r m wmmM"' f Fossifce&tt&^številka stane SO vinavjev. '■¡t i.... - t.' 28. šicuilka. Maribor, dna 10. iulif>i 1319. 53. letnik. mfnflt i«WWW ATI ■ Tf>H« n—ianmni *WMHI»I mmmi u ■«' irmr Mneoai i . -¿o Lisi ljudstvu v pouk in bavo. lih četrtek in velja t poštnino vred is v Maribora a poifijaaje« na dum idto leto t K, pol leta 4 K ta za četrt letu 2 K. SMo>- 'iixti sam po njega,' plaža na leto samo T K. - Naro&ina ae poiOja na t UpravcStvo .Stortšnskegs Gospodarja* v Mar&ora. - Urin ......" * ' — Posamezni Usti stanejo 16 vta. — Uredništvo: KoroU« ' " " ačroitva" dobivajo Ust brez posebne naročnine. tx Sssserate k placaje od enostopne petitvrste za enarat 48 vin, aH kar j« lato, ! kvadrat stane beaeda 10 vta. — " sa rffttraraacjs. ■tea prostor* apstičam. — ¿strnit 1 K, _ «Saetfs«^ 4 «pretenta Bansen1!*" Politični pregled. /se stoji - Soljševiki. - Hemci mcSiio za Viliema. — Deželna vlada in slcvensko lolstvo. Vse stoji. — Bližamo se pasjim dnem, ko postane vso leno. Narava je ob tem letnem času rekako izčrpala svoje sile m samo še. dozoreva, kar je zrastlo. Tudi naše politično in javno življenje stopa v znamenje pasjih dni, samo da nima kaj dozorevati, ker je malo zrastlo. O konferenci v Parizu s© ne sliši ničesar več, menda bo u-2-asnila na tihem, kakor življenje jetičnega človeka. Nekaj se brblja o novi demarkarijski črti na Koroškem in raznih conah ali odsekih, v katerih naj bi se vršilo ljudsko glasovanje. Toda take stvari smo slišali že tolikokrat, da se nam ¿di, kakor pripovedovanje o tistem slavnem kmečkem strahu, ki je svoj čas strašil po - ror-cjih štajerskih planinah. Tudi Narodno predstavništvo v Beogradu je zavito v skrivnostni polumrak. Menda še zboruje — vsaj na videz, toda o njegovem delovanju ni veliko slišati. Glavni ministri so odšli t Pariz in 39 še mi so vrnili. Če bodo izmešetarifi za nas bolj ugodne denarne pogoje, jih radi pogrešamo cele počitnice. Na čelu vlade stoji zdaj dr. Anton Korošcc. Sestavil se je neki odbor za zemeljsko preureditev, ki je pa menda tudi na tihem zaspal. A naau ni žal po njem, ker od njega nismo pričakovali veliko dobrega. Ta odbor je sestajal namreč izključno iz državnih uradnikov, graj-sčakov in nekaterih večjih posestnikov, a takih, ki imajo zemlje m?lo ali nič, v njem ni bilo primerno zastopanih. Razvil se je prepir radi Bosne. Tam je namreč vprašanje razlastitve velepoeestev najbolj zamotano. Vso zemljo majo v rokah tnrški begi in nekateri priseljeni madžarski Judje in drugi tujci. Kmet je pa tla-ian. Sedaj bi radi kmetje, da bi se zemlja med rije razdelila, brez vsake odškodnine, češ, da so Jo Turki dobili po krivici. Najraje bi, da bi jim Turki še nekaj plačali zato, ker so jim obdelovali doslej. Grajščaki pa pravijo, da imajo zemljo po volji turškega boga in vlada naj bi jim še plačala dolgove, katere so naredili doslej. Tudi o volilni reformi ni siišati r ičesar več, dasiravno je zadeva nujna, ker volitev ne bo mogoče več dolgo odlašati. Res smo radovedni, kaj bo pršlo iz tega skrivnostnega lonca. Toliko je gotovo, da dveh načel ne bomo pustili izkvariti, vse ženske morajo imeti ednako volilno pravico, a ne samo nekatere in obveljati mora proporcijalna volilna pravica, tako, da bodo vse stranke zastopana sorazmerno s številom glasov, katere so dobile. Madžarski voditelji boljševikov se selijo na Dunaj. Iz tega sklepajo takozvani meščanski krogi, da postajajo boljševikom na Madžarskem tla pod nogami prevroča. Lahko bi se sklepalo tudi nekaj druzega: da so na Dunaju tla za bolj-ševike že toliko pripravljena, da lahko tja prenesejo središče svojega delovanja, Na vsak način je boljševiško gibanje resno. Z zmerjanjem in smešenjem ga ne bomo premagali, pomagati bi zamogla samo nagla in odločna agrarna in so-cijalna preuredba. Na Nemškem so luteranski pastorji izdali skupni pastirski list, kjer ozivajo svoje vernike k goreči molitvi za cesarja Viljema. Naj bi raje molili, da bi jim sv. Duh razsvetlil razum in o-mečil voljo, kajti dokler ne bodo Nemci kreme nito izpremenili svojega dul.a, tudi nimajo pričakovati boljše usode. Med Slovenci je završal hud boj med Jug. demokratsko stranko in Slovensko Ljudsko Stranko. Položaj pri deželm vladi je nevzdržljiv, ker ni misliti, da bi obe stranki pri vladi za-mogle skupaj delovati. Toda rešitev je težka, ker nobena stranka v sedanjih raz r erah ne čuti v sebi moralnih sil, da bi zamogia sama prevzeti vlado. Liberalna stranka je izrekla zahtevo-nej bi odstopila deželna vlada in vladanje prevzel uradnik. Kaj takega je bilo mogoče v Avstriji v nekdanjih časih, sedaj je pa naše ljud- stvo že preveč zrelo in preveč demokratično, da bi se dalo komaadirati od uradnikov. Edino pravilno bi bilo, da se razpišejo volitve in katera stranka zadobi večino, naj vlada, druge naj pa kritizirajo. Edina svetla točka v položaju je razvoj našega šolstva. V Ljubljani dobimo v jeseni popolno vseučilišče, kar pomeni venčanje naših kulturnih zahtev. Š< Istvo se organizira in izpo-polnuje na vseh koncih in krajih, slovenske šola "se odpirajo po Koroškem, v kratkem pride na vrsto Prekmurje. V tem oziru korakamo v resnici v onih čevljih, ki delajo korake po sedem milj, o katerih pripoveduje pravljica. Razvoj našega šolstva nas bogato odškoduje za razna druga razočaranja, Orožne vaje letnikov 1889 in 1888. K dve mesečni orožni vaji sta vpoklicana letnika 1889 in 1888. Letnik 1889 mora priti k vaji 26. t. m., letnik 1888 pa 30. t. m. Oni, ki se ne bodo pravočasno javili, bodo morali za kazen več Časa služiti kot se je to zgodilo pri zadnjem vpoklicu. V interesu vsacega posameznika je, da se pravočasno javi. Natančneje povedo lepaki. | Memška Aistfija plača 13 ' itiilijard w@jf*e odškodnine« O usodi Nemške Avstrije še uradno sicer ni nič znanega, toda pariški list „Temps" piše sledeče: „Vojna posojila bodo morale plačevati vse d. /.ave, ki so se ustanovile na razvalinah stare Avstro-Osrrske, kajti vsa vojna posojila so od leta 1917 naprej v državnih zbornicah na Dunaju in Budimpešti dovoljevali zastopniki vseh narodov in dežel v stari Avstro Ogrski. Vojna odškodnina bo naložena vsem državam, torej | tudi Češko-Slovaiški, Poljski, Rusinski, Madžarski, Rumunski, Jugoslaviji in tudi Italiji. Ne- LISTEK* Junuž Goleč: ¥ poKk&trnlkftvem vozu. (Dalje.) Gospod H... je nakremžil obraz, zaklel in zbližal viustače z obrvi. Guzl je skočil z voza na tla, da pregleda ter presodi poškodbe. Nekaj časa je sikal svojo italijansko »lioštijo<, pljuval in vlekel iz luknje sprednji del voza Ni šlo, dasi se je potil na vso meč. Javil je gospodu, da mora tudi on z voza, ker ae je *1< milo ter odpadlo, platišče sprednjega kolesa, ostale so samo še »špice», ki so se zasadile na vso moč v udrtino. O ka so odložili po usodi prisiljeno odeje, stopili na tla in pomogli vozniku, da sta spravila s po močjo konj voziček na ravno. Poskusila jta vožnjo po samih špicah, ni šlo, ker se je voz preveč nagibal in se dni premikati le korakoma Ooerst je vprašal narednika, če ima seboj rezer* ve-kolo Ta mu je seve odkimal. Cela ploha psovk se je vsula na zanikarnega ko-čijaža, radi katerega brezbrižnosti naj obtiči »am oberst na cesti. Ozmerjani Guzl je poslušal pokorno, dodjav-5i k amenu pridige pripombo: »Naj počaka g. oberst pri vozu, on bode pa jezdil na etinem konju nazaj k diviziji, da mu posodijo kolo.« Tema edino pametnemu nasvetu se je udal celo trmoglavi stari. Potegnila sta voz ob kraj ceste, Guzl je spregel konje, privezal Miška k lojtercam vozička, na Leni pa odjezdil po kolo. Jaz potnik tihotapec sem se oddahnil, vroče sem 3e zahvalil Bogu, ki je naklonil telesno nezgodo, da ¿em se v?,,; lahko nasrkal zraka odprtih ust si omen -al vsled oržanja premražene roke, skrčil kolena ter | pretipal vsak ud posebej. Kako dobro, blaženo sem se počutil, ko se mi je razlezla duša nazaj po telesu, zajel sem novo upanje, da bom prestal tj trpinčenje do cilja, do — Sf.dagore. G. oberst je šetal nekaj časa krog voza, cepetal z nogama po tleh, potresal suvaje z rokami, hotel se je ugreti, zazeblo ga je bilo na vozu. Nebo se je še meni vidno zameglilo in potemni lo. Zakolobaril je sneg v gostih, debelih cunjah, ka kor menda padajo in se vrtijo na zemljo samo v on;h severnih krajih. Veter je zatulil divie m očno, očka so smuknili pod streho voza, si oprhali sneg in razložili svoje ude " po poresnem sedežu. Odpeli so skrbno zapeti plašč, iz levega žepa so potegnili neksj v papir zavitega. Bilo je mene v nos ščegetajoče meso s koscem kruha. Stari si je privoš čil vse do zadnjega grižljaja in drobtine Obrisal se je krog ust, nategnil mustače, desnica mu je segla v drugi žep po podolgovato steklenico. Gospod je luckbl v dolgih požirkih in v dvakratnih oddihljajth. Privoščil si je še cigareto in zagledal vod vetra sukane, gosto palajoče snežinke. _ Na kožuhovini sem se že bil odpočil, zbral raz trošene moči, oglasilo se je drugo do — glad, saj sem bil tešč in do dna strešenega želodca, ki j« tirial svoje pravo in uteho. Požiral sem nedolžno tešče sline, da bi pc tlačil glad, saj bi se lahko bratil tudi jaz doma z mes< m, kruhom in pijačo, da sem se uklonil zapo vedi polkovnega očima. Gospod oberst je leno zdehal, se očohaval nestrpno ; Guzla le dclgo, dž, ki bi naj nad >me->tili mlajše, za frontno službo sposo me trenar-je. Snežilo je še vedno, da je kril sne^ zemlji že za dober pedenj. Voz je postal na ojširnen travniku, ki je bil kar posejan z vozovi in vozički vseh vrst. Polkovnik je izstopil, predstavil se mu je stotnik, poveljnik trena. Očividno je te pričakoval gospodarjevega obiska G oberst mu je stisnil roke v pozdrav, zarenč je nad njim, ker še novodošlo moštvo ne stoji pripravljeno v vrsti in redu. Stotnik se je skušal opravičiti s snegom in mrazom, pa jo je izkupil z rezkim: »O Istopitel«, daje odbrzel tiot bi mu zakuril pod petami Jaz ujetnik sem za trdno pričakov^' Očka se bo šel pogret v toplo izb), dokler se ne rarp »stavi moštvo, jaz pa smuk iz tresalnice in vic v — iebesa. Kaj šel Niti za en meter se ni oddaljil od voza, cepetajoč po medvedje v krogu krog vprege. V duši se mi je zjasnilo; iz vic boš s-*, vržen in pahnjen v pekel trpljenja. V toliko s^m bil na boljšem na tej zasneženi ravni, da sem premeni slooodaosvojo le^o v sedenje, sem vsaj lahko opazoval, kako bode pregledoval starec vojake. fktiJBC pri M nemške države bedo morale plačati poldrugo milijardo frankov v zlatu, od te svote plača Čeho-Slovaška polovico, dočim plača Nemška Avstrija 10 milijard frankov v zlatu, v kronah po sedanjem kurzu izračunjeno 18 milijard. Da Nemška Avstrija plača to svoto, bo morala zastaviti vse svoje vodne sile, vse železnice in vsa posestva, ki so last Habsburžanov. Zaseženi bodo tudi vsi dohodki iz carine ter vsi državni rudniki." Iz teh izvajanj pariškega „Tempsa" sklepa nemško-avstrijsko časopisje, da bodo bremena, katera bodo naložena Nemški Avstriji, neznosna in za državo, broječo 6 milijonov duš, odrezano od morja in svetovne trgovine, naravnost uničujoča, ker se mora vpoštevati, da bo morala Nemška Avstrija uvažati iz sosednih držav o-gromne množine živil in surovin, katere bo morala plačevati ali z industrijskimi izdelki, ali pa v zlatn, nima pa ne enega in ne drugega. Korenine: Volčje črešnje, regrata, navadnega lisjaka (akonit), milnice, svišča (encijan), trnjevega gladeža, srčna moč (tormentila), teloha. Dalje: bezgove in brinjeve jagode, janež, kumina, borovnice, želod, gomolje kukavic, planinski mali, trosi navadnega lisičjaka, malisna štupa. Posebne važnosti pa so rženi rožički, ki se jih navadno na kmetih vrže na gnoj. Njih cena je tako visoka, da se nabiranje gotovo izplača. Vse nadaljne podatke nabiralcem daje po možnosti odbor službujočih farmacevtov lekarnarjev v Ljubljani. ' Fordo Bobič. nadučitelj v Ločah; Ščavnica, ge-rent Blaž Urbančič; Rožni grunt, gerent Josip Špindler; Dražeu vrh, gerent Anton Berič; Gra-be, gerent Alojzij Breznik; Lakovci, gerent Ja-uez Kolarič; Velka, gerent Anton Tomažič; Sladki vrb, gerent Marijan Zohrer; Trate, gerent Anton Maii; Rače, gerent Janez Pavalec; Klane, gerent Ivan Mesarič. God kralja Petra, Oro kliče sa višine, Ozdo nanjeg laja psine, ne brigete, mili ptiču, mi smo s tabo, Petre Karagjorgjeviču! Svetovna vojska je porušila mnogo prestolov in odučila je narode klanjati so malikom, ki stolujejo nad njim v meglenih višinah. Te vrstice naj ne bodo običajni slavospev vladarju, ki kraljuje nad zvestimi podložniki, kakor smo toliko takih slavospevov slišali v nekdanjih časih. Veljajo naj v poklon možu, ki ni zavladal nad nami potom nasilja in z zavojevanjem, ne z ženitvijo in s podedovanjem, ne s kupčijami in pogodbami — nego po volji naroda. Ta mož ni izšel iz rodu obcestnih roparskih vitezov in ne more pokazati na razvaline gradu, odkoder so njegovi predniki odirali kmete in ropali trgovce, nego iz hiše srbskega kmeta in pokazati zamo-re na kraje, kjer je njegov prednik zbiral okrog sebe srbske kmete in se boril z dednim sovražnikom svojega naroda „za krst častni in slobo-du zlatnu." Kralj Peter je mož, kateremu ob časih najhujših napadov in največjega sovraštva nikdo ni mogel očitati iz njegovega zasebnega življenja nič nečastnega in nič nepoštenega. Grdilo in za-sramovaio se ga je na vse mogoče načine, toda kot oseba je stal vedno popolnoma čist pred svetem. To je dejstvo, katero mora priznati vsak. Celo njegovo življenje je bilo posvečeno delovanju za osvoboditev domovine in združitev jugoslovanskega naroda. V čilih letih je za kmeta preoblečen šel v Bosno med kmečke ustaše, da se vojskuje zoper Turke. Ko je pregnan živel v Švici in mu je bilo onemogočeno vsako drugo delovanje, je po Angležu Stuart Millu spisal veliko, globoko znanstveno modroslovno knjigo „O svobodi." Med vladarji nimamo drugih mož, ki bi se pečali s takimi študijami. Nemški cesar je nekaj let pozneje spisal umazano plesno igro „Sardanapal." Cela njegova politika je merila na to, da ustvari take politične zveze, ki bi njegovemu narodu zamogle pridobiti svobodo in zjedinjenje. Letos se ves zedinjeni jugoslovanski narod na dan njegovega godu druži s klicem njegovih prednikov: „za krst častni in slobodu zlatnu!" Simboden livoz vina« Kakor poročajo iz Beograda so naši poslanci izposlovali, da je končno dovoljen svoboden izvoz ! vina. Za izvoznice je treba zaprositi „Centralno ; upravo za trgovački promet sa inostranstvom v • Beogradu, podružnica v Ljubljani", z voznim li- j stom. Poleg kolka 12 K je od vagona plačati i pristojbino 1000 dinarjev. Politične vesli ® i*ajte zdravilne rastline* Ker po lekarnah ne primanjkuje samo tujih tvarin za zdravila, ampak tudi naših domačih zdravilnih rastlin, in ker je le malo upanja, da bi v jeseni dobili v zadostnih količinah zdravil iz iflozemstva, pozivamo, posebno naše kmetsko ljudstvo, da se v večji meri kot dosedaj poprime nabiranja domačih zdravilnih rastlin. Otroci in starejši ljudje, ki niso zmožni težkega dela na polju, lahko z nabiranjem zaslužijo lepe svote. Pravilno posušene rastline se danes prav lahko in dobro prodajo. Sušiti je treba v senci, nabirati le v solnčnih dneh (ne v rosi!). V poštev pridejo posebno naslednje rastline: Listi: šmarnic, lapuha, pljučnika, divjega -'ezenovca (malva), fcleza (ajbiš), volčje črešnje filadona), breze, volovskega jezika, trpotca. Cveti: brdnje (arnike), kamilice, plavice, poljskega maha, bezga, lipe, lučnika (papeževa sveča). Cele rastline: rman, njivska preslica, zlati grmiček (tavžent roža), bela mrtva kopriva, pelin (cvetoč), sv. Janeza roža, poljska materna dušica. Obtlna. Vsi občani — moški in ženske — v Starinovivasi na Murskem polju so pristopili kot člani Slovenski Kmečki Zvezi in vplačali po 2 K udnine. Slava zavednim Starovaščanom in njih vzgledneiru županu Jakobu Stuliec! Sodaldemokraška brezbež^ost Daleč na okoli je znana božja pot Matere božje na Sv. Planini na kranjsko-štajerski meji. Veliko obiskovalcev prihaja tu gori. In „romali" so na Sv. Planino 25. maja t. 1. tudi social-demokratje iz Trbovelj. Kakor pa niso prišli sem gori iz pobožnosti, tako so tudi očitno pokazali svoje socijalistično vero, svobodoljubnost in izobrazbo, ker so namreč tudi člani socialdemokraškega izobraževalnega društva „Svoboda". V cerkvi in okoli nje so plesali in se norčevali iz cerkvenih obredov. Tako n. pr. so drug in eden glavnih soc. demekraških kričačev, Mekinda je sedel v spovednici in „spo-vedoval" sodruga Remsa, tudi v cerkvi so igrali in prepevali. Neka udeleženka (ime je na razpolago) se je drugi dan hvalila „alle habem mich abgebufilt". Povdarjamo, da so izletniki najodiič-nejši in najglasnejši pri vseh socialdemokraških „prireditvah". To so samo nekatera dejstva. Vsi pa, ki še imate kaj poštenja in ponosa v sabi, pa sodite ali je za vas prostora med takimi ljudmi, ki se norčujeje iz najsvetejših reči, ali naj bedo ti ljudje vaši voditelji. Kaj nameravajo so pokazali, pokažite se pa tudi vsi, ki se s tem ne strinjate in delajte, da se bo svet uredil po poštenih-krščanskih načelih ne pa socijaldemo-kraško-boljševiških. Za tulce se potegujejo- Citate 1 jem „ Slov. Gospodarja" je znano, kako hude boje so bili zadnja leta Slovenci v Št. Ilju in okolici z lutrovskimi Švabi, katere so poslala vsenemška. društva Siicl-mark, Heimstatt in Scliulverein v naše kraje. To so bili boji na življenje in smrt. S temi ljudmi, ki so prišli semkaj samo iz peklensko-hudobnega namena, pregnati katoliške Slovence iz njih rodne grude, je skupno življenje nemogoče. Ti ljudje morajo proč s slovenske zemlje! In glejte! Našla sta se dva Slovenca, nek „doktor" Jenič in odvetniški solicitator Gilčvert (ki je nameščen v pisarni odvetnika dr. Rosine). Ta dva „rodoljuba" sta imela tajne sestanke v Št. Ilju s tamošniimi lutrovskimi Švabi in sta jim sestavila obširno spomenico na vlado. Švabi bi radi vlado prepričali, da niso prišli k nam, da bi ponemčili in polutrijanili te kraje, da jih ni poslala Sudmarka., amnak kot dobri gospodarji. Omenjena Slovenca (! ? !) in švabsko odposlanstvo je pregovorilo celo gerenta Thalerja, da se je podpisal na švabsko spomenico. K sreči smo celi stvari prišli pravočasno na sled. O stvari bomo še poročali. Zdi se nam, da se za to zadevo ali pravzaprav za Jeničem in Gilčvertom skrivajo nekateri možje JDS (liberalne stranke). Vsaj Jenič in Gilčvert sta pristaša te stranke. Stvar- se mora pojasniti. Razpušceni občinski odbori. Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo občinski odbor v Velikem Obrežu (okraj brežiški). Z vodstvom občinskih poslov je poverjen gerent Mihael Kovačič, posestnik in trgovec v Dobovi, ki so mu imenovani za prisednike: Anton Pernat, župnik; Janez Megovc, posestnik — oba v Dobovi ter Jožef Deržič in Anton Pavlič, oba posestnika v Velikem Obrežu. Vlada je razpustila sledeče občinske zastope: Špilje, za gerenta je imenovan Slovenec Ignacij Tišler; Zbelovo, gerent 1 Tedenske novice» t luprišk «Min Krajnc- Na siadki gori je umrl dne 2. julija tamkajšnji č. g. župnik Martin Krajnc, rojen 1. 1872 v Majšpergu. Rajni gospod je po dokončanih gimnazijskih študijah obiskoval bogoslovje v Mariboru, kjer je bil leta 1896 posvečen v mašnika. Kot kaplan je deloval v Kostrivnici (1896—97), v Vitanju (1897 do 1898), v Rogatcu (3 mesece) in v Svečini (1898—1903). Leta 1903 je postal provizor in nato župnik pri Sv. Primožu na Pohorju, kjer je deloval do 1. majnika 1907, ko je bil umeščen za župnika na Sladki gori, kjer ga je v najlepši dobi dohitela smrt. Rajni je bil blagega in mirnega značaja in silno gostoljuben in po-strežljiv prijateljem in znancem. Naj mu bo Vsemogočni obilen plačnik za njegove dobrote! Pogreb se je vršil v petek, dne 4. julija ob obilni udeležbi žalujočih vernikov in duhovskih sobra-tov. Pogreb je vodil preč. g. kanonik J. Boha-nec iz Šmarja. Zavsem je bilo 15 duhovnikov. Pri odprtem grobu je spregovoril rajnkemu v slovo ginljive besede ter omenil med drugim ljubezen rajnega do župljanov. Saj je postavil župnijsko cerkev kot glavnega dediča in ji izročil skoraj vse svoje premoženje. Na ta način je postal tudi velik dobrotnik svojih župljanov. Na smrt se je rajni dobro pripravil. Slutil je bližnjo nevarnost, dal se je sprevideti pravočasno s sv. zakramenti ter je bil še kratko pred smrtjo pri popolni zavesti. N. p. v m.! t firidre! taih. Dne 2 julija zjutraj je pri svoji sestri v Migojnici pri Celju, po dolgi in mučni bolezni umrl g. Andrej Munih, urednik „Jugoslavije" in bivši sourednik „Straže". Rajni je bil zelo vesten in marljiv časnikar. Bil je dolgo vrsto let član tržaške „Edinost". V spomladi leta 1914 je začel izdajati v Trstu dnevnik „Jugoslavija", katerega so pa bivše avstrijske oblasti vsled njegove izrazito jugoslovanske smeri neprestano zatirale in ga končno ustavile. Leta 1915 so ga avstrijski orožniki denuncirali radi njegovega jugoslovansk. prepričanja in graške vojno sodišče ga je obsodilo na 4 '/2 let» težke ječe. Celih 23 mesecev je bil zaprt v ječi Karlau pri Gradcu, dokler ni bil pomiloščen. Ker je v ječi silno trpel, si je svoje že itak rahlo zdravje za vedno pokvaril. Po amnestiji je prišel brez vseh sredstev in bolan v Maribor, kjer je nekaj mesecev opravljal službo tajnika SKZ in bil nato sourednik „Straže" in „Slov. Gospodarja" ter marljiv dopisnik „Slovenca". Rajni je bil strokovnjak v gospodarskih vprašanjih. Ko se je v Ljubljani ustanovil dnevnik „Jugoslavija", se je preselil v Ljubljano ter prevzel souredništvo „Jugoslavije". Vsled posledic trpljenja v ječah je bolehal vedno bolj, dokler ni kot žrtev avstrijskega režima napravila smrt konca njegovemu mučeništvu. Narodni mučenik in jugoslovanski časnikar blagi Andrejček spavaj sladko v «rodni slovenski zemlji! Duhovniške Spremembe. Na župnijo Sv. Jerneja v Ločah je bil umeščen dne 1. julija č. g. Peter Paulič, kaplan v Hočah. — Prestavljeni so: čč. gg. kaplani Janko Kljun iz Selnice v Hoče, Ivan Atelšek od Sv. Marka pri Ptuju k Sv. Barbari v Halozah, Jožef Kranjc od Sv. Barbare v Halozah na Črešnjevec pri Slov. Bistrici ter Janko Baznik, provizor v Sv. Jerneju pri Ločah, za kaplana v Selnicp. — Nastavljen je: deficijent č. g. Ivan Ogulin za kaplana pri Sv. Marku pri Ptuju. Ostercilanski samostan v Stični sprejme v domači redovni za^od 11- in 12-letne dečke, ki so sposobni za I. gimnazijo in imajo veselje do du-hovskega stanu. Prošnja, krstni list in zadnje šolsko spričevalo naj se pošlje do 15. julija t. 1. na predstojništvo cistercijanskega samostana v Stični, Kranjsko. Rojstni dan našega kralja Petra l Deželna vlada za Slovenijo razglaša: Dne 12. julija se bo po celem kraljestvu obhajal god našega prvega kralja Petra I. Na sedežu okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč se daruje slovesna sveta maša, katere se naj udeleži vse uradništvo, vsi javni zastopi. Državni in drugi javni uradi so ta dan zaprti. Vsa državna in javna poslopja naj bodo okrašena z državnimi zastavami, na predvečer pa razsvetljava. V soboto zjutraj naj znamenje topičev naznanja ta državni in narodni praznik. Trgovine naj bodo zaprte, dokler traja slovesna sv. maša. V mariborski stolnici bo ob 9. uri slovesna pontifikalna maša. Načelniki politič. oblasti bodo sprejemali udanostne izjave. Po vsem združenem kraljestvu se naj god našega junaškegn kralja obhaja kar najslavnejše! kovice iz okoliše Sp. Dravograda. Tri tedne so trajali boji v maju t. 1. v župniji Št. Janž in čuditi se je, da ni bilo večje nesreče za ljudstvo, katero je večinoma doma ostalo, kakor da sta bile dve osebi lahko ranjeni. Nihče ni pričakoval sovražnikov v naš kraj, ker smo na Štajerskem, oblast nas ni opozorila na nevarnost in zato je nas sovražnik na našem domu ujel in nas vsega lahko oropal, ko bi bil dalje časa tukaj ostal. Bog nas je varoval večje nesreče na življenju, zdaj po odhodu sovražnika si pa naj ljudje sami čuvajo življenje in se varujejo nevarnosti. Tega pa ni videti. Zato sta se zgodili v mesecu juniju dve nesreči, kateri sta zahtevali človeško življenje. Dne 1. junija sta hotela dva mladeniča, bivša vojaka, sprožiti najdeno granato, pri čemur sta bila težko poškodovana in je eden drugi dan umrl, drugi mladenič pa je sicer okreval, toda je zgubil eno oko. Dne 29. junija sta dva šolarja 8 in 9 let stara, sprožila najdeno granato, katera je oba strašno razmesarila, da sta bila takoj mrtva. Ni upati, da bo enakih nesreč konec. Polit, oblast je sicer zapovedala oddati vsako orožje in strelivo, kar se pa ni zgodilo, saj se sliši vsak dan večkrat pokanje vojaških pušk in ročnih granat. Vsega tega orožja je mnogo v tem kraju, ki so ga pustih tukaj deloma nemški deloma naši vojaki. Ko bi oblast natanko poizvedovala po o-rožju, bi se mnogo še takega blaga ohranilo za našo vojsko, ljudstvo se obvarovalo velikih nesreč in vednega znemirjanja vsled strelanja, ki ga hudo občuti od strašnih dni maja sem. Ssnsr za vojne vjetoike v Stalili. Svojci vojnih vjetnikov v Italiji lahko zanesljivo pošljejo denar za vojne vjetnike v Italiji na naslov „Slovenskega Rdečega Križa" v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Naslov vojnega vjetnika mora biti natančen in razločen. Za 100 K dobi vjetnik 20 do 30 lir. Is uličnem zboru Jugoslovanske gasilske zveze V Ljubljani se je med drugim sklenilo: Vse prejšnje zveze na Kranjskem in Štajerskem likvidirajo, namesto njih se organizirajo odseki. Eden organizatoričen odsek je za Štajersko, katerega načelnik je dr. Bergmann v Žalcu, ki sestavi po potrebi pododseke za posamezne okoliše. Na njega se naj obračajo vsa društva ki se nameravajo reorganizirati. Sklenila so se nadalje enotna pravila za vsa društva in za vse župe in enotno uniformiranje; novi kroji pa se za sedaj vsled draginje blaga ne nabavijo. Izda se tudi vežbenik zo enotno poveljevanje pri redovnih in pri vajah z orodjem v najkrajšem času. Od občnega t članov. ,gasilska župa Žalec" sklicuje v nedeljo, dne 20. julija t. 1. povodom prvega župnega izleta v Št. Peter v Savinjski dolini izvanredni občni zbor ob 15. (3.) uri v šolsko poslopje. Pred občnim zborom se vrši javna vaja z gasilnim o-rodjem krajevnega pr. gasilnega društva. Občnemu zboru sledi veselica v prid domačega gasilnega društva. Železnica Konjice—Zreče, železniško ministrstvo namerava podaljšati železniško progo Konjice—Zreče. Predpriprave se bode baje kmalu pričele. Opozansmo! Ker se še vedno oddajajo poštam pisma, frankirana z 20 vinarsko znamko, morajo naslovniki plačevati globe. Opozarjamo, da se morajo navadna pisma frankirati z znamko po 30 v. dopisnice pa z znamko po 15 v. Za Šivilje se dobi v Cirilovi tiskarni Kantov modni album. Cena 3 K 50 v, p© pošti 4 K. ^oipodurike novice. Korošec o prehrani, v sobotni seji, dne 5. julija je v Narodnem predstavništvu stavil poslanec dr. Šiinrak na ministra za prehrano dr. Korošca vprašanje, ali se bo letos rekviriralo žito. Priporoča, da se v slučaju potrebe ne re-kvirira ničesar pri kmetih, temveč le pri velikih posestnikih, istotako ne bi smela država posta- viti na poljedelske proizvode maksimalnih cen, dokler jih ne določi tudi za tvorniške proizvode. Na to je odgovarjal minister dr. Korošec, da je bil v svrho obrambe ljudske prehrane prepovedan nakup žita, dokler ni žetev izvedena. Razen tega se je odredil tudi popis žetve, ni se pa odredila nobena rekvizicija. Glede ureditve prehrane bo pozval minister tudi na posebno posvetovanje zastopnike vseh strank, da se dogovore o primernih ukrepih. — S tem je javno postavljena na laž Dolfeta Ribnikarja trditev, da hoče dr. Korošec rekvirirati. O zadevi pa smo itak že pisali in še bomo. Zavarovalnice. Edina slovenska zavarovalnica proti požarnim škodam je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Njen glavni zastop je v Celju (Breg) in v Mariboru (Livadna ulica 10). Nedopustno iztirjevanje- Deželni svet in dež. vlada v Gradcu se še zmiraj obračata na spod-nještajerske občine, zavode in oblasti z zahtevami, da naj se v Gradec vplača to ali ono, n. pr. naročnina za državni zakonik, prispevki za regulacijo Savinje itd. Opozarjamo vso našo javnost, da nima Gradec od nas nič tirjati in naj torej vsa takšna „ljubeznjiva" pisma iz Gradca vržejo v ogenj. Povdarjamo še enkrat: V Gradec ni treba plačati niti vinarja! Poljedelsko ministrstvo za kmetijstvo- Ministrstvo za poljedelstvo je razpisalo 14 štipendij ali ustanov kot državno podporo za izšolanje živinozdravnikov, ki so v naši državi tako potrebni, ker je, kakor znano, prejšnja avstrijska vlada zelo malo storila za tozadevni povzdig našega kmetijstva in nam silno primanjkuje živinozdravnikov. Gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava prirediti več gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo pričeti jeseni in trajati po 10 tednov. Za take tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva ali pa posebni v ta namen sestavljeni odbori. V gospodinjski tečaj se bo sprejelo 12—16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi učenke, stroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za 2 učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preski*beti dotično županstvo, društvo ozir. odbor. Imenovani interesenti, ki želijo, tla se priredi v njih kraju letošnjo jesen gospodinjski tečaj, naj se čimpreje obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe vsa nadaljna pojasnila. Okoliškim kmetom in najemnikom. Mestna občina (stavbeni urad) oddaja okoliškim posestnikom in najemnikom gnoj iz greznic in sicer brezplačno. Odpeljati si ga mora vsak sam. Greznice so večinoma prenapolnjene, a mestna uprava ima premalo konj in vozov na razpolago. Oglasiti se je treba pri mariborskem mestn. stavb, uradu (posl. glavne pošte, II. nadstropje). Ustanovitev samostojnega gozdarskega oddelka za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Vlada v Beogradu je ustanovila samostojen gozdarski oddelek za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. V delokrog novega urada bodo spadala vsa gospodarska vprašanja v Sloveniji. Proti previsoki odmeri dohodninskega davka se pritoži vsak velik in majhen posestnik, najbolj pa, tako slišimo, vojni dobičkarji. Toda ko prihajamo k davkariji, se nam zabrusi v obraz: Danes je vsak vojni dobičkar, tudi kmet, kje še imate kaj dolgov? Gospodje, ali ste pa tudi pomislili, kaj govorite? Kmet je vojni dobičkar? Pametne gospodinje, katerih možje so bili v vojski, so res plačale dolgove, ali pa bi naj bile raje zapravile vojaške podpore ? Kaj pa je z živino? Hlevi so prazni, njive slabo obdelane, polja in vinogradi kričijo po gnoju, orodje vse uničeno. Treba bo tisočakov, da se vse to namesti, kje jih naj kmet dobi? Najvišje cene niso dovolj visoke, da se nakupi najpotrebnejše. Če si je res kdo kaj malega prihranil od svojih dohodkov, mu ne ostane za nabavo gospodarskih potreb nič, zato že poskrbijo gospodje trgovci, ki seveda niso vojni dobičkarji, ker je maloka-teri, ki še ni milijonar; ti gospodje prodajajo brez državne kontrole, n. pr. obleko po takih cenah, da mora kmet danes prodati lepega konja ali dva do tri polovnjake vina, da za silo obleče sebe in svoje. Država bi le čuvala svojo korist, če bi kmeta pri odmeri osebnodohodnin-skega in vojnega davka ščitila, mu pustila tako veselje do dela in vsaj to malo gotovino, kar jo ima, pošteno pa pregledala mošnje pravih vojnih dobičkarjev-trgovcev. Živinski sejmi SO se zopet začeli. Občine, ki želijo otvoritve sejmov, naj vložijo prošnjo pri okrajnem glavarstvu. Živinske cena padajo, s Hrvaškega spravljajo mešetarji mnogo goveje živine in svinj v naše kraje. Na Hrvaškem že „trgajo" veleposestva in prodajajo živino. V zadnjih 14 dneh je cena goveji živini padla za 1—3 K pri 1 kg. Sedaj se plačuje na Hrvaškem vole živo težo 6—7 K. Poprej pa so jih kupovali po 9—12 K. Tudi cena svinjam pada. Skrbimo za zdrave živinske hleve- Vsak razumen gospodar prav dobro ve, da so snažni, zračni in prostorni živinski hlevi polovica živinske hrane. Pred vsem je skrbeti, da bodo naši živinski hlevi dobro osnaženi, svetli in zračni, da se v njih ne bodo nahajali celi kupi gnoja ter da živina v njih ne bo stala do kolena v gnojnici. Živinski hlevi, v katerih neovirano pajek prede pajčevino, niso prikladni naši goveji živini. V Preskrba S petrolejem. Mariborsko okrajno glavarstvo razglaša: Iz Amerike je prišla večja množina petroleja. Ker ni upati, da bi prišel še letos petrolej, poživljajo se s tem kmetje, da 3i priskrbe potrebne množine že sedaj, da ne bo po zimi zopet takšno pomanjkanje razsvetljave kakor lansko zimo. Petrolej stane 5.40 K liter. Vsi trgovci v po;itičneyi okraju mariborskem, ki žele dobiti razprodajo petroleja, naj se takoj javijo na okrajnem glavarstvu soba štev. 15/L da dobijo potrebne nakaznice. Prodaja petroleja tihotapcem je strogo prepovedana in bi se proti trgovcem, ki skušajo spraviti petrolej v Nemško Avstrijo ali na Ogrsko najstrožje postopalo. Hmelj- Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju skrajno malenkostno. Poprodaio oziroma pokupilo se je samo nekaj bal češkega hmelja po 730—820 K za 50 kg. Kmeljske cene so torej nekoliko padle. Po tujem hmelju ni bilo prav nobenega popra-ševanja. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem se je nekoliko zboljšalo. Kakor se nam poroča, je tudi stanje hmeljskih nasadov v naši Savinjski dolini zelo povoljno. Cena pšenici padla. Po poročilu zagrebških listov je padla cena pšenici od 260 in 280 kron na 200 do 220 kron. \ iS JZVO? vina prost. Kdor hoče izvažati vino, naj prosi dovoljenje pri „Centralni upravi za tr-govački promet sa inozemstvom v Beogradu, podružnica Ljubljana". Plačati je treba za vagon vina 1000 dinarjev pristojbine in 12 K za kolek. Prošnji priložite izpolnjen tovorni (železniški) list. Dela na polju ie tu! ste že naročili košaro in sedež za voz ter druge jerbase za gospodarstvo? Izdeluje jih Pletarska šola Strnišče pri Ptuju (10 minut od žel. postaje Sv. Lovrenc n. Dr. p.). Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Strnišču in v Ptuju v trgovini J. Peteršič. Dopisi. Sv. Petar pri Mariboru, v Vodoiah je umri dne 8. julija ugledni krščanski mož in kmet A. Kraner. Bil je zmiraj zvest pristaš SKZ, dolgoletni ud kraj nega šolskega sveta in obč. zastopa. Naj v miru počiva! Brezno ob Dravi. Flosarska nedelja bo tukaj letos 13. julija z dvojno službo božjo: ob 6ih in lOih s procesijo. Na Veliko gospojnico 15. avg. bo letos spomin 601etnice Marijinega kipa v velikem altarju in velikega križa na pokopališču. Sv. Lenart v Slav. gor. v nedeljo, dne 13, t. m. ob 8. uri dop. v dvorani gospe Arnuš priredi bralno društvo zborovanje. Ustanovil se bo telovadni odsek "Orel". Prideta dva govornika iz Maribora. Vabljeni ste vsi člani braln. društva, pripeljite vse naše prijatelje! Dobrodošli tudi gostje! Sv. Peter pri Radgoni. Dne 10. junija t. i. je uinria vzorna in skrbna žena Jožefa Rakuša na Ščavnici po kratki, a mučni bolezni v najboljših letih. Bila je vzor vsem delavnim in skrbnim ženam. Zapušča žalostnega moža in malo hčerko. Na pogrebu rajnce se je nabralo zraven deleža za sv. maše še tudi 24 K za koroške begunce, za kar V3em darovalcem srčna hvala. Pokojnici svetila večna luč! Ormož- Z dovoljenjem oblasti se vršijo tukaj zopet redno živinski sejmi in sicer živinski vsaki prvi pondeljek v mesecu, svinjski pa vsaki torek. Ormož- Odbor Krajevne organizacije SKZ v Ormožu je v svoji seji dne 22. t. m. sklenil, udeleževati se cerkvenih slavnostij in procesij skupno, ter si hoče skupno s pristaši župnijske organizacije kupiti zastavo. Vsi udje ormoške in župnijske organizacije se naprošajo, da podpirajo nakup zastave z denarnimi zneski. Ljutomer. Tu se je poročil narodni krojač g. Andrej Hanžel z gsdč. Anico Lešnikovo iz Podgradja. Gostje so se spomnili tudi naših dijaških kuhinj v Mariboru in v Ptuju ter nabrali za vsako 51 K torej skupaj 102 K. Vsem blagim darovalcem „Bog plačaj", poročencema, pa obilo blagoslova. SckUŠak. Deželna vlada za Slovenijo je razpustila občinski odbor ter odstavila znanega župana Muršiča, kateri se je tudi udeležil sestanka Ornigovih podrepnikov dne 9. dec. 1917 v Ptuju. Za gerenta je imenovan vrli narodnjak in stari naš pristaš, občespoštovani posestnik Fr. Stebih. Tudi v drugih občinah je treba take mameluke pomesti z brezovo metlo. Ptuj. Javni nastop ptujskega Orla na te-lovsko nedeljo, dne 22. junija se je nad vse sijajno obnesel. Sicer je moraia izostati procesija radi slabega vremena, a 25 Orlov v kroju je nastopilo s svojo res krasno zastavo v cerkvi. Kaj takega še Ptujčani niso videli. Najbrž še je nekemu širokonstnežu vzelo sapo, ko je videl niče. Sedaj jim je pa ves krompir (150 m sto-tov) segnil. — Nemškutari se v Gornjemgradu še zmiraj, in to pri ljudeh, kateri so celo v drž. službi in kateri na zunaj tako kažejo svojo narodnost. Žena tukajšnjega nadupravitelja in svakinja med seboj skoraj samo nemško govorite. SoŠtsrsj Dne 20. p. m. so odšli zadnji ranjenci in vojaki uslužbenci iz tukajšnje začasne vojaške bolnišnice. Umrla sta v njej dva vojaka ranjenca iz koroških bojev. Prvi, Jazbar Franc, 18 let star iz Idrije je bil pokopan na binkoŠtni pon-deljek. Pogreb je bil veličasten, obširno pokopališče skoro natlačenega ljudstva civilnega in vo-; jaštva s častniškim zborom. Pogreb je vodil in imel daljši nagrobni govor g. kaplan J. Vedeč-nik, ki je na podlagi Sardenkove pesmi „Ranje-| nec" proslavil naše junake, kako je njihova kri ; tekla živa — da je prosta naša njiva". Obljubil je v imenu šoštanjskih rodoljubov, da junakov \ grob med nami ne bo pozabljen ostal in da f naša, ljubezen ne bo ostala pri cvetljicah na : grobu, ampak bo segala onstran groba v znak j hvaležnosti, da je položil svoje mlado življenje | na oltar lepe naše domovine. Ob koncu je od-1 delek vojaštva oddal strel. Drugi, 22 letni Alojzij lik ljudski shod SKZ in JSZ za Šaleško dolino. Govori dr. Ogrizek iz Celja in več drugih. — Celjski Orel poleti na Gornjo Ponikvo Odhod iz Celja ob 6. uri zjutraj. Na Gornji Ponikvi ob 10. uri skupna sv. maša. Popoldne po večernicah mladenišk; shod in javna telovadba celjskega Orla. — Pri Sv. A ni v SI. gor: Slovesna dvajsetletnica bralnega društva. Govori župnik Gomilšek. - V Bučečovcih ob 16. (4). uri v gostilni Majer-Nemec, tombola na dcbitke v prid vojnim invalidom in koroškim beguncem. — Na Kropi pri Gornjemgradu ob 14. (2.) uri pri čebelarju g. Fr. Kranjcu čebelarsko zborovanje. — Pri Sv. Urbanu pri Ptuju ob 15. (3.) uri v prostorih Gospodarskega bralnega društva Ciril-Metodova slavnost. — V Rušah po jutranji službi božji v šoli zborovanje kmetijske podružnice Limbuš-Ruše. — V Trbovljah ob 15. (3.) uri v Društvenem domu Ciril-Metodova slavnost. — V Št. IIju v Slov gor. ob pol 16. (pol 4) uri v Slovenskem domu ponavljanje nedeljske prireditve, — Pri Sv. Jederti nad Laškim cb 15. (3.) ari pri Štrumbeljnu gledališka predstava »Čitalnice«. — Pri Mali Nedelji ob 16 (4) v gostilni g. Sen-čarja veselica »Kmetijskega bralnega društa«. INSERATI. ________ ________ _ ^ ^ ^ ^ _ OkretiČ iz Kostanjevice, je bil pokopan 11. p. toliko postavnüTlf^tov Up^o^a bo I m" Tndi Di8£ov P°2reb ¿6 bil Evesen ob nav j pristojna oblast poučila tega v-gojiteiia, da se \ zo0nostA oblIe2a tfudstva in oddelka vojaštva iz j mora pri svoji strastni agitaciji za Sokola ozirati j Celja z enim nadporočnikom na čeiu. Pogreba se j tndi na pravila navadne dostojnosti. Ptujski Orel J® ude!8züa domača duhovščina in g. župnik ; pa stoji na tako trdni podlagi, da mu je lep ; Atteneder je govoril v slovo in omenit, da zla- , razvoj zagotovljen, naj je potem kateremu übe- \ st\ mi t1u. ob meJ1 znam0 ceaiti naših j ralnemu učitelju, ki se pa včasih, če mu tako i nakov' 81110 Preživeli težko prve majeve dni j boljše kaže, baje celo prišteva k klerikalni stranki, f smo sedaj rešeni nevarnosti. Nadalje se je en zdi prav ali ne. Vsi dobri in pošteni fantje j P°s,ovl1 od raJ°ega v iskrenih besedah in j ptujske okolice pa, ki želite telovaditi, pridružite i k(mečno Je še £OTOrii nadporočnik, ki je zla- [ se naši orlovski četi! t ^ pnporočal navzoči šolski mladini, da ohrani i i .f.:*. c j. ^ , , . v , ! junakov grob v časti in si njegovo domovinsko Laporje. Smrt je zahtevala mlado žrtev, 25- j jjubezen Tzame za ,ed ^fonečno so vojaki [ letnega Jožef. Urlep, mladeniča tihega m mir- j ^ gtreI D juna|a, Daleč od rojatnega nega značaja Vrnil se je 15 italijanskega vjet- doma je vajino srJ nehal m zß domoJviao, a murva w tlar^fcri nuni , • n nr» .-Ia»^« a t* rl»«o tri o nn- ^ " w J Dobi se: V parnem »lino IVANA ŠPES v Maribora, koruani Edrob kg K 3'40; koruzni drobni zdrob kg K S'20; koruzni »trobi kg 1 K; koruza zdrobljena za konje kg 2 80 K. 1288 __ Bt* tsika vosa, prenosljiva in naklo se proda v Pokopališki nI. 5, Pobrežje, Maribor. 1208 Hlapeo S živini is Ssfela k svinjam se sprejme takoj v župnišču ob Dravi. Plača po dogovora. Ponudbe na upravništvo lista. 118 Živo apso, Kiiae In streiŠEO ojoko v eelik vagonih ponuja Valentin Urbani ič; Bleiireisova c. 18. 130 -! Pridnega fanta želi vzeti uk. Ne-rat FViderik, čevljarski mojster. Koreška ulica IS, Maribor. 146 PaprJîa najfinejše vrsto kg 6ô — 80-— in 68— K, razpošilja dokler zaloga traja. Eksportno podjetje, P«ter Zaje, Celje, Šolska uliea 11 148 ilaišarfa iiče An toi «Tnroa v Ptuju zi vinograd v àsajÈperka. Sas-top takoj. 142 Vrvi xa vozove povezovat razproda g. Ignacij Šimenc, zraven Ra-kuša, Celj«. 14» PrefsJre lepo otrene kapi Florjan Kniaada, vrvar, Št. Jurij ob jož. tal. 141 ništva v sladki nadi. da se doma ozdravi, a na- ? ni vf.raa bilo treba peti na grobu : „Kje dom je šel je tu le svoj grob. Spavaj mirno! - V- -0 j moj?u saj čiyata med rodnimi brati IV sočutje pa nas je tudi navdalo, ko smo zveden, \ ^ fa M0«sr|ju, Pred dobrim ^ese m. p.! j • "j i j" uri i • -i. ' a vi- t - i ¿auie uit Kjjagsiu. Pred dobrim mesecem so da je padel od Mlakarjevih na žabljeku pn o- ^LovSa nova močna skupiaa Jugoslovan svoboditvi Koroške srn edmec Jakob. Slava ju- ■ - uaku, ki je padel za svojo slovensko domovino kot žrtev nemškega nasilja! PoilČSne- Škapulirska nedelja se obhaja letos na Ljubičnem v nedeljo, dne 13. t. m., ob <8. in 10. uri dopoldne. Priflova. Tukaj je bil poročen Janez Ozimič ;iz sv. Venčesla z Mariji Brdnik iz Vrhol. Na gostiji se je nabralo za koroške begunce 225 K. Vitanje. Tukaj je umrl Ignac Jeseničnik, pd. Župane po kratki in mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti v 64. letu starosti. Bil je dober mož, vzgleden in od svojih sosedov zelo spoštovan kmet. V njegovo hišo so vedno radi zahajali duhovniki. V čast si je štel in njegovo največje veselje je bilo, če je imel priliko pogovarjati se s kakim duhovnikom. Bil je pa tudi zelo aaveden. Na njega prav nič ni vplivalo nemčur-ako Vitanjsko gnezdo. Blagemu pokojniku svetila večna luč! Domačim pa iskreno sožalje! Ložnico pri Celju. Tukaj je po dolgoletni mukapolni bolezni umrl Martin Kovač, po domače Čepinšek v starosti 59. let. Bil je nad vse marljiv in skrben gospodar in spoštovan v soseski. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 29. rožnika ob mnogobrojni udeležbi njegovih sorodnikov in prijateljev. Naj v miru počiva! Braslouče. Od zadnje igre je ostalo 895 K, koji znesek se je izročil odseku za stavbe spomenika padlim junakom. Hvala vsem: igralcem in gledalcem! — Naša občina ima prejeti nad 25 tisoč kron od države, dolg je zapustil avstrijski erar, pa čakamo in čakamo. — Sušo smo imeli Malo je krme, vse slabo kaže, Bog daj dežja in konec homatij, da se spet k nam povrne naš nekdanji blagor. Braslovče. Zadnji čas se je zaznula vest, da je vrli gospodar in skrben oče Franc Brinovec Ivrha umrl v bolnišnici v Simeringu na Lanaju. Pri zadnjih bojih ob Pijavi je zašel v j italijansko vjetništvo, od koder je bil prepeljan i na Dunaj kot invalid; tam je pustil svoje mlado, ; nadepolno življenje. Za njim žaluje vdova in 4 otročiči ter oče — starček. Vsi so upali in težko pričakovali vrnitve vrlega moža, toda božja Previdnost je ukrenila drugače. Ostalim naj bo v tolažilo, da dobri Bog ne pozabi onih, ki so vdani v Njegovo voljo. Upajmo in želimo, da bi 1163 se ds&a proti dobremu pla- š BgtiMI sam 28. junija po cesti čilu, katera razume vsa gospodar- Celje—Velenje stranico postelj«, ska de)a. Vstop takoj, pri oskrb- j Poštenega najditelja prosim aaz- nika Vudler v Spilju. 131 naniti naslov: Vrabič, Pes je, p. - j Velenje. 13» Odvetnik šr. Frsn Roi! v RoBat« se ^ 0d8i6j DSPrej ■■ j aopei i ivi nski in konjski naananja, daje otvonl odvetniško i sejmi: prvi je 12. julija, dru-pisarno v kaSasi. 129 j u. avgusta, ostali pa ka- ? JU trt sor po aavad 137 i. ske Strokovne Zveze v Skalah, ki šteje Ž3 da- j ^i^vo^ô^ ! -------- ^T ---- — — ' trgovin» Šivalnih strojev in koles 1 podinjstru dobro izurjena zs mab 5 Ijiubljana, 8od»a uiica it 7. 12« j posestvo v bližini Maribora. Nas- ne» 100 članov. V odbor s© izvoljeni sledeči možje in fanije: Vekoslav Zaje, predsednik; Blaž Perbil, namestnik; Jerič Martin, tajnik; Jerič Karel, namestnik; Videmšek Jernej, blagajnik; \ Martin Porajt, namestnik; Anton Žurman, Lam- ' bizer Jožef in Jevšnik Jožef, odborniki; za računskega pregledovalca pa gospodične Min- j ka in Terezija Jerič. Vplačevanje in poslovanje se vrši vsako zadnjo in prvo nedeljo v mesecu po prvem in drugem sv. opravilu v društveni sobi in se ob enem tudi sprejemajo novi udje. Ne zamudite in ne odlagajte te važne krščanske | organizacije ter nemudoma pristopajte k njej! Velenje. Dne 1. julija se je ustanovila po j sebna kiajevna pisarna Jugoslovanske Strokov- 5 ne Zveze za Slovenijo r Velenju. Opozarjamo, j ; vse župnije in občinske urade in sploh vse so- > 5 mišljenike, naj takoj javijo na omenjeno pisarno, ] j kjer čutijo potrebo, da se ustanovi JSZ. Vsaka i župnija in vsaka gorska vas mora biti danes j organizirana v naši krščanski strokovni organizaciji. Socijalistom pa obrnite hrbet! Za vodjo p'sarne je imenovan organizator Vekoslav Zaje v Velenju. Naslov pisarne je: Pisarna Jugoslovanske Strokovne Zveze Velenje. Guštanj na Koroškem. Ker priredi spd iz Maribora v soboto, dne 12. julija izlet na Uršulo goro smo sklenili guštanjski in okoliški Slovenci, da jih v soboto zvečer ob 6. uri čakamo pri vlaku v Guštanju, gremo potem gredoč vsi skupaj na grob junaka Malgaja v Guštanju in nato na goro sv. Uršule. V nedeljo dopoldne bo na gori sv. Uršule tudi več sv. maš. Pridružil se bo tudi guštanjski novi mešani pevski zbor, ki bo sodeloval pri narodni slavnosti drugi dan, to je v nedeljo dopoldne na Uršuli. Na veselo svidenje v soboto zvečer v Guštanju. Ljubljana, Trssen ia zanesljiv hlapec h konjem se sprejme pod dobrimi pogoji pri trgovcu Kari Cimperšek v Sevnici. 123 Srago vaa plačan lepe, sa&o lipovo cvetje! i Zbirajte ga in javite, kakšno mno-i žico ga imate I Vreče Vam poš-; ljem in prevzamem po povzetju, i ViHfco Vablč, Žalec pri Celju. — i; Ponudbe trgovcev prosim le z ----..... 121 navedbo cene. Učenca, zdravega do 15 let star.ga, poštenih stari-šev. kakor tudi več pomočnikov »prejme takoj Mihael Dobrave, uikarski in pleskarski mojster v Celju, Gosposka ulica št. 2.112 Greste li na potovanje? Imata li kovček ? Naročite si ga lahko v Tletarski šoli v Strnifcču pri Ptnju. katera ga Vara najee-ueje dopošlje z obratno pošto. — Zahtevajte ponudbo 1 — Trgovei popust. 1232 Pcnočnft za uradnico in za p rak ; so, slovenščine in nemščine v pi-( savi popolnoma zmožen in ima ' prakso o vinoreji in živinoreji se j takoj sprejme. Ponudbe na oskr-bništvo gruščine Gornja Radgone. 113 Katran Ilossliat zoper prašno bolezen (gron'lna plesnoba) uporabljiv name3to žvepla, oddaja j trgovina Marije Polz, Špiije. 110 Poiestnlca v Razvanja sprejme deklico. 10—12 let staro, ki je ; brez starišev, za svojo. Ponudbe se naj pošljejo nadžupnijskemu : uradu v Iločah. 111 i -——————-——■————__ Usnjarski učenec se sprejme takoj v usnjariji Anton Hrastnik, Gornja 1'olskava. 1228 lov v upravi lista. Pismene ponudbe pod „Zvesta". TSiata sprejme Matija Hočevar, ključavničar, Rogoznica pri Ptuju. 184 Prireditve. V nedeljo, dne 13. t. m. V Št. Juriju v Slov. gor. ob 15. (3.) : ! v prostorih g. Krajnca veselica bialnega diuštva »Edi nost.t Na vsporedu je petje, govor, srečo^ ter igri sSkriven zaklad« in »Jeza nad pttelinom in kes.« — V D ob ju po večernicah v društvenih prostorih pri redi ev izobraževalnega društva. Na vsporedu so igri »Ffebiola ir Neža« in »Oh, ta Pok na'« — V Konji-to bila zadnja žrtev iz naše občine v tej strašni ! cah po večernicah v u.adnih prostorih občni zbor borbi ' Kmečke hranilnice in posojilnice po običajnem vspo- 'r___~__j m i , ... . redu. — V Braslovčab po večeirioah v društve Gormigrad. Tukajšna magnatska posojilmca ' mh proslorih jpri ,jun&ške Blejke« in Z^ letov.šde«, Bakreni kotli s kapo in 1 ali 2 hladilnimi cevmi z ali brez me-šalnika od 30—40¡ 1 se izdelajo ali prenarejajo ter popravijo. — Viljem Weis, Sofijin trg št. 1, (grad), Maribor. 135 i regteter-kontrolna blagajna, kakor tudj 13 m parnih cevi, tudi xa dimnike porabljivo, srednje mera 1» cm, tudi usujate plošče, vodovodne cevi ter 1 gonilno kolo srednje mere 90 cm se dobi pri trrdki. Franc. Schell, umetni in blagajničarski ključavničar v Maribor«, Koroška centa 31. 148 Kupi se dobro izurim lovski pes nesteri (kopljenec), kateri bi bil tudi za varuha pri hiši ima prednost. l'onudbe: Fr. Bramen, lovski paznik, Nadbišeč, p. Sv. Lesart v Slov. gor. 14S brnenja! je nekdo ob času konjsko dirko na Cvcnu kolo (bici-kelj), ki je bilo shranjeno pri že-larju Novaku. Kolo je čisto na novo emajlirano in poniklano, znamka „Puch" zelenkasti držaji in zelenkasto pisana platišča, plašč je na sprednjem kolesu dostavljen. Prosi se, dotičnika naj kolo vrne in kdor kaj izve. da naznani Jožefu Farkaš, Sv. Jurij ob Ščavnici, dobi nagrado. 164 Slovenski fotograf t Mariborn se vljudno priporoča cenjenemu občinstvu, društvom, pevskim zborom, novuporočencem mariborskega in ptujskega okraja za naročila. 1273 Franc Knrnik, Grajska ulica 16, Maribor. ¿.■ijRasii? l Otvoritev g-os»tilne in me i.ri|»S Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva s 1. julijem otvorila v lastni hiši se nahajajočo gostilno ¡8 mesarijo, TeptMova cesta li 38 ! v bližini Jninega kolodvora. — Potrudila se bova cenjenim gostom ' Duditi samo pristna vina kakor tudi okusna mrzla in >: >, 'a jedilu. Za obilen obisk se priporoča Lodovlk in julija Vlahovlč. Posojilnica v Slovenski Bistrici vabi na redni občni zbor ' dne 21. julija ob 10. uri v posojilničn. uradnici. Dnevni red : Navadni. Načelstvo. Žične mreže je naročil» prei par meseci 1 vagon krompirja, katerega jo sluanila v spodnje prostore posojil- ki jih^ uprizori bralno drušf. pri bo št an ju cb 15. (3.) un pod nn.im nebom ve- i ribor. Pri S v. M i h a e 1 u za «giiyo se dobijo ,,ri Jožefa Antloga, Sofijin trg 1, Ma- 98 Twfajofeï; fn aalotniE:, Ka*„ tiskovno 9to£Iyo, ERJgovnrrii n rudnik: Franjo 2, «bet. üTWt tiskarne sv. drtla, v Maribora,