Naročnina mesečno 0 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi «16/111

Telefoni arednUKva: dnevna siniba MM — nočna 299«* 1*4 te sm
**»jn vmk dni sfctraj.
ponedeljka te dneva po praznika
ček. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Oholi srednje šole
Zopet je šolsko leto pri kraju in objavljajo ee že prvi rezultati iz srednjih šol. In spet se bodo mnogi prizadeti — dijaki in starši — zamislili, zakaj uspehi niso takšni, kot so jih gotovo želeli. Sledile bodo tožbe, očitki, izgovori ... Pa tudi širša javnost bo kritično motrila končne sadove enoletnega truda, kolikor bo o njih obveščena, pohvalila uspehe in grajala neuspehe. Ne bo tedaj odveč nekaj splošnih napotkov, kako je treba to važno zadevo preeojati.
Navado« w rešuje ta problem prav preprosto: neuspehov trn krivi tisti, ki so bili pri stvari neposredno i»o'eleženi, to je učenci ali učitelji afi pa oboji. Profesorji zvale krivdo na dijake, dijaki ee i/^ovarjajo na profesorje — uprava verjame prviin, starši pa običajno drugim. Vendar pa tudi zadnja dva činitelja nista vedno brez krivde, le da se je ne marata zavedeti, češ, da nisita v šoli neposredno sodelovala.
Končno pridejo v poštev še splošne razmere, ki ueodno vplivajo na potek šolskega dela in ki sta jim zlasti dijak in profesor izročena na mi-
lost in nemilost in jih more spremeniti kvečjemu splošnost
Kar se tiče srednješolske mladine, v glav-
nem pač ni nič slabša, kot pred vojno. Posledice vojne so zabrisane in veli" šolo dokaj resno, precej je prav dobrih in res
vnetih učencev. Razlika je v tem, da je sedaj manj znano solidnih fantov s kmetov, učenci so doma bolj iz mest ali njihove bližine, so nekoliko mlajši in večkrat malo bolj razvajeni. Zraven pride še močan dotok deklet e svojimi posebnostmi, kar se tudi po svoje izraža pri uspehih.
Tisti, ki jim učenje ne gre od rok ali sploh ne diši, najdejo lahko delno opravičilo v tem, da je šolsko leto kaj kratko (komaj osem me-
secev), učnega gradiva pa obilo, saj so se predmeti razmahnili v širino in globino ter so ee nekdanjim pridružili še novi; že vsa ta obilica novih pojmov je za slabšega študenta trd oreh. Vrhutega je pouk nekam preveč intelektualističen in ima premalo stika z realnim življenjem: ozira se bolj na preteklost kot na prihodnost. Duh današnjega časa pa gre ravno za zunanje koristnim in tega duha v najrazličnejših odtenkih je med sodobno mladino nemalo. Saj jo tako močno vleče ne le športno gibanje, temveč tudi vsi mogoči drugi idejni tokovi, ki si Iaste premoč za bodočnost. Tako eganatrajo mnogi šolo za potrebno zlo pa študirajo neredno in brez pravega veselja: zato so poteip tudi redi slabi.
Profesorjem pač ni mogoče očitati, da bi ne vršili svojega težkega in delikatnega posla vestno in udano. Naj so že po svoji čijdi in značaju strožji ali milejši, je vendar vsak vesel, če lahko da dober red, neglede na to, da mora napram šolski oblasti pri več kot tretjini slabih ocen iz kakega predmeta to posebej obrazložiti. Res pa je na drugi strani, da imajo mnogi pri sedanjih pičlih prejemkih težke skrbi za obstanek in da se morajo baviti z različnim iz-venšolskim delom, če hočejo preskrbeti svojo družino, kar jim vzame mnogo energije: zato je razumljivo, da se ne morejo udejstvovati v šoli z onim veseljem in navdušenjem, kot bi se sicer. Ker je zlasti pri nas še vedno premalo učnih moči, so profesorji obloženi s prevelikim številom ur in gre tudi to na kvar njihovemu polnovrednemu delu. Zraven tega jim nedo-staja sredstev za nadaljnje spopolnjevanje v evoji stroki, za nabavo knjig, revij, za študijska potovanja itd. Če pa ne more učitelj korakati vzporedno z sočasnim razvojem stroke, ne more tudi učencem posredovati najnovejših pridobitev. Profesor bi moral poznati vrhn tega razvoj sodobnega življenja sploh, če naj uspešno vzgaja mladino. Kajti ni učenje poedinih predmetov, zlasti ne zgolj kakega specijalnega gradiva, edini in glavni cilj šole, temveč priprava za življenje. V tem oziru je že izobrazba bodočih profesorjev na univerzi kot zgolj uče-njakarska — pomanjkljiva. Tudi v psihološkem, pedagoškem in metodičnem pogledu bi morala biti njihova priprava na vseučilišču te-meljitejša. In dobro bi bilo, če bi se v 1. ali vsaj 2. letu filozofskega študija izvršila posebna izbira kandidatov glede pedagoških sposobnosti, zakaj po dovršeni fakulteti je za to pač že prepozno: komur ta dar ni prirojen, mu vs: pedagoški seminarji in poskusna leta nič ne pomagajo.
Starši odn. skrbniki ne smejo misliti, da so storili že vse, če so poslali otroka v šolo. Po krivem se potem, če otrok ne uspe, jeze nad šolo, nad strogostjo profesorjev, nad nepotrebnostjo raznih predmetov i. si. Srednja šola ni strokovna šola, temveč daje učencem splošno izobrazbo, jim uri duha, budi duševne sile, voljo do dela in čut za dolžnost. Vendar je njen vpliv časovno zelo omejen: večino dneva prebije učenec doma. Šola ne more doseči doeti, če ji ne pomaga dom. Če se starši nič ne brigajo, ali se učenec redno pripravlja za šolo, ali naredi vse naloge, ali dovolj ponavlja, ali se sam posebej zanima za kak predmet, temveč ga puste brez nadzora, da lenari, se potepa, zahaja v slabo družijo, potem niso storili svoje dolžnosti. Morali bi biti stalno v stiku s šolo, ee večkrat informirati o uspehih in vedenju svojega otroka, se posvetovati s profesorji, ne pa ga celo zagovarjati ali opravičevati, če ne vrši svojih obveznosti. Šola stori, kar more, za aplošen napredek dijakov, ne more pa se pri tolikem številu učencev v tej smeri baviti s po-edinccm, kot se lahko družina. Zlasti za izoblikovanje značaja stori srednja šola premalo in bi morali to nadomestiti starši sami. Nekritična zaljubljenost v lastnega otroka je huda napaka, ki se redno maščuje na starših. Ne gre torej prepuščati dijakov v izvenšolskem času samim sebi, ulici, slabi tovarišiji, slučajni okolici, raznim zabavam i. dr., ampak jc treba paziti na vsak njihov korak, če nočete, da bo iz njih kaj prida. Navajati jih je treba stalno k delu in jim n. pr. tudi ni treba pustiti, da bi i&bili brezplodno cele velike počitnicc s pohajkovanjem, ko se da v tem času marsikaj ko-(iztneea naučiti Starši naj bi jih v prostem
_Madjari se perejo
MZ obžaluje, da se je Madjarska sama izključila iz podonavske skupnosti
Konferenca Male zveze v Bukarešti
Bukarešt, 20. junija, b. Današnji, tretji dan zasedanja sveta Male zveze je potekel ob proučitvi odnosov s Poljsko z ozirom na razne manifestacije poljske zunanje politike v posameznih vprašanjih. Proučevalo se je tudi razorožitveno vprašanje z ozirom na zadnjo resolucijo razorožitvene konference. Kar se tiče gospodarskega sodelovanja v srednji Evropi pa po izjavi, ki jo je dal madjarski ministrski predsednik Gombos v Šopronju, namreč, da je revizija meja predpogoj za gospodarsko sodelovanje, svet Male zveze ugotavlja, da se je Madjarska s tem izključila iz širšega srednjeevropskega gospodarskega sodelovanja. Glede balkanskega pakta so vsi trije državniki z zadovoljstvom ugotovili, da
1'e izvedba sporazuma popolnoma omogočena. Po tončani konferenci ob eni popoldne je jugoslovanski zunanji minister Jevtič izjavil časnikarjem, da bo uradni komunike objavljen že drevi. Ta komunike bo poudaril ludi sodelovanje Male zveze s sovjetsko Rusijo v smeri ohranitve svetovnega miru. Glede Madjarske bo v komunikeju izraženo obžalovanje, ker se z njo ne mere sodelovati zaradi znanih izjav njenih odgovornih činileljev. Ponoči bodo ministri držav Male zveze odpotovali iz Bukarešte, s čemer je ta konferenca tudi zaključena.
Uradno poročilo
Bukarešt, 20. jun. c. Danes ob 16.30 je romunski zunanji minister časnikarjem prečital uradni komunike zasedanja Sveta Male zveze. Uvodoma je omenil, da vsi trije zunanji ministri držav Male zveze ne bodo dajali posebnih odgovorov na vprašanja, ker je itak vse povedano v komunikeju. Nato je prečital komunike, ki obsega devet točk:
1.	Mala zveza bo storila vse, da se razoroiit-vena konferenca zaključi s konvencijo, ki naj bi obsegala vse države.
2.	Mala zveza bo pomagala pri organizaciji varnosti in bo sodelovala v regionalnih pogodbah sa vzajemno pomoč, ki so trenotno na razpravi.
3.	Mala zveza bo sodelovala pri gospodarski obnovi Evrope v sporazumu z vsemi državami Evrope. Z veliko žalostjo pa ugotavlja stalni Svet Male zve-se, da nekatere madjarske uradne izjave vzbujajo vtis, da hoče Madjarska samo sebe izključiti is takega sodelovanja.
4.	Mala zveza ponovno naglaša, da se bo s vsemi 9ilaini uprla vrnitvi Habsburžanov.
5.	Mala zveza hoče vzdrževati in negovati dobre odnošaje i vsemi državami, posebno s sosedi in s Poljsko.
6.	Mala zveza jemlje t sadovolj-8 t v o m na znanje obnovitev normalnih diplomatskih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Češkoslovaško ter med Sovjetsko Rusijo in Romunijo, kar je v skladu s zagrebškim sestankom Sveta Male zveze.
7.	Sprejemamo z zadovoljstvom na znanje is-jave o sodelovanju т balkanskem paktu od vseh podpisnikov tega pakta.
8.	Ratificirajo se odločitve gospodarskega Sveti
"iai. -veze. Ta ee bodo predložila vseni trem vladam t odobrenje.
9. Prihodnji sestanek Sveta H-h« sveae bo septembra meseca v Ženevi.
Pred koncem zasedanja je Svet Male zveze z zaajvoljstvom ugotovil velik odmev, ki so ga imeli v svetu obiski zunanjih ministrov Male zveze v Parizu. Z zadovoljstvom spremlja tudi obisk francoskega zunanjega ministra prestolnicam držav Male zveze. Zato so zunanji ministri Male zveze veseli, da lahko izmenjajo svoja stališča z Barttioujem.
Barthou je prišel
Bukarešta, 20. junija. AA Iz Cluja poročajo, da je pri tamkajšnjem davL.ijcm sprejemu na železniški postaji pozdravil g. Barthouja z navdušenim nagovorom predsednik mesta Cluja. Izrazil je Barthouju hvaležnost vsega romunskega naroda do francoskega naroda in poudaril, da je Francija dolgo vrsto let izkazovala svoji sestri po krvi — Romuniji — mnogo dobrega. Predsednik občine je zaključil z besedami: Francija je jx>roštvo za mir in varnost Romunije. Vidno ganjen se je Barthou zahvalil govorniku s toplimi besedami in med drugim naglasil doslednost in trajnost politične linije, po kateri stopata Francija in Romunija z ramo ob rami.
Ncv (ibint.aiiev govor
Budimpešta, 20. jum;». \A. Predsednik vlade Gombos j eimel govor v zgornjem domu, v aterem je med drugim dejal:
Mednarodni položaj se od lanskega leta ai mnogo izpremeniL Nastala ni nikaka izprememba
Julij
katei
v velikih svetovnih problemih, kakor sta vprašanji razorožitve in vprašanje ozdravitve svetovne gospo-darske krize, prav tako pa tudi ne v drugih vprašanjih, ki pobliže zanimajo madžarsko zunanjo trgovino. Nekaterih problemov zato ni bilo moči urediti, ker prizadeti krogi niso bili dovolj iskreni pri iskanju resnice. Gombos je mnenja, da bi se dalo priti do cilja z neposredno izmenjavo misli med posameznimi vodilnimi državniki, mnogo laže kakor pa z velikimi konferencami. Blazno bi bilo iskati rešitve obstoječih vprašanj z vojno. Madžarska mora po njegovem voditi politiko čuvanja svoje neodvisnosti in čakati, da bodo začeh v Evropi objekinr-neje gledati njene teze.
Gombos jc nato polemiziral proti nekaterim : __ -e j^j y gjjp^
korak naprej v obstoječih gospodarskih problemov. Dalje je omenil beneški sestanek in dejal, da je bilo tam govora tudi o avstro-nemškem vprašanju. Iz tega sklepa, da obstoji dobra volja za ureditev avstrijskega vprašanja. Če nje ne bi bilo, bi avstrijsko vprašanje ostalo odprta rana na srednjeevropskem telesu. V zvezi s tem je naglasil, da je madžarski vladi in madžarski javnosti mnogo do prijateljstva z Avstrijo.
G6mbžs se je muw t s enkrat vrnil na beneški sestanek in dejal, da je ta sestanek izredno važen in da ima v vsakem pogledu evropski pomen. Končni sporazum med Rimom in Berlinom bi mnogo koristil miru; ta sporazum bi bil nekakšna os politike za spravo Evrope. Madžarska je tako iz gospodarskih kakor tudi iz drugih razlogov navezana na prijateljstvo lako Nemčije kakor Italije.
vjvmiilnja naiu |*mi-iiiis.ii al pnv
razlagam njegovega govora, ki ga je ir nju. Rimski sporazum predstavlja kor smeri ureditve obstoječih gospodarskih
Kriza narodnega socializma v Nemčiji
Hmdenburg čestita Papenu za „moške besede" НШег se mu zahvaljuje
B-rlm, 2ft junija. TG. Prepoved ministrstva propagando narodnega socializma, da se namreč govor podkanclerja Papena, v katerem je obsodil narodno-socialistične fanatike (o katerem smo obširno poročali v včerajšnji številki »Slovenca« in ga kot važen pojav v uvodniku komentirali, op. čred.), je izzvala veliko nejevoljo v vseh intelektualnih krogih, ki ne odobravajo skrajnega reak-cionarstva, nasilstev in poganske propagande nar.-socialističnih ekstremistov.
Stvar je našla danes čisto nepričakovano rešitev, ki je vplivala naravnost kakor bomba, ko se je namreč izvedelo, da je Hitler von Papenu sporočil, da se popolnoma strinja z idejami, ki jih je Papen razvijal v svojem govoru na marburški univerzi. Še večjo senzacijo pa je vzbudilo, da je sam predsednik republike, maršal von Hindenburg po-
Krvava noč v Lyonu
Smrtonosni spopadi med francoskimi komunisti in nacionalisti
Lyon, 20. jun. b. Pretekla nož je bila zelo krvava. Že okoli 21 je prišlo do prvih spopadov med policijo in združenimi socialisti in komunisti, ki eo z vso silo hoteli preprečiti skupščino »Solidarile Francaise«. Policija je najprej poskusila, da zlepa napravi red, toda demonstranti so jo pričeli bombardirati z vseh strani s kamenjem in steklenicami, okoli 22 pa so že padli tudi prvi streli od strani demonstrantov. Polieije je bilo dovolj in je takoj
s silo hotela razgnati vročekrvneže, ki pa s« se spustili v borbo. Pri tem je bilo ranjenih 12 demonstrantov in 3 stražniki. Med ranjenei se nahaja ludi komunistični okrajni načelnik. Šele proti jutru se je posrečilo policiji potisniti demonstrante proti postaji, kjer so si hoteli zgraditi barikade. Policija pa je v energičnem naskoka preprečila postavitev barikad iu s tem tadi novo prelivanje krvi.
času рк> primernem odmoru navajali k ponavljanju v predmetih, kjer so slabejši, ali k spo-[>olnjevanju v onih, ki jih posebno zanimajo; če se da, naj bi jih seznanjali tudi s svoiim lastnim poklicnim delom. Nič ni slabšega, kakor če se kdo navadi brezdelja: takšen učenec si n. pr. sam p>o<laljša pvočitnice tja do božiča, češ, če tudi v prvem tečaju padem, nič zato, da izdelani lc v drugem: tako gre skoro pol letu v izgulK> in so učni uspehi v prvem tečaju res navadno izredno slabi. — Žal je resnica, da tnnogi starši spričo svojih stanovskih dolžnosti nimajo dovolj časa in možnosti, da bi vse to vpoštevali Zato bi bilo [»otrebno bolj misliti na dijaške domove s primerno opremo in zadostnim nadzorstvom. Prav tako bi se morali starši bolj zanimati za obšolska roditeljska društva, kjer bi lahko marsikaj važnega zvedeli ali pokrenili.
Bolj zamotana je stvar pri odgovornosti onih, ki odločajo o smeri pa notranji in zunanji ureditvi srednje šole ter morajo skrbeti za njen pravilen in uspešen razvoj sploh. Če ni dovolj učnih prostorov, ker manjka zavodov, in so večkrat razredi močno prenapolnjeni (čez 50 učencev v višjih), če ni dovolj primernih učbenikov, če kabineti, knjižnice, laboratoriji i. si. ne opremljajo^ redno z novimi učnimi prijio-močki, p>otein je to zelo v škodo pouka. Če je premalo učnih moči, ali se med letom menjavajo oz. se poedini predmeti več časa ne |>o-učujejo ali le v omejenem olisegu, kot se to dogaja, se mora to |x>znati pri uspehih. Ali če se s pre|Kigostimi proslavami pa izvenšolskimi prireditvami skrajšuje učni čas oz. mladina od vaja od učenja, to lahko ovira napredek v šolskih predmetih.
Podobno je z notranjim ustrojem šole. Vprašanje je, ali je zadostno poskrbljeno, da ee upoštevajo vee pridobitve sodobne pn-dago-gike, ali so z njimi povsod v skladu učne metode, učne knjige, učni načrti in programi. Ali : »e ozira šola dovolj na načelo povezanosti, pri-| rodnega sto|>iijevanja, navajanja k samostoj-■ nemu delu, na psihološko presojo učencev, zlasti odpuščenih, na difercncijacijo рн> vrstah zmožnosti ali na selekcijo po stopnji sposobnosti itd.? Ali imamo kaj vzornih (poskusnih) zavodov za vežbanje in preskušanje reform?
S tem je sploh v zvezi tudi način organizacije srednjega šolstva in njega načrtno vodstvo. Ali smo lahko zadovoljni s sedanjo enoličnostjo v tipih in z njih usmerjenostjo? Ali bi ne bilo na mestu več elastičnosti in prilagodljivosti raznim željam in j>otrebam? Kaj je s stalnim prosvetnim programom, kaj z rednim obveščanjem o stanju šolstva v državi na osnovi sistematičnih statističnih podatkov, kot se to vrši v drugih državah? Zdi sc, da sc ureja in vodi šolstvo preveč izza zaprtih vrat, od zelene mize. Vsekakor jc širša javnost premalo pritegnjena k sodelovanju in soodločanju pri teh vprašanjih, katera morajo zanimati slehernega državljana, ki mu je skupni blagor in napredek pri srcu. Ako »e smatra šolstvo zn stvar, ki naj odločajo o njej le izbrani nekaterniki, in se ne zainteresirajo zanjo vsi sloji naroda, potem ljudstvo ne more imeti do nje pravega živeča odnosa in njega zastopniki ne IkkIo poskrbeli za odmero primernih sredstev. To je še posebno važno v težavnih gospodarskih in socialnih razmerah, ki so gotovo tudi r/rnk neusjiehti marsikaterega učenca pa oviraj« prav tako lepši raze vol šoJblva v ccloti-
slal Papenu brzojavko, v kateri mu čestita za mo ške besede, izrečene v Marburgu na naslov neodgovornih fanatičnih elementov narodno-socialistič-nega pokreta.
Obenem je iz ministrstva za nar.-socialistično propagando prišlo opravičilo v tem smislu, da je bil podkanclerjev govor popolnoma primeren in logičen za vseučiliško poslušalstvo, da ga pa ministrstvo ni smatralo za primernega, da bi se objavil po vseh listih in po radiu, ker bi bil mogel povročiti zmešnjavo. Vendar pa se je morala zgoditi v glavni stranki neka sprememba kurza, ker je istodobno Goring, ki spada med najhujše kri-čače narodnega socializma, v pruskem senatu izjavil, da bi radikalna sredstva ne mogla izboljšati sedanjega kritičnega gospodarskega položaja Nemčije.
Radi tega ni verjetno, da bi von Papen podal demisijo, kakor je prvotno nameraval, in sc nje gov govor smatra kot overtura k borbi Hitlerja, da bi radikalne elemente, fanatike in ekstremiste iz stranke izključil ali pa jih vsaj prisilil k molku. Če bi seveda ti elementi kljub temu prevladali tudi Hitlerja, kar ni izključeno, bo moral von Papen izvajati konsekvence pozneje. Na vsak način je sedanji notranji razvoj v nemški vladni stranki oziroma v hitlerizmu zelo zanimiv in jako važen za nadaljnji notranji pa tudi zunanje-politični kuri Nemčije.
Vpliv Mussolinija
Poučeni krogi namigujejo, da je flillorjev nastop r prilog Papnu pripisovati v prvi vrsti Mussoliniju, ki se je т razgovorih s Hitlerjem т Stra dotaknil tudi prizadevanj najlovejšega krila nemških narodnih socialistov, da bi izzvali kulturni boj s katoliško cerkvijo. Italijanski diktator je Hitlerju predočil pogubne posledice take politike v mednarodnem oziru, ker bi potisnila nasprotnikom Nemčije t roke najučinkovitejše orožje in Iii jo oropala konstruktivnih sil katoliškega dela prebivalstva. Na Hitlerja je imelo to tak učinek, da so je odločil ustaviti ekstremiHtično propagando, česar se je dozdaj izogibal. Izid te borbe je seveda kaj negotov in bo za Hitlerja pomenil največjo preizkušnjo njegove dejanske moči in vpliva. Fakt pa je, da j« Papen za svoj govor dobil brez številne brzojavne čestitke iz vseh krogov in slojev Nemčije.
Hitlerjev tihotapec44 v Parizu Kam drži na levo cesta . . .
Pariz, 20. ju*, c. Razgovori von Ribbentropa z Doumergueom so v nekaterih tukajšnjih krogih zapustili zelo gkbok vtis. Del francoskega časopisja četo zahteva direktna jiogajanja med Francijo m Nemčijo. Ti listi pišejo, da bi to |x>jx>lnoma odgovarjalo Barthoujevi politiki. V sodobni mednarodni politiki so se že ustvarili novi bloki, in sicer niha sedaj Nemčija, ali naj prisloni k italijanskemu bloku, ki obsega Italijo, Avstrijo, Madjarsko in Poljsko, ali pa naj pristopi k bloku, ki ga mora ustvariti Francija. Brez dvo ma bo nemška odločitev zelo vplivala tudi na stališče Anglije in zato bi bilo le v interesu Francije, če Nemčijo priključi nase. Notranja politična zmedenost v Nemčiji jc poj»lnoina zavrla Hitlerjevo zunanjepolitično udarnost. Zato je čisto razumljivo, da se sedaj Hitler obrača na Francijo in je v danem položaju njegovo stremljenje tudi iskreno. V tem smislu piše tudi današnji »Temps«, ki pravi, da se bo von Ribbcntrop konccm mcseca junija vrnil v Berlin že z obširnimi pooblastili za pogajanja za politiko v tej smeri.	•
Strmi 2.
»SLUVBUBOt, Лм 91. JuntJa tflSi.
Španija pred odločitvijo: atiz 1»'uds<t,om;
Katalonci hočejo nove voRtve m nov kulturno bojni režim qK 8 framasoni
Čeprav se je prva sfla viharja, ki je zadivial junija meseca v Španiji v obliki generalne stavke poljedelskih kolonov in delavcev, polegla, se ozračje še ni pomirilo, kaj še, da bi se bd natranjepolitični položaj razčistil. Generalna stavka poljedelskega proletarijata, kojega zahteve so na sebi popolnoma upravičene, je v tesni zvezi z revolucionarnim gibanjem v Kataloniji, ki ga je obenem začela tako zvana »Esquerra«, to je združenje vseh katalonskih levičarskih strank.
»Esquerra« je bila hrbtenica vseh španskih levičarskih strank za časa vlade Iramasona Azane, ki je bil začel v Španiji kulturni boj, pa je padel, ker mu večina meščanstva na tej poti ni hotela slediti. Azana je svojčas pristal na federalni Statut za Katalonijo le pod pogojem, da bo vladajoča ;tranka v Kataloniji, ki jo jc vodil predsednik katalonske vlade, pokojni Macia, podpirala svobodomiselno - socialistični režim v Španiji Ko je ta režim padel in je prijel za njim za krmilo države zmerni liberalec Lerroux, je Esquerra« bila sicer nekoliko vznejevoljena, je pa Lerrouxa podpirala v pričakovanju, da se njegov kurz ne bo preveč oddaljil od levice. Sedaj pa, ko se je Lerroux moral umakniti Samperju, ki ie sicer njegov somišljenik, se pa drži nekoliko bolj desnice, ker bi ga v nasprotnem slučaju najmočnejša stranka parlamenta, Cjdl Roblesovi katoliški republikanci, zapustila — so katalonski levičarji smatrali, da je prišel čas za puč. Vlada jim je v to svrho dala povoda z odločbo 9odišča za zaščito nstave v Madridu. To sodišče je v smislu agrarne politike centralne vlade razveljavilo zakon o likvidaciji dosedanjih agrarnih odnošajev v Kataloniji, kakor ga je sklenil barcelonski parlament, z motivacijo, da nasprotuje ustavi. To je tudi res, ker so Katalonci rešili agrarni problem v svoji deželi na jako radikalen naan, to je v smislu razdelitve celokupne zemlje, ki je dozidaj bila po ogromni večini v rokah veleposestva, med zemlje lačne in potrebne bajtarje, male kmete in kolone brez odškodnine oziroma za malenkostno odškodnino, ki bo bolj simboličnega nego realnega
pomena. Ker je to popolnoma proti tendencam m smernicam španske meščanske vlade, ki bi rada svoj način agrarne reforme raztegnila na vso državo, je Madrid napravil proti temu oster atront, ne nadejajoč se, da bo naletel na tolik odpor v Kataloniji, ki je ne vodi več previdni Macia, ampak radikalni Campanys.
Katalonski parlament se je takoj zbral, da Madridu odgovori. Odpoklical je katalonsko delegacijo v osrednjem parlamentu, ki šteje več ko sto poslancev, in ji v Barceloni priredil nadvse svečan sprejem. Govori in napisi ob tej priliki so madridski vladi pokazali, da je grožnja »Esquerre« z ločitvijo in izklicanjem neodvisne katalonske republike v resnici nevarna, čeprav bi se Katalonija zek> premislila, preden bi se odločila, da dejansko napravi tak korak, ki bi vsekakor tudi za njo samo bil jako riskiran v političnem in gosjjodarskem oziru. Ni dvoma, da bi Madrid ne odnehal in . da bi pustil stvari, da dozorijo do skrajnega, ako bi poveljnik španskih čet v Kataloniji ne bil vladi spio-ročil, da bi eventiielne vojaške odredbe španske vlade v Kataloniji mogle položaj še poslabšati. V Madridu je zmagala zato zaenkrat struja, ki zastopa mnenje, da je bolje s Katalonci postopati izlepa in previdno nego s tako zvano močno roko, ter da bolj kaže počakati naravnega razpleta politične krize, ki stoji v ozadju katalonske revolte, katera je samo deltu pojav splošne obolelosti španskega državnega organizma.
Namen katalonske levičarske večine, ko je protestirala proti razveljavljenju katalonske agrarne reforme, je bil namreč ta, da povzroči krizo španske vlade in tako privede |»k>žai do razpusta osrednjega parlamenta v Madridu, računala je na predsednika republike Zarnoro, ki desničarskemu kurzu ni prijazen, da bo prisilil zmerno liberalno vlado Samperja do demisije in poveril vodstvo države zopet Azani, ki bi seveda sestavil večino iz levičarskih svobedomiselcev in socialistov ter bi s pomočjo Kataloncev začel zopet kulturnobojni režim. Zdi se, da je zdaj ta namera onemogočena
in eta se bo katalonska delegacija morala zopet vrniti v madridski parlament, tako da tudi Baskom, ki so se pridružili Kataloncem, ne bi preostalo ničesar ikugega, kakor da nadaljujejo z borbo za avtonomijo Baskov v madridskih kor-tesih, ako seveda nočejo riskirati borbe z orožjem z Madridom, ki se bo odcepitvi severa uprl seveda z vsemi silami.
Kakor se vidi, jc notranja politična kriza Španije skoraj že na vrhuncu. Z demonstrativno gesto Kataloncev in Baskov se je na polrt. obzorju zopet pokazala nevarnost avtonomističnega gibanja vseh severnošpanskih provinc, ki je močan zaveznik vseh onih, ki niso zadovoljni s sedanjim režimom v Španiji, kateri niha med levico in desnico. Na drugi strani je s tem postal akuten tudi agrarni problem v Španiji, ki gotovo ni rešen s tem, če je državni tožilec v Tenerifi zahteval 21 smrtnih obsodb za revolucionarnega agrarnega gibanja, ki so izvršili veliko nasilstev, ubili več državnih funkcionarjev in orožnikov ter pognali z bombami v zrak več vladnih objektov. Brez dvoma ne bo poteklo letošnje leto, ne da bi bila vlada posatvljena pred alternativo: ali da svojo politiko usmeri odločno v smislu največje stranke parlamenta, to je katoliških agrarcev, ki zahtevajo radikalne socialne reforme, posebno na agrarnem polju, ali pa, da razpusti sedanji parlament in razpiše nove volitve, kakor to zahteva tudi levica. Do te borbe bo moralo prili, ako naj se španska republika postavi na trdno podlago.
Ako kmalu ne prime za krmilo Španije zares j mož močne roke in politične pameti, utegne ta dežela res še letos doživeti drugo revolucijo, o kaleri nihče ne more niti slutiti, kakšen bi bil njen konec. Za svobodomiselno fronto se skriva boljševizem, za konservativno pa monarhisti, in jasno je, da ;ta obe stranki na delu, da nasilnim potom odstranita predsednika republike samega. Ali je Španija res popolnoma v dekadenci, kakor mnogi trdijo?
Muslimanski svet se giblje
Zmaga, ki ei io je Ibn Sami pridobil nad Ima-mom »x Jem ena, po svojih očinkih ne bo ostala omejena samo na arabski polotok. Tudi če ne vpo-Stevamo evropskih sil, ki stoje v ozadja, zlasti Anglija in Itabja, j« zmaga Ibn Sauda posebno živahno odjeknila v mohamedanskem svetu. Mnoga vprašanja, o katerih je javnost mislila, da so že zastala, so se naenkrat zopet pojavila na površju.
Najvažnejše vprašanje je, kakšen odnos ima vera do vprašanja narodnosti. Ibn Saud je vzbudil slara čuvstva, ki so že dolga leta navidez vsaj bila pokopana. Mohamedova vera ni takšna, da bi pospeševala narodnost. Je predvsem boj za ideje, pa vseeno, ali gre pri tem za zunanje ali notranje aaspro-tnike. Mohamedanske vera je nasprotnica vsake nacionalnosti, ker stoji nad vsemi ko< družeča sila. Mohamedanstvo je 6 evojim stoletnim gospostvom zbrisalo razliko med narodi, kateri so Ja sprejeli. V vseh mohamedancih je znato utrditi eno misel, namreč brezpogojne prednosti religije pTed drugimi življenjskimi vprašanji.
S koncem svetovne vojne pa je moč mohame-danstva v tem oziru skoraj docela propadla. Verska združba mohamedanetva se je kot takšna razšla in nastale so države, ki so večkrat pod zunanjim vplivom zadobile izrazit značaj nacionalnih držav. Nastale so nove dežele in države, ki sicer niso majhne po svojem obsegu, ki pa vendar ne igrajo posebne pomembne politične vloge. Vee te države so namreč nastale po volji evropskih velesil, katerih vsaka si je hotela obdržati svoje gospodujoče stališče. »Irak je močna opora Anglije aa njenem potu v Indijo. Transjordanija in Palestina naj čuvata ogromne napeljave olja do morskih pristanišč. Sirija in Libanon varujeta francoske interese v vzhodnem Sredozemskem morju. Turčija jc bila zamišljena kot ozemlje bodoče evropiske penetracije. Toda njena zmaga nad Ve-nlzelisovo Grčijo ie Evropi enkrat za vselej temeljito prečrtala račune.
Tako se nove mohamedanske države nič kaj dobro ne počutijo. Zavedajo se, da njihova eksistenca služi le interesom evropskih velesil in da je bilo prej mnogo lepše, ko se še niso dale razdrobiti in razkrojiti po nacionalističnih načelih, katere je mohamedan.skemu »vetu vcepila rastoča evropska civilizacija. Razen lega so se v zadnjih lertih močno pomnožile diference do evropskih dnžav. Posebno iraška vlada stoji na slabih nogah, ker je v epotru skoro z vsemi svojimi sosedi. S Perzijo n. pr. traja spor radi oaze Mendili, kd je po volji Anglije pripadla pod Irak, čeprav pre-skrbljuje tudi precejšen del Perzije z vodo. Poleg tega ie oaza tudi polna bogatih petrolejskih vrelcev. Drugo vprašanje, ki vznemrja mohamedanske države, je skupina Bahnreinekih otokov. Ta skupina leži v perzijskem morskem zalivu. Torej je okrog m okrog obdana od mohamedan-skih ozemelj, ki pa jo je leta 1867 Anglija iz vojaških ozirov podredila angleškemu guvernerju v Indiji. Otočje tvori važno pomorsko bazo, zlasti v slučaju vojnih konfliktov, potem pa tudi varuje eksploatacijo petrolejskih vrelcev v Perziji. Toda Perzija se posesti teh otokov nikdar ni odpovedala in se je že ponovno pritožila pri Zvezi narodov radi svoje-časne zasedbe od strani Anglije. Zveza narodov pa seveda ni nič ukrenila. Toda Perzija ne misli odnehati in upa na zmago, kakor jc preteklo leto (udi uspela v sporu z Anglo-Persien Oil Сотрапу. Seveda pa ti spori iemljejo ugled evropskim državam. Pri mohamedanskih vladah pa raste prepričanje, da eo le orodje v rokah evropskih velesil.
Nemir »e polaSča tudi francoske mar d a tam c države Sirije. Sirija je zvezna država. In kaj drugega ludi ne more biti, kajti v njej so naseljeni Turki, Arabci, Kurdi, Armenci in libijski kristjani in vsaka teh narodnosti ima svojo nacionalno-federativno državo v okviru Sirije. Zadnje čase pa je v okolici Gezira hotela francoska vlada dobiti prostor za novo zvezno državo, ki naj bi jo zaecdli Kurdi. Temu pa se upirata iraJka in turška vlada, kajti na tem ozemlju živi tndi precejšnja narodna manjšina Iračanov in Turkov. Turčija je pričela na meji zbirati čete. Nasprotslvo je postalo še večje, ker je tudi Sirija pričela koncentrirati »▼oje čete na severni meji. Iračani pa nieo zado-
Zagrebška vremenska napoved: Prehodno poslabšanje vremena z nevihtami.
Dnnajska vremenska napoved: Hladnejše de-ievno vrome.
voljni, ker mieE Sirija pod francoskim vodstvom seveda podaljšati svoje železniško omrežje do Mo-sula, ki velja za srce bližnjega Orijenta. S tem bi Mosul v vsakem oziru silno pridobil in postavil kaj kmalu v senco Bagdad, ki je glavno mesto Iraika.
To so približno velika vprašanja, ki gibljejo trenutno mohamedanski ervet, v kolikor stoji pod vplivom evropskega gospostva.
K temu se pridružuje iz zadnjih dni še potovanje perzijskega i aha v Turčijo. Pripravlja se velikansko presenečenje za ves svet: Šiiti in Sun-niti hočejo skleniti mir! To jc dejstvo, ki se je še nedavno zdelo nemogoča stvar. Stoletna sovraž« nika pa je spravila skupaj evropska osvojilna politika. Ferzija se hoče nasloniti na močno Turčijo, Turčija bi pa s to zvezo tudi le gospodarsko in politično pridobila.
Odpor proti vsemti, kar ie inozemskega, je danes v Orijentu močnejši kakor kdajkoli. Mnogi vodilni mohamedanski politiki iščejo baze, na kateri bi se ve« mohamedanski svet znova mogel združiti proti vsiljivemu tujcu. Zato niti najmanj ne smemo podcenjevati stremljenje Ibn Sauda ki je praktično in na političnem polju sprožil to vprašanje. Mohameianstvo zbira svoje sile k osvobodilnemu boju, če ne še več, k oevojevalni vojni. Ost mohamedanskega gibanja je zaenkrat naperjena proti gospodarskemu izrabljanju naravnih bogastev niihovih zemelj. Gotovo bodo države, kakor so sedaj, ostale tudi v bodoče, toda že se kažejo obrisi skupnega odpora proti zunanjemu sovražniku.
Perzija in Turčija sta podpisal važno pogodbo - proti Italiji
Ankara, 20. jun. TC. Višek slovesnosti ob priliki obiska perzijskega šaha v turški prestolnici, je bil dosežen danos, ko sta se šah Pehlevi in gazi Kemal odpeljala iz Ankare, da skupno oliideta vse važnejše vojaške utrdbe Turčije. Pri tej priliki bosta obiskala trdnjavske in letalske naprav« v Eski-čeeirjn, Smyrni, Balikcsarju in ves trdnjavski pas v Bosporu ter v Dardanclah. Turška vlada je inozem-eem prepovedala dostop do vseh teh utrdb in že dolgo časa. turisti nimajo vee praviee svobodnega krelnn'a oh Dardanclah, kjer se vrše obširna utrje-valna dela ie več kakor eno leto. Turčija hoče pokazati vladarju Perzije, da je popolnoma zavarovana proti italijanskim utrdbam na Dodekanezu in da njena zapadna meja nikakor ni v nevarnosti, šah Pehlevi se bo naj>osled nstavil v Istamhulu, kjer ee bodo vršila posvetovanja tudi z afganistanskim, iraškim in sovjetskim poslanikom. Is Ist&mbula se be šah vrnil po morju do Erzeruma in odtam skozi vi-lajet Van nazaj v Perzijo. Zbiranje mohaincdancev v Aziji je predmet najživahnejših razgovorov med diplomati in jc brez dvoma ena največjih političnih senzacij zadnjih let.
Pred odhodom iz Ankare sta šah in gazi podpisala turško-perzijsko pogodbo, ki določa, da daje Turčija Perziji svobodno pot do Črnega in do Sredozemskega morja. Penija dobi pri Trapcenntn ob Črnem in pri Mersini na Sredozemskem morjn svobodne cone, kjer bo lahko organizirala svobodne Inke. Vsakemu mora pasti v oči, da ima pogodba poleg gospodarskega tudi ogromen vojaški pomen. Pogajanja za pristop v turško-perzijsko zvezo Afganistana in Iraka se bodo nadaljevala.
Rjava ofenziva v Avstriji
Policija neprestano pleni orožje, ki dokazano prihaja iz Nemčije
Dunaj, 20. jun. b. Dunajska policija je zaplenila v 7. okraju veliko narodno-socialietično skladišče eksplozivov. Ob strogih varnostnih ukrepih se .je eksplozivni materijal prepeljal na varno s številnimi tovornimi vozili. Med zaplenjenim materialom je velika množina ročnih granat, peklenskih strojev, 80 kg kalijevega klorata, 30 kg parafinskega olja, 20 kg nitrinske. kisline, dve steklenici kromo-ve.ga acetona in ogromna količina drugih kemikalij ter veliko število papirnatih bomb. Policijska oblast je izjavila, da s tem odkritjem preiskava še ni
končana, kajti sled vodi še k drugim skladiščem orožja in muuicije v 9., 14. in 18. okraju, kjer so pravtako skrito ogromne množine eksplozivnega materiala. Poleg materiala je policija zaplenila veliko število pisem, iz katerih se jasno vidi, odkod je prihajal eksplozivni material. Na podlagi tega bo policija sedaj lahko zasula marsikateri podzemni kanal, po katerem je prihajalo orožje v Avstrijo. Preiskava »e mrzlično nadaljuje in zavzema vedno večje izmere. Pričakujejo se tudi številne aretacije, načrtov.
Sodelovanje cerkve in države:
Nova ustava Brazilije
Stara ustava zvezne republike Brazilije, ki sestoji iz 20 držav s 40 milijoni prebivalcev na ogromnem ozemlju 8^ milijona kvadratnih km, datira iz leta 1801. Zadnjih 40 let |>a se jc toliko spremenilo, da se je nujno pokazala potreba nove ustave. Ze stara braziljska ustava, ki je skozi in skozi bila uzakonjena na osnovah liberalne države, katoliški Cerkvi tli bila neprijazna. Cerkvi je pustila na njenem področju popolno svobodo. Država je pustila Cerkvi premoženje in cerkvcna poslopja in je priznala ludi cerkvene redove ter ustanove. Svobodoumno stališče države je omogočilo lep verski napredek, ki se kaže tudi v močni cerkveni organizaciji, ki šteje 80 škofij, od teh 17 nadškofij.
Zdi pa sc, da bo ludi nova ustava prav v tolikšni meri naklonjena Cerkvi in verskemu življenju in da se deloma šc bolj približava katoliškemu svetovnemu nazoru. Ustava je bila sprejeta s 168 glasovi proti 57. Uvod se takole glasi: »Zastopniki brazilskega naroda, ki so v zaupanju na Boga zbrani v zakonodajni skupščini, da državi /.»gotove demokratično državno obliko, ki bo varovala narodno enotnost, svobodo, pravičnost (er socialno in gospodarsko blagostanje, proglašajo naslednjo republikansko ustavo združenih držav Brazilije.«
Poslancc Mario Ramos je pri motivaciji predložene ustave omenil tudi, zakaj se ustava sklicuje na Boga: »Naše zaupanje na Boga, ki ga priznavamo za najvišjo last našega duha, naj šc j>rav posebno podkrepi našo pošteno voljo, da nočemo pri vsem našem delu in naporu, pri izvrševanju naših dolžnosti in sredi preizkušenj in nemira, kateremu smo podvrženi, iskati iznurje-
Reorganizacija nogometa
Belgrad, 20. junija. Minister za teieeoe
vugojo naroda ie na podlagi poročila posebne komisije proučil vee kompleks turneje BSK. po Egiptu ter ugotovil, da je po izpreine njenih razmerah v jugoslovanskem nogometnem športu postalo vprašanje te turneje brezpredmetno in se e tem Mkvidira. V zvezi s tem je dal minister za telesno vzgojo prebivalstva dr. Andje-linovič novinarjem tole izjavo: Še enkrat moram na g I as iti, da je prišlo do reorganizacije jugoslovanske nogometne zveze popolnoma neodvisno od tega vprašanja. Z objavo gornjegu komunikeja je to vprašanje definitivno urejeno. Minister dr. Andjelinovič je dalje izjavil: Reorganizacija, ki sem jo zasnoval, je brez sleherne zveze bodisi s pohvalo bodisi s kritiko dela današnje uprave. To sem v svojih izjavali neprestano naglaša! Včeraj sem povabil v Belgradu prisotne ohine novega upravnega odbora Jug. nogometne zveze in jih prosil, naj pozabijo morebitna medsebojna nesoglasja in naj koncentrirajo vee svoje sile v korist in prospeh jugoslovanskega nogometnega športa. Čvrsto sem prepričan, da se bo dal jugoslovanski šport spet dvigniti, na športni javnosti pa je, da počaka deJa nove uprave Jug. nogometne zveze.
Osebne vesti
Belgrad, 20 junija, m. Premeščena sta na območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva: za višjega kontrolorja v prometni komercijalni oddelek Alojz Plantan, dosedaj na postaji Maribor gL kol.; za kontrolorja na postajo Št. Vid v 7. pol. skup. Rudolf Soklič, dosedaj v ljubljeni, gl. kol. »-V 5. pol. skup. je napredoval Valentin Stante, profesor na realni gimnaziji v Celju. — Za uradnika 6. pol. skup. je postavljen kontraktualni učitelj na III. mestni deški osnovni šoli v Mariboru. — Premeščeni so: Karel Gabrijel, pomožni prometnik 10. pol. skup. iz Borovnice na postajo Trbovlje; Rihard Miiller, pomožni prometnik 10. poL skup. iz Zgornje Radgone na postajo velenje; Aleksander Bre-skvar, prometnik 8. pol. skup. in šef postaje Bra-slovoe-Polzela na postajo Kotoriba; Alojzij Ručman, prometnik 8. pol. skup. iz postaje Sv. Lovrenc za šefa postaje Braslovče-Polzela; Anton Makoter, prometnik 8. pol. skup. iz Grobelnega za šefa postaje Sv. Lovrenc na Drav. polju; Alojz Pregelj, strojni nadzornik 8. pol. skup. iz kurilniške izpostave v Novem mestu v kurilnico Ljubljana II; Friderik Pirker, prometnik 9. pol. skup. iz Trbovelj na Maribor gl. kol.; Janez Kovač, prometnik 9. pol. skup. iz postaje Moškanjci na postajo Jesenice; Matevž Kastelic, pomožni strojevodja 10. poL skup. iz kurilniške izpostave Velenje v kurilnico Kruševec.
Iz sodne službe
Belgrad, 20. jun. m. Za namestnika državnega tožilca v Ljubljani je postavljen Vinko Moaler, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani; za namestnika državnega tožilca v Mariboru je postavljen dr. Miroslav Dev, sodnik okrajnega sodišča v Maribor«; za šefa državnega tožilstva v Mariboru je postavljen dr. Matko Zorjan, namestnik državnega tožilca v Mariboru. — V 6. pol. skup. je napredoval Anton Sporn, sodnik okrajnega sodišča v Metliki; v 6. pol. skup. je napredoval dr. Stojan Bajič, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani; v 4. pol. skup. L stopnje je napredoval Vinko Štrukelj, sodnih' okrožoeg^vnp-dišča v Ljubljani ter je obenem premeščerfnatd«« v prometno ministrstvo.	msnd»s
tija, pravičnosti in poštenja v zaupanju na pravičnost in božje usmiljenje, ki jc izvor vse dobrote in vse modrosti.« V naslednji seji je parlament s 174:28 glasovom odklonil predlog dr. Boasa, ki je hotel za najvišje državno sodišče izglasovati l>ooblasti!o, da vse odloke sodišč, vključno razsodbe glede ločitve zakona končno vel javno in brezprizivno potrjuje. Gre namreč za potrditev večinoma v inozemstvu nepravilno sklenjenih zakonov, kakor tudi za neutemeljene ločitve zakona.
Splošno se pričakuje, da se bo versko življenje tudi pod novo brazilsko ustavo moglo neovirano razvijati.
.Utrinki
ЧЉ »} t

ZAUPANJE LJUDSTVA
Nemški državni podkancler von Papen fe * svojem govoru v Marburgu, kjer je ostro kritiziral gotove izrodke narodnosocialistiinega gibanja, povedal sledele misli o načinu, kako naj nem&ka vlada zopet pridobi zaupanje svojega ljudstva: >Za-upanje se ne bo dvignilo, če bomo hujskali, predvsem, ie bomo hujskali mladino, ali pa grozili gotovim delom ljudstva, ki se ne morejo braniti, ampak samo z odkritim in zaupljivim sporazumom: z ljudstvom. Ljudstvo bo težke žrtve, ki se mu no-lagajo, pogumno prenašalo, če ne bodo vsako njegovo besedo razlagali kot zlohotno kritiko, in ie bamo prenehali s tem. da obupane rodoljube ope-čalimo s psovko sovražnikov državeл — (Po <Neue ZUrcher Zeitung*.)
FAŠIZEM NA GRŠKEM
Tudi našo sosedo Grčijo hoče osrečili fašizem, Vodja grške fašistične stranke Mercouris se je te dni mudil v Rimu, da se izlilca na svojih vzorih. Mercouris je obiskal razstavo revolucije, fašastičrM telovadnice, proučil je organizacijo Balille in avand-gardistov, obiskal je tajnika fašistične stranke in Mussolinija in se tako natrpan s potrebnim znanjem vrnil v Atene. Pri povratku je izjavil, do b» edino s fašizmom mogoče prerodi ti grški narod...
KOLIKO JE KATOLIČANOV NA SVETU
Osrednji odbor za sveto lelo je v okrožnici >Mundi Redemplor* sporočil zanimivo statistilco. Ta statistika obsega številke, koliko je katoličanov po vesoljnem svetu №00 let potem, ko je bila ustanovljena sveta Cerkev. Iz te statistike je razvidno, da je v Evropi 201,855.000 katoličanov 234,529.575 nekatoliških kristjanov in 31,340.816 nekrisljanov. — V Severni Ameriki je 52,513.320 katoličanov, 85,045.818 nekatoliškili kristjanov, 21,000.130 nekristjanov. — V Južni Ameriki je 73 milijonov 50.585 katoličanov, 541.984 nekatoliških kristjanov, 1,552.602 nekristjana. — V Af r i k i je 5 milijonov 387.678 katoličanov, 9,103.725 nekatoliških kristjanov, 125,574.630 poganov. — V A z i j i je 17,038.874 katoličanov, 9,450.545 nekatoliških kristjanov, 970,354.614 poganov. — Na vsem sne tu je 349,845.457 katoličanov, 339,166.467 nekatoliških kristjanov, 1.149,822.792 nekristjanov. Če te številke preračunamo v odstotke, dobimo, da je katoličanov 19%, konfucijancev 16.4%, mohamcdancev 13%, hindujcev 12.1%, budistov 10.8%, protestantov 8.9%, pravoslavnih 7.1%, melodistov 6.6%, brezbožcev 4.1%, judov 0.9%. Potemtakem je vsak peli Zemljan katoličan.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 20. junija ob 6 zjutraj umrla naša ljubljena soproga, predraga in skrbna mama, stara mama, teta in svakinja, gospa
Frančiška Jančisaj
prevldena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v petek, dne 22. Junija ob 3 popoldne Izpred mrtvaške veže tukejSnje sploine bolnišnice ne pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 20. junija 1934.
GLGBuKO 2ALU30ĆI OSTaI:!.
Strahovito neurje JVj ČloVCŠko ŽtiVV Strele pri Svetinjah нкммшкннмш^мппмнмнм
Svetinje, 19. junija.
Dolgo leta nismo doživeli takega dneva, kakor je bil pretekli petek, najstarejši ljudje ga ne pomnijo. Že zjutraj je bilo oblačno, popoldne pa so oblaki postajali temni, okrog dveh smo začeli slutiti, da ne bo nič dobrega, in res, začelo je grmeti, kakob bi se bližal sodnji dan, strele so švigale zdaj od severa, zdaj od juga, pa od vzhoda in zahoda. Tu je udarila strela v palmo (jagned), tam v hrast, ki ga je popolnoma razdrapala, udarilo je v hišo negovske graščine v Veličanah, v gosposko hišo Sigmund v Brebrovniku, v Stanovščaku pa v hišo gospe Martine iz Ormoža.
Učinek je bil strašen: ker je začelo
liti kakor ob splošnem potopu, so bežali delavci, ki gradijo cesto iz Ivanjkovcev na Lešnico, pod streho, sedem jih je prišlo pod streho omenjene hiše, kar se zabliska in zagrmi in udari v to hišo; dva delavca: Andrej Javšovec in Anton Kolarič, oba viničarja na Libanji, sta se mrtva zgrudila na tla, dva druga sta dobila nekaj malega, vsi drugi so ostali nepoškodovani; streha se je vnela in pogorela, spodnji del, da-si lesen, so rešili požarniki iz Ivanjkovcev. Vi-ničarju so rešili vse, živino in pohištvo, strahu pa je bilo dovolj. Bolj sta prizadeti družini Javšovec in Kolarič, katerih drugi zapušča 37-letno vdovo s 4 otroci od 2 do 8 let. Kdo bo skrbel za te male??
To pa ni prvi slučaj neviht; pretekli četrtek opoldne je bila tudi nevihta, ne sicer tako huda, pa je tudi tirjala človeško življenje: nn Mali Libanji je šel z voli posestnik Lesjak po suho krmo; na travnik gre po bližnjici po sadovnjaku, kar zagrmi in poči, voli se omamljeni ustavijo, in ker vidi sosed, da le predolgo stojijo, gre gledat pa najde Lesjaka ubitega. Torej v dveh dnevih je v enem kraju strela ubila tri ljudi.
Vsak dan dežuje, le par ur vmes posije malo solnce, da postane vroče, kakor hitro pa se skrije, pa kaže toplomer komaj 12 nad ničlo. Bog nam daj mirno in toplo vreme, sicer bo letina, ki itak ne kaže dobro, v zadnjih deset-lntjih daleč najslabša.
Ljubljanski vladika na Dolenjskem
Novo mesto, 19. junija.
V nedeljo, dne 17. t. m. je zaključil naš nad-pastir prevzv. g. škof dr. Rožman z birmovanjem in vizitacijo v Mirni peči svoje delovanje v novomeški dekaniji, kjer se je mudil od 2. junija, ko so ga Novomeščani sprejeli z vsem spoštovanjem in vso prisrčnostjo.
Od župnije v župnijo ga je vodila apostolska pot, katero mu je verno ljudstvo skušalo napraviti kar najbolj svečano in lepo, mu izkazovalo ljubezen in spoštovanje ter ga zagotavljalo svoje zvestobe in udanosti. Vreme ni bilo vedno lepo, pa to ni prav nič kvarilo dobre volje množic, ki so se zgrinjale okrog svojega škofa, kateremu v pozdrav in počeščenje so postavili fantje in možje cele gozdove mlajev, so spletle dekliške roke cele kilometre vencev, so razobesili hišni gospodarji, pravilno pojmujoč poslanstvo katoliškega škofa, na svojih hišah zastave. Verske organizacije, župani in
občinski odborniki, šolska mladina s svojimi učiteljskimi zbori, gasilske čete, konjeniki in kolesarji, okrašeni vozovi: vse je tekmovalo, kdo bo napravij škofu, ki je prvikrat hodil po teh dolenjskih župnijah, pot lepšo in slovesnejšo. — Birman je. bil v dekaniji 3501 birnmnec, in sicer: Novo mesto 353, Št. Peter 178, Šmarjeta 310, Bela cerkev 143, Brusnice 228, Stopiče 276, Podgrad 117, Šmihel 479, Vavta vas 174, Toplice 302, Poljane 65, Črmošnjice 136, Soteska 62, Prečna 221, Mirna peč 457. — Najstarejši birmanec je bil rojen 1883, najstarejša bir-manka 1895.
V Soteski je prevzvišeni krstil najmanjšo hčerko princa Karla Auersperga, v Šmihelu je obiskal g. dvornega svetnika Fr. Šukljeta.
Po kratkem oddihu na Hmeljniku je odpotoval prevzv. g. nadpastir v Mirno, da obišče župnije trebanjske dekaniije, kjer bo z vizitacijo in birmo v Št. Lovrencu dne 27. junija zaključil svojo apostolsko pot.
Slučajno odkrita milijonska tatvina
Zgodba o neuspeli tatvini obveznic vojne škode
Belgrajska »Politika« poroča:
Neki delavec takoimenovane markarnice v Bel-
Din, v skupni nominalni vrednosti 1,200.000 Din. Toda komaj jih je nekaj vnovčil, je gol slučaj odkril to ogromno tatvino in nekaj ur za tem je bil tat že v rokah policije.
V nedeljo popoldne se je načelnik direkcije državnih dolgov g. Didič sprehajal po Terazijah. Obstal je pred menjalnico Anaf, kjer je pogledal v izložbo, v kateri so bili izloženi razni vrednostni pa-rji. Naenkrat pa se je zdrznil. Opazil je namreč sto obveznic vojne škode, ki so bile obešene v posebnem kotu, in videl, da so obveznice najnovejše izdaje, pravilno numerirane, toda načelnik je opazil aekaj, kar ga je presenetilo. Na nobeni obveznici ni bil odtrgan kontrolni kupon, ki ga mora odtrgati direkcija državnih dolgov, preden izroči obveznico prometu.
Načelnik je takoj uvidel, da gre tu za tatvino obveznic. Zapisal si je vse številke obveznic in odšel v pisarno, kjer so takoj primerjali številke. Ugotovili so, da gre za tatvino, ki je bila izvršena v sami »markarmci«, še preden so bile obveznice izročene direkciji državnih dolgov. Obvestili so takoj ministra financ in ravnatelja državnih dolgov, na-
kar je bila alarmirana policija.
Izvedenci v teh zadevah i kmalu dognali, da niso bile ukradene' obveznice,
policijo niče, ki
so bile namenjene za promet, ampak makulature, to so one obveznice, ki se iz kakršnihkoli tehničnih razlogov, bodisi, da tiskarsko niso neoporečne ali zaradi česa drugega, uničijo. Tatvino je tedaj mo-
!;el izvršiti le kak delavec v »markarmci«. Policija e takoj odšla najprej na dom g. Anafa, lastnika menjalnice, ki je že spal. Ta je povedal, da je v soboto jx>poldne kupil od nekega človeka, ki se mu ni zdel sumljiv, nekaj teh obveznic za ceno 35.000 Din, ki mu jih je takoj izplačal. Zapomnil pa si je dobro prodajalca in ga je policiji natančno opisal od nog do glave.
Policija je nato šla v »markarnico« ki dela tudi ponoči. Opazovali so skupno z Anafom delavce, ki
so bili zajx>sleni v tem šihtu, in Anaf jim je kmalu pokazal tistega, ki mu je prodal obveznice. Policija ga ni aretirala takoj na mestu, ampak je počakala, da je bil z delom gotov in mu nato sledila domov. Doma šele ga je prijela in preiskala stanovanje. Našla je še preostale obveznice in vseh 35.000 Din, ki jih je delavec dobil za ukradene obveznice.
Na policiji je delavec v polnem obsegu priznal tatvino. Kradel je zato, ker ni imel denarja. Pripravljal se je na tatvino nekaj dni in jo izvršil v ugodnem trenutku. Nato je nekaj dni zbiral pogum, da si je upal obveznice prodati. Šel je najprej v neko drugo menjalnico, kjer se je dal natančno poučiti o tečaju vojne škode, nakar šele si je upal v menjalnico Anafa. Priznal je, da je nameraval tudi ostale obveznice prodati.
Žalostna vest iz ormoškega okraja
Vinski pridelek uničen
Svetinje, 19. junija.
Z velikim veseljem hodimo vinogradniki v svoje vinograde, to je bilo vedno naše največje veselje, in če sem bil kdaj slabe volje, pa sem šel v svoje gorice, in žalost in nevolja je minila; letos pa ni tako. Takoj, ko se je začel kazati nastavek, smo opazili, da je tako majhen, da bo vroče aprilsko vreme, ki je trajalo do polovice maja, trajalo naprej, da bo trta v lepem ocvetela, pa je res začela zgodaj cveteti, zgodnje sorte že v prvi polovici maja, potem pa je nastopil mraz, od 20" in čez je toplomer padel pod 10°, k temu še nepretrgano deževje, da je cvet še našel 10. junija; kar je v dežju cvetelo, se je osipalo, in še tisto malo upanje, ki smo ga imeli,, je končano. Vse toži o krizi, nihče ne ve, odkod dobiti denar, kje ga bomo pa dobili mi vinogradniki, ki imajo največ stroškov. Bilo bi res treba, da bi se kdo zavzel za nas, toda kje naj tistega dobimo. Zaradi vednega dežja tudi ne moremo spraviti krme, sušimo teden do štirinajst dni in vo-
zimo domov ne lepo zeleno, ampak rjavo krmo. Krompir nam letos ni dobro klil, izredno malo ga bo, rž je redka, ne bo ne zrna ne slame, in če bo še nekaj dni deževalo, ne bomo imeli tudi fižola. Sadja se kaže zelo malo, redki so tisti srečni, ki bodo imeli kaj sadjevca. Ročko nam je ljubi Bog prav visoko obesil, pa nič ne de, da bi le kruha imeli.
Cerknica
Jablana cvete. Na kaplanskem vrhu je jablana, ki ima precej sadežev. G. kaplan Kovačič pa je opazil, da ima ena veja poleg jabolk tudi še cvetje. Ko je namreč začelo drevje cveteti, se je vsula toča, ki je cvetje izbila, nekaj popja pa je še ostalo, ki ee radi neprestanega deževja potem tudi ni odprlo, sedaj pa, ko je vreme gorko, — je zacvetelo.
Jože Rozman:
Pater Pavel
(Spomini.)
Pridem z laniške podružnice; kmalu prinese Mana v spremstvu Pavelce »Slovenca«. Kakor navadno, ga najprej pregledam, p>otem se pa zares spravim nanj. Srce mi zastane, ko zagledam sliko mojega največjega prijatelja, duhovnega očeta in tudi dobrotnika, patra Pavla.
Bilo je jeseni 1. 1913 v Novem mestu. Vstopil sem namreč v I. gimn. razred. Mati me vpraša: »Ali si se že vpisal pri patru Pavlu v Marijino družbo?« »Ne,« sem odvrnil, »v šoli tega niso nič rekli.« »Takoj pojdi k patru Pavlu in glej, da se vpireš!« je strogo ukazala. Ubogal sem; podava se
menda z Oblakovim Francetom — poiščeva sobo patra Pavla, tresel sem se, kaj bo, pa naju sprejme tako očetovsko, da sva bila takoj pridobljena. »Kdaj si rojen?« Tako se je začelo. Kmalu je razumel ves položaj in me na neprisiljen način večkrat obdržal
Sri sebi, me zaposlil z razmnoževanjem III. redni-<ih okrožnic, nazadnje pa posegel za peč. pokazal torto - dar dobrih src — in mi jo rezal toliko dni, da je ni bilo več. »Pa tiho bodi!« mi je vedno pripomnil. Takih slučajev ni bilo malo. Začela se je vojna, vedel je, kaj to pomeni za dija-Stvo, pa ie trpel za naše duše in jih priporočal božjemu Srcu, da ne bi utonile. A nikdar ni nad nami obupal. Imel je široko razpreden III. red po Dolenjskem. Med vojno je ustanovil ubožno kuhinjo za revne meščane, in k temu mu je mnogo pripomogel III. red. Tudi za dijaške želodce je veliko storil. O, da bi imel pesniški in pisateljski dar, kako rad bi Te, p. Pavel, vsaj zdaj nekoliko ргсн slavil, ko Ti v življenju nisem bi vedno dovolj hvaležen!
»Brez organizacij ne morem živeti,« to je bilo njegovo prepričanje. Šel je o jiočitnicah z nami na Gorjance, priporočal gledališki odsek naše Mar. družbe gg. župnikom, kjer smo igrali za dijaško kuhinjo. Vedno na nas ni mogel biti nonosen, a prava' moč njegova je bila v tem, da je vztrajal, dokler ie bilo na nas kaj dobrega. Kdor se pa
nikakor ni več čutil zmožnega, je pa sam odstopil, a v srcu do osebe p. Pavla vedno obdržal spoštovanje.
V Novem mestu je šel p. Pavel tudi na Kalva-rijo, drugače pač biti ne more. Od vseh strani je povojna nova struja tiščala vanj, a ker se takoj ni fx>dal — prepričan sem, da je imel prav — so padli jx> njem ter ga slednjič jx>drli. Trije smo mu ostali odločno zvesti, drugim je bilo pa pozneje bridko žal, a tudi njim Vsemogočni ne bo prehudo zameril, ker so to delali v dobri veri. V pismih iz Marija Nazareta in Maribora mi je zaupal svojo bolest in trdil, da ne bo več zmozen za delo v prejšnjem obsegu, a mislim, da mu je ljubi Bog, ki ga je dal na preizkušnjo, za plačilo prav v Mariboru naklonil še večje število dobrih in
hvaležnih src.
P. Pavel, rad bi šc enkrat govoril s Teboj ter se Ti zahvalil za to, kar sem, a ker to ni mogoče,
i, Ti рг
Te ne bom pozabil pri oltarju Gospodovem, I I pa se na nas sj>ominjaj tam, kjer ni več joka, kjer se fiosuši vsaka solza. Tvoji gojcnci, ki jih je veliko v vseh poklicih, Te bodo ohranili v hvaležnem Sfiominu; počivaj mirno v rodni štajerski zemlji!
Iz starih spominov na I. 1834
Letošnjo spomlad, ko smo imeli meseca aprila in maja tako nenavadno ugodno in toplo vreme — veai so se meseca aprila že kopali v Savi in Krki — in je bilo ta dva meseca lepše in gor-kejše vreme, kakor pa v prvi polovici junija, ko je skoraj vsaki dan deževalo in smo imeli povodnji, so se ljudje večkrat spominjali na sto let nazaj t. j. na leto 1834., ko je bilo tudi tako nenavadno leto in je bilo vino tega leta, znani »firundraisigar«, najboljše in najmočnejše vino v minulem stoletju. Zato bo primerno, če prinese »Slovenec« nekoliko spominov na to znamenito leto, kakor sem jih poizvedel deloma v Temeniški dolini, deloma pa posnel. nn časopisih.
L. 1934. je bilo pozimi tako toplo, какот druga leta spomladi (»Slov.« 4. okt. 1933, št. 226).
Temenica je bila tako majhna, da si je zmočil otrok, ki je hodil še po štirih in lezel po temeniški strugi v sami srajčki, srajčko samo spodaj, t. i. na trebuhu, ker mu voda ni dalje segla. Na Veliki Loki je bila tako mala, da so jo zagradili otroci, ki so se v njeni strugi igrali, da ni mogla teči dalje. Da je bila tako nizka, temu je bilo krivo to, ker so se studenci, ki se stekajo v njo, posušili in bili brez vode. Mlini ob Temcnici niso mleli in so morali voziti zato v mlin v Žužemberk na Krko, ki je bila pa vsled suše tudi močno upadla. Deževalo je sicer včasih, toda le prav malo, samo toliko, da se ni vse posušilo. Padale so samo kake rose.
Vsa letina je bila zgodnja vsled hude vročine in suše.
Trta je zgodaj dozorela in <e bilo vino tako močno, da je gorelo, če so ga zažgali, kakor žganje.
Žita sicer niso preslabo obrodila, samo slame ni bilo skoraj nič, ker je manjkalo zemlji vlage, da so ostala nizka.
Krompirja je bilo vsled silne suše in vročine prav malo, ponekod! je bil droben kot lešniki in orehi, vendar pa je bil, kolikor ga je bilo, prav okusen in sladek (kakor navadno ob suhih letih).
To leto je bilo veliko iežic, ki so imele takrat visoko ceno.
Zanimivo je tudi, kar je pisal o 1. 1834. letošnji »Domoljub« z dne 24. maja št. 21. na str. 260. Piše takole:
Letos poteče sto let, odkar je bila pomlad podobna letošnji. Grozdje je že meseca maja cvetelo. Pred sto leti, tako mi je pravil moj prednik, so ljudie nalašč hodili v vinograde, da so srkali v svoja pljuča blagodejni vonj grozdnega cveta. Takrat ni bilo dežja od novega leta do adventa. Grozdje je na trtah dozorelo tako, da je bilo podobno suhim rozinam ali pa cvcbam. Vino iz takega grozdja je bilo silno močno. Gorje onemu, ki je pogledal malo bolj globoko v bariglo. Tako! ga je žlahtni vinski sok položil na tla.
Morda se oglasi še kdo in nam sporoči v »Slovencu«, kaj pripovedujejo drugod o tem znamenitem letu.	J. Sašeij.
Angleška mornarica v Dalmaciji
Tivat, 19. junija. V Boki Kotorski se vrše velike, priprave za slovesen sprejem angleške sredozemske vojne mornarice, ki pripluje na naš Jadran konec tega meseca. Kakor je sjioročilo jjoveljstvo britanske sredozemske mornarice na Malti, j>ride v naše vode 70 bojnih enot različnih tijKiv pod jx>veljstvoiu angleškega admirala Fishera. Na angleških ladjah bo vsega skupaj 30.000 mornarjev in častnikov. Angleška mornarica ostane v naših pristaniščih delj časa. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos angleški mornarji priredili več regat po morju in nogometnih tekem z našimi mornarji.
To je že deseti obisk angleške vojne mornarice v naših vodah po prevratu. Obenem je lo tudi najštevilnejši obisk kajti do sedaj je jirišlo največ 50 enot, sedaj pa jih pride kar 70, kar pomeni najštevilnejši obisk tuje mornarice v naših vodah sploh.
Obletnica zmage pri Sisku
V nedeljo h Sv. Akcu pri Turjaku
V ustno izročilo slovenskega in hrvatskega naroda je prišla slavna zmaga, ki so jo združeni slovenski in hrvatski krietjuiii priborili dne 22. junija 1593 v Sisku nad Turki. O tej zmagi poje narodna pesem in jo je vpesnil tudi naš pesnik Aškerc. Tudi druga slovenska in hrvatska literarna dela govore o tej j>o-membni krščanski zmagi, s katero ie bil zlomljen naval inohamedanskih vojaških in ropar- j sikih napadov na naše kraje. Pri tej zmagi je j bi, vplenjen dragocen |>lašč voditelja turških 1 čet, renegata Hasan-paše. Voditelj krščanskih čet grof Andrej Turjaški je dal iz tega plašča napraviti inašni plašč in ga jxxiaril cerkvi sv. i Ahca blizu Turjaku. Na dan 22. junija je nam- | reč god sv. Ahca. Na ta dan se je vedno zbiralo pri tej cerkvi ogromno število slovenskega in hrvatskega ljudstva v narodnih nošah, ki je navdušeno prepevalo in ob pokanju topičev praznovalo spomin na slavno zmago nad sovražniki kristjanov.
Spomin na to slavno zmago se je ohranil do današnjih dni. G. Anton Pretekelj organizira vsako leto na dan, ozir. na žeguanje sv. Ahca izlet na goro sv. Ahca pri Turjaku. Tak izlet je organiziran tudi za letos, na žegnansko nedeljo, dne 24. junija. Gora z zgodovinsko cerkvijo sv. Ahca je prijazna in e smrekami jjoraščena ter nudi izvrstno izletno točko v bližini Ljubljane. Vsak izletnik pa si more na Turjaku obenem ogledati zgodovinski grad Turjačanov, kjer so se rodili slavni junaki, voditelji in zmagovalci Turkov, ki so umirali v boju z mohamedanci z mečem v roki. Na Turjaku se bodo mogli izletniki tudi odj>očiti in okrepčati za jx>vratek v Ljubljano, polni spominov, kako so se naši pradedje borili za svojo domovino in vero. Prijatelje naše zgodovine in lepera izleta k sv. Alicu vabimo k čim večji udeležbi.
-f- Ivan Lah, župnik pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, ki je umrl preteklo soboto zvečer v bolnišnici v Brežicah. Pokopali so ga v torek ob 10 dopoldne na farnem {»kopališču pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. — R. i. p I
Trije jubileji vuzeniške šote
Šola v Vuzenici slavi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1934 150 letnico, odkar je bila ustanovljena kot obvezna, obenem pa tudi 50 letnico, odkar se poučuje v sedanji stari šoli. Prvotno so poučevali učitelji v svojih stanovanjih, potem je kupila šolska občina sedanjo Črešnikovo gostilno, jo prezidala in uredila za enorazredno, z učiteljevim stanovanjem. Tu se je začelo poučevati 1. 1831, torej prav pred 100 leti. Slomšek je leta 1839 napravil precejšnja jjopravila in ko je postala hiša pretesna, so sezidali leta 1883 sedanjo staro šolo, kjer je pričel pouk 1884, torej pred 50 leti. Sedaj je šola šestrazredna.
K naši trojni proslavi vabimo vse, ki so temeljne nauke prejeli na tukajšnji šoli in se udej-stvujejo na odličnih mestih. Pribite naj vsi gg. ka-tehetii in učitelji, ki so sodelovali na šoli za napredek šole in s tem tudi kulture.
Slavje naj bo mogočna manifestacija šolstva za severni del naše banovine in dokaz naše iskrene ljubezni do naše obmejne zemlje. Predpoldne po sv. maši, ki je ob 8, bo pozdrav gostov, govor o zgodovini šole, proslavne deklamacije s petjem. Popoldne je uprizoritev igre »Pogumni Tonček« ob 15.
Požar pri Kotljah
Kotlje, 19. junija.
Ni še minulo deset dni od zadnjega požara, ko je pogorelo gosjjodarsko posloj>je jKisestnika Mer-kača v Kotljah, že je zadnjo nedeljo okoli 8 zvečer zopet začelo goreti pri jx)sestnikii Pavlu Svetina, p. d. Janku na Brdinjak. Goreti je začelo gospodarsko j)oslopje, nakar je ogenj objel tudi hišo. Ker leži kmetija na samem in v hribu, ni bilo mogoče misliti na gašenje, ko tudi vode ni blizu. Zgorelo je vse do tal. Vendar so domači rešili iz hleva živino, iz hiše pa opravo in obleko. Gosj>odar je bil zavarovan. V teku jx>1 lota je ta jx>žar že četrti v naši okolici.
Naselbina iz kamene dobe
V občini PodjK>ranj, okraj Vršac, so odkrili mnogoštevilne in deloma jx>vsem dobro ohranjene ostanke iz neolitske dobe. Kmetje so že precej let nazaj mnogokrat naleteli na kakšne izkopine, vendar je bil mestni muzej v Vršcu šele v zadnjem času opozorjen na te najdbe. Kustos muzeja Mileker je skupno s svojim sinom, univ. prof. dr. Rudolfom Milekerjem začel kopati na raznih mestih. Njun trud je bil bogato nagrajen. Izkopala sta 12 velikih kijKiv iz neolitske dobe, mnogo nožev, raznega orožja, nakita, mask itd.
Zoološko društvo „Noe"
Ustanovilo se je pred kratkim časom posebno za našo ožjo domovino pomembno »Zoološko društvo «Noe» za dravsko banovino«. Kakor že ime samo pove, je zamišljeno z velikim delokrogom ter ima v prvi vrsti kulturne, naučile in sportsko-gospo-darske namene. To društvo druži tako rejce kakor prijatelje in ljubitelje živalstva in je pristop vsakomur omogočen, posebno še, ker znaša mesečna članarina samo 2 Din.
Društvo je naravnost vzorno razdeljeno na posamezne odseke, kjer se udejstvujejo v velikem razmahu gojitelji in ljubitelji j>osanieznih vrst živalstva. Tako n. pr. v ornitološki sekciji za domače ptice pevke, kanarčke, golobe, papige, vse vrste domače in eksotične ptiče, tudi športna fierutnina; v akvarijskem odseku za vse vrste ribic; nadalje tudi kinološka in terarijska sekcija ter sekcija za rejo pasemskih domačih živali.
Društvo posreduje svojim članom brezplačno pri nakujHi in prodaji vseh vrst naših in tujih, pasemskih, športnih in lepotičnih živali in daje br«z-plačno vse potrebne strokovne nasvete.
Letos v jeseni, kakor tudi vsako leto so zaniiš Ijene obširne zoološke (sezonske) razstave, kjer imajo člani prost vstoj), šole pa proti malenkostni vstopnini.
Prijavite se lahko z dopisnico kot član društve <Noe», Krakovska ul. 5, Ljubljana, ali pa pii po vf&rjenikih v večjih krajih.
Ljubljanske vesti:
Naše mesto - cilj potepuhov
Ljubljana, 20. junija.
Ako govore statietike o naraščanju ali padanju tujskega prometa, bi mogle govoriti tudi o onem tujskem prometu, ki v Ljubljani ni prav nič zaže-ljen, to je o navalu potepuhov in brezdomcev na naše mesto. Težko je res dandanes ločiti med reveži, ki kljub najboljši volji ne morejo dobiti doma d«ta, ne kje drugje, ter prihajajo v Ljubljano beračit in oprezat za prilikami svoje vrste — ter med brezposelnimi poštenjaki, ki prihajajo v mesto le irz žrfilje, da vsaj tu najdejo skromen zaslužek. Medtem (», ko je naše državljane lahko nadzorovati in jim pregledati listine oziroma vsaj kazenski lisi, je težko reči to o inozeincih.
Inozemski iskalcii sreče so v Ljubljani vsakdanji gostje in jih je več vrst. Prav radi se izdajajo — iščimo za žrtve Hitlerjeve politike v Nemčiji, češ, da so pravzaprav politični emigranti, drugi zopet preklinjajo Dolfussa, so pa tudi rajhovski Nemci, ki nastopajo pri svojih prošnjah zelo samozavestno in se radi sklicujejo na embleme, pripete za ovratnikom suknjiča. Le odkje imajo ti rajhovski mladiči tako dober adresar, da iztaknejo vse. starejše nemške ali vsaj nemško čuteče družine v Ljubljani?' Prihajajo tudi ljudje, ki si žele svoje življenje ^zaslužiti*. Te dni se je kazal v Ljubljani neki rajhovski Nemec, bradat in golonog, ki je pi-skal na nekakšno trobento. Izgledal je, kakor iz pravljice znani lovec podgan. Kakor pri tem, se je tudi okoli čudnega gosta v Ljubljani zbirala mladima, dečki in deklic« v starosti okoli 10 let. Dobro, da tujec iii imel drugih namenov, kakor zbirati dinarček za dinarčkom. Nekdo mu je namignil, naj hitro izgine iz Ljubljane, kar je tujec tudi brž razumel...
Dosti je tujcev, ki jili morajo šele domače oblasti odpraviti na mejo. Iz lanske statistike mestne
Zadeva žetezničarskega bolniškega fonda
Na tozadevno notico v št. 138 a z dne 20. junija t. 1. ugotavlja direkcija državnih železnic v Ljubljani sledeče:
Ni res, da uvedena preiskava nadzorstvene oblasti glede nerednosti pri bolniškem fondu še traja, marveč je res, da je bila la preiskava že zaključena z ugotovitvijo o zgolj administrativnih pogreš-kih, kar je razvidno iz letnega poročila oblastne uprave bolniškega londa državnega saobračajnega osebja v Ljubljani za leto 1033/34, stran 5. in iz iz-veštaja centralnega upravnega odbora bolniškega fonda državnega saobr. osebja o radu u 1933/34 god. straa 14.
Ni res, da je bila uradnica radi prijave kazensko premeščena odnosno nedolžno kaznovana, mesto da bi prejela pohvalo, marveč je res, da je bil dotični uradnici po službeni potrebi dodeljen drugi posel v isti službeni edinici.
Mariborske vesti:
Mestna podjetja izgrajena
Q Članom Društva nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani. V torek, dne 19. t. m., jc preminul naš tovariš Cegnar Josip. Pogreb blagopokojnega ee vrši v četrtek, dne 21. t. m., ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Janševa ulica 18. Tovariši se vabijo, da se v čimvečjem številu pogreba udeleže. Furman, tajnik.
© Trgovine na Vidovdan in na praznik sv. Petra in Pavla. Združenje trgovccv v Ljubljani sporoča, da bodo trgovine na Vidovdan, dne 28. t. m., zaprte вато v času službe božje, to je od 10 do 11 dopoldne. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. pa smeio biti trgovine le dopoldne odprte. Uprava.
O Regulacija Ljubljanice. Kljub dežju, ki je včeraj zopet lil, sc jc delo v strugi Ljubljanice normalno nadaljevalo. Številne luže v zaprtem delu sitruge so sicer ovirale izkop in odvoz blat« in ilovice ter so imeli delavci mnogo
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
odgonske postaje, posnemamo, da je bil vsak drugi iz Ljubljane odguani inozemec Avstrijec. Na stroške mestne občine pa je odgonska postaja odpravila samo lani na mejo: 11 pristnih Italijanov, 9 Romunov, 14 Čeliostovakov, 13 rajhovski h Nemcev, 4 Francoze, 1 Belgijca, 4 Bolgare m 6 Turkov. Da prihajajo k nam begunci iz industrijskih držav, kakor iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, to je zaradi vladajoče brezposelnosti še razumljivo, toda zakaj beže Turki v našo državo? Povedal je to dobro neki turški državljan, ki je nekoliko razumel srbohrvaščino: »Bojim se turških feldveblov!« Ril je turški vojaški dezerterl
Letos je delo odgonske postaje še težje. Vedno več prihaja inozemcev v Ljubljano, skoraj vsi pa se izgovarjajo na politične razmere v domači državi, češ, da jih domače oblasti preganjajo. Dobra izkušnja uči, da je kvečjemu verjeti le desetini — vsi drugi pa so navadni potepajoči se brezdomci in brezposelni. Prihajajo zastopniki raznih narodnosti, vmes so celo Armenci, Grki, pa zopet Liitavci, Estonci, največ kajpak Nemcev in zopet ljudje dru-i gib narodnosti. — Ti inozemci povzročajo mestni občini znatne stroške. Dosedaj je mestna odgonska postaja letos odpraviila okoli 1000 ljudi iz шр-sta. Med temi so na prvem mestu domačini iz drugih slovenskih krajev, nato naši državljani iz južnih pokrajin, takoj nato pa slede Nemci iz Avstrije in Nemčije. Slede v skoraj enakem razmerju, kakor lani, državljani drugih držav.
Odgonska postaja je v prenesenem delokrogu mestne občine, to se pravi, da mestna občina opravlja dolžnosti države. Pred leli je bil preneseni delokrog lahko breme za mestno občino, toda, kakor kaže ravno razvoj odgonske postaje, je to breme vedno težje in odstotek za prenešeni delokrog v mestnem proračunu vedno večji!
truda s tem, da so odvo/.ni tir sproti utrjevali. Včeraj so tudi nadaljevali r betoniranjem dna. Dno struge jc betonirano že do poslopja Filharmonije iu še nižje. Vodu tokrat ni nanesla dosti proda in blata na betonsko dno. Tudi vzpeujača je že vzpostavljena ter redno odpravlja polne vagončke blata iz struge. Delo zlasti pospešuje to, da mešata cement z gramozom dva stroja.
0 Samoumor služkinje. V torek zvečer so našli v Dalmatinovi ulici 7 mrtvo 32-letno služkinjo Alojzijo Follarjevo, doina i/. Loke pri Zagorju. Gospodur je odšel /. ženo okoli 4 popoldne iz stanovanja ter sta se oba vrnila okoli II zvečer. Ko stn prišla v kuhinjo, sta /ugledala ua tleh ležečo služkinjo, obenem pu sta začutila oster vonj po plinu. Bila stu prepričana, du služkinja še živi ter da jc samo nezavestna. Zato sta telefonirala po reševalni avto. Reševalci, ki so bili takoj na licu mesta, pa so spoznali, da je bol tu rje va že mrtva in zato trupla niso prevzeli. O dogodku je bila obveščena policijska uprava, nakar je prišla na lice mesta policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika Ketteja. Komisija je ugotovila, du gre za samoumor in da se je služkinja usmrtila dobro uro prej, preden je bilo dejanje odkrito. Vzrok samouinora jc neznan, domnevajo pa, da je bila I oltar jeva zelo občutljiva in da si je prebridko vzela k srcu neke ukore. Zapustila ni nobenih poslovilnih pisem. Njeno truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuie naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanie želodca in črevesa ш traino pospeši prebavo.
Št. Vid nad Ljubljano
Sv. maša zndušnica za pok. Janeza Bezlnja
iz št. Vida ob obletnici njegove smrti se bo darovala v Št. Vidu, dne 3. juliju t. 1. ob tri četrt nu 7. Janez Bezlaj, rojen leta 1839 v Št. Vidu, je bil blag, krščanski, dober in srečen družinski oče šesterih sinov. Bil jc čestilee velikega kulturnega delavca Blaž Potočnika in aktivni član njegovega pevskega zbora. Nad tri desetletja je bil tndi navdušen pritrkovalee po Blažu Potočniku skrbno uglašenih in daleč okrog slovcčih šentviških zvonov. Leta 1883 je bil soustanovitelj Kat. društva rokodelskih pomočnikov itd. Kot delaven in marljiv obrtnik, trgovec in posestnik je bil splošno in daleč na okrog spoštovan. Svoj čas so listi poročali, da je umrl kot občinski ubožec: to ni res, umrl je kot srečen iu zadovoljen preužitkar.
Kakor smo že svoječasno poročali, se je koncem maja meseca z ureditvijo posebne blagajne Mestnih podjetij (MP) izvršil končen prenos gospodarskih poslov mestne občine na MP v okviru tozadevnega sklepa mestnega občinskega sveta. MP so prevzela vea mestna podjetja kot taka, obenem pa še od mestnega knjigovodstva: upravo mestnih niš z najemninami vred (med drugimi tudi celokupno delavsko kolonijo). Sedaj pa je mestno knjigovodstvo izločilo iz svoje uprave tudi celokupno uradništvo v mestnih podjetjih ter ga izročilo upravi MP. Uprava MP je prevzela skupno 82 uradnikov in upokojencev. Del tega uradništva, predvsem tehnični personal, je ostal še nadalje v podjetjih, blagajniško in knjigovodsko osebje pa se je preselilo v osrednji urad MP v I. nadstropju
Mariborski „Don Bosiio" na mrtvaškem odru
Tako so ga označevali in mu priznanje dajali; saj je vse njegovo delovanje v Novem mestu, Na-zarju in .Mariboru bilo prvenstveno posvečeno vzgoji in izobrazbi mladine, ki se ga je povsod oklenila z največjo ljubeznijo in spoštovanjem. Koliko je mariborskih mladeničev, ki jim je rajnki ■ preskrbel kruh in eksistenco? Množice so ga hodile kropit predvčerajšnjim in danes ob težki vesti, j da je p. Pavel šel v večnost. Vsem je bil dober j znanec, tovariš, prijatelj in dobrotnik. Mnogim si ob njegovi rakvi videl svetle solze v očeh, ko so drug za drugim prihajali, da mu izkažejo poslednjo čast in poklonitev. On pa pravi mož iz ljudstva in ljubljenec ljudstva, leži v rakvi nepremično, njegove poteze na obrazu razodevajo še v smrtnem spanju vso dobrotljivost, ljubezen in gorečnost, s katero je oznanjal vzvišeno blagovest katoliške misli, prosvete in socialnega dela. Trumoma prihajajo ljudje od vsepovsod, da se poslovijo od moža, ki je bil vse dni svojega življenja dober in plemenit. Danes |)0|x>ldne bo Maribor vzel slovo od svojega Don Boska«.
Mučeništvo 8 letnega otroka
Mali senat tukajšnjega okrož. sodišča, ki so ga tvorili predsednik vss Lenart in prisednika vss dr. Kotnik in ss Kolšek, je včeraj razpravljal o nečuvenein slučaju, ki ga je predočil v svoji obtožnici državni pravdnik dr. riojnik. Pred sodniki je stala 50-letna posestnica Terezija Zelenko iz Gruškovca pri Ptuju. V sodno dvorano so jo pri-peljali iz zapora, ker tli hotela j>riti na prvo razpravo prostovoljno. Zagovarjala se je brez zagovornika. Ženska je obdelovala radi moževe boleh-nosti svoje precej veliko jjosestvo sama. Imela jc majhnega hlapčka, 8-letnega Jožefa Matjašiča, ki ga je najela kot pastirja, tnoral pa je opravljati dela, ki bi jih komaj zmogel odrasli človek. Otrok je bil telesno zaostal, slaboten in sestradan. V službi pri Zelenkovi je bil pravi mučenik. Opravljati jc moral vso živino sam, delati najtežje stvari, najhuje pa je bilo zanj, ker je moral vso vodo nositi od 700 m oddaljenega vodnjaka. V službo je prišel v jeseni. Ko je nastopila zima, si je obleko in obuvalo že raztrgal, ni pa dobil ničesar za nadomestilo. Hodil je okrog popolnoma razcapan, brez i>erita, v čevljih brez jx>dplatov. Tak je moral kidati sneg ter vlačiti vodo jx> ozki sneženi gazi. Nekoč bi bil skoraj zmrznil, ker je pod težkim bremenom onemogel ostal v snegu ter so ga sosedje rešili. Za hrano je moral beračiti okoli sosedov in dogodilo se je celo, da je trgal kos kruha psu iz gobca ter ga sam hlastno pojedel. Šele ko so revčku moči čisto opešale, so ga domači vzeli iz »službe«:. Moral pa je takoj v bolnišnico, zastrupljen s tetanusom, ki. si ga je nalezel v hlevu radi ranjenih nog. V bolnišnici ga je rešila smrt trpljenja. Sodni dvor je izrekel nad nečloveško gospodinjo slrogo kazen: 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic.
П Pogreb p. Pavla Potočnika bo danes oh dveh popoldne izpred frančiškanskega samostana. Predsedstvo Katoliške akcije za župnijo Matere Milosti vabi vse člane katoliških organizacij, osobito Apo-stolstva mož iz domače in sosednjih mestnih župnij. da se polnoštevilno udeležijo pogreba. V primeru lepega vremena bodo šli moški v žalnem sprevodu z gorečimi svečami. Sveče se dobijo od pol dveh uaprej v hodniku samostana.
Mestne hranilnice. Prevzeto osebje se razdeli na posamezna podjetja: Mestna klavnica 11 aktivnih in upokojencev, vodovod 6 z upokojenci, plinarna 13 z ujKikojenci, pogrebni zavod 4 z upokojenci in liprava mestne imovine 11 z upokojenci vred. Brez upokojencev (ker jih še nimajo) so prevzela MP 32 oseb pri električnem podjetju, 1 pri mestnem toplovodnem kopališču in 4 pri avtobusnem prometu. Uprava M P je s tem prevzemom kom-
Eletno izjx)(njena in sedaj se bo jjokazalo, če je Ila ideja o ustanovitvi samostojne centrale mestnih podjetij zdrava. Organizacija uprave je bila sila dolgotrajna, v glavnem jo je oviralo pomanjkanje prostorov in osebja, kar je sedaj odstranjeno.
П Preselitev izvoščkov. Izvoščki na Aleksandrovi c. in Glavnem trgu dobe nova stojišča. Na Aleksandrovi cesti se bodo preselili na južno stran k frančiškanski cerkvi med Kopališko in Frančiškansko ulico; na Glavnem trgu pa pojdejo izpred Velike kavarne proti zapadu pred hiše štev. 2 in 3.
□	Razstava na drugi državni dekliški meščanski šoli bo odprta še danes.
□	Promcnadni koncert nocoj v parku. Sodeluje vojaška godba.
□	50 let čevljarske organizacije. Združenje čevljarjev v Mariboru je eno najstarejših v Mariboru ter slavi letos v začetku julija svojo 50 letnico. Proslava se bo izvršila na slovesen način.
□	Pazite na hišice! Dogodilo se je, da je mestna občina odvzela stanovalcu kolonijeke hišice v Delavski koloniji pravico do nadaljnega bivanja, dasi je obroke skoro v redu odplačeval. Odvzela mu je hišico radi tega, ker jo je popolnoma zanemaril ter dopustil, da je začelo poslopje propadati, za opetovane oi>oniine pa se n: zmenil.
□	Deset let robije za stolčeno steklo in arzenik. Pred velikim senatom se je nadaljevala včeraj razprava proti Antonu Prikeržniku, 30 letnemu hlapcu iz Libelič, ki je bil obtožen radi poskusa umora. O slučaju smo že poročali. Prikeržnik je poskusil zavdati prevžitkarju Lovrencu Drugu najprej s stolčenim steklom, nato pa z arzenikom, ki ga je dal Drugovi poslrežnici, naj ga primeša bolnemu Drugi v zdravila. Razprava je bila v soboto prekinjena, da se je s kemično preiskavo ugotovilo, da-li je tvarina, ki jo je. obtoženec dal postrežnici, res arzenik. Preiskava je ugotovila, da je pravi arzenik. Prikeržnik je bil obsojen na deset let robije in trajno izgubo častnih pravic. Ko je začul obsodbo, je izbruhnil v krčevit jok. V senatu so bili predsednik vss. Lenart ter prisedniki vss Zemljič, vss. dr. Tombak, vss. dr. Kotnik in se. Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Ilojnik.
□	X rano v prsih. V Vojašniško ulico so bili nemudoma pozvani reševalci, kjer so našli v hiši št. 21 komaj 19 letno delavko Adelo Peršon z rano v prsih. Rano eo ji razkužili in obvezali ter jo pustili v domači oskrbi, ke-r ostrina noža ni prodrla globoko.
Celje
Pred četrtstoletjem
(Spominu takratne dobe in nekaterih rajnih mož.)
Ali gre to, kar jc bilo pred četrtstoletjem, že na račun zgodovine? Mislim, da vsekako. Zato mislim, da se sme o takratnih dogodkih pisati danes kot o zgodovinskih. — Pa tudi o osebah, ki so takrat stale bodisi v ospredju ali pa v sredi tedanjega časa ter oblikovale vse naše javno življenie. Ne o osebah, — o osebnostih moramo reči, kakršnih ne rodi niti vsako stoletje. O možeh, ki eo dovedli naš narod slovenski na dotlej še ne doseženo višino, in od kojih bogatih idejnih zalog črpamo še dane«. — Mrtvi eo, a — mrtvim čast! Čast, in spomin, in zahvala! Vse jim dolgujemo. Zaslužijo torej, da se jih spominjamo prav ta čas, ko poteka v zgodovini sicer kratkih petindvajset let, ko ie bila naša nekdanja dežela Kranjska stopila v dobo gospodarskega in kulturnega razvoja, kakršnega si hrepeneče želimo prav v sedanjih razrvanih in težkih časih.
Prav je lorej, da sc spominjamo naših velikih mož, ki so živeli pred 25 leti, n« glede na obletnice njihove smrti. Zavoljo dela za naš narod zaslužijo to. — A komu naj damo prednost pred drugim ko nepozabnemu Evangelistu Janezu dr. K r e k u , ki je padel izčrpan od dela za narod pri prijatelju župniku Ludviku Bajcu v St. Janžu, zgrudivši se sredi sobe. Izdilnil je svojo veliko dušo z neštetokrat že navedeno oporoko o semenu izkrvavelega naroda. Vsaka druga oporoka mu je bila odveč, saj je umrl z — edino krono v žepu. — Spominjamo se veterana ledanjih politikov dr. Ignacija Žitnika — našega Načeta, saj mu ni nihče dnigače rekel. Srčno dobrega in moža plemenitega srca, čeprav časih pod trdo skorjo skritega, ki je tudi zarobanlil, ako je bilo treba, ter udaril s pestjo ob mizo. Pri vsem tem pa interveniral, interveniral do konca in kraja, ter se vozaril za vsakim vojakom, ako je biio treba, do ikraine meje države. Dober in usmiljen tako, da ie dal prosjaku eno od dveh oguljenih sukenj, ako jih je sploh imel; ali pa ubogi ženi edini dežnik.
ko ni imel vinarja v žepu. Denarja ni imel nikoli; umrl je reven ko cerkvena miš. Pogreb so mu morali plačati prijatelji. — In dr. Evgen L a m p e ?
—	0 kako nedosegljivo velik je bil, de-želni finančni minister brez primere, gospodar in mislec, ki je 6 svoiim umom nadkriljeval vse sodobnike. Majhne postave — je zrastel iz svojega usnjenega naslonjača v sobi deželnega odbornika ali pa na govorniški tribuni deželne zbornice do pravega velikana. — Ali mar ne zasluži zadnji deželni glavar dr. Ivan Šusteršič prav ob tej priliki, puščajoč ob strani danes vse, kar nas je ločilo sredi največje svetovne tragedije I. 1915-16, da se ga spominjamo z vsem spoštovaniem? Ze to, da je tudi on zapustil po trpljenju dolino solz
I v popolnem uboštvu, govori zanj. Mar mu more kdo kratiti velike zasluge, ki si jih je stekel za svoj narod? — Nc bilo bi prav, ako bi se ne spominjali tudi blagega P o v š e t a , in tudi že pokojnega vit. Pogačnika, prvega predsednika naše narodne vlade za tedanjo Slovenijo ob pre-i vratu dne 29. oktobra 1918., kojega petnajsta obletnica ic šla tiho mimo nas. —
Ako naj bomo vsestranski pravični, se moramo spominjati tudi umrlih mož iz nam tedaj
—	pred 25 leti — nasprotnih taborov. Tu sloji pred nami v vsej veličini dr. Ivan Tavčar, gorenjska grča, trda — na videz, a po srcu plemcnil mož. Tudi njegov spomin bo živel trajno med Slovenci. Nič manj dobra duša je bil njegov drug dr. K a r e I T r i I 1 e r — na zunaj velik gromovnik, na znotraj miren ko pomladanska sapa. — Potem
i so bili še možje iz nemškega veleposestva: baron i S c h \v e g e I , diplomat evropskega slovesa, pra-i va ekscelenca; grof Barbo, gospodarski talent;
dobrodušni baron Apfaltrer pl. Apfal-, trern; i. dr. — Nai zaključimo vrsto umrlih, ki so živeli v dobi preporojenja nekdanje dežele i Kranjske.
Leto 1908. je bilo za tisti čas zgodovinskega pomena. Toda ker je tedanji politični pomen za nas sedaj mrtvo dejanje, mislim, da sc мпе pisati ludi o tem. Saj velja vse to le spominu onega, o čemer bo pričala samo i« nepristranska zgodovina.
Po dolgotrajni obstrukciji v kranjskem deželnem zboru je bila po volitvah poslancev, izvršenih za kmetske občine dne 21. februarja 1908., za mesta in trge ter trgovsko in obrtno zbornico dne 28. februarja 1908, poslancev velikega posestva pa 6. marca 1908, prva seja dne 27. marca 1908 . — Tedaj je bilo deželnih poslancev: 16+8+2 + 10 — = 36 in 1 virilist (knezoškof). Deželni glavar: Fran pl. Šuklje; dež. predsednik: baron Schvvarz, naslednik zloglasnega barona Heina. — Na tej seji je bil izvoljen za deželnega odbornika dr. Šusteršič iz kurije kmetskih poslancev. — Pa temu deželnemu zboru je bila odmerjena le kratka delovna doba. Že na seji dne 19. junija 1908 je bil deželni zbor odgoden. Na podlagi noveliranega deželnega volilnega reda so se na to izvršile volitve deželnih poslancev iz novoustanovljene splošne kurije (11 poslancev), in dveh zastopnikov mesta Ljubljane. Preteklo je lorej 25 let od tedai, ko so sc godile pred našimi očmi izpremembe, ki so odprle pravim zastopnikom širokih ljudskih slojev vrata v ono deželno postavodajalno zbornico, ki je v poznejših petih letih storila toliko dobrega za ljudstvo, kakor vse prejšnje ne. — V tej novi zbornici so imeli zastopniki kmetskih občin in splošne kurije absolutno večino — 26 deželnih poslancev, ki jih ie štela deželna zbornica z virilistom — knezo-škofom skupaj 52. — Obljubo so položili novoizvoljeni deželni poslanci na seji dne 8. jan. 1909.
Kakor rečeno — 'c vladala poprej v deželni zbornici dolgotrajna hrupna obstrukcija z vsemi mogočimi inštrumenti: tudi s činelami in — bobnom. Na seji dne 4. aprila 1906 je bi! tedanji deželni glavar Oton pl. D e t e I a prisiljen izjaviti: V takih razmerah, kakor gospodje sprevidijo, ni mogoče dalje zborovati. Če nismo dosegli nobenega uspeha, treba je za to sodbo prepustiti ljudstvu. — Zaključim sejo. (Glej obravnave deželnega zbora 1907, XIV. seja, str. 299).
To so zgodovinska dejstva, ki jih ne more nihče niti izbrisati niti zabrisati. Osebnosti, možje, ki so odločilno posegali v potek dogodkov, epe že davno nevzdramno spanje mrtvih. A duh njihov živi še vedno med nami, in bo živel — še in še.
Fran Kristan.
& Vprašanje mestne tihožnicc. Pri zadnji občinski seji je bilo sproženo tudi vprašanje mestne ubožnice, oziroma hiralnice. Po izjavi referenta socialnega odseka so dosedanji prostori na Slomškovem trgu povsem neprimerni in postajajo tudi vedno bolj premajhni, ker je vsak dan več revežev. Mestna občina namerava v to svrho adaj>tirati prostore na Spodnjem Lanovžu in eventuelno zgraditi še eno poslopje. V novo hiralnico bi se nato oddali vsi, ki so dosedaj prejemali podpore iz meščansko-oskrbovalnega sklada. Zato imajo finančni, pravni in gospodarski odsek nalogo, da do prihodnje seje prouče premoženjsko stanje imenovanega sklada in bi se o novi hiralnici eklepalo definitivno že na prihodnji seji meseca julija. Dosedanje prostore na Slomškovem trgu pa namerava mestna občina preurediti v delavski azil, pri katerem načrtu smo pa prepričani, da bo prišlo s strani delavskih korpo-racij do odklonilnega stališča.
■©• Smrt kosi. V celjski bolnišnici so umrli zadnje dni: Leskovšek Franc, 71 let, tovarniški dela-! vee iz Gaberja; Svetko Frančiška, 43 let, žena delavca iz Podvrlia pri Braelovčah; Praviček Franc, j 8 let, sin voznika z graščine Boštanj pri Sevnici, in Tonan Berta, 1 leto, hči dninarja iz Tržiša. — N. v m. p.!
>3 Zborovanje »Boja« v Sv. Juriju ob j. ž. bo
v nedeljo, 24. junija. Govorili bodo g. Skrbeč iz I Ljubljane, odvetnik g. dr. Dobovišek iz Celja in drugi.
<Sf Otvoritev mestnih kopališč. Danes bodo otvorjena moško in žensko kopališče ter kopališče Diana ob Savinji. Za člane pomladkov Rdečega križa celjskih šol je cena v kopališčih znižana.
& Mestno gledališče ostane kakor je bilo. Pred dnevi smo na tem mestu sprožili željo, naj bi mestno načelstvo prebelilo celo mestno gledališče, ker je po zadnjih popravilih zid-precej zamazan. Strošj<i bi znašali 16.857 Din, zak ar pa ni na razpolago proračunskih možnosti in je zato ta stvar odložena do prihodnjega leta.
Ptuj
Iz poštne službe. Poštna uprava v Ptuju razglaša, da se vrši dostava pošle v mestnem delu Breg zaradi pomanjkanja in obolelosti j>oštnega dostavnega osobja, začasno samo enkrat dnevno. — Premeščen je poštni služitelj Josip Iljaš od pošle Ptuj k pošti Rogaška Slatina.
Novi grobovi. V Budini pri Ptuju je umrla Roza Kuhar, zasebnica, stara šele 42 let. Pokojnica je sestra župnika cistercijanca v Mogili j>ri Krako-vem (Poljska). Pokopali so jo na pokojiališču v Ro-goznici ob veliki udeležbi občimstva. — V Ptuju je umrl Franc Krhatič, trgovski pomočnik v 24. letu starosti. — V Spuhlji pa jc umrla Antonija Merkuš, žena železničarja, v 32. letu starosti. — Naj v miru počivajo! Žalujočim naše sožalje!
Nezgode. Pri telovadbi se je ponesrečil Alojz Jugovec, 23 letni sin josestnika iz Medribnika pri sv. Barbari v Halozah. Padel je z droga tako nesrečno, da si jc zlomil desno nogo. — lOlelnii delavec Gabrijel Brusar iz Leskovca je pri gradnji ceste prišel jx> nesreči med dva odbijača Železniških vozov. Pri trčenju niu je. desno nogo popolnoma zdrobilo.,
Hmle posledice prelepa. V Dornavi pri Ptuju je prišlo med ponočnjaki do prepira in pretepa, pri katerem je dobil Stanko Brodnjak, hlapec pn posestniku Simonu Belšaku, s težko hrastovo dogo tako silen udarec na glavi, dn kp je zgrudil na tla in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujske bolnišnico, kjer se trudijo zdravniki, da ga ohranijo pri življenju.
15 milijonov dinarjev škode po toči
v Dalmaciji in Hrvatskem Primorja
SpBt, 19. junija.
Največjo Škodo povzroči poljedelstvu v Dalmaciji suša. Letos pa izjemoma suše ni bilo, čeprav so se je v začetku sezone vsi bali. Marčevo in zlasti pogosto aprilsko deževje je izpremenilo položaj, tako da je letina kar dobro kazala. Mesto suše pa so imeli Dalmatinci letos drugo gorje, namreč točo. Toča je letos povzročila ogromno škodo v 14 različnih okrajih, na področju 28 občin, odnosno 80 vasi. Največ škode je povzročila toča v sinjskem okraju, nato v kninskem, splitskem, makarskem itd. Kata-
strofalni za dalmatinska polja in njive so bili dnevi 6. in 27. maj ter 8. junij. Po podatkih, ki jih je zbral kmetijski oddelek primorske banske uprave, cenijo škodo, ki jo je povzročila letošnja toča, na 15 milijonov dinarjev.
Da se odpomore nesrečnemu prebivalstvu, bodo v nekaterih okrajih in mestih, ki so manj oškodovani, začeli z javnimi deli, drugim okrajem pa so že dali pomoč, tako Sinju 160 kvintalov koruze, Kninu 50.000 Din za nabavo semen, Splitu 100 kvintalov koruze itd.
spisih dr. nied. M. Bircher-Bennerja in no zbirki kuharskih zapiskov ge. B. Brupbacber-Bir-cherjeve v Ziiricnu. Ima 224 strani in stane nevezana 30 Din, vezana 40 l>in. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga vsebuje poleg teoretičnih navodil tudi 323 praktičnih receptov gospodinjam in kuharicanu Knjigo priporočumo vsem onim, ki trpe motnje v svojem organizmu in jim bo trenutna sprememba v prehrani dala moč in veselje do vsakdanjih opravil.
Pri zapeki, motnjnh pri prebavi, aorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu tplošui slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »iranz Josefove« grenčice.	•
Kamnih
Občinske sejo se vršijo pri uas zelo poredko, namreč komaj vsake tri mesece, le v nujnih in neizogibnih primerih se ta zakonito določena doba nekoliko skrajša. Znano je, da se v Kamniku rešujejo najrazličnejši problemi, ki so velike važnosti za gospodarski razvoj mesta. Zato bi bilo pač potrebno, da se občinski možje vsnj enkrat na mesec sestanejo k seji in pomenijo o gospodarskih vprašanjih, ki nas najbolj tarejo, ker v tako dolgem razdobju po7.abijo, kaj so se zadnjikrat menili. Zn seje se nabere včasih toliko gradiva, da posameznim točkam dnevnega reda ne morejo posvetiti potrebne pozornosti in se jib mnogo reši kar tako mimogrede, da se ne bi občinski odborniki predolgo zamudili na seji. Pri nas namreč seje ne smejo ni-koli trajali več ko tri ure. Občinski odborniki se torej ne morejo pritoževati, da jim skrb za javni blagor vzame preveč časa. Če hoče Kamnik res veljati za napredujoče mesto, mora slediti zgledu drugih mest in nekaterih trgov, ki imajo občinske sejo vsaj enkrat na mesec. V vsakem pogledu moramo delati na to, da se znebimo priimka »zaspani Kamniik«.
Občni zbor »Tabora«, društvn primorskih emigrantov za kamniški okraj, je bil v nedeljo ob lepi udeležbi, Po lepem koinemoraeijskem govoru predsednika so bila na vrsti poročila odbornikov, iz katerih posnemamo, da je društvo zelo živahno delovalo na socijalnem in prosvetnem polju. Denarnega prometa je imelo 11.800 Din; dohodke tvorijo skoraj izkjučno samo prispevki članov, katerih je zdaj 128 iz celega okraja. Društvo je imelo 8 sestankov s predavanji, uprizorilo je 2 igri in s tem zbudilo pri občinstvu zanimanje za svoje gibanje. Zlasti kamniška javnost z razumevnnjem spremlja delovanje primorskih emigrantov, ki nudijo svojim, najpotrebnejšim sočlanom materijalno in moralno podporo. Pri svojem stremljenju zaslužijo tudi kako javno podporo
Marenberg
Učiteljsko društvo za okraj Prevaljc je
imelo zadnjo soboto, dne 16. junija svoje zadnje zborovanje v našem prijaznem trgu. Na dnevnem redu je bilo poleg stanovskih zadev tudi predavanje g. prosvetnega šefa v pok. dr. Poljanca, ki je predaval o vitaminih. Za delegata za pokrajinsko in državno skupščino sta bila izvoljena tovariša Gallob iz Mežice in De-beršek iz Prevalj, ki sta že na lanskih skupščinah odločno in možato zastopala nuše stališče.
Državno prvenstvo v dekliški lahki atletiki
Prihodnjo soboto in nedeljo se vrši na letnem telovadišču v Tivoliju lahkoatletsko tekmovanje deklet za državno prvenstvo. Istočasno se vrši to tekmovanje tudi po ostalih mestih države, kjer imajo dekliško lahkoatletiko. Borba za najvišji naslov v državi se bo bila predvsem med Ljubljano in Zagrebom, odnosno med ljubljansko Ateno in Ilirijo ter med sedanjim državnim prvakom, zagrebškim Haškom. V Ljubljani nastopi nad 60 a letin j (Ilirija jih je prijavila 35, Atena 32) in je pričakovati ostre in napete borbe. Zagreb pa bo seveda tudi napel vse sile, da si prvenstvo še vnaprej obdrži. Vorjetno je, da ga zaenkrat še ne bo mogoče iztrgati Zagrebu, ni pa izključeno, da ne pojdejo ljubljanske lahkoatletinje že letos za svojimi moškimi kolegi ASK Primorja, kl so si že drugič izvojevali ponosni naslov državnega prvaka v tekmi moštev.
Ne glede nato pa bodo tekme že zato zelo zanimive, ker se bodo vršile v znamenju nekakega dvomateha med starima rivaloma Ilirijo in Ateno. Ta borba bo vrednost prireditve samo dvignila. Ker gre tu za točke, zato bosta kluba postavila v vsaki disciplini kar največ tekmovalk, med katerimi bodo tudi naše najboljše moči, kar bo borbo v posameznih točkah le še poostrilo. Kvantiteto in
Drugi hraii
Velenje. V nedeljo, 24. junija »o vrSl 7.1 e t fdovonj-gra.ške gasileke župe in blagoslovitev nove motorne brizgalne na rudniku Velenje. Odobrena je polovična vožnja na železnici. Na zahtevo vpošlje. legitimacije gasilska četa Ruduik Velenje.
Radio
Programi Radio Ljublianat
Četrtek, 21. junija: 12.15 Operno fantazije na ploščah 12.45 Poročila 111.00 Cns, reprnd. pesmi iz solnčnc Španije 18.00 O človeku (dr. Božo Skerlj) 18.30 Srbobr-vaSč.ina (dr. Mirko Rupel) 19.00 Plošče po željah 19.J0 Pogovor s poslušalci (prof. Prezoli) 20.00 Koncert pevskega zbora 'Ljubljana« s spromtjevanjom Radio or nrkostra 20.45 Radio orkester 22.00 Сал. poročila 22.15 Koračnico in valčki na ploSčah.
Drugi programi i
ČETRTEK. 21. Jnnija. Belorad: 19.10 Likovna nmet nost na Poljskem 19.3П Nar. pesmi 20.00 fiiraf. konc. ork. kr. garde — Dunaj: 17.10 Kone. 19.55 Veselo scene 17, oper — Budimpešta: 18.30 Viol. konc. 20.15 Potnjočl ko modijantl, komična opera — Milan-Trst: 20.45 Linda chamoniSka, melodrama, Donizettl — IUm: 20.45 Beethovnov koncert — Prapa: 19.10 Mladi-na muzlotra 20.20 Beloruske posmi 20.45 Strah v gradu, opere. Novak — VarSana: 19.15 Klnv. gl. 20.10 Lahka gl. 21.10 Ork. in vok. kone. — Via Nemčija: 20.1S Kresni večer.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
OPFRA (Znčetek ob 20» Četrtek, 21. Junija: Luitn. Red Četrtek. Petek, 22. Jnnija: Zaprlo. Sobota, 23. junija: Katja Kabanova. Red B.
Gostovanje Burdina v letoSnJi sezoni odpade, pač pa bo gostoval slavni franooeki pevec v Jesonl na našem odru. P, n. občinstvo, Ui je kupilo vstopnice za nameravano nedeljsko gostovanje, prosimo, iin vrne vstopale« pri daovnl blagajni v operi, kjer dobi denar po vrnjen.
Jesenice
Divji lovec, se ie po daljšem presledku
zopet pojavil v gozdovih pod Golico in sicer v lovišču Kranjske industrijske družbe. Znani Krinelj, ki je že mnogokrat Imel opraviti s sodišči, je z neke posebne vrste puško ustrelil mlado srno, nato ji prerezal vrat in skril v vodi, da bi jo ob ugodnem trenutku odnesel v dolino. Skrilo divjučino pa so zasledili v vodi otroci ter stvar naznanili dalje. Orožniki so krniela aretirali, ko je prišel po svojo žrtev, ki jo je moral sam nesti na Jesenice.
Stavbene sezone letos na Jesenicah pravzaprav ni. Prejšnja leta se je postavilo na Jesenicah veliko število ponajveč delavskih hiš, letos pa nimajo stavbeniki nobenega dela in le tu in tam se kaj popravlja. Edino g. Novak grudi na mestu stare Hauptmanove hiše visoko zgrudijo, v kateri bo baje velika kavarna in drugi lokali.
Matura nn tukajšnji meščanski šoli ee vrši te dni in žc v zgodnjih jutranjih urah je videti učence in učenke, ki prihajajo zaskrbljeni v šolo, vračajo pa se mnogo bol'j vedrih obrazov, kar pomeni, da so dobro prestali preizkušnjo zrelosti.
Ptanina pri Sevnici
Pogreb gospe Jožefe Span, katere smrl smo naznanili v našem listu dne 8. t. m., je bil tako lep, da je vredno, da se zabeleži tudi v listu, ki je namenjen širšemu občinstvu. Kako vzOrua, spoštovana in priljubljena je bila v življenju, spričuje dajstvo, da jo je spremljalo na zadnji poti 10 duhovnikov in 12 klerikov Salez.ijanskega donia v Radni. Pred hišo žalosti se je poslovil od blage pokojnice domači mladinski pevski zbor. V cerkvi so se darovale za dušni blagor umrle kar štiri sv. maše obenem. 1'ri obredih je lepo popeval sa-leaijanski pevski zbor, ki je zapel na pokopališču tudi dve ganljivi naorobnici. V številnem sprevodu je nosila šolska mladina 13 lepili vencev, darovanih od sorodnikov in prijateljev. Čutimo genljivo dolžnost, da se na tem mestu prav presrčno zahvalimo vsem, ki so nam ob smrti* nepozabne mamice izkazali ljubezen in sočutje. Prav posebna zalivala re domačemu gospodu župniku Jakobu Sajovicu, t je ljubi bolnici vsak dan prinesel na dom božjega Zveličarja, kar ji je bilo v največjo tolažbo v hudi bolezni. Zahvaljujemo se mu tudi za lep nagrobni £ovor, s katerim se je jvoslovil od predrage matere in nas potolažil v mučni boleči uri zadnjega slovesa. — Hvaležni mož in otroci.
Si>. Marko pri Ptuju
Brod, o katerem se je pred kratkim poročalo, da ga je narasla Drava porušila, še vedno ni upo-stavjjon. Nesreča se je zgodila zato, ker se je oporni steber, ki je nanj pritrjena žica, zaradi zmehčanega terena prevrgel in odplaval. Ujeli so ga pri Novi vasi in ga že prepeljali spet na staro mesto. Broda pa še kljub temu ne morejo otvoriti, ker je prod zasul del žice in bo treba še velikih naporov, da jo izvlečejo in odkopljejo, ko upade voda. Zn vse ob Dravi ležeče občine je to hud gospodarski udarec.
kvaliteto bomo videli na letošnjem državnem prvenstvu, zato naj ne bo nikogar, ki no bi prišel v soboto in nedeljo v Tivoli tor si ogledal usjK-he naših lahkontletinj.
★
Prvenstvo Jugoslavije v tenisu. V Zagrebu se prične 26. t. m. turnir v tenisu za prvejistvo Jugoslavije, na katerem bodo sodelovali naši <kanoim kakor Punčec, Pallada, Kukuljevič Kr. in Schilfer med gospodi, dočim stoji na čelu dain dolgoletna državna prvakinja ga. Gostiša. Za prireditev, ki jo organizira zagrebško drsalno društvo Kraljice Marije, je zaprošena znižana vožnja po železnici. Letošnje borbe bodo interesantne in zelo napele in je izid med gospodi docela negotov. Gotovo je samo to, da bo dnla omenjena četvorica državnegn prvaka za 1. 1934.
Afer in incidentov v nogometu ni konca ne kraja. Niti znana egiptska afera, ki se že izredno dolgo vleče, ni zaključena, že imamo drugo na dnevnem redu in sicer med BSK in Hajdukom. Omenjena kluba sla namreč preteklo nedeljo nastopila v Splitu v nogometni tekmi, na knleri je prišlo do tako težkih in žalostnih incidentov, da je morala biti tekma predčasno zaključena. Ali pri nas res ne znamo igrati tekem kakor se za šport spodobi? Upajmo, da bo sedaj nastal red v nogometnih vrstah, ko je ministrstvo za telesno vzgojo naroda samo prevzelo reorganizacijo našega nogometnega sporla.
Lnhkoatletski miting. Mladi in agilni SK Korotan na Rakovniku priredi v soboto popoldne ob pol 6 interni lnhkoatletski miting z naslednjim sporedom: 1. predteki na 60 in; 2. skok v daljavo z zaletom; 3. metanje diska; 4. skok v daljavo г mesta; 5. tek na 3000 m; 6. skok v višino z zaletom; 7. troskok; 8. tek na 60 m (finale); 9. štafeta 4X250 m. — Sodelovali bndo atleti SK Ilirije, Mladike in Trate. V primeru neugodnega vremena, se vsa prireditev preloži za en teden, t. j. na prvo prihodnjo soboto. — Ker bo to prvi lahkoatletski nastop Ko-rolana, se cenjeno občinstvo vabi, da si ga ogleda in s svojim posetom navduši naše mlade in vrle lahkoatlete. Prireditev bo že zaradi udeležbe odličnih atletov gostujočih klubov na takii višini, da jo bo vredno pogledati. Pridite!
Slalom klub 44. Do|visnik omenjenega članku nnj se izvoli javiti dime* med 17 (5) in 10 (7)
zvečer v uredništvu našega lis>ta.
*
Finski atleti so v formi. Že v začetku sezone so dosegli finski lahkoatlcti izvrstne rezultate. Kakor poročajo, je skočil all-round atlet Kottas 1.9 m v višino, disk pa je zalučal 45.75 m. V metanju kopjn je bil prvi Pentilii s 67.45 m. s palico pa je skočil Lindroth 3.91 m visoko. V skoku v daljavo je zmagnl I^aine, ki jc skočil 7.15 m, kljub temu, dn je še junior, zn 100 m pn je rabil Virtaanen 10.9 sekund.
V lalikoatletskem dvomatrliu Italija—Švica, ki se je vršil predvčerajšnjim v Lozuni, eo zmagali Italijani z 91:66 točkam.
Za svetovne rekorde 1к> izdajala mednarodna zvezn v bodoče posebno diplome.
Zn kolesarske dirke »Toiir de France«, je prijavila Belgija svoje najboljše dirkače. Bo to Kompletno in najmočnejše belgijsko moštvo, ki ga tvorijo: Rcbrv, Bondnel, De Caluvre, Macs, Schcpers in HnrdiqueeL Doslej so prijavljeni zn Italijo: Camusso in Marta no; zt Španijo: Trueba, Canardo, Montero, Ezquerra, 7Л šviro: Alberl tliichi, Stelller: Nemčija: Stfi-pj*l, Geyer in za Francijo; Spcicher. La petič in Choquc.
Kaj pravite?
I.	Ali ni ie kar strašno, kaj pri nas počnejo s lo »ženo« (posebno pa še pišoče ženske!). Celo prevajalci, in sicer drugače dobri prevajalci! In »pod lem vplivom« imamo danes tudi že kar dvanajstletne »mote«, če bi se človek desetletnim »ženamx za silo še privadil. Niti na misel mi ne pride, da bi tu na dolgo in široko pripovedoval razloček med »ženo«, »žensko«, *soprogo«, »možem«, »moškim« itd., saj je lo razlikovanje v živem jeziku, hvala Bogu, še popolnoma živo (celo »iena«, ki tako piie, nc bo nikoli rekla, da so na shodu najbolj kričale »žene«); hotel sem tem mrcvarjem samo povedati, da si jih je — izposodila ljuba nemščina, kateri se moramo zahvaliti za vso to zmedo od »mi-lostljive gospe« dalje.
II.	»Duhaprisolnost«, >prisotnost duha« itd. itd. itd. Ljudje božji, ali res nočete naše »prisebnosti«? — In, gospod Ljubljančan: Slovenec s puško »meri« in ne »cilja«, leži pa na »vzmeteh« in ne na »peresih« (čeprav bi bolj zaslužil to, in še jeklena naj bi bila, tvrdka Flonj <6 Co. n. pr. ima zelo ostra!).
Kopališče	v doHni Vaga cstl> 0d K6 75..
w i i	pavšalne kure brez konku-
ti" —.ZX —	renče za zdravljenje reume,
ИШГга H11	išiasa, eksud. žonskih bo
Ш llr\l lili II	lezui v modernih zgradbah.
I IUUIUIIb	Natančneje Drogerija Gre
■	gorič, Ljubljana, Prešernova
Koledar
Četrtek, 21. junija: Alojzij (Vekoslav), spo-znavalec.
Novi {{robovi
-f- V Ljubljani je umrla gospa Ana Pavlin. Pogreb bo danes iz mrtvašnice splošne bolnišnice. — 'V Janševi ulici 18 je. umrl g. Josip Cegnar, orožniški stražmojster v p. in magistralni uslužbenec v p. Pokopali ga bodo danes ob 16. — Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Na Brezjah se sta v nedeljo, 17. junija, porodila prožni nadzornik Rudolf Sedovnik in Vida Simončič iz župnije Zagorje ob Savi. Srečno!
= Napredoval je za uradnika v IX. položajni skupini voj. drž. mojster ključavničar Franjo Vel-ček, na službi v voj. tehničnem zavodu, I. oddelek.
= Upokojen je drž. 'mojster X. pol. skupine Anton Omerza, na službi pri dravskem intendnnt-skem skladišču.
Naše dijaštvo
Klub dolenjskih- visokošolcev v Novem mestu priredi nocoj oh 20.30 javno predavanje. Predava tov. Dolenc Milan o: Seksualno vprašanje kot dol socialnega
vprašanja. Vabljeni vsil Vstop prost.
Ostale vesti
—	Informativna publikacija o industriji Dravske banovine. Poznani gospodarski mesečnik »Industrijski Pregled«, ki izhaja v Belgradu in se bavi posebno s problemi naše naciionalne industrije, je namenil svojo posebno julijsko prilogo, katera bo obsegala okoli 80 strani, industriji Dravske banovine. Nedovoljna potrošnja naših domačih proizvodov ni samo posledica splošne gospodarske depresije, ampak predvsem neinformiranosti posameznih delov našega naroda. Radi tega želi »Industrijski Pregled« vpoznati vse pokrajine
• naše kraljevine z industrijsko delavnostjo našega naroda, Dravska banovina predstavlja najmočnejše središče naše industrije, pa bo radi tega prva posebna priloga namenjena njeni industriji. Uredništvo bo brezplačno uvrstilo v prilogo vsa industrijska podjetja Dravske banovine, katera lahko računajo na placiranje svojih izdelkov v ostalih pokrajinah. V to svrho je že zbralo vse potrebne podatke in angažiralo naipriznanejše strokovnjake iz Dravske banovine za sodelovanje. Eventuelni interesenti se pa tudi lahko direktno obrnejo na omenjeno uredništvo v Belgrad, Kraljeviča Tomislava 30, in mu vpoSljejo najnovejše podatke o svoji industriji. Ker je to prva sistematična akcija za poznavanje naše domače industrije širom kralievine, smo prepričani, da bo uredništvo »Industrijskega Pregleda« doseglo stavljeni si cilj, to je dokazalo, da zavzema naša domača industrija dostojno mesto v našem narodnem gospodarstvu.
—	Učiteljska kolonija v Igalem pri Herceg-oovem. Vsem priglašencem sporočamo, da bo skupni odhod 4. julija z brzovlakom ob 4.20, prihod v Zagreb 7.15, iz Zagreba s potniškim vlakom ob 8.15, prihod v SI. Brod 13.36; tu se snidejo vsi priglašcnci iz dunavske, moravske in vardarske banovine in potujejo skupno čez Sarajevo in pri-ipejo v Igalo 5. julija ob 12. Vozni stroški iz Ljubljane do Hercegnovega polovični ITI. r. potniški vlak 182 Din, doplačilo za brzivlak Ljubljana— Zagreb 18 Din. S seboj vzemite 2—3 rjuh«, blazino, ostalo po načelu: najpotrebneiše! Razne ekskurzije po najnižjih cenah niso obvezne. — Kolonija je zasedena in se priglasi nc upoštevajo več! Na željo sc bo čas v koloniji podaljšal do 20. avgusta, kar bo javljeno v dnevnikih! Vse iniormacije itd. po 29. jun. prosim na naslov S. M. učit. kol. Igalo pri Hercegnovem, Boka Kotorska. Do svidenja na našem divnem Jadranu! — Za F. L. J. U.: Slavko Mrovlje, učit. gl. pov. — Slovenjgradec.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 20. t. m. je objavljen »Za-l.on o zatiranju spolnih bolezni«, dalje »Poiasnilo k § 26. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni«, »Carinski postopek v zračnem prometu«, »Izpre-memba pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode«, »Izpremembe in dopolnitve pravilnika za •prednje kmetijske šole glede izpitnih predmetov«, »Pravilnik o izpremembi pravilnika o službeni obleki za uradnike v resortu ministrstva za notranje posle«, -Odločba o podpori uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke«, »Izpr«mem-ba imena otoka »Sv. Marino« v »Petrovac« in »Ob-
jave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1934«.
—	Tovarno »Tivar« bodo razširili. Iz Varaž-dina poročajo: Tukajšnja tvornica sukna in obleke je začela graditi za svoje podjetje novo kotlovnico, ki bo dolga 19, široka 17 in visoka 18 metrov. Pri kotlovnici bo zgradila nov dimnik, ki bo visok 75 metrov. Za dimnik bodo porabili 120.000 kosov posebne opeke. Dela izvršuje ing. Dedek. »Tivar« je nadalje začel graditi veliko osemnadstropno zgradbo, ki bo služila konfekciji.
—	Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Jose!«-voda >-adi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »
—	Potniški avto bo strmoglavil v morje. Film ska skupina berlinskega podjetja Ufa, v kateri sta tudi znana igralca Brigita Helm in Willy Fritsch, jc že začela s snemanjem filma »Otok«, ki se v glavnem odigrava na naših obalah. Sedaj bodo snemali nekaj prizorov na stari dubrovniški trdnjavi sv. Lovrenca. Snemali bodo prizor, kako s pre-
j cejšnje višine strmoglavi v morje potniški avtomobil, v katerem bodo pa seveda samo lutke. Fil-manje vzbuja veliko zanimanje prebivalstva, zlasti mladine, ki se kar v množicah zbira okrog fil-movcev.
—	Vlak povozil kmetico do smrti. Vlak sla-vonsko-podravske železnice je povozil 30 letno kmetico Evo Petrovič iz Brandilovcev, mater 5 nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmlajši star komaj en mesec. Pokojnica ie kosila ob progi deteljo, poleg proge pa je stal voz s kemji, v katerem je sedel njen 9 letni sinček. Zaradi prihoda vlaka so se konji splašili in pričeli bežati proti progi.
i Eva je pograbila uzde in hotela konje zadržati,
I toda v bližini se nahaja globok jarek, v katerega so konji zavozili. Medtem pa je lokomotiva zagrabila nesrečnico in jo vlekla 15 metrov po progi. Odrezala ji je nogo in roko ter ji zadala grozne rane po glavi, tako da je bila na mestu mrtva.
„Hufoctus" Љпаи
da ЈШ& j(v&ciU
— 10 letna deklica — tatica. Tc dni je prišla ! k nekemu zlatarju v Varaždinu neka ženska, ki mu
je ponudila v nakup par lepih uhanov. Za uhane je zahtevala 50 dinariev. Zlatarju se je ženska zazdela sumljiva, ker je na prvi pogled ocenil uhane, da so vredni nad 5000 dinarjev. Pridržal je žensko v lokalu, svojega sina pa jc poslal na policijo. Na policiji so žensko zaslišali. Povedala je, da je Justina Rubin in da je uhane dobila v dar od nekega znanca iz Zagreba. Ker pa rabi denar, jili ie bo-i tela prodati. Preiskava pa je ugotovila, da je te I uhane ukradla njena 10 letna nečakinja Magda ma-i teri okrajnega načelnika, ki je pri njej pomagala ! v gospodinjstvu. Razen teh uhanov je mala Magda na prigovarjanje svoje tete ukradla svoji gospodinji tudi 1000 dinarjev vreden zlat prstan. Rubi-I novo so izročili sodišču.
1 — Rastlinska prehrana. Ča.sovue in živ-| ljenjske razmere nas silijo, da se čimbolj obra-i čamo od samo mesne prehrane k rastlinski. J Marsikatero bolezen ali prerano smrt moramo ! pripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni I zdravniki in znanstveniki, ki so potom preiskav i in slučajev iz svoje prakse dognali, da je da-' našnji način naše prehrane za človeški organizem škodljiv. Čim več rastliuske — presne hra-i ne dobi nnše telo, tem boli bo odporno škod-I l.jivini vplivom napačne prehrane. Slovenci smo dobili tozadevno knjigo pred par leti, pod naslovom: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija Mume-kova, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po
N us^nanila.
Ljubljana
1 Društvo Rdeči križ v Mostah priredi v nedeljo, 24. junija ob 14 dobrodelno prireditev v gozdičku g. Karpeta poleg aerodroma. Sodelovala Iki godha na pihala in razni godbeni umetniki. Nastopi tudi poinla-dek Rdečega križa. Petje bodo oskrbol! moščanski pevci. Preskrbljeno je za dobro jedačo in pijačo. S knvo bo postregla domnča Kolinska tovarna. Cone običajne gostilniške. Vstop prost.
1 Zadnja letošnja produkcija državnena konservatorija bo Jutri ob 18 v uuioimki dvoraui. Nastopijo go jonci iz šolo nrof. Wietinghausnove, ravnatelja Huba-da, prof. Janka Ravniku in Jana Slaisa. Za sklepno točko bo izvajal absolvent srednjo šolo klavirskega od delka Gallntla Reinhold Rrlcgov klavirski koncert v a-molu s spremljevanjem orkestra. Orkester jo sestavljen iz konsorvalorijskega orkestra io Orkestralnega drnStva Olasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. Rker janoa. Sedeži po 5 Din, etojišča po 3 Din, so v predpro daji v knjigarni Glnshenc Matice.
I Gospod profesor Pampnrov, ki nam je znan po nedavnem ceperantskem predavanju o BolgnrIJi, bo drevi ob 20 predaval pod okriljem Jugoslovansko-bol-garskega kluba v magistratu! dvorani. Naslov njegovega I predavanja Je: O misiji elovanstva in zbližanju .Tngo. slovanov In Bolgarov. K predavanju vabimo vse pri Jatel.le Bolgarov.
1 Ljubljanski oblastni odbor Narodne odbrane ima svoj občni zbor v niMleljo, 24. junija ob 9.80 v dvorani Delavske zbornice. Vstop jc dovoljen samo Izvršilnim čla-nom Narodne odbrane.
1 Kino Kodeljevo. Jntri ob 30.30 dvojni spored: športni klub «Boj« (Manfred v. Brauchitsch, Eveljrn Holt) In detoktlvskl film »Sherloek TTolinos« (Clivo Brok).
1 Narodna odbrana proslavi Vidov dan, praznik nacionalne požrtvovalnosti, z družabnim večerom dne 27. iunljn ob 20 v steklenem salonu kolodvorske restavracije v LJubljani, nn katerega je vabljeno poleg čln-; nov Narodno odbrane vse nacionalno občinstvo. Na sporedu je slavnostni govor In povskl oktet. Obleka poljubna. Vstopnine ni.
1 Jadranska tirala v Ljubljani opozarja svoje člnnetvo na zanimivi ln ceneni Irlet. kl ga priredi društvo prijateljev Slovenskih goric pod dovizo: LJubljana obiSče Mnribor. Prospekti iu pojasnila so na razpolago v trgovini Tlčar, Relenburgova nllen.
1 Nočno eluibo Imata lekarni: mr. BuSnik, Marijin I trg 5, in mr. Kuralt, Oosposvolska cesta 4.
Politika - danes najnevarnejši posel
To je poljski notranji minister Pieracki, ki je padel kot žrtev političnega maščevanja. V ponedeljek je kardinal Kakowski opravil v cerkvi sv. Križa v Varšavi zadušnico. Žalni govor je imel prelat Poplavvski ,ki je bil osebni prijatelj umrlega. Pilsudskega je zastopal najstarejši general. Vse ulice eo bile polne radovednega občinstva. Goreli so vei svetilniki, ki so bili obdani т žalnim trakom. Ko je bilo iruplo prepeljano na glavno postajo, je spregovoril ministrski predsednik Kozlowski. Dejal je, da si je ranjki prizadeval, da bi kot notranji minister spravil v sklad težnje avtoritarne vlad^ s pravicami in svoboščinami dr žavljanov. Trudil se je tudi, da bi prišlo do •porazoma med vodilnim poljskim narodom in manjSinamL Atentat je zadel v najgloblja čustva vlade in njenega tabora; vlada se ne bo ■trafiila nikakega ukrepa, samo da doseŽ3 zadoščenje.
Kako nemavadno hladnokrven je moral biti morilec, kažejo poročila o podrobni pripravi atentata. Že dejstvo samo, da se mu je posrečilo umoriti notranjega ministra ob belem dnevu.
Љ
■ ■ џ , ?
' ' • 1 ' '
Američan Glenn Cunuingham je v San Fran-ciscu znižal svetovni rekord na angleško miljo od 4.07.6 na 4.06.7.
in sicer na pragu poslopja, v katerem je bilo v tistem trenutku skoraj polovica vlade, kakor tudi mnogo vojvod in častnikov, priča o izredni drznosti napadalca. Zločinec je oddal tri strele, zadnjega celo, ko je PieracJci že ležal na tleh v smrtnem boju. Bal se je, da ni notranji minister dovolj ranjen. Nato je mirno šel po cesti naprej. Držal je v žepu plašča revolver. Šele ko je zaslišal za seboj klic: »Pri-mite morilca!«, je pričel bežati. Še prej je z vso previdnostjo položil na tla bombo, ker je vedel, da bi takoj eksplodirala, če bi zadela še na tako malenkosten odpor. Nato je še tekel okoli dveh uličnih vogalov. Brez dvoma si je ves ta prostor prej skrbno ogledal in napravil načrt za beg. V veži neke hiše, ki si jo je že prej izbral, je ostal nad eno uro. Pol ure nato je policija našla pred vrati nekega stanovanja njegov klobuk in plašč. Nekaj minut prej jih je bil tja položil. Zločinec je že izginil. Posrečilo se mu je prebiti policijsko verigo, najbrže s potvorjeno jegitiniacijo. Policija neprestano raziskuje ta grd zločin, ne daje pa zaenkrat določnili poročil.
Tolovaji odpeljaii pel potnikov
V	bližini ustja reke Hoangho so morski reparji napadli parnik »Shuntienc in aretirali 7 potnikov. Nek inozemski potnik je bil ranjen. Parnik »Shuntien« je bil namenjen v Čifu. Med ujetimi potniki so: Anglež Nicholl, angleška pomorska častnika Field in Luce, nadalje drugi čaetnik Brand in strojnik Watson od ameriške mornarice.
V	podmornici z ženo na severni tečaj
V	London je prispel znani Američan Hubert Wilkins, o katerem smo že poročali, da ee pripravlja na novo ekspedicijo v podmornici na severni tečaj. Radovednim časnikarjem je povedal, da se bo odpravil na pot prihodnje leto. Ekspedicije bo šla od Spitzbergov do Be-ringovega preliva. Denar za ekspedicijo so dali Američani. Z njihovim denarjem bo tudi zgrajena nova podmornica. Iz Londona se odpelje v Barrow — in — Furness, da tam naroči v ladjedelnici podmornico. Wilkins je še dodal v sj lošno začudenje, da ga bo spremljala na tej pet; tudi njegova žena. Po njegovem mnenju ni to nič posebnega. Prvotno je nameraval od potovati že to poletje; toda njegov tovariš Lin-col Ellsvorth ga je prosil, naj bi ga spremljal na poletu čez južni tečaj. Čez južni tečaj boeta letela septembra. VVilkins je zdaj star 46 let Te dni se je komaj vrnil z ekspedicije proti južnemu tečaju, ki jo je vodil njegov tovariš Lincol Ellsvorth. Razdalja med Spitzbergi in Beringovim prelivom znaša 3200 km. Izmed teh bo Wilkins prevozil pod morjem 2400 km.
Kobilice uničile letino Pri nas dež - drugod suša
Smrt z morilnimi žarki!
Od Matthewsa do Longoarie
Ameriška vlada je te dni prepovedala nove poskuse s strojem, ki oddaja smrtne žarke. To se je zgodilo, ker to zahteva blaginja ameriškega naroda, prav za prav vojno ministrstvo. Poeknei s tem strojem so trajali 6 mesecev in so končno dovedli do odločilnega trenutka. Prav iz tega razloga je vlada prepovedala javne poskuse.
Dolga je bila pot, ki jo je bilo treba napraviti od časa poskusov, ki jih je delal ing. Grindell Matthews, do danes, ko je ta izum dovedel do praktičnih uspehov. Grindell Matthews iz Londona je že davno pozabljen. On je trdil, da je sestavil aparat, ki lahko električno silo vodi drugam, in sicer v tolikšni meri, da lahko ubije vsako živo bitje, ki je v določeni razdalji. Njegova trditev je takrat zbudila izredno pozornost Posebno ee je zanjo zanimalo vojaštvo. Grindell Matthews je takoj zaslovel. Za njegov izum so se potegovali Angleži kakor tudi Francozi. Angleži so kmalu zaprli vrata vztrajnemu inženjerju, medtem ko so se Francozi še vedno pogajali. Grindell Matthews bi bil moral na Francoskem javno pokazati uspehe svojega aparata. Toda poskus sc ni posrečil. Pokazalo se je, da ne more njegova priprava umoriti niti miši, ki 50 m daleč čaka na smrt Po tem polomu je GridelI Matthews zginil iz Evrope. Šele nekaj let nato je javno nastopal v Ameriki, kjer tudi ni imel sreče. Žalibog pa ima človeštvo srečo s takšnimi izumi, ki človeku pripravljajo smrt K sreči ni šlo s temi morilnimi žarki tako gladko. Če ni bilo mogoče sestaviti stroja na jjodlagi inž .Matthewsa, niso ostala stremljenja poj>olnoma zaman. Kakor znano, je zrak slab prevodnik električnih valov. Ultravijoletni žarki, ki so nevidni, na-piavljajo zrak prevoden do dosedanje stopnje. Rodila se je mieel, da bi iz centrale vodili nevidne žarke do sovražnega ieiaia. Ob teh žarkih bi se električni valovi povzpeli do letala
ln bi ga uničili Misel je bila fizikalično popolnoma na mestu, toda v praksi se ni izkazala.
S jx>vsem druge strani se je tega vprašanja lotil Američan Loomis. Ta je delal razne I>osku®e z drugimi valovi, katerih frekvenca znaša v sekundi 40.000; teh tako zvanih odmevnih valov človeško oko ne zajame. Če jih vodimo skozi vodo, umorijo celo velike ribe v nekaj sekundah. Poskusi, ki eo jih napravili na mačkah, miših in domačih zajcih, so dovedli do teh uspehov. Clevelandski fizik Lon-goaria se je tega vprašanja zopet lotil, da bi porabil te žarke za zgradnjo aparata za smrtne žarke. Valovi, ki jih odpošilja ta stroj, izzovejo takoj razpadanje krvi v normalnem človeku in dovedejo takoj do smrti. V javnost je prodrlo prav za prav malo poročil, radi tega jc težko presoditi, kakšen je učinek teh valov. Vse kaže, da se je človeštvu »posrečilo« izumiti novo morilno orožje.
V pokrajini Elvas na Portugalskem eo se fK javile kobilice v ogromni množini. Napravile so silno škodo. Kmetje so prosili vlado za pomoč. Sodijo, da so kobilice uničile vee pridelek v tej pokrajini. Na jugu je j>oleg tega silna suša.
★
Milka: Pomisli, odkar sem mu pred dvema tednoma dala »korb'co«, se vsak dan opije. Strašnol Kajne?
»Da, da, čas bi že bil, da neha proelavljati ta dogodek.«
*
No, gospod profesor, kako se je moj sin odrezal v zgodovini? Jaz nisem imel posebnega smisla za ta predmet.
Zgodovina se ponavlja, gospod načelnik.
7.-2»
Pisatelj Henri Dunant, ki je 1. 1864 dal pobudo za ustanovo Rdečega križa v Ženevi. Dunantu je bila pozneje podeljena nagrada za mir.
V Ljubljani je dežja dovolj, menda tudi preveč. Na Češkoslovaškem je silna suša. Kakor nam kaže simpatična Angležinja iz pokrajine Hert-fordehire, je suša obiskala prav tako hudo tudi Anglijo. Že lansko leto je bila na Angleškem silna suša .
Ali trpi vaš mož za žejo? Nikakor. On že poskrbi, da do tega ne pride.
Pokomin si ne dajo znižati
Francoski bojevniki so priredili v Parizu hrupno demonstracijo proti znižanju pokojnin. Ko jih je policija pozvala, naj ee razidejo, so posedli jx> tleh, da bi tako protestirali. Policija jim pač ni mogla do živega.
Buenos Aires bo največje romansko mesto Kakor iz Kranja v Ljubljano
Legije slovanskih priseljencev oplojajo argentinsko prestolnico
Ameriški dirkač Peter de Pnnlo j»> nnn«-srečil pri tek mah v Barceloni. Njegov voz se jc prevrnil, njega pa so odpeljali v bolnišnico.
Če bo Buenos Aires še dajset let tako naraščal, kakor je zadnjih trideset let, nas bo leta 1954 okrog pet milijonov Buenosajreščanov^ Več nas bo kakor Parižanov in Buenos Aires bo največje romansko mesto sveta. Vsa znamenja kažejo, da bo res tako. Ta sprememba Se vedno ne bo tako velika, kakor jo pomnijo nekateri dalmatinski mornarji po Boki, ki mi zatrjujejo, da eo se še pred petdesetimi leti kiave pasle tam, kjer se širi danes Plaza Con-greso ali Plaza Once.
Državni statistični urad nam j>ove, da je imel Buenos Aires okt. 1933 okroglo 2.200.000 prebivalcev. Ta številka pa -:e nanaša samo na tako zvani »distrito federal«, 18.854 hektarjev ali okroglo 190 kvadratnih kilometrov. Lahko pa rečemo, da tvorijo sestaven del Buenos Ai-resa tudi njegova ogromna predmestja, kakor Avellaneda, katero loči od Buenos Airesa ea-mo rečica Riachuelo, z 250.000 prebivalci, San Martin s 95.000, Lomas de Zainora s 85.000 itd. Ako štejemo »Gran Buenos Aires« kakor štejejo prebivalce »Greater Newyork« ter druga velemesta, smo dosegli 1. 1932 okroglih 2,900.000 prebivalcev, ki živijo na ozemlju 400 kvadratnih kilometrov, in so nastanjeni v radiju 20 kilometrov okrog Plaza de Мауо.
Buenos Aires je mesto ogromnih razdalj, bolj ko menda vsako drugo mesto na svetu. Z^to tako hrepenimo, da nam čim prej železni krti prevrtajo naše podzemlje, da «e bomo hitreje pomikali iz enega dela v drugega. — Upravičeno mi piše prijatelj ing. Jekovcc, — ki biva na skrajnem severu Buenos Airesa v Villa Devoto — da mora iz Gorice k Sv. Luciji ali iz Ljubljane v Kranj, to se pravi tako daleč, če me hoče obiskati. Ako bi ga prenesli v staro domovino, bi zavzel Buenos Aires prostor od Ljubljane do Kranja, Kamnika in Litije.
Premer Buenos Airesa (mesta samega brez okolice) od vzhoda do zapada je 25 km, peri-incter, to je obmejni pas pa mu znaša 65 km. Pariz ima znatno več prebivalcev, pa ima samo 78 kvadratnih kilometrov površine. Buenos Aires ima sicer manj prebivalcev, zazidane po-| vršine pa skoro trikrat toliko, celih 190 kva-i dratnih kilometrov. To zato. ker so hiše — i razven v centralnih delih Buenos Airesa — ve-: činoma pritlične, po vzorcu znanih angleških vrtnih mest, čeprav so zidane v popolnoma svojevrstnem slogu, ki šc najbolj spominja na hiše v starodavnem rimskem mestu Pompeji, kakor jih zadnji čas odkrivajo, šele v zadnjih , letih so se tudi v središču Buenos Airesa začeli
vzpenjati nebotičniki; poprej so zidali vse bolj na široko, in na periferiji zidajo tako še danes.
»Gran Buenos Airee« zavzema danes sedmo mesto med velemesti zemeljske oble. Iz statistike vesoljnega sveta, ki jo prinaša »Worls Almanac«, sem posnel sledeča števila prebivalcev najvažnejših velemest v letu 1933:
t. Newyork 10,901.424 prebivalcev, 2. London 9,610.204, 3. Tokio 5,311.000, 4. Chicago » 4,364.755, 5. Berlin 4,288.314, 6. Pariz 3,783.000, t. Buenos Aires 2,879.300.
Buenos Airee bo v najbližji bodočnosti posekal Pariz in Berlin; kajti naraščanje teh dveh velemest se je zadnje deseitletje skoro zaustavilo zaradi padanja porodov L. 1932 se je prebivalstvo Berlina zmanjšalo; prišlo je povprečno pet smrtnih slučajev na 4 porode. Leta 1932 je bilo rojenih v Buenos Airesu 46.851 otrok v območju »distrito federal«, ki šteje nekaj nad 2 milijona prebivalcev, v Berlinu pa, katerega prebivalstvo presega 4 milijone, se je v istem letu rodilo komaj 37.767 otrok! Ogromno število rojstev v Buenos Airesu v primeri z drugimi velemesti je mogoče razlagati samo na ta način, da ima Buenos Aires več prebivalstva v reproduktivni starosti. To zdravo, zaroda zmožno prebivalstvo je predvsem v legijah priseljencev, večinoma slovanskega rodu.
Naglo naraščanje buenosajreškega mesta zadnjih 80 let je vsakih 20 let podvojilo prebivalstvo argentinske metropole kar razvidimo iz sledeče statistike: Buenos Aires je štel leta 1850 84.858 prebivalcev, 1. 1870 200.807, I. 1890 519.865, 1. 1910 1,495.310, L 1932 3,879.300.
Povprečna številka prirastka za vsakih 20 let je bila 115 odstotkov! (Dalibor, »Naše duh. življenje«, Buenos Aires.)
Gospod, sai ni treba, da se umakneta Dovolj je, ako odprete
Sla«. Ш
Stresi L
Gospodarstvo
Nadaljnji padec produkcije premoga
Prejeli smo pravkar statistične podatke o produkciji premoga v mesecu aprilu 1034. Produkcija slovenskih premogovnikov je v aprilu v primeri z marcem nadalje nazadovala, obenem pa moramo zabeležiti dejstvo, da je bila letos v aprilu že manjša .kot prejšnje leto, dočim je v prejšnjih treh mesecih bila višja kot v letu 1933. To dokazuje, da je po kratkem izboljšanju položaj v naših premogovnikih postal zopet težji in da je to prehodno izboljšanje zapeljalo nekatere kritike, ki hočejo dopovedati, da se nam Slovencem godi boljše kot drugim državljanom. Upamo, da bodo svoja prejšnja izvajanja, ki so se nanašala na »kolosalen napredek« slovenske industrije, sedaj lojalno popravili na podlagi teh podatkov.
Letos v aprilu je znašala produkcija premoga v slovenskih premogovnikih 81.974 ton (letos v marcn 95.734, lani v aprilu 83.845 ton).
Ta padec produkcije je pripisovati znatno zmanjšani prodaji tako v primeru z marcem letos kot z aprilom lani. Letos je v aprilu znašala prodaja 66.448 (v marcu 84.763, lani v aprilu 71.498 ton). Glavni odjemalci premoga so bili naslednji (v tonah, v oklepajih jjodatki za marec 1934): drž. zeleznice 24.055 (35.163), od tega na področju drž. železnic v Sloveniji 12.789 (16187), brodarstvo 3.075 (3.940), industrija 32.847 (35.714), od tega v Sloveniji 21.924 (23.410); za hišno porabo je bilo oddanih 1.926 (4.507), raznim strankam pa 3.956 (4.828), izvoženih pa je bilo 589 (610) ton. Lastna poraba je znašala 3861 (4.791), deputati pa 2.258
Položaj svetovnega gospodarstva
Nemški drž. statistični urad pravi o položaju v svetovnem gospodarstvu spomladi leta 1934 tole:
Gospodarski razvoj označuje o zadnjih mesecih naraščajoče izboljšanje v industriji dočim je agrarna kriza še vedno težka in svetovna trgovina ne kaže znakov izboljšanja, ampak se nahaja nadalje v stagnaciji.	....	...
Industrijska produkcija polagoma narašča v ogromni večini držav. V zvezi s tem naraščanjem pa se je povečal promet tudi v notranjem gospodarstvu, dočim je nasprotno industrijska produkcija za izvoz v stagnaciji, kar dokazuje svetovna trgovina, ki ne pride nikamor naprej. Izjemo tvori le japonska industrija, ki nadalje osvaja nova tržišča m kaže vsepovsod napredek. Naraščanje industrijske produkcije pa kaže tudi v celi vrsti držav na to, da ta dvig ni samo sezijskega značaja, ampak je konjunkturni dvig že skoraj leto dni. To velja za Anglijo, Nemčijo, Švedsko, severnoameriške združene države in Japonsko.
Zanimiva je razdelitev držav in dežel po kon-junkturnih znakih. Če upoštevamo delež posameznih držav in dežel na svetovni trgovini, se opaža v državah, ki imajo 51% vse svetovne trgovine, dvig, 14% se nahaja v stadiju ozdravljenja, 33% v depresiji in samo 2% v nazadovanju. Ta statistika se nanaša na 54 raziskovanih dežel in držav. To pomeni, gb.v je gospodarska konjunktura usmerjena vsaj v dveh tretjinah sveta navzgor. Opaža pa se, da je vOina držav, ki se nahajajo v- deprfesiji, v Evropi Mzlasti pa agrarne države. Izjemo tvorijo med' agrarnimi državami Finska, Madjarska ш Estonska, nadalje pa države, ki so članice zlatega bloka.	.
Zlasti važna je ugotovitev, da sedanje poziv-Ijenje gospodarske delavnosti ne izhaja niti od izvoza niti od počasne delavnosti zasebne iniciative, ampak je v zvezi z vplivom države na gospodarsko življenje. To pomeni, da so avtomatične sile kapitalizma tako slabe, da ne zmorejo ponovnega dviga, ampak mora prihajati največji vzgon od države. Države uvajajo velikopotezno politiko preskrbe dela, še bolj pa indirektno z davčno in kreditno politiko. V nekaterih državah sploh ni mogoče misliti na drugačen dvig. Tu preti nevarnost, da država svojo poživitveno politiko ne more nadaljevati, ker lahko postane prezadolžena. Jemanje na posodo seveda samo na sebi ne more biti vzrok za pesimizem, pa že se prav vrši v ameriškem obsegu, kjer je naravnost kolosalno razvito. Upoštevati je namreč treba, da je vsak dvig gospodarstva vedno in povsod zvezan z razširjenjem kreditne baze, pa je vseeno, če je to povzročila zasebna ali državna iniciativa. Nevarnost pa nastane tedaj, če bremena za dolgove tako narastejo, da je potrebno povišanje •davkov, tedaj se namreč splošni proizvajalni stroški povečajo in povzroča zastoj v gospodarstvu.
Važna je ugotovitev, da ne narašča industrijska produkcija v onih državah, ki so ostale jx>jxilnoma pri zlati valuti. (Op. ured.: Tudi gospodarska kriza je zajela te države kasneje kot druge.) Da vzdrže svojo konkurenčno sposobnost, se v teh državah nadaljuje politika znižanja produkcijskih stroškov, da se ne bi povišale cene. Nemško poročilo pravi, da ni pričakovati znatnega dviga v teh državah, če se bo ta politika nadaljevala. Pri tem pa priznava, da se podjetniško veselje do novega dela veča zaradi tendenc na kapitalnem trgu, kjer povzroča likvidnost stalno zniževanje obrestne mere, je pa ta tendenca na kapitalnem trgu tudi v zvezi z zmanjšanim tezavriranjem papirja v Franciji in Belgiji, dveh važnih državah. Seveda je zato ludi v teh državah pričakovati dviga v notranjosti, ne samo v izvozu.
Končno je v današnjih dneh dana možnost nadaljnjega ugodnega razvoja svetovnega gospodarstva, ce ne pridejo zlasti kakšne valutne izpremembe. Nove valutne izpremembe v smeri znižanja valut bi jx>vzročile jxmovno nezaupanje v svetu in nc bi doprinesle k gosj>xlarskemu izboljšanju.
Zamenjava obveznic vojne škode
Belgrad, 20. junija. AA. Pri zamenjavi obveznic vojne škode se je prijietilo, da mnogi pošiljala starih obveznic vojne škode iz notranjosti države, ki pošiljajo svoje obveznice v zameno po pošti, nc napišejo na prijavi in v seznamu svojega točnega naslova. S tem povzročajo samo nepotrebne ležkoče; ker je treba za vsakega takega pošiljalca posebej dognati preko davčne uprave, po kateri se tnu dostavijo nove obveznice, točen naslov. Da se preprečijo te težkoče in da se zaradi nezadosinih podatkov ne bodo nove obveznice pošiljale napačilo na katero drugo davčno upravo, se opozarjajo vsi pošiljalci obveznic, da na prijavi, s katero |»šljejo stare obveznice v zameno, čitljivo in razločno napišejo svoje ime in priimek, kraj, kjer stanujejo, ulico in hišno številko ter srez in banovino, ter da vselej navedejo, preko katere davčne uprave naj se jim nove obveznice dostavijo. Prav tako se opozarjajo lastniki starih obveznic, ki so na njih pogrešilo odstrigli taloue, da te falone prilepijo na ustrpTajrjče obveznice ter da šele n n tn t.ikSnp obveznice s taloni vred pošljejo v zameno bodisi davčni upravi, bodisi oddelku državnih dolgov in državnega kredita neDosredno po pošti.
(2.701), od zalog pa je bilo odpisanih radi propada 204 tone (14.761). Če ne bi bilo v marcu odpisov zalog, bi se tudi tedaj zaloge zmanjšale.
Zaradi slabe oddaje, odn. prodaje so se zaloge v aprilu ponovno povečale, in sicer v teku meseca 64.826 na 74.030 ton, dočim so se lani zaloge zmanjšale od 146.944 na 144.893. Naslednji pregled nam kaže produkcijo in zaloge v prvih 4 mesecih v tonah:
KULTURNI OBZORNIK Oblikovalci jezika
produkcija
zaloge
januar
februar
marec
april
1933 115.333 94.155 94.564 83.845
1934
133.938 104.166 95.734 81.974
1933 137.739 141.321 146.944 144.893
1934 77.497 76.109 64.826 74.030
Skupno je znašala produkcija v prvih 4 mesecih letos 415.812 ton, dočim je znašala produkcija v prvih 4 mesecih lani 387.897 ton.
Število zaposlenega uradništva je ostalo ne-izpremenjeno: 217, dočim je število paznikov od marca na april padlo od 197 na 192. Tudi število delavstva je v aprilu padlo za 100: od 5808 na 5708. Lani je bilo v aprilu še zaposlenih 6099. Število šihtov je od marca na april padlo od 119.096 na 106.288, dočim je bilo lani v aprilu 104.846 šihtov. Primerno se je tudi zaslužek delavstva zmanjšal od marca na april od 5,492.000 Din na 4,765.000 Din. Lani je znašal y aprilu zaslužek delavstva 5,251.000 Dm.
Naposled se posebno opozarjajo tudi tisti po-šfljalci obveznic v zameno, ki so svoje stare obveznice že poslali v zameno oddelku za državne dolgove in državni kredit ter dobili zanje reverz, j da se glede prevzema novih obveznic obrnejo z re- j verzom na oddelek državnih dolgov in državnega j kredita šele tretji dan popoldne, pri čemer se ra- I čuna tudi dan, ko so stare obveznice predali, ker I so jim obveznice že na razpolago. To naj pošiljalci strogo upoštevajo, da se bo delo pravilno in hitro j odvijalo in da bo blagajna oddelka državnih dol- i gov in državnega kredita pripravila nove obveznice zanje. Te nove obveznice bodo po tretjem dnevu shranjene v depozitu, odkoder se lahko dvignejo samo f>o običajnem postopku.
(Iz oddelka drž. dolgov in drž. kredita) *
Trboveljska premogokopna družba. Danes se je vršil občni zbor Trboveljske premogokopne družbe pod predsedstvom g. Andre Luqueta, častnega guvernerja Banque de France. Čisti dobiček znaša na vseh odpisih, všlevši lanski prenos 3,837.228.07 Din. Občni zbor je sklenil, da se Pokojninski fond uradništva dotira z Din 250.000. ostanek od Din 3,587.228.07 pa prenese na nov račun.
Naš kliring s Švico. Dne 31. maja 1934 je bilo pri naši Narodni banki vplačano v korist švicarskih upnikov 15,944.749 švic. frankov, od tega zneska jva še niso prejeli švicarski upniki za blagovne terjatve 626.099 frankov, za druge terjatve pa 66.403: franke, poleg tega pa je prijavljenih še svicarskih' blagovnih terjatev za 3,160.425 frankov, drugih ter-: jalev pa za j34.283 iraukov in tako znaša skupni* saldo z? Švico še 3,987.207 švic. frankov, dočim je znašal 5. maja 3,755.985 švic. frankov.
Uvoz žita v Holandijo. Med Romunijo in Ho-.' landijo se je začel trgovinski spor. Kot smo že poročali, je holandska vlada prepovedala uvoz žita iz podonavskih držav z naročilom, da mora znašali uvoz žita toliko kot znaša izvoz holandskih in kolo-nijalnih proizvodov v dotične države. Ore tu predvsem za romunski izvoz žita, ki je šel na nemški račun (I. G. Farbenindustrie) kot kompenzacija za dolgove v Nemčiji. Sedaj hoče Holandija sploh onemogočiti izvoz žita iz onih držav, ki plačujejo s tem izvozom nemške industrijske proizvode. Agencija Estroo, ki io jvoroča, pripominja, da bo s tem zeio prizadel tudi jugoslovanski izvoz žita. ki je dobil od Nemčije v novi trgovinski pogodbi velike izvozne kontingente.
Borza
Dne 20. junija.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja, Curiha, j New Vorka in Pariza, popustili so: Berlin, Praga i in Trst, dočim so narasli tečaji Amsterdama in 1 Londona.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal j na ljubljanski borzi neizpremenieti: 9.40, na zagrebški borzi pa je popustil neznatno na 0.39. - Grški boni so notirali v Zagrebu 29.40 30.10 (29.75). -Španska pezeta je bila v Zagrebu zaključena po 6.42. - Angleški funt je v Zagrebu popustil na 253.25, v Belsradu pa na 253.50.
Ljubljana. Amsterdam 2314.29 2325.65, Berlin J 1294.58—1305.38, Bruselj 706.91-800.85, London 171.75-173.35, Curih 1108.35-1113.85, New York | 3380.50 .3408.76, Pariz 225.15 226.27, Praga 141.51 I do 142.37. Trst 293.46 295.86.
Promet na zagrebški borzi je znašal 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.315, London 15.5175, New York 307.5, Bruselj 71.00, Milan 26.52, Madrid 42.10. Amsterdam 208.80, Berlin 116.20, Dunaj 73.10 (priv. 57.10), Stockholm 80, Oslo 77.95, Kopenhagen 69.30. ; Pracra 12.785, Varšava 58.125, Atene 2.93. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
!
Vrednostni papirji
Tendenca je bila nekoliko čvrsteiša. vendar pa znatnejših izprememb v lečajih ni bilo. Promet je slejkoprej slab in ie danes znašal na zagrebški borzi samo: 50.000 v atrrarjih in 1000 dol. 7% Bler. pos.
Ljubljana. 7% inv. f>os. 71 den., agraTji 36 d.. vojna škoda 303 den, begi. obv. 54 den., 8% Bler. pos. 61 den.. 1% Bler. pos. 55 den., 1% pos. Drž. hip. banke 66 den., Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den.. agrarii 36- -38 (36.50), vojna škoda 304 - 306, 6 304 do 306, 7.. 8., 9. in II. 303 den., 6% begi. obv. 54.25 54.37. 8% Bler. pos. 61.25- 63, 7% Blerovo posojilo 55.50 - 56 (55.50), 1% pos. Drž. hip. banke 67 den. Delnice: Priv. agrarna banka 215 den . Osj. sladk. tov. 150, Union 50 den., Trboveljska 80 00.
Belgrad. Dr/, papirji: 7% inv. pos. 71 71.50. agrarji 37 "41 38 (37.50), vojna škoda 304.50 105 (304.50), b",„ begi. obv. 54.10 54 50 (54.20), 8% Bler. pos. zaklj. 61. 61.73. 7% Bler. pos. 55.75 57 (56), 1% pos. Drž. hij>. banke 67.25 den. - Delnice: Priv. agr. banka 213—215.
Živina
Ljubljanski živinski sejem 20. junija. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 71 (9) konj, 53 (34) volov, 29 (17) krav, 14 (8) telet in 171 (111) prašičkov za rein l7 teh podafKov je razvidno, da je bil radi slataga vremena dOgon slab. Tudi kupčij ni bilo dosti. Cene so ostale ncizpre-nicnjcuc.
Kakor sfruša nemška narodnosocialistična vlada preosnovati vse narodno-ktrlturno in vedsko življenje svojih državljanov v smislu pretiranega nacionalizma, tako sc tudi trudi, da bi izločila sleherni tuji vnesek v nemškem jeziku (to opažamo zlasti v hitlerjevskem glasilu »Vol-kiseher Beobachter«) ter ga nadomestila z domačim prastarim besed jeni ali z novo skovanko. Stvar sama na sebi ui napačna; nad vse hvalevredno je, posvečati vso skrb materinemu jeziku, ki je nosilec narodne duhovne kulture. Toda kdor se loti čiščenja jezika, mora najprej sam prodreti v duha jezika, v njegovo preteklost in svojstvo, ki je lastno samo temu jeziku. Brez tega bo vse delo za čiščenje jezika zgolj nenaravno, nasilno, površno in posledica takega dela bo — iznakažen jezik. Nekaj podobnega se godi tudi nemškim prenapetim jezikovnim reformatorjem. Te dni smo brali v katoliškem dnevniku »KSlnische Volkszeitung« oceno Hiipgensove knjige »Volk und Sprache, Betrach-tungen fiir Deutsche« Kritik Esser ostro nastop;! proti takim reformam jezika, kjer pisec ne pozna duha in bistvenih osnov jezika. Jezik ne trpi nasilja, njegov razvoj napreduje korakoma, brez skokov. Izmenjati se smejo le besede, za katere ima jezikoslovec boljšega nadomestila. Vse na novo ustvarjene besede morajo biti skladne z duhom celotnega jezika. Razne skoke iz živega jezika, piše F.sser, so dopuščali Nemci le velikim klasikom, Goetheju, Schillerju itd., zakaj le veliki oblikovalci književnosti so mogli ustvariti nove izraze, ki so bili v skladu z duhom nemškega jezika. Vsi ostali reformatorji, ki jjoznajo jezik le na površini, f>a naj nehajo z uničevalnim delom. Le globoki duhovi ustvarjajo jezik.
Gotovo je, da so književniki slehernega naroda (pomislimo Ie na naše: Cankarja, Župančiča, Preglja, kako so na jiodlagi narodnega duha obogatili slovenski jezik do skrajne izrazne možnosti!) prvi poklicani, da ustvarjajo izraz, saj je tesno vezana z vsebino njihovih del tudi oblika,
Uja I I j f i Evgenti Petrov: Zlatno telešce. Satirički roman. Binoza, 22. svezak. — Dobili smo vzorec sodobne sovjetske literature — ne sicer v slovenščini, ampak v hrvaščini — namreč prezna-čilno satirično delo »Zlati teliček«. Ta »teliček« je zasebni kapital, zlat sicer, s težavo nagrabljen in od vseh strani naropan, pa vendarle — teliček, mimo katerega gre sodobna komunistična Rusija s prezirom in omalovaževanjem- »Večnega Žida« so ubili tam nekje ob Dnjestru. — Pač pa iznad razvalin kapitalizma klije bodočnost komunistične družbe, nova tvorba osrečujočega kolektivizma v opoju piatiletke z nezaslišajlim razmahom tehnike in industrije. Pravico do življenja ima poslej edino sovjetski socijalizem ne le zategadelj, ker je uničil krivični in roparski kapitalistični družabni red, marveč vsebolj zato, ker je v sebi zatrl bohotno korupcijo. Tako prečiščen raste v idealnem komso-molstvu v tisti čas, ki se mora uresničiti v najbližji bodočnosti. — Sanic tajnega milijonarja Ko-rejka, ki upa v vrnitev starih časovi so le fantom, njegovih goljufij in njegovega ropa je konec. Bo-hemeki junak Oetap Bender, ki se mu po dolgem trudu vendarle posreči, da izsili iz Korejka del njegovega bogastva, ne more s svojim zakladom ničesar početi; v sovjetski Rusiji milijonariem ni reč mesta.
V literarnem pogledu očittrje knjiga snovno in oblikovno sočni ruski realizem, ki v marsičem spominja na Gorkega in Tolstega. Zato se avtorja znajdeta vsebolj v opisovanju stvarnega položaja, v slikanju idejnih plitvežev, prevejanih goljufov in potepuških bosjakov. V kolikor pa se ob koncu knjige zatapljata v zanesenjaško vizijonamost, v toliko se stvarnost vsebolj razblinja v sanjo, ki je sicer zgrajena na drobcih resničnega, pa v neresnični in, po naših pojmih vsai, ludi v nemožni kombinaciji.
Knjiga nemalo pove slehernem« bralcu, najsi se strinja z nje vodilno idejo aH ne.	—r—
Dr. J. Andrić: Vuk u ovčoj koži, gluma iz selja&koga života. Društvena pozornica, sv. 10. Izdanje Hrvatskoga književnoga društva sv. Jero-nima, Zagreb. — Hrvatska »Društvena pozornica«, ki ima isto usmerjenost kot slovenski »Ljudski oder«, je izdala doslej 10 domačih del — igro-kazov, med katerimi je poslednji Andričev »Vuk«. Kakor so vsi dosedanji motivi zajeti iz hrvatske narodne duševnosti, iz sodobnih potreb, tako je
toda to je dovoljeno le tmretnflcom, ki naravnost z
bolečino ustvarjajo sleherno besedo, v vsakem pogledu skladno z jezikom, nikakor pa ne vsem pišočim ljudem. Nič manj kakor književni umetniki pa imajo pravico in dolžnost čistiti in oblikovati jezik oni jezikoslovci, ki ne poznajo zgolj pravila etimologije, marveč pred vsem duha jezika, življenje je/ika. Dasiravno imamo Slovenci morda med vsemi Slovani najbolj očiščen književni jezik, dasiravno je izrazno sila bogat, imamo pa vendarle še toliko spornih vprašanj v pravopisju, da vlada v tem pogledu prava anarhija. Malone sleherni književnik (kakor tudi neknjizevnik) piše po svoji lastni slovnici, vnaša v slovenski jezik nove izraze, ki čestokrat nimajo z jezikom prave organske zveze. Po dnevnih listih se prerekamo vsevprek, ali se piše beseda tako ali tako. Vsakdo je sebi najvišja avtoriteta, ln vendar je vse to početje znamenje samoljubnosti, samovoljnosti, ne-spoštovanja do jezika in do onih, ki so po svojem poklicu edini pozvani, da dajo enotno, za vse Slovence veljavno slovnico in pravopis. Za vso slovensko javnost bi morala veljati Breznikova slovnica kol edini kažipot za pravo razumevanje slovenskega jezika in mimo te slovnice ne bi smel iti nihče, ki se peča s peresom.. Isto je s pravopisom. Od izida Breznikovega Pravopisa do dane« sc je nabralo toliko novih vprašanj glede pravo pisa raznih besed, da nam jc nujno potreben nov pravopis, ki bo pozajel vse dvomljive primere iti jih razjasnil. Ta pravopis bi moral biti obvezen za vse šole: naj se vsaf nčeča se generacija rave, da nam je nujno potrebna enotna slovnica in enoten pravopis, če se že mi tega ne zavemo! Zlasti zdaj, ko se vnaša v slovenski jezik toliko južnoslovan-skih jezikovnih prvin, katere mu polagoma zmali-čujejo prav obraz — in ko podlegajo nekaterim srbskohrvatskim izrazom že književniki (n. pr. čim v pomenu brž ko srečujemo stalno v leposlovnih knjigah!) bi bila potrebna avtoriteta ene same slovnice in enega samega pravopisa! — t. G
tudi »Vuk«, ki pa je prekrit s tendenco: vzbuditi v ljudeh zmisei za dobro, pošteno časopisje. V knjižici je dodatno naznanilo, da namerava Društvena pozornica izdajati poleg rednih domačih ljudskih iger še dela svetovnih katoliških dramatikov (Ghćon, Brochet, Timmermans, Thuysbaert, L. Hugo, Sobotka, Di Ladiolo itd.) in sicer v »Zbirki Pelivana Genczija«.
Pravijica v stiski Pod tem naslovom razpravlja Boris OreJ v 5. številki »Sodobnosti« o sodobni pravljici, lei je po svojem sestavu, zlasti pa po vsebini bistveno spremenjena. Med seboj primerja zlasti E. Kastncrja, Karla Ćapka, Richarda Hughesa, vidnejše sodobne pravljičarje, na katerih pokaže pravljično kaotičnost, zlasti ko primerja njihova dela s staro pravljico. Članek bo zanimal zlasti mladinske pisatelje in vzgojitelje.
Ruska deta v italijanščini. Italijanske založnice eo že nekai let zfclo naklonjene slovanski književnosti. Kakor je prevedenih več slovenskih,
hrvatskih in srbskih del na italjanščino, tako segajo ifaljanski prevajalci tudi po ruskih, čeških, poljskih itd. knjigah. Zadnje čase je izšlo v znani turinski založbi »Slavia« v zbirki »II genio Ruseo« več zvezkov ruskih del. Tako so n. рт. izšli »Bratje Karamazovi« in »Dvojnik« (Dostojevski), »Zločin« (Čehov). »Vas« (Bunjin), hkrati pa kniiga »Rdeča Rusija s« smeje«, kjer so zbran-i sovjetski humoristi.
Arhitektura, revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, prinaša v 5. številki med drugim zanimivo razpravo (konec) »Seosko gradu nje« (Ing. Milivoi Petrik), v katerem sta obravnavana način in smoter modernega gospodarstva po vaseh.
»Neš dom«, glasilo štajerskih kmetskih fantov, urejuje dr. Fran- Vatovec prav živahno. Glavni poudarek lista je v tem, da sodelujejo v tist u povečini sami kmetski iantje in po svoje izpovedujejo misli o sodobnem delu in potrebah krščanske mla dine.
Izvestje Muzejskega društva v Mariboru jc v
zadnjem zvezku izpolnjen^ z eno samo obširno razpravo »To in ooo o gobah« (Fran Bračun).
Prejeli smo: Maksa S a ms a: Nekaj pesmi.
' Trst, 1934.
Zadolženost drž. uradnikov
Uradniška konzumna zadruga državnih uslužbencev v Mostarju je izdaki tiskano letno poročilo, iz katerega posnemamo nekaj podatkov, ki so značilni ne samo za gmotni položaj državnih uslužbencev v Mostarju, a npak v večji ali manjši meri bržkone tudi za ostale kraje naše države. Uradniška zadruga v Mostarju je jako močna. Predseduje ji že več let profesor matematike na mostar-S.kl gimnaziji, ki se Intenzivno havl z delo n v zadrugi. Zadruga šteje 807 članov (civilnih in vojaških drž. uslužbencev); kar je pa pri tem najvažnejše, je Io, da člani res kupujejo v zadrugi, in sicer je v minulem poslovnem lelu povprečno kupil vsak član mesečno za 487 Din blaga (pred vsem živjl). vsi člani skupaj so pa kupili v zadrugi blaga za okroglo 4,700.000 Din; vsak dan proda torej zadruga povprečno za 13.000 Din blaga. Zanimivo pa je vprašanje. v koliko je prodajala zadruoft na kredit in v koliko za gotov denar. Za gotovino je prodala blaga samo za okroglo 700.000 dinarjev, na »priček« pa za 4 milijone. V procentih izračnano pomeni to. da »e proda 85 odstotkov blaga na upanje in samo 15 odstotkov za gotovino. Temu primerni so tudi dolgovi zadrugarjev: povprečno je vsak zadnigar dolžan svoji zadrugi 950 dinarjev, vsi skupaj pa lepo vsoto dobrih 700.(100 dinarjev. Ker je nekaj zadrugarjev brez dolga (morebiti kakih 15 odefolkov), jn jasno, da je pov-prečni dolg vsakega dolžnika večji r>ego 1000 Din. Zato je tudi glavna skrb zadruge la, kako bi odpravila kupovanje na kredit. Letošnji občni zbor je sklenil v tem oziru več odločilnih ukrepov. Predsednik upa, da bo v približno treh letih mogla pričeti zadruga prodajali sa no zn golov denar. Zadrugi se ni bnti, da bi radi postopnega ukinjenja p'odajanja na upanje izcnbila preveč svojih odjemalcev, Itrr so njene лепе res skoraj brez kon-kui<Mice Moka slane n. pr, od 1.95 Din do 2.65 Din (najfinejša). Povprečni dobiček, s katerim |e delala "druga v minulem letu, je z-našal samo R.71 Ob ogromnem premolit zadruge je mogoče tudi ob tako skromnem dobičku plačevali ne snmo svojo rnžijo, ampak dati za druga rje m ludi 2% dividendo.
Ce je posamezen zadrugar dolžan v zadrugi skoro 1000 Din, je verjetno, da ni brez dolga tudi pri mesarju, pri krojaču, pri čevljarju. Slika g.polnega položaja državnih uslužbencev ni ravno rožnata; iz omenjenih številk se razvidijo stotere težave uradnikov in upnikov, pa je razumljiva borba mostarske zadruge za — svojo in člansko lepšo bodočnost.	I. D.
Kranj
Adaptacije. V letošnji stavbni sezoni, ko sr sicer prav malo novega zida, se pa izvršuje p«, vsem mestu tem več adaptacij. — Veletrgovec Andrašič l>o svoji hiši pri/.idal še ono nadstropje, istotako namerava dvigniti hišo za eno nadstropje g. Leimrdič. Manjšo adaptacije so na svojih hišah izvršili trgovec g. Kolcl, ki je bivšo Hribarjevo hišo podrl in bo tam sezidal gospodarsko (loslopj.e, dalje g. Rica Mayr in g. Pučnik, go. Omersa jo pa napravila nov trgovski lokal. — Posebno in najbolj zanimivo poglavje pri letošnjih stavbnih popravilih pa tvori temeljita renovacija stare farne cerkve, ki bo dobila nov moderen oltnr, ter bo vsa notranjščina popolnoma prenovljena. — Kakor se na eni strani v Kranju letos prav malo novega /.ida, se pa ора/л tem večin aktivnost v bližnjih vaseh, tako na stražiški kakor na primskovski struni in profi Ilujiun navzdol, kjer hiše res rastejo kakor gobe i/, iui. — Božičeva tekstilna tovarna je sedaj v glavnem dovršena, poleg njegove pa je začel s prvimi deli za novo tek stilno tovnrno g. Prah. ki bo polom svoj obrat iz Kranja prenesel na Primskovo.
tirava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta I
Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo sp oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli tn dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista
Pozabi
KURIAOGSA
v 3 minutah
Odstranite jih naslednji dan
Ako Va« kurja očesa tako peko ia bol«, da it« i« napol blazni od muk, tedaj pomolita vnete in bolne noge v toplo vodo, katar! (tc dodali toliko Saltrat Rodella, da j« dobila vid** mleka. Kakšno olajšanje v najkrajšem času! Sproščeni kisik raznosi zdravilne »oli v globok« znojnice ter oblažuj« in ozdravi j a kožo in kotno tkivo. Bolečine prenehajo, obtok krvi pa »e uredi, da ie popolnoma dobro počutit«. Kurja očesa s« omehčajo do korenin, da jih lahko odstranite ž« naslednji dan. Trda koža in oteklin« popolnoma izginejo. Lahko nosit« čevlje manjie za celo številko. Saltrat Rodell je naprodaj po neznatni c«nl v vseh lekarnah, drogerijah B parfumerijah.
iščemo mmm zustopm
kakor tudi krajevne za prodajo naših
radiom aparatov io preparatov ter
našega novega patenta VellhCgO radlum
aparata združenega z ra.lium • inhalacijo. zlasti pripraven za zdravnike, bolnice, klinike
in elitno. Lep zaslužek zaslguran!
Prednost imajo osebe, ki so v tej stroki že eaposlene.	Ponudbe je poslati na:
Jagoradliini', I. Konrad, Zemun
pošt. predal 11.
MALI OGLASI
V malib oglaalh velja »eaka beseda Din 1'—; ienitovanjskl oglasi Din 2 —. Nalmanjki znesek sa mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako| pri naročilu. — Pri oglaalh reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm viaoka petltna vrstica po Din 3'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZltl znamko.
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica
Vrtnarski pomočnik
iiče mesto za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7001.	(a)
Stanovanja
Lepa soba
z vso oskrbo, se odda gospodični. Maribor, Mejna ulica 22.	(s)
Soba
z ali brez oskrbe — se odda v Bohinju. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nova Vila Boh. jezero« 6993. L
II
Kupimo
r
lužbodobe
Zdravilna zelišča
Lipov cvet, taužentrože, koreninice encijana - kupuje »Salus« d. d., Ljub ljana, Aleksandrova cesta št. 10. (k)
Lipove hlode
lepe, gladke, debele — kupujem. Hojnik Josip, Celje.	(k)
Posestva
Enonadstropno vilo
v Celju, zelo moderno, z I večjim vrtom, prodam. -Ponudbe podruž. »Slov.« v Celju pod »Nova« št. 6965.	(p)
III
IJl»
,— Za črne prisade
b nelepe ture (karbunkulus, furunkulus). O delovanju »Fitonina« pravi dr. J. N.: S »Fitoninom« •em dosegel sijajne in nepričakovane uspehe. Pri nekem bolniku s karbunkulusom (nelepim turom), kjer so se pokazali znaki zastrupljenja krvi, se je njegovo stanje, po treh dneh uporabe »Fitonina« izvanredno zboljšalo, a po petnajstih dneh zdravljenja s »Fitoninom« je popolnoma ozdravel. Steklenica v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brazplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78.
(Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933.)
KAKOR KRONOMETER BO DELOVAL VAŠ ŽELODEC,
ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Otroci malo, odrasli veliko žlico na vodi. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravo zagatenja, zgago, vzpehavanje, bluvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide ia tare v želodca.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
!	(Reg. S. br. 4788/32)
Postrežnico
čedno, najraje osamljeno gospo, ki zna kuhati — potrebujem od jutra do 3 popoldne. Vprašati v tem času na Sv. Petra cesti 53, pritličje, levo. b
\ШШ I
Učenko
za papirno trgovino takoj sprejmemo. Predpogoj katoliško dekle, s predpisano izobrazbo, pridna, poštena in skromna. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 7002. (v)
Denar
Hipoteke
na prvo mesto dajem proti zmerni obrestni meri. Ponudbe pod »Hipoteka« št. 6988 upravi »Slov.«, (d
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudoli, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. (d)
Dijaki
Dijaško stanovanje
v Mariboru. Čista soba, dobra oskrba za boljše dijakinje oz. dijake, pri i parku. Koroščeva št. 4, ! vrata 8.	(D)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po na višjib cenah ČERNE, iuvelir, Liubliana Wolfova ulica št. 3.
Nudimo Vam
za majhen denar dobro oblačilo. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
I Telefon 2058
) \ PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
Pisalni stroj »Ideal«
prav poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6994._(1)
Češnje za vkuhavanje
Prvovrstne hrustavke izpod Gorjancev (iz Brusnic pri Novem mestu), izredno prikladne za vkuhavanje češnjevih kom-potov za zimo — naprodaj od srede 20. t. m. dalje po zelo nizkih cenah pri Kmetijski družbi v LJubljani, Novi trg 3. (1
Sir ementalec
eidamska salama, sir in surovo maslo - ima stalno na zalogi Mlekarska zadruga, Kostanjevica. (1)
Ia. marelice
debele, kg 5 Din, namizne hruške 3.50 Din, spin-gle 3.25 Din - razpošilja košare po 35 kg (ranko vsaka postaja G. Drechs-ler, Tuzla.	(1)
Naprodaj:
košarski izdelki, priznano lepo in čisto izdelani po znižani ceni; košarice in stojalčka za ročna dela, za cvetlice, za kruh, za papir; ročne in kopalne torbice; vrtne stole, za na balkon ali verando itd. . Naprodai ie tudi dobro ohranjen, globok otroški voziček za dvojčke. Fany Patik, Radovljica, graščina.	(1)
širite »Slovenca«!
Zahvala
Vsem, ki so spremni k večnemu počitku našega blagega, nepozabnega pokojnika, gospoda
Alojzija Mramor
državnega uradnika v pokoju
in nam izrazili svoje sožalje ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin, se najiskreneje zahvaljujemo.
Sv. maši zadušnici se bosta darovali v petek, dne 22. junija ob 7 v farni cerkvi pri sv. Jakobu in na Rakovniku. Pokoj njegovi izmučeni duši, a njemu trajen spomin.
Globoko žalujoča rodbina Mramor.
! Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni in dobri čka oziroma tast in stari očka, gospod
JOSIP CEGNAR
orožniški stražmojster v pok. in mag. uslužbenec v pok.
ne 19. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 21. junija 934 ob 4 popoldne od doma žalosti Janševa ulica št. 18 na okopališče k Sv. Križn.
V Ljubljani, dne 20. junija 1934.
Žalujoče rodbine:
Sevšek, Košir, Terčon.
10 ŽENITVENIH PONUDB
v enem mesecu
Zakaj se moški zanimajo za to dekle?
Gospodična X ie dobila pretekli meseo ženitvene ponudbe od desetorice odličnih mladih ljudi. Ob razgovoru je dejala gospodična X tole: »Jaz sem prodajalka v modni trgovini. Mislim, da je edini vzrok tolikih snubitev, ker sem vedno posvečala veliko pozornost svoji polti. Odkrila »em, da navaden puder suši kožo ter jo napravi ras-kavo, grdo in pegasto. Zaradi tega uporabljam puder Tokalon, ki ie zmešan s smetanovo peno. Ne samo, da ta puder ubla-žuje, varuje in olepšava kožo, temveč mi daje tudi divno polt, ki ostane sveža in prekrasna. In res, nekaj mojih oboževalcev mi je priznalo, da jih ie očarala moja sveža in mladostna polt.«
Pena smetane, zmešana na znanstven način s pudrom Tokalon, ne prepreči samo, da bi puder sušil kožo, marveč deluje tako, da ostane puder pripojen na koži tudi v vetru ali deževju in celo med plesom v najbolj razgreti plesni dvorani. Puder Tokalon daje prekrasno polt, ki jo obožavajo vsi moški.
Ormož Jugoslovenski Gallsbach in letov*šCe.
Vsled velikih uspehov pri živčnih in revmatičnih bolnikih, ki Jih zdravi znani tuk. Med. Univ. dr. Ma.ie-rič, po Zeilleienvi metodi (elektroteraphia) in so prinesle tudi Zagrebačke Novino velike pohvale o iem zdravljenju, je naval gostov tako velik, da prosim vse goste, ki mislijo priti v Ormož se zilravit ali na letovišče. da prej pismeno prilavijo svoj prihod, ker drugače nemorem ustreči s sobami. Celi pension po osebi 35'— Din (novo moderno kopališče). RAJH, hotelir.
Ugodna naložbo bopitold!
Dne 9. julija 1934 se bo prodala na javni dražbi največja, moderno urejena, v centru mesta MARIBORA poleg novega magistrata stoječa, zelo rentabilna kavarna s popolno opremo in s prostornim kavarniškim vrtom. Podrobnejše informacije daie Posojilnica v Mariboru.
INSERIRAJTE V »SLOVENCU^!
t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je umrla naša ljuba žena in mati, gospa
ANA PAVLIN
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 21. junija 1934 iz drž. bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 20. junija 1934.
Martin Pavlin, soprog;
Peter, Anica, Slavko, otroci.
Simončič Maks:
Galicija
Ze nekaj dni dežuje e takšno čudovito vztrajnostjo, da zaradi evinčenoeivega zastora, valujo-Jega z neba na zemljo, ne razločujemo stvari niti ва ped pred seboj. Vsa zemlja okoli nae je podobna velikanskemu ožganemu kotlu, napolnjenemu z umazanoeivo brozgo. Iz te brozge dviga star, že skoro podrt listnjak svoje od granat raztreskano oetrešje proti nebu, kakor obrana rebra neznane predpotopne živali.
Ta lietnjak je že tri dni bivališče četrtega voda Šeste stotnije. Je precej proetoren in napolnjen skoro do polovice z listjem in s smrdečo, od dežja preperelo slamo. Granate in šrapneli so ga okle-etili, da se je skrivenčil kot stara, nebogljena ženica, a v zgornjen koncu, kjer smo ei pripravili ležišča, je kljub temu oetalo nekoliko suhega prostora,
Zgodaj zjutraj bi bili morali že oditi. Vojaki pa, ki so bili poslani iz zaledja, da izpolnijo število polka, zaradi slabih poti niso mogli pravočasno priti. In tako smo še vedno tukaj.
Od skoro šestih tisočev mož, ki Jih je imel polk pred prvo bitko na Krasni Poljani, nas je zdaj, komaj po treh tednih, še kakšnih dva tisoč. Tudi pri drugih polkih naše brigade ni mnogo bolje. Vea nesposobnost naših poveljnikov, katerim smo zgolj nekakšna klavna živina, Je bila v hipu odgrnjena našim očem.
Nasproti mene se nekaj zgane pod listjem. SljSim godrnjanje In prhanje. Kmalu nnto zagledam dvoje dolgih, suhih rok, ki ae počasi etegajo
kvišku, kakor bi hotele prijeti nekaj nam drugim nevidnega.
»Ej, Strgulc!« se nekdo oglasi v nasprotnem kotu. »Ka n pa siliš s svojima rokama? Vendar ne v nebesa?«
»Me še prav nič ne mika na oni svet,« odgovarja Strgulc počasi, kakor da prežvekuje vsako besedo. Leno si otepa listje s prekljaete postave in mežika z globoko udrtimi, od spanja še omo-tenimi očmi predse.
»Ali si ti, Habič?«
»Ne vprašuj, budalo, če že veš!< se spet oglasi prejšnji.
Oba, Strgulc in Ilabič, sta doma tam nekje blizu Bizovika. Kot dobra soseda se kaj rada obre-gavata drug ob drugega.
Te besede so predramile spečo tišino. Vedno glasneje šumi euho listje, iz katerega lezejo še druge postave.
»Prava dolina Jozafat,« se zasmeje Žgur France, pristna ljubljanska srajca. Vedno je vesel in razposajene volje. Mala rdeča ustna, nad katerimi poganja komaj nekaj ptičjemu mahu podobnega, namrgodi kot zajec in vpraša precej zajetnega prostaka, ki sedi zraven njega:
»Češnik, ali si že opazil, da ti vampek plahni? Niai hotel verjeti, ko sem ti pravil, da boš kmalu suh kot fižolova preklja; zdaj sam vidiš, da sen imel prav.«
»Kaj tebi mar moj vamp!« godrnja Česnik skozi zobe. »Si dal kaj zraven, da li je tako napoti?«
»Kaj mi bo napoti! Narobe. Se koristen mi je,< •e brani Zgur povsem resno. Oči pa se mu svetijo v pritajenem veeelju. »Kolikokrat sem že mislil v zadnjih dneh sam pri sebi, kadar so mi od večnega marširantii Ja eknro odpovedalo noge: .Kakšna ' ereča, France', sem si govoril, .kakšna ereča, da
imaš za seboj Blaža, ki s svojim trebuhom tako so-piha, da te kar njegova sapa nosi!' — Resnica, prav tako sem nisli in ti bil iz dna duše hvaležen. Zato pa ni lepo, da se za vsako besedico zaletavaš v mene kakor mlado, renčavo ščene.«
»Jezik za zobe, gobezdalo! Sam pri sebi si lahko misliš, kar hočeš, mene pa pusti v miru. Sploh pa .. .<
»Že vem, že vem, kaj imaš na jeziku. S takimi mlečnozobci ee nočeš prerekati. — No, pa ne. Povedal sem ti samo, kar sem mislil.«
Besede švigajo sem in tja. Nekateri ju poslušajo in se jima smejejo. Včasih vrine ta ali oni izmed poslušalcev kakšno opazko in besedičenje zopet oživi.
Česnik, ki je po poklicu mesar in gostilničar nekje blizu Kranja, je bil v začetku vojne dodeljen oddelku za nabavo klavne živine. Nekoč se je uprl povelju provijantnega poročnika Tomschka in bil zato kazensko prestavljen v našo stotnijo. Pravica je bila sicer na njegovi strani, a kljub temu je Česnik lahko hvalil Boga, da se je vse tako mirno izleklo, brez hujših posledic.
»Vse skupaj je velika lumparija,« je zarobantil Habič ko nam Češnikovo stvar razloži. »Tudi Če bi bila dobila naša stotnija tistega prešiča, ki ji je bil namenjen in ga ne bi bili požrli ofeiraši, ga mi vseeno ne bi jedli.«
»Glej, glej, saj fant ni tako zabit, kakor izgleda,« je zabevskal rezek, cvileč glas desetnika Skočirja izpod listja. »Naši želodci se res ne bi sladkali s prešičkovim mesom, kajti naš računski podčastnik, ta prekleti falot, bi ga prav gotovo prodal kakšnemu zavaljenemu čifutu, denar pa pospravil v malho.«
»Tomschik lahko dela, kar hoče, ko ve, da ni tej naši nemčureki pokveki prav nič mar za stot-
nijo,« ugotavlja Skočir, ki se je med te msrečno skobacal iz svoje luknje. Oblečen je v modrosivo, že obnošeno častniško suknjo, s katere je potrgal našitke. Njegova slabotna postavica se vsa trese od mraza. Izpod širokega, nizkega čela njegove ploščate glave gleda dvoje sivih, bistrih oči, pod nji ni pa štrli v svet velik, kljunu podoben nos.
»Ali je danes že stikal okoli naše beznice?«
»Prej, ko ste še vsi spali, je bil tu,« odgovarja Habič. »Nekaj je zabavljal, češ, da ne delamo drugega, kakor poležavamo ves božji dan. Potem je odbral osen mož in odšel. Kam so šli, ne vem.«
»Najbrž dobimo spet nekaj več patron, da ne bo tele na hrbtu preveč odskakovalo pri hoji.«
»Ne verjamem. Bo gotovo kaj drugega, ker je veak mož moral vzeti s seboj puško In pet patron.«
»Potem pa ne vem, kaj naj bi bilo. Ali je šel Kovač z njimi?«
»Da.«
Govorjenje za nekaj časa utihne, slišati je samo šum dežja in debeli glas Čežnika, ki odgovarja Strgulcu na neko vprašanje:
»Seveda bo bolje; če ne prej, takrat — i<» nas več ne bo.«
Počasi leze mrak na zemljo. Dež je nekoliko ponehal. Samo posamezne kaplje še padajo v uma-zanorjavo greznico, v katero je spremenjena vsa ravan, in zopet odskakujejo kakor v strahu, da se ne umažejo.
V našem kotu je že skoro povsem temno. Okoli zakajene hlevske svetiljke s smrdečo lojevo svečo, ki le slabotno razsvetljuje majhen del našega bivališča, sedijo Skočir, Zgur, Češnik in neki poddesetnik prvega voda. Zgur je pobral v neki bez-nici v Priemislani stare umazane karte, katere od takrat premetavajo med vsakim odmorom.
Za »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Cefc,
Izdajatelj: Ivan Rakovea
Urednik: Loise Golobtt.