78, ilev. Pavšalni Iranko v državi SHS* V Ljubljani, v petek 8. aprila 1921. Posamezna štev. 1 K. Lmtm ¥„ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. "Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. tffl .1 šsjrSi : I . OfasEio Jugoslov. socfjalno • demokratline stranke. Telefonska le. 312, Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo ieto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za lisi so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/f., Učiteljska tiskarna. Solnce in dež. LDU Beograd, 6. aprila. Iz mnogih krajev države so prišla poročila o deževnem vremenu in da se ni bati da bo setev propadla. — * Ker je glasom ukaza pokrajinske vlade za Slovenijo na povelje poli-cajdemokratskega ministra Draško-viča pod strogo kaznijo prepovedano izpregovoriti v javnosti besedo imobilizacija«, bomo v bodoče govorili le o solncu in dežju. Kakor se zatrjuje poluradno, je sedaj v celi državi dež. V interesu javnega miru in reda bi pa bilo, če se prepovesta tudi ti dve besedi, da se bomo tembolj zavedali, da smo postali svobodni državljani svobodne in in neodvisne kraljevine SHS. „Obznaria“ in zaupnica vladi. LDU Beograd, 6. aprila. Ustavo-tvorna skupščina se sestane v petek na sejo. Na dnevnem redu sta interpelaciji posl. dr. Markoviča (komunista) o »Obznani« in posl. Stojiča na ministrstvo za agrarno reformo. Ko bo minister dr. Markovič odgovoril na interpelacijo dr. Markoviča. bo podal svojo ostavko. Po tem sestanku se bodo seje skupščine odložile do 14. t. m., potem pa bodo seje predpoldne in popoldne, da se bo v čim krajšem času moglo rešiti vprašanje ustave. LDU Beograd, 7. aprila. Na današnji seji radikalnega kluba je bilo sklenjeno glede »obznane«, da se imajo določbe, ki jih- vsebuje, izvar jati še nadalje, ker gre za delo proti prevratnim elementom in ker se sredstva in oblika skladajo. Radikalni klub bo podpiral vlado in glasoval za zaupnico. LDU Beograd. 7. aprila Danes je demokratski klub sklenil z večino glasov, da bo glasoval za zaupnico vladi Nikole Pašiča. * Obznana ostane; Komunisti tudi. Radikalci zaupajo. Demokratje tudi. Prevratni elementi obupavajo. Vlada tudi. Proračun ministrstva za trgovino in industrijo. V finančnem ministrstvu se je danes nadaljevala razprava o predlogu državnega proračuna za leto 1921-/1922. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva za trgovino in industrijo. ki znaša v onem delu, ki predvideva izdatke 55-850.000 dinarjev, dočlm je iznašal lanski proračun v vseh delih 13,367.000 dinarjev za Srbijo in Črno goro. 13,577.000 dinarjev pa za ostale kraje. Ta povišek je nastal vsled tega, ker je bilo predvideno tnnogo denarja za obnovo industrije in za izdajanje kreditov za obrtne šole in industrijsko-obrtne muzeje. Ker so ti izdatki za našo državo radi njene majhne finančne moči preveliki, je finančno ministrstvo odklonilo. nekatere izdatke. kakor tudi gotove izdatke vsled izdajanja kreditov trgovcem, obrtnikom in industrijalcem. Kar se liče dohodkov v proračunu za trgovinsko ministrstvo, znašajo ti dohodki 17.000.000 dinarjev, t. j. šestkrat več kot lani. Od te vsote vplačajo samo tovarne za svilo 14.000.000 dinarjev, ostali trije milijoni pa so bili doposlani od uprave fondov in Oddelka za zaščito industrijske lastnine. Ker je ostalo nekaj poglavij proračuna, o katerih se še ni razpravljalo. se bo razprava o teh poglavjih nadaljevala jutri. Debata o vsem državnem proračunu ho končana do 20. t. m. Že se-dai se je pričela sestava proračuna državnih dohodkov. Glavni vir dr- LISTEK. ~ 10. MIHEVC: Dieselmotor. (Konec.) Tudi v Južni Afriki je šlo — za svobodo! Komaj pa je dim smodnika in mrtvaški duh padlega proletariata izhlapel, so prišli južnoafri-kanski zlati rudniki v roke angleškega kapitalizma in narod je dobil ■— svobodo! Angleški minister mornarice je dejal leto pred svetovno vojno v parlamentu: »svet ima več kot zadosti petrolejskih vrelcev!« Tudi angleški kapitalisti, ki so morali gledati finančno pirate, kako .ie Diese-lov motor cene nafti zvišal, so bili v skrbeh, kako bi tudi sami delali dobičke. če bi imeli petrolejske vrelce žavnih dohodkov ostanejo tudi še v prihodnje davki in razne pristojbine. V tem zmislu je finančno ministrstvo že izdelalo načrt, ki predvideva znatno zvišanje dosedanjih pristojbin. Poleg že obstoječih pristojbin se uvedejo še nekatere nove. S temi novimi se v prvi vrsti obdavčijo dedščine, manjše za 12%. večje pa za 20%. Zvišajo se tudi takse za oglase v časopisih, za brodarstvo itd. Od dosedanjih taks so ukinjene samo one na mineralne vode, ker se je pokazalo, da so bili stroški države pri mineralnih vodah večji, kakor dohodki iz pristojbin. Računajo s tem. da bodo zvišane stare pristojbine prinesle državi najmanj pol milijona dinarjev več. Ker bo načrt zvišanja in ureditve državnih taks v kratkem končan, se čimprej pozovejo delegati iz vseh pokrajin, da podajo svoje mišljenje o pristojbinah, nakar se bo v proračunu razpravljalo na seji gospodarsko finančnega komiteja. «• Glavni vir državnih dohodkov ostanejo tudi še v prihodnje davki in razne pristojbine. Ali ne Narodna banka? Prijetno iznenadila bo vse prebivalstvo nepričakovana vest, da bo načrt zvišanja in ureditve državnih taks v kratkem gotov. To je zelo razveseljiv pojav- ki bo vzbudil splošno zadovoljnost med občnistvom, ki je sklenilo, da iz patriotičnih motivov od danes naprej ne bo vlagalo nobenih prošenj na javne oblasti, dokler se pristojbina za koleke itd. znatno ne poviša. Zakonodajo* odbor. LDU Beograd. 6. aprila. Ker je ustavni odbor končal svoje delo za načrt ustave, ki se bo predložil skupščini za sprejem, se je preustrojil v zakonodajni odbot, ki se poveča za 18 članov. Ta odbor šteje 60 članov ter bo takoj začel svoje delo za ze-načenje zakonov in uprave v naši državi. Vse bo enako in vsi bomo enaki. Oj srečni kmetje, srečna vas! Konferenca nasledstvenih držav. Na seji koni. nasiedstv. držav v Rimu je hnel za ministrom za zunanje posle grofom Sforzo romunski poslanik v Rimu La-' hovari govor, v katerem se je zahvalil Ita-1U> za inctatlvo pri sklicanju konference nasledstvenih držav v Rimu in hvalil Italijanskega kralja. Predlagal je, naj se načelnik italijanske delegacije marki Imperj-all izvoli za predsednika konference. Marki lmperiali se le zahvalil za Izvolitev in prevzel predsedstvo. Konferenca se le delila v dve komisiji. Prva se bo bavila ? upravnimi in pravnimi zadevami ter bo zborovala ob torkih, četrtkih in sobotah; druga pa se bo bavila z gospodarskimi in finančnimi zadevami ter bo imela s-eže ob ponedeljkih, sredah in petkih. Mi smo že povedali že včeraj, za kaj se na tej konferenci gre: za dobičkonosne trgovske posle. To potrjuje tudi danes v Ljubijanod ošla številka »Neue Freie Pres-se« ki našteva celo vrsto pravnih vprašaj, ki jih bodo gospodje obravnavali. Rudarska stavka na Angleškem. LDU London, 6. aprila. Uradno se poroča, da je vlada zastopnikom rudarjev predlagala, naj zopet prične podajanja z zastopniki rudniških posestnikov. Izvrševalni odbor rudarske zveze je sprejel ta vladni predlog. LDU London, 7. aprila. Razgovor, ki ga je imel danes angleški ministrski predsednik Lloyd George z zastopniki rudarjev ni imel uspeha. Radi tega ne pride do sestanka z zastopniki rudarjev in lastniki rudnikov. LDU London. 6. aprila. Vsa poročila iz severne grofije York javljajo- da se je delo povsod nehalo. V mestu Covvden Beath (Škotska) ,ie med stavkajočimi in med policijo prišlo do spopadov; pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. Ko je policija hotela rešiti tovariša- ki so ga stavkajoči delavci odvlekli seboj, je prišlo do novega spopada pri čemer je tekla kri. Tekom večera so se nemiri ponovili. LDU London, 6. aprila. Spodnja zbornica je na svoji seji razpravljala o resoluciji, ki je bila včeraj pedlo-žena po vladi z ozirom na določila •zjeinnega stanja. Spodnja zbornica je vladna določila odobrila z 270 proti 50 glasovom. * »Neue Freie Presse« javlja iz Londona: Vsi mornarji so vpoklicani od svojih dopustov na službovanje. da bodo eventuelno opravljali najnujnejša dela pri rudnikih. Polnomočja vlade spominjajo na vojno stanje. Vsa prometna sredstva, plinarne in elektrarne stoje pod državno kotrolo. Vlada nadzoruje dalje vso prehrano, vsa pristanišča, plovbo in izvoz. Meščanski listi pišejo optimistično, toda glasovi iz delavskih vrst ne kažejo na popuščanje. »Daily He-rald« objavlja seznam znižanja mezd, ki čaka delavce v vseh obratih. Na parnikih nameravajo znižati mezde za 50 odstotkov. Take vesti na delavstvo ne vplivajo ravno pomirljK vo. Delavski voditelj SFrank Hodges je izjavil: Če bi imela država pogum priznati, da je mogoče rešiti krizo v smeri, ki smo jo ml predlagali. bi bilo upanje na skorajšen konec stavke upravičen. Po vsem tem pa, kar smo izkusili dosedaj, tega upanja ni. Vlada je dala nadzorstvo nad rudniki prej iz rok. kakor je bilo nameravano, da razbije rudarsko organizacijo in rudarje prisili, da se uklonijo zahtevam delodajalcev. Temu se bodo pa rudarji dolgo upirali. Mogoče jih bo k temu prisilila lakota. ampak potem bo tudi Anglija uničena. • Delo v angleških rudnikih počiva že cel teden. Lastniki rudnikov so vrgli na cesto nad 1 milijon rudarjev, ker ti niso hoteli pristati na znižanje plač. To je na j večje izprtje. kar ga pozna zgodovina mednarodnega delavskega gibanja. Vzroki, ki so dovedli do tega mezdnega gibanja, dajejo gibanju pomen, ki sega daleč preko navadnega mezdnega boja. Če se posreči angleškim rudarjem odbiti ta napad kapitalistov, se utegne svetovna zgodovina zasukati v nove smeri. Angleška industrija se nahaja v silno težki krizi. Odjemalcev blaga ni. Zaloge se kopičijo v magacinih. Število brezposelnih raste od dne do dne. Vzroki krize so različni. Vojna je obremenila angleške finance s silnimi bremeni. Vlada je naložila kapitalistom silne davke, da vzdrži finančno raVnotežje. Zaradi draginje pa potrebujejo tudi kapitalisti za svoje osebne izdatke mnogo več denarja kakor pred vojno, zato da morejo uporabiti mnogo denarja za po-večnnia ali izboljšanje svojih obrat- tov. Kar so pa imeli angleški kapitan listi denarja odveč, so ga raje plo-* donosno naložili na obrate v kolonu jah ali pa v tistih evropskih deželah, kjer so delavske plače nižje kakor na Angleškem. Ker pa niso zidali na Angleškem novih fabrik in starih niso razširili, zato je zastala izdela-i va strojev in drugih produkcijskih sredstev. Kriza je bila tu. Ker pa ni-« so zaslužili delavci teh strok, je pa« del tudi konzum onega blaga, ki ga odjemajo delavci. Kriza je postala še hujša. Drugi vzrok je valutna kriza. Srednjo in vzhodno Evropo je uni-* čila vojna, zato te dežele ne nioreja plačevati angleških izdelkov. Nizka 'srednjeevropska valuta deluje taka kakor eksportna premija in poostru* je konkurenco srednje Evrope z An-* glijo. Nemčija mora dajati po mirov-« ni pogodbi premog Francozom, zato; Francozje ne potrebujejo angleške-« ga premoga. Revščina srednje Ev-* rope je torej tudi vzrok angleških gospodarskih kriz. Prvo sredstvo, katero hočejo vporabiti angleški kapitalisti proti krizi, je znižanje delavskih plač. če znižajo plače svojim delavcem, tako. pavijo angleški kapitalisti, bodo fmeli še vedno dovolj za sebe in za investicije in za nove tovarne in bo-, do rajše investirali svoj kapital do*, ma kakor drugod. — Konkurenčna možnost angleške industrije na sve« tovnem trgu se bo zopet zvišala m izvoz bo rastel. Narastel bo tudi konzum onih produktov, ki se pride-* lujejo in potrošijo doma. Temu načrtu se delavstvo seve-* da upira. Delavci zahtevajo v prvt vrsti revizijo mirovnih pogodb, ki so: uničili gospodarsko življenje Sred-! nje Evrope in Rusije, če si te deže* le opomorejo, bodo zopet kupvale angleške industrijske izdelke: Po-/ tem bodo skočile tudi plače delav-* cev v Srednji Evropi, s čemur bo uničena »umazana« konkurenca srednje-evropskih delavcev. To bo prisililo tudi angleške kapitaliste, da bodo svoj denar nalagali doma. Tretji vzrok krize leži v razit-* ki. kako živi angleški in srednjeev-* ropski delavec. Če se življenski na-* čin enega ne izenači z drugim. kri-* ze ne bo mogoče premagati. Angle-< ški kapitalisti hočejo angleške de-< lavce potisniti na nivo kontinental-« nih delavcev, delavci pa hočejG dvigniti svoje srednjeevropske to* variše na višino angleških delavcev. Boj so začeli delodajalci. Pone-< kod so že znatno znižali plače de-* lavcem. Rudarji so se pa temu po*< skusu uprli. Rudarji so najmočnejša delavska organizacija na Angleškem Če bodo padli ti. bodo znižane plače vsem delavcem. Zato so začeli an-f gleški kapitalisti boj v prvi vrsti z rudarji. Če zmagajo rudarji, bo to velika zmaga mednarodnega prole-i ča ri la ta. ______ v rokah, tako kakor jih ima Rockefeller, Kjerkoli se je našel nov vrelec surovega olja, ga je pograbila Rockefellerjeva grupa kakor jastreb kokoši Francoski finančni pirati niso zadovoljni z razdelitvijo vojnega plena, posebno se hudujejo na angleške čuvarje kapitalizma, ker so v Turčiji bogate zaloge surovega olja v Mossulu prisodili svojim finančnim piratom. No pa ne samo to! Kakor so pred kratkim listi registrirali, so angleški finančni pirati izvohali, da ima tudi Jugoslavija bogate zalpge v okrajih Zagreba, Bjelovar-Križe-vac in Požega. Takoj so si znali pridobiti v Belgradu naše državne kr-milarje in so ustanovili eksploacij-sko družbo pod imenom »Jugoslovanska petrolejska akcijska družba« s sedežem v Zagrebu. (The Jugo-slav Petroleum - Comoanv at Za- greb). ki je dobila pravico eksploatacije za zemeljsk plin. zemeljski vosek, nafto, asfalt in petrolej na teritoriju 2400 kvadratnih kilometrov. V resnici bi se imela ta družba glasiti »The Anglo-Saxon-Petroleum-Company Limited« v Londonu. Ustanovnega kapitala je 50 milijonov s 125.000 akcijami, 'ki pa jih imajo večinoma angleški finančni pirati v rokah. Duševni voditelji te družbe so: minister Hendvicus Co~ lyn. Sir Robert Waley-Cohen in An-drevv Aynew, direktor anglosaksonske Petroleum- Companyje v Londonu. Tudi važne rumunske petrolejske družbe so'prešle zadnji čas v n>ke angleških finančnih piratov. 1 rav tako so pridobili ti ljudje neomejeno kontrolo nad razsežnim petrolejskim poljem v Kaliforniji. Angleški kapitalisti so dobri računarji. ki dobro vedo, da bo petrolej izoorinil nremoir. najboljši pre- mog ima kvečjem 8000 kolorij, do-čim jih ima petrolej 11.000. Pri kurjavi s petrolejem je izguba eneržije neznatna, komaj 20%, pri premogu pa zelo velika. Ladje, ki vozijo iz Evrope v Vzhodno Azijo, morajo na poti sem in tja osemkrat napolniti svoje zalofce s premogom,, pri kurjavi s petrolejem in Dieslovim motorjem zadostuje zaloga za vso pot Pod pretvezo iz vojaških ozirov je zahtevala antanta od Nemčije uni-čenje vseh Dieslovih motorjev. Proti taki zahtevi se je naravno uprla vsa Nemčiia. Navsezadnje se je pa izkazalo, cia Francija o tem nič ne ve, in da to zahtevajo le angleški finančni pirati. Ali ni to že naivni pohlep angleškega kapitalizma? Tudi Ribničanov je v svetovni vojni mnogo padlo in ako vsa rešeta sežgemo, jih bodo Ribničani vendar še delali, če bi se torej angleškim finančnim piratom tudi Dosrečiio vse Dieslove motorje uničiti, uničili ne bodo Dles-. lovega izuma! Posrečilo se jim je bogate zakla« de v raznih državah podjarmiti, tako tudi pri nas v Jugoslaviji. Prišel pa bo čas in to prav gotovo, ko bo te« kel narod: proč s kremplji finančnih piratov! Naravni zakladi so last naroda; nov izum naj služi človeštvu! Rudolf Diesel je bil rojen v Pa-* rlzu dne 18. marca 1858. Že v svo« jih študijskih letih se je bavil z grad* bo novih mašin. vendar je šele leta 1897. podal prvi model Kruppovi to-, varni v Augsburgu in Nurenbergu, Leto nato je predložil društvu nemških inženerjev svoj model, ter je S tem prišla njegova iznajdba v jav« nost. V Monakovem v muzeju se na-, baja prvi Dieselmotor. Mogoče, da nekoč angleški finančni pirati zahtevajo, da se tudi ta uniči!? Stran 2. iv. ,r ■. 19 APR Bli Stev. 78. K ljubljanskim občin- j skim volitvam. KANDIDATNA LISTA JSDS. Krajevna politična organizacija JSDS za Ljubljano je vložila svojo kandidatno listo za občinski odbor ljubljanski pri poverjeništvu za notranje zadeve. Nosilec liste je s. I. Kocmur. Celotno listo, ki obsega zastopnike vseh panog naših organiza-v cij objavimo v sobotni številki. VRSTNI RED VOLILNIH SKRINJIC. Pri občinskih volitvah kandidira v Ljubljani šest strank. Volilne skrinjice bodo razvrščene v sledečem vrstnem redu: 1. jugoslov. demokatska stranka (nosilec dr. Ravnihar). 2. komunistična stranka (nosilec Vencajz) 3. narodno-socijalna stranka (nosilec dr. Jamar). 4. slovenska ljudska Stanka (nosilec Ogrin). 5 samostojna kmetijska stranka (nosilec Melik). 6. jugoslov. socijalna demokratična stranka (nosilec s. Ivan Kocmur.) SKRINJICA SOCIJALDEMOKRA-TIČNE STRANKE JE ZADNJA! Politične vesti. !+ Uradna prepoved. Deželna vlada za Slovenijo razglaša na povelje ministrstva ssa notranje zadeve: V zadnjem času lan-sirana je iz zlili namenov v inozemstvu vest o mobilizaciji naše vojske. Poleg tega počele so pa slične vesti cirkulirati tudi po našem ozemlju. Ni sumnje, da razširjajo take vesti protidržavni in nezadovoljni elementi in to z namenom, da vzbude med Širokimi masami ljudstva nezadovoljnost In da preprečijo, oziroma onemogočijo na ta način pravilen razsoj naše državne or-Kimizaoije. Na podlagi tozdov, dopisa ministrstva za. notranje zadeve objavlja deželna vlada, da so te vesti neresnične in da se bo proti prenašovakesn in raaširjeval-cem takih vesti najstrože postopalo po to> .aadevniti zakonitih doiootUh, '+ Uradna zapoved. Vsem psom v Sloveniji Je zapovedano nositi nagobčnike, da ne prezračijo stekli napadi. Vzrok stekline j« navaano »suša«. + Pogajanja za poverjeniška mesta O Sloveniji. »Riječ« poroča, da se bodo te dni pričela pogajanja med demokratsko la sloveusko samostojno kmetitjsto stranko radi Izpopolnitve ljubljanske vlad«. Odložen mandat. Narodni poslanec za novosadsko okrožje, dr. Milan Svlnja-rev, član radikalne stranke, je odložil mandat lii je na njegovo mesto stopil neKi Janko ŠUjački. — Padikatoi klub ga le k temu napotil, ker mu je delal slabo reklamo. L+ Pridni ministrL Ministrstvo verstva je sprejelo deputactjo svečenikov protestantske cerkve, M le zahtevala, da se protestantski cerkvi v Vojvodini prizna iSvtouomija, — Trgovinsko ministrstvo je izdelalo pravilnik za dekliške obrtne šole v vsej državi. — V ministrstvu za trgovino se živahno pripravlja organizacija trgovske in politične informativne službe v inozemstvu. Dosedanje agencije bodo zamenjale s primernejšimi, manj kompliciranimi in cenejšimi institucijami. — Ministrstvo za javna dela je zahtevalo potrebne kredite za zgradbo vseh cest v Srbiji in Crnigori, M so v slabem stanju. — Ministrstvo za agrano reformo je od ministrstva za Sume in rade zahtevalo potrebni-inaterijal za zgradbo dobrovoljskih domačij. S tem bi se kolonizacija dobrovoljcev znatno pospešila* — Vse to poročajo Iz Belgrada. .+ Oster odgovor. »Basler National-zeitmig« lavlja, da je Švicarska vlada jako ostro odgovorila na zahteve jugoslovanskega poslanstva glede ^Karlovega nadal]-nega bivanja v Švici, ker ima samo Švica pravico odločati o Švicarskem ozemlju. — Švicarski odgovor naglaša, da le nevarnost za Jugoslavijo pač manjša, če je Karl v Švici, kakor pa na Ogrskem. Jugoslovanski korak le švicarsko vlado presenetil toliko bolj, ker je pred leti našel tudi srbski kralj Peter svoje zavetje v Ženevi. + Razpust Italijanskega parlamenta. Poslanska zbornica je bila z dekretom razpuščena. Nove volitve so razpisane za 15. maj. Senat in novoizvoljena zbornica se sestaneta 11; junija. + Nemškoavstrijska vlada je iz republike Izgnala kneza Ljudevita WindlscJi-griitza, grofa in grofico Erdody — za vedno, ker so pomagali ekscesarjti na njegovi poti na Madžarsko. r+ Bela Kun poverjenik. Pa ne pri p> krajinsld vladi'za Slovenijo, ampak kakor poročajo listi iz Uclsingforsa, je bil ime-jio>van za višjega poverjenika sovjetske vlade na Krimu. Razkol med italijanskimi klerlkalcL Iz Rima poročajo, da so nekateri! ekstremistični elementi, ki ih je ljudska stranka izključila, sklenili ustanoviti novo krščansko delavsko stranko. »Corriere della Sera« meni, da radi tega ljudska stranka ne bo nič slabša. Dnevne vesti. Iz narodnosocljalne liste. Narodnosocl- ijalna stranka kandidira na svoji listi tudi gospoda Antona Peska! Mestno tržno nadzorstvo poroča, da so se za poskušnjo do nadaijnega ukrepanja ukinile maksimalne cene za goveje meso in pripustila prosta trgovina z govejim mesom. Napredovalni zdravniški kurzi. Na željo prof. dr. N, Jagič-a, Wien VIII, Schlosselgasse 22, ki je pripravljen dati zdravnikom iz Jugoslavale vsa pojasnila in jim iti na roko, naznanja zdravstveni odsek, da se vrše v aprilu, maju in juniju na dunajski medicinski fakulteti praktični na-predovalni kurzi iz vseh panog medicine. Od 6. do 18. junija se vrši kurz iz kirurgije, ortopedije, ginekologije in pediatrije. Program tega kurza je interesentom na razpolago v zdravstvenem odseku. Volitve v v Bj| šolski svet. Včeraj je bil končan skrutiirij volitev zastopnikov v višji šolski svet iz skupine učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah. Z veliko večino so zmagali kandidatje UJU proti Slomškovi zvezi. Izvoljeni so: Lnffa Jelenc, gdč. Janja Miklavčič in Anton Gnus, Namestniki Dragotin Humek, Davorin Matko in Anton Hren. V Jugoslaviji ni potreba verlžnlškega urada. Dne 1. januarja lanskega leta ustanovljeni »Centralni urad zoper navijalce cen, tihotapce in verižnike« je sprva razvijal vrlo žilavo delovanje proti verižnl-ki so se tega urada začeli silno bati. IT;««« vedno iznajdljivi verižniki so kmalu pedali v boj proti temu uradu razne trgovske korporacije, ki so konečno dosegle, da je urad moral kapitulirati pred veleve-rižniki in je lovil le že kak neznaten ek-i semplar tihotapcev. V zadnjem času se je v tem uradu naselilo idilično življenje. — Po malem so začeli likvidirati poslovanja urada in kakor doznavamo, bo ta državna institucija prenehala s svojim poslovanjem. Sa j v Jugoslaviji ni draginje H11 Navijale! cm mesu. (Stika na sejmu-) Na *e*etem živinskem sejmu v Ljubljani dne 6. t. ni. kilo zelo živahno. Na sejem so kmetje 397 k«s< 88 pitanih volov, 91 kjrj* Vf"W, 235 pomenskih prašičev. Ceno g»nvfi &~ danes v petek ob 20. url v mali dvorani »Mestnega doma«. Ker je diskusija važna, naj se večera udeleže sodrugl čim številnejše. 2ep ni koledarji. Prosimo vse tistef ki Imajo žepne koledarje v razprodaji, da nam takoj sporoče, če jih imajo še kaj v zalogi. Za prodane naj nam čimprej obračunajo. — Tajništvo JSDS, Ljubljana, poštni predal 168. »Sklepi mednarodne socljaltetlčne konference na Dunaju«. Cetralno tajništvo ima na razpolago brošurice gornje vsebine (v nemškem jeziku) In jih razpošilja vštevši poštnino po 6 K za izvod. — Naročajte jih pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ, Ljubljana, poštni predal 168. V esperantsk) tečaj se sprejme še pet posetnikov. Zglasite se v Šelenburgovi ul. štev 6./H. (kovinarska org.) od 14.—18. ure. Pristopnina 10 K! Vestnik Svobode. Pevci ljubljanske »Svobode«! Danes zopet pevska vaja ob 7. zvečer v šel. ulici. Pridite vsi in privedite tudi nove članel Gospodarstvo. — Zadeve Narodne banke. Eshaeška Narodna banka je imela glavno skupsči-no, na kateri so med drugim tudi sklenili, da se da državi novo posojilo v znesku 850 milijonov dinarjev. Nove delnice se izplačajo v zlatu' za vsak zlati dinar štiri srebrne. Od dobička pripade državi 60 odstotkov, banki pa 40. Dobiček v preteklem letu znaša 3,558.489.37 dinarjev. Dosedanjemu odboru so podelili absolutorjj — in ga nanovo izvolili. Poleg tega so izvolili v upravo še par novih ljudi — zasluge trsfea poplačati. Vse to je bilo pričakovati že preje — Papirc^t&gs denarja je v Jugos!a- viji za 3„3 44,53010 dinarjev v prometu. — Tako poročajo iz Ingrada, ampak iz Dalmacije itd. bi lahko povedali še kaj lepega o stotinah milijonov kron, nežigosanih, katerih vprašanja si vlada ne upa prav načeti, temveč cakz, da ga bodo taki in taki elementi rešili s perarejenimi žigi. — Novi kassi parfrja. Ministrstvo financ je naročilo pri novosadskem umetniškem zavodu Grafika, da izdela 60 milijonov bankovcev po en četrt dinarja, a zagrebška deželna tiskarna jih natisne 140 milijonov. To js > jnj 200 milijonov kron. Papir za ta denar jt sabavljen iz Slovenije — v tej obliki ne !sa zato nič boljši.., — Delo je ustsvlla tvornica avtomobilov Fiat. »Corriere della Sera« javlja, da je ravnateljctva avtomobilske tvornice Fiat sklenilo, us\iviti obrat, ker so delavci zahtevali, naj ravnateljstvo njim prepusti odločitev, kateri delavci naj se odpuste. Ravnateljstvo je to zahtevo odklonilo. Po astavitvi obrata bo 13.000 delavcev brez posla. Na prcgl Belgrad-Sisek se je otvo-rila nova železniška postaja »Živaio*. Sp@rt. Izleti v planine se skoraj začnejo. ■Vsakdo hoče porabiti svoj prosti čas ter iti v gore, da se nsaio razvedri. Zbirajo se v družbah, ugibajo kam in kako bi najboljše bodili, a nikdo ne ve pravega izhoda. Iz te zagate reši rajbolje »Planinski koledar za leto 1921«, v katerem so natisnje-ni vsi Izleti ter je označeno, koliko časa se rabi za eno druga turo. Naroči se prt »Založništvu Plan. koledarja v Mariboru, Krekova ulic« 5. I. nadstr.,« Cena s poštnino 21 K. Cisti prebitek je namenjen za povečanje koče na Korošici pod Ojstrica Planinci širite ta koledar I Gradjanskl SK. v Ljubljani. Zagrebški prvak in brez dvema najmočnejši klub v Jugoslaviji igra v nedeljo 10. t. m. proti Iliriji. Gradjanski SK. se je priboril odlično kne ne samo doma, temveč tudi v tujini. Navajamo nekaj rezultatov, ki prič3jo o njegovi kvaliteti. Jeseni 1919 je Igral v Pragi proti Slavi# 2 : 3, v Plznju proti češkemu Levu 5 : 2 in 8 : 0, pretečeno sezono je zmagal v Zagrebu proti Viktoriji Žižkov 3 : 1, proti Kladnem 1 : 0. IgTal Je z Unionom Žižkom 0 : 0, na Dunaju z Ra-Pldora 2 : 3, z Admlro 1 : 1, z WAF 3 : 3, SportWubom 2 : 2, Floridsdorfom 2 : 3. Letos Je zmagal nad dunajskim Simmerin-gom 5 : 1. V Jugoslovanski reprezentanci proti Švedom je bilo 9 igralcev Orast S. K. Ker Je letos Ilirija v Izborni forma, kar piča 2e rezultat letos doigranih tekem 34 : 0, bode tekma jako »zanimiv, mirno rečeno boljša, kot lani z dunajskim Sport-klubom. Predigro Igrtata Ilirija rez.-Her-mes. DruStvene vesti« Redni občni zbor »Splošne organizacije vojnlb Invalidov, vdov in sirot za Slovensko ozemlje s centralnim sedežem v Ljubljani, se bo vrša v nedeljo dne 10. aprila 1921. ob 9. uri dopoldne, v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dopisi. Iz Trbovelj. Vsem naročnikom lista »Napreja«, ki prejemajo list po raznašal-kl, naznanjam, da se bom v nedeljo dne 10. aprila sam udeležil dostave lista, da se seznanim z naročniki in bivališčem njihovim. Ob tej priliki bi prosil, da md naročniki vse želje glede lista sporoče. Obenem prosim, da naročniki preskrbe potrebni drobiž za naročnino, da ne bo preveč zamude. Zlasti pa vabim somišljenike, da pridobivajo nove naročnike, katerim oskrbim redno dostavo lista, Franc Rinal-do, zaupnik. Duplica pri Kamniku. »Naša moč« prh naša članek v št. 2 od 25. marca, stran 3* kjer očita tukajšnjim tovarniškim delav* cem nezavednost, ker nočejo pristopiti strokovni zvezi (klerikalni). Res je, že trikrat so razpeli svoje mreže, da bi nas za-* jeli. Gospodje, tega pa ne sanjajte. Pr c mala' krošnjarjev imate še zaposlenih pri stro« kovni zvezi v Kamniku za nas nezavedne« že. Spominjajte se le na vrlo dober sesta-t nek, ki je bil v veliki dvorani, prostora je bilo dovolj‘in celih 5 poslušalcev je stalo! pred dvorano. Ni čuda, da govorniki stro« kovne zveze govorijo tudi zidom, ako j« potreba. To so uspehi! Pustite »nezaved* nn«. Zavednost Vam pokažemo pri občina skih volitvah. — Tovarniški dclavci. K^opa, »Novi čas« je prinesel v svoji 72. št. z naslovom »Delavski sovražnik« na delu« dopis poln samohvale in lažj. Koliko je storila skupina J. S. Z. za korist revnih slojev v Kropi? To bi vedeli pove-s dati različni predsedniki, načelniki in rav-i natelji, ki so različne podpore razdelili med se, reveži so pa takrat kleli in jokaU. O tem bi tudi vedele povedati pristojna oblasti, kamor so bile tozadevne pritožbe vložene s podpisi prič. V prosvetnem drun Stvu in njegovih" odsekih se navajajo de« lavci k treznosti?! Naj nam pove dopisniku kdo je predsednik odseka treznosti? AH morda načelnik žel. ob. zadruge? Ali in or h da ta daje samo vzpodbuden zgled? Ail pa je morda predsednik prosvetnega društvo toliko zavzet za to lepo čednost, da' so se mu od zavzetja 28. marca polena yi nos zaletela v domači veži, da se sedaj! nosi sledove? Dalje se bere, češ, da soci« iailistično misleči niso ničesar storili. Kaj pa je njihov konzum, za katerega se kleri* kalci bolj zanimajo kakor za svojega? —< Storili smo dosti in bomo še storili, da bo kmalu konec vašega samodržtva! Kljub črnemu terorizmu niste mogli zatreti socl-i jalističnih idej in jih tudi ne boste! Pri ta:* ko propadajočem gospodkrstvu, kakor je! v vaših In župnikovih rokah, noče imeti noben pameten človek besede, naj si bo to vodja socljalistov, ali pa kdo drugi! Pri pijačah, katere so slučajno zaslužili so-t drugi s svojimi rokami, so se pa še vselej najbolj odlikovali klerikalci! Nazadnje pa: pride še največja laž: pišejo, Češ, da smoi se zvezali z liberalci In kapitalisti! Resni« ca je pa, da se na klerikalni kandidatni listi na prvih mestih bleste imena kaipita* listov! In temu se pa tudi ne čudimo: kajti kjer so klerikalci, tam so kapitalisti ta narobe. Delavci so se že spametovali ta kali se Jth ni, se bodo pa kmalu, In tsrkra* bo* vam, »delavski nesreči« zapisala nevidna roka: mene tekel fares. — Vam pa, delava cd kličemo: Vsi v strokovno organizacijo', takšno, ki Jo boste vodili ta nadzirali vi sami! Le tu Je vaša rešitev! Švedski semenski priporoča trgo-^vina s semeni SEVER & Ko , Ljubljana, Wolffova ulica 13. se sprejme takoj pri stavbenem podjetju InUr. Miroslav Kasal jjoMiaDa, Graife 13 Stanovanje preskrbljeno. m n p eie za Dobijo se povsod. O a a >