Insorati so sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr. če so tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 čo se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, O. nadstropje.
Vreduištvo je na mestnem trgu h. st. 9, v II. nadstropji.
Političen list za slovenski narofl.
l'o pošti prejemali veljat:
Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en iricsoc . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za jtol leta . . G „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja. 1 gl. več na leto.
I/.linjil vsak dan izvzomsi nedeljo in praznike ob '/a6 popoldne.
Sotlnijska obravnava v \vi-rciivliaza.
Sodnijska obravnava zarad Tisza-Eszlar-skega umora, za ktero se je zanimal celi svet, bila je včeraj dovršena in v petek bodo razglasili razsodbo. Ni dvoma, da bodo zatoženci oproščeni, ker smo že med obravnavo videli silno čudno prikazen, da je državni pravdnik iz tožnika postal najgorečnejši zagovornik za-toženih judov in je po dovršeni obravnavi sodnikom priporočal, naj zatožence oproste.
Judom je vsled tega že med obravnavo rastel greben, zlasti pa je to zagovornikom tako dobro došlo, da so bili same radosti zarad tako nepričakovanega vspeha kar pijani in so v svojili govorili predrzno mahali okoli sebe in žalili nejudovski svet. Dr. Heumann dolžil je komitatne vradnike, da so krive priče najemali. Vradniki pa k temu predrznemu natolcevanju nočejo molčati ter so sodniji naznanili, da dr. Heumanna težijo zarad obrekovanja.
Se predrzneje je govoril dr. Eiitvos. Rekel je med drugim: Vi samo jude vprašujete: Kje je Estera, pokažite jo! Zakaj se pa do mogočnejših ne obrnete? Zakaj knezoškofa — pri-masa ogerskega, ali pa velikega župana ne vprašate: Kje je Estera? Ti imajo več pripomočkov, da bi vam odgovorili na to vprašanje, kakor pa ubogi zatoženci! . . Sodnija in policija sami ste imeli moč zvedeti, kaj se jo z Estero zgodilo, ko bi temu ne bila na potu nezmožnost preiskovalnega sodnika in zanikr-nost (miserabilitat) policijskih članov. O državnem pravdniku Egressy-Nagy je rekel, da svoje službe ni vreden, za kar ga je predsednik posvaril, in naposled je napadel še zdravniške strokovnjake in judovske nasprotnike, ter priporočal, naj se pisma to sodnijske obravnave, ki je toliko strašnega spravila na dan, zapro v sodnijski arhiv in naj ostanejo zaprta na veke !
Judovski listi se že zdaj vesele vgodnega izida te pravde, ker čutijo, da bi se bila silna nevihta vzdignila zoper nje, ako bi so bilo pri sodniji dokazalo, da judje rabijo krščansko kri za svoje verske obrede. Vprašanje je pa, ali oproščenje zatožencev za judovstvo ne bo še slabeje? Protijudovski ogerski listi že sedaj pisarijo, da bodo morali judje jako drago odkupiti veselje zarad vgodnega izida tisza-cszlar-ske pravde; in gospodske se menda tudi boje kakih nemirov in homatij, ker so poskrbele, da bodo vojaki spremili oproščene jude na kolodvor, in ker so poslednjim ob enem zauka-zale, da no smejo več živeti v Tisza-Eszlaru, ker bi si no bili več svesti svojega življenja.
Nihče ne more odobravati silnih napadov na jude; a kdor jih natančneje pozna, prav lahko sprevidi, da so sami krivi razdraženosti in srda, ki ga v nekterih krajih krščanski prebivalci zoper njo imajo in ga skušajo kazati tudi dejansko. Njih predrznost presega vso
meje, in kadar se jim dobro godi, hočejo vse spraviti pod noge.
Nedavno je njih list „Nouzeit" celo trdil, da so judje na veliko višji stopinji omike in izobraženosti, in daje njih naloga tudi krščanske narode povzdigniti k tisti omiki, ki jo judje že zdavno imajo. Slavnoznani iz Pruskega po zlobnih majnikovih postavah prognani dr. Rohling, sedaj vseučilišni profesor na bo-goslovskem oddelku v Pragi, pa je kot izvrstni znanec hebrejskega jezika pregledal in pretuh-tal mnogo judovskih obrednih knjig in njih satansko-hudobnega ustnega izročila ter razkriva svetu njih zlobne in pogubljive nauke in načela. Zato so začeli hudo vekati in svoj strup nanj spuščati. Kakor smo unidan poročali, mu celo žugajo s silo, in prej omenjena „Neuzeit" kar naravnost od vlade terja, da ga moro odstaviti od profesure, češ, da skruni vede in nečast dela naši domovini. Roje se ga bolj kakor kterega koli druzega učenjaka, ker svetu dokazuje in pojasnuje njih zločinstva in grozovite obredne umore prav iz korenine, iz njih lastnih knjig.
Napadli so ga rabini, kakor bi bil zadel sršenovo gnjezdo. Pa on jim odgovora ni ostal dolžan. Spisal je hitro jedrnat spis: „Meine Antvvorten an die Rabbiner", kjer vse svoje prejšnje izjave temeljito dokaže.
Ta njegov spis pa je prišel v nevarnost, da bi utegnil biti zasežen od sodnije v Pragi. Profesor Rohling pa so je zoper to krepko potegoval, ker vse, kar je pisal, je gola resnica. Začel je v pričo sodnije navajati svoje dokaze ter pojasnovati reči, ktere so za svet gotovo zanimive.
On pravi, da je pripravljen s prisego potrditi, da so judje v 1. 1868 in 1880 dali tiskati dvoje knjig, v kterili uče, da je klanje nejudovski h devic najsvetejše in Bogu najprijetniše djanje. Delo znanega rabina Vi-tal-a* so še 1. 1808 v Jeruzalemu, v tiskarni Back-ovi z novega natisnili v foliantih. V tem delu razpravljajo na strani 156, da je od judov s silo prelita kri nejudovskih devic nebesom silno draga in ljuba, ja celo za notranje življenje božjanstva velikega pomena ter nakloni Izraelu mnogo usmiljenja Božjega.
Drugi kraj, na kterega se sklicuje prof. dr. Rohling, kar objavlja pred sodnijo, nahaja se v Soliaru, v knjigi, judom še veliko svetejši 'od Talmuda. In ta izdaja Soliara, iz ktero navaja to prof. Rohling, bila je tiskana leta 1880 in to v Przomysl-u na Češkem, v ljubi Avstriji.
V Sohar-u, zvezek II. str. 110, a) da so vsi, ki niso judje, brezbožneži in da naj koljejo judje njih deklico na sledeči način:
1. Klanje naj se vrši v navzočnosti prav zanesljivih judov, ker sveta daritev se ne smo opravljati na skrivnem, ampak z azistenco, t. j. da še drugi pomagajo.
2.	Pričujoči judje naj molijo še pred klanjem kesanje da postanejo grehov čisti in se očiščeni vdeleže najsvetejše daritve.
3.	Predno žrtev zakolje, izgovarja klavec neko molitev, v kteri on obljubi, (in ž njim vsi drugi), da ne bo pred posvetnimi ljudmi in sploh pred nobenim, ktereinu je ta sveta reč neznana, nikdar o tem govoril, ne vprašan odgovarjal ter se tudi ne pred nikomur hvalil tega v resnici svetega dela, ki ga hoče zdaj izvršiti.
4.	Daritveni nož je klavni nož, kterega morajo 12krat poskusiti, če bi imel morda še kje kako škrbino.
5.	Deklici, predno jo zakoljejo, zamaše usta popolnoma, da ne kriči, ampak umrje kakor žival, ki no da glasu od sebe.
6.	Deklico morajo klati tako, da ji odteče vsa kri in da njeno truplo obledi, kakor mrlič.
7.	Ko je deklica zaklana, govori klavec še sklepno molitev ter stori Bogu obljubo, vsak dan, ako bo le mogel, tak dar mu preskrbeti.
To je tiskano I. 1880 v Przeinyslu, v Sobani, v tem „svetem" Soliaru, kteri je doživel do 1. 1875 270 izdaj. (Posneto po „Oester. Volksfreund".)
Naj še opomnim, da pravi pražka sodnija, ktera je prepovedala razširjati zgoraj navedeni spis Rohlingov : „Meine Antvvorten an die Rabbiner", je rada pripoznala, da je ta knjižica po vsem obsegu resnična, a vendar je pripravna delati nemir (se ve, le zavoljo kričanja judov, kteri imajo zdaj povsod prvo besedo) in zato mora biti zasežena.
Šeststoletiiicn.
Iz Preserja, 31. julija. Sliši se skoraj od vseh krajev, kjer se je Njihovo Veličanstvo nicmo peljalo, kako da je bilo vse olepšano, samo od našega pozabljenega Preserja se nikjer nič ne čujo, kako da se je pri nas godilo 15. julija, ko so se naš presvitli cesar memo Preserja po železnici peljali. Prosim, naj slavno vredništvo ta mali popis slavnostnega popotovanja našega milega vladarja po južni železnici 15. julija tudi iz Preserja v svoj čislani časopis sprejeti blagovolili, akoravno je že nekaj pozno. Kraj, kjer smo se 15. julija skupaj zbrali, da bi našega presvitloga cesarja vredno pozdravili, jo bil v Ribjeku, dobre četrt uro od Preserja. Ta prav pripraven prostor smo prav lepo ozali-šali z maji in z dvema slavolokoma, na kterili so bili izvrstno izdelani napisi, s kterimi se je zelo trudil naš učitelj g. J. Marn in naš sodajni vrli občinski odbor. Prišli smo na omenjeni kraj 15. julija zjutraj ob pol šeste uro in sicer g. župnik z ljudstvom s cerkvenimi banderji, župan z občinskim odborom in g. učitelj s šolsko mladino. Posebno lepo je bilo videti šolske deklice, ki so bile belo oblečeno
z venci na glavi; potom jo bilo okoli 100 žensk, ki so bile narodno oblečene s pečami na glavi. Ko smo Njihovo Veličanstvo pozdravili, šli smo vsi skupaj na Žalostno goro, kjer je bila slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo. V pridigi so gospod župnik nam še enkrat razložili pomen Najvišjega popotovanja našega presvit-lega cesarja.
Popoludne ob 5. uri smo se zopet zbrali na omenjenem kraji pričakovaje vrnitev Njihovega Veličanstva v Ljubljano. Posebno lepo je bilo, ko so vsi šolski otroci 'od učiteljevega stanovanja paroma in z zastavami šli skozi vas Kamnik, prepevajo lepe pesmi v Kibjek, da zopet pozdravijo Njih Veličanstvo. Da je bilo tu vse krasno okinčano, razumi se samo ob sebi.
Po vsem tem začela se je slovesnost za našo šolsko mladino s prav lepimi govori in petjem; posebno všeč je bilo vsakemu dekla-movanje, kakoršnega bi od tako malih otrok ne bili lahko pričakovali. — Sploh — vse je bilo veselo, samo nekdanji župan A. P. za to slavnost prav nič vedel ni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. avgusta.
Avstrijske dežele.
Goriški in istrski deželni zbor
se snideta 16. avgusta. Istrskemu zboru ostaneta Vi d ul i č deželni glavar in dr. A mor oso njegov namestnik. Na Goriškem pa je nekoliko premembe; dr. Tonkli imenovan je sicer tudi zdaj za glavarjevega namestnika, kakor je bil doslej, deželni glavar pa ni več vitez Pa-jer, ampak grof Coronini. Grof Coronini bil je že prej deželni glavar, pa ker je pod Auerspergovim ministerstvom v državnem zboru hodil svoja pota in ni trobil v Lasserjev rog, popustila ga je vlada in namesto njega za deželnega glavarja izbrala viteza Pajerja, ki je bil eden najzvestejših privržencev nekdanje vsta-voveme stranke. Za toliko čast se je hotel Pajer hvaležnega skazati svojim nekdanjim političnim tovarišem še pod sedanjo vlado, ker je bil edini izmed goriških in istrskih poslancev pristopil klubu zedinjenih levičarjev, ki ga je še le zapustil, ko je Coronini osnoval svoj lastni klub. Menda že takrat ni več mislil še kedaj postati deželni glavar, ker bi sicer ne razumeli, da je mož tako hudo sedanji vladi nasprotoval in tako trdovratno zoper njo glasoval. Sicer pa je bil v državnem zboru silno redka prikazen. Prišel je navadno le takrat, kadar je bilo kako važno glasovanje zoper vlado, ali pa par dni prej, ko se je zborovanje sklenilo in so se izplačale diete. Morda se bo sedaj, ko ni več deželni glavar, bolj marljivo vdeleževal soj državnega zbora.
Iz ('morit', 30. julija. Nadškof Mora-rue je nasvetoval, deželnemu odboru se naroča, da brž. ko pride veselo poročilo o srečnem porodu potomca, ki se pričakuje iz blagoslavlje-nega zakona prevzvišenega cesarjeviča, izroča na Najvišem mestu v imenu deželnega zbora najtoplejše čestitanje in zagotovilo vdanosti vseh stanov v Bukovini. Nasvet se sprejme z živim odobrenjem. Deželni odbor je sprejel nasvete deželnega in šolskega zavoda in doklade 14 kr. in je pooblastil deželni odbor, da eventu-elno vzame na posodo 200.000 gl., da preloži dolg. ki ga imajo kmetije pri kreditnih zavodih. Deželni odbor je na dalje privolil 600 gl. nagrade za lesno obrtno šolo v Ornovicah in spoznaje potrebo druge gimnazije z nemškim poučnim jezikom v Ornovicah je izročil prošnjo tukajšnjega občinskega sveta vladi, da se na-njo ozira.
Vnanje države.
Belgijsko starešinstvo je odobrilo predlog vlade, ki jo zbrisala člen 27. vojaške postave zarad oproščenja bogoslovcev od vojaške postave, s 35 zoper 27 glasov, in potem
so se posvetovali zarad povišanja davka na žganje. — Kakor v poslaniški zbornici je tudi tukaj konservativna stranka trdila, pomankljej je nastal le zarad nepotrebnih izdaj, vzlasti pri šolstvu, naj se to odpravi, zginilo bode uno.
Predsednik Greet/ in njega izpraševalec. Kedar hočejo vladno osebe, ministri ali sicer slavni možje raztrositi med ljudstvo svoje nazore ali misli, najamejo si kakega dopisnika velikih listov in mu prav na tihem (?) povedo svoje nazore o tem ali onem, in tak dopisovalec kakim novinam to naznani svetu kakor .velevažno tajno novico, prav tako, kakor pravi pregovor: tebi bom povedal tiho, drugim pa na glas. Tako piše tak korespondent v »Times" o pogovoru s predsednikom francoske republike, gospodom Grevy-em. Predsednik je rekel namreč korespoiidentu med drugim, da pojde na grajščino v Jura, drugam potovati nima vzroka, nima volitev niti ne dela propagande za kako stvar. Papežu na pismo še ni odgovoril, a rekel je, da bode to storil v ne-kterih dneh. Odgovoril bode, kolikor mu bode moč, kajti on jo varuh vstavo, na ktero je navezan. Duhovščina, rekel je predsednik, je sovražna ljudovladi; nima tedaj prava, pritoževati se, ako se ji vračuje, in vselej je duhovščina, ki napada ljudovlado, naj je tudi odgovor na to poostren. Ko bi papež mogel duhovščino po svoje prenarediti, bi ne bilo ni-česa ugovarjati. (No, to ni nič novega, cerkev je vselej napadala, kedar je svojo pravice branila, in o vseh časih so bili kristanje vladi nasprotni, tudi rimski cesarji, ti vzori državne vsemogočnosti, so kristjane imenovali sovražnike države.)
Izvirni dopisi.
Iz Šmarije, 31. julija. (Odgovor na ,,Narodov": Kdo ima prav?) »Najnovejši dnevnik" (s«c! mar li nima imena?) je poročal le, kar je vse ljudstvo na Grosupljem in daljni okolici o ranjci obešeni Heleni Mehle govorilo. Posebno poročilo o ti govorici je tudi slavno gosposko nagnilo, po komisiji truplo mrtve preiskati. O. k. komisija je s svojim „parere" tudi govorici konec storila.
Kar pa je poročevalec „Narodov" trdil in še trdi, da se je, ne 20, ampak 18 let stara dekle llelena Mehle na Grosupljem obesila, ..ker ni smela v Ljubljano cesarja gledat", ni do zdaj tu nikdo trdil in verjel, ki je pošteno dekle poznal in so mu tukajšnje okoliščine znane. Ako pa poročevalec to veruje, kar trdi, in mu tudi vsi, kolikor jih ga pozna, verujejo, slobodno mu in njim, kakor tudi nam, ki tega no verujemo.
Iz zbadljivega: „Kdo ima prav", je tudi razvidno, da je poročevalec sam v zadnjem poročilu nekoliko omenil, kar je moral sam od ljudi slišati, ali pa si je sani izmislil, ker v „Slovencu" ni tega bral. Kdaj je v „Slo-vencu" bral, da ima rane na glavi? Kdo je zatrjeval, da se je zgodil zločin itd.? Poročal je, da le ponavljamo, kar se je na dolgo in široko govorilo. Da je pa ljudstvo imelo razloge toliko govoriti, kar „Narodov" poročevalec „Slovencu" podtika, in da ima „Narod" razloge trditi, da si je pošteno dekle življenje vzelo, „ker ni smela v Ljubljano gledat cesarja", kdo more za to? Zadnji stavek je le neopravičeno zabavljanje, ker odseva le liberalna (krščanska?) prijaznost do časnikarskega tovariša, ga zdaj tudi ne bom zavračeval.
Iz Pazna, 31. julija. Danes smo končali šolsko leto na gimnaziji. Pismene zrelostne preskušnje so bile že s koncem junija, ust-mene pa 18. in 19. t. m. Napravili so jo z odliko Konstantin Oonstantini iz Pazna, Hub. Filinič iz Cresa in Anton Signori iz Kovinja;
brez odlike Jos. Gojtan iz Lindara in Ivan Hromeč iz Kamnika. En osmošolec je repro-biran za eno leto, eden eksternist je odstopil med ustmenim izpraševanjem, drug eksternist pa ni prišel k ustmenemu izpraševanju. Eden (Gojtan) pojde v bogoslovje, drugi bode študiral pravo. — Med tem, ko imate drugi polno ali vsaj dosti dežja, tu v Pazinu in v bližnji okolici imamo sušo, ktera je skoro vsakoletna nadloga tužne Istro; grozdja je vendar dosti in je lepo, kjer so ga žvepljali.
Iz Tolminskega. 8. julija.*) (Naše razmere.) Pravi rodoljubi so nekako težkega srca čakali izida letošnjih volitev v naš deželni zbor, ker jim je znano, kako nekteri skrivaj slepo delajo svojo politiko in neprenehoma rujejo med ljudstvom, kakor krt pod zemljo, in je sploh dobro znano, da se to godi pod pokroviteljstvom neke mogočne roke, ktera si prizadeva Slovence na Primorskem popolnoma vni-čiti. Nekako tiho je bilo vse, dokler ni pomnoženi volilni odbor razglasil kandidatov, ki si jih je bila izbrala večina volilcev sama. Potem pa je rastol čedalje večji vihar, da je tržaško morje pljuskalo do skrajne meje dežele pod Triglav v Bovec, in bati se je bilo celo, da ti valovi potegnejo za sabo v morje vse, kar je slovenskega rodoljubja. Pa, hvala Bogu! previdni in pošteni slovenski rodoljubi so stali krepko oklenjeni slovenske lipe, da jih sovragov in njegovih zagrizenih pomagačev poplav ni mogel omamiti in sabo odvesti v pogubljenje.
Volitve so končane, kakor znano, z nepričakovano dobrim vspehom, kakor še nikoli prej ne. Kes, da dva poslanca nista povsem srečno izbrana, ker ne umeta dobro, kaj je prava korist naroda, ali pa jima morda ista ni dosti mar; vendar pasejo od njiji nadejati, da se bosta s časom že boljše pripričala in zavzela za narodove težnje, svojo lastno pot opustila in bolj vzajemno in previdno postopala z drugimi rodoljubnimi poslanci.
Ker so slovenski časopisi o naših volitvah omenjali, da si pri nas nasproti stojite dve narodni stranki, treba nekoliko pojasniti, kakošni prav za prav ste ti stranki. •— Zmagujoča stranka je prava poštena narodna stranka, ktere voditelj je naš velecenjeni, pogumni in za slovenski narod sploh mnogo zašluženi boritelj dr. Josip Tonkli. Ta stranka dela očitno po geslu: ,.Yse za vero, dom in cesarja"; zato pa je in bode vedno krepkejša in zmagovalna.
Druga, nasprotna stranka, je ,,stranka kandidatov in njih odvisnih komparov". Njen um razsvetljuje in vodi tržaška visoka sveča, ktero je bil dobro naslikal nek list. Ta stranka dela za gmotno korist, kakor Ezav, ko je bil dal prvenstvo za lečji sok. Njeno delovanje za slovenski narod se po pravici sme primerjati dolovanju istega, ki si hoče navidezno dobro, gmotno preskrbljenje v ječi; kajti v dosego malenkostnih podpor pomaga ona našemu narodu svobodo kratiti in ga v sužnost izdajati. Njeni poglavitni gnjezdi ste Sežana in Tolmin, nje glasilo pa „Edinost", ktera se nekako velikodušno — zoperno izraža o narodni stranki in sosebno o njenem prvoboritelji.
Kakor stranka kandidatov, taji tudi njeno glasilo svoja očitna dejanja. Dobro je znano, kako in s kakim namenom se je govorilo, da je boljšo in potrebno z nekim visokim gospodom držati, ker le on nam more pomagati in nas podpirati, vendar „Edinosti" so je zdelo potrebno seči zanj po kostanj v ogenj, in na-
ročila si je iz Bovca potrdilo, da isti visoki gospod ni kandidiral. Zakaj toliko skrbi? — Tudi je sploh znano, kako se je hotelo spraviti g. Gorjupa v deželni zbor namesto Tonklija, ter se je zanj s tem agitovalo, da bode prepustil deželi na leto onih 1200 gold., ki jih dobivajo odborniki; vendar je bilo v „Edinosti" brati, da Devetakov zet ne kandidira.
Brez vspeha je stranka kandidatov z vso silo spodkopovala dr. Tonklija in njegovo stranko in mu zanikala vse do zdaj pridobljene zasluge za slovenski narod, ter celo raznašala, da ni največ on pripomogel k dobljenim podporam za ceste, ampak neka zloglasna pručica. Naj je pa pridobil te podpore ta ali oni, naše slovensko ljudstvo ni več tako neumno, da bi se dalo s takimi malenkostmi slepiti, ki so le vaba, da bi se jih na trnk ali mrežo vlovilo in v sužnosti imelo, — med tem, ko se v zadevali, ki so mnogo važnejše, da, celo pogoj našega obstanka, z največjo prekanjenostjo le v naše pogubljenje dela. Pustimo, da se nam našega jezika nezmožni in nesočutni vradniki pošiljajo; nezašlišano pa je, da se z nami šalijo v zadevah, ki so dolžnost in korist države, in v ktorih bi nas morala resno podpirati. Ni li kmetijstvo prvi pogoj in zdravje, največje bogastvo našega življenja? In nima li dunajska vlada najboljše volje to dvoje povsod z največjo skrbjo podpirati? Od drugod pa se nam pošiljajo Baldini, Tamari, e tutti quanti, ki niti stavka slovenščine ne znajo, pa bi vendar imeli naše slovensko ljudstvo z razumljivimi navodi k umnemu kmetovalstvu napeljavati in v bolezni izpraševati, da bi jim zapisovali primerna zdravila. Koliko razuma more po tem takem imeti, kdor še kaj zaupa!
Ti ljudje ne vedo dr. Tonkliju druzega očitati, nego da se vsiluje, da ga „Soča" pre-ncumno hvali in povzdiguje ter da je pri poslednjih volitvah on sam kandidate izbiral in vsiljeval. Kadi verjamemo, da so dr. Tonklijeva poštena in vzvišena dejanja njegovim in narodovim nasprotnikom silno zoperna, ter da bi ga v dosego nakan radi in morali uničiti, kar pa slovenski zavedneži niso in ne bodo pripustili. S takimi razlogi, kot so oni dr. Tonkliju, se lahko očita vsakemu za domovino s pravo gorečnostjo in hrabrostjo delajočemu rodoljubu, da se vsiluje, ker vsak pogumen vojskovodja brez strahu pred sovražnikovim smrtnim orožjem stopa na čelu svojih boriteljev, komur jo le za svojo kožo mar, se pa podtika in tihotapi, a pri proslavljenji hoče navadno prvi biti. Pravijo, da „Soča" dr. Tonklija preveč hvali. Da! to bi bilo všeč njegovim nasprotnikom, da bi nobeden ne razkrival iu pobijal njih neresničnega grdenja in ne razkrival njih samopridnih, Slovencem pogubljenih nakan. Tudi očitajo, da se dr. Tonkli ni z veljavnimi možmi posvetoval zarad kandidatov. On tega ni storil, ker jo zadosti skušen in previden; ako bi bil on istim domišljavim možem pisal ali ž njimi govoril, naj sodelujejo, bi mu bili tem bolj gotovo hrbet obrnili in mu očitali hinavščino in predrznost, da si upa njim v to prigovarjati. Sicer bi pa dr. Tonkli izgubil tudi zaupanje Slovencev, ako bi se s takimi možmi pajdaši!.
Domače novice.
(Jour-fixe „ Sokola") bode prihodnjo soboto 4. t. m. v gostilni „Zum Sildbahnhof" (prej „Zum Moliren"). Začetek ob '/A m'' zvečer. — Ta gostilna prešla je sedaj v vrle roke poprejšnjega gostilničarja hotela „Zur
Stadt Wien" v Ljubljani, g. F. Kodrič-a, kteri je bil zelo priljubljen zaradi poštene postrežbe.
(Novi lični slovenski napisi) po Later-manovem drevoredu in po vrtu pod „Turnom" zbadajo naše nemškutarje, še huje pa naše nemškutarco v oko. Oni dan — v nedeljo — je pisatelj teh vrstic slišal na svoje uho ta dvogovor, nemški, seveda: Frajlica: „Oh, za kaj so nek ti napisi tukaj v nerazumljivem novem jeziku?" — Gospodič: „Jaz ne vem". — Druga frajlica: „Bodo najbrž samo za tiste Slovence in pa — pse!" Na ta dovtip (?) bil je splošen smeh in glasno gratuliranje gospici za njeno duhovitost.
(Ljubljanski veteranci) imeli so v nedeljo v gostilnici pri „Bierhalle" občni zbor, pri kterem ni šlo vse gladko, ampak zelo burno. Nekteri so zaduhali nekake „diference".
(Kilo ima prav?) ,,Poročali smo, da se je deklica II. M. na Grosupljem obesila, ker ni smela v Ljubljano cesarja glodat. Najnovejši naš dnevnik je temu oporekal ter zatrjeval, da se je zgodil zločin in vedel je celo, da ja bila deklica poprej ubita itd. Sodniška komisija jo izjavila: Aus dem Befunde ist mit Sicherheit zu schliessen, dass der Tod durch Gewaltthiitigkeit nicht eingetreten ist. Bode li ta sodniški ..parere" zadostoval, ni gotovo, kajti nekje so v svojih trditvah tako vstrajni, da brž ko ne tega niti na znanje vzeli ne bodo." Tako „Slov. Narod" v štev. 172 od 30. p. m.
Kdo išče prepira? Odgovarjamo ..Narodovemu" prašanju s prašanjem: Res, ne le neprijazno, ampak popolno zvijačno je postopanje starejšega našega dnevnika! Dobili smo o tem tri pisma od raznih strani. Poročali smo v kratkem le to, kar so vsi trije dopisi enoglasno zatrjevali, ter mislimo, da po vsi pravici. Le čudno se nam zdi, kako da jo ogloda dopustil truplo obešene pokopati, zlasti čo sam zdravnik ni, brez naznanila c. k. pravdništvu. Saj navadno se trupla ponesreč-nili brez vradnega ogledovanja ne pokopavajo, ker mnogokrat jo zločinstvo zraven. Med drugimi vzroki je gotovo tudi ta, da je navadno ogledovanje mrliča zapovedano. Se je li to vse godilo ali ne. se ve, da ne vemo; zatrjujemo pa, da bilo je popolnoma prav, da se je po taki govorici med ljudstvom truplo ponesrečene izkopalo in pregledalo, sicer bi se bilo lahko čez deset let govorilo, kar se je zdaj, in domačim, že tako vžalenim, se to saj ne more privoščiti. Tedaj, kaj hudega je storil najnovejši dnevnik (kako milostljivo, naj bi kaj druzega ne bilo! Vredn.), da je po dopisih javno govorico naznanil?
Vsa „perficlnost" „Narodova" se pa kaže v zadnjem stavku: „Bodo li ta sodniški itd." Kdo pa je izid preiskave najprej naznanil? Nemudoma smo ga že v sabotnem listu naznanili; ros da no nemškega ,,parere", ker ta nam ni bil na razpolaganje, ampak kakor nam je došel: 0. kr. komisija je izrekla, da nesrečn ici se druga p tuj a sila ni zgodila, tedaj tudi zločinstvo ne, kar se ume potem takem samo po sebi. Tedaj vrnemo „Slov. Nar.", kakor je naprošen posodil: Da, res je nekje v s trajnost v lastnih t r d i t v a h , da tudi resnice na znanje ne vzamejo; pa kje? naj odgovarjajo čitatelji. „Slovenec" pa bode tudi zanaprej, kakor je do zdaj, vsako zmoto rad popravil, ker gre mu za resnico, ne za svojeglavim, domišljene trditve. Sicer pa sodnijska komisija ni razsodila, da se je dekle samo obesilo, in sicer
zato obesilo, ker ni smelo iti v Ljubljano cesarja gledat. (Glej dopis iz Sinarije.)
(Služba kancelista) pri c. k. finančni prokuraturi v Ljubljani v XI. redu je razpisana do 10. septembra. Prosilci morajo zmožni biti obeh deželnih jezikov.
Razne reci.
—	Z a r a 11 a r in popravo z v o n i k o v e strehe v Srebeljah na Tolminskem podarili so cesar 300 gld.
—	Iz Svetega pri Komnu so „Edi-nosti" piše: Avguštin Abram, devetletni deček, v družbi dveh druzih iz Svetega pri Komnu, pasli so 20. t. m. živino na polji blizo jame „Obrsijanovič". Sklenili so iti v jamo po golobja gnjezda in v ta namen pošljeta najnilajega, ter ga od zgoraj za roke držita. Ker jo pa to nevarno delo dolgo trajalo, utrudita se ona dva in spustita dečka, ki je po skalovji 23 metrov globoko padel. Ona dva se pa tako ustrašita, da pobegneta in skleneta, tega pri-godka nobenemu ne povedati. Ko stariši vidijo, da njih sina ni domu, ga iščejo, ali zastonj. Drugi dan je po naključbi neki li. Pipan prav blizo jamo neko trnje trgal in v jamo metal; kar sliši klicanje in stok, ter vprašanje: „ste li vi, oče?" Na to so Pipan prestraši, misleč, da je njegov sin ter odgovori: „si li ti, Janez?" Dečko se d;i spoznati po imenu, in Pipan na to pozove roditelje in druge, ki so prišli ter po dolgih vrveh spustili v jamo nekega pogumnega mladenča, po imenu Jožefa Maliča, ki je spravil nesrečneža na prosto. Dečko je bil jako poškodovan, eno roko je imel zlomljeno, in po vsem životu, posebno pa na glavi, je bil močno potolčen.
—	Mil. škof v S t. Poli tu, vis. čast. g. dr. Binder, ki ga je bil pretekle dni mrtvoud zadel, se počuti boljše ter se je že v svoje stanovanje povrnil.
—	Illustrovane d e j i n y 1 i t e r a t u r j všeobocne, spisuje V. Petru, zalaga V. Stein-liauser v Pilznu, dospele so že v II. delu do 27. zvezka ali sošitka, ki stane 45 kr., in nadaljuje književnost angleško v tretji dobi. Opisujejo se v njem, razun Miltona, n. pr. John Dryden, N. Lee, Josef Addison, .1. Gay, Jo-nathan Swift, S. Johnson, 01i\ver Goldsmith, Edvard Young, Butler Sheridan itd. Addison, Swift pa Goldsmith se kažeta tudi v podobah. Mikavno je citati, koliko jo iz pisateljev anglikanskih prešlo že v slovstvo slovansko, vzlasti v češko, ktero naj bi pač posnemali skoro drugi manjši rodovi slovanski.
—	Linzer t h eo logi seli o Quartal-sehrift. (Konec.) XIV. Kirchlichc Zeitlaufe. Von Professor Dr. Scheicher. — XV. Kurze Fragen umi Mittheilungen: 1) Erhohung dreier Feste von Ordensstiftern ad ritum duplicem majorem. 2) Werke des hI. Bonaventura. 3) Ueber Gebetbiicher. 4) Nachmittiigige Trauun-gen. 5) Dio hI. Theresia iiber das Gebet fur Priester. (i) Der Personalstand des Collegiums de propaganda lide in Rom. 7) Dio Oustodie des Franziskaner Ordens vom hI. Lande. 8) Statistik der katholisehen Kirche im britisehen Reiche und in den Vereinigten Staaten. i)) Statistik des franzOsischen Weltclerus. 10) Der Gebrauch des Gases iiber dem Altare verboten. 11) Patrohatsbauten. 12. Befreiung von Ge-biihren-Aequivalenten. 12) Fiillt derGenuss eines Grundstilckes in einer anderen Pfarre unter den §. 21 des Gesetzes vom 7. Mai 1874? 14) Entscheidungon beziiglich des Miinzfusses alterer Stiftungen. 15) Errichtung von Fried-hofen. 16) Kine Predigt- und Religionslelirer-stiftung ist durch die gegemviirtigon Gesetze nicht unfullbar geworden. 17) Telegrafische Mittheilungen an das Ordinariat. 18) Nieder-lassung einer Frauencongregation in Oester-reicli. 19) Oosterreicliisclio Staatsbiirgerschaft filr Mitglieder von Frauen-Orden. 20) Auf-nahme von Auslandern in den osterroichischen Sakular- und Regularklerus. 21) Zur Eintra-gung kirchlicher Liegenschaften in die neuen Grundbflcher. 22) Stompelgebfihr bei saldirten Rechnungen. 23) Veriiusserung der Kirchon-
filter hetreffend. 24) Rilumliche Anordnung (ler Apostolkreuze. 25) Don Blasius-Segen botref-fend. 20) Ehetrennung wegen eines sehr zwei-lelhaften Consensos. 2?) Diirfen geistliche Per-sonen, insbesondere Priester, die Loiche oines Priosters oder Bischofes tragen? 28) Ein katholiseher Professor von einer protestantischen Universitiit ausgezeiohnot. 29) Kine Vcrordnung der oberosert. Statthalterei gegen den Kinder-bettel, Mitwirkung schulptiichtiger Kinder an Tanzunterhaltungen u. s. w. 30) Ein schones Chronogramm. 31) Fettfleken ans Missale, Bre-vieren u. s. w. zu entfernen. 32) Berechtigung der politisclien Bezirksbehorde zur Bestatigung der Zulliissigkeit der Voreholiehung vvehrpflich-tiger Personen. 33) Ueber das Lebensjahr, bis zu welchem dio 'VVehrptiicht ein Eheverbot bil-det. 34) Umgestaltung des III. Ordeus des hI. Franziskus. 35) Ablas fflr die Recitation eines schonen Gebetes vor der hI. Messe. 36) Frtth-jahr-Pfarrconcurs in Linz. 37) Inhaltsverzeich-niss von Broschttren und Zeitschriften. — XVI. Nachruf an f Dech. Hollrigl, f Deeh. Grflbel u. f Ohorli. Sciiiclil. — Prenumerations-Bedingnisse: Von dieser Zeitschrift er-scheint vierteljiihrig ein Heft von 8—9 Druek-bogen in Octav. Das gegeuvviirtige III. Heft ist 15'/, Bogen stark. I)ie Ausgabe geschieht am 15. Jiinner, 15. April, 15. Juli und 15. Oktober. Man priinumerirt auf die Quartal-schrift ara einfachsten mit Postanweisung nn-ter der Adresse: »An die Redaction der Quartalschrift in Linz, Harachstrasse Nr. 9." Die Redaction ist zugleich Admini-stration und Expedition der Quartalschrift. Auch die Postiimter des Auslandes und alle Buch-handlungen nehmen Bestellungen an. Der Preis tur den Jahrgang ist mit directer Zusendung durch die Post von Seite der Redaction an den Herrn Abnehraer 3 ti. 50 kr. o. W. — 7 Mark oder 8 Fr. 75 Cent. Aucli iin Wege des Bucli-liandels kostet die Zeitschrift 3 ti. 50 kr. Pra-numerationen vverden auch unter dem Jahre angenommen.
—	Potres v Ischiji. O strašni ne-si eči se sedaj zvedo naslednje podrobnosti: V soboto zvečer ob 9s/4 se je trikrat zemlja po-tresla, prvi sunek je bil strahovite sile. Ko se je zemlja stresla, vzdignil se je prah, ki je vse zakril. Grozen strah je omamil vse ljudi. Ljudje, ki so živi ostali, prižgali so luči in so hiteli proti morju, kjer so vstopili v čolne. Kar pripovedujejo ostali ljudje, je grozno in spominja na razdejanje Pompeja. Casamicciola kaže strašen pogled. Hiše so vse razrušene. Po cestah leže mrliči in ranjeni kakor po bojišči. Veliko ljudi je prišlo ob pamet in begajo med razvalinami. Še zmirom se šliši stok in zdihovanje ranjenih pod razvalinami. Ko so prišli na pomagaj, tresli so se ostali po vsem životu; več obitelj je čisto vničenih, med njimi več imenitnih iz Rima in Napolja. Vojašnica, kjer so bili karabineri, se je posula; vsi vojaki so mrtvi. V bolnišnici „Misericordia" je pokopanih pod razvalinami štiri sestre in 28 otrok. Grška obitelj Psinski je rešena, stanovala je v hotelu „Villaverde", a zgubila je vse svoje premoženje v denarjih in drugih dragotinah. Casamicciola je imelo brez top-ličarjev 4217 stanovalcev, mrtvih je 2500— 3000; Laccoamono jo imelo 1701 ljudi, tam je mrtvih okoli 1000; Serrara Fontana je imela 1972 ljudi, tam je mrtvih 200. Sedaj celo govore o 4000 mrtvih. V Napolj so pripeljali dosedaj 500 ranjenih. Iz Rima in od drugod so šli vojaki zemljomerci tje. Vojaško in civilne oblasti z ljudstvom vred store za nesrečne kar morejo. Kakor se čaje, culi so že ob dnevih, ki so bili pred potresom, podzemeljsko bobnenje in iz vodnjakov je zginila voda. To vselej potres napoveduje, a ljudje se niso dosti zmenili za to, bali so se, da bi jih ne pustili vsi topličarji in potovalci. Vsa Italija strmi nad strašno nesrečo, in povsod v deželi nabirajo za nesrečne ljudi, kar jih je še živih v Ischiji.
—	Kolera v Egiptu. Iz Kahire 31. julija. V zadnjih 24. urah — do ponedeljka zjutraj je umrlo v Kahiri 330 ljudi, od teh 30 v Jiulaku. — 1100 ljudi se je preselilo iz Bu-
laka v Turrah; 900 begunov so odpeljali v Barrage, hiše v Bulaku požigajo. Po mestnih ulicah zažigajo smolnate stvari zarad razsmra-jenja in požigajo smeti in nesnago, da bi bolezen vstavili. (Kedar o hišah slišimo, no smemo misliti na tako hiše, kakoršne so po naših mestih in solili, razen palač so hiše navadnih ljudi iz slame in ila. — Lahko je misliti, koliko nesnage se nakupiči po takih kočah, ni čuda, da se bolezen tako naglo razširja). Mrjo tudi angleški vojaki, vendar bolezen še ni splošna med njimi.
Poslano.
Kako „Wochenblatt" ali ljubljanski butelj laže ali pa šteti ne zna, priča to, da v svojem zadnjem listu pravi, da je „Turnverein" in „Sokolu v jednakem številu nastopil. No, mi le toliko rečemo, da je 08 ali 137 jako velik razloček in _turnarji" niso nikdar in ne bodo nikdar v tacem številu nastopili, kakor je to pot „Sokola nastopil, in ker tudi nekaj pokolu" predbaciva, da je zamudil pred cesarjem živio klicati in zastavo povezniti, naj bode pi-sač teh vrst preverjen, da „Sokol" dobro ve, kaj ima učiniti in mu nista ne „Turnverein", še manj pa butelj merodajna s svojim ravnanjem in svojo kritiko. ..Sokol-' je popolnoma uniformirano društvo in je imel poprej kakor pozneje priliko Njih Veličanstvo našega pre-svitlega cesarja dostikrat pozdravljati, toraj je pri defileji stopal, kakor mora tako društvo stopati. Ali so meščanske garde, veterani, požarne brambe itd. drugače stopale ? Gotovo ne, ker kdor ve, kaj se pravi defilirati, bode moral to potrditi.
Se ve, da „turuarji" delajo, kar hočejo, saj oni niso popolnoma uniformirani, ker se črnimi hlačami nisem turnarjev še videl nikjer kakor tukaj, ako sem jih ravno v Nemčiji in po našem cesarstvu prav mnogo videl, povsod so imeli enake hlače iz „turnarskeM robe, toraj so naši „schmucken Turner" — kakor netopirji na pol, za kak pogreb bi se morebiti še spodobilo s črnimi hlačami priti, ali pri taki priliki se jako čudno vidi, če kako društvo ni v popolni svoji opravi.
„Wochenblattu tudi poroča, da so društva cesarja z zastavami spremila pri njegovem odhodu. Ros je to, toda kje so pa bili oni „tur-nnrji", ki niso zamudili svoj „Gut heil" pri defileji s svojo zeleno turško zastavo? Mislimo, da je to druga zamuda, da se to niti ne spodobi, ako so kako društvo vdeleži, naj se vde-lcži pri vseli točkah. Ali so morebiti bili že tako vtrujeni od par korakov, ali se je število, ktero je bilo vsaki nastop vidno manjše, že tako skrčilo, da se niso mogli vdeležiti? O tem pač butelj molči, akoravno ponosno pravi, da so cesarja društva spremila in se poslovila od njega. Narodna društva so svojo čast od po-četka do konca prav dostojno rešila, potem naj butelj piše, kar hoče; lagati pa mora, da ne zaostane svojim židovskim kolegom predaleč zadej. Sicer nam jo pa najljubše, ako nas za vselej čisto na miru pusti, ker ne štejemo si v čast, v tacih listih omenjeni ali kritikovani biti.
S o k o 1 o vec v imenu njih več.
Telegrami „Slovencu".
Casamicciola 1. avg. Kralj je dospel zjutraj sem. Včeraj so pod šuto našli še dva živa.
London 1. avg. V spodnji zbornici izrekel je vojni minister, da je zdravje
vojne v Egiptu dobro in kolera manj huda. V Kairi je tudi že boljšo npanje.
Smirna 1. avg. V bolnišnici sta med Egipčani dva sumljivo zbolela, eden je umrl.
Kairo 1. avg. V 24 urah do včeraj zjutraj je med angleškimi vojaki umrlo jih za kolero 9, v Aleksandriji 2, po drugih krajih, izvzemši Kairo, je 321 mrtvih.
Umrli so:
28. julija. Štefanija Kunst, Sevljarjeva hci, 8 mesecev, gosposke ulice št. 3, katar v želodci.
20. julija. Vincene Pengal. v sirotišči, ll1/, let, Poljanska cesta št. 38, otrpnjenje v možganih.
Eksckutiviic dražbe.
2.	avgusta. 1. e. džb. pos. Jurij Janežiž iz Višnje Goro. 851 gl. Zatičina. — 1. e. džb. pos. Janez Stcpic iz Spodnjega Brezovega, 1365 gl. Zatičina. — 1. e. džb. Franc Hočevar iz Gabrovšioe št. 5, 1479 gl. Zatičina.
3.	avgusta. 3. e. džb. pos. Jakob Pnhar iz Kranja. Kranj. — 1. e. džb. pos. Helena Vrenk iz Zagorja, 11.630 gl. Litija. — 1. c. džb. pos. Matija Hribar iz Salkove vasi, 2038 gld. Radovljica. — 1. e. džb. pos. Valentin Pire iz Zg. Domžal. Kamnik. — Relicitacija pos. Marjete Kapelj iz Nove Hrušice, 49 gl. 76 kr. Postojna.
4.	avgusta. 1. e. džb. pos. Jernej Pabianič iz Velikega Mraševa. 723 gl. Krško. — 1. c. džb. pos. Janez Bajuk iz Metlike, 2650 gl. Metlika. — 1. e. džb. Marija Tomšič iz Podgrada, 350 gl. Ljubljana. — 3. e. džb. pos. Martin Simonič iz Vidovine. Metlika. — 3. e. džb. pos. Peter Sajatavci iz Metlike, 172 gl. 65 kr. Metlika. — 2. in 3. e. džb. Anton Šuklje iz Vušinovie. Metlika.
I>imajftkn borza.
30. julija.
Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ ,, „ „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna ronta, davka prosta Ogerska zlata renta 6 "i
Kreditne akcije . .160 gld.
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogcrske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . ., Tramivav-društva velj. 170 gl. .
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnico ., „ Ferdinandove scv. „ državne srečke iz 1. 1854 250 gl.
„	., ., 1860 500 „
Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 1864 50 „ 100 „ 20 ., 10 „
odvez, obligac.
Kreditne srečke Ljubljansko srečke . Rudolfovc srečke 5% štajerske zemljišč. London Srebro Cos. cekini Francoski napoleond. Nemške marke .
78	gl. 85
79	„ 55 99	„ 35 93	„ 50
119	„ 80 88	„ 55 87	„ 05
293	„ 20
108	.. 50
838	„ -
112	„ -
646	„ -
316	„ 75
221	„ 30 107 „ 80
105	„ 50
120	„ 25
170	" -
169	., 50 172 „ -
23	„ -20 „ 50
103	., -
119	90
5	66
9	„ 50
58	„ 45
kr.
IT _ • 1 I • V •
papir za cigarette
LE HOUBLON
(Francoski izdelek.)
Pred ponnrejenjem se svari.
h Jedino prav je ta papir, ako je A na vsakem papirji vtisnjeno ime M LE HOUBLON in ima vsak karton ^ spodaj stoječo varstveno marko. \J,
Prop- Ju jBrevt CrtWi.EV & HENRY, tlltioigc fibrikaste",PARIŠ