Štev. 156.
o Ljubljani, o torek, dne 11. julijo 1905.
Leto xxxm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13 — za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— „ S— 170
za ?etrt leta za cn mesec
Za pošllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie g Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
h
Konec zasedama.
Dunaj, 9. julija.
Post nubila Phoebus. V soboto je imela poslanska zbornica zadnjo sejo v tem zasedanju. Kako se časi izpreminjajo. Že leta in leta smo ob koncu vsacega zasedania tarnali na »razvalinah" parlamenta, nad katerimi je vihrala zastava neizprosne cbstruk-cije. Govorili smo o »parlamentarnem bolniku", ki pojemlje in umira ob kriku in viku že pripravljenih pogrebcev. In vendar je še tlelo življenje pod razvalinami, dolgoletni bolnik je prebolel svojo bolezen in zopet shodil, četudi še slab in vihrav.
V petih mesecih je parlament dovršil egromno delo. Še v maju največji optimist ni mogel pričakovati, da se posreči premirje in poslanci razidejo mirnim potom, želeč si mirne počitnice po dovršenem delu.
Vlada je dobila vojaške novince, začasni proračun, kvotno deputacijo, avtonomni carinski tarif, nove kredite za alpske železnice in ce!6 trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
In kaj je vzrok teaiu prevratu, kaj je ukrotilo obstrukcijo ter zopet omogočilo redno parlamentarno delo ! V prvi vrsti je bil pač baron Gautsch, ki je s svojim resnim nastopom, odkrito besedo in |p o š t e -n o obljubo ustvaril v zbornici „miljč", v katerem je vsklila želja po premirju med strankami in se utrdilo prepričanje, da baron Gautsch ni prevzel naloge »kuratorja" za razposajenega paglavca. Vse večje in resne stranke so se prepričale tekom prvih tednov, da hoče baron Gautsch uveljaviti zopet ustavne običaje, ogniti se političnih grehov s § 14. ter vrniti parlamentu njegove pravice.
Pet let se je g. dr. pl. Korber igral s parlamentom, dobrikal se na levo in desno, poklanjal se konservativcem in skrajnim radikalcem. Z raznimi sredstvi birokraškega absolutizma se je vzdrževal na površju. Stranko je izigraval proti stranki, razdvajal in drobil je parlamentarna telesa v kosce, da je rastla od dne do dne večja nevolja proti intrigam raznih Korberjevih pomagačev. In ko je bil dr. pl. Korber na koncu s svojo latinščino, ko so njegovi najlepši govori izgubili vsako privlačno silo, tedaj je hotel napolniti prazne državne blagajne z novim posojilom, razgnati poslance na vse štiri vetrove ter s § 14. podaljšati si politično življenje. A zgodilo se je parlamentarno čudo, proračunski odsek mu je z veliko večino odrekel zaupanje in posojilo. V istem tre nutku je oživel parlament, ter se zzpet spomnil svojih pravic. Korber je odstopil, parlament si je sam izvojeval premembo ministrstva in deloma tudi sistema. To dejstvo samo je zadoščalo, da so češki in ž njimi zvezani jugoslovanski poslanci odložili orožje obstrukcije in novi vladi dali .predujem zaupanja".
Ta prevrat pa je pospešila tudi velika kriza na Ogrskem, ki stresa vso državo in umetni mehanizem dualizma. Vzbudila se je avstrijska zavest, nehote so se vsaj začasno zbližale stranke, da odvrnejo pretečo nevarnost in branijo skupne avstrijske koristi. Pod tem vtisom so Nemci ustavili obstrukcijo v češkem deželnem zboru, češki poslanci, utrujeni vsled večletnega boja v zbornici, so končno prisiljeni po razmerah viadi podpisali menjico. In baron Gautsch je spretno
uporabil vse te momente ter dosegel, kar je vlada nujno potrebovala. V prvi vrsti sta avtonomni carinski tarif in trgovinska pogodba z Nemčijo velike važnosti. Avstrijska vlada ima v rokah močno orožje nasproti Ogrom. Ako vlada v kritičnem trenutku uporabi ta »instrument" ter skliče državni zbor, bodo Mažari mnogo zmernejši v svojih vi-sokoletečih načrtih.
Toda parlament ni ali vsaj ne sme biti le mrtev stroj, ki dela |in ropota, dokler vlada ne zaprč zatvernice ali ne sname jermena s turbine. Parlament mora biti živ organizem, ki si tudi sam določa nalogo in je izvršuje. Parlament ne sme biti voliček, ki ga najrahlejša roka vodi na vrvici. Po-i slanska zbornica zastopa ljudstvo, najširše sloje prebivalstva. Ti plačujejo davke državi in zahtevajo, da jih tudi država ne pozabi.
Tu imamo v prvi vrsti pred očmi obljube, ki jih je vlada dala Čehom in Slovencem glede univerz. Vlada se jako moti, ako morda sodi in upa, da bodo Čehi in Slovenci čakali sedemkrat sedem let, da vlada vrne »predujem". V bližnji bodočnosti bode morala vlada eskomptovati menjico ter izvršiti svojo obljubo. Težave in ovire so sicer v parlamentu velike, toda upajmo, da bodo vendar enkrat Nemci stopili iz ozkega kroga svoje narodne nestrpnosti in sebičnosti, ki pač ne diči velikega naroda.
Slovnost pri Devici Moriji v Polju.
(Konec)
O delovanju društva sv. Marte v Ljubljani poroča odbornica Ivana Verh: Dolgo časa se je že pogrešalo enako društvo: Vedno večje število ženskih je dohajalo v mesto iskat službe. Za časa brezposelnosti morale so se take osebe potikati po raznih luknjah in nravnosti nevarnih stanovanjih. Ustanovilo se je 1. 1903. društvo sv. Marte; namen mu je podpirati duševno in gmotno služkinje na Kranjskem, zlasti v Ljubljani. V dosego tega namena si je kupilo hišo v kateri najdejo vsak čas zavetje članice in brezposelne osebe; poleg tega biva v hiši več onemoglih služkinj, ki imajo tu dosmrtno stanovanje. Skrbi se tudi za pouk in izobrazbo. Vsako drugo nedeljo v mesecu vrše se redna predavanja. Članicam so na razpolago pošteni časopisi in knjige v društveni dvorani. Društvo danes še nima premoženja, ker mora plače/a ti ogromne davke in obresti od vknjiženega kapitala, ker si še ni moglo plačati društvenega doma. Danes šteje 285 članic. Ko bi se služkinje zavedale, kake koristi so dandanes taka društva gotovo bi se to število kmalu potrojilo, saj je samo v Ljubljani premnogo ženskih poslov, ki niso še v nikakem društvu. Da je bilo zelo potrebno, se uvidi odtod, da je tekom pol drugega leta v hiši se oglasilo nad 1200 brezposelnih oseb Nekatere so se pemudile po več tednov v h ši. Skoro vse te osebe so odšle iz hiše v službo na razne kraje, največ jih je seveda ostalo v Ljubljani.
Dr. Krek pripomni, naj bi vsa naša društva opozarjala svoje člane, ki grejo v mesto ali tujino, naj pristopijo tudi tam v naša društva.
Predsednik »Podpornega društva delavcev in delavk c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani", tov. C a t a r , poroča, da je bilo ustanovljeno društvo 1. 1900 Vedno je delovalo za napredek delavstva in vložilo mnogo prošenj in ne brez uspeha. Članov šteje društvo zdaj nad 1900 in ima več tisočakov premoženja.
Predsednik »Strokovnega društva za peke na Kranjskem", Urbar poroča, da se je ustanovilo društvo; ker se je prejšnje »Strokovno društvo pekov" pridružilo du-
najski socialno demokraški strokovni zvezi. Boriti se ima -društvo s terorizmom socialne demokracije, članov nimamo še velik«, a se ne ustrašimo prihodnosti.
Predsednik »Strokovnega društva lesnih delavcev za Kranjsko" s sedežem v Ljubljani, Peter Bizjak naznani, da se je ustanovilo to društvo, ker se je razdru-žilo prejšnje strok, društvo za mizarje in se pridružilo soc. dem. zvezi na Dunaju. Poživlja lesne delavce na Kranjskem, naj pristopijo v društvo
Dr Krek pripomni: Strokovna društva morajo imeti močna krajevna društva. To je prvo. In šele močna krajevna društva naj ustanavljajo strokovne zveze, ne da bi te kršile samostojnost krajevnih strokovnih društev.
Tevarič K 1 a n č n i k pozdravi shod v imenu »Strokovnega društva cementnih delavcev" v Mojstrani, ki se je ustanovilo 18. junija t 1. O »Delavskem konsumnem društvu v Tržiču poroča tov. Jožef B h u n. Društvo deluje že sedmo leto in se vkljub vsem zaprekam krepke razvija, in kaže moč organizacije. Dr. Krek pri-pemni, da živi v Tržiču razumno, trezno in za vsak napredek sposobno delavstvo. Predsednik .Kršč. soc. strokovnega društva" papirnih delavcev za Avstrijo Anton Jeriha peroča, da je bilo društvo ustanovljeno 1. 1900. V dveh mesecih se je vpisalo 251 članov, a pozneje smo šli nazaj na 18. A napredovali smo in danes štejemo 472 članov. Imamo pa člane že tudi v Grat-weinu in v Radečah, dobili jih bomo pa še tudi drugod Dr. Krek pravi, da ga osobito veseli, ker se je ravno po Jerihi pričelo organizovati delavstvo tudi po drugih papirnicah. Prečita pozdrav P. Benedikta Vi-dava iz Sv. Štefana na Gratweinu ; nato pa prečita dr. L a m p e pismo tovarniškega ravnatelja g. T i 11 a , ki je ravno v Grat-weinu pri zboru upravnega sveta, do gosp. župnika K o 1 a r j a ; v pismu čestita k slovesnosti in naglaša dobro razmerje, ki vlada med tovarno, delavstvom in duhovščino. Dr. Lampe pripomni, da strokovna organizacija s tem, da dviga delavstvo, koristi tudi veliki obrti.
Dr. Krek naglaša, da morajo strokovna društva biti priznana kot edino prava zastopstva delavcev.
Tovariš Peter Rupnik poroča v imenu »Katoliške delavske družbe" v Idriji, da je družba lansko leto praznovala desetletnico. Ona je mnogo družin obvarovala socialnodemokraških pogubnih nazorov.
Zastopnik »Društva sv. Jožefa v Tržiču" Frančišek Vidic zahteva delavsko zavarovanje in volivno pravico. »Društvo sv. Jožefa" je bilo ustanovljeno leta 1898. Članov šteje 120 Ima pevski in tamburaški zbor, prireja predavanja.
Zastopnik »Prometne zveze" (Verkehrs-bund) tov. Jakob Milavec poroča o delovanju »Prometne zveze". Ljubljanska podružnica na južni železnici šteje 84 članov in približno toliko podružnica na državni železnici, slasti lepo je podpiranje udov Ce umrje kak član »Prometne zveze", plača vsak član 5 vinarjev in vdova dobi lepo odpravnino. Članov ima »Prometna zveza" 12000.
Dr. Krek pravi, da ko se razvije »Slov. kršč. soc. zveza", bo tudi mogoče misliti na take ustanovitev .Zveznih" društev.
Predsednik »Katol. delavskega društva v Kropi" D r m o t a poroča, da se je ustanovilo leta 1897. Pozneje je padlo število članov na 15, a se je pomnožilo zopet, tako da jih imamo zdaj 152. Društvo prireja predavanja, veselice in izlete.
V imenu delavk na Jesenicah pozdravi shod Apolonija Čufar,ki po^č, da je 34 delavk v strokovnem društvu, kar je vsekakor lepo število, ker znaša članarina mesečno 1 K.
Dr. Krek pravi, da so bile svoj čas ravno delavke one, ki so zbudile srčnost jeseniškim moškim delavcem.
Tovariš JožefGostinčar priporoča »Šolsko družbo sv, Urila in Metoda".
Delavka Frančiška Mejač pozdravi shod v imenu vevških delavk. Predlaga sledečo resolucijo : Shod poziv-lje vsa delavska društva na n a j o d 1 o č n e j š i boj proti pijančevanju in priporoča za najuspešnejše sredstvo proti pijančevanju abstinenco. Po zgledu angleških delavskih društev naj bi bili voditelji in voditeljice slovenskega delavstva abstinenti, oziroma abstinentinje. O boju preti pijančevanju naj se vrše predavanja. Brez abstinenč-nega krožka naj bi ne bilo delavskega društva na Slovenske m.
Shod priporoča v naročitev „Pi-š č a 1 k oe. »Slovenski kršč. soc. zvezi* se naroči, da v sporazumu s svojimi pododbori na Goriškem in Štajerskem ter z g Lavrincem skliče prihodnje leto zborovanje zastopnikov del. društev. Sprejme se predlog, naj se priobči v »z,vezinem Koledarčku" za leto 1906. natančno poročilo o današnjem shodu.
Z navduševalnim govorom zaključi d r. Krek ob tričetrt na 1. uro popoldne zborovanje.
Končno biležimo z veseljem, da so se poleg v »Slovencu" že objavljenih društev udeležila zborovanja z zastopniki tudi ;»Kat. delavsko društvo v Mariboru", »Kršč. soc. strokovno društvo v Celovcu", »Strokovno društvo delavstva litijske predilnice" in zastopnik delavstva v Gorjah.
Blagoslovljenje zastave.
Okolu Vi 2. ure popoldne so se jela došla društva zbirati pred »Društvenim domom". Udeležence sta pozdravila domači župnik č. g. K o 1 a r , ki je naglašal, da je privedla ljudstvo iz raznih krajev sem ljubezen do svojih bratov. Ta ljubezen rasti, da dosežemo svoj namen.
Domači župan vrli g D i m n i k je pozdravil došle goste s Kranjske, Štajerske in Koroške v imenu poljske občine. Po pozdravih so pa odkorakala društva z zastavami v cerkev, kjer je bilo cerkveno opravilo, nakar se je vršilo pred cerkvijo na prostem blagoslovljenje nove za6tave. Ku-mico gospo Apolonijo dr. Divjakov o je prav lepo pozdravila in se ji zahvalila Marija Cerne, nakar je vele-spoštovana kumica odgovorila, naj bi pod novo zastavo se zbirale čete navdušene za Boga in za svojo lepo domovino.
Zastavo je blagoslovil domači g.župnik K o 1 a r , ki je razložil kratko pomen zastave, katera bodi znamenje složnosti in edinosti v ponos domovine in čast vere. Vodi vas poštenje in veselje do dela ! Napočil je nato najslovesnejši trenutek, nova zastava se je dvignila, da se pobrati s svojimi sestricami, došlimi iz bližnjih in daljnih krajev, katere so okrasile domača dekleta z vene'.
Slavnostni govornik d r. J a n e z Ev. Krek je razvil sledeče misli : Malone 50 družic je spremilo danes novo nevesto iz svoje srede k blagoslovljenju. Zbralo se je okoli 50 društev, da dokažejo edinost, medsebojne vzajemnost in ljubezen do kršč. soc. temeljnih načel. Današnje slavlje dokazuje, da kljub strastem kipi kvišku religiozna verska misel. Le religiozna misel rodi pravi pogum, ker le ona pozna in uči krepko, živo ljubezen. Ta ljubezen je mečneja kot smrt, močnejša kot grobovi. So ljudje, ki pravijo, da mora stati visoka stena med ljudstvom in meščanstvom. To steno naj napravijo kolikor hočejo visoko. A mi vemo, da smo pred Bogom vsi enaki. Da smo vsi bratje, bratje vsi narodi, ta misel je doma le na religioznih tleh. Cerkvice so znamenja svobode, moči, enakosti V teh cerkvah se zbirajo velikaši in reveži. Tukaj pada z mogočnimi udarci kladivo resnice na steno,
ki jo gradi kopica med ljudstvom in meščanstvom.
Izprevod.
Po slavnostnem govoru dr. Kreka se je razvil mogočen, impozanten izprevod Na čelu je korakala domača tovarniška godba, ki je svirala neumorno in prav dobro. Splošno pozornost je vzbujala nova zastava poljske kršč. soc. organizacije zastava je bela, na eni strani ima sliko sv. Družine, na drugi pa krščansko socialni delavski znak: dve sklenjeni roki, ki držita križ. Za njo so pa korakala druga društva. Opazili smo ogromno število vrlih organiziranih slovenskih žena in deklet v narodni noši.
Ker smo že itak objavili vsa društva, ki so se udeležila slavnosti, nam je le še omeniti, da so se udeležili slavlja tudi novo „K. s. izobraž. društvo v Ihanu", društvo v Domžalah in zastopnik gorjanskega društva. Posebno pozornost je vzbujal zastavonoša »Bralnega društva v Železnikih", ki se je postavljal v starodavni narodni obleki. Poleg železniškega »Bralnega društva" so plapolale in poviševale sijaj slavnosti zastave sledečih bratskih društev : „Kršč. soc. zveza Ljubljana" »K atol. slov. izobraževalno društvo S t. Jurij priKra-n j u", »K a t. slov. društvo i z S t u-denic pri Mariboru", .K atol društvo rokodelskih pomoč-nikov v Ljubljani", »Blaž Potočnikova čitalnica v S t. Vidu n a d L j u b 1 j a n o", »K a t. slov. izobraževalno društvo Mengeš", .Društvo s v. Jožefa v T r -žiču", „K a t o 1. delavsko dru-štvojesenice", »K atol. društvo za delavke v Ljubljani", »K a t. slov. izobraževalno društvo Škofja Lok a", skupna zastava »K a t. slov. delavskega in izobraževalnega društva na Preski", »K a t. slov. izobraževalno društvoMirna naDolenjskem Izprevod se je pomikal po vaseh, ki leže na poljski ravani. Vse hiše so bile okrašene z zastavami in zelenjem, celo raz dreves so plapolale zastave. Ljudstvo je pozdravljalo zastopnike društev z burnimi »živio"-klici. Najbolj navdušeno so bili pozdravljeni udeleženci izprevoda iz Domžal in bratje Štajerci. Med blagoslovljenjem so pa prav lepo pritrkavali z zvonovi, osobito mogočno je pel novi veliki zvon.
Veselica.
Slavnost je zaključila veselica na prostranem in okrašenem vrtu gospoda župana Dimnika. Bila je uprav velikanska. Oče žu pan je skrbel brez izjeme za vse, celo ab stinenti in abstinentinje so bili zadovoljni s pijačami, kaj še drugi! Glede hitre, dobre in cenene postrežbe tolikih množic naj bi se šli ljubljanski restavraterji učit h g. Dimniku. Samo prostor je postal premajhen za tako množico, a veseli bodimo, dokler bodo za naše prireditve premajhni tudi najobšir-nejši prostori. Za zabavo je bilo kar najbolje preskrbljeno. Izborno in vztrajno je svirala domača tovarniška godba, istotako se se odlikovali mekinjski in domači tam-buraši. S petjem so nas razveseljevali poleg domačega pevski zbori naših društev, in sicer so peli: Blaž Potočnikova čitalnica v a t. Vidu nad Ljubljano (mešani zbor), Društvo sv. Jožefa v Tržiču (moški zbor), Kr -ščans k o s oci a 1no izobraževalno društvoVič-Glince (moški zbor), Krščanskosocialno izobraževalno društvo M e k i -n j e (moški zbor) Da ni manjkalo napit-nic, je umevno samoobseb .
Primarij gospod dr G r e g o r i č je nazdravil narodu, ki je prih tel od daleč na slavnost, pri kateri se slavi delo. Blagoslovila se je danes zastava dela. Djlavci smo vsi, ki izvršujemo svojo dolžnost. Govornik naglaša, da stoji na demokratični strani, na strani dela, ter pozdravlja Štajerce, Korošce in Primorce ter napije narodnemu delu. — Ivan Ne p. Gostinčar je napil žen-stvu, P u h a r organizirani slovenski mladini, g. M. R i h a r gospej kumici, Jožef Gostinčar družbi sv. Cirila in Mdoda, ki osobito deluje na Koroškem; za pozdrave sta se zahvalila Lavrinc iz Prevalj in S t o 1 f a iz Nabrežine, za Štajerce pa zastopnik »Katoliškega delavskega društva v Mariboru, Ivan N ep Gostinčar.
Veliko pozornost je pa vzbudilo »Krščanskosocialno izobraževalno društvo v Mengšu". Poznalo se je, da ima v svoji sredi pravega ljudskega organizatorja pisatelja Ivana Baloha. Društvo se je pripeljalo na prekrasno okrašenem vozu in so govorili pri veselici kar trije govorniki, pa še izvrstna govornica, namreč gdč. Frančiška Šubelj in postavni mengiški fantje Frančišek Kompare, Anton Krušič in Anton Kompare.
Ko je napočil mrak, čakalo je udele žence novo presenečenje. Pričeli so izpu-ščati rakete in zažigali u meta! ni bengalični ogenj. Pa nq mislite, da so zato poklicali morebiti kakega pariškega pirotehnika, ka-
kor se zgodi včasih v megleni Ljubljani. Poljci znajo vse sami in imajo lastnega pirotehnika Jožefa Hrome a.
Težko so se ločili udeleženci od Dev. Marije v Polju. Za slovo so si udeleženci klicali: Na svidenje pri drugem vseslovenskem del. shodu prihodnje leto!
Rusija.
Ponesrečen načrt ruskih mornarjev. Iz izjav »Potemkinovih" mornarjev je razvidno, da je vstaja na »Po-temkinu« prečrtala načrte ruskih revolucij -skih mornarjev. Neka druga ladja je bila določena, da d i znamenjeza splošni upor črnomorskega brodovja, vsled krutega umora mornarja Omelčuka, je pa nakrat zavrelo med »Potemkinovim" moštvom in tako je sedaj izjalovljen ves načrt. Ko je Krieger prve dni upora približal se s svojim brodovjem »Po temkinu" je z brezžičnim brzojavom vprašal: »Kaj hočete obupneži ?" Mornarji so odgo-rili: »Admiral naj pride na našo ladjo!" ter se pripravili na boj. Krieger-jevo brodovje je hitro odplulo, a ko se je zopet vrnilo, je Kriegerjevo moštvo »Potem -kina" pozdravljalo s »Hiira" klici, pridružil se mu je pa, kakor že znano .Jurij Pobje-donosec". Na vprašanje, kaj nameravajo sedaj storiti, so odgovorili mornarji: »Mi bomo nadaljevali boj. Iz bližine ali iz daljave bomo storili svojo dolžnost. Ko bo Rusija prosta — in mi upamo, da se to zgodi — vrnili se bomo v svojo domovino." V Konstanci se je ruskemu sevastopolskemu brodovju, ki je prišlo po »Potemkina" u d a 1 o petdeset »Potemkinovih" mornarjev, ki so izjavili, da upajo na carjevo milost. Vodje »Potemkina" izjavljajo, da so ti mornarji bili vedno boja z 1 j i v c i in pri uporu samo za n a p e t j e. Ostali mornarji so že zapustili Konstanco. Ko je bil »Potemkin" zadnjič v Konstanci je bilo v njegovi blagajni še 325 tisoč frankov, sedaj jih je imel še 60 tisoč frankov. Nekatera poročila trdijo, da je ostalo vsoto uporni vodja M a-tušenko razdelil med mornarje, predno so se razšli. Poleg Matušenka je bil vodja upornikov tudi neki K., ki je v Konstanci za spomin razdelil znamenja svoje častniške časti med konstanske meščane. Moštvo.Potem kina" protestira proti vestem, da bi njegov upor povzročili ž i d j e. Ko so razvili na »Po-temkinu" v odeškem pristanišču zopet rusko zastavo, je zapovedal poveljnik črnomorskega brodovja, naj se vrši božja služba. — Pop je na novo krstil ladjo. »Berliner Ztg." poroča iz Bukarešta, da je ukazala mednarodna anarhistična zveza, naj se pošljejo uporni mornarji na zvezine stroške v Ar-gentinijo. Ruska vlada je zahtevala odRumunske, naj ji izroči uporne mornarje, a ta je to odklonila. Turško časopisje je pričelo jako ostro pisati proti uporu na »Po-temkinu" in zahteva, naj države ob Črnem morju primejo upornike. — S tem je zopet končan izreden žalostni oddelek svetovne zgodovine. Ako bi se Rusi s tolikim pogumom borili proti Japoncem kot se bore proti birokraciji, bi bila že davno zmaga na ruski strani. Iz vseh dosedanjih dogodkov, ki nam govore o požrtvovalnosti in junaštvu v boju za ustavno gibanje na Ruskem, pa se vidi, kako bo mogočna Rusija, ko bo svobodnejša imela ljubezen vseh svojih sinov.
Posebne vrste generalno stavko uprizore v Varšavi. Stavka bo trajala le dve uri. S tem hočejo manifestirati solidarnost delavcev.
OMatušenku, vodji upornikov na »Potemkinu«. Kakršen je neki ta Matušenko ? Pravi Rus. Nič ni na njem, kar bi ga označevalo za revolucijo-narca; naiven je in smehlja se kot otrok; v njegovih modrih očeh pa odsevajo tožne ruske planjave in sanjavi gozdi. On je navaden mornar. Bil je kurjač pri železnici, se je pridružil socialistom in je bil kot po morščak eden najbolj delavnih agitatorjev pri črnomorskem brodovju. — Bil je vesten vojak, častniki so ga drugim vedno priporočali kot vzgled vestnega in poslušnega pomorščaka. Nikoli se ni prerekal s kom in zlih bised ni nikdar govoril. Rad govori o svoji materi, ki v daljni vasi joče za sinom. Matušenko se vedno razjoka, ako govori o svoji dobri materi. — Sedaj je zelo pobit, ker se njegovi načrti niso uresničili.
Nemiri med mornarji v Peterburgu. Med mornarji v Peterburgu so bili tudi nemiri Mornarji niso bili zadovoljni s hrano in so razbili v kuhinji kotle in kuhinjsko opravo.
Hamburško socialno demokratko strankarsko vodstvo je sklenilo nakazati ruskim vstašem 10.000 mark.
Ponesrečeni Bošnjaki v Odesi Med odeškimi nemiri se ie ponesrečilo 100 revnih Bošnjakov, ki so se izselili iz domovine, da si služijo kruh. Ti
reveži so našli žalostno smrt v plamenih pri požaru skladišč odeške luke.
Češki listi o položaju.
»Ostrawski Dziennik" piše, da se pogajajo češki voditelji z vlado, kje naj bi se ustanovilo drugo češko vseučilišče. Češki poslanci so baje že pritrdili vladi, naj se nastani drugo češko vseučilišče v Prosnicah ali pa v Kromerži, dasi sta češki narod in češki narodni svet za vseučilišče v Brnu. Vlada bo izjavila, naj ostane vseučilišče začasno 10 let v Prosnicah, a po preteku desetih let ne bo hotela premestiti vseučilišča, ki se bo že udomačilo. »Czesky J'h" poroča, da namerava več mlado-čeških poslancev pristopiti k češkim radikalcem, ker jim je Kramaf preveč avstrijski.
Govori se o ustanovitvi nove češke stranke.
Kako treba vztrajati v boju.
Budimpešta, 10. julija. Fran Košut je dejal odposlanstvu mesta Kor-pana, ki mu je izročilo častno meščansko diplomo, med drugim tudi sledeče: Vztrajnost v boju je velika krepost, s katero se ni mogel (?) ogrski narod vedno ponašati. Hvala Bogu, sedaj smo se tega priučili in vztrajamo v boju. Zato nam je zagotovljena zmaga, to pa tem bolj, ker zahtevamo, kar nam gre po postavi in pravici."
Preosnova rumunskega brodovja.
Bukarest, 9. julija. Ministrski svet se je danes bavil z vprašanjem, kako pre-osnovati rumunsko brodovje. Zadnji dogodki so pokazali, da je treba novih in boljših ladij, ker je rumunsko obrežje popolnoma nezavarovano. Vlada bo zbornici predložila načrt za zgradbo dveh velikih bojnih ladij in treh križark. Zato naj se najame v Nemčiji posojilo. Nove ladje naj se zgradijo le v ladjedelnicah trozveznih držav.
Konservativni mestni zastop rimski.
Rim. Tu je sklenila liberalna manjšina rimskega občinskega sveta stopiti v obstrukcijo. Župan bo postal C r u c i a n i, podžupan pa grof San Martino. Oba sta konservativca. V mestni svet pridejo štiri katoličani in osem konservativcev. Tako so liberalci od 1870. sem vprvič izključeni od občinske uprave.
Spor med Nemčijo in Francosko poravnan.
Spor zaradi Maroka med Nemčijo in Francosko je zdaj poravnan. V francoski zbornici je prečital včeraj ministrski predsednik Rouvier izjavo, da je Franc ja voljna se udeležiti posvetovanja o rešitvi maroških spornih vprašanj. Obe državi pripoznata suvereniteto sultanovo in nedotakljivost in gospodarsko svobodo Maroka. Rouvier je naglašal, da je sporazumljenje popolno.
Odpad Norveške od Švedske.
Švedski kralj Oskar je zaslišal štok-holmskega dopisnika »Frkft Ztg.". Kralj je rekel, da želi, naj bi Norvežani še ne trpeli zaradi krivice, ki so mu jo storili. Norvežanom je odpustil kralj za svojo osebo, kar so storili, ne more jim pa poslati kraljevega princa za vladarja, ker bi bila posledica le ta, da potem ne bi ne tu ne tam zaupali vladarski rodbini Le če bi to želel švedski državni zbor bi kralj še enkrat premislil vso stvar.
Volitve za bavarski deželni zbor.
Na Bavarskem so volili včeraj volivne može, ki bodo volili 17. t. m. poslance za bavarski deželni zbor. Volitve bodo hude in le želeti je, da zmagajo pristaši katoliškega centra v katoliški Bavarski. L 1893. je bilo izvoljenih 73 pristašev katoliškega centra in 68 liberalcev, 1. 1899. je bilo izvoljenih 45 liberalcev, 83 pristašev katol centra in 11 soc. demokratov.
Sestanek treh vladarjev.
Zadnji teden meseca julija obiščeta avstrijskega cesarja Franca Jožefa angleški kralj in perzijski šah. IJsti poročajo, da bodo sklepali vladarji, kako omejiti ruski vpliv v Perziji.
Upor na nemški bojni ladji.
Berolin. Nedavno so se vršili na nemški bojni ladji „Frauenlob" izgredi ki jih je poveljnik smatral za zelo resne. Moštvu namreč niso dovolili dopusta, k e r s o odpovedali pokorščino. Zate so mornarji vrgli raz krov v morje zaklopne dele topov. Storilcev niso mogli zaslediti, zato so vsemu moštvu odtegnili pivo, ladjo pa spravili v neko holsteinsko luko.
Rusko-joponskn vojsko.
Linevičevo poročilo o zasedanju Sahalina.
Peterburg, 10. julija. General L i -n e v i č poroča 8. t. m., da so Japonci 7. t. m. vzeli Kerzakovsk. Ob osmih zjutraj sta pripluli v zaliv Lozoši dve tor-pedovki ter pričeli streljati proti utrdbi Soboljev. Posadka Korzakovska je zapustila utrdbo Soboljev ter se pričela umikati proti severu. Japonska konjenica je zasedla So-boljevko. Japonci so v Korzakovsku izkrcali pehoto, konjenico in topništvo.
Maksim Gorki je za nadaljevanje vojske.
Neki dopisnik »Birž. Vedomosti" je vprašal Gorkega, kaj misli o miru. Gorki je dejal: .Jaz sem odločno za nadaljevanje vojske. Vojska je njene povzročitelje naučila mnogo koristnega. Najboljši dokaz zato so reforme, ki jih sedaj pri nas uvajajo.
Japonci so zaplenjevali tudi avstrijske ladje.
London, 8 julija. Med ladjami, ki so jih Japonci zaplenili med vojsko, so tudi tri avstrijske.
Japonsko posojilo.
Berolin, 8. julija. Japonsko posojilo podpisujejo v Londonu, Newyorku Be-rolinu, Hamburgu, Frankfurtu, Kolinu in Mo-nakovem. Subskripcijski kurz znaša 90%. Posojilo se povrne ali pari 10 julija 1925, pa se lahko vrača že počenši s 13. julijem 1910 proti šestmesečni odpovedi. Eden funt šterlin se računa za 20 45 mark. Na borzi se je danes posojilo obravnavalo z enim odstotkom agio.
Korejci ne verujejo v japonske zmage.
Kako moč ima v Aziji rusko ime, in kaj bi izgubila Rusija, ko bi se priznala za premagano ter podpisala poniževalen mir, nam najboljše svedoči to, da Korejci še sedaj ne verujejo, kakor piše japonski list .Niši Niši Simbun", da so bili Rusi od Japoncev poraženi ter proglašajo vse take vesti za japonsko slepilo, ki se hočejo polastiti Koreje. Vsled tega je japonska vlada odredila, da se odslej naprej vsi vjeti Rusi prevažajo na Japonsko skozi Korejo.
Japonsko brodovje pred Saha-linom.
Vladivostok, 9. julija. Na južnem koncu Sahalina so opazili proti vzhodu plo-veče japonsko brodovje, obstoječe iz bojnih ladij „Fusu" in »Cin-fen", iz ene križarke tipa »Ivate", šestih križ rk drugega razreda, štirih topničark, 36 rušilcev in 10 tansport-nih ladij. Dve torpedovki križata zahodno od ceste La-Perouze.
Mirovno vprašanje.
London, 10 julija. Danes so dospela nasprotujoča si poročila o mnenju v Peterburgu. »Daily Telegraph" poroča, da se je car izjavil, da bi sklenil mir le pod najugodnejšimi pogoji. V popolnoma nasprotnem smislu poroča dopisnik »Daily Maila", ki trdi, da car ničesar ne želi bolj ko miru.
Posvetovanje velikih knezov.
Pariz, 10. julija. Iz Peterburga poročajo : Predvčeraj so se zbrali veliki knezi, da se posvetujejo, kaj lahko ruski pooblaščenec privoli Japoncem. Da lahko o tem sklepajo, se morajo ruski vodivni krogi seznaniti v glavnih potezah z japonskimi zahtevami.
Zmage hočejo.
Godzjadan, 8 julija. General Ba-tjanov je v ogovoru na vojake povdarjal, da armada ne misli prej na vrnitev v domovino, dokler ne doseže zmage nad sovražnikom. Vojaki so sprejeli govor z glasnimi ,ura"-klici.
Vojno stanje ruske armade.
Dopisnik »Novega Vremena" iz Gun-čulina javlja, da je ruska armada zdaj na tako visoki stopinji vojnih priprav, kakor ni bila še nikoli. Vse, kar je manjkalo, je zdaj po energiji Linjevičevi prirejeno: brezžični brzojav, telefonske zveze itd. in topništvo je urejeno ter izvežbano. Zato zdaj ne bi bil pravi čas, da se govori o miru. Značilen je pristavek dopisnika: V armadi se vedno pogosteje pojavlja želja, da se naj vprašanje o vojski in miru predloži ljudskemu zastopstvu.
Pismo Nebogatova.
Soproga admirala Nebogatova priobčuje v »Slovu" pismo svojega moža, ki ga je dobila malo pred čušimsko bitko. Ne-bogatov piše med drugim, da ne veruje na srečen izid boja ter da se ne more zanašati na svoje častnike in moštvo. Dobesedno pristavlja: »V resnici ne vem, kaj naj storim s poveljniki naših vojnih ladij. Žs sedaj, ko se ni še ničesar pripetilo, so izgubili vsak pogum Eden neprestano joka in drugi se trese iz strahu." Seveda potem ni čudno, ako so bili Rusi tepeni.
Ruski privrženci na Koreji.
Rusi imajo doslej na Koreji verne privržence. Ni čuda, saj je Rusija branila korejsko samostalnost, Japonska jo podira. Japonci kruto ravnajo s Korejci zaradi njihovih simpatij za Ruse. Ako dobe v roke ruske oglednike, ravnajo Japonci ž njimi jako grdo.
Dnevne novice.
P. n. naročnikom, ki še niso obnovili naročnine, sporoča upravništvo, da bo pošiljalo list le še do vštete sobote 15. t m., potem ga pa brezpogojno ustavi vsakomur, ki bi dotlej ne obnovil naročnine. Opetovano pa naglašamo, da sa radevolje oziramo na upravičeoe želje, ako se nam iste javijo pismeno.
Kaj vse vedo sodniki naše literature. .Deutsche Stimmen" beležijo, da je ravnokar izšla pravna terminologija dr. B a b n i k a in sicar v — »Katoliški Bukvami." Kakor znano, je ta terminologija izšla že pred leti in se v »Katoliški Bukvami" le prodaja ravne tako, kakor v drugih knjigarnah. Ti Nemci, ki tako ošabno govore o slovenski literaturi, pravzaprav ne vedo za Boben slovenski literarni pojav in vendar hočejo biti sodniki o nas. S predrznostjo hočejo zakrivati svojo plit-vost.
Med ,,Družbo sv. Cirila in Metoda" in g. Jebačinom se je
včeraj dosegla poravnava na podiagi nove pogodbe za dobo petih let. Pri najmanjši nerednosti se pogodba razveljavi.
Obstrukcija pri deželni učiteljski konferenci. Zadnji „Učit. Tovariš" je razobesil rdečo zastavo, kakor mornarji na »Potemkinu" in hoče, da bi zdaj vse kranjsko učiteljstro jadralo za njim. Kakor čujemo, se bo obitrukcijski program, ki ga je .Učit. Tovariš" obelodanil, začel praktično izvrševati na deželni učiteljski konferenci meseca septembra. Ta obstrukcija bo dala znamenje k splošnemu viharju, ki ga napoveduje »Učit. Tov." z besedami: Z zastavo, ki pomenja kri, pojdite po deželi! Dotične resolucije pripravlja g. Luka J e-
1	e n e c.
Promoviran je bil danes opoldne v veliki slavnostni dvorani graškega vseučilišča doktorjem bogoslovja urednik gosp. Anton Korošec iz Maribora. Najiskre nejše čestitke! — G. Alfonz L e v i č -n i k, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji je bil danes ob 11. uri na graškem vseučilišču promoviran za doktorja bogoslovja. Iskreno čestitamo!
300letnica Marijinih družb na Kranjskem. Udeležbo so nadalje priglasile : 9. Marijina družba mož in mla-deničev v Kamni gorici; 10. Mlade-niška ter moška Marijina družba v Selcih nad Skofjo Loko; 11. Mladeniška Marijina družba v Devici Maiiji v Polju; 12. Dekliška in ženska Marijina družba v Selcih nad Skofjo Loko; 13. Mladeniška Marijina družba v Javorj ah nad Skofjo Loko. Opomnimo še, da se vrši slavnost 20. in ne 23. avg., zadnji rok za prijave je pa
2	0. j u I i j.
—	Dvojna mera tudi za vojaštvo — ali ,,cis" in „trans". Ogrski minister za deželno brambo je izposloval pri ogrskem naučnem ministru ter onem za poljedelstvo in trgovino, da bode otroci podčastnikov tudi brez uboštve-nega izpričevala popolnoma oproščeni šolnine na večinoma vseh državnih šolah. Vojno mi-nisterstvo je dotično odredbo glasom tiskane okrožnice z dne 7. t m. odd. 6, štev 1391 pač razglasilo, ne pa sporazumno z avstrijskim ministrom za dež. brambo česa ukrenilo, da se taka določba izvede tudi v Avstriji. Kaj so avstrijski podčastniki manj vredni kot ogrski? Prosimo gg. poslance, naj se tudi na to ozirajo.
—	Prememba posesti. G. Iv. B e d e n k v Kranju je prodal svojo hišo št. 102 g. Pavlu Bizjaku, knjigovezu za 16 000 K.
—	Tatovi v cerkvi. Iz Begunj pri Cerknici se nam poroča z dne 9. t. m.: Po noči od 8. do 9. t. m. so tukaj prav predrzno poizkušali svojo srečo tatovi Vlomili so skozi vrata v zakristijo begunjske cerkve in vzeli lunulo pri monštranci. Vdrli so tudi v kapelico selško in v dobško cerkev in kapelico. Tudi po hišah so kradli, zlasti obleko. Bila sta dva, kakor pripoveduje nekdo, ki ju je zapazil v Dobcu.
—	Semenj v Skocijanu. Prihodnji kramarski, kakor tudi živinski se-
menj, bode prihodnjo soboto, dne 15. julija v Skocijanu na Dolenjskem.
—	Slavnosti „Kola" v Trstu
se je udeležilo nad 4000 oseb iz vseh slojev.
—	Razstavo avtomobilov namerava prirediti v Zagrebu sndotna trgovska in obrtna zbornica.
—	Dr. Scheicher je 9. t. m. prvikrat šel iz bolniške stibe na vrt bolnice. Te dni ga prepeljejo na Dunaj.
—	Ustrelil se je v Judenburgu vojak lovec Avgust Burian.
—	Nova vrsta popirja. Že nekaj časa se nahaja v prometu nova vrsta papirja, ki je zelo dobra. Ta papir je napravljen iz krompirjevih oblic Začel se je ta popir na Nizozemskem, kjer je mnogo popirnic.
-- Novice z Dolenjskega.
Nov most bodo zgradili to jesen med Toplicami in Dol. Poljem, na mestu, kjer je bil zgrajen čez Krko stari, ki ga je lansko leto podrla in odnesla voda. V ta namen je prispeval knez Auersperg 1000 kron, občani pa kamen in les. — Drzna šolska mladina. Z mostu, ki veže Stražo inVavto vas, se hodijo šolski otroci na ta način kopat v mrzlo in globoko Krko, da skačejo na pol nagi — dečki in deklice — z mostu v vodo. Take produkcije naj bi krajni šolski svet prepovedal. — Poročil se bo go spod A-tolf Pečjak, trgovec, z vdovo g. M. Š u s t e r š i č iz Toplic Imenovani se naseli potem kot trgovec v Toplicah. Čestitamo! — Vinska letina obeta biti letos bogata v novomeški okolici. Povsod, zlasti v Trški gori in ob Krki, so trte polne in grozdje debelo in gosto. Obilo bo tudi češpelj.
—	Glas iz občinstva. Jutri bo podaljšan pasji kontumac. V tomišeljski okolici je konjač kar na cesti klal pse, da je kri v mlakah stala na cesti. Mimoidoča živina je isto polizala. Ko se je kri posušila, se je zmešalo vse s prahom, ki so ga morali požirati ljudje in živina. Vprašamo zdravstveno oblast, če se ji zdi to v zdravstvenem oziru koristno in umestno, in kaj hoče ukreniti, da se kaj takega ne prigodi nikjer več. Prav je, da se bolne in sumljive živali odstranijo, a to se mora zgoditi drugače. Čemu se vendar predpisi ?
—	Iz Llojdovega arzenala je odpuščenih že 110 delavcev. Vsi so dobili malo pokojnino, ki jim pa ne bo dosti pomagala.
—	Ne pijte v vročini alkoholnih pijač! V Trstu so zdravniki konštatirali na tistih treh, ki so umrli vsled solnčnarice, da so vživali preveč alkoholnih pijač, ki so riovzročile naval krvi v pljuča.
—	S Črnuč. Obolel nam je pre-ljubljeni naš župnik, č. g. J a n. Kobilica. Včeraj ob 3 uri se je odpeljal v spremstvu blag gosp. dr. Stergerja v ljubljansko Leonišče. Vi vsi, ki blagega g. župnika poznate, duhovniki, prijatelji in znanci, prosimo Vas iskreno, molite zanj, da se čim preje vrne blagi gospod popolno ozdravljen med nas! — Eden v imenu vseh faraiov.
—	Tatvina na kolodvoru juž. železnice v Trstu. V Trstu je zmanj kalo blagajničarki voznolistnega urada juž. železnice gdč. Markus iz blagajne 7000 kron. Sodijo, da je gdč. Markus sama poneverila denar.
—	Pogorelo je na Rapucah pri Dobu posestniku Kepcu gospodarsko poslopje. Malo prej sta počivala ondi dva orožnika
—	Senzacionelna iznajdba.
Po dolgih poizkusih je slednjič neki turin-ski mladenič V E Moiae iznašel kemično spojino, ki jo je pripravil po fhiškem zakonu tako, da je dobil novo motorno silo brez vsake nevarnosti in to z malimi stroški. Moine noče izdati še svoje tajnosti, pač pa obljubuje, da jo to izdal javnosti, ko dovrši svoje delo popolnoma.
—	Novo mašo bo bral na Brezjah dne 15. t. m. čast. gospod Ivan Jeglič iz Podbrezij. Na mnoga leta!
—	Solnčarica vsled alkohola. Mrtvo so našli na polju pri Malih Vižmar-jih gostinjo Jero Juvan. Vsled zavži-tega alkohola jo je zadela solnčarica.
—	Pred očmi žene utonil. O nesreči gospoda Ivana Damjana, sina gosp. župana Damjana, se nam iz Litije še poroča: Njegova žena je stala na obrežju z malim otrokom in je bila priča, ko se je potapljal, pa mu ni mogla pomagati. Drugih ljudi pa ni bilo blizu. Poročen še ni bil eno leto. Spoštovani pa tako nesrečni rodbini Damjanovi naše odkritosrčno sožalje!
—	Umrla je na Mirni na Dolenjskem gdč Helena Neubauer, sestra znanega pesnika in pisatelja, vč. gospoda Frana Neubauerja, sedaj kateheta v Rumi, Slavonija. N. p v m.!
—	Tržaški magistrat se boji j mrtvih. Mestni magistrat v Trstu je zo-j pet odbil prošnjo, da bi se smel uklesati na
nagrobni spomenik pokojnemu slovenskemu
prvoboritelju Viktorju Dolencu slovenski napis: »Zaslužnemu voditelju postavil hvaležni narod" Odbor se seveda pritoži proti temu novemu dokazu laške kulture.
—	V Mirni je utonil dne 5. t. m. v občini Tržišče delavec Ignacij Dolenšek, ki je blizu Mirne suš 1 seno.
—	Samoumor. Posestnik, ki se je obesil na Orlem, se piše Jožef Zernc.
—	Umor v zagrebškem semenišču. V petek zvečer je došel k se-meniškemu slugi Marku Fugašu neki seljak ter ga kot svojega znanca prosil, če sme prenočiti pri njemu. Sluga ga je iz prijateljstva obdržal pri sebi. V soboto zjutraj pa so našli slugo umorjenega v njegovi postelji. Umorjen je s trdim orodjem, s kladivom ali sekiro. Očita je sumnja, da ga je umoril njegov prijatelj, ki je prenočil pri njem. Policija ga je takoj pričela zasledovati in mu je že na sledu. Upati je, da bo skoro izročen v roke pravici. Go/ori se, da je nekoč prišla žena umorjenega k svojemu možu, od katerega je bila ločena, ter mu dejala, da ne bo dolgo živel. Morilec je ljubimec nezveste žene in je izvršil umor najbrže dogovorno z ženo.
—	V evropskih mestih je bolj vroče, kot v tropičnih krajih. V Berolinu je toplomer kazal celo 46 stopinj Celzija, srednja temperatura mest v tropičnih pa znaša: Bombay 29 stopinj, Madras 31, Batavia 27, Kamerun 27, Havanna 28 Pernambuko 28. Le izjemoma imajo tropični kraji vročino nad 45 stopinj, kakor n pr. Zgornji Egipt, kjer se pesek razgreje do 68 stopinj, da se lahko jajca položijo vanj, da se skuhajo. Največjo vročino občutijo le v mestu Mursuku v oazi Fessan, namreč 56 stopinj. V tropičnih kra jih vzhaja solnce vedno ob šestih in tudi vedno zahaja ob šestih, dočim pri nas dalj časa peče. V tropičnih krajih so noči hladnejše in daljše. Povrh tega pa ta mesta leže večinoma ob morju (Dar es Salam,- Singa-pore, Batavia, Bangkok, Hongkong, Rio de Janeiro), ki znatno hladi. Tudi nimajo ta mesta visokih in velikih hiš, kjer se solnce odbija in še hujše greje.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za pogorelce v Horjulu so darovali: Gospod kanonik dr. Ferd. Cekal 5 K; gdč. Ivana Grampovčan na Vrhniki 10 K; g. Franc Tome, Ljubljana 4 K, I. R. 1 K; g. prof. Anton Zupančič 20 K; g. kanonik Tom. Kajdiž 10 K.
Zadružbo s r. C i r i 1 a i n M e -toda so darovali abiturijenti II. drž. gimnazije 10 K.
Književnost In umetnost.
* Znamenito delo: P. Heinrich D e -nifle, Luther undLuthertum in der ersten Entwickelung je izšlo ravnokar v svojem »adaljevanju (I. zvezek, II. od delek Quellenbelege. Die abendlandischen Schriftausleger bis Luther iiber Iustitia Dei (Rom 1, 17) und Iustificatio etc.)
Da je doseglo delo v krat-kem času velikanski uspeh so pripomogli nekaj protestant-je sami; razni ugovori in najrazličnejše psovke so letele iz njih tabora na pisatelja, kateri je v kolikor se mu je zdelo potrebno odgovarjal krepko in temeljito.
P Denifle je umrl pred nekaj tedni, zapustil je potreben materijal za dovršitev tega znamenitega dela. Naroča se v »Katoliški Bukvami". Cena I. delu K 6, — II delu K 6 60.
Koroške novice.
k Velikovec. - (O n a š i h šolskih razmerah.) Menda ne bo več dolgo, da se bo o naši šoli po vseh avstrijskih časopisih pisalo. Med zadnjim zasedanjem drž. zbora sta se kar 2 interpelaciji borili z našo šolo: prva, dr. Flojeva, od naše strani, druga nemško-radikalnega poslanca Gratzhoferja, tukajšnega klobučarja, v imenu velikovških Vsenemcev. Gotovo boste torej še več kaj zvedeli o nas, a danes hitim, da vam razodenem najnovejši čin naših nasprotnikov. Velikovška šolska občina seže precej izven mesta, tako da obiskuje mestno šolo gotovo polovica slovenskih otrok Ko je sedaj, koncem šolskega leta nastala potreba novega šolskega zapisovanja, je odločilo šolsko vodstvo za ta posel slovenščine zmožno učiteljico. A, čujte in strmite! To krajnemu šolskemu svetu ni bilo všeč, češ, slovenščine zmožna učiteljica bi vse premalo znala starišem prigovarjati, naj dajajo otroke v čisto nemško mestno, a za vse bogove ne v nvindischa — Št. Rupertsko šolo Žito je odklonil naš slavni krajni šolski svet gdč. učiteljico, in poveril za to »kulturno delo člana šolskega | sveta, ravnatelja tukajšne meščanske šole, I A Bohrerja. No, ta bo pa gotovo storil svojo dolžnost, saj je znan kot strasten
sovražnik Slovencev. Zopet dokaz, za kaj se gre našim šolskim oblastem: Ne za vzgojitev, moralično in gmotno povzdigo vbogega ljudstva, ampak za strankarske po-nemčurjevalne namene. Stariši, pozor! Prišel bo volk v ovčji obleki, ne verjamite njegovim sladkim besedam in obljubam. Pošljite vsaj male otročiče v slovensko Št. Rupertsko šolo! V Velikovcu se je katehe-toma prepovedalo učiti Vaše otroke krščanski nauk v slovenskem jeziku. Dobro pre-vdarite in pomislite, kaj bo Vašim otrokom koristila šola, kjer se jim bodo še molitve in najsvetejše verske resnice vbijale — drugače ne morem reči — v tujem jeziku.
k Strašno hudodelstvo so odkrili nemški časopisi. Vodstvo celovške gimnazije daje tiskati svoja letna poročila v Mohorjevi tiskarni. Radi tega silno gro-menje po nemškem časopisju.
k Ponesrečil ali kakor menijo nekateri, sam se je vstrelil na lovu Janez Cepič, prejšnji posestnik Lušinovega gradu v Črnečah. Baje mu je zmanjkalo denarja.
Ljubljanske novice.
lj Občni zbor gremija ljubljanskih trgovcev bi se bil imel vršiti včeraj popoldne. Pričakovati je bilo vsaj od slovenske strani obilne udeležbe, ker se je imelo voliti novo načelstvo. Nekateri slovenski trgovci — čast jim za to — so res prišli, a večina se je skrila doma za peč. ker se je bala nastopiti proti Nemcem Tako se je zgodilo, da je bil obč. zbor nesklepčen in začeta akcija slov. trgovcev blamirana; kajti res blamaža se mora imenovati, da vkljub agitaciji izmed 158 članov ni mogoče spraviti na noge 40 slovenskih ljudi. In taki ljudje, ki si ne upajo odkrito nastopiti, na tihem stokajo, kako se krepi v Ljubljani nemško trgovstvo. Kako naj rečemo takim ljudem? Menda celo niso bili navzoči vsi slovenski kandidatje. Včerajšnji dan je naravnost sramota za slovensko trgovstvo v L j u b 1 j a n i in Nemci se lahko smejejo, kakor se je včeraj smehljal g. Btir-ger, ko je proglasil nesklepčnost, češ vidimo se pri Filipih čez 1 4 d n i. Na prihodnji občni zbor mora priti slovensko trgovstvo, in posvetili bomo posebno pozornost onim, ki se boje poksziti svoje barvo !
lj Afera kadeta Malitscha se bo razpravljala jutri v tukajšajt porotni dvorani pred senatom dež. sodišča. Tožena sta visokošolec Vodeb in Svete k.
lj Ljubljanski občinski svet ima v petek, 14. julija, ob 6. uri zvečer izredno sejo. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o zadevi uličnih napisov in o zadevi pritrditve nekaterim določbam pravil v Ljubljani se snu-jočega narodnega srečkalnega društva „N a d a", o oddaji službe pr vega mestnega komisarja
lj Občni zbor št. peterske ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda se vrši v četrtek, 20. t. m. ob 8 uri zvečer na gostilniškem vrtu gospe Crnetove na sv. Petra cesti po običajnem sporedu. P. n. članice in člani se poživljajo najuljudneje, da se ga izvole udeležiti v čim možno mnogobrojnem čislu.
lj Semenj. Dne 8 t. m. je bilo na mesečni sejm prignanih 429 konj in volov, 171 krav in telet skupaj 600 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa dobra, ker so prišli po konje Lahi.
lj Ljubljančan prijet. V Trstu je policija prijela 171etnega Valentina S e v e r j a , d«ma iz Ljubljane. Potujoč v svrho dela je ukradel v kopališču oblačila elektrotehnika Braničerja.
lj Na tla poderl je včeraj zjutraj neki kolesar na Sv. Petra cesti branjevko Marijo Debelakovo. Zaletel se je v njo s tako močjo, da jo je na levi roki in nogi poškodoval.
lj Kolo ukradel je včeraj popoldne neznan tat mizarskemu mojstru Francetu Wagnerju, ki ga je bil postavil v neko vežo v Sodnijskih ulicah. Kolo je bilo vredno 250 K.
lj Odpuščen je bil v soboto iz
službe užit. paznik Jož. J a r m za čisto malenkosten prestopek.
lj Umrli so: Marija Lukšič, gostija, 69 let. — Jera Klemenčič, ku harica 57 let. — Makso Jerman, dijak, 12 let — V bolnišnici: Ljudmila Kaj žar, delavčeva hči, pet dni. — Eliza Borštnik, delavka, 21 let.
lj Smola predrznega tatu. Na Zidanem mostu je bil aretovan po orožnikih neki Jurij Sorle, rojen 30 apr. 1885 v Žitomeru na Hrvaškem in pristojen v Radeče. V železniškem vozu je delavec Jakob Ramoz zaspal, nakar mu je Sorle prerezal žep in mu ukradel denarnico. Naletel je pa slabo, ker je bilo v denarnici samo 10 h, in ker je moral v »luknjo".
lj Društvene godbe koncert t se vrši danes ivečer v Švicariji Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina prosta. — Jutri
zvečer je koncert v Gčssovi pivarni. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 h.
Ij Oddaja nove lekarne na križišči Rimske, Tržaške in Bleiweisove ceste je razpisana do 15. avg. t. 1.
lj Skesan tat. Predvčerajšnjim je bilo ukradeno krojaškemu mojstru Francu Istenicu, na Marije Terezije cesti, med tem ko je v sobi spal zlata verižica, srebrna ura in zlat prstan Ko je Istenič naznanil tatvino policiji, se je tat skesal in položil ukradene stvari v nek zaboj na stopnicah, koder jih je mojster pozneje našel.
lj Orglarska šola ljubljanskega Cecilijanskega društva konča 28. letnik svojega obstanka v četrtek, 13. t. m. ob 8. uri zjutraj z javnim izpitom iz strokovnih predmetov v šolskih prostorih na Vodnikovem trgu št. 5. Dobro došli poleg društvenih udov vsi prijatelji cerkvene glasbe!
lj Tiskarski škrat je vtisnil ▼ poročilo o skupščini slov. pevskih društev ime „Kanc" na mestu, kjer bi moralo stati k o n c. vodja.
Razne stvari. Najnovejše.
Najvišje zavarovanje v Avstriji. Neki bogataš je sklenil z neko zavarovalnico pogodbo, po kateri dobi vdova milijon kron in vsako leto rento 400.000 kron. Letni prispevek znaša 330 tisoč kron.
Nov kardinal. Papež namerava imenovati za kardinala župnika pri Kviri-nalu msgr. C e r r i n i j a , ki je priljubljen na italijanskem dvoru.
Taščo je umoril v Csiklovi na južnem Ogrskem delavec Mate Patesan, ker mu tašča ni hotela dati denarja.
Vročina na Portugalskem. Po vsem Portugalskem vlada grozna vročina. Toplomer je kazal v petek na solncu 115 stopinj Fahrenheit, v senci pa 95 stopinj Na stotine ljudi je obolelo in mnoge jih je vsled solnčarice umrlo. V Oportu je več ljudi zblaznelo. Ni skoraj možno dihati, povrh tega je v nočnem času mnogo mo-skitov.
Na dunajsko vseučiličeje pozvan privatni docent za orientalsko arheologijo dr. Frančišek Bissiny.
Telefonska in brzojavna poročila.
Škofja Loka, 11. julija. V pivovarni g. Šmida je stavka.
Dunaj, 11. julija. Min. predsednik se poda v Išl poročat cesarju, potem se pa odpelje v Karlove vare.	v
Zagreb, 11. julija. Tu so radi ha-zardne igre aretirali več odličnih oseb.
Budimpešta, 11. julija. Strahovit vihar je v okolici Barfela podrl 19 mostov in več hiš.
Lvov, 11. julija. Tukajšnji zidarji so pričeli stavkati.
Lvov, 11. julija. Namesto rajnega viteza Jaworskega je izvoljen Kazimir Ober-tinski
Dunaj, 11. julija. V neki tukajšnji kavarni se je ustrelila igralka Vili Jager vsled nesrečne ljubezni do nekega častnika.
Belgrad, 11. julija. Ob priliki slovesnega proglašenja polnoletnosti prestolonaslednika Jarja bodo pomilostili vse časnikarje, ki so bili obsojeni za časa Pašičevega ministrstva. Obenem bodo zopet poklicali v
New York, 11. julija. Predsednik računskega dvora republike Haiti je zasledil, da so uradniki pri slavnosti lOOletnice republike ukradli 5 milijonov dolarjev v zlatu. Republika jje vsled tega bankerotna.
Berolin, 11. julija. V nedeljo se bo nemški cesar sestal s švedskim kraljem Oskarjem in švedskim prestolonaslednikom.
Essen, 11. jul. V rudniku „Borussia" je vsled eksplozije petrolejske svetilke izbruhnil požar. 39 ljudi je mrtvih.
Peterburg, 11. julija. Sem sta došla Muraviev in Birilev. Prvi je bil pri carju v avdijenci in bo najbrže odpotoval prihodnji teden v Washington. Rusko mirovno odposlanstvo bo štelo nad štirideset oseb. Vsak pooblaščenec bo imel seboj izvedenca, med njimi tudi zdravnike. Car je sprejel v avdijenci kneza B o b r i n-s k e g a , ki je carja prosil, naj ne sklene sramotnega miru, ker ljudstvo hoče žrtvovati za domovino vse (!?)
Peterburg, 11. julija. (Kor. urad.) V mestu in okrožju T i f 1 i s je radi nemirov proglašeno obsedno stanje.
Libava, 11. julija. Po udušenem uporu mornarjev je bilo 23 mornarjev obsojenih na smrt. Ko je bilo že šest mož ustreljenih, je poveljnik sistiral nadaljno moritev in prosil nadaljnih instrukcij v Pe-terburgu. Iz Peterburga je dobil povelje, naj vse smrtne obsodbe izvrši. Vojaki so se uprli tozadevnim poveljem in ustrelili dvanajst častnikov. Le s težavo so velike množine kazakov udušile upor.
Batum, 11. julija. Tu je silna revolucija.
Peterburg, 11. julija Moštvo vojne ladje „ Aleksander III." je v Kronstadtu izročilo oblastim 12 mornarjev, ki so hujskali k uporu.
Peterburg, 11. julija. Med don-skimi kazaki je nevarno živahno gibanje. Oblasti so odredile varnostne priprave.
Peterburg, 11. julija. Sedaj je gotovo, da se car preseli v Moskvo. To smatrajo kot znamenje, da se hoče odreči vsaki konstituciji in da hoče izdati oklic, da hoče Astrajati pri sedanji državni obliki.
Konstanca, 11. julija. Niti moštva niti častnikov sem došlih ruskih ladij ne puste na suho, da se ne dogode spopadi z moštvom ,Potemkinovim".
Bukarest, 11. julija. Ker se pustili neko odprtino na „Potemkinu" odprto, jeudrla veda v ladjo, ki je s svojim zadnjim delom v vodi. Dela se, da ladjo zopet dvignejo. Cuje se, da se hočejo vsi „Potemkinovi" mornarji vrniti v Rusijo, a tem vestem nihče ne verjame.
Moskva, 11. julija. Pri vsprejemu neke deputacijeje nekdo trikrat ustrelil na mestnega glavarja Suvalova, ki seje mrtev zgrudil Napadalca so prijeli.
Washington, 11. julija. Mirovna konferenca se bo vršila v drž. ladjedelnici v Portsmouthu.
Tokio, 11. julija. Uradno potrjujejo, da so Japonci zasedli Sahalin
Peterburg, 11. julija. Vkrcanje Japoncev na Sahalinu in dohod močnega japonskega brodovja v ožini La Terousi je napravilo v Peterburgu velik vtis. Pravijo, da to pomeni vkljub washingtonski konferenci nadaljevanje vojske.
London, 11. julija. Angleški listi pripisujejo zavzetju otoka bahalina veliko važnost. Okupacijo tolmačijo za dokaz, da hočejo Japenci ta otok obdržati zase ali ga toliko časa imeti zasedenega, dokler Rusija Japonski ne da drugih koncesij.
Tokio, 11. julija. Bourguina, prejšnega vojaškega atašeja francoskega poslaništva so obsodili na lOlttno prisilne težko delo, ker je izdal tajne vojaške načrte Japoncev. Njegov tolmač Maki je obsojen na 8 let navadne ječe.
ffleteorolojiCno poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
aktivno službo vse umirovljene častnike, ki so pristaši hiše Obrenovičev. Berolin, 11. julija. Nekatere vesti trdijo, da postane norveški kralj danski princ Karol, a se ne ve, če je že sprejel ponudbo.	a ■ a	Č.a opazovanj.	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Neb.	„ M |ga S3a "S a" Ph
	10	9. zveč.	736'9	+226	brezvetr.	jasno	00
	11	7. zjutr. 2. pop.	738 5 736 7	-(-18 0 +29-4	si. jvzh. sr. jvzh.	del. obl. pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. +22-20, norm. +19 6°.
Tržna poročila
od dne 10 julija 1905.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.48 do 15 50; rž za okt. K 12.64, do K 12.66; oves za okt. K 11.28 do 11.30; koruza za julij K 15 14 do 15.16.
Pšenica: ponudbe silne, povpraševanje srednje, tendenca mrtva. — Prodaja 12.000 met. st, za 10 do 15 stotink nižje. Koruza in oves trdno. Stara rž za 40 stotink nižje. — Vreme: vročina.
1215 8
Vse vrste
modnesn blaga
radi konca sezone
po zelo znižanih cenah
priporoča
Ernest Sark, Dvorni trg 3,
ilostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav
1194 104—8
Prve ljubljanske
velike pratarne za kavo?
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v v saki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 4 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (HrvaŠko).
Ljubljana-Kamnik.
Osobnl vlaki				Postaje	Osobnl vlaki			
zjtr.		zvft.						
	pop.		ZY.»		zjtr.	dop.	zv6.	IT.*
7-28	2-05	7-12 10-lž		o. Ljubljana -P-	6'49	10 59	612	9-22
7-41	2-18	7 22 10-22		^Tavčarjev dvor A,	6'36	10-4.1»	5-57	9 12
7-44	221	7-iS n-S!2		SČrnuče ... 1	6-82	10 42	5-5.1	9-iU
805	2-42	7-12 ll'2t!		1 Trzin ....	fi-12	10-22	5-33	9-JL2
8-13	2-50	7-ia li-u		Domžale ... I	6'On	1015	5'2fi	9-12
8'23	3 00	8-iil	U-iili	1 Jarše-MengeS A	5-12	10-05	5-15	9-21!
8'2S	3-05	H'Hi	11-ii	Y Homec . . W	5-12	9-59	.VOS	8-22
842	319	8 21!	U-ii	p.Kamnik . . .o.	5-22	9-40	455	8-12
* Vozi samo ob nedeljah in praznikih
Ljubljana - Vrhnika.
Mešaneo			Postaje	Medaneo		
zjtr.	pop.	zveč.		zjtr.	dop.	zveč.
7-29	110	812	o. LJubljana . . p.	G-34	11-00	7.22
7-4C	1-27	8 22	M Brezovioa . . A	G'18	10 44	7 1i
8-01	1-42	812	V Log (post.) . . A	6-0»	10-29	G 22
8-13	1-54	82»	T Drenov grič . R	5'21	1017	H-12
8-23	204	9 22	p Vrhnika . . o.	5-12	1006	6-22
zo ho m.
se dobi v ,,Angleškem skladišču oblek" za dečke od 3 do 14 let, in sicer:
1 barv. ali bele plat. hlače do kolen, 1 srajca (Roderhemd) v vseh barvah, 1 bela ali barv. plat. športna čepica. Po pošti poslano se zaračuna \ 26 gld, zavijanje zastonj.
1371 3-3 o. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Janez Božič, kamenar v Volšperku
(Wolfsberg) na Koroškem sprejme takoj enega	1366 7—4
pomočnica
v
in enega CICCHCG
za svoje rokodelstvo, — pod ugodnimi pogoji.
Prodajalka začetnica
lepega vedenja, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. Nastop takoj.	1388 3-1
Naslov pove upravnico ..Slovenca".
VINO
•
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolod vor Videm - Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI, ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo pokušajo od vina, če želite. 1153 (13)
5Učenec
se takoj sprejme v slaščičarni, medariji in svečami
Teodorja Novotny Ljubljana, Dunajska cesta II.
Služba organista v Vipavi
1375 3-2 se razpisuje.
Stalne plače je 730 K na leto; plačuje sc v mesečnih obrokih. Stanovanje je lepo in brezplačno. Nastopi se služba 15. septembra. Postranski zaslužki niso vračunjeni.
Prosivci naj pošljejo svoje prošnje do 15. avgusta župnemu uradu v Vipavi.
M. Erjavec, dekan.
se išče pod ugodnimi pogoji. Vstop takoj aH po dogovoru.
Kraj lep, prijazna okolica, v poletnem času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko.	1377 6-3
Trgovski pomočnik in prodajalka
za špecerijsko trgovino, ki zna šivati, iščeta službe kje na deželi.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca".	1390 i—1
Hammerschmidtn nasledniki
GJutscher & K=
[trgovina železnin In kovin
1980 34 18 Llubllana
Valvasorjev trg E. Prešernove ulice 50.
Uelika zaloga
Magajnic m denarnic ter vseh v želez-nlnsko stroko spadajočih predmetov.
Cene nizke! ««
>00000000
Tisk „ Katoliške tiskarne" v Ljubljani.