EfdBfjana, sobota, 28. decembra 1946
VBEDtas.rvo in rasm;
LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA MM. ( IEUH» H-23 DO 3&-ZS
Poštnina plačana v gotovini
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
Leto VIL, štev. 303 — Posamezna številka 2 din
inseratni oddelek
LJUBLJANA.
TELEFON 38-32, 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739
OGLASI PO CENIK U
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
G
O
O D
N E
N X E
O
E N
E
Ustavodajno sobranje LR Makedonije razpravlja o osnutku ustave
Zastopniki manjšin izjavljajo, da uživajo vse pravice enakopravnih državljanov
Skoplje, 26. dec. Ustavodajno sobranje LR Makedonije je imelo včeraj popoldne sejo, na kateri je pričelo načelno razpravljati o načrtu ustave LR Makedonije. Seje se je udeležil predsednik vlade Lazar Koliševski s člani vlade, kot gostje pa predstavniki makedonskih organizacij iz ZDA in Kanade, ki so se bili udeležili dela Slovanskega komiteja v Beogradu.
Prvi je govoril ljudski poslanec dr. Steriju Boždov, ki je poudaril, da dajejo ekonomski in socialni temelji Ustave poroštvo za to, da bo makedonsko ljudstvo v kratkem času zatrlo razna socialna zla, zlasti pa malarijo, na katero boleha v Makedoniji okrog 200.000 ljudi. Izsuševanja obširnih močvirnih predelov bo uničilo izvore malarije. Stotisoči ljudi, ki bodo postali dela zmožni, bodo vključeni v proizvodnjo, razen tega pa se bo pridobilo mnogo obdelovalne zemlje.
Ljudski poslanec Dimfe Zogralski,
predsednik LMO v Skoplju, je dejal, da je prvi pogoj za to, da lahko danes damo Ustavo izmučenemu in stoletja v suženstvu živečemu makedonskemu narodu, FLRJ Jugoslavija. Samo v mejah FLRJ lahko damo makedonskemu narodu ustavo, ki mu bo zagotovila politično svobodo in nacionalno enakopravnost in ki mu bo omogočila nagel kulturni in ekonomski razvoj.
Po zaslugi zdravih in borbenih naprednih sil naših narodov, ki jih vodi KP, je nadaljeval Zograiskii, je naš narod v spremenjenih pogojih že 1. 1941 začel na stradi svobodoljubnih in demokratičnih narodov oborožen boj proti fašizmu in reakciji. V skupni osvobodilni borbi z jugoslovanskimi naredi je naš narod vedno zvezal svojo usodo z usodo vseh jugoslovanskih narodov. Če je bil to pogoj, pod katerim je makedonski narod izvoje-val svojo osvoboditev, je danes v razdobju mirne graditve prav tako zgodovinska dolžnost, da smo Makedonci v bratski državni združitvi FLRJ. Danes imafno vsi nalogo, da še bolj poglabljamo in razvijamo bratstvo in enotnost z drugimi jugoslovanskimi narodi v skupni FLRJ, če ne želimo, da bi bila naša dežela pod mandatom, če ne želimo, da bi bila Makedonija pod varuštvom fašistov ali imperialistov.
Ustava varuje s svojimi temeljnimi določbami koristi delovnega človeka. koristi širokih delovnih množic, ki ustvarjajo s svojim trudom in neutrudnim delom dobrine na tej zemlji. S tem je izključeno tudi izkoriščanje. ki je stoletja tlačilo naš narod. Dobrine, ki jih ustvarja naš na, rod, in kapital, ki ga kopiči, bosta uporabljena v prid našemu narodu za dviganje njegovega nadaljnega ekonomskega in kulturnega razvoja, kar je poroštvo, da se ne bo več vrnilo staro stanje suženjstva, tlačenja in izkoriščanja po peščici ljudi kapitalistov.
Za Zografskim je govoril v albanskem jeziku Nedžat Agoli, drugi podpredsednik vlade LR Makedonije, ki je med drugim rekel:
»Ustava LR Makedonije ima velik zgodovinski pomen ne samo za makedonski narod, ampak tudi za albansko manjšino. Albanska manjšina v Makedoniji, v kateri so po večini revni kmetje in delavci, je bila v štari Jugoslaviji bolj tlačena kakor katera koli druga manjšina. Niso ji priznali nikakih pravic, agrarno reformo pa so izvedli v nasprotju s koristmi širokih ljudskih množic, ki so cbdelovaie zemljo za bege in fevdalce. Namesto šol so ustanavljali po albanskih vaseh v bivši Jugoslaviji orožniške postaje.
Danes ima albanska manjšina v LR Makedoniji vse pravice:	proporčno
udeležbo v organih ljudske oblasti, šole v svojem materinskem jeziku, svoj tednik, z eno besedo, v LR Makedoniji oziroma v FLRJ so uresničeni vsi pogoji za kulturno-prosvetni razvoj albanske manjšine. Te pogoje albanska manjšina normalno izkorišča. Vse -te pravice albanske manjšine so zajamčene z ustavo FLRJ in v čl. 12 ustave LR Makedonije.
Na koncu svojega govora je Agoli dejal:
»Nobena sila ne more ločiti Albancev od narodov FLRJ. Albanska manjšina v Makedoniji bo skupno z bratskim makedonskim narodom in drugimi narodi Jugoslavije močan steber pri varovan ju pridobitev narodno osvobodilnega boja.
Ko je ljudski poslanec, podpolkovnik JA Vaško Karaangelovski govoril o narodni obrambi in državni varnosti. je med drugim rekel:
»Ustava FLRJ je naložila to odgovorno nalogo naši JA. Naša armada je ponosna, in prepričana, kakor je prepričano vse naše ljudstvo, da bo dostojno braniia čast in svobodo vseh narodov Jugoslavije ter zagotovila ' miren in tvoren razvoj naše ljubljene domovine FLRJ.«
Na koncu seje je govoril v turškem jeziku drugi podpredsednik Prezidija Ustavodajnega sobranja Mehmed Abdurahman. ki je dejal:
»V LR Makedoniji o/.iroma v FLRJ imajo vsi narodi svobodo govorite svojem materinem jezika, svobod»
kulture in vse druge državljanske svoboščine. Ljudska oblast je steber naše države. Vsi narodi in nacionalne manjšine so ne glede na vero, raso ali narodnost enakopravni v naši državi. Narodne manjšine so zastopane v vaških, mestnih, okrajnih in okrožnih ljudskih odborih; zastopane so v ljudski vladi, Prezidiju, in Ljudskem sobranju. Tu imamo konkreten dokaz, ki še enkrat dokazuje, da uživajo nacionalne manjšine vse pravice. Danes je v tem sobranju 51 ljudskih poslancev nacionalnih manjšin. Sodelovanje predstavnikov nacionalnih manjšin v vsem državnem aparatu in v
Zato so se tudi vsi Turki in Albanci, moški in ženske udeležili vseh dosedanjih volitev 95 %> in 100% ter glasovali za listo Ljudske fronte z maršalom Titom na čelu.
Do 1934. leta nismo imeli nobene šole v našem materinskem jeziku, v novi Jugoslaviji pa smo v 18 mesecih dobili učiteljski naraščaj, na tečaju pa se usposablja nov učiteljski kader. V 92 na novo odprtih turških solih poučuje 150 turških učiteljev. Te šole obiskuje okrog 5600 turških otrok. Letos se v Skoplju gradi gimnazija, za prihodnje leto pa je v načrtu zgraditev še 20 šol. Imamo svoj tednik
našem Ljudskem sobranju je dejstvo. I »Dd-rling« v turškem jeziku.
Govor predsednika vlade LR Makedonije Lazarja Koliševskega o osnutku ustave
Skoplje, 26. dec. Na današnji popoldanski seji Ustavodajnega sobranja LR Makedonije je imel med razpravo o načrtu ustave LR Makedonije predsednik vlade Lazar Koliševski, ki je dejal med drugim: »Tovariši ljudski poslanei! Ko izdajamo ustavo LR Makedonije, doživlja makedonski narod v mejah Titove Jugoslavije, kakor tudi makedonski narod izven naših mej srečen dan v svoji narodni zgodovini. Mi, ki smo sodelovali v narodno osvobodilni vojni in sodelujemo pri graditvi, vidimo, da je pri nas potrjeno načelo, da je ustava temeljna beseda naše stvarnosti, ki smo si jo izvo-jevali v boju. Naša republiška ustava je zakonita potrditev in obdelava tega, kar je naš narod Vardarske Makedonije izvojeval v skupnem boju s srbskim narodom in drugimi narodi Jugoslavije pod vodstvom KP Jugoslavije in tovariša Tita. Čim bo naša republiška ustava sprejeta v tem visokem domu, bo postala ekonomsko in pravno orožje v rokah našega ljudstva, poroštvo odločilnih pridobitev in najpomembnejših sprememb v našem nacionalnem življenju. v življenju našega izmučenega naroda.
Mislim, da izražam čustva in misli vseh naših rodoljubnih rojakov, če rečem, da je skoval naše obče nacionalne pridobitve, ki so določene v ustavi ravno naš narod iz Vardarske Makedonije, njegove najširše množice delavcev in kmetov, ljudska inteligenca, obrtniki in drugi rodoljubi
Dne 11- oktobra 1941 je makedonski narod s puško v roki po svojih najboljših sinovih in hčerah prisluhnil pozivu KP Jugoslavije in se pridružil oboroženemu boju srbskega naroda in drugih narodov Jugoslavije, s čimer je bila, kakor je že znano, odločena nadaljnja usoda na-, šega naroda.
Prvič v zgodovini si je naš narod v Vardarski Makedoniji priboril možnost, da se nacionalno svobodno razvija. Ideal najboljših sinov našega naroda v preteklosti, bratov Miladinovih in Prličevih, Goče Bel-čeva, Pere Toševa, D.jorce Petrova, Sandanskega, Hadži Dimova in drugih je utelešen v novi, svobodni in enakopravni makedonski narodni državi, v Ljudski republiki Makedoniji, v FLRJ.
Toda, tovariši, ideali naših velikih revolucionarjev in tistih, ki so postavili temelje za naše narodno revolucionarno gibanje v preteklosti, je uresničen samo v enem delu Makedonije. Samo v tem delu Makedonije se danes pod zastavo Titove Jugoslavije sprejema makedonska državna ustava, ki je potrdila vse pridobitve narodno osvobodilnega boja in uresničila ideale vseh makedonskih rodoljubov ne glede na to, ali žive v naši svobodni Ljudski republiki Makedoniji ali pa izven njenih mej. Ko bo izdana naša ustava, se bodo Makedonci še krepkeje strnili okrog svoje države.«
V nadaljnjem svojem govoru je Lazar Koliševski govoril o propagandi za tako imenovano »neodvisno« Makedonijo, ki jo trenutno širijo razni agenti mednarodne reakcije. S tem geslom bi radi razbili enotnost makedonskega naroda, enotnost jugoslovanskih narodov in izpodkopali mir na Balkanu.
To geslo — je rekel predsednik Koliševski — smatramo mi za geslo mednarodne reakcije in zoper njo, kakor tudi zoper tiste, ki jo izvajajo. se bodo naš narod in drugi jugoslovanski narodi najodločneje borili. S tem, da se je naš narod odločil za skupno življenje z drugimi narodi Jugoslavije v eni državni združitvi, ki temelji na federativnih načelih, si je izbral način in pot za najboljšo in najučinkovitejšo, naj-hitrajšo in najlažjo zgraditev svoje državnosti in ohranitev svoje suverenosti. če bo bodH po tej poiti, bo
iwesaMi
Primorci proslavljajo tretjo oblei ustanovitve IX. korpusa

Gorica, 27. dec. Prebivalci tolminskega, idrijskega, grgarskega in vipavskega okraja so na Božič praznovali 3. obletnico ustanovitve IX korpusa.
Proslave so bile v 11 krajih in sicer prav v tistih krajih, kjer se je korpus največ zadrževal in vodil najtežje borbe. Proslave v Čepovanu v grgar-skem okraju in drugih so se udele-
žili številni borci, ki so se med narodno osvobodilno borbo borili v IX. korpusu za osvofoditev Julijske krajine. Tudi prebivalstvo se je množično udeležilo vseh proslav, saj je IX. korpus na Primorskem izredno priljubljen, ker je osvobodil večji del Julijske krajine izpod fašističnih okupatorjev.
Divjanje angloameričkih vojakov v Trstu
svoj stoletni ideal svojega nacionalnega zedinjenja. Naša državnost in naša suverenost sta bili ustvarjeni med narodno osvobodilnim bojem, v skupnem boju vseh narodov Jugoslavije in emeljita na revolucionarnih sklepih drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Brez pridržka sta bili sprejeti na prvem zasedanju ASNOM-a v njegovih zgodovinskih sklepih, ki so jih sprejeli na Ilindan 1. 1944. Danes pa dajemo na temelju in kot posledico tega prehojenega zgodovinskega pota naši ustavi tudi zakonito formulacijo naše državnosti in suverenosti. Formulirani sta tako, da sta v popolnem skladu s suverenostjo in državnostjo drugih ljudskih republik v FLRJ. kar omogoča njun nadaljnji razvoj.
V	nadaljnji obrazložitvi navaja predsednik vlade LRM Koliševski posamezne pridobitve osvobodilne borbe, s katerimi si je makedonski narod priboril svojo suverenost.
Prav tako je izrednega pomena sprememba v družbeno ekonomskih odnosih. Tisti del ustave, ki govori o tej spremembi, je še pomembnejši, ker nas ravno na ekonomskem polju čakajo največje naloge:	borimo
se za ozdravljenje sledov preteklih suženjskih režimov, za ozdravljenje pomanjkanja in ustvarjanje blagostanja našega ljudstva. Na tem polju se tudi poglavitno borimo za okrepitev neodvisnosti naše dežele. Z eno besedo, prevzeli smo nalogo, da odslej gradimo novo družbeno ekonomsko ureditev v naši deželi, da v doglednem času zgradimo socializem.
»Izkušnje med vojno, kakor tud: po vojni med bojem za obnovo so nam pokazale, da nova Jugoslavija ni samo varuh svobode vsakega ju« goslovanskega ljudstva, ampak tudi omogoča hitro rast in hiter gospodarski razvoj vsakemu izmed teh narodov,« je rekel tovariš Kardelj. Federacija jugoslovanskih narodov ni kompromis med tlačiteljem in tlačenim, kakor se pogosto dogaja v raznih drugih delih sveta. Naša enako-eija je svoboden dogovor med enakopravnimi narodi, ki je koristen za vsakega izmed njih. Zato ne vsebuje naša federacija nikakih klic kakršnih koli pri hodn i h nevarnosti za katerega koli izimed naših narodjov.«
»Samo v takem sistemu federacije, kjer imamo ljudsko oblast in pod vodstvom maršala Tita, je naš narod dobil dejansko nacionalno svobodo, ki daje narodu pravico do ustanovitve njegove lastne države, ki mu daje pravico do odcepitve, če to želi, a tudi pravico do državne združitve z drugimi narodi, če misli, da je to v njegovo resnično korist.« (Kardelj.)
V	našem tipu ljudske demokratične federacije so materialne dobrine postale dostopne našemu ljudstvu. &e več, postale so steber njegovi suverenosti. Pomen nove ustave je prav v tem, da z osveti j itviijo naše suverenosti spravlja to suverenost v skladno zvezo s FLRJ, brez katere za narode Jugoslavije ni neodvisnosti in suverenosti, pa tudi ne za makedonski narod.
Nato je dobil besedo ljudski poslanec Emanuel čučko, ki je govoril o ljudski oblasti.
Ljudski poslanec duhovnik Boris Stankovski se je v glavnem bavil z vprašanjem cerkve glede na načrt ustave.
Nato je dobil besedo ljudlski poslanec Sabri Memšsov, ki je poudaril pomen ustave za življenje nacionalnih manjšin. Med drugim je rekel: »Reakcionarni elementi skušajo najti pri muslimanskem življu ugodna tla za razširjanje protiljudskih gesel. Na vse te protiijudske manevre je odgovorilo muslimansko prebivalstvo z aktivno in požrtvovalno udeležbo pri vseh akcijah ljudske oblasti.«
Z njegovim govorom je bila končana današnja seja Ustavodajnega so-fereaja LR Makedonije.
Trst, 27. dec. Na predbožični in božični dan so angloamerički vojaki, najbolj številni so bili angleški, razvajali po tržaških ulicah, izzivali prebivalstvo, razbijali po lokalih in pretepali mirne pešce na ulicah. Takih incidentov, ki so jih povzročili pijani angleški vojaki, je bilo na stotine. Vse prebivalstvo se zgraža nad vedenjem zavezniških vojakov in zahteva, naj se mu napravi konec.
V ulici XX. septembra so skupine pijanih vojakov tako divjale, da so bili civilisti prisiljeni umaknite se in da so lastniki lokalov že v zgodnjih urah morali zapreti svoje trgovine, da bi preprečili podobne incidente, kakor so se nedavno dogodili v Padovi V treh barih so vojaki razbili vse steklene predmete. Druge skupine vojakov so razbijale izložbe po številnih tržaških ulicah, druge pa so celo grozile pešcem z orožjem. V ulici Roma je skupina pijanih Škotov s pasovi pretepala vsakega civilista, ki se je pojavil na ulici. Na Opčinah pri Trstu pa so snoči angleški vojaki napadli civiliste, ko so se vračali iz kina. Znesli so se tudi nad 8-letno deklico, ki je šla z očetom po cesti. Da bi mogli bolj nemoteno pretepati civilno prebivalstvo, so vojaki na mnogih mestih razbili električne žarnice.
Pri vseh teh izgredih in napadih na civilno prebivalstvo sta tako vojaška kakor civilna policija ostali pasivni. Nikjer ni bilo opaziti intervencije policijskih sil niti poizkusov, da bi se kaj ukrenilo proti takšnemu sramotnemu početju zavezniških vojakov.
Vsi tržaški krogi se zgražajo nad takšnim početjem angloameriškega vojaštva. Umetna napetost, ki so jo okupacijske sile ustvarile na področju cone A, se je v zadnjih tednih omilila. Zdi se, da to ni všeč tukajšnjim okupacijskim oblastem, ziato skušajo izzvati incidente s civilnim prebivalstvom, da bi lahko utemeljili nadaljnjo prisotnost svojih čet na področju Julijske krajine.
Pismo tržaškega kirurga maršalu Titu
Beograd, 25. dec. Tržaški kirurg dr. Alberto Polito iz ulice Armando Diaz št. 26 je poslal maršalu Titu pismo, v katerem govori o preganja nlju civilne policije m©d tržaškim prebivalstvom, zlasti med onimi, ki
so se najbolj aktivno borili v vrstah narodno osvobodilnega gibanja za izgon okupatorja.
Dr. Alberto Polito je izobesil ob proslavi v mesecu marcu zastavo s peterokrako zvezdo, zaradi česar mu je civilna policija onemogočila izvrševanje zdravniške prakse. Civilna policija je poleg mnogo sto nedolžnih ljudi aretirala £udi sina dr. Polita, k; se je kot partizan, udeležil številnih akeilj in prebil dalje časa v okupartoskjh koncentracijskih taboriščih.
Dr. Alberto Polito prosi maršala Tita 'v imenu vseh teh Tržačanov, ki jih vsak dan preganjajo, naj stori vse, da .bi bila izdana pravična amnestija in bi dobili polno svobodo vsi oni, ki so se za njo borili in trpeli.
Kljub pomanjkanju kuriva prodajajo v Trstu velike množine premoga v Italijo
Trst, 24. dec. Kakor zatrjujejo do bro obveščeni krogi, prodajajo iz škedenjskih plavžev kljub silnemu pomanjkanju kuriva v Trstu velike količine koksa in Unrinega premoga v Italijo.
Vojaki okupacijskih čet v Italiji kradejo sladkor, namenjen prebivalstvu
Rim, 27. dec. Italijanski časopis »Risorgimento Liberale« poroča, da je zasačila železniška policija v kraju Mestre nekaj zavezniških vojakov, ki so kradli sladkor iz nekega, vagona-kj je stal na postaji. Sladkor .je bil namenjen civilnemu prebivalstvu. Na poziv oblasti so odgovorili zavezniški vojaki s streljanjem, nakar jim je ustpelo pobegniti.
V Italiji so odkrili novo fašistično organizacijo
Pariz. 24. dec. (AFP.) Policijski organi v Modeni so odkrili fašistično organizacijo, ki je bila sestavljena iz bivših članov črnih brigad. Ob pre iskavi v stanovanju, kjer so se člani te organizacije zbirali, je policija odkrila veliko količino propagandnega gradiva. Aretiranih je bilo večje število članov te ilegalne fašistične organizacije.
Pismo poljskega veleposlanika pomočniku zunanjega ministra
Beograd. 26. dec. Poljski veleposlanik Jan Karel Wende je poslal o priliki množičnega izseljevanja Poljakov iz Jugoslavije pomočniku ministra za zunanje zadeve pri vladi FLRJ dr. Vladimiru Velebitu naslednje pismo:
Cast mi je sporočiti Vam in vladi FLRJ, da je množična akcija izseljevanja Poljakov, bivših državljanov FLRJ iz Jugoslavije, kj smo jo izvajali na temelju sporazuma, sklenjenega med poljsko vlado in vlado FLRJ, končana in sicer z odhodom zadnjega skupnega trasporta, kj je zapustil oeemlje FLRJ 3. novembra t. 1.
V	zvezi s tem je končala delo poljsko-jugoslovansko mešana komisija. ustanovljena na temelju 4. točke omenjenega sporazuma, kar je potrdila z aktom z dne 3. novembra t. 1. v Bosanski Gradiški.
V	imenu svode vlade mi je čast zahvaliti se vladi FLRJ, kakor tudi njej podrejenim krajevnim oblastem za ustrežljivost in pomoč, ki so jo pokazale Poljakom pri izseljeniški akciji.
Ne dvomim, da bo prijateljsko stališče vlade FLRJ, ki ga je zavzela pri preseljevanju Poljakov iz Jugoslavije v njihovo domovino, še bolj utrdilo naše medsebojne, zavezniške in bratske odnose..
Svečana otvoritev jugoslovanskega Narodnega doma v New Yorku
New Yorku, 27. dec. V nedeljo
22.	decembra je bil v’ New Yorku svečano odprt jugoslovanski Narodni dom. Dom je nameščen v new-yorskem središču v zelo lepem poslopju, ki so ga kupili za 77.000 dolarjev jugoslovanski izseljenci; ki so nastanjeni v New Yorku in okolici, s svojimi lastnimi sredstvi.
Svečani otvoritvi je prisostvovalo okrog 1000 Jugoslovanov — Srbov, Hrvatov, Slovencev, Črnogorcev in Makedoncev. Ob tej priliki je govoril jugoslovanski veleposlanik v Wa-shingtonu Sava Kosanovič, ki je zlasti. poudaril pomen enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. Nato je
profesor dr. Bartoš podal rezultate dela Generalne skupščine OZN. Poudari, je vlogo Jugoslovanov, ki živijo v Ameriki, v prizadevanju za zbližanje med Jugoslavijo in ZDA.
V imenu maršala Tita in JA je navzoče pozdravil generalmajor Ljuba Hjič. Poudaril je vlogo narodov Jugoslavije v borbi proti fašizmu.
Zlatko Balokovič je orisal vtise s potovanja po novi Jugoslaviji in velikega Slovanskega kongresa Beogradu.
Pri koncertnem delu programa sta sodelovala Zinka Kunc-Milanova in pevsko društvo »Jedinstvo« pod vodstvom Louisa Goranina.
Splošna ljudska razprava o ustavi LR Hrvatske
Zagreb, 24. dec. Po vseh krajih LR Hrvatske prirejajo konference, na katerih obravnavajo osnutek ustave LR Hrvatske. V Zagrebu so številni množični sestanki, na katerih se die-lavcj in nameščenci ter ostati pre-bvalci spoznavajo z onsutkom Ustave.
V drugem rajonu so bili štirje množični sestanki, v tretzem rajonu «a 60 bili sestanki v tovarni »Lim«, v tov-amj za posodo »Gorica« in dva v Dorati kulture.
Delo ustavodajnega odbora LR Srbije
Beograd, 24. dec. Ustavodajni odbor Ustavodajne skupščine LR Srbije je od 9. do 11. decembra razpravljalo v načelu o osnutku ustave L R Srbije, danes pa je nadaljeval razpravo o posameznostih. Po obširni razpravi so bila sprejeta prva štiri poglavja osnutka ustave (od 1. do
12.	čl.). Odbor je zlasti dolgo razpravljal o 2 .In il. čl. osnutka ustave, za katere je vlada LR Srbije predložila spremembe.
Javna seja Prezidija Ljudske skupščine FLRJ
Beograd, 27. dec. Popoldne je bila v dvorani Ljudske skupščine FLRJ javna seja Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, na kalter; je bil ratificiran gospodarski sporazum z LR Albanijo.
Obisk maršala Tita na slovanski razstavi
Beograd, 27. dec. Maršal Tito včeraj obiskal razstavo »Boj slovanskih narodov za svobodo in neodvisnost«. Ogledal si je poljski, češkoslovaški, sovjetski, bolgarski in na koncu jugoslovanski del razstave. Predsednik Vseslovanskega komiteja prof. Božir dar Maslarič in generalni rekretar polkovnik Močalov sta mu dejala potrebna pojasnila o razstavljenih predmetih.
Po tem, ko si je ogledal jugoslovanski del razstave, je maršal Tito zaspiš al v knjigo:
»Razstava je odlično organizirana in predstavlja nekakšno celoto naporov slovanskih narodov v veliki osvobodilni vojni.
Nato je odšel ponovno v prvo nadstropje, kjer je razstava sovjetskih narodov, in se vpisal v sovjetsko knjigo. V razgovora s predstavniki Vseslovanskega komiteja in Slovanskega komiteja Jugoslavije je izrazil svoje zadovoljstvo nad odlično organizacijo razstave.
Maršal Tito siromašnim otrokom
Titovo Užice, 23. dec. Maršal Tito je botroval devetemu sinu hi četrti hčeri — dvojčkom Velimirja Djuriča iz Jagoštiee čačačkem okraju in devetemu otroku Teodairja Dedovima
iz Trnave.
V imenu Tita je -krstu prisostvoval generalmajor Llič, ki je izročil darila.
Vlada FLRJ je odobrila 10 milijonov din podpore za poplavljence v Albaniji
Beograd, 26. dec. Vlada FLRJ je odobrila za poplavljence v Albaniji 10 milijonov dinarjev podpore. Ta prispevek bo dan na razpolago odboru za zbiranje pomoči ponesrečencem v Albaniji.
Zahvala Vseslovanskega komiteja
Beograd, 24. dec. Vseslovanski komite v Beogradu izraža bratsko zahvalo vse organizacijam in posameznikom. ki so poslali pozdravne brzojavke Slovanskemu kongresu.
Sekretar — Valentin Močalov, predsednik Božidar Maslarič.
Zlatko Balokovič o vtisih iz Jugoslavije
New York. 26. dec. (Tass). Predsednik ameriškega Komiteja za pomoč Jugoslaviji Zlatko Balokovič, ki se je udeležil Slovanskega kongresa v Beogradu, je dal predstavnikom tiska izjavo o svojih vtisih z nedavnega dvomesečnega bivanja v Jugoslaviji.
Balokovič je rekel, da so Jugoslovani srečni, ker so zedinjeni po zaslugi demokratične ureditve.
Ko je odgovarjal na vprašanje dopisnikov, je Balokovič izjavil, da v Jugoslaviji ne preganjajo cerkve in da kaznujejo samo tiste duhovnike, kj so sedelovali z okupatorjem. Poudaril je, da so narodi Jugoslavije danes bolj svobc-dni nego kdaj koli prej in da aktivno sodelujejo pri obnovi srnje dežele.
Madžarski minister Ban na obisku v Novem Sadu
Novi Sad, 26. dec. Včeraj je prišel v Novi Sad madžarski minister za industrijo in šef madžarske trgovinske delegacije dr. Antal Ban. Z njim sta prispela ministra vlade LR Srbije Jovan Veselinov in dr. Dušan Bakič.
Minister Antal Ban je dopoldne odpotoval iz Novega Sada in se vrnil v Beograd.
Nov transport italijanskih vojnih ujetnikov v domovino
Split. 24. dec. Včeraj je odplula iz Splita v Ancono ladja »Užice«, na kateri je bilo 2670 bivših italijanskih ujetnikov, ki se vračajo deroov.
To je nadaljnji transport italijanskih ujetnikov, ki so odpuščen; in se vračajo iz naše države v Italijo.
Novi begunci na našem ozemlju
Djevdelija, 25. dec. Zaradi monar-hofašističnega terorja je pribežalo iz Grčije na naše ozemlje 15. t. m. 224 beguncev iz vasi Notia (okraj Nare-dja). Med begunci je 23 moških, 35 žena preko 40 let, 17 deklet in 129 otrok do 15 let starosti
Prvi januar plačan dela prost dan
Beograd, 26. dec. Na Novo leto 1. januarja 1947. državni uradi, ustanove in državna podjetja ne bodo delali. Delavci, nameščenci in uslužbenci posameznih uradov, ustanov in podjetij bodo dobili za ta dan izplačane svoje redne prejemke.
(Iz predsedstva vlade FLRJ.)
Zmaga demokratičnega bloka na volitvah bo zagotovila Poljski red in mir
V Miktrtajczykovi stranki združena reak cija skuša s pomočjo najetih terorističnih organizacij ovirati izved bo svobodnih volitev
Pomanjkljivosti v železniškem prometu
Moskva, 27. dec. časopis »Kom-somolskaja Pravda« je objavil članek Puhlova, v katerem razpravlja o položaju v Poljski pred volitvami v zakonodajno skupščino. V članku piše med drugim:
V ogorčenem političnem boju, ki ga vodijo, sta se jasno pokazala dva bloka: na eni strani blok 4 demokratičnih strank, na drugi strani pa reakcija z ilegalnimi terorističnimi organizacijami. Demokratične stranke so dosegle pred volitvami velike politične in gospodarske uspehe, imele pa so tudi jasen in določen politični program. Središče, okoli katerega se zbirajo reakcionarni elementi in firma, ki skriva njihovo pravo delovanje, je Mikolajczykova poljska kmečka stranka, katero odkrito podpirajo poljske ilegalne teroristične organizacije, pa tudi Anders, Rackiewicz, reakcionarni katoliški krogi v Poljski in angloamerička reakcija.
Poljska reakcija, ki nima nikabe. ga. programa in ki se skriva za poljsko kmečko stranko, nastopa proti agrarni reformi, proti nacionalizaciji transportne industrije in bankarstva ter proti zunanji politiki vlade narodne enotne»ti. Vsa poljska reakcija v celoti odobrava stališče Mikolajczykove kmečke stranke. Zločinska ilegalna reakcija, ki se skriva za poljsko kmečko stranko, je podvojila svoje delovanje z namenom, da bi za vsako ceno preprečila zmago demokratičnih strank pri volitvah.
London, 27. dec. »News of World« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Capetowna o fašistični aktivnosti v Južni Afriki. Dopisnik opisuje prizor, ki ga je videl prejšnji teden v britanski vojašnici okrog 80 km od Capetowna. V spremstvu visokega državnega uradnika je bila skupina tridesetih ljudi, ki so imeli rumene kravate, črne hlače, na rokavu črne trakove, kar vse so znaki stare nacistične organizacije. V rokah so imeli lesene puške. Moj sopotnik mi je dejal, da so to vsakdanje stvari v tej deželi. V bližini Pretorije sem videl pred 14 dnevi podoben dogodek.
Dopisnik nadalje piše: »Bivši bojevniki so ogorčeni kritiki južnoafriške vlade, ker ni podvzela drastičnih ukrepov, da bi izkoreninila to gibanje. Predstavniki 60 tisoč bivših bojevnikov .so ..poslali generalu Smutsu zahtevo, naj.-se odpustijo iz državne
London, 27. dec. Posebni dopisnik časopisa »Manchester Guardian« javlja, da je misija grške vlade z ministrom Gonatasom na čelu nekaj dni bivala v Solunu. Na vprašanje dopisnika, ali ima grška vlada kakšen načrt za pomoč Egejski Makedoniji po tem, ko bo prenehala delovati UNRRA. je Gonatas odgovoril: »Neredi nimajo nobenega ekonomskega ozadja « Dodal je, »da v nekaterih najsiromašnejših vaseh ni banditov,« bot on imenuje gverilce. Gonatas je trdil, da je prišlo do neredov zaradi tuje propagande in pomoči. V zvezi s tem dopisnik »Manchester Guardiana« piše, da bi bili tnozemsbi dopisniki težko istega mnenja z »Gonatasom glede te zadeve.
Solunske trgovine so na pr. preplavljene z ameriškimi nalivnimi peresi, radijski«.* aparati modela 1646 ter novimi svilenimi kravatami. To kaže, zakaj izkorišča Grčija ameriška posojila. Čeprav*, številni ljudje po vojni želijo priti- do gotovih luksuznih predmetov, je vendar dejstvo, da to blago ne zanima makedonskih kmetov, ki potrebujejo umetno gnojilo za svojo bogato, toda zanemarjeno zemljo, nove hiš» in asfalt za poškodovane ceste.
V navodilu tolovajske organizacije »Wolnosc in niepodleglosc«, ki so ga zaplenili varnostni organi, je ukazano:
1.	Ugotoviti je treba sestavo vo-livnih komisij z ozirom na strankarsko pripadnost članov
2.	Izdelati je treba točen načrt prostorov za volivne komisije.
3.	Ugotoviti je treba točno število vojakov, milicionarjev m varnostnih organov, ki morajo čuvati te prostore in ugotoviti je treba, kako so oboroženi.
Priprave tajnih terorističnih organizacij nimajo samo namena, izvrševati nasilje nad aktivnimi predstavniki demokratičnega bloka, ampak tudi nad volivci, da bi jim vsilili svojo voljo, že sedaj organizira ilegalna reakcija uboje in zasede, napada volišča itd. Večkrat so že tudi napadli in razbili prostore vo-livnih komisij in ubili nekatere njihove voditelje. Vzporedno z vedno večjim nasiljem pa pričenja reakcija nebrzdano gonjo proti demokratičnemu taboru, pri čemer se poslužuje najbolj odvratnih metod laži in klevet, da bi oblatili prvake demokratičnega! bloka in člane vlade. Vse politično in propagandno delovanje reakcije je usmerjeno sedaj nato, da bi oslabilo blok 4 demokratičnih strank. Mikolajczykova stranka ne izbira sredstev, ko skuša oslabiti vezi med delavskimi strankami In kmeti in tako izzvati zmedo v deželi.
službe vsi bivši interniranci nemškega porekla ali tiste osebe, ki so simpatizirale z Nemci, kakor tudi osebe, ki so zavzemale ali še zavzemajo visoke položaje. Poleg tega zahtevajo, naj vlada prepove vse prevratne organizacije. Točnih podatkov o številu bivših internirancev, ki so v državni službi, ni mogoče dobiti, vendar je po izjavi sekretarja legije to število precejšnje in zavzemajo celo najvažnejše položaje v ministrstvih, kot na pr. ministrstvo pošte, telegrafa in financ. Komisija za deportacijo je izpustila na' svobodo skoraj tisoč oseb. Najmanj sto jih je bilo članov nacistične stranke v Nemčiji, drugih sto pa se je prijavilo v začetku vojne, da bi se borili v nemški vojski. Med oproščenimi je tudi Hans Hisseroren, ki so ga pred vojno proglasili za »firerja« Jugozapadne Afrike.
Gonatas, ki je znan kot organizator varnostnih bataljonov za časa nacistične okupacije in inspirator neuspelega antisemitskega gibanja v Grčiji, tamkaj ni priljubljen in delu vladine misije za časa njenega bivanja ni bila izkazana posebno velika pozornost.
Demokratična grška armada vodi uspešen boj proti monarho-fašističnim vladnim silam
Atene, 27. dec. Medtem, ko še nadalje besni monarhofašističnd. teror nad grškim narodom, vodijo oddelki demokratične grške armade uspešen boj proti vladinim silam. Demokratična armada je osvobodila po vesteh United Presa včeraj vas Naraidu pri Serezu. V boju so ubili 4 orožnike.
V današnjih poročilih iz Trikale v Tesaliji je rečeno, da so napadle sile demokratične armade monarhofaši-stične čete v bližini vasi Konaskos. Po poročilih tiska so presekale čete demokratične armade pod poveljstvom kapetana Zesasa, ki operirajo vzhodno od Soluna, telefonske žice v tem kraju. Napadli so tudi oddelek mo-narhofašističnega orožništva v vasi StratonikL
Toda poljska kmečka stranka in reakcija imata pri teh protiljudskih načrtih za nasprotnika demokratične sile poljskega naroda. Enotnost teh sil stalno narašča.
Poljska reakcija, ki jo gmotno podpirajo angloameriški reakcionarni krogi, se z vsemi silami trudi, Aa bi sabotirala volivno kampanjo In povzročila v času volitev demokratičnemu taboru čim večjo škodo. Da je ta boj tako ogorčen, si moramo razlagati z dejstvom, da gre za vprašanje bodočnosti Poljske. Reakcionarji se zavedajo, da jim nudijo volitve v zakonodajno skupščino, ki bodo pomenile preobrat v razvoju poljske države, zadnji legalni po-sku»r da pridejo na oblast s pomočjo demokratičnih fraz poljske kmečke stranke. Oni vedo, da bo zmaga demokratičnih ljudskih sil pri volitvah preprečila njihove spletke in utrdila temelje ljudske demokracije v Poljski. V zadnjem stavku apela, ki ga je poslal blok demokratičnih strank poljskemu narodu, je rečeno:
Samo popolna in končna zmaga demokratičnega bloka na volitvah bo lahko dala Poljski trdno demokratično vlado, mir in notranji red. Odločna in popolna zmaga demokratičnega bloka pri volitvah bo iztrgala iz rok onih, ki, rušijo mir in red, strupeno orožje laži, in omogočila bo narodu, da zbere okoli vlade vse svoje sile za ustvarjalno delo.
Visoko odlikovanje maršala Rokosovskega
Moskva, 27. dec. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je odlikoval maršala Sovjetske zveze Rokosovskega z redom Lenina zaradi njegovih velikih zaslug za državo in oborožene sile ZSSR,
Z zmanjšanjem dobav porurskega premoga ovira Anglija razvoj francoske industrije
Pariz, 27. dec. Reuterjev dopisnik s« ije dotaknil velikega pomanjkanja premoga v Franciji in piše, da ' je vložil francoski narod velike napore v cilju povečanja proizvodnje premoga. Požrtvovalnosti francoskih rudarjev se moramo zahvaliti, da je bila dosežena rekordna raven proizvodnje 2 milijonov ton premoga mesečno, kar so preje smatrali za nemogoče. Omenitj pa moramo, da je Francija leta 1938. pod noitnalni-mi pogoji uvozila iz Porurja povprečno 419.500 ton premoga mesečno, medJtem. ko je dobila meseca septembra tega leta iz Porurja (britansko zasedbeno področje) 178.808 ton, meseca oktobra pa samo 98.083 ton premoga. Zaradi toga občutijo v Franciji kljub naporom francoskih rudarjev veliko pomanjkanje premoga. Gospodinjstva ostajajo brez plina, električni tetk: ukinjajo dvakrat tedensko, železniški promeit je zmanjšan, a v mnogih industrijskih panogah delovni čas skrajšan. Francosko ljudstvo pripisuje krivdo zaradi pomanjkanja premoga politiki britanske vlade v Porurju, ker je uvidelo, da zmanjšuje britanska vlada kontingente premoga iz Porurja na škodo francoskih industrijskih potreb.
Angleži pošiljajo Dance v Grčijo in Palestino
Kodanj, 27. dec. Po vesteh, ki jih je dobil časopis »Land Volk«, pošilja angleško ministrstvo za vojsko one Dance, ki so bili svoj čas določeni za angleško službo v mejah britanskega imperija, v Grčijo in Palestino. Angleški minister za vojsko je odklonil obljubo, da se te enote ne bodo uporabljale za borbo proti grškim partizanom. »Danski prostovoljci — je rečeno — so vznemirjeni in smatrajo, da bi lahko odklonili to posebno obliko vojaške I službe v angleški vojski.«
Beograd, 26. dec. Promet na naših železnicah se je zelo izboljšal v primeri z letom 1945 m v primeri z letom 1939. Ker pa je vedno večja potreba po vozovih, in da bi se povečal promet in povečala zmogljivost nosilnosti, je uvedlo ministrstvo za promet nov način poslovanja — dnevni načrt prevažanja. Pri takem načinu poslovanja je treba imeti popolni pregled premikanja vagonov, da bi se lahko ustvaril dnevni načrt dela v vsaki železniški postaji.
Pri izvajanju dnevnega načrta prevažanja pa je opaziti vrsto nedostat-kov pri izkoriščanju železniškega parka na železnicah.
Radi pregledovanja in ugotavljanja položaja v pogledu nezadostnega izkoriščanja železniškega parka je ustanovil konlroLnd oddelek komisije, katerih delokrog je bila vsa železniška mreža. Naloga komisije je- bila ta, da je popisovala vse vagone na postajah, sekcijah, kurilnicah, delavnicah in na industrijskih tirih in to na dan 25. novembra 1946 in da je spravila ta položaj v sklad s knjigama, iz katerih je razvidno število vagonov. Primerjati je morala prijavo praznih in natovorjenih vagonov z ozirom na načrt prevažanja z dejanskim položajem na posameznih odsekih. Ugotoviti je morala, če sestavljajo šefi postaj dnevni načrt dela na temelju dnevnega. načrta prevažanja. Kotrolirati je morala delo po načrtu prevažanja tako v pogledu sestavljanja načrta, kakor v pogledu njegovega izvrševanja in ugotoviti, kako sodelujejo kurilnice v dnevnem načrtu prevažanja.
Komisije so po opravljeni nalogi dale pismena poročila o položaju, o izdanih ukrepih na licu mesta in o stavljenih uredlogih o ukrepih, ki jih je treba izdati z namenom, da bi se uresničil načnt prevažanja in izboljšanja prometa.
Komisije so ugotovile, da je bilo na dan 25. novembra leta 1946 v času od 9. do 10. ure na železniških križiščih v Beogradu, Niš, Skoplju, Novem Sadu, Vinkovci h. Slavonskem Brodu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu mnogo vagonov neizkoriščenih, da so se vagoni zadrževali približno 55 ur na postajah, kurilnicah, sekcijah in na industrijskih tirih;
da naše železnice zaradi tolikšnega zadrževanja vagonov trpijo izgubo, -ki znaša mesečno okrog 36 milijonov dinarjev.
Vzroki za tako slabo stanje, zaradi česar je trpela država veliko škodo, so naslednji:
Posamezniki načelniki preletnih in transportnih oddelkov železniških uprav in ministrstva so vzdrževali birokratski odnos nasproti delu in nasproti odredbami ministra za promet glede vprašanja načrta prevažanja in izboljšanje valonskega prometa. Promet so v glavnem voditi na stari način s pomočjo pismenih odredb, okrožnic, in razpisov, ki so jih izdajali zunanjim enotam, pri čemer pa niso dajali potrebne pomoči nižjim organom, niti niso izvedli polne kontrole dela glede izvajanja dnevnega načrta prevažanja;
večina šefov postaj železniških križišč ne sestavlja delovnega načrta na temelju načrta za prevažanje, ampak prepušča to delo nižjim organom, medtem, ko so Se sami pogreznili v administracijo in na ta način niso vodili računa o pravilnem izkoriščanju vagonov;
zaradi takega odnosa nasproti vagonom slednji stojijo po več dni, oziroma celo po več mesecev na postajth;
kurilnice, delavnice in sekcije vagone zadržujejo in jih. izkoriščajo po svoji volji;
vagoni se dolgo zadržujejo na industrijskih tirih.
tovorne postaje Beograd, Zagreb, Niš, Rdeči križ, Ljubljana in Novi Sad so primer, kako se ne sinejo graditi poslaje, ker so v takih postajah vagoni izgubljajo in po ne potrebnem zadržujejo. Dovolj je, če se poudari, da se na beograjskih postaji dnevno natovori in iztovori do 180 vagonov, medtem ko v njej leži 1500 do 180Q vagonov, na drugi strani pa stojijo ostale postaje beograjskega križišča neizkoriščene.
Dosedanji sistem dizpozdrijskih postaj, kot postaj za sestavljanje in razstavljanje vagonov, je škodljiv in ne odgovarja načrtu prevažanja.
Zaradi zgornjih vzrokov prometni sektor ni v stanju sestavljati načrt prevažanja za 24 ur naprej.
Poleg omenjenih vzrokov je eden tudi ta, da nekateri uslužbenci zavedno nudijo odpor izvajanju načrta prevažanja in dnevnega delovnega načrta postaj. Tak odnos je otežkočal pravilno delo in privajal do nepotrebnega zadrževanja vagonov po postajah. Kot primer nam lahko služi slučaj šefa postaje Bosanski Brod, kjer je bila postaja zatrpana v trenutku, ko je bilo treba izvršiti načrt preskrbe Bosne in Hercegovine s hrano. Ko pa je komisija sestavila dnevni delovni načrt postaje, se je zmogljivost pretovarjanja povečala od 250 na 450 vagonov.
Kot primer prizadevanja za izboljšanje vagonskega prometa in za ureditev svojih lastnih postaj je treba omeniti šefe postaj Slavonski Brod, Beograd—Donji grad in Alipašin most
Da bi se zgornji vzroki odstranili in da bi načrt prevažanja z dnevnim načrtom omogočil čim večje pOspeše-nje kroženja vagonov, je kontrolni oddelek predlagal naslednje ukrepe: Da se tovorne postaje Beograd, Zagreb-glaviii kolodvor, Ljubljana-potniška postaja, Novi Sad-polniška postaja, Slavonski Brod-pohiiška postaja in Rdeči križ ukinejo kot tovorne postaje in izpremenijo v čiste potniške postaje, pri čemer pa naj bi Rdeči križ, Niš, Novi Sad in Slavonski Brod služiti samo za lokalno natovarjanje in iztovarjanje;
da se dosedanje dispozieijske postaje ukinejo in organlzarajo tehnične postaje z nalogo sestavljanja in razstavljanja vlakov. Te postaje preprečujejo, da bi bruto prehajal ha križišča, ter formirajo vlake po nalogah dnevnega načrta prevažanja;
da se ostale tovorne jwstaje križišč organizirajo za natovarjanje dn izto-varjanje, da se mesta rajonizirajo Jn da se glede natovarjanja in iztovar-janja usmerijo Ha najbiižje križiščue postaje;
da se presežek osebja iz postaj, ki se ukinjajo za tovorni promet, kakor tudi v dispozicijskih postajah, uporabi za tehnične postaje, medtem, ko naj se ostanek dodeli postajam, ki jim osebje primanjkuje;
da se tiri, kretnice in ostalo gradivo s teh postaj uporabi za .izgradnjo novih tehničnih postaj in prog, ki so predvidene z načrtom za leto 1947;
da se ukinejo oni industrijski tiri, na katerih dnevno natovarjanje in iz-
IV. zasedanje
okrajnega ljudskega odbora Ljubijana-okoiica
Po členu 29. zveznega zakona o ljudskih odborih sklicuje izvršni odbor za okraj Ljubljana okolica IV. zasedanje okrajnega ljudskega odbora. Zasedanje bo dne 28. t. m. 1946. v Ljubljani, Magistratna dvorana, Mestni trg 2, z začetkom ob 9. dopoldne.
Dnevni red je naslednji:
1.	Uvodni del zasedanja: a) otvoritev in pozdrav -— b) volitve verifikacijske komisije, izvedba verifikacije in poročilo o tem — c) izvolitev zapisnikarja in overovateljev zapisnika — d) izvolitev delovnega predsedstva.
2.	Poročilo okrajnega poslanca podpredsednika vlade LRS, tov. Ivana Mačka in diskusija k poročilu.
3.	čitanje zapisnika zadnjega zasedanja ter pregled izvedbe sklepov.
4.	Poročilo članov Izvršnega odbora: a) predsednika, b) poverjenika za gospodarstvo.
5.	Diskusija k pome Čilu ter sklepanje o predlogih.
6.	Upravno gospodarska dejavnost KLO.
7.	Poročilo predsednika okrajnega sodišča — diskusija k poročilu.
8.	Izpremembe okrajnega Izvršilnega odbora.
9.	Pregled predlogov in sklepov.
10.	Razne in zaključek.
Udeležba na skupščini je za vse
tov. odbornike obvezna. Zbirališče je že ob pol 9. dopoldne, da se bo zasedanje lahko točno začelo in je potrebno, da vsak prinese s seboj poverilnico.
Dolžnost vsakega ljudskega odbornika je, da se temeljito pripravi s
tovarjanje ne dosega 100 vagonov, ker je manipulacija z vagoni na takih tirih neekonomična;
da se šef postaje postaje Bosanski Brod — Jefto bekuiič suspendira z dolžnosti in izroči javnemu tožilstvu zaradi tega, ker je stalno trdil, da se postaja Bosanski Brod ne more raztrgati, vsled česar je bito ministrstvo za promet prisiljeno prenehati z natovarjanjem hrane za Bosno in Hercegovino; ker .,e odgovornim tovarišem iz vlade LR Bosne in Hercegovine trdil, da bi šlo vse v redu glede pretovarjenja, da pa ni brutta, ker se nalaga; ker se je nepravilno obnašal nasproti komisiji, ki je prišla, da pregleda stanje na postaji;
da se šefa postaj Zagreb-vzhodni kolodvor on Skoplje odstranita z dolžnosti in postaviti na nižjo dolžnost zaradi slabega vodstva postaje, da se pomočnik šefa postaje Lapovo odstavi in postavi na nižjo dolžnost zaradi slabega vodstva postaje v odsotnosti šefa postaje in zaradi nepravilnega obnašanja nasproti komisiji ter podcenjevanja odredb, ki jih je izdalo ministrstvo za promet;
da se zaslišijo in kaznujejo pomočnik šefa postaje Zagreb-zapadni kolodvor in šefi postaj Zagreb-glavni kolodvor, Beograd, Niš, Novi Sad, Vinkovci, Ljubljana, Zemun. Zalog, Ljub liana-šiška in Rdeči križ zaradi nezadostnega prizadevanja giede pravilnega izkoriščanja vagonov. Da se disponenti prometnega sektorja Niš premestijo na nižjo dolžnost zaradi slabega vodstva prometa na svojem sektorju, zaradi slabega povezovanja in onemogočanja dela prometnega sektorja v Skoplju. s čimer so privedli do nepravilnih odnosov med železniškima upravama v Skoplju in Beogradu.
Gotovo število voditeljev prometnih sektorjev in oddelkov železniških uprav je bilo predlagano ministru za promet v kaznovanje zaradi nezadostnega zavzemanja za pespešenje kroženja vagonov ter nezadostnega in nenačelnega prizadevanja za uvajanje delnega načrta prevažanja in dnevnega delovnega načrta v izvršilnih enotah.
Poleg zgoraj navedenih predlogov je kontrolni oddelek podal vrsto drugih predlogov za izboljšanje in ures-in dnevnega delovnega načrta j kij, ničenje realnega načrta prevaža :ja kakor tudi za ureditev železniškega prometa sploh,
(Iz kontrolnega oddelka ministrstva za promet FLR.t.)
predlogi in diskusijo 0 vseh gospodarskih in upravnih problemih okrajnega, kakor krajevnih ljudskih odborov. Neopravičeni izostanek se bo obravnavalo na zasedanju.
Preskrbljeno je tudi za prehrano.
Smrt fašizmu — svobodo narodu.
Predsednik: Škraba Matija, s. r.
Prispevek za Rdeči križ pri potovanju po železnici
Zakon o jugoslovanskem Rdečem križu določa, da se v Tednu Rdečega križa«, ki bo trajal od 31. decembra 1946. do vštetega 6. januarja 1947. leta, pobira razen redne cone za vožnjo vsakega potnika še prispevek 1 dinar za vsakih začetnih 106 din vozne cene. Ta prispevek ne bo treba plačevati samo pri naslednjih voznih listi;ih: splošnih v naprej plačanih listkih, tedenskih in mesečnih voznih listkih kreditiranih voznih listinah, pri doplačilih v viaku in pri per črnskih listkih.
Na vseh drugih voznih listkih se bo za plačano vsoto prispevka na zadnji strand voznega listka prilepilo us'rez-no število znamkic Rdečega križa.
Znamkice bodo prišle v promet 31. decembra 1946. ter se bodo prodajale in uporabljate na vseh železniških postajah v državi do vštetega 6. januarja leta 1947.
(Iz oddelka za finance ministrstva za promet št. 88.491'46).
Brazilska vlarte j?. imenovala svojega poslanika v Beogradu
Beograd, 27. dec. AFP poroča: Predsednik Brazilije general Dutra je imenoval za opolnomočenega poslanika Brazilije v Beogradu brazilskega generalnega konzula v Ženevi g. Ri.beira Dakuta.
V Južnoafriški uniji neovirano organizirajo in vežbajo nacifašiste
Grška vlada kupuje v Ameriki luksuzno blago, grško ljudstvo pa ne more dobiti niti najpotrebnejših stvari
KULTURNI PREGLED
M brstom opere „Veronika Deseniška“
la razgovora z njenim skladateljem dr. Danilom Švaro
Motiv Celjskih grofov in Veronike Deaemške posebej je bil v naši in tudi hrvatski književnosti, zlasti dramatski, že večkrat obdelan. Glasbeno obdelavo tega motiva pa bomo dobili prvič v »Veroniki Deseniski«, operi dr. Danila Švare, ki jo bodo te dni krstili v našem gledališču. Pred premiero je odgovoril skladatelj na nekaj vprašanj o nastanku opere, o nje-
. riktefeuelj dr. Danil» Švara
nem besedilu, glasbi in o pripravah za uprizoritev.
Kaj vas je nagnilo k tenu, da ste se lotili opere iz naše domače preteklosti in kje ste našli besedilo zanjo?
že po prvi operi, »Kleopatri«, ki sem jo napisal 1937. leta, sem imel namen komponirati opero na sloveni sko besedilo. Župančičeva »Veronika Deseniška« me je mikala že od vsega začetka, napisal sem sam libreto po Župančičevi tragediji in ga predložil pesniku. Uvidela pa sva oba, da je konec prediričen, opera je bila tudi brez zbora in bi njen odrski učinek prav gotovo ne bil adekvaten drami. Potem sem našel Tomičevo dramo »Veronika Desenička«, ki je bila na Hrvatskem zelo mnogo igrana. V njej se dogaja zadnje dejanje pred sodiščem v Celju in to sem porabil za prireditev množičnega prizora, v katerem ljudstvo aktivno sodeluje in tudi brani Veroniko proti Hermanu. Besedilo prvega in drugega dejanja je zvggte Žup^nčjčeveinu, v tretjem dejanju je okvir fantičev, razgovor me4 sjnom jn očetom pa, po Župančiču, medtem ko je zadnje dejanje popolnoma po Tomič u.
Katere so glasbene značilnosti nove opere ?
Pri tako tipičnem slovenskem tekstu je treba glasbo približati našemu občutju. Stil je, tako molodično kot harmonično, drugačen kot pri »Kleopatri«, kjer je eksotično obeležje zahtevalo temu primerno melodiko. Hotel pa sem predvsem z melodijo izraziti nastrojenje in občutje, daije pa tudi melodijo tako zapisati, da bo za pevce pevna in hvaležna. To je pri moderniji operah najtežji problem, ker harmonija ne leži, ampak se kalejdoskopsko spreminja skoraj z vsakim taktom. Kompozicija mi je šla zelo naglo od rok. Začel sem julija 1939 in že do konca avgusta končal dve dejanji. Ostalo sem dovršil šele po večletnem presledku, tako da je bil vmes krst moje prve opere, »Kleopatre«.
V glasbi se poslužujem nekaterih vodilnih motivov, ki jih večkrat ponavljam in preobrazujem, kot to zahteva situacija. Melodika iste osebe se z njenim psihološkim razvojem močno spreminja. Tako zraste na primer pri Veroniki do zadnjega dejanja čisto nov človek in je tudi v zadnjem dejanju, pred sodnijo, izraz pevke adekvaten njenemu notranjemu obupu in razdvojenosti. Herman pa, ki je ostal enkak, ima isto melodiko v vsej operi. Friderik je posebno v prvem dejanju zelo lirično gastrqjen is zraste v tretjem dejanju, v speru z očetom, v ostro dramatiko. Jelisava ima samo v drugem dejanju sceno, v ka-Jteri preživi va} tragedijo vagane is
zapuščene žene. To dejanje, ki ga je naša Opera izvajala že letos spomladi ob Prešernovem tednu, zraste iz mehkega vzdušja, konča z umorom Jeli-save in ima vse registre človeškega doživljanja.
Kaj sodite o pripravah za uprizoritev?
Opero dirigiram sam. S pripravami za uprizoritev, ki gredo že h koncu, sem zadovoljen. Najbolj sem se bal študija solističnih vlog, vendar so se vsi hitro znašli in je večina naštudirala svoje vloge v rekordnem času. To velja zlasti za Betetta (Herman) in za Francla (Friderik)! Heybalova poje Veroniko in ima seveda najtežjo in tudi najrazsežnejšo vlogo, ki jo spremeni iz mladega dekleta v ljubeče dekle, srečno ženo in nesrečno žrtev Hermanovega samoljubja. Podaja jo glasovno in igralsko samozavestno. Od pevcev sta s svojimi vlogami najbolj zadovoljna Franel in Karlovčeva (Jelisava). Efektne, a manjše partije pojejo še Kogejeva (teta) in Korošec (oče Veronikin) teF Smerkolj in Janko kot predsednik sodišča in knez Blagaj.
Zboru, ki ga vodi Hanc, je prihranjeno zadnje dejanje. Mcderno pisan zbor je najteže izvedljiva veja sodobne glasbe, že modema homofonija je težka, polifonija pa zahteva od zbora izredno visok nivo. Naš zbor je svojo nalogo zelo zadovoljivo rešil, rešil pa je tudi nalog», ki mu jo je postavil režiser šest, da namreč aktivna posega v dejanje, v začetku nastopa ptališče Hermanovega nasilstva, star-
ke pa vplivajo na javno mnenje in zbor pridobe za pravično stvar.
Režijsko in scensko je rešil prof. šest velike zahteve tega dela. »Veronika Deseniška« je njegova 250. režija.
Orkester je tudi v operi težak problem. Stara opera se je posluževala zelo skromnih orkestralnih sredstev. Da je napisal Rossini svoje »Brivca« v treh tednih, je vzrok največ v tem, da je bila instrumentacija zelo enostavna, s tem pa tudi redka in ni pevca skoraj nikdar preglasila. V modernem barvitem orkestru je vsaka še tako oprezno rabljena akumulacija instrumentalnih skupin že riskirana. Ni mi povsod uspelo, da bi se pevec brez napora dvignil nad orkester, vendar sem upošteval akustiko našega gledališča, ki je zaradi majhne zgradbe slaba. Zato sem več mest, ki bodo pri nas morda' premočna V orkestru, pustil neretpširana. .
Končno sodbo o mojem dein pa bodo povedali stFokovnjaki pa krstni predstavi, ki bo v nedeljo zvečer.
Slovaška gledališča
Po osvoboditvi Slovaške so se razen gtalnega državnega gledališča v Bratislavi obnovila tudi gledališča v Kožicah, ki so bile med vojno okupirana po Madžarih, Turč. gv. Jd&rr tin«, Prešovu ter Že ego v sami Ustavi- Tbtikšsaga ramah* gtadalri Ške umetnosti ?S kulturne dejavnosti fftab Sldvaki Se niso doživeli, Danes imaje Sleva^ Sag drfeysa gtedaü,
šča in eno komorno v Turč. Sv. Mar. tinu. Dočirn izvaja to poslednje to ono v Prešovu samo dramska dela, ima novoustanovljeno narodno gledališče v Košlcah tud; opero in opereto. Krasna stavba prekaša po lepoti in obsegu celo veliko bratislavsko gledališče. Drama ima ta čas na spore, du Eftimijsvo dramo »človek, ki je videl smrt«. Gorkega »Vasjo željez-novo« ter Greguševo »Zračno piščal«. Opera pa izvaja Smetanovo »Prodam no nevesto« in Puccinijevo »Madaiue Butterfly«.
Centralno gledališče Slovaške je v Bratislavi. Da bj se dvignila umetniška raven, so opustili opereto, zastavili pa vse sile za dvig operne to dramske umetnosti. Edino gledališka stavba sama precej ovira delo obeh ansamblov; »ato je vodstvo Drame ustanovilo še drugi dramski ansambel, ki bo igral v novih, majmoder-neje preurejenih prostorih, kjer je bil svoječasno kinematograf. To gledališče se imenuje Nova scena SND (Nova scena slovaškega narodnega gledališča). Dočim bo Drama predvajala še naprej komade težje dramatske zmogljivosti in to v glavni zgradbi, bo Nova scena uprizarjala predvsem igre veselega značaja, vendar v okviru resnega umetniškega stremljenja, k; ne bo rušilo kvalitete. O tem pričata tudi prvi uprizoritvi ghakespeapove komedije »Ukročena trmoglavka« m Gogolja v« »ženitev«,
/
Uredba o izvajanju socialnega zavarovanja
(Nadaljevanje)
Pravica do rente kakor tudi do pokojnine
Ce uživalec osebne rente (nezgodne) doseže tudi še pravico do osebne pokojnine, oziroma če uživalec osebne pokojnine doseže pravico do osebne rente, se mu zmanjša pokojnina za dve tretjini zne»ka rente. Ce sta ti dve tretjini večji od pokojnine, se izklačuje samo renta. Renta in zmanjšana pokojnina ne smeta skupaj presegati 99 % osnove za rento oziroma osnove za pokojnino, upoštevajoč večjo osnovo. Ce pa zavarovanec istočasno doseže pravico do osebne rente in do osebne pokojnine, mu pripada samo ena dajatev, in sicer tista, ki je večja. V tem primeru počiva njegova pravica do manjše rente al; do manjše pokojnine in se zopet prizna, če preneha priznana re.nta ali pokojnina ali se zmanjša pod vrednost pravice, ki je počivala.
Ustavitev rente oziroma pokojnine
Izplačevanje rente ali pokojnine se ustavj za dobo, za katero je uživalec obsojen na izgubo pravice do dajatev iz socialnega zavarovanja in kadar prestaja kazen odvzema progto-eti preko enega meseca. Pridržani obroki rente ali pokojnin se pozneje ne morejo izplačevati, pač Pa se za ta čas izplačuje njegovi rodbini renta ali pokojnina do višine rodbinske rente oziroma pokojnine.
Ce %re uživalec v inozemstvo, se ustavi izplačevanje rente oziroma pokojnine do njegove vrnitve. Ce se vrne v enem letu na stalno bivanje v Jugoslavijo, se mu izplačajo zadržanj obrokj rente oziroma pokojnine, če rje uživalec odšel v inozemstvo po službeni potrebi ali zaradi zdravljenja, šolanja ali kakega drugega opravičenega razloga.
Ce je uživalec tuji državljan in se za stalno vme v državo Svoje pripadnosti, se mu ustavi renta oziroma pokojnina, če dotična država z našimj državljani enako ravna.
Uživalcu rente ali pokojnine, ki zaradi preselitve v inozemstvo izgubi pravice do rente alj pokojnine, se lahko na njegovo zahtevo izjplača odpravnina v znesku triletne rente oziroma pokojnine.
Oskrba v zavodu in zdravljenje
Uživalca trajne rente, kakor tudi uživalca trajne invalidske jn starostne pokojnine, lahko Državni zavod za socialno zavarovanje pošlje na račun njegove rente alj pokojnine z njegovo privolitvijo v invalidski dom alj sličen zavod za onemogle, v katerem uživa popolno oskrbo.
Ce se uživale rente oziroma pokojnine brez opravičenega razloga ne odzove pozivu na zdravniški pregled oziroma če se ne podvrže določanemu zdravljenju ali odredbam, izdanim zaradi njegove usposobitve za clelo, mu. lahko Državn; zavod za socialno zayarovanjö odreče rento oziroma invalidsko pokojnino bodisi deloma alj v celoti, in to za dobo, dokler ne zadosti pozivu k pregledu oziroma dokler se ne podvrže določenemu zdravljenju ali izdanim odredbam zaradi njegove usposobitve za deio.
Uživanje več pokojnin
Ce kdo prejema več pokojnin od v®č prejšnjih nosilcev socialnega zavarovanja, je treba od 1. januarja 1947 vse pokojnine preračunati v eno Pokojnino na ta način, da »e vsaka posamična pokojnina poveča na tisti znesek, ki bi ga zavarovanec prejemal, če bi bil zavarovan za ves čas pr; tistem nosilcu zavarovanja. Nato se dobljeni zneski zmanjšajo v sorazmerju s časom, ko je bil zavarovanec zavarovan pri posameznem nosilcu zavarovanja glede na skupen čas zavarovanja pri vseh nosilcih zavarovanja Vsota tako izračunanih posameznih zneskov predstavlja skupni znesek kapojni-ne, ki jo rje treba od 1. januarja 1947 izplačevati upravičencu.
Ce ima oseba, ki prejema pokojnino od države, pravico tudi do pokojnine cd nosilca socialnega zavarovanja, se izračuna višina pokojnine iz socialnega zavarovanja na ta način, da se k času, ko je bila taka oseba zavarovana pri nosilcu socialnega zavarovanja, odajo leta državne službe jr. se od tako določene pokojnine odbije znesek državne pokojnine.
Pogrebnina
V primeru smrti zavarovanca pripada pogrebnina zakonskemu drugu. če pa tega ni, drugim članom rodbine ali tretjim osebam, ki so poskrbeel za pogreb. V primeru smrti zakonskega druga, roditelja ali otroka zavarovanca, pripada pogrebnina zavarovancu. Pogrebnina ne pripada, če ima pooblaščena oseba pravico do pogrebnine od delodajalca umrlega zavarovanca v enakem ali večjem znesku. Kadar je pogreb zavarovanca ah njegovega rodbinskega člana oskrbel kdo drug. mu pripada povračilo dejanskih stroškov do zne-ska pogrebnine. Ce znašajo stroški pogreba manj kakor pogrebnina, se izplača razlika zavarovančevi rodbini oziroma samemu zavarovancu.
Pogrebnina za umrlega zavarovanca znaša tridesetkratnj znesek osnove za denarne dajatve iz bolniškega zavarovanja, ne more pa znašati manj. kakor znaša dvajset-kratni znesek normirane srednje mezde nekvalificiranega odraslega delavca. Za umrlega člana rodbine znaša pogrebnina:	za zakonskega
druga, roditelja aii otroka, starega nad 14 let petnojstkratni znesek osnove za denarne dajatve iz bolniškega zavarovanja, za otroka pod 14 let pa osemkratni znesek. Ce umrje uživalec osebne pokojnine, znaša pogrebnina dvakratni znesek njegove mesečne pokojnine, vendar ne sme bit, večja od zneska njegove pokojninske oanove.
Rodbinska renta
Ciancm rodbine zavarovanca, ki umre zaradi posledic nezgode pri delu, pripada pravica do pogrebnine in pravica do rodbinske rente. Pravico do rodbinske rente imajo:	a)
vdova, stara nad 40 let, mlajša pa samo tedaj, če ima otroke, ki niso starejši od 14 let ali pa če je sama zaradi onemoglosti nesposobna za delo; b) vdovec, ki ga je zaradi onemoglosti vzdrževala žena, in sicer dokler traja onemoglostim dokler je navezan na vzdrževanje iz rente;
c)	zakonski, nezakonski in pred nezgodo posvojeni otrok, kakor tudi pastorek, vsi do dopolnjenega 17. leta starosti, oziroma do 23. leta, če se otrok šola in če nj sam zavarovan po tem zakonu; č) zavarovančevi starši, če so onemogli ali če so starejši od 65. lot in jih je umrli zavarovanec vzdrževal, kolikor že samj ne uživajo rente ali pokojnine iz socialnega zavarovanja, vendar samo v primeru, kadar je skupni znesek mesečne rente zakonskega druga in zavarovančevih otrok manjši od zneska polne rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu.
Pravica do vdovske rente traija do smrti vdove, vendar preneha, če se omoži. Renta vdove ozJroma vdovca znaša polovico polne rente, k, bi pripadala umrlemu zakonskemu drogu. Otroška renta znaša za vsakega posameznega otroka eno četrtino polne rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu, skupni znesek otroštvih rent. ki se plačujejo polez vdovske rente, pa ne sme presegati polovice zneska polne rente, ki bj pripadala umrlemu zavarovancu . Renta za otroke brez staršev (sirote) znaša za eno siroto polovico polne rente, za vsakega nadaljnjega pa po eno četrtino polne rente, ki bi pripadala umrlemu .zavarovancu; vendar skupni znesek rente za sirote ne sme presegati zneska polne rente. Renta posameznega roditelja isme znašati največ eno četrtino polne rente, ki bi pripadala umerlemu zavarovancu.
Ce zavarovanec, ki uživa delno rento, umre za posledicami nove delovne nezgode, se določi njegovim rodbinskim članom renta po osnovi, po katerj je bila odmerjena prejšnja renta. Ce pa je osnova za odmero rente ob novi nezgodi večja, se odmeri nova renta po tej osnovi.
Rodbinske pokojnine
Pravico do rodbinske pokojnine imajo: a) vdova, stara nad 40 let, mlajša Pa samo te d ali, če ima otroke. ki niso starejši od 14 let, ali če je sama zaradi onemoglosti nesposobna za delo. Pravica na vdovsko pokojnino traja do smrti vdove.
Zvezna vlada je na predlog ministra za zunanjo trgovino .izdala uredbo o Trgovinski zbornici FLRJ (zvezni Uradni list 20. t. m.). Po tej uredbi se za pospeševanje gospodarskih, predvsem pa trgovinskih zvez naše države z inozemstvom ustanovi Trgovinska zbornica FLRJ v Beogradu, z območjem, ki obsega celotno ozemlje FLR Jugoslavije. Naloga te Trgovinske zbornice je, vzpostavljati in vzdrževati poslovne in družbene zveze z inozemskimi trgovinskimi in drugimi gospodarskimi organizacijami, sodelovati pri organiziranju mednarodnih vzorčnih sejmov doma in pri udeležbi na inozemskih sejmih in razstavah, sodelovati pri propagandi zunanje trgovine FLR Jugoslavije in upravljati druge zadeve, ki ji bodo poverjene s posameznimi zakoni, uredbami in pravilniki.
Redni člani zbornice so podjetja s sedežem v naši državi, ki se v večjem obsegu bavijo s posli zunanje trgovine, kakor tudi ustanove in organizacije, ki so neposredno zainteresirane na pospeševanju naše zunanje trgovine. 0 sprejemu v članstvo odloča predsedstvo zbornice na zahtevo podjetja, ustanove oziroma organizacije. Zoper odločbo o zavrnitvi sprejema je dopustna pritožba na svet zbornice, na zahtevo uodjetja, ustanove oziroma organizacije. Zoper odločbo o zavrnitvi sprejema je dopustna pritožba na svet zbornice., zoper odločbo sveta pa na zbor zbornice. Zbornica ima tudi častne in dopisne člane, ki jih izvoli zbor zbornice.
Najvišji organ zbornice je zbor, na katerem imajo pravico udelažbe vsi redni in častni člani. Redni zbor se vrši vsako koledarsko leto, izredno sklicanje zbora pa lahko zahtevajo svet zbornice, ministrstvo za zunanjo trgovino, nadzorstveni odbor in ena tretjina rednih članov. Zbor sklepa o statutu, delovnem načrtu in letnem proračunu zbornice, ugotavlja letne zaključne račune, voli svet zbornice in nadzorstveni odbor, nadzira njihovo delo in lahko odpokliče svet in nadzorstveni odbor. Statut potrdi minister za zunanjo trgovino.
Svet zbornice sestoji iz 30 članov, ki jih izvoli zbor za tri leta izmed rednih članov. Ta svet vodi celotno delo zbornice, odobri predlog statuta, predlog delovnega načrta, letnega proračuna in letnih zaključnih računov ter izvoli in odpokliče predsedstvo zbornice in glavnega tajnika.
Izvršilni organ sveta pa je predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in 3 člani. To predsedstvo se volj za eno lolo in se sestane najmanj enkrat v mesecu. Predsedstvo odloča o vseh vprašanjih, ki ne spadajo v izključno pristojnosti drugih organov zbornice, in skrbi za izvršitev odločb zboFa in sveta zbornice.
Predsednik vodi izvršitev nujnih odločb. Za opravljanje tekočih zadev pa ima zbornica svojo upravo, ka jo vodi glavni tajnik.
Nadzorstveni odbqr, ki nadzira materialno in finančno poslovanje zbornice, izveli zbor za 3 leta izmed svojih rednih članov Splošno nadzorstvo nad zakonitostjo dela zbornice pa ima minister za zunanja trgovina, ki sme v raku 30 dni zadržati alj razveljaviti
vsako odločbo, ki jo sklene zbor, svet
vendar preneha, če se ccnoži; b) vdovec, ki ga je zaradi onemoglosti vzdrževala žena, dokler traja ta onemoglost in dokler je navezan na vzdrževanje; c) zakonski, nezakonski in pred onemoglostjo zavarovanca posvotjeni otrok, kakor tudi pastorek. vsi do dopolnjenega 17. leta starosti oziroma do 23. leta. če se otrok šola in če sam nj zavarovan po lem zakonu.
Ce za umrlim zavarovancem, ki je dosegel predpisani staž za rodbinske pokojnine, niso ostali niti zakonski drug nitj otroci, kj bi imeli pravico do pokojnine, pripada siromašnim staršem umrlega zavarovanca, če jih je on vzdrževal, odpravnina v višini 5 % skupnega zaslužka umrlega zavarovanca v zadnjih 5 letih zavarovanja.
Ce v 3 letih po prenehanju pokojninskega zavarovanja umre zavarovanec, ki ni dosegel predpisanega staža za rodbinske pokojnine, pa ima najmanj 3 leta pokojninskega zavarovanja, pripada preostalemu zakonskemu drugu, lej izpolnjuje pogoje za pravico.do vdovske alj vdov čeve pokojnine, odpravnina v znesku 5 % skupnega zaslužba umrlega zavarovanca v vsej dobi njegovega zavarovanja. Ce za umrlim zavaro-vancem m ostal zakonski drug, kj bi imel pravico do odpravnine, pripada ta odpravnina otrokom zavarovanca, kj izpolnjuje pogoje za otroško pokojnino.
Vdove, kj so po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju imele pravjco do triletne vdovske podpore,
imajo od 1. januarja 1947 pravico do vdovske pokojnine po predpisih novega zakona, če imajo ha dan 1. januarja 1947 pogoje za vdovsko pokojnino po novcm zakonu. Če vdova na dan 1. januarja 1947 še uživa vdovsko podporo, se ji začne namesto vdovske podpore izplačevati vdovska pokojnina.
Pokojnina vdove oziroma vdovca znaša polovico pokojnine, kj jo je umrli zakonski drug užival oziroma bi mu ob smrti pripadala. Otroška pokojnina za vsakega otroka znaša eno četrtino pokojnine, ki jo je umrli roditelj učival oziroma bi mu pripadala. Skupni znesek otroških pokojnin, ki se izplačujejo poleg vdovske, pa ne sme presegat; polovične pokojnine, ki jo i« užival umrli roditelj oziroma bj mu pripadala. Pokojnina za sirote znaša za eno siroto polovico, zu vsako nadaljnjo siroto pa eno četrtino pokojnine, ki jo je umrli roditelj užival oziroma hi mu pripadala. Skupni znesek pokojnine sirot pa ne srne presegati zneska pokojnine umrlega roditelja.	(Konec sledi)
ali predsedstvo zbornice, če je v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi; razpustiti sme svet, predsedstvo in vse odbore zbornice, če se prepriča, da delajo v nasprotju z zakonom, uredbo ali statutom. V takem primeru se morajo nove volitve teh organov izvršiti v 2 mesecih.
Dohodki zbornice so članski prispevki, pristojbine za potrdila in usluge. ki jih zbornica daje interesentom, dohodki zborničnih ustanov .prireditev in publikacij in državno dotacije. Letni proračun, višino članskih prispevkov in pristojbin ter zaključne račune odobri minister za zunanjo trgovino v sporazumu z ministrom za finance.
Pri Trgovinski zbornici FLRJ se lahko ustanovita zunanje trgovinsko razsodništvo in pomorsko razsodništvo, ki rešujeta spore trgovske narave, ki nastanejo iz zunanjetrgovinskega prometa med domačimi in inozemskimi organizacijami, ustanovami in podjetji, kakor tudi spore, ki nastanejo v pomorskem prometu v inozemstvu (izpolnitev pogodb o pomorskem prevozu, uporaba pomorskih tarif, zavarovanje plovnih objektov in tovo-ra, agenturski posli v zvezi s pomorskimi prevozi, prevoz po konosmanu, nagrade za medsebojno pomoč plovnih objektov, spori zaradi trčenja plovnih objektov, in zaradi škode, ki jo povzročijo plovni objekti na pristaniških napravah itd.). Ta razsodlšča_ rešujejo spore med strankami samo, če je njuna pristojnost dogovorjena s pismeno pogodbo. Odločbe teh razsdišč imajo med strankami moč pravomoćnih sodb domačih rednih sodišč in zoper nje ni pritožbe. Nadaljnje določbe uredbe se nanašajo na ustroj in poslovanje zunanjetrgovinskega in pomorskega razsodišča.
Ko dobi veljavo ta uredba, imenuje je minister za zunanjo trdovino pripravljalni odbor zbornice, da najpozneje v 2 mesecih skliče ustanovni zbor za izdajo statuta zbornice ter za izvolitev sveta zbornice in nadzorstvenega odbora.
Reorganizacija poslovanja Trboveljske premogokopne družbe
Trboveljska premogokopna družba, ki je postala po zakonu o nacionalizaciji podjetij obč. ljudska last, se po odredbi zveznega ministra za rudarstvo s 1. jan. 1947 v svojem poslovanju reorganizira takole: Ves komercialni, administrativni in tehnični posel preide s tem dnem na novo osnovane samqstojne edirUce in to:
1.	Zasavski premogovniki v Trbovljah, ki obsegajo dosedanje rudnike Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ta Laško ter apnenice Zagorje in Zidani most.
2.	Premogovnik Senovo (prej Raj-henburg).
3.	Premogovnik Kočevje.
Te tri enote so odslej direktno po, drejene Glavni upravi za premog pri zveznem ministrstvu za rudarstvo v Beogradu.
Cementarna Trbovlje posluje od 1, jan. 1947 dalje samostojno po db rektivah Glavne uprave za cemegt pri zveznem ministrstvi za iadustri-
Ustanovitev Trgovinske zbornice FLRJ
jo v Beogradu ter se enako tudi pro.
dajni oddelek za cement, ki je do-sedaj posloval v Ljubljani pri Trboveljski premogokopnj družbi, preseli s 1. jan. 1947 na sedež cementarne v Trbovljah.
Telefonske številke novo osnovanih uprav bodo naslednje:
Zasavski premogovniki Trbovlje: Trbovlje: št. 51 direktor,, št 52 komercialni oddelek za premog, št. 54 personalni oddelek, št. 55, 1. in 2. telefonska centrala, ki ima prav tako zvezo z vsemi oddelki.
Cementarna Trbovlje: št. 4 uprava cementarne, št. 53 prodaja m knjigovodstvo.
Premogovnik Senovo:	uprava:
Senovo št. 1, odpravništvo premoga: Rajhenburg št. 5.
Premogovnik Kočevje:	uprava:
Kočevje št. 9.
Imenovana tri premogovna podjetja bodo imela vsaka svoj bančni račun pri Denarnem zavodu Slovenije — Centrali Narodne banke Ljubljana: isto velja za cementarno Trbovlje.
Brzojavni naslovi:	Zasavski pre-
mogovniki Trbovlje (za premog in apno); Premogovnik Senovo; Premogovnik Kočevje; Cementarna Trbovlje (za cement).
Vse obveznosti nasproti Trboveljski premogokopni družbi, nastaie dc 31. decembra 1946 (za premog, apno in cement), so plačljive na dosedanji način pri družbi v Ljubljani, Gledališka ulica st. 14-16, kjer bo ostal do nadaljnjega začasni upravitelj s potrebnim osebjem. Ta uprava bo obravnavala vse zadeve, ki se nanašajo na poslovanje do 31. XII 1946 in posle, ki se nanašajo na Trboveljsko premogokopnj družbo kot tako. Poleg tega bo nabavn; oddelek (obratni material in les) Trboveljske premogokopne družbe do svoje združitve z Rudarskim nabavnim in prodajnim podjetjem posloval še nadalje v dosedanjih prostorih in na dosedanji način. V Ljubljani se bodo do nadaljnjega izplačevale pokojnine vsem onim upokojencem Trboveljske premogokopne družbe, ki so jih doslej prejemali pri blagajni.
Telefonske številke Trboveljske premogokopne družbe, kolikor še ostane v Ljubljani, Gledališka ulica 14 in 16, so naslednje: upravnik m tajništvo:	42-64, personalni odsek:
49-10, knjigovodstvo ih blagajna: 49-60, nabavni oddelek:	material:
48-96 — les: 48-46.
TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA
Več premoga našim železnicam!
To je bilo delovno geslo naših rudarjev v enodnevnem tekmovanju
Pozivu Glavne uprave rudnikov v Beogradu, ki je pod geslom »Več premoga našim železnicam« pozvala na udarniško delo, so sc odzvali tudi vsi slovenski rudarji.
V enodnevnem tekmovanju, ki so ga navdušeno izvedli rudarji vseh slovenskih rudnikov, je dosegel najboljše uspehe rudnik Laško-Huda Jama, kjer so rudarji v treh delovnih izmenah za 113,(15 "/o prekoračili proizvodne obveze. Rudnik Zabukovec je presegel proizvodno nalogo v enodnevnem tekmovanju za 111 u/u,'Kočevje za KIJ0/«, Senovo za 87,05%> in Zagorje za 70 °/o.
Trboveljski rudarji so enodnevno tekmovanje povezali z enomesečnim deeemlirskim tekmovanjem. Tekmovali so za izpolnitev obveze, v kateri so ob priliki nacionalizacije trboveljskega rudnika obljubili maršalu Titu za 3 u/o povečati proizvodnjo. Na enodnevnem tekmovanju za »Več premoga našim železnicam« so za 57 °lo presegli proizvodnjo nalogo, s čimer so obenem prekoračili predvideno de-ccmbersko delovno normo. Zapadni revir jo presegel proizvodno nalogo v primeri z novembrsko produkcijo za 65,64 “/o. Vzhodni revir, kjer so znatno težji delovni pogoji, je povečal
produkcijo za 25,26 "/o. V revirju Dobrna so presegli normo za 122,5 •/». v Hrastniku ob priliki enodnevnega tekmovanja za 48,03®/s in rudnik Pečovnik za 40 °/o.
Velenjski rudarji zaradi požara, ki jo nenadoma nastal v rudniku, v enodnevnem tekmovanju niso mogli sodelovati.
V Hercegovini je obnovljenih 3600 hiš
Lani in letos je bilo v Hercegovini obnovljenih 3600 porušenih hiš. Pri obnovi je največ pomagalo ljudstvo samo s prostovoljnim delom, prav tako so ljudske oblasti storile vse, da bo Hercegovina, ki je bila tako opustošena v osvobodilnem boju, čim prej obnovljena. Na področju Hercegovine je bilo ustanovljenih 5 tehničnih baz.
V Zagrebu rešujejo stanovanjsko krizo
V stanovanjskem naselju železniške kolonije v bližini Maksimira, kjer bo prostora za najmanj 500 stanovanj, so bile te dni dograjene prve štiri hiše s 24 stanovanji. Stanovanjski odsek tretjega rajona jih je nemudoma dodelil družinam z več otroki.
Fizkultura in Šport
Madžarski nogometaši v Ljubljani
Reprezentanci madžarskih in slovenskih železničarjev sta igrali neodločeno 3:2 (0:1)
Za božič je gostovalo v Jugoslaviji nogometno moštvo madžarskih železničarjev. Prvj dan je igralo v Ljubljani z re«; prezentanco slovenskih železničarjev, na Štefanovo pa je bjia njih nasprotnik zagrebška »Lokomotiva«. Tekma v Ljubljani se je končala neodloče-no 2:2. kir lahko štejemo za lep uspeh slovenskih železničarjev.
Reprezentanca madžarskih železničarjev je sestavljen;» iz nogometašev, kj so po večini že sodelovali y prvorazrednih mo-štvjh jn zdaj z uspehom zastopajo .madžarski nogomet v inozemstvu. Rezultati, ki so jih v zadnjem času zabeležili v tekmah z najboljšimi evropskimi moštvi, so zavidljivi. Tudi v Ljubljani so pokazali, da nimajo zastonj slovesa izvrstnih nogometašev. Reprezentanca madžarskih železničarjev je sestavljena iz krepkih in postavnih igralcev, ki vsi dobro obvladajo tehniko nogometne igre, poleg tega pa se odlikujejo po brzini in povezani skupni igri. Kljub temu. da Je moštvo fizično zelo močno, igra vseskozi fair.
Slovenske železničarja je zastopalo v tekmi z Madžarj v glavnem moštvo bivšega ljubljanskega »železničarja«, ki je. bilo ojačeno s tremi igralci iz Maribora. Nastopili so v naslednji postavi: Oblak, Müller, Rafolt. Raiminger, Pilej, Čebulj, štadler (Klančnik), Brodnik. Lazar, Osreč-ki Kozmelj. Enajstorica je zaigrala tako. kakor smo od nje pričakovali. Res da je bila tehnično nekoliko slabše nicštvo, zato pa so ta nedostatek nadoknadili s požrtvovalnostjo in veliko voljo do uspeha. Vsj igralci so po svojih najboljših močen prispevali k dosegi neodločenega rezultata, ki je vsekakor časten za slovenske železničarje.
Tekma je bila vseh 90 minut živahna. Tempo je bil izredno hiter. Obojestranski napadi so se bliskovito menjali, tako da je bila žoga zdaj pred vrati Madžarov, zdaj pred domačim golom. Prvi uspeh je dosegla v 20. minuti reprezentanca Slovenije po Brodniku in pri stanju 1:0 sta šli moštvi na odmor. Po zamenjavi prostorov so Madžari v 5. minuti izenačili in dobrih 1Q minut nato pr.«višali razliko na 2:1 v njdhovo korist. V 24. minuti je za slovenske železničarje dosegel drugi gol Osrečki in tekma se je končala z rezultatom 2:2. Scdnik Erlich je bil prav dober.
Igra med reprezentancama madžarskih in slovenskih železničarjev je med ljubitelja nogometa vzbudila precej zainima? nja. Kljub precej hladnemu vremenu je prišlo na Stadion ob Dunajski cesti 1500 ljudi, ki so bili zadovoljni s predivedeno igro.
»Lokomotiva«: reprezentanca madžarskih železničarjev 2:0 (0;0)
V četrtek popoldne sta odigrali n-a igrišču Pobede< prijateljsko mednarodno net gometno tekmo »Lokomotiva« (Zagreb) in reprezentanca madžarskih železniških klubov. Vso igro je 'bila <>LokQjnotivg* * premoči in je zasluženo zmagala z izidom 2:0. Sodil je Višnjič iz Zagreba.
Pred začetkom telune je šef zagrebške železniške postaje ing. Knežević izročil vodij madžarskih nogometašev darilu. Madžar* so v spomin na svojo prvo gostovanje v Zagrebu podarili igralcem »Lokomotive« lepo izdelano spominsko zastavico.
Beograjski košarkarji so premagali sindikalno reprezentanco Pariza
Svojo zadnjo tekmo je sindikalna reprezentanca beograjskih košarkarjev Igrala v Parizu proti sindikalni reprezentanci Pariza. Po lep j igri so Beograjčani zasluzeno zmagali z rezultatom 25:17. K uspehu naših košarkarjev je mnogo pripomogla skupna in dobra tehnična igra. Tekmo je gledalo okoli 2500 gledalcev.
Francoski listi se ugodno izražajo o igri
jugoslovanskih košarkarjev. Uspehi, ki so jih dosegli na turneji v Franc.ji. so prav dobri. Od štirih tekem so beograjski košarkarji izgubili samo prvo tekmo v Parizu s sindikalno reprezentanco Francije, drugo tekmo z reprezentanco Clermont Ferranda so igrali neodločeno, zadnji dve tekmi v Aix les Bainsu in v Parizu pa so odločili v svojo korist.
Prvi boksarski prvaki FLRJ
V	Zagrebu je bil končan prvi del tekmovanja za boksarsko prvenstvo države. Udeležba atletov je bila slaba. V pclnem številu sta bili zastopani samo LB Hrvatska in LB Srbija, medtem ko je Bosna in Hercegovina poslala dva tekmovalca, Slovenija pa samo enega. Finalne berbe so bile v mušji. peresnolahki. polsrednji m poltežkj skupini.
V	jnušj; skupini je Bulat (FD Dinamo, Zagreb) premagal svojega edinega nasprotnika. Boškcviča iin postal prvak države v svoj, skupini. V peresnolahki sku-ptal je Mladen Jozič najprej hitro premagal Časarja, nato pa še Djulaja Po točkah. V polsrednji skupini je bila naj-
hujša borba. Barkovtč in Džepiua sta se srečala v finalu, v katerem je zmagaj Barko vič. V pol težki skupini je Bogdanovič premagal najprej Komorskoga, nato pa še edinega zastopnika Slovan'J e Afc mana.
Prvi prvaki države v boksi» so: v mušji skupini Bulat (Hrvatska), v peresnolahki skupini Jozič (Hrvatska), v polsrednji skupni Barkovič (Hrvatska), v poltežkl skupini Bogdanovič (Srbija).
Prvensf-vo v boksu se be nadaljevalo v nedeljo v Novem Sadu. Tekmovali bodo boksarji bantam, lahke, srednje im težke skupine.
Prvenstvo države v umetnem drsanju bo od 7. do 9. febr. v Ljubljani
Na podlagi predlogov glavnih odborov fizkultumih zvez’Hrvatske in Slovenije je Fizkulturna sveža Jugoslavije raspisala tekmovanje za prvenstvo FLBJ v umetnem drsanju na letu v letu 1947. Tekmovanje bo od 7.—9. februarja 1947 v Ljubljani. Prireditelj tekmovanja glavni odbor F.zkultume zveze Slovenije ima pravico, da spremeni termin glede na atmosferske razmere jn led.
Pravnico do udeležbe na tekmovanju Imajo vsi pravilno registrirani flzkulturnjk;. ki jih bodo prijavila glavni odbori fiz-kulturnih zvez ljudskih republik in Centralni dom JÄ.
Tekmovali bodo v petih disciplinah: drsalci (starejši od 18 let) drsalke (stas rejse ed 18 let), mladinci (mlajši od IB let), mladinke (mlajše od 18 let) te pari (ločeno za mladince in seniorje).
Košarka
FD Zagreb : FD Enotnost
Danes zvečer ob 19.30 ra 20.30 beste igraji nj TabQFU prijateljsko tekmo v kor šarsk» zenski in moški ekipi FD zagreDai in FD Enotnosti. Ob 18.45 bo tekma med mladino FD Triglava in FD Enotnosti.
Tekme bodo v topli dvorani FĐ Enot-nostj na Taboru. Vstoppice so v predr predaji v pisarni FĐ Enotnosti, Tabor, tel. 24r97.	'
Posetnike tekem na Taboru opozarjamo, da se prične prva igra med ženskima ekipama ob* 19.30 in ne uro pozneje, ^afcor ‘je na lepakih pomotoma natisnjeno.
Amerika ji zmagala v tekmah za Davisov pokal
Teniška reprezentanca Združenih držav Amerike je 3 včerajšnja ftmaga v d£uWu pad avstralskim parom ponovno osyejila Ouvieov pahni. Prejstšii dve partiji pasa» mezntkov bosta odigrani danes.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR •
Sobota, 28. decembra: Nedolžni ctročiči. Nevena. Zorica
'Nedelja. 29. decembra: Tomaž, Vojan.
DEŽURNE LEKARNE Danes; Lekarna Leustek. Resljeva cesta 1; lekarna Komotur, Vič — Tržaška cesta Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani ima od sobote opoldne do P©* nadeljka dd 8. zjutraj dr. Logar Ivan. R.niška cesta 7, tel. št. 21-66.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Čerin Josip, Cankarjeva 9/1.
Nedeljsko dežurne zdravniško službo v DCariberu ima od sobote opoldne do po» nedelj ka do 8. zjutraj dr. Furlan Jože, C.ril Metodova 12.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI Drama
Sobote. 28.. ob 19.30: Krleža: Gospoda Glembajevi. Red E.
Nedelja, 29. ob 14.30: šestakov-Sma^ek: Veliko potovanje. Predstava za ' troke. Izven. Ob 19.30: O’Ne.11: Ana Christie. Izven.
Torek. 31.. ob 19 30: Moliere-Vidinar: Učene ženske. Izven.
Ljubljanska Drama. Abonenti reda E :majo danes, v sobot'. 28.. predstavo Krležev© Drame »Gospoda Glembajevi«. Opera
Nedelja. 29., ob 19.30: D. Švara: Veronika Deseniška. Krstna predstava. Izven. Opozarjamo na krstno predstavo D. švarove opere »Veronike Deseniške«. ki bo v nedeljo ob 19.30 uri. Opera v štirih dejanjih, besedilo po O. Župančiču in Tomiču (Priredil D. Švara. Pojejo: Dese-niean. graščak na Desetucah — L. Korošec. Sida, njegova sestra — M. Kogej e va, Veron .ka. njegova hči — V. Heybal:va, Herman, stari grof Celjski — J. Betetto k. g., Friderik, Hermanov sin — R. Franci. Jelisava Fran ko panika. Friderikova žena — E. Karlovčeva, Knez Blagaj — V. Janko, J št Soteski v.tez — F. Langus. Predsedn k sodisca — S. Smerkolj. Katica, sobarica na Desenicah — V. Bukovčeva, Brigita, dvorna dama pri Jelii=avi — V. Ziherlova. Geza. dvorna dama pri Jelisavi — M. Pat kova. Erazem, Friderikov služabnik — S. Štrukelj, Sluga — M. Skrbinšek. Klicar — L. Korošec. Dirigent: dr. D. Švara, Režiser: prof. O. Šest. Vodja zbora: J. Hanc. Scena: ing. E. Franz. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Torek. 31.. ob 20.15: Br. Nušič:	Ujež.
Premiera.
Sreda. 1.. cb 20.15: Br. Nušič: Ujež.
V	šentjakobskem gledališču bo v torek. 31. dec., na Silvestrovo, ob 20.15 premiera žaba ime jn duhov te Nušjčeve veseloigre „ftjež . V glavn.h vlogah: Bučarjeva, Gorjup:va, Grgureviceva. Petrovčičeva. Sagadinova. Brihta. Mcser. Prus. Režira Miran Petrovčič. Na novega leta dan bodo igro ponovili :b 20.15. Ker je za ipredstavi izredno zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji cd danes dalje v trgovini Oberen el. Gosposvetska c. 3.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Sobota, 28., ob 19.30: Žižek: Miklova Zala. Izven.
Nedelja. 29., rb 15: Gogolj: ženitev. Izven. Ob 20: Verdi: Traviata. izven. LJUDSKO GLEDALIŠČE V PTUJU Sobota, 28., ob 20:	Nušič:	Pokojnik.
Tretja ponovitev. Cene običajne. Nedelja. 29.. ob 15: Nušič: Pokojnik, četrta ponovitev. Cene ob.čajne. 2887-n
SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA — UNION: Sovjetska filmska drama -Maškarada«, Obzornik september . Predstava samo ob 16.15. — SLOGA Sovjetski silni -Dva borca«, tednik. Predstave ob 16.15, 13.15 m 20.15. — KODELJEVO: Sovjetska filmska kemedija .Naloga majorja Buiockina*. tednik. Predstava ob 20. — KINO ŠIŠKA: Sovjetski glasbeni film .»četvero src«. Predstava ob 20.
MARIBOR — ESPLANADE:	Sovjetski
barvni film »Parada 1. maja«, tednik. — GRAJSKI: Sovjetski baruni film »Parada 1. maja«, tednik.
CELJE — METROPOL:	Sovjetski film
»Otok skritih zakladrv«. tednik. — DOM: Sovjetski kulturni film »človek in opica-, tednik.
KRANJ: Sovjetski film »Suhe Bator«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Glasbena komedija«, tednik.
*
Državno podjetje za promet z odpadki »Otpad*. Direkc;ja za Slovenijo v Ljubljani, Kersnikova ul. 17. tel. 46-64. z obj-a^ tem v Ljubljani, Vošnjakova 22/b. tel. št. 44-45, obvešča vse svoje poslovne zveze. da ustavi danes zaradi letnega za? ključka svoj blagovni promet do 1. januarja 1947.
Teren 8 AFŽ četrti šiška je poklonil Tl tovemu domu-250 din namesto- veaca pok. Braunetovi. Posnemajte!	2898-n
Podružnica Navoda, Ljubljana, ostane zaradi inventure zaprta od 28.—31. decembra 1946 ter se ne izdaja nobeno bla? go razen moke.
Ljudski oder MLADINSKI DOM — VIČ vprizori v soboto 28. ob pol 20: Fodor-jevo komedijo »Matura«.	2396-u
Študentski pevskj zbor ljubljanske umi? verze! V ponedeljek 30. t. m. ob 3. sestanek v balkonski dvoran.:. — Vabljeni vsi!	2394-n
V	ponedeljek. 30. dec. ob 8. borne d:?
jakinje II. drž. žen. gimp. pospravljale šolo- Pridite vse g čistilnimi potrebščinami !	2891-n
Pevci iz Trnovega imajo sestanek v nedeljo ob 5. uri popoldne v gostilni Soklič. Sprejem tudi novih pevcev. Vabljena p:sebno mladima. Pridite in pripeljite tovariše!	2897-n.
V	počastitev spomina namestu venca cb
smrt; svojega strica Franca Kebra iz Sp. Hrušice je daroval tov. Bricelj Leopold za socialne namene din 506.	2882-n.
Plesne vaje: v domu sindikat:v (bivša del. zbornica) se vršijo dane?, zvečer ob pol 20.. jutri ob pol 15. in tudi jutri zvečer ob pol 20. url. Odb“r.	2895-n
KONCERTI
Spored nocojšnjega simioničnega kneer-ta ob pol 9. v Unionu: Mozart: Predigra k operi Čarobna, ipdščal. Beethoven: Druga 8imf."n.ija. Barber: Esaj za orkester. Rimski Korzakov: Šeherezada. Koncert dirigira ameriška, dirigentka dr. Antonija Brico. izvaja pa veliki radijski orkester. Imeli bomo umetniški večer Izrednega užitka. Vstopnice v Knjigami Glasbene Matice.	2893-n
TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO od 20. do 21. decembra, vedno ob 7. uri Kibpica na Dolenjskem —7. jušno, 5 cm pršiča na 20 can podlage.
Bistrica, Boh. jezero —11, jasno, 5 cm pršiča na 20 cm podlage.
Dom pod polico —4, oblaöoo, 35 cm pršiča,
Dovje Mojstrana —8. 5 cm pršiča na 20 cm podlage.
Kranjska gera —10. 15 cm pršiča na 50 cm .podlage. skakalnica uporabna. Planica —7 oblačno, 20 cm pršiča na 90 cm podlage.
Naknadno poročilo z dne 22. decembra: Ribnica na Pohorju —15. 60 cm snega. Ribniška kopa 56 cm pršiča na 60 cm podlage.
VREMENSKA NAPOVED ?a sobote. 28. decembra 1916
Oblačno, sneg. temperatura okrrg ničle.
Drohne zanimivosti
Pohod za £REN v Lescah. Fizkulti društva, %jßsce je imelo dne 22. t. m. movanje za ZREN. Udeležilo se g j 50 % vsega člmstva. Kljub temu, d bil velik ijiraz. je prišlo na stert k pol 98 tfc. prijavijemn. Doseženi so bili d vezulte#.
Tekmovanje za prvenstvo države v r bQ v dneh 28. im 26 decemb:
Sarajevu. Prijavljeni« §5 rokoborci iz venlje. Srbije. Basil e la ‘ Hercegovine
--------atji »Zagreba« in »Mladosti« 5
dnevi odigrali dve tekmi. V *-feeh s zmagali čl%aj 'Zagreba«, in sicer raošl 3 rezultatom 23:22. ženske pa z result toni 9:8.
PRESKRBA
MIO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani poziva razdeljevalce racijom,iranih živil od A — Adamič Antonija do M — Marolt Karel, da prevzamejo v soboto. 28. dec., dopoldne pri podružnici Navoda moko za drugo polovico decembra.
DELITEV MESNIH IZDELKOV
MLO, oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani, obvešča potrošnike okrožnega mesta Ljubljane, ki so upravičenj prejemati meso. da prejmejo v soboto. 28., od 15.—19. ure mesne izdelke za december v sledečih količinah:
na živilsko nakaznico TD I m m, SD I in m ter LD I in m po 30 dkg; odrezki: TD 102. SD 202 in št. 302 dec. za LD;
na živilsko nakaznico Nav. I in ni, odrezek 402 dec.. Doj. I in HI, odrezek 502 dec.. OM I in m, odrezek 602 dec. po 20 dkg.
Mesne izdelke bedo delile prodajalne Mestne klavnice št. 1 in 2. in mesarji Remic Prane, Rotar Pavel. Smeljan Anton, Zajc Franc. Zajc Minka. Zalar Franc. Zalar Jakob, Zevnik Katarina. Zupančič Antoni in Žan Ivo.
Mesarji prevzamejo mesne izdelke pri Osenarju v soboto, 28. dec., od 8. do 14. ure.
DELITEV SVEŽEGA MESA
Gospodarski odsek Okrajnega LO Ljub-ljana-okolica obvešča vse krajevne mesarije, pooblaščene mesarje, mesarje razdeljevalce ter potrošnike, da se deli sveže meso v soboto in nedeljo, dne 28. in 29. t. m., .in sicer:
TD nakaznice po 100 g na odrezek 106,
SD nakaznice po 100 g na odrezek 206.
LD nakaznice po 100 g na odrezek 306,
za ostale upravičene potrošnike po 100 g Ha odrezke 406. 506 in 606.
Nadalje obveščamo vse KLO tukajšnjega okraja, da dvignejo živilske nakaznice za januar 1947 v dnevih 28. in 30. t. m. S seboj naj prinesejo vsa potrdila, za TD, SD in LD živilske nakaznice ter sezname za mlečne nakaznice in vse ostale dodatne nakaznice.
Obračune o izdanih osnovnih, kakor tudi vseh dodatnih živilskih nakaznic naj dostavijo najkasneje do 5. januarja 1947. Obenem naj dostavijo obračun za vse dodatne živilske nakaznice, izdane v decembru.
SLUŽBENE OBJAVE
VSEM LASTNIKOM PREDVOJNIH
DRŽAVNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Vse lastnike predvojnih državnih vrednostnih papirjev, ki so deponirali svoje državne vrednostne papirje med okupacijo ali po osvoboditvi pri kakem denarnem zavodu ali javnem oolastvu, pozivamo, da vložijo zaradi bližnje konverzije v smislu določil čl. 7. Pravilnika za izvajanje Zakona o konverziji predvojnih notranjih državnih dolgov in obvez priglasitev v dvojniku pri dotičnem denarnem zavodu ali oblastvu, pri katerem so položili svoje, državne vrednostne papirje, če ti denar-nii zavodi ne obstojajo več. naj vlože priglasitev pri pravnem nasledniku ali likvidatorju.
V priglasitvi je treba navesti po vrstah posojil število kosov vrednostnih, papirjev, njihovo nominalno vrednost in monete, na katere se glasijo. Hkrati je treba naznačiti v priglasitvi: 1. ali bo kake druge njegove državne vrednostne papirje ali potrdila oddala za njegov račun kaka druga ustanova, katera in v kolikem znesku, 2. ali prigiaša tudi terjatve po čl. 6. zgoraj citiranega pravilnika, in 3. ali mu je premoženje zaplenjeno. Priglasitev mora biti čitljivo napisana ter podpisana s polnim imenom in priimkom z navedbo poklica, prebivališča, ulice in hišne številke. Pri vaseh je treba navesti tudi okraj.
če predložilec ni hkrati lastnik, navede v priglasitvi ime, priimek in naslov lastnika. priglasitev pa pedjpiše kot predložil ec.
če imajo lastniki deponirane svoje državne vrednostne papirje pr j več zavo-cLh, naj vlože priglasitev na vsak zavod in hkrati navedejo, v depo katerega zavoda naj se prenesejo vsi njihovi državni vrednostni papirji, da jih bo mogoče predložiti zveznemu ministrstvu financ samo z eno prijavo.
Denarni zavodi bedo sprejemali priglasitve ali prijave samo do 31. marca 1947. da bodo urejene prijave lahko pravočasno oddali centralnemu zbirnemu mestu. Od 1. aprila do 30. junija 1947 pa morajo lastniki vrednostnih papirjev iste poslati s priglasitvijo direktno ministrstvu financ FLRJ. oddelek državnih dolgov v Beogradu.
TU 1230 Iz ministrstva za finance LRS
VESTNIK URADA ZA CENE vlade Ljudske republike Slovenije z dne 28. XII. 1946, št. 47/48, ima naslednjo
vsebino:
114. Odločba o cenah brivskih in frizerskih storitev.
115.	Odločba o cenah pleskarskih, sotoasli-karskih in črkoslikarskih del.
116.	Odločba o cenah perila.
117.	Odločba o cenah pletilskih izdelkov v prodaji na drobno.
118.	Odločba o cenah pLetUskih izdelkov v prodaji na veliko.
119.	Odločba o cenah nogavic v prodaji na drobno.
120.	Cenik št. 1/47 za živila in življenjske potrebščine, veljaven za mesec januar 1947.
121.	Odločba o prodajnih cenah trsnega materiala.
— Popravki.
Zvezni urad za cene pri Gospodarskem svetu FLRJ:
Odločba o enotnih cenah na drobno za bombažne izdelke (dodatek št. 1). Odločba o enotnih cenah na drobno za bombažne tkanine (dodatek št. 4). Odločba o ceni inozemskega bombaža. Odločba o enotnih cenah v prodaji na drobno za trofazne elektromotorje. Odločba št. 2 o cenah kmetijskega orodja, priprav in strojev.
Odločba o enotnih cenah železnih verig v prodaji na drobno.
Odločba o plačilih za struženje in žlebljen je mlinskih valj kov.
Odločba o dopolnitvi odločbe o cenah za «najemniško žaganje tehničnega okroglega lesa.
Odločba o enotni ceni mila (dodatek št. 2).
Tolmačenje odločbe o enotniih cenah mila.
Odločba o cenah gumijastih odpadkov. Odločba o ceni kolomaza.
Odločba o enotni proizvodni ceni za natron papir za cementne vreče.
Odločba o spremembi 5. člena tarife za prevoz z motornimi vozili.
Odločba o določitvi cene za zaobalo.
TU 1234
OPOZORILO
Ministrstvo za notranje zadeve poslednjič opozarja, da morajo biti opremljena s spoznavnimi (evidenčnimi) tablicami vsa motorna vozila in da bo zaradi tega vsako motorno vozilo brez tablic, ki ga bodo dobili organi notranje uprave v Javnem prometu, brezpogojno zadržano na mestu kontrole.
Organom NM so izdana navodila za izvajanje kontrole nad motornimi vozili in postopanje proti kršilcem cestno-prometnih predpisov.
Iz pisarne
ministrstva za notranje zadeve VLRS
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SL0YEN8K0 PRIMORJE
569 m/449 m
SPORED ZA SOBOTO \
6.00 Veselo na delo. 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda. 6.30 Zgodnji jutranji spored. 6.45 Lahka glasba, mali oglasi m objave. 7.00—8.00 Pester jutranji koncert, vmes ob 7.30 napoved časa, vesti in radijski koledar. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Operetna glasba. 13.00 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.30 Iz našega rudarskega gospodarstva. Pogoji za gojitev sladkorne pese v Sloveniji. 13.45 Ruske narodne peje Lidija Ruslanova. 14.00 Pester opoldanski koncert. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45—15.00 Lahka glasba. — 17.30 Lahko in plesno glasbo izvaja Plesni orkester RL pod vodstveni Bojana Adamiča. 18.00 Domanska: Stara ura, pionirjem prepoveduje Stane Sever — član SNG. 18.30 Leninovo truplo bo chranjono bodočim pokol en jem. Po sovjetski Arktiki. 19.00 G. Faure: Balada za klavir in orkester. 19.15 Pogovor s poslušalci. 19.30 Samo; Speve I. Zajca poje Dana Ročnik, pri klavirju spremlja Samo Hubad. 19.45 Napoved časa in poročila. 20.00 Pester glasbeni spored. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Pojo Fantje na vasi. 22.45—24.C0 Plesna glasba.
+
Nenadoma je preminul naš tovariš
SEVER JOSIP
mizarski mojster v Ljubljani
Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Ljubljana, 27. dec. 1946.
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov r. z. z o. j. v Ljubljani
f
V cvetu mladosti 17. let, nas je zapustila na sv. večer naša zlata
DUŠICA
Pokopali smo jo na Štefanovo pri Sv. Križu.
Vsem, ki ste karkoli storili zanjo v času njenega življenja in bolezni, vsem, ki ste jo spremili na njen poslednji domek in vsem darovalcem krasnega cvetja najsrčnejša hvala. Posebna zahvala vsem tov. zdravnikom in ostalemu csobju na Golniku, predvsem primarij dr. čeme-tovi in tov. Mariji za njuno materinsko skrb.
Ljubljana, 27. decembra 1946.
Žalujoča družina HVALA
\jHa£ia^£aSi\
SLUŽBO IŠČEJO
PRIDNO IN POŠTENO DEKLE išče sluŽOO pri mirni odrasli družini. Stara 20 let, vajena nekolika kuh„. Nastop službe takoj. Naslov v ogl. odd. SP. 28.680-1 DEKLE Z MALO MATURO in znanjem strojepisja išče zaposlitve. Cenjene ponudbe na ogl. odd. SP pod »Začetnica«.	23.683-1
SAMOSTOJNA KUHARICA želi zaposlitve v menzi ali gostilni. Cenj. ponudbe pod --Menza« na -gl. odd. SP. 28.663-1 ŠOFER, star 34 let. išče službe najraje na osebnem avtomobilu. Naslov v ogl. odd. SP.	28.659-1
SLUŽBO HIŠNICE ali poatrežnice s prenočiščem iščem dokler ne dobim stanovanja. Sem popolnoma samostojna v vsem gospodinjstvu. Ponud’oe pod >M‘r-na in poštena« na ogl. odd. SP. 28.657-1
SLUŽBO DOBE
3RIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč. sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. štojs Alojz, brivec, Sevnica cb Savi.	28.613-2
DVE SLUŽBENI MESTI na manjših rudnikih na področju Slovenije, sta na ra-zpelago. Potrebna je praksa v računovodskih poslih. — Naslov v ogl. odd. »Slov poročevalca«.	28.592-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme tričlanska družina. Kapetan Turner. Miklošičeva 17/IV.	28.673-2
HIŠNO POMOČNICO, veščo tudi kuh„, pošteno sprejmem s 1. januarjem ali pozneje. Polde Habicht. Miklošičeva cesta 4.	28.689-2
KNJIGOVODJA-KINJO iščemo. Plača dobra. nastop službe takoj ali v januarju 1947. Ponudbe poslati na Naproza Stra-ža-Toplice. Dolenjsko.	28.664-2
STUDENŠKEGA MOJSTRA Iščemo za stalno Interesenti naj se javijo v upravi Združenih delavnic, Smetanova ulica, št. 1.	28.637-2
VAJENCI
VAJENKA ŽENSKE KROJAŠKE STROKE
želi dokončati v Ljubljani 8 mesecev učne dobe. Mojstrica ali zadruga, pri kateri bi mogla vajenka imeti stanc vanje. naj se javi do 30. t. m. v ogl. odd-SP pod »Marljiva B«.	28.681-3
ZASLUŽEK
ŽENSKO KROJENJE, uspešno podučujem posamezne učenk .. Pričetek 7. jan. 1947. Pepca Rus-Kumelj, Jadranska štev. 22, Vič.	28.691-4
PKODAM
100 m KABLJA ZA ELEKTROMOTORJE ugodno prodam. Naslov v oglas, cddei-ku SP.	28.682-5
ALT SAKSOFON, srebrni, prodam. Vprašati pri Sedej. Tyrseva 17/m.	28.678-5
JEDILNI SREBRNI PRIBOR — predam. Slomškova 7/II., desno.	28.676-5
Danes je oglasni oddelek odprt
za stranke samo do 12. ure
KRASNO ZAVESO, ročno delo in lile ve-
lik namizni prt ter gojzerje št. 38 prodam. Tyrševa 69a/I.	28.675-5
LEPO HRUŠKOVO SKRINJO proda Krže, pohištvo, Tyrseva 47b.	28.670-5
STAJICE IN OTROŠKE POSTELJE poceni proda Krže, pohištvo, Tyrševa cesta št. 47b.	28.669-5
ORIG. LUTZ PEČ naprodaj. Beethovnova 4/HI., levo.	28.668-5
MODERNO SPALNICO, mehki les, oreh, pleskano. lepo ohranjeno in. sivo volno prodam. Ruska 3/IIL. desno. 28.701-5 WERTHEIM BLAGAJNO (stoječi pult) prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 28.639-5 APARATE ZA KAVO (stojala) prodam.
Naslov v ogl. odd. SP.	28.698-5
ŽELEZNI BARELI po 200 in 1001 od petroleja, denaturata in finega špirita, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 28.697-5 ŠIVALNI STROJ DÜRKOP prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	28.694-5
RADIO 5 cevni, tri valovne dolžine, magično oko. skoraj nov prodam. Grada-ška 8. pritličje. Porenta.	28.693-0
ZIMSKO TOPLO SUKNJO, skoraj novo, za manjšo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	28.692-5
KOVČEG — usnjen, nov, fotoaparat 1X3.5 in kompletne smuči — lovske — prodam. Albanska 4/1.	28.690-3
ŽIVLJENJE ŽIVALI 10 knjig in Majerjev Leksikon, 21 knjig prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	28.688-5
VOZ ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Voz«.	28.687-6
KRAVO prodam. Poizve se: Hudnik 72.
Ljubljana.	28.685-5
DVE KRASNI SVILENI PREGRINJALI, bel volneni plet, športne čevlje št. 40 in lisičji krzneni plašč za srednjo postavo prodam. Vse now. Naslov v ogl. odd. SP.	28.658-5
KRZNEN ČRN NOV PLAŠČ (Rit-Klovn) za srednjo postavo, prodam. Gledališka 7/1.. vrata 4.	28.684-5
+
Umrla je naša dobra mama, stara mama in tašča
Marija Zupanc
roj. BAJŽELJ
iz Stražišča pri Kranju
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 15. uri iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 27. decembra 1946. žalujoči: FRANCELJ, sin; MARIJA rojena BLAŠIR, snaha; MARA, FRANCKA, VIDA, vnukinji in ostalo sorodstvo
+
V Dolenjskih Toplicah nam je umrl naš srčno ljubljeni mož, brat in stric
FRANC LONČAR
strojni ključavničar
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 29. t. m. ob % 16. z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, 27. decembra 1946.
ŽALUJOČA ŽENA MINKA IN OSTALO SORODSTVO
4*
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak
LUDVIK BOH
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 29. decembra 1946 ob % 15. z žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 27. decembra 1946.
ŽALUJOČA SOPROGA VERA IN OSTALO SORODSTVO
+
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša mama, stara mama, sestra in teta
Koželj Jožefa, roj. Iskra
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 29. decembra 1946 ob 4. popoldne Izpred kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Ljubljana, Vrhnika, Jelšane, 27. decembra 1946.
Žalujoče rodbine: VERBIČ, ŠALAMUN-TRTMR, MALALAN, ISKRA, ROSIPAL
MOŠKO SUKNJO za srednjo postavo in nove polčevlje št. 41 predam. Naslov v ogl. odd. SP.	28.660-5
LETNIKA 1945 in 1946 »SLOV. POROČEVALCA«, kompletna .naprodaj. Našle v v ogl. odd. SP.	28.570-5
KRZNEN PLAŠČ, čm. popolnoma nov, predam. Kranj pod značko »Rabim denar«.	28.626-5
TRICIKELJ — nosilnost do 400 kg. debro ohranjen, ugodno naesrodaj. Oglasiti se med 12.—15. Naslov v oglasnem oddelku SP.	28.671-5
KUPIM
VIŠINSKO SONCE, samo dobre znamke, kupim. Ponudbe na ogL odd. SP pod »Sončenje«.	28.582-0
KOPALNO KAD emajlirano im peč. kupan Naslov v ogl. odd. SP.	28.578-6
RJUHE, PREVLEKE-ZA ODEJE, moške m ženske obleke, čevlje, moško perilo ln druge predmete kupujem. Alojzija Drame. Gallusovo nabrežje 29.	27.615-6
»SPECTRUM«, Celovška 81. popravlja in obnavlja vse vrste starih in pokvarjenih ogledal. — Kupuje vsako količino 4—8 mm debelih starih, rabljenih šip.
28.295-0
PISALNI STROJ in divan, vse dobro ohranjeno, kupim. Na željo plačam delno s protivrednostjo. Naslov v ogl. Odd. SP.	28.480-6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila Josip Ro 1 im h Llubljana Aleksandrova št. 3	S P 90-6
KLAVIRSKO HARMONIKO z vsaj 80 basi in registri, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Lepa gtdba«.	28.585-6
SESALEC ZA PRAH, samo dobro ohranjenega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Dobro delujoč«.	28.584-6
Gumlklinika,
specialna delavnica za popravilo gum,
sporoča cenjenim strankam, da bo s 1. januarjem 1947 opustila svoj lokal na Tyrševi cesti štev. 31. Vse v stroko spadajača popravila bomo opravili tudi poslej vestno in strokovno.
Delavnica posluje na Zaloški cesti štev. 108 v Mostah.
P
O
d
j
e
t
j
e
domače
JEDILNI PRIBOR IN SEKVIS samo prvo-vrsten kupim. — Pcmud.be poslat: »Novejše« na ogl. odd. SP.	28.651-6
KAUČ nov ali malo rabljen kupim —-Pomuditi pod »Dobro blago« na ogl. odd. SP.	28.650-6
SMUČARSKO OPREMO Kompletno — z obleko ah posamezno kupam. Ponuditi pod »Prvovrstno« na ogl. odd. »SUrt^ noročevalca«.	zo.Owv
FRIGIDER na električnu priključek za gospodinjstvo, takoj kup-m. Ponudbe na ogl odd. SP pod Srednje velik. 28.083-6 ŽLICE RJE PROSTE, kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	28.677-6
DVE PREŠITI ODEJI, novi ali dobro ohranjeni kupim. Grablovičeva 26.	28.696-6
ŠIVALNI STROJ, pcgrezljiv. d:bro ohranjen. kupim. Naslov v oglasnem oddelku SP.	28.686-6
VSAKO KOLIČINO ČOPIČEV za vodene barvice kupim. Pod. značko >Za šole« na ogl. odd. SP.	28.654-6
NEPREMIČNINE
ETAŽNO STANOVANJE 2-3 sob s kopalnico in pritiklinami, v mestu ali blii> nji oteclici. kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalcu«.	28.625-6
VEČ ETAŽNIH STANOVANJ, vil in manjših stavbnih parcel prodam. Jančar. Sv. Petra c. 27.	28.653-8
RAZNO
AKTOVKO Z NEKAJ PREDMETI sem na-š^l. Dobi se pri Sloven, poročevalcu . iP nadstropje, redakcija.	28.674-14
ABONENTE SPREJMEM n3 dobro domačo hrano. Izve se v nedeljo cd 10.—14. ure. Naslov v ogl. odd. SP.	28.661-14
DIJAKA ALI DIJAKINJO sprejmem v vso oskrbo. Naslov v ogl. cdd. SP. 28.652-14
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE V LJUBLJANI
obvešča,
DA BO TRGOVINA NA MESTNEM TRGU ŠTEV. 26 ZARADI LETNE INVENTURE ZAPRTA OD SOBOTE POPOLDNE 28. DO VKLJUČNO TORKA 31. D E C E M B R A L. 1946.
Poziv
Vse upnike tvrdke
Kajetan Ahačič in K. Globočnik
tovarna kos, srpov in lopat v Tržiču
pozivam,
da predlože z računi ali izvlečki svoje terjatve do najpozneje 31. decembra 1. 1946. — Po tem roku predložene terjatve se ne bodo upoštevale.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Drago Koren, začasni delegat
PRED1LNI MOJSTER
kot TEHNIČNI POSLOVODJA
IZVRSTNA IN IZKUŠENA MOČ, KI SE RAZUME NA MANIPULACIJO S SELFAKTORJEM, KREMPELSATZOM UST DRUGIMI STROJI ZA PREDENJE VOLNE — SE IŠČE ZA TAKOJŠNJI NASTOP,— STANOVANJE ZAGOTOVLJENO, POGOJI POVOLJNI, SLUŽBA STALNA.
PONUDBE NA:
Državna predirata vune Osijek I., Štrosmajerova ulica 113« Republika Hrvatska
TE DNI SO IZŠLE V ZALOŽBI
MLADINSKE KNJIGE
NASLEDNJA DEDA:
Ribtčič-Trpin: ČRNI MUC VASUJE
Razkošna slikanica v večbarvnem tisku. — Tiskana na brezlesnem papirju 60 din, tiskana na brezlesnem kartonu 95 din.
J. Verne: POTOVANJE V SREDINO ZEMLJE
Kartonirana 35 din, vezana 56 din.
Jack London: Z JUŽNEGA MORJA
Kartonirana 30 din, vezana 45 din.
Defoe-Čukovskt: ROBINZON
Kartonirana 50 din, vezana 65 din.
V. Kaverin: DVA KAPITAMA
Trdo vezani izvodi po 132 din zopet na zalogi.
Vanda Vasilevskaja:	16
Zasužnjena zemlj
Starec se je previdno pomikal skozi gozdič. »Kaj pa, če bi pogledala na hribček pri jezeru? Mogoče so maline že zrele? Sicer zorijo bolj pozno, toda dnevi so bili lepi.«
Zavil je v stran, med smreke. Zgoraj so se zazibale in šumele veje. Cesta je šla navzdol, tam spredaj so rasli ogromni hrasti. Vsako drevo je kakor gozd.
»Greva k jezeru, pogledava. Če maline še niso zrele, pač nimava sreče. Revežu brije veter vedno v obraz...«
Drevje se je nehalo. Goščava češmina, krhlike, volčjih jagod je zastavljala pot. Od te strani je bil hrib visok, obrnjen k soncu in je strmo padal k vodi. Voda je bila modra in gladka, toda zdaj so zanimali starca le prisojni bregovi, kjer so rasle debele maline, zanesene bog ve odkod.
Na poti so zaškripali koraki. Pes je zalajal. Matus je obstal kakor vkopan. Naravnost proti njemu je šel Tvardzioh. Izza pleč mu je visoko'štrlela puška.
»Kaj se pa ti vlačiš tod?«
Starec se je v trenutku domislil, da lončka ni videti iz žepa raztrganega suknjiča, in se umiril:
»Tako, k Radzjuku sem se namenil...«
»K Radzjuku? Kaj pa imaš opraviti pri-njem? Pa še s psom! Kaj ne veš, da je prepovedano? Ti bom počil cucka, pa jokaj za njim!«
»Saj je kar tako — za zabavo šel z menoj. Zajcev ne bo preganjal, je še mlad, neumen—«
»No, saj vas poznam... k Radzjuku... Po drugi strani, skozi vas, nisi mogel iti?«
»Tam je mokro, sami veste. Kako naj pridem skozi blato?«
»Tu pa je prepovedano hoditi!«
»Saj sem šel po cesti...«
»Tudi cesta je gosposka, drži skozi gosposki gozd. No, izgini, izgini, da te ne vidim več! Poznam vas!«
Gozdar je stal na stezi in dolgo gledal za Matusom. S koncem oči je starec videl, da so maline še zelene: jagode so se belile, okrogle, trde, nič rdeče. Ni mu preostalo drugega, kakor da gre k Radzjukovi koči.
Radzjuk je po parcelaciji dobil najbolj zanikrni del. Daleč od vasi, daleč od naselja, na drugi strani jezera. Kočica se je utapljala v zeleni goščavi, v leskovem in češminovem grmovju, prepletenim s stebli divjega hmelja. Na dva koraka je nisi opazil — treba se je bilo skloniti in skozi nizek, zelen predor stopiti iz grmovja ,da si zagledal sive stene hišice in seneno kopico, ki je bila podprta s štirimi drogovi in pokrita s slamnato streho kakor s kapo. Tam je živel Radzjuk. Jasno je videl, da razen lise rži ne bo izsilil ničesar iz blatnih obvodnih travnikov, iz peščenih gričev, poraslih z ostro travo, in zato se je popolnoma predal ribolovu, na skrivaj pa je nastavljal pasti.
»Vsakdo hoče živeti, pesek, vsakdo hoče živeti,« je govoril starec. »In če imaš poleg tega na vratu ženo in štiri otroke. «
■ Nekaj časa je razmišljal, ali ne bi vstopil. Toda pogledal je na sonce in se prestrašil. To bo Agica rohnela! In zakaj le? Lonček je prazen, jagod ni, logarji rastejo, kjer jih ni nihče sejal.
»Vidiš, pesek, vse je gosposko! Gozd, jagode, cesta! Zdaj morava iti naokoli, po blatu, kajti če se spet zaletiva v tistega dolgina, nama bo slaba predla...«
Na položnih gričih so mddrele spominčice, trda zelena trava je pokrivala očem močvirje. Treba je bilo iti preko njega.
»Ni tako hudo, včasih je še huje,« se je tolažil starec.
Bilo je še huje, posebno onemu Radzjuku.
Nekoč pozimi je grof Ostrženjskij v goščavi opazil pasti. Na snegu so bile sledi. Z logarjem sta šla za njimi. Naštela sta dve sto pasti. Spretno so bile skrite v goščavi, v nizkem grmovju trnjulje, v gladkih vejah lesnike.
Vsega skupaj sta se v pasti ujela dva zajca. Bilo je hladno, tanke vejice so pokale v mrazu, sneg se je iskril in škripal pod nogami.
Toda grof Ostrženjskij ni popustil. Sledi je zabrisal sneg, zajci so zmrznili. Lovec bo gotovo prišel pregledat pasti.
Grof Ostrženjskij se je sprehajal med drevjem, mahal z rokami
—	mraz je pritiskal, kakor vedno proti večeru. In končno je pričakal Radzjuka. Kmet je šel brezskrbno — ponoči ni pričakoval zasede.
Skupaj so obhodili vse pasti. Grof Ostrženjskij je štel na glas, dokler jih ni naštel dvesto. To ni bila šala.
Radzjuk je hodil bled ko mrlič, grof Ostrženjskij pa se ni nič izpremenil. Mirno je štel pasti.
In potem — tako in tako. Izbiraj, brat — sodišče ali kazen na mestu.
Doma so bili štirje otroci in bolna žena. Kmetiška koža veliko prenese, na sodišču pa nikoli ne veš, kako bo. Radzjuk je izbral kazen na mestu.
Gozdar Stanik je odlomil štiri gibčne leskove veje Na snegu razprostrti Radzjuk je dobil dvesto udarcev.
Potem sta grof Ostrženjskij in gozdar odšla. Radzjuk je še dolgo ležal z obrazom v snegu, potem pa se je po vseh štirih stokajoč odplazil dioimov. Kri je kapljala na sneg in sproti zmrzovala
—	kakor da bi se jagode stresle po snegu.
Včasih je bilo tako, včasih še huje. Matus je to vedel. Kaj pa je tole, njegovo! Nič drugega, kakor da se vrača domov s praznim lončkom, s tobakom pač ne bo nič, in Agica bo vrtela jezik, da bo joj! Saj ima prav — pol dneva je izgubil zastonj!
I	I ■	- -	_	=	-------- I
sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št 5/H. Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26. + Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. Glavni urednik Lev Modic