NO. 202
Ameriška Domovina

itmaosNa
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGN1AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 15, 1952
LETO Lin —VOL. Lin
V okolici bodoče tovarne v državi Ohio bodo zrasla iz tal pravcata pravljična mesta
župan vasice Piketon je od samih skrbi zbolel. — V okoli ške kraje bo prispelo 100,000 novih prebivalcev. — Načrti za gradnjo novih hiš, cerkva in avtomobilskih taborišč. — Kraji so že polni zemljiških špekulantov. —
PORTSMOUTH, O—Mitchell Osborn, župan vasi Piketon Pike okraju, je glavni eksekutiv-ni uradnik kraja, ki bo moral reči zbogom starim mirnim časom, ki so bili običajni v tem kraju. Vas Piketon leži manj kot tri milje od kraja, kjer bo zgrajena ogromna “atomska” to varna, ki bo stala $1,219,000,000. Vasica ima danes 800 prebivalcev, toda kmalu bo prišlo' tja tri tisoč do štiri tisoč delavcev, za katere bo treba preskrbeti stanovanja kakor tudi vse drugo, kar bo potrebno.
župan Osborn ki je star 44 let, je po poklicu tesar in zidar, Sedaj je že več mesecev na bolniški listi; zbolel je zaradi dirm daj a, ki je zavladal v doslej tako mirni vasici, katera je postala zdaj slična mravljišču ali ul-njaku.
Najpreje se je pojavilo pri njem nešteto špekulantov z zem. Ijišči in hišami, ki si prizadevajo nakupiti kolikor mogoče premičnin in nepremičnin, kar bi potem z velikimi dobički prodajali vladi. Toda ljudje niso tako nespametni, kakor si ti špekulanti domišljujejo, ter jim nočejo prodajati, češ da se jim nikamor ne mudi.
župan Osborn je zdaj preko glave zaposlen z načrti, ki so v zvezi z naglim porastom prebivalstva. Najbolj nujen je načrt za nov vodovodni sistem ter za higienično uničevanje odpadkov, kar je preračunano na 250 tisoč dolarjev.
V štirih krajih v bližini ozemlja, na katerem bo stala tovarna, je zdaj glavno vprašanje — ustanovitev domov in stanovanj za nov prirastek prebivalstva. — Prvo pobudo za to je dal farmar Elbert Davis, ki je začel na e-nem svojih pašnikov graditi tako zvani “trailer camp”. Zdaj že gradijo tam poslopje, v katerem bo pisarna in pralnica, ki bo zadostovala za 300 rodbin, katere bodo tam v “trailerjih” stanovale.
Davis pričakuje, da bo imel do 1. januarja že najmanj 150 družin v tem taboru.
Noah E. Diel Inland Electrical Construction Co., ki bo napeljala v teh krajih električno energijo, se bo za stalno nastanila tu.
Dalje bo treba zgraditi cerkve in bolnišnice za 100,000 ljudi, ki bodo prišli v te kraje. Cerkveni voditelji že delujejo na načrtih, da preskrbe novemu prebivalstvu prostore za bogoslužje.
Metodisti bodo zgradili več novih cerkva in vsaj eno mobilno ali prevozno kapelo, ki se bo u-porabijala v raznih avtnih taboriščih ali naseljih in drugih oddaljenejših stanovanjskih okrajih.
Zaključek kitajskega 'mirovnega kongresa' v Pekingu
Kongres je bil končan s protestom proti ameriškim “vojnim hujskačem”.
TOKIO. — V nedeljo je bil v Pekingu zaključen “mirovni” kongres kitajskih komunistov, in sicer z napadom na' Združene narode in z apelom za sklicanje konference petih sil, na kateri naj bi re rešili svetovni problemi.
Konferenca oziroma kongres je trajal 11 dni. Na kongresu so komunisti predvsem napadali Združene narode, ki nočejo sprejeti komun. Kitajske v svoje občestvo, in ameriške “vojne hujskače.”
SMOW€*ft
avSESS
Vremenski

prerok
pravi:
Danes oblačno, od časa do časa dež in hladneje kakor včeraj. Deloma oblačno in hladno ponoči.
Stalinovi rušilci so pripravljeni na svoje razdiralno delo
WASHINGTON. — Najvažnejše in najnevarnejše zasedanje Zdr. narddov se je pričelo v New Yorku včeraj. Pred zbor, ki sestoja iz zastopnikov 60 narodov, bo prišlo 72 vprašanj, katerih najvažnejše bo: Ali bo Stalinu uspelo zasejati neslogo in razdor in razklati zaveznike.
V dosego tega namena je poslal na to zborovanje svojih petero glavnih rušilcev. Ti so: sovjetski zun. minister Andrej Višinski, inženir kampanje sovraštva Amerike; Andrej Gromikoi sovj. ambasador v Londonu; Valerian Zorin, ki je pridobil Moskvi češkoslovaško; Arkadi j A. Sobolev, spletkar in “možgani” diktature v Poljski, in Georgij N. Zarubin, ambasador v Wash-ingtonu ter petokolonski specialist.
To bo zdaj Stalinova prva prilika, da uresniči svojo napoved, ki jo je dal pred 11 dnevi, da se bodo zavezniki sprli in da bo ta spor vodil do vojne med njimi.
Važna izjava važnega moža
WASHINGTON. — General Bedeli Smith, načelnik vladnega Urada varnostne inteligenčne službe, bivši član Eisenhoiverjeve-ga gen. štaba in bivši ameriški ambasador v Moskvi, je izjavil, da če bo prihodnja administracija storila samo pol toliko za izčiščenje komunistov iz vlade ter iz raznih organizacij, kot je to storila sedanja administracija, bo opravila dobro delo!
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 15. oktobra 1928 je pri-spel iz Nemčije v New York Vodljivi zrakoplov Graf Zeppelin z dvajsetimi potniki.
Senator McCarthy ni hotel debate z nasprotnikom
LAS VEGAS, Nev. — Radijski govor, ki ga je imel tukaj senator Joseph McCarthy iz države Wisconsin, je bil prekinjen, ker je McCarthy odšel z odra, ko je imel odgovarjati človeku, o katerem je rekel, da je' bivši komunist.
McCarthy je namreč obdolžil Hanka Greenspuna, izdajatelja časopisa Las Vegas Sun, da je bivši komunist. Greenspun, ki, je bil med poslušalci v dvorani, je skočil kvišku ter zahteval, da mu da McCarthy priložnost za’ odgovor.
Greenspun je skočil na oder, kjer je nazval McCarthyja “najbolj strupenega demagoga” ter ga pozval na javno debato, toda McCarthy je poiskal svoj klobuk in — odšel. . .
ZMEROM LEPŠE STVARI!
General marinov pravi, da je bilo bombardira nje komunikacij v Koreji — polomijada.
WASHINGTON. — Gen. Lemuel C. Shepherd, jr. koman^ dant marinskega zbora, je v ponedeljek odkrito in brez ovinkov povedal, da so bila prizadevanja zračne sile, da bi razbila komunikacijske črte komunistov v Koreji, — navadni “fi-zel” ali polomijada.
Kljub bombardiranju, ki se je vršilo za komunističnimi linijami noč in dan, je rekel general Shepherd, imajo “danes kitajski in korejski komunisti “zelo izboljšano armado,” ki je sposobna začeti ofenzivo proti Ameri-kancem in njihovim južnoko-rejskim zaveznikom ter proti četam Zdr. narodov.
“Zelo težavno je namreč zadeti ceste ter jih tako razdejati, da bi bile onesposobljene za promet,” je rekel general časnikarjem. “To ni tako enostavno kot slika to zračna sila v svojih nedeljskih štorijah.” Poveljnik marinskega zbora je sicer priznal, da letalski napadi “bolijo” sovražnika, toda “ga ne bolijo dovolj.” Dejal je tudi, da so bila poročila o številu zadetih in uničenih trukov zelo pretirana.
Shepherd, ki se je vrnil iz Koreje pred desetimi dnevi, je izjavil, da so komunisti mrtvilo na fronti, ki je zavladalo po pričetku mirovnih pogajanj, “dobro izkoristii.” — “V vsem tem času jih je Sovjeti j a dobro zalagala z vsemi potrebščinami, tako da _si danes prizadevajo, povzročiti kolikor mogoče mnogo spopadov z nami”, je rekel general.
Nacist obsojen v dosmrtni zapor
KASSEL, Nemčija. — Herbert Bischoff, star 42 let in bivši Gestapovec, je bil obsojen v dosmrtno ječo, ker je svoječas-no umoril nekega Žida. Izjavil je, da je slejkoprej prepričan nacist in da sovraži Žide.
Zanimiv predlog v lurciji
ISTANBUL, Turčija. — V turškem parlamentu je bil predložen predlog, da se dovoli vsem duhovnikom vseh veroizpovedi v Turčiji, da smejo nositi v javnosti svojo duhovniško obleko.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
LEWIS0VI RUDARJI ZA DEMOKRATE
Stevensona, za katerega bo šel na osebno agitacijo, označuje J. Lewis kot humanitarca.
CINCINNATI, O. — John L. Lewis in organizacija premo-garjev, kateri on načeljuje in predseduje, sta se v ponedeljek formalno izjavila za podporo demokratskemu preds. kandidatu Stevensonu.
Lewis je povedal o svojih načrtih, da bo šel po West Virginiji osgbno agitirat za Stevensona, katerega je označil kot humanitarca ter pozval delavce vse dežele, naj glasujejo zanj. Istočasno je označil republikanskega predsedniškega kandidata Eisenhower j a kot “profesionalnega vojaka, ki ni vešč\ dr-žavništva in je treniran samo za poslušati in izpolnjevati ukaze.” “Uverjen sem, da če bo šlo ameriško ljudstvo v novembru volit, bo šel Stevenson v januarju v Belo hišo”, je rekel John Lewis.
Konvencija je sprejela resolucijo, s katero se je formalno izrekla za Stevensona in njegovega sokandidata Sparkmana, ki kandidira za podpredsednika.
Z indorsiranjem Stevensona; od strani organizacije premo-garjev, ima zdaj Stevenson za seboj vse organizirano delavstvo. CIO in AFL organizaciji sta že prej indorsirali kandidata Stevensona.
IZIGRAVANJE LJUDSKE NEVEDNOSTI
ČISTO NARAVNO JE, da se vsi ljudje in listi ne morejo ogrevati za iste stranke in njihove kandidate ter da iščejo pri nasprotnih strankah in kandidatih pogreške in pomanjkljivosti, ki jih prikazujejo javnosti, da bi vplivali nanjo v prid kandidatov, ki jih sami smatrajo za boljše. Do tu je vse v redu in tako mora biti. Ni pa v redu in dostojno, če se skuša pridobiti javnost z zavijanjem in maličenjem dejstev in s podtikanjem namenov, kakršnih ni. Primer takšnega zavijanja in maličenja dejstev ter podtikanja namenov smo brali v uredniškem članku “You Never Had It So Long”, objavljenem v listu “Cleveland Plain Dealer” z dne 14. oktobra, kjer je med drugim rečeno:
.“Po vsej priliki nadvušen nad svojimi trditvami, da sta Fair Deal in New Deal odgovorna za vse fizične izboljšave, od iznajdbe vodovoda za notranjost hiše, pa do nadomestitve petrolejke z drugo razsvetljavo, Adlai Stevenson kar naprej govori, kakor da gre demokratom kredit tudi za podaljšanje življenjske dobe ameriškega ljudstva.
“V svojem govoru v St. Louisu je govemer Stevenson dejal: “Celo naša življenjska doba je bila podaljšana. V manj kakor eni generaciji bo mlad, 20 letni mož, lahko pričakoval, da bo lahko delal pet let dlje kot bi mogel pričakovati leta 1930. Raziskovanje (od strani zdravnikov in znanstvenikov), ki je često podpirano od vlade, deluje v smeri proti odprav-Ijenju nekaterih najbolj razkrajajočih bolezni.”
To je rekel governer Stevenson, govoreč o splošnem napredku znanosti in vede, podprtem po statistiki zavaroval-ninskih družb o podaljšanju človeške dobe. Zdaj pa poglejte, kakšen pomen je dal “Plain Dealer” smislu njegovih besed!
Pojem “demagog” tolmači dr. Kernov slovar:	puntar,
vodja drhali, demagog. Websterjev slovar pa je bolj specifičen in pravi: “Demagog: človek, ki skuša vplivati na ljudstvo z brenkanjem na njegove predsodke ali z računanjem (igranjem) na njegovo ignoranco (nevednost).”
OBSODBA R0SENBERG0V OSTANE VPELJAVI
Vrhovno sodišče je odklonilo njuno prošnjo za revidiranje obsodbe. — Predsednik je zdaj edina instanca, na katero se lahko še obrneta. — Brat Rosenbergove je bil glavna priča proti svoji sestri in njenem možu.
Lewis, ki se ga je na splošno' sodilo kot dobro ‘ razpoloženega napram republikanski stranki, je že nekajkrat spremenil svoje stališče z ozirom na obe Stranci. Leta 1932 in 1936 je podpiral Roosevelta, nato pa je ž njim prelomil ter leta 1940 podpiral republikanskega kandidata Wendella Willkie-a.
------o------
Južna Koreja lahko postavi na fronto 750,000 mož
Tako je izjavil korejski ambasador pri Zdr. narodih.
WASHINGTON. — Smrt na, električnem stolu v Sing Singu je stopila za korak bliže zakonski dvojici Rosenberg, ki sta izdajala atomske tajnosti Sovjetski zvezi ter bila kot izdajalca obsojena na smrt. Vrhovno sodišče je namreč z osmimi glasovi proti enemu zavrnilo njunoi prošnjo, da bi revidiralo njuno smrtno obsodbo.
Zakonca Rosenberg imata sedaj še petnajst dni časa, da prosita vrhovno sodišče, naj še enkrat prouči svoj odlok — kar se pa le malokdaj zgodi — nakar jima preostane samo možna pomilostitev od strani predsednika Trumana.
INDIANAPOLIS, Ind. — Dr. rou Chan Yang, korejski am-asador pri Združenih narodih, i je bil te dni v tem mestu, je s javil, da Južna Koreja lahko ostavi na bojišče 750,000 mož, e bi imela zanje orožje.
Ambasador je povedal ekse-utivnemu odboru Ameriške le-ije, da bi bilo ohranjenih mno-b ameriških življenj, če bi bilo a razpolago orožje za razpolož-iive južnokorejske borce.
“Dajte nam topove in drugo rožje in ohranite življenja svo-ih sinov,” je rekel.
$11,760 za bika
PERTH, škotska. — Na tu-ajšnji živinski razstavi je bil oleg druge živine tudi dveletni ilemenski bik, ki ga je kupil teki ameriški živinorejec ter Jačal zanj $11,000.
Stavka premogarjev na Japonskem
TOKIO. — Danes je šlo na dva dni trajajočo stavko okoli 240,000 japonskih premogarjev, ki zahtevajo za 100 odstotkov višje mezde.
Dokler niso izčrpane vse poti prizivov, se ne moke določiti datuma njune eksekucije.
Vrhovno sodišče je tudi zavrnilo prošnjo Mortona Sobella, radijskega strokovnjaka, za ponovno zaslišanje. Sobell, ki je bil obsojen istočasno z zakoncema Rosenberg, je bil obsojen v 30-letni zapor.
Zakonca Rosenberg ki sta zaprta v smrtnih celicah Sing Sing jetnišnice, sta ponovno zatrdila “svojo popolno nedolžnost” ter pripomnila:	“Upava,,
da naju bo naše ameriško ljudstvo (our fellow Americans”) rešilo ” (Čudno, da jima ni bilo nič za “our fellow Americans”, ko sta izdajala Sovjetiji atomske tajnosti za pokončanje istih “our fellow American,” na katere zdaj apelirata za pomoč! —■ Ured).
“Odbor, da se zagotovi pravica zakoncema Rosenberg”, je naznanil. da se bodo vršili tozadevni ljudski shodi — v Phila-delphiji danes, v Brooklynu, N. Y., 22. okt., v Manhattanu 23. okt., v Teanecku, N. J., 28. okt., fv Clevelandu 8. nov., in v Bron-xu, N. Y. 10. nov.
David Greenglass, Krat Mrs. Rosenberg, je bil glavna vladna priča tekom obravnave, ki se je vršila lansko leto v New Yorku. Greenglass je priznal svoj del krivde v tej vohunski aferi za! Sovjetijo ter je bil obsojen na 15 let ječe. Priznal je, da je kradel atomske tajnosti na vladni eksperimentalni postaji v Los Alamos, N. M., kjer je bil upo-slen, ter izročal te tajnosti svoji sestri in njenemu možu Ro-senbergu, ki sta jih nato izročala reprezentantom Sovj. zveze v Ameriki.
------o-----
Novi grobovi
John Lapuh
Včeraj popoldne je po dolgi bolezni umrl v Charity bolnišnici John Lapuh s 1535 E. 45. St. Bil je star 61 let in doma iz Vidma pri Krškem, na štajerskem, odkoder je prišel pred 40. leti. žena Ana mu je umrla leta 1848. Zapušča hčer Mary. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev Brezmadežnega spočetja ob 10:00 m od tam na Calvary pokopališče.
------o-----
Ukana premetenih tatov
NEW YORK. — Dne 14. okt. ponoči je nekdo poklical po telefonu Stanley Cohena, ki ima v Brooklynu hardware trgovino, ter mu sporočil, da so tatovi izropali njegovo prodajalno. Cohen je nemudoma odhite1 tja, kjer sta mu stopila nasproti dva moža, ki sta se mu zahvalila, ker je prišel, nato pa mu u-kazala, naj jima odpre blagajno, katere sama nista mogla, ker nista poznala mehanizma. Cohen je ustregel njiju “želji.”
Roparja sta odnesla $650.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
j
Vstopnica za Miklovo Zalo—
Vstopnice za Miklovo Zalo so že v prodaji. Dobite jih v O-ražmovi trgovini na St. Clair Ave. Stanejo $1.00, $1.50 in $2. Kdor želi igro videti, naj si nabavi vstopnico takoj.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Perushek, 14406 Westropp Ave., se je vrnila iz Huron Rd. bolnišnice, kjer so jo operirali Zahvaljuje se za obiske, darove, cvetlice in karte, ki jih je prejela v bolnišnico. Mesečna seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima v petek ob navadnem času in na navadnem kraju svojo mesečno sejo.
Redna seja—
Podružnica št. 17 Slov. moške zveze v Euclidu ima v petek 17. okt. ob 7:30 zvečer sejo v šolski dvorani sv. Kristine na E. 222 St. člani so prošeni, da se seje udeleže.
Osma obletnica—
V soboto ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Jennie Mrhar v spomin ©sme obletnice njene smrti.
Pozdrave pošiljata—
Mr. in Mrs. Kokal iz Sherman Oaks, Cal., pošiljata vsem svojim znancem in prijateljem ter vsem domačim pozdrave iz sončne Kalifornije.
Sveta ura—
Društva Svetega Imena vzhod-noclevelandske dekanije imajo v četretek zvečer ob 7:30 sveto uro za svetovni mir v Euclid High School stadionu na E. 222 St., in Tracy Ave., Euclid, O. Navzoč bo sam clevelandski škof Edward F. Hoban. Vsi katoliški možje, žene in otroci so povabljeni, da se te svete ure u-deleže.
Vaja za Miklovo Zalo—
Nocoj ob 7. uri je vaja za igro Miklova Zala na odru S. N. Doma. V petek istotam ob 7 zvečer slikanje vseh igralcev v kostumih za knjigo, ki bo izdana ob tej priliki. Vsi igralci morajo biti.navzoči in naj bodo točni. Seja—
Jutri, v četrtek, ob sedmih zvečer bo seja društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ.
NJUROVEJŠEVESTI
CLEVELAND. — Svetovalni odbor glede najemnin je včeraj z večino 10 glasov proti 1 sprejel priporočilo, da se clevelandskim hišnim posestnikom dovoli zvišanje najemnin za 10%.
SEOUL, Koreja. — Ameriške čete iso danes napadle skozi gosto meglo in dež ter zavzele vrh Triangel hriba.
ZDR. NARODI, N. Y. — Včeraj je bilo otvorjeno zasedanje skupščine Zdr. narodov, ob kateri priliki sta bivši predsednik skupščine, Luis Padilla Nervo iz Mehike, in novi predsednik Lester B. Pearson iz Kanade, posvarila delegate, da morajo biti vsi problemi mrzle voje rešeni, sicer bo sledila svetovna tragedija.
V WYOMINGU in Nebraski je padlo včeraj tri palce snega. NEW YORK. — General Eisenhower je obelodanil svoje dohodke za zadnjih deset let. Ti dohodki znašajo $888,303, od katere vsote je $635,000 dohodkov od njegove knjige “Crusade in Europe.”
Ameriška Domovina
'•»■tv«« ati«*/«r«i—>■<>(%«■
1117 St. Clair Are.
•rnSSnSUFmm
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 202 Wed., Oct. 15, 1952
In pod kotlom te vsakdanje godlje pridno kurijo, da vre in kipi. Oni se nam pa v pesti smejejo. Glavno za nje je, da ameriški volivec pozabi na komunizem, če so to dosegli so dosegli vse, kar so hoteli.
Danes, v dobi korejske vojne, ki je dala signal za obrambo svobodnega sveta in povzročila prelivanje krvi in ogromne denarne žrtve, v dobi, ko stoji komunizem v javnem življenju tudi naše domovine Amerike kot silen sovražnik, je za________*
vsakega volivca prvo in glavno vprašanje ali bi vsaj moralo slovenski avditorij biti. Katera stranka in kateri kanfliHat. hn hnlisi vnrlnlir v npr rrnimm mm
Premislek
Naš list vse od svojega začetka zagovarja demokratski program, ker je mnenja, da je Demokratska stranka bližja malemu človeku in da mu je bolj pripravljena pomagati. Nismo pa in ne bomo nikoli zagovarjali demokrate vseprek. V kolikor so ti v preteklosti delali napake, smo na nje opozarjali, to bomo storili tudi v bodoče. Med našimi naročniki in čitalci je pa več takih, ki se z nami ne strinjajo. Nekaj takih dopisov smo v zadnjem času že objavili, ker sodimo, da ima vsakdo i pravico svoje mnenje v javnosti povedati. Danes objavljamo na prošnjo sledeči članek.
Star pregovor pravi, da je premislek več vreden kot dan hoda. Naši predniki so bili modri ljudje — nemara mo-drejši kot smo mi — zato njihovemu izreku že lahko verjamemo.
Smo sredi volilne borbe za predsednika Združenih držav. To je eno. Drugo je, da smo Slovenci, dokler bomo dihali, čeprav smo ponosni državljani te velike in svobodoljubne dežele. Tretje je, da smo katoličani. In četrto je, da vsi hočemo prispevati k nepremagljivi moči Združenim državam Amerike v borbi zoper svetovni komunizem, ker se živo zavedamo, da svobodni svet z Ameriko stoji in z njo pade.
V vročini borbe za kandidate se kaj rado zgodi, da časopisje in javnost na splošno brska z veliko vnemo o podrobnih malenkostih in o njih na dolgo in široko razpravlja, osnovna vprašanja pa ostajajo v ozadju. Zdi se, da smo ser daj v takem položaju. Ali se kdaj prav resno vprašamo, kaj je bistvo današnje svetovne krize? In kaj je, v zvezi z rešitvijo te krize, naloga ZDA? In ali se ne ustavljamo pri presoji položaja zgolj pri posledicah, ki jih povzroča svetovna kriza?	/-
Premislimo in odgovorimo na vprašanje, kaj je bistvo sedanje svetovne krize, kot zvesti ameriški državljani, kot očetje in matere s sinovi morda v Koreji, kot davkoplačeval ci; potem pa še kot zvesti Slovenci in zavedni, dejavni katoličani.
Odgovor je samo eden in je jasen kot beli dan; Vzrok krize je komunizem. Komunizem, ki ima v načrtu podjarm Ijenje vsega sveta, torej tudi naše države. Tega nič ne prikriva. Ih v dosego tega končnega namena na vso moč zavira sodelovanje svobodnega sveta in povzroča krizo za krizo, ki rodi zle posledice po celem svetu. Zakaj danes ameriški vojaki umirajo v Koreji? Zakaj plačujemo tako strahotne davke? Zakaj vrednost dolarja pada? Ne recite kar tako: administracija je zanič! Nekaj je gotovo tudi ona kriva. Vendar jedro je drugje. Komunisti so se s silo hoteli pola stiti cele Koreje. Včeraj so se Kitajske, danes se hočejo Ko reje, jutri Indo-kine, pojutrišnjem Burme, nato Malaje, potlej Indije,, Japonske ... V Evropi so požrli Poljsko, Baltske države, Ogrsko, Rumunijo, Bolgarijo, Češko in našo rodno Jugoslavijo. Pa hočejo več: jutri vso Nemčijo, nato Avstrijo, potlej Eniško in končno — vso Evropo.
Vsak trezen človek mora reči: Tako ne more več naprej. Temu se je treba upreti, če hočemo ostati svobodni ljudje. In svobodni svet se je res uprl. Od tod kri naših fantov na Koreji; tu ima svoj izvor davčni vijak, ki nam pije gospodarsko kri; komunizem je kriv, da mora stric Sam podpirati Evropo in Azijo in Daljni vzhod. Če te dele sveta naš stric prepusti njih usodi, bo pojutrišnjem prišel na vrsto on sam. To je zgolj hladen račun brez sleherne trohe človekoljubja, da tečejo milijarde in milijarde ameriškega denarja po svetu. Kdo je tem kriv? Komunistična nevarnost, ki grozi nam v Ameriki, če ostali svobodni svet pade v oblast komunizmu.
Dan za dne,m beremo v listih, kako je komunizem uspel tudi v Ameriki, da se je prikopal do zelo vplivnih in važnih mest v mnogih panogah javnega življenja. To je njegova preiskušena pot. Kjer ne gre s puško, je treba porabiti drugačno orožje, ki je dostikrat še bolj nevarno ko puška in kanon. Poznamo jo dobro, to pretkano pot. Stokrat ti je prisegel, da je zoper komunizem, da hodi v cerkev in k spovedi (in je tudi zaradi varanja res šel, če je kazalo), da ljubi svoj narod in da se bori za demokratične svoboščine — pa se je v usodnem trenutku izkazalo, da je bilo vse to le ogromna laž in prevara: ves čas je bil zaupnik komunistične partije.
Mi smo kakor noj, ki je, ogromen tič, kakor je, skril svojo glavo v pesek, pa je čutil, da je varen. Dan na dan brskamo po drobnih rečeh in premlevamo vprašanje ali je 20 let vladanja ene stranke dovolj ali ne. In si belimo glave, kateri kandidat za predsednika in njegov namestnik ima več masla na glavi, resničnega in takega, ki mu ga po krivici zmeče za glavo nasprotnik, da bi ga porazil. Pred vrati pa stoji komunizem in po svojih zvestih sopotnikih, ki venomer kričijo, da je v tej deželi premalo svobode in da je demokracija ogrožena, spretno mešajo to godljo, pa od časa do časa pridenejo še malo poprčka in nekaj paprikce, da je vsa zadeva bolj pikantna. V tem so mojstri, verjemite mi.
Kako se ti včasih zapleta in od-pleta. In v naši veseloigri se to plete še bolj nenavadno in čudovito, kakor v resničnem življenju. še veliko bi vam lahko povedali, toda potem vas ne bi bilo na igro. Le bodite torej malce radovedni in obiščite Ameriško-
„	*	,	. __ .	______ _________^______j v soboto zve-
Katera stranka in kateri kandidat bo boljši vodnik v čer. Gotovo vam ne bo žal. borbi zoper komunizem? Zoper komunizem na zunaj in na Pa še nekaj. Po igri bo seve-'-notraj. Čp bo ta borba uspešno dobojevana, sei bodo vr- da prosta zabava, kjer bodo pri-fantje iz Koreje, izdatki za orožje bodo padli in z njimi šli na račun stari-in mladi. Ti-Vted davki. .	^	stim, ki radi posedijo, bo raz-
Mi še posebej nočemo komunizma kot Slovenci. Vemo, gibala, življenje čudovito dobra kaj se je z našo staro domovino zgodilo, ko je prišla pod ko- kapljica prav tako iz starega munistično peto, zato hočemo tudi pripomoči, kolikor more- kraja (ali imate radi haloški riz-mo, da se naš narod osvobodi. Na kateri strani je več ver- ling, radgonski traminec, kraš-jetnosti, da bo delo za osvoboditev bolj dosledno in premiš- ki teran pa šipon in istrsko čr-Titu pomoč, do katere meje, pod kakimi po- nino?), tistim, ki se radi zavr-
goji . To so stvari, ki nas kot Slovence živo zanimajo. tijo, bo pa nabrusila pete har-Desetkrat in pod nobenim pogojem nočemo komunizma monika. Seveda ne bo manjkalo kot katoličani. Vidimo, kaj delajo komunisti z vero, duhov- tudi želodčnih dobrot. Za vse n.ki in cerkvijo. Ali bi mi mogli kdaj — pa če samo z napa- je poskrbljeno. Na svidenje; torej eno oddanim glasom —— le za troho pripomoči onim, ki pod- pri Belem konjičku kraj jezera, eenjujejo komunizem in ogrožajo versko svobodo?	kjer sreča na pragu stoji,
Res je, da se komunizem ne pobija s silo in zapori. Ali te kliče in te vabi, na vsak način se pobija in mora pobijati s tem, da se dosledno ah, pridi, na me ne pozabi! odstranijo z vseh javnih mest in zlasti iz šol komunistični petokolonci. Kje je več jamstva, da se bo to zgodilo?
Toliko za danes v premislek. Ne brskajmo po drobtinah, marveč poglejmo jasno grozeči stvarnoti v obraz. To je naša domovinska, slovenska, katoliška in človečanska dolžnost. In potem po treznem in modrem premisleku ravnajmo.	z
Član “Diomovine”.
V Slov. nar. dom na večerjo
%V-

GORIŠKE VESTI
Dobrodošel gost
Zadnje dni septembra je obiskal tudi Gorico veliki ameriški Slovenec g. Anton Grdina. Prišel je k nam iz Koroške, kjer sq je mudil več dni in obiskal vsa kulturne in gospodarske ustanove. Obiskal je tudi Sv. Višarje, Dne 29. septembra je prišel' v Gorico, kjer mu je SKPD pripravilo prisrčen sprejem v dvorani Marijine družbe na Placuti. Bil je res družinski večer, na katerem smo se z g. direktorjem tako lepo pomenili'kakor, da bi' se že davno poznali. Razodeli smo mu naše težave in potrebe) in smo našli pri njem za vse na-
ODEOK ZA KAT. DOM V GORICI
Dom je tisto, kar zbira druži- niti. no. Domača streha je ljuba stre-J Za pojasnila vprašajte in de^-ha. Po desetletjih se človek rad name prispevke pošljite na na-
vrne pod domači krov.
Kar velja za družinski dom, isto velja za narodnj dom. Nič
čudnega torej, če goriški Sloven-j 3, Ohio. ci hrepene poi svoji strehi, po svojem domu, ki naj bi jih zbiral in kjer bi v miru mogli gojiti svoje slovensko in katoliško prepričanje.
Nekdanja fašistična Italija je z ognjem in mečem uničevala slovenske narodne svetinje. Slovenska kri je tekla za te svetinje.
slov:
Sklad za Slov. kat. dom v Gorici 7505 Myron Ave. Cleveland
Joe Nemanich, gl. tajnik. —-------o-----
Newyorski Shvenci, pozor!
Veseloigra s petjem “Pri Belem konjičku” v Ridgewoodu
Nevi York. — V soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer bo pod okriljem .Slovenskega pevskega in dramatičnega društva “Domovina” v prostorih Ameriško-slov. avditorija v Ridgewoodu (253 Irving Ave.) gostovala igralska družina Slovenskega prosvetnega društva iz Bridgeporta z nadvse zabavno veseloigro “Pri Belem konjičku.” To razgibano delo, polno veselih zapletov, šal in popevk, ki je šlo v starem kraju preko stotin odrov, se v slovenski priredbi dogaja na Bledu, našem prelepem gorenjskem letovišču, ki ga bo pričaral pred vaše oči. na kulisah scenograf J. Zadnik. Režiser S. Mally pa 30 razvil pred vami tole zgodbo: Meta je gostilničarka in vese-
še zadeve veliko razumevanje,
Lorain, O. — V nedeljo 19. ok- To nas je navdalo s pogumom, tobra bodo pripravili v Slov. da bomo še z večjo vstrajnostjo nar. domu okusno večerjo. Od in požrtvovalnostjo nadaljevali 5. do 7. ure bodo proti vstopnini naš program. Z veliko pozor-$2.00 postregli gostom s pečeni- nostjo smo sledili nato njegove-mi piškami. Vstopnice so na mu pripovedovanju in si želeli razpolago pri direktojrih in di- samo to, da bi se pri nas razmere rektoricah doma, dobite jih pa spremenile in bi mi našli pri ita- Jugoslaviji vse tudi v klubu SND. Vabljeni so lijanski vladi razumevanje, ka- jitve leta 1929. vsi tukajšnji rojaki in rojakinje, kor ga Slovenci dobijo v njihovi pa tudi oni iz bližnjih naselbin, novi domovini! Gospod Grdina Cena ni previsoka. Pridite, da je obiskal tudi Slovensko Bene-se bomo skupaj zabavah. Nav- čijo in se povspel prav v Ter-zoči bodo tudi mestni in držav- čmun, kjer živi starosta bene-ni uradniki iz Lorain County. ških Slovencev msgr. Trinko.
Vse državljane in državljan- Obisk direktorja Antona Grke opozarjam, naj poskrbe, da dine nam bo ostal vedno v naj-bodo v volilnih imenikih. Leto- lepšem spominu, saj smo na tem šnje volite so velikega pomena, (sestanku razpravljali o stvareh,
ki so za nas goriške Slovence velike življenske važnosti. Poslovili smo se v nadi, da se bomo še kedaj videli in se sestali v našem skupnem Katoliškem domu,
Za governerja države Ohio] (kandidira na demokratski listi naš rojak Frank Lausche. V preteklih letih se je dobro izkazal, ( | zato je prav, da ga ponovno iz-
Mladi fantje so legali v nasilno izkopane grobe. Takrat v Bazovici so bili ustreljeni v noči in na skrivaj pokopani.
Nihče ni vedel za njih mrtva trupla. Zdaj šele prihajajo vsi ti grobovi na dan. Italijanske ječe so pile slovensko kri in med debelimi zidovi so ostajali kriki naših ljudi.
Vsa ta mlada življenja, vse ječe, zatiranje in zapostavljanje vse to ni moglo zavreti bogatega življenja na Goriškem in v Benečiji. Slovenski človek se je skoz kri in skoz ječe prebijal do lepšega sonca. Danes je na tem, da si na tem soncu postavi dom.
Skromen dom, vendar slovenski, katoliški dom.
Ko sem hodil po svetu, sem nekoč videl na neki lepi majhni nišici čudovit napis: Majhna je, toda naša.
Nekaj takega velja tudi za goriški katoliški dom. čeprav ne do velik, slovenski bo, naš. Naša streha, naš dom. Pod to strelo se bodo zbirali naši bratje in naše sestre. Tu bo vriskala slovenska pesem, slovenska beseda, tu bodo govorili duhovniki, vodniki goriških in beneških Slovencev.
Velik je torej pomen lastnega doma. Vsak, ki mirno in s prekrižanimi rokami stoji ob tej potrebi in se ne zgane, ne čuti, da vsak Slovenec na tujem bije boj za vse Slovence. Slovenski pionirji v Ameriki so se nekoč zavedal, da so potrebn domače strehe Zgradili so si svoje do- Meta je odločna ženska. Kratko move, ki so še danes ponos ame- ukaže Bucku, da se mora izseli-riških Slovencev. Prepričan sem, ti. Medtem pa je dr. Kovač že da bodo vsi ti tudi čutili potre-1 vrgel oko na zalo Buckovo Til-bo goriških Slovencev, ki žele ko in je takoj pripravljen prepustiti sobo Backovim. Buček pa tega noče sprejeti. Pred časom se je namreč tožaril s trgovcem Jerino in Jerinov odvetnik v tej pravdi, katero je Buček izgubil, je bil ravno dr. Kovač. Da bi zdaj sprejemal sobo od tega človeka? Rajši ostane brez strehe!
Eh, da. . . življenje je čudno.
volimo. Frank ni samo; dober katerega upamo z božjo pomoč-governer, je tudi dober Slove- jo in s pomočjo vseh zavednih nec. Prav radi tega imejmo za Slovencev tostran in onostran svojo posebno dolžnost, da ga še (morja sezidati, enkrat izvolimo. Kot Cleveland'
ski rojak je živel Lausche med svojimi rojaki, skrbel vestno za svojo mater, ko mu je že v mladih letih umrl oče. živel in delal je dolgo let med nami, zato dobro pozna naše težave in potrebe. Pojdimo ga sami volit, spregovorimo pa zanj dobro besedo tudi pri naših sosedih, prijateljih in znancih.
Louis Balant.
Zopet nekaj iz Willarda
TRŽAŠKE VESTI
Ponavlja se stara pesem
Kakor vsako leto so tudi letos italijanski didaktični ravnatelji po slovenskem podeželju, začeli pošiljati pozive slovenskim staršem, naj se javijo pri njih in vpišejo svoje otroke v italijansko osnovno šolo. Na vse načine skušajo pridobiti svoje otroke v italijansko osnovno šolo. Na vse načine skušajo pridobiti naše otroke. V Žavljah pri Trstu so italijanske sestre s pomočjo tovarne Aquila in s pomočjo ame-
Wihard, Wis. Vinska trga- (riških katoličanov (upamo, da ne la vdova, v katero se je zagledal | tev, ki smo jo imeli nedavno, je slovenskih) odprle luksuzni vrnjen prvi natakar Janez (John), bila povsem zadovoljiva. .Vsi smo tec za italijanske otroke, v kate-Toda kaj mu pomaga vsa goreča bili veseli in dobre volje. Vini- rega •|Jodo seve(ja vabili naše ljubezen, ko pa se je Meta po čar ji in viničarice so bili sila za-	y žavljah pa so tudi slo-
drugi strani zagledala v znanega posleni, da so mogli odgnati “ta- vensiri otroci, a za te se nihče ne ljubljanskega odvetnika dr. Ko- tove.” V “vinogradu” je bilo si- zmerni y gkgdnju pri Trstu ima-vača, ki ga pričakuje, da bo pri- cer vsega dovolj, pa so bili “ta- ha italijanski otroci lep vrtec šel na Bled in prebil počitnice tovi” vendar zelo podjetni, tako I obširnim dvoriščem in primerni-pri “Belem konjičku”, to se pra- je bilo na kraju vsega premalo. mi prostori, medtem pa se mo-vi — pri njej. In kdo mu mora Hvala vsem, ki ste na ta ah oni raj0 sjovenski otroci stiskati v pripraviti najlepšo sobo? Nihče (način pomagali prireditvi do ta-(e(jini ušijnicj v 'tretjem nad-
drugi kot nesrečno zaljubljeni kega uspeha! Janez. Toda zgodi se da je dr.
Kovač zadržan in avtobus pripelje namesto njega iz Ljubljane petičnega trgovca Bucka, njegovo ljubko hčerko Tilko in sestro Amalijo, katerim Janez ves vesel odda za dr. Kovača pripravljeno sobo. Naenkrat pa se v Metino veselje vendarle pojavi dr. Kovač. Kam ga bodo dali?
Zdravstveno stanje Mrs. Kio-vas se je poslabšalo. Previden s sv. zakramenti je umrl Miha Lešnjak, doma s št. Jošta pri Vrhniki. V Ameriko je prišel 1.
stropju osnovne šole. Medtem pa( zida italijanska ustanova ONAIR; otroške vrtce po vseh obmejnih krajih, posebno1 še v Slovenski Benečiji. Tam so dne 20. sept. z veliko svečanostjo otvorili nov
1906. Prva leta je delal v Vv au- (palijanski otroški vrtec, katere-keganu, Uh, kasneje pa se je pre- ga najnen je vzgajati našo deco; selel k nam na Willard. V stari j v protislovenskem duhu in jo ta-domovini zapušča ženo, dva si- ko, odtujiti materinemu jeziku.
Pogreb se je [ 2a vsakega slovenskega otroka.
na
in dve hčeri. Fogreb se vršil 3G. sept. Naj mu bo 'lahka ameriška gruda!
Ludvig Perushek.
isto.
Majhen toda naš — to naj bo geslo za goriški katoliški dom. To geslo naj zbere vse zamejske Slovence. Vsaka slovenska streha je naša streha, vsak slovenski dom je naš dom.
Ne stojmo torej ob strani. Prišel je čas, ko je treba slovensko! in versko načelnost visoko dvig-
moramo upravičeno boriti, ker so starši od vseh strani ustrahovani in se skoro ne upajo več) pošiljati svoje otroke v slovensko šolo.
Komandant UDBE pribežal
Na Svobodno tržaško ozemlje
Slovenska prosveta v Trstu
Glavni odbor Slovenske prosvete v Trstu je na svoji prvi je-i senski seji sklenil, da bo začel spet z delom in da bo povabil k sodelovanju vse farne prosvetne organizacije. V novem poslovnem letu hoče slovenska prosveta delovati še bolj strogo ločena od vseh in vsake politične stranke ali skupine. Svoje delo hoče! nadaljevati na načelih popolne svobode in neodvisnosti na izključno ljudsko —- prosvetnem in kulturnem področju.
Smrtna kosa
Dne 25. septembra je umrl v Trstu v 78. letu starosti prvi poveljnik jugoslovanske vojne mornarice, viceadmiral Metod Koch. Rodil se je v Kranju in vstopil v mornarico avstroogrske vojske) kot pomorski aspirant. Kmalu se je povspel do visokega mesta kapetana. Služboval je v Istri vse do ukorakanja italijanskih čet leta 1918, nato je služboval V do svoje upoko-Po koncu vojne leta 1945 je prišel v Trst, kjeb je tudi umrl.
Vrtna veselica v števerjanu
V nedeljo dne 28. sept. je priredila Fronta veliko vrtno veselico v Števerjanu na prostoru, kjer smo lansko leto praznovali tabor slovenske pesmi. Komunistični časopisi na široko pišejo o tej veselici, ki da je najboljše uspela in na katero je prišlo izredno dosti ljudi. Srečo so imeli tudi z vremenom. Nastopili so pevci iz števerjana, Podgore, Sovodenj, Peči, Vrha in Dola, iz Šentmavra, štandreža Doberdoba in šempolaja. Posrečilo se jim je, da so ujeli v svoje mreže marsikakega pevca, ki je preje zahajal v katoliške zbore, tako! na primer dekliški zbor iz Sovodenj, ki je kot tak prvič nastopil v komunističnem taboru. “Soča” je te pevke še posebno pohvalila in izrazila željo, da jim bo ta uspeh v spodbudo,” ter da bodo, kmalu nastopili tudi z mešanim zborom kljub vsem anatemam sovodenjskega kaplana.”
Veselica se je končala s plesom, ki se je zaključil šele pozno) v noč.
Gonja proti tržaškemu škofu Santinu
“Primorski dnevnik” se zadnje čase zopet z vso silo zaganja v tržaškega škofa. Te dni je pote-da deveta obletnica požigov v coni B. Prebivalci požganih Šmarij so ob tej priliki poslali tržaškemu škofu pismo, v katerem pozivajo škofa, naj jih pusti pri miru, ker jim zaščita njegove kurije ni potrebna.
Na mitingu je govoril Julij Beltram in se zelo zgražal nad obsodbo partizanskih borcev. Grudna in Pertota, ki se je te dni zaključila v Trstu z dosmrtno ječo obeh. Obdolžena sta bila, da sta uničevala fašističnega okupatorja. kar je po mnenju tov. Beltrama popolnoma upravičeno in dovoljeno. Gotovo imata na vesti marsikatero mlado življenje. Beltram je nato izjavil, da pri njih vlada popolnoma verska svoboda. Mogoče so v imenu te svobode obsodili v Novem mestu 14 ljudi med katerimi 4 na smrt in sicer dekana Gnidovca iz Žužemberka, posestnika Franca Gnidovca, Mirka Stupica in Ignaca Trunklja. Vsi ti so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Dekan Gnidovec ima 70 let. Med. drugimi obsojenimi od 5 do 15
Titov diplomat odpoklican
Ottawa. — Slavko Zečevič,
.tajnik Titovega odpravnika
diplomatskih poslov v Ottavi,he pribeža! major UDBE za Pri je bil pred nedavnim nenado- morsk:o Winkler. Nahaja se nema odpoklican s svojega služ- znano kje. Pravijo, da je marši- let strogega zapora sta tudi žup-benega mesta v Beograd. Za kaj izpovedal o Titovi tajni poli- nik Podlipnik iz Sela in in žu-odhod so mu priredili člani ciji v Jugoslaviji in njenih za-jugoslovanskega diplomatske- stopnikih v Trstu. Zato se sedaj ga osebja v Ottawi skromen marsikdo boji, da pridejo njego-poslovilni večer.	| vi grehi na dan.
žemberški kaplan Vinko, Šega. Kaj so zakrivili ti ljudje, da soj zaslužili smrt ali pa tako strogo in dolgoletno kazen?
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Prihodnji deželni zbori so meli zopet obrambo proti Turkom na dnevnem redu. Skle nilo se ni drugega, kakor da se nalože novi davki. Ubogo Ijuc -stvo, ki si je itak riešilo komaj borno življenje, je ipostalo nevoljno zaradi vedno naraščajočih denarnih bremen, tembolj •ker mu vse žrtve niso ničesar koristile. Kmetje so začeli mrmrati in so splošno mislili, da se le gospoda bogati z njihovimi žulji. Ziljani so Ste davku očitno uprli in dve leti pozneje je vsled te nevolje izbruhnil na Koroškem celo kmečki upor.
Ker ni bilo denarjev, je moral sam cesar tirjati in priganjati stanove, da plačajo vojskovodje in najete vojake.-Tako je 30. marca 1477 zapovedal kranjskim stanovom, naj plačajo Krištofa Lamberga in Jurija Scheirerja, ki so ju najeli za poveljnika svoji vojski. Enaki ukazi so se tudi pozneje večkrat ponavljali.
Nove načrte v obrambo svojih dednih dežel je zasnoval po Friderikovi smrti njegov sin Maksimilijan I. Sklical je poslance iz Štajerske, Koroške in Kranjske leta 1494. v Maribor na posvet. Njegovi komisarji so predložili skupščini nove brambne predloge. Zahteval je od poslancev, naj vzdržujejo prihodnje poletje nekaj tisoč konjikov in peščev zoper Turke. V ta namen naj dovole od 100 funtov vinarjev po 1 funt vojnega davka. Kar bo vojska več stala, hoče sam plačati. Tir-jal je dalje užitnino in dac in obljubil, da iztira Žide iz vseh notranje-avtrijskih dežel, ako ga stanovi odškodujejo za davke, ki jih od njih dobiva. — Maksimilijan je posebno zaupal na svoje “suličarje” (Lands-knechte, ki so bili takrat nove vrste vojaki, oboroženi z okle-nom, mečem, dvema pištolamo in 5 do 6 metrov dolgo sulico.
Teh suličarjev je poslal cesar Maksimilijan okoli 1200 na slo-vensko-hrvaško mejo, da bi ji bili za stražo. Toda ob turškem napadu 1. 1494. jih ni bilo nikjer najti, pač pa so bili kmetom v veliko nadlego. — Ker so pozneje naše dežele imele rtekaj časa pred Turki mir, so se vedno bolj opuščale naredbe o deželni brambi, le tu in tam se je spomnil' še kak deželni zbor, kolika nevaronst vedno preti od jugovzhoda.
Vse avstrijske dežele so bile takrat del nemškega cesarstva in bilo je pričakovati, da bodo knezi nemške države ob hudi sili, ki so jo trpele jugovzhodne dežele, z denarjem in vojaštvom prišli na pomoč, tembolj, ker je avstrijski vojvoda Friderik1 nosil nemško cesarsko krono. Tudi državnih zborov, ki so se pečali s “turškim vprašanjem”, štejemo celo vrsto; tudi tam se je mnogo govorilo in sklepalo,1 storilo pa še manj nego na domačih shodih.
Prvi državni zbor, ki je imel določiti državno pomoč ogroženim deželam, se je vršil v Regensburgu 1. 1470. Razun nemških knezov so bili takrat vabljeni tudi zunanji vladarji: papež, kralj ogrski, Benečani, vojvoda burgundski in drugi. Cesar je tirjal v obrambo svojih dežel 10,000 mož. Zaman je u-govarjal papežev poslanec, da s tako vojsko ne bodo ničesar o-pravili, da je sramot^ za nemško državo, neštevilnemu sovražniku nasproti postaviti tako pičlo število, in da bode taka pomoč dežele na turški meji bolj vznemirila nego ojačila.
Cesar je ostal trmast. Po dolgem besedovanju so sklenili, da se zbere 2500 konjikov in 7500 pešcev v Gradcu in nekaterih drugih krajih, da jih rabijo v potrebi. Meseca aprila leta 1472. ftaj se začno shajati. Namen te
vojske je, da reši vse pokrajine, ki so v oblasti nevernikov. Ako bode treba, se ji pridruži še druga armada. Potrebni denar za vzdrževanje vojske naj se dobi tako, da vsakdo plačuje od svojih dohodkov po 10 odstotkov. Vsak, ki ima 1000 gold rednih dohodkov, mora oborožiti po dva pešca ali enega konj ika in jih eno leto vzdrževati proti Turkom. Ta sklep ni zahteval od nemška države izrednih žrtev. Kaj pomeni 10,000 vojakov za vso državo? Vendar se še ta skromna pomoč ni poslala. Slovenske dežele so bile predaleč, da bi se mogočni nemški knezi za nje brigali. In dokler se niso turški konji napajali v Lehu ali Inu, toliko časa turških napadov niso smatrali za državno nevarnost. — Enak uspeh so imeli poznejši zbori..
Na papeževo zahtevanje je razpisal cesar leta 1473. državni zbor v Augsburg. Tu so prav živo opisovali revščino in stisko slovenskih dežel. Cesar je zagotavljal, da se je združil papežem k složnemu delovanju za obrambo svojih dežel in za odpor proti Turkom. Zahteval je, naj se izvrši načrt, ki so ga pred dvema letoma sprejeli v Regensburgu in naj tudi nemška mesta pošljejo 1000 konjikov na pomoč. Toda ob tej zahtevi so se obravnave razbile. Leto pozneje je bil v Augsburg-nov državni zbor. Lepo število imenitne gospode je bilo zbrane: cesar, danski kralj, papežev poslanec, mnogo knezov, prelatov in škofov. Cesar je zopet zahteval, naj se regenbur-ški sklepi nemudoma izvrše. Mesta naj nabirajo pešcev in konjikov in naj jih takoj pošljejo cesarskemu stotniku, kadar pride povelje. Stanovi in mesta so slednjič sprejeli cesarjeve predloge. Pa to je bilo tudi vse. Komaj, da so izvolili potrebne komisarje za izvršitev sklepov, ki so ostali na papirju.
Knez Jeglič
Ob nedavnem izidu knjige ‘Nadškof Jeglič” pri celovški Družbi sv. Mohorja, je prinesel celovški “Naš tednik” pod zgornjim naslovom uvodnik, ki ga tukaj ponatiskujemo, ker vsebuje v zgoščenih besedah to, kar knjiga vsebuje. Knjigo je napisal mons. dr. J. Jagodic, najboljši poznavalec rajnkega dr. Jegliča. Prvi izvodi knjige so že prišli v Ameriko in slovenski ljudje segajo z velikim veseljem po njej. Knjigo toplo priporočamo.	•*
Pet let pozneje (1479) je Friderik zopet moledoval pri nemških knezih za pomoč. Takrat se je vršil državni zbor v Nurn-oergu. Cesarski poslanec, grof Schaffrid-'Leinigen, je zgovorno opisoval, kako hudo se godi cesarskim dednim deželam. Ako ne pride pomoč in podpora, bodo njih prebivalci prisiljeni, pogoditi se s sovražnikom ali pa deželo zapustiti. Turki so jih napadli triindvajsetkrat. Dežele so tako obubožane, opustoše-ne in oplenjene, da skoraj nihče ne more v njih prebivati in je treba živila uvažati od drugod. —Cesar je takrat tirjal le 6000 do 7000 mož za prvo silo, katerim je hotel dodati še 2000 vojakov iz svojih dežel. S temi upa savražnika tako dolgo zadrževati, da se zbere močna ar-, mada.
Cesar mneda sam ni pričakoval mnogo uspeha od tega zbora, ker se ga niti osebno ni udeležil. In res je državni zbor odgovoril na predloge njegovih poslancev: ker je zbranih premalo knezov in zastopnikov mest, ne more ničesar skleniti. — Nič bolje ni bilo z drugimi državnimi zbori. Videlo se je, da nemškim knezom ni bilo mar, pošiljati vojake in žrtvovati kaj v obrambo slovenskih dežel.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Moikl dobilo delo
Delo na farmi
Dela na farmi vajen moški dobi službo, če je samski ima vso oskrbo v hiši, če poročen pa stanovanje. Dobra plača. Kličite RE 1-3300 čez dan, po 7. uri zv. pa WI 3-0886.	(x)
Slovenci nimamo plemstva po rodu, pač pa imamo plemiče duha in plemiče dela. Med prve plemiče duha in dela pa spada gotovo bivši ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
V	založbi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšla knjiga “Nad škof Jeglič”, katero je napisal mons. dr. Jože Jagodic.
V	času od 1850 do 1937 je potekalo življenje, ki je dalo Slovencem kot narodni celoti in posebej še slovenskemu katoliškemu razvoju neprecenljive vred-’ note. Da je nadškof Jeglič vse to zmogel, je najprej gradil sam na sebi. Pri tej svoji lastni zgradbi pa ga je vodila železna volja.
Iz borne kmečke hiše na Gorenjskem je prišel na nemško šolo v Ljubljano, ki za njegove čase ni poznala slovenskega srednjega šolstva. Okrog Jegliča soi se zbirali- Slovenci, ki so utirali pot narodnemu prebujenju.
Kot posebno nadarjenemu in narljivemu mlademu duhovniku je bila dana možnost, da nadaljuje svojo izobrabo na dunajski univerzi in postane tam leta 1376 doktor bogoslovja. Takrat je bil rektor dunajske univerze koroški Slovenec fizik dr. Jožef Štefan.
Po končanem študiju pošlje tedanji ljubljanski škof Jegliča kot dušnega pastirja v državno žensko kaznilnico, ki je bila ravno v tistem času otvorjena v Begunjah. Tam je bila za mladega doktorja trda življenjska šola, ko mu je pripadala naloga, da pomaga graditi razdfta življenja.
Sledilo je potovanje po Nemčiji in Italiji, da si tako poišče zveze s strokovnjaki in znanstveniki bogoslovnih ved. Temu potovanju je sledilo vzgojno delo ljubljanskih bogoslovcev v semenišču. Tu je zopet usmerjal mladino za bodoče poklicno delo in je tej mladini s svojim življenjem in s svojim delom kazal smer. On sam je z vrsto spisov, člankov in črtic sodeloval v raznih slovenskihh listih, bil so-trudnik Družbe sv. Mohorja in Janežičevega “Glasnika”.
V letih 1882 do 1898 najdemo Jegliča v Sarajevu kot kanonika in pomožnega škofa. Tudi tu je stal Jeglič ob zibelki sarajevske nadškofije, ki jo je gradil sarajevski nadškof dr. Stadler, ko so zasedle Bosno avstrijske čete. S svojim delom je poznej-ški nadškof Jeglič postal tako zelo del Bosne in bosanskega ljudstva, da so ga imenovali “a-
postola vzhodne Bosne” in mu je bila ločitev iz Bosne izredno težka.
Ko je Ljublpana maja 1898 pozdravila Jegliča kot svojega novega cerkvenega kneza, je nosil eden izmed slavolokov napis: “Kar nam nebo je dalo mož, med prvimi si Ti”. Svojo zah' valo za pozdrav pa je Jeglič zaključil z besedami:	“živela
slovenska univerza!” Univerze Jeglič slovenskemu narodu ni mogel dati, dal pa je Slovencem predpogoj univerze, to je slovensko gimnazijo, škofovi zavodi v Št. Vidu nad Ljubljano so delo nadškofa Jegliča, ki je znal za to slovensko gimnazijo, in sicer edino, ki je obstojala za časa avstro - ogrske monarhije, zainteresirati ves slovenski narod, in to ob hudem nasprotovanju tedanjih liberalnih krogov v Ljubljani.
Zanimivo, da sta vzporedno napori nadškofa Jegliča za slovensko gimnazijo na Koroškem župnika Ražun in Treiber gradila slovenski gospodinjski šoli št. Jakobu in št. Rupertu is-totako iz ljudskih grošev.
Iz škofovih zavodov je prihajala slovenska katoliška inteligenca, da so druge škofije Jegliča zavidale za tako ustanovo. Ta inteligenca je prednjačila po svojem znanju in svoji izobrazbi in je bila jeklenega značaja kakor nadškof sam.
Slovensko duhovščino pa je nadškof Jeglič povezal v “Soda-liteti” in dal tej “Sodaliteti” e-notnega duha, zainteresiral je duhovščino za socialna vprašanja. Po tej svoji duhovščini je vodil slovensko mladino iz gostilne na oder v prosvetni dom, saj ni bilo fare brez prosvetnega doma, on je vodil mladino h knjigi in je tako rasla ob njegovem neumornem delu tudi največja knjižna ustanova na Slovenskem Družba sv. Mohorja.
Nadškof Jeglič se je leta 1903 prvič začel zanimati za slovenske izseljence po vsem svetu in je ustanovil Rafaelovo družbo.
Kot Slovenec in državljan pa Jeglič tudi političnemu dogajanju ni stal ob strani, ker se je dobro zavedel, da slaba politika lahko podere vse, kar ustvari najnapornejše kulturno delo.
Tak stoji pred nami nadškof Jeglič v Jagodičevi knjigi in v spominu vseh, ki so imeli srečo, poznati slovenskega vladiko o-sebno.
Jegličevi časi v začetku njegovega škofovanja v Ljubljani so bili zelo podobni našim današnjim. V slovenskem javnem
17 JIH IMAJO NA VESTI — Tile trije piloti-lovči so sestrelili skupaj 17 komunističnih letal MIG 15, tako povedo prsti na njih rokah. Od leve na desno so: Col. Harrison R. Thyng iz West Comerville, Mass., Maj. Fred C. Bless iz Richmond, V a. in Capt. Clifford D. Jolley iz Salt Lake City, Utah.
življenju se je pričela jasna načelna opredelitev med katoliš' kim gibanjem in liberalizmom Liberalci so kričali po narodni enotnosti in istočasno bili po vsem, kar je bilo katoliškega. Na eni strani krik po narodni enotnosti, na drugi strani pa z lopato po glavi, če braniš svoje. Ali ni današnji čas do pike podoben času okoli leta 1900? Le mesto liberalizma je zavzel marksizem, to je predvsem komunizem.
Mi pa stojimo zavestno in odločno v taboru velikega slovenskega kneza, ki nam je vzor duha, vzor dela, vzor neomahljivo-sti.
------o-----
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša na 1169 E. 58 St. Vpraša se na 1165 E. 58 iSt.
3 ali 4 sobe iščeta
Zaposlen zakonski par išče 3 ali 4 opremljene ali neopremljene sobe na severovzhodni strani' mesta. Kličite IV 1-4688!
—(203)
MALI OGLASI
Hišni lastniki!
Vsa zidarska mala in večja popravila, tudi cementna dela, betoniranje potov, dvorišč, in stopnic (ali z opeke.) Samo pokličite EX 1-3602 in vam bo delo solidno vzgotovljeno in po zmerni ceni. Ne zamudite prilike!
Ženske dobijo delo
Starejša ženska
ki bi bila pripravljena skrbeti za starega, bolnega moža, in voditi zanj gospodinjstvo, dobi stanovanje in hrano v hiši in primerno denarno nagrado. Kličite po 6. uri zv. WIckliffe 3-1603.	—(202)
Velik lot naprodaj
Turney in Dunham Rd., Maple Heights, Ohio, 50x145, več kot pol akra, izboljšano in plačano. Lastnik mora prodati, gre ven iz mesta. Cena $1650. Prodajalec bo plačal vse stroške za pogodbo. Izvrstna prilika za takega, ki hoče sam zidati. Priporočamo to posestvo, ker bo v bodočnosti vredno $2500. če vas zanima, pokličite Anton Jelarčič za sestanek VU 3-2239.	(202)
Za splošno hišno delo
Ženska, ki je pripravljena vršiti hišno delo, skrbeti za perilo, dobi službo pri mali družini na Shaker Hts. Posebna soba s kopalnico v hiši. Kličite LI 1-5533 med 9. in 12. uro dopoldne.
(205)
Iščejo stanovanje
Zakonski par, oba zaposlena, srednje starosti, brez otrok, išče 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 1-0823.	(206)
Hiše naprodaj £13,500
Odprto dnevno od 3 pop. do i;eme na 21071 North Vine St. Novi bungalows z 2 spalnica-na, popolna klet, cementni dovoz, plinska kurjava, ter vse ugodnosti. Prodamo na posestno pogodbo ali G.I. posojilo. Peljite se do E. 200 St., do Miller Ave., ravno zahodno od E. 212 St. Stavbenik na prostoru.
H. G. Miller Really Go.
EV 1-4440 ali HI 2-3344
(202)
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Mirtič
ki je ud an v voljo Stvarnika zatisnil svoje mile in ljubeče oči dne 15. oktobra 1950
Odkar si bil v grob dejan, si vedno še objokovan, ali žalost naša in solze,
Te k življenju več ne zbude.
Počivaj mirno v jamici, na svidenje nad zvezdami,
To naše srčne so želje, k Tebi srca naša koprne.
Žalujoči:
HELEN MIRTIČ, soproga; SIN in HČERE.
Cleveland, O., 15. okt. 1952.

‘ - • \ ..
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Josephine Toporis
ki jo je Bog poklical k sebi dne 15. oktobra 1942.
Draga soproga in ljubljena mati, deset let že počivaš v grobu, zaklad spominov na Tebe, draga, večkrat prisili tihe solze v oči.
K Bogu naše prošnje se dvigajo, da v nebesih Ti on plačilo da.
Žalujoči ostali:
FRANK TOPORIS, soprog JOSEPHINE, hči FRANK, sin
Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1952.
Moiki dobijo delo
PRIDRUŽITE SE K TAPG0 TEAM
TAPC0
potrebuje može
IZKUŠENE IN UČENCE
FORGE SHOP TRAINEES
TOOL ROOM
MISCELLANEOUS MACHINERY
ELECTRIC ARC WELDERS
TOOLMAKERS
Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Ugodni delovni pogoji. Prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure 8 zj. do 5 pop. vsak dan; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus No. 28
(204)
turret lathe
Izkušeni v set up in operacije W & S 3 - 4 - 6’s Visoka plača od ure in nadurno Plačane počitnice in prazniki
WESTERN RESERVE MFG. CO.
3710 E. 93 St. (204)

V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DOBRI, SKRBNI OČE, IN BRAT
ANTON ČERNIGOJ
Zatisnil je svoje mile oči dne 13. oktobra 1951
Eno leto je poteklo, odkar so Te odnesli in položili v hladni grob. Naše oči so polne solz, saj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat pri večnemu Bogu nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga ANTON in HENRY, sinova ANN por. TURK, hčerka BERTHA, sestra in VNUKI
Cleveland, Ohio, dne 15. oktobra 1952.
'OLIVER1
potrebuje LATHES BULLARD (Small and Large) ENGINE
RADIAL DRILL PRESSES LARGE SINGLE SPINDLE DRILL PRESSES MILLING MACHINE WASH MACHINE OXYGRAPH-CAMOGRAPH
Avtomatični povišek do najvišje mezde in za življenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina. Employment urad odprt od 8 zj. do 4:30 pop. od pondeljka do vključno petka.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave. KE 1-0300
(202)
MALI OGLASI
Hiše naprodaj
V bližini E. 185 St. in Lake Shore Blvd. zidana hiša z 6 sobami, vse zelo moderno in v najboljšem stanju, lot 45x190, cementni dovoz in garaža. Se lahko takoj vselite.
Na Bonna Ave., hiša se lahko rabi za 3 družine, v dobrem stanju. Samo $8,500.
Kovač Realty
960 E. 185 St. KE 1-5030
(203)
“Prišel sem torej do roditeljev, ki so me radi sprejeli in niso lastnim očem hoteli verjeti, ko sem jim pokazal, kar sem bil nabral. Dedu sem moral priseči, da sem prišel do tega poštenim potem. Tedaj so se šele razveselili, zakaj gospoda mora vedeti, da imajo oni z Javorškimi proces radi hruške, katera stoji na meji in ima po-loco vej nad posestvom Javorških, polovico pa nad našim, Torej kadar tresejo Javorški hruško, padajo tudi naše hruške in mnogo jih pade črez mejo. Oni trdijo, da so te, ki le že na meji, njihove, mi . .’
“Kmet, ne razjezi me!” je rekel Zagloba, “in ne govori tega, kar ne spada k stvari! . .”
“Najprej dovoli, gospod, nr sem kmet, temveč šlahčič, četu di ubog, pa vendar z grbom, kar lahko potrdita i gospod poročnik Volodijovski i gospod Pod bipieta, znanca gospoda Skrze-tuskega, drugič pa traja ta proces že petdeset let . . .”
Zagloba je stisnil zobe in se zarekel, da ne črhne nobene besede več.
“Dobro, ribica,” je rekel sladko gospod Longinus, “toda pripoveduj nam o Bohunu, a ne o hruškah.”
“O Bohunu?” je rekel Rzedzi an, “naj bo torej tudi o Bohunu. Torej Bohun misli, moj gospod da nima verne j šega	sluge in
prijatelja od mene, dasi me je bil v Čehrinu ranil, zakaj jaz sem mu — kar je res, je res stregel, ga obvezoval, ko so ga bili še knezi Kurčeviči ranili Nalagal sem ga bil takrat, da nočem več služiti svojega gospoda in hočem rajši držati Kozaki, ker imam med njimi več koristi, in on je verjel. Kako naj bi ne bil verjel, ko sem ga ozdravil?! Saj me je tudi grozno vzljubil in, kar je res, tudi bogato nagradil, ne vedoč, da sem bil pri sebi prisegel, da se hočem nad njim maščevati za ono čehrinsko krivico; da pa ga nisem zabodel, sem storil to le radi tega, ker šlahčiču ne prt stoji, da bi sovražnika, v postelji ležečega, zabodel kakor svinjo.”
“Dobro, dobro,” je rekel Volodijovski. “To tudi vemo, toda kako si ga našel sedaj?”
“To pa jfS bilo, gospod, tako Ko smo Javorške pritisnili (s trebuhom pojdejo, ne more biti drugače), sem si mislil: ‘No, se daj bo pa čas, da poiščem Bo-huna in mu poplačam storjeno mi krivico.’ Zaupal sem vso stvar roditeljem in dedu; ta pa, ki ima dobro fantazijo, mi je dejal: ‘Če si prisegel, pojdi, drugače si ničemnik.’ Šel sem torej, ker sem si tudi to mislil ‘Če najdem Bohuna, tedaj izvem tudi kaj o gospodični, če še živi, potem pa, ko ga ustrelim in odpotujem s to novico k svojemu gospodu, tudi ne bo brez nagrade/ ”
“Gotovo, da ne bo, in mi te tudi nagradimo,” je rekel Volodijovski.
“Od mene imaš, bratec, konjiča, z uzdo,” je dodal Longinus.
, ‘“Pokorno (zahvaljujem velte-možno gospodo,” je rekel sluga veselo. “ To je lepo, da me za dobro novico oddarujete, jaz pa tudi ne zapij em, kar od koga dobim .
“Vragi me trgajo!” je zamrmral Zagloba.
“Odšel si torej z doma ...” je opomnil Vokxiijovski.
“Odšel sem torej z doma,” je nadaljeval Rzedzian, “pa pomislim zopet: Kam naj grem? Morda v Zbaraž, saj od tam ni
daleč do Buhuna in tudi poprej izvem, kje je moj gospod. Šel sem torej, moj gospod, na Bia-lo in Vlodavo in v Vlodavi — konjiča sem imsl že zelo utrujenega — sem se ustavil, da ga napasem. A tam je bil sejem, po vseh gostilnah polno šlahte; grem k meščanom in tudi tam šlahta! Šele neki Žid mi pove: ‘Imel sem izbo, toda najel jo jto ranjen šlahčič.’ Tedaj pa pravim: ‘Dobro, se je namerilo. Jaz znam lečiti, vaš ranocelnik pa si ob času sejma gotovo ne ve pomagati.’ Ta žid mi je še povedal, da se ta šlahčič sam zdravi in noče nikogar videti, a potem jrs šel vendar vprašat. Toda videti je bilo, da je postalo onemu slabše, zato mi je dovolil vstopiti. Vstopim — in gledam, kdo je bil v postelji? Bohun!”
“O to!” je kriknil Zagloba.
“Prekrižal sem se: V imenu Očeta in Sina in svetega Duha! Kar prestrašil sem se, on pa me je takoj spoznal, se strašno razveselil — on me ima za prijatelja — in pravi: ‘Bog te mi je poslal! Sedaj že ne umrem!’ Jaz pa pravim: ‘Gospod, kaj delaš tu?’ On pa je položil prst na usta in mi šele pozneje pripovedoval vsie dogodljaje, kako ga je poslal Hmielnicki izpod Za-mosta do prejasnega kralja, tačas še kraljeviča, in kako ga je v Lipkovu posekal gospod poročnik Volodijovski.
“Ali se me je hvaležno spominjal?” je vprašal mali vitez.
“Ne morem, moj gospod, drugače povedati nego da dosti hvaležno. ‘Mislil Sism,’ je pravil-‘da je to kak širokoustnež, da je,’ je pravil, ‘pasji izrodek, a to je,” je pravil, ‘junak prvega reda, ki me je malone napol presekal.’ Le kadar se spomni gospoda Za-globe, tedaj še hujše škrta nego prej, češ, da ga je gospod zapeljal v boj! . . .”
“Naj mu tam rabelj sveti! Že se ga ne bojim!” je odgovoril Zagloba.
“Prišla sva torej do prejšnje zaupnosti,” je nadaljeval Rzedzian, “ha, še do večje in on mi je povedal vse, kako je bil že blizu smrti, kako so ga vzeli v Lipkovu v dvor, ker so ga imeli za šlahčiča, on pa se je izdal za gospoda Huleviča iz Podolja, kako so ga pozneje ozdravili in gostili z največjo vljudnostjo — za kar jim je prisegel hvaležnost do smrti.”
“Kaj pa je počel v Vlodavi?” “Odpravljal se je na Volinj, a so se mu v Parčevu odprle rane, ker se je zvrnil z voza; moral je torej ostati, dasi v velikem
strahu, da ga ne bi posekali. Sam mi je to pravil. ‘Poslan sem bil z listi,’ je pravil,* ‘a sedaj nimam nobene druge svedočbe kakor pernač; če bi se izvedelo, kdo sem, bi me ne samo šlahta pobila, temveč bi me prvi poveljnik obesil, ne da bi vprašal koga za dovoljenje.’
Spominjam se, da sem mu dejal na to: ‘Dobro je vedeti, da bi te prvi poveljnik obesil.’ In vpraša: ‘Kako to?’ ‘Tako, rečem,’ ‘ da je treba biti previden in nikomur nič povedati -tudi v tem se ti hočem prikupiti.’ Potem pa me je začel zahvaljevati in mi zagotavljati hvaležnost, češ, da me ne mine nagrada. ‘Sedaj,’ pravi, ‘nimam denarja, a kar imam dragocenosti, to ti dam, pozneje pa ts obsujem z zlatom, stori mi samo še eno uslugo.’ ”
“Aha! Sedaj pride vendar enkrat knežnja na vrsto!” je rekel Volodijovski.
“Da, moj gospod, vse morapi natančno povedati. Ko mi je torej rekel, da sedaj nima de-
narja, sem izgubil vse srce zanj in sem si mislil: ‘Počakaj, storim ti uslugo!’ On pa pravi: ‘Bolan sem in nimam moči za potovanje, a čaka me dolga in nevarna pot. Ako,’ pravi, ‘pridem na Volinj — in odtod je blizu— bom med svojimi, toda tja nad Dnjester ne morem iti, ker mi
manjka moči in je treba,’ pravi, ‘prehoditi sovražni kraj, mimo gradov in vojsk — pojdi ti mesto mene.’ — Torej vprašam: ‘Kam?’ On na to: Celo pod Raškov, ker je ona skrita tam pri sestri Donca, pri Horpini, čarovnici.’ Vprašam: ‘Knežnja?’ (Dalje prihodnjič)
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet ▼ zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla: Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
GLASBENA MATICA
poda VERDIJEVO OPERO
"LA TRAVIATA"
v nedeljo 2. novembra 1952
v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU, St. Clair Ave.
ob 3:30 popoldne
Vstopnice so naprodaj pri članih zbora, pri Oražmovih v S. N. D., ali pa pokličite Mr. Anton Schubel, telefon EXpress 1-8638
Cene: $1.00 - $1.50 - $2.00 - $3.00—Vsi sedeži rezervirani
%,
(§)
PERUTNINA
(D
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ©
ANDY HOČEVAR in SINOVI	i
Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912	(g)
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno lelo 1953
je zanimiv'a knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
/ H/vZ: . -'V:

Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Naročile zdaj, da dobile pred zimo!
"KEYSTONE”
Storm-Screen
WINDOWS
SELF-STORING
' - I
VENTILATING
J ' \ , L;
DUST - PROOF
: i . ■ . ■
RAIN - PROOF
Trojna prememba —
Sezonske premembe ob dotiku prstov. Nikoli nimate skrbi ra- || di sprave. Samo de- |j nete jih na stran in imate jih na rokah, ko jih potrebujete.
Izdelano za vašo udobnost
• Vse se lahko sčisti od znotraj
Pristojajoča kombinacijska zimska vrata so privlačna povsod. Imajo 80 inčev opore s tečaji po vsej dolžini, kot pri klavirjih.
čez celo leto!
•	F.H.A. pogoji na razpolago — Nobenega predplačila —
3 leta za plačati — Z plačilom se začne 15. decembra
•	Vdelano, da se raztegne in skrajša
•	Vklenjen člen med steklom
•	Vdelana veternica, da kontrolira zgostitev
BREZPLAČNI PRORAČUN — NOBENE OBLIGACIJE •	Telefonirajte:
KEYSTONE OF 0LEVELAND
Vprašajte za RICHARD LAURETIČ
KE 1-1637
WI 3-1020
(Oglejte si Keystone izdelke na Food Show, Public Auditorium, 9. do 16. oktobra — Stojnica št. A-16j


Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev E. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.

Prehladi pridejo gotovo,
samo lani jih je štela statistika 17 milijonov v Zed. Drž. Ameriških. Ali veste, kako je zdravil znani kanadski zdravnik Sir William Osier svoj prehlad? “Vležem se v posteljo, obesim klobuk na vznožno stranico, pa pijem malo viskija, dokler ne vidim dveh klobukov.” Tak recept je napravil za sebe, zdravniška veda pa za prehlade pošteno priznava, da nima zdravila zanje, da še danes ne ve, kaj je bistvo prehladov, niti revmatizma ali arthritis, da pa upa vsaj v 10 letih dobiti kontrolo nad njim.
Izkušnja stoletij pa potrjuje za te bolezni še današnjo veljavo vroče-zračnih kopeli, po katerih je nanovo zamišljena, sedanjim razmeram prikrojena in patentno zaščitena naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi odvisno težo si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Cherne Health Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
r
Naznanilo in Zahvala
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljuba soproga, draga mati, stara mati in tašča
Mary Yerman
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči na dan 15. septembra 1952. leta.
Bila je rojena v vasi Dolnice, fara Št. Vid nad Ljubljano, odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti.
Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na-dan 18. septembra 1952. leta v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je bila za pokoj njene duše darovana sv. maša zadušnica. Od tam je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in ondi položeno k večnemu počitku.
V	dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo č. g. Rev. Cimpermanu za česte obiske pokojnice na domu in v bolnišnici, a č. g. Rev. Jagru za obiske pokojnice v bolnišnici, za opravljene obrede in za spremstvo na pokopališče.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so položili tako lepe vence cvetja ob krsto naše drage pokojnice.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebno se zahvalimo za lepo slovo od svoje sosestre članicam Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete, podružnice št. 10 SŽZ in društva St. Clair Grove št. 98 Woodmen Circle.
Naša zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnice.
Iskrena zahvala vsem, ki so na'dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže.
Toplo ^e zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v pomoč v dneh smrti naše drage pokojnice.
Zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Mary A. Svetek za lepo voden pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Draga soproga, ljubljena mati in stara mati, počivaj v miru v tej lepi ameriški zemlji! Duši Tvoji pa daj dragi Bog večno plačilo! Za vso Tvojo ljubezen do nas, za vso Tvojo skrb in delo, ki Ti ga je življenje bilo polno, ko si nas odgajala in vodila na težki poti življenja, smo Ti večno hyaležni in Te ne bomo pozabili nikdar v naših molitvah, ampak se Te bomo spominjali z ljubeznijo in željo, da nas dragi Bog enkrat vse združi v kraju večnega veselja!
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog
MARY por. JEREB, DOROTHY por. STANC, hčere ANTON in GEORGE, zetje
ROSEMARY, GEORGE in TONY, vnukinja in vnuka
V	starem kraju zapušča sestro IVANKO DOLNIČAR
Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1952.
/