PRO VETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote CnBoUSI i« upr»v*Uki pr*-storli M8T B. Uw^k »t. OfflM of »aWl«*lt«r: SWT Bo. Uwkilib Iv«. Tvlophoa«: Uwadftlo «SU. to-vear xvil ¡f^-sä-srr trr&^n&xrsie cwcm». iu., n. jutu. (juiy id, im. '"^'fti", M°" STEV.—NUMBER 162. Aiii^MW f«r •I •p#ci*1 rml* *••»•«• »mlm #•« »• mihi iios. a«t .t Ost. 1. !•!?. Miktria^ •• iumm 14, ittb. I PADLA JE OD-OČITEV NA DEM. ONVENCIJI ! v prn* motaj» se »mij«, kajti „varovala M j« pri obeh strankah. Vew York, N. Y* 10. julij«. — uki dau so molili na demokrati konvenciji, da bi sv. Duh etlil možgane in jim dal pa-it, a zdi se, da je bila molitev ¡¡ana šele v sredo zjutraj, ko solil rev. William Wilkerson, pastir ccrkve sv. Trojice, ttrega na kratko ljudstvo ime-wallstreetskega škofa." idiedniškim kandidatom je bil Dovan J. W. Davis iz Zapad Virginije, mož po volji gospo-Wall Streetu. Podpredsedni im kandidatom je bil imenovan W. Bryan, brat Williama Jen Brvana, večnega kandidata iokratične stranke in človeka, icli, da se odpravi znanstveni uk o evoluciji na univerzah, njega se pa uéi le biblija ¿ista in prava znanost. Sto in dvakrat so glasovali na ■okratični konvenciji po dr-tih. Delegat je so -bili trudni, vencija se je vlekla kot po-o "Jari kači in steklem pol-in delegatje so pričeli odha-domov, ker se je v njih že-pričela oglaševati občutna i. Ko je bilo treba glasovati in tretjič, so bili politični čred-in gospodarji pripravljeni. Movanje se ni več vršilo po dr-th, ainpak z dviganjem rok so ninirali predsedniškega in pod-edsodnilkega kandidata, hvis je priznan kot reakcijo-Političarji sami priznajo, da Coolidge in Davis glede nazad-litva ne moreta očitati ničesar i( druRemu. Morgan in tova to zelo zadovoljni z izidom venrije demokratične stran Podpredsedniškega kandidata politični čredniki in gospodar-prepleskali t napredno barvo, ijih mnenju je njegova naloga, o?i glasove farmarjev po sred-» in skrajnem zapadu. Ako se »sreči, pravijo politični Sredin gospodarji, bo zmaga na «ni demokratične stranke. Lju-\ ki si upajo samostojno misliti ne plešejo tako, kot žvižgajo itični čredniki in gospodarji v »okratični stranki, pa menijo, »demokratična stranka pora-b. dasiravno so sami demo-«jf 1'olitični čredniki in go-tfsrji skušajo pomiriti te upor-dobove v demokratični stran-1" »o jih ««mi priklicali, hvig jo zvečer nastopil na lv«i«iji, ,ia 8C „hvali za zau-ki pa »t a vi jo vanj politič-fcedriki in gospodarji in go-y v Wall Htreetu. Tu se je B'lik»l kot velikega nasprot-»akrije in prijatelja na-J"'«- Odkar je postal kandi-^ vedel, kako mora ns-kadar javnosti igra na kandidat repnblikan- «rank. M «meje. Ob pač t N " i »»J še kdo pride Iz nl;i ">li vrst in reče, da ' »•'adt jak. Pokazal bom na » in pa vprašal, naj mi po- me,I mano in njim." ■ttotanj« l>avi,t prcdwdni. , m jf znova potr- «v"»b Hall Street odločil, ^ |»ri oU-h starih strsn- î^'f" Vasovanje na demo-""'ji je bila pote-^ 14 1"» političnih čredni-. »'"M" larjih. ki naj prešle-i« ne spozna igre, ki * M*rrw gospode v ulici Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Demokrat je so nominirali Mor-ganovega advokata Johna w. Daviaa za predsedniškega kandidata in Bryanovega brata za pod predsedniškega. William j. Bryan je zopet sna-del svojo besedo. Načrt za La Follettovo kampanjo je že izdelan. Železničarji bodo v celoti za La Folletta. Gompers, katerega so demo-kratje grdo potegnili, ni ie zinil nobene. Mehiški reakcijonarji so na delu v New Yorku. Inozemstvo. MacDonald in Herriot sta po ravnala vse nesporazumnosti in sestavila novo noto na zaveznike. Konferenca male entente se otvori danes v Pragi. Revolucija v Braziliji ie ni zadušena. Japonska vabi Kitajsko na pri jateljsko konferenco. _ Washington, D. 0., 10. jul. — (Pcder. Press.) — Senator La Follettc, kandidat progresivne koalicije za predsednika Združe nih držav, bo govoril le na šestih ali osmih volilnih shodih v veli kih mestih; v ostalem bo govoril iz Washingtona ali s svojega doma v Madisonu, Wis., po rsdi ju, ki raznese njegove govore po vsej deželi. Njegov glas je precej prikladeh za radijsko, transmi sijo. Konferenca za progresivno politično akcijo takoj odpre glavni kampanjski stan v Chicagu poleg onega, ki žc obstoji v Auditorium hotelu, katerega je otvoril La Folletov agitacijskl odbor. Drugi stan bo v Washingtonu. Voditelji kampanje is čiknške-ga stana bodo skrbeli za dobavo podpisov na peticijah za elektor-je vseh državah. Edino tri države — New York, Ohio In California — zahtevajo zelo veliko število podpisov za predsedniške elektorje. Za nabiranje podpisov v teh drŽavah so se zavrele želcz-ničarske organizacije, ki so prepričane, da so kos nalogi, čeprav jim socialisti in former-laboriti odrečejo pomoč. Vse južne države l>odo imele priliko ,voliti La Folletta. WM. J. BRYAN SPET SNEDEL SVOJO BESEDO. Po njegovem mnenju je boljo potegniti s večino, kakor pB oepiU dlako ter dolivati pri tam poraa» in obljubil ji PODPHATK Človeka, ki oa ji samo* val na konvbnoul Haw York, H. Y. — Ljudovlada je imenitna iznajdba — največja in najimenitnejša iznajdba člove kova. Ljudovlada se naslanja na pri« vol jen je tistih, ki so vladaai. |n tisto privoljenje se nsm očltuje na razne načine. Ljudovlada, kakor znana po cclem svetu, je po-največ predstavniška, t. j. ljud stvo ne govori neposredno, nego po zastopnikih, ki si jih izvoli sa mo. Ljudstvo je sovereno, sli pove ri pa drugim, ki si jih izbere po svoji volji, pravico govoriti in de lati zanj. Tako nekako se glasi uvod, k si ga je naredil William J. Bryan, da se je malo omil, preden je pri* znal svoj poraz ter obljubil svojo podporo Morganovemu molu, k ga je demokratska konvencija i» menovala za predsedniškega kan didata. William j. Bryan se je potego val na konvenciji z vso vnemo sa McAdooja. Qovoril je zanj na konvenciji, agitiral med delegat za svojega izvoljenca. William Jennings Bryan zna le po govoriti. Govorica mu teče gladko, in besede so mu sladko kakor med. Leteinje velitve bode nadvee zanimive. bvolitev prihodnjega predsednika Združenih držav utegne biti satena v poslansko ibornioo. In 6a ga t* ne bo mogla isvolitt, se prav lahko sgodi, da bomo 1 marca bras predsednika. Ohiosgo, m. — Sedaj, ko so tri nsrodne stranke, iu siecr La fol letovi neodvisniki, republikanska in demokratska stranka, imenova le vsaka svojega predsedniškega kandidata, so začeli preučevalei narodne volilno mašine računati na možnost sastauka v volitvah, kar utegue povzročiti to, da ho dežela dne 0. marca 1923 bres predsednika in bres postsve, po kateri bi se ga dalo isbrsti. Po-stsva nsreja koneo predsednikovi službeni dobi dne 4. msrea, ne vsebuje pa nobene določbe, po ka teri bi smel ostati še nadalje na svojem mestu, če bi ne bil isbran njegov nsslednik. Možnosti utegnejo nstvsriti naslednje okolščine: Po ustavi izbere, oziroms potrdi predsednika večina glasov v volilnem kolegiju. Ta veČina je 266 glasov. La Follcttovi elementi upajo da bodo dobili dovolj veliko šte vilo volilnih glasov v volilnem kolegiju za preprečitev Izvolitve republikanskega in demokratske ga kandidata. Če n. pr. dobi La Follette 22 volilnih glasov, Goolidge 260, i Daviš pa 250, potem ne more bit isbran nobeden izmed teh treh kandidatov v volilnem kolegiju Kajti nobeden bi ne imel za iz volitev potrebne veČine. Če sina I [a La Follette v Wisoonsiuu, bo mel v kolegiju trinsjst glasov. Vi in nskatsri «Uro v i is psr dru Njegove besede so še vselej napravile globok vtis na poslala!' K¡h držav na seveiozapadu bi o- stvo. Svojčas je imel silen vpliv med demokrati. Ali čimbolj se je demokratska stranka vdajala hladni in preračunjeni ljubezni denarnih mogotcev, tem manj jo imel Bryan veljavo v* svoji stran- (Dalje na 3. strani.) Konferenca male çntente. Zastopniki Öehoslovakije, Jogo slavije in Rumunije rasprav-ljajo danes o reparacijah, priznanju Rusije in drugih stvareh... Državni tajnik Hughee zopet zanikuje. Washington, D. O. — Držsvni tsjnik Hughes je zsnlksl, da bi bil odpoklical poslanika Jayja iz Romunije radi uzakonitve zaple-nltvene postave, po kateri hočejo rumunski kapitalisti pobsssti tujo oljno last, vredno $150,000,000, v svojo nenasitno malho. On pravi, da so dejstva glede tegs, kaj bo postava naredila za vnsnje oljne lastnike nejasna, in da je to en razlog, zakaj je mislil — ali še ne sklenil — povabiti Jsyja semkaj na konferenco. Drugo vprsšsnje, ki ga je trebe prerešetatl, je voj-ni dolg. ki ga dolguje Homunska Združenim državam. Po časopisnih poročilih je ta ta kozvsne rudniška postsvs, sprejeta v romunski-m psrlsmentu ns povelje ministrskega predsednike Brsliana, zasegla ukorekoč vse vrednosti tujih oljaren. Potemtakem je najhuje oropana oljarna Standard. Itomnnski diktator niti ne trdi, da je storil ts greh za obogstenje svoj« držsve. nego is kula dsti oljno industrijo romunskim kapitalistom v roke. Kako more storiti takšen greh Brstisno, ki j« skozinskoz borž vez, to ne mor« gospodu državne-mu tajnika llogbesa v glavo pa ne bon. ' Praga, 10. jul. — Jutri se otvori konferenca male entente v Pragi. Predstavniki Čehoslovaki-je, Jugoilavlje in Jtumunije IkhIo razmotrivali vprašanje reparacij, kolikor se tiče teh držav in sprejeli program svojih zahtev, ki se predloži londonski konferenci prihodnji teden. Razpravljali bodo tudi o priznanju sovjetske ltusije in drugih zadevah. nemogočili Izvolitev v kolegiju. In če bi se to sgodilo, potem bi bila zanesena predsedniška izvo litev v poslansko zbornico Zvez nega kongresa. Ustava določa v svojem dvanaj (Dalje na 3. strani.) Značilno znamenje časa. "Sovražnik" v ameriških roja ških manevrih je "rdeča armada'^ Rolling Pralrie, Ind. — "Rd«. ča armada" je bil sovrsžnik, katerega so napadlo vojaške Čete tukajšnjih kadetov v vojaških mane v rili, ki so se vršili v noči od 8. na 0. julija v taborišču Koosevrlt. "Rdeče četi" so na padle in osvojile mesto Laporte, toda nasprotne "višnjeve Čete" so takoj izvršile protinapad iu — kajpada! — slavno zmagale. Železničarji bodo v celoti zo La Folletta. Washington, d. o. (Federated Press.) — Glavni tsjnik medns rodne zveze strojnikov f. C. Ds vison, ki je bil eden nejsgilnej. ših železničsrskih uradnikov, pod pirajočih MeAdooja, s« je vrnil iz New Yorks uverjen, ds se bo do sedsj MeAdoojevi elementi med delavci zavzeli za La Folletta. Kakor zatrjuj« Davison, so bile vse Wall Streetove sil« združen«, da porszijo McAdooja. in kukluk-sovsko vprsšsnje je bilo ssmo zelo priprsvno orožje, s ksterim so svoj« d«legst« pognslc v boj pro ti njemu. Po Dsvisonovein mnenju s« bodo vs« finenčn« reakeijonarne sile pognsle v Wisconsinu v boj proti l« Follettu, in vzhod bo preplsvljtn z denarjem, s katerim bodo Izkušali «tarf gardisti udu šiti novo glbsnje. vreme Chicago in okolica: v soboto jasno in vroče. Južni in južnozs pa«ini vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah; najvišja m. najnižja 63. Holnee izide ob ft 24 zaide ob d 27. Révolta v Braziliji ie ni potlačena. Zanesljivi poroóevalcl da uradna poročila varjajo resnici. javljajo, ne odgo- HERRIOT IN MACDONALD STA SE SPORAZUMELA. Sestavila sta novo noto na javes-nike in sklenila, da naj bo Amerika raisodnik v slučaju, da pride spet do spora s Nemčijo. _ London, 10. jul. MaoDonald se je vrnil snoči is Psrisa. ku so ga obaull reporterji, je dejal, da je tsko truden, ds ne more dati nobenega poročila. MseDonsld i to danes poročal v zbornici o sporasumu s Herriotom.> Paril, 10. jul. — Premljerjs Francije in Anglije sta na njunem sestanku, ki je trajal v torek in včeraj, Isdelala nov koiupro-miiini načrt, na podlagi katerega se bodo reševala vprašanja rc|>a< racij in drugih stvari na zavezniški konferenci v Londonu 16. julija. Načrt se pošlje v obliki note oatslim zaveznikom in Združenim državam v pretres. Ob« sta nekoliko popustila. MacDonald jo pristal, da repara* cijska komisija ne sme biti oro> pana pravic, razsojati o krivdi Nemčije, kadar ta prekrši določ> l»c v pogodbi} Herriot je pa prl> «tal, da Francija ne smo več odločevati pri tem rassojaitju In določati sankcije Nemčiji kakor je delala doslej. Zedlnila sta se, da jo najbolje, Če zestopnik Združenih držav sedi v komisiji in od» loča o krivdi in kazni Nemčije, Vprašanje je še, da li bo Amerika sprejela ta predlog. MacDonald je tudi dovolil, da I ne na londonski konferenci lahko razpravlja o vprašanjih garancij za varnost Frauolje In medsavez-niških vojnih dolgov. Nadalje sta se domenils v detajlih, kako bo »t* Anglija in Francija postopali v alučaju, da jo treba kaznovati Nemčijo radi prostovoljno zapadlih plačil ali dajatev in v slučaju, če bo treba kaj 'ispremenlti v Dawesovcm načrtu. Izkratka vati nesporazumi jenja, izvirajoča iz ehequerske konference, iz katerih so franeoNki šovinisti skovali kapital za ofenzivo proti Merrlotovl vladi, so poravnana. Herriot je po končani konferenci dejal j "Danes je bil naj-lioljši dan za entento, odkar je bilo podpiMano premirje s Nemčijo. " MacDonald je pa ob avo-jem odhodu v London rekel i "ae nekaj ča*a, potrpežljivosti iu ge. nerosnosti na obeli straneh Jo treba in francoski ter angleški narod bosta najboljša prijatelja." Herriot, oborožen s razčišče. nJem dvomljivih pojmov, pojde danes z mirno vestjo pred senat, kjer ga čaka napad s Polm er«-jeve desnice radi očitkov, da j« prodal Angliji interese Francija, (lipriot upa na zmago v parls* mehtu. Prihodnji teden gr« frsn coski parlament im počitnice in Herriot, še orečnoizvo ju jo parlamentarno bitko, bo imel potem proste roke na londonski konferenci. Japonska se približuje Kitajski. Japonska vlada vabi Kitajsko na konferenoo, na kateri se imajo v splošnem rešiti vse sporne točke in skleniti pakt prijatelj-itva. Buenos Aires^rg., 10. jul. — Poročila iz zsnesljlvih necenzuri-ranih virov «o v velikem konflik tu s uradnimi poročili brazilske vlsde gled« položaja v Kao Psu-Iu, kjer je izbruhnila revolucij« 4. julije. JCdino ursdns poročila prihajajo iz Kio d« Janeiro, do-čim so vse drug« vesti izostale vsled strog« cenzur«. Brazilska vlada poročp, da so bili vstaši premsgani. Poročeval ei na meji pa javljajo, da «o ml* zvezne š«t« grdo tepen« zadnjo nedeljo v predmestjih Nao Paula k«beli ao s to/aml krogel iz strojnic pomet li vladne čet«. Vladna čete še niso okupirele re-bel nih postojank. LEDARVA POGORELA. Waekagae, OL — Dve gori ledu je ostalo po požaru, ki je ugonobil dve Meni«! Marne Tures lee company, šestnajst milj as padno «d tekaj. Hiši sta vseboval« #5,000 toB ledu. RR9D0VJE JR ODPLULO VA LOV TU VB. l Ban Pedro, ool — ne lov i unije od plulo osem sto malih ladij, ki bodo lovili io okusno ribo ob kalifornijski oboli. Lov no tuno pri/n« v juniju iu trojo do s«p tembro 2« v maju so ujeli v«č ko trinajst tisoč funtov t« ribe. Tuno lov« (udi ns Jsdrsrjskem morju in j« dobro poznsns med prebivalci (strije in Dslmseije in v Trstu. Prodsjs s« svežo in kon-rervlrsno v, kositernih škatljali. Meso» je zelo okusno In svcž«gs primerjsjo s telet ino. Tokljo, 10. jul. Japonska je včeraj atorila prvi korak za kou-zolidiranje Alijo poti svojim vodstvom. Zelja za tu korak je bila izražena med Japonci pogoatoma saduje čase, odkar jc prišel konflikt s Ameriko radi priaelnlške-ga vprašanja. Kakor |K>roČa zunanjo ministrstvo, je japonska vladu sklenila, povabiti Kitajsko na konferenco, na kateri se naj rešijo voa sporna vprašanja, ki eksistlrajo med obema državama. Teh nI mnlo. Med raznimi spornimi zadevami so najvažnejšo sledeče: japonska okupacija Mandžurije, postaja brezžičnega brzojava, v Songaju, kitajska bnnditskn gibanja, incidenti protijaponskogn bojkota in dolgovi.' Japonski poslanik Jošavu v Pekingu ima nalogo, predložiti kitajski vladi sugestijo za konferenco in če kitajska vlada sprejme, se konferenca vrši enkrat v jeseni. ' Kasume se, da bo Japonska okušala dokazati Kitajski, da je njen najboljši prijatelj. Os. pri-*" dobi Kitajce za svoj načrt, se začne gibanje za kombinacijo Vstoko proti Zapadu. Mehiški reakcijonarji v New Yorku na delu. M«w York, M. Y. (Ful. Prese) — Mehiški protirovolueijonarji so vsled zmojre Obregónovego ro-ž mu v izvolitvi predsednik« Col* leso premestili svoj glavni stati v New York in Ispremenlli svojo taktiko, kakor zatrjujejo tukaj-šuji mehiški uradniki. Propagando širijo v obliki političnih razgovorov in časnikar« škili Člankov. V teh izkušajo dopovedati svetu, da uifttujaJo v Mehiki boljše višku strahovlado pod Obregon-t'allcsovim režimom«-Tako zavajajoč članek, ki Je pred krotkim sogMal beli dan v no* deljskl Številki ucwyorškcga li* sto Times, je izzval dolg odgovor 6 06 yrjr< ■OtaiBW J W» rtoWTM) ¿»¿la- SI uTn Datum * oklepaju pr. (Jaljr I-««) wmU9mimmnm mm mmtlmwm _aal da ua ja • ta« d »evo» potekla uraiaiu. Feaorit« je pravo-da «a »am na u»tavi Ilat. _ premogovniški baroni pleäejo okoli zlatega teleta. Pomnožitev dobička je deviza premogovniških baronov. Z navijanjem premogovih cen po leti ne gre in zato bo pričeli zniževati mezdo. V okrajih Fayette, West-moreland in Green v Pennsylvaniji bo znižali mezdo od 25 do 33 odstotkov. Prizadetih je okrog trideset tisoč neorganiziranih rudarjev. Vsi premogovniški baroni še niso znižali mezde v teh okrajih. H. C. Frick in J. W. Rainey tvorita izjemo, ampak to ne pomeni, ker nista povedala še svojih razlogov, zakaj se zdaj še ntóta pridružila premogovniškim magnatom, ki so pričeli zniževati mezde. Znano je vendar, da sta H. C. fVick in J. W. Rainey v letu 1921 prva znižala mezdo in tako provocirala rudarje, da so zastavkali v njihovih rudnikih. Mezda rudarjem se pa ne znižuje le v Pennsylvaniji. Na premogovem polju Kanawha v Zapadni Virginiji je bila priznana organizacija rudarjev. Ampak 81. marca 1.1. so se pričeli kujati premogovniški podjetniki. Pričeli so se navidezno pogajati z zastopniki rudarske organi zacije, kakor da hočejo skleniti novo pogodbo. Zdaj so pa krinko vrgli raz obraz in naznanili, da prično z delom v svojih rudnikih brez pogodbe z rudarsko organizacijo. To pomeni, da znižajo mezdo in poslabšajo delovne razmere v rudnikih. V državi Kentucky so tudi pričeli zniževati rudarske mezde. ' Medtem ko se znižujejo rudarske mezde v neunijskih rudnikih, pa ne delajo rudarji v unijskih rudnikih; Kjer delo.v unijskih rudnikih ne počiva popolnoma, je pa omejeno na nekaj dni v tednu. Prav malo unijskih rudnikov je Še, v katerih rudarji delajo skozi ves teden. Iz navedenega je razvidno, da je položaj v rudniški industriji tak, kakeršen je v drugih industrijah in da delavca vedno ugro-ža brezposelnost, ki je združena z znižanjem mezde, dokler postoji sedanji gospodarski sistem. Največjo laž je izgovoril tisti, ki je dejal, da so in teresi delavcev in industrijalcev enaki. Dokler je uveljavljen taji gospodarski sistem, da delavec prejme le de vrednosti od svojega'produkta, veči del pa tisti, ki ne producirá in lastuje produkcijska sredstva, ne morejo bit interesi vseh ljudi — delavcev in industrijalcev — ki se pečajo z industrijo enaki. Interesi delavcev in industrijalcev so tako različni, kot sta noč in dan. . Strokovna organizacija sama ni dosti močan ščit, da delavce obvaruje pred kapitalistično grabežljivostjo. Kar si delavci pribore s strokovno organizacijo, jim zope; kapitalisti vzamejo ob prvi ugodni priliki. Kajti privatni bizniški interesi niso le gospodarsko močnejši kot delavci, ampak so tudi politično jakši kot delavci. Tega so seveda krivi delavci, ker ob Času volitev volijo v javne urade in postavodajne zbore orodje privatnih bizniških interesov. Tako delavci sami izročajo privatnim bizniškim interesom orožje, da jim toliko ložje zopet odvzamejo, kar so si pri bojevali z velikim trudom in žrtvami. • Ako hočejo delavci stopnjema zboljševati svoj položaj, obdržati si, kar so si priborili in graditi temelj novemu gospodarskemu sistemu, v katerem bodo prejemali vso vrednost sadov svojega dela, tedaj morajo biti politično aktivni v svojem interesu. To pomeni, da se mo-1 rajo organizirati politično. Na volilni dan morajo glaso-vati za kandidate, ki jih je postavilo delovno ljudstvo in ne smejo se dati zapeljati, da glasujejo za kandidate, ki i so našli milost v očeh gospodov v Wall Streetu. 'Tarnanje o slabih časih ne pomaga nič, ali toliko kot j zabavljanje čez kapitaliste, ampak akcije je treba in sicer politične akcije, da delavstvo zmaguje in obdrli sadove svojih zmag. Dokler bodo delavci samo tarnali, da se jim slabo godi, ali sami izjavljali, da jih kapitalisti izkorišča, jo, se njih položaj ne bo prav nič spremenil. Kapitalisti se takemu tarnanju in zabavljanju le poemehujejo. Ne bodo se kapitalisti smejali, ako bodo videli, da kandidat je delovnega ljudstva prejmejo na volilni dan večino, kan-didatje po milosti Wall Streeta pa ostajajo v manjšini. Kajti kapitalisti bodo spoznali, da delovno ljudatvo postaja zavedna ljudska masa, ki si gradi pot in na podlagi dobrega temelja, ki vodi is moderne suinosU v človeško družbo bratstva, svobode in enakopravnosti. Moakra. — Devet tisoč delavcev je že vživilo «voje dvateden- •ke počitnice na njih domovih ali letoviščih, ki jih vzdržujejo ttro-covne unija po deželi za avoje člane. Poleg tega jih je bilo več ato poslanih v zdravilišča ▼ gore ali na obrežje Črnega morja na Crim za daljše zdravljenje in o-crepčan je. Stroški za te počitnice sc krijejo iz fondov, ki jih deloma pokrivajo strokovne unije, ali i*> večini pa delodajalci, ki morajo prispevati za socialno zavarovanje in zdravstvene rezervne fonde. Te fonde vodijo unije, da iz njih črpajo doati gotovine, ki je potem porabljena za počitnice de-avcev, posebno tistih, katerih zdravje je šibko in so počitka potrebni. Unije v Moskvi imajo 2600 po-atelj v letnih atanovaliŠčih in letoviščih okoli Moskve, kamor gredo delavci na počitnice. Imajo tudi 965 postelj v sanatorijih, po taterih je povprečni počitek obiskovalcev po dva meseca in pol. V južni Rusiji imajo 245 postelj po letoviščnih stanovanjih. Prostori po južnih letoviščih so razdeljeni, da imajo potrebni tekstilni delavci vedno 64 postelj, 30 postelj gre kovinarjem, 14 kemičnim in tiskarakim delavcem, 8 živilskim delavcem, 10 centralnemu delavskemu svetu v Moskvi, 13 delavskim šolam in tri drugim osmim strokovnim unijam. Komunistična atranka vzdržuje 40 prostorov za moskovske strokovne unijoniate, ki so tudi strankini Člani v sanatoriju v Jalti. ' ogromnih profitov podjetnikov. V Coloradu in Miehiganu je če«, trtina delavcev pod 10 let starih, druga četrtina otrok je od 10 do 12 let in samo ena petina otrok iv Miehiganu in nekaj več kakor ena šestina otrok v Coloradu je presegla starost 14 let. Ena tretjina izmed vseh zatiranih otrok je vprežena v enajst in celo več-urni delavnik in ena osmina teh otrok dela po 12 in celo po 15 ur na dan. Ti dolgi delavniki S6 v nekaterih slučajih nadaljujejo eo-le tedne. Življenjske razmere teh pogod-I benih delavcev so naravnost neznosne. Več kakor polovica družin živi po kolibah, ki so pokrite s smolnatim papirjem in surovo izdelane ter imajo ¿esto samo po lena vrata in le eno okno. Mnoge | izmed teh barak niso zavarovane proti slabemu vremenu, tako da lije skozi njih atrehe v deževnem vremenu. Kolibe so prenatlačenc, ker v vsaki majhni sobi živijo najmanj po tri osebe. Priče pred senatnim preiskovalnim odborom so izpovedale, da so bile importi-rane mehiške družine za to delo skrivaj, samo da sladkorni trust obdrži še dalje mezdo na dosedanji nizki stopnji. Take razmere so podlaga o-gromnih dobičkov sladkorne industrije zadnjih 12 mesecev, katere smatra Wall Street, da so bili doba izredno dobre prosperi tete. Sladkosti dela. (Leland Olds za Ped. Prcas.) Izkoriščanje družin z ženami in otroci vred pod pogodbenim de ovnim sistemom je omogočilo tru sta ameriške sladkorne pese, da je nagromadil dobičke v letih 1923—1924. Poročila štirih vodilnih družb, ki kontrolirajo nad 60 odatotkov proizvodnje, pokazujc jo, d» 60 imele profits za $20,000, 000, kar je naraatek ta približno 100 odstotkov, ako ae primerja s prejšnjim letom. Namep visoke uvozne carine bolj služi za obogatenje profitar-jev kakor pa varovanje ameriške, ga delavstva, kajti nadprofita prinaša že $1.99 na vsako vrečo slad korja ali približno dva centa na vsk funt 10,Q57,504 vreč sladkor ja, ki so ga razpečali. Ti profiti pomenijo, da to lastniki dobili na vsako delnico od $25 čistega pro fita aa $18.25. To je 73 odstotkov vloženega denarja, ki so ga razdelili na avoje delnice samo v c nem letu. Spodnje številke pokazujejo profit, ki so ga imele poedinc družbe na vsafco delnico ali pa «kupno in koliko je llo njim od vsake vreče produciranega slad korja. Amalgamated sugar dobiček na vrečo na nem. $ 2.fl88.861 SI.S2 62.62 Great Western sugar 12,004.304 2.02 18 25 American beet sugar l—t 1.515.072 2.04 8.10 Utah-Idaho augar o tugar ,758,159 1.04 1.22 Skup. $10.067.296 $199 Pejetvo, da delnice teh korp* racij nimajo enake vrednosti, o-nemogočuje izkaz, koliko pride dividendo na delnico skupine. A malgamated augar ima navadne delnic«, ki ne nosijo prvotne vrednosti, kot 6o bile izdane. Great Woatern, katUra producirá blizu 3—5 od aknpnega pridelka od št' rih družb ima delnica pp $25 in uto je njen dohodek na vaako zt 73%. Prvotna vrednost America» beet augar družbe j« $100, a zato ima dohodka na vaako aamo ta osem odatotkov. Delnice Utah i Idaho rogar dražbe pa ao po osem dolarjev, a dobički ao bili po l*Vfc odstotka. Vaeeno ae lahko po-' vprečno računa, da imajo delal čarji na avoj vloleni kapital po ¡274% dobička. Način izkoriščanj*, ki omogoča take proflte, j« pa razkrit v po ročUa otroškega «roda. ki j« del delavakofa departments v Wash-ingtoau. Urad i« pronašel, da j« dela mater a otroci, dečki in deklicami po éeat lot nekaj čisto navadnega po poljih aladkoree peoe v Colorada is Miehiganu. Peha-oje slabotnih in aežaih otrok v meada« sužanjstvo in t« vrtu a-stvar jan je meadaik talaje v ja vir Meteoriti. Ali j« konec ali nit Ko to pišem, še ne vem, da li oslovska konvencija v New Yor-ku še kima ali je že crknila. Ako še kima, ni le Wall Street dobil pravega kandidata; če je crknila, je to znamenje, da ima velika denarna mošnja pravega moža v žepu. Ime kandidata je postranska stvar. Naj ae piše Smith, Smath ali Smooth — pravi je za gospodarje. > Cirkus je odkril tudi to tajnost: gospod McAdoo je odložil kandidaturo ,a ne prej, dokler ni dovolila gospa McAdoo 1 — Wilson je bil avoje dni obdolžen, da njegova žena vodi prezidentake posle. Gospa McAdoo je pač njegova hči. Ko je kardinal Hayes otvoril cirkus z molitvijo je prosil Boga, naj obilno blagoslovi dobre demokrate. In Bog ga je uslišal . . . Blagoslovil jo oalovsko konvencijo a sto glasovanji za kandidata! Kardinal ni zaključil cirkusa z molitvijo* Nuf sed! • • • Vesti iz Jugoslavije. Krvava procesija. V Horjulu 10 66 fantje stepli radi bandera. — ! Petarda it zvonika.—Iz Horjula poročajo: Sledeča zgodba se je pri nas pripetila na 'Telovo: Stara fantovska pravica je, da pri nas mladeniči iz Horjula no sijo bandero pri procesiji. Fantje smatrajo tudi v drugih krajih to llunkcijo Kot nekako svojo versko dolžnost in kot častno službo ter so na avojo ataro pravico narav no jako ljubosumni. Lahko ai to rej predstavljate kakšno razbur jenje je med njimi nastalo, ko je župnik Franc Nastran naenkrat izjavil, da oni ne bodo-letos nosi bandera, češ da te časti niso vredni, ker pri zadnjih občinskih volitvah niso hoteli voliti gospoda fajmoštra in njegovih kandidatov. Da fante še bolj osramoti in poniža, je župnik odredil, da na; nosijo bandero — orliči. Fantje so se predobro zavedali, da božja čaat nima iyčesar opraviti a klerikalnimi kandidati in zato jc prišlo pred procesijo tik pred eer cvijo do prerekanja in prerivanja, ki bi se bilo končalo brez vsa-tih posledic, da niso nekateri na mjskani klerikalni možje z županom Bastičcm na čelu se zagna i na fante in pozabivši na visoki praznik ter vse ozire izzvali prs tep, ki je v hipu spremenil ave čanostno razpoloženje v pravo domačo bitko. Mesto žvenkljanja zvonov ao se začule iz vrst kleri čolnih pobožnjakov krepke klet vice in metto slavnostnih pesmi sc je razlegal po prostoru krik in vrišČ. Posledice niso izostale: šest ljudi je bilo ranjenih, četndi ne !>aš težko. Napredni fantje in možje, ki so se mirno branili so se izkazali trezno in pametne. Ako-ravno bi bili a lahkoto odbili naval nahujskanih klerikalcev, &) z otirom na velik praznik in na svečano priliko ter spoštovanja vredni prostor odnehali, pustili bandero ter tak6 omogočili, da se je proccaija lahko pričela. Baš sc jc bila .procesija odmaknila od cerkve, ko se je izza cerkve začul močan pok. S cerkvenega zvonika je padla petarda ali raketa (kaj jc bilo, se ne ve), ki sicer ni nikogar ranila, kaferc eksplozija je pa vendar pobila nekaj Šip na cerkvi. Tik cerkvc jt nastsla v zemlji kakor skleda velika vdrtina. Kaj so nameravali klerikalri z vprizoritvijo.tega "a-tentata" ni povfcem jasno. Morda bi radi sedaj obdolžili napredne ljudi, da so hoteli razstreliti procesijo . .. Orožniki so takoj vso zadevo preiskali. Dognano je, da ae je z zvonika že opetovano streljalo. Takrat so bili v zvoniku sami županovi pristaši. Tudi s tega stali ftča ao orožniki vodili preiskavo, ali ni morda pretepu kriv — al kohol. Ugotovili pa ao, da so bili fantje povsem trezni. Navzlic ta. mu je oblast odredila, da morajo biti v Horjulu gostilne le ob Otih tvečer saprtc — kakor da bi Ko aa izbruh kakšnih nemirov ali puntt Ljubljanski škof—talak milijo aar. Koliko so klerikalci pitali o s romaitvu ljubljanskega škofa, tatudi je znano, da ima škof v Gornjem gradu vcšttomilijonske vrednosti samo po gozdovi* in da zvoje kosti iz Slovenije, p^ pa podedovali od prebit^ Nonove barke. Najbolj po^i eksemplarji med temi M frančiškanski klativitezi J hovi piamarji, ki sami k,bi medene svatovake napitnic« njimi je tudi kralj Majttf it , Vprašate me, kaj bomo %u mumijami. Kaj bit Nič. Muzeji že polni. Če jih sle*eš,.fc0 enake. Pogledaš jih, skomin^ ramo in greš dalje. • • a Gnili liberalci. V ttarokrajskem hstu da so se v Horjulu do krvi ttt fantje radi bandera, ki «> imeli nositi v procesiji Ttj0 Župnik je prepovedal nositi t* dero gotovim fantom, k nekaj zamerili, pa so se zablitk noži. Liberalci, ki so se po vojni a krstili V demokrate, pravijo, so imeli fantje prav, da so So tegnili za avojo pravico. Privii nositi cerkveno bamlero! To liberalci. Vedno so bili taki. bro se še spominjam metli&< župana, ki je bil hud liberal Celo leto je obiral in žrl4* f»rje ko pa je pri&la običajna procfii na Telovo, je prvi nosil svečo! Hinavci! Mumij«. Iz Moskve poročajo, da je ruski arheolog Kozlov odkril 7000 let stare feitajake mumije v Mongoliji. Slavni Tut je proti tem starcem še precej moderna .mumija. Zdaj so na vrtti ameriški arheologi, da malo pogledajo za mumijami v tej deželi. Toliko ao na boljem, da jim ni treba kopati. Ameriške mumije namreč še hodijo po zadnjih dveh . . . včasi pa tudi po sprednjih dveh in včasi — naprimer v cirkusu v New Yorku — po vseh štirih. . k Ako pogledajo v grobnico v Tarrytownu, N. Y., najdejo precej rogovilaato mumijo, ki ališi na ime John D. Rockefeller. Obraz te mumije je prilično podoben obrazu posušenih mongolskih kraljev. Če pogledajo v Washington, lahko arečajo mumijo, ki nosi sveto ime Gompers. Njegova kfe, ža je sicer iz 19. stoletja, toda možgani te mumije so iz dobe 6000 let pred Kristom. V Wash-ingtonu je še več drugih mumij. Ampak potomci mayflowerakih puritancev niao edini, ki ae ponašajo z mumijami. Arheologi, ki se zanimajo za stvar, jih najdejo tudi med priaelniki, ki 60 prinesli Zakaj pa ne? Neki humorist je izračunal, bi bili vsi demokrati kandidal za predsednika "izvoljeni" t solutno večino, Če bi konvenc v New Yorku trajala do volit V štirih mesecih bi delegat imeli približno 1600 glasovanj kandidatje bi prejeli več glas kot pa bo oddanih na volilni za demokrate. Ako so demokratje Se tako metni kakor so bili zadnja tedna, ne zaključijo konvenci do volitev. Hip, hip, hurray 1 • • a Osli to crknili! Pred zaključkom te kolon« prišla vest, da so demokratje minirali J. W. Davina za kani data in zaključili 15-dnevni kus. Kdo je John W. Davis t Mor| nov advokat! Zgodilo ae je kak je bilo napovedano. Wall St n ima pravega moža. Na repu kanski strani je Coolidge, p znani nazadnjak, na demokrati pa Davis, ravno tako dober zadnjak. Morgan je na konj Naj bo izvoljen prvi ali dru njemu je vseeno. (Toda na obzorju se dviga i oblik. Oblak je La Follette! X. I. tudi aicer ne je samega krompirja v oblicah. Sedaj je škof kupil še "Katoliško tiskarno" za 10 milijonov ter zopet dokazal, da ima denarja kakor peska. Ljubljanski škof je a tem, da je sedaj kupil šc tiskarno, postal eden najbolj raz-nostranih podjetnikov. V Št. Vidu kuha v jeseni iz tadja žganje in ga kar na debelo razpečava mod "dobro slovensko ljudstvo," v Ljubljani je Škof ed«n glavnih delničarjev hotela "Union", kjer ae pozimi z največjo vnemo pleše shimmy, tango, fox-trot, java in drugi moderni plesi na škofijski podlagi, v Gornjem grtdu prodaja na debelo let, v Medvodah pa mleko. Pri vtej tej razsežni podjetnosti gospoda knezoškofa, pa njega davčni vijak sc malo pozna in je bolj namenjen za posvetne ljudi, ne pa za tako visoke eerkve-ne dostojanstvenike. Ako bi škof samo nekaj tega, kar ima, dal svojim kaplanom, bi bili najudob-nejš« preskrbljeni z vtem in bi jim ne bilo treba ljuditva nadlegovati a farovško tlako, ki te I-menuje bera. • Umrli v Ljubljani. Fran Maček, poseatnik, 60 let. — Evitahij Ko-bal, zavarovalni uradnik, 53 let. — Fran dega, misijonarski duhovnik, 26 let. — Albert Vatovec, sin upokojenega finančnega uslužbenca, 2 leti. — Uršula Brčan, lilapčeva lena, 42 let. Mnfaiifttvo sa pravico. Marija Kaatelic ae je pripeljala iz Amerik«, bogato založena t dolarji. Na Jesenicah to jo na carini vprašali po denarju in uradna preis-kovalka jo j« natančno pregledala, pa ni našla nič tumljivega. Naaprotno pa je Kaatelčeva po prihodu v vlak opazila, da ji manjka 50 dolarjev in njen turn j« takoj označil preiakovalko kot Igtico. Toda atvar ae j« obrnila drugač« in po krivem osamljena uradnica j« vložila tožbo zaradi laljeaja časti in prenagljtna o-kradenka je bila obsojena na plačilo globe. To jo j« tako razjezilo, da j« začela očitati sodniku, da j« sporazumljen t tožnico v njeno škodo. Zato se j« morala zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ki jo j« 4P«t ob- sodilo na globo 100 Din. Ko Kasteličeva slišala razsodbo, bila vsa iz sebe. Padla je na ko na in s povzdignjenimi rokami trjevala, da je pripravljena 1 preliti za pravico.in da raje un mučeniške smrti kot pa da pil naloženo globo. Ko pa je vide da va« to nič ne pomaga, je P vlekla iz jerbasa sliko svoj« ranjkega moža in ga pozivali pričevanje, čemur se pa ii n«n nih vz/okov ni odzval. Po zaklji ku obravnave so jo morali al« s silo odpraviti iz dvorane; ki lu pa se je spet vrnila, čci d» česar ne razume, nakar so ji ■ rali še na hodniku razložiti < sodbo in nje posledice. Bojim da je za te pravde žc precej i larjev šlo in jih še bo ... Z ljubljanske univerze Zi kana juridične fakultete na Ii ljanski univerzi je bil *a priW nje študijsko leto izvoljen f 1 Milan Skerlj, redni profeaor trgovinsko in menično pravo^ prodekana pa dr. Fran EU redni professor za finančno t« Km Tafari pride r Beoffl Regent vzhodnoafriike držat« besinije, Ras Tafsri, ki M ni sedaj v Rimu, pride ns pevrt« v domovino tudi v I*eo*rad, ostane en dtn. • Smrtna kosa. V ljubljansk i ni bolnišnici je umrla po kra * težki bolezni Franja Jesih u gorja ob Savi. Grob carja Dušana S t rok ^ komisija ministrstvs vr * r te dni v samostan Sv Arb»sp v okolici Prurena. da pri**' kopavanjem starin nalogo, da najde grob '»rja šana. ^ 10 tetnioo tarajtvikega vm U «o proalavile tsc r»r.on« * ne organizacije, kar na^ le. Glavna proslava se )♦ : Vidovdan dne j"^* ¿ ljani. katere a« «delen gati iz cele Kl< v. m Smrtna kosa V IÄjJ večletni tamkaj»", čin «k i odbornik J»k an ' M'.*k«r Umrl j« 20. JNf*/ rojak dr. Ivan K"»r 78 let. H JULIJA, 1024. "j^avskTnovice. (Federated l'raaa.) ekiekutif» »• i® ,Pra K* "divje" fvk.. L.e0. - Eli« Se* ríes, ured r&ted Mine W0rkcni Lu- glasila rudarske orga-priW v sredo ' v ^ naznanil, da je ekae- Stric Gompert molče in čakajo. polnomn sklada c nadami in upi orjranUiranejta delavstva iu ban kcrutnih kmetov. 5frnM W. A. priiela pre-" mnogih lokalnih itrajkov in drugih premogar-koliSih, ki so ubruhnili gl. odbornikov, smejo vefi kršiti po-dovoljenimi stavkami, |T0 plDOlSU ► ° • • „ dovoljenja iirji ne Jbt i »e( aejal Scarl«9- blavljanje železniških dalavcev ' končano. Milwaukee. — 3000 mehanikov Gwaulkib delavnicah železni-s družbe Chicago, Milwaukee i st Paul, ki so bili tri tedne L 'je bilo 8. julija pozvanih pj'na delo. Delavci upajo, da do delali bkoii poletje ( industrija dela i polno psro! Detroit. — Medtem ko tovar-t Detroitu odslavljajo na tiso delavcev, je detroitski policij i department 7. julija zaprisc- R ito novih policajev iliviki organizator izpuščen iz ječe. Pittsburgh, Pa. — Jacob Dolla, je pomagal organizirati jeklar-e delavce tekom stavke v 1. 19, je bil končno izpuščen iz v kateri je prebil štiri leta pol. Obtožen je bil, da je med trko i dinamitom podrl mo pi hiše nekega stavkokaza in jen je bil na 17 let ječe. Ila trdi ,da je nedolžen. Delav-organizacije so ae bojevale ij neprestano in posrečilo se je, da so mu izvojevale pro K Seznam špijonov v unijah. Hiicago. — Delavaki obrambn 116 W. Washington St. icago, ki- vodi legalno obrambo vcev, kateri so bili aretiran ¿asa navalov na rdeČkarje i ehiganu v letu 1922, izda v tkem knjižico, v kateri bodo Umne informacije o špijonih v vskih organizacijah. V knjl bodo fotografične" aliljc Spi lov, njih imena in navedene do organizacije, v katerih vo ftijo, ter korporacije,' katerim liijo. Obrambni svet je apeliral na delavske organizacije^ če ka i ve za kakega špijona v svo vrstah, naj pošlje o njem vse ormacije in njegovo aliko. Kompanijske hiše. loston. — Več ko ena petina vcev v bombažnih predilni in tkalnicah v državi Massa tis stanuje v kompanijskih ki so brez malaga vse les«* «lo revno opremljene a po-&»o opravo. Stanarina znaša •13 na teden za stanovanje »mi »obami do $30 na mesec evetsobno hišo. »viki položaj v Avstraliji. N\ S. W. — (Poroča Francis Ahem.) — V Mcl «»u j« zastavkalo 3300 name ««v cestne železnice, ko je bi delavcev odslovljen brez Družba je vzela delavca P ln ^«jk je bil končan. — "O" v N>w South Walesu so 0i'i> s stavko, če lastniki ne ™«jo električnih avetilk nn » P-troIfjk v rovih. Polovica jfokopov ima še petrolej ^pirničarji ao izvojava •»^nskrga priboljška in f delavnik v tednu. — Ru v Avstraliji so organi ■J/v' za ekonomsko pomoč ' k.h rrpublik. Zveza ,rj»ktor zh Ku*jjo in vu J oskfu 30 otrok v enem v v Huiiji. to ¿«lavcev sa j« vrnilo nt delo. nrf''W, Msss. — Več ko I^'lilcur jn tkalcev v *"nih tovarnah v dolini ki so počivali dva tednov h, v " na se je vrnilo 9. i'». Washington, D. 0. (Federated Preaa.) — James O Connell, ki sc je prvi izmed treh članov narod nega nestrankarskega pol. kam panjskega odseka Ameriške de-avske federacije vrnil a posori šča razočaranja, poraza in obupa dvorani Madiaon Square Oar den, ni maral v pondeljek napo vedati, kakšno atališče zavzame njegov odaek napram La Follet tovi kandidaturi. Samuel Gom-pers in Frank Morrison, ki sta o stala dva člana omenjenega od seka, ata Še ostala v New Yorku v upanju, da jima bo dala demokratska konvencija na ta ali oni način kakšen raslog za odobrenje. Ali to upanje^je že splavalo po vodi. Predsednik Gompers j« v julij ski Številki uradnega glasila A meriške delavske federacije po svaril člane svoje organizacije pred gibanjem takozvane tretje stranke, ali ni pa povedal, kaj mi sli o tem. Šentpavelska konvenci ja se je imela sniti tedaj, ko je bi 1 Članek napisan. Gotovo je to, da ni mislil La Follettove strategije Saj je La Follette izjavil, da ho če nastopiti kot neodvisen kandi dat. "N*š odsek se sestane na aejo na kateri bo pretehtal in prere šetal cel položaj, brŽko bo kon čana demokratska konvencija,' je rekel 0'Connell. "Demokratska platforma je neutajljivo slaba v svojih delavskih točkah glede na otroško delo, aodne prepovedi in druge probleme.''' Ni pa maral povedati avojega mnenja o močnih točkah, ki jih je sprejela konvencija konferen ce ztf progresivno politično akci jo — nobene ni hotel ziniti o La Follettovi kampanjski platform — o točkah, ki zahtevajo odpravo dvojnega vladnega zla, in aicer zla sodnih prepovedi in kazni r.a nevpoštevanje sodnih odredb brez obravnave pred poroto, o točkah ki obsojajo Coolidgevo vetiranje predloge za povišanje poštni plač, o točkah, ki zahtevajo po atave za pravico do organisiranja in pogajanja kolektivno po de lavakih zastopnikih, ki ai jih bero delavci sami, o točkah, ki ae poganjajo za takojšnjo odobritev otroškega amendmenta. Ali predsednik zveze železu! ških poštnih uradnikov Strickland je odobril te točke ter rekel, da so natanko take, kakršnih ai želi Ameriška delavska federacija. Strickland je bil šel a tajnikom svoje organizacije na Cleveland' sko konferenco ter se vrnil z nje ves navdušen za platformo in kandidata. Uradniki drugih po-štarskih unij ao šli r New York prosjačit na demokratako konvencijo. Ali vrnili ao aa vai pobiti in in razočarani. Vseeno pa Čakajo, da izpregovori Gompersov odsek. Delavski delegatje ao na eleve-landaki konvenciji zaatopali železničarje, oblačilne in tekstilne delavce, zvezne uslužbence, nekatere sekcija rudniških delavcev in razne osrednje delavske avete. Stavbinski in tiskarski delavci niso poslali tjakaj avojih zastopnikov. Te so zastopali progresiv-ni voditelji s poverilnimi listinami kmečkodelavske stranke ali pa predstavniki drugih političnih skupin. Edini zastopnik English Walling, čigar opazke glede La Follettove atrategije in delavskih točk v platformi ao bile. kakor poročajo skrajno ugodne in laskave. i Sedaj, ko to pišemo, je položaj tak, da sta znana samo dva kandidata za predsedništvo Združenih držav, in aicer Coolidge, ki j« skrajno sovražen vsemu, za kar se poteguje Ameriška delavska federacija, in pa La Follette, ki je bil njen zanesljiv zaveznik v javni službi za eno generacijo. Oompersov odsek mora, če dosleden. oklicati La FoMettovo kandidaturo za aprejemljlvo, kar bo pač imelo za posledico to, da l*> Ameriška delavska federacija podpirala La Folletta v volilni kampanji. La Follette je za avojo osebo zahteval, da naj bo »kl«p d«*' New Orleans, La. — Tihotapci na morju se ne ukvarjajo le a u-ažanjem žganja v Združene države, ampak njim prida vsako blago prav, od katerega upajo velik dobiček. Nova izseljeuiška postava je odprla tihotapcem nov vir dohodkov, kar potrdi dogodek, ki ae je odigral na morju pred Lafittom v Louiaiani, Ladija za varstvo obrežja je u-jela škuno "Abeona" po šest ur trajajočem lovu v zalivu Barata ria in pred Lafittom. Na škuni je bilo štirinajst Kitajcev in dvanajst Madžarov, katere ao drzni tihotapei proti viaokemu odplači lu mislili vtihotapiti v Združene drŽave. Kitajee in Madžare ao odvedli v Algiers, kjer čakajo na deportacijo, , NOV VIE ZA TIHOTAPCE. Ujeli ao ladijo i 36 isaeljeniki. Bene! odfodil pot t Ameriko. l*raga, 10. jut — Dr. Kdward Beneš, čehoslovaiki minister zunanjih zadev, ne obišče letos Združenih držav kot je namera val. Proveliki politični zapletljaji v Evropi so to preprečili. Slovenski Narodna Uilunl)»« t. aprM* ikk. Podporni Jednoti Ameriški bomba! dospel v Kosijo. Moskva — (Feder. Pre*a.) — »arnik "Kursk" je dospel is New Vorka v Murmansk a 19.000 balami ameriškega bombaža. To jo do danes največja pošiljatov bombaža ia Amerike v Rusijo. HUJ, HTJJ, STRAŠNO, BTRAÖNO1 Ženska ja bila tri leta mol. Marshalltown, Iowa. — Areti rali so Ruth Bundy, staro 33 let, ki je skozi sedem let nastopala kot moški pod imenom "Walter" Bundy. Obtožnica ji. očita, da je grozila, da izvrši javni delikt. Pred tremi leti ae je Ruth Bun dy poročila z Elizabeto West Khodesu. Njena žena zdaj trdi da v treh letih, ko ata Živela aku paj, ni opazila, da je poročena drugo Žensko. Skozi sedem let je Ruth delala kot moški. Bila je zaposlena na farmi in na železnicah na progi Pa nihče jo ni apoznal, da j ženska. Zdaj, ko so spoznali to "prevaro", so jo zaprli. Čuden je res današnji svet, ki iz muhe napravi alona in smatra žensko, ki nastopa v moški oblek za hudodelko. WILLIAM J. BRYAN 1PIT 8NXDKL SVOJO BI-8KDO. . Uk»r|>. 17. jaaija 1*07. V 4rl««l lllUala. CHICAGO. ILLINOIS. ur .dnikt obsojani a* smrt. 9, Jul — Brekrr '"gradskaga držav-ka frusta, Ritten J in 2oljrin, proda-k"-raj obaojcni na sparili drŽavo v NEVARNA SLEPARJA PROSITA ZA POMILOlOENJI. Ohioifo, HI. — Nevarna alepar-ja in mestna kozaka, ki ata nagro. madevala bogastvo radi lahkovernosti ljudi, ata prosila za pomi-loščenje. Sleparja ata poznan« pod imenom Anthon Lebeckiy in Peter Zivitis, tretji slepar Leslie Iiarrington, glava sleparske "No-vaculite konipanijc", je pa pobegnil. Sleparja ata bila obsojeua od enega leta do deset let. Poslu-žila sta ae vseh prlzivov, toda u-speba ni bilo. Zdaj-komaj aedita trinajst dni, pa ata ae že tako uu-valičala jetniške hrane in zraka, da prosita pomiloščenja. Zaradi sleparske trojica jo več ljudi izvršilo ssmomor, ker so bili ob vse prihranke. ZNAMENITI ELEKTRIK LAMME UMRL. (Nadaljevanje s prve strani) ki. To pa največ zato, ker ae ni držal svoje he-sede, Njegova stara uavada je govoriti odkrito o demokratakih kandidatih, preden so imenovani, iu jih podpirati po nominaciji. Podpiral je Parkerja, čeprav se je upiral s vsemi Štirimi njegovi no-minaeiji. Na pravkar aaključeni demo-kratski konveuoiji je dejal, da bi ne smel John W. Davia biti član nobene porote, ki bi ji bilo treba aoditi zadevo, tikajočo ae interesov J. Pierpont Morgana. In ac-daj, ko je demokratska konvencija imenovala prav tistega Davi-sa za predsedniškega kandidata, je mož kar čez noč postal drugačnih misli. Sam piše o tej atvari takole t "Kandidat je brez vsake graje. Po svoji oaebnoati in avojem značaju je človek, ki ai boljšega nihčo ne more želeti. Ugovori proti njemu nimajo nobenega posla z njegovimi ideali vlade ali a njegovo administrativno zmožnostjo. On kandidira na podlagi političnega programa, ki vsebuje v krepkih in močnih besedah demokratske principe in politično smernice. On bo seve odobril platformo ter ae a'tem zavezal izvajati pro gresivno politiko v domačih in vnanjih zadevah. Moral bo gledati na to, da od pravi velike kampanjske sklade, ki so zastrupili naše politično Šiv Ijenje ter naredili našo vlado za navadno kramarsko podjetje. Moral bo predložiti narodu vprašanje o tem,ali aa naj naša dežela pridruži ligi narodov, al ne. Čeprav bi bila moja Izbera dru gačna, aem uvidel, da najbolje služim svoji deželi in stranki, čo podpiram demokratskega pred sedniškega kandidata Johna W. Davisa in tistega, ki bo njegov tovariš za podpredsednika Združenih držav. Saj boata oba zavezana izvajati točke demokrataka platforme, sprejeta na konvenciji." H temi stavki je suhaški evangelist kar naravnost in brez o-vinkov priznal, da je snedel svoje besede. C LAVNI STANi S«f74» SO. LAWNDALE AVE. Isvrievalni odbori UPRAVNI ODSEKI Fr»4t*4«ik VUe«M C»l«k»r. po4pr*4.»dn.k A»dr«w VUlrUli. R. F. D. 7, Bob IOS, Johiutow«, P*., >1. Ujnik m.uK.w Turk, Ujnik k«laUk«» »44«lka BI.. Novak, «I. blagajnik Joh. V.,ruh, ur.d»,k «U.iU Jo*. ZavcrUlk, upt.vlUlJ fUtUt rtu* POROTNI ODSEKt Jaka Uaá.rwoW, pr»4«*4»lk, 407 W. H«y Si., Spri«afUM, III., M«rlU 2«Umlk«r, ■•» 174, B.rk«rU«, OkU, Fr#4 A. VWUr, I40S S. H.mll« A««., Chicfcgo, III., Jok» Tiri olj. Bom »t. H«.4.r.onwilU, Pa* Joka Cor tok. 414 W. Hay Si., Sprla«flal4. III. BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROMEi Bla» Navak, pro4..4aik, >487 5« Sa. LawaJala Av., Ckicafo, III. Izhodno okrožje* j*«ak Aa»kra*i4, Bo* iaa, m«.*. run, p.. Jaka GroialJ, 14411 PopMr Ava., Clavalaa4. O. ZAPADNO OKROZJEi Aalaa talar, Baa 104, Grao, Kaa« ■a Ja|OM|»a4. Maa Mara, Bo« 144, Bakl, Mina., m ••vorosapa4. Mika Zagal, 5443 S. Wia«ka»lar Si., Marray, Ulak. Nadzorni odbor Fraak* Zalla, pr«4.o4aik, S4SS W I4lk Si., Cki«a«a, III., Praak Somrak. IS 17 Praiior Ava., Clavalaa*, O., William Sillar, 4404 Si. Clair Si., Clavalaad, Okla. Združitveni odbori Pra4.o«laiki Fraak Alai, 1114 Sa. Crawfar4 Ava.. CkUa«a, III. Jaika Ovaa. 3834 W. S4lk Si., CklaaSa. III. Ja«. Skak, 4404 Orlaa C»., ClavalaaS, Okia. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. F. J. Kar«, 4133 Si. Clalr Ava., ClavalaaJ, O. POZOR I—Kara»paa4aa«a a |l. a4karaikl, ki 4alaja v glavaaia ura4w, •a vrli Ukalai VSA PISMA, ki m aaaaftaia aa aaala al. pra4ao4aika »a aatlaval Pro4»a4aUlva S. N. P. J., 1447 84 Sa. Lawa4ala Ava., Cklaaaa, III. VSK ZADEVI BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE. BalaUka laj. nUiva S. N. P. J., 1487-84 Sa. Uwa4ala Ava., Cklaa«a, lil. DENARNE POftIUATVE IN STVARI, ki - tMaja al. Iavr4valaa«a odbora la Joiaata vaMa »a aa.lov«. Tajalilva S. N. P. J., 1487.80 Sa. Lawa- I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI »a »aliljaja aa 1487-84 Sa. UwaSala Ava., Ckiaafa, III. 4ala Ava., Cklaata, III. VSK ZADEVE V ZVE aatlavi Blaiajalilva S. N. P. J V »o ariloibo ala4a aatlavaaja v fl. Ivvriavalaa« o4koru «a aaj ^ailjaja Fraak Zalla«, pra««a4alaa aa4aaraa|a o4kora, ligar aaalav ja a«araj. Val prilivi aa |l. paralal o4*ok aa aaj pallljaj« aa aaalavi Jaka Uaéar* woo4, 407 W. Hay Si., SprlacflaM, III. Val lililí la dragi aplal, aaaaaalla, aflaal, aaralalaa la anlak vaa kar ta avaal a «laailaM j*4aoia, aaj aa •• aa»lavi "Praavala", 1447*44 . Lawa4ala Ava., Ckiaa«a, III. PitUbunrh, Ps. — B. 0. Lamine, ki je bil eden vodilnih elrktri-kov na svetu, je umrl dne 8. julija na avojem domu v East Liberty pri Pittaburgbu, kjer je živel s svojima aestrama Florence in Leno. Star jo bil 60 let. Pokojni Lammc je bil v atiku s LBTOftNJE VOLITVE BODO NADVSE ZANIMIVE. (Nadaljevanje a prve strani.) stem amendmentu naalednji proces: "Tisli, ki ima največ glaaov /a predsednika, bodi predsednik, ¿u je tisto število večina vsega što pokojnim Geo. We.tinghousom, ki nsstsvIJsBih «lektorjev, in v 4 ><(0 nima nobena owbs takšne ve' ja izpopolnil tokovni aiatem, po katerem ae je dalo prenašati sli!**«". P®?» iwaed W 1 pošiljati elektriko na veliko KU"or - tch n® imc daljo ekonomično. Lamme je po- biti več kakor tri — in ki so pred- tem izpopolnil železniške in indu-! Jandida je, «bera po- strijske motorje, d. ae je kasnej« ^^ ^ ! «ltlovt' dalo porabiti fakšn. toke kjerkoli., »J«» P« lU Wb pr4da4dnlk4. Lam m«" se je živo zanimal za'. " * » F****** mlade inženirske dijake. Ve5 let J» »«•^J« po državah. Za-je preučeval tiste, ki ao «topili v|it«P«"K70 vaaka država ima po NVestinghousovo električno organizacijo, pretehtal njihne zmožno sti in značilnosti ter jih poteiu določil za delo, za katerega so bili najspoaobnejši. Tudi pouSeval j« te mlade ljudi. Lamrne je bil rojen na neki farmi blizu Hpringfielda, O., dno 12. januarja 1864. Na ohajsko državno univerzo ja prišel 1. 1118. ter dokončal inženirske študije 1. HM. Malo prilike je pa im< ! za študiranja elektrika, ker ni bilo tačaa nobenega električnega kur en glas. Kvorum v to avrho tvo. rijo člani is dveh tretjin vseh drŽav, in večina v»*h je potrebna za takšno izvolitev." od tu naprej je v amendmentu razloženo, kako ja treba postopa» ti, ča bi poslanska zbornica ne mogla izvolili predsednika. . Tudi to zbuja veliko zanimanja med politikarji, zakaj, uvrrjml ao, da pride do raatanka, éa bo izvolitev prihodnjega prrdaednika zanesena v poslansko zborniao. V celoti je oseminštiridaaat «la irlas is vsaka država. Zato bi bilo ov za is-volitev. In kakr»r j« poalanaka mogel dobiti. V službo Wasting livo zanimal za ta predmet ter po , . «4Unovitv4 nov« atranka odložen biril VM informacije, ki jih na Čas po volitvah. Njegovi pristaši ao privolili v to. Oomperso-vim silam bo dano na izber dvoje. Ali bodo poizkušal« doseči kon trolo nad novo atranko, ali pa o virati njeno ustanovitev. Hocija listični in km«čkod«lavski «1« menti pa bodo šli ravno za na ftpanci spet Uponi v Maroko. London. 10. i«l. — "Daily Mail" je prejela' brzojavno veat avetovalee trn na 10 let viti toliko glaaov skupaj. Trii», dvajset reptiblikanakih državnik m»topništev ja v poslanski zbor niči. Ali ta zaatopoištva niso po. polnoma Člata, aakaj, med BJiOli )m preeaj radikalnih elementov Na dalj«' j« dvajaet demokratakih prodajanju oble ¡sprotni« M*»^ Vk^Ja'^.^ CÄrffrÄfe - - « v.líklmi|in p^ .nako r.^ ^d VO kampanjo, aaj vidijo, da a« po i izgobam». i tabora. Med temi petimi j« Mary- land, Montana, Nebraska, New Hampshire in Now Jersey. Zastanek v poilanaki zbornici ni neizključen. 0 Tisti zastanek bi se lahko nada-Ijaval do 4. marca 11125. In potem bi bilo treba vpoštevati nadaljne določba dvanajstega amendmenta, ki pravi v tem ozlru tole i "In Aa poilanika zbornic« n« mora izbrati predsednika pred 4. dnem meaeea marca, potem naj prevzama predsedniške posle podpredsednik, kakor ja to alučaj, če zadene predsednika smrt, ali pa drugaie preneha biti dežslul načelnik v amislu ustava. "Oseba, ki ima največje števl-lo glasov kot podpredsednik, naj bo predsednik ... in Če nima nobena oseba veČine, potem naj ae-nat izbere izmed dveh, ki ima'n največja škevilo glasov, podpredsednika. Kvorum v to svrlio tvori, ta dve tretjini celokupnega senata, in večina celega števila je potrebna za Izvolitev." fienat ja razdeljen akoro enako med republikanec in demokrate. Iu ker je temu tako, utegne priti do zastanka tudi gleda na Izvoli» tev prihodnjega pod pred »edn lic a v aenatu. In tako utegne priti 4. dan meieoa marca, ne da bi izvolila poslanska abornlea predsednika, ne senat podpredicdnlka. LISTNIOA UEBDNUTVA. Brldgaport, Ohlo. — Da bi tu prodajali slične knjige, nam nI znano, fthrnlte a« na knjigarno dventner v Ljubljani. — Pozdrav I Nortb Milwankaa, Wla. - Vaša plimo amo poslsli vrhovnemn zdravniku Hlovenske narodna podporna jednote, ki dajs pojasnila na vprašanja članov gleda bolcs-nl In zdravja. Pozdrav I DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE. Imamo v salogi slsd. hmelj, sladkor In vsa druga iiutrabMine. l'oaku«it« in s« prepričajte, da ia diuns pri naa, kuhani vadna Is na Jboljši ia aaje«> nsjfti. Oroesrtjam, aladftčarjsm In v prodajaln« ftalaanlna dama primeren paru ■ t pri va«Jlh naročilih. Pilita h Informacij« na: FRANK OGLAR, 4401 lapaelar Avsaaa, Clavalaad, O. KNJIGE Književne Matice S. N« P« J« Književni matic« Slovenske narodne podporne jednote ju izdala in ima v zalogi sledeč« knjige: Pater Malavmtura. Spisal Zvonko A. No« vak. Izvirna povest iz življenja ameriških fran-čiikanov. Z Izvirnimi slikami, katere Je izdelal Stanko Zele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.60. SloviMko-ABgUtkA slovnica. Dodatek raznih koristnih Informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmic Higiina Spisal Upton Sinclair, po-nlovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletariate za ¿asa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajedale!. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.76 s poštnino vred. Zakon bioeenexije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone In pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično In duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.60 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaf, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige zs šest dolarjev. Vredne so! jema Naročbe, s katerimi je poslsti densr, spre- Književna Matica 2667-69 So. Lawndalo Ave., Chicogo, IU. PROSVETA petek, II, julija IM Iran Vuki Kraljestva Adaaljar. IMczojjotainska pravljic*.) V listih easih je med reko Kufratom iu Tijrriaom bilo kra-I jest v o Aoloviei. Olgi ni bil* ta pomoč materina nič kaj po volji; trdovratno je molčala. Valentin je imel tu priliko in tudi neizogibno dolžnost pokloniti se gostoljubni gospe. "Nikoli nisem dvomil, gospa, da bode Olga kedaj izvrstna žena. Boljše učiteljice bi ne mogla imeti, samo taka naj bode, iu gotoVo bode, kakršna je njena mati in — srečen, komur poda svojo roko." Te besede so bile jako vljudno in prijazne materi in hčeri, ali obetale so malo; trdnega upanja ni bilo staviti nanje. Olga na to: "Zdaj pa govorimo kaj drugega. Vi ste bili po svetu, gospod Sodnik; povejte nam kaj novega, kaj zanimivega nam, ki tičimo v tem zapuščenem, pozabljenem kotu." "Prav rad bi vam ustregel, gospodična; ali kar vas najbolj zanima, o tem je meni težko poročati." "In kaj mene najbolj zanima?" "Kako se nosijo dunajske žene in dekleta." "In vaa ne!" "Ne porečem, da ne; ne taj:m, da rad gledam okusno opravljene ženske, in take priliko je na Dunaju toliko, kolikor malokje. Duuajeanke slujejo po praviel, da se znajo oblatiti; vsi tujci trdijo, da se morejo v graeiji ž njimi meriti samo še 1'arižanke. To je vse res, ali kako naj vam to popišem! Jaz nisem strokovnjak; moje oko sodi splošno; kake so posameznosti, ki se strinjajo v prijetno celoto, tega vara ne morem razložiti. Tudi bi vara malo koristilo; ženske zanima samo vedeti, kaka je najnovejša noša; o tem pa jo težko govoriti; ženska nosa se dandanašnji iz-preminja kakor oblaki na pomladanjem nebu, ki nam kažejo vsak čas drugo podobo." "In to se vam zdi prav? Ženske morajo vedno premišljati in ugibati, kako naj se oblačijo, da bodejo lepše, da bodejo bolj ugsjale moškim očem. Oko se hitro naveliča vsake stvari, bodi si še tako leps." "Nam je to že prav, vssj meni; ali je pa tudi onim, ki morajo plačevati drage obleke, tega ne vem, tudi ni treba, da bi me to skrbelo." "In kadar bodete morali tudi vit" "Kako bode takrat, tega še ne vem." "Zdaj nam pa še to povejte, gospod Sodnik, ali so Dunajčanke res tako )'pe, kakor se govori in piše t Č lovek bi sodil potem, da so vse same la« brane lepote, žena in dekleta. Vi veate, kaj je le« I*o; govorite, vam bodem verjela." Tsko vprašanje it mladih ženskih ust spravi moškega v zadrego. Valentin se ni dolgo po-miiljal. "Jat ne vem, gospodična, ali si smem prisvajati toliko rasumnoati o tej stvari, kolikor mi j« vi tako prijazno prisojate. Sklieaval bi se zopet na tujee, ki so prehodili mnogo sveta in trdijo, da lil v nobenem mestu videti toliko lenake lepota \kup kakor na Dunaju; toda vi hočete alilati mojo sodbo." ~ "Da. valo sodbo, goapod Sodnik, govorite!" "Jaa sem bil še malo po svetu, zato ni, da bi razsojal, ali Dunajčaake res v lepoti pr*«*ga. jo vse druge ženske na svatu. To pa meram reči, da so šare« lep«; jas si skoraj ne morem misliti lepših, težko je reči, katere so lepše, žene ali dekleta. Kak poleten večer »a "ringu", v mestnem parku, v "pratru", ali pa tudi kako lepo simsko popoldne — t« vam je prava galerija" razno-vratnih lepot od slatoUae, modrooke, neto? %erjankc do ognjevite rojaki»je jutaih krajev," "Glejte, glejte, gospod Sodnik; tako vnetega vas nisem Še nikoli videla, tako navdušeno niste še nikdar govorili, tudi ne o —• pečenem zajcu I" To je bilo malo na debelo povedano; ali bodimo pravični; nobena ženska, mlada ali stara, bodi ai še tako pametna, ne ališi rada, da moški tako navdušeno govori o ženski lepoti, razen o njeni. Pristaviti moramo tudi še to, da je velik razloček, kako se kaka beseda govori in kdo jo govori. Te besede niso prišle iz nežnih ustec lepe Olge tako trde, kakor se morebiti bero. Kdo ve, kako bi ji bil Valentin odgovoril, ali Olga mu ni dala časa, in to je bilo pametno. "Ko bi bila jaz omožena, ne smel bi moj mož nikdar na Dunaj, kjer pravite, da je toliko lepot; to mora biti strašna nevarnost." "Kdor ima tako ženo, gospodična Olga, temu ni nobena ženska nevarna; vam bi bilo lahko držati ga doma; nikamor bi al ne želel od vas. In ko bi tudi šel kedaj na Dunaj, saj bi ne hodil brez vaa." "Da bi jaz kedaj Dunaj videla! Rada bi ga res, ne tajim; aH tega veselja ne doživim, prej aodnega dne! Kolikokrat sem že prosila in nagovarjala očeta! Ni jih omečiti, na to uho so gluhi; vesela moram biti, da me vsako leto enkrat vze-mo a aeboj v mesto; ali kaj je naše mesto proti Dunaju t Oh!" "Jaz pa menim, gospodična, da vam ne bode treba dolgo čakati, samo treba, da hočete odločno." "Kako to?" "Moža si je treba izbrati, moža!" "Izbrati! To se kar tako izbira! Vi ste poredni, goapod Sodnik! Kdo bi pa hotel takega dekleta, ki ni ne meščanka ne kmetica t" "Na vaše zdravje, gospod Sodnik," oglasi se v tem imenitnem trenutku gospod davkar, ki je bil med tem pogovorom prinesel boljšega vina na mizo. "Na vaše, gospod davkar, in vašo ljubeznive družine!" odzdravi mu Valentin. Davkar je bil natočil vsem male kozarce; vai ao pili, tudi Olga in Irena. Dolgo časa ao potem, Še skupaj sedeli in se razgovarjali o raznih stvareh. Valentin je bil nocoj posebno dobre volje, ljubezniv in gostobeseden, da ga je bilo veselje poslušati. Govorili so vsi vprek brez posebnega roda; še davkar sam se je vtikal v pogovor; dobro vino mu je bilo razvozlalo jezik. Tudi Irena je bila nenavadno zgovorna. Valentin jim je pripovedoval o punaju, kako tam ljudje Žive in se kratkočaaijo; govoril jim je o glediščih, plesih in besedah, o galerijah, palačah in vrtovih. In znal je lepo govoriti. Pozno je Ic bilo; mladi Ijndje niso bili zapazili, da je gospod davkar zakimal; žena ga je sastonj drezala. Kn slednjič mož celo precej glasno zasmrči, (sprevidi Vi ae napotiti domov. 'aientin, da je čas vstati in VI. Bližal te je čaa, ko je bilo Valentinu zapustiti očetov dom. prijazno davkarjevo družino, vse snanee in prijstelj« ter odpotovati v dalnje. tuje mesto. Kako težka je ta ločitev mlademu učencu, alaatl ako je ubožen, in slovenski nčenoi navadno niso bogalbii! V najlepšem času. ko je vse drevje polno lepega, zrelega sadja, ko ae v vinskem kraja bliža vesela trgatev, ko a# po njivah paae in kuri, vriska in poje, ko je povaod vsega obilo; ravno ae^j ga kliče neizprosno povelje, stroga dolžnost v dolgočasno mesto, v tesne, zatohlo is-biee, kjer mu bo treba pri knjigah sključenemu tičatl. učiti ae mnogo, a malo jesti t Vsega tega ae ni bilo bati našemu Valentinu { rad je bil nekoliko čaaa doma, kjer ga je vse rado imelo, vac mu streglo; ali tndi v mestu ni pogreta! ničesar; stradati ma ni bik» treba, sato j« oče akrbel; za raizseljevanje in zabavo j* tnal skrbeti aam in a ukom ai ni preveč belil glave. (Dalja prihodnjič.) kar so delali, so delali po navodilih bogov. Čitaj, o kralj in ; našel boš, da je zapisano tako." Kralj Holjamak Jakši je za-! molčal in povesil glavo. Ni za-l pazil, da so stali za prvaki mo j gočnih plemen prvaki zasužnjenih in se iz bojazni pred svojimi pokrovitelji bali stopiti pred prestol kralja kraljestva Adamljar in povzdigniti svoj glas. Ko se prvaki odšli, je sedel kralj Holjamak Jakii še dolgo na prestolu in mislil. Nato je poklical k sebi najmodrejše svetovalce. In ko je zopet dolgo molčal, premišljajoč o človeku, je spregovoril: "Vzemite bogate darove iz kraljevske zakladnice in ae odpravite v deželo zamorsko h kraljici Sibili, ki mi je prijateljica. Modra žena je to in velik je njen sloves. Poklonite se ji v mojem imenu in ji rečite: Najmodrejša izmed naj m odre ji ih! Tako govori Maj-Mančak, imenovan Holjamak Jakši, prijatelj tvoj in kralj v kraljestvu Adamljar, ki jc med Eufratom in Tigrisom, tam. kjer so nekoč bogovi, hoteč ove-kovečiti sebe, po svoji podobi iz ilovice vzbudili Človeka. Tako govori kralj Maj-Mančak, imenovan Holjamak JakŠl: Mnogo ljudskih pjemen živi v kraljestvi Adamljar in mnogo jc med njimi prepira in sovraštva. Človek po-kroviteljstvuje nad Človekom. Človek ubija Človeka. Človek je suženj Človeku. Zemlja je v njegovih rokah razdeljena. Močnejši si svoje vso, slabejše silijo, da jim služijo. Nikdo iz ljudi, ki žive v kraljestvu Adamljar, noče poznati človeka. A vsi govore o pravičnosti in ljubezni. Zato pošilja Holjamak Jakši svoji prijateljici darove in pozdrave in vpraša: Kaj je pravzaprav to bitje, ki se mu pravi Človek? Ali je žival med živalmi, ali je bog med bogovi t Idite zvesti moji in storite, kakor sem vam zapovedal . . ." (Konec prihodnjič.) Neobičajne oporoke. Povsod po svetu se dobe primeri neobičajnih oporok, ki jih zapustijo navadno Čudaški ljudje in ki jih sodišča radi čudaških pogojev čeato na priznavajo. Evo vam dve zanimivi oporoki, ki ju je sodišče kljub čudaštvu priznalo': Neki Anglež, ki je pred kratkim umrl, je zapustil vse svoje premoženje svoji hčerki edinki pod nastopnim pogojem: Da čim prej kupi uzdo ter jo pokloni svoji materit ki bo že vedela, kaj naj napravi z njo. Jasnejšč, seveda, ni mogel izraziti "prisrčnosti" odnošajev, ki so obstojali med pokojnikom in njegovo Ženo. Revež, ki je bil v življenju pod neomejeno komando svoje soproge, si je dal duška vsaj po smrti in so šele po smrti maščeval nad žono. Prav čudaška je bila tudi oporoka nekega Portugalca, ki je bil v življenju silen čudak. Imel je zelo rad ptice ter si jih je nabral celo zbirko v svojem stanovanju. Portugalski ptičji prijatelj pa tudi po smrti ni pozabil na svoje zaščitence ter je v oporoki določil, da se morajo izpustiti vse pticc, ki lahko avobodno Žive pod portugalskim podnebjem, a ostale, ki so iz tropskih dežel, je zapustil v varstvo nekemu svojemu prijatelju .kateremu je v oporoki ost a vil tndi vse svoje premoženje, a katerim naj vzdržuje njegove ljubljence. Posebno mu je priporočal nekega indijskega kosa, katerega naj ima poleti na solncu, a pozimi v topli^sobi. Pokojnikovi sorodniki so sicer skušali ovreči oporoko, češ, da je bil pokojnik neodgovoren za svojo početje, toda aodišče je testament priznalo, poudarjajoč, da ima vsakdo pravico svobodnega razpolaganja z lastnim premoŽenjem. NAZNANILO vsem, ki ste kupili številke za Briško turing automobile, da »mo dne t julija, t. L dvignili >tev. 149 v North llesacmer, Pa. Torej toliko v znanje vsem. Flo-rijan, Avsee, R. F. D. 7, Box 12, Oreensburg, P*. (Adv.) ZAHVALA. Prav lepo ae zahvaljujem rmm J| jim prijateljem in znaneem, ki _ mi pomagali, da sem ai kupil NOVO NOGO fttevilka za uro je bila dvignena In sicer št. 414, dne 7. julija, 1*24 I/ep« hvala. Mike fleek, Kpangler, Pa. (Adv.) Dostojevski kot Ijibo-sunen zakonec. Med sodobniki jih menda ni mnogo, ki bi jim bilo neznano ime velikega ruskega pisatelja Dostojevskega, ki ae je s svojim ogromnim Življenskim delom u-vrstil med prve duievne velikane trpečega človeštva. Vsem je znan Dostojevski tudi po svoji veliki človekoljubnosti, usmiljenju ter sočustvovanju z najbednejšimi. Svojemu delu primerno je Doato-jevski obdelan dovolj večstransko od analizatorjev njegovih duševnih proizvodov. Po eni strani pa je gotovo tudi svojim gorečim občudovalcem precej nepoznan. Ta stran je njegova ljubosumnost. v" « V moskovskem listu "Isku-stvo" ¿bjavlja Dostojevskega žena zanimive spomine, iz katerih odseva tudi ta poteza značaja Dostojevskega. Mesto, ki dokazuje to svojstvo Dostojevskega, se glasi: "Fjodor Dostojevski je sklenil prijateljstvo a pisateljico Smirnovo. Živo se je zanimal za njena dela, posebno za roman "Moč značaja". Tega je večkrat prečitaL Nekoč, ko je bil Doatojevski z doma, sem vzela knjigo v roke ter našla v njem anonimno piamo sledeče vsebine: "Spoštovani gospodi Dasi me ne poznate, vas moram na nekaj opozoriti Neka dama, ki vam je zelo blizu, vas vara na nedostojen način. Ona živi z drugim moikim. Pozabila je celo na svoje otroke. Ako ste radovedni, kdo je ta mož, uverite se o njem sami, oglejte si medaljon, katerega nosi vaša žena vratni verižici 1 Tam boste tekmeca lahko spoznali. Val prijatelj." To ovadbo sem našla v času, ko so bili naši dolgovi poplačani (znano je, da je živel Dostojevski neprestano v denarnih zadregah) in ko se je "Dnevnik pisatelja" zelo dobro prodajal . . . Prišlo mi je na um, da se s svojim možem nekoliko pošalim. In sem prepisala pismo, v katerem sem izpremenila par stavkov, prepričana, da bo Dostojevski, kadar prečita pismo, šalo razumel. Zanimalo i>a me je tudi vedeti, kakšen vtis bo anonimno pismo napravilo na mojega moža. Radovedna sem bila, če mi bo Fjodor Mihajlovič piamo pokazal in če ga bo zavrgel. Oddala aem piamo na pofito. Naslednjega dne ga je pismonoša prinesel v hišo. Ko sem stopila v kabinet, kjer je Dostojevski delal, sem videla, da so moj mož nervozno sprehaja po sobi. Mračno me jc pogledal, približal se mi jc in rekel: "Nosiš li kakšen medaljon?" Odgovorila sem mu, da ga nosim. Zahteval jc, da mu ga pokažem. Jaz sem se začela izgovarjati, čci, da ga je že neštetokrat videl. A Dostojevski se je razkačil in zahteval, da mu pokažem medaljon za vsako ceno. Odpela sem bluzo, da bi mu mogla pokazati medaljon, ki ga jo žolcl videti. Toda ¿fjodor Mihajlovič ni imel toliko potrpežljivosti, da bi čakal na to, da mu podam medaljon lastnoročno. Planil je name, zgrabil za medaljon in pretrgal verižico, ki sem jo nosila okoli vratu. Nato jc sedel za avojo pisalno mizo in pp-skušal odpreti medaljon. Roke so mu drhtele. Ko je medaljon odprl, je ugledal na eni strani sliko naših otrok, na drugi pa izrezano fotografijo samega sebe. Bil je tako prepaden, da ni mogel niti ziniti .. , "Budalo," sem dejala, "ti ai verjel anonimnemu pismu l* Fjodor Mihajlovič ae je takoj zganil: "Odkod pa veš zar to anonimno pismo V Pojasnila sem mu, da sem ga napisala sama. Prepisala sem ga iz romana Smir-nove — zaradi nedolžne šale. "S takimi atvarmi se ne šalil*' je resno in ostro odgovoril Dostojcv- aki. Ko »cm mu prtp, ^, n:sem Vni,la zu ,, 111 V i:jem,, mi j,. 11 slučajih se atvsr - A k* Hranjenja, kakor tudi mnog« dmre vrline ao sa d»^ »redka Hi »Soljianja itvljenakih rasmar aaobbodno . ta ntata prttaU hraniti, na o