Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Oin, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski u!. št. 7. Telefon tnter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. JVciped kliče: raci plcvra Sredi vsakdanjih borb postaja zlasti pri nas v Sloveniji vedno bolj odločna zahteva po strnitvi vseh naprednih tvornih sil med nami. Mi ne moremo čakati, da bi nam to, za kar se borimo, kdaj po slepem naključju usode kakor zrelo jabolko padlo v naročje. Ne moremo tega niti z ozirom na naše notranje, še manj pa z ozirom na zunanje razmere, na vse to, kar nas obdaja in nas sili k združitvi vseh svojih moči, če nočemo izginiti v valovih današnjih trenj. SVcipcffce preJefelcsii — nauk bcelcčncsli Devetnajst let, ki jih bomo kmalu preživeli v lastni državi, nam ne bo minilo brez haska, če bomo znali sprejeti in izkoristiti vse nauke, ki nam jih napake v minulosti dajejo za bodočnost. V čem so obstojali glavni politični grehi Slovencev v teh letih? Po našem mnenju v tem, da si niso znali postaviti svojega skupnega političnega in kulturnega ideala, ki bi bil vsem enako svet in enako nedotakljiv. Ako bi bili to zmogli in storili, bi bilo tudi strankarsko politično življenje pri nas bolj zdravo in bolj tvorno ter narodu koristno. Pomisliti je treba, da nas je velika vojna I. 1914. zalotila v trenutku, ko še niti naša zahteva po zedinjeni Sloveniji (združitev vseh dežel s slovenskim prebivalstvom) ni bila uresničena, pa smo že bili potem po štiriletnem trpljenju postavljeni pred vse večji ideal — Jugoslavijo, ki jo sicer pravno že imamo, a jo moramo duhovno šele doseči! Ta nenadni uspeh nas je pahnil v zagato, iz katere nam dotedanji način iSela in borbe ne more pomagati in nam ne more roditi nobenih velikih uspehov. To dejstvo je vsa naša tragikomedija in je tudi vzrok vseh naših blodenj v zadnjih dveh desetletjih. Jzbcd iz Eipežc je mogoč edino v jasnem, možatem pogledu v bodočnost. Kdo smo, kaj hočemo in kako bomo to dosegli?! Kdor zasleduje trenja v našem dnevnem tisku, pride do čudne misli, da Slovenci po skoro devetnajstletnem bivanju v lastni državi ne verno, ali smo tič ali miš. Na eni strani srečavamo silne slavospeve slovenstvu, na drugi jugoslovanstvu. Okrog teh dveh glavnih osi se zbira cela tropa manjših in večjih različic, skupin in skupinic, ki poleg glavnega slovenstva hočejo najti in braniti še svoje prav posebno slovenstvo, druge jugo-slovanstvo, tretje spet kaj drugega, vse pa so kakor vešče, ki v mraku plešejo okrog luči, pa ne vidijo svetlobe. Ali vodi to h kakemu cilju? Ali moremo po tem potu Slovenci doseči kak uspeh? Ali se moremo na tak način sploh uveljaviti? Ne in stokrat ne! Ta nejasnost v načelih, ta drobitev v bistvu sorodnih sil je naša nesreča, je grobokop naše rasti. Zato pa moramo najti pot — k sebi, če hočemo sploh kaj doseči. Izhod iz te nezdrave mreže moremo doseči samo v medsebojnem sporazumevanju in zbliževanju. Kako naj dosežemo ugodno sožitje s Hrvati in Srbi, če niti Slovenci sami v svojem krogu tega ne znamo ustvariti, kako celo, če niti napredni Slovenci tega ne dosežemo iri se med seboj cepimo in lomimo kopje drug proti drugemu, da nas medtem nasprotniki lahko bijejo po glavi?! V čem ye združitev ? Kakor hitro pa spoznamo, da nam je strnitev sil nujno in neobhodno potrebna, si moramo tudi biti na jasnem, kako je dosegljiva in v čem obstoja. Po našem odločnem Ali ste že kdaj razmišljali o tem, zakaj je za nekatere ustanove vedno dovolj denarja, medtem ko ga za druge dosledno manjka? Le poglejmo malo okrog seoe! Za ječe in kaznilnice nikjer na svetu ne manjka kreditov. Če je ena prenapolnjena, nastane po potrebi deset novih. In naj bo stiska še taka, za to je vedno denarja dovolj na- razpolago! Za parade in slavnosti je tudi povsod^ po svetu vedno dovolj denarja. Ali ste že slišali, da bi kdaj kje odpovedali kak banket, kako parado ali kaj podobnega zato, ker je zmanjkalo denarja? Nikdar, nikoli in nikjer se to še ni zgodilo! Tudi za volitve je vedno in povsod dovolj denarnih sredstev na razpolago. Kadar si kje stranke tako krčevito sežejo v lase, da ne vedo več ne naprej ne nazaj, gredo na volitve. In Te pomislite, koliko to »vpraševanje ljudske volje« stane! Letaki in tisk sploh, ki se udinja raznim strankam, shodi, vožnje, bučne prireditve, agitatorji in »nagrade«, ki jim po demače rečemo maža ali šmir, to vse požre milijone! Po nekaterih državah je celo v navadi, da stranke po volitvah objavijo višino izdatkov za ta posel! In tedaj se pač marsikaka uboga para zavzame, odkod in kako toliko bogastva, ko on ne more niti do poštenega kruha in dostojne obleke! Ste že kdaj opazovali, koliko denarja gre za misijone? Tudi tu se stekajo težki milijoni, nabrani navadno med najsiromašnejšimi. Po dinarjih si pritrgujejo ljudje od ust, da darujejo — Za kaj? Za čast božjo? Za zveličanje duš? Ne, ampak za imperializem velesil! Prav je te dni zapisala »Delavska politika«, ki pravi, da za misijonarjem pride takoj vojak in za njim kolonist, oba kot graditelja imperialne sile iri moči dotič-ne države, iz katere sta prišla. Če pa država, iž katere je misijonar, nima in iz kakršnih koli prepričanju prvenstveno v spoznanju, da smo Slovenci svojsko kmetska družabna tvorba. Poudarjamo svojsko ! Pri nas namreč ni prostora za kak razredni ali celo hegemoni-stični agrarizem, ampak le za kmetstvo kot družabno-socialno pojmovanje, izvirajoče iz takega vrednotenja dela, ki daje kmetskemu delu gospodarsko in zlasti tudi etično prvenstvo. Kot taki smo Slovenci vsi kmetje in se moremo in moramo srečati in strniti edinole v močnem narodnem kmetskem gibanju, ki nam bo pripravilo pot in tla za vsedržavno kmetsko gibanje. V tem pa rešimo slovenstvo in jugoslovanstvo. Še več! Ne samo rešimo, ampak obe narodni vrednoti usposobimo za plodno sožitje in se tako približamo cilju za katerim stremimo. Izločimo ples vešč v mraku okrog luči in omogočimo prehod v jasnino, v demokratično, resnično svobodno, kmetsko Jugoslavijo. razlogov ne more imeti kolonij, potem pač dela misijonar — čeprav morda nevede in nehote in celo v idealnem prepričanju, da s6 žrtvuje za božjo čast — le za kako tujo silo, ki morda celo stremi za tem, da bi tudi njegovo domovino poteptala v kolonijo. Še mnogo takih primerov bi lahko našteli, ko nikoli ne zmanjka denarja za potrebe prav dvomljive vrednosti, toda poglejmo rajši, za katere krvavo potrebne reči denarja vedno in dosledno primanjkuje! Za bolnice ga ni. Če leže po trije bolniki na dveh posteljah, če leže celo bolniki po tleh in po hodnikih, če jih morajo bolnice napol ozdravljene predčasno odpuščati, če se zaradi prena-polnjenosti prostorov in preutrujenosti zdravnikov iri strežniškega osebja pojavljajo po bolnišnicah, razni nevsečni pojavi, ki jih morajo ljudje plačevati z življenjem, tedaj odpravimo vse to s kratkim stavkom: Ni kreditov! Ni denarja! Prav tako ni denarja za prosveto! Ne samo, da hirajo in životarijo beraško življenje višje šole in učni zavodi, tudi razmere v osnovnem šolstvu, ki je vendar temelj vsake prosvete, so take, da bi še človek razjokal kakor Jeremija nad Jeruzalemom. Premalo šol, premalo učnih moči, premalo učil in še brez števila drugih pomanjkljivosti postavlja prosvetno politiko v. kaj čudno luč. In spet — ni denarja! In za kaj še ni nikoli denarja? Za vse najvažnejše socialne potrebe podeželskega človeka: kmeta, bajtarja, dninarja, obrtnika, delavca in uradnika! On lahko trka in moleduje kjerkoli, zanj ostanejo vsa vrata zaprta. Blagohotno poslušanje in še blagohotnejše obljube, ki ne postanejo navadno nikoli resnica, to je vse, kar ti ljudje lahko dosežejo! Pri tem pa, pomislite . ljudje, bi bilo vsem potrebam delovnega Id fecxr vse m deii€ii?jcs? človeka zadoščeno, če bi šel za socialne, gospodarske in kulturne potrebe tisti denar, ki je pri nas v 19 letih izginil v raznih aferah in sleparijah. Našička, Bodijeva, Feniksova afera in toliko drugih, ki imajo različna imena, a so si po svojem bistvu na las enake! Pred očmi vse javnosti brezvestni špekulantje in oderuhi kradejo ljudski denar in se maste na krvavih žuljih trpečih milijonov. Za eno samo vlačugo plača taka propalica eno noč vee kakor imata kmet ali delavec na razpolago za vso družino po ves mesec?! Ali čutite, ljudje, strahoto te kričeče krivice? Ali pa tudi pomislite, zakaj se tako godi in kako je sploh mogoče, da se kaj takega dogaja? Vse te krivice, vse to strašno gorje je koro-bač, ki si ga sami pletemo, je plod naše lastne nesloge, brezbrižnosti in nezavednosti. Vse to je zato, ker javnega življenja ne urejajo tisti, ki mu dajejo svoj sok, svoje delo!_ .Vse to je zato, ker kmetski človek še ni toliko prebujen in prosvetljen, da bi sam vzel krmilo v roke in bi vodil barko javnega življenja po pošteni in varni poti skupnih interesov vse poštene človeške družbe! Ali sedaj razumete, zakaj nam je kmetsko gibanje tako nujno potrebno in kaj hočemo doseči z njim? Mi hočemo popoln preporod družbe, hočemo priboriti zmago poštenju in delu! Kajti šele tedaj, ko bo v vsej zakonodaji, v vseh javnih ukrepih in sploh v vsem poslovanju delu priznana popolna veljava, bo mogoče misliti na ozdravljenje. Tega pa ne bo, dokler si ne pribori odločilne besede in odločilnega vpliva temelj vsega dela, mozeg reda in steber družbe, to je kmet! Kdor torej hoče, da nam zasvitajo lepši dnevi, se bo z vsem srcem pridružil kmetskemu gibanju in povsod deloval na to, da to gibanje objame vso našo državo kakor vse očiščujoč val! V tem znamenju je naša bodočnost, v tem znamenju je naša rešitev, je vsa naša bodočnost! »Domoljub" in kmet V zadnjem »Domoljubu« je neki duševni velikan napisal članek »o sposobnosti narodnih poslancev-«, iz katerega pa končno izzveni velikanski apetit po poslanskili dnevnicah in pa velika bol, ker iste sedaj prejemata med slovenskimi poslanci tudi dva kmeta. člankar v »Domoljubu«, katerega gospodje pišejo za kmeta, pravi, da poslancu ni niti treba vedeti, ali se krompir sadi spomladi ali v jeseni pa je vse eno dober kmetski zastopnik. V rajnki Avstriji smo imeli okrajne glavarje, ki so dajali navodila, da morajo kmetje sejati več pšeničnega zdroba, ker je istega primanjkovalo za prehrano, ali Avstrija je propadla, ker so jo vodili in upravljali taki učenjaki. Ali želi »Domoljubov« člankar isto usodo tudi Jugoslaviji? Da so sodelovali pri likvidaciji kmetskih dolgov in pri zaščiti denarnih zavodov kmetje, da so bili upoštevani pri tej rešitvi nasveti praktičnih zadrugarjev in gospodarjev, nikdar bi to vprašanje ne bilo rešeno na tako porazen način za vse naše gospodarstvo. Ta zaščita pomeni dejansko likvidacijo našega domačega kreditnega gospodarstva. Ta zaščita pomeni, da nam je splavalo po vodi delo več kot pol stoletja, ki v številkah izraženo predstavlja premoženje dveh in pol milijarde dinarjev. Kaj pomeni to premoženje za tako mal narod, kakor smo Slovenci, more razumeti samo — slovenski človek, ne morda tisti, ki se ob polnem trebuhu trka na rej ena slovenska prsa, ampak tisti, ki nad praznim želodcem čuti toplo slovensko srce. Lahko je odrejati odpise dolgov, lahko je odrejati črtanje, toda kdo bo ta bremena nosil pri nas v zadružnem sestavu, kjer sta upnik in dolžnik ista neločljiva gospodarska skupnost. Doživeli smo centralizacijo dolžnikov zunaj svoje srede. Odslej nismo več sami gospodarji, nismo več lastniki svoje zemLje, ampak le še najemniki in dolžniki P. A. B. Kako naj to dviga v narodu zaupanje, kako naj to koristi državi, kako naj to zlasti pospešuje plodno sožitje, ki je med nami nujno potrebno, o tem naj razmišljajo oni, ki so s tako lahkoto žrtvovali — dve in pol milijardi našega narodnega premoženja. Pa pojdimo dalje. Pripravlja se državni in banovinski cestni fond, po čegar določilih bo plačal kmet, ki ima ob državnih in bano-vinskih cestah ležeče parcele, poleg dosedanjih davkov še posebne davščine; Vsak pastir pa ve, da so parcele ob javnih cestah in pa sadeži na istih izpostavljeni vsem mogočim neprilikam ter da je dohodek na tej zemlji vedno manjši kot drugod. Ali kmet bo plačal zato večje davščine, ker gospoda dela na teh uredbah. Morda tudi taki, ki ne vedo ali se krompir sadi spomladi ali v jeseni. In takih primerov bi lahko našteli še mnogo. Dragi kmetski tovariši! Koliko časa se boste še pustili farbati od takih laži prijateljev, kakor je »Domoljubov« člankar? Vaš stanovski ponos, vaša stanovska zavest, vaša ljubezen do lastne grude vam narekujejo, da pokažete vrata takim lažiprijateljem in takim časopisom, ki tako podlo in sramotilno pišejo o vsem, kar je kmetskega. Kake pa imaš, dragi kmetski tovariš, ti še pravice in opravke? Moliš, hodiš za procesijo, vpiješ živije in plačuješ davke, vse drugo pa že gospodje opravijo alt vsaj radi bi opravili mesto tebe! Zato strnite vrste, dragi kmetski tovariši, da pošljemo pri bodočih volitvah v parlament ne samo clva kmeta, temveč vsaj deset. Člankar dalje našteva velike gospodarstvenike in umstvenike, ali mora segati le po ranjkih. Edini dve svetli zvezdi na sedanjem jeruzalemskem nebu sta po mnenju člankarja učitelj Erjavec in dr. Jure Koče, kateremu pa tudi jaz ne odrekam velikih »državniških sposobnosti«, odkar sem čital v »Slovencu« njegov duhovit članek o jeenesarskih poslancih. O sposobnosti bivših SLS poslancev bi se dalo marsikaj napisati. Saj njim ni bilo treba nobenega znanja in nobene sposobnosti po zatrdilu »Domoljubovega« člankarja, temveč je bilo dovolj, da so na povelje dvigali roke ali glasovali za ali proti- Kar se tiče mojega dela za časa mojega pošlančevanja, naj se pa člankar zanima po ljubljanskem srezu, pa bo lahko ugotovil, koliko vodovodov, mostov, potov, melioracij in drugih prekoristnih naprav za kmeta je bilo izvršenih na mojo intervencijo in po mojem prizadevanju, za katere je pa ljudstvo moje velesposobne predhodnike desetletja zaman prosilo. Koman Alhin, narodni poslanec JVcfea/ pametnih predlogov zadružne zveze V četrtek 24. junija se je vršila v Beogradu seja širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze pod predsedstvom ministra brez portfelja Voje Djordjeviča, Seje so se udeležili zastopniki vseh 19 včlanjenih zadružnih zvez. Resolucije, ki so bile soglasno sprejete vsebujejo poleg že znanega stališča v polemiki s trgovinskimi zbornicami naslednje glavne točke: T. Glavna zadružna zveza je kot članica meiiarodne kmetijske komisije v Parizu sprejela tudi letos pobudo za propagando mednarodnega kmetijskega kongresa v Haagu. Ustanovil se je nacionalni odbor, za kongres sam pa so i^'e]ali devet referatov. Glavna zadružna zveza ' o poslala na kongres svojega delegata, da bo tolmač našega zadružništva ter opazovalca tega kongresa. 2. Zaradi ugleda zadružnega imena in koristi zadružništva, samega je Glavna zadružna zveza ukrenila vse potrebno proti anomalijam, ki se zadnje čase pojavljajo. Tako so časopisni oglasi zadnje čase omenjali neko prvo jugoslovansko gospodarsko zadrugo v Beogradu, ki baje išče 9 ravnateljev, 377 zastopnikov, enega pooblaščenega mženjerja, 10 tajnikov, 10 blagajnikov, 10 knjigovodij itd. itd. Ugotovilo se je, da se takšne zveze ustanavljajo iz spekula-tivnili nagibov in z namenom, rla kompromitirajo naše zadružništvo. Glavna zadružna zveza naglaša, da nima nikake zveze z organizicijami, ki se pojavljajo pod imeni »Osrednja zveza jugoslovanskih kmetijskih in gospodarskih zadrug«, »Prva jugoslovanska gospodarska zadruga v Beogradu« itd. 3. Petnajsti mednarodni zadružni kongres bo v Parizu od 6. do 9. septembra t. 1. V tej mednarodni zvezi je včlanjenih 38 držav s 70 milij. 500.000 zadružnikov, organiziranih v 120 tisoč zadrugah. Glavna zadružna zveza je sklenila, da se v čim večjem številu udeleži tega kongresa v Parizu. 4. Glede Pri zada so na včerajšnji seji širšega upravnega odbora Glavne zadružne zvez« prečitali poročilo, ki pravi: Privilegirana druž- ba za izvoz je zadnje čase vršila svoje poslovanje večjih del z majhnim številom favorizira-nih tvrdk. Prizad je bil ustanovljen zaradi organizacije nacionalnih izvoznih in močnih žitnih zadrug, zaradi zaščite malega kmeta in za-jamčenja prave cene. Kakor se zdi, pa ta načela zadnja leta sploh ne pridejo do veljave. Iz teh razlogov se ustvarja špekulacija v breme pridelovalcev in državne blagajne. To se je zgodilo v zvezi s Prizadovimi določbami za p odkup žita pri velikih nalogih itd. Zato je Glavna zadružna zveza sklenila poslaii na pristojno mesto vloge, v katerih bo zahtevala: da je potrebno preurediti Prizad in ponovno spraviti v upravni odbor tudi zastopnike zadružnikov in izvoznikov in da je treba pripraviti načrt za večjo intervencijo in zaščito malih pridelovalcev pri odkupu žita in raznih živil, posebno pšenice, tako da se poslovanje ne raztegne samo na določene kraje z najboljšo pšenico, temveč na vse kraje, ne glede na vrsto in kakovost. 5. Treba je doseči poseben sporazum z zadrugami, zadruiuimi zvezami in jim poveriti odkup živil. Zagotoviti je treba denarna sredstva v ta namen z dajanjem direktnih kreditov na odkupljeno pšenico, spravljeno v zadružnih skladiščih in tako ustaviti prvi val ponudbe, ki povzroča padec cen. Omogočiti je treba najmanjšim pridelovalcem, da dobe popolno tržno ceno. 6. Glavna zadružna zveza p«zdravlja ustanovitev osrednjega odbora gospodarskih organizacij za izvoz živine in mesnih izdelkov, prepričana, da bo njeno delo koristilo vsakemu pridelovalcu, kmetu in zadružnim ustanovam ter vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Ko prelita te Kmetski list, dajte ga lepo v žep in pokažite ga sosedu. Opozorite ga na važnejše članke, ki so pisani v duhu kmetskega pokreta. Ne bo vam treba tega ponoviti trikrat, pa boste imeli pridobljenega novega naročnika la prihodnje leto. Doma in drugod Memljovadniki ki so se v nedeljo, dne 20. junija zbrali v Sarajevu, da bi se tam posvetovali o zahtevah dr. Mačka po preureditvi države in o resoluciji, ki so jo sprejeli Davidovičevi prijatelji, s katero so se poskušali približati stališču zagrebške opozicije, so se razdvojili v dva tabora. Enega vodi dr. Dragoljub Jovanovič. Ta v celoti sprejema zahteve dr. Mačka. Drugo grupo vodi stari Joca Jovanovič, ki se sarajevskega posvetovanja ni udeležil. Ta grupa zemlijoradnikov pa se zavzema za nedeljivo Jugoslavijo in unitarističuo notranjo ureditev, to se pravi za dosedanjo ustavo in po njej osnovane banovine. Prav posebno so protestirali proti ukinitvi vrbaske banovine zemljoradniški zaupniki iz: teh krajev. O preimenovanju »Saveza zemljo raduika«: v »Srbsko zemljoradniško stranko« na konferenci niso razpravljali in je bila tozadevna točka odstavljena z dnevnega reda. Iz tega se da sklepati, da čakajo tudi zem-ljoradniki na čas, ko se bo moglo pričeti z organizacijo vsedržavnega kmetskega pokreta, ki ga bodo tvorili slovenski, hrvatski in srbski kmetje. Dokler pa postavlja bivša Hrvatska seljač-ka stranka v prvo vrsto hrvatske nacionalne zahteve in vsled tega odklanja vsedržavni kmetski pokret. tako dolgo ni misliti na ustanovitev kakega takega gibanja. ©r. SJubvilovič voditelj bosanskih zemljoradnikov in pripadnik grupe Joče Jovanoviča je po sarajevski konferenci odpotoval v Zagreb. Tam se je sestal s samostojnim demokratom Vilderjem, nato pa odpotoval v Kupinec k dr. Mačku, da mu poroča o sklepih v Sarajevu in o stanju zemijoradniške- ga gibanja v Bosni. v r Slevan C/rit predsednik Narodne skupščine, se je mudil nekaj dni v Rogaški Slatini in tam prisostvoval šahovskemu turnirju. Pretekli petek se je g. <3i-rič vrnil v Beograd. Narodna skupščina je bila sklicana za 29. junija in bo zasedala kakih deset dni. Razpravljalo se bo o ribarskem in zadružnem zakonu ter o zakonu o prekrških. Poleg tega bo narodna skupščina obravnavala tudi predlog odbora za prošnje in pritožbe, da se prosilcem naklonijo stalne mesečne podpore. Parlamentarni klub narodnih poslancev JNS je imel svojo sejo v ponedeljek 28. junija. Spominske plošče blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Je preteklo nedeljo vzidala Narodna odbrana na osnovni šoli na Barju in na Grabnu. Lepim svečanostim so prisostvovale sokolske organizacije, vojni dobrovoljci in druga narodna društva. Sokolske prireditve so danes najlepše nacionalne in patriotične manifestacije. Prireditve so povsod nad vsako pričakovanje lepo obiskane. Cim hujši eo napadi na »Sokola«, tem bolj se naš narod oklepa le viteške organizacije. Podzavestno čuti v nje] jamstvo za nacionalno svobodo in najtrdnejšo oporo narodnega in državnega edinstva, ki more zagotoviti lepšo bodočnost in srečo tudi Slovencem v Jugoslaviji. Borbo proti »Sokolu« so naperili vsi oni činitelji, ki so dolgo vrsto let držali naš narod v suženjstvu tujih in Slovanom sovražnih idej. Hočemo nacionalno in kmetsko Jugoslavijo je izjavil v svojem govoru bivši predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič na velikem manifestacij-skem zboru JNS v Sarajevu dne 20. junija, katerega se je udeležilo preko 10.000 kmetskega naroda. Peter živkerie pa je na tem zborovanju povdaril, da more le vodenje stalne jugoslovanske politike enakosti in pravičnosti, vzvišena nad vsemi malimi strankarskimi interesi, stvori-ti sigurne in trajne možnosti skupnega sodelovanja pri javnih poslih, tako da se bodo Srbi, Hrvati in Slovenci čutili popolnoma enakopravni državljani v svoji skupni domovini. interpelacijo o dogodkih, ki so se izvršili v Sloveniji ob priliki prihoda g. Petra Živkoviča v Ljubljano, je vložil narodni poslanec Milan Mravlje na predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. Za interpelacijo je zahteval nujnost. Bivšemu predsedniku Mednarodnega urada za delo, Albertu T h o m a s u, so postavili v Ženevi tak spomenik. Snoten narod Bog ve, kako so gospodje, ki organizirajo »slovenske fante«, zadovoljni z izjavami svojega ministra g. Djure Jankoviča. V Beogradu je namreč imenovani na proslavi obletnice sedanje^ režima povedal tudi tole: »Nad vsem tem Stoji težnja nas vseli, da ob spoštovanju lepih vrlin prošlosti združimo vse te naše posebnosti v enoten jugoslovanski tip, da na ta način stvorimo eden, enoten, neomajen nacionalni občutek in da na ozemlju Jugoslavije stvorimo eden, enoten jugoslovan ski narod.« Federali8tom je povedal pa tole: »Naša stranka je nasprotnica federacije, ker bi oslabila Jugoslavijo, mi pa hočemo politiko, ki naj Jugoslavijo okrepi. To pa se more doseči samo z unitaristično urejeno državo.« Po vsem tem lahko pričakujemo, da bomo v kratkem videli vse »slovenske fante« v prvih vrstah Sokola, vse kmete iz »Kmečke zveze« pa v našem kmetskem gibanju, ki hoče ustvariti enotno pravico dela in poštenja v vsej državi. Počakali bomo samo še, da slovenski listi iz okvira Jugoslovanske radikalne zajednice objavijo vsaj najvažnejše načelne izjave svojega ministra, potem pa lahko sedemo pod lipo in v »bratskem zagrljaju« ugotovimo, kdo prav za prav dela po programu teh in takih: tisti, ki v Beogradu slavnostno podaja take načelne izja-ve, ali tisti, ki v Ljubljani vztrajno pišejo drugačne načelne izjave. Nemara bo pa najbolj prav tista ribniška modrost, ki ga je obhajala ob zelju. SBadrugarji zborujejo V Ljubljani eo zborovali predstavniki in odposlanci Zveze nabavljalnih zadrug državnih! uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Razprave na kongresa so bile ves čas prar živahne in so se delegatje v vseh odsekih % veliko vnemo udeleževali debat. Na praznik ev. Petra in Pavla zvečer so se delegatje udeležili slavnostne predstave »Prodane neveste« v opernem gledališču. Kongres se še nadaljuje, po vseh dosedanjih' razgovorih pa je jasno, da bodo kongresisti zaključili svoja zborovanja % najlepšimi uspehi* 9r. Milan gavrilovič eden Izmed voditeljev srbskih zemljoradnikov, si na vso moč prizadeva, da bi prišlo vsaj v najosnovnejših potezah do sporazuma med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo. V to svrho obiskuje dr. Mačka takrat, kadar so že vsi upf zgubljeni in vse medsebojne vezi potrgane. Dr. Maček je dal koncem maja poročevalcu nekega angleškega lista izjavo, ki se tiče zahtev b. HSS glede notranje ureditve države. Zaradi te izjave je bila beograjska združena opozicija zaprepaščena. Posamezni prvaki so izjavljali, da na Mačkove zahteve nikdar ne morejo pristati. Zlasti je Mačkove izjave odklonil glavni odbor bivše radikalne stranke. Ko je Davidovič s svojo resolucijo pristal na federativno ureditev države po načelu treh neodvisnih narodov, so se odnošaji med beograjsko združeno opozicijo zelo poslabšali in radikali so tudi demokratsko resolucijo odklonili. V takem obupnem položaju je prihitel v Zagreb dr. Milan Gavrilovič in predlagal dr. Mačku novo formulo za sporazum in ureditev države. Prepričani smo, da bo tudi Gavrilovičeve predloge zadela ista usoda kot Davidovičevo resolucijo. Združena opozicija se ni mogla v sedmih letih sporazumeti v nobeni točki in tudi za bodoče ne nudi nobenega upanja za kak skupen političen program. 5Va lastno prošnjo Kakor poroča »Slovenec«, se sedanji prosvetni referent za slovensko ljudsko šolstvo učitelj in okrajni šolski nadzornik Fran Erjavec vrača v Ljubljano na svoje službeno mesto »na lastno prošnjo«. »Slovenec« je posvetil ob tej priliki svojemu varovancu cel članek, v katerem slavi njegove zasluge. To je lepo. Prepričani smo, da bo stanovsko glasilo slovenskega učiteljstva »Učiteljski Tovariš« — poklonilo stanovskemu tovarišu celo himno in da bodo ta slavospev s skupnimi napori zložili vsi tisti slovenski učitelji in učiteljice, ki jih je gospod Erjavec kot prosvetni referent s svojim delovanjem osrečil. ft/emška borba z Vatikanom Zadnje čase se v Rimu širijo govorice, da namerava papež Hitlerja izključiti iz rimsko katoliške cerkve. Vatikanski krogi sami te vesti označujejo kot izmišljene. Vatikan namreč ne namerava storiti ničesar, kar bi Nemčiji lahko dalo povod za odpoved konkordata. V vseh spornih vprašanjih hoče Vatikan ostati v okviru diplomatskega delovanja. K ml M se zaveda »vej« mM. ki m, kaj pomeni zanj Usten dobro urefeoan tedniki ta va tudi to, da /« treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. Kaj se grodi po svetu namenoma postavil po robu želji prezidenta poljske republike, da s tem pokaže narodu, da je ravno katoliška cerkev tista, ki ima dovolj smelosti se spustiti v odkrito borbo z režimom, proti kateremu vsa, čep rev tako številna opozicija nima poguma odkrito nastopiti. Tako namreč presoja hitlerjevski tisk v Nemčiji ta dogodek. Katero gledanje in tolmačenje je pravilno, je težko reči. Bržkone bo na vsakem nekaj resnice. Vsekakor je značilno, da je poljska vlada izključila kardinala Sapieho od udeležbe pri vseh svečanostih o priliki obiska romunskega kralja. Upor v Turčiji V pokrajini Darsim v Turčiji je izbruhnila usta j a Kur do v. V uporniško ozemlje je morala Turčija poslati armado 25.000 mož. Poročila pravijo, da je v bojih na strani upornih Kurdov doslej padlo 7000 ljudi, vmes Senator Joseph Cailaux, ki je s svojo kritiko zahtevanih finančnih pooblastil v francoskem senatu povzročil padec Blumove vlade. tudi mnogo žena in otrok. Večinoma so to žrtve letalskih napadov. Tudi turška redna vojska je utrpela občutne izgube. Padlo je že nad 100 vojakov in to večinoma v borbah na nož. Kurdi so sestrelili že tudi več turških bombnih letal. Kako se upor razvija v podrobnostih, ni mogoče izvedeti, ker Turčija o borbah s Kurdi ne pusti dati v javnost nobenega poročila. Nemška domišljavost Kako daleč so zopet zagazili Nemci v svoji domišljavosti, priča pisanje nemških listov v zadnjem času. Kakor nekdaj pred vojno, tako mislijo Nemci tudi sedaj, da se ves svet suče samo okrog njih in da vse izvira samo iz njih. Proti Češkoslovaški so ponovili v zadnjem času gonjo, ki z malimi presledki traja že dolgo. Ker jim je zmanjkalo že vsega drugega, so poklicali na pomoč svoje znanstvenike, ki morajo sedaj dokazovati, da je češka himna — nemškega izvora in toraj nemška last. Ta trditev je sama na sebi smešna, postane pa naravnost bedasta, če človek pomisli, kako so Čehi muzikalični. Njihovi glasbeniki delujejo prav na vseh kontinentih naše oble. Zato jim pač za svojo himno nikamor ni treba hoditi na posodo. Saj vendar od bogastva, ki ga imajo, še drugim dajejo. In tudi Nemci sami so v glasbi že marsikaj dobili od — Čehov. V svetovni politiki je bil ta teden poln važnih dogodkov. V Franciji je senat strmoglavil vlado Leona Bluma, vendar ni zaradi tega pričakovati v francoski politiki bistvenih sprememb. Novo vlado je sestavil Ca-mille Chautemps, radikalni socialist, podpred-sedstvo pa je v njej prevzel dosedanji predsednik Blum. Tudi ostala sestava je taka, da bo to zopet vlada ljudske fronte. Že okolnost, da je Blum v novi vladi podpredsednik, dovolj opravičuje domnevo, da se sedanja vlada ne bo odmaknila od nobene bistvene zahteve prve vlade ljudske fronte, ker se tudi v to skupino spadajoče stranke ob novi porazdelitvi niso v ničemer odpovedale svojim programom. V Španiji in okrog nje nastaja vedno večja zapletenost in zamotanost. Zaradi pripetljaja, ki ga omenjamo na drugem mestu, bosta odslej izvajali nadzor- Sladkovski, predsednik poljske vlade, ki je hotel podati ostavko v protest proti postopanju krakovskega nadškofa. stvo v španskih vodah Anglija in Francija sami. Trenutno je sieter izbruh nove vojne preprečen, nevaraost pa še ni odstranjena. Nemške vojne ladje so se umaknile v portugalska in tista španska pristanišča, ki so v oblasti generala Franca. Iz Berlina poročajo, da bo namreč Nemčija odslej na lastno pest izvajala kontrolo v španskih vodah. Prav v tem pa tiči največja nevarnost za nove zapletljaje in spore. Da ni že sedaj prišlo do hujšega, se je treba zahvaliti razdvojenosti v nemških odločujočih krogih. Nemški poslanik v Londonu Ribbentrop je hotel čez drn in strn, čemur sta se pa upirala minister Neurath in vojni minister maršal Blom-berg. Naziranju teh dveh se je pridružil tudi Hitler sam in tako je bila preprečena nova vojna! V primeru namreč, da bi Nemčija sama iskala zadoščenja v Španiji, bi neizbežno prišlo do vojne med Nemčijo na eni ter Francijo in 'Anglijo na drugi strani. Posebno je važno, da se je francoskemu in angleškemu svarilu tudi Amerika pridružila in tako po dolgem času zopet odločilno posegla v evropsko politiko. Angleški, francoski in ameriški poslaniki so namreč izročili nemški vladi note svojih vlad, ki naglašajo, da bosta Francija in Anglija znali varovati svoje interese, če bi se hoteli Nemčija in Italija neposredno vmešati v špansko državljansko vojno, da bi omajali ravnovesje sil v Sredozemskem morju. V Rusiji so baje prišli na sled novi zaroti proti Stalinu. Ognjišče je po teh poročilih bilo v Ukrajini, kjer so zarotniki nameravali strmoglaviti sovjetski režim. Radi tega odkritja je bilo aretiranih mnogo vodilnih osebnosti v Kijevu in Harkovu. Če niso poročila pretirana, je bilo samo v teh dveh mestih aretiranih kakih tisoč ljudi. Razen tega so prijeli ravnatelje nekaterih velikih tovarn v Jaroslavu in Leningradu. Osumljeni so sabotaže. Tudi v Beli Rusiji in na Uralu so oblasti zaprle več vodilnih ljudi ruske industrije. Vsi so osumljeni sabotaže in so baje hoteli s tem svojim ravnanjem vzbuditi nezadovoljstvo med delavstvom. Na Poljskem je pred kratkim izbruhnila kaj svojevrstna in nenavadna afera, ki je razburila vso javnost. Ko je namreč pred leti umrl maršal Pilsud-ski, so hoteli krsto z njegovim truplom položiti v grobnico poljskih kraljev v krakovski stolnici. Tej zahtevi se je že tedaj uprl krakovski nadškof kardinal Sapieha. Zato so krsto začasno položili v tako zvano Leopoldovo grobnico. Sedaj pa je kardinal dal krsto kar na svojo pest prenesti v tako zvano »grobnico srebrnega zvona«, ki niti ni primerno urejena. Ta samovoljni nadškofov korak je vzbudil po vsej državi val silnega ogorčenja. Predsednik poljske vlade je v znak protesta celo podal ostavko, ki pa je predsednik republike ni sprejel. Zlasti so ogorčeni bivši bojevniki. Predsednik poljske literarne akademije zahteva celo, naj oblast zemeljske ostanke pokojnega maršala vojaško zastraži, kardinala pa zapre, ker se ni hotel pokoriti volji predsednika republike. Češki listi pravijo, da je treba ozadje te afere iskati v bližnjem obisku romunskega kralja Karola. On je pravoslavne vere, a bi se moral udeležiti počastitve Pilsudskega v katoliški katedrali. Kardinal pa nikakor ni hotel dopustiti, da bi pravoslaven človek prisostvoval obredom v katoliški cerkvi. Nemški krogi zopet trdijo, da pomeni kardinalov korak premišljeno kretnjo katoliške cerkve proti sedanjim vladnim krogom na Poljskem. Katoliška cerkev na Poljskem se dobro zaveda, da je vladajoči tabor zelo maloštevilen in da je v taboru protivladne opozicije ogromna večina poljskega naroda. Zato se je njen predstavnik Slika po »Jutru« Dva člana ruske letalske odprave, ki je s svojim poletom čez severni tečaj začudila ves svet. Na levi konstruktor letala »A. N. T. 25« Topolov, a poleg njega pilot Bajdukov. ZAHVALA O priliki poroke g. Alojzija Jndiharja, nadzornika signalov v Bogojevem z gdč. Malko Ažman, posestnikovo hčerko in šiviljo v H rasah, je prejela uprava L jud-ske šole v Lescah mesto fantovske odkupnine v dar 300 dinarjev za revne učence. V prava Ljudske šole se novoporočencema v imenu učencev za ta velikodušni dar, za iskreno in pravilno pojmovanje važnosti, ki jo v narodovi kulturi zavzema prosveta, in za vso naklonjenost najlepše zahvaljuje. Lesce, 12. junija 1937. Rudolf Knez, šol. upravitelj. .Vse tnotere bi morale vedeti i Schichtovo milo ,/Jelen" pere temeljito ta (e vendar tako blago 1" Šola in naše občine Slovenski kmetje smo si v zadnjih šestdesetih letih zgradili skoro v vseh krajih šolska poslopja, da lahko obiskuije vsa naša šoloobvezna mladina šolo in tako dobi osnovno izobrazbo. Občine so za ljudsko prosveto žrtvovale velike vsote, ki so najbolje naložene, ker služijo narodni izobrazbi. V letih krize so spoznali vsi sloji, da je edino višja izobrazba prava pomoč vsakomur v življenjskem boju. Šolski obisk je skoraj povsod dober, le nevednost ali malomarnost nekaterih staršev je vzrok, da ne pošiljajo otrok v šolo. So primeri, da otroci res ne morejo v šolo, ker nimajo obleke in obutve, posebno v zimskem času. Poleg izdatkov za obleko in hrano šolo-obiskujočih otrok imajo starši velike izdatke za knjige in zvezke. Iz mnogih krajev imamo poročila, da starši ne morejo kupiti vse leto otrokom najpotrebnejših učnih pripomočkov, ker še za sol nimaijo. Kako naj se otrok nauči citati in pisati, ako nima ne knjig ne zvezkov! Šolske knjige so gotovo predrage, prav tako tudi zvezki; zato so ti izdatki roditeljem težko breme, saj moramo računati na leto na otroka 50—100 dinarjev za knjige in zvezek. Za prav siromašne otroke prispevajo sedaj krajevni šolski odbori in banovina za nakup knjig, vendar je ves način podpiranja pomanjkljiv in nesistematičen. Prizadevati si moramo, da se knjige pocenijo in da vsak otrok dobi brezplačno vse šolske knjige in zvezke v šoli, in sicer iz naslednjih t a zlogov: I. Ako banovina prevzame zalaganje in razpošiljanje knjig in zvezkov, se pocenijo s tem, da se izloča zasebno izkoriščanje posredovalcev pri zalaganju in razprodaji, kar bi znašalo že 25% do 50% pri cenah. II. Vsak otrok bi dobil v začetku šolskega leta vse knjige in zvezke in bi s tem odpadle mnoge ovire pri rednem pouku. III. Starši bi ne imeli skrbi, katere knjige in zvezke naj kupijo in kje. Za imovite roditelje pa je vse enako, ali plačajo tisto vsoto pri davkih ali pri knjigah. IV. Siromašni starši bi bili razbremenjeni težke skrbi, kje dobiti denar, ki ga še za obleko in prehrano številnih otrok nimajo. Največji davkoplačevalci, tovarne, podjetja nimajo otrok; tuji veleposestniki, če jih tudi imajo, jih ne pošiljajo v naše šole; zato je povsem socijalno pravično, da se pritegnejo k podpiranju šol z davščinami in s tem pomagajo tudi siromašnim staršem. i, V. Najbolj pomembna pa je vzgojna stran te akcije, in sicer v tem: otrok naj vsaj v šoli čuti, da so vsi učenci med seboj enaki, da ni zapostavljenih, da ne čuti vsak dan razločka med siromašnimi in premožnimi. To je velika naloga socijalne vzgoje, ki naj bi bila posebno pri srcu iinovitejšim 3lojem. Iz navedenih razlogov naj krajevni šolski odbori, ki so po novih uredbah razbremenjeni vseh izdatkov za vzdrževanje šol, za stanarino učiteljem in katehetskih nagrad, ker je prevzela la bremena banovina, vstavijo v nove proračune, ki jih sedaj sestavljajo, znesek za učne knjige in zvezke učencem v taki višini, da dobe vsi učenci vse šolske knjige in zvezke brezplačno. 25% vsote, ki je za to potrebna, že sedaj nosi banovina. Nekatere občine, ki posebno skrbe za šolo, so to imele že do sedaj; potrebno pa je, da vsi krajevni šolski odbori sprejmejo to načelo. Proti temu, da občine skrbe za učne pripomočke vsej šolski mladini, gotovo ne bo imel noben socijalno čuteč človek pomislekov. Da banovina prevzame zalaganje in razpošiljanje učnih knjig ni nobenih ovir, ker deloma že sedaj vrši to nalogo; zvezke pa tako zalaga država. »Šola in dom«. zbornice V nedeljo, dne 27. junija t. 1. so se vršile pod znanimi okolnostmi volitve v Kmetijsko zbornico. Postavljenih je bilo baje 29 kandidatnih list. Volilnih upravičencev je bilo okrog 1250. Volitev pa se je udeležilo le okrog 1000 volilcev. Za svetovalce in njih namestnike so bili izvoljeni sledeči: 1. Brežice: Bogovič Alojzij, Loče, nam. Cerjak Janez, Pes je. 2. Celje: Turnšek Pongrac, Breg, nam. Re-bov Martin, Čret. 3. Črnomelj: Nemanič Josip, Želebej, namestnik Graliek Janez, Petrova vas. 4. Dolnja Lendava: Lebar Jožef, Kapca, nam. Horvat Anton, Žižki. 5. Dravograd: Kotnik Beno, Podkraj, nam. Dobnik Aleš, Sv. Primož. 6. Gornji grad: Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki, nam. Tesovnik Josip, Savina 47. 7. Kamnik: Štrcin Janez, Kaplja vas, nam. Poznič Jože, Gradišče. 8. Kočevje: Rigler Ivan, Praproče, nam. Marolt Franc, Breg. 9. Konjice: Kuk Anton, Zg. Pristova, nani. Orož Jurij, Zreče. 10. Kranj: Brodar Janez, Hrast je, nam. Ovsenik Janez, Predoslje. 11. Krško: Marinšek Anton, Župeča vas, namestnik Vide Franc, Žvalovo. 12. Laško: Deželak Matevž, Lože, nam. Orožen Martin, Turje. 13. Litija: Pevec Ignacij, Št. Vid pri Stični, nam. Strman Alojzij, Kostrevnica. 14. Ljutomer: Rajh Jakob, Ljutomer, nam. Vrečar Ciril, Ščavnica. 15. Ljubljana: Kržmanc Anton, Bevke, nam. Keber Ivan, Dev. Mar. v Polju. 16. Logatec: Potočnik Ivan, Dobračeva, nam. Lovko Janez, Cerknica. 17. Maribor desni breg: Koban Franc, Zg. Polskava, nam. Marin Peter, Limbuš. 18. Maribor levi breg: Špindler Jože, Sv. Ana v Slov. gor., nam. Šparl Franc, Jarenina. 19. Murska Sobota: Kuhar Štefan, M. Sobota, nam. Žižko Janez. 20. Novo mesto: Brulc Franc, Hrušica, nam. Pust Jože, Vrh. 21. Ptuj: Prelog Franc, Zagojiči, nam, Štamberger Janko, Središče ob Dravi. 22. Radovljica: Jan Jakob, Podhom, nam. Rozman Jakob, Boh. Bistrica. 23. Slovenjgradec: Sevčnikar Stanko, Za-brdo, p. Velenje, nam. Hribernik Franc, Legen. 24. Škofja Loka: Megušar Matija, Selca nad Škofjo Loko, nam. Kalan Matevž, Pevno pri Škofji Loki. 25. Šmarje pri Jelšah: Turk Ivan, Belo, p. Šmartno pri Jelšah, nam. Počivavšek Josip. Volitve so se izvršile, ne vemo iz kakega razloga, skoraj brez interesa širših plasti kmetskega prebivalstva. i/ UofutUšiiU Sarajevski »Katolički list« se v divji sveti jezi razburja nad moralo v kopališčih — ne navaja pa nič, dali to velja samo za turška kopališča v Bosni, ali se to razburjanje nanaša tudi na tistih par katolikov, ki žive v Sarajevu? Naj bo kakor hoče — jaz razmer v Bosni ne poznam, pravim pa, da pohujšanja v mrzli vodi mora biti konec, če obstoja kje kako kopališče, naj se takoj po sredi pregradi in zamaši na diljah vsaka luknja. Ce bi se kdo drznil vrtat sveže luknje, naj. se ga na licu mesta linča. Moški do 60. leta smejo v kopališča samo v dolgih porhantastih od spredaj in zadaj zašitih gatah. Za ženske pa naj veljajo kakor včasih, za vratom zapete in do glež-njev dolge srajce, tkane iz belokranjskega platna. Ce pa ne bo v kopališčih miru, se odpravim s čepom v Bosno in bom mlatil po pokvarjencih, da bo joj! Jla^ccu/l{aH{e> caz&itiU {a{c Ker so pisali pri jutrovih skoraj gotovo neresnico, ali pa so celo lagali, so mogli ponoviti na podlagi obstoječih paragrafov o jajcih, sledeč popravek: »Z ozirom na notico ,Cene jajc so na celjskem trgu v torek močno poskočile', ki jo je priobčilo ,Jutro' dne 12. junija 1937, Vas kot zastopnik ge. Terezike dr. Voršičeve, vljudno poživljam, sklicujoč se na zakon o tisku, da Domači- dogodki X Zaradi praznikov — Vidovega dne in Petrovega — je izšel naš list z enodnevno zamudo, kar naj prijazni čitatelji blagohotno uva-žujejo. X Vodovod dobi Suha Krajina. Po načrtu naj se zgradita dva velika vodovoda, ki bi oskrbovala z vodo 80 vasi s skupifo nad 13 tisoč prebivalci. Celotni proračun za ta dela znaša 30 milijonov dinarjev, na razpolago pa je za zdaj 6 milijonov. Vodovod bodo seveda gradili v etapah. X Smrtno nevarno se je v Žirovnici poškodoval železniški premikač 361etni Jožef Rozman. Padel je s kolesa in si pretresel možgane ter so ga v smrtno nevarnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnico. * X Dve leti po nedolžnem v zaporu je presedel posestnik Franc Zniderič iz Zgornjega Dupleka. Leta 1933. je bil osumljen požiga in obsojen na 41etno ječo. Po obsodbi se je začel takoj boriti za svojo izgubljeno čast. Po dolgotrajnih naporih se mu je sedaj posrečilo dokazati svojo nedolžnost in je bil pri ponovni obravnavi pred kratkim oproščen. Vrnjena mu je čast, kdo pa mu vrne čas in duševne muke, ki jih je prestal? Res, neizprosna je tragika življenja! X Na zaduji svinjski sejem v Ptuju je bilo prignanih 89 svinj, 233 prascev, skupaj 322 rilcev. Prodanih je bilo 65 ščetinarjev. Cene so bile: Za prasce od 6 do 12 tednov stare 60 do 120 din za komad, za pršutarje 5'50 do 6 din. za debele svinje 7 din, za plemenske 5'50 do o 75 din, vse za kg žive teže. priobčite sledeči popravek: ,Ni res, da bi med interesenti za jajca na celjskem trgu, ki so povpraševali zlasti za staro blago, bila tudi ga. Terezija dr. Voršičeva, ker ista omenjenega dne sploh ni povpraševala niti kupovala na trgu nikakih jajc.' Z ozirom na članek ,Cena jajc na celjskem trgu se drži še vedno trdno*, ki ga je priobčilo ,Jutro' dne 19. junija t. 1. Vas kot zastopnik ge. Terezike dr. Voršičeve vljudno poživljam, sklicujoč se na zakon o tisku, da priobčite naslednji popravek: ,Ni res, da bi neka znana milostljiva — to jc ga. dr. Voršičeva — v torek dne 8. t. m. na trgu pokupila vsa jajca, kakor ni res, da bi ji v nekem hotelu v zadnji sili odstopili vso domačo zalogo, kakor tudi ni res, da bi jo mladina tudi ze nagradila z glasnim priznanjem za izredno požrtvovalnost in neustrašeno borbenost.'« Kmetice, ki ste jajca na celjskem trgu prodajale, pošljete sedaj lahko meni popravek, kako je prav za prav bilo z nakupom in ceno jajc tisti čas na celjskem trgu in okolici. Ttod i/tis(tfn poc&za V papirnatem glasniku pravice in resnice je bilo zabeleženo na fižolov dan prejšnjega tedna, »da stoji vsa obupana Slovenija zlasti pa njena mestna gospoda pod vtisom silnega poraza Jugoslovanske narodne kmetske stranke in njenega predstavnika, Bog mu daj zdravje, Petra Živkoviča.« K tej vsega uvaževanja vredni papirnati beležki dodajam jaz. ki me je sama dobra volja tole: »Bog in njegova sveta pravičnost naj nam nakloni čim p reje novo luno, katere sijaj naj pomiri vašjft zbegane, preplašene in razruvane živce.« Pero, Bog Ti daj še en-krat zdravje, Ti pa se drži tam doli na Balkanu, kakor se drži naš ovekovečen kralj Matjaž s svojo vojsko pod Triglavom, pa bo vse vsaj za nekaj časa v redu. * Jaz sem zato, da se vpeljejo po občinah za korupcioniste, ki pijejo kmetsko kri. gavge. Kdor je proti, naj obsedi. Kdor je za, naj napiše in predlog po svoje izpopolni. X Otroci so zažgali v Pokošah pri Sp. Pol-skavi poslopje posestnice Jožefe Brumec. Otroci so se igrali v senu in po neprevidnosti zanetili požar, ki je povzročil nad 40.000 dinarjev škode. X Patriarh Varnava, vrhovni poglavar pravoslavne cerkve v naši državi, je že dalje časa bolan. Bolezen je resna, vendar zdravniki upajo, da se jim bo posrečilo bolniku v doglednem času vrniti zdravje. X Silno neurje je na Vidov dan divjalo na Hrvatskem. V vaseh Višči vrh in Brezovec je vžigala strela. V obeh vaseh je pogorelo nekaj poslopij do tal, v Brezovcu pa se je požar razširil s tako naglieo, da je upepeljena vsa vas. Hiše, orodje, obleka, vse je postalo žrtev plamena. Rešiti je bilo mogoče le ljudi in nekaj malega živine. X Ogenj uničuje človeško delo. V Dolžu pod Gorjanci je nedavno pri posestniku Janezu Zel-lingerju mlajšem izbruhnil požar. Ogenj se je naglo razširil na dom soseda Janeza Kralja in še na bližnje cerkveuo poslopje kraj cerkve. Ker je ogenj izbruhnil sredi vasi, je bilarvsa vas v nevarnosti. Gasilei iz Gabrja, Stop# in Novega mesta so se na vso moč trudili, da so končno omejili požar na goreča poslopja. Tudi tu so povzročili požar otroci, ki so se igrali v Zellinger-jevi šupi. Pogorelo je poleg 11 hiš in gospodarskih poslopij tudi precej orodja in pridelkov ter nekaj svinj. Škoda znaša po prvi, povprečni cenitvi 150 tisoč dinarjev, v resnici bo pa bržkone še mnogo večja. Pogoste nesreče, ki jih povzroče na kmetih sami sebi prepuščeni otroci, nehote silijo v misel Ali ne bi kazalo po naših vaseh, vsaj za čas nkjvečjih poljskih del, organizirati otroških zavetišč? X V občinsko pisarno so vlomili pri Sv. Antonu v Slov. goricah neznani vlomilci in odnesli 1;550 dinarjev gotovine. X Smrten padec. V Jablancah v Slov. goricah je padla s češnje 531etna posestnica Lucija Murko in se ubila. X Pod vlak je skočil pri Križevcih 721etni kolar Franc Travner iz Braslovč. V smrt so ga pognale nevzdržne gmotne razmere. X Bogat plen so nedavno odnesli vlomilci, ki so v Zagrebu vlomili v pisarniške prostore tvrdke Predovič. Iz blagajne so nasmukali celili 60 tisoč dinarjev. X Vidov dan, spomin srbskih junakov, ki so za svobodo domovine padli pred davnimi stoletji na Kosovem polju, so z velikimi slovesnostmi obhajali po vsej državi. X Neznan požigalec je pred kratkim ponoči v Semiču zažgal hišo Ane Henigsman v Semiču. S hišo vred sta pogorela tudi klet in hlev. Škoda znaša 60 tisoč dinarjev. X V jarek je padla v Spodnjem Velovleku v Halozah posestnikova hčerka Marija Repič in utonila, preden so jo prestrašeni starši našli. X Ogenj je uničil v Spuhlji gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestniku Alojzu Temetu. Poleg drugega sta zgoreli tudi dve svinji. Škoda presega 30.000 din. X Rojaki iz Amerike, 130 po številu, so v nedeljo dospeli v Ljubljano. Bili so Srbi, ki so po kratkem sprejemu na slovenskih tleh vedro nadaljevali pot v svojo ožjo domovino. X Cetvorčke smo imeli v Jugoslaviji. Povila jih je 27letna Leposava Maletičeva, kmetica v Bogatiču pri Šabcu. Vse štiri deklice so prišle žive na svet, a zadnja je kljub zdravniški negi bila za življenje preslabotna in je kmalu umrla. X Pšenica v Rački je prav dobro obrodila in znaša pridelek 8 do 12 meterskih stotov na oral. Pač pa se je slabo obnesel ječmen. Kakovost je sicer prilično dobra, količina pa je manjša od lanske in znaša le po 12 do 15 meterskih stotov na oral. Lani je znašala celo do 20 meterskih stotov! X Strela je zažgala pred kratkim v Liscali manjše poslopje trgovca Franca Pleterška. Stavba je pogorela do tal. Skocijan pri Turjaku Naš kraj je poznan že širom naše ožje domovine in tudi preko njenih meja. Saj pa tudi ni čudo! Nikjer na svetu menda kmetski narod toliko ne trpi za svoje prepričanje in za poštenje kot pri nas. Vsem so že znane naše težke borbe in napori, da se kmetsko ljudstvo osvobodi nasilja, preganjanja, obrekovanja, zaničevanja in drugih peklenskih podvigov nasprotnikov kmetskega naroda, njegove svobode in kulture. V tej nadčloveški borbi nas krepi sloga in enodušnost naših vasi in božja pomoč. Ta se nam je že nekajkrat prav očitno pokazala. Posebno jasna je bila nedavno, ko smo imeli prelepo svečanost prve sv. maše starokatoliške cerkve. Tistega, ki je s kamenjem napadel goste in jih z brezverci zmerjal, je Bog spričo kaznoval. Treščilo je z jasnega neba v njegovo hišo in v pepel je Bog spremenil hudobijo. Lastovica — kmetov blagoslov Med pticami, ki od zgodnje pomladi do pozne jeseni oživljajo naše kmetske domačije, je najbolj ljubka lastovica. Ta ptica selivka je jako koristna, v letu silno urna in spretna in v načinu svojega življenja izredno vestna in marljiva. Od zore do mraka švigajo lastovice poleti po zraku in iščejo hrane za mladi rod. Lastovioji par prinese mladičem hrane v gnezdo po dvajsetkrat na uro! Tako torej obe ptici obiščeta gnezdo po 640 krat na dan! Kako koristna nam ije lastovica, se razvidi iz tegale: Če računamo, da ptica prinese ob vsakem obisku v gnezdo samo po eno muho, komarja ali mušico, jih uniči dnevno 640, zase pa jih tudi porabi vsaj po 600. Tako ena sama lastovičja družinica pokonča ,dnevno po 1840 muh, na mesec 55 tisoč 200, na leto torej okrog 160 tisoč kosov raznega škodljivega mrčesa! Če torej kje na vasi čez leto živi samo 100 lastoviojih družin, pokončajo 16 milijonov škodljivega mrčesa na leto. To je pač delo, za katero se lastovkam moramo oddolžiti vsaj s tem, da jih mirno pustimo gnezditi po naših domovih in gospodarskih poslopjih. Te ogromne številke nam dovolj zgovorno povedo, da je mala drobna lastovica za nas res velik blagoslov! Važnejša radio predavanja od 4. do 10. julija 1937. Nedelja, dne 4. julija. 17.00: Kmetijska ura: Mleko, neizrabljeni zaklad našega kmetijstva (g. Alojzij Obersne). Ponedeljek, dne 5. julija: 19f50: Zdravstvena ura (g. dr. Ivan Matko). Torek, dne 6. julija. 20.10: Strokovna vzgoja vajencev (g. ing. arh. Rado Kregar). Sreda, dne 7. julija: 19.00: Naše morje — izvor zdravja (dr. M. Zelič) Beograd — 20.10: Kočevska in njene pravljice (g. Marjan Tratar). Sejmi 4. julija: v Žirih, Krškem, Vel. Gabru, Vojniku, Slemenu, Sv. Barbari v Halozah, Vuzenici. 5. julija: v Slanč. vrhu, Kranju, Novem mestu, Megšu, Lembergu, Ormožu, Sv. Lenartu/Laškim, Murski Soboti. 6. julija: v Črnomlju, Kamniku, Polšniku, Ormožu, Ptuju, Dol. Lendavi. ■ 7. julija: v Ljubljani, Tržiču, Brežicah, Hrast-niku-Dolu, Kapli, Mariboru, Ptuju, Celju, Trbovljah. 8. julija: v Žužemberku, Črnomlju, Gradacu, Pi-šecah. 9, julija: v Mariboru. 10. julija: v Boštanju, Dobovi, Poljčanah, Pu-concih. Vrednost denarja ameriški dolar nemška marka avstrijski šiling švicarski frank angleški funt francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira Din 43-40 Din 1750 Din 8 — Din 10— Din 21520 Din 1"94 Din 1'52 Din 2'30 Hranilne knjižice raznih denarnih zavodov kupujemo proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Sporočite najnižjo ceno na upravo lista pod šifro »Gotovina 88