V, m PRIMORSKI DNEVNIK leto III- Cena 6 jugolir - 2.50 din TRST petek, 25. julija 1947 Poštnina plačana y gotovim ritev. 652 Spedtzione in abbon. postale UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Hokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12. in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir. finančni -n pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. 0 C ■ i ■ ■ ■ ■ £0. juh) m mi anes antifašisti spomi-J"? Vadca fašizma. Kakšne 'UMe, obuja 25. julij v nas, grških Slovencih? Slovenci nismo i>o n * r' iu}Va za odprto bor-Uar fa'^zmu- Zavedni, ni-mJre™agmi Primorci, niso kiin- ošabni in ob- čutit- Iec sicer dajal ob-0r) * ,svo)e nasilje; slovenska i'iri rifa Ie kito zaprta med knei ne domače hiše, a pod kan °? s^rito iskra nacional-Umin ra i6 °d 'to.sa do časa w na površje, dokler ni — )■,„ 'f-Padu na Jugoslavijo in ! ni la vJelsko zvezo — izbruh-ha np °dkrit oborožen upor. c-0n , in krvave Ma- rij £l0,Jne. °°rbe so primorski 191, Ufi} pričakali 25. julij foški 7 Žekatastrofalni vo-poločaj na zunaj, neza-hq ~.l ° delavske stavke tkoenotraj, _ u.^Ppvhijo, da je potrebno [ Mussolinija in razpu- zn°traj, prepričal itaiijan-'irh::- ’ • stitiyv.Mp t. fašistično stranko. Stran- ^hviti So 'isti. razpustiU, a ostali so fa- fotiniSePern^ra ie Italija ka-'fotični' kapitulirala je fa-iilo v dalija, ker druge še ni ju '■ Slovenskem Primorju linij, kapitulirala le fašistična ItnUjg’ p^P.ak kratko in malo jih izjemo nekaterih več-\'it-rJ? -v’ icfer so gospodarili Mimo’ - e na- vsem Slovenskem > ‘forod r^U ki?a vzpostavljena Ji ksiijHa Oblast: italijanskega ' biif, ja aad našim ljudstvom je konec. fjj , je °*rat do osvoboditve se k trn-- borba med nami in foada' ija 191,5 ]e IV- ar’ s/;Uo 'Jugoslovanske vojske S Primorskim, IX. kor- fejttu 1 lomila hrbtenico tudi -stoletnemu zniško vojaško P Ha t’ Ktfnb vsemu, kar se kpu zemlji zgodilo cd S. t'e, je a 191/3 do osvobodit-t‘VU 8 Svojim prvim ukazom Mansj. c°n' A vzpostavila ita-Pravno stanje izza 8. Wn maju se je začela ofenziva zapadnih t(iinih V' ^ \e odprla serijo Hajj razmejitvenih črt po S J W Morganova (mo- 'nam '■rta je ustvarila cono .4 Podarila nezaželeni bla- J5*tne9a Priznanja naše narod-Sio« CHatcoPravnosti; odnos t*mrčaviepri zvVe 0d' « de in ■ ’ da zapadne ve-ink, T10 (lf} tržaškega vpra-i > v' t PpMevajo nas le tolika kolikor Je to temu sta- lHi. jP^robno. Zato imamo ^ v JJ' srednje šole (dasi številu, niti % lju£-P° duhu JI zato nam in V 1 'Slovenski tisk s« ^ »i }iern[fdvsem ozračje, ki so uSoran-K tržaški Slovenci i IJftp. C 1/01II III . ^ slovenske proteste. ‘9j Sjf,.”1 ostalem pa se polo-'f-Her €,lcev v coni A v ni-J Han, ° ruzlikuje od onega, tkiki ^P ?e določil fašizem, o.^rodnostni cnakoprav-i- *<* / lc,ncev ul ne duha ne jjfo {j 8 dedno z zakonodajo 1,-^oipy^tem-bra); ni govora fn3u / jM08-* v javnem živ- Sane dtedališee .............. ^t>n0, 'ldew;; itd. A to ni ?■ ^ar /9ie st^Puflopši način csvet-‘^Je 'e zvc/ 'do Sloven- javnem za Slovensko ni stalne Čh spfo). hveti (da o gorir 'lrnK ujoh ne govorimo). Kaj ,, -i 0l ua-ucsti v svoj zali l>a' da 6 nezaslišanega dej-t!9aJ>oi,;Se P° dveh letih nje-^ken- V(lnfa predstave Slo-bi ^oi-ei nar°dnega gledališča L Mn v Trstu vršiti, ne da Ohprstov Vent‘i izpostavljeni . foem. u napadom (če naj i najbolj drastičen , ■sti)^ari^0v fašistične pre- llft . j We r,rimrr dokazuje, l^tiC Politike ZVU 25. d,. u skoraj prazen da-t,%a le njegova politična ki od osvobodit-samo vso težo (,oh^Ptm6-borbe, dočim se \ ie z lun tabor dejansko % Poden?' ranitev po fašiz-socia,ane9a (Jospodar-\^°stneg^ga’ političnega, y,M'- V/e9ija ffa in kulturnega '.U Slučaj -fSti daj’ u se 25. julija Srn, .z vso upraviče-I nm.\niajo predvsem Srm^Ucn^J^lstišni borci, 1 .»tič« in italijansko % *luč 'J, Prebivalstvo, ka-‘Oi- Glavni namen propa-gatorjev zapadnega bloka, hi ga ustanavlja Bevin Washington, 24. — V kratkem bo v Washingtonu ar.gleškoame-nšlca konferenca, ki bo reševala vprašanje premogovne proizvodnje v Porurju. Londonski uradni krogi naglašajo, da bo predmet konference izključno tehničnega značaja in sicer razmotrivanja sredstev za čim uspešnejše črpanje premoga in za čim prikladnejšo prehrano rudarjev. Zopet se opaža, da k tem razgovorom nj vabljena francoska vlada. ZDA se opravičujejo, da gre za razgovore med predstavniki dveh zasedbenih con, ki se tičejo samo vprašanja premoga in ki so različni od diplomatskih pogajanj, ki so trenutno v teku med Ameriko, Anglijo in Francijo in ki zadevajo tudi ostale probleme nemške proizvodnje. Marshallovo pismo Bidaultu, v katerem pravi, da bo francoska vlada povabljena k razgovorom o porurskem vprašanju skupno z angleško in ameriško vlado, je vzbudilo v Parizu mnogo upanja. Toda Kovemaflzarskeuolitve določene in 31. ongusta Uspeh madžarske demokracije - Sovjetska zveza želi gospodarsko sodelovanje z vsemi državami, ne da bi se vmešavala v njihove notranje zadeve Budimpešta, 24. — Ministrski svet je sklenil, da bo predložil predsedniku republike razpust parlamenta in sklicanje ndve skupščine za 16. septembra. Nove volitve so bile določene za 31. avgusta. Član madžarske trgovinske delegacije, ki se je vrnil iz Moskve, je izjavil, da so sovjetsko-madža; ska pogajanja potekala v prijateljskem duhu. Med bivanjem madžarske delegacije so bile v Moskvi tudi trgovinske delegacije Velike Britanije, Romunije, Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Ta pogajanja dokazujejo, da želi Sovjetska zveza gospodarsko sodelovanje z vsemi državami, ne da bi se vmešavala v njihove notranje zadeve. Omčnjeni član je tudi izjavil, da se SZ z razumevanjem zanima za priprave za izvedbo madžarskega trtletnčga načrta in želi zaradi tega skleniti z Madžarsko ugodno trgovinsko pogodbo. Madžarska delegacija se zaveda, da je zasluga madžarske demokracije, če ima Sovjetska zveza zaupanje do madžarske delegacije. kDA povečale Izdelavo atomskega orožja Washlngion, 24. (AFP) — Komisija za atomsko silo ZDA je sporočila kongresu, da je pospešila izdelovanje atomskega orožja. V svojem poročilu Izjavlja komisija, da ima namen vzdržati in zvišati sedanjo nadmoč ZDA v atomskem orožju, dokler no bo kongres potrdil, «da so bili sklenjeni zadovoljivi mednarodni dogovori*. Vojno ministrstvo sporoča, da so ustvarili nov posebni korpus v ameriški vojski, ki ima nalogo usposabljati vsakovrstno atomsko orožje. Program predvideva izučitev speoializiranega osebja in razvoj atomskega orožja. zil možnost, da bodo Wallacejevi pristaši prekinili odnose z demokratično stranko, če bo ta imenovala Trumana za predsedniškega kandidata. Izjavil je tudi, da je Trumanova zunanja in notranja ^dvostrankarska* politika neraz-družljiva od politike republikancev, kakor so Dewey, Vandenberg in Taft. Tekmovanje med Dewey«m in Trumanom za predsedništvo, je dejal, je brezpomembno, kakor se dogaja pri navadnih tekmovanjih, kjer tekmeci godrnjajo za nekaj časa, nato pa skupno odidejo domov in si razdelijo denar, Benedetfro Croce in vojni zlcčinci Rim, 24. — Na včerajšnji Seji konstituante je De Gasperi pozval zbornico, naj takoj razpravlja m sklepa o ratifikaciji italijanske mirovne pogodbe- Za njim se je Oglasil k besedi bivši vladni predsednik Orlando, ki je prisil De Ga-sperija, naj ne vztraja na svojem pred logu, ki se njemu — Orlandu ne zdi umesten. De Gasperi je nato ponovno izjavil, da ni nobenega razloga za od ožitev razpravljanja o ratifikaciji. Po kratkih govorih nekaterih poslancev, med njimi Togliattija,, ki se je pridružil Orlando-vc-mu mnenju za odložitev razpravljanja, je vlada pozvala zbornico, naj o tem vprašanju glasuje. Pri poimenskem glasovanju je dobila vlada od 441 glasujočih, pri čemer se je vzdržalo 5 poslancev, 232 glasov, meditem ko so proti vladi bili 204 glasovi. Danes je podal zunanji minister SfOrza obširno poročilo, v katerem se je zavzemal za odobritev zakona o ratifikaciji mirovne pogodbe. K razpravi o ratifikaciji se je priglasilo 35 poslancev. Značilno je, da se je znan; italijanski fllozCf in poslanec Benedetto Croce obregnil ob one določbe mirovne pogodbe, ki dajejo zmagovalcem pravico soditi politike in generale premaganih narodov kot vojne z'očince. Očivid-no Croceja ne ganejo odtožbe jug -slovanskih in drugih balkanskih narodov proti raznim Roattom, Gra-ziollijem, Ambrosijem, Giuntam itd. Kakor tekmeci, ki si po tekmi razdel jo denar NCw York, 24. (Tass) — Listi poročajo, da je VVallacejevo gibanje pridobilo v Kalifornij; zopet večje število demokratov, ki so se v soboto sestali v San Franciscu, da podprejo Wallaoeja v volivni borbi za volitve, kj bodo junija prihodnjega leta in na katerih bodo izvolili delegate za narodno demokratično skupščino. Tudi v drugih državah bodo ustanovil; skupine, naklonjene Wallaceju, predstavniki teh skupin pa ag bodo v oktobru sestali v Denveru. ... . ant,« Bivši javni tožilec za Kalifornijo | vod pognjanjr za Kenny je na tem zborovanju izra- j vor med Jugoslavijo in MadzaisKO. Za kulturni dogovor med FLRJ in Madžarsko Beograd, 23. (Tan jug) — Za časa b. vanj a v Beogradu je madžarski minister za narodno vžgejo Ortut KAM NA DESNO CESTA — KAM NA LEVO POT? Zaradi napr;rodne izločitve Dolenjskega kota od ostalih Brd prihaja ves gospodarsko prometni sistem na slepi tir in se zavozla. Prometna cesta, ki veže gornjo Idrijsko dolino z Dolenjskim kotom, se že pri Mirniku zapre in nima prostega prehoda skozi Dolenje na Jenkovo, kjer je križišče v Brda in v Krmin, da nimajo torej hribovci od Britofa. Velendola, Podreščaka, Zapotoka, Viščeka, Zaršč, Budigojev, Senika, Golega brda in drugih hribovskih zaselkov nobene vozne prometne zveze po strnjenem ju goslovanskcm ozemlju v prve bol] oblju '.ene kraje, v svoja prva gospodarska središča, kjer je občina, zdravnik, lekarna, trgovina. In dalje v Brda, kjer je sadje in vino. Tl prebivalci naj bi se tako rekoč zadušili v Idrijskem ko- tu. Najbližji njih tog je Krmin, ki pa je v Italiji, ravno tako Čedad. Ce že morajo ti trgi obviseti s Furlanijo, nastaja nujna posledica, da se poveže Idrijski kot z Brdi po prosti jugoslovanski neprekinjeni cesti, kar je pa možno le preko Dolenj in Jenkovega, Le tako bi bilo zadoščeno pravim gospodarskim smislom in krajevnim potrebam, kajti za trg Krmin ni bistvene važnosti, če ima samo Dolenje, a da nima obenem tudi Brd in Idrijskega kota. Tudi Čedadu ne doprinašajo same Dolenje bog ve kakih dobrin, ko ni več briškega in idrijskega zaledja. Zato bi maral Dolenjski kot ob Idriji tudi iz gospodarskih in go-spodaiako - prometnih vidikov o-stati v sklopu Brd če drugače ne, vsaj do Jenkovega brez Rutarjev. Od Mimika v Dolenje sta 2 km, od Dolenj do Jenkovega zopet komaj 2 km. Ali so to problemi? Pri Mirniku se pa pred nosom zaloputnejo vrata, čim prične ravnina, in tu se moramo, hočeš no- sinoči je Marshall na tiskovni konferenci zanikal vest, po kateri naj bi Francija sodelovala že na prihodnji angleško-ameriški konferenci o porurskčm vprašanju. «Franc Tireur* se je že veselil, češ da so se v Londonu premislili. «France Libre*, glasilo radikalnih socialistov pa pravi, da je ravno ta nota ameriške vlade razburila francosko, javno mnenje, ker je videti, da tež; anglosaška politika po dvigu Nemčije. «Humanite» komentira , včerajšnji Thorezov govor jn dodaja, da se Marshallov načrt ne samo zavzema za obnovo Nemčije, temveč da bi izvedba tega načrta obsodila Francijo na podrejeno politično vlogo. V listu «Le Populaire* piše Blum, da se Nemčija ne more Izločiti iz Evrope in da je tudi gospodarska obnova Evrope nemogoča brez Nemčije. Ostane pa pribito, da imajo države, ki jih je Nemčija oplenila, neizpodbitno pravico do vojne odškodnine, da imajo te države prve pravico za svojo obnovo, pred Nemčijo in zlasti, da imajo pravico zahtevati varnost proti grožnji novega nemškega napada. Tud] angleški tisk se zavzema za stališče Francije. List «News Chronicle* piše, da vprašanje nemške industrije ne more biti rešeno brez Francije. Londonski «Times» izjavlja, da angleško javno mnenje ne more iti preko opravičene zaskrbljenosti, ki jo je v Franciji povzročila vest o načrtu za zvišanje nemška industrijske proizvodnje. «Times» omenja isto tako zadržanje Sovjetske zvčze, ki gleda nerada na angleško-ameriški načrt za ustanovitev nekake nove zapadne nemške države. Tudi preko tega mnenja ne sme iti angleška javnost. V glav-nčm pa so ravno ZDA onemogočile združitev angleške jn ameriške cone. Amerika hoče onemogočiti nacionalizacijo nemške težke industrije, na katčro je Anglija načelno pristala in katero bi morala braniti glede na zahteve delovnega ljudstva v Porurju. «Times» zaključuj«, da bo potrebno priznati, da je treba raztegniti, nadzorstvo v Porurju od dveh držav na štiri, seveda če bosta Francija in Sovjetska zveza pripravljeni, združiti vse štiri zasedbene cone. -Moskovski «Novoje vremja* se bavi v svojem uvodniku s pariško konfčrčnco in pravi, da na konferenci sploh niso praviloma raz- pravljali o perečih vprašanjih. Od 22 povabljenih držav je osem držav odklonilo sodelovanje, ostalih 14 pa tvorijo enostavno dekoracijo zapadnega bloka, ki ga ustanavlja Bevin. Marshall je v svojem govoru v’ Salt Lake Cityju priznal, da grg za poskus, podrediti gospodarstvo evropskih držav ameriškimi interesom, s tem da dvignejo proizvodnjo onega blaga, ki ga ZDA nameravajo uvažati, in zmanjšati industrijsko aktivnost v onih panogah gospodarstva, ki bi utegnile tvoriti na trgu konkurenco ameriškim monopolom. V severnih evropskih državah se Čuti odpor tako v gospodarskih krogih kakor med ljudskimi množicami. Poslovni ljudje nočejo zgu-biti trgov v vzhodnih evropskih državah, zlasti v Sovjetski zvezi. Propagatorji zapadnega bloka pa niti ne skrivajo, da so njihovi načrti naperjeni baš proti Sovjetski zvezi in novim demokracijam vzhodne Evrope. Dolores Ibaruri napoveduje padec Franca Pariz, 24. (TASS) — Glavna tajnica španske komunistične stranke Dolores Ibaruri je v Toiosi govorila pred 60.000 španskimi demokrati. Med drugim je poudarila, da zadeva Francov režim ob Vedno večje težkoče. Vztrajala je na tem, da je treba borbo nadaljevati, ker špansko ljudstvo ni še izgubilo vere v boljšo bodočnost. Pozvala je nato delavstvo, naj še bolj utrdi svojo enotnost delavskega razreda, Resan položaj v Costariki San Jose, 24. (AFP) — Zaradi splošne stavke, ki se je začela kot protest proti policijskim ukrepom v miestu Cattago, se položaj vedno slabša. Stavka se je razširila na vso državo in se je bati, da se spremeni v državljansko vojno. (Možnica proti Petkovu Sofija, 24. (AFP) — Javni tožilec je izdelal obtožnico proti bivšemu glavnemu tajniku agrarne stranke Pctkcvu, ki je obtožen, da je pri- Holandsko prebivalstvo odločna protestira prati vojni v Indoneziji - Izjave Pandita Nehruja in Gandhija - Komunisti obsoja-io napad, katoličaui in desničarji pa ga odobravajo Haag, 24. — Protestne manifestacije proti vojni v Indoneziji zavzemajo vedno večji obseg med nizozemskim prebivalstvom. Ze od prvih jutranjih ur se danes na stotine neprestano zb;ra v raznih okrajih Haaga in protestira proti vojni. List «De «Vaarheid» poroča, da je mnogo delavcev v Haagu in drugih mestih stopilo v stavko z zahteva, naj prenehajo sovražnosti. V parlamentu se je začela burna razprava. Komunistična skupina in nekateri člani laburistične stranke so ostro obsojali vladno politiko. Komunisti pozivajo socialiste, naj izstopijo iz vlade. Vsa desničarska opozicija pa je zadovoljna. Katoličani odločno podpirajo vlado. Socialisti, ki so skupno s katoličani v vladi, pa so negotovi in izjavljajo, da so operacije v Indoneziji pov- pravljal državni udar in nagovarjal nekatere vojaške osebnosti, naj ce-.' zročile «moralni poraz* vlade. Izre-stavijo tajno vojaško organizacijo, kajo se za mdrno ureditev spora. Obtožen je tudi, da je od leta 1945 Bivšemu indonezijskemu mlnhstr-4o 1947 objavil vrsto člankov z ne- skemu predsedniku Sjariru je v točnimi podatki o vojski. | N. Delhiju v razgovoru Pandit ' ' ~' policija je podpirala pobegle vojne zločince in teroriste Angleži so z navidez aretiranimi teroristi popivali - Nemoteno rovarenie vojnega zločinca Mihe Kreka proti Jugolaviii - Zveze teroristov z angleškimi oficirii Ljubljana, 24. -— V torek se je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani nadaljevala razprava z zasliševanjem Obtoženega Franca Arnuša. Povedal je, da so tolovaji imeli zvezo z župnikom na Puščavi- Pri njem so bili tik pred odhodom v bando. Župnik jim je dejal, naj le gredo v bando in se skrivajo, da jih ne dobijo komunisti. Kakor iz Bratuš e vega tako tudi iz Arnuševega zasliševanja se razkriva odgovornost avstrijskih oblasti za zločinsko delovanje banditov. Vodja tolpe Sernec jim je zagotov'1, da so v Avstriji popolnoma varni, ker policija drži 'z njimi. Arnuša je tudi izjavil, da je obtoženec Ferdo stopil v stik z duhovščino in z Angleži. Govoril je nato o napadin na kmete v Jugoslaviji. Tako so napadli nekega kmeta, ki je dobil zemljo od agrarne reforme. Pri tem so zas'edoval: tudi ta cilj, da prestrašijo kmete, da ne bi več jemali zemlje od agrarne reforme. Omenil je nato bandita Belobr-ka, ki je prišel iz Celovca s tolpo 40 ljudi, ki naj bi prešla mejo. Dejal je, da je tolpa dobila orožje ključili k FLRJ. V hribih se že zbirajo ljudje, ki bodo ob podpori Angležev in Američanov zrušil: sedanji režim v Jugoslaviji. Takih Nehru izjavil, da bo Indija nudila vso pomoč Indoneziji. Duh nove A-z;je, je nadaljeval Nehru, ne dovoljuje takega položaja. Nobena evropskega država ne sme uporabljati svoje vojske proti katerem koli a-zijskemu narodu. Prisotnost ene ali druge tuje vojske je žalitev za Azijo. Gandhi je izjavil, da je moralna pomoč Indije Indoneziji nad milijoni Oboroženih vojakov. Vrhovno poveljstvo indonezijske republikanske vojske poroča, da so v teku večji boji na področju Pan-dame 50 km južno od Surabaye in 50 km severno od Malanga. Nizozemsko vojaštvo se poslužuje o-klopnikov, ki so prodrli do Saltiga, 50 km južno od Semaranga. Nizozemsko letalstvo je napadlo nekatera letališča in naselje Serihon. Indonezijska vojska je sestrelila eno nizozemsko lovsko letalo. Vrhovni poveljnik nizozemskih čet general Spoor je izjavil, da nizozemska komanda nima namena zavzeti vsega republikanskega o-zemlja. Ni pa jasno povedal, ali mislijo okupirati prestolnico republike Djokjakarto in Soerakarto. Stalin priredil kosilo na čast albanski delegaciji Moskva, 24. (Tass) — Včeraj je ministrski predsednik ZSSR Stalin priredil v Kremlju kosilo v čast a’-banske vladne delegacije, ki jo vodi ministrski predsednik Enver Hodža. AMERIŠKI CINIZEM pri sodelovanju z grško vlado - Anglo-ameriške spletke z zahodno Trakijo Atene, 24. — «Rizospastis» poroča iz Londona, da vodi angleška laburistična stranka razgovore zaradi odstopa zapadne Trakije Turčiji- List nadaljuje, da zasledujejo Anglčži že več časa ta namen, ker smatrajo, da je zaradi bližine Dardanel umest.ieje, da je zapadna Traklja v turških rokah. ZDA jim na tej poti seveda sledijo. V angleški spodnji zbornici je zunanjj minister Bevin izjavil, da zavisl notranji red v Grčiji od grške vlade. Angleška vlada je grški predCčila, da je potrebno že iz človekoljubnih razlogov izvršiti izbiro med aretiranimi osebami. Terorizem grške vlade je ganil celo ameriški konservativni tisk. Tako piše «Baltimore Sun», da si je grška vlada enostavno izmislila vpad mednarodne brigade z albanskega ozemlja. List nadaljuje, da izvaja grška vlada pritisk na vse svoje politične nasprotnike. List «Post D:spatch» razglablja v svojem čianku, da se na poročila grške vlade ni zanesti. V Grčiji se izvajajo fetode gestapa, dasi je znano, da so razne vladne in vojaške osebnosti sodelovale z Nemci, med tem ko so se partizani borili proti okupatorju. češ, ustaviti: «Kam drži na desno cesta, kam na levo pelje pot?» Povej, francoska črta, mi po skušnji, da se varjem cestnih zmot. TAM NA IDRIJI — SO NAŠE MEJE Reka Idrija (Judrio) je igrala v zgodovini vedno važne vloge pri razmejitvah med bivšo Avstrijo in republiko Benečijo ter pozneje med Avstrijo' in Italijo. R*ka Idrija je mejila dve državi izpod Kolovrata, kjer izvira, nizdol mimo Dolenj in še dalje v Furlanijo do svojega izliva v reko Ter (Tor-re). Ze vsa stoletja deli Idrija Goriško od Italije in danes tudi go-riško pokrajino od videmske province, in kar je glavno, vzdolž Idrije, to je od Golega brda do Pctrušna teče tudi jezikovna slo-vensko-furlanska meja. Tu na Idriji sta se ustavila dva elementa, slovenski in furlanski ter si že od davna podajata roke dobrega sosedstva. Drugi pomen vode Idrije je gospodarski. Idrija objema in namaka vsa zapadna Brda (od Golega brda do Brčana je cirka 9 km) in je največja briška reka, ki daje Brdom svoje tokove in dobrine. Brez Idrije so zapadna «Washington Post» zatrjuje, da predstavlja politika ZDA v Grčiji cinično sodelovanje z grško vlado, čeprav je Marshall izjavil, da so se masovne aretacije v Grčiji izvršile brca vednosti Amerike. »Chicago Daily News» pravi, da je ameriški prestiž na Balkanu zaradi dogodkov v Grčiji zelo trpel. Zastopnik ZDA v varnostnem svetu je ppaovno odkrito in nesramno obdolžil Jugosavijo, Bolgarijo in Albanijo, da ogrožajo svetovni mir. Sovjetski zastopnik Gromiko je branil položaj omenjenih treh držav in izjavil, da slonijo vsi tozadevni predlogi in spomenice na neresničnih vesteh o dogodkih. Grška liberalna stranka, ki jo vodi Sophoulis, zanikuje, da bi jo bili povabili k sodelovanju v vladi. Parlamentarna ustavna kombija je s 15 glasovi proti 6 odobrila zakonski osnutek, s katerim se Javnim nameščencem priznava pravica združevanja, pri čemer pa si vlada pridržuje pravico, ukiniti pravico do stavke. Uradni list «Vradini» zatrjuje, da je grška vlada sporazumno z zavezniki sklenila vpoklic novih letnikov v vojsko. Brda tako rekoč kakor riba brez vode. V Potoušnem so mlini na Idriji, ki skozi vse leto meljejo pšenico, koruzo, ječmen za obmejne briške vasi: Dobrovo, Neblo, Fojano, Medano in druge, kajti skoraj vsi manjši mlini na briških potokih so ali propadli, ali ne zmorejo, ker ni vode. Poleti se ti briški potočki in briške mlake dobesedno posušijo, tako da nastane, predvsem v zapadnih Brdih, velika vodna kriza za napajanje živine, za škropljenje obsežnih vinogradov ali za druge gospodarske in gospodinjske potrebe. Zaradi čistejše in večje vode vozijo iz obmejnih vasi vse perilo — «žehto» na Idrijo. Pri gradnjah, zidavah je dobava vode iz Idrije neobhodno potrebna. Kratko in malo-voda Idrija je za zapadna Brda pravo napajališče življenjskega pomena. Tu so stoletne meje. Vsi pametni ljudje, ne samo Brici, pri-prosti ali učeni, kmetje ali posestniki, Slovenci ali Furlani, vsi pametni ljudje so že davno izrekli, zapisali, opomnili in glasno zapeli in so za vsemi komisijami glasno zaklicali: Tam na Idriji — tam »o naše meje! deloma cd Avstrijcev, deloma od i nagovorov župana je bilo več. Angležev. Sanitetni material so do-1 Na včerajšnji razpravi je bandit bili od Angležev v Judenburgu. j Pistotnik Slavko povedal, da so se Sernečeva to'pa, je bila med 1. in v taborišču Glasscnbachu vežbali z 2. avgustom 1946 po vrnitvi z raz- j Orožjem. Vrhovno upravo tabor.šča bojntškcga pohoda iz Jugoslavije ! *me^ neki amenški major, ki ga formalno aretirana. Arnuš je izja- j P® n.i ^fo nikoli v taborišču. Ka-vil, da so jih aretirali Angleži. Pri j ^ar Pr-šla ameriška kontrola, so zasliševanju jim je govoril, da so en al‘ dva dni preje obveščeni, se borili proti režimu v Jugoslaviji, I da" s0 lahko pravočasno poskrili proti Titu. Povedal jim je tudi, da Orožje. Američani pa so dobro veso ropali in ubijali ;n da so nosili 'za to stvar, orčžje. j Pri poftičnih urah so govorili o Draži Mihajloviču in kralju Petru in o- tem, da se prrpravlja državljanska vojna, ki naj omogoči napad Ang 1 o- a m e r i č anO v na FLRJ. Vse izjave zaslišanih obtožencev znova odkrivajo zločinsko mrežo, ki jo plete tako imenovani «narodn! odbor« v Rimu z vojnim zločincem dr. Krekom na čelu pceko «kraljevega komiteja« v Salzburgu-Pistotnik je bil v avstrijskem taborišču Strass zaslišan zaradi suma, da je član jugoslovanske obveščevalne službe. Zadeva pa se je kmalu pojasnila in kapetan FSS mu je dal nalog, naj vohuni ,na jugoslovanskem Ozemlju. Ta mu je tudi obljubil, da mu bo preskrbel angleško državljanstvo ter da ga bo spravil v stik z angleškim agentom v Jugoslaviji. Po zaslišanju še ostalih obtožencev je sledilo zaslišanje prič, ki so navedle celo vrsto obremenilnih dokazov o roparskih podvigih Sern-čeve tolpe na ozemlju Jugoslavije. Razprava se nadaljuje. Na današnji razpravi je govoi-l javni tožilec, lci jej analiziral zločinsko delovftnje obtožencev. O njegovem govoru bomo poročali jutri. Velese:em v Budimpešti Budimpešta, 24. (Tanjug) — Mod 5. in 15. septembrom bo v Budimpešti veliki vzorčni sejem. Rok za priglasitev razsiavljaloev so podaljšali do 5. avgusta. Ostali so bili 6 mesecev v preiskovalnem zaporu, nato so Jih pogojno obsodili- Serneca pa niso nič kaznovali. Za uboje, napade, ropanje, za nošenje orožja so bili obsojeni pogojno, vodja tolpe pa je bil izpuščen. Bratuša je povedal, da so Serneca med preiskav^ Angleži dvakrat ali trikrat odpeljali v angleško kantino, kjer so skupaj popivali in se zabavali. Potem je prišel zopet nazaj. Sledilo je zaslišanje 17-letnega Alojzija Perka, ki je dejal, da ni imel pojma o stvari, in da so ga zmtša'i, ker je bil še mlad. Obtoženi Konrad Hojnik je povedal, da so mu avstrijski financerji pripovedovali, da podpirajo tolpo Angleži z orožjem, in da bodo vsi Slovenci, ki so pjbegnili v Avstrijo, mobilizirani. Kdor ne bo šel v bando, bo kaznovan. Vojaški dezerter Jože Levičnik je povedal, da se je v dneh, ko se je reševalo vprašanje Koroške, zbralo polno ljudi, med njimi žandarji in financarji. Zupan Blaž iz Lučan je imel nagovor, v katerem je de jal, da bo treba vsem prijeti za orožje, akp bi se morala Koroška res pri- 7,000 delavcev stavka v Detroitu Detroit, 24. (AFP) — 7.000 delavcev, ki izdelujejo sestavne dele 7.a avtomobile, je stopilo v stavko, kčr je družba odklonila, da bi v kolektivno delovno pogodbo vnesli določko, ki ščiti delavce proti kaznim, k; jih predvideva novi Taft-Hartleyev zakon. " ' ''' avstrijskih ujetnikov v ZSSR Dunaj, 24. (AFP) — List «Volks-stimme* poroča, da jo generalisim Stalin odredil osvoboditev še ostalih avstrijskih vojnih ujetnikov v ZSSR. m KRATKE l/esr/M LONDON. — Pred zaključkom parlamentarnega zasedanja 8. avgusta bo v angleški zbornici važna debata o delovni sili, o proizvodnji o stanju premogovnikov, o zunanji trgovini in o omejitvah pri uvažanju živil. VARŠAVA, — Začela se je razprava proti skupini, ki je vršila vohunstvo v sklopu tajnih organizacij WIN in WRN. DRAC. — Te dni je prispela na mladinsko progo v Albanijo skupina 12 jugoslovanskih dijakov, ki bodo dva meseca vodili tečaje za srbohrvaščino. VARŠAVA, — Včeraj so podpisali začasni trimesečni trgovinski dogovor med Poljsko ih Madžarsko. Preozek okvir za avtomobilska podjetja {(Industrijski vestniku (Notiziario industriale) navaja, da je danes v Trstu 27 avtomobilskih podjetij, ki prevozijo 1,-SOOO potnikov dnevno. Ta podjetja so vložila samo v vozni park J,00-500 milijonov lir. Po dokončni razmejitvi med STO-jem m sosednimi državami se' bo cestno omrežje, na katerem se bodo lahko uveljavljala tržaška avtomobilska podjetja, tako skrčilo, da obstoji strah, piše «Industrijski vestniki), da ne bo dela za toliko avtomobilskih podjetij. Njihovo število ne bo v pravem razmerju z resničnimi potrebami STO-ja. Čeprav so se avtomobilska podjetja v zadnjem času nesorazmerno razvila, izraža list željo, da bi se ohranila v Trstu v čim večjem številu, «da bi lahko vzdrževala zveze z velikimi italijan-skimi središči, s katerimi je Trst tradicionalno povezan.» O prometnih zvezah Trsta s slovenskim in ostalim zaledjem seveda v «Industrijskem vestniku)) ni govora. — Kakor smo zvedeli, se nekatera avtomobilska prevozna podjetja že pripravljajo na odhod v Italijo. „IIva“ bo povišala delniško glavnico Italijanske topilnice in jeklarne tliva» s sedežem v Genovi, katerih lastnina so tudi škedenjski plavži, so sklenile povišali delniško glavnico od 1.25 milijona na 5.000.000 Ur. Ameriške pošiljke žita Ameriško ministrstvo za kmetijstvo javlja, da ima na razpolago dovolj žita, tako da bo lahko poslalo v Italijo v juliju in avgustu 2J/.000 ton pšenice, v Avstrijo in Grčijo pa po 12.000 ton v avgustu. Politika h Novi tržaški gospodarski list Goričane*. ga V prvi razred industrijs!ie Komorni zbor potrebuje še nekaj tenorjev. Kdor ima pri jetrn glas in primeren posluh ter veselje, naj se javi pri pevovodji. 17. Vrabcu v četrtek ob 19. uri v Vi colo Ospedale Militare S. S konference tov. Vidalija Vsi demokrati se morajo združiti za obrambo neodvisnosti STO-ja Predsinbčnjlm je imel tovariš Vi-1 črno borzo m še dali pri Sv. Jakobu predavanje, ka- [ nasprotja. teTega se je udeležila velika množi- ~ večja politična Predstave v cirkusu Togni Pred zadnjo in še. bolj pa pred prvo svetovno vojnp so bili cirkusi po mestih zelo upoštevano ljudsko zabavišče. S svojimi levi, tigri, medvedi, s konji in velblodi, so pokazali učeči se mlad.ni košček življenja, vnetega iz najbolj divje narave ; telovadci in ekvilibristi so pokazali, kaj zmore človeška volja, pajaci so skrbeli za burke in dobro vo'Jo na splošno Staro in mlado je hodilo na te predstave, zlasti ob nedeljah- Vojna in čas sla spremenila svet ln človeka. Tako so bili tudi cirkusi potisnjeni v ozadje. Vendar se ljudje teh predstav še vedno spominjajo ln od časa do časa si jih tudi ponovno zaželijo. Ze par tednov imamo v Trstu cirkus Togni, ki spada v vrsto tistih resnih podjetij, ki res nekaj nudijo za denar, kj ga zahtevajo kot vstopnino. Točke s konji, poniji, levi, orientalska fantazija z velblodi, akrobacije na trapečih visoko gori pod platnenim stropom. Potem pa telovadba na drogu in razne parodije. Program je zgoščen ;n mnogovrsten ter res drži človeka v napetosti od začetka do konca. Morda so vzrok propadanja cirkusov veliki režijski stroški. Vendar ‘cirkus Togn; kljub vsemu stalno privablja lepo število Tržačanov k svojim vsakodnpvn m predstavam. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH* I ca ljudstva- Uvodoma je omenil pisanje tržaških reakcionarnih časopisov, ki si drznejp trditi, da Je bilo tržaško ljudstvo od početka navdušeno za fašizem, ker je videlo v njem obrambo italijanstva. To morejo pisati le neofašistični Usti, ker se je tržaško ljudstvo vztrajno borilo proti fašizmu, posebej pa še Šentjakob eani. Nato je tov. V:dall pozval vse tržaške demokratične stranke, naj se združijo v borbi proti oligarhiji, ki hoče ohraniti vso oblast v svojih rokah. Orisal je vsa nasprotja, ki so povzročila prekinitev pogajanj med raznimi strankami in dejal, da so nekatere stranke zavzele proti ustanovitvi STO-ja sovražno stališče. Te stranke zahtevajo, da se podaljša uprava ZVU, kar pomeni bedo, Trst pa ne sme postati baza pr o-ti naprednim državam, temveč ste-čišče med demokratično Italijo in napredno Jugoslavijo. Zato smo pripravljeni sodelovati v upravnih in izvršnih organih, ki bodo vodili bodoče življenje v STO, da bo lahko guverner ob svojem prihodu oži-votvoril statut. «Omm gospodom, ki bi radi postavili KP izven zakona, povemd, da smo za zakonitost, ker zahtevamo le, da se uveljavijo določbe mirovne pogodbe, je dejal tov. V,da U in je nato polemiziral z nekaterimi trditvami lista «11 Lu-nedi» in s Siivijem BencOm, ki je pel slavospeve fašizmu in ki s: sedaj drzne trditi, da so bili skoraj vsi Tržačani fašisti. Na koncu je tov. Vidah dejal, da se motijo oni, k; mislijo izključiti KP iz bodoče vlade, ker ni to nlka-ka strančica, temveč se opira na širdke ljudske množice. jih bodo pregledali. V zvezi z javnimi deli Jadikuje sračje gnezdo, parden, »Voce lihe-ra», da je Italija doslej plačala 17 milijard za javna dela v coni A in da je šel večji del tega denarja za poprav.lo tistih vas:, ki bodo pripadale Jugoslaviji. Sicer smo o tej zadevi, o požigalcih navedenih vasi in tudi o teh arakoperjih že p‘sali, vendar bi nas zanimalo v«, deti, za katere vasi in koliko so potrošili za. nj'hovo obnovo. Poznamo vsa obnovitvena dela m smo si jih deloma tudi ogledali ter smo prepričani, da je bila dejansko zanje izdana vsota zelo neznatna. Vemo n. pr„ da je ljudstvo ne daleč od tu za pol milijarde lir opravilo več dela pri obnovi, kot pa je b:lo napravljenega na Krasu s teko zvanim italijansk m denarjem. Re3 je tudi, da tam nimajo uradov za Javna dela in razni^j »Ge-n'o civile*, ki hi skrbeli za javn' blagor, kot delajo podobni uradi tu v Trstu. Ena afera V14č# drugo, vsaj v Trstu je tako, čeprav so vse več sli manj med seboj povezane. Tako se že govori o afer; s tobakom za monopol Julijske krajine. Nakup tega tobaka v Švici J* bil poverjen nekemu nacistu brez posebne licitacije, čeprav gre tud; tu za težke milijone. Potem je govora o aferi pri Centru za avtotransporte, kjer so na sledu poneverbam z gumami — govori se o 10. milijonih. Poleg teh pa dozoreva še večja lumparija s prodajo bencina na črni borzi. V zvezi s tem ie napravila policija že več aretacij m stvar dobiva vedno večji obseg. Izlet v škodj&neko jamo prvi iWiii p se sprejmejo učenci, ki cf čeli najmanj dva razred* f ali druga sorodne šol« in n* ~ rejši od 16-18 let. Učenci, k' uspešno dokončali to šolo, bo ^ stali kvalificirani delavci z* • ^ etrijo papirja in celuloze, in’ vtf bodo tudi možnost doseči viM* organizira ASIZZ. III. r"joa v nedeljo, 27. t. m. Pojasnila, in vpisovanja v ul. Conti 11. tel. 93-357, Izlet na Učko lifikacijs. wji Za vse učence j« pre&krb'!*^^ nternat. Uprava internat* n® ^ ce oskrbovala z obutvijo, ^ perilom, hrano, šolskimi priredi Planinsko društvo v Trstu v nedeljo, 27. t. m. Ob povratku kopanje v Opatiji, Odhod v nedeljo ob 5.30 iz ul. Fabio Eevero 5. Vpisovanje in pojasnila v trgovini Višin, ul. Roma 15 in čevljarni Pire, ul. Settefontane 3. Krožek «Kraljič» sporoča, da je vrtna veselica, ki bi se mora/a. vršitii v gostilni »Pri Tirolcu* 27. t m., preložena is tehničnih razlogov na 3. avgust. Prosvetno društvo «1. Cankar* Danes vaja mešanega zbora, kjer bodo pevc; prejeli navodila za nedeljski izlet. Vojaška svečanost na stadionu pri sv. Soboti D«ne3 ob 17.30 bodo predali 1. b*. talionu Kraljevega polka nove voj, ne prapore. Mladinci zahtevajo uatanovitev skupne mladim ske demokratične fronte Polzkuien samomor Predvčerajšnjim zvečer so pripeljali na prvi kirurški oddelek glavne bolnice 24 letno Frančiško Savi doma v ul. Ospedale št. 8. Imela je zlomljeno hrbtenico, zlomljeno levo nogo in večjo rano na čelu. Verzier Umberto, ki je spremljal rešilni voz, na katerem so jo pripeljali in stanuje skupaj s Savi je vo. je povedal, da *e je Savijeva podnevi prepirala z neko sosedo zaradi stanovanja. Posledica tega prepira Je bila, da Je Savijeva skočila iz drugega nadstropja svojega stanovanja na ulico in dobila navedene poškodbe. Njeno stanje je zelo resno in menda je zdravniki ne bodo mogli rešiti. .M „Razza superiore Pretekli teden je odšlo več ljud- skošplskih otrok in srednješolk na letovišče v Zabmce v Kanalski d Tržiču. Predvajala Je svoje točke skupno s svojim drugom V. Gaspardisopi tudi po naših ljudskih Odrih, kjer koli so jo povabili za ALEKSANDER BECK; 158 alifikarijska lestvica pokra-nakega prvenstva v košarki Čermelj 9 7 2 293 207 14 Tomaž.č K. 9 7 2 262 219 14 Kvarner B 6 3 297 186 U Col 7 4 3 172 140 S Tovarna »tp. 8 4 4 227 188 7 Iaol* 8 2 6 134 334 4 Gradiška B 1 8 136 278 2 VOLOKOLAMSKA CESTA — Kam hočete, tovariš Momiš-Uli? — j« dejal Panfilov, nakar se Je pošalil: — Ali hočete zapreti knjfgB na najzanimivejžem nvtstu? To nt red.... Ali J« tedaj mogel vedeti, da bedo te minut«, da bodo t« besede nekoč zares prišle v knjigo? — Pngr.znite m*lo, dokler jas... Panfilov je ljubeznivo pokazal na mišico, kjer m« J« že nekaj časa čakalo kos*lo. 6. Niaem smatral, d* se spodobi prisluškovati tihemu razgovoru, tod* posamezni stavki so prileteli do men*. Panfilov ni verjel, kot sem bil prott svoji volji Izvedel, pomirjujoč,ra poročilom is nekakšnega sektorja, ki J« bil doslej relativno miren, oddaljen od smeri glavnega nemškega sunka, ter Je »ahteval podrobno, vsestransko, do^dlakocepstva točno preveritev. Nato »em ujel: — Al; ate me razumeli? 8 takim vprašanjem je naš general navadno zaključeval ras-govor. Velikokrat sem Imel priložnost slišati, kako je Panfilov izgovarjal te štiri besede: to ni bilo pri nj*m samo ponavljanj* ;z navade enega in Istega stavka; on ni govoril teg* mimogrede, marveč js zares vprašal, zagledajoč s« vselej v tistega, na katerega se J« obračal. Kapetan je pozdravil ter že odšel proti izhodu, toda Panfilov se je ponovno obrnil nanj. Slišal aeen vprašanje, ki se mi takrat ni edelo pomembno. Njegov smisel se ml Je odkril šele nekoliko kazneje. Panfilov je vprašal: — Ali jo predstavnik osem ln sedemdesete krenil sem? — Da, tovariš general. Skoraj bo tu. — Dobro. Pošljite ga, prosim vas, takoj k msni. Pok.mal je z glavo in odpustil kapetana. Nato ja stopil k meni m spregovoril: — Jejte, Jejte, tovariš Momiš-Uli. Dvignil sem e« In se zahvalil. —- S«dits. prosim vas. Sedite. Staromodni trebušasti samovar, ki Je bil tudi postavljen na m »o, Je piskal s tenkim in zmerom šibkejšim glasom. Panfilov j* nalil mani in ssbl močnega vrelega čaja, nato Je sedal, vdihnil z nosnicami paro, ki s« j« dvigala iz skledic«, tlesknil z Jezikom in e* nasmehnil. — TorčJ, tovariš Momiš-Uli, — je dejal, — pripoveduj*« vse, kot je troha, po vrsti. Kako je uspelo tisto, kar smo bili naznačili s svinčnikom na zemljevidu? Kako so delovali vodi na poteh? Začel sem pripovedovat!. Panfilov Je v majhnih požirkih pil čaj t»r pozorno poslušal. Bern pa tja J« stavljal kratke pripombe, za inkrat, slc«r pa se ni dotikal onega, kar Je btlo glavno. Tako je r.a primer za Donskiha vprašal: — Ali st« napisali pismo domov, njegovi rodbini? — N’sem, tovariš general. — Napačno ste ravnali. To ni lepo, tovariš Momiš-Ult, nl vojaško. In tudi ni človečansko. Napišite, prosim vas. In tudi komiteju komsomola nap,Site. Gled« podporočn'ka Brudneg* Je Panfilov ukazal, da s* postavi na prsjšnj« mesto. j S s nadaljuje) zaokrožitev svojega sporeda. Se ne devetletna je letos 6. t. m. v aPoli-teama» predvajala Dvorakovo «Hu-moreskos in Schumanovo ttSanjarje-nje», s finim občutkom prave umetnice. Praznovala bo mala Anica v soboto 26. t. m. svoj prvi jubilej in v čast svoji kolegici uprizorijo gojenke plesne Akademije Marije Jesipove velik ejubilejni balet*, ki se bo vršil v gledališki dvoran i Doma kulture v Skednju točno ob 20 zvečer, s pestrim sporedom. Anica Zerjalova bo nastopila z Dvorakovo «Humoresko» .in s Schumanovim «Sanjarjenjem». Cisži dobiček je namenjem Rdečemu Križu ga Trst in pokrajino kot darilo tej humanitarni organizaciji, ki že 4 mesece krepi zdravje Aničinemu soplesalcu Gaspardisu, ki bo nastopil g njo v Chopinovem rNoktumuz, drugi Lisztov i «Rnpsodijiy> In ruskem mKazačoku». Za ta najmlajši jubilej vlada v Skednju veliko zanimanje. Preskrbljeno je za predprodajo vstopnic, ki so na razpolago ePri belem konjičkun v Skednju. Med mladino na STO-ju s« vedno bolj širi zavčst, da ji bo le s skupnim nastopom uspelo doseči izpolnitev njenih zahtev. Mladina vseh gibanj zato vedno češč» zah teva združitev v enotno mladinsko demokratično fronto, k; bo najbolj zaščitila njene pravice. Toda. vodstva teh gibanj, ki so pod reakcionarnim vplivom, nočejo o kakem skupnem delu prav nič slišati. V izvlečku objavljamo resolucijo, ki so jo mlad'nci iz Sv. Ane, med katerimi eo tudi mladi socialisti, poslal; izvršnemu odboru mla dinskih skupin demokristjanske stranke. V resolucij; ugotavljajo da J« ta Izvršni odbor vedno odločno na, sprotoval združitvi mladine za e-hrambo skupnih interčsov kljub ponovnim zahtevam mladine. Ce-prav postaja na v&em ozemlju združitev demokratov stvarnost, stoj; ta odbor na čelu šovinistične ;n iredentistične gonje. Izgovor, da zaradi ideoloških razlik sporazum ni mogoč, j« popolnoma prazen ker so interesi mladincev enaki, pa naj pripadajo kateri koli stranki Tržaška mladina je ob priliki svojega festivala dokazala, da bo prišlo do enotnega mlad nskega gi banja tudi mimo izvršnega odbora demokristjanske stranke. Kultura ne sme biti monopol peščice Delavci iz Rocola Jn ulic Ro-set,-t[ in Settefontan« so poslali ZVU protestno resolucijo zaradi odredbe o prevzemu prosvetnih domov bi v. šega Dopolavora po ENAL-u. V r* soluciji pravijo med ostalim: »ZVU morda n« v«, da obstoja v Trstu *polit'čen Kulturni eent*r, v kat* rem je včlanjeno okoli 30 kultur, nlh društev, ki od 1945, leta vršijo vzgojno in kulturno delo med mestnimi delavci, ki po trdem delu raj. d*jo v teh društvih malo kultur nega užitka. Z odredbo ZVU o pr*, vzemu domov bivšega Dopolavora po ENAL-u, smatramo, da je ogro. Žena naša borba za svobodo, k smo jo b'li ob strani zavezo ko' Ta odredba j« znan manever sovražnikov ljudstva, ki hočejo ka kor pred 25. leti, monopolizirati kulturo. Proti tfmu manevru protestiramo in smo prepričani, da bodo zavezniške oblast! prehVca'# svoj n«demokrat’č*n odlok, kat* delavstvo im« vso pravieo do kulturnega udejstvovanja.* mi potrebščinami. Za vzdri®'' učene mesečno 700 dinarjev, če j«*1 v internatu bodo učenci P S« b ekonomske prilike tega n« -- ^ voljevale, bodo brezplačno P v internat. Prošnje za vpis v Šolo in sp- ^ Internat J« treba dostavi ^ kasneje do 15. avgusta t. neralni direkciji v Ljublj«n!; ^ p in internat bo sprejetih n«3 35 učencev. ^ jj. Poleg kolkovane prošnje * narji j« treba predložiti: ^ nde*.’ 1. Izpolnjeno »VprešalnU^jj^jt tero mora potrditi pristojni , ^ odbor. »Vprašalna pola* s* j|js Državni založbi Slovenije v .ijr H . .. --etrih ni, pri okrajnih prosv oddeli C kih in v personalnem neralne direkcije. pi 2. Spričevalo o dokonča-; razredih srednjih ali drugi# nlh šol, 3. Zdravniško sprič*vs!° li ju učenca, kolkovano s 8 i Potni stroški z* prihod ^ ^ za odhod na domove v č«3U_ počitnic s« bodo učencem V t O rešitvi prošnje za ^ šolo bodo učenci pravočas#0 no obveščeni, Generalna direkcija dustrtje oeluloee, lesov it* ^ papirja. — Ljubljana, cesta la/H- Mestna občin* sporoča, da _bo v k^^t 1 ^ - —----- « pelago pri Sv. Soboti j«1 ■ okoli 265 stanovanj za ntm( bivalstvo. 165 stanovanj ...jtviJ lo spalnico, dnevno sobo. in kopalnico s straniščem.^ 8(#| stanovanja bodo imela P°_ nici s preje navedenimi ' Prošnje je treba vk»ž: novanjaki urad. Riv* 3 j«* št. 1 do 14. avgusta t. 1. ■ dajali tudi vsa. podrobna P-jj^ i h •t' !*d kj, a, <016 V U > - & H K *m tlo “b *i daj, »ke V K !,ll6 i! -in V S ■hf A is £ Vse do srda j vložene Pr0^j* uf'^ stanovanja na kakršne 6« neveljavne. Radijski spo'eC v petek, 25. julij® TRST II u 7.30. Koledar - Jutranja. 7.45. Napoved časa in Porof,lIvi ',fi Opoldanska glasba. 12.00. b1 \l 12.10. Glasba iz repertoan Napoved časa in poi'°či'#',0 ška komorna glasba. i',* glasba. 14.00. Pestra g*®6 geof,j Predavanje. 14.28. CItanF 17.30. Plesna glasba. glasba. 18.30. Slovenski -Ar 18.45. Klasični interni«*1- j* dijska povest. 19.15. Kot« ba. 19.45. Napoved časa 1» L(y.\K 20.00. Vokalni dueti. 30.1* ura. 20.45. Orkestralna * ^jclijr Prenos a Ljubljane ~T,.., •A Od«, uradnik DUŠAN Tisk Stabilimento Ob obletnici smrti ^ , lotafa s« bo v soboto, 26. t m., jd masa na Opčinah. Žalujoča zopre?*- ijt in sestra MALI O G ISCEM DOBRO n»!" Naslov pustit« v upr® lista. A i V »S s s N Cirkus Togni Trst, ulica Rossetti vogal ul. A. Latnarmora VSAK VEČER predstava ob 21. url Ogromen uspeh novih točk V NEDEUJO predstava ob 16.30; ob 21. ZAKLJUČNA PREDSTAVA V » e v n b I rn o r» ki t»o •v nedeljo, 28*7 *,|Tl’ v AVBER Velik tabor že*1* Z OTVORITVIJO SKOCIJANSKC jaH* prirsdljo ž«n« s«tansk«dle 1 danje skrbi ter prihiti na tabor, da se v hladni f*n 1 , janake jame odpočije pi razvedri, 27. julija ust u S koci jan! — Za jedila tn pijačo pr*