Številka 72. IZHAJA VSA£I DAN o*3 nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Po33-nične Številke se prodajajo po 3 (G stctink) t a igih tobakarnah v T^tu in okolici, Ljubljani, Gorici. Srti J, S t. Petru, Sežaui, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. AjdovSČini, Postojni, Bom'; erga, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v fiirokosti er-e kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmauj pa 19 stot. — Oglaso sprejema „Ioeeratni oddelek upTavt? Bliinosti". — 1'lf.čuje se izključno le upravi Edinosti". TRST, v četrtek 12/marca 1908 Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Tečaj XXXIII VAROČNZNA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K —, ns naioČbe brez dopo^iano naročnin«, ae uprava ne ozira. laiotiiia aa njieljsio lxdu!s ,E3!aosti'stas :b olHM 5 "»-2».; ;H?ta a*6v Vsi dopisi naj se poSiijujo na nredniStvo Li-U;. Xc-f-.»'.skovano pisma se ne sprejemajo In rokopisi s.» n • vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lLta UREDNIŠTVO: nI. Glorarlo Galatti IS (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODItfA. Lastnik konsorcij lista „IJcinopt". — Natisnila tiskarna knnaorcija lista .Edinost" ▼ Trsta, uiica Giorgio Gala!ti St. IS. - Poštno-hranllnlčnl raflun St. 841*652. — - Telefon štev. 1157 ----- Uolitue na Goriškem. Uradni rezultat ožjih volitev v splošni kuriji. GORICA 11. Na ožjih volitvah v splošni kuriji minolega ponedeljka v volilnih okrajih Goriška okolica* Sežana iu Tolmin je bilo Bregmj oddanih 25.054 glasov. Od teh je dobil dr. Vekoslav Franko, odvetnik v Gorici 12 944, £;e2805a Anton Križnič, župan y Kanalu 12.80 L in Danica državni pos^nec Alojz Štrekelj 12.868 gia-;gt< Viška gora sov, potemtakem so izvoljeni trije kandidatje i^sko združene napredne in agrarne stranke. V j£re(j manjšini so ostali kandidatje slovenske ljud ; L^g^ ske stranke in sicer : državni poslanec Josip ' LibuSnra Fon z 12 204, dr. Anton Brecelj, zdravnik ■ jjQcr ' v Gorici z 12.151 in dr. Fran Pavletič, od- Sv. Lucija vetnik v Gorici z 12.141 glasovi. j Sedlo Povprečna večina agrarno-napredna liste goča proti klerikalni listi znaša torej 736 glasov.' Ako se prišteje k tej številki še 67 protizakonito uničenih dornberških glasov, znaša večina 803 glasove. Včerajšnje ožje volitve v kmetski kuriji. Volilni okraj : Goriška okolica. GORICA 11. Obljubek 17 (12) ^ 4 (5) 28 (26) 23 (34) 90 (84) 25 (26) 24 (18) 38 (35) 58 (56) 50 (48) 42 (45) 19 (20) 35 (35) 37 (37) 15 (13) 18 (0) 29 (31) 18 (14) 15 (14) 23 (24) 34 (30) 17 (17) 66 (60) 15 (16) 17 (20) 21 (19) 16 (14) 10 (II) 27 (21) 27 (17) 32 (31) 57 (70) 2 (3) 11 (12) 13 (13) 22 {24) 17 (18) 7 (9) 29 (30) '22 (19) 19 (18) Do tukaj skupaj 1089 (1049) Manjkajo še izidi volitev v Cepovanu in Lokovcu, v katerih dveh občinah je imel pri prvi volitvi Obljubek 19 glasov več. Ako o-tane v teh dveh občinah isto razmerje, bi moral imeti Obljubek, ki je v navtdenih ob večino od 10 glasov. Zmaga Obljubka je tcrej verojetna, ako se izidi glasovanja v Če-panovu in Lokovcu na prvi volitvi ni30 bistveno spremenili. Tolminski volilni okraj. GORICA 11. Ajba StaLilrež Cerniče Št. Ferjan Kojsko Opatjeselo Podgora Prvačica Renče R-.hemberk Ročinj Solkan S?mpas Šmarje Vogersko Ločnik Lokavec Anhovo Avče Bilje De-kle Dornberg Kal Miren St. Peter Sovodnje Trebuša Gor. Ternovo Grgar Osek Ozeljan Vrtojba Bar.išico Bate Do'-Otlica Gabrije •^ojfcče Kamo je Skiilje Vrtovin Žablje Vel. Berbuč 26 (35) 24 (25) 43 (42) 10 (15) 20 (20) 63 (52) 18 (35) 26 (30) 23 (17) 55 (55) 10 (4) 25 (20) 18 (13) 27 (26) 33 (30) 38 (39) 15 (16) 38 (58) 25 (27) 7 (10) 16 (20) 68 (68) 76 (58) 9 (8) 37 (36) 12 (17) 0 (0) 28 (32) 40 (45) 32 (35) 1 O)' 20 (1 tj) 16 (26) 30 (26) 33 (26) 11 (15) 19 (17) 45 (41) 26 (24) 23 (21) 12 (11) 1098 (1032) Juretič Kosmač 45 (31) 41 (39) 80 (47) 180 (144) 26 (15) 10 (H) 20 (17) .-J 2 (0) 48 (45) 32 (35) 25 (17) — (-) 57 (23) 26 (-) 23 (21) 15 (-) W (15) ^ (12) 60 (-) 21 (11) 29 (32) 74 (70) 41 (37) 7 (-) 9 (10) 7 (D 16 (17) 15 (12) ~ (~) 21 (20) 29 (24) — (-) 53 (37) 1 (-) 530 (401) 545 (340) Srpenica Trenta Ternovo Ž* ga Do tukaj skupaj Manjkajo še izidi glasovanja v Grahovem, Ponikvah, Štbreljah in Voičah, katere občine so dale na prvi volitvi za Juretiča 76, za Kosmača 218 glasov. Ako ostane pri istem razmerju, bo imel Jnretič okolo 600, Kosmač okolo 760 glasov. Zmaga Kosmača je torej gotova. Guverner za Macedonijo. DUNAJ 11. „Pol. Korrespondenz* poroča iz Londona: Anglija predlaga velevla-stiin, naj se za Macedonijo imenuje za določen čas guvernerja, kristijana ali moha-medacca. Sobra je bo razpušČeno. DUNAJ 11. „N. Wiener Tagblatf poroča iz Sofijo, da je vlada sklenila razpustiti sobranje in razpisati nove volitve šo tekom meseca marca. Na novih volitvah se število poslancev pomnoži za 14 in sicer radi tega, ker se je pomnožilo tudi prebivalstvo. Volilna reforma na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 11. V poslanskih krogih se je danes razširila vest, da je cesar v načelu odobril predloge ministra Andrassy-ja glede volilne reft.rme. Volilna pravica bo pluralna, glasovanje javno, volilci morajo znati čitati in pisati. Število mandatov se poveča. Ministar za notranje stvari bo imel pravico razdeliti volilne okraje. f Edmondo de Amicis. BRODIGHERA 11. — Danes zjutraj je nenadoma umrl pisatelj Edmondo de Amicis. S slavnim pisateljem Edmondo d'Amicis je izginila najiiinpatičnejša postava iz modernega laškega slovstva. Njegove spise diči krasen, a vendar poljuden jezik, plemenitost duha, ljubezen do mladine in sočutje s žrtvami socijalnih razmer. Od njegovih knjig je najslavnejša „Cuore" (Site), ki je dosegla v Italiji 400 izdaj in bila prevedena v vse kulturne jezike. Krasni so njegovi potopisi po Carigradu. Holatidskem in Maroku. Edmondo d' Amicis se je porodil leta 1846 v Piemontu. Španski kralj v Barceloni. BARCELONA 11. Sinoči je bil na čast j kralja Alfonza slavnosten koncert, na katerem ... .„. . „ , , „ i so bili med drugimi avstrooerski poslanik črnah v manjšim za s^mo 9 glasov, končnoj gruf Welsersheim, admiral Ziegler in častniki *) Številke v oklepih pomenjajo glasove j avstroogrske eskadre , nadalje marokanski oddane na prvi voli-vi. j finančni minister E1 Mokri, ki je dospel sem- kaj. Kralj Alfonzo je bil ob prihodu viharno pozdravljen. Kralj je okolu polunoči odšel s koncerta. Vzlic pozni uri je bila Da ulic&h ogromna množica ljudstva, ki je kralja živahno pozdravljala. t Predsednik Češke akademije. PRAGA 11. Predsednik češke akademije Frau Josipa in člen gospodske zbornice Josip Hlavka je umrl danes zjutraj v starosti 77 lc-t. Snežni viharji. KODANJ 11. Iz Stokholma in Kristija-nije poročajo, da razsaja od včeraj po vsem skandinavskem poluotoku silen snežni vihar. Železniški promet je na več krajih pretrgan, tako tudi paroplovni promet ob obah. Mir v Romanski. BUKAREŠT 11. — „Agence Romaine" poroča, da vlada po vsej deželi popolen mir. Bolgarska knežja dvojica BRUNŠVIK 11. Knez in kneginja bolgarska sta danes odpotovala od tukaj. ^ Potovanje Faliereaa na Angleško. PARIZ 11. (Ag. Havas). — Predsednik Fallieres pojde v drugi polovici meseca maja na Angleško. Predsednika bo spremljal minister Pichon. Maroko. PARIZ 11. „Petit Parisien" poroča iz Tangerja, da je postal položaj Mulaj Hafida zelo neugoden. Dva njegovih ministrov sta se že pričela pogajati z Abdul Azizom, da se mu podvržeta, ako jima odpusti. PODLISTEK. 29 ni spraviti iz njih." Vanjuša je srdito za-■ — = j gnal železno vedro na prag. „To so Rusi i vse drugačni!" KAZAKL I sem&Iv bil m°ral VpraŠati VaŠk6ga na" Kavkaškapovest. — GrofLEV N.TOLSTOJ, j „Saj se ne vem nikamor obrniti, ' je --i odvrnil Vanjuša užaljeno. Olenin je bil videti na zunaj ves dru- L. te pa,tako žali?" je vprašal gačen človek. Namesto obritih lic je imel j01enm m se ozirai okoh-zdaj mlade brke in bradico. Namesto ru-j „Vragjih poznaj! Fej! Gospodarja ni menkastega, od ponočevenja velega obraza doma, šel je v neko krigo2), pravijo. Stara se je kazala na licih, na čelu in za ušesi Pa — to Je tak zlodej, da nas Bog varuj," rdeča, zdrava zagorelost. Mesto čistega, je odvrnil Vanjuša in se prijel za glavo, novega, črnega fraka je nosil belo, uma- *Kako bomo tukaj živeli, jaz že ne vem. za no čerkesko s širokimi gubami, in orožje. Hujši so od Tatarjev, Bog ve da, čeprav Na mesto svežega, trdo-zlikanega ovrat- jih štejejo med kristjane. Saj je Tatar nika je bil stopil rdeči rob svilnatega beš- spodobnejši! »V krigo je šel!« Kakšno meta, ki je tesno oklepal zagoreli vrat. krigo so si izmislili, mije nerazumljivo!" Bil je oblečen po čerkesko, a le nepo- Je zaključil Vanjuša in se obrnil strani, polno ; vsak bi spoznal v njem Rusa, a ne i „Kaj ne, drugače je kakor pri nas na džigita. Vse je bilo kakor pri Čerkesu in dvorcih ?" ga je podražil Olenin, ki še ni vendar drugače. Pri vsem tem je vsa nje- bil zlezel s koiy"a. gova prikazen dihala zdravje, veselost in' „Dovolite konja," je rekel Vanjuša, zadovoljnost. j ki se očividno ni mogel udomačiti tukaj, „Vam je to smešno," je dejal Va- a se je vdajal v usodo, njusa; „a Vi bi morali enkrat sami govo- ») župan riti s temi ljudmi: povsod so ti napoti, i 2) nKri &u prav^0 kraju na bre^ obdanim pa stojiš tu in ne veš kaj začeti 1 Besede s petletno ograjo, kjer iov<§ ribe. Dornberški slučaj. Kar se je zgodilo v ponedeljek na volitvi v Dornbergu, je neizmerne principijelne važnosti in zaslužuje ta slučaj, da mu vsa slovenska javnost posveti svojo pozornost. I Vest o postopanju volilne komisije v Dornbergu na volitvi za splošno kurijo, je izzvala vsepovsodi največe strmenie. V prvi hip se nam je vest, da je rečena komisija razveljavila 67 glasov iz razloga, ker na glasovnici ni bilo označeno tudi bivališče državnega poslanca Strekelja, zdela jednostavno neverjetna. Neverjetna so nam je zdela, ker tacega postopauja si nismo mogli razlagati le z zlobnim namenom, narekovanim od strankarske strasti ; tu bi morala biti spojena tudi velika doza — ignorance, ki pa jo treba iz-ključati pri členih komisije v Dornbergu. In vendar se je zgodila ta neverjetnost! Čim pa je nevednost izključena, ostaja lo strankarska podivjanost. Vifcek vseh viškov pa je, da 60 radi tiste „pomanjkljivosti" pri imenu Strekljevem razveljavili tudi glasove za — Križniča in Frankota! To je naravnost nečuven poskus falzificiranja volilnega v s p e h a, ki je neodpusten tem bolj, ker so ga izvršili ravno oni — volilna komisija — ki imajo skrbeti za pravilnost in čistost volitev. Do take drznosti se niso povspeli nikdar niti naši tukajšnji narodni nasprotniki ! Ti S) se ob raznih prilikah pokazali prave gentle-mane v primeri z volilno komisijo v Dornbergu. Bi!a je na pr. volitev pri sv. Ivanu. Slovenski kandidat je bil pokojni Ivan Marija Vatovec. Na mnogih glasovnicah pa je bilo njegovo ime krivo ali pomanjkljivo zapisano. In da-si je biia to prvotna volitev in je pri sv. Ivanu parVatovcev, je komisija vendar pripoznala te glasovnice kakor veljavne, ker so se tudi italijanski členi pridružili mnenju slovenskih členov komisije in „Torej Tatar je spodobnejši, a, Vanjuša ?" je ponovil Olenin, skočil s konja in plosknil po sedlu. „Da, Vi se še smejate! Vam je to smešno!" se je jezil Vanjuša. Počakaj, ne jezi se, Ivan Vasiljič," je odvrnil Olenin in se smejal dalje. „Daj, pojdem jaz h gospodarjevim: boš videl, vse uredim. Kako imenitno bomo še živeli tukaj! Le ne razburjaj se." Vanjuša ni odvrnil ničesar, ampak samo zaničljivo pomežiknil za gospodom in stresel z glavo. Vanjuša je smatral Olenina samo kakor svojega gospoda, Olenin je smatral Vanjušo samo kakor svojega slugo ; in oba bi se bila zelo začudila, ako bi jima bil rekel kdo, da sta prijatelja. In vendar sta bila prijatelja, čeprav sama nista vedela tega. Vanjuša je bil enajstleten deček vzet v hišo, ko je bil Olenin enake starosti. Ko je imel Olenin petnajst let, se je zabaval nekaj časa s poučevanjem Vanjuše in ga je naučil brati francoski, na kar je bil Vanjuša silno ponosen. Tudi zdaj je Vanjuša, kadar je bil dobre volje, rad stresal francoske besede in se pri tem vedno prav neumno smejal. (Dalje.) se postavili na stališče, da za čistost volitev in za gotovost, da pride volja volilcev do izraza, nikakor ne treba, da j9 ime kandidata pravilno zapisano do zidnje pičice, ampak ! odločilno je prepričanje komisije, koma j • ▼ olilec namenil svoj glas! In ker 'je bila komisija prepričana, da so bile on« nepravilno pisane glasovnice namenjene za kandidata L M. Vatovca, jih je tudi pripoznala veljavnimi. Ali ponavljamo, da se jt to godilo na prvi volitvi in ob dejstva, da je bilo pri ev. Ivanu par Vatovcev, ko bi bila torej komisija lahko vsaj fingirala svoje j dvome glede identitete kandidata ter uničila 'one glasove. Ali ni storila tega, ker se je postavila na označeno liberalno in ob enem tudi povsem pravilno stališče. Dornberški slučaj pa se je pripetil n a ožji volitvi, ko prihajajo v poštev 1« določeni gotovi kandidatje, zadobivši na prvi volitvi zadostno število glasov, ko je izključena vsaka druga kandida-! t u r a in ko je torej izključen vsaki dvom i glede osebne identitete kandidatov in se ima ; torej absolutno gotovost, za katerega kan-I didata hoče glasovati dotiČDi volilec. Ta go-1 tovost je tako absolutna, da ne bi smeli glasovnic odklanjati niti v slučaju, da je napisan le sam priimek kandidata! T ožji ; volitvi so bili Štrekelj, Križnič in Franko od 1 ene — in Fon, Brecelj in Pavletič od druge ■ strani. Za te in edino za te kandidate so se mogli oddajati glasovi tudi na volišču v j Dornbergu. Je-li možno torej, da je bila vo-i lilna komisija v Dornbergu le v najmanjem | dvomu, za katerega Štrekelja so hoteli glaso-| vati z glasovnicami, ki jih je ona razvelja-I vila ?! In to tem bolj, ko je bil na glasovni-! nicah pristavek „državni poslanec" !! Ne, tu je izključen vsaki d-.ora. A iz-i ključcna je tudi vsaka „bona ti Jes", dobra , vera. Strankarski fanatizem je odločal. Opravičevanje, zakaj da so se zavrnili : tudi glasovi Križniča in Frankota, češ, da j« glasovnica z več imeni ena nerazdeljiva ce-i lota, to je — absurd, ki ga more zagrešuti j le zaslepljenost strankarskega fanatizma ! Yo-j lilcu je vendar dano na svobodo, da poljubno ' deli glasovnico. V goriškem slučaju je mogel ; voliti vse tri, ali le dva, ali pa tudi enega ! samega kandidata ene stranke. Ali vzemimo I praktični slučaj, da bi kdo volil enega ali dva kandidata ene in dva oziroma enega j kandidata druge stranke. Denimo, da bi bil kdo poleg Štrekelja zapisal dra. Pavletiča. • Mari bi bila komisija v Dornbergu v tem (slučaju završila tudi glas za Pavletiča?! Kai še. Marveč smo uverjeni, da tudi komisija v Dornbergu ne misli resno s svojo teorijo o glasovnici kakor nerazdeljui celoti in jej moremo po vsej pravici povedati v obraz, da ie zbog strankarskega egoizma zagrešila nood-pustno voliluo nasilje, najdrzneji poskus za falzificiranje vspeha volitev. Ta poskus je sicer ostal brez efekta nu skupni izid volitev v peM kuriji nn Goriškem. Ali moglo bi se zgoditi, da bi bilo onm 67 glasov odločilo. Vtem »lučaju bi bil po krivdi komisije v Doru-hergu volilni vspeh ialzificirau. Čim pa volilni zakon za vsakegi posamičnika, četudi ne pozna zakona, določa strogo kazen za vsaki poskus falzificiranja volilnega vspeha, kaj naj rečeno potem, ako vtolilna komi rja sama zagreša take poskuse ? ! ! Stvar je principijelno splošne važnosti. Ne gre tu za posamičen dornberški slučaj, marveč je v interesu skupnosti, da se radi dogodka v Dornbergu statuira eksempel. Kakova perspektiva bi se odprla, ako bi vo-lilue komisije začele na sploh prakticirati izgled dornberški! ! Pojm in namen volitve, ki naj je izraz splošne volje, bi postala ilu-zorična. Vladala bi strankarska samovolja, navsta'a bi prava anarhija, komisije bi kar tekmovale v falziticiranju volitev in moglo bi priti vsleel tega do srditih bojev in — pobojev !! Zato se dornberški slučaj dviga visoko iz dornberškcga lokalnega okvirja. Sodba in cbsodba iz vse javnosti naj take sluiaje onemogoči za bodočnost ! Enketa za saniranje deželnih financ. DUNAJ 10. Veščak deželni odbornik Ptttarin (Gorica) ;e opisal neugodni fiaanci-jalni položaj Goriške, ki so bo še poslabšal. Splošne dotacije, ki so neobhodno potrebne za saniranje, bi se morale najprimerneje razdeliti po kombiniranem ključu, ki bi jemal v nbzir najvažneje davke in število prebivalstva. Ze podeljene dotacije bi treba zaračunati. Važno bi bilo za Goriško, ako bi finančna uprava v dosego bojjih prihodkov vzela po-trošarinski davek v lastno režijo oziroma jo dala deželi v zakup. Deželni knjigovodja Kavčič je na podlagi obširnih tabel pojasnil razdelitveni ključ, kakor ga je predlagal predgovornik, £trar II EDINOST« *t. 72. V Trstn, dne 12. marca 1908 Deželni računski svetnik Pogatsclinik (Ut^a) je menil, da bi bila razdelitev davka na žganie, ki se ima povišati, po konsumnem ključu krivična, in sicer radi tega, ker ni možno v posamičnih deželah niti približno iz računati kon3uma. Prava pot bi b;la, da prevzame država bolniška oskrbovalne stroške ter del učiteljskih plač in pokojnin. Deželni odbornik Graselli (Kranjska) je pokazal na finančni položaj Kranjske, izlasti na velike dolgove te dežele. Izjavil se je za izkoriščanje vodnih moči in za to, da 8e obdrži doklada na pivo. Kar se tiče dotacij iz povišanega davka na žganje, bi treba pridržati dosedanji razdelitveni ključ, le iz važnih vzrokov bi se lahko pri tem uvaževalo tudi druge okolnosti. Ako ne pride do splošne dotacije, ne bi govornik tudi prigovarjal, ako bi država prevzela bremena ljudskega šolstva, oziroma en del istih. Drobne politične vesti. Bolgarska skrči svojo vojsko. Iz Sofije javljajda minister Malinov namerava predložiti novemu sobranju zakonski načrt, s katerim se skrči efektivna vojska. Ženitbena reforma na Francoskem. Francoski senat jo vsprejel zakonski načrt, po katerem bo možao ločitev moža in žene od mize in postelje po treh letih spremeniti via jiris v popolno razpo-roko. Angleška mornarica. V dolenji zbornici je državni podtajnik Robertson izjavil, da program vojne mornarice za bodoče leto zadostuje, da se bo angleška mornarica mogla meriti z mornaricami dveh drugih držav. Nato je bilo vsprejeto število moštva za mornarico, skupno 128.000 ljudi. Nameravan atentat na nor- Deželni odbornik grof Barbo (Kranjsko) veškega kralja. Nek delavec, rodom se je zahvalil finančnemu ministr-j, za to, da se je zavzel za saniranje deželnih financ. Polemiziral je proti dr. Rennerju, ki je obdoižil deželne odbore, češ, da so po njihovi krivdi dežele zašle v dolgove. Ne dežele, marveč država je kriva finančni stiski, ker je vse dohodke zaplenila za se. Veščak prof. dr. Steinvvender je nagla-šal, da ni iskati vzrokov finančne stiske v zlorabi avtonomije, marveč v tem, da se je avtonomijo oviralo. Gavornik je predlagal: 1. da se poviša davek na žganje za 40 stot. po litru, 2. da se država odpove povišanju davka na pivo in da ne omeji davka na pivo za de*, žele in 3. da se izroči primerno vsoto iz skup- j Šved je 12 krat ustrelil proti kraljevemu gradu. Streli so razbili več šip na palači, ranili pa niso nikogar. Kralja ni bilo v palači. Policija je delavca aretovala. Dnevne vesti. Seja mestnega sveta. Sinoči ob 7. uri je podžupan dr. Venezian otvoril sejo ob navzočnosti 38 svetovalcev. Po preči tanj u in odobrenju zapisnika prejšnje seje je podžupan naznanil, da je z cesarskim sklepom z dne 9. t. m. sklican tržaški deželni zbor na 16. t. m. V toplih besedah se je potem predsednik nega davka na žganje v prilog Goriško-Gra-! spomnil ravnokar umrlega italijanskega pisa-diščanski, Istri in Dalmaciji. i tel)a Edmonda d' Amicis in prosil mestni svet, Veščak Lemisch (Koroško) je opisal ne- , nai ga pooblašča, da izrazi imenom mesta so-ugodno finančno stanje koroške dežele. žalJe pokojnikovi rodbini. Vsa zbornica je po* Deželni odbornik dr. AVackernel (Tirol- ostala v znaku žalovanja. Bko) se je zavaroval proti temu, da bi se ome-! Predsednik je dal radi odsotnosti g. žu-jilo deželno avtonomijo, ako pride do sanacije Pana preč-tati njegov odgovor na obe inter-deželnili financ. pelaciji, ki ju je stavil svet. Dapiera v zadnji Govorili so še posl. Renner, viši proku- seji. Na interpelacijo, v kakem stadiju se narator Leopold Steiner, ki je naglašal, da ni ^aja načrt za regulacijo ulice S. Sebastiano, državna uprava tako dobra, da bi bilo želeti, Pravi odgovor, da se po dovršenju potrebnih da prevzame ista nove upravne panoge, a studij predloži mestnemu svetu, in to v krat prof. Redlich je izrazil mnenje, naj prevzame kem, konkreten predlog v tem zmislu ; kar vlada 50 odstotkov učiteljskih plač, nakar je se pa tiče delne asanacije starega mesta, ka-bila seja zaključena. !kor jo predvidja že storjeni 6klep mestnega --i sveta( so vresničenje te ideje zavlačevale razne Železnica Donava-Jadransko I ovire pravne, tehnične in financijalne naravee. obljublja pa, da se bode povspeševalo konečno morje. Srbski odposlanec v Carigradu je predložil, kakor javljajo iz Carigrada, turški vladi prošnjo za koncesijo železniške zveze iz rešitev tega nujnega vprešanja, tako da mestni svet utegne kmalu baviti se z istim. Svet. Depiera se je zahvalil za odgovor in priporočal eksekutivu, naj posreduje Medara s srbskimi železnicami. Ta prošnja prj vladi, da sklep deželnega zbora o juridični temelji na srbsko-turško-avstrijski pogodbi iz osebnosti zavoda za mala stanovanja zadobi leta 1883. ki vsebuje načelni dogovor o konečno najvišjo sankcijo, ker da je to pred-vprašanju železniških zvez. • pogoj k rešitvi asanacijskega vprašanja. Ako porta odobri zvezo z Medaro, hoče • Svet. Pit tac o je priporočal delegaciji, Srbija sama po srbskem ozemlju graditi črto,' naj ukrene potrebno za boljšo premetnost dolgo 150 kilometrov, ki bo tvorila glavni j ujice s. Seba3tiano, ker itak tako kmalu ne del železnice Donava-Jadransko morje. Crto 1 dojde do njene regulacije in je poulični pro-na turškem ozemlju do S. Giovanni di Me- j met v tej ozki ulici spojen s marsikatero ne-dua bi gradil konsorcij, kateremu na čelu bi: varnostjo. stala otomanska banka. S to prošnjo od strani Srbije je storjen prvi korak za oživo-tvorjen je železnice Donava Jadransko morje. Predsednik mu je odgovoril, da odredbe o pouličnem prometu spadajo v pristojnost policije in da tolmači isti oblasti gornjo željo. Prva meritorna točka dnevnega reda je bil delegacijski predlog, da se ozirom na rekonstrukcijo hiše št. 3 na trgu S. Giovanni ! (kjer se sedaj nahaja lekarna Leutenburg) ' določa dosedanje stavbene črte, proti obvezi I pa se strani lastnika, da zgradi poleg Passo Hrvatska. Zaključek semestra na zagrebškem vseučilišču. Akademični senat zagrebškega vseuči lišča je izdal razglas, ki javlja, da se z 10..^ . , , , . . ~ t. m. zaključuje zimski semester. Kolokviji se | f- Giovanni (prehod iz ul. Stadion m Car- bodo vršili početkom poletnega semestra. duC-C1 l g h?10™?m) Fkado * ™°x?in? 5 Ta razglas znači, da ni mogel senat m §inno 3.50 m ki naj se odda občmstvu prevzeti odgovornosti za brzdanje akademične ! * v€Jča0. 'Porabo kakor javni prehod proti od-mladine izven vseučilišče. Iz bojazni, da ! hodnim se strani občine v znesku K 20 000; Rauch ukaže zapreti vseučilišča in da radi j 8lr0,šef obremeni izredni del proračuna sklenil je tega mladina izgubi ves semester, senat skrajšati semester za 40 dni. Dr. Frank odstopil. Iz Zagreba javljajo, da se je dr. Frank odpovedal predsjedništvu „čiste" stranke in da vodi mesto njega posle dr. Mile Star-čevič. Pred otvoritvijo sabora. za 1. 1909. V obrazlože vanj a tega predloga pravi delegacija, da ni bilo mogoče doseči se strani lastnikov vprašavne hiše ugodnejših pogojev za regulacijo tega važnega prehoda; ponudbe lastnika glede odstopa dela stavbenega zemljišča, po katerem bi so stavbena črta umaknila za 3 m, smatra delegacija za ! neugodno ne le ozirom na zahtevano odškod-i K 55.000, ampak tudi ozirom na predrago Kakor poročajo iz Zagreba, je bila v regulacijo trga S. Giovanni, ki bi se izkazala banski palači konferenca, ki se je posvetovala o odredbah, ki se jih ima izdati za danes ob otvoritvi sabora. Konference se je udeležil tudi FML Gerba. Redarstvo bo oja-čeno z orožništvom. Diiaki pripravljajo velike demonstracije. Okoiu banske palače bo postavljeno vojaštvo. Ogrs ka. Nadomestna državnozborska volitev v TrenČinu. potrebno v tem le slučaju. Vnela se je potem o tej točki precej živahna debata, katere so se vdeležili svet. Zanolla, Baschiera, Mrach proti, dr. Rc-chetti in tehnik Boccasini z a. Konečno je bil po zavrnjenju vseh protipredlogov sprejet delegacijski predlog. Mestni svet je še odobril brez debate sledeče točke dnevnega reda : Predlog, da se vzame v najem neke lokale v ul. S. Francesco d' Assisi št. 24 v vporabo j za ognjegaštvo; sklepni račun za 1. 1906 in pror. V torek se je v Trenčinu vršila nado-■ za 1. 1908 mestne ubožnice — sieinji z 436.003 mestna državnozborska volitev, na kateri je K dohodkov in 504.000 K stroškov ; sklepni bil izvoljen kandidat ustavne stranke Henrik račun za 1. 1906 in proračun za 1. 1908 mla-Bela. Slovaški kandidat Štur je propadel, dinske poboljševaloice — slednji z potrebščino i m ]e ČleU uredništva „Budapesti Hir-j K 76.540, ki presega za K 16.540 dotično *aPa • ^ ; postavko v občinskem proračunu za I. 1908, No. a neodvisna stranka na Ogrskem kateri primanjklaj se bode uvaževalo v sploš- Iz Budimpešte javljajo : Disidenti stranke nem proračunu prihodnjega leta. neodvisnosti konstituirali so se v novo stranko, Sledila je potem tajna seja. ki se je nadela ime „neodvisna in 4S maška' Iz protislovja v protislovje. Kdor za-levica". Stranka ima sedaj 16 členov. Pred- i slednje politiko caš^ socijalne demokracije stdnikom je izvoljen Stufan Szappanos. Izvo- vspričo narodnih in političaih bojev, vidi, da Ijcni so bili tudi trije odbori. Prvi ima na- je ta politika sestavljena iz samih zakrivljenih loge. da sestavi proglas, drugi da vodi par- trt, ki križajo druga drugo ; vidi pred sabo Ikmentarno akcijo, a tretji, aa izvede orga- . vehk kompleks kričečih protislovij. Tudi pa-n zaci,:o po deželi. Sklenili so zavzeti stališče metnim premisam slede navadno v praksi ko-pr ti vladi ob akluelnih vprašanjih, a izlasti raki, ki bi jih logično misleč človek ne pri-cb vprašanju revizije poslovnika. čakoval. Tudi so more sleherni dau opažati, -- kako razni govorniki ob enem in istem vpra- šanju in morda eelo ob eni in isti priliki zastopajo različna stališča. To se je posebno drastično pokazalo na shodu, ki ga je sklicala minole nedelje v Puli jugoslovanska socijalna demokracija, da zavzame stališče nasproti šolskemu vprašanju in kompromisu v Istri, Pred par dnevi še je posnel „II Lavora-tore" izjavo dr. Laginje ozirom na kompro mi9, ki se ima skleniti z Italijani in je soci-jalistično glasilo pripomnilo, da se v nazorih voditelja istrskih Hrvatov izraža plemenito mišljenje. Na socialističnem shodu v Puli pa je sodrug Jelčič naravnost prostaški napal istega dr. Laginjo, kateremu je „Lavoratore" pripoznal plemenito mišljenje. Znano je tudi, kako je isti „Lavoratore", ko so se pogajanja v deželnem zboru istrskem razbila, navalil na hrvatsko slovenske poslance, češ, da so se svojimi pretiranimi zahtevami onemogočili spo-razumljenje. Sedaj pa, ko je kompromis vendar dosežen, je slovenski sodrug Petejan na shodu v Puli silno napal iste naše poslance radi kompromisa za volilno reformo!! Ali čujte čudo! Na shodu je sodrug Jelčić kritikoval in niMUl kompromis ter trdil, da sta ga sklenilPobe narodni stranki na škodo socijalizma; sodrug Li-russi pa je izjavil, da sporazumljenje prihaja socijalni demokraciji v prilog, ker da se a tem ublaži narodna borba in da pride do druge, do kulturne borbe!!! Vidimo torej fenomen : da so socijalno-domokratični govorniki v protislovju z lastnim glasilom in — sami med seboj. Iziava jednega paralizuje izjavo drugega. Eden blagoslavlja, drugi preklinja. Pot Jelčičevih izvajauj gre križem preko poti Lirussijevih izvajanj ! Katero stališče je tor^j ono oficijelne politike socijalne demokracije : ali ono v „Lavoratoru", ali ono Jelčića, ali ono Lirussija?! ! Ako pa socijalna demokracija, oziroma ako nje pred-stavitelj tako kolebajo neprestano iz protislovja v protislovje, potem ne more biti drugače, nego da so v nasprotju tudi z vsem drugim svetom že zato, ker njihove politike ne more nikdo smatrati za resno. A mi bi menili, da mora biti vsaki stranki v prvi vrsti ležeče na tem. da se jo smatra za resno ! Sedaj bi morali malce obračunati tudi s sodrugom Kermoljem, ki je trdil, da mi ne skrbimo nič za ljudske šole, ampak le za visoko šole, za vseučilišče. Ali nočemo biti strogi sodniki s sodrugom Kermoljem, ker si domnevamo, da je ta mož birbe in napore zadnjih desetletij — predremal in so krčeviti napori našega nareda za osamosvojenja na kulturnem in šolskem polju šli mimo njega brez vsake sledi in brez vsacega utiša. Končno si pa ne moremo kaj, da ne bi občudovali poslušalcev na takih shodih, ki z enako lahkovernostjo verujejo, ako A trdi to, a B ra^no nasprotno : Kriterija dom pač ni povsodi. Poroke, rojstva in umrljivost v Trstu. OJ 1. do 7. marca se je v tržaški občini poročilo 137 parov. Rodilo se je 133 otrok, in sicer 78 moških in 55 ženskih; od teh 24 nezakonskih. Umrlo je 95 oseb, in to 48 mo® ških in 47 žensk: od teh 23 izpod eneg* leta. Vojaški nabori bodo odslej samo meseca marca. Naznanilo. Podpisani naznanjam, da oddajam seno po znižani ceni K 8*— 100 kg. za I. okraj : Skedenj, Sv. M. M. S., Sv. M. M. Zgor., in Kjarholo Zgornjo in sicer vsaki dan od 2.—6. popoludne. Ivan Godina. Skedenj St. 330. Tržaška mala kronika. O, ti mili ^regnicoli P Dominik Liuzzi iz Conver3uno (Bari), stanujoči v ulici Bat-taglia 1, težak pri tvrdki Greinitz Neffen, je bil včeraj zjutraj aretiran, ker je svojemu gospodarju ukradel 7 vratnih kljuk v vrednosti 6 K, Še eden! Predsinočnjim okolo 10. ure je bilo pred kavarno Metropole kaj šundra ; nekateri pijanci so se tam tepli z uprav hu-ronskim vpitjpm. Redarji so prihiteli in aretirali težaka Humberta Selanto, 24 let starega, iz Vidma. Kakor so poročali nekateri kavarniški gostje je začel prepir s tem, da je Selanto zalučal kozarec proti svojemu nasprotniku. Ta-le se je izognil, a projektil je zdrk-nii mimo nekega Josipa Ukmarja in se razbil ob steno. Selanto je bil že pred leti izgnan iz mesta in policija mu je bila sedaj dovolila začasno bivališče v poskušajo. Izseljenci s krivimi legitimacijami. ustavil izseljenca in je pri dveh konstatira morebitno falzifikacijo potnih listov, kar pa tudi ni še dognano. (Pripominjamo, da smo dotično notico prejeli od redarstvene oblasti, vsled česar ne pada na nas nobena odgovornost. Ured.) Rubrika razgrajačev. Predsinočnjim je bilo aretiranih 11 razgrajačev in kaznovanih prekim potem na 12, 14 in 48 ur zapora. Loterijske številke izžrebane dne il. marca 1908: Brno: 36, 5, 87, 7, 67. Inomost: 48, 22, 71, 57, 86. Smešnlca. Slaba vest. Mož (med oddelkom divjih mačk v zverinjaku svoji soprogi: »Poj-diva naprej !" — Ona: „Aha, teži te slaba rit, ker ga vsak dan domu prinešeš '. ' Koledar In vreme. — Danes : Gregor^j pap. Jutri : Evfrazija dev. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -{- ll3 Cels. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačao, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Porotno sodišče Radi zločina umora. — Obravnava prekinjena radi hipne slabosti enega porotnika. Včeraj predpoludno je začela pod predsedstvom dv. svet. Defacisa obravnava radi zločina umora proti Blažu Ivančiča. Ko je končalo zaslišavanje obtožen revo in je ravno pričel predsednik izpraševati prvo pričo, je porotnika E lmonda Taliani prijela hipna slabost. Istega so takoj spremili v posvetovalnico, ker se pa njegovo staoje ni poboljšalo. so poklicali na pomoč zdravnika iz zdravniške postaje. Ker mu ni bil določen namestnik, je sodni dvor odložil obravnavo na petek dne 13. t. m. Naše gledališče. DEBORA. (K uprizoritvi v nedeljo dne 15. t. m.) Omenili Bmo že, da je „Debora" globoko-zasnovana igra ; silen verski duh jo j prešiaja, plemenita krščanska ideja mogočno povzdiga v njej svoj gla3. — Kakor bi zrli pred seboj kako svetopisemsko drami ! Tu Kristus — tam Jebova ! Tam judinija, tu kristjan, z vročo, vse žrtvujočo ljubeznijo v srcih — a med njima, globok nepremostljiv prepad. Slovesen je takoj začetek igre. Veliki petek je. Zadaj na brdu stoji cerkev, kjer je končala služba božia; čujejo se zadnji zvoki postne pesmi: „Jezus daj da tvoje ranetJ,u Kmečko ljudstvo se razhaja po raznih^ potih. Iz cerkve pride tudi mlada Anica (Janova) z molitvenikom v roki, srce polno pobožnosti, ginjenosti, ljubezni. To se izraža v njenih besedah, ko pravi župniku: „Današnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si noge ožulila, da morem mirnejše gledati krvavi sled na njegovih nogah !w — „Boljše, da vežeš družim rane" ji reče župoik (Zvezdan) „Daritve verskih naših junakov so često le nečimernost posvečevale". Ta župnik je pro-svetljen, plemenit mož. Ko hoče razjarjeno, fauatizirano ljudstvo kamnati judinjo Deboro, jo vzame on v svojo varstvo in zakliče v svetem navdušenju : „Božji glas govori iz božjega posvečenega duhovnika. Umakni se, oslepelo ljudstvo ! Duhovniško svojo roko polagam na-njo. Izraelska hči, ne tresi se ! Kristov duhovnik polaga posvečeno svojo roko na tvojo glavo, pojdi k meni! Prva promemba na odru nas povede v gozd. Veliko razpelo se dviga v tihi samoti. Luna sveti. Tišina. Nastopi Debora : Prijetna, tiha noč ! V vinograda Podrtej koči dete sni in mati, Na pragu sključen Abraham čepi, Z očesom slepim straži rodovino. La spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže K >iael, Na levo Gabrijel, za hrbto:u straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz — budim, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! _ (Dalje jutri.) Društvene vesti. ..Sava" društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da se bo vršil I. redni občni zbor za XI. tečaj v soboto dne 14. sušca t. 1. v prostorih restavracije ..Zum Magistrat*1 (I. L;chtenfels-strasse 2.).___ Odrom na notico objavljeno v ^era^jem KnjiŽeVnOSt in UmetnOSt listu pod gorenjim naslovom, smo naprošeni j ^ „Dom in svet '. Suščeva številka se j odlikuje z bogato ilustracijo ; večina slik je posvečena stoletnici Radecke^a. Izmed njih objaviti sledeče : V notici navedena dejstva ne odgovarjajo resnici. G. zastopnik družbe „Societe Generale Transatlatiqueu g. Ivan Hočevar (in ne Cocevar) je prevzel tam imenovana izseljenca kakor vse druge, a njegova naloga ni, da bi preiskoval pi istnost dekumontov. S tem pa je tudi rečeno, da cn ni zasledil pomankljivosti, oziroma falzifikacij v potnih listih in zato tudi ni mogel dotičnih dveh izseljencev prijaviti policiji' omenjamo sliko „R adecki v gledišču della Scalav Milanu" in »Bitko pri N o v a r iw. Književni del obsega pesmi Medveda, Cveta, Robide, Jeleni č a, S a r d e n k a, povest Fr. D e t e 1 e „Rodoljubje na deželi*, povest Lee Fatur rB:seriu, sliko Fr. Breg ar j a „Pri mrličih", študijo A. Kresa „Kaj je z občnim jezikom ?u in kratki sestavek dvornega svet-To želi g. Hočevar posebno naglasiti, ker ne nika Jos, S uma na „Ljubljana — Laibach", bi hotel, da bi izgledalo kakor da on vrši Ta sestavek je zanimiv, a komponiran — kako ovaduŠtvo nasproti izseljencem. i žal — naravnost grozno. Sodil bi k večjemu Resnica pa je ta, da ja na drž. železnici na platnice. Številko zaključujejo mbrike: pol. oficijal Pasijuali pred odhodom vlaka Književnost, To in oao, Sali. V Trstu, 12. Marca 1908 »EDINOST« ste t 72 Stran III rLjubljanski Zvon" prinaša ▼ marce veja zvezka nekaj lepih sonetov M. P u -»eijna, pesmico C. Golarja „Bog, porišiin Voj. Moleta »Y spominsko &n igo", Cankarjevo novelo „Pravična kazen božja", povest U. Laha „Signora Bmnca" in konec komedije A. Robide Vampir" ; dalje Podlimbarskega „Iz starih zapiskov" in še raznih drugih člankov. V-d „Književnimi novostmi* je kritika o Aškerčevi kojigi „Jadranski biaari-. Darovi. Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija je poslal gosp. Franc Jeksetič iz Fodgrada 2 K, Denar hrani uprava. Na Sokolovi maskaradi so preplačali T.t0|:nin0 sledeči gospod-e : J. Gorenjec 3 K F. Ivaniševič 2 K, N. N 2 K. G. Sirk 2 K ■ a vaditeljski zbor), Kraojc 1 K. Ker se nit ,gel vdeležiti maskarade poslal je g. Karel ši^kovič iz Čeraikala 5 K. Vsem darovalcem ! iikrena z-.h^aia. Za podružnico družbe sv. Cirila in Me- j :eift na Greti darovalo je pogrebno društvo v Rujanu 20 kron. Nar. deiav. organizacija Odborniki skupine drŽav, železnice = o vabljeni, da se udeleže polnoštevilno no-;ine seje r društvenih prostorih. Začetek ob 7 in pol zvtčer. Odborniki in zaupniki vseh skupin č vabijo na zauptii sestanek, ki se bo vršil nedeljo dne 15. t. m. ob 3. uri popoludie društvenih prostorih. Pridite vsi. Vesti iz Goriške. Gledališka predstava v Trgovskem domu v Gorici. Za sobotno gledaiiško redstavo. ki jt» priredi „Nar. Prosveta" z _ -tovan em tržaškega slovenskega gledališča n gospo Danilovo Iz Ljubljane, vlada tukaj liso zanimanje, toliko bolj. ker se nudi Golmanom pravcat ruski večer: T u r g e -n j e v a klasična drama „Tuji kruh" :a Cehova drastična groteska „Me d v e d''. Pričakovati je iako velike vdeležbe. Iz Bilj pri Gorici. Čas je bil. da je loše-1 tudi k nam naš vrli delavski aposto!, :-:i je 9 prekrasnimi in navdušenimi besedami vpdal. zakaj Ee ie z jvelikim veseljem odiral vabilu našega rodoljubnega delavstva. Č&it komur čast in v ponos Vam dragi to-vaiiii, ki se tako zan-mate za našo krepko „Narodno delavsko organizacijo", ki deluje in bo vedno delovala v blagor slovenskega de-ifcvstva ! Ta nedelji, dan 8. marcija t. L, nam -tana. v neizbrisnem spominu, kajti ta dan :e javno pokazali, da njčete živeti nikdar v aai, ampak da se vsi delavci-tovariši zdru-: te z našo krepko „Narodno delavsko orga-izacijo". katera je sklicala javen sbod v pri-aeoi vasi Bilje z namenom, da pojasni namen tspehe omenjene organizacije. Predno je govoril g. podpredsednik Jaklič i o naši tovariši izvolili predsednikom javnega -hoda tovariša Jankota Peric. Dvorana pri uicu je bila prenatlačeaa in s pravo goto v osti o trdim, da je bilo nad 500 delavcev in rrneto*, ki so z napetostjo pričakovali, kaj :jjve tov. Jaklič. Potem, ko je predsednik Janko Peric Iti besedo Jakliču, je le-ta z utemeljenimi t*;edami povedal, zakaj da se je ustanovila krepka „Narodna del. organizacija" v kateri ;e 4000 junakov-tovarišev. Slišalo se j3 mej-klice: „Tudi mi tovariši pod krasno troboj-nico „Narodno delavske organizacije". Tovariš Tsklič je izvajal: Prijatelji! Čuli ste, kako nas napadajo socijalni demokrr,tje. ki [jim je .roJnobt deveta briga pri katerih so odlo-ne le osebne koristi posamičnikov. Spomi-..jLte se. koliko gerja doprinašajo štrajki, ako niso na pravem mestu. NaT,a organizacija u^a-;u;e in vedno upošteva glasove delavca in ako se na delavskih posvetovanjih kaj določi redaj bodite gotovi, da se je stvar kolikor možno z vso natančnostjo premislila. — Znano Vam je, drugi [rijatelji, kake vspehe smo želi tem Lratkem času. Sedaj splošen štrajk v t m vele važnem podjetju, sedaj v drugem ! Knko priti do tega, da se obupno stanje de-l-vrci izboljša? Naša „Narod. del. organiza ti aJ je na raznih podjetjih posredov; la z najboljšimi vspehi v prilog trpečemu delavstvu. Dela st u treba izobrazbe, kijt izobrazba je glavni temelj na k&te-ga se mora postaviti najtrdnejšo zgradbo. Dragi zborov a! ci ! Očitati Vam moram, da fccv naši „Edinosti" večkrat čita], da st tu ' ri vas v goriški okolici prepevajo italijanske j.eimi, posebno isto : rLa bandiera rossa....." Opustite to grdo navado in oklenite se svojih pih pesrnii, katere so pravi biseri v zakladnici slovenskega naroda. Pokažite, da ste sa-zavesti, da 1 ubite svojo milo Slovenijo. — V naši samozavesti bodi naša moč ! Potem je vprašal predsednik, kdJ želi besede. Uganite, kdo se je oglasil za besedo? Demokrat Kopač, ki je došel (oziroma se je pripeljal v krasni kočiji) s svojim demokratskim štabom iz Trsta v spremstvu sodruga Regenta in — kakor se nam je zatrdilo — tudi državnega poslanca Pagnioija. Sodr. Kopač je govoril : „Sodrugi! Ne verujte zapeliivim, sladkim besedam. Ubogi Vaši otročiči !u — Daije ni m^gel govoriti, ker je ljudstvo z največjim hrupom protestiralo proti napadom na našo delavsko organizacijo in kričalo : »Ven ž njim!" Živijo Jaklič! — Da se ni sodrug Kopač hitro umaknil skozi okno, bi se moglo zgoditi še kaj hujšega. — Uridtvši, da ni v Bilj ah tal za socijalno demokrac'jo, se je demokratski g« leralni štab odpeljal proti Gorici. — V slovo so doneli krasni odmevi — majhnih piščalk. Tov. Jaklič je po.:asnil zbranim zboroval-cem kako navado imajo socijalni demokrat;e kakor govorniki. Vsklikajo : „Ubogi Vaši otre-čiči! Kdo pi;e našo delavsko kri ? Uboge matere ! Siromaki! Nobeden ne skrbi za nas!" Naštel bi Vam — je rekel — poln > takih sladkih, zapeljivih besedic, ki pa n:so pri soc demokratih nič druzega nego fraza. — Z apelom na zbrane delavce, da naj vsi pristo pijo kakor členi ,.Nar. del. organizacije", končujem svoj govor z besedami : „Na svidenje v kratkem.** Na to so se vsi zborovalci odkrili in zapeli našo narodno himno' „Hej Slovecc !" Približno 500 mož in mladeničev, je z na> večo navdušenostjo zapelo obe kitici te himne! Pač krasen prizor ! Vidi s3 tudi tukaj v Bi-Ijah se žari in dani. Po shodu smo se zbraii v prostorih gostilne pri Nemcu, kjer so r.ata naši vrli pevci prepevali krasne slovenske pesmi. Čast in brala jim. Le prehitro je minul čas, ko smo se morali posloviti od našega prijaznega tovariša Jakliča. Opekarniški delavec. x Kavalerijska vojašnica v Gorici. Dolgu je čakal in zavlačeval mestni svet zgradbi nove vojašnica za konjenico. Ako bi na njega ne bili pritiskali drugi faktorji bi se gotovo ne bila nikdar zgradila. V 'seji mestnega sveta v torek zvečer je slednjič naznanil poročevalec dr. Bramo, da so se dela oddala in s:cer zidarsko podjetniku Andrea Perco iz Ločnika, klesarska Francesco Podberaig iz Gorice, mizarska goriški laški mizarski za drugi, pleskarska goriški tvrdki Alfonso To-mins in France-co Brumat ia kleparska Antonu Gaier v Gorici. Kovaška iu kolar-ska dela se še niso tdd^tla. Na predlog žuoana se je imenoval radatrnik^m zgradbe arhitekt Alessandro Pich v Gorici z mesečno plačo 350 kron. Z dtlom se prične daiies četrtek. Iz Tomaja. Bi': je krasen pomladnji dan in krasno vspela je tudi pustnri veselica. Bila je to prva veselica v zimski sezoni, odkar sploh obstoji pev.-bralno društvo v To maju. In .te te bi ce b lo, ko bi v društvu ne bilo par energičnih in vztrajnih mladih moči, ki so se same obvezale prirediti veselico ter brezplačno pripraviti vse, kar se je potrebovalo. A še proti taki koristni in blagi napravi ni primanjkovalo k'ubovanja do zadnjega trenotka in to žalibože — le med ud;. Veselica ie pričela koj po 3. uri popol. po objavljenem programu. Pesmi „Vprašaš č'mu da sem Slovanska" in pa „Nazai v planinski raj" sta bili točno in korektno proizvajam pod vrlim vodstvom g>sp. Altonzija Grmeka. Pretresljivo, a obenem krasno Gregorčičevo pesen „V pepeinič.ii noči" je naravnost ljubko in mično deklamirala gca. C.nka Stoka ia žela splošno pohvalo in priznanje. Mnogo smeha in pozornosti je vzbudi Li igra „Starinarica", ki se je tu prvič in častno igrala, in na čemer gre vsem diletantom in diletantizam vsa čast in splošno priznanje, a posebno tistim, ki so s to igro prvič nastopili na eder. Po veselici je pričel ples, ki se je vršii do 11. zvečer. Veselica se ie vršila v najlepšem redu in se je završiia v splošno zadovoljstvo. Vstopnice so so vse kolekovale z naroJ nim kolekom v kori>t prekori s tni družbi sv. Cirila in Metodija. Vsa čast in Lval-t g^sp. Antenu Černetu, ki je društvu br-zplačno prepustil prostor ter pripel:al in o-lpelja' p'esišče. kar bi društvu odezelo gotovo nekai kronic. Končno bodi še povedano, d:-, se je pri- TOVARNA POHIŠTVA Aleksaiid. Levi Jliozi trst — ulica della Cesa št. 46. Zaloge: Trajna zaloga pohištva: Piazza Rosarlo štev. x. ulica dolla Sanf'.ei š:e-. i4. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Pisarna : ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). Novo skladišče zgotovljenih oblek ALLA „FIDUCIA" TRST- ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST Velika izbera oblek in kostimov. Moške obleke Iz mođemeera blasra ?ld. 6 50, 7*50, 8 50. 9 50, 12 50 in več. Obleke iz finejra blaga, za dečke srld. 4 50, 5 50. 6*50, 7*50 in več. Velika izbera Paletots raduje norosti, za moške in dečke po ?■!. 6 50,7 50.I8-50, 9 o0, II 50 in več Obleke za otroke po srld. I 20, 150, 180, 2 20. 2 50, 3 50 in vee (vsake kakovosti in oblike). Bogata izbera hlač za delavce, predpasnikov za prodaj a lce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti in barve. Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. Vse po najnižjih cenah. l/:nn olje in lešnike prodaja Marti n S r a j - ' Ppnrlo oP v AjdovSčici hiša z gorti'no eno-VIIIU car — Funtana (Vrsari Istra. Na zahtevo ' " wC nadstropna z več sobami in po- poišlja tudi uzorce. 30i trebnimi prostori jako v dobrem stanu. Cena primer- na. Več pove „In?, odd. Edinosti". 331 Jfe/ez. kina vino O/erTUPal/a za bolehne otroke in rekonvalescente. wm Provzroea voljo do jedi utrjuje želo~ dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. IHP^ Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. PJajvspešnejs sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH TPli flf IKi H i Ti I Ki P prirejena v Trstu fofasla Godina, lekarna „flh Jiladonna della Salute" pri je 1 LfvU vil 1A UUUliiri cd lekarnarjev : sv. J? oba in Josipa godina, lekarna ,/nr 3gea' farneto 4 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja m.anjeod* stcklenic proti pošt. povzetju ali proti aaticipatni požiljatvi zneska 7 K franko pošt, in zavoja. SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI ariško prodajalnico obuvala ul. S. ^&s?tonio št. 4 7erni) Calzoleria Parlgina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste. Stran ►EDINOST« štv. 72 V Trstu, dne 12. marca 1908 reditvi te veselice mnogo nasprotovalo in to, kakor vedno, edino od strani udov. Vsa možna klubovanja so se pojavljala do zadnjega trenotka in so hotela preprečiti to koristno priraditev. Saj ravno z veselicam se družimo, spoznavamo se, učimo in bodrimo se, oživljamo in navdušujemo se za narodno reč. za svoje idejale. Koga ne pretresa in mu ne razvnema krvi zadnja kitica pesmi „V pepelnični noči" : „Le vstani, o borni nared moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je — vstajenja dan !u — In ti narod vstaneš edino s tem, da boš napredoval, Be ovduševal za vse koiistne naprave, in učil in bodril mladi rod in ga pripravljal po takih potih. — Le vstani uborni, narod moj, saj tvoj je — vstajenja dan ! x Posledice spletkarij. Goriški trgovec in tiskar sprejel je predsedništvo trgovsko in obrtne zbornice goriške pod izrecnim pogojem, da ga ta izvoli tudi v deželni zbor, v kateri pošilja po dva poslanca. Na voliUi minoli petek sta bila pa izvoljena tovarnar mila Ernesto Holzer z 21 in odvetnik dr. Achille Venier z 14 glasovi, mej tem ko je dobil Paternolli le 6 glasov od vseh 24 čle-nov-volileev. Ta izid jo zadnjega tako razjaril, da se je odpovedal predsedništvu zbornice in ob erem cdlc ži! tudi Čast komornega sve tovalca Tukaj se zopet zrcali novi volilni red ; akn ima že Jrgovska zbornica pravico poslati v deželni zbor dva poslanca, bi morali ta biti logično strokovnjaka ; dr. Venier se pa razume o trgovini in obrtniji kakor zajec na boben. Zajedno se je pa Paternolli odpovedal tudi Časti mestnega svetovalca, kar je naznanil župan dr. Marani v občinski seji v torek zvečer. Dr. Piero Pinaucig je na to cinično predlagal, naj se odpošlje Pa-ternolliju odposlanstvo, da z\e od njega pravi uzrok odpovedi. Sedež dr. Veniera je v deželnem zboru prej zasedal župan dr. Marani, ki tudi ni ne trgovec ne obrtnik. Vesti iz Istre. Ustanovitev okrožnega sodišča v Puli. Graška „Tagespost" poroča iz Pule, da se v kratkem ustanovi tamkaj okrožno sodišče. V principu je vlada v to že privolila, gre le še za rešitev fmancijelnega vprašanja. Novemu okrožnemu sodišču bodo podrejena okrajna sodišča : Pula, Labinj, Vodnjan, Mali Lošinj, Krk, Čres in Buzet. Okrožno sodišče v Rovinju ostane. Roparji v Boljuncu. Sinoči smo prejeli : Pri g. Sancinu v Boljuncu bili so pred-sinočnjim v velikem strahu. Opazili so bili, da se je neki človek nekam sumljivo plazil okoli hiše, odšel skjzi vežo na dvorišče, kjer ga pa kljubu vsemu iskanju niso mogli najti. Naenkrat so opazili, da je nekdo v stranišču. Takoj so se po6ta*ili tri možje ki so bili slučajno v gostilni g. Sancina, na stražo pred vrata, dočim je g. Sancin sam hitel po orožnike. Ali o smola ! Nobenega orožnika ni bilo doma. Tedaj pa se je g. Sancin oborožil s sekiro v eni in kolcem v drugi roki, ter se postav! pred vrata, ki nosijo navadno št. 00. Mesar ^ l;ha Gabre je pograbil en kolec in junaški čakal v veži za zaprtimi vratmi. Bo tonov Etko je istotako pograbil kolec. a se postavil na glavna vrata, da bi po potrebi lahko bežal. Fantazija je začela delovati in pripovedovah so si o nekem ptujcu, ki je baje vpraševal če imajo dosti denarja ? Gospa Sancinova, prej vsa v strahu, je bila zdaj vsa vesela, ker se je posrečilo ro parja tako na lahko vloviti, a dekla Malija je še vedno prestrašina pripovedovala : „Uh, nocoj že ne bom spala v tej hiši." Slednjič se je po dolgem vpraševanju oglasil oni, kateri je bil v prostoru št. 00. Bil je neki mladenič iz Boršta. ki je bil prišel k — svoji ljubici v Boljunec, a se je v strahu pred domačimi fanti zatekel v San-cinovo — stranišče !! Vesti iz Kranjske Umrl je v Ljubljani znani trgovec in posestnik g. Peter Lassnik, rodom iz Šiške. Dr. V. Ravnihar odvetnik v Ljubljani je odstopil kakor starosta „Slovenske sokolske zveze", kakor odbornik ljubljanskega „Sokola" ter je izstopil iz dr ušiva. Na občinskih volitvah v Gorenjem Logatcu je v vseh treh razredih zmagala narodno napredna stranka. Razne vesti. Oddaljenost zemlje od solrcs, ie veča, nego se je doslej mislilo. Iz naroovejih preračunov izhaja, da število 148,500.000 kilometrov ni točno in zc me? n poMŠati r:i 149,471.000 kilometrov. Za-luga. sa ta prenčuu g- nednvuo umrlemu ra v natežu pa riSkcga cib^rv&toii a Locrojju. Statistika rodbin na Francoskem. Fraucct-ki minister dola .ie pravkar |.riohCsi statistiko ( rodbinah na Frarcosuec:. Vseh rodbin je 11,315.000, od teh jih 1,840.700 nima otrok. 3,96*5.171 le onega otroka, in 2,601.978 dva rtn-ka. Z olr.c: obdari va:;e rodbine so na Fra. cosketu zeio rcuice ; 26*9 redbin ima 10 etrt.k • 1437 — 12, 249 —16, 34—17 in 45—18 in več. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškeponlarđs. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu $r. 1. cermak « J. Juscher TRST ulica delia Caserma štev. 13, II. nacist. Rodoljubi! Širite „Edinost"! Po ugodni oeni se proda proste roke klormnnii B0T- 5=181 Je K 440 ~~ trrdkp Le- liai IIIUIIIJ nar*iČ, prodaie lakoj. Poizvedbe v gostilni Ličen, Rihenberg. »i IZ še novo hišo z vrtom i anion skerl gostilno, o. kr. pošto, tobakarno, pro j daj alno z mešanim blagom in žganih 1 pijač na drobno. — } — j — Ista leži ob j državni cesti in je jako dobro obiskovana. Le i 5 minut oddaljena od kolodvora državne železnice na Tolminskem. — Naslov pove: | inseratnl odd. Edinosti pod St. 363 Sprejme sp ";koJ " Carducci 10, I ali penzijonista. Oglasiti se 36*2 mehanik, zapriseženi izvedenec TRST, Carlo Goldonijav trg štev. 11 Zastopnik tovarne toki in motokolss „Pocli1 Napeljava in zaloga električnih zvončku*, luil iu pra.nU g i mofouov, zonofonov, in fonogra'uv. Zilo^i pr/ prat točiti pi* Lastna delavnica aa popravljanje Siv. it rojev, kole j, motokotes i' Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Pmfisi CD Btavbeao zemijišče na Greti pri » lUUd OC glavni cesti. Naslov pove „Inserat- ' in oddelek Edinosti". Prnflain CD nfl tedenske ali mesečne obroke riuuaju OC obleke in povr&nike za moške. Ulira Caperma 12. I. nad. Ugodna prilika! Pfodaj°eenovis^er _ jevi šivalni stroji, kup- ljeni na dražbi fiJ^etna garancija gld. 32-—. Ulica S. Caterina 9, dvorišče, Skladišče 1 A. 35? Trst, ulica Poste Huove 9 uro najboljših tovari. NajnovejSe atenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravka po zeio nizkih cenah, I Velika izbera manifakturnega blaga za moške | in ženske obleke in razne druge potrebščine _________Tlake br®Z Aacttu na oV*oW> proti pi ulica Madonuina štev. r 4L „O L L A" 'j Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZiN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II Veliki dohod zefirla, perkala, satena, batlsta In perila. MODERCI, ČIPKE, RIGAMO in ĐROBNARINE. Prvi valjčni mlin Josela Kraus1 sinovi hbi Delniška družba v ©sjeku. —— Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friflerik Schwarz, Trst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 priznan kakor najbolja ln neprenosljiva vrsta vseh gumijevih higijenića h predmetov in ribjih mehurjev dveletna garancija — a, Gal — Zrsi, Corso 4. PoSiljatve fo gl«l. i, -I. 5. Delalnioa pasov, klinih p«oy, elastičnih nogovic, obvez, ravnodriajev, ber-gelj in biđat Irlgatorji od 5!-1'20 naproj. Toplomeri za vrotioo K 2, nav. s. — »u. Prodajalniea jesfcvin fetsr fštevml, Srst ulica Giulia 76. Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladkor, moko. ma le milo, olj?, sveže l-i suho sadje, kostasj, otrobi,soČlvj? Poštue poSiljatve na deželo od 5 k^ raprn. Otrobi, moka, ove3 na drobno i.i d :Ejc!d po konV.j renčnih cenah Vsaki dan svežo b!ai?o. SLtlK^R - DEKORATER Trsi; ul. (Jgo Foscolo štev. 9 izvišujo vsak oš ako »likanje aofe v j različnem modernem skladu . Tapeciranje s papirjem. SKI.O DOVBBN i. C2HE Z.TSEBSE 4 Jadranska banka v Trstu MRZMRMILO. □ □ vi § / * -s p Ml" S ili I II. M občni zbor Mm« JADRANSKE BANKE v TRSTU se vrši v nedeljo 22. marca i9QB ob 10. uri predp. v prostorih banke v Trstu, Via S. Nieold štev. 9. DNEVNI RED: 1.) Letno poročilo upravnega sveta in predloženje bilance za 1. 1907. 2.) Poročilo nadzornega sveta o računskem sklepu 1907 in tozadevni sklep. 3.) Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1907. 4.) Sklep o popolnitvi upravnega sveta. 5.) Volitev 5 članov nadzorstvenega sveta za 1. 1908. 6.) Sprememba pravil. 7.) Razni predlogi. Gospodje delničarji, ki imajo glasovno pravico in se icle občnega zbora udeležiti, so naproseni deponirati svoje delnice s kuponi vrel pri bančni blagajni najpozneje do vštetega 14. marca 190S. TRST, dne 5. marca 1908. UPRAVNI SVET. Izvleček iz pravil, j i; . Na obCnmi zboru U«>ri vsakih deset dtlnie pu en glas : nikdo \>\ ne sme ne v svojem ne v tujem imenu imeti ve* neg«> SO glasov. Delničarji, ki sc osebno ne udeležijo, morejo l>iti zastopani po pooblaščenih, ki ne morajo biti delničarji. u' 5 BceofviiL m bivši urar v Sežani ima svojo novo rcBaiainke ? =r v trstu == -»IIt h Vineerzo 1?. Hal št. i..v*l>roti ccikre tv. Antonu no- vsakovrstne verižice uo pro ih tov niških ccnah. Agenciju m mm Kunouiinje m prodalo i flvorefiv ifi MM via Arsenale 2-1 (Piazza Verdi) — — Tolofon i 4-73 Prodajalnica rokovic in krava! :b Še - CORSO št. 19 - Trst Ustanovljena 1865. glf.ute, ki S3 dajo prati, X gumbi, gl-z iinua-kože, 3 in već gumbu 7. g'P<;e 7. dvojnim šivom za dame In deeke glii^e 2 dvojuim šivom za gospode in od volnp na izbero za krčijsže bolgar z dvojnim -ivom g i 1 Telita izbera kravat zaftnia novosti. z^elovanja in popravljanje rokovic v 24. urah Prah za gosre tvrdke KIELHAUSER v GraJcu giška Cipriia po 10 nvc. zavitek: milo COCO- i rst Roko^Ic j Sos:ovicc Kokovlca Roko vic e Rokovlce Eokovicd 2okovice Rokovlce Ksiikaii 70 soi>, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počkuj & Aogl. Hotel Malica