekati v znamenju sovraštva proti komunistom, ker bi v tem primeru združitev socialistov škodovala mnogo širši enotnosti delavskega razreda, kakršna j« bila doslej spri- za »skorajšnjo politično ureditev« alžirskega vprašanj a. Na drugi strani pa francoski uradni viri in tisk danes ne objavljajo nobenih podrobnosti o »stavki alžirskih otrok«, ki je prvi dan novega šolskega leta zajela kakih 95 % otrok. Starši namreč niso hoteli poslati svojih otrok v francoske šole. KONGRES KP NIZOZEMSKE PRIHODNJE LETO Amsterdam, 6. okt. (TASS). Tu se je včeraj začel XVIII. kongres KP Nizozemske. Na dnevnem redu sta poročilo o sadovih XX. kongresa KPSZ, ki ra je podal generalni sekretar Paul de Orot, in poročilo o delu CK KP Nizozemske. Kongres bo trajal tri dni. SODELOVANJE MED STRANKAMI OBEH NEMCIJ Koln. 6. okt. Vsenemški blok beguncev in razseljenih Nemcev je sklenil sodelovati na zborovanjih, ki jih organizirajo na ozemlju Vzhodne Nemčiie. Blok beguncev se je v načelu solidariziral z Liberalno demokratsko stranko, ki bo poslala več svojih poslancev na zborovanje VOLITVE V KENIJI »Večina« ene desetine Kenijski domačini nočejo na volitve, ker je desetkrat manjšemu številu priseljencev zagotovljena večina mandatov London, 6. okt. (Tanjug). Prvi litve in se nerado vpisuje v vo- ! lilne imenike, ki jih zdaj prvikrat uvajajo v Keniji Razen tega znaten del domorodcev sploh noče na volitve, češ da 60 mandati v zakonodajnem svetu krivično razdeljeni. V njem prevladujejo evropski priseljenci, čeprav jih je v Keniji samo kakih 50.000, nad pet milijonov Afričanov pa nima nobenih političnih pravic. stranke v DR Nemčiji. del volitev Zakonodajnega sveta angleške kolonije Kenije se je končal z zmago zmernih in pristašev »veftrasne« uprave. Volitve so bile samo za evropske, indijske in muslimanske skupine, vtem ko bodo afriški domorodci skupno volili pa pomlad prihodnjega leta. Kar se tiče političnih skupin angleških priseljencev, je ohranila BlondeHova Stranka zmernih vseh šest mandatov kolikor jih je imela doslej, skupina zmernih, ki nasprotujejo uporabi kvot na rasni podlagi, ne pa tudi ministrom črncem, je dobila še dva nova mandata, tako da jih ima sedaj osem, vtem ko Stranka federalne neodvisnosti ni dobila nobenega mesta. V komentarjih londonsikega itipka o možnih kandidatih, za katere bodo glasovale skupnosti domorodcev, je rečeno, da je precej ljudi, ki niso pripravljeni priključiti se sedanji »zmerni obliki« multirasizma v upravi. Na podlagi mnenja, izraženega v brušuri sekretarja kenijske Federacije dela, se bodo domorodni kandidati zavzemali za priznanje Kenije kot afriške države, za ukinitev privilegijev posameznih ras, ne pa tudi proti njihovemu bivanju v Keniji. Končno se bodo borili za družbo, v kateri bi imele upravne enote enak status. Keo* pa je teh kandidatov raz-' Lib^ralne^demokratske meroma malo, se domače prebi- valstvo nič kaj ne zanima za vo- čo zveze Nennijevih socialistov In Komunistične partije. Zagovorniki Saragatove politike pa so negativno presodili sestanek Nennija in Togliattija ter še nadalje vztrajajo pri svojem protikomunističnem stališču. Na drugi strani kaže, da se večina v Socialnodemokratski stranki ne strinja s tem. Od 95 socialnodemokratskih partijskih federacij se jih je doslej 78 izreklo za združitev s socialisti, ne da bi pred tem zahtevali razkol v zvezi Togliatti-Nenni. Večina pokrajinskih in osnovnih organizacij obeh strank je tudi že koordinirala to svoje stališče. Med člani obeh strank prevladuje mnenje, da bi prejudicirano protikomunistično stališče omajalo moč delavskega gibanja, ki je v sedanjem položaju nujno potrebna za uveljavljanje socialnih in gospodarskih reform, tembolj zato, ker se KP glede svoje notranje politike v večini primerov ni postavila na ekskluzdvistično stališče, temveč je bila vedno za sodelovanje socialističnih in drugih progresivnih skupin. Po seji vodstev KP in Socialistične stranke so objavili danes dokument, ki določa odnose med obema strankama. Obe se strinjata v tem, da jima spremenjen položaj narekuje drugačne oblike sodelovanja, kot so bile tiste, ki so jih določili s sporazumom o enotnosti akcije leta 1946. Zaradi tega bosta stranki imeli medsebojna posvetovanja v centru in v perifernih organizacijah ter bosta na njih proučevali osnovna vprašanja, ki so važna za delavski razred in za skupno akcijo vseh delavcev. Glede na zahtevo socialnih demokratov, naj socialisti pretrgajo vezi s komunisti, poudarjajo, da današnji dokument dejansko osvobaja Socialistično stranko od vrste orga-nizacijsko-formalnih obveznosti v zvezi s komunisti. Vodstvo Saragatove stranke pa je poudarilo, da tudi novi dokument o odnosih med socialisti in komunisti zavira proces združitve socialističnih strank. V kratkem komunikeju pravi, da socialni demokrati za nobeno ceno ne bodo pristopili k združenju socialističnih strank, če bo nova združena stranka povezana s komunisti. Od petka se mudi v Beogradu skupina novinarjev iz ČSR, ki bodo ostali pri nas kakih deset dni. Na sliki: po sprejemu gostov na zemunskem letališču O ZADNJIH DOGODKIH UJUZNI TIROLSKI SKALJENA IDILA V JUŽNOTffiOLSKIH ALPAH ' Prav za desetletnico pogodbe med Avstrijo in Italijo o Južni Tirolski je prišlo na tem področju do več velikih in manjših incidentov, ki so kaj neprijetno obeležili jubilej svoječasnega sporazuma med De Gasperijem in Gruberjem. Ali je to običajna koincidenca ali pa morda priprava na demonstracije, ni tako važno. V 'idiličnih planinskih krajih, na meji med Italijo in Avstrijo, kjer žive Italijani in italijanski državljaili nemškega porekla ter jezica, v Južni Tirolski (kakor jo imenujejo eni) oziroma ob gornji Adiži (kakor jo imenujejo drugi), je prišlo do nekaterih dogodkov, ki povzročajo zdaj državnikom na Dunaju in v Rimu glavobol. Od posameznih incidentov do uradnih obdolžitev Po večletnem zatišju je bil letošnji izbruh starega spora najprej obeležen z vrsto manjših incidentov. Tako so nekemu Tirolcu, ki je v uniformi italijanskega vojaka prišel na dopust, njegovi rojaki strgali ko- kardo s čepice. Potem je prišlo do uboja nekega italijanskega carinika, do napada na italijanske delavce, do eksplozije bombe na železniški progi pri Boznu in podobno. Nedavno pa je italijansko sodišče obsodilo nekega Avstrijca na štiri leta zapora, ker je metal iz vlaka protiitalijanske letake. Vse to je porabil tisk obeh dežel za medsebojne obdolžitve, naposled pa so storili enako tudi nekateri vodilni državni funkcionarji. Tako je imel najprej italijanski notranji minister Tambroni, ki se je mudil v spremstvu predsednika republike Gronchija med njegovim bivanjem v Južni Tirolski, v Gron-chijevi navzočnosti sestanek s kakimi 100 nemškimi župani iz te pokrajine in jih je zelo ostro poučil o dolžnostih vseh italijanskih državljanov, tudi južnoti-rolskega prebivalstva nasproti njihovi italijanski domovini. Pri tem je zlasti obsodil nekatere južnotirolske politike, ki so večkrat odhajali na Dunaj in zahtevali manjšinsko zaščito za svoie rojake. Takoj potem je sledila izjava državnega sekretarja v avstrijskem zunanjem ministrstvu Gschnitzerja, ki ie rekel o Tambronijevi izjavi, da ni vskladu z obveznostmi iz pogodbe, sklenjene pred 10 leti in da »južnotirolskega vprašanja ni moč smatrati zgolj za notranjo zadevo Italije, marveč je to evropsko vprašanje, ki ga ni moč obravnavati enostransko, da bi razglasili, da ga sploh m itd.c Zadnji dogodki, ki jih je vredno v tej zvezi zabeležiti, se nanašajo na resolucijo glavnega odbora Ljudske stranke na' Južnem Tirolskem, v kateri je manjšinska politika italijanske vlade ostro oosojena, in na zad njo nekoliko pomirljivo izjavo italijanskega ministrskega predsednika §egnija, ki je pred nekaj dnevi sicer zavrnil avstrijske obdolžitve, vendar pa izrazil pripravljenost italijanske vlade, da bi to vprašanje v celoti proučila. Zdaj pa je ostalo vse skupaj samo pri obljubah. Južnotirolsko vprašanje je po svojem poreklu eno tistih, ki so nastala po raznih prekrojitvah zemljevida po oben svetovnih vojnah. Sodeč po avstrijskih podatkih ie živelo v tej pokrajini, ki je bila takrat še v okviru Avstroogrske približno četrt milijona ljudi, od teh samo kakih 7000 Italijanov. Po priključitvi Južne Tirolske Italiji in do druge svetovne vojne je naraslo število prebivalcev na 537.000 in med njimi je bilo italijanske narodnosti 81.000. V vseh večjih mestih so bili Italijani že v večini. Potem je prišlo do sporazuma med Hitlerjem in Mussolinijem, na podlagi katerega j'i postala ta pokrajina sestavni de» Italije, kakih 70.000 prebivalcev J.užne Tirolske pa se je odzval« Hitlerjevemu pozivu, naj zapu-ste svojo domovjno in se preselijo v tretji rajn. Po vojni so se nekateri izmed njih vrnili drugi pa- so ostali v novi domovini. Dejstvo pa je, da se j« narodna sestava te pokrajine bistveno spremenila. Zdaj odpade od 342.000 prebivalcev 34 % na Italijane, po mestih pa celo do 72%. Vladama obeh dežel se bržčas še težko odločiti, da se odkrito lotili obravnavanja tega. vprašanja in da bi se pri tem ognili napadom šovinističnih struj v javnosti vsake izmed njih. Od tod tudi toliko obotavljanja na obeh straneh, da bi začeli to vprašanje obravnavati na običajnih pogajanjih. M. V, ti PO 2 0. KONGRESU KP SOVJETSKE ZVEZE Novi pogledi na zgodovino SZ (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Moskva, oktobra 2e med zasedanjem 20. kongresa KP Sovjetske zveze je več govornikov opozorilo na potrebo, da bi z vidika »obsodbe kulta osebnosti« v novi luči prikazali zgodovinske dogodke, zlasti važne, kakor sta Oktobrska revolucija in državljanska vojna, seveda pa tudi poznejše' obdobje do naših dni. Na kongresu so celo govorili o nekaterih konkretnih popravkih glede vloge Stalina, tako med oktobrskimi dogodki kakor tudi med državljansko vojno in posebej še v poznejšem obdobju kolektivizacije ter v obdobju domovinske vojne. Pozneje so v posameznih revijah, n. pr. v »Komunistu« objavili dokumente, ki osvetljujejo pravo vlogo Stalina bile njegove zmage nad nemškimi in švedskimi vitezi naprednega značaja. Istočasno pa je Nevski dušil ljudske vstaje in bil dober sin svojega fevdalnega razreda. Načelno napačno so prikazovali v učbenikih tudi obdobje snovanja centralizirane in mnoge narode obsegajoče ruske države. Tako so pretiravali vlogo knežje oblasti in »potrebe sa- pomen, kakor ga je imelo v revolucionarnem dodajanju. V brošuri je nadalje rečeno, da kratki kurz zgodovine VKP (b) »zmanjšuje Leninovo vlogo«. Tako n. pr. je v tem delu rečeno, da so bUi temelji Partije novega tipa zgrajeni na praški konferenci leta 1912, kar ne drži, ker so bili ti temelji položeni že na drugem kongresu RSDDS. V brošuri je tudi rečeno, da moobrambe«, na podlagi česar je' je v učbenikih v vrsti vprašanj Stalin govoril o potrebi po spe-i Leninova vloga zmanjšana, Sta-cifičnem razvoju centralizirane J linova pa pretirana. Tako so n. pr. države na vzhodu. Pri tem pa so I vse odločilne zmage državljan- docela zanemarili fevdalno-vele-posestniški značaj ruske centralizirane države. To je zlasti zna- ski vojni pripisane Stalinu. Ne drži tudi Stalinova trditev, da Lenin ni poznal vojaške znano- čilno za vladanje Ivana Grozne-! sti. Enako velja za trditev v ga, ko so prikazovali spore in' krajšem življenjepisu Stalina, da spopade samo med oblastniki in j je bil ta glavni Leninov steber v v posameznih dogodkih. 20. kon- dvorom, ne pa tudi med kmeti in organizaciji gres je priporočil, naj bi solidno obrambe sovjetske obdelali zgodovino boljševiške Partije in tako zamenjali »kratki kurz«, ki mu marsikaj očitajo. In zdaj je tu že znano, da se komisija CK KPSZ že ukvarja s tem, ha drugi strani pa so z odlokom ministrstva za znanost in kulturo umaknili nekatere učbenike zgodovine in dali navodila za nov način obdelave gradiva, zlasti za obdobje od Oktobrske revolucije do naših dni. To je vsekakor zelo obsežno delo, bilo pa je nujno potrebno, da bi čimprej vsaj načelno in v glavnih potezah prikazali splošno sliko minulih zgodovinskih dogodkov. V ta namen je izšla brošura v pomoč učiteljem za predavanja zgodovine, ki sta jo napisala akademičarka Pankra-tova in znanstveni sodelavec Bu-ščik. O vlogi Aleksandra Nevskega, Ivana Groznega in Petra I. Pisca brošurp sta se postavila na stališče, da je pod vplivom kulta Stalinove osebnosti prikazovanje zgodovinskih dogodkov zanemarjalo vlogo ljudstva, da je pretiravalo vlogo posameznih osebnosti v zgodovini in da ni zmerom pravilno presojalo razrednih odnosov. To se je nanašalo cdo na. najstarejše obdobje razvoja ruske države. Tako so v učbenikih pretiravali vlogo ruskih knezov v 12. in 13. stoletju, kakor n. pr. Vladimira Monoma-ha in pozneje Jurija Dolgoru-kega. V brošuri je poudarjeno, da je bil Aleksander Nevski velik državnik in vojskovodja in da so zmage v drugi svetovni vojni, in poudarjena moč sovjetskega ljudstva in vloga sovjetskih Vbjaških voditeljev. Razen tega je na koncu brošure zanemarjena vloga' vseh ostalih narodov protihitleri-janske koalicije v zmagi nad fašizmom, čeprav je imela Sovjetska zveza, kot je rečeno v brošuri, v tej vojni glavno in odločilno vlogo. Pisca brošure se na koncu dotakneta napačnih tez v učbenikih zgodovine o ruski kulturi 19. stoletja, v katerih to kulturo pri- Bagdadsko poslanstvo Ko Je bila pred dnevi končana srdita izraelsko-Jordanska. bitka blizu Jeruzalema, je Jordanski zunanji minister odletel v Bagdad na posvetovanje z iraškimi državniki. Skoraj istočasno so prispele v jordansko prestolnico poslanice solidarnosti predsednika Naserja in predsednika Kuatlija. Malo pozneje pa je sledila konferenca predstavnikov Sirije, Jordanije, Libanona in Egipta. Krvavi incident je prišel do izraza tudi na širšem arabskem prostoru. Jordanija, ki jo je zdaj komisija OZN razglasila za žrtev Izraelske »maščevalne akcije«, se je znašla v središču dogodkov in pozornosti. Cilj bagdadskega poslanstva Jordanskega ministra je bil ugotoviti, v kakšnih pogojih naj bi začela veljati pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči, sklenjena med obema deželama že leta 1947. Bolje rečeno, treba se je bilo dogovoriti, ali je po jeruzalemskem incidentu napočil trenutek, fevdalci. S tega vedika prinaša 1 države, ker so po nalogu Partije brošura tudi novo oceno Petra I. in na Leninov predlog poslali na Priznava mu nesporno zaslugo za delo v Rdečo armado mnoge odpravo zaostalosti takratne Ru- ; ugledne boljševike, med njimi sije, ne opozarja pa tudi na raz-, Vorošilova, Frunzeja, Ordžoni-redni značaj njegove politike, na kidzeja, Kujbiševa in Kijeva, brezobzirno obračunavanje z Razen njih je treba omeniti tudi ljudskimi uporniki, na krepitev ugledne vojskovodje, kakor so fevdalno-veleposestniške države, i bili Antonov, Ovsenjko, Bubnov, , . Bliicher, Jegorov, Hamamik in O politiki carizma nasproti drugi. Da bi poyeličali Stalina, neruskim narodom je v učbenikih ocenjena vloga Pretirano je v učbenikih po- caricinske fronte ta zanemarjen udarjen pomen Katarine II. V P0™” 7zhodlle ***** toK.,bo3!Y učbenikih je njeno vladanje oce- ■ Kolčakom čeprav je bila ta njeno kot težnja, da bi ustvarili fronte najvažnejša, čvrsto upravo ter okrepili vojsko V kratkem kurzu je prikazan ta gospodarstvo. Cilj tega vlada- kot ustanovitelj sovjetske države n ja pa je bil boj proti čedalje Stalin, ne pa Lenin. Pisca brošu-močnejšemu protifevdalnemu gl- re trdita, da je ves socialistični banju kmetov, ki je prišel tako razvoj Sovjetske zveze pravza-močno do izraza v kmečki voj- prav samo uveljavljanje gene-ski pod vodstvom Pugačova. Za ralne Leninove linije. To velja Katarine II. je dosegla Rusija za ves razvoj Sovjetske zveze do zunanjepolitične uspehe, je reče- najnovejših časov, no v brošuri, toda ti uspehi so y brošuri so znova o vržene protislovni. Tako n. pr. je bil dan prejšnje trditve, da je Stalin z v vojni takratne Rusije s Turčijo »modrim vodstvom« zagotovil objektivno prispevek osvobodilnemu gibanju Zakavkazja ta Balkana. Carizem pa je imel v tej vojni docela drugačen cilj, ta sicer, da bi razširil svoje vladanje tudi na te dežele ta na Kavkaz. V sporazumu z Avstrijo ta Turčijo je Katarina, ki je uporabila vojaško sposobnost Suvoro-va, zadušila osvobodilno gibanje pod vodstvom Kosciuszka, kar je imelo zelo žalostne posledice za poznejši razvoj Poljske. V brošuri je rečeho, da je nastopal ruski carizem v tistih časih glede na meščansko revolucijo v Franciji kot mednarodni žandar. finsi mm% ... Bagdad merjajo s kulturami drugih dežel ta narodov. V brošuri je rečeno, da se je ruska kultura razvila na narodnih tleh, da pa se je hkrati obogatila s kulturnimi pridobitvami drugih narodov, ta da ni nobenega razloga, da bi takšna dejstva zamolčali. To so v glavnem temeljnje nove teze o posameznih zgodovinskih dogodkih iz minulosti Sovjetske zveze. Toša Popovski da iraške čete na podlagi omenjene pogodbe krenejo na jordansko ozemlje ali ne. Bagdad je reagiral na incident z dne 25. In 26. septembra tako, da je zbral čete na meji z Jordanijo ln z večjim poudarkom zahteval uporabo pogodbe iz leta 1947, kar Je vsekakor moralo povzročiti zaskrbljenost. Na drugi strani pa naj bi poslanice solidarnosti ln podpore, ki so prihajale v Aman, preprečile hitrejšo intervencijo Bagdada in dale Jordaniji zadovoljivo poroštvo. Sirski predsednik Je v telefonskem pogovoru z Jordanskim kraljem obljubil vso moralno in materialno pomoč. Isto Je storil tudi predsednik ,Nss^hteJaiSelda P°" slanici, ker Je Cas zah ne to hitita z zagotovili JordanlJ''■ 4 lira- ostala osamljei^ ne tolik P taS. elsko dejavnostjo, kolikor v dadsko naklonjenostjo^ #r# V prvem in drugem p pomoči bila torej Mii«*«** na enakih načelih araos )n se. sti, toda z različnimi poud hon{nlm| veda z nasprotujočimi bagdad- ciljl. Vtem ko Je bila.ostrin rJeB» ske naklonjenosti v bis ^ )n j, proti enotnosti aratosKlh podpori položaj zaostrila, i« o V ^ malo ostalih arabskih prestolnic jl(.er žolčnosti in netenja *traf“’bsk0 poll-ni zmerom značilno za a Vsekakor tlko, kadar gre za Izrael. motno pa Je bolje nuditi moralno ln P*, pomoč, kakor pa dokazovati in z vojaškim vdorom d0. »bratsko privržen°st«obm dahi brohotnih in dobronamernih P"^ Vse kaže, da je bilo stališč i t0 , Damaska v glavnem bolj sue8M realnostjo in težnjo, da v „ t\e- krize ne bi pogrevali^ menta napetega P010™® tei)to za-vzhodnem področju, k*r ” arai>skeS» nikati dejstvo, da večm zaostrit-sveta v tem trenutku ne z rojeg« ve odnosov z Izraelom 1 , ]0i to ognjišča, na mejah s to a» dJ dokaj zanesljivo Potr-W£. Je,[ glcer se na egiptovsko-izraeiski nexollK0 dogajajo Incidenti — sicer _ da p, manjšem obsegu kakor prej zuna-v Kairu vsekakor iz not*a™* „e go-njepolitičnih razlogov o tem vore. , „ ck„8a Jel* Bagdadska vlada v tiar zadnje čase tu pa tam . e zaw monizirano arabsko eeloto • pa U bržčas delno iz lastnih, d«m tujih pobud odmika od *pI?£bSl[o-i*-»zamrzovanja« tren^V+£irlran1e raeiskih nasprotij. Jnedsebojnl dansko-iraške pogodbe ? ™e°rai)sK0 pomoči bi bržčas zmanjšalo >lz. zanimanje za sueško Tf raipiam«lj vleklo« bi Jordanijo ln razp^ 5irš arabsko-izraelska nasprotja vslj fronti, ki jih je sueška kr«*^,, delno potisnila v ozadje. ' P ' smislu torej, ali bi h‘1 “^^J^ oziru. pametna protiutež v drug ^isel« Zato se nam zdi ®P^£?kU, dežel da Je enotno gledanje ara . (i- na nacionalizacijo sueške sp0. nitelj pomiritve v vsem sues* ru in da Je zelo Škodljivo P protl- čvrstost arabske solidarnosti na^ izraelskih pozicijah ali na prei* odporu proti politiki Iraka kot P stavnika bagdadske zveze. dJ je V tej luči dobi človek . dansue* bilo bagdadsko poslanstvoi J or ^ )ra. ga zunanjega n’lnistra.I“s'i» jordansko ške čete ne bodo stopile na jo aU s„ ozemlje, pri čemer ni bistven , >zelo resnične vesti, da so vzrok KraU težki pogoji«, ki jih je postavi HU. Fejsal svojemu sorodniku h™ •! £ seinu. * B- TRA zato Proti oborožitvi Bonn, 6. okt. (Tanjug). V Hamburgu je danes končal IV. kongres Zveze zahodnonemških sindikatov. Kongres se je izrekel proti oborožitvi dežele.'Sprejel je resolucijo o združitvi Nemčije. Resolucija terja ustanovitev komisije, ki naj bi. do 1. maja 1937 sestavila načrt za ureditev nemškega vprašanja. Na kongresu so sprejeli tudi resolucijo, ki se za- S PLENUMA CK KP ITALIJE Predkongresne diskusije Še nekaj popravkov o vlogi Stalina v zgodovinskih dogodkih Pankratova ta Buščik potem obširno obravnavata novejše ob- Rim, oktobra Na plenumu CK KP Italije, ki se je začel 27. septembra, je namestnik generalnega sekretarja Luigi Longo poročal o pripravah na decembrski kongres italijanske Komunistične partije. Pojasnil je teze CK in glavne naloge Partije v pripravah na kongres. Iz njegovega referata objavljamo nekaj odlomkov splošnega značaja. Longo je med drugim rekel, da so politične razprave dokaz dobje razvoja zgodovine narodov življenjske sile KPI, sodelovanja Sovjetske zveze, ta sicer od pr- tovarišev v proučevanju izkušenj vih marksističnih krožkov do so- in politične smeri. Razprave ka-dobnega dogajanja. Tako n. pr. žejo, da je notranje partijsko živ-menita, da je v učbenikih zgo- ljenje zdravo, da je demokracija dovtae napačno prikazana vloga Stalina v devetdesetih letih minulega stoletja v Zakavkazju, tako da se je hkrati z Leninom bo- vzema za odločnejše ukrepe proti i ril z narodnjaki ta z legalnimi nacionalsocialističnemu in nacionalističnemu gibanju v državi. Kongres je zavrnil pobudo posameznih organizacij, naj bi navezali stike s sindikati Vzhodne Nemčije. marksisti v Gruziji. Močno je pretirana Stalinova vloga tudi v nadaljnjem razvoju socialistične demokracije, zanemarjena pa vloga I Kalinina ta Kurnatova. S tem je | tudi Zakavkazju prisojen večji stvarna ta da se ne izčrpa s formalnim spoštovanjem kakršne koli organizacijske norme, marveč da se uresničuje toliko, kolikor aktivisti v čedalje večjem številu in s čedalje večjo odgovornostjo ta navdušenjem sodelujejo ne samo pri uresničevanju politične linije, marveč tudi pri določanju te linije in uporabi posameznih izkušenj. Med italijanskimi komunisti je nastala živa želja, da bi opredelili vse nove momente v mednarodnem in notranjem položaju in da bi v večji meri poudarili nove in originalne momente v partijskih izkušnjah. To je vsekakor pozitiven uspeh dosedanje razprave. Vnemo v iskanju novega sicer pozdravljamo in odobravamo, je rekel Longo, moramo pa poudariti, da komunisti v tem iskanju niso zmeraj upoštevali Togliattijevega svarila, da je treba za točno analizo objektivnega položaja upoštevati načela in povzeti iz tega točne politične zaključke. Še zmerom pa je videti med komunisti težnjo po »splošnem revizionizmu«, brez sleherne praktične vsebine, po »kritikastr-stvu«, ki ne privede do nobenega praktičnega sklepa. Nekritično sprejemanje partijske linije ta napotkov se je ponekod spremenilo v željo, da bi vse ponovno revidirali in da ne bi več priznavali nobene vrednosti. V zvezi s tem se je razvila živahna razprava in izmenjava mnenj. Nekateri člani so se celo pritoževali, da so bili nekateri odgovori ostri. Pri tem ne smemo pozabljati, kaj je rekel Lenin: »Komunistična partija je svobodna zveza,..upostavljena za boj za obrambo in uporabo jasno določenega svetovnega nazora, in prav takšnega nazora.« Seveda se lahko v procesu proučevanja izkušenj partije, v razpravah, ki podpirajo to proučevanje, pojavijo enostranska in napačna mnenja. To ni nič hudega. Slabo pa je, če se ne borimo proti tem napačnim mnenjem. Enostranskih mnenj ni moč pobijati brez boja, brez svobodne izmenjave mnenj, pobijati jih je treba na podlagi kritike in samokritike. Boj proti meščanski ideologiji ne sme ponehati. V zvezi z možnostjo demokratične poti v socializem se odpirajo nove perspektive, je rekel Longo. Kar se tiče naše dežele, menimo, da je pozitivno uporabiti parlamentarne ustanove. Mi gremo še dalje. Na podlagi podobnih mednarodnih izkušenj, n. pr. Španije, predvsem pa lagi naših izkušenj iz obmuni. osvoboditve, trdimo, da k sti lahko vstopijo v vla. ’ arvei teri ne bodo sedeli sarru, m bodo sodelovali z drugim* v£r kami, v kateri ne bodo in* ,en0 dilne funkcije, marveč a°*upre-nalogo, pa naj gre za to, na prečijo, da bi prišli f® « ja krmilo (kakor v SpanuU-^ jagj- Hamburg, oktobra »Odkrito vam povem, nam je vseeno, kaj se dogaja ali kaj se bo zgodilo na Bližnjem vzhodu ali na morju okrog Tajvana. Ni pa nam vseeno, kako bomo, denimo, presegli zmogljivost londonskega pristanišča. Angleži so nas n. pr. ne samo iz političnih razlogov — v juliju in avgustu ter pozimi 1944/45 z bombardiranjem tako rekoč izravnali z zemljo. Zdaj, kakor vidite, pa spet vse obratuje, vse je novo. Zdaj imamo pristanišče z docela sodobnimi napravami, vtem ko so naprave ostalih velikih svetovnih pristanišč, tudi londonskega, večinoma zastarele. Bodočnost je naša.« Približno tako nam je pojasnjeval uradno filozofijo te trgovske države — mesta eden izmed STARI DUH NOVEGA MESTA NA LABI POLITIKA SMEHLJAJA na vse Štiri strani sveta (OD NAŠEGA STALNEGA DOPfeNIKA) članov, njenega občinskega sveta in brez slehernih beležk. Bolje od vsakega vodnika je naštel dolgo vrsto podatkov, kot da jih stresa iz rokava, s katerimi je hotel dokazati pravilnost takšne »državne politike«. Vzlic vojnim izgubam ima Hamburg zdaj več prebivalcev, kakor jih je imel pred vojno, in sicer 1,800.000, tako da je največje mesto v Zahodni Nemčiji, ■ .• • • .• V hamburškem pristanišču hkrati pa je v njej tudi največje industrijsko mesto. Obrat njegove industrije doseže letno vrednost 2 milijard dolarjev. V Hamburgu je zaposlenih 750.000 ljudi, od teh samo v industriji nad 200.000. Srce mesta -je pristanišče, s katerim je seveda povezano marsikaj enako koristnega za mestne finance — ladjedelništvo, trgovina, promet ta pristaniški zabavni okraj. Skoz hamburško luko gre letno nad 15.000 ladij pod zastavami vseh narodov sveta. Lani so natovorili ali iztovorili v tem pristanišču nad 24 milijonov ton blaga. Vsako tretjo minuto odpluje iz pristanišča po ena ladja v bližnje in daljne kraje. Razen pristaniškega sta silno narasla tudi železniški in letalski promet. Samo z glavnih železniških postaj odhaja dnevno na vse strani nad 1000 vlakov ali po en vlak vsako poldrugo minuto. Novih dokazov nismo potrebovali. Lahko smo razumeli, da se je kozmopolitska filozofij« hamburške države ali politika »nasmeha« namesto politike v praksi pokazala za zelo koristno za razcvet mesta Hamburga. Našemu sobesedniku pa smo morali pripomniti, da je odklonitev »politike« tudi svojevrstna politika in opozorili smo ga na to, da so prav Hamburžani povzročali Bonnu s svojimi sladkimi nasmehi Severu, Daljnemu vzhodu, Rusom, Poljakom in Kitajcem razne neprijetnosti. In nasmejan nam je takoj pritrdil. Toda Hamburg ni tako preprosta in edinstvena tvorba trgovskega duha in poslovnosti. V njem živita in se borita dve duši: prva kozmopolitska, svetovna, razigrana in neobrzdana, topla in privlačna za vsakršne potnike iz vseh krajev sveta, druga pa domača in stroga, hladna, trezna ta preračunljiva. Prva je v več stoletjih ustvarila pristanišče: politika »zapeljivih nasmehov na vse strani« in tujec, mornar z ladij in potepuh, propadli »mprskl volkovi« In iskalci zakladov. Drugo so ustvarjala dorpača tla,» poreklo mesta, njegova nemška mati. Ulica na »Repenbahnu«. Spol milijona tujcev letno, kolikor jih prispe v Hamburg, predvsem z desettisoči mornarjev vseh ras in narodov ima to mesto »rep« in ulico »Velika svoboda«, obdano z mnogimi tesnimi in mračnimi ulicami in vogali, v katerih se začenja normalno življenje s sončnim zahodom in preneha s prvimi njegovimi žarki. Tu ljudje radi ponavljajo že na pregovor spominjajoči izrek, da so »noči v Hamburgu dolge«, da pa minevajo ure hitro in da »se začenja življenje ob polnoči«. To je pravzaprav samo na pol resnica, ki velja le za dva manjša zabavna okraja, sestavljena dokaj neoriginalno Iz bolj ali manj uspešnih posnetkov vsega tistega, kar znajo nuditi kot svoj pravi izum »pariške noči« ali »šanghajski večeri«. V trenutku, ko se začenja na ulicah »Repenbahna« redno življenje, opolnoči, se ogromni Hamburg, delovni, poslovni pogrezne po napornem delu v spanje, prav tako kakor druga industrijska mesta na svetu. Njegova zabava pa se močno razlikuje od zabave 'v pristaniščih ali ob železniških postajah. Hamburg ima najmodernejšo opero, na katero je po pravici ponosen, kakih 10 večjih in manjših, dramskih, humorističnih in varietejskih gledališč, nekaj sto kinematografov in na desetine športnih stadionov — vse to pa s programom, ki bi ga lahko primerjali z najboljšim, kar lahko človek zdaj vidi v Nemčiji. In vtem ko je Hamburg, trgovsko mesto — država, brez večjih naporov, iz poslovnih pobud sprejel za svoje življenjsko načelo državno filozofijo enake ljubezni do vseh ta vsakogar, brez diskriminacije ta izbire, gleda na svoje ustanove, kakršna je »Re-pembahnu« kot na nujno zlo, kot na tuje telo v svojem organizmu, ki ga spet iz razlogov poslovne narave mora-trpeti in vzdrževati, čeprav z raznimi žrtvami ta koncesijami, ki nasprotujejo normam ta nazorom vladajoče morale. Pa tudi to je treba storiti, čeprav ob grenkem nasmehu, kajti mestu se obeta lepa prihodnost, polna novih načrtov, ki jih je treba uresničiti. O. Miličevič prečijo, da bi prišli izženo tujega okupatorja^.^ ^ ds zem (kakor med našim D J ^ narodno osvoboditev) ali 23 ' j0. vdihnejo življenje v Pr°c®bbraZb bokih demokratičnih Pr po (kakor se je zgodilo Prl osvoboditvi). ,g za Jasno je, da gre tu ne ^ mulo nove vlade, mal.. ni obliko nove demokracU’ of>0. več brezpogojna oblast m . jgV. lov, ki pa še ni oblast z sVoje-skim vodstvom, marveč ^ vrstna oblika demokracije. ^ zajoča konkretni možnos\ anje ta sodelovanja za izpolw nujnih ta važnih nalog’ mokra' stijo napredku vsega ibanja- tičnega in socialističnega g je Gre za nekaj, kar imenuj n0veS3 se uresniči, demokracija tipa. Demokratična P°^^s0cteiši i° je pot k čedalje širši, čvr raZ' učinkoviteljši demokracij1’ cjje, širja meje sedanje demo ji daje čvrstejšo družbeno lago in jo spreminja v Pr aVi, v mokracijo za vse, to se P demokracijo politično in listlCn° no enakih ljudi, v soCl d°' demokracijo. Da bi vse s0-segli, ni treba posnemati n0ve vjetske poti,' ne poti dez demokracije, ne kitaj sk st2 Menimo, je dejal Longo- . ej,oj' socializem in svoboda we po* no trdno povezana in “j", je* uunu v tr/.cnic* .. fv . socializem pot k e\eie dalje večje demokracije n na to, ali se začenja s ^LdsK®1 sistemom, s sistemom lre&V°' demokracij ali pa, kakor P ^ stavljamo v primeru nase s preobrazbo parlamenta v neavtentične ljudske volje- .g §e mokracija bo seveda P°s večja v času odmiranja gje* Ko presojamo stvari s teg dišča, menimo, da ni tr1. jsti5o* dira ti marksistično-lenin koncepcije odnosov med lizmom in svobodo. - * ^‘pa- ta slabega, storili 8010 J^onci1 Storili smo marsikaj pake, je rekel Longo ob svojega referata. Sli Pa srno 5 prej prav zato, ker hočem v v prihodnje delati, ne P“ z8to ričiti in modrovati. In Pr® re ^ smo ustvarili, kar je dobro sobno, da živi. PRI LJUDEH DAN ARTILERIJE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE V VOJAŠKIH UNIFORMAH Ob prazniku artilerije JLA smo obiskali artilerijsko benta. Zal mu bo, da je daleč ®noto, ki sodi v sklop slavne Proletarske divizije. Tamkaj od svojih, katerim ^bi lad takoj srm> srečali starešine, ki jim je slavna preteklost divizije r"'ol,v' vodilo pri vzgoji mladeničev, ki prihajajo v vojašnico, da 1 odslužili kadrovski rok.V vojašnici, v tako imenovani ‘Pukovski sobi« imajo tudi spominsko knjigo, ki so jo popisali nekdanji kadrovci. Popisane strani izžarevajo hvaležnost in spoštovanje do vzgojiteljev. Svojo navdušenost JLA neprikrito izražajo v knjigi tudi dijaki postojnske gimnazije. Kaj je te mlade ljudi pripeljalo, da so tako ■skreno opisali svoja čustva, ko so obiskali te vojašnice, in daje regrutom, ki so prišli v to enoto, komaj pred dobrimi ^štirinajstimi dnevi, toliko vedrine in sproščenosti? ^sl'd na vojašnice človeku, Na eni izmed teh postelj je ° »d poliče občutek nečesa preživel minulo noč tudi Miloš, . . Vmii 7xii se mu, kot da bi se Vdorna nekje iz notranjosti Srbije. riškimi povedal, kako se počuti. V mislih bo sestavljal pismo, ki ga bo takoj jutrišnji dan napisal, da jih potolaži. V drugi sobi naprej bo videl, kakšna je fortifikacija, zvedel bo veliko o kitajskem zidu, mogoče se bo nasmejal, ko bo videl starega Slovana, kako čepi z mehom v močvirnati vodi, kako drži v ustih slamnato trsno bilko, skozi katero pod vodo preži na sovražnika. Srečal se bo s pa-barikadami, fevdalnimi Vrni.U ' IIIU> K-Ot Dl se ru«ma nctije i*. uuaoujuou caHunipra viJi, Vse tisto brezdušje, ki je! Tudi njemu je verjetno uhajala fraf°^Q Pro- ^T®alo Drert no no OT.nrvsrpd, v časa, katerih se je njegova Pro miru. Pred nami so njegove pomembne poti v Anglijo, Grčijo, Turčijo, Indijo, Burmo, Etiopijo, Egipt in v Francijo. Vse te orise in slike spremlja izraz ljubezni in globokega spoštovanja vojakov te enote do našega voditelja. Znova se znajdemo v hodniku. Gredoč v prvo nadstropje se srečujemo z regruti. Kar na mah je vsem nam zaprlo sapo. Zalotili smo se pred dvema velikima ogledaloma, segajočijna od tal pa do polovice prostrane stene. Pred enim je stal regrut. Ko je zagledal starešino, ga je mimo pozdravil, nakar je nadalljeval z ogledom v zrcalu. Vestno se je preletaval z očmi, si popravljal obleko in naravnaval kapo. Nič nevojaškega ni bilo v tem. VzIlc temu smo povprašali majorja. »Zakaj pa ne?« se nam je dobrodušno nasmejal v odgovor major Tomelič. In res: zakaj pa ne? Zakaj se ne bi smel vojak pred raportom ali pred odhodom v mesto ogledati v zrcalu in se popraviti, če bi bilo to potrbno. Prav je tako in vendar tako tuje Primw" ^re(^ dvajsetimi leti namisel na dom, na vinograd, v Pešad^- f v Kragujevcu v 19.! katerem zori grozdje. Fanta naj-Va d?1'1 m Polku, ga vsega zno- demo v eni izmed številnih učil-eno elo.in mu vsadilo v dušo ; nic. Vidimo ga, kako zvesto sledi po željo: željo po domu, I predavateljevim besedam, ki go- je ^jv; v c[omaj kraj me(j sv0_ i vore 0 vojaški disciplini, o zdra-I °yn--'ce in prijatelje. i vem človeku, ki naj bo sposoben je . težkih sivorjavih oblakov j služiti domovini, če bi bila v ne-lijjo k ^ megle so silile v do- j varnosti. Predavatelj govori o pr3, "? sno prestopili vhodni domovini odločno in toplo. Milo-nas ip 15lerl iške enote. Desno od šev pogled je živ, prisoten in prenov w! graditelja in ve-mu zahvaliti za spodbudo in oporo, ki tako dobro dene sedaj v začetku vojaškega življenja, ko ga še sto in sto vezi vleče nazaj k svojim dragim? Miloš mora nazaj v učilnico, mi pa sledimo majorju Tormeliču,’ ki že odpira vrata v prostore, kjer bo tudi kmalu Miloš črpal znanje, do katerega se ne bi nikoli dokopal, če ne bi bil potrjen v artilerijsko enoto. "Si predstavim. r-‘J Ska enota> ki smo jo Pr°I6K ’ ,je ena izmed naslednic ka te JS divizije. Kot potom-izm^ lavne divizije si je v eni sobo giavnih zgradb izbrala način V ■ ^teri je na posrečen epopejo Proletar- Tesliču, Kalino-ru, Vrv ‘Vnu’ Beogradu, Vukova- ^SnjihH0^ 111 Za2rebu do da_ borci rioi . ’ ko njeni preživeli *>ah in na kmetih, v tovar- j^Tti ,^rsdih. Bela črta na jn e do sai kr je Kji ?avno Pot od Sitnice, ko bo stopil v veliko sobo, kjer v* do M ongada ustanovljena, -J je na slikovit način prikazana rci za«^' k->er so morali' zgodovina orožja. Tudi postojnski ^kopati , pretežkega terena , gimnazijci so biU in vsi tisti ti-riti kot n°??ve in se naprej bo- soa^ ki so se že pred nami vpi-f0veduie t, ^ ° vsem teni pri- 1 Sali v spominsko knjigo, ko so j sobi sllk°viiti relief. V obiskali to enoto. Vzgojitelji na- na er.,? 1z,vemo- da ie Pri* še mladine, od tiste na kmetih pa P?v, podnfi . 9 nekdanjih bor- do one v mestih, ne bi storili ko- 0vania ,C1 uJe ofic^iev od- raka v prazno, če bi prišli h ko-''anje, hrabrost in požrtvo- j mandantu Sveti Prejiču in ga za- r®tstva , lzan®ke zvezde, Red; prosili, da jim dovoli ogled vo-23 n®rod n 0/I°tnosti in zaslug; jašnice. Tamkaj bi se naučili Pastor v VSuh ,st°Penj. Poseben | marsikaj koristnega. Obisk bi jim 11,1 boir.^ Sobi ie Posvečen pad- povedal, kaj se pravi pravilno Pr°letarske divizije. ■ ----*—^ J- pih ogledalca, da jih ne bi zalotil kaplar. Kdo ve, ali se je tudi Miloš že ogledal tamkaj na stopnišču in ali je zapazil, da se rišejo na njegovem obrazu nove črte, ki govore o človeku-vojaku? »MILOŠ, IZVOLI, MIZA JE POGRNJENA!« V opoldanskem odmoru smo se srečali z nekaterimi regruti, ki so se umivali v velikih umivalnicah. Podolgovata ogledala Granata je izstreljena, zadela bocilj, saj je bilo dovolj pouka o artilerijskem streljanju »tečejo« po vseh štirih stenah, da j prvega, drugega in tretjega reda, ni zadrege, kadar se fantje bri-j videl bo, po katerih zračnih ^lijejo. Zanimivo je, da se morajo sami briti. Kdor tega ne zna, se mora naučiti, britvice pa dobijo brezplačno, vsak mesec štiri. Na oglasni deski v pritličju preberemo, da imajo nogometaši opoldne trening, da bodo z odbojko začeli pojutrišnjem in da bo proga za tek čez ovire kmalu odprta. Nekateri se že vadijo za nastop, ki bo na Dan artilerije. Igrali bodo Nušičevo »komedijo«, med odmorom pa jih bo zabaval orkester, katerega člani so regru-ti-glasbeniki. Velika dvorana jim omogoča te nastope in tudi filmske predstave se vrste druga za drugo. Po prijetnem vonju občutimo, da smo blizu jedilnice in kuhinje. Vodja kuhinje, priznani kuhar, ki je že 35 let v svojem poklicu — služboval je v hotelih, menzah, restavracijah — ve povedati, da bo za kosilo goveja juha z rižem, fižol z govedino in solata. Pojdimo za strežniki! Jedilnica je čista. Na vsaki mizi je servirano za 8 ljudi. Poleg krožnikov in jedilnega pribora so vrči z vodo in za vsakega vojaka po en kozarec. »Miloš, izvoli, miza je pogrnjena!« Miloš je sedel za mizo. Na obrazu se mu je bralo, da je z jedjo zadovoljen in da je ima dovolj. nijah preletavajo avioni JAT. Tako bo danes. Tudi jutri, pa pojutrišnjem se bo seznanjal z artilerijskim orožjem, pa vse do zadnjega dne v drugem letu svojega kadrovskega roka, ko bo slekel vojaško uniformo. Pred odhodom se bo slikal. Nasmejan bo na sliki, ki jo bo poklonil albumu v »pukovski sobi«, kot da bi hotel povedati novodošlim regrutom, naj se nikar ne boje, da bo dve leti hitro minilo in da se bodo vrnili na svoje domove z znanjem, ki jim bo lahko koristilo za vsfe življenje. Največja vrednost pa bo ljubezen do domovine, ki se je dokončno oblikovala v vojašnici in dobila tisti izraz, kakršen mora prevevati slehernega vojaka, če jo hoče braniti z uspehom. »TOVARIŠ MAJOR, MOJ PRISRČEN POZDRAV!« Miloš bo čez dve leti zopet doma. Zvesto dekle ga bo pričakalo in ga ob svidenju opij ubilo. Mati se bo začudila fantu, ki ji ga je vrnila Armada, začudila se bo ob večerih, ko bo njen fant pripovedoval o stvareh, o katerih pred odhodom še sanjal ni. Ta fant, njen Miloš pa bo odšel v svojo sobo, sedel bo za mizo in z roko, ki pred služenjem v kadru še pisaiti ni znala, napisal podpolkovniku Prejiču in majorju NASA DOMOVINA JE BOGATA j T0TlS Spominjam Po popoldanskem počitku bo Miloš spet slišal veliko novega. Predavatelji mu bodo govorili o razvoju'elektroindustrije, o hidro-centralah, o termoelektrarnah in transformatorskih postajah. Seznanili ga bodo z razvojem našega prometa, videl bo, po katerih naših krajih peljejo mednarodne železnice; spoznal bo tudi kilometre naših avtostrad, cest se Vas in Vas pozdravljam tudi v imenu vseh svojih.« Podpolkovnik Prejič in major Tomelič bosta pismo z zadoščenjem in veseljem sprejela. Položila, ga bosta k tistim sto in sto pismom, ki sta jih že prejela od fantov iz vseh krajev naše do-.movine, od fantov, ki so že odslužili kadrovski rok v njunem artilerijskem polku. Jože Bon MED ASIRSKIMI STRELCI Ne bo samo Miloš presenečen, Novo razdobje v razvoju trgovinske mornarice Do konca 1961 se bo tonaža naše mornarice podvojila Na ktijige yizi Ježe tri spominske fc%isai . j1?1 izmed njih se je °biskal * 1 maršal Tito, ko je govr^1 to .............. Zadnji čas se vrstijo novice, ki obetajo v prihodnjih letih mogočen razmah našega pomorstva, predvsem pa hitrejšo izgraditev naše trgovinske mornarice in naših pomorskih luk. Pred kratkim je bilo dodeljenih iz sredstev in- usmeriti, velik del naše zunanje trgovine na morslto pot, se je blagovni promet naših luk v izvozu in uvozu dvignil v enem letu od 1,99 na 2,90 milijona ton. Pri Jem pa se ni ustavilo. Leta 1952 je pomorski izvozni in uvozni promet vesticijskega sklada 32 • milijard ! dosegel 3,31 milijona ton, lani pa za gradnjo 15 velikih plovnih ob-1 že 4,39 milijona ton. Navzlic jektov, skoraj hkrati so bila do-; gradnji novih modernih ladij deljena nova investicijska sred- j naša trgovinska mornarica ni stva za povečanje zmogljivosti mogla slediti temu razvoju, _če- in nazorno poučevati, kako je moč najti pot do pravilne razlage, od katere je odvisen uspeh. Korak nam obstane pred sli- • '6ga ime,6001?' Stiri črke n^e‘ ko, ki prikazuje asirske vojšča-flovekn - iz,raža3° odločnost ke s strelicami. Kratki stavki ob začuti ni !jreba biti grafolog, j sliki brez vsakih ovinkov pripo-v°ljstvo V ab podpisa za- j vedujejo o primitivnem orožju, E>rupa . obiskom. | o ljudeh, ki so se ga posluževali .i,, knjiga spominov je Boško Vrho-Svlto« T+J,e.fti6> jugoslovanski 3° in Italijan Feliks Orlan-Jbrazih , ni drugi. V vseh teh> fiVmeha v izobilju, spro-Sovopp lovske črte na obrazih ^nicah ki so se v vo- Sar nj , naučili, nekaj če- v njihovih srcih in Otopili „5^. ,ko so prvikrat vhodni prag vojašnice. V^UMu SLIK JE gE Pot prostora vzorno ure-SS??* JutT0 ^ in ni še VaU mi V so 113 težišči*1 P°‘ f^JaliT X ^ud3e. Morebiti so so iiu Pre miši j e vali o krajih, stili, rij /. pr6(i nedavnim zapu-v°jaakp^°svete dve leti življenja P°klicu- Zdi se, da j^ t skrite misli in občutja, Jlovefu^ ® .Ysak° mlado in zdravo 1*Č ^tje v nočeh nekje da-Vajo ia?0rna.’ oživljajo in dobi-sno in zgovorno obliko. v tisti dobi, o njihovih navadah in o njihovem boju za življenjski obstanek. Na sliki ni le zgodovina orožja, več, slika in. besedilo govorita tudi o zgodovini ljudstva, o katerem Miloševo uho bržčas še nikdar v življenju ni slišalo. Vse to je tako domače povedano, tako zgovorno in vabljivo, da se človek mimogrede nauči nekaj, kar bi se mu zdelo v učnih knjigah sila dolgočasno in odbijajoče. Ne daleč od asirskih vojščakov vidimo romantične mušketirje z mušketami, poleg njih pa spet kratko poučno besedilo. Srečujemo se s srednjeveškimi vitezi v oklepih, s ščiti, puščicami, z navadnimi in strupenimi, vidimo boje s kamenjem, vse od začetka bojev med ljudstvi. V to sobo, kjer je ABC razvoja orožja, bo stopil tudi Miloš. V duhu ga- vidimo, kako ga slike in besedila seznanjajo z orožjem. Nič se ne bo silil, kar samo od sebe bo prihajalo znanje v njegove možgane in ko bo v nočeh na ležišču premišljeval o preživetem dnevu, se bo zalotil, da ve že veliko več, kot pa zjutraj) ko ga je zbudila prezgodnja tro- naših ladjedelnic v višini 1 milijarde dinarjev in 2,5 milijona dolarjev, kakor tudi nadaljnja sredstva za boljšo opremo in povečanje zmogljivosti naših luk, zlasti Reke. SPLOSNA PLOVBA JE KUPILA SE ENO VELIKO LADJO Reševati smo začeli tudi Vprašanje starih tramperjev, ki so do-sluzili. Da ne bi njihova izločitev za staro železo zmanjšala zmogljivost naše trgovinske mornarice, je Splošna plovba Piran pokazala primerno pot za rešitev tega prav ji je ob manjši tonaži, kakor pred vojno, uspelo povečati prevoz izvoznega in uvoznega blaga z domačimi ladjami za več kakor 50 %. Toda hkrati se je moral prevoz s tujimi ladjami spričo razvoja trgovine s prekomorskimi deželami povečati za 160%. Nezadostno zmogljivost naše mornarice in naših luk pa smo še bolj občutili lani, ko je po normalizaciji naših odnosov z vzhodnoevropskimi deželami začelo blago iz teh dežel vse bolj iskati izhod na naše luke in terjatj ladijski prostor. Tranzit tujega blaga čez vprašanja#in sicer s spretnim na- J naše luke se je povzpel od 38.000 kupom sposobnejših ladij v tujini ton v letu 1953 na 632.000 ton lani in bo letos dosegel okrog 800.000 ton, čeprav nismo mogli ugoditi vsem zahtevam po tranzitu. Najbolj pa nas navaja k izgra- kot nadomestilo za ladje, ki so doslužile. Tako je Splošna plovba prodala staro ladjo »Gorica« in kupila drugo boljšo in vmlajšo ladjo z nosilnostjo 9.300 ton, ki je; ditvi mornarico okolnošt, da ■ mo-prevzela tudi ime »Gorica«. Pred 1 ramo za prevoz našega blaga v kratkim pa je kot nadomestilo za I izvozu in uvozu plačevati visokte staro ladjo »Ljubljana«, ki ima že ! prevoznine tujim lastnikom ladij, 43 let, kupila v Angliji velik S ki spričo konjukture na svetov-tramper tipa Empire, ki je doslej j nem trgu pomorskih prevoznin nosil ime »Charles Dickens«, la lahko amortizirajo svoje ladje — če gre za moderne motorne ladje ladja je podobna »Rogu«, ima nosilnost 10.100 ton, urejena pa je na pogon s paro, toda s kurjavo na nafto. Nakup te ladje, ki je bila zgrajena leta 1945, je omogočilo srednjeročno devizno posojilo, ki ga je dala Jugobanka. Prihodnje dni bo naša posadka že odpotovala v Antvverpen, da prevzame to ladjo, ki bo dobila novo ime »Pohorje«. NAGLI VZPON NAŠEGA POMORSKEGA PROMETA K hitrejšemu razvoju našega pomorstva nas sili več razlogov. Predvsem to terja naglo naraščanje pomorskega prometa. Ko smo morali od leta 194'8 do 1949 pre- — tudi v 4 do 5 letih. NAVAL INOZEMSTVA Z NAROČILI ZA GRADNJO LADIJ Ker bo sedanja svetovna ko-njuktura o pomorstvu verjetno trajala še vrsto let, so zmogljivosti velikih ladjedelnic v svetu delstvu je letos naglo zajela tudi naše ladjedelnice, ki smo jih po osvoboditvi na novo zgradili in sodobno opremili. Še konec lan-, skega leta so imele naše ladjedelnice skrbi, kako bodo letos zaposlile delavstvo, zato so pritiskale, da bi se čimprej rešilo vprašanje finansiranja nadaljnje graditve ladij za domače potrebe. V nekaj mesecih pa se je položaj docela obrnil in danes so zmogljivosti naših ladjedelnic na Reki, v Splitu in v Pulju zasedene' kar do leta 1961. Prevzele so naročila za gradnjo okrog 30 velikih tram-perjev za Švico, Anglijo, Švedsko, Norveško in Indijo, ladjedelnici na Reki in Pulju bosta gradili tudi velike tankerje po 25.000 ton nosilnosti, medtem ko je manjčfi ladjedelnica v Kraljeviči dobila naročila iz Danske in Pakistana za manjše ladje. Spričo sodobne opreme se je zadnja leta tudi produktivnost dela v naših ladjedelnicah znatno dvignila, saj so lani navzlic naraslemu obsegu del zaposlile le povprečno 11.770 delavcev nasproti 13.180 pred petimi leti (leta 1939 jih je bilo komaj 1600). Danes so sposobne na leto zgraditi 13 do 15 velikih tramper-jev z okrog 60.000 brt, z dovršit-vijo začetih investicij pa lahko to zmogljivost še podvojijo. Ladjedelnica »Uljanik« bo od prihodnjega leta naprej vse velike tramperje opremila tudi z lastnimi pogonskimi Diese]ovimi motorji. Po licenci znane danske tovarne »Burmaister & Wain« že grade 4 take velike motorje, od katerih bo prvi za 5.600 KM dovršen konec tega leta. TONA2A NAŠE MORNARICE SE BO DO LETA 1961 PODVOJILA njo 12 tramperjev po 10.000 ton nosilnosti, dveh linijskih ladij po 10.000 ton in enega tankerja z 20.000 ton nosilnosti. Teh 15 novih ladij se bo pridružilo ladjam, ki se že grade za našo trgovinsko mornarico iz sredstev, dodeljenih pred dvema letoma. Na ta račun je bil pedavno dovršen prvi 10.000-tonski tramper »Drvar«, kmalu pa bodo naše ladjedelnice dovršile še 10 tramperjev po 10.000 ton za »Jugolinijo«, 3 take tramperje za »Jugooceanijo« Kotor, 3 linijske ladje po 2500 ton za »Jugolinijo« in 3 ladje po 1500 ton za Jadransko svobodno plovbo v Splitu. Tako bo do konca leta 1961 zgrajenih za našo trgovinsko' mornarico 35 velikih plovnih enot s skupno nosilnostjo nad 300.000 ton. kar bo pomenilo skoraj podvojitev tonaže naše trgovinske mornarice. Tako se v resnici začenja novo razdobje v razvoju naše trgovinske mornarice. Znesek 32 milijard iz desetega natečaja za investicijska posojila, je bil nedavno razdeljen tako, da je dobila »Jugolinija« sredstva za dve linijski ladji po 10.000 ton nosilnosti. Jugoslovanska tankerska plovba v Zadru za gradnjo, tankerja z nosilnostjo 20.000 ton, vsako izmed obstoječih tramper-skih podjetij (Splošna plovba Koper, Jugooceanija Kotor in Atlantska plovba Dubrovnik) pa sredstva za gradnjo treh tankerjev po 10.000 ton nosilnosti. Sredstva za gradnjo preostalih treh tankerjev naj bi dobilo novo podjetje, ki bi se ustanovilo v Splitu. Vendar se ustanovitvi četrtega tramperskega podjet ja upira Združenje jugoslovanskega brodarstva, ker je mnenja, da je treba najprej utrditi obstoječa tri'tramperska podjetja, ki so po reorganizaciji traniper- _______________________ . _____ Ker je bila nevarnost, da bodo ske flote dobila le stare ladje, Ta ža gradnjo*. sodobnih motornih vse razpoložljive zmogljivosti na- oodjetja je treba usposobiti,^ da • ■" ■ ’ ‘ ših ladjedelnic zasedene s tujimi bodo ob morebitnem poznejšem naročili, je morala* Narodna ban-1 poslabšanju konjukture v pomor-ka konec julija na račun sredstev 1 stvu lahko vzdržala konkurenco, iz splošnega investicijskega skla- Podobno stališče zavzema tudi da rezervirati pri naših ladjrdel- Zvezna prometna zbornica, ki je ladij-tramperiev zasedene za najmanj 5 let. V povojnih letih so namreč gradili razmeroma malo tramperjev. Na razpolago je bila še velika rezerva tramperjev, ki1 so jih Američani v naglici zgra- nicah zmogljivosti za gradnjo opozorila Investicijsko banko, da dili med vojno, da nadomestijo 15 velikih plovnih enot z nosil- o tem vprašanju ni bila konsul-vojne izgube. Konjuktura v ladje-' nostjo 160.000 ton, in sicer grad-1 tirana. F. & Sele prvi začetki Letos ustanovljene gospodarske poslovne zveze v Sloveniji postopoma zavzemajo mesto, ki jim ga je zaupala družba. Nerealno bi ocenjevali položaj, če bi pričakovali, da bodo zveze lahko čez noč prebrodile tako svoje notranje težave, med drugim pomanjkanje prostora in kadra, ter odstranile pomanjkljivosti, ki zavirajo organizacijo in reden odkup vseh kmetijskih pridelkov. Kot naj gospodarske poslovne zveze zrastejo iz gospodarskih potreb kmetijskih zadrug, tako se morajo tudi uveljavljati in krepiti prav v dajanju pomoči in utrjevanju zadrug. Zato bi morale gospodarske poslovne zveze hitreje navezovati stike s kmetijskimi zadrugami in sklepati z njimi pogodbe, da bi tako izključile druge posredovalce pri odkupu kmetijskih pridelkov. Dosedanja slaba realizacija dohodkov namreč dokazuje, da zadruge še nedvomno premalo poslujejo prek gospodarskih poslovnih zvez na odprt račun. Na eni strani drži, da je v vsakem okraju del zadrug, ki samostojno prodajajo, kar je tudi pra'u, če so sposobne. V ptujs/cem okraju pa kar polovica zadrug noče slišati o pogodbah z gospodarsko poslovno zvezo. Vprašanje je, če zadruge, ki se prav nič ne vežejo z gospodarskimi poslovnimi zvezami, le ne bodo tega občutile pri svojih dohodkih, saj ne bodo deležne komisijskih razlik, ki jih ustvarjajo gospodarske zveze pri prodaji izdelkov in vračajo zadrugam za j krepitev njihovih skladov. V sedanjem položaju, ko se je občutno zmanjšal zaslužek zadrug pri lesu, morajo še zlasti skrbeti za čimvečjo prodajo vseh, tudi drobnih sezonskih kmetijskih pridelkov po dnevnih tržnih cenah. V celjskem okraju je s pogodbami uredilo odnose z obrati gospodarske poslovne zveze več kot 70 zadrug, sklepa pa še gospodarska zveza pogodbe za poslovanje na odprt račun s kmetijskimi posestvi. V programu celjske gospodarske poslovne zveze so predvideli, seveda sporazumno s kmetijskimi zadrugami, da dobe zadruge 60 % sredstev, ustvarjenih s komisijskimi prodajami, 40% pa gospodarska poslovna zveza za izpolnjevanje svojega programa dela, kot za gradnjo novega podjetja »Mleko«, mestne predelovalnice itd. Računajo, da bodo imeli letos v celjskem okraju kakih 35 milijonov dinarjev, ki se boho nabrali iz komisijskih razlik pri proda ji kmetijskih pridelkov 'in gozdnih sortimentov, seveda brez hmelja. M. R. KRATKOROČNI KREDITI za nad 7 milijard dinarjev višji Podatki za avgust kažejo, da so kratkoročni krediti v Sloveniji porastli v avgustu v primerjavi z julijem za 7.439 milijarde, kar pomeni največji porast v enem mesecu letošnjega leta. Tudi v primerjavi z lanskim letom v istem času pomeni ta porast nekaj izrednega, saj so v istem casu lani porastli krediti komaj za poldrugo milijardo. Kratkoročni krediti so dejan-, sko v stalnem porastu, kar je razumljivo glede na razvoj našega mo, v katerih gospodarskih panogah je bila gospodarska dejavnost v avgustu največja in katere panoge so v tem mesecu zahtevale največ dopolnilnih kreditov. Tako so v avgustu za skoro tri milijarde porastli krediti v industriji in rudarstvu, za nekaj manj kot dve milijardi v trgovini, medtem ko so v poljedelstvu Ln gozdarstvu porasti nižji, in sicer do 300 milijonov. Padec za skoro 200 milijonov se je pokazal v gradbeništvu, ki je doseglo, kot vse gospodarstva, ki s stalnim veča- j kaže, svoj višek v mesecu juliju njem proizvodnje in novih kapa- s 3,818 milijarde dopolnilnih kre-citet potrebuje tudi več obratnih1, (jjtov. Tako so pokazale v avgu-sredstev. Vendar so bili porasti do 1 aprila letos nekako ustaljeni in so se gibali od meseca do meseca v višini milijarde več ali manj. Od aprila letos dalje pa zaznamujemo večje skoke in to od tri do šest in sedaj preko sedem milijard v enem mesecu. Vzroki za tak porast so različni. Med glavne je treba vsekakor šteti spremenjeno kreditno politiko, ki ni več togo vezana na odmirajoči oziroma skoro odmrli sistem odobravanja kreditov po natečajih. S tem je seveda v mnogem bila omajana dosedanja težnja banke po zadrževanju porasta kreditov, ker odobravanje kratkoročnih kreditov po presoji vsakega zahtevka posebej, zlasti glede na kreditno sposobnost prosilca ne more trpeti omejevanja navzgor ali navzdol. Nedvomno to ni edini razlog za porast kreditov. Vendar trenutno ne moremo še govoriti o tem, koliko je na porast vplivala povečana proizvodnja ali storilnost v podjetjih ter večji promet, ker nam s te strani še niso znani podatki. Ker so porastli samo dopolnilni krediti, vtem ko so stalni v avgustu zabeležili celo padec za preko 300 milijonov, lahko samo sklepa- milijardama, vtem ko poljedelstvo in gozdarstvo, gradbeništvo in ostale panoge niso pokazale takega uspeha. Te številke lahko vsekakor primerjamo s porastom dopolnilnih kreditov, iz česar tudi lahko sklepamo na porast gospodarske dejavnosti v posameznih gospodarskih panogah. Če upoštevamo napore za dvig proizvodnje in storilnosti v posameznih podjetjih, lahko z neko gotovostjo trdimo, da avgust ne bo v tem pogledu najboljši in da bodo brez dvoma podatki letošnjega septembra pokazali nadaljnji porast. -dt- Z razstavišča: resonančno vibracijsko sito je iz^e _j lahko varne Trbovlje. To, sicer na videz preprosto napr ngj- izdelati in so se v tovarni dolgo časa trudili, aa. s ^ a sita boljše lesene nosilce, ki morejo prenesti vse sunke Imotska trdnjava im Ljudsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah Imotski, mestece na meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvat-sko, ki se je stisnil na majhnem hribčku Podi, so ustanovili že pred desetimi stoletji. Edini spomin na tiste čase je stara hrvat-ska trdnjava Topana. Zgradili so jo na strmi skali nad Modrim jezerom. Trdnjava je dobro zaščitena z vseh strani in je v dobi preprostega orožja skorajda ni bilo mogoče zavzeti. Po prihodu v te kraje so jo Turki obnovili, okrepili so obrambne zidove in deloma preuredili notranjost gradu. Vendar je zob časa opravil svoje. Trdnjava se je porušila. Stojita le še dva »stražna stolpa, deloma ohranjeni pa so še vodnjak, hodnik s strelnimi linami in skoraj tri metre debeli zidovi. S trdnja^ ve Topana je čudovit razgled na Imotski z bližnjo in daljno okolico. Nekdanje trdnjavske razvaline so priljubljena izletna točka prebivalcev Imotskega in številnih turistov. stu največjo dejavnost industrija in rudarstvo ter trgovina. Glede na porast kratkoročnih, to je v prvi vrsti dopolnilnih kreditov, je značilno, da so porastla tudi sredstva podjetij na žiro in drugih računih za preko tri milijarde in s tem dosegla z zneskom 41.125 milijarde najvišji znesek v zadnjem letu, ko se je stanje na teh računih gibalo od 30 milijard navzgor. V januarju in februarju letos so znašala vsa ta sredstva celo komaj nekaj nad 21 milijard. Iz številk bi sklepali, da se pri odobravanju kreditov ne upošteva dovolj teh sredstev, kolikor so podjetjem prosjp na razpolago (žiro in tekoči računi). Vendar bi bila glede na druge okolnosti, zlasti glede na porast gospodarske’ dejavnosti v tem mesecu, lahko taka sodba zgrešena in preuranjena. Kajti drugi podatki zopet kažejo, da se je v avgustu letos najbolj dvignil tudi promet na žiro in drugih računih, kakor tudi sklad za plače. Tako je dosegel promet na žiro in ostalih računih glede na uporabo sredstev 78 milijard, to je znesek, ki je bil višji samo še lani v decembru, ki pa je padel od 86.700 milijarde v januarju letos kar na 58.880. ^ Lahko sklepamo, da številke iz decembra ne kažejo nekega normalnega razvoja v tem smislu, temveč so le rezultat naporov ob koncu poslovnega leta. Priliv sredstev na istih računih je letos avgusta presegel 80 milijard, kar pomeni, skok za kakih 12 milijard v primerjavi z julijem, ko je bil zabeležen padec za nad pet milijard. Sklad za plače se je v avgustu dvignil za 300 milijonov.na 4.370 milijarde v primerjavi z julijem letos. Tudi če primerjamo to številko z decembrsko, ko j? sklad za plače presegel pet milijard, lahko trdimo, da ima sedanji razvoj normalnejšo osnovo in da je december v tem pogledu izjema, ki nam ne sme služiti kot podlaga za primerjavo. Ko govorimo o mesečnem pro metu priliva, to je realizacije, moramo vsekakor ugotoviti, da je največ realizacije spet zabeležila industrija z rudarstvom, to je za reko 7 milijard več kot v juliju, ledi jima trgovina z nad dvema Z OBISKA PRI IDRIJSKIH RUDARJIH Nove separacije in žičnice Žičnica je že zgrajena, sepa- razlika še bolj očitna. Do konca racija pa bo v kratkem. — Kaže, avgusta so- idrijski rudarji svoj da bodo prizadevanja kolektiva proizvodni načrt presegli za uspela ter bo rudnik kljub manj 2.7% glede izkopa ter čiščenja plemeniti rudi obdržal proizvod- in topljenja rude. V istem času njo živosrebrnega koncentrata j pa so uspeli pridobiti' le 263 ton na enaki ravni. Za idrijske rudarje je že nekaj let glavno vprašanje, kako odpraviti ozka grla v proizvodnji ter doseči večji izkop rude, da bi se količina pridobljenega živosrebrnega koncentrata preveč ne zmanjšala. Ruda je namreč iz leta v leto bolj siromašna, kar morda najbolje ilustrirajo naslednji podatki. Vtem ko Je v začetku izkoriščanja tega našega najstarejšega rudnika pred 450 leti vsebovala kar 15 ali morda še več odstotkov čistega živega srebra, se je odstotek leta 1939 zmanjšal na. 1,002% v toni rude, letos pa znaša količina pridobljenega živosrebrnega koncentrata le 0.390 odstotka. Seveda so spričo omenjenih činiteljev kljub vsej prizadevnosti kolektiva, dosedanja prizadevanja za povečanje proiz-vodje mogla roditi le skromne sadove. Lani so denimo izkopali 147.633 ton rude, kar je za 8.2% več kot leta 1954, medtem ko so živega srebra pridobili okrog 503 tone, ali komaj 5 ton več kot prejšnje leto. Letos je ta jaškaste peči ga izločijo do 65 odstotkov. ^ V rudniku zatrJ^/®u’ proiz-z izgradnjo tega obj ^ na vodnja ze leta 1958 kon. okoli 500 ton živosrebrnegabi Z Gospodarskega razstavišča: Tovarna optičnih izdelkov se skuša s diaprojektorji in episkopi uveljaviti tudi na tujih tržiščih živosrebrnega koncentrata, vtem ko bi proizvodnja morala znašati že 285 ton, če bi hoteli izpolniti letni plan. Poudariti pa je, da so morali pri tem začeti izkoriščati bogatejša nahajališča rude, ki bi jih z vidikov smotrnega gospodarjenja smeli začeti izrabljati šele prihodnje leto. Sodijo, da bodo v Idriji do konca leta pridobili okoli 450 do 455 ton živosrebrnega koncentrata, vtem ko letošnji proizvodni načrt predvideva 475 ton. NAČRTI ZA ODPRAVO MOTENJ IN OZKIH GRL V PROIZVODNJI Pred kratkim so v Idriji dogradili novo moderno žičnico, ki bo prenašala rudo po zraku naravnost v novo separacijo, ki bo dograjena do konca oktobra. Obe napravi bodo svečano izročili svojemu namenu 29. novembra. Nova moderna separacija, ki stoji tik ob topilnici, bo nadomestila sedanjo, izrabljeno in staro več kot 90 let. V njej bo tehnološki postopek čiščenja rude bolj preprost in racionalnejši. Potlej bo utihnil znani idrijski »tramvaj« (majhni ozkotrač-ni vlaki za prevoz rude), ki je doslej dajal svojstveni čar in vzdušje temu rudarskemu mestu. Med pomembnejše načrte za modernizacijo rudnika velja predvsem omeniti gradnjo rota cijske peči, ki zanjo že pripravljajo potrebne načrte. Graditi naj bi jo začeli v začetku prihodnjega leta s tehnično in ! gmotno pomočjo SZ. Rotacijska ! peč bo nedvomno ena največjih pridobitev, kar jih je dosegel rudnik v zadnjih letih. Njena zmogljivost bo znašala 250 fon rude na dan, kar je 130 ton več kot je zmogljivost sedanjih osmih jaškastih peči za žganje živega srebra. Še bolj važno pa je dejstvo, da bo nova naprava izločila iz rude nad 90% živo- — srebrnega koncentrata. Sedanje i bodo podelili nagraae centrata letno, kjer J noV1 ustalila. Topilnica je J žičnici in separaciji. -i^nje ozko grlo in bodo zato P .. leto lahko pridobili le blizu ton živega srebra. S g ^ temu je dal pred kratkim i okrajni Svet za dru rajnik in finance v Novi Gori ' anjšib bo namreč zaradi v(^nizkoriščati rezerv moral začeti uarali-•tudi najbolj siromašna ^ jjjv-šča in celo rudo, s kate ši lastniki zatrpa vali rove. Nova žičnica in pri- bosta prva' večja teh _ ^0va dobitev rudnika po v J ‘ pre-separacija bo lahko 1. _a pa čistila 185 ton rude, s . g jo v enakem času ,zm0 -i. na- ton. Za upravljanje np . ^ prav bo potrebno le 6 J ^ za sedanji separaciji m ' , ;jj 40 prevoz rude pa je zapo > je. delavcev. Sedaj 1x>do ^0 teh zaposlili v rovih, ,..v0Stj zaradi povečanih zn S ^at. zunanjih obratov P°tre__ £a p°" no večje količine rude. j.oncs večanje izkopa bodo .uoljša' leta v Idriji z raznimi vami izpopolnili notrani ^a|j0 šport po jaških in r°' : avt0. delavce opremili z nov j]j še matičnimi kladivi ter u-pnoV več drugih zboljšav m ^ p, za dvig storilnosti. Festival amaterskih gledališč Od 13. do 20. oktobra-- ,g, Tuzli I. festival amatersve-dališč Jugoslavije, ki 5 čen spominu j,’fS0Si°,.ona P°' bo. dramskega pisatelja . .j0U„ poviča Sterije. Na festl' atersk» sodelovala najboljša a jZ. gledališča iz vseh *!eP'' jboljše vzemši Crno goro m Vojvo' di- amatersko gledališče v Joni. Igrali bodo dramska ngj. vana Popoviča-Sterije- vloge boljše predstave, režije ŽITO IZ VOJVODINE Medtem ko je tudi v letošnjem letu Sloveniji zagotovljena preskrba s pšenico iz uvoza, dobivamo največje količine koruze in ječmena še zmeraj iz Vojvodine, ki bo predvidoma v desetih letih spet prevzela nekdanjo vlogo žitnice vse naše države — Letošnja letina in cene — Mletev pšenice Letošnje leto, ko spet uvažamo velike količine pšenice, bo Slovenija kot nežitorodna republika vse svoje potrebe po tem žitu krila iz uvoza. Za preskrbo s pšenico in pšeničnimi mlevskimi izdelki se ji torej ne bo treba obračati na domače žitorodne predele, izmed katerih je brez dvoma najpomembnejša Vojvodina, ki je še do nedavna slovela kot žitnica' Ju-goslapije. Računajo, da bomo na večji ali manjši uvoz odvisni še okrog deset let. Medtem bodo po ze izdelanem osnutku 10-letnega perspektivnega plana predvidoma v glavnem opravljena največja in najnujnejša melioracijska dela, izmed katerih je največje zgraditev kanala Donava—-Tisa^ Donava, nakar bomo lahko po potrebi namakali ali osuše-vali zemljo, tako da bomo v bodoče vsaj v glavnem preprečili katastrofalne suše in povodnji ter tako dosegli znatno večji in enakomernejši pridelek žita ter drugih pridelkov. Medtem ko nam je torej preskrba s pšenico zagotovljena iz uvoza — mesečno je prejmemo okrog 14.000 ton — smo za preskrbo z drugim žitom navezani na nakup na domačem trgu, predvsem seveda v Vojvodini, pa tudi v nekaterih drugih predelih. Poglejmo, kako je z možnostmi za preskrbo s tem žitom, z ječmenom, koruzo, ovsem itd., v predelu, ki ima največje tržne presežke žita, to je v Vojvodini. Poročali smo že, da so velike povodnji lansko jesen in letošnjo pomlad v tej pokrajini znatno za-vrle žetev, ponekod pa jo sploh onemogočile, tako da je mnogo zemlje ostalo neobdelane. V številnih krajih so na površinah, kjer jeseni in spomladi zaradi povodnji ni bilo moč posejati pšenice, posejali junija, ko je voda vendarle že odtekla, toliko več drugih kultur, predvsem koruze, konoplje, sončnic in sladkorne pese. Pozneje je, kot vemo, zadela Vojvodino še ena velika nesreča: številne kraje je namreč v zgodnjem poletju močno opustošila huda toča. V teh krajih letos ne bo tržnih presežkov, ampak bodo morali pridelovalci celo kupovati žito za svoje potrebe. Drugod zlasti v subotiškem, bačkotopolj-skem in somborskem okraju pa je letina razmeroma dobra, čeprav se pridelkom jx)znajo posledice suše, ki je sledila deževni pomladi, SU5A JE POSPESILA ZORENJE Koruzo so letos začeli trgati že sredi septembra, čeprav so pridelovalci pričakovali, da bo zrela šele v začetku oktobra. Tako zgodaj je koruza dozorela zaradi suše, ki je pospešila zorenje. Pomanjkanje moče v času dozorevanja se zrnju seveda nekoliko pozna, vendar smo z letošnjo letino glede kakovosti v glavnem lahko zadovoljni. Le za hibridno koruzo to ne velja. Je namreč mnogo slabša od domače, toliko slabša, da so neredki pridelovalci izgubili zaupanje vanjo. Sedaj imajo namreč z njo že drugo leto slabe izkušnje. Lani se ni obnesla zaradi deževja, letos pa zaradi suše. Pridelovalci so samo še radovedni, kako se bo neki obnesla, kadaT bo vreme najugodnejše, ko torej ne bo preveč, ne premalo moče. Vendar si po dosedanjih izkušnjah tudi za tedaj ne obetajo več od nje kot od domače, saj bo v takih okoliščinah tudi ta koruza dala obilnejši in kvalitetnejši pridelek kot običajno. NA VIŠJE CENE ČAKAJO Začetek trganja koruze je bil tudi začetek povečanega povpraševanja po njej. Značilno pa je da mnogi pridelovalci neradi sklepajo kupčije in očitno čakajo na višje cene, podobno kot opažamo, da neredki slovenski pridelovalci krompirja skušajo špekulirati s krompirjem. Kmetijske zadruge, preko katerih se s posredovanjem poslovnih zadružnih zvez, ki jih v Vojvodini ustanavljajo prav te dni, razvija odkup pridelkov, po večini podpirajo te tendence. Zaradi višjih cen bodo namreč z maržo lahko več zaslužili, kar jim bo omogočilo znatno povečanje skladov in s tem nakup večjega števila vsakovrstnih fioljedelskih strojev. V takih oko-iščinah se realne odkupne cene pravzaprav še niso formirale. Doslej se gibljejo za neoluščeno koruzo na polju od 25 do 30 dinarjev kilogram, medtem ko je bila lani po povprečno 18 do 20 din. za ozimni pa 31 din. Posebno pre-plačujejo ječmen nekatere pivovarne, in sicer bržčas iz strahu, da ne bi ostale brez te osnovne surovine za izdelovanje piva. Kaže pa, da ta strah ni povsem upravičen in bodo druge pivovarne, ki bodo kupile ječmen pozneje v redni trgovski mreži, najbrž bolje odrezale. Medtem ko Vojvodina, kakor smo omenili v začetku, letos ne zalaga naše republike s pšenico, ampak izmed žit v večji meri le s koruzo in ječmenom ter delno Ta cena seveda ne velja za rob- i z rž jo, pa je tudi to leto obdržala 1 mletje pšenice. Slovenska mlinska industrija ima namreč mnogo premajhno zmogljivost, da bi bila kos vsem potrebam Slovenije po raznih pšeničnih mlevskih izdelkih. kano koruzo, ampak za svežo koruzo v storžih z okr<% 25 do 28-odstotno vlago. Glede na to, da je že sedaj koruzni zdrob zelo drag, po pocenitvi bele moke v zadnjem času1 celo dražji kot bela moka, bi bilo preseganje lanskoletne odkupne cene prav gotovo hud udarec za potrošnike, ki bi potlej še teže kupovali koruzni zdrob ter bi torej potrošnja tega živila še bolj padla. Za ječmen letos ne -kaže najbolje. Zaradi suše je namreč letos bolj droban, tako da je težko dobiti tako imenovani pivovarniški ječmen s težo 65 kg hektoliter. Najbolje je ječmen obrodil okrog Subotice in Sombora, kjer je letošnji pridelek boljši in obilnejši kot lani, ko je precej trohnel zaradi prevelike moče. V splošnem je promet z ječmenom dokaj bolj živahen kot s koruzo, čeprav se tudi tu kažejo tendence zadrževanja blaga. V ceni so še večje razlike kot pri koruzi, saj se za nekontrahirane količine gibljejo povprečno od 40 do 50 dinarjev kilogram, pa tudi po 55 dinarjev je že šel v promet, čeprav je za Z REKLAMACIJAMI DO IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI MOKE Vojvodinski mlini meljejo pšenico za vso državo, in sicer za vse republike po enotnih jugoslovanskih standardih. Doslej smo dobivali iz 100 kg pšenice 20 kg bele moke (tip 400), 60 kg krušne moke (tip 1100) in 17kg otrobov, medtem ko se 1 kg moke razgubi, ostanek v teži 2 kilogramov pa odpade na razne primesi, ki jih v mlinu izločijo pred meljavo. Pokazalo pa se je, da mlini le z največjimi težavami meljejo po teh standardih. Tako je naša inšpekcija, ki je v zadnjih mesecih zelo poostrila kontrolo nad živili, pogosto ugotovila, da moka ni ustrezala vsem pogojem ter je zato prihajalo do številnih reklamacij. Na te reklamacije so mlini različno reagirali. Vsekakor je razveseljivo, da jih večina prizna- kontrahirani jari ječmen določena va upravičenost teh ukrepov za maksimalna odkupna cena 21 din, I izboljšanje kakovosti mletja ter prav na njihovi kat od svojih delovnih kolekt največjo pazljivost Pn 'jnli®' Predstavniki vojvodin* e ske industrije pa hkrat> nSjcib Ijajo, da se analize si i;anje strokovnjakov za ugo . ve0' kakovosti moke ne uje® strf' no z ugotovitvami njin° _rjbai8 kovnjakov. Do razlik ^jjZir®' predvsem zato, ker pn 8 en9' n ju ne uporabljajo vsl., Ž®t0 kih metod niti aparat’ ■ re^la* vojvodinski strokovnjak) k. n8j- gajo, naj bi čimprej '>z pomembnejše strokovni jo okrog 10 največjih I?„/>lilaYije’ potrošniških centrov Ju® ieD p°' da bi se dogovorili zal*n »jjotD'. stopek in za uporabo j b> aparatur. To posvetovanj po bilo v Ljubljani, kjer nSkeg.9 zaslugi Centralnega ni?* . voj' zavoda — kakor ugotavljaj j^jj. vodinski strokovnjaki Žo (najostrejšo!) kontrol.110^ ^ej nad mlevskiimi izdelki državi. _ . d» tkg lajfa fc ... bodo mlinom prav gotovo .^11-delo in zato upravičeno P r;tožP jemo, da bo odslej manj " _ra(U o kakovosti moke. Ker b0 aSlo novih oen prav gotovo P1, jjpa povpraševanje po beli ^ treo'r>' 400, se bo oddahnila tud' ^la' na. ki se ji je nakopičil0 -.ok*' diščih že okrog 5000 to« ' iflvij® oziroma v merilu vse -Kolj^1 nad 10.000 ton, kar je nLplja''® dokaz, da niti prejšnja niti cene moke niso b|le nUdb' vsklajeno z zakonom o ^oki ’n. in povpraševanju po beli ,. s]ej jih je torej bilo treba prel j^sin prilagoditi dejanskim ^°trga. oziroma zahtevam našeg® SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS PTUJ POLITIČNO-EKONOMSKA VZGOJA DELAVCEV vazna naloga organizacij ZK in sindikata f Petek j?+komite ZKS ptu3 ipodarslit m' *'azPravl.ial o go-Ka selo v okraiu- Otavniki • P° vabi j eni tudi ‘ Smdikata> ki so se Jožeta tv P»,ave P° Poročilu tov. 0risal cntoi • V poročilu je Analni • lzP°lnievanja plan-vlogo, ki jo imajo v Prava č ™ ?r§anizacije ZK. Raz-ki so za ?r.lve,Qla do zaključkov, kalnih „ kornunistov in sin-Dih v Proizvod- Prvi vmf • ,.izredno važni. V nje, <}, -j® bilo izraženo mne- % ram?° v izP°lnitvi plana da MS13’1 Pravočasno, in stalno j organizacije niso izvodnic, D_ ,vale Poseka pno-HvaU^.^vnik sindikata Ki^ri{evprr,S ni?e in aluminija v a Se trpv? -e Je odločno zavzel, SVe‘ in M-^formirati delavski ^ttvodnih organizacije o Težko ip ^ Problemih tovarne, f-anju razpravljati o tovarne ^ °1nie in Problemih ^trebne ni na razpolago koralo nu^tUmentacije’ ki bi -1o no v^stv0 MUJravno in tehnif- *■>“* - s-*—— ..... 'aiteja in «i„j« _^e so člani ko- ] vprašanju izpolnitve družbenega -mr pravi j ali o delavskem samoupravljanju. Ponovno je bilo predočeno dejstvo, da uprave podjetij ne obveščajo delavskih svetov o proizvodnih problemih, ali pa tako komplicirano, da povprečen delavec težko odloča kako in kaj, čeprav te stvari niso tako zamotane. Udeleženci razprave so tudi grajali odnos nekaterih komunistov do proizvodnje v podjetjih tekstilne industrije, ki odobravajo zmanjševanje le-te, kakor tudi poslovodij nekaterih trgovin, ki namenoma zmanjšujejo dobiček iz ozkih in nezdravih vidikov. Predvsem pa je bilo govora o političnoekonomski vzgoji delavcev. Vzbuditi pri delavcih smisel za političnoekonomske probleme podjetij je dolžnost organizacij ZK in sindikalnih organizacij. V tem smislu so sprejeli tudi sklepe. Okrajni sindikalni svet bo v vseh večjih tovarnah v ptujskem okraju organiziral sistematični političnoekonomski študij delavcev, občinski komiteji ZKS pa bodo v kratkem razpravljali o gospodarskih vprašanjih in :ja in J ° Piani ko- i vprašanju izpolnitve aruzo •»alkalnega sveta raz- ! plana v občinskem merilu. Slavnostna akademija v Tednu otroka V pretek zvečer je bila v unionski dvorani slavnostna akademija v počastitev Tedna otroka. Govoril te podpredsednik OLO Stane Škof. Sledil je izbran spored, v katerem so sodelovati člani mariborske Opere, Dragica Sad-nikova, Bogomir Lukeš in Nada Zrim-škova. članici Drame, Mira Bedenk in Milena Godinova, sta recitirali nekaj pesmi. Nastopila sta operni mešani zbor pod vodstvom Gustava Rakuša in violinistka Nada Jevdienijevič Brandlova Pri klavirju sta bila Breda Rajhova m prof. Melittf Breznikova. Otroci in promet Po mariborskih šolah predvajajo v Tednu otroka filme, ki kažejo, kako naj se otroci in tudi odrasli obnašajo na cesti. Ejlme je preskrbelo Avto-moto društvo Center, ki je organiziralo tudi več predavanj o prometu, kako se lahko obvarujemo prometnih nezgod. Pocenitev na mariborskem živilskem trgu Živilski trg je v Mariboru še vedno dobro založen. Prevladujejo jesenski pridelki. Cene so se ustalile in delno padajo. Že precej ceneje prodajajo krompir, luščen fižol, zelje in jesensko sadje. Krompir stane pri privatniku 12 do 15 dinarjev, socialistična podjetja ga nudijo po 12 dinarjev. Tudi čebule je zopet dovolj. Brž ko so jo prodajalne Povrtnine in Orača pripeljale večje količine od drugod, se je zopet pojavila tudi na trgu. Cena je padla od 100 celo na 76 do 90 dinarjev. Pojavil se je že prvi kostanj, ki stane 50 do 60 dinarjev. Rekorden obisk v cirkusu Adria V Mariboru že ne pomnijo takega obiska cirkuških prireditev kot to pot. ko je beograjski cirkus Adria navdušil gledalce z zanimivim programom. V šestih dneh je predstave obiskalo preko 30.000 gledalcev. velik napredek pri izvozu izdelkov mariborske industrije tej poti še bolj odločno naprej *last1°VLukrePi v gospodarstvu, - vsldaiJrV0 Podrtja začela 5io s Pow, atl sv°j° Proizvod-vPlivali zel ami doma^ega tržišča, -“H* »m-.,.. b^uumaivii, f^en teoa isanje investicij, so bolj vsk S0 DOdiptia s Pol na‘^ trsovi ug2dn0 na našo zu-I^odnie Z Preusmeritev pro- , Ua Pravza J2n°glh podjetjih 5e *?6kžbo ^ TS0Ča le 2 vefi° abiln0,t „ svetovnih tržiščih. °^mev tudi ,en ^e. našla ugoden 'iškem ,™ariborskem indu- ?n°ga Podietil Ji k^er 80 imela napnein , dovolj razlogov, mi0 d°mače t5-gxle’ da zadov°-2a k^?lš5e in se čimprej ^ trgovskTSninC° V m6dna' ^Prav6^o t^?n?rizadevanj so se’ ^ Začetku n ga Podjetja šele ^5"' d“,ei let°?ka industrija je ob za-;°£o, (ja ,nJega leta prevzela na-Sfa 2890 izvozila na tuja trži-narjev milijonov deviznih di-Js že dn^ l^ov* Svojo dolžnost račun • ta^° dobro izpolnila, j t'je i?,,8'10 na 42-odstotno povedati^ i2, °2a v letošnjem letu. Po-}®tje Sn °2a za letošnje prvo pol-t1’! za c, anjreč pokazali, da je .lstem oh, odstotkov višji kot v edje zu,,.? ?u lanskega leta. Za-tna.^^^eovinske zmoglji-l^lke na rSkih Podjetij, ki ga Prikažein , 2unaj samo približno n ve«je za Prihodnje leto yPoštevat;p® v Povečanje izvoza. se namreč treba, da j atkim n_fa Podjetja šele pred .2v°de ®u®merila na nove prodati 7 ^fela temeljiteje ra-zlasti u5lan5° trgovino. Sem Jtrukcii », vama težkih kon-Pti{o a«?e alna*' ki ^ bila •pa^eni ^ n;j^anja investicijskih S1 Pi12aHi?ače industrije naj-r) j6tla iskati in rekoč pri-reI°VaniB ^Pcev v tujini. Šoti1 ^ekmnir na svetovnem tržišču S je v kakovosti izdel- ».0ristna fli Prej zelo nujna in ,.n°ga n!°,la,za našo industrijo. inrt * ^.a mariborske ko-Prei Vzrir«Us ^ so sicer že po- ^iŠČi no oVa?a s«ke s številnimi ^PodarsiH u’ vendarle je novi M^buriji Program tudi nje *aSa. ’ da povečajo izvoz w5ekWS3iVe uspehe je požela 6t dokai ’ ki se je nekaj *Se*ici Vf.ii1nu0pa7no razvijala v ??Vezala i h*' v nekaj letih je °,vinske st'ke z mno->6ri«WPSkimi' azijskimi in °šnii izvnl državami. Njen le-^fiskegg za Petkrat večji od r°inesa _ , rekonstrukcijami Parka, ki so potrebne tudi pri njih, da bi lahko bolj gibčno reagirali na zahteve zunanjih tržišč, pa imajo neomejene možnosti trgovanja, saj sodijo proizvodi elektrostrojne industrije med izredno konjunktur-ne nda vsem svetu. Nič manjše niso glede tega možnosti Impola iz Slovenske Bistrice” in ostalih podjetij barvaste metalurgije, kot so rudnik Mežica, tovarna dušika v Rušah, Mariborska livarna in druga. Delež teh podjetij predstavlja v dosedanjem izvozu nad dve tretjini prodanega blaga. Seznam držav, v katere izvažajo podjetja mariborskega industrijskega področja svoje blago, je letos narasel. Zanimivo je, da so mnoga podjetja zmožna konkurence v razvitih državah, tako da je njihovo trgovinsko poslovanje zajelo vse kontifiente. Rudnik Mežica ima na primer tr?išča in ga ugodno čutijo tudi mariborska podjetja. Nedvomno pa k popularnosti mnogih podjetij prispeva tudi ugled, ki ga uživata po svetu Jugoslavija in njena zunanja! politika. Letošnji izvoz kaže tudi ugodne rezultate za lesno industrijo. Nemškemu in italijanskemu trgu se je pridružila še Madžarska. Zaboje prodajajo v Izrael, Grčijo, Libanon in Turčijo, kot uvoznika lesne galanterije pa sta še vnaprej Anglija in ZDA. Povečanje izvoza je pripisati večjemu povpraševanju po pohištvu na francoskem, nemškem in angleškem trgu. Medtem ko je kovinska industrija odločno stopila na svetovno tržišče in se spoprijela s konkurenco, je letos tekstilna industrija domala izgubila vsa tuja tržišča. Zastareli strojni park, ki ne do- Na Mariborskem živilskem trgu Je vedno živahno, saj večina gospodinjstev kupuje povrtnino, zelenjavo, sadje ln ostale poljske pridelke od okoliških kmetov v ZDA, Švici, Avstriji, Italiji, Braziliji in v državah evropskega in azijskega vzhoda. Tovarna dušika razpolaga s ferochromom, ki dominira v sedanji politični situaciji na vseh svetovnih tržiščih. »Impol« iz Bistrice osvaja tržišča v Burmi, Indiji, Egiptu in Sudanu, odjemalci odpadkov pa so tudi evropske države, med njimi Italija in Nemčija. Z normalizacijo odnosov z vzhodnoevropskimi državami se je povečal obseg tržišč v teh državah; to hkrati tudi prispeva k vzpostavljanju ravnotežja v zunanjetrgovinskem poslovanju naše države. Pritisk konkurence v razvitih državah na zahodu, ki je vseboval pogosto politične cilje, je znatno ublažen D VoJni jubilej turističnega delavca FRANJA NOVAKA Novak Iz Maribora, 'oi„ ,0 dni 3 *alor in propagator "ia '■> 35-?V<°Ini iubilej: 60-letnlco to"* PodroMe,n,co «k‘lvneRa dolova- 'Uri2ma- n>iS«nln v RogaJki .L* »arad ,,*l“ leta 1927 in je leto iV0Je*« popnltrnosti že na- Ponatisnjena. Leto za tem, to je leta 1929. j© izšlo že njegovo novo. enako zanimivo turistično propagandno delo »Gremo v JeruzalemU; njegova zgodba se istotako dogaja v Rogaški Slatini. , . V Mariboru deluje tov. Novak že od leta 1W. Takoj po prihodu se je vključil v takratno Olepševalno društvo, kjer je deloval do izbruha druge svetovne vojne; to delo pa sedaj nadaljuje pri mariborskem Turistično olepševalnem društvu. Trenutno opravlja tudi posle tajnika novoustanovljene Turistične pod-zve/e v Mariboru. Da b| se turizem v naši deželi čim hitreje in uspešneje razvijal, je že leta 19*57 ustanovil turistično propagandno revijo »Jugoslovanski biseri«, ki )o je ▼ novi Jugoslaviji.? ie lepši opremi obnovil. Na izdajo čaka tudi več nje^ govih turistično-propagandnih del. zlasti še novi potopisni roman »Potovanja mi-sira Johna po novi Jugoslaviji«. Ko slavljencu iskreno čestitamo k njegovemu dvojnemu jubileju, mu tudi v bodoče želimo mnogo zdravja in mladostnega poleta ter še več us delu. C fiPOBT IN TELESNA VZGOJA ■) ZMAGI JUGOSLOVANSKIH WATE RPO L IS TO V Jugoslavija A: Romunija A 4:2 2:1) Mladi: Jugoslavija : Romunija 6:3 (4:0) Split, 6. oktobra. SinotiJe bilo v Splitu vaterpolo srečanje med članskima in mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Romunije. Razen tega je bilo tudi plavalno tekmoranje, ki sta na njem jeričevičeva in Njeguš dosegla olimpijske norme, vendar morata oba danes svoj uspeh ponoviti. Jugoslovanska vaterpolo reprezentanca je premagala romunsko s 4:2 (2:1), naša mladinska reprezentanca pa je zmagala s 6:3 (4:0). S tem se Je začelo štiridnevno srečanje najboljših jugoslovanskih in romunskih vaterpolistov in plavalcev, seveda z običajnim otvoritvenim ceremonialom. Po voljuje Izdelave kvalitetnejšega blaga in povzroča drago proizvodnjo, je prav v tem položaju še močneje oživil zahteve po rekonstrukciji. Med raznimi tehničnimi in organizacijskimi vprašanji v zuna- | njetrgovinskem poslovanju mariborskih podjetij je tudi zahteva, da na lastno pobudo vzpostavijo trgovinska zastopstva v tujini. Izkušnje namieč kažejo, da je bil uspeh prodaje večji, kjer so podjetja sama stopila s kupci v neposredne stike. K izvozu pa bi lahko v prihodnje še več prispevala živilska industrija in kmetijstvo, ki še zdaleč nista izkoristila vseh možnosti. Kolikor bodo mariborska podjetja v prihodnje nadaljevala s sedanjo prizadevnostjo in vključila v zunanjo trgovino še neizkoriščene rezarve, smemo pričakovati prihodnje leto še večje uspehe. Seveda pa bo to v marsičem odvisno tudi od izpolnitve ostalih nalog, ki stopajo v ospredje: večja storilnost, boljše izkoriščanje kapacitet, povečanje asortimenta, prikladnejši način plačevanja in nagrajevanja itd. Vsekakor pa bodo na reševanje teh vprašanj ugodno vplivale vzpodbude in uspehi, ki so jih podjetja dosegla pri letošnjem izvozu na konkurenčna tuja tržišča. -vd Nesreča na križišču Po. Gorkega ulici_▼ Mariboru se je Danes v Ljubljani GRAFICAR ! SLOVAN Nogometna tekma zahodne slovenske lige med Grafičarjem in Slovanom bo danes ob 10.30 na igriiču Grafičarja ob Linhartovi cesti. KRIM : BRANIK (SOLKAN) Ta 'tekma zahodne slovenske lige bo ob 10.30 na Rakovniku. ODBOJKA Odbojkarska tekma ženske zvezne lige med Olympio in Crveno zvezdo bo ob 10. uri na igrišču 01iympie. KONJSKE DIRKE NA LETALIŠČU Konjeniški klub »Ljubljana«. Danes ob 14. uri bodo na civilnem letališča v Ljubljani konjske dirke, ki jih prireja Konjeniški klub »Ljubljana«. Nastopili bodo tekmovalci iz vse Slovenije. OLyMPIA : LOKOMOTIVA Drevi ob 19. uri bo na igrišču 01ym-pie prvenstvena tekma zvezne košarkarske lige med zagrebško Lokomotivo in domačo 01ympio. V predtekmi ob 18. uri se bosta pomerili ženski vrsti obeh li-gašev. ZVEZNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA »Ljubljana« — Crvena zvezda 0:3 Ljubljana, 6. oktobra. Odbojkarice Crvene zvezde so v slabi in nezanimivi igri zvezne odbojkarske lige premagale »Ljubljano« s 3:0 (15:11, 15:2, 15:8). Obe vrsti se nista preveč trudili za boljši uspeh. Crvena zvezda, ker ji to ni bilo potrebno zaradi slabe igre- nasprotnic, domačinke pa. ker se jim to menda zaradi zagotovljenega zadnjega mesta ni zdelo potrebno. Močneje. 9 se upirale le v prvem nizu, medtem ko so v drueem Beograjčanke vodile že z 12.0. Ta slika se ni spremenila niti v tretjem, za Cr-. veno zvezdo zmagovitem nizu. Z današnjo zmago si je Crvena zvezda skoraj zagotovila II. mesto na lestvici. Zanimanje občinstva za tekmo je bilo zelo majhno, saj se na stadionu >L^iil»Ijane< v šiški ni zbralo niti sto gledalcev. Sodil je Slanina iz Ljubljane. ZVEZNA MOŠKA ODBOJKARSKA LIGA Zagreb: Lokomotiva: Novi Beograd 3:2 (15:7, 10:15, 12:15, 15:13, 15:13). ATLETIKA Dvoboj Kotlušek : Usenik — neodločeno Ljubljana, 6. oktobra. — Atletski klub Odred je priredil manjši društveni miting. V srediSiu pozornosti sta bili dve metalki krogle Usenikova in Kotluškova. Čeprav ni bilo nobenega rekorda, sta obe metalki zadovoljili, saj sta dosegli doslej najboljši seriji metov: Usenik: 13,14: 14,31; 13,95; 14,23; prestop: 14,34. Kotlušek: 13,13; 14,31; 13,98; 14,03; 14,34; 14,11. V metu diska je Kotluškova dosegla rezultat 44,15, Hudobivnikova 37,34 ln Usenikova 33,34 metra. Ostali rezultati: 60 m moški: Seliškar 7,1; 100 m: Seliškar 11,5; 300 m mladinci; Cvar 40,0. Tekmovalce Je vsekakor oviralo hladno vreme. Račič — kladivo 62,80 m Na vSerajSnjem atletskem tekmovanju za prvenstvo Karlovca je dosegel član domačega železničarja Krešimir Račič nov državni rekord v metu kladiva z razdaljo 62,80 m, kar je osmi rezultat na svetu. današnjem tekmovanju v Splitu bosta obe moštvi odpotovali v Dubrovnik, kjer bosta 9. in 10. oktobra povratni srečanji. V plavalnem delu tekmovanja, ki ga niso točkovali, so jugoslovanski tekmovalci dosegli tri nove državne mladinske rekorde. Pirc je 200 m prosto preplaval v času 2:16,2, Varga je na 100 m prosto (ženske) dosegla čas 1:06,9, Dorčič pa na 100 m hrbtno 1:09,0. Vinka Jeričevič je izenačila državni rekord članic na 100 m prsno z rezultatom 1:22,2, medtem ko Je Romunka Vodt postavila nov romunski rekord za 100 m prosto —1:11,3. V štafeti 4 X 100 m mešano za moške je naš rekorder Matej Njeguš preplaval 100 m prosto v času 57,9, kar je bolje od olimpijske norme. Srečanje članskih reprezentanc Jugoslavije in Romunije v vaterpolu, ki je bilo končano z našo zmago, ni bilo na kakšni posebni višini. Čeprav tehnično igra ni bila najboljša, je tekma vendar vzbujala veliko pozornost pri gledalcih. To je bila ostra igra s hitrimi obojestranskimi napadi, izmed katerih so bili Jugoslovani bolj ne- varni. Naše moštvo »e je moralo zelo truditi, da Je premagalo požrtvovalne in hitre Romune. Prvi gol za Jugoslavijo je dosegel Vuksanovič, druge- ■ ga pa Arnerl. Nato Je Romun Hospo-dar znižal na 2:1. V začetku drugega polčasa je Roje povišal rezultat na 3:1, Romuni pa so z nevarnimi napadi ogrožali naša vrata. Vendar je prav v tem času Roje s hitrim protinapadom dosegel četrti gol za Jugoslavijo. Hospodar je znižal rezultat ob koncu tekme na 4:2. Srečanje Je dobro vodil italijanski sodnik Raggione. Srečanje mladincev se Je končalo z visoko zmago naših vaterpolistov 6:3 (4:0). Naši mladinci so igrali lepše in bolj zrelo. V našem moštvu se je zlasti odlikoval mladi 2agar, ki Je dosegel tri gole, Barle dva ln Nardell enega. Tudi to tekmo je sodil italijanski sodnik Raggione. Na današnjem tekmovanju je Jeričevičeva preplavala 200 m prsno v času 2:56.2 in postavila nov jugoslovanski rekord. obenem pa si je zagotovila mesto v olimpijski reprezentanci. Drugi kandidat NjeguJ je 100 m preplaval v času 58,5 in ni izpolnil določene norme. Ostali rezultati so bili povprečne vrednosti. V waterpolu sta danes obe naši reprezentanci ponovno zmagali nad Romunijo, in sicer mladinci 2:1 (1:1), seniorji pa. 6:4 (4:0). ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Državni prvak spet sam v vodstvu Crvena zvezda : Hajduk 3:0 (0:0) Beograd, 6. oktobra. — V derbyju zvezne nogometne lige je pred 36.000 gledalci Crvena zvezda premagala splitskega Hajduka s 3:0 (0:0). Sodnik Erlich iz Ljubljane. Strelci: Kostič v 71., Rudinski v 74. in Mitič v 80. minuti. Sedemdeset minut je trajala borba dveh odličnih moštev, katero bo prej doseglo gol in na ta način zmagalo. Menjavali so se hitri napadi, vrstili so se razburljivi položaji pred vrati obeh klubov, igralci tako Crvene zvezde kot Hajduka pa so se trudili, da bi premagali nasprotnika. Vendar gola ni bilo. Odlični obrambi ln zelo dobra vratarja Vulič in Beara so odklanjali vse nevarnosti izpred svojih vrat. To je bila ena Izmed najzanimivejših iger, ki so jih gledalci zadnje čase videli - na beograjskem igrišču. Crvena zvezda je Imela terensko premoč, Hajduk pa je držal ravnptežje z nenadnimi protinapadi. Vse je že kazalo, da bo tekma končana neodločeno, kar bi po prikazani igri v glavnem ustrezalo razmerju moči. V 71. minuti pa je prišlo do preobrata. Doslej najslabša igralca v napadu Crvene zvezde Toplak in Kostič sta izvedla izredno uspelo kombinacijo: Kostič je »našel« Toplaka, le-ta mu je žogo vrnil in Kostič je z 11 metrov s silovitim udarcem zadel mrežo gostov. V naslednjih 9 minutah so gostje prejeli še dva gola. V 74. minuti je Toplak prodrl in neoviran streljal v zgornji kot vrat. Vulič se je vrgel ln kratko odbil žogo, ki jo Je poskušal ujeti. Pred vrati se Je naredila gneča, v kateri se je najbolje znašel Rudinski in povišal rezultat na 2:0. Tretji gol je bil najlepši. Mitič se je v 79. minuti osvobodil nasprotnih igralcev in s kakšnih 20 metrov postavil končni rezultata tekme 3:0. Tako je beograjsko -moštvo zmagalo. Moramo pa omeniti, da je zmaga izražena s previsokim rezultatom. Hajduk ni bil slab nasprotnik in dokler ni prejel prvega gola, je imel prav toliko upov na zmago kot državni prvak. Vendar so gostje 20 minut pred koncem naredili veliko napako. Ko so igrali po sistemu »igralec na igralca« so popolnoma onemogočili najboljše napadalce Crvene zvezde (Zanetič Je kot senca sprem- aljeval vožnjo po Ulici ob želez-smeri Ljubljanske ulice, kjer se pripeljal s kolesom Budimir Perc. Nato je nad; ” nid v smeri Lin je srečal na križišču z Žitno nlico kolesarko Lucijo Bronzjan, ki se je pripeljala po Ljubljanski ulici. Le-ta ni nakazala z roko izpremembe smeri. Zaradi tefca je prišlo do nesreče. Na poškodovanih kolesih je bilo za 10.000 dinarjev škode. Žrtev ni bilo. •• Spet smrtna nezgoda Medtem ko je bilo v mesecu septembru na naših cestah pri prometnih nezgodah petnajst smrtnih žrtev, je zabeležila statistika v prvih štirih dneh meseca oktobra že kar štiri smrtne žrtve. Do ene je prišlo ▼ Četrtek zjutraj na cesti med Strunjanom in Izolo. Iz Strunjana proti Izoli je vozil z osebnim avtomobilom poklicni šofer Stanko Skok. Na ovinku je v trenutku odpovedalo na vozilu krmilo in voznik ni bil več v stanju obvladati avtomobila. V ostrem zavoju je zaneslo vozilo z desne na levo stran ceste in dalje preko robnika po strmini navzdol, več kot trideset metrov globoko pod cesto. Pri nezgodi se ie smrtno ponesrečil ing. Svetic Ignac, ki se je vozil v avtomobilu. Medtem ko ie dobil voznik hude telesne poškodbe. Takoj po nezgodi so ga odpeljali v izolško bolnišnico. Ob tej priliki je nastalo na vozilu za okrog dva milijona dinarjev škode. Po dosedanjih ugotovitvah, je voznik vedel, da krmilo avtomobila ni bilo tehnično v redu. če bi upošteval prometne predpise in se ravnal' po njih, ne bi odšel prej na vožnjo, dokler ne bi okvare odpravil. Saj bi moral vedeti kot poklicni voznik, da je volan toliko delikaten in važen del vozila, na čemer je že lahko tudi najmanjša okvara usodna, kar se je sicer med vožnjo tudi povsem jasno izkazalo. Karambol na ovinku V četrtek dopoldne je vozil po republiški cesti skozi Petrinje v koprskem okraju z avtobusom Franc Šrbec. Ko je tako pripeljal v nepregleden ovinek, pe mu je pripeljal nasproti z veliko hitrostjo • tovornjakom Bruno Struga. Bilo je že prepozno, da bi mogla šoferja nezgodo preprečiti kljub močnemu zaviranju vozil. Voznik Struga je medtem že zadel s svojim tovornjakom v levi sprednji del avtobusa, pri čemer je nastalo sa okrog 50.000 dinarjev ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA »Ljubljana: Montažno 88:68 Sinoči je bila v Ljubljani pred 500 gledalci prvenstvena tekma zvezne košarkarske lige med »Ljubljano« in Montažnim iz Zagreba. Zmagala je »Ljubljana« z rezultatom 88:68 (37:27). Sodila sta Klojčnik in Ledinek. »Ljubljana«: Zupančič 35. Šerbec 17, Kapelj 13, Kumer 11, Vranič 7, Čretnik 5. Montažno: Miletič 24, Pasarič 13, Di-minič 7. Marušič 6, Strmo II 6, Strmo I 2, Franič 5, Vukelič 3, Despot 2. MAU ROKOMET BiH: Slovenija 23:22 V Ravnah je bila včeraj tekma reprezentanc Slovenije ter Bosne in Hercegovine v malem rokometu. Po izenačeni igri so zmagali gostje s 23:22. SAH Aljehinov memorial V Moskvi se bo danes začel mednarodni šahovski turnir v Aljehinov spomin. Od tujih udeležencev bodo sodelovali na turnirju Najdorf, Pach-man, Padewskl, Szabo, Sliva, Stahl-berg, Dioklita, Ulman, Unzicker in Gligorič. Od sovjetskih Igralcev pa sodelujejo velemojstri Botvinik, Bron-steln, Keres, Smislov in Tajmanov. Udeležbo sta odpovedala dr. Euwe ln Reshevsky. Ijal Sekularca, Radovič Mitiča Itd.). Ko pa so »beli« to taktiko spremenili, je bilo spretnim napadalcem domačih devet minut dovolj, da so izkoristili tri ugodne priložnosti za dosego gola ln zmagali. Vodeči moštvi na lestvici sta dar nes zaigrali odlično in po dolgem času zadovoljili gledalce. Le malo Je bilo slabih posameznikov, veliko pa uspelih potez igralcev obeh moštev. Ni manjkalo niti razburljivih položajev, hitrih sprememb v napadu, odlične obraaibe vratarjev in vsega tistega, kar naredi nogomet lep in privlačen. V moštvu zmagovalcev so igrali zelo dobro Popovič, Mitič, Tasič, Spa-Jič in Stankovič, pri premaganih pa je bil najboljši Vukas, pa tudi Vulič je Igral zelo dobro, čeprav Je prejel tri gole. Poraz Mostarcev Lokomotiva : Velež 5:2 (4:0) Zagreb, b. oktobra. Igrišče »Zagreba«. Gledalcev 7000. Sodnik Petrič z Reke. Strelci: Nežmah v 3. (1:0), Bobek v 16. iz enajstmetrovke (2:0), Kukec v 39. (3:0), Medle v 40. (4:0), šincek v 50. (5:0), Mujič v 85. (5:1), Mujič v 86. minuti (5:2). Lokomotiva je po daljšem Času razveselila svoje simpatizerje. Zagrebčani so z lepo in učinkovito igro dosegli prepričljivo zmago nad Veležem, ki je bil doslej tradiocionalni strah zagrebških ligašev. Velež bi kmalu doživel katastrofo v Zagrebu. Lokomotiva je do 5 minut pred koncem igre vodila s 5:0, bilo pa ie moč pričakovati, da bodo domači do konca doživeli še kak gol. Tedaj je Mujič rešil čast gostov in v minuti dosegel dva gola. Po rezultatu bi lahko sodili, da so Mostarci igrali popolnoma podrejeno vlogo. Vendar ni bilo tako. Gosti so bili v poj ju enakovreden tekmec, v drugem polčasu pa so celo Imeli več od igre. Njihov napad pa je prevet kompliciral igro, k temu pa moramo še omeniti, da je obramba Lokomotive uspela dvakrat rešiti svojo mrežo, ko je bila žoga že /a Nežmahovim hrbtom. Vratar Veleža Berbarič je kriv dveh golov. V drugem polčasu Bobek ni uspel realizirati enajstmetrovke. Streljal je slabo mimo vrat. Sodnik Petrič je sodil dobro. V. domačem moštvu ni bilo slabih igralcev, najboljši pa je bil šincek. Pri veležu je bil Mujič odličen. , ^-Brzojavke— • ZAGREB, 6. oktobra. — V prvenstveni tekmi zvezne ženske rokometne lige je zagrebška Lokomotiva premagala Lokomotivo lz Virovitice z rezultatom 5:3 (2:1). Sodil je dobro zagrebški sodnik Heger. • djakarta, 6. oktobra. (AP). Na olimpijskih igrah v Melbournu bo Indonezijo zastopalo 20 nogometašev in 2 skakalca v višino. To je danes sklenil olimpijski komite Indonezije na svoji seji v Djakarti. • BELFAST, 6. oktobra. (Reuter). Srečanje nogometnih reprezentanc Irske ln Anglije, danes v Belfastu, je bilo končano z rezultatom 1:1 (1:1). • LONDON, 6. oktobra. (Tanjug). Na angleškem nogometnem prvenstvu je Manchester United premagal Charl-tona s 4:2 in tako obdržal vodstvo na lestvici. Šport po svetu Užaljen, ker ne potuje v Melbourne Svetovni plavalni rekorder na 200 m ln 220 yardov prosto Skot Jack Wardrop Je Izjavil, da bo prenehal nastopati. Na to njegovo odločitev je prav gotovo vplivala izključitev iz angleškega olimpijskega moštva. Vodstvo reprezentance je izključilo Ward-ropa zato, ker le-ta ni hotel plavati na dvoboju Velika Britanija — Madžarska v Blackpoolu. Izgovarjal se Je namreč, da je v slabi formi. '.Vard-rop je znan tudi sicer kot športnik nepremišljenih dejanj. Ko ,1e štiri leta študiral v Michiganu (ZDA), je bil zaradi nediscipline kaznovan z enoletno prepovedjo nastopanja. Svoj najboljši rezulat je dosegel v Ameriki v sezoni 1953-54, medtem ko se na svojih nastopih v Evropi ni proslavil. Na evropskem prvenstvu v Turinu se sploh ni uvrstil v finale na 400 m. Fiorentina zmagovalec Grasshopers pokala Z visoko zmago nad Schalke-04 Je Fiorentina praktično in teoretično osvojila prvo mesto v tekmovanju za Grasshopers pokal. Za visoki rezultat 7:2 v korist Fiorentine in lepo igro sta najbolj zaslužna južnoameriška nogometaša Juiinho in Montuori, ki že dalj časa nastooata za Fiorentlno. SMISEL ZA LEPOTO NEDELJA, 7. OKTOBRA 19jj> lOlt v frktCf&KU vajo, morajo o tem več razmišljati starši pri izbiri otroških knjig. Zelo mnogo lepote in prave umetnosti nahajamo v. književnih delih. Odpreti otroku pot v književnost in gojiti v njem zanimanje zanjo je zelo koristno. Slaba podkovanost naših šolarjev v materinem jeziku je v večini primerov posledica nezadostnega branja lepe književnosti. Razen uživanja v lepoti književnih del bogati njihovo branje besedni zaklad, vežba otroka v. natančni rabi besed m rekov, razvija njegovo logično sodbo in omogoča pozneje natančno in pravilno izražanje. Otroku je treba vzbuditi zanimanje za knjigo in branje. Umetniško pripovedovanje in branje, če pazimo pri tem na izgovorjavo, glas in ritem, vpliva na otroka čustveno in vzbuja v njem željo po branju. Lepota umetniškega dela razvnema otrokovo domišljijo in ga dostikrat tako navduši, da hoče še sam ustvariti kaj podobnega. Otroci zelo radi rišejo, pojo, pišejo književne sestavke v želji, da bi v njih izrazili svoje misli. V ysakem otroku je skrite nekaj ustvarjalne moči. Pustimo otroke, naj ustvarjajo, saj se tako najbolje uče in pripravljajo na poznejše življenje. Prvi plahi poskusi, pa naj še tako malo ustrezajo pravilom umetniškega ustvarjanja, so koristni, ker so sad lastnega truda in ker je izraženo v njih otrokovo razpoloženje, njegovo notranje življenje. Tako najlaže odkrijemo otrokova nagnjenja, ki jih lahko z vztrajnim delom izoblikujemo. Na koncu še nekaj. Kakor greše starši, če se sploh ne zanimajo za ustvarjalnost svojih otrok, prav tako greše tudi, če otroke preveč vzpodbujajo k delu. Tu je najvažnejše podpiranje sa- Otroška risba na razstavi risarskega krožka mostojnosti. V nasprotnem primeru zaviramo otroško psiho, dušimo otrokova nagnjenja, ki morajo ohraniti individualno obeležje. Z navajanjem otroka na to, da opazi vse lepo, da zna vse lepo tudi globoko dojemati in doživljati, starši in vzgojitelji vzgojno vlivajo nanj, saj ga lepota oplemeniti, vzpodbuja k dobremu, dviga duha in 'uči otroka, da ljubi življenje. Ne smemo pa pozabiti, da se morajo tudi starši izobraziti v tem smislu. Neki pedagog minulega stoletja je lepo rekel: »Če ničesar nimaš, tudi drugemu ne moreš ničesar dati.« R. Milenkovič PULOVER z belim vložkom Za pulover z belim vložkom in be-retko potrebujete okrog 350 gramov črne volne, srednje debele, in 100 gramov bele ter dve pletilki številka 2,5 in pa kvačko ustrezne debeline. Za beretko potrebujete še 75 cm prožne tanke žice, 30X50 cm krojaškega platna in 26X30 cm svilene podloge. Pulover pletete na desni desno, na levi levo. Rob ob pasu pletete sem in tja desno, robove od rokavih pa 1 leva, 1 desna pentlja. Za prednjik nasnujete 138 pentelj, kar vam d& 46 cm. To seveda le v primeru, če boste dobile prav tako debelino volne in če ste široke 92 cm čez prša. Sicer si boste pa naredile kroj po svojih merah. Po tem kroju boste tudi preračunale število pentelj, ki jih boste potrebovale. Najprej napletite tri centimetre roba, sem in tja desno. V naslednjih 100 vrsticah pletenje, kar znaša približno 23 cm, boste posnemale na vsaki strani po eno pentjo na vsakih 5 vrst. To boste storile 6-krat. Potem boste pa na vsakih 10 vrst narasle po eno pentljo. To boste storile prav tako šestkrat. V naslednjih 22 vrsticah boste oblikovale rokavni izrez. V ta namen boste posnele na vsaki strani po 3 pentlje, potem 2 in še štirikrat po eno. Sedaj boste delo razdelile na dve polovici in boste v sredini posnele 24 pentelj. Na 48 pentljah, ki vam bodo ostale na vsaki strani, boste napletle še 48 vrst, to je 19 cm. Pri tem boste ob vratnem izrezu posnemale po eno pentljo v vsaki četrti vrsti. To boste storile 21-krat. Potem boste preostale pentlje posnele za ramena, in sicer enkrat 13, potem pa še 14 pentelj. Zadnjik delajte prav tako kot prednjik, le da ne pletete izreza ob vratu, temveč posnamete vseh preostalih 66 pentelj hkrati. Za rokave nasnujete 54. pentelj in spletete najprej 10 cm roba 1 levo, 1 desno. Dalje pletete na desni desno, na levi levo. Do 154. vrste, to je do dolžine 35 cm, pletite tako, da naraščate na vsaki strani po eno pentljo v vsaki 4. vrsti. Tako narastete 34-krat. Potem pa nara-stete po eno pentljo v vsaki 2. vrsti (osemkrat). Pri 46 cm ^osne?®*!! delati okroglino. V ta n yr9t, p -?h '-,ki Za vložek spreaaj > v F* pentlji. Pletite sem m tja d«str8 vih osmih vrstah ,narast ^ij: • Nasledil, ni štirikrat po dve pen J • ^ te o 110 vrst pa pletite tako, d« »krat po raščale ob vsaki strani P ^ jn pe eno pentljo v vsaki *reV. *etrti (Dar-< najstkrat po eno v tretji, dl’"*,, ščajte menjaje, enkrat v ,ejj šijete, pritrdite najprej ;egft na z,-vj prednjega na prednjtk* z ra|iinu njik in potem .vl°*®* bkVačkajte; ^ všijte, nakar ob ^rezu 0 kroJu ' jJ Beretko boste kvačka1 7 *0gnjep jD in dodale 1 cm za rob. J «n0 Žic(Lu,j boste potem nabrale na p volji* • ,0. oblikovale beretko po s J ^oSte podlogo in kvarčkanim d , boste žile še krojaško platno, oeretKo dosic — Vroiu dini. tam, kjer je na . zra^TM' z X. Začele boste s p jcr0gu. * *as pentljami in kvačkale tenje 'ieLite ščajte tako, da bo vaše P _ V° tjffi okrogla plošča. V ta V % pletenje na ravno podlog merl) 12 kontrolirajte. Ko bo kr g tja e(l v premeru, kvačkajte se . 0jj je kroju in dodajte okoli centimeter za rob. Otrok lahko zelo dolgo sedi pri gorskem potoku ali na morski obali, kjeir zbira kamenčke raznih oblik in barv. Otrok navdušeno opazuje velika pestra krila metulja, ki ga je ujel. Otrok pazljivo posluša prijetno melodijo in radostno poskakuje po njenem ritmu. Široko odprtih oči spremlja mater in se vneto poglablja v dramsko dejanje na gledališkem odru ali v filmu. Otrok opaža lepoto v naravi in umetnosti, čeprav njegov okus še ni izoblikovan. Nevarnost je, da ostane pri tem v svojih elementarnih okvirih, če ne zagotovimo pravočasno pravilnega vzgojnega vpliva, da bi se otrok dokopal do potrebne estetske kulture. Za otroka je dostikrat lepo vse, kar močno vpliva nanj, vse, kar ga vznemirja, pa čeprav včasih V umetniškem smislu to ni lepo. Zato je prav otroku potrebna pomoč odraslih na tej poti. KDAJ JE TREBA ZAČETI Z ESTETSKO VZGOJO Z umetniško vzgojo, z nego okusa, z razvijanjem smisla za lepoto je treba začeti že v zgodnji mladosti. Sistematično organiziran vpliv v tej smeri sodi v pod- n&, prvi pogled razlikuje lepo od ročje estetske vzgoje, ki je za; učinkovitega, vzgojo nasploh zelo važna. Pri- Lepoto pa nahajamo povsod jetni občutki, ki spremljajo vsako | okrog nas: v naravi, podobah estetsko doživetje, vplivajo na I ljudi, v umetniških slikah, glasbi, globlje in boljše dojemanje vti-1 umetniški besedi itd. Treba je sov iz zunanjega sveta. Ta svet1 samo opaziti tisto, kat zasluži po- va na otroka in napravi nanj glo-1 mladna z novim zelenjem, zimska bok vtis.' Razen pozitivnega vpli- pod kristalno belino snega, nu-va okolice v tem smislu pa je dijo otroku pa tudi odraslemu treba navajati otroka, da opazi in I človeku obilno priložnosti, da se V Mali galeriji so v Tednu otroka pripravili razstavo mladinskih risb Eksperimentalno risarsko-modelarske šole pri Pionirski knjižnici v Ljubljani. Na sliki: del razstave je za otroka še zmeraj nov in nenavaden, zanimiv, toda neznan. Okolje, v katerem otrok živi, mu dostikrat tudi neopazno posreduje prve nauke s tega področja. Čistoča in red v stano-’ vanju, pohištvo postavljeno tako, da je ohranjena splošna skladnost, otroška soba brez mnogih V okviru Tedna otroka so v Ljubljani odprli razstavo otroških knjig. Razstava kaže razvoj povojne založniške dejavnosti otroške in mladinske književnosti. Razstavljena so tudi nekatera najpomembnejša dela tujih avtorjev, objavljena v prevodu pri nas. Na sliki: otroci na tej razstavi naužije lepote. Z otrokom moramo govoriti o tem. Da seznanimo otroka z vsem lepim, lahko raizen narave uporabljamo mnoge umetnine iz vseh panog umetnosti: glasbe, slikarstva, književnosti itd. Otroka seznanimo z umetnostjo postopoma, ob upoštevanju njegove starosti in možnosti njegovega dojemanja. S prvimi umetninami naj se otrok seznani, še preden začne hoditi v šolo, pozneje pa mu obzorje polagoma širimo, da spoznava čedalje več umetnin. Otroci n. pr. zelo zgodaj dojemajo glasbene vtise. Navdušeni so za melodije, zlasti za ritem. Pred koncertnim podi-jem v parku je zmerom mnogo otrok. Za četo vojakov, ki korakajo za godbo, stopajo otroci. Otroku je treba čimveč' peti in igrati. Otroci naj vežbajo posluh, da bodo lahko pozneje dojemali, vzljubili in razumeli dobro glasbo, Najprej jim pojasnjujmo preprosta umetniška dela, njihovo lepoto in simboliko melodije, potem pa preidimo počasi na težavnejša. Nenehoma gojimo v otroku ljubezen do te panoge Umetnosti- Tudi na dojemanje lepote v likovni umetnosti je treba dtroka navajati že v zgodnji mladosti. Prve slikanice, ki pridejo otroku v roke, malo pozneje pa ilustracije v knjigah, ki jih začne brati, vplivajo na otroka vzgojno v pozitivnem ali negativnem smislu. Ce tvorci slikanic in ilustratorji otroških knjig to premalo upošte- zornost. Toda začetnik tega ne zna. Otrok pa je v umetniški vzgoji zmerom v položaju začetnika. Zato mu moramo pomagati z njemu dostopnim jezikom, nevsiljivo, brez prizadevanja, da bi mu naenkrat nudili mnogo. Ob vsaki ugodni priložnosti ga je treba navajati, da vidi tisto, kar okrasnih predmetov, ki utrujajo ! je vredno pozornosti. Vežbati ga otrokove oči, pravilna izbira otro- je treba v opazovanju narave, ških igrač, preprostost v oblače- umetniških del, v tem, da bo nju, pametna mera v ukrepih, videl lepoto v njih. Otroka je lepo vedenje odraslih vpričo aru- treba voditi v naravo; jesenska gih ljudi, vse to zelo močno vpli- I pokrajina z bogastvom barv, po- Obleki in tričetrtinski plašč Podobni ukrepi bi bili potrebni tudi pri naS Damske gospodinje se bodo od- j uporabiti druge vrste vlaken za slej mnogo laže odločile, katero okras. vrsto tekstilnih izdelkov naj ku- Mimo raznih strokovnjakov pijo, ker je Zveza danskih pro-, delajo v Uradu za preizkušanje izvajalcev tekstilij odredila, da kakovosti tekstilnih izdelkov tudi bo na vseh tekstilnih izdelkih | predstavniki danskega Narodnega označeno ne samo, iz kakšnega1 sveta prediva so narejeni, marveč tudi, kako jih je treba prati. Razen tega bo urad za preizkušanje kakovosti tekstilnih izdelkov pre-1 izkušal tudi trpežnost barv in1 tkanin ter ugotavljal, koliko se posamezne tkanine pri pranju I skrčijo. Tekstilni izdelki, ki jih pro-1 dajajo na Danskem in ki imajo zelene etikete, se lahko perejo pri temperaturi 90 stopinj. Ce je na njih rumena etiketa, to pomeni, da voda za pranje ne sme biti segreta nad 60 stopinj, rdeče etikete pa pomenijo, da sme biti voda segreta samo na 30 stopinj. Na etiketah je tudi natanko označeno, iz kakšnega prediva so izdelane tkanine. Kakovost volnenih tkanin se določa 'po vrsti volnenih tkanin. Volnene tkanine so samo tiste, ki so narejene iz ovčje volne, na vseh ostalih tkaninah, pa naj bodo narejene iz velblodje dlake, iz dlake angor-skega zajca ali kašmirske koze, pa mora biti to izrecno označeno. za ekonomiko gospodinj- Tekstilni izdelki, ki jih prodajajo kot »čisto volno«, morajo biti izdelani izključno iz strižene volne. Zaradi večjega učinka ali okrasa je dovoljena tudi uporaba drugih tkanin, toda ne nad 5 °/o celotne teže tkanine. Tudi za vse druge vrste volnenih tkanin je natanko predpisano, iz kakšne volne morajo biti narejene in v kakšnem razmerju je dovoljeno ati s ne samo, kako je treba. ran,arv^ j posameznimi tkaninam . ^jt dostikrat tudi ne ZIjajo 8 ntf' na vprašanje, iz kaks ž® I diva so narejene tka J' regla' imajo gospodinje ven jen s vice, pa tudi stroške, P, F same iz izkušenj naUolj*.i. trošnikom, marveč bi se ^kst'1" tudi kakovost posanie*1*1 nih izdelkov. Stenska polica za je posebno praktična vaSeS\M prostora za vse potrebščine (e_ * larja ali šolarke. Na sliki JjVp'8 hitro in brez večjih strosK stva, dalje Zveze danskih gospodinj, predstavniki prodajalcev tekstilij na drobno in konfekcije in še nekaterih drugih organizacij. * Tudi naže gospodinje bi bile zelo zadovoljne, če bi pri nas ukrenili nekaj podobnega. Tako pa se irora vsaka gospodinja sama znajti kakor ve in zna, ker nima nobene strokovne pomoči. Prodajalci tekstilij jim ne morejo pomagati, ker v večini pri iz losa polico za knjige >n *geg“ h'1' je hkrati tudi pisalna m*2® ali hčerke. bcu„ci“°>^ Kadar kaj delate opravljajte dela kuhinji P« , p: A\ 6® flJ -j niku ali drugem ognju. Il' pri J jo štoru ne kurite, odprite 2»nerfl,tako - 4,, jI 1 • * j I delu okno. Najbolje pa Je» Z. •' mcrOV tud. somi skoraj ne vedo! opravite na balkonu. koren in pastinak so odporni proti mrazil, zato jih pustimo kar zunaj in jih za uporabo v kuhinji sproti izkopavamo. Tudi kitajski ohrovt dolgo vzdrži na planem, popČar, rdeče zelje in kodrasti ohrovt pa so celo veliko bolj okusni, ko jih posmodijo prve slane. Pozna jabolka in hruške pustimo kolikor mogoče dolgo na drevju. Proti koncu meseca pa oberemo vsak plod posebej in nato samo zdrave plodove pripravimo za vzimljenje. Kutine, ki jih je letos malo, naj tudi kolikor mogoče dolgo ostanejo na drevju. Orehe pa z dolgimi palicami previdno sklatimo z drevja, jim odstranimo zeleni ovoj in spravimo na suhem prostoru. Zdaj lahko že pričnemo s saditvijo sadnih in okrasnih drevesc, jagodičevja in mnogih vrst okrasnih grmovnic. Jesensko sajenje se pri večini drevesastih rastlin dobro obnese, ker se le-te do spomlftdi že nekoliko ukoreninijo. Občutljive rastline (marelice, breskve, trto) sadimo v neugodnih legah rajši spomladi. Pregosta ali kakorkoli napačno posajena drevesca lahko zdaj presadimo. Prav tako presajamo v jeseni maline in robide. Za presajanje pa izberimo samo lepo razvite rastline, ki imajo na koreninskem vratu zadostno število močnih oči (glej skico!) češnje in višnje opašemo z lepljivimi pasovi, ker bodo kmalu prilezle iz tal samice velikega in malega zimskega pedica. Odstranjujmo tudi vse gnilo sadje in še nadalje uničujmo gosenice kapusovega belina, ki nam tu in tam še utegnejo ^kodovati. Dalije in gladijole so v rasti popustile. Kljub temu, zlasti dalije pustimo vse do prve slane, nato pa jih lahko takoj izkopljemo. Nadzemne dele porežemo tako, da ostane le za pedenj dolg štrcelj za namestitev etikete s sortno označbo.' Odcvetele enoletnice ter odpadlo listje odstranimo in kompostiramo. Vse gredice temeljito očistimo plevela pa tudi trato še enkrat pokosimo. Proti koncu meseca vso cvetlične obrobke pokrijemo s tanko plastjo komposta in pripravimo material (smrekove veje, listje, slamo) za pokrivanje visokih vrtnic, vrtnic vzpe-njajk in polvzpenjalk. Ne pozabite, da so vrtnice vzpenjalke minulo zimo vse pozeblel Miha Ogorevc Športni jesenski plašč iz črtastega žameta Nova številka revije »Sodobno gospodinjstvo« Izšla je dvojna številka revije >So-dobno g<$spodinjstvo<, ki jo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Domala vsi članki v reviji so posvečeni sodobnemu stanovanju in gospodinjstvu. Skoraj vsi opisujejo to, kar smo lahko videli na razstavi »Stanovanje za naše razmere«, ki je bila poleti v Ljubljani. Razen tega je v reviji še nekaj praktičnih nasvetov za gospodinje. Hkrati smo dobili tudi 8. Številko Biltena, ki ga prav tako izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. S spravljanjem zimske zelenjadi nikar ne hitimo, ker je zdaj še v najlep-ii rasti. Pravočasno pa zberimo primeren prostor za zasipnico oziroma zemeljsko jamo, 'kjer nameravamo zelenjad vzimiti. Tudi kleti je treba v ta namen pripraviti. Vso staro, morda okuženo zemljo in pesek, ki Še ležita .v kleti od lanskega vzimljenja, znosimo na vrt, ▼ klet pa nanosimo novo zemljo, zdaj ko je primerno vlažna. Prevlažno zemljo je težk0 spravljati v klet pa tudi vlaga v kleti se utegne dvigniti nad normalno stanje. Če je le mogoče kleti tudi prebelimo, ali kako drugače razkužimo (zažveplamo) in temeljito prezračimo. Kjer pa imajo zaprto gredo, lahko to uporabijo za vzimljenje listnate in korenaste relenjadi. Hren, črni ZA KRAJEVNI PRAZNIK i . ŠOŠTANJA-8. oktober čestitajo Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL, Občinski odbor ZB, Občinski sindikalni svet, Tovarna usnja, Lesnoindustrijski kombinat, Trg. podjetje »Merkur«, Trg. podjetje »Potrošnik«, Trg. podjetje »Zarja«, Knjigarna in papirnica, Kleparska i EVNE NOVICE 'Si* v Narfoi!tn!m*lov R(an(ltove bh mu,? 8alerUi v Ljubljani W56> °$rtaJ lv'£d 6- d0 14- okto-^ prost. sak daR od 10—18. NeH S Tedi?Bistra prl Vrhniki dne 14 a"5tI£uzejev' t0 v »Ijnljpvega lesn»„ obra ob 10 otv°-N«nih Z2nrt^?a obdolka ter ogled dovinskih delov gradu Pregledte'fn*V tortnih psov H. 01?N 9 meseceven0) psov’ starih 8r»« °Pra 195R « ,v nedeljo, dne v Ljubljani '™™ ob 8 na h?*16 tečaje vsehr?t*P,sne in steno" IJameP°gTafov in strn?Pan-1 pri DruSt‘ dne,le 3e do vkn,?Jeplscev v Ljubno J.;.1oktobra za i* 0 Ponedeljka, ste«oel'ltnP Sredo Jltrojepisne tečaje, 16—io5 a*ske i.J ! dne- 10- oktobra za (Posli, v talin«? aje oa 10-13 m od tori°Me Ah tvu društva, Roška 19 Elf?aclJe . minlstrativne šole). In-St on°msl(i . Prospektom dobite na °d 10—j|rednji šoli, Prešernova ' popisi in revije. Drž. skn ePte v Ljubljani obvešča tn, PeriorijVitt želijo naročiti inozem-» naročuaZo leto 1957' da spreje-be i ar0Čiiih do oktobra 1956. — Wai?Sftno ža°Ho^nih po tem roku> vt; VSe nari7,a dobavo celotnth letni- t1« aiZe!Psker^ e informacije dobite tile , venilo ?ddelku Državne založ-19. Ljubljana, Trg revolu- KINEMATOGRAFI S 0 L S T V 0 ^lif1n°mesečnik0 dru.štvo LRS pri-^jai lrane rili celodnevni tevčaj za *tvn £ sPre1em? Syce elektrostroke. bta 'Erlavčev? Elektrotehniško dru-Tefaj bn ?o Ce?ta do 25. okto-ob zadostni udeležbi. da žalostno vest, Bistrici umrl V^tor plahuta el^nec-povratnik tW. ‘2 Bel0ije Is bn - “[r3gega pokojnika 1956 n .ftek, 4. oktobra v6«u£riMe v si°- Hruiine: ^ Lahuta, Mandel, Zajc KONCERTI Slovenska filharmonija sprejema prijave za oranžni (reprizni) abonma v dneh 8. in 9. oktobra od 10—13 in od 17—18.30. — Prvi koncert oranžnega abonmaja bo repriza prvega koncerta iz rumenega abonmaja pod vodstvom dirigenta Eleazarja de Carvalha, osrednja točka sporeda pa bo Stravinskega suita »Petruška«. Prvi koncert rumenega abonmaja bo v petek, 12. oktobra ob 20.15. PREDAVANJA Na povabilo Tehniške fakultete Univerze in Inštituta za metalne konstrukcije v Ljubljani bo g dr. Curt F. Kollbrunner iz Ziiricha, znani strokovnjak za področje jeklenih konstrukcij, v sredo, dne 10. oktobra Imel v veliki predavalnici Oddelka za rudarstvo in metalurgijo, Aškerčeva ul. št. 32, pritličje, dve predavanji, in sicer: 1. Sodobne jeklene konstrukcije visokih gradenj ob upoštevanju sta-bilitetnih problemov; 2. Sodobne jeklene konstrukcije vodnih zgradb in gradnja jeklenih fundamentov za turbinske skupine. — Pričetek predavanj bo ob 9. Vsako predavanje, ki bo spremljano z diapozitivi ,bo trajalo eno uro ln četrt z vmesnim četrturnim odmorom ter z okrog enourno diskusijo po koncu obeh predavanj. — Dr. Kollbrunner Je med drugim tudi predsednik Evropske konvencije za jeklene konstrukcije. Njegovi predavanji bosta nedvomno mnogo doprinesli k reševanju problematike na področju jeklenih konstrukcij pri nas. Vabljeni vsi, ki jih zanima to področje! GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 13. oktobra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Premiera. Izven. — Otvoritev Jubilejne Linhartove dramske sezone 1956-57. Nedelja, 14. oktobra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Izven ln za podeželje. V soboto, 13. oktobra, bo Drama SNG začela Jubilejno Linhartovo sezono s premiero Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Režiser nove uprizoritve »Pohujšanja« Je inž. arh. Viktor Molka, ki je obenem tudi scenograf, kostumsko Jo Je opremila Alenka Bartl-Serša, a glasbo je prispeval Marijan Vodopi- I vec. Petra igra Andrej Kurent, Jaclnto [ na premieri Duša Počkajeva, a na re- I prizi Nedeljka Kacinova k. g., Zlodeja I Vladimir Skrbinšek, župana Stane J Potokar, županjo Mila Kačičeva, Da- | carja Maks Furijan, Dacarko Vida Juvanova, Ekspeditorico Ivanka Meža-nova, učitelja .Sviligoja Branko Miklavc, notarja Jože Zupan, štacunarja Jurij Souček, štacunarko Elvira Kraljeva, cerkovnika Janez Rohaček, debelega človeka Bert Sotlar, popotnika Drago Makuc. Prosimo vse statiste, ki so sodelovali v minuli sezoni pri »Henriku IV.« in še nekaj novih, da se zglase v Drami v ponedeljek, 8. oktobra ob 19.30. OPERA Nedelja, 7. oktobra ob 19.30: Wolf-Ferrari: »Štirje grobijani«. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 8. oktobra ob 18: Koncertni večer ob Tednu matere ln otroka. Prireditev Zveze prijateljev mladine. TOrek, 9. oktobra; Zaprto. Sreda, 10. oktobra ob 20: Wolf-Ferra-ri: »Štirje grobijani«. Zaključena predstava za TSS. Četrtek, U. oktobra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma B. Operno občinstvo obveščamo, da bo začetek večernih abonentskih in iz-venabonentskih opernih predstav redno ob 19.30. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 7. oktobra ob 15.30: Malenšek-Pregelj: »Srce nikdar ne laže«, spevoigra. Popoldanska predstava, izv. Nedelja, 7. oktobra ob 20: Malenšek-Pregelj: »Srce nikdar ne laže«, spevoigra. Večerna predstava. Izven. Okoliške obiskovalce opozarjamo na današnjo popoldansko predstavo. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-800. , Prijave za razpisani abonma se sprejemajo dnevno v pisarni gledališča v Mestnem domu od 10—12 in od 16—18. Abonma se lahko naroči tudi po telefonu na št. 32-860. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo ima dr. Stanka Rosenstein, Javorniška pot. Brivsko dežurno službo Ima v nedeljo, 7. oktobra, Marija Boštar, brivski salon, Prešernova cesta. KINO »RADIO«: ameriški barvni film »Južno od Sahare«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja amer. barvnega filma »Pogumen kot Lassi«. »PLAVŽ«: franco«ko-nemški barvni film »Cigan baron«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10.30 matineja mladinskega filma. KINO »KOMUNA«: ameriški barvni film »Dva tedna ljubezni«. Tednik: F. N. 39. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. Film je na sporedu do 10. t. m. KINO »VIČ«: angleški film »Jaz in gospod minister«. Tednik: Cankar. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjič. KINO »SOČA«: italijanski film »Za spuščenimi zavesami«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Eleonora Rossi-Drago in Massimo Girotti. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic r vseh kinematografih od 9—<11 in od 14 dalje. KINO »LITOSTROJ«: italijanski film »Oprosti mi«. Predstave ob 16, 18 in 20. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: Revija mladinskih filmov: Angleški film »Pot k uspehu«. Predfilm Dva dečka in Zlata antilopa. Predstave ob 10, 14 in 17, za mladino, ob 20 za odraslo. -><• Vstopnice za vse predstave bodo v prosti prodaji uro pred vsako predstaven — Cena vstopnic za mladino 10 din, za odrasle 40 din. 8. oktobra bo na sporedu nemški film »Leteča učilnica«. KINO »UNION« Ameriški barvni film Velika noč Casanove Tednik: Filmske novosti 39. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 19 matineja Istega filma. — V glavni vlogi Bob Hope in Joan Fostane. Film je na sporedu do 13. oktobra. RADIO LJUBLJANA Spored za nedeljo, 7. oktobra Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.00 in 22.00. 6.00—7.00 Vesele in poskočne za prijetno nedeljsko jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.35 Slovenske narodne pesmi — 8.30 Otroška predstava: Sneguljčica (ponovitev) — 9.35 Glasbena medigra — 9.45 Se pomnite, tovariši... Adolf Arigler-Bodim: sto na enega — 10.15 Nedeljski simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Lahka glasba — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajtel — I. del — 15.15 Želeli ste poslušajte! — II. del — 16.00 Peč ln okolica (reportaža) — 16.24 Glasbena medigra — 16.30 Promermdnl koncert — 17.30 Radijska igra: Claude Aveline: Jetnik — 18.40 V zabavnem ritmu — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes | reklame — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi: Dr. Jože Kastelic: Muzeji — vez med kulturami — 21.15 Koncert Plesnega orkestra Radia Zagreb — 22.15—23.00 Nočni koncert — 22.15—23.00 UKV program; Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). ss KINO »SLOGA« Ameriški barvni film »IZOGIBAJ ŠE DIABLA« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln *1. Ob 10 matineja Istega filma. Film je na sporedu do 10. oktobra. KINO »SISKA« Ameriški barvni film »Peter Pan« Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjie. KINO -TRIGLAV« Ameriški barvni film »Rapsodija« V glavni vlogi Elizabeth Taylor in Vittorlo Gassman. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. Danes zadnjikrat. HANS FALLADA Xaf &daj, FANT je ■ kimala !fginila 2 Ovčko pod roko, ta pa je še hitro ln kratko •troke, ■ ntu Cez rame. Zdaj je v tej tovarni, kjer dobivajo \ 6 razmišljal Fant, ki je ostal zunaj. Iznova je moral po-St ^ 0®e^nimi podatki, zapisovala jih je višja sestra s sivimi *hol0i {6\r0g*rn °braz°m. Fant se je bal za Ovčko, ker bi imela ^ tazmUh * v oskrbo te starke. Ta jo bo gotovo nahrulila, “Všajjj ne bo storila vsega, kakor je treba. S ponižnim kilo Sl.ern Poskušal pridobiti njeno simpatijo, strašno ga ^ Je rabu”1’ k° n* vedel rojstnega datuma, svoje žene. Višja sestra 'Po 1X3 navac*i- Tega ne ve noben mož.« bavadl« vendar tako lepo, če bi pri njem ne bilo tako kot *Zdaj lahko svoji ženi še enkrat rečete na svidenje.« Ij^jših* 4 53 V tesen prostor, ki je bil ves poln najraz- Srajc;S r°^6v neznanega namena. Ovčka je sedela tam v dolgi v oh m Se mu smehljala. Kot majhna deklica je bila, vsa rož-k SrhehH X\Z' 80 se nani vsipali razpleteni plavi lasje. Tako se *^ecit a' *Cakor da j° je malce sram. svoji ženi na svidenje,« je višja sestra nekaj brkljala pri vratih. Fant je stal pred svojo Ovčko. Najprej je opazil, da ima na beli srajci lepe modre venčke. Ko mu je položila roke okoli vratu in potegnila njegov obraz k svojemu, je opazil, da tisto na srajci niso venčki, marveč modri pečati z napisom »Mestne bolnišnice Berlin«. In še nekaj je ugotovil: pravzaprav ta srajca ne diši nič kaj prijetno. Ovčka je rekla: »Tako, Fant moj, mogoče bo že nocoj, jutri zjutraj pa zagotovo. Tako se veselim Storžka.« »Ovčka, naj ti povem: zaklel sem se, da poslej vse življenje ne bom pokadil ob sobotah niti ene cigarete, če bo šlo vse v redu-« »O, Fant, Fant moj,« je rekla Ovčka, sestra pa je že zaklicala: »Tako, gospod Pinneberg!« Ovčka je zardela, ko jo je sestra vprašala, ali je šlo v redu. Pokimala je, šele zdaj je Fant opazil, da je Ovčka sedela na nočni posodi, medtem ko se je poslavljal od nje, zato je zardel tudi on in se mu je zazdelo vse skupaj preneumno. »Telefonirate lahko vso noč, kolikorkrat hočete,« je rekla višja sestra, »tu pa je obleka vaše žene.« Potem je šel Pinneberg počasi po stopnicah in se je zdel samemu sebi zelo nesrečen in je mislil, da je vse zato, ker jo je prvič v svojem zakonu popolnoma prepustil drugim ljudem in ker bo zdaj doživela nekaj, česar on ne more> doživeti z njo. »Morda bi bilo bolje, če bi naročila babico. Potem bi bil lahko ves čas pri Ovčki,« je razmišljal, medtem ko je stopal po Malem živalskem vrtu. Tistih žensk ni bilo več tam. Kar žal mu Je bilo, tako rad bi govoril s katero izmed njih. Tudi Puttbreesa ni bilo na spregled. Sicer pa bi Fant zdaj niti ne mogel govoriti z njim. Tiho se je odpravil v stanovanje nad kinom. Rokave si je zavihal, si privezal Ovčkin predpasnik in začel pomivati posodo, iznenada pa je glasno spregovoril sam s seboj: »Kaj pa, če je ne bom videl nikoli več? Včasih se tudi to primeri. Zelo pogosto celo...« XVI. Ob misli »morda je ne bom videl nikoli več« ni nič kaj prijetno v stanovanju, ki je bilo še pred nekaj urami tako živahno. No, za prvo silo je imel precej dela s pomivanjem posode. Počasi je začel, temeljito je s čistilnim praškom obdelal vsak lonec posebej. Misli so se mu kar naprej lovile na beli srajci z modrimi venčki. Tako zardela, nekam otroška je bila Ovčka. Umazane posode Hi bilo več. Kaj zdaj? Spomnil se je, da je že pred nekaj tedni nameraval obložiti vrata s klobučevinastim trakom, ker je včasih vleklo. Ze od začetka zime je imel klobučevino pripravljeno, pa modre žebljičke tudi. Lotil se je dela, čeprav je bilo že marca. Natančno je pomeril trak, ga za silo pritrdil in preverjal, ali vrata dobro zapirajo. V redu so se zaprla. Potem je pribil klobučevinasti trak. Počasi je zabijal žebljičke drugega za drugim, saj je imel dovolj časa. Pred sedmo nima smisla telefonirati, je razmišljal. Sicer pa ne bo telefo^ral, marveč bo šel tja, ker bo tako prihranil nekaj drobiža in morda izvedel kaj več, kot bi po telefonu. Mogoče jo bo celo lahko videl. Kaj pa, če je ne bo videl nikoli več? Počasi je začel obešati njeno obleko, ki je tako lepo dišala. Seveda ni bil dovolj dober z njo, je ugotavljal, prepogosto je nergal, pa tudi mislil ni nikoli prav na to, kar je njo skrbelo. Možje seveda po navadi mislimo na take reči šele takrat, ko je mogoče že prepozno, kot po navadi, kakor je rekla višja sestra. Zares je bilo kot po navadi. Zdaj se nima smisla kesati, je ugotovil. TOVARNA OPTIČNIH IN STEKLOPIHAŠKIH IZDELKOV t S razstavlja svoje najnovejše izdelke na razstavi izvoznih artiklov v Ljubljani Razstava izvoznih artiklov je brez dvoma revija naj kvalitetnejših* izdelkov naše industrije. Mimo lahko trdimo, da ti izdelki zaradi svoje dovršenosti, ki v nobenem pogledu ne zaostaja za inozemskimi, presenečajo predvsem tuje obiskovalce- Splošno pozornost pa vsekakor vzbujajo precizni optični in steklopihaški izdelki tovarne TOS iz Ljubljane. Vsakdo, kdorkoli ve, da spada optična industrija v svetu med najbolj komplicirane, daje priznanje TOS-ovemu kolektivu, ki razstavlja med drugim: laboratorijske mikroskope od 40-krat do 1620-krat; projekcijske aparate — episkope, s pomočjo katerih, lahko projicirate slike (barvane in običajne) naravnost iz knjige. Še posebno zanimiv je univerzalen diaprojektor (glej sliko) za projiciranje diafilmov, diapozitivov in mikropreparatov. Nova serija teh univerzalnih diaprojektorjev je pravkar dokončana ter je konstrukcija bistveno izboljšana, saj se na pr. diafilm zaradi posebne naprave nič več ne opraska, ko ga vrtite skozi zaščitni stekli. S specialnim tubusom za mikro-projiciranje pa lahko projicirate s tem diaprojektorjem na steno oz. platno vsa prozorna telesa (listje, lase, ude raznega mrčesa itd., itd.). Za ta novi izdelek so se izredno zanimale na Zagrebškem ve-, lesejmu najrazličnejše ustanove, ker je možno z njim projicirati še tako majhne delčke na platno do povečave 500-krat. Nadaljnji zanimiv izdelek je dioptri-meter in dinameter, namenjen za merjenje do natančnosti 1/10.000 mm. Še cela vrsta je optičnih artiklov, ki jih razstavlja tovarna TOS, in katere smo morali pred njeno ustanovitvijo izključno uvažati. Ne smemo prezreti tudi ste-klopihaških izdelkov, ki jih danes uporabljajo v vseh naših kemičnih, medicinskih, kmetijsko-znanstvenih, fizikalnih in industrijskih laboratorijih. Zavedajmo se, da se je tovarna TOS razvijala pod najtežjimi okoliščinami, pa je vendar v kratkih letih svojega obstoja dosegla zavidanja vredne uspehe, ki so lahko v ponos vsej naši •kupnostL 3790 Poročili so se v Ljubljani Zdravnik Dušan Milutinovič in študent Jelka Milkovič, delavec Franc Ke-ček in boln. strežnica Gabrijela Čeh, abs. fizike Miroslav Ramšak in uslužbenka Stanislava Prevorčič, kovinostrugar Rafael Mlinar in tiskar, vlagalka Kuža Lotrič, kovinski brusač Janez Sodja in delavka Marija Dragan, steklopihač Jurij Švajger in uradnica Frančiška Kokalj, mesar Ivan Lipah in bolniška strežnica Martina Zorec, strojnik Franc Benčina in delavka Antonija Markovčič, delavec Stanislav Hren in kro-iačica Jožefa Kastelic, mizar, pomočnik Janez Kraševec in delavka Angela Hren, računovodja Alojzij Kamin in trg. pom. Mežan, elektrotehnik Franc uradnica Julijana Češarek, Alojzija ~ jk Pajk . čevlj. pom. Karl Falnoga in vrtna delavka Ljudmila Pomp?, kmečki delavec Ljudevit Treven in kmečka delavka Marija Jurca, nameščenec Julij Legat in šivilja Marta Povšič, uslužbenec Ivan Mrhar in delavka Angela Anžur, delavec Jožef Pegrin in gosp. pom. Mathilde Koler, strojni inženir Mirko tdfeuš in med. sestra Amalija Strniša, gradbeni tehnik Marko Bizjak in frizerka Silvestra Jakomin, str. ključavničar Adolf Saksida in šivilja Ana Kranjc, elektrotehnik Peter Kablar in nameščenka Marija Germek, čevlj. pom. Alojzij Vidmar in delavka Matilda Bacciavilla, uslužbenec .Rudolf Bizjak in uslužbenka Marija Žagar, nameščenec Aleksander Prosen in šivilja Jovanka Leben, elektrotehnik Josip Starc in uslužbenka Alojzija Baloh, zidar Matija Schofer in strojepiska Cveta Lubej, elektromonter Valentin štibil in uslužbenka Vincencija Jerman, livar Ciril Peterca in učiteljica Stanislava Perhaj, elektromehanik Anton Breceljnik in nameščenka Vida Oswald, prevoznik Jožef Dremelj in šivilja Veronika Mehle. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA« - TRBOVLJE II: amer. barvni film »Roberta«. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«; Paloma«. KINO nemški barvni film >La MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Nedelja, dne 7. oktobra: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Ponedeljek, dne 8. oktobra: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Rapsodija«. UDARNIK: Ameriški film: »Klic divjine«. slov: narodno gledališče Nedelja, 7. oktobra ob 15: Patrick: »Vroča kri«. Red U in izven. Ponedeljek, 8. oktobra: Zaprto. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE Nedelja, 7. oktobra ob 14: A. P. Cehov: »Stare ruske šale«. Gostovanje v Topolšici. Razpored nedeljske zdravniške dežurne službe za oktober 1956: Dne 7. oktobra: dr. Jože Fišer, Gregorčičeva ulica 7; 14. oktobra: dr. Jože Čerin, Cankarjeva ulica 9; 21. oktobra: dr. Jože Grilc, Kocbekova ulica 3 (novi blok); 28. oktobra: dr. Maksim Sevš^k, Ljubljanska česta 36. Nedeljska dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zj. KINO ameriški film »Marija Va~ VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 7. oktobra ob 16: Ivan Cankar: »Hlapci«. Izven in za podež. Sreda, 10. oktobra ob 20: Anton Tomaž Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Premiera. Izven. Petek, 12. oktobra ob 20: Anton Tomaž Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Izven. KINO »STORŽIČ«: Ob 8.30 »Bagdadska roža«, ob 10 ameriški film »14 ur«, ob 14 francoski barvni film »Turek Napo-litanec«, ob 16, 18 in 20 pa jugoslovanski film »Ne obračaj se sinko«, zadnjikrat. »TRIGLAV« — PRIMSKOVO: amer. film »Leteča vraga«. Predstave ob 15, 17 in 18.30. »SVOBODA«: Francoski barvni film »Turek Napolitanec«. Predstave ob 15, 17 in 19.30. Natečaj za štipendije Sveta za kulturo in prosveto LRS objavljen v Slovenskem poročevalcu in Ljudski pravici, dne 29. julija 1956, se podaljša do 20. oktobra 1956 a in se istočasno razširja na naslednje študijske skupine: meteorologijo, astronomijo, umetnostno zgodovino, svetovno književnost na Prirodoslovno matematično filozofski fakulteti ter predvojaško vzgojo in geografijo na Višji pedagoški šoli Komisija za štipendije pri Svetu za kulturo in prosveto LRS 3820 Gradbeno podjetje Dravograd razpisuje mesto ŠEFA RAČUNOVODSTVA POGOJI: srednja ekonomska ali njej sorodna šola in večletna praksa — Ponudbe z življenjepisom pošljite na upravni odbor podjetja do 15. oktobra 1956 3813 PREDILNICA LITUA razpisuje naslednji delovni mesti za: tehničnega vodjo Pogoji: tehnična fakulteta in najmanj 5 let prakse v tehnični stroki ali srednješolska izobrazba in najmanj 10 let prakse v tekstiliii stroki šefa biroja za napredek proizvodnje Pogoji: visokošolska iz- obrazba (pravno ekonomska ali tehnična fakulteta), praksa zaželena; ali srednješolska izobrazba in najmanj 5 let prakse v tekstilni stroki oziroma v drugi stroki na podobnih delovnih mestih z 10 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko, oziroma samsko stanovanje zajamčeno. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. 3740 Z BLEDA KINO »BLED«: amer. barvni film »Dekle z neapeljskih ulic«. V glavni vlogi Lana Turnen, Pier Angeli, Carlos Thompson in Bonar Colleano. Predstav^ ob 14, 16. 18 in 20. IZ DOMŽAL KINO Ameriški film »Tarzanova jeza«. Predstave ob 15, 17 in 19. Predvajamo tudi dioreklame. Remontno podjetje Divača Telefon št. 1 proda kamion, »Mercedes« 4 t, generalno popravljen Interesenti naj se javijo tele-fonično ali pismeno na' upravo podjetja. 3785 ^be-Zbe OIZINFICIRA IN OEZODORIRA ne zamudite PRILOŽNOSTI! Po ugodni ceni prodamo poltovorni avto znamke FIAT z nosilnostjo 600 kg Vozilo je v brezhibnem stanju Informacije na upravi TRGOVSKEGA PODJETJA »TOBAK«, Koper 371! KOMISIJA ZA ObLO KOPER RAZPIS IMENOVANJE DIREKTORJEV PR RAZPISUJE na podlagi člena 10 Zakona o pristojnosti ^ okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. lovno mesto DIREKTORJA podjetja »STIL« v Kopru POGOJI: ekonomist s 3-letno prakso — lesnoindustrij ski tehnik z 10-letno prakso na vodilnih položaji Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom ®trol^eca usposobljenosti dostavite ObLO KOPER v roku m po razpisu. 3810 PODJETJE ZA PTT PROMET V LJUBLJEN1 razpisuje večje število pripravniških mest za absolvente (tke) popolne srednje šole ali ekonomske srednje ^ manjše število pripravniških mest za moške absolvente nižje srednje šole Pripravniki bodo zaposleni v Ljubljani, ožiroma na P°4r ljubljanskega okraja. — Plača po tarifnem pravilgj1^—-Prošn j e in izčrpni živi4 en j epis z navedbo krajajstano— vložite pismeno na upravo podjetja, Cigaletova 6, »UNION« levska«. »METROPOL«: angleški film na ladji«. Dopoldan matineja filma »Titanik«. »Žena amer. IZ 2ALCA KINO x Francoski barvni film »Kadet Ru-selle«. Predstave ob 15, 17 in 19.30. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO j Ameriški barvni film »Karneval ▼ Texasu«. Predstavi ob 17 in 20. , UPRAVNI ODBOR Strokovnega združenja lesnoindustrijskih podjetij LR Slovenije razpisuje mesto TAJNIKA Pogoji: primerna izobrazba, organizacijska sposobnost in popolno poznanje problematike lesne industrije Plača po dogovoru. — Nastop službe čimprej. Ponudbe z življenjepisom je poslati do 18. oktobra 1956 na Strokovno združenje lesnoindustrijskih podjetij LRS, Ljubljana, Kidričeva 1/1. \ 3773 linilll!l!lllll!llllll!!lllllll;lllllllllll!l!llllllllll!lllll!llllllllllllllll!lllllllllll lilllllllllllllillllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHilllilllllillllli Komisija za razpis mesta upravnika Otroških jasli v Tržiču razpisuje delovno mesto „ UPRAVNIKA OTROŠKIH JASLI V TRŽIČU Kandidat za to mesto mora izpolnjevati enega izmed pogojev: a) medicinska sestra — b) otroška negovalka s tečajem za vodstvo jasli in s 3-letno prakso na vodilnih položajih v podobnih ustanovah. Prošnje s podatki o dosedanjih zaposlitvah pošljite najkasneje do 31. oktobra 1956 na OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TR2IC. 119 Tovarna »A E RO« Celje sprejme v službo inženirja kemije dva kemo-tehnika Nastop službe takoj. Obenem razpisuje ŠTIPENDIJO za študij kemije na tehniški fakulteti Prošnje pošljite do 15. oktobra 1956. C 241 »KOSTROJ« TOVARNA USNJARSKIH IN ČEVLJARSKIH STROJEV SLOVENSKE KONJICE « razpisuje delovno mesto za šefa računovodstva Pogoji: srednja šola ali ustrezajoča -strokovna soia manj 5-letno prakso kot samostojni računovodja v indus ^ skem podjetju. Prednost imajo s prakso v strojni a vinsko-predelovalni industriji. Plača po tarifnem pravilniku. — Družinsko stanova zagotovljeno. Ponudbe pošljite na upravo podjetja hkrati z OP*50 dosedanje službe. Nastop službe takoj. 3788 OGLEJTE Sl NAJAKTUALNEJŠO PRIREDITEV GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA v LETOŠNJEM letu I. SEJEM IZVOZNIH ARTIKLOV JUGOSLAVIJE SAMO SE danes RAZSTAVNI PROSTORI SO ODPRTI VSAK DAN OD 9. DO 20. URE - IZKORISTITE 25-ODSTOTN1 POPUST NA 2ELEZNICI • Prikazani bodo nešteti predmeti 9 področja celotne indtt- nelov®* strije • kmetijstva • gozdarstva in obrtništva ~ u kolektivi • Šolska vodstva • organizirajte skupini® za ogled tega sejma. GOSPODARSKO RAZSTAV1SČE — LJUBLJANA Komisija za razpis mesta direktorja za trgovsko podjetje veliko >GROSIST«, Videm-KRSKO, razpisuje po čl. 10 ona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov radru FLRJ, št. 34/1955) mesto direktorja trgovskega podjetja na veliko »GROSIST««, VIDEM-KRSKO pogoji;.komercialist s 5-letno prakso v sličnem podjetju nižji komercialist z 10-letno prakso }jvj.^°^ovane ponudbe s potrebnimi dokaai in kratkim *kenT^ePiS(>m <*° 15- oktobra 1956 Občinskemu ljud- U odboru — oddelku za gospodarstvo VIDEM-KRSKO. ^ 3808 Oelašgfte v »Ljudski pravici«! Splošno gradbeno podjetje »BETO N«, Celje ,azPisuje mesto strojnega inženirja ^najmanj 5-letno prakso — ali strojni tehnik z naj-,°'leftno Prakso za tehničnega vodjo kovinske deli Podjetja. Prednost imajo tisti, ki imajo prakso z gradbenimi stroji Ponudbe tarifne!n Pravilniku podjetja do 20.000 din mesečno. ‘®eton« r5131:1 03 naslov: Splošno gradbeno podjetje Celje, C 243 Razpis OhTo°.MlSIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI koper RAZPISUJE 0BClNcDLAGI Clena 10 ZAKONA O PRISTOJNOSTI UST J? rN OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOROV (UR. 34/55) DELOVNO MESTO DIREKTORJA gradbenega podjetja PRVI MAJ v Kopru " GRADBENI INŽENIR S 5-LETNO PRAKSO Vadbeni tehnik z io-letno prakso KANDIDATI MORAJO IMETI 5 LET PRAKSE NA Dilnih položajih *<**0VANE PROŠNJE Z ŽIVLJENJEPISOM TER 0b- °M STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI DOSTAVITE roper v roku 15 dni po razpisu 3807 RAZPIS okj-,150^aS 1 člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih in * ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, 34/55) RAZPISUJE KOpIbMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV ObLO R delovno mesto DIREKTORJA lvovskega podjetja »K L JI S« v Kopru 8ofc(f?CiOJI: komercialist s 5-letno prakso v trgovini.— vi-3 w Vallficiran trgovski delavec z 10-letno prakso, od tega vodilnem položaju WnK0lkovane Prošnje z življenjepisom ter opisom stro-e usposobljenosti dostavite ObLO KOPER v roku 10 dni r«2pisu 3811 DROBNI OGLASI ZAPOSLITEV STAREJŠO ZENSKO, najraje upokojenko, sprejmem takoj za stalno k trem otrokom brez matere. Stanovanje in vsa oskrba v hiši. Ponudbe pošljite čimprej na naslov: Vinko Zupančič, Kopališka ulica št. 1, Zagorje ob Savi. Z 22 VESTNEGA KURIRJA sprejmemo. — Podružnica LP, Kranj. z POŠTENO DEKLE, vajeno vseh gospodinjski del, se želi zaposliti. Ponudbe poslati podružnici LP Hrastnik pod »vestna«. z GOSPODINJSKA POMOCNICA, ki še ni delala v tovarni, dobi službo. Ponudbe v upravo LP pod »Poštena«. 3809 z SOFERJA-MEHANIKA takoj sprejme tovarna »Indos«, Ljubljana-Moste, Ob železnici. 3827 z NABAVNEGA REFERENTA s fakultetno izobrazbo ali srednjo ekonomsko Solo oz. srednjo tehnično tekstilno Solo, z dvoletno prakso ali popolno srednjo šolo z večletno prakso, sprejmemo takoj. Ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: Tovarna klobukov »Sešir«, Škofja Loka. 3826 z DIVJI KOSTANJ UPRAVA GOJITVENIH LOVIŠČ LRS odkupuje tudi letos svež divji kostanj. Odkup je na sedežu uprave, Ljubljana, Erjavčeva cesta Ha v ponedeljkih in četrtkih od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure — Vse informacije lahko dobite na telefon 20-702 RAZPIS. Komisija' za razpis mest upravnikov gospodarskih podjetij ObLO Šmarje pri Jelšah, razpisuje za kmetijsko gospodarstvo »Jelžin-grad« v Šmarju pri Jelšah sledeča delovna mesta: 1. za upravnika kmetijskega posestva; 2. za računovodjo kmetijskega posestva. Pogoji: za vsako delovno mesto potrebna strokovna izobrazba in najmanj 5-letna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje (družinsko ali samsko) v JelSingradu. Prehrana je možna v menzi Jelšingrada. Prošnje je vložiti na tukajšnjem ObLO do 25. oktobra. z PRIUČENA TRGOVSKA MOC ln kurir — dobita službo. Zglasiti se v podjetju Precizna mehanika, Ljubljana, Čopova 34. 3818 z RAZPIS. Upravni odbor Goriškega muzeja v Novi Gorici razpisuje mesto kustosa za spomeniško varstvo (za celotno področje goriškega okraja). Zaželen je umetnostni-zgodovinar. Pismene ponudbe poslati na naslov; Goriški muzej v Novi | Gorici. 3819 z , DOBRA FRIZERKA z večletno pra- j kso, išče zaposlitev, najraje na deželi. Novak Branka, Poljane-aiad Škofjo Loko. T 133 z Prodamo 3-tonski tovorni avto »MERCEDES« potreben manjših popravil Elektro Ljubljana-mcsto, Krekov trg 10 DVA INTERNA USLUŽBENCA s popolno srednješolsko izobrazbo po-trebuie DOZ, podružnica Murska Sobota. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na gornji naslov. 1404 z NAMESCENKA, starejša, z večletno Erakso, išče primerne zaposlitve v Jubljani. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podr.užnlcl LP na Titovi cesti 1. 1374 z UPRAVNO-PRAVNEGA REFERENTA s pravno ali ekonomsko fakulteto ter 5 let prakse ali pa s srednješol. sko Izobrazbo in najmanj . 10 let prakse v upravnih ekonomsko-fl nančnih poslih išče Okrajni ljudski odbor Celje ter nudi razen drugega tudi primerno družinsko sta-« novanje. 1406 z VIŠJI GRADBENI TEHNIK, srednjih let, z večletno prakso, Išče zaposlitve v gradbeni stroki v podjetju ali ustanovi v Ljubljani ali izven nje. Naslov v upravi LP ali v ljub. podr. LP na Titovi cesti 1. 1375 z ELEKTROTEHNIK, mlajši, želi zaposlitve v svoji stroki. Naslov v upra- vi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti 1. 1376 z VEC MATERIALNIH KNJIGOVODIJ za delo v materialnih in mezdnih knjigovodstvih potrebuje Inštitut za elektroveze. Ponudbe pošljite na naslov: Personalni oddelek Inštituta za elektroveze, Ljubljana, Linhartova 35. 1048 z ŠOFER, 6rednjih let, želi zaposlitve. Ima 5 let prakse v vožnji s tovornim avtomobilom. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti 1. , 1377 z NAMEŠČENEC z nižjo šolsko Izobrazbo, mlajši, išče zaposlitve v administrativni stroki. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti 1. 1378 z LETALSKI MEHANIK J. 12-letno prakso želi zaposlitve v svoji stroki. Naslov v upravi LP ali v ljub. podr. LP na Titovi cesti 1. 1379 z KMETIJSKEGA TEHNIKA .in terenskega inštruktorja potrebuje Državni zavarovalni zavod. Informacije daje DOZ, podruž. Radovljica. 1411 z STROJEPISKO, perfektno, zaposlimo v Ltubljarii. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti l. 1380 z VAJENCA za vodovodne instalacije vseh vrst sprejmemo. Imeti mora stanovanje. Zaposlitev je v Ljubljani. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti 1. . 1381 E KVALIFICIRAN PLESKAR za kovinske in lesne izdelke dobi takoj zaposlitev, prav tako tudi dva tehnika lesne stroke, perfektna strojepiska • ln stenografka z znanjem nemščine. Ponudbe pošljite na »Elan«, Begunje na Gorenjskem. 1413 z NOTRANJEGA USLUŽBENCA namesti Državni zavarovalni zavQd, podr. Transport. Informacije dobite pri DOZ, Centrala Ljubljana, Miklošičeva cesta 19. 1414 z KOMERCIALIST, mlajši, s končano ekonomsko »rednjo šolo ln 5-letno prakso, Išče zaposlitve v Ljubljani ali izven nje. Pogoj: družinsko stanovanje. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti 1. ' 1385 z KROJAŠKI POMOČNIK, srednjih let, želi zaposlitve v Ljubljani. Naslov v upravi LP ali pa v ljubljanski podruž. LP na Titovi cesti 1. 1387 z MIZAR, srednjih let, z večletno prakso, išče zaposlitve. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podruž. . - LP na Titovi cesti 1, 1388 z , URARSKI POMOČNIK, srednjih let, z osemletno prakso, Ište zaposlitev. Naslov v upravi lista ali v ljub. podruž. LP na Titovi cesti 1. 1389 I STROJNI TEHNIK, mlajši, želi zaposlitev v svoji stroki. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podruž. LP na Titovi cesti 1. 1390 z TRGOVSKEGA POMOČNIKA za že-lezninsko stroka ln trgovsko pomočnico za prodajo gospodinjskih potrebščin potrebuje Trgovsko podjetje »Železnina«, Jesenice na Gorenjskem. 1420 z KNJIGOVEZ, mlajši, s šestletno prakso, išče zaposlitev v svoji stroki. Naslov v upravi LP ali v ljub. pod. LP na Titovi cesti 1. 1401 z KURIR, srednjih let, želi primerne zaposlitve. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti 1. 1397 z PRAVNICA, starejša, z desetletno prakso, išče zaposlitev v Ljubljani. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podruž. LP na Titovi cesti 1. 1396 z VEČJE ŠTEVILO GRADBENIH DELAVCEV za zaposlitev v Ljubljani potrebujemo. Naslov v upravi LP ali v ljubljanski podružnici LP na Titovi cesti 1. 1395 z VAJENCA ZA LIVARJA zaposlim oz. sprejmem v uk, če ima stanovanje. Zaposlitev v Ljubljani. Naslov v upravi LP ali v ljub. podruž. LP na Titovi cesti 1. 1392 z IZURJENO KROJILJO PLETENIN in pomožnega delavca sprejme tovarna »Angora«, Ljubljana, Emonska cesta 2. 1422 z KUPIM Železni štedilnik, vzidijiv (desni), kupim. Lahko tudi ogrodje z vsemi pripadajočimi deli. Poizve se v podružnici LP v Kranju. k RAČUNSKI STROJ, ročni ali električni, za 4 računske operacije, kupimo. Naslov v. upravi LP. k ELEKTRIČNI ŠTEVEC, ki Ima vgrajeno še posebno štetje za nočni tok, kupim. Ponudbe s ceno prosim v ogl. odd. LP pod »Nočni tok«. 470 k PRODAM MOTORNO KOLO NSU, 25« ccm, v dobrem stanju, prodam. Cena 130.000 dinarjev. Naslov v podružnici LP v Kranju. p OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno. prodam po nizki ceni. — Okorn, Planina 18, Kranj. p POHIŠTVO, sobno ln jtuhinjsko, rabljeno, po ugodni ceni prodam. Poizve se v podružnici LP v Kranju. ZIMSKI PLASC, črne barve, malo rabljen, ugodno prodam. Poizve se v podružnici LP v Kranju. p ŠIVALNI STROJ »SINGER«, star — prodam za ceno 32.000 din< Naslov v upravi LP. 1004 p OTROŠKI VOZIČEK, polšportni, rde-čerjavo tapeciran,, delan po naročilu, poceni prodam. Parmova 18-1. P AVTO »WANDERER«, lepa limuzina, v odličnem stanju, z rezervnim motorjem — naprodaj. Snajder, Maribor, Partizanska 32. M 294 p »FIAT-TOPOLINO«, giardinlera, nov, nerabljen, zadnji model 1954, prodam. Naslov v upravi LP. p OTROŠKI VOZIČEK, ŠFortnl, globok, dobro ohranjen, prodam. Titova St. ISO, Vrhovec. p OTROŠKO POSTELJICO z žičnim vložkom prodam. Prezelj, Trubarjeva 75-III. p OTROŠKO POSTELJO z žičnim vložkom, prodam. Naslov v upravi LP. PRODAM balone po 501, opletene. steklenice, stiskalnico za vezanje drv, kotel za kuhanje krme prašičem 80 1, električne svetilke za zu-» nanjo porabo ln drug instalacijski material, ročni voziček, nosilnost 50 kg, stoječa pisalna miza, dolžine 2 metra, z 2 predaloma in s spodnjo polico. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V. št. 2. p 2ELEZEN ŠTEDILNIK, 2 posteljni mreži ln železno otroško posteljico, ugodno prodam. Poljanska cesta 49, desno. p TRI GOBELINE ugodno prodam. Naslov ogl. odd. LP. 2683 p OGRODJE za kompleten J^dan štedilnik ugodno prodam. Volkar, Milana Majcna 19, dvorjžče. 2695 p MOŠKI ZIMSKI PLASC, dobro ohranjen, naprodaj. Ogled v trafiki »Sa. rajevo«, Kolodvorska ulica. 2693 p DIRO v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. LP. 2681 p ŽELEZNO OGRODJE za kompleten zidan štedilnik ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. LP. ' 2682 p STANOVANJSKO HlSO, pritlično, v Ljubljani, s takojšnjim odstopom ene sobe prodam. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Sončna lega«. 2691 p POSESTVO, 2,5 ha, z vinogradom in gozdom, v okolici Celja, 20 minut od železniške postaje, zaradi selitva ugodno prodam. Informacije: Pregelj, Celje, Miška Kranjca W. 2689 p OTROŠKO POSTELJICO prodam. Mimi Janežič, Ljubljana, Poljanska cesta 54. 2687 p 270 STOLOV proda Mestno gledališče Ljubljana. Prednost Imajo interesenti, ki bi vzeli Y*e stole. 2685 p Lep zaslužek nudimo prodajalcu časopisov za prodajo na kolodvoru, in v mestu Kranj Resnd interesenti naj se zglasijo v podružnici Ljudske pravice v Kranju, oziroma v pisarni uprave Ljudske pravice v Ljubljana, Kopitarjeva 2 NASTOP TAKOJ! ELEKTRIČNA RAZDELILNA PLOSCA nova, poceni naprodaj. Slamberger, Središka ulica 8, Zelena Jama. 1003 p DIESELOV MOTOR, 15 Ks, rabljen, v RAZNO ENOSOBNO STANOVANJE v LJub- dobrem stanju, primeren za pogon žage ali gradbenih strojev *V kraju brez elektrike, ugodno proda Ključavničarstvo Stara Fužina, Bohinj. 3*10 p OTROŠKI VOZIČEK, Športni, kombiniran, bel, tapeciran, delan po naročilu ln posebnih zahtevah, krasen, prodam. Vprašati: Ctglarjeva št. 27, Moste, Ljubljana. »ADLER-JUNIOR«-kabriolet 19S9, v dobrem stanju, s številnimi rezervnimi deli, novim diferencialom ln hidravličnimi zavorami — ugodno naprodaj. Naslov v upravi LP. p ljani, zamenjam za sličnega v Kranju. Naslov v podružnici LP Kranj, ENOSOBNO STANOVANJE v Mari- 3817 TRGOVSKO PODJETJE »EMONA«, Ljubljana, Borštnikov trg 3, razpisuje mesto glavnega računovodje ali računovodkinje. Pogoj: Ekonomska fakulteta z enoletno prakso v računovodskih poslih, ekonomska srednja šola s petletno prakso v računovodskih poslih, od tega vsaj dve leti na vodilnem položaju, nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v knjigovodstvu, od tega 5 let na vodilnem položaju Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo strokovne kvalifikacije in dosedanjih zaposlitev ter kratek življenjepis poslati v upravo podjetja do 13. oktobra. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 3622 z PLETILJA išče službo kjerkoli. Ponudbe v upravo LP pod »Pdštena in zanesljiva«. z RAČUNOVODJO z dovršeno srednjo ekonomsko šolo ali večletno prakso na tem področju zaposlimo 15. t: m. Ponudbe z navedbo življenjskih podatkov ter dosedanjih zaposlitev pollUte na Umetniški zsvod za litografijo, Ljubljana, Igriška 6. 1432 z VAJENCE ZA TRGOVINSKO STROKO v Ljubljani potrebujemo. Pogoj: 4 razredi gimnazije in urejeno stanovanjsko vprašanje. Naslov v upravi LP ali v ljub. podruž. LP na Titovi cesti 1. 1370 z VEC KLEPARSKIH VAJENCEV potrebujemo, pogoj lastno stanovanje. Naslov v upravi LP ali v ljub. podr. LP na Titovi cesti 1. 1371 z SEFA BIROJA ZA NAPREDEK PROIZVODNJE potrebuje Predilnica Litija. Pogoji: absolvent pravno-ekonomske ali tehnične fakultete s pfakso ali srednješolska Izobrazba z najmanj pet let prakse v tekstilni »trokl. Družinsko oz. samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe, z navedbo osebnih podatkov in dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov. 1403 z NAMESCENKA z nižjo Izobrazbo, mlajša, obvlada Italijanski, nemški ln angleški Jezik, išče primerno zaposlitev v Ljubljani. Naslov v upra- vi Ljudske pravice. 1373 z DVE NAMESCENKI a popolno srednješolsko izobrazbo, ekonomske ali administrativne stroke, vešče knjigovodstva ali vseh administrativnih del, zaposlimo takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi LP ali v ljub. podruž. LP na Titovi cesti L 1372 z UPRAVA TOVARNE USNJA RUNO tržič PRODA PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA PODJETJA NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: elektromotor Siemens-Sch., 10,3 kW, 120/210 V elektromotor Siemens-Sch., 14,7 kW, 108/220 V elektromotor A. E. G., 30 kW, 220 V elektromotor Transform., 18 kW, 120 V elektromotor Siemens-Sch., 4 kW, 220 V elektromotor A. E. 6., 10 kW, 220 V elektromotor Frotz P., 6 kW, 220 V dinamo za istosmerni tok A. E. G. 3 kW, 115/160 V blanžirko Moenus mečilno vreteno širine 7,5 cm mečilno vreteno širine 40 cm mlin za čreslo — grobi dva mlina za £reslo - fina pločevinasto brizgalno napravo z ventilatorjem stiskalni stroj z vertikalnimi ploščami Bata (nekompleten brez elektromotorjev) kurišče DNGN kompresor do 10 Atm. z elektromotorjem ventilator — visokotlačni kompresor veliki (starejšega tipa) voz — zapravljivček Našteta osnovna sredstva so na ogled v podjetju vsak delavnik v dopoldanskih urah. Cene se določijo sporazumno s kupcem _____________________,_______________■ 3806 boru zamenjam za enako ali samo ca sobo v Kopru, Izoli in bližnji okolici. Naslov: Furlan, Maribor, Gorkega ulica 14. r SOBO, kopalnico (garderobo) ln verando v Mariboru zamenjam za enako ali enosobno stanovanje v Ljubljani. Seražin Ivan, Maribor, Heroja Staneta 18-1. M 302 r SOBO, opremljeno ali prazno — Išče obrtnik, samski, srednjih let, lahko tudi z vso oskrbo, ponudbe v upr. LP pod »Soliden — plačam dobro«. POSOJILO 15.000 din, kratkoročno — Iščem nujno proti lepi nagradi. — Ponudbe v upravo LP pod »Cast«. SOBO, opremljeno ali prazno, iščem. Plačam za dve leti naprej. Ponudbe v upravo LP pod »Plačam vsako ceno«. r opremljeno SOBO Išče podjetje za svojega uslužbenca. Plača dobro. Ponudbe pošljite v upravo LP pod »Takoj«. r DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, zamenjam za večje. Naslov v upravi LP. r JUGOSLOVANSKI POSLOVNI KURIR, informativni tednik o ponudbi in povpraševanju na domačem in tujem tržišču, naročite pri podjetju »Informator«, Zagreb, Iliča 24/1. 711 r LEPO SONČNO SOBO z balkonom in souporabo kopalnice v centru Ljubljane zamenjam za sobo in kuhinjo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Cimprej«. 711 r ENOSOBNO STANOVANJE (velik* soba in kuhinji), v centru mesta, zamenjam za dvosobno po možnosti v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Center-Slška«. 710 r ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Ljubljani, zamenjam za enakovredno v Beogradu. V poštev pridejo tudi skupna stanovanja. — Ponudbe na oglasni odd. LP pod »Beograd-LJubljana«. 712 r RISALNI IN PRIKF.OJEVALNI tečaj za čevljarje priredi v tem mesecu Obrtna zbornica za okraj Ljubljana pod vodstvom strokovnega predavatelja Josipa Steinmana. Prijave sprejema pisarna zbornice, Ljubljana, Mestni trg 2/II do 15. okt. 713 r HlSO V ŠEMPETRU pri Gorici zamenjam za dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu ali na Reki. Bogojevič, Šempeter 250. 715 r DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom v Ljubljani zamenjam za komfortno enosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Dom«. 716 r RESTAVRACIJA IN KOPALIŠČE V ANKARANU sta od 29. septembra letos do 15. aprila 1957 zaprta, medtem ko restavracija »Turist«, v Kopru posluje vse leto. 717 r UKO, UMETNO-KOVINSKA OBRT, KROPA (prej Plamen-Kropa) razstavlja svoje kvalitetne proizvode na sejmu izvoznega blaga v Ljubljani. Danes zadnjič, zato si še dane* oglejte naše kvalitetne izdelke na Gospodarskem razstavišču! 7X8 r PAPAGAJČEK, ki sliši na ime »Koko«, svetlomodre barve, je ušel iz Poljanske ceste št. s. Vrniti ga proti nagradi na naslov; Kessler, Poljanska cesta 9/1. 719 r ■ Pktob, MLADOST NOVI TEDENSKI JUGOSLOVANSKI ČASOPIS IZIDE VSAKO SREDO na 16 straneh velikega obsega ttka m! tlska Casoplsno-založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeve ulica 6, telefon 89-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomiičeva 1/111, telefon 20-307 — Kulturna Nazorjeva ulica 10/11, telefon 21-887 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon *a naročnino in oglase 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnin« 250 din, za tujino BOO din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo V nasprotju s svojimi NEDELJA, 7. OKTOBRA, VIKTOR GRAD DRAG G E:ROTVIK Plavnik SAMcJTE! Kmetijska ZA‘ ■DRU6A 66L . KOPNEGA GRUDEN • IGO RI LJUBLJANI LJUBLMi AfRtiKA dUela ista iLObA E.NSKO IMS PREBLOC- KRAL) MOŠKO mt 3E.NGA TRI3TANI' Št L VTtv LESTINI iuhioični pojem PROSTO: VOLJNA VEZNIK O&IKA VEZNIK VELIKIH Oti AFKISKA RtKA FRANCO : XI tliATtLl SOl,U< SNIKH PRETIL 06 Hč OlPtAN' :‘SKO \oiu* | SIMO OTOK V TIHE-M 0 = OEANu JEL1NAU SKE6ATE' S£ii_ PRUET%K1 VR.STA SU5Cl- Cl -€rska REKA >REJ: T>UČU-A Nagradna KRIŽANKA lahko- veren ENOIt * JANKI KARTA REKA v SPANUI DOVTIPI V/DOLBI NA LUiAST 3TEVNIK nota tieHMt (TE) SELI Plut.* ZDRAVILU Mt v PlKlNtllH STARCI m SLOVE: NIJE v ROJA J AL asRAJSA. NI VEZNIK. NA riLEKA 4iunmu PRIMER CRANJt TL ANI NA ZVEZDA M0SKO IME MORSKA J05-INJA 3TE.VNIK JIKOiO5 REC DVA SO* &LASMKA OTOK V JADRAN AMERIŠKI TittTCU VE2NIK 8KLIKA P0M*ŽN6 (A «-AiO Medicinska anomalija na Japonskem Pred kratkim so na univerzitetni kliniki v Nagasakiju ope-rerali devetletnega dečka. Iz rijegovega želodca so izrezali 300 gramov težki embrio. V veliko presenečenje zdravnikov je bil embrio popoln, saj je imel roke in noge ter lase in zobe. Bil je moškega spola in je v resnici predstavljal identičnega dvojčka tega dečka, iz čigar želodca so ga odstranili z operacijo. Strokovnjaki domnevajo, da se je embrio vrasel v dečkovo telo že med materino nosečnostjo. Primer so odkrili, ko se je deček začel pritoževati zaradi bolečin V želodcu; pregledali so ga z rentgenskim aparatom in ga seveda brž poslali na kliniko. Je in ni most Ženskam afriškega plemena Bimbali je po starih običajih prepovedano hodiiti čez mostove. Ker pa leži na plečih žensk tega rodu skorajda celotno breme pre-skrbovanja družine, morajo iti čez reke in potoke, ki jih nii mogoče prebroditi. Da bi kljub temu neovirano opravljale svoje delo in hkrati ne prišle navzkriž s starodavnimi običaji, si ženske same zgradijo mostove, ki so večkrat prekinjeni, tako da v resnici so mostovi, vendar pa zaradi prekinitev ne zaslužijo tega naziva pri strogih čuvarjih starodavnih zakonov ta navad. Reševalcem današnje nagradne križanke bo žreb razdelil 29 nagrad v skupnem znesku 20 tisoč dinarjev. I. ena nagrada 2500 dinarjev, II. ena nagrada 1500 dinarjev, III. dve nagradi po 1000 dinarjev, IV. pet nagrad po 800 dinarjev, V. dvajset nagrad po 500 dinarjev. Reševalci naj pošljejo rešitve, napisane na izrezku i b časopisa, na naslov: Uredništvo »Ljudske pravice«, Ijana, Kopitarjeva ul. 6/III z oznako na kuverti »>»s ^ ,1 križanka«. Rešitve pošljite do vključno 18. oktol“rfv žrebanja bomo objavili v nedeljski številki »LjudsK vice«, dne 21. oktobra. 250 let star botanični vrt Pred dnevi je bilo na moskovski državni univerzi znanstveno zasedanje, posvečeno proslavi ustanovitve botaničnega vrta. V začetku 18. stoletja se je v Rusiji močno razvila zlasti medicina. Za vzgojo ta rast zdravilnih rastlin so ustanovili številne »lekarniške vrtove«. Enega teh vrtov v Moskvi so pozneje namenili praktičnim vajam študentov. Tako je pred natanko 250 leti nastal botanični vrt moskovske univerze. Iz bivšega lekarniškega vrta se je sedanji botanični vrt spremenil v pomembno znanstveno-prosvetno botanično ustanovo. Zgodovina tega vrta je povezana z znanstvenimi deli številnih najvidnejših ruskih ta sovjetskih Nevarnost barv v prehrani- Pred .kratkim je bil v Rimu sestanek mednarodnega združenja za boj proti ralcu. Mnogi svetovno znani znanstveniki, ki so se udeležili tega sestanka, so zahtevali, da bi morale oblasti uvesti mnogo strožje nadzorstvo nad uporabo barv pri pripravljanju jedi. Izrazili so obžalovanje, ker predpisi o uporabi barv v prehrani niso dovolj natančni v številnih industrijsko razvitih deželah. Nekateri znanstveniki so ob tej priložnosti izrazili mnenje, da različne barve, ki jih dodajajo pri izdelovanju bonbonov in slaščic, morejo pozneje pokazati dokaj neugodne posledice. Tako ie na primer uporaba rumene barve, ki jo dodajajo surovemu maslu, prepovedana že od leta 1939, ker domnevajo, da ustvarja ugodna tla za zastrupljenje želodca in celo za raka. Znanstveniki se s tem sicer ne strinjajo, vendar so že začeli poskuse z živalmi, da bodo bolje osvetlili uporabo barv v hrani. Rekord v branju knjig Anglež Arthur Consten je strasten bralec knjig. Mož, ki mu je zdaj 65 let, je v 50 letih prebral nič manj kakor 10.000 najrazličnejših knjig s skupno 1,850.000 stranmi. Natančno knjigovodstvo o vseh prebranih knjigah ta število strani vsake posamezne knjige je začel voditi že pri starosti petnajst let. Tako se lahko ponaša z rekordom v branju knjig, saj sicer le redko-kdo zapisuje vse tisto, kar je kdaj koli v življenju prebral. botanikov. Na površini je zbAmh °K°U ^ najrazličnejših rastlinn krajev sveta. Tam usP*v ^ rastline iz mrzle SibiriJ preproste bilke iz pustov-tt> hotno rastlinstvo * trop**11 krajev. vrstnicami je gamsja jetka s švicarskih planin jjjo terimi lovci tako domača, liže roke Pot do površja je trajala polnih osemdeset minut. Sonce je že zahajalo, ko sta njuni glavi pogledali iz vode. Na »Biserki« sta ju Barba in doktor Plavnik opazila in se pognala k njima. »Našla sva!« je kričal Danilo ie od daleč. »Tu, pod nami, je mesto!« Potegnila sta se na krov in doktor jima je pomagal iz gumijaste obleke. Barba je vodil »Biserko« v domači zaliv. »Jutri se vrnemo %em,« je navdušeno govoril Maks, »in posnamemo odkritje.« Sonce je že zdavnaj zašlo, ko so se vrnili v tabor. Maks je »lezel v šotor in zaspal kot ubit, Danilo pa navzlic utrujenosti ni mogel zatisniti očesa. Uspel je! Takoj jutri mora napisati poročilo. Ne, najprej bo poslal brzojav: »Našli potopljeno mesto ...« Ai nekaj podobnega. Zdelo se mu je, da je komaj zadremat, ko ga je nekaj prebudilo. Bil je doktor Plavnik, ki ga je krepko tresel za rame. »Poslušaj!« je šepnil. »Zdi se mi, da slišim ropotanje motorja.« Danilo je napenjal ušesa. Bil je ves omotičen od globokega spanja. Za hip se mu je v resnici zdelo, da sliši enakomerno udarjanje motorja, toda bilo je tako čudno zadušena, kot da bi prihajalo iz globine zemlje. »To ne more biti motor,« je majal z glavo. Spet sta prisluhnila. Ničesar ni bilo več slišati. »Samo zvonilo mi je po glavi,«'je menil Danilo in spet legel. Zunaj se je že začelo daniti. »Obema hltrati ni zvonilo v glavi,« je ugovarjal doktor Drobne LETALIŠČE ZA helikopterje Pred dnevi so sred ^ je Yorka odprli letal®0lnetii J namenjeno samo pr cjvil' helikopterji. To je pr j„ no letališče helikopterji^,, bo služilo lokalnemu P trerni med Manhattanom letaU' glavnimi newyorskimi j0 šči: La Guardia, Idiew Newark. VAJENCI SO PONAREJA1' KOV dkrili sK“' Na Dunaju so odKn ^KO, pino vajencev kovinsKe ce ke, ki so v kleti kovalinrjefl, za dva Šilinga. S tem d ^te so množično »ropali” » _iadKa' za cigarete, hrano ‘“1ienj po rije, ki so razpostavi] vsi mnogih dunajskih ull~ .e\ vajenci so mlajši od 16 le KANIBALSKI MoBILECKrj.' Z enim najstrašnejših dJll minalnih primerov se s0(ji-ukvarja neko amerls« 0„d šče. Bivši vojak Snowden je umoril teiesil> vdovo, njeno truplo ra yU-nato pa ga deloma POi 'zago-dožer se pred sodiscen oZ varja, da ga je k •teIJ„ka n»' nemu dejanju gnala tranja sila«. PREPLAH V BRZCU ^ 720 potnikov brzovlaka )( tc. ■Snii chen—Salzburg je PJ"eP K0 s* den zajel silen preplan, jii" je vlak s stokilometi ineK, trostjo zagnal v oster g nikjer je dovoljena hitros S110 lometrov. Potnike je z ., ga )e vrglo na eno stran, P,r.‘J -o z»' letela čez glave. Ljudj čj za čeli vpiti na pomoč in v ^ zasilne zavore, strojevouj pe. je medtem na vse grlo t 0 je val In večal hitrost. „ za-nekdo potegnil za .zasUn ,z voro. Izkazalo se je. da pil strojevodja nekaj vrte pred nastopom službe piva! prostovoljno NA GRMADO ygV/ V nekem.kraju bl‘*umes Delhija se Je prejšnji ja-zgodil primer, kakršnih J u)i nes tudi. v najbolj z* vd°' krajih Indije malo. MW“ .e po va nekega maharadže ^aia prastarih verskih običaj kUpno živa sežgat! ra grmadi s truplom svoje ;a m govo glavo 1e držala v „te-ju. Policiia ni mogla P njen čiti tega »obredai, ker .) ,oVa poseg onemogočila ls ';rrit!:oV množica fanatičnih _vf„rcfini' Pač pa so aretirali D 5 s0 jo kov nesrečne vdove. , prisilili k te.i blazr.i žri'*- «