Leto III. (X.), štev. 281
Maribor, pondeljek 9. decembra 1929
Izhaja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam 8*k. *ay. v Ljubljani M. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poM 10 Din, doetarljen na dom pa 18Ph_
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it IS
Oglati po tarifu
Oglase aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica it. 4
Trije novi zakoni
Pred Imenovanjem stareiln-stva Sokola kraljevine Jugoslavije
IMENOVANJE BO IZVRŠENO 16. DECEMBRA, NE OZIRAJE SE NA TO, KAKO STALIŠČE ZAVZAMEJO DO SEDANJE TELOVADNE ORGANIZACIJE.
v Ameriko. Po njihovem prizadevanju je lilo zadnje čase izvršenih v sovjetski Rusiji nenavadno mnogo smrtnih obsodb. V Moskvi je bilo na dan obletnice sovjetske revolucije aretiranih okrog 20.000 oseb, večinoma intelektualcev.
Te dni so bili od kralja podpisani in v »Službenih Novinah« objavljeni trije novi važni zakoni: zakon o narodnih osnovnih šolah, zakon o organizaciji finančne uprave ter zakon o izmenah in dopolnitvah invalidskega zakona.
Zakon o osnovnih šolah, objavljen 7. t. m., ki ga je ob sodelovanju velikega števila strokovnjakov iz profesorskih in učiteljskih vrst izdelala posebna obsežna komisija in kojega namen in cilj je povečanje splošne stopnje narodne prosvete, določa predvsem dva tipa narodne (ljudske) šole : štirirazredno osnovno šolo kot obvezno, ter štirirazredno višjo narodno šolo, ki se bo snovala po potrebi. Gradnja in vzdrževanje narodnih šol boste poverjeni šolskim občinam. Predvidene so v svrho omogočenja normalnega razvoja šol posebne sankcije, da sestava in izvrševanje proračunov ne bo prepuščeno samovolji občin. Pri državni hipotekami banki se bo ustanovil poseben državni Šolski fond, ki bo dajal šolskim občinam za šolske zgradbe kredite pod ugodnimi pogoji. Država bo v ta fond redno letno dajala prispevek iz drž. Proračuna dotlej, da bo dosegel 150 milijonov. Učiteljem morajo dati občine ali naturalna stanovanja ali pa stanarino od 150—500 Din. Verouk, ki bo obvezen, bo vršil po želji staršev bodisi duhovnik, bodisi učitelj. Duhovnike bodo morale plačevati verske občine. Manjšinske šole se predvidevajo kot obvezne v smislu mednarodnih pogodb in pod pogoji, ki so v teh pogodbah določeni. Ze obstoje Če zasebne narodne šole lahko obstoje naprej, ako se bodo v določenem Času popolnoma prilagodile temu zakonu, nove se pa ne smejo otvarjati Učitelji smejo biti samo oni, ki so dovršili državno učiteljišče. Za kvalitativno izboljšanje šolskega nadzorstva določa zakon višjo kvalifikacijo nad Zornikov z dohodki srednješolskih Profesorjev in s posebnimi dokladami, za nekaj časa pa bodo nadzorniki še imenovani iz vrst učiteljev. Predvide ne so določbe za normiranje in čim večjo izpopolnitev razširjanja narodne prosvete. Prosvetni in šolski Posli tvorijo v smislu zakona o notranji upravi in zakona o banskih upra Vah del obče uprave.
Drugi važen zakon je zakon o organizaciji finančne uprave, ki ga je kralj podpisal in ki tvori zaključek Preustroja ministrstva financ na podlagi svoječasne uredbe min. predsednika ter prilagoduje finančne direkcije novi ureditvi države v banovine, v tem smislu bo odslej devet finančnih direkcij na sedežih banskih uprav, deseta pa bo v Beogradu. Ukinejo se dosedanje direkcije v Mostaru, Bito-■Ju. Kragujevcu in Osijeku. V važnejših mestih pa se osnujejo finančni inšpektorati. artalopno z zakonom o razdelitvi države. Državni prvobranilc 'prokuratorji) se izdvajajo iz sestava nnančnih direkcij in se podrejajo ministrstvu financ. Srezke uprave fi
BEOGRAD, 9. decembra. Zastopniki Hrvatskega Sokola in Orla, ki so se skupno z zastopniki Jugoslovanskega Sokola mudili v Beogradu, da pojasnijo svoje stališče napram ustanovitvi vsedržavne organizacije, so danes zopet odpotovali. V 3eogradu so ostali le člani starešinstva SS, da pripravijo vse potrebno za glav-no skupščino, ki se bo vršila 15. t. m. stotako bosta tudi Hrvatski Sokol in Orel zavzela končno stališče na glavnih skupščinah. Njihovi zastopniki niso hoteli dati
v Beogradu nobenih jasnih odgovorov. Zastopnik Orlovske zveze, dr. Žitek, je izjavil, da bo za njega obvezen sklep zveznega zborovanja, zraven pa je pripomnil, da se Orlom ime Sokol ne zdi primemo.
Kakor je zvedel Vaš poročevalec, pa bo starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije imenovano dne 16. t m. ne oziraje se na stališče vodstev starih telovadnih organizacij.
Silen orkan na Atlantiku
VEČ PARNIKOV SE POTOPILO. ŠTEVILNE ČLOVEŠKE ŽRTVE. ROKAVSKEM PRELIVU USTAVLJEN VES PROMET.
PARIZ. 9. dec. Že tri dni divjajo ob rancoskem atlantskem in sredozemskem obrežju strahoviti viharji, kakršnih prebivalstvo ne pomni že več desetletij. Manjše ladje sploh ne morejo več na odprto morje, one, ki jih je zalotil vihar, pa bijejo težek boj in so le z največjo težavo in močnimi poškodbami mogle prispeti v pristanišča.
Cela vrsta ladij kliče na pomoč. Italijanski parnik »Alfri« iz Napolja se je včeraj popoldne potopil. Od posadke je bilo mogoče rešiti dosedaj le 6 oseb. V Biskajskem zalivu se je potopil španski parnik »Kelen«. V Ouim-peru je morje poplavilo nad 30 ha plodne zemlje in je tudi znaten del mesta pod vodo. V Dieppu je močen val potegnil dve osebi v morje in sta utonili. V notranjosti Francije so pretrgane številne telefonske in brzojavne zveze, posebno na zapadu in jugu.
LONDON, 7. dec. Iz vseh delov države prihajajo poročila o nesrečah ladij. Rešilni čolni so noč in dan na delu. Pred Hartland Pointom se je potopil angleški parnik »Nadir« in je uto nila na 25 mož broječa posadka. Pa tudi na kopnem je zahteval vihar žrtve; padajoče drevje je ubilo sedem oseb, mnogo pa jih nevarno ranilo.
AMSTERDAM, 7. dec. 11.000-ton-ski dok, ki so ga peljali iz Hamburga v Rotterdam, se je severno od otoka Peršelinge vsled silnega viharja razklal na dvoje. Dva mornarja sta utonila. OFPm jih je bilo mogoče rešiti.
Nemški parnik »Wehrmann« in Španski parnik »Josine« kličeta na pomoč, grškemu parniku »Cleantisu« se je zlo milo krmilo.
LONDON, 9. decembra. Vihar na morju razsaja dalje in je dosegel hitrost 150 km na uro. V Rokavskem prelivu je nemogoč vsak promet. Se verno morje je nenavadno razburkano in pljuskajo valovi, visoki kakor hribi
Iz francoske zbornice
PARIZ, 9. dec. V želji, da se konča proračunska razprava še pred božič nimi počitnicami, se vrše seje parlamenta vas dan. Včeraj bi trajala celo skoro pozno v noč, ako ne bi prišla vlada pri glasovanju o nekem nebistvenem predlogu v nemalo stisko, razpravi je bil proračun ministrstva za javna dela. Socijalist Mitton je zahteval zvišanje neke postavke. Vlada se je temu predlogu upirala? nakar so predlagali socijalist! nezaupnico. Prišlo je do bojnega glasovanja, pri katerem je dobila vlada samo 23 glasov večine, glasovalo pa je obenem tud' vseh 24 ministrov za zaupnico.
Po glasovanju je zbornični predsednik Bouisson prekinil sejo in določi' prihodnjo za danes dopoldne.
Židi beže iz Rusije
PARIZ, 9. decembra. Kakor se poroča iz Rige, je prispel tjakaj iz Rusije veli transport Židov, ki se nameravajo izselit
Hajduk*4 pouabljen u lužno Rmeriko
ZAGREB. 9. decembra. Splitski nogometni klub »Hajduk« je dobil iz Montevidea povabilo za gostoyanje. Moštvo »Hajduka« bi na turneji po Južni Ameriki nastopilo v Argentini, 3raziliji. Peru in Uruguayu. V repu->Iiki Peru se je ustanovil odbor jugoslovanskih kolonistov, ki bo priredil rojakom iz Splita svečan sprejem.
5est zgodouinskih poslopi)
uničenih
PARIZ, 9. decembra. Ogromen požar v Midelburgu na Nizozemskem je vpepelfl tamkaj eno banko, eno tvornico, en hotel n 6 starih poslopij velike umetniške vred nosti. Škoda se ceni na več milijonov nizozemskih goldinarjev.
Skrivnostni samomor v Dravi.
V soboto zjutraj je nekdo, kakor smo že poročali, skočil z državnega mosta V Dravo. Prva poročila so se glasila, da gre za nekega moškega samomorilca. Poizvedbe pa so dognale, da gre najbrže za 221etno skladiščarko pri tvrdki Hutter v Melju — Lino Majhen, ki je bila že nekaj dni močno potrta in jo starši pogrešajo od kritičnega jutra. Trupla pa še dosedaj niso našli.
Kratka tatinska sreča.
V Razvanju si je privoščil 35-letni L. T. tujo srebrno cigaretno dozo, vredno 1000 Din. — Svoj plen je zanesel v — zastavljalnico, kar je bilo zanj usodno. Policija mu je prišla na sled ter mu preskrbela prostor za — premišljevanje, kes in pokoro—
Z nožem v hrbet!
V znani Repoluskovi gostilni v Rušah je prišlo včeraj popoldne do pretepa, tekom katerega je dobil 251etnl drvar Josip Rupnik iz Gornjih Ruš od nekega napadalca z nožem bodljaj v hrbet. Sunek je bil tako silen, da mu je konica noža pogledala pri prsih ven. Težko Tanjenega Rupnika so z rešilnim avtom odpremill v bolnico. —
Napad s puško.
Snoči je dosedaj še neizsledeni napadalec ustrelil s puško proti 291etnemu gostilničarju Ivanu Lešniku iz Dolgoš pri znani gostilni ob duplješkem brodu ter ga ranil skozi desno ramo. Rešilna postaja je ranjenca odpremila v bolnico. —
nančne kontrole se ukinejo in vposta-vijo se glavni oddelki finančne kontrole. podrejeni finančnim direkcijam. Nosilec administracije finančne uprave v banovini je finančna direkcija, kateri so podrejene vse srezke davčne uprave, carinarnice, katastrske uprave in finančne kontrole. V zakonu je predvidena možnost, da minister financ prenese Še več svojih kom petenc na finančne direkcije. Z zakonom je tudi točno odrejeno grupiranje uradništva finančne uprave, ki se ne deli več po strokah, kakor doslej, ampak tvori enotno skupino, tako da ne bo več neenakosti v napredovanju. Novi zakon na eni strani odstranja dvotirni upravni kolosek v finančni
upravi, na drugi strani pa bo odprl možnosti za izpopolnjevanje in poenostavljenje finančne uprave.
Končno je kralj podpisal tudi zakon o spremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. jul. 1929. Nove določbe gredo za tem, da točno odrede pravice vojnih invalidov, odnosno njihovih svojcev do državne za ščite in pomoči. Važno je, da se priznava pravica do invalidnine in drugih vrst zaščite in pomoči samo onim, ki so res siromašni. Nadaljne dopolnitve določajo točno, kakšni davčni predpisi so merodajni za dosego prava na sprejemanju invalidnine, podpor itd. Važna je določba, da davek, ki ga plačuje invalid od svoje plače,
penzije ali doklad, ni merodajen za pravico do invalidnine. Za invalidska sodišča je v zakonu nekaj novih predpisov za razprave o invalidskih prijavah. Za invalide, odnosno njihove svojce, je tudi važno, da je rok za predlaganja prijav po paragrafu 104 invalidskega zakona podaljšan še do 31. dec. 1929. Kdor zamudi ta rok, je njegovo pravo brezpogojno zastara-
n°Važnost vseh treh kratko opisanih zakonov je nesporna, nesporno pa je tudi, da je med njimi najvažnejši in najdalekosežnejšega pomena zakon o narodnih šolah, ki končno postavlja enotne temelje za elementarno šolstvo po cefi državi.
Straa 2-
Mariborski V t C L i< .Vi K juira
V ,i*i u t i o j i' u, uuč -j. A.ii. ii
Primorske vesti
Tržaški fašistični tajnik Cobolli (Kobal) napoveduje v zadnjem času na vseh zborovanjih pohode, katerih cilj bo »velika Italija«. Nedavno je bil zopet zelo bojevit: »Ni Se končana naša naloga. Treba bo preteči še mnogo poti. Danes pa se nam že smehlja gotovost velike Italije po vstrajnosti mož in pred vsem po volji o-nega, ki ga je božja previdnost naklonila Italiji« Za njim se je oglasil Dudan rekoč, da je on v rimskem parlamentu poslanec cele Dalmacije in da toka italijanske zgodovine ne bo mogel nihče vstaviti.
*	* * •
Tržaška prefektura je spravila nadal-njih 700 priimkov v italijansko obliko. Navajamo samo par primerov: Bavčar Balzi, Kanc Canzis, Cenari, Črnivec Ne-gri, Črnogorčevic Monteneri, Drašček Daresi in Drassi, Hojak Viatori, Jernejčič Bortolotti, Konjedic Condini, Malenšek Mallenzi, Mraz Freddi, Naumov Nami, Petkovšek Petrossi, Počivalšek Poggival-
li,	Potočnik Del Rio, Šabec Sabelli, Šinigoj Sinigo, Smrdel Semedelli, Smrtnik Semerini, Tavčar Tavuzzi, Udovič Udo-visi.
*	* *
Sef generalnega štaba fašistične milice Teruzzi si je ogledal vsie milične legije ob vzhodni meji. V Julijsko Krajino prihajajo kar po vrsti razni fašistični hijerar-hi. Sprejem mora biti sijajen povsodi, zlasti v središčih. Oboroženi fašisti naženejo »drugorodce« od dela na ceste in v trge k sprejemu fašističnih prvakov. Vse je v zastavah in če pride fašistični oblastnik zvečer v kak kraj, mora biti še razsvetljava. Tisti »wermouth d’onore«, ki ga nudijo podeštati fašističnim gospodom, je drag in taki obisk: stanejo naše ljudstvo mnogo zlatega časa.
*	* *
.'fe Mussdlinijevem foru v Rimu bodo Obdajali nov spomenik kipi, predstavljajoči vse italijanske province. Vsaka se hoče odlikovati in tako kričijo fašisti tudi po Istri, da se mora nabrati toliko denarja, da bo istrska pokrajina na rimskem Joru častno zastopana. Revščina je v ne-
srečni Istri in pozimi obišče lakota istrska sela. Fašisti pa vedno vpijejo: daj, daj! Na cvetlični dan so izsilili iz ljudi 24.000 lir, poročajoč potem po novinah, da je bil prispevek po nekaterih občinah neznaten, ker so gospodarske razmere slabe, ker so bili že drugi narodni prazniki s stroški in ker se je prebivalstvo že odzvalo tudi 'prispevanju za mladinske organizacije. Neprestano izsesavanje ljudstva f
# * **
Na ladji »Hilda« je služil kot natakar 29letni Anton Janketič. V Montrealu je izginil z ladje. Sodišče v Puli ga je obsodilo radi tega in contumatiam na 6 mesecev in 15 dni zapora ter na globo sto lir. Trije pomorščaki, ki so tudi v Montrealu zbežali z ladje, so bili obsojeni in contumatiam vsak na 6 mesecev zapora in globo sto lir.
*	*	*
Ivan Travici^ iz Marčane v Istri se je oglasil svoji sestri, ki služi, v Puli, iz Stalingrada v Rusiji. Piše, da mu gre dobro in da je tam okoli še mnogo Tržačanov in Istranov, o katerih mislijo doma, da jih je vojna usmrtila.
*	*	*
Po vseh občinah v obmejnih pokrajinah sestavljajo po ukazu vojaške oblasti nove sezname vojaških bivališč za vojni čas. Tako je na pr. v samem malem Komnu na goriškem Krasu 31 obvezancev za oddajo 36 prostorov: sobe za generale 2, za višje častnike 3, za stotnike 3, za subalter-n. častnike 4, za maršale 4, za podčastnike 2, za čete 17 prostorov, za konje en velik hlev.
*	*	*
Tečaje, v katerih	se	bodo učili italijan-
ščine mladi in odraščeni po slovenskih krajih, bo prirejal pokrajinski inšpektorat milanske družbe »Umanitaria«. V Komnu so že otvorili tak tečaj, ki bo obsegal 70 lekcij. Vršt se v tednu štiri dni zvečer. »Umanitaria« jc nova družba, ki hoče raznim fašističnim organizacijam pomagati pri raznarodovanju slovenskih domačinov.
(Tlarlborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 9. decembra. Zaprto.
Torek, 10. decembra ob 20. uri »Krog s
kredo«. Premijera, ab. B.
»Krog s kredo« na mariborskem odru.
V torek, 10. L m. se vrši preinijcra enega najkrasnejših dramskih del, Klabundo-ve igre »Krog s kredo«. Prevod jc oskrbel Oton Zupančič, režira g. J. Kovič, sodeluje nad 40 oseb. Dekoracije in obleke so se izvršile na novo.
Opera na ptujskem odru.
V četrtek, 19. t. m. bodo Ptujčani lahko slišali opero na svojem odru. Pela se bo Lortzingova komična opera »Wormskl orožar«. Vendar se vrši gostovanje le v primeru, da je gledališče najkasneje do sobote 14. tm. razprodano. Abonentje ne doplačajo ničesar, sicer pa so cene glasbene in za 50% povišane radi dveh gostov in ogromnega aparata, ki ga zahteva ta opera.
•*
Krog s fcrečo" na mariborskem očru
(K premlleri, v torek, 10. t. m. ob 20. url.)
»Krog s kredo« je očarljiva kitajska pravljica, zgrajena po motivih, ki tvorijo jedro vsake pravljice in označujejo njeno bistvo: ljubezen zmaga vse zapreke; kdor ljubi in je močan v ljubezni, temu pripada palma. Večina kitajskih pravljic se suče okoli sodnije odnosno sodnih razprav, ki zahtevajo vso modrost sodnika.
Kakor vsi prastari narodi, so tudi Kitajci močno vdani različnim čarovnijam in trdno verujejo v različne nadnaravne sile, pripisujoč jim posebno moč. Zlasti je Kitajcem pomemben krog (slično pri nas: ris), ki ima Čudno skrivnostno moč. Kdor začrta s kredo krog okoli sebe, to se izroči duhovom in se postavi v sredo vesoljstva, na čegar periferiji si je misliti 12 nebeških znamenj. Znotraj tega kroga je vse, zunaj ni nič. Krog je simbol nebeškega oboka, krog je simbol prstana, ki pri-
klepa zakonsko druže na druže, vrsti srčni obroč do srčnega obroča.., Kdor stopi v ta krog in je nedolžen, temu pomagajo nevidne sile, da se izkaže njegova nedolžnost.
To snov jc obdelal žal zgodaj preminuli pesnik Klabund z vso ljubeznijo. Vsa igra izzveni kot velika pesem ljubezni in marsikateri stihi in pregovori v tej drami spadajo k najlepšim umotvorom todobne literature. Posebno je na fin način obdelan družinski motiv: mož, žena in dete.
Prvo dejanje se dolgaja v kitajski javni hiši.— v čajnici, kamor se je komaj 16-letna Haitang morala podati vsled očetove smrti. V to hišo zaideta princ Pao in mandarin Ma. Oba se zaljubita v še nedolžno dekletce; Ma jo odkupi in .odpelje na svoj dom, kjer ima ženo Yu-pei. Hai-tanga postane Ma-ova žena drugega reda (na Kitajskem ima moški laliko več zakonitih žen) ter mu rodi dečka. Prva žena zasovraži Haitango in zasnuje zaroto. Zastrupi svojega moža in obdolži u-mora nedolžno Hajtango. V tretjem dejanju vidimo obe ženski pred sodnim stolom. Že vnaprej je jasno, da bo Haitang obsojena, ker so sodnik in vse priče podkupljene od prve žene Yu-pei. (Odlično je tu Klabund pravljično karikiral sodne razmere na Kitajskem, kjer pravičnost ni bpgve kako v čislih.) V poslednjem dejanju smo v cesarski palači, kjer sc pred cesarjem (prej princem) Paom izkaže Haitangina nedolžnost. In cesar, ki je, kot se izkaže —* oče Haitanginega otroka, poroči Haitango.
»Krog s kredo« je eno najlepših oder-skih del zadnjega časa in ni čuda, če je doseglo povsod izredno lep uspeli.
Pri nas igra glavno vlogo gdč. Kraljeva, dalje' nastopijo v večjih vlogah gdč. Starčeva, Dragutinovičeva in gg. Blaž, Da-neš, Kovič P., Grom, Rasberger, Gorinšek, Tovornik itd.
Dalje nastopi ves zbor, Statisti. Vsega skupaj sodeluje preko 40 oseb. Nove dekoracije je izvršil po načrtu režiserja gled. mojster Bori k, razsvetljava je v rokah g. Kežmana, slikal je g. Horvat, kostume je izdelala gdč. Neratova. Režira nadrežiser g. Jože Kovič.
Mariborski in dnevni drohii
lelenjad na Pohorju
Že nekaj kit opazujejo lovci v vzhodnih delih našega Pohorja sledove, ki po vseli znakih kažejo na jelene. Čuje se od več strani, da so ljudje opazovali posamezne jelene, košute, ali celo družino jelena, košute in teleta na raznih točkah Pohorja, slednjič v okolici Zg. Radelce in Rogle. 2a-libog je pa znanih nekaj slučajev, da so nazovjlovci ob prvem srečanju pokončali enega ali drugega zastopnika te plemenite in dragoceno divjačine, ki je bil že v starih časih prava dika naših pohorskih gozdov.
Kakor se poroča iz zanesljivega vira, jc neki poklicni lovec okoli 10. novembra opazoval peteroglavo čredo jelenjadi v slivniškem lovišču. Nujno potrebno bi bilo, da se ta jelenjad brez pogojno ščiti in ne strelja, saj je znano, da predstavlja vsak posamezni komad ogromno razplodno vrednost.
Po oblastni uredbi z dne 22. julija 1929 je siccr odstrel jelnov in jelenčkov najstrožje prepovedan, žal pa, da so slične prepovedi za »tudilovce« mnogokrat le na papirju in je gotovo, da ti gospodje nimajo dovolj potrebne discipline, uvidevnosti in vesti, da bi pravilno ocenili pomen take prepovedi v konkretnem slučaju in brezpogojno in solidarno varovali to lepo, že dvojno družino jelenov na Pohorju. Pozivamo vse lovske kroge, da ne streljajo te divjačine ter jih čuvajo kot redko dragocenost, slov. lovskemu društvu in oblastvoni pa priporočamo. da store vse korake, da se jelenjad na Pohorju zaščiti in ohrani. —
Poizkus! z nouo narkozo u (Tiariboru
Te dni se je mudil v Mariboru znanstveni zastopnik koncerna I. G. Farben-industrie (»Bayer-Meister Lucius«) g. dr. Trauner, ki je na vabilo g. primarija dr. Černiča demonstriral na kirurgičnem oddelku splošne bolnice .narkozo z Averti-nom. Ta najnovejši izum si je v kratkem času osvojil vse svetovne klinike, ker nudi bolniku in operaterju vse prednosti, katere se pričakujejo od idealne narkoze.
Narkoz; se izvrši potom klizme, bolnik brez motenj normalno zaspi, in ko se prebudi kakor iz globokega spanja, je vse pri kraju brez posledic. Narkoza je pri upoštevanju vseh predpisov popolnoma neškodljiva in se lahko izvrši pri vseh operacijah in pri vsakem bolniku ne glede na starost.
Vsled lepih uspehov na kirurgičnem oddelku, kjer je gosp. primarij izvršil več težkih, deloma samo s to narkozo mogo* čili operacij, se je odločil tudi gosp. primarij dr. Benčan, da vpelje to narkozo na ženskem oddelku in so se prvi poskusi sijajno obnesli.
Vsi gospodje zdravnki, ki so bili prisotni, so se jako.pohvalo izrazili in s tem, da jc g. dr. Trauer praktično prikazal vse podrobnosti, je podana možnost, da se tudi
v	Mariboru izkoristi ta dragocena pridobitev na polju narkoze in gotovo najbolj veseli bodo bolniki, za katere predvsem je Avertin neprecenljive vrednosti.—
Nočni požar v mariboru
Okrog polnoči, ko sc zapirajo gostilne, jc vedno budna zvonarka gospa Wcissova naznanila s štirimi votlo donečimi udarci na veliki zvon, da je sredi Maribora požar. Ne samo pozni pasantii ampak tudi oni, ki so že sladko zadremali ali pa se odpravljali k počitku, — vse je planilo s hiš proti velikemu žaru v smeri Vetrinjske ulice. V ta vrvež sc je oglasil kmalu gasilski rog mariborskih gasilcev, ki so z velikim elanom, pod vodstvom kapetana .Ivana Vollerja, naskočili požarni objekt: hišo veleposestnika Naska, v ozadju vrta kavarne »Bristol« v Vetrinjski ulici. Čim je gasilska četa stopila v akcijo in so med tem še prispela sosedna gasilska društva iz Studencev in Pobrežja, je ogenj.k sreči pojenjal in bil no daljšem trudu tudi udušen. S tem je bila radi skrajno nevarnega. položaja pogorišča, sredi, kompleksa starih hiš in v neposredni bližini Scherbaumovega paromlina — preprečena velika nesreča. K sreči je pihal le lahen veter, ki je metal iskre na dvorišče Scherbaumovega objekta. Kako jc ogenj nastal, sc trenutno še ni dalo ugotoviti. Obstojita dve domnevi: Ali je nastal kratek stik, ali pa sc je vsled prezakurjenosti vnel dimnik. Pri reševalnih delih sta sc ponesrečila dva gasilca: 34letni Franjo Ivančič iz Pobrežja, ki'se je'ranil na prstih leve roke precej občutno in Bruno Bernhard, katerega je udarila zidna opeka v levo sence.
Škoda se ceni na 35.000 Din. Za red na pogorišču je skrbela od polnoči do prvih predpoldanskih ur naša policija.
Zabcležbe vredno jc.,. da sc je včeraj dopoldne vršila na poslopju Narodnega gledališča letna sklepna vaja mariborskega prostovoljnega gasilskega društva. Slučaj pa je hotel, da so sc morali gasilci po 12 urah izkazati v zelo težki nalogi, katero so častno rešili: —
Uradne ure za stranke pri katastrskih upravah.
Finančna direkcija v Ljubljani razglaša, da poslujejo katastrske uprave njenega področja, ki sp preobložene s termini-ranlm pisarniškim delom, od 9. decembra dalje za .stranke dnevno izvzemši nedelje in nraznike, suino od 9. do 12. ure.
Osebna vest.
Šef bivše liir.riborske oblastne inšpekcije dela, g. inž. Ivo Šorli, je premeščen v Novi Sad. Vprašanje obstoja mariborske inšpekcije dela še ni rešeno. Z ozi-, rom na zelo razvito industrijo v Mariboru in okolici, zlasti pa še iz nacijonalnili vidikov, pa bi bilo vsekakor želeti, d3 dobi Maribor zopet svojo inšpekcijo dela. Zdravstveno stanje v Mariboru.
Od 1. do 7. decembra sta bila prijavljena mariborskemu mestnemu fizikatn samo 2 slučaja obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po 1 slučaj škrlatinke davice. —
Ljudska univerza. (Apolo-kino).
Kot »Večer domače glasbe« je naslon ljen kitarski in citraški koncert, katerega priredi v petek, 13. t. m. profesor na graškem konzervatoriju F. Riedinger v zvezi z g. Ornsteia. Koncert te vrs;e je za nas nekaj novega in ima v prvi vrsti namen, dati pobudo k intenzivnejši gojitvi plemenite domače glasbe. Vspored se na to ozira in nam hoče pokazati najrazličnejšo iiporabo obeli instrumentov kot solo-instrumente in v raznih zvezali. Vseboval bo tudi slovenske komade. G. Riedinger poučuje na graškem konzervato* riju igranje- na kitari in je ravnokar ab* solviral uspešno koncertno turnejo. Jam' či sc nam torej posebni umetniški užitek. Predprodaja vstopnic pri gospej Brišnik in g. Hoferju. —	"i	.	.
Zahvala.
Prisrčno sc zahvaljujemo vsem, ki so nas ob priliki Miklavževega večera z delom in darovi podprli .in doprinesli k lepemu uspehu naše prireditve. Pivovarni »Unifin«. izrekamo najlepŠ° zahvalo za brezplačno uporabo dvorane s kurjavo in razsvetljavo, upra-
vi	Narodnega gledališča za postavitev odra, tvrdki Foto-Maycr pa za efektno razsvetljavo z. reflektorjem, ki nam jo je stavila brezplačno na razpolago. Iskreno se zahvaljujemo za lepe ra-jalne nastope vodstvom dekliških ljudskih šol I. in II. in g. B. Siege ter vsem ostalim sodelujočim. Prisrčno zahvalo pa naj sprejmejo tudi vse naše tvrdke, ki so prispevale k bufeto in gospe, ki so prispevale pecivo. Cisti dobiček v prid ferijalne kolonije na Pohorju bo znašal 5000 Din. — Mari' borsko slov. žensko društvo. —
Ali ste že poslali 20 Din za Planin**« koledar 1930?
Dobi sc pri Br. Rotter, Maribor, Krekova ul. 5.	t
Avtomobilisti.
V	torek, 10. t. m. ob 8.30 zvečer v restavraciji Halbvvidl (mala dvorana) br plačno predavanje o pravilnem ma^mj*1 motornih voziL —	3**
V	Mariboru, dne 9. aTT. 193P-	MartforMft	V	1!	C	f	P	M	T	K	Tnfr«
■————min IMIII—	—HM—■
Stom S
Huseinov pravljični zaklad
ZA DVA TISOČ MILIJONOV ZLATA POKOPANEGA V PUŠČAVI.
Sedaj že 80 let stari bivši arabski kralj Husein je bil že v mladosti silno lakomen, obenem pa tudi strašen skopuh. Kot šerit v Meki in Medini je upravljal brez vsake kontrole premoženje teh velikih muslimanskih svetišč. Svoječasno se je celo zatrjevalo, da je skupno z roparskimi beduini iz puščave, ki so napadali in ropali k grobu Mohameda potujoče romarje, delil plen. V neprestanem strahu, da bi mu mog».l kdo zlati zaklad, ki ga je polagoma nakopičil, kedaj izropati, ga je zakopal nekie v puščavi.
Ko je Husein med vojno postal kralj Hedžasa, je pobiral od naroda ogromne davke, plačeval ni niti uradnikov niti oficirjev, zmanjšal izdatke, kjer je le mogel, z dohodki pa povečaval svoje bogastvo. In ko ga je končno Ibn Saud pognal s prestola, je le z največjo težavo pobegnil na otok Ciper, kjer je pričel potem, kakor znano, trgovino z limonami in prišel kaj kmalu v konkurz.
Pri svojem begu iz Hedžasa ni imel
Dragoceni plašč u ruskem samostanu
Približno dve uri od Moskve leži nekdaj znameniti samostan Troickije Sergejevo. Sovjetska 'vlada pa je tudi ta samostan, kakor že mnogo drugih, izpreme-nila v muzej in napravila velikanske samostanske zaklade dostopne za javen ogled.
Zakladi tega samostana so naravnost ogromni, kajti njegovi menihi so sprejemali dolga stoletja bogate darove iz vseh delov nekdaj močnega ruskega carstva. Na samostanskem pokopališču so se dali posebno radi pokopati plemenitaši, tako da so cene za grobove rastle v neizmernost.
Od vseh darov pa je nedvomno najbolj redek iii najbolj znamenit svečeniški plašč kneza Galicina. Plašč je sešit iz same sveti ozelene svile in ga je napravila Galicinova soproga osebno. Na robih je vse polno dragocenih perzijskih okraskov. Dolgo časa se je mislilo, da je to navaden perzijski vzorec, dokler niso lepega dne odkrili na njem perzijski napis. Ko so ga razvozljali, so videli, da je to pesem slavnega perzijskega pesnika Hafisa, v kateri opeva lepote ženskega telesa.
Menihi samostana Troickije Sergejevo teh verzov niso poznali, sicer bi gotovo plašč prekleli ali pa celo uničili kot skušnjavo hudiča, ki jih je nameraval spraviti v svoje kremplje. Razvila pa bi se hiorda tudi legenda, ki naj bi opozarjala nedolžna srca, kako izrednih potov in sredstev se poslužejeta pohujšanje in skušnjava.
Zakladnica francoske banke
/rancoska državna banka je zgradila podzemeljsko zakladnico, ki je varna Proti vsakemu vlomu in celo proti naskokom sovražnih sil. Najmodernejše teh nične pridobitve so bile pri gradbi izkoriščene. Zakladnico je tri leta neprestano Sradilo 1500 oseb. Celica, v kateri bo hranjena zlata zaloga v vrednosti nad pet milijard zlatih frankov, je 60 m pod zemljo. Od zunanjega sveta jo deli 12 m visoka plast vode in je izolirana z zidom, debelim 15 m. Ventilacijski sistem najmodernejše konstrukcije oskrbuje ogromno klet s svežim zrakom. V slučaju vojne ali revolucije se zakladnica lahko zavaruje še s 1000 možmi posadke, ki so Povsem zavarovani proti učinkom granat in strupenih plinov. Tudi v primeru, da bi sovražnik banko popolnoma porušil, bi zakladnica in njeno bogastvo ostalo nedotaknjeno. Vse možnosti so predvidene. Za branitelje so pripravljene spalnice, čitalnice in kuhinja. V zakladnico vodijo električna dvigala, v jeklenih stolih z oklopnimi vrati, ki se lahko odpi-mjo in zapirajo le s pomočjo posebnih •tektričnih naprav. V primeru nevarno-« se lahko v rove liftov spusti voda.
ene so iz jekla in betona, debele 6 me-
°v. Ako bi sovražniku vendar uspelo, Še PrIPe samih tresorjev, preostajajo ga u ° sredstva za obrambo ogromne-gastva. *°da o načinu in poslednjih
prilike, da bi vzel svoje zaklade s seboj. Sedanji kralj Ibn Saud je z več tisoč vojaki dolge mesece kopal na raznih krajih puščave, vendar zaman. Zlatih Huseinovih zakladov ni mogel najti in so še vedno skriti. Huseinovi otroci, iraški kralj Feysal, Abdulah, transjordanski kralj in Ali, bivši kralj Hedžasa, so že ponovno, zaman skušali zvedeti od svojega očeta skrivnost zakopan ra zaklada. Husein jim je vedno odgovoril: ;>Nikar naj vas ne skrbi moje zdravje, kajti jaz sem še s.ež in zdrav kakor mladenič in se bom v kratkem cc'j zopet poročil in sicer s svojo - tajnico. Naš rod se je že od nekdaj odlikoval po visoki starosti.«
Pripovedke o Huseinovem zlatem zakladu postajajo tako vedno bolj fantastične. V^a Arabija jih je že polna in mar si!;:.teri ubogi beduin si želi, da bi mu lepega dne usoda naklonila, da bi našel Huseinovo neizmerno bogastvo, ki je skrito . puščavi.
sredstvih graditelji ne povedo ničesar. Njih učinek je tajnost le nekaterih oseb na visokih mestih.
Pajek in muha
Studii živalske psihologije se peča tudi z živalmi nižje vrste. In ravno na tem področju odkrivajo znanstveniki nepričakovana dejstva, kajti živalska psiha se bistveno razlikuje od duševnega življenja človeka, čestokrat pa temelji na povsem različnih in tudi nasprotujočih si osnovah. Ako opazujemo pajka, ki pohiti iz svojega kotička, da ujame muho, ki se je zapletla v mrežo, se nam dozdeva, da. pajka sili k njegovemu postopanju dejstvo, da se je zapletel v mrežo dragocen plen. Toda proučevalec živalske psihologije, sloviti Volkel, je ugotovil, da je postopek pajka docela enak tudi v primeru, kadar se mu zaziblje mreža s kakršnimkoli predmetom. Volkel je ugotovil tudi nekaj drugega: ko je muho pajku popolnoma približal, a se z njo ni dotaknil mreže, se pajek za muho ni niti zmenil. Kakor hitro pa je muha zabrenčala, je pajek celo pobegnil. Na podlagi sličnih opazovanj je Volkel ugotovil, da pajek vobče nima nikake predstave o muhi kot živalci, temveč da izziva v pajku reakcijo zgolj vibriranje mreže. Glavno čutilo pajka je torej tip.
Požar u premogovniku
V	Pennsylvaniji gori neki premogovnik že sedemnajst let. Podjetniki so pod-vzeli vse mogoče in se poslužili vseh razpoložljivih sredstev, da bi rešili pred uničenjem dragoceno kurivo. . Po mnenju strokovnjakov bi se ogenj moral pogasiti že davno sam od sebe, toda na doslej nepojasnjen način dobivajo plasti premoga svež zrak, ki omogoča izgorevanje. W. S. Nutshinson je vršil preizkuse in ugotovil, da izločajo zrak kamenine v nižjih plasteh pri nizkem barorne-terskem tlaku. Ako bi se zamašilo rove, bi pač zrak ne mogel do pogorišč skozi rove, vendar bi goreči premog dobival zrak skozi zemeljske plasti. Poizkusili so gasiti z vodo, toda vsled silne vročine se je voda pretvorila v paro. Glavni razlog večnega ognja je dejstvo, da je za vnetje premoga v rovih potrebna zelo visoka temperatura, ki je takorekoč permanentna, ker pač vročina ne more na plan, zadostujejo pač samo neznatne količine zraka, ki omogočajo feujc. Podjetniki so izgubili poslednjo nado na rešitev ogrom n;h yb’ ' - dobrega "--»ega premoga.
Strogi strežaj v beznici
Službujočega strežaja v blaznici je zbu dili ob 3. ponoči močno zvenenje pri hišnih vratih. Med njim in došlecem se je razvil sledeči razgovor skozi zaprta vrata.
»Kaj pa hočete tu?«
»Da bi me sprejeli v umobolnico.«
»In radi tega prihajate ob treh ponoči? Ali ste znoreli?«
In strežaj se je takoj odstranil in šel zopet spat*
Napoleonouo prazno-uerje
Veliki ljudje imajo često tudi velike slabosti. Celo Napoleon je imel to slabost, da je bil praznoveren človek. Bil je prepričan, da more videti vnaprej svojo bodočnost in je veroval, da je lahko tako dolgo miren, dokler bo sijala njegova zvezda na morju. Pojava te zvezde na nebu je pomenila srečo, imena, ki so začenjala s črko M, pa so pomenila zanj nesrečo.
Ko je bil še konzul, je izročil nekoč poveljniku neke vojne ladje brzojavko. Bilo je popoldne. Ladja je bila še vedno v luki. Napoleon pokliče poveljnika in ga vpra ša: zakaj ni izvršil njegovega ukaza. Ta je odgovoril: »Angleži bombardirajo luko. Počakati hočem noči, da jim uidem. Ne bojim se niti zase niti za varnost svoje ladje, skrbeti za moram, da izročim brzojavko, kamor je namenjena.« Napoleon pa je mirno poslušal, nato pa rekel: »Vozite mirno. Brzojavki se ne bo nič zgodilo. Spremljala in vodila vas bo moja zvezda.«
*	* *
Po zmagi pri Jeni, je sprejel Napoleon v avdijenci nemškega pesnika Wielanda. Med razgovorom ga je nenadoma vprašal: »Ali so vam znane sanje Friderika Velikega?« — »Da«, je odgovoril Wie-land. — »In kaj pravite k temu?« je rekel Napoleon. — »Sanje so podobne resnici,« je odgovoril pesnik.
Friderik Veliki je imel na dan Napoleonovega rojstva sledeče sanje: Videl je na nebu zvezdo, svojo zvezdo. Naenkrat se je pojavila druga, ki je zatemnela njegovo. Obe zvezdi sta potem trčili skupaj in Friderikova je izginila. Vendar pa sc je kmalu vnovič pojavila in med obema se je razvila borba, ki je končala z zmago Friderikove zvezde; ki je potem svetila še močnejše kakor prej. Napoleon je veroval v prvi del sanj, drugi del pa se mu je zdel nesmiseln.
*	* *
Kakor mu je zvezda prinašala srečo, pa je bila začetnica M za njega nesreča. In razne okolnosti so Napoleona še utrdile v tem njegovem praznoverju. Maršal Moreau in Murat sta ga izdala. V Moskvi je pričela Napoleonova slava padati. Motičr in Marmont sta bila onadva maršala, ki sta prva izročila Pariz Napoleonovim nasprotnikom. Tudi pri porazu Napoleona pri Waterloo je igrala črka M vlogo. Kraj, kjer je on stal med bitko, se je namreč zval Mont Saint Jean. Celo zmaga pri Marengu Napoleonu ni mogla odstraniti njegovega strahu pred črko M.
V	tej bitkj je namreč zgubil generala Daissaixa, temu je bila zopet kriva črka M.
Druga ženitev z Marijo Luizo je še povečala Napoleonovo praznoverje, ki ga je spremljalo vse življenje. Pred.njim je trepetala vsa Evropa, on je odstavljal in nastavljal kralje, a s svojo praznovernostjo nikakor ni mogel obračunati. Bilo je pač močnejše od velikega Karzičana.
Pobožni morilec
Porotno sodišče v Beauvaisu na Francoskem je cbeodilo .o dni SOletnega mesarja P?~’err na dosmrtno prisilno delo, ker je umoril svojo ženo. Parlemont je pustil truplo svoje žene po umoru še dva meseca v svojem stanovanju. Vsak dan je prišel k svoji mrtvi ženi ter položil na truplo sveže cvetke, nakar je šel v sosedno sobo spat. Truplo je našel šele njegov sin, ki je prišel nekega dne vprašat, kaj je z materjo, da ne pride več k njemu na obisk.
Hajuečja knjižnica čel o suetouni uojni
Amerika ima doslej največjo knjižnico del o svetovni vojni. Amerika je že leta 1919. stavila za zbirko na razpolago 50 tisoč dolarjev, vsota pa je kasneje s privatnimi podporami znatno narastla. V vse kulturne države so bile razposlane veččlanske komisije, ki so zbirale vsa dela, razprave, brošure in celo rokopise o svetovni vojni, ter poslale ves materija! Stanfordski univerzi v Kaliforniji. Knjižnica nosi ime predsednika Hooverja in je doslej največja na svetu. Knjižničarji je doslej še niso utegnili urediti.
Šport
Usem zimskošportnim klubom
Jugoslavenski zimskošportni savez v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 26. novembra odobril osnovanje mariborskega zimsko-sportskega podsaveza z delokrogom tkzv. mariborskega okrožja.
Pripravljalni odbor za ustaovitev tega podsaveza, ki se je osnoval iz dosedaj priglašenih zimskosportskih odsekov oz. klu bov, je na svoji seji dne 3. t. m. sklenil, da se bo vršil ustanovni občni zbor dne
12.	t. m. ob 21. (9. uri) zvečer v restav« raciji hotela Zamorc v Mariboru, Gosposka ulica. Dnevni red za ustanovni občni zbor mariborskega zimskosp. podsaveza je sledeči: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora. 3. Izvolitev verifikacijskega odbora ter overovljenje pooblastil. 4. Pravila. 5. Volitev predsednik -, odbora, nadzornega odbora in delegata za JZSS. 6. Prireditve v tekoči zimski sezoni. 7. Slučajnosti C' ' ine smučke tekme). Vsak od-se‘ oz. klub pošlje po dva delegata s predpisano polnomočjo, od katerih ima eden pravico glasovanja.
Občni zbor se bo vršil ob vsakem številu delegatov. Navzoč bo tudi delegat iz Ljubljane.
MaribortRapid Ul (0:0).
Včerajšnja nogometna tekma je zopet pokazala, kako nujno je potrebno, da vodi tako važno tekmo dober sodnik, ki u-živa zaupanje igralcev in publike. Gospod Bizjak je včeraj sodil sicer strogo objektivno, del publike pa je na vsak način skušal s kričanjem in psovanjem doseči, da sodnika spravi iz ravnotežja.
Tekma sama ni nudila one igre, ki smo jih bili navajeni iz prejšnjih časoV. Posebno v prvem polčasu se je videlo,,da so moštva brez traininga. V prvem polčasu je bil »Rapid« boljši, v drugem pa Maribor. Izid tekme je popolnoma pravilen in odgovarja poteku igre.	•
Apeliramo na merodajne faktorje, da v bodoče preprečijo, da publika z medklici moti sodnika, in da razgrajače odstranijo.
SK Železničar:SK Ilirija 8:2 (3:1).
Železničarji so včeraj gostovali v Ljubljani proti prvaku ljubljanskega o-krožja in so bili hudo poraženi. Sodeč po zadnjih rezultatih, se je pričakovalo, da bodo naši Železničarji boljše odrezali. V interesu mariborskega športa bi bilo, da se pošlje v Ljubljano kompletno moštvo.
Službeno iz MO.
Današnja odborova seja odpade radi odsotnosti predsednika in se vrši prihodnja seja v sredo dne 11. t. m. Ob 19. v kavarni Bristol. Tainik.
Inozemski šport:
Praha: Slavia:Ferenczvaroš 3:0, Viktorja Žiškov:Sparta 4:1, DFC:Bohemia 2:2.
Gradec: GAK:Kapfenberg 5:1 (2:1); Kaster & Ohler:Hakoah 0:0.
Dunaj: Admira:Rapid 4:3; Nicholson: Herda 4:4; Sportklub:Linz - AC: 7:2.
Marseille: Austria (Dunaj) :Jpžna Francija 10:3.
Budimpešta: Hungaria:Nemzeti 3:0, Uj-pest:Baranya 4:3.
Zagreb: Hašk:Gradjanski 0:0 (0:0); Concordia :Želczničar 5:2 (Dl), Sokol: Šparta 1:1 (1:1); Viktoria:Cfoatia 1:1 (0:1).
Beograd: BSK : Soko 4:2 (3:0).
Clemenceau in Tardieu
Ko je bil pokojni veliki francoski državnik Clemencau ministrski predsednik, je bil sedanji ministrski predsenik Tardieu njegov trgovinski minister. Nekoč je nekdo »tigru« pripovedoval, da ima Tardieu zelo zanimive ideje o novi organizaciji neke institucije ...
Clemenceau je vzel takoj slušalo v roke in je poklical svojega trgovinskega ministra:
»Ali je res, da imate nove ideje.«
»Ideje? Kakšne? Kako? Kje pa ste to zvedeli?« je odvrnil Tardieu močno začuden.
In Clemenceau je vzkliknil nato zmagoslavno: »Seveda! Saj se mi je takoj zdelo, da vas obrekujejo!«
Wa V P C E 1? N T K T«Tw'
V Mari b' o r u, flne 9. XII. 1929.
Miha«! Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 285
»Le pojdi!« je rekel Roland. »Čakal te bom.«
Skalabrino je planil na prosto.
Roland je pustil vrata priprta.
Ugasnil je sveči, ki sta goreli v pritlični sobani.
Nato je sedel v naslanjač.
Čakal je v temi in premišljal.
Na kaj je mislil v tem trenotku, ko je tvegal življenje s toliko neskrbnostjo, ali bolje rečeno, predrznostjo, ki je živo razodevala njegovo hrepenenje po smrti.
Na Džennara, ki ga je bil ukrotil, pregledal ga do dna in bi hotel videti zdaj še njegovo pravo, skrivno mišljenje?
Ali na tiste, ki so že podlegli, zapleteni v delo njegovega maščevanja?
Ali je gledal prikazni Ivana de Medičis. San-driga, Bemba, Grimanija, Imperije — vseh teh mrtvih, ležečih na cesti, ki je korakal po njej?
Ali je mislil na žalostni, ganljivi konec male Bianke ali na udanost uboge Juane?
Ali se je njegova misel obračala k onim, ki še niso bili zapadli njegovi osveti?
K Dandolu... Foskariju... Altieriju?...
Ali je morebiti v obupu svoje ljubezni obujal spomin na Leonoro, ki je od davnega dne njiju prvega srečanja pa do danes ni nehal ljubiti?
Kdo ve?
Morda se mu je prikazovalo lastno življenje v tem trenotku z neizprosno jasnostjo zadnje ure ...
Smehljajoča se brezskrbna mladost..., ljubezen ..., večer tiste proklete zaroke..., aretacija..., leta trpljenja na dnu temnic...?
Nato beg..., vrsta ukrepov in protiukrepov, organizacija in oživotvorenje vesoljnega, obširnega načrta njegove osvete...
Naenkrat pa se je priplazila v temno sobo človeška senca in Skalabrino je zamrmral poleg njega:
»Ze gredo!«
»Koliko jih je?« je vprašal Roland.
»Štirje so.«
»Ali si spoznal me'd njimi Gvida Džennara?«
»Ne; sploh se mi vidi, da ti možje niso navadni beriči.«
»Kaj hočeš reči?«
»Zdeli so se mi podobni častnikom, ka’dar gredo na vojsko.«
Roland je pomolčal.
Skalabrinova novica ga je bila osupnila.
»Morda pa ne greHo semkaj?« ie zamrmral.
Ta hip pa je začul, kako škriplje pesek na vrtu pod plazečimi se koraki.
Naglo je šepnil tovarišu par besed na uho; Skalabrino je odgovoril:
»Dobro, razumem...«
Nato sta se postavila na vsako stran vrat in mirno čakala, kaj bo. Skalabrino je bil zagrabil težak hrastov stolec, ki je tvoril V njegovi roki strašno orožje.
Roland pa je z največjim mirom izdrl bodalo.
Prišleci so bili Altieri in njegovi štirje pomočniki.
Odhajaje iz palače talnega kapitana, so se 'dali peljati z gondolo do Olivolskega otoka.
»Vraga,« je dejal Kastručio, »ta satanski Kan-diano je res sam, kakor se vidi; en sam izmed nas bi zadoščal«.
Altieri je nestrpno zmignil z rameni:
»Divjačina je preveč dragocena, da bi jo smeli izpostaviti nevarnosti, da nam uide. Hiša je prostorna, in videl boš. četvero nas ni odveč.«
»Da. ali nihče izmed nas ne pozna te hiše.«
»Jaz jo poznam, in to mi zadošča. Moj bojni načrt je ta-le: Ko stopimo na vrt, vsi v hišo. V pritličju je dvoje velikih soban, izmed katerih je ena služila za obednico. Iz te sobane vodijo stopnice navzgor. Tja moramo torej prodreti, in to kolikor mogoče brez hrupa.«
»Brez hrupa bo težka reč.«
»Saj imam ključ s seboj,« je dejal Altieri hladno. »Bili so časi, ko sem bil gospodar v tej hiši«.
Altieri je izgovoril te besede z glasom, drhtečim od srda.
In njegovi prijatelji so se spomnili, da je bila hiša, kamor gredo, bivališče Dandola in Leonore, žene njihovega kanitana in da je bila Leonora zaročenka Rolanda Kandiana.
Razumeli so, da ne služijo zgolj svoji zaroti.
' Toda bili so udani.
In bili so vojaki, šli so za svojim poveljnikom, in kakor pri vsakem vojaku, je bil zadnji zaključek njihovih misli:
»Ukaz je ukaz. Jaz marširam.«
Altieri je odprl vrata, ki so vodila na vrt, opreznih korakov so se napotili proti hiši.
Znotraj je bilo vse temno in tiho.
»Zares je sam,« je dejal Altieri sam pri sebi. »Drugače bi nas bili že opazili in napadli.«
Nato mu je šinilo po glavi:
»Kdo ve. če je še tu! Morda se je Džennaro zmotil!...«
Nato je odprl naglo, skoraj brez opreznosti.
Kakor vrtna vrata, so bila tudi ta nezaklenjena.
»Na levo,« je šepnil Altieri.
KastruČio je vstopil prvi. za njim Gibcrto.
Vsak je stikal v roki bodalo.
Za njim je vstopil Romani.
Altieri je medtem zapiral vrata, misleč si:
»Gotovo ga ni doma: prelahko smo prišli v
hiš'0. Roland bi se bil zabarikadiral...«
Kakor jima je priporočil generalni kapitan, sta zavila Kastručio in Giberto na levo. Kastručio je z iztegnjeno roko otipal vrata, ki so vodila v obednico.
Bila so le priprta in so se odprla ob prvem pritisku.
Moža sta vstopila.
Kastručio je zamrmral:
»Treba bo prižgati svečo.«
Ta hip pa je dvoje smrtnih krikov raztrgalo noč in molk.
Gilberto je padel kakor klada; Skalabrinov stolec mu je bil zdrobil črepinjo.
Istočasno se je zgrudil tudi Kastručio: Rolandovo bodalo se mu je bilo zadrlo v levo pleče.
Altieri in Romani sta obstala, vsa trda od strahu in presenečenja.
Vrata obednice so se odprla nastežaj. Skalabrino je odprl slepico, ki jo je imel pri sebi, in njena luč je oblila Altierija.
Ta je zarenčal kakor zver. ki ve, da ji gre za kožo. In že se je dvignil Skalabrinov stolec nad njegovo glavo... Vse to je trajalo*le par sekund.
T oda Roland je planil vmes in prijel orjaka za roko...
»Pusti ga!« je kriknil, »ta človek je moj!«
In Altieri, ki ni vztrepetal nred strašnim udarcem. ki mu je bil namenjen, je vztrepetal, ko je slišal te besede.
Romani je vrgel bodalo stran, rekoč:
»Udam se radovoljno.«
Roland se je umaknil zadenski v obednico, neprestano upiraje oči v Altierija.
»Pojdite sem,« je dejal s hripavim, raztrganini glasom, ki je bil podoben na pol rohnenju, na pol ihtenju.
Altieri, kakor bi bil hipnotiziran, ga je nehote ubogal, stiskaje v roki držaj bodala.
Romanija je Skalabrino zaklenil v sosednjo sobo.
Ko je Altieri vstopil, je Roland zaprl vrata.
S Skalabrinovo slepico je prižgal obedve sveči.
Nato se je obrnil k tovarišu:
»Pusti naju sama!...«
»Gospod...«
»Pusti naju sama, pravim. In karkoli slišiš, ne hodi noter, razen, če te pokličem.«
Skalabrino je odšel.
Altieri je sedel v naslonjač in prekrižal roke.
Na tleh sta ležala Kastručio in Giberto brez življenja.
Roland se je obrnil k Altieriju.
Njegov obraz, pred par trenotki še ves spačen, se je bil pokril z gnevno mirnostjo.
Vprašal je:
»Prišli ste me umorit?«
Mali
2«nftv«, doptoovM]« in ogln-*i trgovskega reklamnega znakaja: vaaka beseda 50 p, aejmanJH cneaek Din tO’—
Prazna soba za pisarno,
prostorna in zračna v bližini glavnega kolodvora se išče. Pismene ponudbe s ceno na upravo »Večernika« pod »Soba za pisarno«.	3205
Nepremočljive gojzerje
dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.	3091
Sprejmem dva gospoda
na hrano in stanovanje. Pobreška c. 11. Mavdalenski trg.	3191
Sobo srednje velikosti,
I. nadstropje, novo slikano, električna luč, oddam eni osebi prazno ali opremljeno. Stritarjeva ulica 5. —	3180
Edison Bell Penkala d. d. Zagreb
Gramofoni
In
gramofonske plošče
znamke Edison Bell Penkala,
HIs Masters Volče
Columbia	2157
Dve močni postelji
z žičnim vložkom na prodaj, Trstenjakova ulica 2, Melje, pritličje, desno.
3309
Gramofon in 7 novih plošč
poceni za oddati. Magdalenska 33 T.
3208
Gramoz za cesto več sto metrov poceni na prodaj. Maribor, Smetanova ulica.	3181
Mehanična delavnica
.za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
3010
Zavese, mrežaste In klekljane Sipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Clril-Metodova 12, desno.	483
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, spori Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni pr daja: Pletarna AL Vezjak, Maribc Vetrinjska ulica 17.	231!
Tudi na dolgoročna odplačila na obroke! Zahtevajte brezplačne cenike 1
Samoprodaja: •
Jos. Martini
Maribor
Gosposka ulica 18
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
■*
'• V F • *’•
Zahvala
Za vse Izraze prisrčnega sočustvovanja oh prebridki Izgubi mojega soproga, oziroma brata, strica, svaka, gospoda
Josipa Lasbacherja
šolskega upravitelja v pokoju,
se iskreno zahvaljujem. Posebno zalivalo pa izrekam čč. duhovščini, zdravniku dr. Zorecu, gg. govornikom, županu G o r i š e k u, župniku P š u n d r u, obl. šolskemu nadzorniku p. Senkoviču, preds. sres- učit. društva V a v d j, zaston. N. J. N. šol. uprav. Hrenu, domačemu učit zboru in šol. mladini, stanovskim tovarišem, pevcem, njegovim nekdanjim učencem, gasilnemu društvu, vsem darovalcem cvetja in vencev ter sploh vsem, ki so mojega nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti.	320o
ANTONIJA LASBACHER.
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. <L predstav Stanko Detela v Mariboru.