He. Setijlae ▼aefeerseije, Svitla zvezda, ko se vterne Ter po nebu tje leti, ^sem poglede v sé oberne m za sabo trag pusti, *-aker htela nam bi reči, ^ a,j zletimo vsi za njó, £aj jo skušamo doteči, ^ je mari nam nebo. Takó ti si zvezda jasna, ¥ati božjega Sinu, ~ez vse mila, čez vse krasna, «oii splavala h Bogu; ^a seboj pa si pustila T roti raju svitlo pot, bi k cilju naj vodila ^vin zašli, revni rod. ^epa, ravna, gladka cesta z? pozemeljskih temnic ’ mili blesk Sijóna mesta *.n njegovih veselic — 4e življenje tvoje, čisto ^ vseh lilij beli cvet, e življenje lepo tisto, ■na časti je čudomsvet. To življenje, kako miče Tjakaj gori za teboj, In kako nas milo kliče Zgled vabljivi, živi tvoj ! Ali duša se le straši In le vpada ji pogum; Poleg pota, glej ! nas plaši Trum sovražnih divji šum. Koder mirno si hodila, Ker napadal ni te greh, Kam se vojska vtaborila, Vsi popotni smo ji v smeh; Nam je treba vojskovati Pač za vsaki se korak; Ce se nočemo ji vdati, Nam je pot težak, težak. Vender volimo to cesto Skozi trum sovražnih roj; Bog, Marija, večno mesto ! Bodi geslo nam za boj. Mati! stoj nam ti na strani, V boju ti zapoveduj! Tu daj zmago četi vdani, Tamkaj vence ji daruj! — 226 — Vodilo tretjega reda sv. Frančiška s kratko razlago. Deseto poglavje. Kako naj so bratje pomirijo mej seboj in z drugi®*- Da se mir naredi mej brati in sestrami ali tudi z drugi®*» ki v sporu živijo, naj se stori, kaker se bo prav zdelo ministro®! če je mogoče, po svetu domačega škofa v tej zadevi. Razlaga. V vsakem društvu je pred vsem drugim treba edinosti, ak<> ima obstati in doseči svoj namen. „Vsako kraljestvo, ki se je razdelilo samo zoper sebe, opusti, in hiša zoper hišo, pade.“ (Luk. Ih 17.) Udje tretjega reda naj torej v edinosti in ljubezni žive ®eJ sabo, ako hočejo, da bo red lepo napredoval in dosezal svoj namen-Kaker pervi kristijani naj bodo eno serce in ena duša, ta-ko, da bodo vsem drugim ljudem zgled dajali tistega življenja, ki ga Kristus hoče, ko pravi : »Moja zapoved je ta, da se ljubite mej seboj, kaker sem jaz vas ljubil.“ (Jan. 15, 12.) »Po tem bode vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste ljubezen imeli eden de drugega.“ (Ravno tam 13, 35.) Pa ne le v redu ne sme biti needinosti in prepirov mej p°' sameznimi udi, tudi z drugimi ljudmi naj žive vsi skupaj in vsak* posebe v miru in pravi kerščanski ljubezni; skerbno naj se varujejo, da ne bodo koga žalili z besedo ali z djanjem; nikaker naj ne pripuščajo, da bi se jim vgnjezdilo v serce sovraštvo in merže-nje, in povsod naj skušajo ljudi, ki so se sperli, spraviti in sprijazniti ali z ljubezujivim prigovarjanjem, ali pa, kjer to ni mogoče, 1 molitvijo in drugimi dobrimi deli. Tolikanj bolj so to dolžni storiti, ako vidijo, da so njihovi redovni bratje ali sestre po človeški slabosti, ali z drugimi ljudmi, ali mej sabo se kaj sporekli in nas-križ prišli. Ti pa naj radi slušajo bratovsko prigovarjanje in vesel* sprejmejo dobre svete, da bodo berž ko mogoče potolažili svojega bližnjega. Ako je stvar težavna, naj prosijo sveta svojega redovnega predstojnika, in ta, ako sam ne ve, kako in kaj, naj se p°' svetuje, ako jo mogoče, se škofom. Tako naj udje tretjega reda, kar imajo ali z druzimi ali mej sabo, poravnajo lepo po kerščansko, sve- — 227 — 'K koliker je le mogoče, ne bodo imeli pravd in tožba pred k>vnimi gosposkami. Enajsto poglavje. ^aj je začeti, keder jih nadlegujejo proti pravici ali predpravicam njihovim. če pa bratom ali sestram proti pravici ali predpravicam njihovim oblastniki in predstojniki okrajev, kjer prebivajo, kako aa! ne, ne! kar je več, je od hudega." (Mat. 5, 34. 37.) če se rajo torej navadni kristijani varovati in ogibati priseg, kolikanj bol udje duhovnega reda, reda spokornikov. Vender je tudi tukaj 'z' jema. Kadar namreč gosposka duhovna ali svetovna prisego terja? smejo in morajo bratje in sestre prisegati; ravno tako v prigodkft ki so v tem poglavju navedeni ; seveda morajo dobro premisliti i® poprej prevdariti, preden očitno Boga za pričo kličejo. Zlasti se pa varujejo v navadnem govorjenju prisegovanja, in kar je *e' mu enako pregrešno, preklinjevanja in rotonja. Kaj pač poin»S} tako gerdo, več ali manj pregrešno govorjenje? Kako more kri' stijan ali celo tretjerednik ali tretjerednica s tistim jezikom Bož5 žaliti, s katerim ga časti, hvali in moli, ter ga prejema v najsveteJ' šem zakramentu? Kaj si vsi dobro zapomnijo besede Jezusove,^ pravi: »Resnično vam povem, od vsake besede, katero bodo >z' govorili ljudje, bodo odgovor dajali." Če bo torej treba odgov°r dajati za vsako besedo, koliko ostrejši bo odgovor za vsako pr° grešno, za rotenje, preklinjevanje, priduševanje in prisegovaBJe' Naj si globoko v spomin iu serce vtisnejo besede velikega aP° stoljna: »Preklinjevavci ne bodo posedli nekeškega kraljestvi (1. Kor. 6, 10.) Če se pa kak ud v tem črez dan pregreši, mu n®l* ga sveto vodilo za pokoro tri očenaše za vsako prisego ali tej enJ greh. To je gotovo dober pripomoček, ker bo opravljanje te P°* kore vsakega opomnilo in spodbodlo, da bo zanaprej previden govorjenju. Ke bi vsak preklinjevavec zvečer ža vsako kletvi00 molil tri očenaše, ne bi se ta pregreha širila tako zelo, kakefs° dandanes, žalibog, čedalje bolj širi tudi mej Slovenci, zlasti ^ mladino, ki misli veliko veljati, če zna dobro preklinjati, rotiti ®e in priduševati. Naposled opominja sv. Frančišek vse gospodarje in gosp°a nje, ki imajo družino, otroke in posle, da naj jih opominjajo, da bo.„ , natanko deržali božje in cerkvene zapovedi, sploh Bogu zve9<> služili. Čišek Vidi se iz tega poglavja pa tudi to, da hoče sveti Franp1 da bi njegovi otroci vsak večer izpraševali svojo vest. V re9Dl. je to potrebno vsakemu, kedor hoče napredoVati v dobrem. ^ torej udje tretjega reda, preden gredo spat, vsak večer na kr»^0 premislijo, v čem so se ta dan pregrešili; naj iz serca obžalujeJ0’ — 229 — kar so napak storili ali po nemarnosti opustili, in terdno sklenejo drugi dan popolnoma se poboljšati. -----OO-------- Premišljevanja o precastitljivih ranah svetega Frančiška» Ceterto premišljevanje. 9. poglavje. Frančišek se da v svoji poslednji bolezni k sv. Mariji Angeljski prenesti in pri slovesu blagoslovi mesto Asiz. Gospa Jakoba Setensolijska iz Rima, ki je bila ob svojem času najimenitniša gospa v Rimu ter je sv. Frančiška jako spošto-Vata, dokler je živel in potem ko je bil vmerl, večkrat videla Prečastitljive rane, ter jih poljubila z velikim spoštovanjem, ker je Prišla iz Rima v Asiz k smerti sv. Frančiška, po božjom razodevenju; kr to se je tako zgodilo. Nekaj dni pred smertjo je bil sv. Frančišek bolan v Asizu v škofovi hiši in ž njim so bili nekateri njegovih tovarišev; pa pri Vsi svoji bolezni je večkrat pel neke hvalne pesmi Kristusove. Nekega dne mu pravi eden njegovih tovarišev : „Oče, ti veš, da ima-J° ti meščani mnogo zaupanja v te, ter te kaker svetnika časte. Znali pa bi torej misliti, da, če si res ta, za koger te imajo, bi ^oral v tej svoji bolezni na smert misliti in rajši jokati, kaker pa Peti, ker si tako zelo bolan. Vedi, da mnogo ljudi v hiši in zunaj kriše sliši, če ti, in po tvojem povelju tudi mi pojemo, ker zavoljo tebe veliko oboroženih mož to hišo straži, ki bi se nad nami lahko sP°dtikali. Jaz toraj mislim“, pravi tisti brat, „da bi prav storil, ako bi od tukaj proč šel in da bi se vsi skup vernili k sv. Mariji Angeljski, ker tukaj mej posvetnimi ljudmi nimamo pravega ob-®tanka.“ Sv. Frančišek mu odgovori: „Predragi brat, ti veš, da ti Je pred dvema leti, ko smo bili v Folinju, Bog razodel konec mo-■)ega' življenja, in tudi meni je razodel, da bo zdaj v malo dneh v *ej bolezni moje življenje končano. Pri tem razodevenju me je Ugotovil tudi, da so mi odpuščeni vsi grebi in da bom zveličan v Nebesih. Do tega razodevenja sem se jokal zavoljo smerti in za- ■■■■■■"■ - jju —------------------------; i voljo svojih grehov, po tem razodevenju pa sem tako poln veselja? da se ve6 ne morem jokati. In zato pojem in še bom pel Bogu? ki mi je dal dobroto svoje milosti, ter mi zagotovo obljubil dobroto nebeškega veličastva. Glede našega odhoda od tukaj sem enakih misli, ter mi je ljubo, samo to se zmislite, kako me boste nesli, ker zavoljo bolezni ne morem hoditi“. Nato so ga bratje vzdignili na roke, pa so ga odnesli sprem-ljevani od množice meščanov. In ko so prišli do neke bolnišnice katera je bila pri potu, pravi sv. Frančišek tistim, ki so ga nesli; »Položite me tukaj na tla in obernite me proti mestu !“ in ko je tako ležal z obrazom proti Asizu obernjenim, je blagoslovil mesto z mnogimi blagoslovi rekoč: „Bog te blagoslovi, o sveto mesto, zakaj mnogo duš bo po tebi zveličanje doseglo, in mnogo služabnikov božjih bo v tebi prebivalo in iz tebe jih bo mnogo izvoljenih v kraljestvo večnega življenja.“ In ko je izgovoril te besede, se da nesti nadalje k sv. Mariji Angeljski. 10. poglavje. Gospa Jakoba Sefensolijske vidi preča stitljive rane ter se jih dotakne; pričujoča je tudi pri s inerti sv. Frančiška. Ko so prišli k sv. Mariji Angeljski, so ga nesli v bolniško iz' bo ter ga k počitku položili. Sv. Frančišek pokliče nato eneg* svojih tovarišev ter mu pravi: „ Dragi brat! Bog mi je razodel, da se bom v tej bolezni na ta in ta dan ločil iz tega pozemeljske-ga življenja, in ti veš, da bi bila gospa Jakoba Setensolijska, k*, naš red tako ljubi in spoštuje, močno vžaljena, ako bi izvedela, d» sem vmerl, in da ona ni bila zraven. Daj ji toraj vedeti, ako m® hoče še živega videti, da naj nevtegoma pride le-sem.“ Brat odgovori: „Prav praviš, oče! Ker te tako zelo spoštuje, bi se v resnici ne spodobilo, ako bi ne bila pričujoča pri tvoji smerti. „Pojdi torej“ pravi sv. Frančišek, „prinesi mi tinto, papir in per°t ter piši, kar ti rečem !“ Ko je vse to prinesel, mu narekuje sv. Frančišek, pisemce »a ta način: „ Gospe Jakobi, služabnici Najvikšega brat Frančišek, vbož' ček Jezusa Kristusa, pozdravljenjo in družbo svetega Duha v Gospodo Jezusu Kristusu. Vedi, preljuba, da mi je Kristus blagoslovijo11' po svoji milosti razodel konec mojega življenja, ki v kratkem p1'1' de. Zatorej se podvizaj, če me hočeš najti živega, da prideš k sv. Mariji Angeljski, berž ko dobiš to pismo; zakaj če do sobote j ne prideš, ne moreš me več živega najti. In prinesi sabo sukn» j |aSeyine, da boš vanjo zavila moje truplo, in voska za pogreb. r°sim tudi, da mi prinesi tistih jedi, ki si mi jih dajala, ko sem ^ bolan v Rimu." — Ko se je pisalo to pismo je Bog razodel 8v- Frančišku, da gospa Jakoba že gre k njemu, in da je že blizu postana in seboj nese vse tiste reči, ki je prosil za nje v pismu. mu je bilo to razodeto, zapove sv. Frančišek bratu, ki je pi-8aJ pismo, naj ne piše dalje, ker ni potrebno, ampak na stran po-°Zl pismo. Nad tem so se zelo čudili bratje, da pisma ne konča ter ga noče odposlati. Malo časa potem negdo močno poterka na samostanska vra-ai in sv. Frančišek pošlje vratarja, da bi odperl. Ko ta vrata od-stoji zunaj gospa Jakoba, najimenitnejša rimska gospa, in ž Uj° dva njena sinova, ki sta bila rimska svetovavca, spremljani od ^ogih ljudi na konjih, in vsi vstopijo. Gospa Jakoba gre narav-J08t v bolniško izbo in pride k sv. Frančišku. Njen prihod je sv. tančiška močno razveselil in potolažil, enako tudi gospo, ko ga |e živega zagledala in ž njim govoriti mogla. Povedala mu je, ac° ji je Bog v Rimu mej molitvijo razodel, da ne bo več dol-jj° ziyel, in da bo po njo poslal in prosil za tiste reči, kije rekla, a Je vse seboj prinesla. In tako jih je dala prinesti sv. Frančišku, *e‘ Bin dala jesti. In ko je jedel ter se dobro okrepčal, je ta ^°sPa Jakoba poklekuila k nogam sv. Frančiška ter se oklenila 8Vehh z ranami Kristusovimi zaznamenjanih in olepšanih nog in s ,. c° neizmerno pobožnostjo jih je poljubljevala in se solzami mo-uMa so bratje, ki so okrog stali, v nji videli v resnici Magdaleno ^ted nogami Jezusa Kristusa in nikaker je niso mogli proč spraviti. In naposled čez dolgo časa so jo vzdignili od tam in v stran ^Peljali. In vprašali so jo, kako je tako o pravem času tja pri-®è vsemi rečmi, ki so bile potrebne za življenje in za pogreb *V' Frančiška. Gospa Jakoba je na to odgovorila, da je neko noč , ^bnu mej molitvijo slišala glas iz nebes, ki je rekel: „Ako ho-8 8v> Frančiška še živega najti, pojdi nevtegoma v Asiz, in vze-seboj tiste reči, ki si mu jih navadno dajala, ko je bolan bil, tudi tiste reči, katere bodo k pogrebu potrebne." „In tako", Ptavi> «sem storila." je Hospa Jakoba je torej tako dolgo tamkaj ostala, dokler se ^sv- Bhančisek iz tega življenja ločil ter je pokopan bil. Nje-v P°greb je sè vsem spremljevavstvom močno počastila ter vso reone iztroške poravnala. Potem se je ta plemenita gospa v 111 krnila, kjer je kmalu nato sveto vmerla. In iz pobožnosti — 232 — do sv. Frančiška je določila in svojo voljo izrekla, da lioče biti nesena k sv. Mariji Angeljski in tamkaj pokopana, in tako se je tudi zgodilo. 11. poglavje. Kako je gospod Jeronim videl ter se dotaknil prečastitljivih ran sv. Frančiška, ki poprej ni veroval na nje. Ob smerti sv. Frančiška niso samo imenovana gospa Jakoba in njena sinova sè vsem spremljevavstvom videli in poljubili nje-gove prečastitljive svete rane, temuč tudi mnogi meščani asiški. Mej njimi je bil neki dobro znan vitez in imeniten gospod Jeronim z imenom. Ta je močno dvojil in ni hotel verovati, kaker sv. apostelj Tomaž ni hotel verovati na rane Gospodove. Da bi tedaj sebe in druge prepričal je vpričo redovnikov in svetovnih derzno majal žreblje na rokah in nogah in tipal stransko rano očitno. Zato je potem bil stanovitna priča tiste resnice, ter je prisegel na bukve, da je tako bilo, in da jih je tako videl io potipal. Videle so tudi in poljubile prečastitljive sv. rane sv. Frančiška sv. Klara in njene redovnice, ki so bile pričujoče pri njegovem pogrebu. 12. poglavje. O dnevi in letu smerti sv. Frančiška. Častitljivi spoznavavec Kristusov, sv. Frančišek, se je ločil iz tega življenja v letu našega Gospoda tisoč dve sto šestindvajset na četerti dan vinotoka, v soboto, in v nedeljo je bil pokopan. Bilo je to leto dvajseto leto njegovega spreobernjenja, odkar se je namreč pokoriti začel, in drugo, odkar je prejel prečastitljive rane; pet in štirideset let po rojstvu njegovem. 13. poglavje. O slovesnem razglašenju svetega Frančiška za svetnika. Sv. Frančišek je bil slovesno mej svetnike prištet leta tisoč dve sto osem in dvajset od papeža Gregorja devetega, kateri je osebno v Asiz prišel, da ga je svetnikom prištel. To naj bo zadosti glede četertega premišljevanja. — 233 — Sv. Jožefa žalost in veselje. vin. Hudo je po nedolžnem preganjan biti. Že zlobno očitanje s krivično besedo človeka v serce zaboli. Še britkejše je, če se ko-|"u v djanju krivica dela, če se mu n. pr. premoženje krati, čast služba jemlje itd. Gotovo naj hujše pa mora serce raniti vne-k°vpijoča krivica, če je kedo po nedolžnem iz lastne hiše spojen, ljubljene domovine pregnan, da si mora mej čisto tujimi ljudmi 'skati novega domovja. Kako so nekedaj Izraelci v sužnosti zdi-k°Vali po svoji domovini ! V življenj odvetnikov se krivično pregnan-8tv° po pravici šteje mej marterniško terpljenje. In kako je mo-ral° v novejšem času — še v sedanjem na oliko tako ponosnem Viku — serce kervaveti onim duhovnim, ki so zavoljo nepremagane zvestobe po nekaterih deželah bili siljeni iti v zapor ali v Hegnanstvo! kako se nam smilijo oni redovniki in redovnice, ki so J povračilo za zvesto in nevtrujeno delavnost od sodeželanov ne-'uležno pregnani z domačih tal! O to je britko ! Kedor je tako krivico sam skusil, bo nekoliko razumel inveii preceniti, koliko je terpelo sv. Jožefa serce v pregnanstvu --V Egiptu. Kako težavno je bilo za sv. družino dolgo popotovanje v neznano deželo, smo že v poprejšnjem odstavku premišljevali; pa Prihod v Egipet ni bil še konec terpljenja, ampak le začetek še ^ujsih. britkosti. Spremljajmo sv. Jožefa z Jezuščkom in Marijo po kostnih potih njegovih še dalje in prevdarimo zdaj, kako se mu ^ godilo v Egiptu. Od nekedaj so pobožni kristijani radi premišljevali življenje 8V' družine v pregnanstvu, in to premišljevanje jim je šlo še sko-|aj bolj globoko do serca ko katero drugo, kaker lahko razvidimo «lnogih spisov, ki jih imamo o tem iz svetniških rok. Pri tem jo lahko primerilo, da se je sčasoma zapletlo mej razna sporo-a tudi več nezanesljivih reči in neverjetnih pripovedovanj. Y sv. P'Sluu Jožef da tem namreč ne beremo nikakeršnih sporočil o tem, kaj je sv. skusil v Egiptu; vse gorje je s tem ob kratkem povedamo: Jo bežal v Egipet in da je tamdelj časa ostal. S Je pa tudi res vse že povedano ; zakaj vsakedo si lahko po besedah sam premišljevaje naslika prežalostno podobo grenkega Jenja v pregnanstvu v taki deželi mej takimi ljudmi. — 234 — Meni se zdijo mej druzimi te le okoliščine za sv. Jožef»? Egiptu naj bolj britkostne. Prišel je v čisto tuj neznan kraj, o katerem je pa že ®9' risikaj slabega slišal, zlasti, kako so nekedaj ondod njegove pre*' nike zaničevali in zatirali. Ali bodi si kakerkoli, prebrati si ni s®6* po svoji volji, da bi bil kam drugam bežal; beži v Egipet! nuije bil odločno angelj zapovedal. — Čem bolj se bliža Egiptu, ^j bolj ga skerbi. — Slednjič dospejo po dolgem težavnem popotof»' nju vsi vtrujeni v odločeno deželo; —z derhtečim sercem prestop sv. Jožef z Marijo in Jezusom egiptovsko mejo. Toda kam se čejo djati, kam se oberniti, da bi dobili stanovanje in kaj j®s^ Nikjer v celi deželi ne vé za nobenega znanca, za nobenega prl jatelja. Y lastni zalogi pa tifdi ničeser nima, ker so morali tak® hitro bežati, da še naj potrebniših reči ni mogel seboj vzeti. ® kaj bo! Kč bi terpel že sam; ali lakot in pomanjkanje mor»'* terpeti tudi Mati in Dete! Prositi — beračiti je primoran Jožef, če hoče ohraniti življenje sebi in njima; vsaj v začetku, pre den si more kaj dela poiskati ni druzega sredstva. To je p» za navadnega človeka v navadnih okoliščinah jako težko in zoper‘ no opravilo, kaj še le za Jožefa tujca, ki ni znal tamkajšnjega y zika, da bi bil mogel ljudem potožiti in razložiti, kako zelo jeP°[ moči potreben. Gotovo je bil mnogokrat zaničevan in žaljen; tUl^ zato, ker je bil Izraelec, so mu še menj prizanašali. Iz enakei? vzroka tudi dela ni mogel kmalu dobiti; saj tujca sploh najzadnj® najemajo, boljši zaslužki so domačinom namenjeni. O, revež je 11 tujem dvakrat revež ! J ..... . . ,-i0 ! Ali ko so si slednjič dobili stanovanje, kako borno je bi® Staro sporočilo pravi, da so stanovali v neki podertiji, v neki st»r kleti, nad katero je bila hiša poderta, blizu starega mesta Hel® polja. Od začetka je bilo to stanovanje jako puščobno in tož°°' ni bilo ne mize ne stolov, ne postelje in ne druzih potrebnih opi'aV’ Kako je bolelo sv. Jožefa, da ni mogel postreči njima, ki ju jeli* bil nad vse na svetu ! Pozneje se je ondi cerkev sezidala in ron®r jem je od nekedaj zelo častitljiv ta prostor, kjer se kaže ognjih6’ na katerem je Mari:a kuhala, kraj, kjer je prala itd. Pa če so si tudi sčasoma stanovanje zboljšali in kaj zaslug dobili, vender sv. Jožefu serce še ni bilo vtolaženo. liritko je til, daje v pregnanstvu, daleč proč od svoje ljube domovine' o kje je tempelj Gospodov, kje svetišče božje na Sijonski Grenko je telesno pomanjkanje, a še grenkejše je dušno pom»11! — 235 — tanje za tako bogoljubnega Izraelca, kaker je bil sv. Jožef. To 'enio iz zgodovine izraelskega naroda. Ko so bili nekedaj Izraelci v babilonski sužnosti, so se milo jokali pri babilonskih vodah. Pa Zataj naj bolj? Sv. pismo nam pravi: spominjali so se Sijona, jeru-Zaleniskega mesta, tempeljna, lepih praznikov in pobožnih svečanovi- „Ob babilonskih rekah, ondi smo sedeli ter se jokali, ko smo Se Sijona spominjali14. (Ps. 136, 1.) Gotovo je bil tudi sv. Jožef oto-Zen iu vžaljen, da se je z Marijo vred zjokal, keder sta se pogo-Varjala o domovini in njima tolikanj dragem svetišči božjem. Se bolj je bilo versko čutilo žaljeno, ker je videl, kako so Egipčani preslepljeui malikovavcl, ki ne molijo le narejenih po-tab, ampak tudi vsake verste živali, krokodile, voli, mačke itd, in Pa koliko čudnih vraž imajo. V sredi malikovavcev živeti, vedno Priča biti odurnega malikovanja in druzih ajdovskih grehov, to je ^prenesljivo za verno goreče serce. Če že sv. Peter terdi o pra-ričnem Lotu, da je nekedaj v Sodomi toliko terpel zarad hudobne-*-ev> (II. Pet. 1, 7) in če David toži: „Groza me obhaja zavoljo grešnikov, ki zapuščajo postavo tvojo“ — kako bi se ne pritoževal 8v- Jožef, ki je bil pravičniši, kaker vsi pravični stare zaveze? Vse te in enake neprijetnosti pa je še povikševala negoto-v°st, kako dolgo jih bo treba terpeti. Vsako čakanje je taliker toliko zoperno, posebno pa, če se ne ve, kedaj pride ko-j1®®- Kedor naprej vidi konec svojih težav, mu je to nekoliko povišanje, da šteje dneve britkosti invidi, da jih je čedalje menj; za-da bo kmalu konec, mu daje novo serčnost, nov pogum. Sv-°Z(d te tolažbe ni imel. rBodi tam, dokler ti ne porečem11, mu je angolj sporočil. Ali bo pa prišel angelj kmalu to povedat, ali le čez več let, to ostane sv. Jožefu neznano do zadnjega večera.— a gotovo se ne da skazati, koliko let je bil v Egiptu. Cerkveni Ceniki prejšnjih let mnogi (tudi sv. Tomaž Akvinski) terdijo, daje sedem let ondi; novejši razlagavci pa dokazujejo iz raznih oko-8cin> da pregnanstvo ni terpelo tako dolgo. Pa četudi ni terpelo Cel° tako dolgo, grenila ga je vedno negotovost, kedaj bo nehalo. Imel bi zdaj po pervotnem sklepu še popisati, kaj je sv. Jo-‘ la tolažilo in veselilo v taki skrajni britkosti, toda prepričan sem, a sami ne boste kaj posebno veselega pričakovali — iz Egipta. e' je tam večidel le dneve, o katerih nam sv. pismo pravi, da »niso za nas.“ "Vender tako neprenesljiva se nam zdi sv. Jožefa ®soda le, če jo samo od človeške strani ogledujemo ; če se pa vi-P°pnemo in prevdarimo, v kaki nebeški zvezi je bil sv. Jožef — 236 — smemo prepričani biti, da ga Bog gotovo ni zapustil z dušno po* močjo in tolažbo. In kapljica tolažbe iz nebes tem bolj razveseli človeško serce, čem veča je reva, v kateri zdihuje. Tudi ne sme' mo pozabiti, da je imel vedno pri sebi Marijo in Jezusa. MnogO' krat je Bog celo s čudežem tolažil sv. družinico. So li vsi čudeži resnični, ki se berejo iz dobe egiptovskega bivanja, ne morem soditi, ker sv. cerkev sama ni izrekla o njih odločne sodbe — toliko pa smem reči, da je Bog gotovo sv. Jožefa podpiral v Egiptu 1 nadzemeljsko močjo, če celo zdaj mej nami čudežno pomaga onimi ki se v zaupljivi molitvi do njega obračajo. Za eno veliko veselje pa.prav zagotovo vem, katero je Bog poslal sv. Jožefu v Egipet. Nekikrat se namreč sv. Jožef vleže k počitku ves vtrujen in v skerbeh zastran prihodnosti — kmalu s® mu oči zatisnejo v mirnem sladkem spanju: kan zagleda prelepeg9 angelja iz nebes, — prav tako nataifko ga vidi, kaker bi čul in ta angelj spregovori z nebeško milim glasom: „Vstani, vzemi Dete in njegovo Mater in pojdi na izraelsko zemljo, zakaj pomeri' so, kateri so Detetu po življenju stregli." (Mat. 2, 20.) S kolikim veseljem je pač vstal, s koliko radostjo Marijo poklical ter vskliknil-„Rešeni smo, spet smemo domov!" — Dveh reči naj se vsi žalostni iz te dogodbe učijo. Božjo voljo naj zvesto izpolnjujejo v tistem kraju in stanu, kamer jih je Bog poklical in prejeli bodo mir, kakeršnega svet ne more dati; zakaj veselo serce je tudi božji dar, ki se prejema tudi v naj večih D»' dlogah, ki se pa tako rad izgubi v posvetni obilnosti. Po drug' strani naj pa vsak služabnik božji premisli, da pozemeljsko terplje' nje jako hitro mine; kmalu se bomo zadnjikrat k počitku vlegl'1 prišel bo naš angelj — ne, Jezus sam bo prišel in veselo poreče-„Pojdi, zvesti in dobri hlapec, v veselje Gospodovo, ker si bil v majhinem zvest, te bom čez veliko postavil!" — 237 — Življenje svete Elizabete Ogerske, deželne grofinje turingijske, patrone tretjega reda svetega Frančiška. 22. poglavje. Ralco je ljuba sveta Elizabeta slovo dala svetovnemu življenju in vmehiivši se v Marburk tam sprejela obleko častitljivega svetega Frančiška. Deželni grof Henrik je bil zvest svoji besedi. Se spoštljivim ta ljubezni polnim vedenjem je cel čas, kar je Elizabeta pri njemu °8tala na Yartburku,-skušal zbrisati spomin na krivice, kijih je bil Prej storil. Skerbel je, da so se ji skazovale vse časti, ki so se ji spodobile po njenem visokem stanu. Tudi ji je pustil popolno slo-lj0(lo za nje pobožne vaje in déla kerščanske ljubezni, ki se jih je ^°hla zopet sè starò gorečnostjo. Ob tem času menda je bilo, ko je stanovi!a bolnišnico svete Marije Magdalene v Goti, kar je namerita že ko je Ludovik še živ bil, pa do tedaj ni mogla zveršiti. &aker nekedaj tako je tudi zdaj ljubezen do bližnjega izpolnjevala Yes čas, ki ga ni že molitev in sveto premišljevanje zavzemalo. Ko '(tava ni bila prisiljena očitnih slovesnosti se vdeleževati ; vmikala 8e je torej vsem shodom in veselicam imenitne gospode na dvoru, er je dobro vedela, da morajo take reči podložni plačevati s pota*11 in kervavimi žulji. Tiše ko izkazovanje velikašev tega sveta je €enila ponižnost vbožcev božjih ter skušala tem se pridružiti po ra-'tavoljaem vboštvu. Ali tako njeno življenje je bilo prebritko očitajta posvetnim dušam ; ni bilo torej dragaci mogoče, kaker da je raalje bolj zopet oživelo sovraštvo tistih hudobnih dvornikov in ^vrednih vitezev, ki so bili že njeno otročjo mladost in potem per-1,6 čase njenega vdovstva s toliko britkostmi napolnili. Ker je ona Uničevala bogastvo in veselice, zaničevali so oni njo. Ni se jim ^tedno zdelo obiskovati je ali govoriti ž njo, keder bi se bilo spo-°*nlo, in če jo je keteri po naključju srečal, je porabil priliko, da ta je zasramoval na glas, da je b e d a st a in norica. Ona pa je Ponašala tako žaljenje veselega serca in tudi z obraza ji je sijal ^ in srečna vdanost njene duše, kar pa zopet ni bilo prav njenim 8°vražnikom. Prederznili so se ji očitati, da je že pozabila smert 8'°jega moža, ter se vdaja . neprimerni veselosti. „ Nesrečni ! “ praski pisatelj tistega Časar, „oni niso vedeli, da je imela tisto ve- — 238 — selje, ki ni dano brezbožnim". Celo staro kneginjo Sofijo so obreko-vavci zopet vedeli podpihati, da je tudi ona ji začela očitati take reči; ali Elizabeta se ni dala motiti, zakaj Gospod, kateri ji je kil vse edini, on je videl njeno serce. Od druge strani pa so pobožne in v resnici modre duše, ki90 jo poznale, dobro vedele ceniti njeno ponižnost ter se ji čudile-Došla ji je v tem času mej drugim tolažba naj slajša kerščanski duši, obramba naj mogočniša za krivo sojeno žensko. Z visokosti svetega rimskega sedeža, ki je bil takrat varno pribežališče slabot' nim in preganjanim, je pokrepčala in počastila jo očetovska in prija' teljska beseda. Tisti kardinal Hugolin, ki smo ga videli ko posre' dovavca mej njo in svetim Frančiškom Asiškim, je, postanši pape* pod imenom Gregorja IX., ko je slišal njeno nesrečo in njeno neO' mabljivo zvestobo na potu božjem, pisal ji več pisem, polnih ap°' stoljskih tolažeb. Spodbujal jo je sè zgledom svetnikov in obljub*' mi večnega življenja, da naj ostane stanovitna v zderžnosti in p°' terpežljivosti ; zaterdil ji je, da naj vvanj stavi vse zaupanje, ker je ne bo zapustil nigdar, dokler bo živel, nasproti, vedno jo bo i®*^ ko svojo hčer, od tistega trenotka je sprejeta ona in vse njeno pre' moženje pod njegovo posebno varstvo. Ob enem ji je dovolil c®' kev in pokopališče za njeno bolnišnico svete Marije Magdalene v Goti. Naposled je vkazal ta ljubeznjivi in čujoči oče mojstru K°D' radu iz Marburka, ki je ves čas bil papežev pooblaščenec za ne®' ško deželo ter je ravno tedaj se imel verniti v Turingijo, da n»] zopet in še bolj posebno kaker prej v svoje duhovno vodstvo sprej' me kneginjo Elizabeto ter jo ob enem brani pred vsemi, ki bi j° skušali preganjati. Bodi si, da je to spodbujevanje vesoljnega očeta vseh verniti njenemu pogumu novo povišanje dalo, bodi si, da je slušala le ču' dovito milost božjo v serce ji vlito, prišla ji je misel in silovito bre' penenje po bolj popolnem, še bolj Bogu vdanem življenju. Res ®e je bila že otergala, koliker je bilo mogoče, izkazovanju in veseli' cam svojega stanu, ali to ni bilo zadosti njeni novi gorečnosti ; uje' na duša je bila še v premnogi dotiki se svetom in ta svet ji je b^ zopern. Dolgo je premišljevala o vseh načinih življenja, ki se dflj° izvoliti, da se človek bolj prikupi Bogu, dolgo je izbirala mej rajnimi vodili samostanskimi, ki so bila tedaj znana, in samotnim ljenjem zaperte ; spomin in zgled častitljivega serafina Asiškega, k*' terega hči je že bila ko spokornica tretjega reda, pa je zmagal * njenem sercu; čutila je v sebi ravno tisti pogum, ravno tisto ljube' — 239 — sen do Boga in do vboštva kaker on ; sklenila je njegovega vodila se poprijeti v vsi njega pervotni ostrosti ter kaker on in njegovi pervi učenci zapustivši vse premoženje iti prosit od kise do hiše, kai' bi ji bilo treba za življenje. Ta sklep je povedala mojstru Kon-radu ter prosila njegovega privoljenja. Ali previdni mož ji je odrekel z nejevoljo ter jo ostro pokregal prepričan, da ji njen spol in njena slabotnost prepovedujete tako življenje. Ona je silno jokala, se ji ne dovoli ; ali ker se mojster Konrad ni dal omečiti, pravi edhajaje : „Dobro ! boste videli ; jaz bom nekaj naredila, česer mi ne boste mogli braniti." Ko je torej videla, da za ta trenotek ne more premagati vpitja Konradovega, skuša po drugem potu vstreči svoji gorečnosti, deželni grof Henrik naj si je kar koli mislil o življenju in nagnjenja svoje snahe Elizabete, po zunanje ji je skazoval spoštovanje in ljubezen, kaker ji je bil obljubil pred koščicami svojega brata. Zanašajoč se na to njegovo blago voljnost, ga prosi Elizabeta, potem k° je že blizu eno leto zopet preživela na Vartburku, da bi ji odražal prebivališče, kjer bi bila popolnoma Bogu in sama sebi prepuščena ter je nič ne bi motilo v delih pobožnosti in ljubezni. Ko 8e je Henrik o tem posvetoval z materjo in bratom, ji odstopi ko V(Wščino mesto Marburk v Hesiji, ki je bilo pa tedaj še majhin *erg, se vso okolico in dohodki, ki jih je prinašalo deržavi. To naj k° do smerti njena last. Polna hvaležnosti je priserčno se zahvalila devérju in tašči rekoč, da delajo za njo več ko zasluži, za njene P°trebe je poskerbljeno s tem črez in črez zadosti. Deželni grof pa Je obljubil, da ji pošlje še poverhu 500 mark srebra za perve po-b^be, ko se tj e preseli. se vsem tem menda ni bil prav zadovoljen, da je Elizabeta proti njegovi volji za njim šla vpiral pa se vender ni, in Elizabeta je pora-Dda priložnost njegovega odhoda, daje tudi ona zapustila Turingij o, *er se svojim duhovnim očetom vmeknila se v mesto, katero je nje-110 ime potem s tako čisto in lepo slavo obdalo. V Marburk prišavši je po nasvetu Konradovem izvolila uredbe, ki so imeli v njenem imenu očitne opravke voditi ; ali ker Je bil kraj, kaker smo rekli, tedaj še jako majhin in celo v neko *Ugo vas v faro, ni mogla Elizabeta najti nobene hiše, kjer bi bila 1 °troci in služabnicami sama stanovala. Obernila se je torej v neko Vasico, eno uro od Marburka, Verda po imenu, kjer je našla neko opuščeno, poderto kočo, ki si jo je izvolila za stanovanje, dokler Mojster Konrad je pisal papežu, v ujegov kraj ; silno — 240 l)i se ji kako kaj preskerbelo v Marburku. Ta koča menda že u' imela strehe več in okna in vrata so bile odperte luknje, ki jih je Elizabeta sè služabnicama nekoliko zamašila sè zelenjem, kar je p» ni varovalo pred soncem in vetrom. Da se je vmeknila slaben® vremenu, je morala počeniti pod stopnjice ali pa pod ognjišče. T°J kaj si je napravljala sama vbožno hrano, kaker je ravno znala; di® je veliko težavo delal njenim očem. Ali vse to jeterpela veselo ter mislila na Boga. Mej tem si je dala narediti v Marburku majhino kočico 'll lesa in gline, prav blizu frančiškanskega samostana, in ko je bil3 gotova, je šla tje z otroci in služabnicama Gudo in Izentrudo. Ker ji je pa izpovednik na vsak način prepovedal to storiti, kar je že-lela, da bi bila namreč stopila v drugi red svetega Frančiška in hiše do hiše prosila kruha kaker redovnice svete Klare, zato se je hotela vsaj, koliker ji je mogoče bilo, približati temu življenju, ^ se ji je zdelo zgled evangelijske popolnosti. Yideli smo, kako je bila, ko je še živel soprog njen, v tretji red svetega Frančiška stopila. Zdaj pa je sklenila, da hoče temu pridruženju dati nekak n®' preklicen in slovesen značaj, hotela je storiti obljubo tega reda kft' ker redovnice po samostanih iu slovesno ponoviti obljubo čistosti» pokorščine in popolnega vboštva, kar je bila obljubila v sercu tolikrat. Mojster Komad je poterdil njen namen, samo da ji je d°' povedal, da ji obljuba vboštva ne sme vzeti, kaker je ona hotelu» pravice slobodno obračati dohodke, ki so ji prihajali od dote njeue in od dežele, ki ji jo je prepustil knez Ludovik, temuč, da jih ir®9 obračati sama polagoma za podporo vbozim kaker tudi, da poplu®9 neke dolgove, ki jih je bil zapustil soprog njen. Tender se je ime' la v duhu odpovedati ne le tem, temuč vsem dobrotam in naguje' njem tega sveta tudi najbolj opravičenim. Da bi tako mogla pre' magati ne le svet, temuč tudi samo sebe, je ji je treba več ko lastna terdna volja, več ko nega svetega Frančiška, ali drugih svetih di njo po tej poti ; vedela je, da ji je treba najprej milosti z nebe* in prosila je je pri Bogu z nenavadno gorečnostjo skozi več d®J pred svojo redovno preobleko. Pripovedovala je svoji prijatelj® Izentrudi, da prosi Boga brez nehanja za tri darove : najprej P° polnega zaničevanja vseh posvetnih reči, potem poguma, da bi s9 ne zmenila za krivice in obrekovanje, naposled in najbolj, poniu®J sanja prenezmerne ljubezni do svojih otrok. Ko je dolgo časa v I3 namen molila, pride nekega dne bliščeča se veselja, ki ni bilo ve vedela Elizabeta, ® zgled zavetnika uje' 3, ki so hodile pre^ — 241 — veselje tega sveta, k svojima tovarišicama ter jima pravi : „Gospod Je vslišal mojo molitev. Yse bogastvo ia vse dobrote tega sveta, ki sem jih kedaj ljubila, niso nič več ko blato v mojih očeh. Kar se tiče obrekovanja in laži hudobnih, in zaničevanja, ki ga zbujam, t° vse me dela srečno in veselo. Moji preljubi otročiči, otroci mo- jega serca, ki sem jih tolikanj ljubila, ti priserčni otročiči so za me Ptujci, tega mi je Bog priča. Njemu jih darujem, njemu jih zaupam ; naj dela ž njimi po svoji sveti volji v vseh rečeh ! Jaz ne ljubim ničeser več, nobene stvari ; jaz ljubim edino svojega stvarnika Navdana s tako junaško ljubeznijo se je mislila Elizabeta dovei] pripravljeno, da ponovi svoje obljube ter sprejme obleko posvečeno po njenih častitljivih zgledih svetem Frančišku in sveti Klari. „Ako bi mogla najti“, tako je rekla, „obleko bolj vbogo, kak er je Klarina, izbrala bi si jo, da bi se potolažila zato, ker ne morem vstopiti popolnoma v njen sveti red ; ali jaz ne vem zanjo“. Svolila je za ta sveti obred kapelico, ki jo je bila podarila manjšim bratom, in veliki petek. Ta dan je bilo, ko je bil Jezus Kri-stus vsega oropan iz ljubezni do nas na križ pribit, in ko altaiji aderti in goli kaker on verne opominjajo najvišje daritve ; ta dan Je bil, ko je tudi Elizabeta od svoje strani vsega se htela znebiti m pretergati poslednje vezi, ki so jo še vezale na zemljo, da bi klikanj lažje hodila za ženinom svoje duše po poti vboštva in ljubezni. Ta sveti dan torej je vpričo svojih otrok, prijateljic in nekaterih frančiškanov položila svoje svete roke na razkriti aitami kamen ter prisegla, da se odpove svoji lastni volji, svojim starišem, svojim otrokom, svojim sorodnikom, vsemu skazovanju in veselju tega sveta. Mej tem ko je mojster Konrad bral sveto mašo, brat Kurkhart, gvardijan frančiškanski v Hesiji, Elizabeti odstriže lase ter jo obleče v sivo redovno obleko in prepaše s konopcem, ki je točilno znamenje redov svetega Frančiška. To opravo je ohranila, kode po verhu vedno bosa, notri do smerti. Da zbriše vse spomine svoje negdanje časti je rabila od tega časa nadalje pečat s podobo Ueobutcga frančiškana namesti garba svoje družine ali soproga svojega, Ko je tako sprejela redovno obleko, potem je imela najprej Opraviti od sebe otroke, ki si je očitala, da jih ljubi tako strastno. Sinka Hermana, pervorojenca in dediča deržav očetovih, ki je imel že šest ali sedem let, je poslala na grad Krajeburk, da bi se tam učil in izrejoval, dokler bi sam mogel nastopiti vlado. Tje je — 242 — šla najberž tudi Elizabetina stariša liči Sofija; mlajšo, Jerdrut, ki je imela še le komaj dve leti, pa je dala v nunski samostan v Al* tenberk pri Veclarju. Vse se je čudilo, da se daje tako majkino dete v tako vbožen samostan, ki ni bilo dolgo, kar se je vstanovib Mnogi so to Elizabeti tudi naravnost očitali; ali ona je odgovarjal® le, da sta se tako zmenila z ranjeim soprogom, ko se je ločil, pre-den je bilo dete še rojeno. »Bog nama je dal to misel," tako je rekla, „da sva izvolila le-ta samostaiT; zakaj on hoče, da naj moj® hči pomaga tej sveti hiši k duhovnemu in časnemu napredku". Tako je torej Elizabeta doveršila svojo daritev, ločila se je sè življenjem popolnoma; nič ji ni ostalo več, čemer bi se bila mogi® odpovedati, vse je bilo mertvo za njo na tem svetu ; dva in dvaj-set let je imela, pa je mogla reči z aposteljnom ; MZivim, pa n® več jaz ; živi v meni Kristus." (Gal. 2, 20). Ali ravno tu je svet in kralj tega sveta, ki jo je vedno preganjal sè svojim sovraštvom, prežal, da podvoji napade in sramoČe-nje. Le en glas je bil mej velikaši in modrijani tistega časa, da ®° zasmehovali nevesto Kristusovo in očitno jo obsodili, da nori. I® niso se motili, zakaj ona je spregledala in objela v celem nje obsegu norost svetega križa. Kar se je govorilo tedaj na turiugijskem dvoru, to so ponavljali brez skerbi pogosto mnogi, ki so brali ali slišali njeno življenje ter se jim je dopadala mnoga prijetna in pesniška poteza njenih pervih let, z nejevoljo pa so se obernili proč od tega odločilnega verhunca njenega življenja. „Kaj !" tako je pač mnogi govoril, „tako mlada še, ki je imela še toliko dolžnosti izpolniti, toliko poštene sreče vživati, pa si gre izvolit tako življenje! pa si gre nakladat tako nepotrebne bolečine, ter se odtegne skerbi za svojo otroke, in vsem dolžnostim svojega življenja !" Ali kedo bo našteval vse to in tako prazno umovanje, ki je ž njim tako bogata posvetna modrost, ona, ki ne zna kaker obrekovati vse to, kar je povišano nad njeno sebičnost in slabost. Kristijani ! take pač ne bodo naše misli o pogledu na zmago te kerščanske junakinje. Ker smo preslabi, da bi za njo hodili, z®' to še nismo tako slepi, da se ji ne bi čudili. Poklonimo se se svetim spoštovanjem pred temi skrivnostmi ljubezni božje, pred to popolno pokorščino do slovesnih besed zveličarjevih : „Ce pride kedo k meni, pa ne sovraži očeta svojega in matere, in žene in otrok, in bratov in sester, in tudi lastne duše, ta ne more biti moj učenec." (Luk. 14, 26). — 243 — Da jo svet zasramuje iu zaničuje, kedo se bo temu čudil, zakaj, kaker Kristus, tako je tudi ona premagala svet. Notri od zibeli se je krepko in plemenito vojskovala ž njim. Ne od daleč in dobro zavarovana se je lotila tega boja, temuč v sredi mej njegovimi napadi in stoterimi zanjkami. Y pervi mladosti, ko se dušne oči komaj odpirati začno, ko se zato mnoga napaka še lahko spregleda, že takrat je osramotila vse napačno sramovanje, vse predsodke iu laži sveta. Odrekla je svetu pravico do sebe, ni se podvergla njegovim zakonom, kljubovala je njegovemu obrekovanju. Premagala ga je povsod in vselej; premagala v svitlobi bogastev in dvorskem skazovanju, kaker v grenki lakoti in siroščini ; premagala v najslajšem in najbolj opravičenem serčnem nagnjenju, kaker v naj-ierjih poskušnjah, v zapuščenosti, v edinščini, v smerti. Ne zakonski zvezi, ne materinemu naročju, ne dobremu imenu, temu poslednjemu blagu pozemeljskemu, ničemer na nji ni svet prizanašal. Ako se zdaj vmika temu sovražniku, vmika se mu, ker je zmagaje končala boj. Se vsa dete je stopila na bojišče, zdaj ga zapušča, ko je sovražnika poderla, poterla. Zdaj, ko je pod noge spravila kačo osramočeno, bodi ji dovoljeno odložiti orožje ter v naročju skrivnostnega veselja vboštva iu pokorščine pričakovati dne večne slave. 23. poglavje. O velikem vboštvu, v katerem je Uvela ljuba sveta Elizabeta, in kako je rastla v ponižnost in vsmiljenju proti vsem ljudem. Ko je bila Elizabeta sama sè svojim Bogom, je htela, da naj ko radovoljno vboštvo, katero si je naložila, tako resnično in popolno kaker le mogoče. Obračala je torej vse dohodke, ki si jih je niorala na povelje Konradovo po imenu prideržati, v podporo vbo- * ztai in dobrotnim napravam. Ker od izpovednika ni mogla dobiti dovoljenja, da bi si prosila kruha od hiše do hiše, sklene z delom av°jih rok .si služiti živež. Ali ona ni znala drugega ko presti, pa še ne prediva, temuč le volno. Naročevala si je torej volne, koli-ker ji je bilo treba, iz samostana Altenberka, ter spredeno pošiljata nunam nazaj ; te so ji delo plačevale z denarjem, pa dostikrat 11 e prav po zasluženju. Ona pa je nasproti silno vestna bila pri izvrševanju tega dela. Ko je enkrat naprej dobila plačilo za neko taero volne, ki jo je imela spresti, pošlje mojster Konrad ponjo, da 11 aj gre ž njim iz Marburka v Ajzenah. Ko je videla, da torej ne — 244 — more dodelati, pošlje to malo volne, kar je je še bilo nespredene, v samostan nazaj z enim bolonjskem penezem, da se ji ne bi oči* talo, da je več vzela, kaker je zaslužila. Sicer pa je delala s toliko pridnostjo, da ni nehala presti celo, ko jo je silila slabost in bolezen, da je morala v postelji ostati. Tovarišici ste ji iztergale preslico iz rok, da bi si prizanašala ; ali tudi po tem ni htela počivati brez dela; skubla in pripravljala je volno za prihodnjič. Od svojega pičlega zaslužka si je pritergovala zmirom toliko, da je imela za kako ponižno darilo za cerkev; z ostalim si je oskerbovala svoj slabi živež. Nič ni bilo grobejšega nič mlednišega od nje hrane-Ako se ji je ponudila kaka okusniša in boljša jed, ni je pokusila nigdar,. temuč naravnost odnesla vbozim svoje bolnišnice. Pri tem pa ni zanemarjala svetov kerščanske previdnosti; prosila je svojega zdravnika, naj ji natanko naznani dovoljeno mejo zderžnosti, da si ne bi s pretiranjem nakopala bolezni, ki bi jo ovirale, da ne bi mogla Bogu prav služiti, za kar bi on oster odgovor terjal ; sicer pa je bila prav pogostoma bolna. Jedla navadno ni drugega ko naj priprostejše sočivje kuhano na sami vodi brez soli. Pripravljala si je to sama, kaker je vedela in znala. Mej temi malimi domačimi deli je povzdigovala vedno v molitvi ali premišljevanju dušo in tudi oči h Bogu ; dostikrat se je celo zgodilo, da je bila tako zamišljena in v se vtopljena, ko je bila sama doma ter si je kuhala svoje vboge jedi, ali pa grela se pri ognju, da ni opazila, ko so ji zasmodile iskre ali óglije obleko, dasiravnoje tovarišice, ko so domov prišle, smrad skoraj zadušil. Obleka njena je bila primerna hrani. Suknjo je imela iz grobega, ne barvanega sukna, kaker so jih tedaj le kmetiški io drugi vbogi ljudje nosili. Ta suknja, zlasti na rokavih vsa razter-gana, je bila zakerpana se zaplatami raznih barev in z grobim ko-•nopcem stisnjena okoli života. Plašč je imela iz ravno takega sukna, kaker suknjo, pa ko ji je prekratek postal, ga je podaljšala s kosom druge barve. Nabirala je pridno zaplate sukna najrazniših barev, kjer koli jih je dobila, da sije mašila ž njimi sama razporke in prežgane luknje na obleki, kar seji seveda ni prav mojstersko obnašalo, ker ni znala dobro šivati. Vender se ni bala izhajati v taki obleki, kar je še vedno bolj vterjevalo misel, ki so jo posvetni ljudje o nji imeli, da je namreč nora ; nekatere pobožne duše pa so videle v nji drugo sveto Klaro. Pa tudi to grobo obleko je dostikrat slekla ter dala vbozim, tako da je ostala komaj pokrita ter je morala v velikem mrazu po zimi doma pri ognjišču ostati, da — 245 — 8e je grela, ali je pa v posteljo se skrila mej dve odeji, ki seje pa komaj mogla zaviti vvanji,ter je rekla: „ Tukaj ležim kaker v svoji trugi“. ln ta nova britkost je bila zanjo studenec novega veselja. V sredi vsega tega pritergovanja ni izgubila prijetnosti svo- Jega značaja, niti priljudnosti in skrajne vseobsežne dobrote, ki jo Je vedno lepotila. Od perve mladosti se je družila Elizabeta naj-rajši z vbozimi in ponižnimi in zdaj v svoji pobožni samoti je izkazovala ne le gospodičnama, ki ste ostale pri nji, temuč tudi deklam, ki jih ji je dal mojster Konrad, ginljivo priserčnost. Nigdar ni Pestila, da bi ji dajala katera od njih, kaker nizkega rodu je bila, kak častni naslov, ali da bi jo bila klicala kako drugači kaker po DJe kerstnem imenu Elizabeta ; tudi tikati so jo morale, kaker ki bila ena izmej njih, ali njim podložna. Skušala je celo sama eležiti jim, bolj ko da bi bile one nji služile. Rada je namesti njih P°sode in drugo pohištvo pomivala in čistila ; se je že kako zmis-Hla, da jih je poslala po kaj ter sama doma slobodno se mogla Prijeti tega dela, služabniškega pred svetom, pa pozdignjenega pred °omi božjimi po tako veličastni ponižnosti ; in ko so prišle nazaj, 80 našle, da je gospa sama opravila njihovo delo. Ko je skuhala ž Pilmi, kaker smo videli, jih je vzela seboj k mizi ter hotla celo, da naj jedo ž njo iz ene sklede. Enkrat ji je zato rekla ena od nJib osramočena po ponižnosti kneginje, ki je bila malo prej tako Mogočna : „To je res, gospa, da si s takim vedenjem proti nam Vebko zasluženje nabirate ; ali pri tem zabite, v koliko nevarnost nas pripravljate, da bi se namreč napihovale prevzetnosti, ker sedimo pri vas in jemo z vami.“ Ka to je odgovorila kneginja : „Ah t kader je tako, mi moraš iti sest v naročje," in hitro jo je objela posadila, kaker je rekla. Poterpežljivost njena in ljubezen je bila nad vsako poskušnjo ; ^ič je ni moglo razdražiti ali znamenje nezadovoljnosti spraviti iž aje. Govorila je dostikrat in dolgo sè svojimi tovarišicami in nebela sladkost in veselost njenega serca se je razlivala obilo v teh Priserčnih pogovorih, ki niso bili malo koristni poslušavkam za zveličanje. Ki pa mogla terpeti, da bi se izgovaijale vpričo nje niče-rierne in lahkomišljene ali jezne in nevoljne besede ; ona jih je '''stavila vedno rekoč: „Kje pa je zdaj nas Gospod?" ali kaker sve-Bonaventura sporoča te besede: „Kje ni Gospoda?" Pokregala Je vse, ki so se tako pregrešili, z resnostjo polno ljubezni in sladkosti. _ V sredi tega življenja, na videz tako terdega in poniževalnega — 246 — pa tako častitljivega pred Bogom iii tako bogatega neizrekljivih radosti za te, ki so se mu popolnoma vdali, Elizabeta ni mogla po-zabiti tega, kar je bilo v njenih očeh za skerbjo za zveličanje svoje duše perva in edina naloga njenega pozemeljskega življenja, pod' pirati svojega vbogega in terpečega bližnjega. Ko je raztergala vse posvetne vezi, vse darovala, da bi tolikanj bolj gotovo dobila Je-zusa v nebesih, ni mogla zanemarjati njegovih terpečih udov raztresenih po zemlji. Ne le, da je prepustila vbozim ves vžitek svojega premoženja, tako, da si ni prihranila za naj veče potrebe svojega lastnega življenja, vedno jo je kaker v njenih mlajših letih sililo njih terpljenje ž njimi terpeti in zdraviti rane njih telesa in njih duše. Komaj je bila prišla v Marburk, že je bila njena perva skerb, da je dala zidati bolnišnico, katero je posvetila spominu svetega Frančiška Asiškega po naročilu papeža Gregorja IX. Ta pa' pež je bil ravno svetnikom prištel serafinskega moža ter je o pO' ložnosti prenesenja njegovega telesa poslal njegovi kraljevi, ne-vstrašeni posnemavki Elizabeti dar še bolj dragocen kaker je bil h' sti stari plašč, ki ga je sprejela pred leti s toliko hvaležnostjo; 1° so bile namreč nekatere kapljice kervi, ki je bila pritekla iz njegove persne rane. Elizabeta je sprejela ta dar s tistim duhom, kaker ga ji je papež poslal, ko novo zastavo njenega združenja ž njin1 in njene ljubezni zanj, ki je mej vsemi ljudmi do tedaj naj bliže hodil za božjim odrešenikom. Ona pa ni vedela, kako bi bolj p°' častila ta sveti ostanek, kaker da ga je postavila v pribežališče si-roščine človeške, kateremu je posvetila svoje življenje, koliker g9 ji je bilo še odločeno od Boga. Ko je bila dodelana tista bolnišnica, je sprejela v vanjo, kar je bilo največ mogoče bolnikov. Potem je vsak dan, spremljana od svojih dveh zvestih prijateljic in redovnih sester Gude in Izentrude hodila tj e ter po cele ure stregla bolnikom, zavezovala jim rane in podajala zdravila, zlasti pa tolažila jih s preljubeznjivim opominjevaujem primernim telesnemu in dušnemu stanu vsaketerega. Ali ne le tolažnica je bila vbozim, teninš tudi njih služabnica; nobena služba ji ni bila prezoperna, pretežka, prenizka; zakaj vsaki bolnik je bil zanjo živa podoba nebeškega ženina njene duše. Za tiste bolnike, ki so se vsem najbolj gnju-sili, je skerbela s posebno ljubeznivostjo, tem je služila v najnižjih rečeh. Z ljubeznjivo zaupnostjo jih je božala in poljubljevala njih uljesa in grozovite rane. Kar ljudje pomnijo, se ni se videla tako čudovita zmaga nad vsako vpornostjo telesnih počutkov niti toliko združenje gorečnosti in stanovitnosti v tako ponižnem in težkem — 247 — opravilu. Ysakedo se je moral čuditi takemu življenju, ki si gaje Popolnoma prostovoljno izvolila kraljeva hči, komaj 22 let stara, življenju, katerega zgodbe svetnikov do tistega časa še nimajo zgleda; ali duh božji ji je bil vdihnil to sveto silo, ki so ji nebesa obljubljena. Taka opravila pa ji ne le niso pridobila splošnega sočutja in Priterjenja, celo mnogi pobožni ljudje so mislili, da predaleč sega; ab ona je predobro znala premagati samo sebe, kaker da bi se bila dala zaderževati ljudskemu ménjenju. Nekega dne je srečala v cerkev grede vbogega berača, ki ga je vzela seboj ter mu hotla traiti roke in noge. Ali to pot ji je to opravilo toliko gnjušenje Prizadelo, da jo je groza stresla. Da bi se premagala, pravi precej 8ania sebi: „0 ti vreča nečista, ali ti je zoperno ? To je kaj sveta Pijača !" In pri teh besedah je izpila vodo, ki je ž njo vmivala, ter rekla potem: „0 moj zveličar, ko si na križu visel, si pil jesib in žolč; jaz nisem vredna take pijače; pomagaj mi, da se poboljšam." Gobave, ki je pred njimi zlasti groza obhajala skoraj vse ljudi, ker se je njih gnjusna bolezen tako lahko nalezla, te je Elizabeta ravno zato najbolj ljubila in stregla jim. Ymivala in kopala jib je sama, razrezavala zagrinjala in druge drage tkanine, da jih Je brisala ali zavijala vranje pq kopeli; postiljala jim je sama, požgala jih v postelje in pokrivala jih, kaker jih je najbolje mogla. »O! kako smo me srečne", je rekla nekega dne svojim spremlje-vavkam, „da moremo tako vmivati in oblačiti našega Gospoda." Na ji je odgovorila ena od njih : „Yi, gospa, mogoče, da se dobro 'mate pri teh ljudeh; ali jaz ne vem prav, če se tudi drugi tako imajo kaker vi?" Mej tem pa je spoznal mojster Konrad, da jo je vlekla ljubezen do bližnjega čez meje kerščanske previdnosti, ter ji je prepovedal dotikati se vredov gobavih in drugih bolnikov, da ne bi iodi ona nalezla njih bolezni. Ali ta previdnost je zgrešila svoj na-n'en; zakaj bolečina, ki jo ji je prizadela ta prepoved in sila, ki 8e je storila njenemu ognjenemu sercu, ta bolečina je bila tolika, da se je je lotila huda bolezen. Sicer pa na telesne bolezni ni omejevala učenka Kristusova SVojega vsmiljenja in svojih dobrot; tudi na njih dušno zdravje in k temu potrebne pripomočke nigdar ni pozabila. Mej ljubeznjivo Postrežbo jim je pobožno prigovarjala; se vso skerbjo je pazila, da 80 vbogi svoje otroke kaker hitro mogoče kerstiti dali, in da so vsi njeni bolniki svete zakramente prejeli no le na zadnjo uro, te- — 248 — muč precej, ko so prišli v bolnišnico. Dasiravno pa je njen zgled veliko moč (lajal njenim besedam, vender je naletela dostikrat, da so se ji vstavljale duše, ki so bile po svoji nesreči slabovoljne in po dolgem zanemarjanju cerkvenih pripomočkov mlačne postale, takih primerah je znala vso moč kerščanske gorečnosti zediniti z navadno svojo pohlevnostjo. Nekega dne je mej drugimi prišel ne* ki slep bolnik prosit, da bi bil sprejet v bolnišnico. Elizabeta je ravno pred vratmi stala z mojstrom Konradom; pri volji je bila z veseljem ga sprejeti, pa le tako če bo začel najprej zdraviti svojo notranjo bolezen v zakramentu svete pokore. Ali slepec, nejevoljen zavoljo bolezni in zavoljo tega opominjevanja, začne preklinjati in prisegati, kaker da so to praznoverske šege. V svetem zavzetju ga zato Elizabeta tako ostro pokrega, da je hipoma skesan pokleknil na tla in pri tej priči se izpovedal mojstru Konradu. Miloserčnosti svoje pa Elizabeta liikaker ni zapirala mej obzidje te bolnišnice, kjer je tako rada prebivala; hodila je se svojimi spremljevavkami po kočah vseh vbozih v Marburku in okolici seboj vzemši mesa, kruha, moke in drugih reči, ki jih je delila sama nesrečnim. Z ginljivo radovednostjo je hodila po vseh kotih njih žalostnih prebivališč ter preiskovala njih obleko in postelje, da bi jim mogla pomagati v vseh rečeh, ki jim jih je manjkalo. Razdelila je med nje, kar je skupila za vse svoje drago kamenje, per-stane, svilna pokrivala in vse drugo posvetno lepotičje, ki ji je bil° še ostalo ter ga je dala prodati skrivaj. Tudi tam je opravljala naj nižje službe, izpolnila jim najmanjše želje, še preden so jih razodeli. — Nekega zimskega dne, ko je vse zmerzovalo, pride na misel nekemu vbozemu bolniku, da bi rad jedel ribe. Elizabeta teče k nekemu studencu, ki je bil tam blizu, ter moli k svojemu nebeškemu preskerbniku: „Gospod Jezus Kristus1*, pravi, „ako je tvoja volja, daj mi eno ribo za tvojega vbogega bolnika." In glej ! ko je nato vode zajela, v resnici dobi notri veliko ribo, ter jo nese urno svojemu bolniku. Keder je zadela na svojih dobrotnih izhodih na kakega vbož-ca, čiger siroščina ali terpljenje se ji je zdelo vredno prav posebnega vsmiljenja, ali čiger pobožnost ga je toliko bolj posvečenega delala v njenih očeh, take je sprejela ne le v bolnišnico, temuč v svoje lastno vbožuo stanovanje, kjer se je čisto darovala v njih p°' strežbo ter jih jemala k jedi h svoji mizi. Konrad je bil temu nasproti, ali ona mu je odgovorila: „Mojster moj ljubi, pustite ®l jih; mislite na moje negdanje življenje, ki sem ga preživela v posvetni — 249 — prevzetnosti ; zdaj moram živeti z nizkimi. Ta druščina mi donaša °bilih milosti; pustite mi jih vživati.“ Mej drugimi je sprejela nekega majhinega dečka, ki ni imel ni očeta ni matere več, ter je bil mertvouden že od rojstva, slep na eno oko in verini vsega tega stanovitno kervotočen ali grižav. To vbogo bitje, zapuščeno in s toliko nadlogami obloženo, je našlo v njej več ko mater; cele noči je prečulapri njemu ter mu stregla v najgnjusniših rečeh obsipaje ga z ljubeznjivostmi, tešeč ga z naj-Prijaznišimi besedami. Deček je vmerl; ona pa sprejme na njegovo mesto precej neko dekličko, ki so jo bile gobe tako grozovito zdelale, da nihče v bolnišnici ni hotel iti blizu nje, še od daleč je ni hotel nihče pregledati. Elizabeta pa je šla k nji, ko jo je zagledala, s tako pobožno spoštljivostjo, kaker bi bil Jezus sam, ki se ji bil hotel pokazati pod tem bolezni polnim pokrivalom, pokleknila je pred vbogo dekličko, odvezala ji jermence na črevljih *er jo izula, dasiravno se je dete branilo. Potem ji je vrnila in zavezala vrede, ji dala zdravila, porezala nohte na rokah in nogah ter se vela do nje tako priserčno, da se ji je kmalu zboljšalo zdravje. Ko jo je bila vzela domov, ji je sama postiljala in cele ure je prebila pri nji, z igrami jo kratkočasila in z besedami polnimi pohlevnosti in ljubeznjivosti jo tolažila. Ali mojster Konrad, ko je izvedel, kaj počne njegova spokornica, je iz straha, da ne bi nalezla njih bolezni, odpravil vse gobave iz njenega obližja ter ji naložil za pre-°bilo mero gorečnosti tako ostro pokoro, da se je tega pozneje ves skesan obtožil papežu. Elizabeta pa, katere nevtrudljive gorečnosti nič ni moglo skerhati, je vzela precej potem drugo dete k sebi, čiger bolezen je bila skoraj ravno tako ostudna, kaker gobe, ter je je gojila s toliko spretnostjo in skušenostjo, kaker jo je je le ljubezen, la najboljša učiteljica, naučiti mogla. To dete je imela pri sebi noter do svoje smerti. Vender so pa ostali vedno najljubši nje sercu gobavi; nje je eelo nekako zavidala zavoljo bolezni, ki je mej vsemi človeka naj bolj ločila od sveta in njegovih ničemernosti. „Oj oče moj!“ tako je rekla nekedaj provincijalu frančiškanskemu na Nemškem, bra-tn Gerardu, kateremu je poleg mojstra Konrada naj raji zaupala svoje pobožne misli, „oj oče moj ! pred vsem drugim bi želela iz dna serca, da bi se ravnalo z meno kaker s priprosto gobavo. Želela bi, da bi se mi naredila kaker za te vboge majhina utica iz slame in sena, pred vrata da bi se obesila niha za znamenje tem, ki bi mimo hodili, ter zraven postavil panj, da bi se mogla vvanj — 250 — vreči kaka miloščina." Po teh besedah je izgubila zavednost ter padla v nekako zamaknjenje ; mej tem je slišal provincijal, ki jo je vzdignil v naročje, kako je pela svete pesmi, dokler se je zopet zavedela. Da te čudovite besede Elizabetine pojasnimo nekoliko, moramo ob kratkem povedati, kako se je ravnalo z gobavimi v tistih katoliških časih. Gobe, le-ta grozovita bolezen, je veljala tedaj za nekaj svetega, za dar božji ter nekako posebno odliko, znamenje tako rekoč da je Bog mislil na človeka. Sveta cerkev je vedela najpriserčnišo skerb za te svoje nesrečne otroke združiti s tem, kar je bilo potrebno, da niso okužili zdravih. Znabiti ni nič bolj gto-ljivega in slovesnega v njenih obredih, kaker šega imenovana točenje gobavih (separatio leprosorum), s katero se je ločil od človeške družbe tisti, ki ga je bila zadela roka božja, na takih krajih, kjer ni bilo posebne bolnišnice za gobave. V pričo njega se jo brala černa maša, nato se je blagoslovilo orodje, ki ga je imel rabiti v samoti, in ko mu je vsaki dal kaj vbogajme, potem so g» peljali v procesiji do samotne kočice, kjer je imel prebivati. Na streho te kočice je položil duhovnik nekoliko persti s pokopališča ter rekel: „Bodi mertev svetu, živeč zopet Bogu!" Nato ga je nagovoril s tolažilnim govorom, opominjaje ga veselja nebeškega to duhovnega občinstva se sveto cerkvijo, ki bo zanj, ko bo v samoti, še bolj molila ko prej. Potem je zasadil lesen križ pred vrata ter obesil nanj panj, da bi noter miloščino metali, kateri bi mimo hodili, in nato so odešli vsi pustivši gobavega samega. Le o veliki noči so smeli gobavi priti iz svojih grobov, kaker je prišel Kristus iz svojega, ter nekoliko dni prebivati v mestih in vaseh, da so se vdeležili splošnega veselja kerščanskega sveta. Po zgledu svete katoliške cerkve so vsi njeni verni otroci ravno tako ljubeznjivo kaker spoštljivo ravnali z gobavimi. Ljudstvo jim je dajalo najslajša, najbolj tolažljiva imena. Imenovali so jih božje bolnike, ljube božje vbožce, dobre ljudi. Spominjali so se, da govori sveti Duh o Jezusu Kristusu : „Hi smo si ga mislili, kaker gobavega in vdarjenega od Boga in ponižanega14 (Izaija 53, 4.); spominjali so se, da je bil Jezus pri gobavem človeku v gosteh, ko mu je Marija Magdalena noge mazilila, da J® gobavega Lazarja izbral za podobo izvoljene duše, da se je tudi sam v podobi gobavega dostikrat pokazal svojim svetnikom na zemlji. Tudi to je dajalo tej bolezni neko posebno častitljivost, ker , sc je bila zlasti po križanskih vojskah z Jutrovega zanesla v ev- — 251 — r°pske dežele. V Jeruzalemu so bili tedaj posebni redovi, ki so 'meli ta namen, da so gobavim stregli. Zlasti pa so jim stregli svetniki srednjega veka z nedopovedljivo ljubeznijo, sveti oče Franček Asiški, sveta Klara, sveti Ludovik, kralj francoski, sveta Katarina Sjenska, pozneje sveti Frančišek Ksaverij, sveta Joana Sanska i.t.d. ' Tej častitljivi družbi se je bila pridružila sveta Elizabeta po ^premagljivem kipenju svojega serca proti Bogu, katerega je viaria vedno v vbozih osebi. Do tedaj, ko se je imela veseliti ž Djimi v nebesih, ni moglo na zemlji nič pogasiti ognja sočutja, ki ■i' je žgal serce, nič polajšati terpljenja, ki ga je terpela njena du-®ai ko je videla bližnjega v potrebi in britkosti. Današnji frančiškanski misijoni v fiitaju. V Jutrovi Aziji je veliko in slavno cesarstvo, ki se imenuje ^*taj ali Kina (bolj prav čina). To je po starosti pervo na celi Etniji in ima tudi mej vsemi največ ljudi v sebi; po prostoru pa oa le Rusovsko presega. Prebivavci tega cesarstva, Kitajci, so po ?v°je omikani in vmetalni ljudje; ali pravega Boga jih velika veči-,a ne pozna, še celo besede nimajo v svoji govorici, da bi Boga Muovali. Sveto katoliško vero so tam pervi oznanjevali sinovi svetega ^rančiška pred blizu 600 leti, in sicer ne brez veselega vspeha ; ab Vojske so prišle in potlačile evangelijsko setev, ko je najlepše Uganjala. Dve sto let potem so pristopili mnogi drugi misijonarji er vnovič začeli truda polno delo. Zopet je obetalo prelep sad. . peklenski sovražnik ni imel miru, dokler ni svoje ljuljke zase-lal vmes, ki malo da ni popolnoma zadušila dobrega semena bese-e “ožje. Prej so bili kitajski cesaiji vdani in prijazni katoliškim ^sijonarjem ter so bolj podpirali ko ovirali njih prizadevanje ; na-0 pa je vstalo preganjanje, ki se je ponavljalo zdaj z večo zdaj ^jšo togoto in okrutnostjo do polovice tega stoletja. Se le v |*aših dneh se je začelo kersčanstvo zopet lepo razcvetati in širiti, f0 da bi se smeli z veselim upanjem ozirati na to široko polje ^'jonske delavnosti, ako bi le delavcev in denarnih pripomočkov ne Primanjkovalo. Dandanašnji je na Kitajskem, razen škofije v katoliškem por- — 252 — tugalskem mestu Mak a o, 30 apostoljskih vikarijatov ali misijon-škili škofij, v keterih nekaj čez 600 svetovnih in redovnih duhov nikov pridiga sveto katoliško vero. Vseli katoličanov na Kitajske® pa je zdaj menda kakih osem sto tisoč, kar je seveda še silno n®' lo v primeri sè številom prebivavcev, ki presega 400 milijonov. S® neznansko dosti dela in truda bo treba tedaj, preden bo to velik® ljudstvo pridobljeno Kristusu, in dosti dosti gorečih aposteljnov, k> bodo zapustivši domovino in rod, in vse vgodnosti in upe, ki ^ jih mogli tukaj imeti, v tako daljne kraje šli oznanjevat evangeli Sinu božjega. Ali kje se bodo našli taki možje? Največ misijonarjev so zdaj razpošiljali na vse strani sveta razni cerkveni redovi z Ne®' škega in zlasti s Francoskega in Laškega, kjer so jim pa posleduj8 leta brezbožne roparske vlade pograbile samostane in, kar so im^ ter jih zapodile iz lastne domovine. Šli so seveda večinoma v J®' sijone, katerim je s tem za nekaj časa pomagano. Ali ko bodo p°' merli ti ostanki redovnega duhovništva nemškega, francoskega ® laškega, za njimi iz imenovanih dežel, če pojde tako naprej, nik°' ger več ne bo. Kje se bodo potem jemali katoliški misijonarji-Pri nas, (hvala očetovski obrambi presvitlega našega cesarja F r a®' čiška Jožefa, ki nam ga Bog ohrani še mnogo let!) v Avstriji imajo katoliški redovi še pravico, da smejo živeti in množiti s® Prosimo Boga, da bi se pomnožili in okrepčali tako, da ne bi i® domačim potrebam mogli zadostovati, temuč obilo delavcev pošiljk tudi po misijonih na vse strani sveta. Mi pa še zlasti red sveteg8 Frančiška, ki je skoraj edini po naših slovenskih deželah, prip01’®' čajmo ljubemu Bogu, da bi poslal vvanj dosti krepkih, umnih ® gorečih mladeničev, ki bi bili pripravljeni sè vso čverstostjo del®** za čast božjo ter srečo in zveličanje svojega bližnjega, bodisi don®i bodisi na ptujem. Mladeniči slovenski, ki vam je Bog dal lepih zmožnosti in zr8' ven priliko k višjemu izobraženju, kako morete bolje oberniti dari božje, kaker da se odtergate popolnoma od vseh nizkih tele» nih ozirov ter čisto posvetite izpolnjevanju in učenju tistega sveteg8 nauka, ki more edini človeštvo osrečiti časno in večno? Mladem predragi! ali veste vzvišeniši, častitljiviši stan, kaker je stan pr®ve ga katoliškega redovnika, stan gorečega kerščanskega misijonar)®,-Verjemite mi, prava zadovoljnost, resnično serčno veselje, ako J kje najti na tem svetu, našel je bo dober redovnik, vnet misij01®* v svojem svetem poklicu. — 253 — Ali predaleč smo zašli od reči, ki jo napoveduje napis tega sestavka. Yernimo se torej h kratkemu pregledu današnjih misijonov našega reda v Kitaju. Izmej omenjenih apostoljskih vikarijatov ali misijonskih škofij jih imajo frančiškani sedem ; te so : 1. Misijonska škofija Id en-si, ki obsega celo deželo Šen-si, ležečo v severnem Kitaju proti zapadu. Ta dežela ima čez 10 milijonov prebivavcev, mej njimi 20 tisoč katoličanov. Misijonarjev je tam 23. Škof prebivajo navadno blizu mesta Kao-ling-hien. 2. Misijonska škofija Šan-si, ki obsega deželo ravno tega imena, proti jutru od prej imenovane. Dežela Šan-si ima 17 milijonov prebivavcev, mej njimi je katoličanov 18 tisoč. Misijonarjev Je tam 25. Škof so v glavnem mestu Tai-juen-fu. 3. Misijonska škofija Šan-tung. ki obsega tudi celo deželo *ega imena, na jutro poleg prej imenovane, pri Rumenem morju, dežela Šan-t1ing ima čez 29 milijonov prebivavcev; katoličanov 111 oj njimi pa je le 9 tisoč; misijonarjev 21. Škofji sedež je v glavnem mestu Tsi-nan-fu. 4—6. Nekako v sredi pravega Kitaja je dežela Hu-pe, ki Je razdeljena v tri misijonske škofije: Zapadni Hu-pe sè škofje sedežem v mestu I-čang-fu; Severni Hu-pe sè škofjim sedežem in alumnatom v mestu Lao-ho-keu; Yzhodni Hu-pe sè škofjim sedežem in alumnatom v glavnem mestu Vu-čang-fu. Vse tei škofije skupaj imajo kakih 18 tisoč katoličanov, misijonarjev pa Prebivavcev ima cela dežela Hu-pe čez 28 milijonov. 7. Na jugu se derži ravno imenovane dežele dežela Ifu-nan, ki je razdeljena od lanskega leta na dve misijonski škofiji; Južni ÌIu-nan sè škofjim sedežem v mestu Hang-čeu imajo frančiškani; Sverni Hu-nan imajo španjski avguštinci s Filipinskih otokov, i-te lanskega leta pa je bila cela dežela Hu-nan ena sama in si-Cer frančiškanska škofija, ki je imela 2000 katoličanov in 10 misijonarjev. Vseh prebivavcev je v tej deželi 20 milijonov.— To so torej tiste škofije na Kitajskem, kjer so frančiškani škofje in misijonarji. Gdor želi tudi o drugih kaj več izvedeti, naj-*te to v nemškem mesečnem listu „Die katholischen Missionen (Freiburg, Herder),“ iz keterega šestega letošnjega zvezka je posneto, kar smo tu povedali. -OSO Slovenski romarji v Rimu. Dasiravno je gotovo mnogim našim bravcem že od drugod znano, kako so slovenski romarji v Rimu obhajali pervi obče-ka-toliški praznik svetih naših blagovestnikov Cirila in Metoda, vender si ne moremo kaj, da ne bi tudi mi na kratko povedali, kar smo izvedeli o tej preveseli slovesnosti, v kateri se je zopet tako jasno pokazala posebna ljubezen našega svetega očeta Leon® XIII. do vseh Slovenov. Romarjev je bilo vkupaj okolu 1400; mej njimi največ Po* ljakov, potem Čehov in Moravcev, obilo tudi južnih Slovenov s Iler-vaškega, iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Slovencev iz naših krajev, s Kranjskega, Štajerskega in iz Primorja je bilo vkupaj 84; samo škoda, ker so bili brez voditelja ter niso mogli tako zbrani zastopati našega rodu, kaker so n. pr. Čehi in Poljaki svoje. Ali tolažimo se s tem, ker so tako nekako najbolj vstregli namenu svetega očeta, kateri žele, da naj bi bili Sloveni vsi en o, ter se ne delili preveč po raznih plemenih in jezikih. Sveti oče so odločili, da naj imajo romarji slovesno službo božjo 3., 4. in 5. malega serpana v stari veliki cerkvi svetega pa' peža Klemena, kjer počivajo do današnjega dne kosti blagovestnika slovenskega, svetega Cirila. Ta imenitna cerkev je bila v ta namen prekrasno opravljena. Že dvorišče pred cerkevjo je bilo olepšano z venci in zagrinjali, po verhu pa je bila razpeta plahta, da je delala senco. V sredi dvorišča ste stali podobi svetega Cirila in Metoda iz gipsa okinčani z lepimi cvetlicami ; ob straneh pa je bilo postavljeno šest altarjev za slovenske duhovnike, da so mogli tu maševati v raznih obredih. Prestopivši cerkvena vrata obstal je človek ter ostermel nad toliko lepoto. Cerkev je že sama na sebi lepa; za te dni pa so jo bili še posebno bogato opravili. Raznobarevni pertjé sè zlatimi robovi so viseli po stenah in sto in sto sveč je gorelo po cerkvi-Veliki aitar stoji v njej, kaker navadno po rimskih cerkvah, pod nebom ali baldahinom, ki ga nosijo štirje stebri iz krasnega mar' morja. Tukaj je v nedeljo 3. malega serpana ob osmih zjutraj levóv-ski veliki škof Sembratovič pervi romarjem pel slovesno sveto mašo po gerškem obredu v staroslovenskem jeziku. Mej mašo je bila pridiga, ki jo je imel p orno čni škof levovski Silvester Sem- — 255 — Matovič v maloruskem jeziku. Popoldne ob šesti uri pa je bila Poljska pridiga ter potem latinske večernice, katere je imel Poljak toonsinjor Janiševski, pomočni škof kardinala Ledohovskega. V pondeljek, 4. malega serpana, ob osmib zjutraj je imel ve-mašo staroslovensko škof macedonskik Polgarjev, Nil Izvo-t0v) pridigo pa v ogerski slovenščini duhovnik ostrigomske škofije ^ousinjor Sl otta. Popoldne je prelepo pridigal voditelj čeških farjev, stari prošt višegradski Večeslav Stulc v češkem Jeziku. bi V torek, 5. malega serpana, na praznik sv. Cirila in Metoda P imel zjutraj ob osmib veliko mašo v latinskem jeziku slavni škof 0senski, monsinjor Štrosmajer, ki je sam tudi pridigal v beraškem jeziku. Popoldne je bila laška slavnostna pridiga, nato lanske večernice, Te Deum in blagoslov sè svetim rešnim telesom. V sredo zjutraj, 6. malega serpana, so imeli romarji poslednjo ®'užbo božjo pri svetem Klemenu; zopet je škof Štrosmajer '•nel slovesno veliko mašo in sicer po rimskem obredu, pa ne v ^tinskem, temuč v domačem hervaško-slovenskem jeziku, kaker je v Navadi v neketerih južno-slovenskih, katoliških škofijah. Pridigali 80 starološki dekan gospod Kožuh v naši slovenščini. Najimcnitniši dan je bil pač v torek, v praznik svetega Cirila ^ Metoda, ko so sveti oče papež slovesno sprejeli vse romarje. Napovedano je bilo zaslišanje ali avdijencija ob 12 uri o poldne; že ob desetih so začeli dohajati romarji v Vatikan, neki peš, kinoma pa so se vozili v kočijah in omnibusih. Ker je bilo do-Mjeuo k zaslišanju priti razen romarjem tudi vsem Slovenom, ki * Rimu prebivajo, jih je bilo skupaj gotovo do 2000. Sprejetje je Neti v veliki dvorani, ki je nad vhodom vatikanske cerkve svetega :ra- Ta prostor se je odperl romarjem o polu dvanajstih. No-*7 je papeževa straža švicarska hranila po sredi pot papežu in Vegovemu sp remije vavstvu. Na desno in levo pa so se vstopili Celarji in rimski Sloveni. Vsem se je razodevala na obrazu žel-da bi kmalu mogli videti svetega očeta, namestnika Kristu-8°Vega. j O polu ene nastane naenkrat tihota. Sedè na prelepem sto-u> hi 80 ga nesii praznično opravljeni stolonosci visoko na ramah, beli svilnati obleki z erdečo moceto in erdečo se zlatom vezeno Nt 1 0 prikaže se častitljivega oseba papeža Leona XIII., poglavarja y oljne katoliške cerkve, v sredi obilnega svitlega spremljevavstva. 80 pade na kolena, vseh oči so vperte v svetega očeta, ki delo — 256 — zdaj na desno, zdaj na levo sveti blagoslov. Ko jih prineso dM trona, ki je bil postavljen na koncu dvorane, stopijo sveti oče D® tla, gredo po stopnicah h tronu ter sedejo nanj. Na desni jim je bil kardinal Le dolio vski, poljski Sloven, vse okrog drugi kardi* nali, škofje, imenitni duhovniki in mnogi rimski plemenitaši. BS so vsi ti sedli, stopi pred tron svetega očeta slavni škof Štrosm*'; j er ter govori v latinskem jeziku v imenu vseh slovenskih roma1' jev prelep nagovor do svetega očeta, katerega so poterdili roma® s trikratnim gromovitim pozdravom. Nato so sveti oče vstali ter odgovorili v čudovito lepem IN tinskem govoru, ki ga bomo skušali, ako bo mogoče ob enem ^ nagovorom Strosmajerjevim v slovenščini podati našim bravcem. 1 Ko so sveti oče izgovorili, dajo s posebno nenavadno slove®' nostjo sveti blagoslov vsem pričujočim Slovenom. Nato začne cati kardinal Ledohovski odposlanstva raznih slovenskih narod"*; pred tron, da poljubijo svetemu očetu nogo in roko ter izroče z® njih nabran denar in prekrasno izdelana zahvalna in vdanostna p*s’ ma. Za njimi so pustili sveti oče, kar je pri takih zasliševanj'*1 celo nenavadno, k poljubu tudi vse druge pričujoče Slovene, dasiravno jih je kardinal Ledohovski opominjal, naj si prizanašaj0) oni so hotli, naj bi mogli do njih vsi romarji ter so ostali v gt0' zoviti vročini, ki je bila notri, do polu štirih, izkazovaje svojo lju' bežen in prijaznost ravno tako imenitnim in učenim kaker nizk*^ in priprostim. Ni mogoče popisati, kako zadovoljni so se vra<$W ljudje, ko so jim poljubili nogo. Nekateri so se jokali veselj9' drugi smejali. Da je tako dolgo seja v taki vročini (40 stopinj po Reomi*' ju) papeža, 711etnega starčka, silno vtrudila, temu se ni čudil1, Zderžali pa so, ker so hteli pokazati Slovenom svojo priserčno lju' bežen, kaker so jih hteli s celo nadnavadno slovesnostjo tega slišanja prav posebno počastiti. Nekaj posebnega je bila tudi tako imenovana „akademij9 t ali kaker bi pri nas rekli „beseda“, ki so jo sveti oče našim ^4 marjem napraviti dali v Vatikanu drugi dan, 6. malega serpa®*’* Tam so v pričujočnosti svetega očeta, kardinalov, škofov in m®0'« gih drugih odličnih gostov duhovskega in svetovnega stanu ter 0 1 bilnega števila romarjev razni učeni možje v pesnih in prostih vorih v raznih slovenskih jezikih kaker tudi v latinskem in laškW® častili sv. Cirila in Metoda.