Dan hoda do Drača. — Prve praske pred Dračem. — Priprave pred Solunom. — fusi zopet napadajo. — Na italijanski fronti nič posebnega. — Nemci izgubili naselbino Kamerun. Sv. Oče gališkim škofom. GaJiški škofje so poslali Sv. Očetu, ki je hudo prizadeti deželi naklonil tudi gmotno podporo, skupno pismo. Sv. Oče jim je poslal ojdgovor, ki je gotovo škofje in poljski narod zelo razveselil. Kdor ga .čita, ga mora ganiti očetovska miloba in ga razveseliti kratena latinska dikcija, ki ji je treba iskati para. V slovenskem prevodu, Id zdaleka ne doseže izvirnika, slove pismo: ^Častitljivi bratje! Pozdrav in apostolski bbv-goslov! Vaše skupno pismo N am priporoča izraz u-danosti in spoštljivosti, s katero se v zgledno odlikujejo ne samo Škofje, temveč tudi duhovniki in ljudstvo katoliške Poljske, Ne mislite pa,, častitljivi bratje, da bi Vam hoteli pustiti prednost v ljubezni. Zakaj v Svojem srcu gojimo staro in prav posebno ljubezen do Vašega naroda; to ljubezen še čudovito po-množujejo mnogotere in velikje nezgode, ki Vas v tej vojski skoroda preplavljajo. Ozrli smo se nanje, kakor veste, z očetovskimi čuvstvi; samo to obžalujemo, dai Naša dobrodelnost ne seže tako daleč, kakor segajo želje ljubečega srca. Nikdar pa ne opustimo prositi usmiljenega Boga, da Vam, čaistitljivi bratje, in vsej Poljski pomaga, da oblaiži bridkosti teh dni, in izpolni vse upravičene želje.“ Nato podjeli Sv. Oče škofom, duhovnikom in vernikom apostolski blagoslov, Gospodarska zsweza mod Avstrijo in Nemšijo« Star tir v Gradcu. — Treznejša sodba dr. Geßmaima. Dne 8. ì'eb'r. je imela graiška trgovska in obrtna zbornica svoj občni zbor. Na dnevnem redu je bilo razveo .običajnih poročil in volitev tudi vprašanje gospodarske zveize med Avstrijo in Nemčijo. Po toza- LISTEK. Sedanja svetovna wojska im ljudska šola» (Vrli&bčil Anton Kjosj, šolsM ravnatelj, Središče.) Vojne razmere so zanesle tudi v šolo nove potrebe in novo življenje. Učiteljstvo se ne oklepa več tako krčevito uče ih načrtov in urnikov, kakor v normalnih razmera];, in če se jih drii, zajemi j e snov za svoje poučevanje neposrednje iz življenja. In kedaj je ponujalo življenje toliko raznovrstne snovi, kakor je ponuja danes s svojimi vojnimi dogodki? Sicer pa tudi šolska oblastva zahtevajo od šole,; da se ozira pri vsem svojem delovanju kolikor največ na razmere, ki jih je ustvarila vojna. Tako n. pr. zahteva neki odlok rtaučnega, ministrstva (z dne 7. sent. 1914, štev. 2814), da šola. pouči primerno mladino o sedanjih -'vetovno-zgođovinski h dogodkih. Stiri točke so v tem odlok oosebno važne: 1. gojenje in blaženje domoljub,;- ' fepodbuda h gojenju veličastnega momenta edinosti vseh avstrijskih narodov, 3. izpodbuda mladine k pripravi za poklic, ki jo čaka, ker mora izpolniti vsled vojne nastale vrzeli v človeški družbi, 4. poučljivn motrivanje o devnem daljšem poročilu zborničnega- tajnika vladnega svetnika dr. Kamenitzkega je zbornica soglasno sprejela sledeči predlog: „Zbornica, izjav la, da so naj kolikor mogoče tesna gospodarska zveza med AvstrOrOg csko in Nemčijo in gospodarska priklopitev Balkana in Turčije k srednji Evropi ter tako ustvarjeno mogočno gospodarsko ozemlje prizna kot nujna posledica politične in vojaške! zveze teh držav. Zbornica torej sklene za-, rositi vlado, naj tozadevna že pričeta dela z Ogrsko in Nemčijo nadaljuje, v to svrho pritegne za to poklicana zastopstva našega gospodarskega življenja in tako fa dela dovede do ugodne rešitve v označenem smislu,“ v O tem vprašanju je bivši avstrijski minister in tajni svetnik dr, Albert Geßmann vi dunajskem kršč.-soc. 'glasilu „Reiehspost“ spisal članek, y katerem tako-le sodi : „V bistvu se sme pbvdarjati, da so prvjoborilci za misel gospodarskega zbiižan-ja med Avstrijo in Nemčijo bistveno omejili in skrčili svoje zahteve, lz-početka so zahtevali carinska zvezo, torej isti carinski tarif za Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko z morebitno vmesno carinsko črto med Nemčijo in Avstrijo, ozir. Ogrsko. Sedaj pa pravzaprav le še zahtevajo, da naj Avstrija in Nemčija delata napipam tretjim državam vzajemni zunanji politiki. V tem smislu in s to omejitvijo utegne misel o gospodarskem zbližanju gotovo imeti svojo bodočnost. Brez pomisleka se sme zahtevati in priznali, da se naj v trgovinskem prometu med Nemčijo in Avstro-Ogrsko odstranijo vse tiste o-vire carinsko-tarifaričnega in prometno-političnega z-iiačaja, ki niso v svrho varstva znatnih, varstva resnično potrebnih gospodarskih interesov brezpogojno potrebne. Potrebno bo, da se vsi tozadevni, interesi prav natanko pretehtajo drug proti drugemu. Načeloma bo gotovo ,vsak razsojden človek pozdravil gospodarsko zbližanje med Avstrijo in Nemčijo. Kar nas more ž našo nemško zaveznico — pod popolnim varstvom na- še suverenitete kot država in naše državne pravice do samoodločbe — združiti tesneje, nam bo dobrodošlo. Toda ravno zaradi tega. ker cenimo zvezo z Nemčijo tako visoko in t o -like vrednosti, m o r a m o v gospoda, rs-i k i h zadevah postopati n e s k o n 5 n o — ' revi d n o. Nič bi ne moglo bolj škodovati zavezniški misli, kakor če bi se po v naglici izmišljenih in v čusteenem preobilju sestavljenih receptih uprizoril: gospodarska politika, ki bi prav kmalu zahtevala v Avstriji in na Ogrskem gospodarskih žrtev. . Ozir ria prisrčno prijateljstvo med nami in pa Nemčijo zahteva, da nekatere panoge našega gospodarskega, življenja morda ne dobijo povoda za domnevanje, češ, Nemčijo zadene krivda, da .v gospodarskem oziru nazadujejo in hirajo. Program nemškega „Nati-onalverbanda“* Pred kratkim smo priobčili po nemških listih posneto poročilo o zborovanju nemškega „National-verbanda“, na katerem je predsednik zveze, državnozborski poslanec dr. Gross, očrtal delovanje nemškega ,,Na.tionalverbai]da“ v vojnem času in njegove nar črte za bodočnost. Komenftarja onemu poročilu nismo dostavljali iz lahko umljivega vzroka in smo ča-* kali, da pridejo komentarji ojd drugod. V drugačnih razmerah bi nam seveda naše narodnopolitično in nar rodnogospodairsko stališče narekovalo pripombe tudi k takim drugostranskim komentarjem, v sedanjih časih se zadovoljujemo s priobčenjem takega komenta-rja brez komentarja. V petkovi jutranji „Neue Freie Presse“ piše namreč državnozborski poslajnec dr. Štefan Licht nod'zaglavjem „Program Nationalverbanda“ tako-le: „Resno stremljenje v obieh nemških meščanskih strankah združenih poslancev, da bi za svoje volilee začrtali enoten pravec, je po daljših pripravah in po- medsebojnem vjplivu narodnega gospodarstva in političnega življenja posameznih narodov in odvračanje mladine od premočnih mladinskih Čustev, da bi tujcu, ki je naš sovražnik, me priznali nobene prednosti in kulturne vrednosti. Razume se pač samo ob sebi, da je tudi naše slovensko učiteljstvo v tem oziru vplivalo na mladino vzgojevalno ter v polni meri vršilo svojo dolžnost. Zanimati bi utegniloi marsikoga,;, kako se je v minulem šolskem letu pisec teh vrstic kot učitelj pri svojih otrocih (višja stopnja!) prepričal, kaj je dosegel zlasti glede one točke, ki govori o odvračanju mladine od prenapetega sovraštva do naših nasprotnikov. V roke mi je prišla casniška notica sledeče v-sebine : Graščak Hitze v Frane adorili v kotburškem okraju je razposlal svojim znancem tiskano pismo, v katerem silno napada Angleže in pravi: „Jaz sem, i o pobudi rojakov, v svojem poljedelskem obratu krstil gnojišče za „Angleža.“ Nemški domoljubi, nemški rojaki, storite vsi tako, imenujte svoje gnojišče odslej „Anglež“ in skrbite, da mu ostane to ime, da se bodo naši rodovi trajno spominjali najslabšega naroda. ki ga nosi zemlja.“ To pismo so po kotburškem okrožju marsikje razdeljevali občinski uslužbenci. A obenem pa je prebivalstvo tudi dobivalo lepak, ki se glasi: „Gnojišče se imenuje odslej „Anglež“, in naj se imenuje vse čase tako.“ Naj se prilepi ria dvoriš- ču, — Ta gnojiščni lepak je bil nalepljen tudi v prostorih kotburške železniške postaje, in sicer na deski za naznanila v službenih prostorih za sprevodnike. List „Cotbuser Anzeiger“ pa je priobčil ta-le oglas: „Prodam Angleža (kup gnoja) za 5 M, Fuchs, Ströbitz, Chausseestrasse 24, 2 r.“ To notico sem otrokom v šoli prečita! ter jim takoj na to dal nalogo, glasečo se: Je-lii po našem mnenju prav, da prebivalci v Nemčiji tako zelo sovražijo Angleže in da je graščak Hitze krstil gnojišče za „Angleže“? Utemeljitev, zakaj je ali zakaj to ni prav. Vplival nisem na otroke na nobeno stran, pač pa, sem jih opozoril, predno šo se lotili kjratke naloge, na vojni dogodek, ki smo ga nekoliko dni poprej čitali, kako so namreč nekega dne iz svojih strelnih jarkih kupili lačni Francozi od Nemcev kos salame, in kako ljubeznjivo vojaki obeh nasprotnih si strank med seboj občujejo, kadar nima.jo povelja za napad. Moje mnenje je bilo, da bodo brez izjeme vsi otroci obsojali ravnanje imenovanega graščaka. Uspeh, ki ga je imelo moje vprašanje, je bil tmle: Na 53 oddanih listkih je 41 otrok odobravalo sovraštvo Nemcev do Angležev in ravnanje graščaka Hitzeja, in samo 12 otrok obsojalo. Zanimive so utemeljitve:! Prvi otrok piše: ,,'Meni se zdi prav, da Nemci tako zelo sovražijo Angleže in da je araščak Hitze krstil gnojišče za Angleže, ker Angleži tudi Nemce gajanjih dovedlo do dogovora o celi vTSti žalitev, katerih izpolnitev naj bi enak — in to odgovarja splošnemu mnenju — se povdarja, da naj bi bila trgovinska politika najpram tretjim državam enaka in sklupna. Povdarja se tudi potreba, da naj bi se promet na tujih trgih uredil po medsebojnem sporazumu in se tuidi gospodarsko slalie j šeni u delu dala potrebna zagotovitev razpečavanja. I Poslanci mislijo, kar je samoobsebi umljivo, da se vrne ustavno življenje v Avstriji in se zopet prične parlamentarno delovanje, ki ga ne more pogrešati niti zakonodaja niti kontrola državne uprave, z-lasti na finančnem polju. Na)ša držpvia se pač res ne odlikuje s tem, da je edina med vojujočimi se državami, kjer je bil parlament popolnoma obustavljen. Da pa je ob sedaj veljavtnem poslovniku redno par-lamentarno delovanje izključeno in da bi se morala zopet vrniti stara razoranost in bi si prav tako zopet ne znali pomagati, je jasno. Zato je umljiva zar hteva po izpremembi poslovnika!, Ker ne pripadam tistim, ki so sodelovali pri sestavi in dogovoru programa, so mi točke, ki zahtevajo izpremembo ustave ] v potrebnih stvareh, ravno tako jasne, kat one, ki zahtevajo razširjenje avtonomije dežela, Ali in v ko-: liki meri je to poslednje mogoče, če naj državni ustroj ostane trden in močen; ali nje bo morda nasprotno reforma državne uprave, ki se želi v progiiamu, kakor se je zahtevalo vedno pri vseh zakonitih načrtih in njihovih utemeljevalnjih, pri vseh posvetovanjih in v vsej o tej stvari obstoječi (volliki literaturi, ■ zahtevala naravnost reforme avtonomije dežela v s-krčevalnem smislu, naj ostane zazdaj nerešeno. Pra-I vi se, da se da ta stavek razumeti tudi tajko, da je j v njem mesta tudi za znano zahtevo narodnostne av-I tonomije. Posebnost deželskih skupin in celo krono-; vin je tako izrazita, da se z eno samo formulo goto-[ vo ne more zadostiti vsem. Program ima kljub svoji splošni 'in ne vedno ; jasni sestavi veliko vrednost, 'da predvsem avstrijske Nemce, potem pa tudi druge narode in prav posebej za pripravo in odločitev poklicana mesta v državi seznanja z dejstvom, da imajo avstrijski Nemci svoje zahteve in da hočejo pri tem v enaki meri varovati pravice nemškega naroda kot pravice avstrijske države same. Potrebni zaključki iz tega prihajajo sami. Načelo pravičnosti in poštenosti so Nemci i-meli vedno in je izvajajo tudi napram drugim narodom, ki so združeni ž njimi v trdni državni zvezi. D'a pa mora napram razmeram pred vojno nastopiti temeljita izprememba, da dobi avstrijska država svojo polno moč in svoj polni ugled ter da bo mogla u-stvarjati in vzdrževati blagijnjo svojih državljanov, ni nikakjoršnega dvoma. Možje, ki se v svojem času vrnejo iz strelskih jarkov, bodo prvi, ki bodo na podlagi svojih izkušenj zahtevali preosnOvanje države, in bi bili temeljito razočarani. Če bi ostalo vse kakor j «■■■MMwa'BBìwretafrgiBgasBnmnBBMMBBcgMMM'MiiMi ii'rtMWMBBWBawawMarwitihiwwiMHw. Deveti zopet pravi: ,„Angleži so sami krivi, da jih Nemci sovražijo, zakaj pa so napovedali vojsko Nemcem. Nemci bi lahko sedaj nam Avstrijcem pomagali. pa se morajo z Angležem bojevati,“ Deseti piše: „Zakaj se pa vtika Anglež v vojsko? Ko bi se Angleži ne bili vjtaiknili v vojni ples, bi Nemci in Avstrijci že davno uničili Ruse in Francoze. Srbov in Črnogorcev pa ne jemljemo v poštev. Ta vojska bi se lahko vršila brez Angležev.“ * Enajsti učenec piše: „Po mojem mnenju je popolnoma prav, da imajo Nemci gnoj za „Angleža“ za to, ker je Anglija po morju blago po ceni dobivala, drugim državam pa drago prodavala,“ Dvanajsti: ^Odobravam zato sovraštvo Nemcev do Angležev, ker ti ne dovolijo Nemcem dovažanja žita iz drugih, nepristranskih držav.“ Trinajsti odobrava postopanje Nemcev napram Angležem zaradi tega, ker Angleži morebiti tudi Nemce tako sovražijo in svoj gnoj za „Nemca.“ krstijo. Štirinajsti učenec pravi: „Nemci so prej kupovali blago pri Angležih, sedaj ga pa sami izdelujejo. To Angležem ni prav, zato so Nemčiji napovedali vojsko, ker jo zavidajo zavoljo napredka.“ V tem smislu govori še tudi ostalih 29 otrok, „d odobravajo sovraštvo Nemcev do Angležev, Večina njih naglaša zavist Anglije radi gospodarskega in političnega napredka Nemcev Poglejmo si sedaj nekatere utemeljitve onih o-trok, ki obsojajo ravnanje Nemcev in graščaka Hi-tzeja! je bilo. Z resno odločnostjo bodo tudi zahtevali pravico svobodnega in samostojnega delovanja moža v okviru trdnega državnega reda in po urejenih strugah se pretakajočega gospodarskega življenja. Talco govore že sedaj oni, ki se trajno ali začasno vračajo, in tako se čuje tudi iz izrazov, Idi tudi drugače prihajajo, s fronte v zaledje,“ Politične vesti. Avstrijski parlament. Odkar se je začela vojna in je suspendira i zakon o tiskovni svobodi, čitamo sedaj prvič v listih tudi o avstrijskem parlamenta Govorilo se je o njem na kongresu za reformo stanovanj na Dunaju. Glasom poročila v dunajskih listih, je podpredsednik poslanske zbornice Pernersto-fer izrekel mnenj , da bo nedolgo po sklepu miru stopil v življenje z pet tisti faktor, v čigar imenu je pozdravil kongres. B vsi pravosodni minister dr. Klein je med drugim rekel: Razmerje prebivalstva do poslanske zb ornice ni enotno. Moderna država pa ne more izhajati brez korporacije, kjer jih čevelj žuli in kako se j’m da pomagati. Zato unamo, da pride parlament zopet do svojih pravic. Zmota bi bila, misliti, da je vojna odstranila vse nasprot stvo parlamenta. Hrvaški sabor se je zbral k zasedanju v sredo \ dne 9. februarja. Ogrski parlament se je 10. t. m. odgodil na ; nedoločen čas Politična krpanja pri Čehih. Veliko se govori , sedaj o zjedinjenju strank na Češkem. Kdor ne I pozna razmer, bi mislil, da so se sedaj zjedinile vse ! češke stranke v eno samo stranko, takozvano na-; rodno. Toda v to novo torbo so se zbrali samo ! mladočeška, staročeška, realistična (Masarykovci) j in narodnosocialna (Klofačeva) straka. Izključeni so S iz nove »narodne« stranke: katoliško - narodna, ; krščansko - socialna, konservativno veleposestvo in j socialistična stranka. Toliko v informacijo onim, ki j želijo, da se tudi na Slovenskem naj združijo in spojijo vse stranke v samo eno stranko. I Konec Masarykove stranke. Zadnji predsednik ; izvršilnega odbora, dr. Šamal v Pragi, je izjavil, da j češka realistična stranka ne obstoji niti pravno niti faktično, ker je vsled vojske prenehala z vsakim svojim delovanjem. Madžarski upravitelj srbskega šolstva. Za upravitelja srbskega šolstva v pnvujevanih krajih je j imenovan šolski nadzornik v komitatu Bars-Bodrog, j Janos Farago. Vrednost našega denarja se dviga. Kurz pri I plačilih v Nemčijo je določen tako, da je za sto j mark plačati 14i kron, kurz pri plačilih v Švico j pa tako, da je za sto frankov plačati 148 K 50 v. »Brez nas«. »Südsl. Kcrr.« poroča iz Krakova: »Nove Reforma« prinaša uvodnik »Brez nas« v katerem, eia se dela za novo ureditev Avstrije po vojni in za gospodarsko združitev z Nemčijo vrše brez Poljakov. Večinoma konfiscirani članek pravi, da se v Budimpešti neprestano vrše pogajanja avstrijskih in nemških politikov, katerih se ne udele- 1. .'Meni se ne zeli prav, da Nemci tako zelo sovražijo Angleže in da je graščak Hitze krstil svoje gnojišče za Angleža, ker Angleži kot narod niso krivi- da je nastala vojska..“ 2. ,„Ni prav, da je graščak H. krstil gnojišče za „Angleža“, ker so Angleži tudi ljudje.“ 3. „Po mojem mnenju ni prav, Ida Nemci tako moono črte Angleže in da je H. krstil prostor za gnoj na ime „Anglež“, saj Angleži gotovo svojih gnojišč nimajo za „Nemce“, kar' bi ravno tako lahko storili.“ 4. „Ni prav, da Nemci sovražijo Angleže, ker se moramo vsi ljudje med seboj ljubiti in si dobro želeti.“ 5. jMc e mnenje je, da to ni prav, da prebivalci Nemčije sovražijo Angleže in 'da je graščak II. krstil gnojišče za „Angleža“, z:aito ne, ker ljudje niso gnojišče in kjer je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, ne pa po podobi gnojišča.“ (). „'Meni se ne zdi prav, da sovražijo Nemci Anglo o, kajti če bi se ljudje zniirom tako sovražili, tedaj bi ne bilo dobro na svetu.“ 7. „Ce se bodo Nemci in Angleži vedno tako-Ie močno sovražili, tedaj še ne bo tako hitro konec vojske, ml pa že vsi tako težko čakamo na mir.“ Tako in enako gojimo v Šoli v jezikovnih, včasih tudi v zgodovinskih in drugih urah vojno politiko. Razvidno je iz vseh teh odgovorov, da otroci mislijo, kar je gotovo dobro znamenje. žaje niti eden poljskih politikov. List poziva pred sedstvo »Poljskega kluba«, da naj pazi ca te dogodke, da poljski narod ne bo postavljen pred go tovo dejstvo. Enotni poljski narodni odbor. Pogajanja med predsednikom »Poljskega kluba« vitezom Biiinskm in predsednikom poljskega »Narodnega odbora« Javorškim so se uspešno končala. Dosežen je po-polen sporazum v vprašanju enotne reprezentance poljskega naroda. V »Narodni odbor« vstopijo tud: socijalni demokratje, nacijonalni demokratje (Vse poljaki) in izhodnogališki konservativci. Sporazum je dosežen tudi s Stapinskega skupino poljske ljudske stranke. Posebne zasluge za združenje poljski! strank sta si stekla bivši zunanji minister prof Go luchowski in pa avstrijski poslanik v Sofiji grof Tarnovski. Dr. Glabinski podpredsednik Poljskega kluba. I? Krakova se poroča, da to imenovan za podpredsednika Poljskega kluba državni poslanec dr. Gia binski namesto v Švici se nahajajočega državnega poslanca grofa Aleksandra Skarbek. Poljaki se vračajo v svojo domovino. Avstrijske oblasti so sklenile, oa se sme velik del Polakov iz Rusko-Poljskega, ki se nahajajo v Avstro Ogrski, zopet vrniti na svoje domove. Za sedaj je dobilo tozadevno dovoljenje 8000 Poljakov nastanjenih \ Družovu in Krlsteinu na Češkem. Mesto Vilna dobi zopet poljsko vseučilišče. Me sto Viloa, katero so zasedle n mške čete, je izro čilo nemškim oblastim spomenico s prošnjo, da se v Vilni zopet ustanovi poljsko vseučilišče. Kakor znano, je imela Vilna lastno poljsko vseučilišče od leta 1578 do leta 1833. Leta 1833 so pa Rusi odvzeli Vilni vseučilišče in je premestili v Kijev. Kakor se sliši, bo na novem vseučilišču pet fakultet. Stavbni prostori in potrebna poslopja su že pripravljeni. Novemu vseučilišču bo tudi na razpolago kot učni pripomoček velikanska knjižnica broječa 200.000 knjig in arhiv, v katerem se nahaja čez 15 milijonov listin. Pomiloščeni veleizdaje! »Nova Reforma« poroča, da sta bila rusotiina rusinska državna po slanca Markov in Kurilovicz, katera sta bila svoje* časno obsojena na smrt, pomiloščena na dosmrtno ječo. Obsojeni Lahom. Sodba v procesu proti Jacopig-Novak m drugim bivšim magistralnim uradnikom v Trstu radi hudodelstva veleizdaje in pospeševanja k.dezertaciji svojih kolegov se glasi od 4 do 15 let težke ječe. Obtoženci so bili v zvezi z iredentov-skim društvom »Trento—Trešte« v Milanu. Bivši hrvaški minister Pejačevič došel iz Francije v Bern. Prejšnji minister ELvatske in Slavonije grof Teodor Pejačevič, ki so ga izpustili iz francoskega ujetništva, je došel 6. t. m. v Bern in je odpotoval 7. t. m. v Avstrijo. Na Dunaj je došel grof Pejačevič dne 8. jan. Italijanski socialisti želijo Sv. Očeta za posredovalca miru. Socialistični „Avanti“ piše, da bi bil papež edina sposobna oseba, ki lahko upliva na vojskujoče se državte, da se začne z mirovnimi pogajanji. Socialisti stavijo v papeža veliko upanje. Albanija. Naše čete, ojačene z oboroženimi albanskimi rodovi, se bližajo Draču. Italijanski listi poročajo, da so naše predstraže že v neposredni bližini Dračja. Od vseh strani se opozarja, da so pota, ki jih morajo hoditi naše čete od Medne naprej, strašna, za to tudi prodiranje ne more tako napredovati, kakor ob normalnih razmerah. Kaj se vrši v Valoni in okrog Valone, nam je prikrito. Poročila si vsak dan nasprotujejo. Ce prav se je od uradne italijanske strani zatrjevalo, da bodo Valeno držali za vsako ceno, vendar le ugledni laški listi pišejo, da se Valona ne bo branila, osobito ker noče Cadorna oddati vojaštva) za riskantno, balkansko podjet,je.( Moramo se tudi tukaj tolažiti: vremena nas bodo učila- Opozarjamo pa vendar na dejstvo, da so naše čete že pred Dračem trčile na odpor, četudi majhen. Naša mornarica pridno kroži ob albanski obali in vznemirja Četverosporazumove ladje. Drač odrezan. Veliki so napori, katere morajo naše čete zdaj prestati v Albaniji pri prodiranju proti Draču in Valoni. Kljub temu dan za dnem sicer polagoma, v©n- 1 j dar vstrajno prodiramo. Med velikimi težavami so [ naše čete prekoračile reko IŠmij in sb kmalu na to j nadaljevale prodiranje proti jugu. Dne 8. lebr. so I avstrijske čete zavzele kraj Prežo, ki leži nekako v j sredi pota med Dračem in Krujo. Od Preže je še do j Drača samo 20 km. Izhodno od te naše skupine j,e drug naš oddelek zasedel kraj Valjaš, ki leži 8 km severozahodno od Tirane. Tukaj je prišlo do kratkega bbja, a sovražnik je bil kmalu vržen nazaj. Obe naši skupini stojita tesno ob cesti Drač—Tirana, ka-j tera je za sovražnika zaprta. Dosegli smo torej, da je Drač proti severoizhodu popolnoma odrezan. .Cesta Drač—Tirana bo pa tudi našim četam omogočila bolj naglo prodiranje proti jugu. Sovražniku ne preostaje sedaj drugega, nego da se umafcne proti Valoni. Za svoje umikanje ima na razpolago edino ozki pas ob morju. B rba za Drač. Iz dosedanjih dogodkov pred Dračem se "domneva, da bodo Italijani skušali Drač braniti napram avstrijskim četam. Zrakoplovci namreč poročajo, da je pri Draču! nakopičenih mnogo italijanskih, srbs- j kih, črnogorskih in Esad-paševih če! Mnenje, da se nam bodo Italijani pri Draču postavili po robu, se potrjuje tudi iz tega, da so skušali sovražni oddelki pri kraju Valjaš kljubovati našemu prodiranju. Skoro gotovo bodo sovražne čete na višinah Balzar Ljak pred Dračem, M so visoke do 447 metrov in se raztezajo med Tirano in Dračem pripravili avstrijskim četam resen odpor. Praske pred Dračem. Srbski begunci, ki so prispeli v Brindizi, pripovedujejo, da se v neposredni bližini Drača vrše boji med avstrijskimi prednjimi stražami in srbskimi četnimi. Število ufcegjih srbskih Vojakov znaša baje C0.000 mož. En dan hoda od Drača. Naše čete stojijo sedaj na črti, ki je približno dian hoda oddaljena od Drača in Tirane. Ker so pota od Lješla do Drača v grozno slabem stanju in so Srbi, Crnogorci in Italijani v tem ozemlju vse blago vzeli seboj, je dovoz živil in vojnega gradiva za naše prednje čete izredno težaven. Kako stojimo v Albaniji? Naša in bolgarska fronta v 'Albaniji je sedaj sledeča: Avstrijske Kövessove čete stojijo na črti: izliv reke Išmij—Preža, severno od Tirane—gornji tok reke Mati—Debar. Mesto Debar in okolico imajo zasedene bolgarske čete. Položaj postojank bolgarske armade, ki prodira na črti Debar—Struga—Ohrida—Bito! j v inžno-izhodni del Albanije, to je proti' Elbasanu in Beratu, ni popolnoma jasen. Že večkrat so je poročalo, da so Bolgari zasedli srednjealbans-ki mesti Elbasan in Berat, a te vesti še niso dozdaj uradno potrjene. Lahi v Albaniji. „Agenzia, Stefani“ objavlja sledečo uradno obvestilo: Italijani niso vzeli niti enega vojaka iz zasedenih albanskih točk. Poročilo o popustu Valone ie zato bajka. Essad-paša želi na Krf. Ks|s'aid-paša je povprašal pri srbski vladi, ali se tudi on sme s svojo armado zateči na otok Krf, ako bi se moral umakniti iz 'Albanije, Srbska vlada še ni odgovorila, Essadovo vprašanje ne izpričuje veliko samozavesti. Pred Solunom. Bolgargkji vojni minister NajdenoV je izjavil, da Francozi in Angleži ne bodo utekli svoji usodi, naj se še tako skrbno pripravljajo na spopad. Kmalu bodo spoznali, da njihovo podvzefije ne more uspeti. Njihovi dosedanji cilji niso jdoseženi. Srbijia ni rešena in zveza s Turčijo ni onemogočena. Z vojaškega stališča ne pomenja napad na Solun o"d zavezniške strani nobene težke naloge. Ne dvomimo, da bomo to nalogo kmalu in z uspehom rešili. Te Najden o ve besede so edin važnejši pojav zadnjih dni glede Soluna. Ako besede niso za to, da se zakrivajo misli, potem bi bilo pričakovati pred Solunom skorajšnjjega spopada. Toda kar namah š'e spopada tudi ne bo; kajti bolgarski car, ministrski predsednik in generalisimus so, kakor znano, izven dežele, in ob tem času se gotovo ne začne ofenziva. Priprave ob grško-holgarsM sv , Havasova agentura poroča iz Aten : Kakor se poroča iz Aten, se potrjuje, da se vrši ob grško-bol-garski meji veliko delovanje in živahno gibanje. Grške oblasti so ustavile potovalni promet. Grški in rumunski konzul odpoklicana iz Bitolja. Iz Sofije se dne 8. febr. poroča: Z ozirom na vojaški položaj, ki je nastal vsled najnovejših dogodkov, sta grška in rumunska vlafda sporazumno z bolgarsko vojaško oblastjo smatrala za primerno, odpoklicati svoja konzula iz Bitolj,a. Važna pogajanja med Grško in Bolgarijo. »Frankfurter Zeitung» javlja, da se med grško in bolgarsko vlado vrše važna pogajanja. Grška je dobila obljubo, da se ji bo izpolnilo njene zahteve v južni Albaniji. Italijansko bojišče. Höfer razglaša dan za dnevom: Nobenih po- sebnih dogodkov. Italija ima sedaj druge skrbi. Radikalne stranke so nezadovoljne s Salaaidro, ker dela Angliji težave, ker še Nemčiji ni napovedana vojska in ker še Cadorna nima pokazati niti ene zmage. Stranke bi rade, da nastopi novo ministrstvo. Za nas bi bila taka sprememba brez pomena, kajti vojska se bo nadaljevala. Giolitti pa Še gotovo sedlaj ne pride, da Bi popravljal, kar je Salandra Zagrešil. Potem ima Italija Briandov obisk. Tukaj je izključeno, da bi ne šlo vse gladko, kajti gotovo je že bilo glede posvetovanj vse vnaprej določeno, sicer bi Briand ne šel v Rim. "Ob tej priliki izvemo, da si Francija in Italija že sedaj druga drugi pomagata: Italija daje Franciji tovorne avtomobile, Francija pa Italiji strelivo . . . Tretja italijanska skrb' je Valona.. O njej glej, kar govorimo pri Albaniji. Italijani o delovanju naše vojne mornarice. Iz Rima se dne 10. febr. uradno poroča: Avstrijsko vojno brodovje je v zadnjem času v. spodnji Adriji pomnožilo svio Je brezuspešne nap.ade na italijanske vojne ladje. Dne 6. t. m. je zasledoval italijanski torpedni rušilec v spremstvu ene zavezniške križarke avstrijski zrakoplov in avstrijsko torpedo v k o notri do utrdb Kotora, ki so začele nato živahno streljati, — Istega dne je zasledovalia in obstreljevala zavezniška križarka štiri avstrijske t o r p e d o v k e in je skušala nato napasti pred Dr a č e m avstrijski podmorski čoln.. Dne 8. t. m. je napadel avstrijski podmorski čoln pri rtu Lagni dva italijanska torpedna čelna, popoldne isJega dne je istotako n a-padel afvstrijski podmorski čoln francosko torpedovko, ki je križarila ob albanski obali. Francozi se bojijo, da bi Avstrijci predrli soško fronto. Francoski general Ferraux poziva v listu „L* Oeuvre“ Francoze, naj ne napadajo Italije radi njenega zadržanja glede Balkana, ker se Cadorna ravna pò naročilih čjetverosporazuma, da z vso silo drži in hrani soško fronto. Francija se namreč boji, da bi Avstrijci predrli soško fronto in bi vsled tega I* talijani morali izprazniti ravnino reke Po. Tako bi Avstrijcem bila pot na Savojsko odprta. To pa bi bila velika nesreča za Francijo, kajti potem bi morala Francija zasesti svoje južne meje in alpski lovci bi se morali odpoklicati z Vogezov, Radi tega priporo* ča general Ferraux, naj Francozi Cadornovo trmoglavost hvalijo, a ne grajajo. Kako se Italijani izogibajo >jaški službi. V mestu Castellamare v Italiji iso oblasti v ta* mošnji tovarni za strelivo odkrile velike nerodnosti.: Kot delavci so bili v tej tovarni zaposleni skoraj izključno sami trgovci, dijaki in sinovo, premožnejših družin. Delavci v tej tovarni so namreč oproščeni vojaške službe. Kdor je hotel dobiti dela, je moral pri vstopü plačati 2000 frankov. Člani tovarniškega ravnateljstva so na ta dač in mahoma obogateli. 67 italijanskih generalov odpuščenih. Iz Lugana se dne 8. febr. poroča, da so bili v zadnjih dneh upokojeni Štirje italijanski generali. —1 Število od pričetka vojske do sedaj zaradi nezmožnosti upokojenih, oziroma odpuščenih italijanskih generalov znaša 67. ; - rf> ii.- .li* fS' O ät S«. v Fko n n meta prav ti kale ga uspeha. D »učni gene -ali so duhovnikom izrekli svo.e m žalom e da so bili aretiran; in izrečno izja ih. da so ?e aretacije /god lena podlagi rr-zv stmh denaro p c:j O >enetn so podrejena poveljstva dooda m az po topati rod takim nun- cjantom z nap? č o trs >s?j * Vsa cast k fu, ki se je potegni) za avo.e dano ruke. pa tudi vsa čast tistim nemškim pr-vetju jo.-ra generalom, ki so ae dolžno preganjanim duhovnikom izrekli svoje obžalovanje. Sv. Oče dobi letošnjo Nobelovo mirovno nagrado. Predsednik budimpeštanske akademije znanosti tajni svetnik Berceviczy je predlagal- komiteju za Nobelovo nagrado, da se naj letos podeli papežu Benediktu XV. Nobelovo mirovno nagrado. 101. obletnica rojstva Josipa Jurja Strossmayerja. Dne 4. t. m. je minoio 101. leto, odkar je zagledal luč sveta nesmrtni vladika in narodni mecen Josip Juraj Strossmayer. Slava njegovemu spominu, ki bt> živel med slovensko-hrvaškim narodom do konca vseh koncev Pogreb f župnika Alojzija Krefta se je vršil dne 9 t. m Cerkveno sv. opravilo m sprevod je opravil preč. g. šmarski dekan Fr. Bohu ne c, v slovo mu je v cerkvi govoril prof. Jan. Krst. Vreže, ki je podal sliko o življenju blagega in plemenitega gospoda Mnogoštevilno ljudstvo, ki je pr;h telo od vseh strani k pogrebu, je glasno žalovalo. Zadnjo pot je posodilo rajnkemu 24 duhovnih sobratov. Pevski zfcor je prednašal nagrobne pesmi. Večni pokoj blagemu možu! Angleški pastorji divjajo. Angleški protestantski pastor Bernard Vanghan je govoril v Londonu govor, v katerem je rekel: Nadaljujte in pobijajte Nemce! Tudi avstrijski protestantski listi (glej Marb. Zeitung) se zgražajo nad to podivjanostjo in jo obsojajo. Osebne vesti. Mariborski okrajni glavar se poda prihodnj teden v Meran, da si okrepi zdravje po zadnji bolezni. V tem času bo ga nadomestoval c. kr. okrajni komisar g. dr. Emil Krammer. Osebna vest. C. kr. profesor na gimnaziji v Mariboru, Fran Jerovšek, je dobil naslov šolskega, svetnika. Vojna odlikovanja državnih uradnikov. Komturm križec Franc Josip vega reda je prejet dvorni svetnik Anton pl. Underrain v Gradcu. Z železnim križcem 3. razreda so odlikovani namestniški svetnik in vodja okrajnega glavarstva v Radgoni Henrik grof Stiirgkh in bivša nadkomisarja celjskega okrajnega glavarstva, n?mestniški svetnik Henrik baron Esebeck ter namestništvi svetnik Alojzij pl. Kriehuber. Za okrajne glavarje sta imenovana vodja slovenjgraškega okrajnega glavarstva, namestniški tajnik baron dr. Štefan Neugebauer ter vodja ptujskega okrajnega glavarstva, namestniški tajnik dr. Evgen pl. Netoliczka. Z zlatim zaslužnim križcem s krono so odlikovani: Dr. Josip Fasching, okrajni komisar v Celju, okrajni komisar v Mariboru, dr. Emil Kramer ter vodja brežiškega okrajnega glavarstva, okrajni komisar dr. Viktor N uwirth, nadalje vodja uprave barak v Vagni pri Lipnici, okr. komisar dr. Luka Wolle, višji davčni upravitelj Rafael Dolinšek in višji štabni živinozdravnik v Kranju, Anton Korošec. Z zlatim zaslužnim križcem sta odlikovana namestniški koncipist dr. Marko Ipavic, sedaj v Vagni pri Lipnici in finančni koncipist dr. K. V uk. Vitežki križec Franc Josipovega reda je prejel deželnosodni svetnik v C-lju dr. Anton Rojic, profesorji Franc Jeraj, Ljudovik Led^rhas in Alojzij Vrbnik v Ljubljani. Za višjesodna svetnika sta imenovana dr. Josip Kronvcgel, o rajni sodnik pri Sv. L nartu v Slo . goricah in o ra ni sodnik v Brežicah, dr. Josip Sitter. Vodja zemljiške knjige v Ma iboru, Andrej Frangež, je dobil naslov rav nateija zemljiške knjige. Naslov šolskega svetnika je preje) profesor na marborsks državni gimnaziji, Karol Zahlbruckner. Z redom že e; n krone 3 raz-rela je odl>kovan podravnatelj poštnega in bržola ega ravnateljstva v Gradcu. H rman Freyberger Imenovanje sodnikov neizvedencev„ Za celjsko kot trgovsko s ?diS; e so imenovan! za sodnike-ne-izvèdence sledeči: trgovci Jožef Jenner Lu*a Pu-tari. Karol e ei in Ivan Rižner, vsi i Celja. Iz finančne službe. R. čun ki pristav štajerskega fìn to egi avnatebstva Leopold Erjavec je pomaknjen 10 irinvni razred Semestralni sklep. Na tukajšnjih srednjih šolah je v soi>ojo o e lž t m. semestralni skiep. Drugi semester -e začne v sredo dne 16. febr. Umrl je v Pragi ure imk »Nar dutch Listu«, Ja-; roair Hruby v 65. Rtu svoje s arasti Hrub^y je : rež vel mnogo let na Ruskem ter je bil na Češkem znan kot prevaiatelj Tolstega in Dostojevskega Nadalje je unul v Pragi češki pisatelj Alojzij Tuček^ v starosti 40. let. Poleg lastnih romanov, ki so postali jako popularni, je izdal Tuček številne prevode iz francoščine in nemščine. Znana je bila tudi nje* go va zbirka starih umetnin. Prepovedan članek. Znani nemški pisatelj Her mann Bahr je napisal v januarskem sešitku bero-linske »Die neue Rundschau« jako simpatičen članek o Čehih. Kakor javljajo češki listi, je bila dotična številka sedaj naknadno prepovedana. Nevo nemško narodno himno komponira po na ročilu nemškega cesarja komponist Rihard Strauss. Dosedanji dve nemški narodni himni se pojeta kakor znano po tujih melodijah in sicer »Deutschland über alles« po napevu avstrijske cesarske pesmi. »Heil dir im Sisgeskranz« pa po napevu angleške himne »Good save the king«. Nekaj o „Slov. Gospodarju“. Včerajšnja številka tega lista se se tiskala v 27.U00 izvodih. Draginjske doklade državnim uslužbencem. Vsled draginje, katero je povzročila sedanja vojska, je država dovolila svojim uslužbencem za leto 1916 takozvane draginjske doklade, ki se izplačujejo v naprej in sicer vsakega prvega v mescu. Državna uprava je razdelila draginjske doklade v tri razrede V prvi razred je uvrstila vse one državne uslužbence, ki so samskega stanu ali pa vdovci brez otrok. Za ta razred je določena najnižja draginjska doklada. Tako n pr bo dobival državni uslužbenec -samec, ki nima skrbeti za nobeno drugo osebo in kojega letna plača znaša 1600—2200 kron, na leto 180 kron draginjske doklade. Umevno, da so draginjske doklade tem večje, čim v višjem činov-nem nzredu se nahaja dot čni državni uslužbenec. V drugi draginjski razred so uvrščeni državni uslaž benci, ki so oženjeni, toda so brez otrok, ali ožen jeni ali udoveli, ki imajo po postavi skrbeti za enega ali dva otroka. V tretji razred so pa uvrščeni državni uslužbenci, ki so ož'< njeni, ali vdovci, ki imajo več kakor dva nepreskrbljena otroka. Slično kakor za državne uradnike, so tudi določene dra ginjske doklade, za uradne sluge, za državne praktikante, suplente na učnih zavodih, za avskultante ter konečno za pisarniške offcijante in aspirante obojega spola. Državni uslužbenci samskega stanu ali vdovci brez otrok, ki opravljajo vojaško službo in ki še sicer dobivajo svojo plačo kot državni uslužbenci v nezmanjšani meri, nimajo nobene pravice do draginjskih doklad. Najvišje priznanje je bilo 'n leno črnovojniš-kemu stotniku g. Rudolfu Majstru v Mariboru. Po smrti odlikovan. Enoletni prostovoljec, četo-vodja miriborskega domobranskega polka, Maks Horvat, sin župana na Črni gori pri Ptuju, je bil po svoji smrti odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Imenovanje za črnovojniške kadete. Za črno vojmške kadete 47. pešpolka sc imenovani: Hubert Koroš c, Franc Strižič, Albert Klik, Franc Rajšp, Jožef Fischer in Leopold Kuhar Oddaja vojaških oprostilnih listov. Kakor znano, je prejel ob pr četi u mobil zacije in tudi pozneje vsak, ki je bil iz tega ah onega vzroka oproščen od vojaške službe, takoz ni voja ki oprostilni list. Ker so se dogajale s temi vojaškimi oprostil ni mi listi zlorabe in sleparstva, je vojaška uprava odredila, da morajo addati vse osebe voje vojaške oprostilne liste, katere so svoj čas prejele iz tega ali onega vzroka, pristoj im čroovo niškim poveljstvom. kjer se bodo shranjevale Oddaja vojaških opresti In b listov pa ne pr menja, da so postali vsled tega za dofičn ka neveljavni. Odvetniki-vojaki. Med štajerskimi odv< tniki, ki so bili poklicani v vojno službo se nahaja tudi dr. Matej Os- njek iz Gradca, bivši lavantinski kaplan. Pozdrav od Adrije. Ob sinji Adrisi na straži, poš Ijajo lovenski fantje vsem č tateljein »Sov. Gospodarja« m »Straže« najprisrčneje pozdrave! Anion Cretmk, sanitetni podčastnik iz Fra* kolo vega; Iv. Renko, Franc Mita s, Val d tin Slapnik in Andrei Mone. t* pmmji. Francoski učitelji v vojni. Izmed francoskih učiteljev jin je 1>»jO mobiliziranih okroglo 30.000. 20< 0 jih je padlo. 6000 jih je ranjenih in k, kih 60(0 Getih. Višje cene za konje. Dne 11. februarja je v državi,» m zakon ku izšla cesarska naredba, ki spremeni nekatera določ la pri k a bik-ciji k nj in tozadevna navodila za časa mobilizacij .kih razmer, Doreda je ' eljalo določilo, da se ki s.fikacijskim komisijam ni treba ozirat na morebitne višje cene konj, ki so hast, lo za časa vojake. N va cesarska odredba pa dolora, da se morajo konji plačevati po sedanii ceni in vrednosti, ker so sedaj razmere take, da e v šja cena konj vseka ko opravičena. Zasega jajc v mariborskem okraju. Kakor izvemo, se namerava zasega jajc v mariborskem okraju v kratkem preklicati, ker je mesto Maribor z jajci sedaj dovolj preskrbljeno in dovoljpje, da se smejo ista izvažati na Dunaj itd. Oddaja kovinskega orodja. Gostilničarji, peki, slaščičarji in drugi enaki obrtniki lahko v mestih Celje, Nemški Lonč, Lipnica, Ljubno, Gradec, Maribor, Slov. Bistrica ia Ptuj oddajo zaseženo kocinasto oredje in predmete do 25. februarja prosto prodajo tamošnjim nakupovainicam za kovinsko centralo. Izven teh krajev stanujoči obrtniki pa smejo še tudi po tem roku omenjene predmete prosto prodati tem nakupovainicam. Tadi zasebniki še lahko oddajo centrali ati nakupovainicam svoje kovinas'e predmete. Usnje zaseženo. Pred kratkim je izšla ministrska odredba, po kateri se vse vrste u-nja zase-žejo. Po novi ministrski naredbi se imajo vrste usnja, ki se do sedaj niso naznanjevale, p r v ič naznaniti dne 22, svečana, potem pa vsak torek po stanju prejšnjega tretjega dne to je od sobote. Prejšnja dolžnost naznanila za usnje, kože, kožice in strojila je spremenjena le v toliko, da istega ni več pošiljati na trgovskostati-stičm oddelek v trgovskem ministrstvu, marveč, kakor tudi za vrste usnja, ki pripadajo pod dolžnost naznanila po n o v i n a r e b i, na priglasilni urad usnja v c. in kr. vo.nem ministr stvu (Ledermeldesteiie im k. u. k, Knegsur misteri um Wien, III.. Vordere Zollamtsstrasse 3). Natančnejše, pesebno glede dolžnosti naznanila vrst usnja po novi naredbi, je razvidno v državnem zakoniku z dne 6. t. m., kos XVI. Obvezni so naznanjati zaloge usnja samo tovarnarji m trgovci z usnjem. Zasebni brzojavni promet z Dalmacijo. Odslej naprej je dovoljeno pošiljati zasebae brzojavke v Dalmacijo na vojaška in orožniška poveljstva ter na državne oblasti in sicer zasebne brzojavke, ki so v javnem in splošnem interesu, v zadevi apro-vizacije ter nujne in neodložljive zasebne brzojavke s popolnoma nedvomljivo vsebino. Tozadevne v Dalmacijo naslovljene zasebne brzojavke morajo biti poprej dovoljene in potrjene ah od namestništva, ali okrajnega glavarstva, ali pa od pristojne vojaške ali orožniške oblasti, ker jih sicer brzojavni uradi ne odpošljejo. Za potovanje v Bolgarijo, Srbijo in Turčijo. Armadno vrhovno poveljstvo je du ločilo, da morajo imeti osebe, ki hočejo potovati v Srbijo, Bolgarijo ali Turčijo tozadevno potno dovoljenje, ki se dobi pri vojaških carinskih revizijskih uradih na Dunaju, v Solnogradu, v Dečinu, v Oderbergu, v Požudu, v Budimpešti ali v Belgradi!. Tozadevna potna dovoljenja, opremljena s sliko dotičnika, izdajajo politične okrajne oblasti, toda potrjena morajo biti od enega omenjenih vojaških carinskih revizijskih uradov, ker so si *er neveljavna. Pošiljanje poštnih zavojev na Ogrsko zopet neomejeno. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je zopet dovoljeno pošiljati zasebne poštne zavoje na Ogrsko v neorreienem obsegu. Zasebni poštni zavoji vojakom na bojišče. Z odredbo trgovinskega m nistrstva z dne 5. fenruarja je promet z zasebnimi poštnimi zavoji ustavljen za sledeče vojne pošte: štev. 9, 16, 34. 45, 46. 49 95, 99, 103, 140, 451, 168 170, 187, 190, 210, 211, 227, 228, 221, 230, 233 23 v. 260, 261, 264, 265, 300, 307. 315, 316, 317, 319, 331, 336, 337 338 in 339. Za vojne ujetnike v Sibiriji. Oskrbovalni urad Rudečega križa za vojne ujetnike ra glaša: Pomožno društvo za avstrijske m neoške ujetnike v Sibiriji s sedežem v kitajskem rnestu Tient-i n do volju e, ozirotr a izplačuje avstrijskim in nemškim vojnim ujetnikom, ki se n arijo v Sibiriji, posojila v znesku do 150 kron. O .eno društvo obvešča is Tientsina svojce vo negi trik , nahaj. jo ega se v Sibiriji, o tem, da mu vplačalo zaželjeno posojilo. Imenovano pomožno društvo je zaprosio polom » Rude« ega križa*, da naj svojci voj eg* ujetnika, kateremu je izplačalo omen ene druš vo posojilo, odpošljejo t zadevni znesek na kreditni zavod (Kreditanstalt) m Dunaj Svoje vojnega ujetnika naj tozadevni znese;, katereg si je i posodil vojni ujetn k, mmudema vrnejo, da ome pjeno društvo re pri e v den r e le k - e. Nemčija bo zvišala cene za znamke. Nemška vlada bo r .zglasi a v najkrajšem Ca.su da je zvišala ce- e za poštne dopisni e n poštne znamke. Cena za dopisnice m p ‘Ati e znamke m je dose daj znašala 5 pfenigov, bo zvišana na 7 pfenigov, in cena za poštne znamke o stale djse iaj 10 pfengov, bo znašala odslej naprej 15 pfengov. To zvišanje cen bo vrglo Nemčiji na leto 30 do 40 milijonov mark. Nemčija zvišala cene za sladkor. Nemčija je zvišala cene za sladkor in sicer je zvišala ceno za stot sladkorja od 13 do 15 mark. Zvišanje cene je že veljavno. Anglija bo prepovedala izvoz ovčje volne. Iz Londona se poroča, da namerava Anglija prepovedati izvoz sirove ovčje volne iz Anglije in njenih naselbin v vse tudi nepristranske evropske države Železnica Radgona—ogrska meja. Železniško minstrstvo je izdalo poseonemu radgonskemu kon-sorciju dovoljenje za tehnična pred dela za normal notirno lokalno železnico od Ralgone do ogrske meje v smeri proti kraju Muraszombot. Hmelj. Tudi v pretečeni dobi je bilo gibanje na hmeljsKem trgu v Žatcu nekoliko živahnejše kot sicer, kajti pokupilo, ozir. poprodalo se je vsak dan poprečno 65 bat hmelja; toda zanimanje za štajerski, moravski in ogrski hmelj je bilo tudi v pretečeni dobi malenkostno in so se gibale cet e od 40—50 kron za 60 kilogramov. Končno razpoloženje mirno in cene precej stalne. - ,Slovenski Sadjar.“ Izšla je prva številka 4. ieinika „Slovenskega Sadjarja.“ Kakor prejšnji letniki, ima tudi ta krasno barvane priloge, po katerih se prav lahko spoznajo posamezne sadne vrste. Že vsebina prve številke kaže, da obravnavia ta list za naše sadjarstvo prepotrebno in za sedanje čase še posebno važno tvarino., Sadje prinaša deželi vsako leto lepe svote, ki se morejo smatrati skoraj za čist dohodek. Ko bi se pa malo bolj pobrigali za oskrbovanje že obstoječih sadovnjakov, v večji meri in z večjim premislekom zasajali nove nasade in bolj izkoriščali sadni pridelek, M se dal ta dohodiek še izdatno pomnožiti. Sadje, zlasti na razne načine kon-serviraino (n. pr. posušeno), bi moralo biti tudi v naših gospodarstvih, posebjno v sedanjih časih, bolj čislano živilo, kakor doseda.j. Kakor z drugimi živili, tako bi morali tudi s sadjem bolj gospodariti, kakor je bila to dosedžaj navada. Kdorkoli se zanima za naše sadjarsltvo, zlasti ako hoče spoznavati sadne vrste sploh, ako hoče za svoj kraj in potrebe izbrati kako primerne vrste, kdor hoče pravilno zasajali in dobro oskrbovati sadovnjake in urediti sadno uporabo po sedanjih potrebah in razmerah, naj naroči „Slovenskega Sadjarja.“ Naročnino sprejema upravništvo v. Ljubljani, Linhartova ulica Štev. 12. Celoletna naročnina znaša 4 K. Kužne bolezni na Sp. Štajerskem. V dobi od 29. januarja do 5. februarja so bde na Sp. Štajerskem uradno priglašene sledeče živinske kužne bolezni: Bolehen na gobcu in parkljih v občinah: Škofjavas, Polzela Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dolini, V. Pirešica, Pesniški dvor, Ranca, Gornji Dup'ek in mesto Maribor. Garjevost konj v občinah: Vrhov dol, Vrhloga, Partinje in Pobrežje. Pereči ogenj v o očmi Senarska. Svnjska kuga v občinah: Orehovavas, Brestrnica, Mihalo ci, Brežice, Zakot, Bizeljsko in Janžev Vrh. Svinjska ru-dečica v občim h Sv. Lovrenc na Drav. polju m Zavrče Kako se ohrani kruh svež skozi 14 dni. Zdravnik dr. Kitz v Amsterdamu je i.našel sredstvo, s katerim je mogoče ohraniti kruh popolnoma svež kozi 14 dni V več let trajajočih poskusih je dognal, da je treba pridati testu poldrugi odstotek kemikalij in sic-r takozvanega »aüekyia«, ki ohrani vsak kruh v vsaki maožini skozi 14 dni popolnoma svežega. 15 metrov dolgi topovi. V Združen h državah Severne Amerike so z »ra lili te dni trdnjavski top naravnost neverjetne velikosti, na katerega so Amerà, aci po vsej pratici ponosni. D čim naša dolgo t dosedaj zna ih najve jih topov celega sveta 12 me rov, so zgradili Amerikanci top m je dolg 15 metro; Te a dosedaj znanih največjh topov z :Hša 57 ton t-*ža novega topa a celih 130 ton. Teža granate no.ega topa-velikana zn ša 1080 kilogram v. Z novim topom se str lja na taljavo 33 kilometrov, dočun s s arimi ameriškim topovi na dalja o 22 kilome rov, Pripomni se da je granata novega topa 'ako velika, k kor kak oiraščen mož. Že po o anem 50 strelu posane nov top ne-i ab.en. V Arhangelsku zamrznilo 50 ìadij. V led izvan- redn > h no e zone v severnih kra.ih so cos zamrznila pri lamšča, ki s cer rualoke aj popolnoma zamrz ejo. Veliko rusko pristanišče v Arhangelsku je popolnoma zamr milo. V pristanišču je zamrznilo 50 angleških i rusk h labi m dva angleška lomi ca ledu Cela vas brez odraščene moške * osebe. V vasi Dratums a Češkem ki šteje 7 hiš s 35 prebivalci, ni se iaj vsled poklica v vojake nob-ne odrasle moške osebe. Desetletni, šolo obiskujoči deček je sedaj najstarejša oseba moškega spola v imenovan* vasi. Zaljubljene ženske. V nekem kraju na Gore njem Avstrijskem so orožniki prejeli in odpeljali v zapor tri dekleta, ki so ruske vojne ujetnike na dlegovale s svojimi ljubezenskimi ponudbami. V ne kem nemškem kraju na Štajerskem bodo postopali proti 601etm ženi in njenima hčerama, ker so ta korekoč silo delale ruskim ujetnikom. Stražaa nesreča se je zgodila v petek dne 4. februarja v Šestinah pri Zagrebu. Kmetica Capak, katere mož se nahaja na bojišču, je nesla zjutraj mleko v Zagreb. Doma je pustila dveletnega sinčka Ivana v zibelki, 4 letnemu Josipu pa je naročila, naj pazi na bratca. Dečka v zibelki je začelo zebsti in Josip ga je hotel zagreti. Vzel je cunjo, da jo pogreje pri peči. Cunja se je vnela, ne da bi bil dečtk zapazil, in s to tlečo odejo je fant pokril svojega brata. Kmalu se je zibelka vnela in dveletni Ivo je zgorel popolnoma. Josip ga je hotel rešiti, pri tem p’ je dobil tako strašne opekline, da je še zvečer v hudih mukah umrl. Sosedinje so prihitele še le na pomoč, ko so zapazile dim, ki je uhajal skozi okno. Nesrečna mali je obupana zblaznela. Očeta-vojaka so brzojavno obvestili. i^SSlül* S Za spoznanje moškega značaja je po sodbi neke francoske pisateljice najpripraVnejŠe sredstvo — smodiva. Predno se odločiš za kakega snubca, piše ta, pisateljica, daj mu smodko in glej, kako bo z njo ravnal. Ce odgrizne konec, je brezskrben in površen človek; če odreže konec, ali če ga odščipne z aparatom, je preudaren in natančen človek; če spravi odrezani konec v žep, je sitnež in malenkosten. 'Mož, ki pri kajenju vtakne smodko globoko v usta, je nezaupljiv, a odločen in podjeten ; če rabi prepogosto cevko, je nežen, če ima okrajšeno ali srebrno cevko, je ošaben. Kdor pokadi smodko do konca, je zvest in stanoviten, kdor jo pokadi le do plolovide, je odživel in nestanoviten; kdor pusti, da mu smodka ugasne, je raizmišljen in netočen plačnik; kdor pa pri kajenju zaspi, je miroljuben in udan in bo najboljši zakonski mož. Zanimivi učinki granatnega ognja. O redkih učinkih, ki jih zamorejo imeti strahovite eksplozije granatnega ognja na živce, prinaša angleški medicinski list .„The Lancet“ obširno razpravo: Bučanje moderne bitke je tako mnogovrstno in čudno, tako si rhtzlično v glasu in moči eksplozij raznih krogel, da bodo psihološki in fiziološki učinki velike vojne zaposlili učenjake na dolga leta. Naravnost neverjetno, a vendar jako dobro podkrepljeno po raznih pričah je dejstvo, da imajo nekateri ljudje nekako posebno do-paü'ajenje nad tem, da M smeli vedno zahajati v avtomobilih v, ogenj. Na te ljudi upliva granatni ogenj približno tako, kakor na morfiniste morfij. Cim več imajo te dobrote, tem več je hočejo. Ne da bi imeli za to kak povod, ali da bi bili prisiljeni k temu, silijo K mestom, kjer švigajo Šrapneli na debelo okrog. In opažati je, kako se v največjem razburjenju vozijo sem in tja, sredi med eksplodirajočimi kroglami in podirajočimi se zidovi. Znano je, da postanejo delavci, ki delajo v ladjedelnicah ali železolivarnah, kakor tudi železničarji, gluhi za gotove šume, Oni so se na monotono ropotanje, posebno če je trajno, tako že navadili, 'da, ga sploh ne slišijo več. Oni konci aparata njihovih slušnih živcev, Ki odgovarjajo glasovom gotove višiine, so prerazdraženi in nesposobni za običajno funldcijoniranje. Grmenje topov, povzroča iste pojave, ki pa sicer lažje gopet izginejo. Vprašanje je, če pride potem v slušnih živcih do Kake organane izpremembe. Na vsak način so bili fizični učinki granatnega ognja na različne individuje tako močni, da so se pripetili slučaji, da so postali nera -ni vojaki gluhi, gluhonemi, ali pa povrh celo še -pi. Ti pojavi so bili več šali manj mimoidoči. A manj jasni, kakor učinki na vidu in sluhu, so uplivi granatnega ognja na okus in vonj. Slučaji, da bi bila pri kiakem vojaku v granatnem ognju pokvarjena ta dva Čuta, do sedaj še niso 'dognani, vsaj ne jasno in brez oporekanja» • • ¥ Odlikovani junaki 26. domobranskega pešpolka. Najvišjo pohvalo so prejeli sledeči častniki 26. domobranskega pešpolka: Nedporočniki Ernest Zupanc, Rudolf Juvane Rihard pl. Rziha, Ivan Mau-rič, Albert Mihorl in Franc Hörwarter. Najdeno. Tiskovine za župnijski urad je nek do pozabit v koroškem vlaku. Javi naj svoj naslov frančiškanskemu župnijskemu uradu v Mariboru. Dopisi* Maribor. Osebe, ki imajo hrano po gostilnah, hotelih itd, torej ne v zasebnih gospodarstvih, ime jo pravico do krušnih kart, ne pa tudi do dobave moke. Osebe, katere imajo na hrani še tudi druge ne domače osebe. n. pr. dijake itd., morajo to takoj javiti komisiji za krušne karte. Kdor bi tega ne ja- j vil, bi se smatralo, da so dotične osebe na hrani v gostilnah, hotelih itd. Krušne karte, ki se bodo dne 19. februarja razdeljevale, bodo veljavne za 4 tedne. Maribor. Prihodnje nedeljo, dne 13. februarja 1916 se bo zadnjikrat vršilo brezplačno cepljenje koz za tukajšnje mestno prebivalstvo, in sicer ob 2. uri popoldne v telovadnici dekliške meščanske šole na Stolnem trgu. Maribor. Dne 8. februarja je umrla Matilda Loder-Bubak, rejenka tukajšnjega tapetarskega mojstra Jožefa Bubak. Maribor. Krušne karte za prihodnji teden se bodo že ta teden razdeljevale, Jn sicer začenši v četrtek dn8 10. februarja. Gradec. Naš štajerski rojak g. dr. Franc Žižek, tajnik v trgovskem ministrstvu in docent za Statistiko na dunajskem vseučilišču, ja imenovan za profesorja na vseučilišče v Frankobrodu. Št. Jakob v Slov. gor. Nah župan g. Matija Peklar je daroval za mariborsko Dijaško kuhinjo 10 K in za uboge vojake 10 K. Kapela. Od lanskega maja dozdaj je bilo v tukajšoi šoli nastanjeno vojaštvo. Zato se pouk ni mogel vršiti. Te dni pa se je spet začel. Nadučitelj g, K. Pertl je bil vpoklican, a je dobil začasen dopust. Učitelj g. J. Mihelič pa je še enoletni prostovoljec v Št. Petru na Krasu. Gornja Radgona. Tukajšnji odvetnik dr. S. Fichtenau se preseli v Ptuj, kjer bo otvoril odvetniško pisarno. " Sv. Tomaž pri Ormožu* Gospod J* N. Kegl, trgovce pri Sv, Tomažu pri Ormožu, prodaja od sedaj zanaprej v svoji trgovini „Slovenskega Gospod." in „Stražo.“ Jeruzalem v ljutomerskih goricah. Iz zvonika podružnične cerkve jeruzalemske so dne 23. janu-I arja oznanili zvonovi tužno novico, da ležita vini-I čar Andrej Žnidarič in njegova hči na mrtvaškem I odru. Rajni je bil rojen 1. 1833 in je na istem s posestvu doživel kot vzoren viničar in družinski j oče, visoko starost. Njegova smrt je bila lepa kot j znak katoliškega, vzornega moža, očeta in viničar-1 ja. Ginjeno in z razločnimi besedami se je v zad-j njih trenotkih poslovil od svojih in na to mirno v j Gospodu zaspal. Nekaj ur pozneje je njegova hči I v 47. letu starosti in po prestani 261etni bolezni, j ki jo je zadnja štiri leta držala priklenjeno na bol-I niško postelj, udana v božjo voljo in previđena j istočasno z očetom s sv. zakramenti izdihnila svojo dušo. Isti dan je naklonila božja previdnost, da je sin umrlega očeta, brat 261etne mučenice kot družinski oče osmerih otrok moral k vojakom, med tem, ko njegov sin že dolgo časa zdihuje težko ranjen v vojaški bolnišnici. Umrla 261etna mučenica in članica Marijine družbe je bila v družbi svojega očeta spremljena po sestrah Marijine družbe in mnogobrojnih faranih k večnemu počitku. Tončika Pušenjakova ji je za slovo govorila v imenu Marijine družbe doma in na pokopališču pri odprtem grobu primerno slovo. Rajna naj počivata v sladkem miru! Breg pri Ptuju. Tukajšnji orožniki so prijeli in izročili sodišču 51 letnega slikarskega pomočnika Antona Florjane. Izdajal se je za uradnika okrajnega glavarstva in je kot tak izvabljal lahkovernim osebam denar, češ, da jim bo z njegovim posredo-; vanjem zvišana vojaška podpora. Pragarsko. V zadnjem času so bile tukaj izvršene številne tatvine poštnega in železniškega blar ga Ukradenih je bilo zelo veliko poštnih zavojev m kovčegov, železniških pošiljatev itd. Tatvine so bile izborno organizirane. Nekemu orožniku se j|e vendar posrečilo zasačiti tatu. Bilo je že izvršenih več hišnih preiskav, uspeh preiskav je Ml presenetljiv. Pozaprli so že več tatvine osumljenih oseb, zlasti poštnih in železniških uslužbencev na Pragapskem. Konjice. Sodnijski sluga tukajšnje okrajne sodnije, Jožef Čebul, je prejel kolajno za 401etno zvesto službovanje. Celje. V mescu januarju je zbolelo v našem mestu pet oseb na kozah, od teh je umrla ena oseba. Celje. Pisarniški nadoficijal tukajšnjega okrajnega sodišča, Josip Pogačar, je bil odlikovan z zaslužno kolajno za 401etno zvesto službovanje. * Dobrna pri Celju. Naša kmetijska podružnica ima v nedeljo, dne 20. svečana, popoldne ob 543. uri, v hotelu „Union“ svoj občni zbor» Govorita gg. Jelovšek in Goričan. Pridite in pri/ | giođj I 3Ä: steklarska narodna frgovm*. Na drobe® l 9 © 9 ©99 CELJE FRANC STRUPI Graška cesia priporoča po isajnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene is» porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev m oodobe. — Prevzetje vseh sieklarskih del pri cerkvah in st&vbafe- Najsoliđnejša in točna postrežba. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celi» smgistrovang isdraga s umri. Obrestni« hranilu« s!mm 411. ®d dneva vloga à® dneva vsdip. Eentni davek plača posojilnim sama, Dale poselila na vknjižbo, na osebni kredit in na zastave vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradna uro za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. -Posojilnica daje tudi domače hranilnike.- v lastni hlii (Hotel ,Prl belem volu’) v Celiu. Graška costa 9, Lnadstr Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju Uradne ure sred«, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. »a menice po 6%, n» zastavo VEodaeataüä listin in tekoči račun, pod ugodnimi pogoji Prevzamejo se dolgovi pri drugih aavodih in prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. ét