GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA
PAPIRNICE KOLIČEVO
Enkrat v letu v središču pozornosti
KLEPET Z ENO OD ŽENA IZ PAPIRNICE VEVČE, TOVARIŠICO IVKO PETERNEL, PRED LETOŠNJIM PRAZNIKOM ŽENA
Vprašanje:
Kako kot ženska gledate na odnose med ljudmi?
Odgovor:
Zdi se mi, da se pogledi žensk na odnose med ljudmi cesto razlikujejo od pogledov moških. Po svoji naravi smo občutljivejše, bolj prizadeto doživljamo večje Pa tudi drobne, manj pomembne stvari, ki nam jih prinaša življenje. Morda prav zato občutim, da naši medsebojni odnosi niso taki, kot bi si jih želela. Zdi se mi, da se prepogosto zapiramo vsak v svoj krog, skrbimo le za lastno zadovoljstvo, vrednost posameznika pa cenimo po zunanjih znakih blagostanja, višjih položajih in boljših plačah. Premalo cenimo človeške kvalitete. Preveč je neiskrenosti in zavisti, prijateljstvo se razbije na primer že ob nekaj točkah razlike med ocenami dveh delovnih mest. Zdi se mi, da je čedalje več ljudi, ki jim je zaslužek edini namen, tuje pa jim je veselje do dela, odgovornost do dela in prijeten občutek ob zavesti nad dobro opravljenim delom. Premalo ali nič ne cenimo dela svojih delovnih tovarišev in le preradi pozabljamo, da le naša skupna prizadevanja vodijo do končnega uspeha.
Vprašanje:
Pri svojem delu srečujete veliko ljudi. Kako gledajo na vas kot na »starega mačka« v tajništvu?
Odgovor :
Res imam pri svojem delu dosti opravka z ljudmi, tako domačimi kot izven kolektiva. Moj dolgoletni staž v papirnici mi je Pri tem samo v korist. Marsikaj mi je znanega o tovarni od prej, v skoraj 28 letih, kolikor jih bom kmalu v papirnici, sem bila priča mnogim spremembam in razvoju podjetja, poznam veliko članov kolektiva in dolgoletnih poslovnih partnerjev. Zdi se mi, da v večini primerov ne gledajo nenaklonjeno name, kot na dolgoletno delavko v tem kolektivu.
Vprašanje:
Kdaj ste prvič zvedeli za 8. marec?
Odgovor:
Prvič sem zvedela za 8. marec v povojnih letih, vendar ne vem natančno kdaj. Takrat sem bila toliko mlada, da med že-
ne nekako še nisem spadala in tudi o pomenu tega praznika nisem dosti razmišljala.
Vprašanje:
Kako boste pričakali 8. marec in kako boste ta dan sprejeti doma?
Odgovor :
8.	marec bom skupaj z drugimi ženami pričakala na delovnem mestu. Ta dan se vse žene počutimo praznično, raznežimo se ob lepih besedah in željah, cvetju in darilih. Dobro se nam zdi, da smo enkrat na leto v središču pozornosti. Nič zato, če je potem vse leto spet vse po starem.
Seveda sem tudi doma od mojih treh moških sprejeta s posebno pozornostjo in prisrčnimi darilci. Vem, da prihaja vse to od srca in z dobrimi nameni. Da pa žena in mama tudi na ta dan skuha kosilo, pomije posodo in opravi vse kar je treba, to pa tako dela vse leto in dan.
Vprašanje:
Kaj bi radi, da bi se v vevški papirnici zlasti za ženske spremenilo?
Odgovor:
Težko rečem, kaj naj bi se spremenilo v papirnici zlasti ženam v prid, ker ne poznam dovolj problematike vseh žena v tovarni. Gotovo bi se dalo še kaj storiti za znosnejše delovne pogoje, izboljšati družbeno prehrano ali varstvo otrok. Ni-
koli ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Zdi se mi, da bi bilo že zdaj lahko marsikaj bolje, kot je, če bi se žene v kolektivu bolj zavedale pravic in dolžnosti, ki jih imamo kot upravljavke in članice delovne skupnosti. Na zborih delavcev in organih samoupravljanja ter v družbenopolitičnih organizacijah je vse premalo aktivno angažiranih žena, cesto smo popolnoma nezainteresirane pri razreševanju različnih problemov, preveč vse prepuščamo drugim, potem jih pa kritiziramo.
Precej dobro imamo v podjetju urejene objekte družbenega standarda, če že niso vsi neposredno ženam v korist, so pa možem, otrokom in ostalim občanom. Vendar bi morda kdaj le pomislili na ustanovitev kakšnih uslužmostnih servisov, ki bi žene razbremenili pri gospodinjskem delu. Danes ima večina zaposlenih žena doma pralni stroj, za likanje pa je potrebno še
vedno veliko časa in truda. Kako bi bilo lepo, če bi na primer zjutraj, mimogrede, ko bi šla v službo, prinesla v servis umazano perilo, po službi, ali pa kak naslednji dan pa bi odnesla oprano, zašito in zlikano domov. Ali, da bi imeli tak obrat družbene prehrane, odkoder bi bilo mogoče odnesti domov kosilo za vse člane družine, morda vsak dan, ali pa le parkrat na teden?
Morda bi lahko kje v prostorih kopališča zgradili savno samo za člane kolektiva in svojce, da ne bi bilo treba prevelikih kapacitet. S tem bi pripomogli k trdnejšemu zdravju in boljšemu počutju zaposlenih. Tudi postavitev zobozdravniškega stola in delo zobozdravnika za aktivne čla-
Ivka Peternel
ne in svojce bi nam prihranilo mnogo izgubljenih ur po čakalnicah in visokih stroškov po privatnih zobozdravniških praksah, izdatek sam pa za delovno organizacijo verjetno ne bi bil previsok.
Vem, da so to želje, za izvedbo katerih bi bilo potrebnih najbrž dosti stroškov in truda vendar, neuresničljive niso.
Vprašanje:
Ali bolj spoštujete 1. maj, ali Silvestrovo, ali 8. marec in zakaj?
Odgovor:
Če vzporejam praznike, ne morem drugače, kot da na prvo mesto postavim 1. maj, praznik vseh delovnih ljudi. Lep je prvi maj, z rdečim nageljnom v gumbnici, z zastavami in pesmijo, z izleti v naravo, s tovariškimi srečanji. Lepo je človeku ob misli, da je tudi sam eden od brezštevilne množice delovnih ljudi vsega sveta, žal ti je tistih, ki so še vedno tlačeni in izkoriščani, hvaležen si vsem, ki so marsikaj žrtvovali, da je danes naše praznovanje tako sproščeno in svobodno.
8.	marec, praznik vseh borbenih in delovnih žena praznujemo v spomin na čase, ko so se morale ženske bojevati za svojo enakopravnost. Nam je to enakopravnost prinesla naša ljudska revolucija. Vse to, za kar so se ženske borile in se ponekod še vedno borijo, je bilo moji generaciji in vsem mlajšim podarjeno, sprejele smo to enakopravnost kot nekaj samo po sebi umevnega. Vendar pa nas to obvezuje, da ohranimo našemu prazniku revolucionarni značaj in se soočimo z odgovornostjo'žensk v današnji družbi, v samoupravljanju, gospodarjenju, v uresničevanju skupnih ciljev. Dokler pa bomo le govorile o enakopravnosti, družbeno delo in odločanje pa prepuščale moškim, nam bo 8. marec pomenil le dan, ko smo deležne posebne pozornosti svojih domačih in sodelavcev. To pa prav gotovo ni namen tega praznika.
Na tretje mesto bi postavila Silvestrovo, ki se mi pravzaprav zdi praznik, ki je čisto drugačen od prejšnjih dveh. Ta nas zadene bolj intimno, saj z vsakim novim letom mineva eno obdobje našega življenja in vstopamo v novo. Veselimo se, če smo staro leto dobro preživeli, polni smo spominov pa tudi pričakovanj in dobrih želja za osebno srečo.
Vprašanje:
Kako ste mednarodni praznik žena 8. marec proslavljali do sedaj?
Odgovor:
8. marec proslavljamo zadnja leta na delovnih mestih, s čestitkami, cvetjem in darili. Zelo praznično je, vendar mi je še vedno v spominu prvo1 praznovanje 8. marca v papirnici, leta 1953. Takrat smo se žene zbrale pri Gašperlinu. Skupaj smo sedle delavke iz proizvodnje in iz pisarn, poklepetale o svojih problemih pri delu in doma in se sproščeno zabavale. Ta srečanja so se potem ponavljala še več let in zdi se mi, da je škoda, da smo s tem prenehali. To je bila enkratna vsakoletna priložnost, da smo se srečale vse žene iz podjetja in se pogovorile med seboj, saj nas sicer delo zadržuj q na delovnih mestih in se bolje poznamo in pogovorimo med seboj le v svoji ožji delovni okolici.
Tovarišica Ivka, za vaše odgovore lepa hvala!
Prodajalka tapet Tatjana Kokalj	Čistilka Ivanka Ulčar	Prebiralka in števka Vera Plut Papirniški tehnik Alenka Keber	Zavijalka Marija Mulh
Žene Količevega	Žene	Vevč
Ob letošnjem mednarodnem prazniku žena prejmite iskrene čestitke in najboljše želje
Uredništvo v imenu organizacij in samoupravnih organov
8.
marcu
Združene papirnice Ljubljana
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JANUARJU 1975
	Plan	Doseženo
Klasični papirji	100	103,0
Premazani papirji	100	106,3
Skupaj:	100	104,3
Lesovina	100	78,4
Tapete	100	94,6
Izvoz ton	100	12,5
Izvoz S	100	16,7
IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH		TER
PREMAZNEGA STROJA		
	Januar 1975	L.1974
I. PS	88,2	91,1
II. PS	87,9	90,5
III. PS	86,3	89,3
IV. PS	86,0	90,4
Skupaj:	87,1	90,4
Premazni stroj	62,9	63,0
Izmet klasičnih papirjev	7,84	7,30
Izmet premazanih papirjev	12,78	13,62
Proizvodnja papirja je bila v mesecu januarju kljub praznikom nadpoprečno visoka, ker smo znižali zaloge nedovršene proizvodnje za ca. 300 ton. Zastoji na PS so bili na lanskoletni ravni (7 °/o), za ca. 0,5 °/o pa smo ugotovili več izmeta. Od klasičnih vrst smo izdelali nad polovico univerzalnih tiskarskih papirjev ter manjše količine pigmentiranih, mehanografskih, bankpost ter IBM papirjev, od srednjefinih pa kulerjev ter tapetnih papirjev.
Tudi proizvodnja premazanih papirjev je bila nadpoprečna prav tako zaradi znižanja nedovršenih zalog. 53 °/a papirjev smo premazali obojestransko, manjše količine (tudi) srednjefinih papirjev z AK in CMC premazom. Zastoji so bili na lanskoletni ravni, izmeta pa za 0,8 °/o manj.
Lesovine smo tudi v januarju zaradi majhne proizvodnje srednjefinih papirjev izdelali malo.
Proizvodnja tapet je bila nekoliko nižja od planirane zaradi koloriranja, oziroma priprave novih vzorcev.
Proizvodnja
VEVČE, FEBRUAR — Proizvodno leto 1974 smo kljub izrednim težavam zaradi pomanjkanja surovin končali uspešno. Tako je bila proizvodnja papirja le za malenkost nižja kot v letu 1973, finančno pa je bilo to leto zaradi
Klasični papirji Premazani papirji Skupaj
Osnova za domače tapete klasična premazana Skupna proizvodnja
Lesovina
Tapete
Hidroel. energija MWh Termoel. energija MWh Skupaj el. energija
ugodne konjunkture najuspešnejše leto v zadnjem času. V letu 1974 oziroma konec leta 1973 smo uvedli tudi za nas povsem novo proizvodnjo tapet, ki je že do-
segla vidne uspehe.		
Proizvodnja ton		
1794	1973	Indeks
25.250	24.924	101,5
12.681	14.106	89,9
37.971	39.030	92,3
377			
439	—	
38.787	39.030	99,4
3.154	3.600	87,6
844.890 rolic		
10.340	9.216	112,2
2.047	4.374	46,8
12.387	13.590	91,1
Zaradi kritične oskrbe s celulozo smo bili večkrat prisiljeni papir izdelovati iz surovin, ki so bile trenutno na razpolago. Zato je bila proizvodnja motena, za nekaj dni pa celo ustavljena. Zaradi tega je trpela tudi kvaliteta papirjev, kar pa zaradi izredne konjunkture ni imelo posledic. Posebno nam je primanjkovalo celuloze listavcev, ki smo jih nadomeščali s sulfatnimi listavci iz uvoza, katerih cena pa je bila znatno višja. Domači proizvajalci jo namreč zaradi ugodnih izvoznih premij raje izvažajo. Na proizvodnjo klasičnih papirjev so poleg navedenega negativno vplivali povečani zastoji na PS in sicer:
1. 1974 1. 1973 Indeks
nost papirnih strojev, ki je znašala v letu 1973 91 %, v letu 1974 pa 90.4%.
Strojni, kot tudi dodelavni izmet je v letu 1974 nižji, vendar je to bolj posledica ugodne konjunkture na trgu, kot pa kvalitetnejše izdelave papirjev. Trg je zaradi velikega povpraševanj a sprejemal tudi manj kvalitetne papirje. To se bo po vsej verjetnosti pokazalo, v letošnjem letu, ko konjunktura pada, zato pa bomo morali kvaliteti posvetiti precej več pozornosti.
Izmet:	Strojni °/o	Dodelavni «/o
1. 1972	5,72	7,91
1. 1973	3,63	7,56
1. 1974	2,83	7,30
Zastoji v urah 2.319 2.133	108,7
Del povečanih zastojev odpade na zastoje zaradi pomanjkanja celuloze, povečali pa so se tudi zastoji iz drugih vzrokov, posebno zaradi vzdrževanja strojnih naprav, kar je razumljivo spričo starosti obrata.
Zaradi povečanja zastojev je razumljiva tudi slabša izkorišče-
Proizvodni program smo med letom spremenili, uvedli smo več novih proizvodov in se preusmerili v proizvodnjo donosnejših vrst. Tako smo v I. polletju 1974 izdelali največ offset papirjev, v
II.	polletju pa, ko smo prešli na nov program, največ univerzalnih tiskarskih papirjev. Zaradi pomanjkanja celuloze smo sprva izdelovali tudi več srednjefinih pa-
Prebiralka, vodja skupine Marija Alič
Vratarica Marija Habič
Kolorist v tapetnem obratu Marija Mežnar
Ob letošnjem 8. marcu
VEVČE, FEBRUAR — Družbeni položaj žena ostaja še vedno zelo aktivno in važno vprašanje. Dejansko stanje in pogoji dela zaposlene žene, samo zaposlovanje, zdravstveno-socialna zaščitar na vasi in v mestu, položaj go-i spodinje, delavke pri strojih inf ob delovni mizi, sodelovanje vf družbenopolitičnih in samo-f upravnih organizacijah, so velikat in resna vprašanja, ki se ne tiče-l . jo samo aktivne žene, ampakl morajo biti skrb naše celotne so-5 . cialistične in samoupravne druž-I
ši organizaciji združenega dela številčno ni na zavidljivi višini. V delavskem svetu sodeluje 20 odstotkov žena, v odboru za medsebojna razmerja sta dve ženski, v odboru za družbeni standard ena, nobene v delavski kontroli, v odboru za delitev dohodka in OD ena, v komisiji za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti dve, za varstvo pri delu ena, v komisiji za tehnične izboljšave ni nobene, za splošni ljudski odpor ena. Kadrovska evidenca zabeležuje v naši orga-
* . cvnudiuci z,aucic:z.uj c v ii<
be.	S nizaciji združenega dela 307 za-
Družbenopolitična oziroma sa-bj) poslenih žena. Glede na to števi-moupravna aktivnost žena v na-fejslo je njihova aktivnost občutno
v letu 1974
pirjev, predvsem tapetenih ter srednjefino osnovo za premaz. Proti koncu leta, ko je popustila surovinska kriza, smo proizvodnjo srednjefinih papirjev zmanjšali, ker po teh papirjih ni velikega povpraševanja. Zato tudi brusilnica od meseca septembra ni obratovala s polno zmogljivostjo.
Proizvodnja premazanih papirjev je bila nižja za ca. 1000 ton v primerjavi z letom 1973. Tak izpad proizvodnje je povzročilo pomanjkanje surovin, zaradi česar je premazni stroj stal skupno 2o dni. V normalnih okoliščinah izdelamo v temu času ca. 800 ton premazanih papirjev. Iz tega razloga smo se preusmerili v proizvodnjo papirjev, katerih izdelava je bolj zamudna. Sem spadajo srednjefini papirji premazovani 1 X AK in 1 X TB ter papirje nižjih gramskih tež. Te papirje smo izdelovali povprečno 4 do 7 dni mesečno. Na ta način smo si zagotovili več obratnih dni, obenem pa znatno znižali proizvodnjo. Tako je znašala stopnja iz-koriščenja PRS 63%, v letu 1973 pa 64,7%. Ce pa izločimo zastoje zaradi pomanjkanja celuloze, znaša izkoriščenost 66,6%. Lahko torej trdimo, da je proizvodnja padla v glavnem zaradi pomanjkanja celuloze.
Izmet je bil nekoliko v porastu (13,62%, v letu 1973 13,58 %) zaradi slabše kvalitete osnovnih papirjev, ki so bili večkrat izdelani iz slabših surovin. Razen tega smo premazovali precej sred-njefihih papirjev, ki so v primerjavi z brezlesnimi slabši, tako v pogledu mehanskih trdnosti, kakor tudi po količini nečistoč.
Proizvodnja tapet je znašala 844.890 rolic, plan je bil sicer znatno višje postavljen, vendar tudi ta količna predstavlja prav lep uspeh. Z uvajanjem proizvodnje smo pričeli novembra 1973, nato je sledilo koloriranje še ves januar 1974. Z redno proizvodnjo A-tiska (proizvodnjo na zalogo) smo pričeli šele v mesecu februarju in to z nalogi 1000 do 2000
rolic, to pa je znatno znižalo produktivnost. S prodajo smo pričeli šele v mesecu maju, ko so kupci prejeli kataloge. Do tega časa je bil riziko prevelik, da bi forsirali proizvodnjo. Prav tako smo do prodaje zaradi pomanjkanja ljudi delali le v eni izmeni, z nepopolno drugo izmeno pa smo pričeli šele v II. polletju. Na višino proizvodnje pa je vplivalo tudi uvajanje ljudi v novo proizvodnjo.
Proizvodnja električne energije je bila glede na leto 1973 nižja za ca. 9%, ker je parna turbina zaradi rekonstrukcije toplarne obratovala le šest mesecev.
Tudi manj zaslužnejši človek dolguje domovini več kot ona njemu.
Velik napredek je že sama želja po napredku.
Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke.
Zviti ljudje znanost prezirajo, preprosti se ji čudijo, modri jo koristijo.
majhna, čeprav so nekatere vključene tudi v delegacijah.
Družbeni položaj pa je tudi izredno težak, čeprav so se žene osvobodile razmer in stanja, ki je vladalo pred nekaj desetletji. Zena danes prevzema poleg svojega osnovnega poslanstva matere in gospodinje še obveze proizvajalca. Dokaj urejeno varstvo otrok v našem okolišu res precej razbremenjuje mater-delavko; saj je njena skrb za sedem ali osem ur, ko je na delu, prenesena na varstvene ustanove. Te pa so še vedno premajhne. Skoraj nič ali zelo malo je zaposlenih žena, ki morejo najti čas za udejstvovanje bodisi na kulturnem, fizkultumem ali strokovnem področju. To se dogaja zlasti v mladih letih, ko nastopajo težave z ustanavljanjem družine, z vzgojo otrok, s stanovanjskim vprašanjem. Potem pa je običajno prepozno, ker postajata duh in telo utrujena.
Današnji način življenja je potegnil v službe večino žena in mater. Zato je razumljivo, da je prišlo do bistvenih sprememb v razporedu dela in načinu življenja zaposlene žene. Tak način življenja je potegnil za seboj tudi otroke, ki so se morali prilagoditi položaju in sprejeti popolnoma drug ritem življenja. Ta narekuje skoraj nenormalen začetek delovnega dneva, ki mnogokrat vodi do nerazpoloženja in vpliva tudi na duševni in telesni razvoj otroka.
Vsekakor pa je dosežena enakopravnost žene velika pridobitev, ki je mlajše žene ne občutijo več tako kot starejše, saj se mlajšim tako stanje zdi nekaj normalnega, kot da drugače ne bi moglo biti in prav je, da ne more biti. Osmi marec je tisti dan, ko se vsi rezultati borbe za priznanje ženskih pravic po svetu zlijejo v eno samo čustvo, v praznovanje, bodisi da je to organizirano na široko, ali v ožjem družinskem krogu, kar je morda še lepše in prisrčneje.
Delilka Regina Pavlinič
Občni zbor osnovne sindikalne organizacije papirnica Količevo
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Zadnji dan v januarju letošnjega leta so člani našega delovnega kolektiva skoraj do zadnjega kotička napolnili halo komunalnega centra v Domžalah. Sejo, ki se je pričela ob 16. uri, je pričel tov. Janez Cerar, dosedanji predsednik osnovne sindikalne organizacije in v kratkem govoru poročal o delu organizacije v preteklem mandatnem obdobju: »Delo osnovne sindikalne organizacije in izvršnega odbora je slonelo na podlagi programa in sklepov, ki so bili. sprejeti na občnem zboru in letni konferenci. Vključevala se je v delo pri tekoči problematiki v tovarni, kakor tudi ob priporočilih občinskega sindikalnega sveta in ostalih forumov. Vse pomembnejše probleme, ki so se pojavljali, smo reševali skupno s političnim aktivom in s samoupravnimi organi. Samo delo je bilo precej naporno ; že če se ozremo nazaj, vidimo, da je bilo v letu 1974 veliko sprememb. Formiral in uveljavil se je delegatski sistem, ki zajema široko javnost pri obravnavanju določenih problemov in vzporedno pri oblikovanju sklepov oziro-
12.	Program stanovanjske gradnje.
13.	Pregled vseh podpisanih samoupravnih sporazumov in ocena izvajanja.
14.	Izvajanje programa za rekreacijo in dejavnost športnih sekcij.
Ne bo odveč, če članom delovnega kolektiva poimensko predstavimo še člane izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, ki so bili z javnim glasovanjem izvoljeni na seji. To so: Miha Adlešič, podpredsednik Marko Bavk Cerar Stane II Vitomir Cicič Ivan Dragar Ciril Grošelj
Viktor Hribar, predsednik
Ivica Korošec, blagajnik
Franc Kosirnik
Rozka Kvas
Stefan Rožič
Alojz Sankovič
Ela Starin
Franc Strmšek
Franc Štefan
Dare Trošt
Janez Zakšek, tajnik
Člani nadzornega odbora:
ma stališč.
Veliko pozornost je izvršni odbor sindikata polagal skrbi za delovnega človeka. Organizirano je bilo okrevanje oslabelih članov kolektiva, In sicer ob morju oziroma v planinah. Obiskali smo bolne v bolnišnicah in po domovih in jih primerno obdarili. Ravno tako nismo pozabili na naše žene; za njihov praznik je bila organizirana proslava z obdaritvijo. Tudi naši naj mlajši so bili deležni obdaritve, saj dedek Mraz tudi tokrat ni pozabil nanje. Kot vsako leto smo tudi letos priredili srečanje naših upokojencev in jih ob tej priložnosti primerno pogostili.«
Tov. Cerar je v nadaljevanju pohvalil sodelovanje naših športnikov na športnih prireditvah in njihove marsikdaj odlične uvrstitve, ki so jih dosegli tako v občinskem, kakor tudi v republiškem in celo v zveznem merilu.
Od leve proti desni: Milan Deisinger, Marjan Bolhar, Mirka Zupančič
in Miro Varšek
Ob koncu svojega govora se je zahvalil za pomoč in sodelovanje vsem članom izvršnega odbora, samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, upravi podjetja in posameznikom.
Tov. Koroščeva je prebrala finančno poročilo, tov. Anton Smole, ki je v preteklem mandatnem obdobju opravljal funkcijo tajnika osnovne sindikalne organizacije, pa je podal delovni načrt za leto 1975, ki ga objavljamo v skrajšani obliki:
1.	Prilagoditev ccganiziranosd osnovne organizacije sindikata določilom statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji.
2.	Uresničevanje dosledne samoupravne organiziranosti v naši
delovni organizaciji glede na ustavo.
3.	Sodelovanje z organom samoupravne delavske kontrole.
4.	Usposabljanje delavcev za delovanje v sindikalni organizaciji.
5.	Ukrepi za povečanje produktivnosti dela in stabilizacijo kvalitete izdelkov, varčevanje in boljše izkoriščanje notranjih rezerv.
6.	Oddih in preventivni oddih delavcev.
7.	Priprava praznovanja 40. obletnice delavskega štrajka in 55. obletnice Papirnice Količevo.
8.	Pregled konkretnih življenjskih razmer delavcev in ukrepi za njihovo izboljšanje.
9.	Delovne razmere delavcev.
10.	Uresničevanje samouprav-
nega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
11.	Dograjevanje samoupravnega sporazuma in notranjih splošnih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Radovan Nikolič, dipl. ing., predsednik
Zdenka Kovačič Peter Muhič
Končani seji je sledilo tovariško srečanje, ki se je ob zvokih ansambla »Kovinarji« sprevrglo v pravcato rajanje in se zavleklo do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne.
Nada Janežič
Člani delovnega predsedstva: Cilka Ukmar, Mitja Zupančič in Uija
Pelan
Udeleženci zbora med glasovanjem
Za boljše razpoloženje tudi vinska kapljica. — Pri organizaciji so pomagali tudi člani mladinske organizacije (na fotografiji: predsednik Miro Birk in blagajnik Mija Bizjak)
Občni zbori sindikata Vevške papirnice
VEVČE, FEBRUAR — Proti koncu prve polovice februarja so bili po tovarni občni zbori osnovne organizacije sindikata. Na njih so podali obračun dela za preteklo mandatno obdobje. Udeležba je bila povsod pohvalno velika in tudi razprave na poročilo so bile živahne. Ne moremo pa prav pohvaliti organizacijo občnega zbora saj na občnem zboru III. skupine OOS ni bilo poročila nadzornega odbora, zaradi česar stari izvršni odbor ni mogel dobiti razrešnice. Tako so se morali štiri dni kasneje člani ponovno zbrati, da bi poslušali ostali del poročil in izvolili nove delegate za IO OOS. Zanimivo pa je in za treznega opazovalca malo nenavadno, da je bila za prisotne bolj zanimiva razprava o ozimnici in delitvi sindikalne podpore za okrevanje članov kot pa npr. vprašanje športne dejavnosti ali kulture, o čemer je bilo prav
Tov. Franc Ambrož bere poročilo predsednika OOS
malo povedanega. Sicer pa je pohvaliti delo sedanjega IO, za katerega lahko rečemo, da je bil najbolj aktiven od vseh doslej.
Navajamo nekaj bistvenih podatkov iz poročila predsednika, iz česar bo mogoče načrtovati tudi delo vseh treh bodočih odborov OOS in, ki naj vodstvo sindikata še naprej spodbuja k podobni aktivnosti.
Izvršni odbor je imel v svoji mandatni dobi 40 rednih sej in nekaj izrednih ali razširjenih, več posvetovanj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Za večja in važnejša organizacijska vprašanja pa je skliceval in vodil zbore delavcev.
V poročilu je bilo ugotovljeno, da sindikat danes nima več tiste-
ga poslanstva in takih nalog, ki jih je imel v času vojne in v času obnove. Današnje naloge so bistveno drugačne. Danes gre za razvoj socialističnih odnosov, za napredek gospodarstva, za mir med narodi, za samoupravljanje, za odločanje delavca pri vseh važnejših vprašanjih. Pri tem je važna družbenopolitična izobrazba slehernega delavca. Tu pa je, žal, ugotovljeno, da pri nas zanimanje ljudi za to izobraževanje precej zaostaja za strokovnim izobraževanjem. Nekateri člani čutijo še vedno odpor do družbenopolitičnega dela, je bilo rečeno v poročilu. Ta odpor pa ne nastaja iz nezavednosti, ampak zaradi premajhnega zaupanja v samega sebe in zaradi dvoma v svoje sposobnosti. Eden od vzrokov je tudi lagodno življenje, ki samozadovoljneže odvrača od večjih, včasih pa tudi od vsakršnih odgovornosti. Zato je prav težko dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni obiskati tečaje _ali šole družbenopolitičnega značaja in po osvojenem znanju delovati na tem področju. Da bi izboljšali pogoje delovanja, je sindikat razpravljal o reorganizaciji, ki je bila tudi izvedena. Potekale so razprave o organizaciji podjetja, o kandidaturah članov komisij in odborov pri DS, za samoupravno kontrolo, za zbore skupščin občine, o samoupravnih sporazumih, o ustavi, o združevanju papirne industrije, o sindikalni listi, regresih za dopust, prispevkih za Kozjansko in še in še. Nad 270 delavk in delavcev je na predlog in ob pomoči sindikata odšlo na preventivno okrevanje na morje, v toplice ali višinski zrak. Vračali so se spočiti in sposobni za nadaljnje delo. Tudi ostalo socialno delo je bilo pestro. Obdaritev otrok ob novem letu, obiski bolnikov, krvodajalstvo, pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov itd.
Športna društva, krožki, sekcije delujejo sicer dokaj samostojno, vendar pa vse v sklopu sindikalne organizacije, ki je poudarjala bolj rekreativno kot tekmovalno dejavnost, kar je po mnenju članov pravilno.
Nove tri osnovne organizacije bodo po mnenju bivšega predsednika, tov. Maksa Krpana, ugodno vplivale na demokratično in plodno delo sindikata v naši organizaciji združenega dela.
Ob koncu poročila se je predsednik zahvalil zlasti tistim članom kolektiva in odbora, ki so kakorkoli prispevali k res dobremu delovanju organizacije.
Iz finančnega poročila je razvidno, da je bilo v tej mandatni dobi skupaj s prenosom iz leta 1972 dohodkov 469.380,84 din. Porabljeno je bilo 356.264,70 din, tako, da stanje ob času občnih zborov znaša 113.116,14 din. Poslovanje blagajne je bilo vzorno.
Po poročilu nadzornega odbora, ki je končno predlagal razreš-nico staremu odboru so predlagali nove delegate v vse tri izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata in jih takole izvolili:
I.	OOS — Franc KOŠIR, Jože ŽIBERT, Franc ZUPANČIČ, Mu-stafa KURUZOVIC, Jože KRES-
NIK, Miro SMREKAR, SuljoDE-VEDJIC, Marija ŽNIDARŠIČ, Stane RUPNIK, Egidij ŠIRCELJ, Anton ŠTRUBELJ, Franc MIKLAVŽ, Anton PAVLIC.
II. OOS — Vid VILFAN, Silvo MORELA, Marija PREMRL, Anica STRAŽAR, Štefka ČRNE, Franc ČRNIVEC, Jože VOLJ-CJANŠEK, Franc LAMPELJ,
Anica MAGISTER.
III. OOS — Franc HRIBAR, Branko inž. OCVIRK, Ostoje MATARUGA, Peter SELAN, Milan JAGER, Franc AMBROŽ, Ignac ZAJC, Rudi KOCJANClC, Magda LOVEC, Simo VUJASIN, Joža RAZDEVŠEK, Matija LAMPELJ, Alija JUŠIC.
S. R.
Nova organiziranost sindikata
VEVČE, FEBRUAR — Na podlagi sklepov 8. kongresa ZSS oziroma statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SR Sloveniji, so se sindikati v naši delovni organizaciji ustrezno organizirali oziroma reorganizirali. Glavna značilnost je v tem, da so iz dosedanje ene OOS ustanovili tri, s tem tudi tri IO
OOS.	Ustanovili so tudi sindikalne skupine ter izvolili poverjenike oziroma delegate, kateri so isočasno člani IO OOS. Prva OOS zajema delavce vseh štirih papirnih strojev (osnovno proizvodnjo), premaz in strojno dodelavo; ta ima trinajst skupin in s tem tudi trinajst čanov v IO
OOS.	Druga OOS zajema ročno dodelavo, obrat tapet, energetiko ter obrat družbene prehrane in ima devet sindikalnih skupin. Tretjo OOS tvorijo obrat vzdrževanje, skupne službe in cel transport in ima prav tako trinajst skupin. Ker imajo posamezne organizacije poleg specifičnih tudi zelo pomembne skupne interese, so ob konstituiranju IO OOS takoj ustanovili sindikalno konferenco. Sindikalna konferenca bo imela predvsem to nalogo, da bo usklajevala delo med OOS ter reševala tista vprašanja, ki so interesantna za vse člane OOS v tovarni. Takšna vprašanja so predvsem: skupen nastop navzven, kot so športne igre, sindikalna knjižnica, družbenopolitično izobraževanje, posmrtna počastitev, prapor itd. Delegati vsake OOS oziroma poverjeniki skupin bodo iz svojih vrst izvolili predsednika IO OOS ter podpredsednika, sekretarja in blagajnika.
Na občnih zborih OOS so, (kar je novost), sprejeli pravila ter delovni načrt OOS. Oba dokumenta bosta poleg sklepov 8. kongresa ZSS napotilo k bolj uspešnemu in učinkovitejšemu delu vsake OOS, ki bodo imele letne skupščine, na katerih bodo poročale članstvu sindikata o delu izvršilnih odborov ter o delu sindikalne konference. Vsaka štiri leta bodo občni zbori OOS, na katerih bodo izvolili nove poverjenike oziroma nove člane v IO OOS. Vsaka OOS bo imela, kakor do sedaj, nadzorni odbor,
Del udeležencev na občnem zboru III. skupine OOS
ki nadzoruje delovanje in gospodarjenje OOS ter njeno finančno in materialno poslovanje. Vsa ta organiziranost sloni na sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter na statutarnem dogovoru, od katerih je treba predvsem poudariti naslednje:
1.	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela morajo neposredno odločati o pogojih in rezultatih svojega dela. Dohodek bomo z odgovornostjo in dolžnostjo dobrega gospodarja ustvarjali, delili in združevali. Zato bomo sindikati vedno in povsod nastopali proti vsem tehnokratskim in birokratskim silam, ki bi hotele kakorkoli skruniti neodtujljive pravice delavcev.
2.	Sindikati bodo pobudniki in nosilci takega samoupravnega sporazumevanja, da bodo rezultati dela in poslovanja vidni v gospodarskem napredku OZD. Zato bomo sindikati nastopali proti vsem, ki se obnašajo osebno ali kolektivno lastniško nad družbenimi sredstvi in poleg svojih ne upoštevajo tudi interesov drugih delavcev.
3.	Sindikati bodo zagotavljali, da se bodo zbori delavcev uveljavili v polni meri. Učinkovito in smotrno delovanje zborov delavcev bomo razvijali z delovanjem samoupravnih delovnih skupin in drugih oblikah osebne udeležbe delavcev v samoupravnih odločitvah.
4.	Sindikati bodo skladno spremljali delovanje delegatov in delegacij v delavskih svetih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in stalno pomagali pri njihovem delu.
5.	Naloge sindikatov pri uveljavljanju samoupravne delavske kontrole in reševanju sporov. Da bi se delavska kontrola resnično uveljavila in da bi pomenila utrjevanje oblasti delavcev in uresničevanje samoupravljanja. Kot njihove pravice in dolžnosti bodo članstvo in organi sindikatov na vseh ravneh spodbujali delo organov delavske kontrole in politično ocenjevale poročilo o njihovem delu.
6.	Sindikati bodo preprečili vsak poskus omejevanja svobode kritike in ugotavljanja odgovornosti, ki jo zahtevajo delavci, zato morajo dobiti vso potrebno politično zaščito v političnih organizacijah svoje organizacije ZD. Še zlasti to velja za tiste delavce, ki bi zaradi pobud ali zahtev trpeli kakršnekoli posledice. V takih primerih bomo sindikati omogočili prizadetemu delavcu tudi pravno zaščito.
7.	V primeru sporov so organi sindikatov dolžni, že takrat ko spor še ni zaostren, začeti predlagati ukrepe za odpravljanje vzrokov za spore. Ravno tako je stalna naloga sindikata, da usposablja delavce za delo v samoupravni delavski kontroli.
8.	Naraščanje osebnega in družbenega standarda je odvisno od rezultatov dela. Zato bo dejavnost sindikata usmerjena v razvijanje vseh oblik povečevanja produktivnosti osebnega in celotnega družbenega dela, ker je to edina podlaga za povečevanje dohodka.
9.	V prizadevanjih za večjo produktivnost je odločnega po-
mena odnos do družbene lastnine. Sindikati bodo dajali pobude za takšen sistem delitve osebnih dohodkov, ki bodo spodbujali interes delavcev za vse oblike varčevanja od dobrin prihrankov pri materialu, orodju in času, kakor tudi v investicijah in drugih organizacijskih rešitvah.
10.	Sindikalne organizacije bodo odločno nasprotovale v primerih, ko se bodo izplačevali osebni dohodki neodvisno od samoupravno sprejetih merilih. Dolžne so sprožiti postopek za odgovornost in sankcije v primerih nespoštovanja meril za delitev dohodka in osebnega dohodka v organizaciji združenega dela.
11.	Sindikati se bodo zavzemali za spoštovanje vseh samoupravnih sporazumov, ki so preko samoupravnih organov in zborov delavcev bili sprejeti v organizaciji združenega dela.
Zavzemali se bodo za to, da bodo osebni dohodki delavcev, ki opravljajo preprostejša in nekvalificirana dela, taki, da bodo zagotavljali njihovo gmotno in socialno varnost.
12.	Ob koncu vsakega leta bodo sindikati na podlagi izkušenj dali v razpravo in sprejem sindikalno listo, poleg stališča onaj-nižjih osebnih dohodkih opredelili naš odnos tudi do naj višjih osebnih dohodkih.
13.	Sindikati se bodo zavzemali za tako socialno politiko, ki bo na podlagi vzajemnosti in solidarnosti zagotavlj ala delavcem gmotno in socialno varnost, s tem, da bodo delavcem in njegovi družini zagotovljene temeljne življenjske možnosti v odvisnosti od razmer, v katerih delavec živi in dela.
14.	S svojim delovanjem bodo sindikati vplivali na obvladovanje razlik zlasti:
—	z večjim obdavčenjem premoženja in dobrin višjega standarda,
—	z uvedbo davčnih olajšav za vse družbeno koristne izdatke posameznikov, še posebno za pridobitev lastnega stanovanja delavcev, za izobraževanje in vzgojo otrok,
—	s takimi otroškimi dodatki, ki bodo resnično uravnavali socialne razmere v družinah z otroki.
15.	Sindikati se bodo zavzemali za bolj produktivno delo oziroma zaposlenost, zakaj le tako bomo lahko uresničili socialno varnost delavcev. OOS morajo biti aktivne ter sodelovati pri izpopolnjevanju aktov o sistematizaciji delovnih mest. Še posebej se morajo angažirati pri reševanju problemov ob premeščanju delavcev na druga delovna mesta. OOS mora biti nosilec varstva pri delu, tako da angažira vse delavce pri njihovem varstvu.
Poleg navedenih sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije so še drugi sklepi, ki so prav tako pomembni, kot so: stanovanjska problematika, vzgoja in izobraževanje, kultura, oddih in rekreacija delavcev, obveščanje, ljudska obramba, problemi naših delavcev v tujini itd. To so vsa vprašanja, s katerimi se bo sindikat srečeval pri svojem delu v prihodnjem obdobju.
M. O.
PETI STROJ BO!
VEVČE, FEBRUAR — Obljuba, dana na sestanku OOZK, na katerem smo obravnavali investicije na Vevčah, nas razveseljuje. Trenutno smo tik pred podpisom finančne pogodbe za II. PS, nakar bomo lahko podpisali pogodbo za tehnični del. Zaradi povečanja kapacitet komercialisti obljubljajo, da ne bo težav pri prodaji papirja, tehnologi pa, da bo ob ustreznih kvalitetnih napravah tudi izdelek kvaliteten. Verjetnost, da bo realizacija projekta še letos, je zdaj že precej večja, vendar še vedno ne 100 °/o. Po drugih zagotovilih pa bomo z izkopi začeli že v marcu.
Pot priprave investicije ni bila lahka in do morebitnega uresničenja bo še terjala mnogo prizadevanja. Ze sredi 1973. leta so začeli z zbiranjem ponudb. Pol leta kasneje je bila formirana komisija, ki naj bi izbrala najugodnejšega dobavitelja. Štirje ponudniki so bili najbolj, interesantni. S temi so se tudi pričeli razgovori. Po sklepu in dovolitvi investicije oziroma kredita, na katerega je pristala LB 2. 7. 1974, je bila izbrana renomirana firma strojna tovarna Bruderhaus, iz Zahodne Nemčije. S to firmo so bili 8. 8. 1974 zaključeni dokončni razgovori za dobavo in sovlaganje sredstev. Odplačilna doba naj bi trajala sedem let in pol. Ob tem je bila 19. 9. 1974 tudi podpisana pogodba in v začetku letošnjega leta registrirana. Urediti je bilo treba marsikaj pri sekretariatu za energetiko in industrijo, bankah in drugod.
Z velikim prizadevanjem samoupravnih organov organizacije združenega dela in strokovnih služb z ustreznim teamom, je torej upati na uspeh.
Gradnja toplarne lepo napreduje in bo predvidoma v marcu poskusno obratovala. Zaradi nekaterih dodatnih nepredvidenih del se je investicija nekoliko povečala, zavlekla pa predvsem zaradi domačih dobaviteljev opreme.
Na tapetah se predvideva nov tiskarski stroj, ker bomo le tako v koraku s hitro razvijajočo tehniko pri izdelavi tapet.
Pri malih investicijah so se v preteklosti pokazali nekateri preveliki apetiti oziroma nedodelani elaborati. Tako bomo sedaj sesalni valj, ki je bil kupljen in namenjen za III. PS, prodali. Pulperja za II. in III. PS pa bomo sicer vgradili, vendar svoje ne bosta odslužila, ker bo na mestu sedanjih strojev II. in III. kovinarska delavnica. Isto vprašanje se pojavlja tudi za že kupljene kondenčne lonce, za parne glave itd.
Naš bodoči razvoj temelji na zagotovitvi prepotrebnih surovin. V ta namen že vlagamo v razširitev kapacitet Krško, sodelovali pa bomo tudi pri razširitvah v Sremski Mitroviči. Dodatne finančne obveznosti imamo tudi s podpisom samoupravnega sporazuma v grafikacijo v Sloveniji.
Kot vidimo, so obveznosti velike. S skrbno izbranim in preštudiranim programom investicij
Sporazumevanje o osebnih dohodkih
pa bomo uspehe.
čez nekaj
let že želi J. S.
26. januarja 1975 je bila zastavljena prva »lopata« za nov poslovni objekt na Vevčah, v katerem bo naša trgovina tapet in ekspozitura Ljubljanske banke
VEVČE, FEBRUAR — Kot smo
že poročali, tečejo priprave za sestavo novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za našo panogo. Osnovni koncept sporazuma je izdelovala posebna komisija, ki je svoje delo že zaključila. O tem je bilo zaključno poročilo dano dne 11. februarja na seji panožne komisije.
Kakšne novosti prinaša?
Največja novost je gotovo v tem, da se osnovne vrednosti delovnih mest oziroma skupin delovnih mest določa z metodo analitične ocene delovnih mest, namesto prejšnjih tako imenovanih kalkulativnih osebnih dohodkov. Ta novost ne predstavlja seveda nikakršne revolucije v osebnih dohodkih, pač pa prav gotovo kvalitativni korak naprej v vrednotenju delovnih mest.
Druga novost je, da se osnovno maso osebnih dohodkov za posamezno delovno organizacijo ne določa s fiksnimi postavkami, temveč predstavlja osnovo 60 odstotkov na vrednost povprečnih osebnih dohodkov v preteklem letu, katero se seveda primerja s kvalifikacijsko strukturo posamezne delovne organizacije. S tem se uvaja mehanizem avtomatičnega prilagajanja naših osebnih dohodkov splošnemu porastu osebnih dohodkov v republiki in do neke mere tudi avtomatično sledenje podražitvam oziroma zvišanju življenjskih stroškov.
Zaradi teh dveh sprememb v osnovnem vrednotenju delovnih mest je logično nastala tudi sprememba pri določanju stimulativnega dela osebnih dohodkov, ki smo ga prej določali z znano formulo, po novem pa to določa posebna lestvica, ki pove, koliko dohodka mora delovna organizacija pridobiti, da lahko izplačuje sorazmerni del osebnih dohodkov.
Glede ostalih vprašanj delitve osebnih dohodkov, kot npr. nočno delo, nadurno delo, nedeljsko delo, regres za redni dopust, dnevnice, kilometrina, nagrade vajencem in pripravnikom, izobraževanje itd. sporazum strogo upošteva sindikalno listo za leto 1975. Lista je bila objavljena kot priloga v Delavski enotnosti, zato posameznih postavk v tej listi ne bi navajali.
V tem sestavku bi rad pojasnil, kako so nastajala v predlogu osnovna merila za vrednotenje delovnih mest in kakšne spremembe na tem področju prinaša osnutek sporazuma.
Kot osnova za vrednotenje delovnih mest je bil vzet model AODM, kakršen je uveljavljen v Papirnici Vevče. Med razpravami je prišlo do določenih manjših modifikacij modela, tako da so nastale v posameznih skupinah zahtev spremembe v vrednosti točk. Posledica tega so nekoliko spremenjeni odnosi med kvalifikacijskimi skupinami. Preden opišemo te strukturalne spremembe, pa je treba opozoriti bralce, da je v sami kvalifikacijski strukturi nastala nova skupina poklicev, ki so nekako vmesna skupina med poklicnimi delavci in VK delavci. Pravimo jim kvalificirani delavci specialisti.
Končno vendarle lastna trgovina
VEVČE, FEBRUAR — V podjetju se že od pričetka gradnje obrata tapet razpravlja o tem, da je potrebna trgovina za maloprodajo tapet (široka potrošnja), vendar se je večkrat zataknilo in so gradnjo odlašali. Prvič ni steklo pri lokacijskem dovoljenju. Urbanisti niso hoteli na mestu, kjer je predvideno po zazidalnem načrtu kegljišče namesto tega dovoliti gradnjo trgovine in banke. Urugič, bilo je več različnih ninenj pri izbiri načrta (vendar je bil to le manjši zadržek). Pri reševanju vseh problemov in problemčkov pa čas neusmiljeno teče dalje in tako minevajo tedni in meseci. Končno je bila le za-
sajena prva lopata in gradbena dela so se pričela izvajati.
V objektu je v južnem delu predvidena prodajalna z manjšim skladiščem in sanitarijami, v severnem delu objekta pa bo ekspozitura ljubljanske banke s pripadajočimi prostori (sanitarijami in drugo). Objekt sam je montažna jeklena hala. Zunanje stene bodo aluminijaste — na vzhodni, južni in severni steni zasteklene, to je na cesto in prostor pred trgovino, medtem ko bo zahodna stena, ki meji na stanovanjski blok, polna. Streha bo pločevinasta, stropi v prostorih bodo iz plafonskih profiliranih
plošč, tla v prodajalni pa kamnita, tlakovana z rezanimi ploščami »SIVAC«, tako tudi v bančnih prostorih, ki bodo delno krita s tapisonom. V ostalih prostorih bodo položene »vinaz« ploščice. Po zunanjem videzu bo objekt podoben sosednji trgovini »Mercator«.
Tako bomo na Vevčah dobili zopet objekt, ki bo dopolnil dejavnost našega podjetja in denarni zavod, pri katerem bomo lahko urejali svoje finančne zadeve, da nam ne bo treba vsled tega hoditi v mesto. Torej skratka, je to novi prispevek k polepšanju trga pred tovarno in povečanju standarda.	Leopold G.
V	to skupno naj bi razvrščali delavce, ki imajo v okviru kvalificiranih del neke bolj odgovorne naloge, ki zahtevajo veliko izkušenj in prakse, niso pa to tako imenovana vodstvena delovna mesta, torej ne vodijo kakšne delovne skupine, kot je to npr. strojevodja ali vodja obratnih ključavničarjev, električarjev in podobno. Zaradi te spremembe tudi VK skupina ni več opredeljena na enak način, kot je bila prej, ampak pravimo tej skupini po novem skupina delovodij. Pojem delovodje ne smemo enačiti s starodavnim pojmovanjem besede delovodja v papirni branži.
V	naši branži imenujemo delovodje ljudi oziroma delovna mesta, ki vodijo neko zaključeno fazo tehnološkega procesa. Dejansko pa povsod drugod pojmujejo ime »delovodja« kot delavca, ki vodi delo manjše skupine kvalificiranih ali priučenih delavcev, oziroma so to lahko tudi kakšna mojstrska delovna mesta.
Potemtakem lahko rečemo, da kategorijo VK delavcev praktično ni več, ker se le-ta razdeli na delovna mesta, ki imajo delovod-ni značaj in na delovna mesta, ki imajo značaj delavca specialista. Za primer navajamo tipične predstavnike ene in druge skupine:
Delavci specialisti so« npr. sušilec papirja, obratni ključavničar, delovodna delovna mesta pa so: npr. strojevodje PS, vodja obratnih ključavničarjev in podobno.
nih organizacijah po uveljavitvi sporazuma sistemizacije delovnih mest prilagoditi.
Treba je reči, da se teh strukturnih sprememb nismo izmislili sami, pač pa smo to prenesli iz gradiva, ki ga je dal na razpolago Republiški odbor sindikata ob pripravljanju novih sporazumov. Delovna komisija, ki je te stvari proučevala, je menila, da nam ta struktura ustreza. Zato smo jo tudi sprejeli, pri tem pa poudarili, da se ne moremo sprijazniti z mislijo, da se kvalifikacijske stopnje spreminjajo zaradi nekakšne delitve osebnih dohodkov ali kaprice tega ali onega funkcionarja, pač pa bi bilo nujno, da se enkrat za vselej dogovorimo o teh stopnjah ter, da se temu prilagodi tudi šolanje in vzgoja kadrov. Nedopustno je, kar se je dogajalo zadnja leta, da smo nekaj let trdili, da VK kategorije rti, razpravljali o tem, da so potrebne mojstrske in delovodske šole, potem pa spet VK kategorijo obudili in jo na koncu spet spreminjali tako, kot smo pravkar navedli. Tako nesmotrno spreminjanje škoduje organiziranosti gospodarstva.
Analitična ocena delovnih mest, kakršna je bila prvotno uvedena na Vevčah in pa tista, ki jo predlaga osnutek sporazuma, zaradi teh sprememb v kvalifikacijah ni absolutno primerljiva, vendar pa se spremembe da nakazati. Če spremembe navedemo v obliki indeksov za posamezno skupino, se dajo razlike še najbolje opa-
Seveda bomo morali v delov- žiti.		
Kvalifikacijska skupina	AODM Vevče	AODM osnutek
I. najožje usmerjena DM	100	100
II. ozko usmerjena DM	121	118
III. priučena specializirana DM	129	129
IV. poklicna — široki profil DM	158	167
V. poklicni specialisti	200	181
VI. delovodje	200	209
VII. tehniki	217	224
VIII. inženirji	256	270
IX. dipl. inž.	334	344
X. direktorji in drugi	400	400
Iz tabele je takoj razvidno, da so delovna mesta po enem in drugem modelu razvrščena v razponu 1 : 4. V primerjavi z drugimi je ta razpon nizek, ni pa naj-nižji. Nadalje je razvidno iz tabele, da modificirani AODM nekoliko favorizira poklicna, VK, srednje in višje strokovna delovna mesta. Odstopi niso zelo veliki. Do njih pa je prišlo zaradi neskladnosti z obstoječimi razmerji drugih delovnih organizacij. Delovna skupina, ki je pripravljala osnutek, se je glede določanja razmerij med posameznimi skupinami najteže odločila in najdlje razpravljala. Predlagana razmerja so kompromisna rešitev, sprejemljiva za vse delovne organizacije, vsaj po prepričanju članov delovne skupine, čeprav takih razmerij trenutno ne najdemo v nobeni delovni organizaciji. Navedeni indeksi pomenijo primerjavo povprečij med seboj, medtem ko bo dejanske vrednotenje vsakega delovnega mesta odstopalo navzgor ali navzdol, odvisno od ocenitve. Treba je tudi navesti, da so navedena razmerja v tabeli pravzaprav samo razmerja med ključnimi delovnimi mesti, to je reprezentanti posameznih skupin, zaradi česar bodo ta indeksna razmerja v različnih delovnih organizacijah nekoliko variirala. Praviloma pa ne bi smela močno odstopati.
Uporabljeni model AODM v osnutku sporazuma tudi potem, ko bo potrjen, ne bo obvezen za vsako tovarno, pač pa bo obvezen le za izračun mase osebnih dohodkov. Razumljivo pa je in prav bi bilo, da bi vsaka tovarna, podpisnica sporazuma, izvedla analitično oceno po tem modelu in jo skušala čimbolj nespremenjeno uveljaviti, s čimer bi končno v nekem daljšem obdobju v naši panogi le prišli do tega, da bi začeli približno enako delo vrednotiti v enaki meri, kai je pravzaprav namen sporazumevanja.
Kot rečeno, je skupna komisija osnutek sprejela in sklenila,
naj se osnutek čimprej izvede v čistopisu ter ga posreduje vsem udeleženkam, s čimer bi se pričela javna obravnava osnutka tako, da bi lahko na začetku marca sklicali zbor delegatov, kjer bi vse predloge in pripombe pretresli ter definitivno sprejeli novi sporazum.
Če še ob zaključku podam kratko oceno primerjave starega sporazuma z novim, bi lahko navedel:
Stari sporazum je bil doka,, zahteven, toda poslovali smo v obdobju velike konjunkture, zaradi česar strogost tega sporazuma ni prišla toliko do izraza. Novi sporazum je nekaj ugodnejši, vendar le za tiste delovne organizacije, katerih poslovni rezultat ne bo slabši, vsaj bistveno ne. Nedvomno pa prinaša v notranja razmerja novi sporazum vej vpliva, kot stari.
T. N.
ZSSR-Porast proizvodnje tapet
VEVČE, FEBRUAR — V planu investicij za leto 1975 je ministrstvo za celulozo in papir v ZSSR predvidelo zgraditev in razširitev novih kapacitet za proizvodnjo tapet. Novi proizvodni obrati naj bi za proizvodnjo tapet nastali v srednje velikem karto-nažnem okolju Jasnopoljansk in v papirnem in lesnokemijskem kombinatu Gomel. Zmogljivost v tovarni tapet Vologodsk se bo povišala na 25 milijonov rolic na leto. Verjetno bodo postavili stroje za potiskavanje tapetnega papirja tudi v drugih papirnicah (npr. v Saratovu).
Iz revije »Das Papier«
Na 15. rednem sestanku OZK so razpravljali o akcijskem programu
VEVČE, FEBRUAR — Z enomesečno zamudo smo na tem sestanku sprejemali akcijski program OOZK, ki ga je okvirno začrtal CK ZKJ na 4. redni seji. Program, prilagojen našim pogojem, bo obsegal:
1.	Analiza aktivnosti OOZK in ocena rezultatov v uresničevanju nove ’ ustave.
1.1.	Analiza in razprava o organiziranju TOZD v OZD:
—	potek akcije in sklepi zborov delavcev,
—	konstituiranje zborov delavcev in pristojnosti, ki jih ima,
—	pristojnosti DS in njegova vloga kot samoupravnega organa,
—	delo in vloga delavske kontrole.
1.2.	Ustvarjanje in delitev sredstev:
—	način ustvarjanja dohodka,
—	kakšna je pristojnost samoupravnih organov, zborov delavcev, DS in odborov po statutu podjetja in ali se to dejansko sprovaja in kakšen je vpliv in odločanje delavcev,
—■ investicijska sredstva in kontrola delavcev pri porabi teh sredstev,
—	odločanje delavcev pri vseh investicij ah.
1.3.	Naloge pri uveljavljanju politike gospodarske stabilizacije:
—	slabosti v dosedanjem gospodarjenju,
—• program	stabilizacijskih
ukrepov in varčevanja,
—	povečanje proizvodnje, produktivnosti, znižanje stroškov, boljša organizacija dela, izkoriščanje znanj in novatorstva,
—	stanje investicij v tovarni,
—	problemi likvidnosti,
•— kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni razvoj tovarne,
— OD in njihova delitev in ali ima stimulacija vpliv na večje ustvarjanje in produktivnost,
—	odgovornost in disciplina v tovarni,
—	ali se sporazumi in dogovori spoštujejo,
—	izvozna in uvozna politika OZD,
—• nerešljivi problemi uvoza in izvoza,
—	'informiranje vseh zaposle'-, nih. Delavci morajo dobiti take podatke, na osnovi katerih bodo lahko odločali.
1.4.	Odnosi med OZD in KS Vevče:
—	organiziranost KS,
—	naloge KS in sodelovanje z OŽD po resoluciji VII. kongresa ZKS,
—	delo delegatov in članov ZK v KS,
—■ problemi KS.
2.	Delo komisije za idejnopolitično izobraževanje.
Komisija je sestavila program, ki v skladu s širšim programom iz leta 1973 predvideva za jesen-pomlad 74/75 naslednje razgovore in predavanja:
—	januar: investicijska politika,
—	februar: kongres sindikatov SRS in SFRJ,
—	marec: SFRJ in mednarodni odnosi,
—	april: VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ in izvrševanje sklepov obeh kongresov,
—	maj: delovanje Združenega podjetja in uspehi v enoletnem združenju.
V planu je tudi obiskovanje politične šole (A in B program) in priprava novega kandidata za jesensko enoletno politično šolo.
Zeleni bi bili seminarji za no-vosprejete komuniste, ki nam jih do sedaj ni uspelo organizirati.
Kadrovska problematika
Prepozno smo obravnavali odhode naših delavcev v Medvode. V daljši in konstruktivni razpravi, v kateri je sodelovalo več članov ZK, so se izluščili nekateri osnovni problemi kot so:
—	prepočasno in neustrezno reševanje stanovanjskih problemov,
—■ nejasna kadrovska perspektiva brez možnosti napredovanja,
—	odnosi v kolektivu, ki so daleč od vzornih.
Lahko rečemo, da je tipičen primer teh slabih odnosov prav dejstvo, da se pred odhodom ni nihče uradno pogovarjal z njimi o vzrokih odhoda. Dokaj nerazumljiva poteza, če vemo, da smo kadre vzgajali doma in da jih zdaj tako poceni izpuščamo. Nevzdržno je, da se je ob tem govorilo, da kadrov ni škoda. Ta misel, izrečena tudi na sestanku ZK, je bila ostro zavrnjena. Če razmišljamo o petem stroju, so nam kadri še kako potrebni. Pa ne samo to. Vedno si s temi »nekoristnimi« kadri drugi mnogo pomagajo. Že lep čas nazaj opažamo, da zasedajo lepa in odgovorna delovna mesta, ki jih v primeru, da bi ostali na Vevčah,
najbrž ne bi.
Prav tako je bil nesprejemljiv predlog, naj OOZK protestira pri OOZK Medvode zaradi načina, kako so sprejemali naše kadre. Izraženo je bilo mnenje, naj vzroke poiščemo doma. Krivdo iščimo v neurejenih odnosih, ne pa pri sosedih.
Na vprašanje kako bomo zapolnili vrzeli na delovnih mestih delovodij, ni bilo jasnega odgovora. Vsaka polovična rešitev je v tem trenutku nesprejemljiva.
Zanimiva razprava o kadrovski problematiki pa bo ostala nekoristna, kolikor odgovorni ne bodo problemov reševali hitreje in z večjo odgovornostjo.
J. S.
V načrtu je tudi prestavitev in preureditev bifeja v obratu družbene prehrane. Na sliki: Nada Kump in Borivoj Cučulovič za točilno mizo
Novo na področju družbenega standarda
VEVČE, FEBRUAR — Odbor za družbeni standard je na svoji
12.	redni seji obravnaval potrebe po investiranju na področju družbenega standarda. Po preučitvi zahtev in potreb je tudi sprejel plan investiranja na tepi področju za leto 1975.
Že takoj na začetku naj povem, da je ta plan zelo obsežen, da zahteva za izvedbo precejšnja sredstva, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da bo v celoti tudi realiziran. Mogoče bo marsikdo rekel, kako to, da ni sredstev, saj smo v preteklem letu dokaj dobro poslovali. Vsi skupaj se moramo namreč zavedati, da zahteve po sredstvih rastejo v vseh obratih, vsi skupaj pa si tudi močno želimo, da v čimkraj-šem času pride do realizacije V. papirnega stroja, katerega investicija bo zahtevala nemalo lastnih sredstev.
Naj na kratko opišem kaj je planirano, da se na posameznih področjih družbenega standarda naredi v letošnjem letu in kaj v prihodnosti.
V	počitniškem domu v Novi-gradu bomo v letošnjem letu dejansko pristopili k preureditvi restavracijskega dela. O tej preureditvi že dalj časa govorimo, vendar do sedaj nismo razpolagali s potrebnimi sredstvi. Lahko rečem, da so sedaj sredstva zagotovljena, načrt preureditve je že v izdelavi, tako da računamo, da bo večina preureditvenih del do pričetka sezone že končana. Izboljšave je prepotrebna kuhinja počitniškega doma. Večina pripomočkov je že odslužila in jih bo potrebno zamenjati. Izdelali bomo tudi zaprt prostor — klubsko sobo, ki bo prav gotovo dobrodošla pridobitev, predvsem v času slabega vremena. V prihodnosti moramo računati s tem, da bo potrebno kapacitete našega počitniškega doma povečati, sa pravi nabaviti nove hišice. Urediti bo potrebno tudi malo več rekreacijskih površin in postaviti razne športno rekreacijske priprave in to predvsem na spodnjem delu pri obali.
V	obratu družbene prehrane bomo preuredili kuhinjo. Tudi tu je marsikatera priprava že odslužila, svoje zahteve pa je postavila tudi sanitarna inšpekcija, katerim je potrebno zadostiti. V prihodnosti moramo gledati tudi na to, da se postavi novi bife v desnem prostoru obrata družbene prehrane.
Na letnem kopališču večjih investicij v letošnjem letu ne bo. V načrtu imamo barvanje velikega bazena, ureditev filtrirne naprave, izdelavo novih ležalnih desk in tušev. Lepo in koristno bi bilo tudi urediti nekaj cvetličnih površin tako zaradi boljšega izgleda, kot zaradi urejanja gibalnega prostora obiskovalcev. Popravili bomo tudi sanitarije na zgornjem delu kopališča.
Že nekaj let tečejo razprave o potrebi (malo manj o možnosti) izgradnje zimskega bazena na Vevčah. No, lahko rečem, da so bile dane v zadnjem času močne pobude s strani tov. direktorja,
da se pristopi k realizaciji tega načrta. Tako bomo v letošnjem letu začeli z akcijo na tem področju. Mislim, da bi morali pri tej investiciji složno sodelovati s skladom za financiranje družbenega standarda občine, z vsemi tremi bližnjimi snovnimi šolami ter preko njih z izobraževalno skupnostjo ter s telesno kulturno skupnostjo. Ob tem moramo misliti tudi na preureditev garderobnih prostorov, katere je potrebno preurediti, tako, da bodo služili svojemu namenu tako v zimskem kot letnem času. Tudi pri žičnici Trebeljevo moramo misliti na nove razširitve, tako da bomo našim delavcem ter tujim obiskovalcem nudili vsaj del tistega, kar nudij o ostala zimskošportna središča. Naše planinsko društvo si je že zadalo nalogo, da postavi na omenjenem smučišču manjšo kočo pa tudi domačini so že marsikaj storili za ta namen.
V športnem parku na Vevčah bomo v letošnjem letu postavili asfaltno ploščo, na kateri bodo
košarkarsko in odbojkarsko igrišče ter igrišče za mali nogomet. V letošnjem letu naj bi se dogradilo tudi strelišče, ki bo služilo tako strelcem kot pripravam SLO na terenu in v naši delovni organizaciji.
Tudi želja kegljačev ter marsikaterega našega delavca kot krajana, da se postavi na Vevčah avtomatsko kegljišče, dobiva v zadnjem času realnejšo osnovo. Tako bomo skušali v letošnjem letu pridobiti ustrezne načrte. Tudi pri tej investiciji bo potrebno sodelovati na raznih straneh, saj ne bo le internega značaja. Pri vseh navedenih načrtih, katerih ni malo in katerih realizacija bo zahtevala precejšnja sredstva, moramo tesno sodelovati z vsemi organi in institucijami, ki imajo za realizacijo posameznega načrta interes kot tudi z okoliškimi krajevnimi skupnostmi, predvsem pa s KS Vevče—• Kašelj. Priporočljivo bi bilo narediti tudi časovni plan financiranja posameznih objektov (vrstni red) predvsem glede na to, da ne
bi delali nekoordinirano in bi v prihodnjih letih gradnja posameznih (ali vseh) navedenih objektov zaradi tega zaostala. Enostavneje povedano:	naredimo,
kar resnično moremo in ne, kar želimo.
Kar se tiče pridobivanja novih stanovanjskih prostorov, je odbor za družbeni standard sprejel sklep, da glede na trenutne potrebe kupimo dva stanovanjska bloka v Zalogu. Toda takoj moram povedati, da bi realizacija tega sklepa zahtevala več kot milijardo starih dinarjev, zato lahko v primeru ugodnih razmer računamo, da bomo uspeli kupiti ca. 20 novih stanovanj.
V samskih domovih naj bi v letošnjem letu uredili predvsem centralno ogrevanje v starem samskem domu, postopoma pa urejali tudi posamezne sobe.
Torej za zaključek — naloge za leto 1975 so postavljene, vsi skupaj pa moramo skrbeti, da bodo v čim večji meri tudi izvršene.
Niko


^ *“ *• 2:
< j*,*	"'	*
■	♦ iv -	" N' • ...
s V: '
-**
JtL	'
&
s V W V -v
',
Samo »en dan življenja« je letos nudilo smučišče na Trebeljevem
Delitev sklada skupne porabe za leto 1975
Zasilna stanovanja v baraki, prikolici in avtobusni karoseriji niso prevelik ponos Vevčam. Še sreča za stanovalce, da je letos mraz popustljiv. (Foto: C. Zupančič)
Skoraj redno so parovode v letno kopališče in kopalnice popravljali takrat, ko se je sezona že začela. Letošnja zima je ta popravila dopuščala pravočano. Na sliki je gradnja parovodnega jaška pred gasilskim domom. (Foto: Ciril Zupančič)
0 delu krajevne samouprave v letu 1974
SPREJETJE PROGRAMA ZA DELO V LETU 1975 NA SEJI SVETA KS VEVČE—KAŠELJ
VEVČE, FEBRUAR — Ker smo
v pričetku leta, ko se na vseh področjih delajo izračuni poslovanja preteklega leta in plani dela za prihodnje leto, tako moramo tudi sedaj razdeliti sredstva, namenjena za sklad skupne porabe za posamezne namene. Odbor za delitev dohodka in osebnega dohodka, je na svoji seji dne 3. in 4. 2. 1975 razpravljal o delitvi ostanka dohodka leta 1974. Odbor je sprejel sklep, da se za sklad skupne porabe nameni 6.000.000 din. Predlog razdelitve teh sredstev bo sestavil odbor za družbeni standard, nakar bo ta predlog dan v obravnavo zborom delavcev.
V preteklem letu smo razpolagali v skladu skupne porabe z 8.000.000 din. Zaradi tega kot tudi zaradi nenehnega povečevanj a cen ter na podlagi večjih zahtev, nam mora biti jasno, da se bo moral marsikdo zadovoljiti z manjšimi sredstvi, kot tudi, da za posamezna področja dejavnosti in financiranja ne bo razpoložljivih sredstev oziroma bodo le-ta v manjšem obsegu.
In kako naj delimo sredstva?
Predlog plana delitve sredstev sklada skupne porabe se mora razporediti tako kot to zahteva sprejeti plan investiranja na področju družbenega standarda, upoštevajoč pogodbene, zakonske in druge obveznosti, ki se financirajo iz sklada skupne porabe.
Po pogodbi s Sob Novigrad smo v letošnjem letu dolžni plačati drugi obrok za nakup zemljišča za počitniški dom ter prispevka za komunalno ureditev tega zemljišča. Nekaj sredstev bi veljalo nameniti tudi za postavitev novih hišic ter nabavo raznega inventarja (odeje, zglavniki, TV, radio ipd.). Za ta namen (skupno) naj bi se namenilo ca. 300.000 din. Višina regresa za letni dopust se bo v letošnjem letu gibala od 900 do 1.100 din zato predvidevamo v skladu ca. 1.400.000 za ta namen.
Sredstva, namenjena za razne prireditve, nagrade za dolgoletno delo, za prireditev proslave dedka Mraza zahtevajo vsako leto večjo postavko. Predvidevamo, da bomo v letu 1975 potrebovali za ta namen ca. 250.000 din.
Nekaj sredstev je potrebno zagotoviti tudi za pripravo večjih investicij, to je zimskega bazena in avtomatskega kegljišča (50.000 din).
Približno 170.000 din naj bi namenili za razne dotacije in to oredvsem sindikalni organizaciji, kulturnim organizacijam ter športnim aktivom, ki nimajo možnosti pridobitve sredstev iz drugih virov.
Za izdelavo športnih igrišč naj bi se namenilo ca. 400.000 din. Preostala sredstva naj bi se namenila za kritje primanjkljaja sredstev stanovanjskega sklada (ca. 3i.000.000 din). S prenosom teh sredstev v stanovanjski sklad bi za ta namen razpolagali s ca. 8.000.000 din (1974 — 11.346.745,45 din). Obvezni izdatki iz sredstev stanovanjskega sklada bodo znašali ca. 3.000.000 din. To so predvsem prispevki iz 6 °/o prispevka od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo, anuitete za prejeta posojila za nakup stanovanj oziroma gradnjo le-teh in stroški Ljubljanske banke. Za Posojilo graditeljem v Zg. Kašlju 'otrebujemo ca. 1.300.000 din. Za Posojila za graditelje individualnih hiš ter za adaptacije naj se nameni 800.000 din, za posojila za nakup stanovanj pa 400.000 din.
Za preureditev samskega doma (starega) naj se nameni 200.000 din. Preostala sredstva v višini ca. 2.400.000 din naj bi se namenila za nakup najemniških stanovanj. Kot že rečeno, bodo delitev teh sredstev obravnavali še vsi zbori delavcev, zatorej naj bodo te vrstice le v informacijo Pred razpravami.
Niko
VEVČE, FEBRUAR — Seja sveta KS je bila sklicana 15. januarja 1975 v prostorih KS na Vevčah. Seje sveta KS so se udeležili poleg vabljenih članov sveta KS tudi sekretar terenske organizacije ZK tov. Stane Melj o, predsednik terenske organizacije SZDL tov. Lado Trajkovič, predstavnik PG društva Kašelj in predstavnica terenske organizacije RK.
Sejo je vodil predsednik sveta KS Vevče — Kašelj tov. Leopold Gorše, ki je uvodoma predlagal dnevni red:
1.	Delo KS v letu 1974
2.	Program dela v letu 1975
3.	Razno
Ad. 1. O opravljenem delu komunalne narave smo se seznanili z analizo dela komisije za urbanizem, komunalo in gospodarstvo v letu 1974, ki ga je ocenila komisija na svojem sestanku v decembru lanskega leta.
Analizo (poročilo) komisije je prisotnim na seji komentiral predsednik sveta v odsotnosti predsednika komisije.
Od osmih planiranih večjih komunalnih del v letu 1974, sta bili v celoti izvršeni dve deli — vodovod v Kašlju in ureditev spominskih plošč padlih v NOB na Vevčah. Kot dolgoročnejša zadeva pa je bila delno izvršena ureditev strelišča.
Vse ostale naloge pa zaradi subjektivnih razlogov (zemljišča) in objektivnih razlogov v letu 1974 niso bile izvršene. Komisija jih je vključila ponovno v program dela komunalne ureditve za leta 1975.
Nato je podala poročilo predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo tov. Slavka Potočnik. V kratkem in zgoščenem poročilu je ugotovila:
—	da je socialnih problemov na našem območju KS iz leta v leto manj,
—	da je bila dana pomoč oziroma prispevek za plačevanje oskrbnine v VVZ za otroke socialno šibkih staršev,
—• v letu 1974 je bila izplačana enkratna zimska pomoč v znesku 5950 din, predvsem oskrbovancem iz našega kraja.
Predlagala je, da bi komisija vsaj enkrat letno obiskala oskrbovance našega kraja, ki so v domovih počitka in jih ob tej priložnosti obdarila z majhnimi darili.
Krajša razprava se je nato razvila o vprašanjih delomrznežev in alkoholikov z našega področja.
Poročila komisije za šport in kulturo nismo slišali, zaradi odsotnosti predsednika komisije. Zadovoljili pa smo se s pojasnilom predsednika sveta KS, ki je pojasnil, da se je sestala dvakrat v preteklem letu. Do večjih akcij ni prišlo, ker komisija, sestavljena iz športnih in kulturnih delavcev, ni prišla do enotnih sta-
lišč glede oblike in načrta dela. Nekateri kulturni delavci, člani komisije, niso širše zainteresirani za delo v komisiji, skupno s športnimi delavci. V razpravi smo menili, da je nujno potrebno čimprej uskladiti odnose v komisiji. Izhodišče za delo komisije je statut KS. Sklenili pa smo, da bo podpredsednik sveta KS tov. Niko Potočnik pomagal pri tej uskladitvi in do normalizacije dela komisije.
Krajše poročilo o delu sekcije RK terena je podala članica odbora, ki je omenila:
—	da je imenovani odbor RK konstituiran,
—	da se ukvarja s pridobivanjem članov in pobiranjem članarine,
—	v bodoče naj bi tesneje sodelovala odbor RK in komisija za zdravstveno in socialno varstvo.
Ad 2. Daljša razprava pa je je potekala o programu dela za leto 1975.
Predvidevajo naslednja dela:
1.	Cesta, široka 6 m in priklju-
čna cesta z enostranskim pločnikom, v skupni dolžini 2200 m (povezava med vevško in kašelj sko cesto).
2.	Ureditev dovoza na kašeljski cesti (odkup zemljišča).
3.	Strelišče za MK puško na Vevčah.
4.	Preureditev kinodvorane n : Vevčah za kulturno dejavnost.
5.	Urejanje novega zazidalnega predela med Vevčami in Kašljem — novo naselje. (Spada v izključno pristojnost Soseske.)
6.	Ureditev in asfaltiranje pločnikov od vevškega križišča do vevškega mostu.
Finančna sredstva za realizacijo zgornjih komunalnih vprašanj so:
—	samoprispevek občanov,
—	finančna sredstva KS,
—	finančna sredstva Papirnice Vevče,
—	finančna sredstva Soseske.
Dela pod tč. 4 v celoti financira Papirnica Vevče.
Planirani stroški za komunalna dela na območju KS Vevče-Ka-šelj v letu 1975 znašajo 1,360.000
dinarjev. (V stroških pa niso zajeta upoštevana dela pod tč. 5 programa komunalnih del.) Vendar vseh finančnih sredstev ni zagotovljenih, tako da trenutno nimamo kritja za 293.000 din (skoraj 30 milij. S din). Menili smo, da bo pred končnim sprejetjem plana komunalnih del, potrebno poiskati manjkajoča finančna sredstva, za program pa je nujno aktivirati delegacije SIS in KS, ki delujejo na nivoju občine. Program komunalnih del naše KS se mora vključiti v finančni program komunalnih del občine Ljubljana Moste-Polje.
Ad. 3. Pod »razno« smo obravnavali nekatere tekoče probleme organizacijske in finančne narave KS:
—	odobrili plačilo 4200 din za rekreacijsko dejavnost mladine terena Vevče—Kašelj v zimskem času v telovadnici Osnovne šole Polje,
—	odobrili nabavo miz, stolov in ostale opreme za preureditev prostorov KS.
-JOM-
Nova toplarna in izobraževanje
VEVČE, FEBRUAR — Nestrpno pričakujemo začetek obratovanja nove toplarne. Prenehala bosta obratovati že izrabljena kotla, ki sta nam neposredno omogočila izgradnjo tako pomembnega objekta. Vsi zaposleni v starem objektu pa bodo opravljali delo z novimi napravami. Ker prehod ni mogoč čez noč, je energetski oddelek poskrbel in organiziral izobraževanje o delu z novimi napravami. Vsi zaposleni so razumeli potrebo o seznanjanju, kar priča zelo dober obisk organiziranih predavanj, ki so bila v popoldanskem času. Predavali so tovariši, ki so sodelovali pri projektiranju toplarne ali delajo na takih delovnih mestih, ki so povezana z našo toplarno.
Predavanja so bila razdeljena takole:
—	toplotna energetika, predaval je dipl. inž. Florjan Gartner,
—	parni kotel, predaval je tov. Darij Lapajne,
—	mazutno gospodarstvo, predaval je dipl. inž. Aleksander Ko-zarski,
—	kemična priprava vode, predaval je dipl. inž. Dušan Kogej,
—	parna turbina, predaval je dipl inž. Krušeč.
Predavanja so trajala približno 100 učnih ur, saj se predavatelji niso mogli strogo držati ure zaključka predavanja, če so prisotni želeli še kaj več zvedeti o zanimivih vprašanjih in če je strokovna vsebina zahtevala še dodatna pojasnila. Strojnikom, kurjačem, vodarjem, pomočnikom
kurjačem se bodo pri izobraževanju pridružili še obratni elektrikarji. Slednjim bo tov. Drago Zupan obrazložil delo na novih elek-tronapravah v toplarni in v novem stikališču.
Vsem predavateljem se za vložen trud zahvaljujemo, svoje znanje pa bomo praktično preizkusili in ga dopolnjevali v novi toplarni.
Ljubo Zabukovec
Pohvaliti pa je seveda tudi celotno osebje energetskega oddelka, ki se je želelo in tudi pripravilo za delo v novem, tehnično zahtevnejšem okolju. V takih primerih ni bojazni, da bi katerakoli nova naprava, nov stroj ali nov obrat ne bil spremljan s strokovno pripravljenimi ljudmi. (Op. uredništva)
Osemletka bi se dala organizirati doma
VEVČE, FEBRUAR — Človek je le redkokdaj sam s seboj zadovoljen. Samozadovoljstvo ga ovira pri njegovem duševnem pa tudi telesnem razvoju, čeprav zlati čas učenja ni samo mladost. Prav pri duševnem napredku je samozadovoljstvo naj večja napaka.
Pri izobraževanju ne gre samo za materialne koristi, ki so vezane z boljšim oz. zahtevnejšim delovnim mestom, ampak je namenjeno tudi razvoju osebnosti. Osnovnemu in splošnemu izobraževanju je namenjena predvsem osnovna šola, ki je lahko organizirana tudi v posebnih enotah za odrasle. Ta je največkrat pogoj za nadaljevanje v poklicnih in drugih strokovnih šolah.
Pri nas je precejšnje število delavcev z nepopolno osemletko. Nekaterim manjka samo zadnji
razred, drugim dva, so pa tudi taki s samo štirimi razredi..
Najprimernejša oblika pridobivanja osnovne izobrazbe za zaposlene je dopisno šolanje, ki ne okupira časa za pot v šolo in podobno.
Slišati pa je že bilo nekatere želje posameznikov, ki bi želeli, da je taka šola v podjetju. Podjetje je res pripravljeno preko referata za izobraževanje organizirati osnovni pouk v domačih prostorih s pomočjo katerekoli izobraževalne ustanove in tudi plačati stroške iz fondov za izobraževanje. Seveda pa bi moralo biti za en razred vsaj 12 kandidatov. Ob primernem sodelovanju se da v razredih za odrasle napraviti v enem šolskem letu tudi dva letnika.
Ob takih pogojih pravzaprav ne bi smelo biti pomislekov za to odločitev.
Medobčinski seminar ZSMS v Domžalah
Uredniški odbor revije »Papir« se je februarja 1975 sestal na Vevčah
Koliko za izobraževanje v 1.1974
VEVČE, FEBRUAR — Kot je hrana nujno potrebna za rast in razvoj človeškega telesa, ali gorivo za pogon strojev, tako je za delovno rast potrebno pridobivanje znanja. Kar smo v mladosti pridobili v šoli, je vsekakor premalo. Strokovno napredovanje je mogoče le s stalnim izobraževanjem, ki je nujni pogoj za duhovni in strokovni dvig. Osnovne, poklicne, srednje in visoke šole so nam dale trdne osnove za opravljanje poklica, ne glede na to, pri kateri stopnji smo se ustavili. Za spremljanje znanosti, svoje stroke, kulturnega in družbenopolitičnega razvoja pa je potrebna osnovna znanja izpopolnjevati. Značilno za sodobnega človeka je razmeroma hitro prilagajanje novemu času in spremembam, ki jih ta čas prinaša.
Lani je bila udeležba v izobraževalni dejavnosti zadovoljiva, ne pa pohvalna. Aktivno je bilo dopolnilno izobraževanje in to za delovna mesta, kjer so zahteve večje, kot jih tisti, ki ta delovna mesta zasedajo, imajo. V nekaj primerih pa se dopolnilno izobražujejo tudi taki kandidati, ki želijo doseči višjo stopnjo izobraz-
be, kot jo delovno mesto zahteva. Sem spada tudi pridobitev znanja tujih jezikov. Za to vrsto izobraževanja prav nič ne zaostaja funkcionalno izobraževanje. Sem spadajo različni tečaji in seminarji, ki udeležence informirajo o novih dognanjih, bodisi na področju tehnike, gospodarjenja, upravljanja ali pa na družbenopolitičnem področju. Vse manj pa je razvita aktivnost za izobraževanje ljudi ozkih profilov, zlasti začetnikov. Tu manjka prostorov, časa in ljudi. Prav tako pa ni razvita stimulacijska politika, ki bi upoštevala vsak, tudi najmanjši napredek v strokovnosti oz. pridobitev znanja, četudi je to včasih le informacijskega značaja.
Za izobraževanje smo v preteklem letu porabili nad 43 in pol milijona starih dinarjev. Od tega je šlo dobro polovico za strokovno izobraževanje, ostalo pa za vajence, praktikante in štipendiste. Stroški v letošnjem letu pa se bodo znatno povečali, ker je treba računati tudi na prispevek 0,5 °/o od bruto OD, skladno s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov.
KOLIČEVO, JANUARJA —
V torek, 14. januarja je bil po sklepu predsedstva RK ZSMS enodnevni seminar za najširša vodstva ZSMS obljubljanske regije. Sestavljen je bil iz dveh delov. Naši predstavniki so se udeležili popoldanskega dela.
Namen seminarja je bi podan v naslednjih točkah:
1.	Širokemu sestavu vodstev ZSMS na medobčinski in občinski ravni predstaviti osnovne značilnosti nove usmeritve ZSMS na sploh in po delovnih področjih.
2.	Predstaviti osnovna vprašanja aktualnega dela ZK, SZDL in ZS ter ZZB NOV.
3.	Naglasiti težiščne točke v uresničevanju akcijskega programa ZSMS s predstavitvijo opera-cionalnega načrta RK ZSMS.
4.	Ugotoviti problematike OK ZSMS in medobčinskih aktivov ter predstavljanje programov nadaljnjega delovanja.
Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik občinske konference ZSMS Domžale, Franc Te-kavec.
Najprej so predstavniki občinskih konferenc podali smernice za razvoj in nadaljnje delo. Zvedeli smo o programih dela mladinskih organizacij iz Grosuplja, Kamnika. Vrhnike, Litije, Logatca in Kočevja.
V svojih akcijskih programih so poudarili zlasti naslednje:
1.	Sodelovanje mladih v družbenopolitičnih organizacij ah.
2.	Idejno politično izobraževanje mladih.
3.	Reševanje kadrovskega vprašanja v občinah.
4.	Ustanavljanje osnovnih organizacij ZSMS.
5.	Povečanje informativne dejavnosti in v zvezi s tem ustanovitev informacijskega centra, v katerem bi bili predstavniki iz osnovnih organizacij ZSMS.
6.	Povezava z Delavsko univerzo pri izobraževanju mladih.
7.	Večja povezanost osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih z občinsko skupščine glede izgradnje materialne baze.
8.	Kulturne akcije in povezava mladine s kulturo.
9.	Delovne akcije.
Najbolj pa nas je zanimal program OK ZSMS Kamnika in Domžal in povezava v delovni akciji, ko bodo uredili cesto na Rudnik, kjer bo spomladi velika manifestacija republiškega značaja v spomin padlih žrtev NOV.
Potrebno pa je poudariti, da si ne moremo napraviti načrtov brez neke povezave in odvisnosti od programov, ki jih imajo druge družbenopolitične organizacije. Treba se je približati programu, ki jih imajo SZDL, zveza sindikatov in ZK.
Kratka vsebina teh programov te taka:
1.	Program SZDL: Sprejet je bil ob njeni ustanovitvi aprila 1974. Takrat se je združilo 13 občin in si postavile svoj delovni dogovor za uresničevanje ciljev:
a)	Krepitev političnega in samoupravnega sistema odvisno od smernic kongresa.
b)	Reševanje ekonomskih vprašanj ljubljanske regije, kot so to zdravstvo, električna gospedarska skupnost, gozdarstvo in druge.
c)	Nadaljnja organizacijska sestava socialistične zveze. Sem spada tudi priprava pravil za občinske konference socialistične zveze.
d)	Druge naloge v regiji, npr. problem Kozjanskega, SLO itd.
e)	Povezanost z mladinsko organizacijo.
2.	Program dela zveze sindikatov: Velik poudarek je dan na samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. Odpraviti je treba razlike v dohodkih delovnih organizacij in razlike v osebnih dohodkih delavcev. Te naj bi se odpravile z dogovorom med TOZD o osebni splošni in skupni porabi.
Najpomembnejši pa je bil predlog o ustanovitvi Sodišča združenega dela, na katerega naj se pre-nesejo določene naloge, ki so zaenkrat še v pristojnosti gospodarskih sodišč. Ukvarjali naj bi se zlasti z vprašanji formiranja
TOZD in problemi z zvezi z njihovim ustanavljanjem. Zanje bi bil značilen specifičen način sojenja. Sodniki naj bi bili ljudje s političnimi kvalitetami in ne bi bilo nujno, da bi bili pravniki. Seveda pa bi bilo izmed 47 sodnikov tudi nekaj pravnikov. Osnovna naloga naj bi bila reševanje sporov med organizacijami združenega dela, saj od tod tudi ime.
Najboljšo akcijsko usmeritev pa nam kaže program ZK. V programu je poudarjeno, da je opaziti kvalitativni in kvantitativni premik v organizaciji mladine. Osnovne smernice so naslednje:
1.	V vsakodnevnem življenju povečati vpliv mladih v političnih in samoupravnih organizacijah. Mladina si mora priboriti mesto v naši samoupravni socialistični skupnosti, kateri pripada, pa čeprav tudi na nekoliko agresivni način zlasti tam, kjer še ni vloga mladine taka, kot ji pripada.
2.	Pereč je problem delovanja aktiva mladih komunistov, ki ne more opravljati povsod svoje vloge, posebno tam, kjer vodilni in mladina ne najdejo skupnega jezika.
3.	Mladinska organizacija mora imeti precejšnjo vlogo pri sprejemanju mladih v ZK. Najprej je potrebna aktivnost v mladinski organizaciji, šele nato se dajo predlogi za sprejem v ZK.
4.	Treba je zagotoviti osnovne pogoje za delo mladinske organizacije v občinah in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Še vedno so slabi pogoji za delo v osnovnih organizacijah združenega dela.
5.	Ureditev vprašanja regionalnega organa ZSM obljubljanske regije.
6.	Treba je rešiti vprašanje štipendiranja v posameznih občinah. To vprašanje je aktualno zlasti tam, kjer še ni podpisan samoupravni sporazum. Drugi problem je sanacija dijaških domov.
7.	Izobraževanje za mlade komuniste.
8.	Realizacija sklepov III. konference ZKS in vključevanje mladine v samoupravno socialistično družbo. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo v zvezi s tem še premalo narejenega.
V skladu s temi tezami je narejen tudi program ZSMS. O vidikih akcijskih ciljev ZSMS pa je govoril Zdene Mali, njen sekretar. Najvažnejši v tem trenutku je boj proti tehnokratskim reakcionarnim silam. Z revolucionarno vlogo je treba skrbeti za učinkovitost in interes ljudi za politično aktivnost. Da bo ZSMS odigrala svojo vlogo kot družbenopolitična organizacija, se mora zavedati svoje funkcije pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov in vključevanju mladih v družbenopolitične organizacije.
9.	kongres je podal usmeritev, da mora ZSM postati enotna, postati mora sredstvo za neposredno akcijo. Udejstvovati pa se morajo študentje, delavci in kmetje. Vsi člani pa so dolžni uresničevati cilje, ki izhajajo iz programov.
Nova ZSM mora postati idejno enotna. Odpravili naj bi se elementi, ki so povzročali zaprtost dela. Mladina se mora združevati v svojih idejnih izhodiščih. Mladinska organizacija naj bo ena izmed sil razvoja. Organizirati se mora po načelu delegatskega sistema. Akcije mladine naj bodo usmerjene h konkretnim ciljem delavskega razreda. Naloga mladine je dana tudi z zgodovinskim razvojem. Teži naj se k združevanju progresivnih teženj vseh naprednih sil. Mladi morajo pri tem nositi del odgovornosti v družbeni organiziranosti. Pomemben je delež mladine pri uveljavljanju nove ustave. Samoupravni sporazumi naj bi postali osnovni činitelj samoupravnih odnosov, brez posredniške vloge države. Mladi naj bi bili tudi pobudniki za dvig produktivnosti in izboljšanje socialnega položaja. Sodelovati je treba s kulturo. Pomembno je sodelovati pri obrambi varnosti, su-
verenosti in ozemeljske nedotakljivosti, idejno je treba razviti koncept o ljudski obrambi.
V zvezi z idejnim programom je bila poslana vsem občinskim konferencam tako imenovana promemorija, ki vsebuje nekatera vprašanja, ki se nanašajo na njihov program. To so naslednja vprašanja:
1.	Sodelovanje s SLO.
2.	Razširitev kongresnih siališč stabilizacije. V zvezi s tem so bili sprejeti konkretni programi, kako mladi vplivajo na to s politično akcijo. Treba je spremeniti odnos do dela, odpadnega materiala, zboljšati je treba organizacijo dela, povečati produktivnost in pospeševati inovatorstvo, saj je leto 1975 leto inovatorstva.
3.	Povezovati je treba mladinske organizacije v delovnih organizacijah z mladinskimi organizacijami v krajevnih skupnostih.
4.	Medrepubliško sodelovanje.
5.	Meddržavno sodelovanje.
6.	Obveščanje o problemih in akcijah občinskih organizacij in konferenc.
Tako smo na seminarju spoznali program, po katerem se bomo tudi mi orientirali, ko bomo načrtovali naše delo in smernice za nadaljnji razvoj naše mladinske organizacije.
Mija Bizjak
Kaj pa »minulo delo«
KOLIČEVO, FEBRUARJA
— Že v mesecu juniju lanskega leta so člani DS na predlog inž. Miliča potrdili začasni sklep o dodatkih za nočno, nedeljsko in nadurno delo, o dodatkih za delo na državne praznike in o drugih plačilih, ki gredo v breme materialnih stroškov ali sklada skupne porabe. Sporna pa je bila 6. točka tega sklepa, ki govori o dodatkih za leta službe. V živahni diskusiji na tedanji seji so se pojavljala različna mnenja, prisotni pa se nikakor niso mogli zediniti. Ostalo je pri sklepu, da se navedena točka preloži na eno prihodnjih sej, ko bo stvar dovolj zrela za obravnavo, nakar bi v primeru potrditve prišla v veljavo šele s 1. 1. 1975. Toda res je ostalo le pri sklepu!
Leto 1975 je pustilo za seboj že 42 dni, minulo delo pa je še vedno zelo aktualna tema in zaenkrat še nerešena. Čeprav se nenehno postavljajo zahteve po končni rešitvi, se to do danes ni uredilo, kajti mnenja so še vedno zelo različna, morebitne končne rešitve pa skorajda nesprejemljive. Ob vsem tem se lahko zamislimo in vprašamo: kdo bo sestavil predlog, ki bo v skladu z veljavnimi predpisi, istočasno pa bo sprejemljiv za večino?! Vsi se zavedamo, da je dodatek za stalnost v Papirnici Količevo skromen in skrajni čas je, da je primer enkrat rešen.
Nada J.
Avstrijska papirna industrija v recesiji
V preteklih 12 mesecih se je panoga ugodno razvijala, v povprečju se je promet panoge povečal za 50 %>. V letu 1974 računa panoga s težavami. Medtem ko pri ovojnem papirju ni težav, se kaže recesija v polni meri pri brezlesnem papirju. Strokovnjaki računajo, da bodo podjetja v letu 1974 imela izgube. Nerešen je problem celuloze, ki angažira znatna finančna sredstva.
Vir: Die Presse 8049, 31. 1. 1975.
IZ 00 ZSMS papirnice Količevo
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
V zvezi z novo organizacijo ZSM je bilo potrebno zbrati podpise zaposlenih v Papirnici Količevo v starosti do 27 let; o tem je bilo že mnogo napisanega, zato raje poglejmo končni izid podpisovanja oziroma prostovoljnega vstopa v vrste ZSM.
Sto triinsedemdesetim mladincem smo izročili podpisne lista in določili datum vračila. Tistim, ki so v bolniškem staležu oziroma so bili iz kakršnegakoli razloga odsotni, smo podpisnice poslali domov. Do vključno 3. februarja t. 1. smo prejeli 62 podpisanih izjav.
Zdaj, ko nam je članstvo osnovne organizacije znano, bomo sklicali sejo OO ZSMS, podelili članske izkaznice, potrebno pa bo tudi sprejeti pravila naše osnovne organizacije in seznaniti člana s programom naše osnovne organizacije.
V soboto, 15. in v nedeljo, 16. februarja t. 1. je bila v tovarni kartona in lepenke »Umka« letna konferenca ZSM papirne industrije Jugoslavije. Na njej je bilo poleg volitev delovnega predsedstva, verifikacijske komisije in kandidacijske komisije govora še o dosedanjem delu, o delu v prihodnosti, predvidena pa je bila tudi diskusija o poročilih ter imenovanje novega vodstva koordinacijskega odbora in nadzorne komisije.
Našo osnovno organizacijo sta zastopala njen predsednik, Miroslav Birk in blagajnik, Mija Bizjak. O poteku same konference in sklepih bomo poročali v naslednji številki »Našega dela«.
Nada J.
PODPISOVALI SMO SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU PAPIRNICE KOLIČEVO
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
S prvim januarjem letošnjega leta je pričel veljati nov samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Osnutek omenjenega sporazuma je bil dostopen vsakomur, tako da so člani delovnega kolektiva nanj lahko dajali pripombe.
Slehernemu zaposlenemu smo izročili podpisni list, na katerem je le-ta s svojim podpisom potrdil, da se strinja s pravicami in dolžnostmi, navedenimi v samoupravnem sporazumu. Že do 30. decembra lanskega leta je bilo od 705 izročenih podpisnih listov vrnjenih 577; iz navedene~a sklepamo, da se velika večina strinja s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Papirnico Ko ličevo.
Nada J.
IZREKI IN MISLI
Govorjenje resnice je pogosto največja pustolovščina.
Kadar so dolžnosti enake, bi morale biti tudi pravice enake.
Kdor stremi po odlikovanju, ga ni zaslužil, kdor pa ga je zaslužil, mu odlikovanje ni potrebno.
Vsaka napaka se nam zdi neverjetno bedasta, kadar jo zagrešijo drugi.
Komplimente in žalitve je treba enako sprejeti; prvi te naj ne veselijo, drugi pa ne žalijo.
Kjer je mnogo besedi, je mnogo laži. Toda narava ne trpi laži.
V dobro urejeni družbi morajo dobri ljudje služiti kot vzor, slabi pa kot primer.
Foto vest iz Rodeč
Gradbena dela pri razširitvi Tovarne papirja v Radečah
Športna dejavnost 00 ZSMS papirnice Količevo v letu 1974
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Kakor že več let je lansko leto mladina našega podjetja aktivno sodelovala na športnem podro-čju in to v okviru meseca mladosti, kakor tudi v srečanjih z drugimi aktivi in zastopala sindikalne vrste na papirniških in občinskih tekmovanjih. Mislim, da je prav, če takoj na začetku poročila omenim, da se je po več letih začel prebuj ati športni duh tudi v predstavnicah nežnega spola. Tako smo bili že priče prvim uspehom, ki so jih dosegle naše mladinke.
Poglejmo, kakšni so bili rezultati po panogah:
NAMIZNI TENIS
Že na začetku leta smo se pomerili z mladinci iz Doba, s katerimi tudi največ medsebojno sodelujemo. V maju je bilo tekmovanje v Grobljah in sicer v okviru meseca mladosti. Pri žrebu smo imeli srečno roko in smo se v finalnem delu najprej srečali z ekipo Prevoj in jo gladko premagali. V velikem finalu smo se pomerili z ekipo Tosame, ki je bila pretežak nasprotnik, čeprav bi lahko z malo več športne sreče tudi zmagali. Osvojili smo drugo mesto, kar pa je tudi uspeh.
KOŠARKA
Košarkarji smo tako kakor leto popreje pomerili moči v tej dinamični in atraktivni igri na Prevojah. V prvi tekmi smo premagali mladince STGUŠ. V drugem kolu so bili naši nasprotniki ekipa študentov, ki je imela v svojih vrstah nekaj aktivnih igralcev. Toda uigranost, srčnost in^visoka zavest je pripomogla k težki zmagi in plasmaju v finale in to nas je veljalo prvega me-
sta. Bili smo preveč utrujeni in na koncu minimalno izgubili. Toda osvojeno drugo mesto je v tako močni konkurenci velik uspeh.
To sta bili dve najbolj množični panogi, v kateri smo sodelovali. Vsekakor me je k temu poročilu navedlo tudi to, da nam nekateri starejši člani kolektiva očitajo neaktivnost na športnem področju. Če pogledamo resnici v obraz, bomo ugotovili, da se je z mladimi v preteklih letih zelo malo delalo (izjema zadnja tri leta). Vsekakor pa je bistvenega pomena to, da ni športnih objektov!
Lahko si po nekaterih panogah pogledamo dejansko stanje.
Za nogomet ni ustreznih oziroma ustreznega igrišča in s tem tudi možnosti za trening. Praktično smo trenirali na tekmi. Re-zulat:	nobenih bleščečih mest
prejšnjih generacij.
Šport in
VEVČE, FEBRUAR — Za aktivno in raznovrstno rekreacijo delavcev v podjetju bi bilo dobro zaposliti profesionalnega organizatorja športne rekreacije. V to dejavnost naj bi bile zajete vse
rostne kategorije za akcije kot so: »Vsi Slovenci hodimo, tečemo, smučamo, kolesarimo ...« Razvijati bi morali vse oblike športne rekreacije, še zlasti tiste, ki ne zahtevajo velikih finančnih sredstev in tiste, s katerimi se lahko istočasno ukvarja v,ečje število ljudi. Vse predvidene akcije ni mogoče organizirati brez dobrega programa, katerega bi morali resno in skrbno pripraviti. Poleg navedenih akcij, bi vključili še
Plavanje: obljubljeni bazen je vsaj že enkrat zalilo lansko deževje. Nekaj treningov je bilo v Izlakah.
Slabše je še v odbojki, kjer je bilo nekoč že igrišče, pa so ga podrli, a novega niso naredili.
Če na kratko sklenemo, vidimo, da je v prvi vrsti pomanjkanje osnovnih sredstev, ki so neobhodno potrebna za doseganje boljših športnih rezultatov.
Ko se bodo te stvari uredile in se bo spremenil odnos nekaterih odgovornih ljudi, bomo tudi od mladine lahko zahtevali boljše rezultate. Do takrat pa bodo, kakor je dejal tovariš direktor, medalje s tekmovanj prinašali le štiridesetletniki in kot kaže, jih bodo morali še nekaj časa.
Športni zdravo!
MA-RE
SA-JA
rekreacija
druge prireditve sot so: spominske pohode, izlete, TRIM akcije, tekmovanja itd.
Posebno pozornost bi posvetili akcijam, ki imajo manifestativno obeležje (Pohod ob žici okupirane Ljubljane, Po poteh partizanske Jelovice). Tu je omenjenih samo nekaj oblik dela športne ali bolje rečeno delovne rekreacije. Pri tem pa v tisoččlanskem kolektivu naše delovne organizacije ne bo masovnejšega dela in dobrih uspehov, ker je veliko odvisno od dobro in skrbno pripravljenega vodenja te dejavnosti. Mnenja sem, da organizirana dejavnost športa in rekreacije mora biti stalna skrb družbenih in strokovnih organizacij in služb podjetja. Telesna usposobljenost članov kolektiva pa mora biti stalna skrb, ne samo zaradi dobrega počutj a na delovnem mestu, ampak tudi organizacijskih struktur za krepitev telesne pripravljenosti delavcev za sodelovanje v raznih oblikah SLO (naravna katastrofa, vojno stanje itd.). Vse to pa ne nastane samo po sebi. Potreben je dober in smotern program in nekdo, ki bi ta program spravil v življenje in spremljal. Organizacijsko naj bi spadal k sindikatu delovne organizacije ali k odobru za družbeni standard, morda pa tudi k Odboru za SLO. Želja po aktivni rekreaciji je precejšnja, samo oblike ne znamo najti. Težave so v izmenskem in kontinuirnem procesu dela, ki vključuje tudi nedelj e.
Ciril Zupančič
V
Čigava je »sabotaža«
VEVČE, FEBRUAR — V sedemdesetih letih 18. stoletja, ko so iznašli parni stroj, je obrtništvo začelo prehajati v industrijski način dela. Takrat so iznašli še papirni stroj in tudi mehanizirane tkalske statve je začela poganjati para. Stroji so začeli izpodrivati ljudi. Nastajala je vedno večja bojazen za izgubo zaposlitve, stroji pa so postali bolj in bolj osovraženi. Trdno domnevajo, da niso bili papirničarji tisti, ampak tkalci, ki so dali povod za besedo »sabotaža«. Da ta beseda pomeni svojevoljno in namerno okvaro strojev ali naprav, nam je danes jasno. Izvira pa iz francoske besede »sabot« — coklja, leseno obuvalo. Tkalci so pri delu ob stroju nosili coklje. Da bi jim stroj ne odžrl dela, so metali coklje v osovraženo strojno konstrukcijo, s tem povzročali okvare in si vsaj za kratek čas izborili potrebo po večji človeški delovni sili.
S.	R.
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, članom kolektiva, za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in tople besede sočustvovanja. Čuteče tovarištvo v težkih trenutkih mi bo ostalo v spominu. Prisrčna hvala
Leopold Gorše z ženo Antonijo
Nemška papirna industrija v letu 1974
Leto 1974 je bilo za nemško papirno industrijo leto visokega povpraševanja, ki ga je spremljalo izredno povečanje energetskih in surovinskih stroškov. Proizvodnja papirja in lepenke se je povečala za 2,5 °/o na 6,5 milij. ton, kar predstavlja proizvodni rekord. Izvoz papirne industrije se je povečal za 24% na 1,4 milij. ton. Domača potrošnja je zaradi visokega izvoza dejansko nazadovala za 2,5 % na 8,2 milij. ton. Pri tem je domača proizvodnja krila 5,2 milij. ton, uvoz (4%) pa 3 milij. ton. Ozka grla so bila na področju celuloze zaradi 50 °/o povečanja cen. Združenje proizvajalcev papirja proučuje sedaj možnosti skupnega projekta celotne nemške papirne industrije in sicer za gradnjo tovarne sul-fatne celuloze.
Vir: Neue Ziircher Zeitung 26, 1. 2. 1975.
Mladina in novinci, ali ste že premislili o poklicu?
VEVČE, FEBRUAR — Še tri
mesece in peta skupina papirni-čarjev v poklicni šoli za odrasle bo končala s poukom. Kandidati si bodo pridobili poklic papir-ničarja. (Upajmo, da ne bo spodrsljajev). Ta način pridobivanja poklica je sicer glede na študij ob delu precej naporen. Ker pa je praksa že tu, je čas šolanja le dve leti in to 18 ur na teden kolikor dopušča zakon, ki govori o strokovnem izobraževanju odraslih. Čas počitnic pa se ravna po razporedu pouka v srednjih šolah. Delavci, ki hodijo v poklicno šolo za odrasle, imajo tudi 1 dan na teden študijski dopust in to takrat, ko pade popoldanska izmena na tisti dan, ko je pouk. S tem udeleženci predavanja lahko redno obiskujejo in ne zaostajajo s snovjo.
V šolskem letu 1975/76 s pričetkom ob koncu septembra letos, se bo formirala nova skupina iz delavcev, ki še nimajo poklicne izobrazbe pa si jo želijo pridobiti. Seveda pa je pogoj, da se v šolo vpiše najmanj 15 kandidatov.
Rešitev »glav in repov«
1. avla — karavla, 2. pola — topola, 3. Lika — nalika, 4. agar — žagar, 5. STOP — nastop, 6. kava — tokava, 7. uška — varuška, 8. Reti — retina, 9. koka — kokalj, 10. Lena — Lenau, 11. Gale — galeb, 12. lava — Laval, 13. mati — Matija, 14. mora — Morana
Kartonažna tovarna Ljubljana
Uganko so pravilno rešili in bili izžrebani:
10,— din — GRADIŠEK Hilda, Vevče, kadrovski oddelek
10 —din — POTOČNIK Ciril, Vevče, OTK
10,— din — PETERCA Tone, Vevče, satinaža
30.— din — NADŽ Tinka, Vevče, papirna dvorana
60,—din — SRČNIK Vilma, Vevče, papirna dvorana
Rešitve »Izpolnjevanke« pošljite na uredništvo »Našega dela« do 12. marca 1975. Izžrebali bomo običajne nagrade.
IZPOLNJEVANKA
A
B
C
D
A
B
C
D
Najmlajše maškare so se s svojimi »tetami« sprehodile po Vevčah
Vse besede, ki jih morate vpisati v oba lika vodoravno, imajo po 6 črk. Opise zanje dajemo v pravilnem vrstnem redu, naprej za prvi, nato za drugi lik.
Od A do C: 1. zbornica, vojaški pratež, celica — angleški pisatelj poljskega rodu s pravim imenom Korzeniowski, ki je opisoval nenavadne usode v daljnih deželah (Joseph), tudi tuje moško ime, 2. delavec v kovinski stroki, fre-zar — zaničljiv naziv za nezakonskega otroka, 3. majhna konica, vrsta hruške — konjska nosnica,
4.	mitološki pes stražar pri vhodu v podzemlje — lilija, s tem v zvezi se imenuje dobro znana gora pri Moravčah, 5. Madžarsko — naj starejši grški kralj v trojanski vojni, starosta v kaki družbi.
Od B do D: 1. oranje, or ^—kraj pri Zidanem mostu s tovarno papirja, 2. borilni šport z golimi rokami, ki so ga razvili Japonci — orodje snažilke, ščet, 3. sovjetski pilot daljinskih poletov (Valerij), tudi prejšnje ime mesta Orenburg ob reki Ural — vrsta velike sekire, 4. pred leti umrli borec in aktivist, ki je bil predsednik OLO Ljubljana okolica in pred upokojitvijo direktor Papirnice Vevče (Miha) — manjša lesena zgradba, lesenjača, 5. glavno mesto SR Makedonije -— prsni koš, oprsje.
Na označenih poljih v prvem liku dobite imena treh slovenskih krajev s papirno industrijo, v drugem liku pa prav tako imena treh krajev s papirno industrijo v BiH in Srbiji.
I. S.
ŽENA — V PREGOVORIH
Žene so zato, da jih ljubimo, ne pa zato, da bi jih razumeli.
Ljudje ne ljubijo vedno tistega, kar spoštujejo, žene spoštujejo samo to, kar ljubijo.
Zenska je kakor senca; če hočeš za njo, se ti izmika, če bežiš pred njo, se je ne iznebiš.
Žene in sanje niso nikoli take, kot bi želeli.
Moški predlaga, ženska izbira.
Zena je uganka; čim smo jo razrešili, ni več zanimiva.
V vsakem primeru spoštujte ženo, ker ona je bila tudi vaša mati.
Žene ne oproščajo neuspehov.
Zena lahko postane moškemu prijatelj le po vrstnem redu: najprej znanka, potem ljubica, šele nato prijateljica.
Kadar nas ljubijo, nam ženske vse oproščajo, celo zločine. Kadar nas ne ljubijo, ne oproščajo ničesar, niti naših vrlin.
Pri izbiranju žena, je kakor v vojnem načrtu. Ena sama napaka pomeni nepopravljiv poraz.
Vsa dekleta so čudovita, odkod, za vraga, se jemlje toliko nemogočih soprog.
Ne recite ženski, da je lepa. Recite ji, da je drugačna kot druge in odprla vam bo vse dohode.
Zena je uganka, katere rešitev se imenuje materinstvo.
Življenje ženske je prazno, če ga ne polni ljubezen.
Policaj je zločinca na pustni torek zaradi vzgojnih smotrov pripeljal tudi v obrat Tapet
KADROVSKA SLUŽBA POROČA .
Papirnica Vevče
JANUAR 1975
Prišli:
Lampič Jožica — referent II v odd. prodaje tapet
Černe Peter — pomočnik vod. tiskarskega stroja
Vladislavič Vladimir — pripravnik Topčagič Hasib — II. pom. preč. rez. stroja
Cigrovski Drago — referent priprave dela II
Černič Bojan — vnašalec Stefanovič Vojislav — vnašalec Miloševič Živorad — vnašalec Jerinič Staniša — II. pom. preč. rez. stroja
Odšli:
Djurič Dragan — odšel v JLA
Poročili so se:
Vasilič Ljubinko s Kresojevič Radmilo
Milanovič Radiša s Tomaševič Vu-kosavo
Jančar Franc z Ulčar Anico
Čestitamo!
Rodili so se:
Osmanagič Hasanu sin Halid Kralj Francu hči Nataša Majcen Dimitriju hči Mira
Čestitamo!
-«DEL0-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 3G. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.