V GALVANOTEHNIKI SO NADVSE USPEŠNI
Neposredni prispevek za čistilno napravo
Vsaka galvana onesnažuje okolje. Nekatere to počnejo ves čas, nekatere pa le občasno, vendar zato bolj opazno. V Glinku na Škofljici se je že pred več kot 25 leti v zgradbo, namenje-no zadružnemu svinjaku, naselila Galvanoteh-nika, ki bi prav gotovo bolj sodila v industrijsko cono ob Koprski ulid ali na Rudniku. Ker pa je že tam, med polji in travniki, je treba narediti vse, da bi preprečili nevarnost onesnaževanja okolja.
Zato, da bi zavarovali naravo in zato, da bi delali v boljših prostorskih in tehničnih pogojih, seje 30 Galvanotehnikinih delavcevodločilo, da se bodo odpovedali delu dohodka in tudi mož-nosti za večje poviševanje osebnih dohodkov ter denar namenili za novo proizvodno dvorano, ki bo narejena še letos, prihodnje leto pa bodo nakupili še novo strojno opremo. Z novo proiz-vodno dvorano pa bodo dobili tudi avtomatsko pretočno čistilno napravo. Vrednost naložbe, v kateri bo avtomatizirana in mikroprocesorsko vodena proizvodnja, je skupaj s čistilno napravo več kot 300 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo vsak delavec »dal« po pet milijonov dinarjev.
Z letošnjim prvim aprilom se je prejšnjim 30 delavcem pridružilo 15 delavcev iz ukinjene Galvane v Vižmarjih.Za Galvanotehniko seje s tem marsikaj spremenilo. Predvsem je bilo v že tako utesnjenih prostorih težko najti mesto za toliko novih ljudi. Namesto v dveh izmenah, zdaj delavci delajo v treh izmenah, kar pa bo seveda trajalo le do tedaj, ko bo narejena nova proizvodna dvorana.
Dela tudi s prihodom toliko novih moči Gal-vanotehniki seveda ne bo zmanjkalo. Povpraše-vanje po take vrste storitvah je več kot veliko. Vsa kovinska in druga industrija, ki v proizvod-nem procesu za izdelke uporablja kovine, potre-
buje tudi galvansko delavnico, saj je treba kovi-ne zaščiti.
Glavna dejavnost galvane je površinska zašči-ta kovin. Lahko so niklane, kromane, pocinka-ne, posrebrene, kositrane ali eluksirane. Galva-notehnika dela za okrog 100 kooperantov, med njimi nekaj več kot deset velikih, ki svoje izelke v veliki meri tudi izvažajo, kar pomeni, da sme biti delo Galvanotehnikinih delavcev do skrajne mere natančno in kakovostno. Med delovnimi organizacijami, ki svoje kovinske polizdelke po-šiljajo v zaščito na Skofljico, so sozd Iskra, Zavod za rehabilitacijo invalidov Soča, Meblo, KIG, Alpos Šentjur, Kovinastroj, Induplati Jar-še, Donit, Vega, LTH...
Veliko povpraševanje in zavzeto delo delav-cev pomenita za Galvanotehniko tudi zelo uspešno poslovanje. Pravzaprav je celo iz leta v leto boljše, saj se v strukturi dohodka povečuje delež denarja za akumulacijo in zmanjšuje delež denarja, namenjenega za osebne dohodke, ki pa zaradi tega niti slučajno niso nizki. Lansko po-slovnoletoje Galvanotehnika zaključila s 135 milijoni dinarjev celotnega prihodka, 78,5 mili-jona dinarjev dohodka, medtem ko je bil doho-dek na delavca lani več kot 2,5 milijona dinar-jev. V zadnjih treh Ietih je reprodukcijska stop-njavGalvanotehniki 42,06-odstotna,karje štiri-krat več kot v skupini poddejavnosti, kjer je stopnja le 10,5-odstotna. Lani so bili povprečni osebni izplačani dohodki več kot 45.000 tisoč dinarjev, v letošnjem prvem četrtletju pa skoraj 50.000 dinarjev.
Nova naložba pomeni kvalitetnejše delo
Z dokončanjem nove naložbe se materialni pogoji sicer ne bodo veliko spremenili, saj bo
IZ ENE KEMIKALUE V DRUGO - Da ostane kovina odporna proti rji in drugim površin-skim poškodbam, jo je treba poniklati ali pa pokromali, pocinkati, posrebriti...
obratovanje nove avomatske opreme in seveda tudi čistilne naprave veliko stalo, pa kljub temu: nova proizvodna dvorana je res potrebna. Delo bo veliko lažje in tudi bolj kakovostno. Z novo, moderno opremo, bodo namreč možnosti za človeške napake veliko manjše, kar bo povečalo kakovost storitev.
Pa poglejmo, kaj »raste« ob nekdanjih za-družnih svinjakih. Na površini 1250 kvadratnih metrov bodo novi upravni prostori z laboratori-jem. Seveda bo »režiji« namenjenega bolj malo prostora, saj so režijci pravzaprav le štirje. Poleg tega pa bosta v dvorani dva montažna loka razpona približno 12x45 metrov. V prvem bo galvanski avtomat, drugi prostor pa bodo zapol-nili kasneje. Načrte in opremo bodo za Galva-notehniko naredili v Plami Podgrad, ki po mne-nju Galvanotehnikinega direktorja Aljaža Ma-carola pri nas dela najboljšo opremo za galvan-ske obrate. Gradbena dela pri novi dvorani je prevzel celjski Igrad, nadzor pa Energoinvest. Vsi projekti so narejeni za obe naložbeni fazi, čistilna naprava pa je načrtovana dolgoročno, tako da tudi razširitev proizvodnje ne bo pro-blem. Opremo za čistilno napravo bodo prav
tako naredili v Plami. Samo oprema bo stala 55 milijonov dinarjev, z gradbenimi deli vred pa 80 milijonov dinarjev.
Aljaž Macarol je med najinim pogovorom poudaril, da za uspešnost ni »odgovoren« sam, ampak ima pri tem veliko zaslug vodja obrata Jože Lederer, dvajset let v Galvanotehniki zav-zeto dela Dušan Drab, vse številke uspešnosti pa gredo skozi roke računovodkinje Ane Ro-bežnik, uspešno pa se je začel v delo vključevati tudi direktor ukinjene Galvane v Vižmarjih Ga-brijel Ambrožič. In seveda pridno delajo tudi vsi delavci, ki so medse sprejeli tudi 14 novih tova-rišev, ki jim bodo pomagali.
Naj spregovorimo še o družbenem standardu Galvanotehnikinih delavcev. Za topli obrok ima poskrbljeno dopoldanska izmena, drugi delavci pa dobijo regres za prehrano. Ob morju imajo počitniško prikolico, v juliju in avgustu pa de-lovna organizacija najame tudi hišo v Jadranovu pri Kraljevici, tako da lahko vsi, ki želijo, letuje-. jo ob morju za kolikor se da malo denarja. In po pridnem in uspešnem celoletnem delu so ljudje iz škofeljske Galvanotehnike še kako potrebni oddiha.