42 V Sloveniji je primorska podust zava- rovana z Uredbo o zavarovanih prosto- živečih živalskih vrstah. Na podlagi Pri- loge II Direktive o habitatih je bilo za primorsko podust treba opredeliti ob- močje Natura 2000, ki pri nas obsega dolino Vipave, a tam vrsta v več kot de- setletju ni bila več najdena. Po Pravil- niku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam je vrsta v Sloveniji opredeljena kot izumrla (Ex). Aktualne terenske raziskave Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) med leti 2013 in 2017 so pokazale, da je pri nas še prisotna, in sicer v Goriških brdih, a je skrajno ogrožena. Razširjenost Areal primorske podusti obsega vodotoke med porečjem reke Soče v Sloveniji in re- ke Vomane v Italiji. Današnje območje razširjenosti primor- ske podusti v Sloveniji je enotno in zaje- ma le približno štiri kilometre dolg vodni odsek v Brdih, ki je del rečnega sistema Primorska podust – kritično ogrožen vretenčar Besedilo: Marko Rajkovič Zemljevidi in foto: Zavod za ribištvo Slovenije Soče. Natančneje, naseljuje srednji tok re- ke Reke in spodnji tok njenega največjega pritoka Kožbanjšček. Omenjena vodotoka pa nista del omrežja Natura 2000 za pri- morsko podust. V preteklosti je primorska podust mno- žično naseljevala reko Sočo in njene prito- ke, vključno z reko Vipavo, a je bila že leta 1983 prepoznana kot redka vrsta, saj je v manjšem številu naseljevala le še nekaj potokov. Okoli leta 1980 naj bi populacija v potoku Vogršček, pritoku Vipave, štela okoli 200 osebkov. Po izgradnji zadrže- valnika Vogršček v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja je vrsta povsem izgini- la. Leta 1995 so primorsko podust kljub slabi raziskanosti opredelili kot izumrlo vrsto. Že naslednje leto, leta 1996, so jo našli v poginu rib v izlivnem delu Vrtojbi- ce v reko Vipavo. Kasneje v Vrtojbici, da- nes močno onesnaženem potoku, ni bila Kratek opis primorske podusti (Protochondrostoma genei) Primorsko podust uvrščamo v družino krapovcev (Cyprinidae). Običajno zraste do 20 cm, največ do 30 cm. Njeno vretenasto in vitko telo je pokrito z majhnimi luskami. Obarvanost telesa je srebrna, proti trebuhu prehaja v belo, proti hrbtu pa v zelenosivo barvo. Vzdolž bokov, tik nad pobočnico, poteka temnejša proga. Prsne, trebušne in podrepna plavut so na bazi rdečkasto obarva- ne. Glavne morfološke značilnosti vrste, ki jo ločijo od drugih vrst, so izrazito podstojna usta, hrustančaste in usločene ustnice v obliki črke »U«, 50–62 lusk v pobočnici in osem razvejanih plavutnic v hrbtni plavuti. Pri prepoznavanju moramo biti pozorni, saj pri juvenilnih osebkih obstaja možnost zamenjave z donavsko podustjo (Chondrostoma nasus) in primorskim blistavcem (Telestes muticellus). Primorsko od donavske podusti najlažje razlikujemo po številu razvejanih plavutnic v hrbtni plavuti. Donavska podust jih ima devet, primorska pa osem. V primerjavi z blistavci primorsko podust najlažje prepoznamo po izrazito podstojnih ustih s hrustančasto usločenimi ustnicami. Blistavci imajo namreč končna ali rahlo podstojna usta brez hrustančaste ploščice. Primorska podust naseljuje srednje odseke nižinskih vodotokov s hitrim do zmernim vodnim tokom. Najpogosteje živi v manjših skupinah, na dnu se hrani se z obrastjo in vodnimi nevretenčarji. Spolno dozori v tretjem do četrtem letu starosti. Pred drstjo se v skupinah seli v hitro tekoče vode. Drsti se od maja do junija na prodnih plitvinah. Primorska podust (Protochondrostoma genei) iz potoka Kožbanjšček v Brdih. Primerjava primorske in donavske podusti. Primorska podust ima spodnjo ustnico v obliki črke »U« (1) in osem razvejanih plavutnic v hrbtni plavuti (2). Donavska podust ima spodnjo ustnico ravno (3), hrustančno ploščico in devet razvejanih plavutnic v hrbtni plavuti (4). 1 2 3 4 43 več zabeležena. Po letu 1996 je bila primorska podust v porečju Vipave zabeležena le še leta 2003, ko je bil najden en osebek v reki Vipavi pri Mirnu, ter v letih 2003 in 2007, ko je bilo najdenih nekaj osebkov v potoku Dragonec, pritoku zgornjega toka Vipave. Po letu 2007 kljub iskanju na več kot 200 lokacijah ni bila več najdena. Leta 2013 je bila primorska podust odkrita v Goriških brdih v potoku Kožbanjšček. Ulovili so ne- kaj deset osebkov. Najdbe so bile nato po- trjene še leta 2014 in 2017. Leta 2017 so jo našli tudi v reki Reki v Brdih, ko so ujeli 12 osebkov. Populacija v Brdih je ocenje- na le na nekaj sto osebkov, predvsem mla- dih in spolno nezrelih. Velikosti populacij primorske podusti v Italiji niso ocenjene, a so v zadnjih 20 le- tih v močnem upadu, kar se odraža tudi na krčenju areala vrste. V italijanskem delu porečja Soče datira zadnja najdba vrste v leto 2011, ko so v reki Corno našli zgolj en osebek. Ker kasnejših najdb ne beležijo, vrsto lahko obravnavamo kot tik pred izginotjem. V porečju reke Pad so se do danes ohranile le še posamezne večje skupine primorskih podusti. Zaradi tega je npr. regijski park Ticino (zahodno od Milana) na območju rečnega sistema re- ke Pad vzpostavil program krepitve div- jih populacij primorske podusti, v okviru katerega v vodotoke porečja Ticino izpu- ščajo vzrejene osebke primorske podusti. Ponovno je bila naseljena v Toskani in La- ziu v pritoke Magra, Centa, Arno, Tevere in Ombrone. Za namen krepitve obstoje- čih populacij je bila doseljena tudi v neka- tere vodotoke, v katerih so bile prisotne le še majhne domorodne populacije. Ogroženost Na splošno velja, da primorsko podust ogroža prisotnost tujerodnih vrst, kot so som (Silurus glanis), jez (Leuciscus idus), bolen (Aspius aspius) in donavska podust (Chondrostoma nasus). Te vrste so kompe- ticijsko močnejše, zato primorsko podust izpodrivajo ali pa jo plenijo, kar se odraža v močnem upadu njenih populacij. O osta- lih grožnjah primorski podusti v literaturi ni konkretnih podatkov. Kljub pomanka- nju podatkov pa pogostih groženj vodnim organizmom, kot so degradacija habitata, črpanje vode in onesnaževanje, ne smemo izključiti. Ocenjujemo, da sta pri nas glav- ni grožnji primorski podusti tujerodna donavska podust, saj vrsti tekmujeta za isti življenjski prostor, pri čemer je dona- vska podust uspešnejša (v porečju Vipave se namreč uspešno razmnožuje), in de- gradacija habitata. Grožnjo primorski podusti v Sloveniji za- gotovo predstavlja tudi majhnost popula- cije, ki šteje le nekaj sto osebkov. Pojavlja se vprašanje, ali lahko tako majhna popu- lacija brez aktivnega varstva na dolgi rok sploh obstane. Vsak poseg v populacijo lahko povzroči, da primorska podust izgi- ne z območja Brd, zato je za njeno zaščito trenutno najbolje, da se v omenjene vodo- toke ne posega. Decembra 2017 je Center za kartografijo favne in flore na Ministrstvo za okolje in prostor vložil predlog za začasno zava- rovanje življenjskega okolja primorske podusti v Goriških brdih. Na poziv mini- strstva je nato ZZRS v sodelovanju z Za- vodom za varstvo narave izdal strokovno mnenje o potrebnih ukrepih za ohranitev primorske podusti na tem območju. Mini- strstvo je pripravilo osnutek Pravilnika o začasnih prepovedih in omejitvi ravnanj v vodotokih, ki so habitat primorske podusti v Goriških brdih. Pravilnik bo veljal eno le- to po objavi, v času priprave tega prispev- ka pa je v javni razpravi. Ukrepi za izboljšanje ohranitvenega stanja V mednarodnem projektu, ki ga vodi ZZRS, se v obdobju 2017–2021 odvijajo aktivnosti za ohranitev te kritično ogro- žene vrste. Cilj je ponovna naselitev pri- morske podusti v pritoke reke Vipave. Za dosego tega cilja bomo bolje raziskali biologijo vrste, popisali njene habitate in prepoznali grožnje za njen nadaljnji ob- stoj ter javnost ozaveščali o problematiki tujerodnih vrst. Za izboljšanje ohranitvenega stanja pri- morske podusti v Sloveniji in za dosego ugodnih pogojev za njeno ponovno na- selitev smo pričeli odstranjevati grožnje vrsti. Donavsko podust odstranjujemo z lovom, in sicer z metodama trnkarjenja in elektroribolova skozi celo leto, intenziv- neje v času, ko se donavska podust zbira v plitvinah (v času drsti in ob nižjih vo- dostajih). Za ohranitev primorske podusti bomo uvedli še spremembo ribolovnega režima za donavsko podust, pri čemer je treba omejitve lova na vrsto (kvote) od- praviti, ribolovna mera pa naj bi ostala 18 cm, saj pri majhnih osebkih lahko pride do zamenjave donavske s primorsko po- dustjo. Na ZZRS si prizadevamo, da bo na podla- gi aktivnega ukrepanja primorska podust znova našla svoj prostor v dolini Vipave in da bomo vzpostavili razmere, ki bodo omogočale življenje primorske podusti tudi v bodoče. Pri tem bo treba s skupni- mi močmi tudi izven projekta postoriti marsikaj, k čemur že prispevajo tudi na- ravovarstvene organizacije. Habitat primorske podusti v Kožbanjščku v Brdih. (foto: 4. VIII. 2015) Vzorčna mesta za proučevanje rib na območju Vipavske doline in Brd, ki jih je Zavod za ribištvo Slovenije preiskal od leta 2013 dalje. Primorska podust je bila potrjena le v delu Goriških brdih (zeleno); v dolini Vipave, kjer je primorska podust kvalifikacijska vrsta za območje Natura 2000, pa ne.