Tečaj III.
V Gorici 15. februarja 1865.
List 2-
Izhaja 15. vsacega mcsea navadno na '/2 poli
^irrTinrsj ns
IS S J i;Vfl i
Velja s poštnino vred eti goldinar za celo leto.
W i-- i;
I'isaiiilea	Mst	Vreilnillvo:
in čuvaj c. k. kmet. družbe: ^ ^metil*StV0 , n" Travniku štev. 277 v piestni hiši (municip. ulicah J» _	J	I. nadstropji.—List razpošilja
11 nadstropji. lu druge deželne zadeve. družbin čuvaj.
Izdaja ga cesarska kralj sva kmetijska družba goriška.


K it Z litt
7-nstran vrtnih in poljskih del, ki se bodo ob sporlej naznanjenih dnevih od 11 ure do poldne na vrtu in njivi c. k. kmet. družbe opravljale:
20., 21. in 22., februarja se bodo obrezavale in kakor je treba speljavale sadne drevesa, m si- er koičeuo-sndue in pečkalegu sadja, drevesa visokega debla in grmi (ribes); -23. t m. drevesa, dovolj odras.-ne, pa vendar nerodovitne, se bodo prisilovale, d;> postanejo rodovitne'; bolne se bodo ozdravljale; 24. t. se bojo obrezovale in vezale trte; trte in sadne drevesa se bodo za dobro (.na stalno mesto) presajale; 23. t. se bodo nmjjlo semenišča in sadišča za vsakoršne sadne drevesi in trte. — 2. marca se naredi semenišče za ipargeljne in se lani sejaui presadijo; stare špjrgeljnova grede (špurgžre) se bodo poravnavale in gnojile. — 3. marca se bo delalo, česar je treba, okoli potrlnine; 4. n area so bo opravljalo okoli žita in detelj, česar j;i treba, da bo več pridelka. — 6. marca se bo sejal iioitibit}., potem ko bot • s;me in zemlja kakor se t.če obdelana; 13 marca se bodo sadne drevesa cepile (pelcavale).
Ko bi pu zavoljo slabega vremena uj bilo mojoča teli del ob napovedanih dneh opraviti, bodo na naslednje ujodne dni odložene.	•
Ves ta čas, od 20. te^a mesen do 13. marca se bodo dobivali vsako sorta cepiči zastonj.
Ravnateljstvo vrta in njive c. k. kmet. druibe.
t'avleilc.
nekaj za stran cest po Tominskeiii . ^	" in Cirkljanskciii.
{Konec).
Niso pa še našteti vsi tisti, ki ceste med spodnjo Tribušo in Želiuom
potrebujejo. Od nekdaj so bili C 'povauci v dot.ki in zvezi s Ctrk'juni. Čepovauci
\ ' *
ga no bodo imeli do Gorice take ceste da (če?) bi ee le stara popravila, kakor
p. L. od Ti lini,skih cest pravi. Možje današnji ga veka so sprevideli, da pri izdelovanji: cest se mora gledati dandanas na tri reči : tla so, kar je mogoče, ravne. kratke in dober kup. Glede na vse to, \ dveh letih niso Čepovanci več od spodnje Trluše z cesto oddaljeni, kot samo za eno uro lioda, t. j. za tisti kos ui< d „Vili Vrati" in Tribušo. Tisto cesto licc«j«• Čepovanci in.tti, in ne bojo nmovali, dokler se njih želje ne spolnejo. V čepovansko dolino pa spada nad 3000 ljudi brez Banjšice, Bat, in Gergarja. Potrebuje torej neobhodno ceste med spodnjo Tribušo in Želinom 10,000, izgovarjam: deset tavžent ljudi, in trije okraji na Goriškem z Furlanijo in Kranjskem vred boji s tan delom ob enem združeni.
Da je cesta iz Gorice po Cepovanski dol.m v Cirkno potrebna, so dokazali že pred leti in leti preveljavni možje, in kedaj že so jo zmerili, ne z besedo, ampak z verigo in številkami ! Vendar pa sni.) prepričani, da ne bode še desetino tega stala, na kolikor je bila unih let prerajtana. In take tudi ne potrebujemo. Torej ni res, da bi cesta med Tribušo ino Želinom samo Girkljanom koristila. Recimo pa. česar vendar ne potrdimo,'da bi je samo Cirkljaui potrebovali, imela bi vendar prednost memo unih v Baški dolini že zavoljo večega števila ljudi, ne glede na druge razmere in koristnosti.
.„Kdo pa jo bo hodil od daleč izdelavat? " - - - „ker ta črta za-■„ hteva, da se closti sten in hudih robov predere, in ker je puščava ta 4 ur-„ hoda nar manj dolga". „Ta cesta nasprotuje posebno našemu vodilu, da so „ imajo ceste tam izdelati, kjer je vasi ino ljudi" .... Tako piše g. L. —
Kar se prvega tiče, kdo da io bo.hodil tako daleč izdelavat ? i. t. d., odgovorimo: Da bi ta cesta tudi res 4 ure hoda dolga bila, dokazano je vendar s tem, kar so neutrudljivi Cirkljaui že storil, da je to cesto narediti mogoče, zakaj predrta je že ta črta čez polovico. Cirkljaui pa, spoznavši, da bo ta cesta tudi drugim koristila, prosijo po vsi pravici pomoči, da jo dovršijo. Rodovitnosti pa doline tik Idrije ne bomo povišavali, kakor se Baška poveličuje; rečemo samo, da ni tako pusta, kakor Soški med Podseli in Ročinjem, med Pla-vimi in Solkanom. Vendar pelje oiidot že sto in sto let glavna cesta. Ko bi bili Goriški Stanovi svojih d.ii tako mislili in tako logiko (mišljenje) zagovarjali, kakor g. L., godila bi se'morda še zduj Tomincom taka, kakor Csrkljanom. Njih namen pa jc bil, deželo z deželo skleniti, kar tudi zdaj v narodnem gospodarstvu izvedeni delajo. Dosegli so bili Stanovi Goriški svoj namen s pomočjo Ka-nalcov, Tomincov, Cirkljanov in Bovčanov. Brez vse koristi od težavnega tega dela so pa ostali samo Cirldjani. Gosp. L. bi se pa skoi ej očitati smelo, daCirk-ljanomn koder in nikdar ceste ne privošči, tudi čez Bukovo ne, ker razločno pravi, da Cirkno' ni kraj obrtnije ali trgovine. Se .ve, če. se obrtuija m trgovina le, kakor bodi razlaga.
Posluša naj pa g. L. kar zdaj porečemo. — Kdor Cirkljanov bo čas imel, pojde pohajat lehko od sv. Lucije na mostu v Tomjn ; kdor pa ne bo tudi toliko časa imel, da bi so mimo sv. Lucije peljal, popelje se raji po Cepovanski dolini, koder zdaj peš hodijo, ino tako si ne samo za „d\e", ampak za pet ur in še več pot prikrajša. Dandanes je pa'svet prepričan, da čas je denar. S cesto po Cepovanski dolini pa si dežela pridobi vštrieno z uno tik Soče v Gorico. Prva se ne da tako lehko zapreti, kakor diuga, Jcar se je že godilo.
Kar pa vojaške'razmere glede ceste tik Idrije, zadenejo, naj o tem visi vojaški tas.mki govorijo. jSašt 'jmnju je ja je, da v taiu liiiiu ne bojo \'o-
— lijaki po tej cesti hodili, ampak po železnici se vozili. O vojsknpm Času pa jim je silno važno, da eno uro pridobijo, da hrabro in pogumu > svoj namen dosežejo.
Končuje pa g. L. svoj spis v „U. G.u, listu 12. 1.1, takole: „Razložili „ smo po U. G. prevažno to zadevo, ktera je bila že vzrok mnozpga pisanja „ in pre t reso vanj a, da bi ljudstvu našemu koristili, in priporočamo jo obči-„ nam in posebno našim gosp. deželnim poslancom v premišljevanje. Razložili „ smo vse to brez strasti; nihče nas ni naprosil, da nai bi to pisali, in nuče-„ mo se s tem nikomur prikupiti, ali si kak oseben dobiček pridobiti; ampak „ pisali smo to z ozirom le na občno blagostanje in na silne sedanje potrebe „' teh okolic".	,	_
Kaj verjame te besede gospodu L. kdor more, mi smo prepričani, da Cirkljani, dasiravno se č. pisatelj na njih domoljubje sklicuje, jih ne bojo verovali, in razumni ino pošteni gospodje deželni poslanci gotovo tudi ne. Trdimo torej, da cestnemuu načrtu g. L.ovemujez£\ ta pot že. odklenkalo.
Domoljub.
P O «O V ,v
o f»-«>ris!4i zastav?Jnvntci in hranilnici.
Janez I Oče župan! težko Sbin vas že pričaka val; kaj je v Gorici novega? Župan: Danas imam mnogo prav važnih novic; slisj.il sem marsikaj, cesar poprej še nikoli ne. Bil sem zavoljo opravil pri nekim gospodu. Ko stopim v sobo, najdem pri njem druzega, neznanega gospoda, s kterim sta se ravno o *astat-Ijnvnici in hranilnici prav živo menila, in sicer po slovenski.
Dolgo časa sem moral čakati, med tem pa sem vso .na ušesa vlekel, ker me je pogovor mikal; ali razumeti nisem mogel vsega. Ko neznani gospod odide, poprašam brž, preden sva se opravil lotila, zastran poprejšnjega pogovora ; sej mi je ponižnost in p: ijaznost tistega gospoda že davno znana.
Zelo me je mikalo vse natanko zvedeti; in ne le, da se mi je želja spolnila. tudi s seb.ij sem m k ij zapisanega prinesel, kar bo tebi, ki si kakor pol duhtarja. gotovo zelo všeč.
J. Pa k čemu, oče župan, danas toliko ovinkov, kar ni sicer vaša nava- ' da ? sej veste, kako sem radoveden.
■ Knp. Nar poprej ti bodem torej bral, kar mi je omenjeni gospod napisal; dobro poslušaj, Janez!
„ Račun vseh dohodkov in stroškov goriške zaslavljavnice in hranilnice od 2. aprila do 31. decembra 1864 kaže:
a.	dohodkov, v srebru 49.8G2 gld. 9S kr.
v papirju 14.6Ü0 „ 01 „
skupaj . . . . . . 64.512 gld. 99 kr. •
b.	stroškov, v srebru 46.433 gld. 7G '/2
v papirju 13.844 „ 37
skupaj . - . . .	. . . . 00.278 „	13%
in c. ostale gotovine .. ..	. . . .• 4234 „	85'/,
in sicer r srebru ....	. ' . , . 3.429 „	217»
» v papirju . . . -		04 „
I^ASpical To so dohodki! pa tudi k stroškom ni kaj reči.
Zdaj pa in i povejte, kako se je vse to in toliko prejelo, in zakaj toliko ijdilo!?
5Š««l» Sej sem ti pravil, da naroči, si „Umnega Gospodarja,,. Ko bi ga bil že lani bral; bi ti ne bilo treba po teli rečeh prašati. V listu G., mesca junija 1864, je že ob kratkem povedano, da so preč. nadškof hranilnici in za-stavljavnici novo gospodarstvo ustanovili in da je bilo pri ti. priložnosti v denarnici gotovine 32.216 gld. 05 '/„ kr.
Prejelo se je potem od 2 aprila do konec decembra 1S64 in sicer:
1.	Za rešene zastave, v srebru......... 25.061 B 80
2.	„ obresti (interese) od kapitalov razposojenih na
zastave...............3.121 „ 94
3.	,, kapitale, ki so bili v hranilnici na novo naloženi 1.816 „ —
4.	„ obresti od naloženih kapitalov . , . . . . 729 „ 81J
5.	„ prodanih 1362 gld. 59 v srebra papirnat, denarja 1.567 „ 38
vsi dohodki znašajo tedaj res . . 64.512 „ 99
Po enakem kopitu ti hočem tudi stroške razjasniti, razdele se namreč:
1.	Na zastave, prinesene v zastavljavnico, je bilo posojenih
v srebru........I..............35.326: — >
2.	Hranilničnih kapitalov se je ljudem nazaj plačalo . . .	10.199:06
3.	Obresti od hranilničnih kapitalov je bilo plačanih . . .	956:68
4.	Srebernega denarja je bilo v papirnatega zmenjenega .' 1.362:59
5.	čistega dobička je bilo za uboge izdanih.........300: —
C. Naslednikom ustanovnika gr. Thurn-a vsako leto na s.
Jožefe dan en cekin........................4:72 */8
7.	Plača uradnikom v srebru...........' 18,80:40
8.	Na obresti je bilo na novo naloženih..............8.460: —
9.	Tiskarni stroški, davki, stroški za poprave i. t. d; . .	1.788:68
Ti stroški so tedaj enaki poprejšnjim 6ü.27ti: 13'/2
•B- Številk mi že skor glava pleše.
Razjasnite mi to reč še en malo bolj na tanko, ker ne vem še prav, kaj je zaslatljaviiica.
»up. Pa menim, da ne bo od več, če te tudi o hranilnici enmalo podučim. Vem, da pri tebi ne bodem boba v steno metal; poslušaj me tedaj dalje!
Ako je kdo v denarskih zadregah, mu zastavljavnica pomaga s tem, da mu denarja posodi, toda le proti kaki zastavi, bodi si v obleki, hišnem orodji .zlatnini-.i. t. d.
Ob letu pa se mora zastavljena reč rešiti tako, da se kapital z obrestmi vred izplača, in zraven tega je treba plačati tudi še 3 '/,2 kr. za listek, ki ga je zastawiik za zastavljeno reč namesti pobotnici* (kvitance) prejel. — O-bresti od na zastavo posojenega denarja znaš;ju: do JO gld. le 6 gld. od sto ali 6 kr. od goldinarja, od 11 gold, naprej pa po 8 gold od sto ali 8 kr. od gold, za celo leto. Zastavljena reč zapade sploh še h: čez 1 leto m 3 mesce, in se potim po občni dražbi (nakantu) proda,.-Ako se zastava pri ti priložnosti dražji proda, kakor kar kapital in obresti znašajo, se ostali denar zastav-niku nazaj o^rajta/ Tudi se zastava večidel lahko še za eno leto podaljša, ako
; —is —
»e obresti plačajo. Vidiš, Janez! to naj ti razjasni dohodke, ktere sem ti poprej pod štev: 1 in .2 omenil, in tako tudi stroške zapopadeue pod štev: 1. —
•5- Ilvala vam! To zdaj že razumem Kuj je pa hranilnica?
Kup. Hranilnica je pa za tiste ljudi, ki radi umno gospodarijo in jim je mar; da si kak krajcarček za prihodnje potrebe prihranijo. Veš, da denar v žepu (aržetu) ali v skrinji je vedno v nevarnosti, er da je mrtev, da nobenega dobička ne prinaša. Umno torej gospodarijo tisti, kteri svoje prihranjene krajcarje sproti hranilnici izročujejo.
Ona zapisuje prejeti denar v svojo glavno knjigo, in izročuje upnikom namesti pobotnic male bulicice, kakotšne imam ravno jaz tudi tukaj. Vidiš, Janez, te bukvice so tudi v slovenskem jeziku natisnjene, kar me je tako razveselilo, da sem se dal brž tudi jez va-nje zapisati. Naložil sem namreč v hranilnici za mojo 2 leti staro hčerko 50 gold, srebernega denarja.
Kaj pa pomeni ta le velika štecillsa, ki je bukvicam na čelu zapisana?
Kup. Pod to številko se najde moja hčerka v hranilnični glavni knjigi zapisana, in sicer ravno tako kakor v ti knjižici tukaj.
J. Kaj pa pomeni beseda „v srebru" ?
Kup. Nekteri naložijo srebernega denarja, nekteri pa papirnatega; prvim se plačavajo obresti in kapital v srebru, drugim pa v papirji.
J. Kedaj se pa obresti izplačujejo'?	-
Aup. Vsacega pol-leta po tem kmalu tukaj v bukvicah, pa le tistim, kteri jih grejo lirjat. . Neizplačane, obresti (če jih upnik ne tirja) se vsakega pol-leta kapitalu prištevajo in sicer po drugem, kmalu, ktaro je nazadnje v teh bukvicah natisnjeno. — Po tem zadnjem kazalu dobi m >ja hčerka črez 20 let 100 gold., £e tudi nič več kapitala ne pridenem. Moja želja pa je. mojo ženko o tem nekoliko podučiti; vem da potem marsikak goldiuarček, ki ga za maslo ali jajca potegne, tudi ličerkiniinu kapitalu priloži. Ali ji ne bo na tako vižo lepo dota rastla, pa sama ne bova vedela kako?
J. Koliko pa take bukvice veljajo?
Kadar se prvi goldinar (ali kteri kili znesek) naloži, se plača za bukvice le samih 12 kr, in kar se pozneje nalaga, se vsakikrat v prvih bukvicah poprejšnjim zneskom pripisuje.
"*• Hembrejte! to je lepa priložnost zlasti za posle. K.iko lahko bi ši na ta način (vižo) lepili denarcov prihranili, ako bi le tiste krajcarje sem obernili, ki jih pov nepotrebnem na toliko načinov potrosijo ali zapravijo.
Kup. Kakor.mi, tako niso tudi oni o tem do sili mal nič vedeli; nasa dolžnost je tedaj, jih k temu spodbadati.
Kaj pa hranilca s tem denarjem počne, da sama na boben (kant) ne pride?
Kup. Vidiš, ona takole gospodari: Za na posodo vzete kapitale plačuje obresti le po 4 od sto; potem nalaga v zastavljavnici te kapitale na zastave po G in 8 gold, od sto in nekaj jih ima tudi še drugači naloženih, da zamore vsakdanjim potrebšinam zadostovati (ustreči). - Kadar ji bo še črez vse to kapitalov ostajalo, bode jih morda, kakor mi je gospod pravil, tudi na hiše in zemlje posojevala, iu po tem takem pridnim gospodarjem v nesreči na nogo pomagavala. —
(Konec prih.)
— 14 —
&ei»e isa tz'seme.-.a yziaejenc sadike ajlaiafove
ima na prodaj g. «cenik .hin. Radizza v Coriri po' spodej razkazani ceni:
dveletne nor motnejši, sto po gl 2 s. — triletne .....	„ „ 2 „ 50
motne . . „ _ „ 3
Enoletne sadike prve vrste (smte)
sto po _	gl. — s, - GO
„	„ druge vrste „ — „40
dveletne......„ 1 „ —
_ motne . .... 1 „ 50
n
„ nar močnejši „ „ , 3 ,50
Se me, gotovo kaljivo, pridelek leta ,1864 od dreves, ki so v pusti zemlji v goratem kraji rastle, se dobiva po dva gold, (dunajski) funt. Naročila za manj ko en funt se ne jemljejo. — Stroški za zloženjo in razposlauje grejo na rajtengo p. n. naročnikov.0) Privatno naznanilo. Yr.	i
Bloiiiače yesti.
a.) Cerkvene in duhovske.
Z okrožnim pismom od 8. t. m. so razposlali Nj eksc. preč. nadškof Andrej č. duhovščini papeževo encildiko in zbirko zmot sedanje dobe (C.lej „ogled po svetil").
Prestavljena sla: Č. g. Joi. Župančič benef. v Karminu, za koop. r Si. Kan-cijan; g. Jan. Kravanja (zdaj v pokoji) za koop. in utemkn n Bilje. — Umrli so: e.g. Joi. Zorzim, dull v pok. v Rudi, m. dec.. I. i.; 10. j m. pr£ g. Jan. Pirih, fajm. v Zgoniku; 26. jan. g. Ant. Bidischmi kiteh. v pokoji v Gradišči; 31. g. Val, Fumis, v Selcih (pri Roukah). — Far a zgoniška jo razpisana do 28 t. m.
b.) Raznotere.
(Soška Železnica) iz Belaka v Gorico. Imamo ravno zdaj pred očmi dvoje prav mikavnih bukvic: „Gutachten über d. Herstellung einer Eisenbahnlinie v. Görz durch d. isonzothal bis Villach (od 28. dec. 1864.) od vis. inženirja Ferd. Semrad-a (24 sirani) itt „Relatione del Comilalo'per la ferrovia del/a valle deW Isonzo (13 strani;. Naj po-snameno v nagl ci nektere reči. Železnični odbor v Gorici je zložen iz deželnega odbora, iz predsednika kuntijske zbornice gor ške" in mestn. župana ; omenjeno sporočilo (relazione) je zložit dr. Deperis s pomočjo in na podlagi Semradovega menjenja („ Gutachten ").-Kar se tiče železntne trte (lin je) skoz soško dolino na Koroško, je b la od Gorice do sr. Lucije že takrat zmerjena, ko je šlo za južno železnico iz Ljub Jane v Trsi' (Duodo-v projekt; žuli Bog, da ni obveljal); lini kos pa od sv. Lucije naprej so zmerili I. 1857-8 iia_ stroške kupe. zbornice in municipija gorišk., in kupč. zbornic in mest tržaškega in koroških. Projekt za črlo od sv. Lucije do vrh Predela ju naredil visi inž.' E. Heider, od Predela do Terbiža pa inž. Klemens cevvig. Stroški za-premerjenje I. 1857-8 so znesli 28,000 gold., 7000 od teb je plačala Gorica. Prestopimo na sedanji stau reči. Kakor jo j,U.' G." že lani omenil, spod.riva našo soško trto, črta na Potablo (Pontebo), za ktero se Videmci na vso moč poganjajo. Prvo, kar je imel naš odbor storiti, jo bilo to, da jo pokazal, da se da naša črta skrajšati in holjit kup izdelali, kakor polabeljsk . Semrad je zdaj res dokazal, da se železnica velicega ovinka na Trento laliko ogne, če So ji po mestih, zlasti od Žage do Predela, veči pad ali strmist dä, üi če se po tistih merah in načelih izdela, kakor čez Semering, Breuer in A pen ine. Na mesti pada 1-100, ki je bil inženirjem 1. 1857 naj vtči, nasvetuie Semrad 1-50 in celo 1-40, ft- j- na >'S!,kih 50 «li 40 sežnjev naj bi se zvišala za 1 sei.) Po tem takem bi se »krajšal» trta od sv. Lucije do Baheljna za vet kot 5 milj in z blizo enakim padoni ('/en — Vso) 08 koroški strani, od Slassi.u-o do Rabeljna, bi so tudi ondol za l3/.i skrajšala. Črta I. l&57/8 izmerjena je bila (od Gorico do Belaka) 24.799 milj dulga, po Semradovi presoji samih
17.719; belcško-vidcnuka meri 20.382 m.; torej bi bila nosa več ko 2'/8 m. krajši,— Povrb tega je naša tudi boljši kup. kakor potubeljska ; prišla bi stali nekaj čez 27 milijona, una pa čez 28mil. Zastran potabeljske pravi na dalje Scmrad, da hi prizadela takih težav, kukorSinh še nikdar nobena do sili mal izdelanih železnic. Prihodnjič kaj več.— Vodnikova beseda v č tavnicj l.-t. m. (prva v Gorici) sega že po nekakem čez meje letopisa čilavničnega v kroniko deželno. Hazun nav»dnega petja, namreč, in godbe smo imeli prvo glediščno poskušajo-, igrah se je Bdčeva „Ilirija oživljena". Vodnika je del. I vrli naš dr. Tonkli, Linharta g. V. Klavžar, (telegrafist), Zojza pa izvrstni deklama tor Ern. Klavžar iz Ručmja. — Tudi vse drugo je šlo po godu,—
Prve dni t. -m. je zgorela v Gorici ena deklica, ki jo je bila mati samo pri ognji pustila.
Iiržnvui Etooa-
i - . - - i i nekako hira. V prvi seji (zbornice poslancov) po božičnih praznikih (9/,) se je bilo snidlo
namesti 201 (kolikor bi jih moralo zdaj biti) samih 100 poslancov. Tudi pozuejih sej so niso nič kij pridno vdeležvali. Kar se je do s:h mal v potnem zboru razpravljajo, ni zelo važno. Vse bolj živo pa se vede finančni odsek, kteri stroške in dohodke drž-mie za J. 18G5 pretresa. Prička in kavsa se z gg. ministri, da je kaj, ker bi menda rad kakili 25 milijonov stroškov prihranil. Zatorej vedno svojo goni, da se ja. treba stisniti, da se enkrat večnega primankljeja izueb.mo. Ministri ugovarjajo, odsekovci pa na zadnje vendar Ic skor vsaki znesek enmalo prestrižejo. Bomo videli, kalto bo v polnem zboru.
i \	Og'SiMl Sto svežo.
Težek račun imamo d,mas s svojimi bravci; ž.) cela dva mesca jim nismo nič povedali, kaj se po širokem svetu godi. Pa škoda ne bo manda Velika. Če zvejeuio vse žito, ki so ga ves ta čas časniki vsake baže (kterili „U. G." po 8-12 in še. več na dan povoha in v naglici poire) omlatili, ne bo vrš.j ravno Jako velik, za pleve pa nihče ne mara. Plele se včasih maisikj, ali splete se malo. Ena reč pa je pred druzuni, ktere se tudi „Gospodar", " zlasti ker se med „umne" šteje, po nikakem ogniti ne more. To je neka taka reč, ktera, kakor k mien v vodo vrže», še vedno svoje kdob.ire dela, tista zadeva namreč, za ktere voljo so bdi časniki uni dau-le hrup zagnali, kakor da bi se bil imel svet podreti. Kij pa je neki blo? Nič tacega. Nek 73 leten starček, z eno nogo že v^ grobu-Pij IX. inu je ime—je bil za božične praznike 80 lešnikov med svet zabrusil, in 'nekteri hrnpažoljni časnikarji vseh dežel so se biti va-nje tako za>riz;)ili, da ji šlo revežem skor za zadnji ostanek zdravih možganov. Toda dovolj šale! Ta zadava je prevažna; povejmo rajši, kaj in kako je bilo: — Da ima vsaka glava svojo pamet, je že star pregovor. Težko jo, v čemur koli, ljudi pod en klobuk spraviti; to volja tudi v verskih in politiških zadevah; in tudi ta jo stara. Ali dandanašnji se je med učauiin svetom toliko in tacih zmot izcimilo, so v. mišljenji, v načelih (naukih) in zahtevanjih take zmešnjave nastale, da je res pri vsem mpre-dovanji v mnogih ozirih vendar narobe svet. Kar je enemu belo, je druzemu črno, kar temu drago iu sveto, unemu gnjusoba, kar meni resnica in čednost, njemu laž in greh. Vsakteri pa, ker sebe in svoje za nar modrejši ima, bi rad vse ljudi spreobrnil ter svet po svojem kopitu pop^a-_vij in osrec I T'ko se krivi uaiik1, ki obsegajo vse kar človek zna in veruje, trosijo v družbah, visokdi šolah, po bukvah, časnikih, državnih zborih itd. Zlasti nevarne 'in pogu'-bljive pa so take zmote, kedar se jih celo, kaka vi.Ja polasti (er njih strup po svojih zapovedih, postavah, dovoljenjih med podložne Irosi, in. vse tako napeljuje, da taki krivi nauki v državnem življenji meso iu kri postanejo. Nekteri teh naukov (in j h imajo - za uar imenitniši iznajdje in djb.iko uVše/a vek.) šo fcV, da, ko bi kdaj obvelj ,.|i, ko bi se dr*' *.
žove, lio bi se svrt po nj'li prenrredil, hi ljudje, brez Boga in vere, kakor kozli sli pa kakor — (igri med s; lio živeli. .K Ii nm pa ne more nihče, Je se ni s pametjo skregal, molčati, bodi si .Turk, jud nli kristjan, tem manj - se ve. da — poglavar našo katoliške cerkve, sveti oče papež. Zatorej s.) Pij IX. v 19 Istih, kar via lajo, že Večkrat zoper mnogotere zmote svoj glas povzd -nili; zdaj pa so dali posebno zbirko vseh zmot našega časa napraviti (nabralo se jih je 80j in su jo s posebnim pismom (encildko) vsem škofom vesoljnega sveta poslali. Podpisali so to silno važno pismo 8. dec. 18G4 (prazn. D. Marij,» brez madeža spočete). Te rejii so se po svelu hitro kakor blisk razglasile, in vsi listi, ki so se čutili po teh 80 členih zadete, so strašen hrup zagnali. N.-ktere vlade, p. francoska in tudi laška, neerjo dati škofom dovoljenja, da Iii papeževo pismo razglasili. Ali francoski škofje protestnjejo na vso moč zoper vladino prepoved in — vseganiogočni Napoleon jo v zadregi iu skor ne ve,-kaj bi ž njimi počel. Sosebno imeniten je dotični spis kardinala-iiailšk. orleanskega Dupanloupa, kterega se je v kratkem čez 20 t.vžent iztisov poprodalo. Kaj. so meč in kanom memo čudovite moči duha in peresa! Pomenljiva prikazen na duhovnem bo-, j išči našega veka je tudi pas/irski lisi nadškofa dunajskega J. O. Rauscher ja, v kte-rem omenjeno papeževo „encikliko" razlaga. Sicer pa vse to reči niso za navadne dušice (bodi si v kleri koli suknji), ampak za ljudi, kterih bistri duh je vajen po višavah človeškega mišljenja iu znanja hoditi. — Oh enem so sv. Oče tudi sreloleten popolnoma odpustek podelili, kteri se bode, (kakor je to že 4 krat pod tem papežem bilo) dobival skoz C» mesec, ki ga im. vsaki škof za svoj., škofijo odločili.— Zdaj pa ob kratkem še par nirvie: 1'rus zavoljo Šlesvig-Hulštajna še vedno sline cedi, toda vestna Avstrija mu ju ne mara privoliti. Um mesec je bil sam pruski kra'jevič (princ) Frid. Karol na Dunaji, brž ko ne zastran teh za-dev-Z ogersknn in hroruškim zborom bo vendar le resnica; spomladi ali po leti se imata neki sklicati-, na Ilrovaškem izdeluje „bauska konferencija" od 4. t. m. novo volilno postavo,— Važnih novic smo te dni iz Italije .dobili. Zadnje dni preteki, mesca so bile v Turinu skoz več večerov demonstracije zoper nn.istre, dižavni zbor in kralja zato, ker so vrgli pod klop sporočilo liste komisije, ki je preUkarah kitate hotna lije mesca sept. 1864. 30. jao. je bil ples pri kralju; razdraženo ljudstvo je vse goste, ki so se v dvor peljali, zasra-movalo, k ami)je na kočije luč.do itd., da si ravno so bili vi.jaki po ubcah in trgih raz-- postavljeni. Mestna gosposka ni hotela ljudi krotiti. To je kralja tako raižalilo, da je brž 3. dan t. m. v Florencijo odrinil (ali ubežnl.) —
, Cesar Maksi milja« v Mehiku si prizadeva kolikor more, da bi svoje cesarstvo utrdil. Vrirvši se po 3mesečnem potovanji po cesarstvu (30. oktobra I. I.) domu, in lo-tivši so resno državnih opravil, je naletel navelike težave, zastran cerkvenega premoženja ki so ga bile poprejšnje (republikanske) vlade cerkvam vzele in državi v prid veči del poprodale, in ki je zdaj že word v drugih ali tretjih rokah. Te zadeve so silno zahomo-tane. Duhovščina Ijrja zdaj, da naj se cerkvi vse povrre, liberalci pa, to je listi ki so zadovoljni s tem, da so bile posestva cerkvam vzete, in prodane, pravijo; prodano, dobro , prodano. Cesar ne ve, komu bi ustregel. Ker se pa poravnanje teli zadev ne da dalje odlašati, je izdal 27. dec. 1. 1 tak dekret, da se je duhovščini, ki nuje naj trdnejši podpora, menda precej zameril. — Vojske zedinjeneov (v severni Ameriki) z južnimi razdruž-. Biki še ui konec; ali zmaga ostane gotovo seve mikom. .	.	. "
Ustnica Vreflniili«. G.-a-pod K: Vašega sost. se ne upamo priobčiti; morebiti bi ž njim s t. . . . stvo razžalili. Gr-ču v P-h: .Ne zameri, tudi ta krat ni bilo prosto:a. — Dr. L. t A. l'ride o svojem časn na vrsto.__•	-.
V imenu glavnega odbora, .tmin-j MaruMc, odbornik, odgov. vrednik.
. :	V Gorici nut. PulemuLi.	' i