Največji slovenski dnevnik v Združenih drŽavah
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta » • - • •	13.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inoxemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
13CLEF0N: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under Act at Congress of March 3. 1879.
The largest Slovenian Daily Sn the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
N. 272. — Stev. 272.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 20, 1935. — SREDA, 20. NOVEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIII.
HA1LE SELASIE SEJE Z LETALOM PODAL NA FRONTO
"Najhujši zračni boj izza svetovne vojne"—pravijo v Rimu
SODNIK ODGODIL PROCES PROTI ZAROTNIKOM
Njihov zagovornik zatrjuje, da so tolmači jugoslovanski policij ski agenti.
AIX . KN - PKOVKNCE, Francija, 1!*. novembra. — Vsled prevelikega hrupa jo bila prelomna otvoritvena ob-ravnava proti treni hrvatskim teroristom, ki so obdolženi, da mi bili zapleteni v umor kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Louisa Bar-tlioua !>. oktobra, 1934.
V sodnijski dvorani je nastal hrup, ko je zagovornik J. Desbons, katerega so najeli nekateri ameriški Hrvatje, izrazil dvom nad poštenostjo sod-liijskili tolmačev. Rekel j«*, da So jugoslovanski policijski a-genti.
Ko ga je sodnik, ki je tudi zastražen, pokaral zaradi njegove trditve, je Desbons odgovoril, da je prejel grozilna pisma, odkar je prevzel zagovornik vo treh obdolžencev Zvoni-mira Pospi.>ila, M i jo Kralja in Ivana Račiča, ki >o bili člani teroristične organizacije, kateri na čelu je dr. Ante Pa vel i č.
Na zagovornikovo obdolžbo je sledil j »o dvorani glasen hrup. (Slavni sodnik de la Broise je ukazal dvorauo izprazniti.
Nobeden treh obtožencev najbrže ni bil ob času umora v Marseillesu. Javni obtoži tel j ]»a zatrjuje, da so bili člani skupine jM'tili zarotnikov, katerih nalogu je bila umoriti kralja Aleksandra ali pa izgube svoje življenje.
Pravi morilec Petrus Kale-man, — ki je bil znan tudi pod imeni Vlada (ieorgijev in l)i-mitrov \'eličko, — je bil ubit na kralju >vojcga zločina.
Vodja petorice, Evgen Kva-ternik, ki je znan tudi |>od imenom Kramer, ni bil j»rij«»t. — Kvaternlk in dr. Pavelič se nahajata v Italiji.
Zunaj sodnijskega poslopja stoji na straži 200 policistov. Hiše v bližini so bile preiskane. V dvorani je pogosto nastal hrup, da ga ni bilo mogoče obvladati.	•
AIX - EN - PROVENCE, Francija, 19. novembra. — Mi-jo Kralj, ki sedi na zatožni klopi ]mm1 obdolžbo, da je pomagal pri umora jugoslovanskega kralja Aleksandra, zatrjuje, da ni vedel za pomen svoje misije, dokler ni odpotoval iz Madžarske na Francosko.
Zvračajoc vso krivdo na pravega morilca Dimitrova Velič-ko, je rekel Kralj:
4i Veličko me je vodil. Niti vedel nisem, da se bo kralj izkrcal v Marseillesu. Ulice v Mar. «ci)lesu so bile polne ljudstva. Ko sem zagledal toliko ljudi, *em bil zmeden, Zbežal sem,
LASTNIKI HIŠ -SEBICNEŽI
Hišni posestniki ne skrbijo za zdrava stanovanja. — Upirajo se vladnemu načrtu za izboljšanje.
WASHINGTON, I). C. 19. nov. — N"VInik oddelka za stanovanjske hiše v PWA. ura-t'u, A. R. Glas je v svojem vo-voru. j >o radio ostro napadal hiš'H' posestnike, ki nasprotujejo vladnemu načrtu, po katerem bi bile zgrajene luše s cenejšo najemnino.
'4Splošno nam očitajo," je r"kel (i1 as, "da na nelep način tekmujemo s privatnim gospodarstvom. Hišni posestniki trdijo, <la so vedno mogli zado-šeevati stanovanjskim potrebam naroda. Toda poizvedovanja v 64 mestih so pokazala, da mora 2r»0,000 družin stanovati v stanovanjih, ki se ne spodobijo >.a ljudi in da lastniki hiš za te ljudi niso niti enkrat ganili s svojim prstom.
Glas je nadalje obsojal hišne posestnike, da se izgovarjajo, da se jim ne izplača urediti stanovanj za družine z majhnim zaslužkom. Ker pa ti "velikodušni in nesebični" gospodje tega ne morejo storiti — je re-':el Glas — se bo vlada pobrigala za revnejše sloje in njim l»o zgradila stanovanje, ki so prikladna za človeška bivališča, iii po zmernih cenah.
NEWARK, N. J., 19. nov. — Governor države New Jersey, IT. G. Hoffman je v svojem govoru v Y.M.O.A. rekel, da Roo-seveltova vlada ne zasleduje demokratičnega programa, tem več program socjal i stične stranke. Kot trdi James P. Warburg j » bilo že 12 točk socjalista Normana Thomasa dobesedno predloženih kongresu. Governer je t posebnim povdarkom omenjal Guffevevo postavo glede mehkega premoga, Warnerje-vo delavsko postavo in postavo zn socjalno zavarovanje.
KAIRSKI DUAKI SE
SE NISO POMIRILI
TRGOVINA JE OBRAMBA PROTI VOJNI
Gen. Sherill izdal poziv na trgovski svet. — Vojne pošiljatve še vedno gredo v Evropo.
"Najboljša obramba proti vojni j«» zunanja trgovina," je rekel v svojem govoru po radio general Charles H. Sherill ter je nastopil proiti razširjenju senama predmetov, ki pri dejo v pošt«»v pri embargu za Italijo in Aliesinijo j»o nevtralni izjavi ameriškega kongresa.
General Sherill je priznal, da dajo velike armade in oboroževanje povo«I za vojno, da pa ve iz lastne izkušnje, da trgovci dveh dežel nikdar ne dovolijo vojakom, da prično vojno, ako bi bila s tem njihova trgovina uničena.
General se poteguje za močno armado in mornarico, toda je rekel, da je naloga trgovske zbornice, da z vsemi svojimi močmi ]>ospešuje zunanjo trgovino narodov, s či-mur bo vojna nevarnost zmanjšana.
Med vlado in različnimi trgovskimi vejami obstoji velika razlika mišljenja glede stališča, ki bi ga naj zavzele Združene države v abesinsko-itali-janski vojni. Navzlic temu, da Rooseveltova vlada stori vse, da prepreči pošiljanje vojnega materjala v vojskujoče se dežele, odhajajo take pošiljatve ravno tako kot prej iz ameriških pristanišč. Izvaz izdelkov, ki jih je mogoče porabljati v vojni, se je izza izbruha vojne v Afriki znatno povečal.
KAIRO, Egipt, 18. nov. — Ko se je danes razširila vest, da je bil neki dijak pri proti-angleških izgredih ranjen, so navalili dijaki na Kas Rclaini bolnišnico. Odšli so šele, ko se je izkazalo, da vest ni bila resnična.	•
Pred bolnišnico se je završil vroč spopad med njimi in policijo.
FRANČIŠKANA OBSOJENA
BERLIN, Nemija, 17. nov. — Tukaj sta bila obsojena frančiškana Leo Boeschen iu Waldemar Wurtli, ker sta tihotapila denar iz države. Prvi je bil obsojen na štiri leta, drugi pa na leto dni ječe.
.ker sem se bal, da bi ustrelil nedolžne ljudi."
Kralj je priznal, da je teroristični ustaški družbi položil prisego "za osvobojen je Hrvatske".
Rekel je, da ga je sprejel v ustaško družbo dr. Ante Pavelič in je priznal, da je živel blizu Janke Puszte na Madžarskem, kjer je bilo glavno zbi-—rališče hrvatskih teroristov.
PETSTO LET STAR 1 VINOGRAD
BEAUNE, Francija, 18. novembra.—Med velikimi svečanostmi, ki se le malo razlikujejo od srednjeveških, je bilo na dražbi prodano vino iz vinograda, katerega je še dal za. saditi v 15. stoletju kralj Filip Dobrotljivi.
Kupci, ki so se arenjali med domačini, ki so peli in plesali v starih burgumlskih narodnih nošah, so plačali 600,0(K) frankov za vino, ki ga je prodala Beaune bolnišnica.
Filip Dobrotljivi, ki je bil tedaj še burgundski vojvoda, je vinograd podaril bolnišnici, da bi s skupičkom od vina mogla skrbeti tudi za revne bolnike.
VERSKA POLITIKA MEHIKE
Roosevelt je odklonil zahtevo Kolumbovih vitezov. — Ameriški državljani niso bili preganjani.
WASHINGTON, 1). C., 18. nov. — Predsednik reda Kolumbovih vitezov Martin H. Carino«lv jo objavil pismo predsednika Roosevelta. v katerem zavrača zahtevo Kolumhusovih vitezov, da bi predsednik pre-iskal preganjanje katolikov v Mehiki
Predsednik po vrla rja v svojem pi<mu, da ni izvedel niti za en sam slučaj, da bi mehiške oblesti kakemu ameriškemu državljnim odrekle pravico izvrševati verske dolžnosti; kar pa se tiče pravic v Mehiki živcih ameriških državljanov, pa je bilo vedno načelo ameri-«k vlade, da se ne vmežava v t*ike zadeve mehiške vlade.
V svo jem pismu na predsednika Roosevelta se je Oarmodv s=klic*»val na predsednikov govor v Ran Diego, Oal.. kjer je rekel, d i je zaradi verske intolerance v nekaterih državah Z"Io presenečen.
SLABAT0LAŽBA ZA FILIPINE
Carinske določbe ne bodo premen jene v prilog Filipincev. :— Mogoče se bo tudi zavlekla popolna neodvisnost.
MANILA, Filipini, 10. nov. — Demokratski voditelj ameriškega senata Joseph T. Robinson je kot gost na banketu, ki je bil prirejen v počast a-meriških zastopnikov, posvaril, da se ne sinejo preveč uda-jati upanju, da bi bile carinske določbe v postavi, na čije podlagi je bila pred nekaj dnevi poklicana v življenje nova samostojna vlada na Filipinih pod nadoblastjo Združenih držav, premen jene v prilog Filipincev. Kot je rekel dalje senator Robinson, bodo Filipini mogoče dobili svojo popolno neodvisnost šele po preteku nadaljnih desetih let.
Načelnik nove vlade Manuel Quezon je pričel odstavljati z uradnih mest še preostale a-meriške uradnike. Vseh šest filipinskih članov najvišjega sodnega dvora je bilo nanovo imenovanih, ne pa njihovi a-meriški tovariši. Svoja mesta bodo obdržali samo oni, na katerih mesta ne bodo v tekn enega leta imenovani filipinski sodniki.
Pri tem je Quezon napravil izjemo samo glede bivšega a-meriškega šefa generalnega štaba generala Douglasa Mac-' Arthurja, katerega je imeno-
NUJNE ZAHTEVE PREMOGOVNE INDUSTRIJE
Premogarji in lastniki rovov zahtevajo povišanje carine na ruski premog. — Zahtevajo odpravo kanadske carine.
WASHINGTON, I). C., 19. Ker z novo trgovsko pogodbo s Kanado ni bila odpravljena carina na izvoz ameriškega trde ga premoga, so premogarski voditelji in lastniki rovov v Pennsylvania! naprosili predsednika Roosevelta, da poviša carino na ruski premog za 150 odstotkov.
Da z »pet dobijo trg v novo-angleških državah, so prosili predsednika, da zviša carino na ruski premog od $2 na $5 pri toni.
Thomas Kennedy, ki je pod-govemer države Pennsylvania, in blagajnik United Mine Workers of America in ki je vodil delegacijo, je ]»o razgovoru s predsednikom rekel, da mu je predsednik rekel, tla bo njihovo prošnjo predložil tarifni komisiji v nadaljnje poslovanje.
Lastniki pennsvlvanskih rovov so upali, »la bo Kanada po novi trgovski pogodbi odpravila 50 centov carine na tono a-ineriškega premoga, vsled če-S!ir bi zopet dobili trg, ki so jim Lra prevzeli premogarske družbe na Škotskem in v Wale-ru. Premoga rske družbe tudi zahtevajo, da je v pogodbi, za katero se sedaj vrše pogajanja z Francijo, vključena izvozna kvota ameriškega premoga 350, 000 ton na leto.
NEODVISNOST SEVERNE 1 KITAJSKE
TOKIO, Japonska, 19. nov. Poti varstvom mogočnega japonskega vojaškega stroja je vse pripravljeno za vstanovitev nove neodvisne države v severni Kitajski. Ta država bo obstoj da iz petih provinc s skupnim prebivalstvom 95,000,000 duš. Neodvisna država bo razglašena v sredo ali soboto.
Japonska vlada pravi, da se bo razglasitev mirno izvršila in da bo vmes posegla japonska voj<ka samo v slučaju, če bi kitajska vlada nasprotovala "svo bodni volji" prebivalstva severne Kitajske in bi skušala za-treti tako gibanje.
Japonska armada se že več dni nahaja na meji severne Kitajske. V odgovor na to pa je kitajski vrhovni poveljnik general f\iang Kaj-šek zbral za obrambe močno vojsko v Hope j provinci.
val za svojega vojaškega svetovalca. Njegovo imenovanje na to mesto pa so tudi Združene države postavile kot pogoj za svobodo Filipi nor.
ABESINSKO ARMADN0 VODSTVO ODLOČNO ZANIKUJE ITALIJANSKA POROČILA 0 VELIKIH ZMAGAH
CESAR NA FRONTI
Včeraj zjutraj se je podal abesinski cesar Haile Selasie na fronto. Ce je poletel na sever ali na jug, se ni moglo dognati. Na letališče ga je spremila cesarica v družbi dveh hčerk. Njegovo letalo sta spremljali dve manjši letali.
Pred odhodom je rekel nekemu časnikarju: —
V	sedanjem času bi bilo nesmiselno razpravljati o miru. Nihče ne hrepeni po miru bolj nego jaz, toda zaenkrat ni nobenega temelja, na katerem bi bilo mogoče uvesti pogajanja. Vprašanja o miru se toliko časa ne more načenjati, dokler bodo vsiljivci na naših tleh.
Glede sankcij je izjavil cesar: — Italija bi nikdar ne začela vojne, če bi ne bila prepričana, da ji sankcije ne morejo dosti škodovati. Nam bodo sankcije precej koristile in smo hvaležni ligi, ker jih je uveljavila. Srečen sem, ker razen Italije ves svet simpatizira z Abesinijo, prav dobro se pa zavedam dejstva, da smo morali sami izvojevati boj, da rešimo Abesinijo.
A3ESINIJA JE NEPREMAGLJIVA
Nadalje je rekel cesar, da so vse vesti o abesin-skih porazih gola italijanska izmišljotina. Pretežna večina abesinskih vojakov niti na fronti ni bila. — Vsledtega so govorice o laških zmagah prazne mar-nje. Mobilizacijo je odredil, ko je bil sovražnik že v našem ozemlju.
ABESINSKA PROTIOFENZIVA
Reuterjeva poročevalska agentura poroča iz Hararja da je cesarjev nadlovec Fitauraro E.yle, poveljnik velikega dela južne armade, uvedel proti Italijanom odločno ofenzivo. Prizadel jim je težke izgube ter jih pognal nazaj na fronti med Anale in Gorrahei. Mfcsto Anale, ki so ga bili zasedli Italijani, so Abesinci zopet osvojili.
NAPAD IZ ZRAKA
Italijani poročajo o svojevrstnem boju med italijanskimi letalci in abesinskimi ostrostrelci.
— To je bil najhujši zračni boj izza svetovne vojne, — pravi italijansko poročilo. — Naši letalci so usmrtili najmanj dva tisoč Abesincev.
Italijanske letalce je vodil Mussolinijev zet grof Ciani. Spremljala sta ga Mussolinijeva sinova. Ci-anovo letalo se je moralo slednjič umakniti, ker so mu abesinske krogle poškodovale shrambo za olje.
Po boju je obležalo na stotine Abesincev v ozki dolini pri Mai Mescic.
ITALIJANSKO PRODIRANJE
Italijanska severna armada je začela razvijati v Abesiniji živahno delavnost. V okraju Tembien, ki ga brani ras Seyum, je zavzela več važnih postojank.
Drugi armadni zbor je zasedel ozemlje pri Nadi-ra, neka fašistična legija pa ozemlje pri Tzahami.
Biru okraj južno od Makale se je brez boja vdal-
V	italijanski glavni stan so dospeli abesinski glavarji in duhovniki ter pozdravili Italijane kot osvoboditelje.
Italijanski letalci so leteli včeraj preko mesta Di-redave, ki leži ob Addis Ababa—Džibuti železnici.
GENERAL DE BONO
V kratkem bo odpotoval proti Italiji general de Bono, dosedanji vrhovni poveljnik italijanske severne armade. Njegov namestnik je postal general Badoglio. . _____________
HLliii&Mtaitir:.:' IA .mi
f
»I2fS V'A RODA"

New York, Wednesday, November 20, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A.
«
Glas Naroda"

OS*.
PUBLISHING COMPANY !A Oorpontte)
Tnu.
at i^ort NewYerk Qty. N. I.
SLAB MAMODA (VHN * Mm l*M*to)
Day Except
»lay« —d Holiday
•• r»> • •» • • • a mm mm
Za New York « nIo lato___97.00
pol lata t»n.»««tttMM„t, mi Za inoaeaMCTo aa oalo lota 974» to pol lata ..................
Yearly 90.00
«wMj to praanlkov.
podplaa in oaebnoatl aa ne prioMnjeJo. Denar naj aa blagofoil poAUJatl po Hooey Order. Prt spremembi kraja naroCntkoT, prosimo. da aa —m tndl praliaia blralUBa aaanant. da hltraže najdejo aaatoralka. NAHODA", ti« W. IMA
New Tartu N. X.
borba delavstva je pravična
Pravičen in nov socialni red ni mogoč, če se ne bodo odstranili vzroki današnjega gospodarskega in soeialuega nereda, prav tako, kakor se nobena bolezen ne more resnično o-zdraviti, ako zdravnik ne najde korenine, iz katere je bolezen zrastla.
Vzrok bolezni sodobne družbe je: izrabljanje umske in delovne moči od velekapitala, ki iz delavskega znoja in truda kuje dobiček, katerega odtrguje delu.
Šele ko se bo to izrabljanje po pravični uredbi produkcije in razdelitve dobrin onemogočilo, bo ustvarjena prava trajna {mdlaga za resnično vzajemnost vseh stanov človeške družbe, ki jih bodo tvorili po načelu delitve umskega, tehničnega in ročnega dela vsi oni, ki si svoj kruli služijo pošteuo z delom, ne da bi si prilastili sadov truda svojega bližnjega.
Ce pa kdo — kak Mussolini ali Hitler — hoče zgraditi neko novo družabno stavbo, ne tla bi se dotaknil osnov današnjega krivičnega gospodarjenja, potem vara sebe ali druge, če misli, tla je postavil novo temelje boljšemu socialnemu redu.
Fašizem zatira vsako združevalno svobodo ter samoupravo delovnih stanov, zato pa tudi delavstvu in drugim stanovom jemlje iz rok edino in najučinkovitejše sredstvo za izboljšanje življenja, orodje pravične borbe.
denar služijo s človeško krvjo.
Ženevski ".Journal des Nations" objavlja zanimiv članek o najvažnejših proizvodnikih orožja in municije, ki služijo zlate denarje v sedanji afriški vojni.
Članek navaja, da sv je mednarodni promet v orožju in razstrelivih zadnja leta silno razvil in da še vedno rase.
L. 1933 j*» znašala skupna vrednost prodanega orožja in strel i v po svetu okroglo milijardo 300 milijonov švicarskih frankov, leta 1934 je vsota narasla za 100 milijonov, letos pa bo dosegla brez dvorna 1 milijardo 800 milijonov švicarskih frankov.
Cene vseh drugih proizvodov so padle, 1«* cene orožju in municiji «o ostale na i.-ti višini in se jih kriza ni dotaknila.
Poglavitne države, ki se pečajo s proizvajanjem orožja in municije, so: Anglija, Belgija, Češkoslovaška in Amerika. Anglija in Amerika proizvajata, Češkoslovaška in Belgija pa «sta se specializirali v proizvajanju municije in eksploziv.
Največ zasluži od vojne industrije Belgija, ki jo je obogatila že vojna v Južni Ameriki in ji sedaj prihaja prav vojna v Afriki,
V	prvih treh mesecih letošnjega leta se je izvoz orožja in municije iz Belgije v Abesinijo zvišal od 2 in četrt milijoni; frankov na 7 in pol milijona frankov.
Največje količine municije in razstreliv pa prodaja Češkoslovaška.
V	tom pogledu je njen izvoz od 1. 1932, torej v treh letih, narasel šestkratno in bo brezpogojno dosegel ob zaključku leta 1935 svojih 225 milijonov frankov.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
W JUGOSLAVIJO
Za 9 t.1&___________________Din.	19t
$ 5.15 --------------Din.	200
9 1M___________________Din.	390
911.1»--Din.	999
________Din.	1909
94740--Din.
V ITALIJO
Za $ 9.25................ Lir 100
9 18.20 ___________________Lir 200
$ 44.00 ________________ Ur 509
• 9 87.50 .................... Ur 1000
9174.99 _________________ Ur 2000
9290.00 _____________Lir 8000
TER BE CENE BED4J HIT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
■a	večjih m—Hit kot psoraj navedeno, bodlM t OUmtJUi
•JI Urah doroUnJomo io boljo pogoje.
M
eeeef>eei
$ t—
81 A—
w mnrtfiii Poi^iia
•	•eaeettee (
..........910.89
•	e a a a •" ••• WW1-
eeeee' • •*•• $21-—
94U9 |9LN
Prejemnik dobi t starem kraju lzplafilt ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO |L—
5U3.YEMC PUBLISHING COMPSNY
»Glc« N»ro<U"
NEW YORK. N. L
PROCES PROTI ZAROTNIKOM
Vsa Francija živi v nestrp-j nem pričakovanju, kdaj bo kaznovan ostudni zločin. Največje zanimanje vlada za obravnavo proti atentatorjem seveda v Marseilleu. Je pa še eno mesto v Franciji, kjer živi marseillos-ki atentat v tako živem spominu, kakor usodnega dne, namreč na sodišču v Aix-en-Pro-vence, kjer se zdaj vrši obravnava. Tu so zbrani vsi sodni spisi.
Seznam prič je od dne do dne naraščal. Izpovedbe prič se razmnožujejo, in pošiljajo pristojnim sodnim oblastem v Parizu in Marseilleu. Težko so preiskovalni organi odkrili vse podrobnosti iz mračnega življenja onih ki imajo na vesti gnusni zločin. Pravijo da sta dve sobi polni teh aktov in da so morali najeti posebnega knjižničarja, ki se 1k> mogel spoznati v njih. Sodni akti bodo po obravnavi spravljeni deloma v državnih arhivih deloma pa v kleteh sodišča Aix-en-Provence. Te dni so vrnili iz Pariza obsežen akt. Zdaj so končaiif vse priprave za ofici-jelno vložitev obtožbe. Pismeni sklep kasacijskega sodišča pride t« dni. To so zadnje formalnosti pred zadnjim dejanjem nmrseilleske tragedije.
Obtožba se ne nanaša samo na Pospišila, Kralja in Rajčiča, prave atentatorje — atentator sam, Kellemann ali Veličko Dimih ov Kenn s pravim imenom, je bil pri atentatu ubit — temveč tudi na Kvaternika, Per-čeca, in Pa vel i ča, ki so atentatorje poslali v Marseille. Pavel i«v- je bil duša zarote. To je bil glavni razlog, da so slednje tri obtožili po istih paragrafih, kakor prave atentatorje. Na razglasi-i deski justične palače v Aix-on-Provenee so nabiti trije razglasi, s katrimi so ob-tožencem Kvatemiku, Pereecu in Pa vel i ču uradno sporoča, da so bodo morali zagovarjali pred sodiščem Aix-en-Provenoe.
Toda Kvateniik in Pavelič sta bila aretirana v Italiji, a Perčeca so odkrili v Avstriji. Obe državi sta pa odbili zahtevo gledi izročitve zločincev tako, da ?e bo obravnava vršila pred praznimi klopmi in bodo zločinei tudi obsojeni v odsotnosti. Ni namreč mogoče pričakovati, da bi prišli ti trije obtoženci v zadnjem hipu na obravnavo. Sodišče je dodelilo ol»to-žencem zagovornike ex off o, pa so svojo nalogo odklonili, ko je neka organizacija v inozemstvu na lastne stroške poskrbela za zagovornike
iščem
mojega brata FRANC GO-STIŠA, doma iz Cerknice. Zadnjič ko sem slišala o njem, je bil v HEARST, ONTARIO, CANADA. — Prosim, rojaki, če kdo kaj ve o njem, naj mi sporoči ali naj se pa sam zglasi sestri. —JOSEPHINE STANICII, 1255 East 61st St., Cleveland, Ohio. (11-16-20)
Umor kralja in ministra zadostuje da je usoda obtožencev zapečatena. Poleg teli dveh zločinov je pa še formalna obtož-. ba zaradi poskušenega umora generala Georgesa in policijskega agenta Gale. Po dolgih pogajanjih je bil pa izločen sveženj aktov, nanašajočih se na smrt slučajnih žrtev Durbecove in FaiLsove. Njuna smrt je bila samo posredna posledica marseilleskega atentata. Enako skrbno je bila sestavljena obtožnica glede nošenja ponarejenih potnih listov in kovanja zaro*e. Sodišče je povabilo nad 200 prič. V Franciji nihče ne dvomi o izidu obravnave. Obstoja star zakon, ki pravi: Morilec mora umreti tam, kjer je umoril svojo žrtev. Tega zakona. pa že več sto let niso uporabili. Toda v Marseilleu so že govori o tem, da postavijo v u-liei Cannabiere v kratkem giljotino, kjer bodo morilci kralja Aleksandra T. in ministra Bar-thona prejeli zasluženo kazen.
IMAMO ' V ZALOGI
4LMNIK0VE
Pratike
za leto 1936
Cena25c
8 poštnino vred.
Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za lefco I 936, ki izide vkratkem.
Cena 50 centov
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Iz Slovenije.
omerza je ustrelil orožnika
LJUBLJANA, 3. nov. — Ob smrti dolgo zasledovanega Omerze se je vsa javnost spominjala tudi umora orožniške-ga narednika Vrička in podna-rednika Štefančiča v Vrhpolju pri Moravčah. Ker sta orožnika hotela legitimirati sumljivega človeka, ki je bil na obisku pri Brigiti Gaberščkovi, je ta |*>tegnil samokres in oba orožnika nevarno ranil. Oba sta tudi umrla 1 junija ponoči v ljubljanski bolnišnici zaradi teh ran.
Orožništvo je našlo še zgo-voraejšo pričo, namreč neko A-malijo v Raztezali v občini Senovo pri Rajhenburgu. Njo je Omerza večkrat obiskal in jo je 0. junija vprašal, če je kaj čita-!a o umorih v Vrh]>olju, nato je pa priznal, da je on streljal na (.rožnika. Pravil je tudi, kako se mu .in čudno zdelo, da ga je mogel orožnik, ki je bil težko ranjen in mu je vrela kri iz ust,, še vreči čez mizo. Tedaj sta orožnika Omerzo tudi ranila na vratu in Amalija je tudi povedala, da je to rano tudi videla, vendar je bila pa že skoraj začel jena. Mesec dni pred zločinom je bil Omerza tudi pri Amaliji in ji je dal 100 Din, da rr.u je prinesla iz lekarne v Krškem dermatol in obveze, ki so jih res našli v nahrbtniku v Vrlipoliu. Tudi Gaberščkova v Vrhpolju je Omerzo opisala tako, da ni nobenega dvoma o njem.
Tudi pri obdukciji Omerzine-jra trupla v mrtvanišnici je njegov brat Jože, ki mrtvega brata ni takoj spoznal, j»ovedal, da je imel njegov brat na kolenu brazgotino od padca s kolesa.
Važno za potovanje.
Kdor jo namenjen potovati v atari kras ali dobiti koga od tam, jo potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V tied naie dolgoletne skušnje Vam eamorenu> dati najboljša pojaiuiln in tudi vse potrebno preekrbeti, da je potovanja udobno im hitro. Zato ee saupno obmife na nas $a vta pojaesu«.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ea povratna, dovoljenja, potms lists, vieeje in sploh vts, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in bar je glavno, ea najmanjše sirotko.
Nedršavljani naj no odlašajo do zadnjega trenutka, ket prodno se dobi ie Washimgtpna povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea breeplačna navodilo in smtavlja mo Vam, da boste poceni im udobno potoval
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WMt lOth Street New York. N. Y.
Na truplu so seveda takoj u-gotovili tudi to brazgotino. Razen tega je pa tudi brat Jože takoj spoznal mrtveca in na fotografiji, ki so jo našli pri mrtvecu in predora pokojnega zločinca z neko Elzo iz Avstrije. Tudi v okolici Pernova in Zgo'iij ' Ponikve se je skrival Omerza v družbi nek«' žensk«*, ki je pa izginila obenem z nekim njegovim pajdašem, ki je Omerzo tudi izdal, ko je poslal orožnikom listek, da s«' skriva :?a kozolcu sumljiv neznanec. Pri obdukciji so ugotovili, da je Omerzi šel njegov strel skozi glavo od levega do desnega ušesa, Imel je pa tudi na desni roki prestreljene mišice, nato so pa truplo pokopali.
i z ljubljane n a vrhniko v 24 min.
LJUBLJANA, 1. nov. — Pi-j-ali smo, že da je naša država na Danskem naročila šest motornih \x>z, podobnih onim, ki smo jih že tudi pri nas videli pri poskusih vožnjah na naših progah. Več tednov je bilo na Danskem nekaj naših inžeujer-jev in strokovnjakov da so spoznali utroj teh modernih železniških voz in se izvežbali v vožnji. Motorni vozovi se odpeljejo iz danske tovarne po dva skupaj, torej kakor vlaki z dvoma vozovoma. Ti trije jugoslovanski motorni vlaki bodo J. novembra že v Solnogradu, 5. novembra prispo na Jesenice in isti dan ali 6. novembra pridejo >*e tudi skozi Ljubljano.
Torej prihodnji torek ali sredo bomo v Ljubljani lahko že občudovali te vozove, ki jih pro bivalstvo vseli pokrajin Jugo-
slavije pričakuje z največjo nestrpnostjo. Povsod bi jih radi imeli in ljubljanski železniški direkciji je obljubljen en tak voz težjega tipa, ki je velik kakor Pullmanov vagon. DobimO namreč tri velike štiriosne vozove na Dieslove motorje, kjer je v vsakem prostora za 80 o-s( b. Ker ta težki voz lahko vle-•Vše dv^ agona, se lahko s takim vlakom pelje okrog 150 o-sob. Poleg treh težkih voz pa dobimo tudi tri manjše dvo-osne vozove, ki imajo prostora za po kakih 40 oseb in so namenjeni za krajše proge. Vozovi težjega tipa so pretežki in I <o vozovi manjšega tipa prav :'a prav boljši. Ljubljanski <li-rekciji jo pa obljubljen voz težjega tioa, ker na naših progah pride le tak voz z poštev. Po načrtu bi vozil z brzino 70 km na uro mod Ljubljano in Vrhniko in poskusili bi ga tudi na kamniški progi, če na tej progi zanj ni prevelik vzpon, ker so naročeni motorni vozovi pri velikih vzponih zaradi padca brzine slabo porabni. Vrhniko in Kamnik je namreč treba navezati im Ljubljano, kar bi bilo največ j" koristi za mesto Ljub-\jano in prav tako tudi za vso okolico med Vrhniko in Kamnikom. Vrhniko bi z motornim vozom trko približali Ljubljani, da bi bili z Vrhnike v Ljubljani že v 24 minutah a iz Kamnika bi motorni vlak vozil do Ljubljane lo 30 do 32 minut.
kruto razočaranje rudarjev
HRASTNIK, 4. nov. — Položaj pri rudniku se je spet poslabšal. V oktobru so imeli naši rudarji 18 delavnih dni. Za november pa jili je bilo napovedanih 22. Po tej napovedi bi sc praznovalo vsak teden samo 1 dan. Govorilo se je tudi, da bodo praznovanja sploh odpad Ja, ako se TPD posreči skleniti trgovsko pogodbo z nekim ino-zemskin podjetjem. Rudarji so upal:, da se bodo polagoma po tolikih letih stiske le vrnile ne rmal u e razmere.
Kruto razočaranje pa je tem n-a da m sledilo baš na praznik Vseh svetih. Po revirju se je razširila vest, da je napoved 22 delo.vnih dni za november preklicana ter da bo v resnici 17 delovnih dni, torej še en dan mar.j kakor v mesecu oktobru. Kruto razčarani in potrti i-o popoldne rudarji v trumah obiskovali pokopališče. Stali s.» pred onim velikim grobom, ki se j«' pred tremi leti zgrnil nad šestimi rudarji, žrtvami katastrofe v ojstrškem rudniku. Na grobu se brlele jamske svetilke. Marsikateri rudar je z bridkostjo v duši pomislil, da smrt za rudarja ni največja nesreča. Tovariši v grobu so rešeni. obupnih skrbi za vsakdanji kiuh in razočaranj, ki sledijo že toliko let vsaki nadi.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Peter Zgaga
- J«	_ ... ..... -
NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITISVOJIH SORODNI KOV IN PRIJATCLJEV V 55MOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI D E N A R N E NAKAZNICE
SLO VENIC PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET : : NEW YORK
V ponedeljek se je pričel v Franciji proces proti zarotnikom, ki so bili soudeleženi pri umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra.
Ameriški Hrvatje so nabrali za zagovoru i št o par tisoč dolarjev, kar pa ne bo dosti zaleglo.
Zarotnike so zadela primei-na kazen. Zagovarjali se bodo da je kralj oviral vresničenje njihovih nacionalističnih teženj in da ga je bilo treba i znebiti.
Državno pravdništvo bo seveda drugačnega mnenja. Kol tožiteljica nastopa jugoslovanska kraljica.
C'e bi se vršil proces v Italiji, bi se ne bilo treba zarotnikom ničesar bati. Ker se pa vrši v Franciji, je njihova usoda že vnaprej zapečatena. *
Slavni skladatelj Gounot je rekel nekoč svojemu mlademu prijatelju: *
—	Čim starejši postajam, tembolj občudujem stare mojstre. Naprimer Mozarta. On je po mojem mnenju največji glasbenik. O tem sem se pa šele po dolgem času prepričal. Ko sem bil star petindvajset let, sem rekel: — Jaz. S tride-tim letom sem rek««l: — Jaz in Mozart. — S štiridesetim: --Mozart in jaz. Danes pa pravim: — Mozart.
*
Pravijo, da živi Mussolini zelo redno življenje. Vsako noč spi osem ur, je samo izbrane jedi ter se izogiba vsem vremenskim nezgodam.
Fantje in možje', ki jih jo poslal v Abesinijo, si vsega tega
ne morejo privoščiti.
*
Japonci -o zop^t začeli o-svajati Kitajsko. Kar na lepem, brez napovedi vojne.
V tem pogledu ima torej Italija vredno tovarjšico.
Toda če bi leta 1932, ko so začeli Japonci vdirati v Mandžurijo, Liga narodov odločno nastopila, bi preizkusila svojo moč.
Če bi bila takrat trdno prejela Japonsko in prodrla s svojimi zahtevami, bi ne bilo danes v Abesiniji nobenega italijanskega vojaka.
*
—	Jugoslavija pa zato nič kaj ne napreduje, — je pripovedoval rojak, ki >e je vrnil iz starega kraja, — ker še vedno pred odhodom vlaka najprej nižji konduktor zapiska, potem višji konduktor zatrobi, slednjič pa lokomotiva zabrli zga. Vse bi še šlo, če bi ne bilo v stari domovini toliko piskanja, trobit ve in brlizganja.
*
Iz Hooverjevega govorjenja je razvidno, da namerava možak ponovno kandidirati.
Veasi se ameriški volilci skrajno nepremišljeno preua-Slijo-
Da bi se tako prenaglili iu Hooverja izvolili, pa menda
niti sam Hoover ne verjame. *
Ker ljudje niso svobodni, ne morejo vedeti, kakšna je svoboda.
*
Pred Belo hišo v Washing-tonu se je utaboril odpuščeni mornar. Pri sebi ima ženo in dva otroka.
Bevež ne more dobiti dela in pravi, da hoče pokazati najvišjim ameriškim oblastim, kako ameriška družina lakote u-mira.
Mornarja bo najbrž pregnala vrashingtonska policija, kajti. na javnih prostorih zaenkrat še ni dovoljeno lakote u-mirati.
" OL A S NARODA »
New York, Wednesday, November 20, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. H.
JO'AA HEBFORT:
V SENCI OR LOVIH KRIL
P isjV vroče je bilo takrat, čeprav se jV poletje že skoro nagibalo v jesen. Divje gore so me obdajale. Nebo je bilo črno-:nod ro, nad belimi skalami je trepetala soparica, v seneali jmi je l>il š" hlad in ohili^ rosa. Poslednje planike so tedaj cvetele, zahotelo se mi je teh veličastnih, lepih rož, planinskega mire in samote. Čudovite rože so to; -?daj ti cveto na takem kraju, da jih lahko doseže vsak, zdaj spet na tako divje opasnih krajih, da ne moreš do njih. V tistih divjih čereh, bleščeče belih, zlokobno se režečih so cvetele poslednje planike. Ponje sem se namenil. Odložil sem nahrbtnik, ga položil kraj sebe. položil poleg še klobuk in daljnogled, obul plezalke, pa se namenil v steno. Pr«'j so se podile okoli mene planinske kavke, tiste ptice, črnega bleščečega se |K»rja, sov i-rumeni h nog in rnmenega kljuna, pa vrešče krožile kar globlje proti dolem. Ves čas. ko <«>ni se namerjal v niello, me j«' motilo neko čudno stčnnje. Menil sem, da j«* še kaka zaostala kavka, veter ni mo!"-«'l biti, ker je ležala vsa kra jina kraj mene v mrtvi vročini Ozrl sem se kraj sebe na tisti ozki prostor med svojo no-go in nahrbtnikom. Mrzlo me j" »preletelo in divje sem odsko-čil. Kr.ij noge mi je v svitek zvit ležal velik, rdečkasto-črn planinski	Vse telo mi je
ebjela rahla tresavica, ob bežni misli, k{»ko močno se je nagnila radme -mrt, zakaj bil sem zelo lazsrret, do koee pa je bilo silno daleč. Niti doluvga noža nisem imel, obvez pa komaj za silo. Obšel sem strupenca in nahrbtnik. vzel iz njega stojalo za fotografski aparat, ga raztegnil, 7>revezal konici s kosom obveze in srada — mojstrski, ujel.
Nekam divje veselo mi je zaplula kri po žilah, ko sem se čutil spi t varnega. Veste, česa °em se spomnil * Previdnosti Stvarnika, svoje lastne neprevidnosti, svojega božjega varuha in sebe, ki se le prečesto podajam v nore nevarnosti. Vstopil sem v steno. Ni bila visoka, kvečjemu kakih štirideset m«*trov, tudi ni bilo plezanje preveč naporno. Prišel sem že do planik do težko priborjenih kral jic planin. Že sem jih imel varno za srajco, ko sem zagledal najlepšo, kar sem jih kdaj videl. Se dva prijema, sem si dejal, pa bo moja. Prvi prijem
je držal; drugi, sem si mislil, bo tudi. Oprl sem se, a že v trenutku zdrsnil in v loku odleti.'!. Neka čudna sila me je stisnila za uri lo, pripravljen sem bil na vse. K sreči nisem preplezal še 3 iti polovice stene. Priletel sem med skale, katere so -trlele iz redke planinske travi . omahnil že nazaj, ko sem se - krepkim sunkom obdržal in precej trdo priletel ob steno. -Veki čudni občutek samobram-be mi je narekoval, naj se pritisnem k steni, zakaj <"e bi omahnil, bi >i zlomil nogo, ki je tičala med dvema skalama.
Ko sem zapuščal planine, so Šle z m »noj planinske kavke, mrzlo so se poslovile planine cd mene, niso me pa pozdravile, ker nis"Tn ostal v njihovem olv-jemn. Ko pa sem že skoraj -lopa! v dolino, me zaseiiei-a orlovn perot: velika ptičja ■enen s » je potegnila čezme. Samotni mogočni ptič je plaval v »injino
S«* drugo zgodbo o belili planinskih rožah i?i o orlov i senei vam bom povedal. Nekoč čital ža i ost no zgodbo plezalca, ki se j«- ubil na nepretežavni pot5 Plezal j«-, se ozrl na uro in padel. Njegov najboljši prijatelj ga je šel iskat, našel j.-mrtvo truplo, ura na roki je -tala, kazala je tl i.
< Vz leto dni se je tudi on ponesrečil v isti steni. Našli so 2a lovci, poleg njga je sedel moiročen orel in se sončil, krila i«1 napo1 razpel in zasenčil inrli-"evo spačeno lier». Ustrelili so ua. Mrlič je imel razbito lobanjo, na roki tovariševo uro. Spet je kazala tri. Ko so ira prinesli v dolino, z mrtvim orlom vred, so videli, da je bila I« banja prazna brez možgan.To i" b'la žalostna zgodba dveh mladih ljudi.
Na fi-jrenjskem je bilo. To-vMi-jša s-.-in obiskal. Nekam tih, žalosten, potrt je bil Na vprašanje zakaj je tako otožen, mi »e brez besed dal spominsko knjigo, v kateri je bila narisana lepa planika. Za ozadje pa je imela križ in obrise gora. Spodaj je bila samo ena vrsta napisana, skoro s trepetajočo rokoi "
4'Vlad k n v spomin. Edo."
Vprašujoče sem ga pogledal. Pokiina! mi j»i in dejal: 4'Orel y;a je zasenčil s svojo perutjo, gora ga je sprejela v svoj objem. Za planikami je šel, sa-
motnih planinskih rož si je lio-t"l natrgati. Visoko v steni je I til s težkim nahrbtnikom, za-kolebal je, omahnil, odletel v mogočnem loku preko divjih skal in obležali strt. Ko so ga našli, mu je ležala strta glava v senci, na belih skalah se je sušila njegova kri, roka mu je
krčevito oklepala nekaj planik. Kraljice gora so ga zmamile v smrt, visoko nad njim pa je krožil orel, kralj gora in ga je obseneeval s svojo mogočno senco. Obsenčeval ga je, ali pa se je že pripravljal na kraljevsko pojedino. V belo platno so ga z« vil i in ga nesli v dolino. Ura na njegovi mrtvi roki je obstala, kazala je tri. Sedaj spi on pod hladno rušo, njegova ura leži na moji mizi in stoji. Vedno bo stala tam, kjer je obstala ol. njegovem poslednjem 'ihu, zraven bo list moje spominske knjige s križem in pla-»iko."
Vladko se je ozrl name z rosnim pogledom. Od planin, za vitih v meglo, pa je zavel mrzel, j rdeč veter.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBS 17. oTOLETJA . Spisal: ALESSANDRO MANZONI
a
91 fšk
96
PETROLEJ - SVETOVNA VELESILA
Zdaj, ko je zopet zažarela na »bzorju svetla krvava zarja nove vojne in ko se obračajo oči vsega sveta na Abesinijo, zdaj, ko se velesile neprestano pogajajo, ;<? je povečalo tudi zanimali i<* za eno najmočnejših veleli, za petrolej. Kako tudi m-, saj' je vendar petrolej tesno združen z vsako vojno ali i '?l jf» rečeno z modernim načinom vo.'evanja. Kdo je bil hit:!, ko je bil na vrtan prvi p< trole;slij vrelec v Severni A-Kirriki leta 1 *.">!», da bo vplivala t;i umazana mastna tekoči-č»z nekaj desetletij e«*lo na -c<*t »vno politiko, da bo izpre-ninjala celo njene stare temelje.
Tak n t se je zavzel za reklamo petioleja na vso moč Rocke-f"Ii«-r; takoj je preplavil Azijo < petrolejkami in petrolejem, s svoiimi učinkovitimi reklamnimi članki, s katerimi je močno vplival na človeško dušo, podimo pa na ljubezen staršev do »trok. Znal je namreč staršem
razsvetljavi. Toda včasih ima tudi zl svojo dobro stran. U-r lik petrolejk ni bil poraz petroleja s;-tnega, temveč tudi zma Lra, ki ga je povzdignila na drugem polju do svetovne velesile.
Ves tehnični razvoj naše dobe Ioni večinoma na pogonskih snoveh- ki se pridobivajo iz petroleja. Brez njega bi ne bilo -*nni an iq nnioueq zojq 'niuouoq
li avtomobilov, in letal, ne mo-dcmegM. vrvenja. A kolikega pomena so avtomobil in letala v vojni, ni treba še posebej o-menjati. Mo<lerne vojne brez m troleja si ne moremo misliti. Zato je petrolej zdaj odločujoči činitelj tudi v svetovni poli-tiki Zanimanje za petrolej se je pa povečalo v neslutenem obsegu ne samo iz vojnih potreb, temveč tudi iz industrijskih in irospmlar škili. <V bi ne bilo petroleja, bi ne imeli olja za ma -zanje strojev moramo še
voz«1 muzati z oljem, in če se •po pojasniti, da bodo njihovi ozremo naokrog, bomo videli.
Sestradanim so delili juho, jajca, kruli in vino; drugim, oslabelim po daljšem postu, so nudili krepilne juhe, močne sokove, boljše vino ter jih prej, če je bilo treba, podprli iz opojninam*. Obenem so delili obleke za najljolj nespodobne in najbolestnejše nagote.
'Praznota, ki jo je umrljivost vsak dan delala v tej pomilovanja vredni množici, se je vsak dan več nego dopolnila; ljudje so s^ stekali neprestano, najprej iz bližnjih krajev, nato iz vse kmečke okolice, nato iz drugih mest države, končno tudi iz tujih mest.
Medtem pa so tudi iz tega mesta dan na dan odhajali stari prebivalci, nekateri zato, da se odtegnejo pogledu na toliko ran, drugi pa so videli, da so jim tako rekoč novi tekmeci v be-račanju prevzeli prostor, in so odhajali na zadnji obupen poskus, da si poiščejo pomoči drugje, kjerkoli, kjer se ljudje vsaj ne bodo tako na gosto trli ter se tako izpodrivali v prosjačenju Ti in oni romarji so se srecavali na nasprot nili poteh, nudeči drug drugemu grozen pogled, bolesten vzorec, zlokoben obet konca, kateremu so šli oboji naproti.
Toda nadaljevali so vsak svojo pot, če že re več v upanju, da spremenijo svojo usodo, da se vsaj ne vrnejo več pod to nebo, ki jim je za-mrzelo, da ne bi videli več krajev, kjer so obupali. Vendar marsikomu so odpovedale moči, da se je zgrudil na eesto in obležal mrtev — še turobnejši pogled za svoje tovariše v bedi, predmet groze in morda očitanja za druge potnike.
Nasprotje med nakitom in cunjami, med preobiljem in bedo, ki je ob navadnih časih zmerom vladalo, je zdaj popolnoma ponehalo. Cu-
•v vseh vrst. Saj jn j^da so bile povsod in kar se je od tega kolesa navadnega razlo-.eval0( je bilo komaj videz varčne skrom
-inovi dosegli svoj veliki cilj. d.: postanejo učenjaki, če bodo študirati ob petrolejkah. Takrat se je res pokazalo, da je dobra reklama, dobro premišljeno o- 1 a še van je najučinkovitejše sredstvo v trgovskem življenju. A v reklami je bil Roeke-fellrv n ojster svojega časa. Proučil je vedno najprej razmere te ali one dežele in kraja, značaj ljudi, in ko je slednjič spoznal, kaj bi najbolje učinkovalo. je preplavil tisk s svojimi reki minimi članki in oglasi. Uspeli je bil velik niti som Rockefeller ni pričakoval tako velikega
Po prošnji slabi razsvetljavi človešk*h bivališč je bila petrolejka pravo čudo. bila je luč moderne civilizacije in nihče bi takrat ne bil verjel, da bo njena slava kdaj zatonila. Toda vse na . vetu je minljivo in tako se je morala umakniti tudi petrolejka plinski in električni
CIVILISTI NA MANEVRIH
kje vse je olje kot mazilo po trebno. Rabimo *ra tudi doma za mazanje šivalnih strojev, tečajev na vratih, da ne škripijejo. ključavnic, da ne zarjave Imamo sicer tudi rastlinsko olje t da to bi bilo za strojno porabo predrago in najbrž bi ga bile tudi vremalo za ves svet.
Največ petroleja je v severni Ameriki, Rusiji in Rumuniji. Ameriški trg obvlada Roekefcl-lerjeva družba "Standard Oil Com pan v" angleško-holandsk i trg, čigar petrolejski vrelci so v Perziji. Mezopotamiji in ITo-landski Indiji, obvladajo kon-r»em "Shell", združene angleške družbe "Royal Dutch". V Rusiji ?o petrolejski vrelci v rokah »ovjetske vlade. V Evropi so najbogatejši petrolejski vrelci v Rumuniji. Sedež pet-rolejske moči v Evropi je Kon-stanca, namreč pristanišča tega mesta na Črnem morju-
Petrolejska svetovna velesila brani svoje postojanke z obsežno tehnično organizacijo. 0e hočemo dobiti iz zemlje prvo kapljo petroleja, moramo imeti ogromne vrtalne stroje. Stroji in zopet stroji delajo povsod, razmeroma zelo malo je pa zaposlenih v petrolejski industriji ljudi. Pa ne samo to, strogo zastraženi so celo najbolj oddaljili deli petrolejskih pristanišč Vse je strogo ločeno od zunanjega sveta in dobro zastraženo. Bogastvo vrelcev neprestano preizkušajo stroji, ki vse avtomatično zabeležijo Stro go so zastraženi tudi novi vrel ei. ki jih šele navrtajo.
Zadnjih angleških manevrov so se morali udeležiti tudi nekateri civilisti. Korakati so morali po ulicah, oblečeni v posebno obleko, ki jih ščiti pred strupenimi plini. Kakor opazite na sliki, imajo tudi posebno vrsto obuvala.
no>ti. Plemenitaši so nosili navadna in prepro sta ali tudi strgana in revna oblačila, nekateri zato, ker so skupni vzroki bede tako zelo spremenili tudi njih usodo ali upropastili njih že razrvano premoženje, drugi zato, ker so se baW izzivati s sijajem javno obupanost ali ker so se sramovali žaliti javno nesrečo.
Tako je minila zima in pomlad in že nekaj časa je zdravstveno sodišče predoeevalo provi-zijskemu nevarnost okuženja, ki grozi mestu radi tolike bede, nakopičene vsepovsod, ter
predlagalo, naj bi prosjake zbrali v raznih zavetiščih.
Milanski lazaret (če bi ta zgodba slučajno prišle v roke človeku, ki ga ne pozna ne na pogled ne po kakem opisu) je četverostraničen skoro štirjaški ograjek zunaj mesta, na levi od^ vzhodnih vrat in je iočen od obzidja, kolikor* znaša jarek, cesta ob prekopu in odtočni žleb, ki gre okrog ograjka samega.
Obe daljši stranici merita kakih pet sto korakov, ostali dve morda petnajst korakov manj; od zunaj so vse strani razdeljene v majhne sobe z enim samem nadstropjem, od znotraj se vije od treh straneh nepretrgan, obokan hodnik, ki ga podpirajo, majhni, tanki stebri.
Sobic je bilo dve sto osem in osemdeset ali nekaj takega; v naših dneh sta jih velika odprtina v sredi in mala v enem kotu pročelja, ob katerem vodi glavna cesta, požrli ne vem koliko. Ob času naše zgodbe sta bila samo dva vhoda, eden sredi stranice, ki je obrnjena proti mestnemu obzidju, drugi v nasprotni. stranici iprvem prav nasproti. Na sredi notranjega prostora je stala iu Še danes stoji osmero-kotna cerkvica.
Vse poslopje, pričeto v letu 148U. z denarjem neke zasebne zapuščine in pozneje dograjeno na javne stroške in z denarjem drugih zapustnikov in darovalcev, je bilo, kakor ime samo kaže, prvotno namenjeno za morebitno zavetišče bolnikov ob kugi, ki se je že mnogo pred tistim letom In tudi še mnogo pozneje na vadilo pojavljala po dvakrat, Štirikrat, šestkrat. osemkrat v stoletju, zdaj v tej, zdaj v* oni evropski deželi in zajela včasih velik del Evrope ali pa jo tudi vso predrvela, v dolž in v sir. V času, o katerem govorimo, je služil lazaret le kot skladišče koutumaeu podvrženega blaga.
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANIl ! 1
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, • slikami, 687 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrll; Na begu v Goropa; Družba En Nasr
Cena _________________IM
FMŽF-M PO JUTROVXM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri šamarih; Med Jeridi
Cena ......................1.50
PO DIVJfcM KITRDISTANU
4 knjige, 594 Utrni, ■ slikami
Vsebina:
Amadija; Bes is JaCe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena _________________,...1J»#
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladlija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju	Cena __________
Izdajalec: Na lovu; Si>et na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena .......................
V GORAH BALKANA	'
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena ........................L5«
wiNirrov	J
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; Nšo-či. lepa Indijanka; Prokiestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči tn Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena _____________UM
SATAN IN I&KAIUOT
12 knjig, s slikami, 1794 Vsebina:
Izseljenci; Yuma Sstar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V- treh delih sveta;
ŽITI
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon čno —: Bih, in njegova poslednja pot Cena ____
. Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street
New York. N. Y.
OLIV VZRVDZ"
New York, Wednesday, November 20, 1935
THE LARGEST SWVENE /TAILT IN V.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih^
Za Glas Naroda priredil I. H
89
PRVI ZVEZEK.
Friesshardt ni niti najmanj opazil, da sem prišel. Ležal je na naslonjaču ter je imel noge prekrižane na drugem stolu. S cigareto v ustih je Riliardu govoril v zmedenih besedah in Rihard ga molče posluša v skrbeh za tako — izgubljenega človeka. Kako pa je Friesshardt tudi izgledal! Zapuščen, razdejan! Odkar sem ga zadnjič videl, se mi je zdelo, da so šla mimo njega leta, ne pa tedni. Ko mu ponudim roko, umolkne, ne da bi se ganil. Samo pogleda me. Na njegovem obrazu je bil izraz, kot bi se moral šele pomniti, kdo stoj i pred njim. Nato pa iiamcžiknc, zategne ustnice in pravi:
—	Tako? Tudi ti si tukaj? Ali imaš kako cigaret«?
—	Tukaj, dragi gospod doktor, tukaj jo že imam! — pravi Koler. Naglo vzame dozo in prične s hitrimi rokami zvijati
cigareto. Friesshardt jo pograbi s težko roko in pljune prežvečeni ostanek z ustnic proti odprtemu oknu.
Obrnem se k Rihardu::
—	Tvoje naročilo sem izvršil. Toda ti? Ali si gotov s svojim delom? Potem pojdiva, časa ne smeš izgubiti.
Rihard namigne proti Friesshardtu.
—	Ako počakaš, da gre prostovoljno, boš čakal do zvečer.
Stopim k Kolerju, ga sunem s komolcem, in mu pokažem proti vratom. Takoj tudi razume, vzame klobuk in pravi, da ima važno pot.
—	Dobro, — naglo pravim, — pa greva skupaj. In vi,; Friesshardt? Ali greste še nekaj korakov z nami?
—	Jloho! Tukaj te trpim, ti pa me hočeš postaviti na cesto? — godrnja, — Pusti me v miru! Dobro sedim in hočem, da se moje noge nekoliko nasmrče.
Obmolkne in vleče svojo cigareto. Nato pa široko odpre usta, tako da mu je prišel dim v velikem oblaku na ustnice in tedaj ga prične z močnim dihanjem vdihovati v svoje prsi. Tedaj pa pride iz njegovih prsi krčevit kašelj. Telo se mu vpogne do kolen, glava pa se mu nagne na tilnik. Puhteč bije z rokami i»o zraku, kašelj preide v lajanje in tuljenje, oči mu izstopijo iz duplin, obraz mu pomodri in skozi škripajoče zobe mu prihajajo jiene na ustnice.
V prvem strahu smo bili kot okameneli. Nato pa skočiva k njemu, Koler in jaz, in medtem ko Rihard plane v spalnico, da prinese vode, skušava Friesshardta postaviti pokonci. S pestmi ga bi jeva po hrbtu, Rihard pa mu obraz škropi z mrzlo vodo. Zo|»et pride do saj*'. Utrujen se zlekne na *tol in ko tako leži z mrtvo visečimi rokami, mu Rihard z ustnic izpira krvave fiene in mu briše obraz.
Molče stojimo okoli njega. Počasi se mu pomirijo prsi. Nato pa z veliko težavo vstane in pravi: :
—	Ven! Hočem na zrak!
S tipajo« •imi rokami išče vrata. S prijaznimi besedami ga skuša Rihard pridržati. Koler pa pravi, da je boljše, _ako gre na prosto. Koler in Rihard mu potisneta slamnik na glavo, ga primeta pod pazduho in ga peljeta na hodnik. Vzamem Rihardov rokopis in grem za njimi.
Ko pridemo na ulico, se ponudim, da Friesshardta peljem z vozom na njegov dom. Ko pa sliši moj predloir. nas prične na grob način zmerjati.
—	Ali sem otrok v zlatih plenicah? — Nato pa naenkrat umolkne, se zravna in posluša. — Ali slišite? — In se smeje. Kar naj bi slišali, je bil ropot konjske poulične železince.
—	Moj nežno tekoči voz s svojimi iskrimi konjički. — Hočemo ga pridržati. Toda s pestmi bije okoli sebe,, da smo ga morali izpustiti. Z glasnimi, jeznimi klici teče čez ulico proti naglo vozečemu vozu. Ko ga doteče, se z obema rokama oprime čelezne ograje. Toda noge ne more postaviti na stopnico in bi moral pasti, ako ga sprevodnik ne bi prijel in ga potegnil na voz.
—	Kaj pravite? — se obrne Koler k Rihardu. — AH ni to velika sitnost s tem človekom? Toda samo na mene se ne hudujte. Ne bi ga smel pripeljati k vam in prihranjen bi vam bil ta neljub prizor. Toda, kadar se obesi na kakega človeka, se ga ne more odkrižati. Tudi za mene ni bilo prijetno. Ko je slišal o današnjem večeru in je hotel biti poleg, mu nisem mogel reči ne. Upajno. da bo do zvečer zopet pozabil. Torej, kaj ne, vi pridete?
Rihard vdari v roko, ki mu jo je ponudil Koler.
Kateri čas?
—	Med osmimi in devetimi. — Koler se obrne k meni.
—	Na vas seveda tudi računam. Ako nam Friesshardt juho ne presoli, upam, da bomo skupaj preživeli prijeten večer. — Ko gre, me Še nekaj korakov }>otegne c seboj in mi zašepeče:
—	Povtfjte Albertu, koga bo našel pri meni. Rad bi videl, da bi to že prej vedel. Radovednost me kar peče, kako vama bo ugajala.
Vsi členki mojih prstov so pokali, tako mi je stisnil roko. In blaženost je sijala iz njegovih oči.
Ko teče od naju, rečem Rihardu:
—	Tukaj, oglej si tega človeka! Tako izgleda srečen človek. Sedaj pa pojdiva! Iti tukaj, vzemi! Mislil sem na tebe, ko si skrbel za Friesshardta.
Vzame rokopis, ki sem mu ga ponudil ter takoj zopet prične govoriti o Friesshardtu.
—	Ne morem ti povedati, kako mi je žal za tega človeka. Vsaka žival, ki bi poginila ž nji:n, bi šla boljšemu koncu nasproti, kot ta revež, ki je obdarjen z vsem, kar dviga človeka nad človeka. Zanj je treba kaj storiti, preskrbeti mu je treba primerno življenje z vso postrežbo, mogoče kako bivanje na jugu. Rad storim, kar morem.
—	Tukaj, ti tudi jaz pomagam. Pa tudi Koler ne bo odrekel. In tako moremo kar že nocoj o tem govoriti.
In sedaj izpolnim tudi željo, katero je izrazil Koler pri svojem odhodu.
—	Dober, cel človek je, — odgovori Rihard. — In njegovo srečo mu privoščim iz celega srca. Toda gledati mora, da bo svoji sreči dal čisto ime. Brezmejna sreča ima steklene noge in stoji nad prepadom med veseljem in bedo.
Prideva do gledališča in izveva, da je intendant še v uradu. Rihard gre k njemu. Medtem ko pri izhodu čakam na ulici, pride nek gledališki sluga, odpre vrata omare za oglasne liste, odtrga list Rihardove igre ter prilepi drug list, ki je z debelim tiskom naznanjal: "Prememba repertoira — zaradi nenadnega oboljenja gospice Marte Kronekove!"
(Dalje prihodnjič.)
_____________
PO VIHARJU V FLORIDI

3 00 SVETIH MAS
so deleini letno člani "Maine zveze za AfKko**. Članarina enkrat za vselej: 23c za vsako osebo, iivo ali umrlo. Naslov: j
SODALITY OF ST. PETER CLAVER
for the African Missions, Dept. s. 3624 W. Pine Blvd.,	St. Louis, Mo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU «M WM8T lata STRUT Ml« TOU, *. X.
nam nam za eras voznih ma rov, fta-
uol vacuo kabin, in pojasnila za po-tcvanj*
Nedavno je velik vihar povzročil ob obali Florida silno škodo. Sedem oseb je bilo usmrčeiiih. Na sliki vidite hišo, ki jo j«* vihar porušil.
PRIMORSKE NOVICE
Otročja igra.
{. trašil j.iti mrtve roke in skru-fnjenja mrtvaških odrov. Po-\ Bovcu sta se igrala brat-. zornost so ,)0(|V0jin i,, odkrili
skiiinilca ali bolje rečeno skru-nilko v osebi komaj 17 letne Xi-v«'j«. Linussi. Ko so je prijeli, je l k »časi priznala, da je ona
ea Josip in Klavdij Gruden, pr-; vi star i!, drugi pa o let, in sicer' kar v hiši okrog ognjišča. Ce jjori na ognjišču ogenj in se v loncih kaj kuha, postane takšna igra za tako majhna otroka1 lahko zelo nevarna. Res sta zvrnila nase lonec" vrele vode] in se ž njo oba hudo o]K>kla poj rokah ir. j»o obrazu. V bolnišnici so jima ugotovili opekline druge stopnje.
Javna dela na Goriškem.
Deželni tehnični urad je predložil več važnih načrtov, in sicer 10 vodnih načrtov druge kategorije za skupno 1,049,000 lir in 3 načrte za vodna dela tretje krtegorije za 135,000 lir, ter 3 načrte za gozdno vodna dela za 100,(MM) lir. Projektirani sta tudi 2 stavbni deii za 1,-328.970 lir ter 7 vojaških cest. ki bodo stale skupno 8,21*1.000 lir. Vseh nameravanih javnih del, za katera so načrti predloženi že v preteklem letu, je 34 in znašajo proračuuani stroški 10,875.41 G lir. K temu bi bilo treba prišteti še velik in zanimiv načrt za regulacijo Verse v Furlaniji, ki bi stala nad milijon lir ter regulacijo sotočja Tera in Soče. Vpoštet i*e že načrt za popravo iir' moderno ureditev goriškega gradu, ki sedaj razpada in zahteva zelo skrbnega proučevanja. Mod cestami, ki so bodo popravile ali nanovo uredile, sta najvažnejši vojaški eesti v Trenti |iod Triglavom in v Kanoinlji pod Idrijo.
Koliko denarja so poslali delavci iz Afrike?
Zbrani so podatki, ki segajo do srede oktobra. V prvi polovici oktobra je dospelo iz Vzhodne Afrike nakazil za 22,-260 lir. Ce se ta vsota prišteje k prejšnjim nakazilom, je prišlo na Goriško afriškega delavskega denarja 113,617 lir. Žal. da ne vemo, koliko je v Afriki goriškega delavstva in koliko časa že delajo, da bi mogli pri-merano ceniti tudi razmerno vrednost teh pošiljk.
Skrunjenje mrličev.
V tržaški mostni bolnišnici "Kraljice Jelene'* se je že dalj časa opažalo, da v tamojšnji mrliški kapeli izginjajo z mrličev razne dragocenosti, zdaj dragocen prstan z roko, zdaj kak boljši kos obleke a dolgo ni mogol nihče priti na sled specializiranemu tatu, ki se ni u-
in je že 12 let ujetnik. Živi pod stalnim nadzorstvom v trdnjavi podobnem gradu na strmi gori (Jaramu'ata pri Hararju, vendar so že davno pripravili vse potrebno, da bi ga v primeru, če l>i se Italijani preveč pribli-i žrli temu kraju, odvedli dru gam. Raš zadnje dni so poro-J •"ali, da se je to že zgodilo. Kot' pretendent za abesinski prestol bi bil pač preveč nepoplačljivo orodje v italijanskih rokah. Trdijo da so s te strani že i>osku-š ili kako bi ga osvobodili. 1 Zato takšni varnostni ukrepi. Roka Lidža Jasu je z močno zlato verigo prikovana k roki nek (ga »"uvaja, kateremu so spo ročili, da bo takoj ustreljen, če mu ujetnik zbeži. Znamenit vt»d<-ž«'l*:veo
na. ki je zanesljiv Relasiejev dvojno podlogo. Vse ukraden.
23. novembra: Lafayette v
29. novembra: Bereii^aria v
Havre
Clif rbtrarK
•!0. novembra:
Champlain v Havre Coute d i Suvola v Gcuoa
o. lUi-eniliru: Manhattan v Havre
(!. ilecciubra : Bremen v Bremen
7. decembra: lie ile France v Havre
11. decembra : Washington v Havre Lafayette v Ilavr«* Aquitania v Cu'rlxmrg Kuroiia v Bremen lies t Gcuoa
28. decembra:
Coii 11' «li Sa vola v Genoa
V A 2 N O ZA
roga trika, da je pri nakupo-k zoezi. znamenit I vanju blaga izmikal razno jh-duhovnik Abe Ha . riio j„ skril pod suknjo z
»
pristaš, jo vrhovni čuvaj ujetnika, dočim straži 300 izbranih, do zob oboroženih mož noč in lan dohode d
predmete je prodajal v Ljubljana raznim šoferjem in nataka-licam. Razinger je bil tudi v
dan dohode do ječe. Bodeča j ZVezi z Rergantom, ki je kradel z:ca z e.ektrirnimi svarilnimi' Rantu. pripravami, visoke stene in dre-j *
p i ran i psi obdajajo trdnjavo.
Po d miri strani pa je neguš| z:ipovedah da morajo ravnati z jetnikom z vsem spoštovanjem. Aha Tla na razpolaga lahko ši-> r >kogrndno s sredstvi cesarske'
Ali boate obiskali ta Božič domovino?
Casopi-je prinaša miiogn ne
zakladnice, da ustreže jetniko- potrjenih poročil glede politi-vim žel jam. Vila v trdnjavi, v čue napetosti v Kvropi, ki je kateri živi T/idž Jasu, je oprem-' baje jM>slediea vojne v Afriki. Ijena z vso eleganco, ki jo je Toda mi v Ameriki smo bolj , f< K,. „, -	■ » .jj'"^ v Abesiniji doseči, črnogledi nego so ljudje v Kv-
P^a it^vxno^k'in ^^ ropi.' V primeri z ameriškimi t m	1	Jezui- likatese, knjige, časniki, irramo- časopisi posveča evropsko ča-
;<m 111 kl'7,r znhavajo Meneli-j ; -e kol,mj deSetino U;
--f,r.a 1v.m1,ka- Sprejema lahko ra .ovorieam o vojni
tml! ohiske, a vsak dan so sprt
naročnike
1'oleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga d**n in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo* slali za Novo leto t« ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Fas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojtn t men« so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CESAR V VERIGAH
Vseli pripomočkov srednjeveškega in novodobnega ječar-stva z električnimi svarilnimi napravami, bodečo žico in iz-vežhanimi psi čuvaji vred so poslužuje cesar Ilailo Selasie, -hi se zavaruje pred možu, ki <v ga -z lmlitičnih razlogov prav tako boji kakor iz vojaških. T«; je l.idž Jasu, bivši a-b"sii>ski cesar in vnuk velikega Menelika. Mendikova hči Z
haja ixi trati na trdnjavskem
( 1	• v v
dvorišča.
VELIKOPOTEZEN TAT
Ljudje v centralni Kvropi se bnvijo s svojimi posli ter se ne brigajo dosti za vojno v Afriki.
Xe oziraje se na razburljive vesti, bo priredila C u n a r d
KRANJ, r,. nov. — V soboto WMt<' Star Une kakor vsako 2. t. m. je kranjska policija an- Mo iu<h !etos v ^'»^alno Hv-tirala brezposelnega natakarja rQpo <lvoJ° ,)(>^,rnil1 izletov, ki Ignacija Razingorja, ki ima na \ ,,osta l**1	vodstvom,
vesti več tatvin in goljufij. Ra ! IzI<>t na "Majestic" tine 6. zinger, ki je brez stalnega bi- j Membra bo votlil M. S. Kk"-ra vališča, rodom iz Jesenic, je 2.; n>v'<'*	newyorškega ura-
a- novembra prišel iz Ljubljano v	na Atpiitaniji dne 14.
udita, ki se jo s pomočjo seda- Kranj, kjer je obiskal več trgo- decembra pa Alfred Mareus. njega cesarja polastila prosto- vin, iz katerih je odnesel raz-i Udeležite se enega teli izleta,. ga je zavoljo slaboumnosti nega blaga v vrednosti 2012 tov. Sorodniki in prijatelji v razstol i Čila in zaprla.	j dinarjev.	j domovini bodo veseli, .če jih
Liti ž Jasu šteje danes 30 let] Posluževal so je pri tem sta- obiščete za božič.
K njigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
jiar-rinsirnsnsiFTf
; caiirmai;:': I'laiiBarwG:;- n:;--.
.gs-i-ij-: •:;
m
ROMANI
( Nadaljevanje.)
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Hostojev-jevski. I. 1»KL Jiti slranl, II. iiEL -1- sir. S,—
Veliki Dostojevski jo jkhIu! v triu svetov-iioy.ii:iiifiii romanu stiko življenja ruskih jetnikov takozviiiiih kalorpth. utrjenih jetni-ških talKirili v Siliiriji.
ZLOČIN IN KAZEN. si>Isal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skii|mj «03 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. NihiV ni tako opisal iluševnosti zl«M*-iin-a kot gu je itfiisiil v tem romanu Dostojevski.
ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vea.
1S1 strani. Cena ____________________________________________ 1.—
I.judska jtovest, ki obraviuiva s|M»r med bra-tomu. je velike, pretresljive snovi in osti* doslednosti. Čitatelja Teže od prve do zadnje strani.
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. I. DEL, 260 strani, II. DEL. 212
strani. Cena ............................$S.—
Veliki Dostojevski je inula 1 v tem svetovno-znaneni romanu sliko življenja ruskih jetnikov v takozvauih katorgali, utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HCZARJA. spisal
Coraui Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... .89
Broširana............ .60
Čltatelj se mora do solz nasmejati, ko flta IMiglavja: Kako je izrubil Najtoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil **brnta"*: Kako sa je hudie skušal. Itd.
ZBRANI SPISI. 368 strani. <IL zvezek). Cena 2.56
V tem zvezku so zbrani sphii našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je jiogledal r široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v spi osnem.
ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašie. i:iG strani
Cena ....................................GO
ZGODBE ZDRAVNIKA M1ZMKA. spisal Ivan Preselj. 98 strani. Cena ................................ 70
Pregelj je eden najliolj.ših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav ni<^ ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je gloltok, navzlic temu i«a lahko rn^nmljiv tudi prefirostemu C-ltatelju.
ZGODOVINSKE ANEKDOTE, Vinko Šara bon
142 strani. Cena ........................•30
ZA KRUHOM, spisal U. Sienkieiviez. 122 strani.
Cena .50
Pretresljiva (H>vest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega itoljskega pisatelja nam jamči. da I K) delo vsakdo z užitkom Cltal.
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi«. 229
strani. Cena _____________________________________________ .75
Roman iz krvave boseuske zgodovine. Boji s Turki: Skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravav« dobe Bosancev.
ZGODOVINSKE ANEKDOTE ...........................~30
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 stranL Cena ............................................... .50
Vsekoz zanimiva povest iz našeg« rloven-skega življenja.
ZNAMENJE STIKIH, spisal Conan Doyle. 141
atranL Cena ______________________________________________ .SO
Najlniljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katere n.	Sherlock Holmes glavno vlogo.
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Zbral Pr. Vinko Šaralton. Kratke zgodbice, ki pttkažcjo značaj človeka. HO strani. Cena.............. .60
I
CALIFORNIA: San Francisco. Jacob
COLORADO:
Pueblo, Peter CuUg. A. S«rtl0 Walsenburg, M. J. Bvuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zui>aneic
ILLINOIS:
Chicago. J. Bevčlč, J Lukantefr Cicero, J. Fabian (Chicago. lUcera In Illlnoisi
JoIIet, Mary Bambkb. Joseph 'H vat
La Salle. J. Spellcb Mas(*outab. Frank Auguntlo North Chicago, Joie Zeleo*
KANSAS:
'Jiraril, Agnea Mo*nlk Kansas City. Frank Zagar
MARYLAND:
Kltzmlller. Fr. Vodoplvec Steyer. J- č>i ne (za P»nn»-W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stalar
MINNESOTA: Chisbolm, Trank (JootQ Ely. J os. j. Pesbel Eveletb. Louis Ooute (Ulltert. Ix»uls Vessel Hlhhlpv John PovAe Virginia. Frank Hrvatlcb
Ml »MANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Brodertck
NEW TORE: novamls, Karl Strnlsha Little Fails, Frank tfasla
OHIO:
Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bohek, Chas. Kur linger. Jacob Resnik. John Slaov'Jt Girard. Anton Nag»nle Lorain, Louis Balant, John be
Warren. Mrs. 9 Raebai Younj^town. Anton KlkeU
OREGON: Oregon City, Ore.. J. K obla r
PENNSYLVANIA:
Brouahton. Anton IpavM Clarldge, Anton JHna Conemaugh, J. Brezove« EitKirt. Louis Sopanfli Far re I, Jerry Okorn Forest City. Math Kasln Qreensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ballocb Manor. Frank l>emshar Midway, John 2nst Pittsburgh. J. Pogačar Presto. F. B. Demsbar 8teelton. A. Hren Turtle Creek. FT. Sehlfrer West Newton, Jooeob Tovaa
WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank Aksb Sheboygan. Joseph Kakei
WYOMING: Bock Sprlnga, L—1 Diamond rllle, Joe RoUcfa
low katero Je prejet Tsstipafci roj* •pl« >H> ■»!—>.
UPRAVA "GLAB NARQRAM